Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.9 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 982 0 2002 6708346 4225530 2026-07-08T06:24:52Z Octopus 13285 Džingdzong 6708346 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''982''' ('''[[rimske številke|CMLXXXII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == * [[Vikingi]] vdrejo v [[Anglija|Anglijo]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[13. oktober]] – [[Džingdzong]], peti cesar dinastije Ljao (* [[948]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 982|*]] dgum3sl4rrfapwmltf7gvor067i7j4k 969 0 2015 6708156 6335695 2026-07-07T17:15:17Z Octopus 13285 /* Smrti */ Mudzong 6708156 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''969''' ('''[[rimske številke|CMLXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Badi' al-Zaman al-Hamadani]], arabski književnik († [[1007]]) * [[Judita Ogrska|Judita ogrska]], ogrska princesa († okoli [[988]]) * [[Olaf I. Norveški|Olaf I.]], norveški kralj († [[1000]]) * [[Viljem V. Akvitanski|Viljem V.]], akvitanski vojvoda († [[1030]]) == Smrti == * [[12. marec]] - [[Mudzong]], cesar iz dinastije Ljao (* [[931]]) * [[10. maj|10./11. maj]] - [[Nikefor II. Fokas]], cesar [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] (* okoli [[912]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 969|*]] tkssnqvorkq72mqu2h7ss0r68qsm2hw 948 0 2036 6708343 5758900 2026-07-08T06:23:08Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Džingdzong 6708343 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''948''' ('''[[rimske številke|CMXLVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[1. september]] – [[Džingdzong]], peti cesar dinastije Ljao († [[982]]) ; Neznan datum * [[Ema Mělniška]], češka vojvodinja žena († [[1006]]) * [[Gang Gam-chan]], korejski general († [[1031]]) == Smrti == * [[15. junij]] - [[Roman I. Lekapen]], bizantinski cesar (* okoli [[870]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 948|*]] jxfahj6r2ylahv72xi0aqsrtjy05l21 931 0 2053 6708151 4523174 2026-07-07T17:13:30Z Octopus 13285 Mudzong 6708151 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''931''' ('''[[rimske številke|CMXXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[19. september]] - [[Mudzong]], cesar iz dinastije Ljao († [[969]]) ; Neznan datum * [[Boris II. Bolgarski]] († [[977]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 931|*]] m1fa1lyiq3y4v57os0aau57b3qqp31t 759 0 2225 6708061 4225053 2026-07-07T14:16:50Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6708061 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 759''' ('''[[rimske številke|DCCLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[Franki]] so zavzeli [[Narbonne]]; [[Saraceni]] so bili popolnoma izgnani iz Francije. == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 759|*]] ag325pmrmcmliv1eghw2s91huhdirom 758 0 2226 6708060 5752168 2026-07-07T14:16:13Z TadejM 738 leto 6708060 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 758''' ('''[[rimske številke|DCCLVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == ; Neznan datum * [[Hildegarda Vinzgauska]], kraljica Frankov in Langobardov († [[783]]) * [[Vnislav]], legendarni češki knez († [[833]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 758|*]] hfcdxww3xs8x6cebnjlxy7jq0syl451 757 0 2227 6708059 4225051 2026-07-07T14:15:53Z TadejM 738 leto 6708059 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 757''' ('''[[rimske številke|DCCLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 757|*]] 8i7ukv4cychpz9c34elebxa7fokami0 12. marec 0 2639 6708162 6675486 2026-07-07T17:17:06Z Octopus 13285 /* Smrti */ Mudzong 6708162 wikitext text/x-wiki '''12. marec''' je 71. [[dan]] [[leto|leta]] (72. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 294 dni. {{MarchCalendar}} == Dogodki == * [[1365]] – [[Rudolf IV. Habsburški]] je ustanovil [[Univerza na Dunaju|Univerzo na Dunaj]]u. * [[1537]] – [[Osmanski imperij|Turki]] so zavzeli [[trdnjava|trdnjavo]] [[Klis]]. * [[1852]] – Izšel je roman ''[[Koča strica Toma]] ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike''. * [[1689]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bila ustanovljena [[Akademija združenih]], znana tudi pod imenom [[Dizmova bratovščina]]. * [[1918]] – [[Moskva]] je postala [[Rusija|ruska]] [[prestolnica]]. * [[1933]] – Podjetje [[Chemical Industries]] je prvič sintetiziralo [[polietilen]]. * [[1938]] – [[Tretji rajh|Nemške]] enote so vkorakale v [[Avstrija|Avstrijo]] (začetek ''[[Anschluss]]a''). * [[1940]] – [[Sovjetska zveza]] in [[Finska]] sta podpisali mirovno pogodbo. * [[1942]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojska]] se je umaknila z [[Andamanski otoki|Andamanskih otokov]]. * [[1947]] – [[Harry S. Truman]] je v govoru pred [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresom]] predstavil [[Trumanova doktrina|Trumanovo doktrino]]. * [[1968]] – [[Mavricij]] je postal neodvisna država. * [[1994]] – [[Anglikanska cerkev]] je posvetila svoje prve [[duhovnik|duhovnice]]. * [[2003]] – V [[Beograd]]u je bil umorjen [[Zoran Đinđić]]. * [[2008]] – Ob [[Avstralija|avstralski]] zahodni obali so našli razbitine bojne ladje iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ''[[HMAS Sydney]]'' in pomožne križarke ''[[Kormoran (pomožna križarka)|Kormoran]]''. * [[2011]] – Zaradi posledic potresa v [[Japonska|japonski]] [[Jedrska elektrarna|jedrski elektrarni]] ''Fukušima 1'' je prišlo do eksplozije pare, zaradi povečanega sevanja so evakuirali 45.000 ljudi. == Rojstva == * [[1096]] – [[Knut Lavard]], danski kronski princ, vojvoda Schleswiga († [[1131]]) * [[1270]] – [[Karel, grof Valoijski]] († [[1325]]) * [[1613]] – [[André Le Nôtre]], francoski arhitekt († [[1700]]) * [[1682]] – [[Gregor Maček]], slovenski arhitekt, stavbar († [[1745]]) * [[1685]] – [[George Berkeley]], irski filozof, teolog († [[1753]]) * [[1738]] – [[Cesare Beccaria]], italijanski kriminolog, pravnik in politik († [[1794]]) * [[1824]] – [[Gustav Robert Kirchhoff]], nemški fizik († [[1887]]) * [[1832]] ** [[Charles Cunningham Boycott]], angleški veleposestnik († [[1897]]) ** [[Charles Friedel]], francoski kemik in mineralog († [[1899]]) * [[1835]] – [[Simon Newcomb]], kanadsko-ameriški astronom, ekonomist († [[1909]]) * [[1838]] – [[William Henry Perkin]], angleški kemik († [[1907]]) * [[1843]] – [[Jean-Gabriel de Tarde]], francoski sociolog, kriminolog († [[1904]]) * [[1881]] – [[Mustafa Kemal Atatürk]], turški državnik († [[1938]]) * [[1890]] – [[Vaclav Fomič Nižinski]], ruski baletnik († [[1950]]) * [[1907]] – [[Dorrit Hoffleit]], ameriška astronomka († [[2007]]) * [[1922]] – [[Jean-Louis Lebris Kerouac]] - [[Jack Kerouac]], ameriški pisatelj († [[1969]]) * [[1946]] – [[Liza Minnelli]], ameriška filmska igralka, pevka * [[1951]] – Jože Slak - Đoka, slovenski slikar * [[1955]] – [[Izidor Pečovnik|Izidor Pečovnik - Dori]], slovenski rimokatoliški duhovnik * 1958 - Irena Baar, koncertna in operna pevka, profesorica na AG (+ 2006) * [[1960]] – [[Majda Koren]], slovenska mladinska pisateljica * [[1984]] – [[Gregor Perič]], slovenski politik in politolog * [[1987]] – [[Teimour Radjabov]], azerbajdžanski šahist * [[1990]] – [[Dawid Kubacki]], poljski smučarski skakalec * [[1996]] – [[Cene Prevc]], slovenski smučarski skakalec * [[1999]] – [[Janja Garnbret]], slovenska športna plezalka == Smrti == * [[604]] – [[Gregor I. Veliki]], rimski papež (* okoli [[540]]) * [[969]] – [[Mudzong]], cesar iz dinastije Ljao (* [[931]]) * [[1160]] – [[al-Muktafi II.]], kalif Abasidskega kalifata (* [[1096]]) * [[1289]] – [[Dimitrij II. Gruzijski|Dimitrij II.]], gruzijski kralj (* [[1259]]) * [[1316]] – [[Štefan Dragutin]], srbski kralj (* [[1253]]) * [[1356]] – [[Rudolf I. Saško-Wittenberški|Rudolf I.]], vojvoda Saške-Wittenberga (* [[1284]]) * [[1364]] – [[Ranulf Higden]], angleški menih, kronist (* [[1280]]) * [[1374]] – cesar [[Go-Kogon (japonski cesar)|Go-Kogon]], japonski proticesar (* [[1336]]) * [[1510]] – [[Mihnea I. Vlaški|Mihnea I.]], [[Vlaška|vlaški]] knez (* [[1462]]) * [[1759]] – [[Janez Valentin Metzinger]], slovenski slikar (* [[1699]]) * [[1898]] – [[Johann Jakob Balmer]], švicarski fizik, matematik (* [[1825]]) * [[1898]] – [[Zacharias Topelius]], finski pisatelj (* [[1818]]) * [[1910]] – [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved]], slovenski pesnik, dramatik (* [[1869]]) * [[1914]] – [[George Westinghouse]], ameriški inženir (* [[1846]]) * [[1921]] – [[Ivan Oražen]], slovenski zdravnik, dobrotnik (* [[1869]]) * [[1924]] – [[Hilaire de Chardonnet]], francoski kemik in industrialec (* [[1839]]) * [[1925]] – [[Sun Jat-sen]], kitajski državnik (* [[1866]]) ** [[Gergel Lutar]], slovenski posestnik in pisatelj na Ogrskem (* [[1841]]) * [[1932]] – [[Ivar Kreuger]], švedski finančnik (* [[1880]]) * [[1937]] – [[Charles-Marie-Jean-Albert Widor]], francoski organist, skladatelj (* [[1844]]) * [[1942]] – [[Robert Bosch]], nemški industrialec (* [[1861]]) * [[1943]] – [[Adolf Gustav Vigeland]], norveški kipar (* [[1869]]) * [[1945]] – [[Ana Frank|Annelies Marie »Anne« Frank]], pisateljica dnevnika (* [[1929]]) * [[1950]] – [[Heinrich Mann]], nemški pisatelj (* [[1871]]) * [[1955]] – [[Theodor Plievier]], nemški pisatelj (* [[1892]]) * [[1956]] – [[Bolesław Bierut]], poljski politik (* [[1892]]) * [[2001]] – [[Robert Ludlum]], ameriški pisatelj (* [[1927]]) * [[2003]] – [[Zoran Đinđić]], srbski premier (* [[1952]]) * [[2008]] – [[Lazare Ponticelli]], zadnji francoski vojni veteran iz prve svetovne vojne (* [[1897]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|312]] [[Kategorija:Marec|312]] f9wlva2l9exl25umvb6adz8ej2dqfxe 7. julij 0 2756 6708057 6426802 2026-07-07T14:14:37Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6708057 wikitext text/x-wiki '''7. julij''' je 188. [[dan]] [[leto|leta]] (189. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 177 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[1153]] – Delovati je začel [[cistercijani|cistercijanski]] [[samostan]] v [[Stična|Stični]]. * [[1345]] – [[Bitka pri Periteorionu]]. * [[1438]] – [[Karel VII.]] je s [[pragmatična sankcija|pragmatično sankcijo]] uveljavil reforme [[Koncil v Baslu, Ferrari in Firencah|baselskega koncila]]. * [[1445]] – [[Bitka pri Suzdalu]]. * [[1456]] – [[Ivana Orleanska]] je bila oproščena [[herezija|herezije]] (vendar že pred tem sežgana). * [[1534]] – V današnjem [[Novi Brunswick|Novem Brunswicku]] je prišlo do prvega znanega trgovanja med [[Evropejci]] in domačini. * [[1798]] – [[Združene države Amerike]] so razveljavile zavezništvo s [[Francija|Francijo]]. * [[1799]] – Enote [[Randžit Singh|Randžita Singha]] so zasedle položaje okoli [[Lahore]]ja. * [[1807]] – Z mirom v [[Tilsit]]u med [[Francija|Francijo]], [[Prusija|Prusijo]] in [[Rusija|Rusijo]] se je končala [[četrta koalicija]]. * [[1816]] – [[René-Théophile-Hyacinthe Laennec]] je izumil [[stetoskop]]. * [[1898]] – [[William McKinley]] je podpisal [[resolucija|resolucijo]], s katero so si [[Združene države Amerike]] priključile [[Havaji|Havaje]]. * [[1915]] – Končala se je [[Soška fronta|prva soška bitka]] (začetek [[23. junij]]a [[1915]]). * [[1917]] – Princ [[Georgij Jevgenjevič Lvov]] je imenoval začasno [[Rusija|rusko]] [[vlada|vlado]]. * [[1937]] – [[Japonska|Japonske]] [[vojaška enota|enote]] so vdrle na [[Kitajska|Kitajsko]]. * [[1941]] – [[Združene države Amerike|Ameriške]] enote so se izkrcale na [[Islandija|Islandiji]]. * [[1942]] – [[Nemčija|Nemška]] uprava je uvedla [[vojaška obveznost|vojaško obveznost]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]]. * [[1945]] – V [[Trst|tržaško]] [[pristanišče]] je priplula prva ladja s pomočjo [[UNRRA]] (United Nations Relief and Rehabilitation Administration). * [[1946]] – [[Frances Cavier Cabrini]] je postala prva [[svetnik|svetnica]] iz [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1956]] – [[Fritz Moravec]], [[Josef Larch]] in [[Hans Willenpart]] so prvi preplezali [[osemtisočak]] [[Gašerbrum II]]. * [[1958]] – [[Dwight David Eisenhower]] je podpisal [[zakon]] o [[Aljaska|aljaški]] državnosti, ki je pomenil prvi korak na poti k zvezni državi. * [[1969]] – [[Francoščina]] je postala enakovredna [[angleščina|angleščini]] v [[Kanada|kanadskem]] [[parlament]]u. * [[1976]] – Prve [[ženska|ženske]] so bile sprejete na [[vojaška akademija|vojaško akademijo]] [[West Point]]. * [[1978]] – [[Salomonovi otoki]] so postali neodvisna [[država]]. * [[1981]] – [[Izraelsko vojno letalstvo]] je izvedlo [[operacija Opera|operacijo Opera]]. * [[1985]] – Takrat 17-letni [[Boris Becker]] je postal najmlajši zmagovalec v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledon]]u. * [[1991]] – Na [[Brioni]]h so se sestali predstavniki [[Slovenija|Slovenije]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] in [[Evropska unija|EU]] ter sprejeli [[Brionska deklaracija|Brionsko deklaracijo]]. * [[1994]] – [[Severni Jemen]] je zasedel [[Aden, Jemen|Aden]], s čimer se je končalo združevanje [[Jemen|Jemna]]. * [[2005]] – [[Al Kaida]] je izvedla več [[terorizem|terorističnih]] napadov v [[London]]u. == Rojstva == * [[1053]] – [[Širakava (japonski cesar)|Širakava]], 72. japonski cesar († [[1129]]) * [[1119]] – [[Sutoku (japonski cesar)|Sutoku]], 75. japonski cesar († [[1164]]) * [[1207]] – [[Elizabeta Ogrska]], madžarska princesa, turinška mejna grofica, svetnica († [[1231]]) * [[1752]] – [[Joseph-Marie Jacquard]], francoski izumitelj († [[1834]]) * [[1860]] – [[Gustav Mahler]], avstrijski skladatelj († [[1911]]) * [[1861]] – [[Nettie Maria Stevens]], ameriška biologinja, genetičarka († [[1912]]) * [[1875]] – [[Avguštin Stegenšek]], slovenski umetnostni zgodovinar († [[1920]]) * [[1884]] – [[Lion Feuchtwanger]], nemško-judovski pisatelj, dramatik († [[1958]]) * [[1887]] – [[Marc Chagall]], rusko-francoski slikar († [[1985]]) * [[1893]] – [[Miroslav Krleža]], hrvaški pisatelj, pesnik, dramatik († [[1981]]) * [[1899]] – [[George Cukor]], ameriški filmski režiser († [[1983]]) * [[1901]] – [[Vittorio De Sica]], italijanski filmski režiser († [[1974]]) * [[1906]] – [[Vilim Srećko Feller]], hrvaško-ameriški matematik († [[1970]]) * [[1907]] – ** [[Ida Kravanja]] – [[Ita Rina]], slovenska filmska igralka († [[1979]]) ** [[Robert Anson Heinlein]], ameriški pisatelj († [[1988]]) * [[1908]] – [[Evert Willem Beth]], nizozemski logik, filozof in matematik († [[1964]]) * [[1911]] – [[Gian Carlo Menotti]], italijansko-ameriški skladatelj († [[2007]]) * [[1922]] – [[Pierre Cardin]], francoski modni oblikovalec * [[1927]] – [[Doc Severinsen]], ameriški skladatelj, jazzovski glasbenik * [[1934]] – [[Vinko Globokar]], slovenski skladatelj, pozavnist * [[1940]] – [[Ringo Starr]], angleški bobnar, glasbenik * [[1943]] – [[Toto Cotugno]], italijanski pevec († [[2023]]) * [[1949]] – [[Shelley Duvall]], ameriška filmska igralka * [[1981]] – [[Omar Naber]], slovenski glasbenik, pevec == Smrti == * [[1162]] – [[Haakon II. Norveški|Haakon II.]], norveški kralj (* [[1147]]) * [[1191]] – [[Judita Švabska]], deželna grofinja Turingije (* [[1133]]) * [[1223]] – [[Ibn Kudama Al-Makdisi]], islamski učenjak in pravnik (* [[1147]]) * [[1268]] – [[Renier Zen]], 45. beneški dož * [[1285]] – [[Tile Kolup]], nemški slepar in nastopač * [[1304]] – [[papež Benedikt XI.]] (* [[1240]]) * [[1307]] – [[Edvard I. Angleški|Edvard I. Dolgokraki]], angleški kralj (* [[1239]]) * [[1345]] – [[Momčil]], bolgarski razbojnik, vojvoda (* [[1305]]) * [[1572]] – [[Sigismund II. Avgust]], poljski kralj in itovski veliki knez (* [[1520]]) * [[1880]] – [[Lydia Marie Child]], ameriška pisateljica abolicionistka (* [[1802]]) * [[1895]] – [[Friedrich Wilhelm Gustav Spörer]], nemški astronom (* [[1822]]) * [[1901]] – [[Johanna Spyri]], švicarska pisateljica (* [[1827]]) * [[1909]] – [[Walter Ritz]], švicarski fizik (* [[1878]]) * [[1912]] – [[Karel Štrekelj]], slovenski jezikoslovec, književni zgodovinar (* [[1859]]) * [[1922]] – [[Jacques Bertillon]], francoski statistik, demograf (* [[1851]]) * [[1930]] – sir [[Arthur Conan Doyle]], škotski pisatelj (* [[1859]]) * [[1939]] – [[Axel Hägerström]], švedski filozof in pravnik (* [[1868]]) * [[1949]] – [[Bunk Johnson]], ameriški jazzovski trobentač (* [[1878]] ali [[1879]]) * [[1965]] – [[Moše Šertok]] - [[Moše Šaret]], izraelski predsednik vlade (* [[1894]]) * [[1971]] – [[Claude Gauvreau]], kanadski (quebeški) pesnik, dramatik (* [[1925]]) * [[1972]] – ** [[Talal bin Abdulah]], jordanski kralj (* [[1909]]) ** [[Aristokles Spiru]] - [[Athenagoras]], konstantinopelski patriarh (možen datum smrti je tudi [[8. julij]]) (* [[1886]]) * [[1973]] – [[Max Horkheimer]], nemški filozof in sociolog judovskega rodu (* [[1895]]) * [[1975]] – [[Jacob Aall Bonnevie Bjerknes]], norveško-ameriški meteorolog, fizik (* [[1897]]) * [[1976]] – [[Gustav Walter Heinemann]], nemški predsednik (* [[1899]]) * [[1983]] – [[Herman Kahn]], ameriški fizik, futurist (* [[1922]]) * [[2006]] – [[Syd Barrett]], angleški glasbenik (* [[1946]]) * [[2014]] – [[Eduard Ševardnadze]], gruzinski politik, predsednik (* [[1928]]) == Prazniki in obredi == * [[Butan (država)|Butan]] - Guru Rinboči * [[Kitajska]] – praznik [[Mlečna cesta|Mlečne ceste]] * [[Japonska]] – Tanabata * [[Salomonovi otoki]] - dan neodvisnosti * [[Tanzanija]] – dan Saba Saba * [[Jemen]] – dan združitve [[Kategorija:Dnevi v letu|707]] [[Kategorija:Julij|107]] j3f8unas06yuhsv5lsts3x678j83uf9 1. september 0 2813 6708341 6557689 2026-07-08T06:22:09Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Džingdzong 6708341 wikitext text/x-wiki '''1. september''' je 244. [[dan]] [[leto|leta]] (245. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 121 dni. {{SeptemberCalendar}} == Dogodki == * [[1739]] – Končala se je [[rusko-turška vojna (1735-1739)]]. * [[1870]] – Začela se je bitka pri [[Sedan]]u. * [[1879]] – Končala se je [[angleško-zulujska vojna]]. * [[1908]] – Odprta je bila [[Hedžaška železnica]] med [[Damask]]om in [[Medina|Medino]]. * [[1914]] – V [[Cincinnati]]ju je poginila zadnja samica [[golob selec|goloba selca]]. * [[1923]] – Potres, ki je porušil [[Tokio]], je povzročil več kot 100.000 žrtev. * [[1928]]: ** [[Radio Ljubljana]] je začel redno oddajati. ** [[Albanija]] je postala kraljevina, njen [[kralj]] pa [[Ahmed Zogu]]. * [[1930]] – Začel se je 1. [[tržaški proces]]. * [[1939]] – Z [[Tretji rajh|nemško]] invazijo na [[Poljska|Poljsko]] se je uradno začela [[druga svetovna vojna]]. * [[1942]] – [[Tretji rajh|Nemški]] [[Wehrmacht]] je prodrl do [[reka|reke]] [[Volga|Volge]]. * [[1951]] – [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] so ustanovile pakt [[ANZUS]]. * [[1961]] – V [[Beograd]]u se je začela prva konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]]. * [[1969]] – Skupina častnikov pod vodstvom [[Moamer el Gadafi|Moamerja el Gadafija]] je izvedla državni udar v [[Libija|Libiji]]. * [[1971]] – [[Katar]] je postal neodvisna država. * [[1978]] – Potres v [[Iran]]u je povzročil več kot 12.000 žrtev. * [[1983]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] vojska je nad [[Sahalin]]om sestrelila [[Južna Koreja|južnokorejski]] [[Boeing 747]] z 240 potniki in 29 člani posadke. * [[1985]] – 73 let po [[Potop ladje RMS Titanic|nesreči]] so raziskovalci našli [[Razbitina ladje RMS Titanic|razbitino ladje]] [[RMS Titanic]]. * [[1991]] – [[Uzbekistan]] je postal neodvisna država. * [[2004]] – [[Čečenija|Čečenski]] [[terorist]]i so zajeli več kot 1000 [[talec|talcev]] v [[beslan]]ski šoli; reševalna akcija se je tragično končala [[3. september|3. septembra]]. == Rojstva == * [[948]] – [[Džingdzong]], peti cesar dinastije Ljao († [[982]]) * [[1286]] – [[Elizabeta Riksa Poljska|Elizabeta Riksa]], poljska in češka kraljica († [[1335]]) * [[1341]] – [[Friderik Preprosti|Friderik III. (IV.)]], sicilski kralj, atenski vojvoda († [[1377]]) * [[1453]] – [[Gonzalo Fernández de Córdoba]], španski general († [[1515]]) * [[1608]] – [[Giacomo Torelli]], italijanski scenograf, inženir († [[1678]]) * [[1637]] – [[Nicolas Catinat]], francoski maršal († [[1712]]) * [[1653]] – [[Johann Pachelbel]], nemški skladatelj, organist (tega dne krščen) († [[1706]]) * [[1723]] – [[Miura Baien]], japonski konfucijanski filozof in ekonomist († [[1789]]) * [[1796]] – [[Miha Kastelic]], slovenski pesnik († [[1868]]) * [[1798]] – [[Ferencz József Gyulay]], avstrijski feldmaršal († [[1868]]) * [[1854]] – [[Engelbert Humperdinck (skladatelj)|Engelbert Humperdinck]], nemški skladatelj († [[1921]]) * [[1875]] – [[Edgar Rice Burroughs]], ameriški pisatelj († [[1950]]) * [[1888]] – [[Andrija Štampar]], hrvaški zdravnik, diplomat († [[1958]]) * [[1896]] – [[A. C. Bhaktivedanta Svami Prabhupada]], indijski verski učitelj († [[1977]]) * [[1901]] – [[Bolesław Filipiak]], poljski kardinal († [[1978]]) * [[1902]] – [[Dirk Brouwer]], nizozemsko-ameriški astronom, geofizik († [[1966]]) * [[1902]] – [[Riccardo Morandi]], italijanski inženir in arhitekt († [[1989]]) * [[1906]] – ** [[Joaquín Antonio Balaguer Ricardo]], predsednik Dominikanske republike († [[2002]]) ** [[Fran Petre]], slovenski književni zgodovinar († [[1978]]) ** [[Eleanor Hibbert]], angleška pisateljica († [[1993]]) * [[1914]] – [[Marko Župančič]], slovenski arhitekt, urbanist († [[2007]]) * [[1922]] – [[Vittorio Gassman]], italijanski dramski in filmski igralec († [[2000]]) * [[1925]] – [[Roy Jay Glauber]], ameriški fizik, nobelovec 2005 († [[2018]]) * [[1926]] – [[Abdur Rahman Biswas]], bangladeški politik in zgodovinar († [[2017]]) * [[1942]] – [[Carolyn Janice Cherry]], ameriška pisateljica * [[1946]] – [[Barry Gibb]], glasbenik, član skupine [[Bee Gees]] * [[1957]] – [[Gloria Estefan]], kubansko-ameriška pevka * [[1968]] – [[Franck Lagorce]], francoski avtomobilski dirkač * [[1977]] – [[David Albelda]], španski nogometaš * [[1997]] – [[Jeon Jungkook]], korejski pevec == Smrti == * [[672]] – [[Rekesvint]], kralj Vizigotov (* ni znano) * [[1067]] – [[Baldvin V. Flandrijski|Baldvin V.]], grof Flandrije (* [[1012]]) * [[1126]] – [[Svetoslava Poljska]], češka vojvodinja in prva kraljica (* okoli 1046/1048) * [[1129]] – [[Álmoš (slavonski in nitranski vladar)|Álmoš]], ogrski plemič, hrvaški ban (* [[1070]]) * [[1159]] – [[Papež Hadrijan IV.|Hadrijan IV.]], papež (* [[1100]]) * [[1198]] – [[Dulca Aragonska]], princesa, portugalska kraljica (* [[1160]]) * [[1256]] – [[Kudžo Joricune]], 4. japonski šogun (* [[1218]]) * [[1327]] – [[Fulk de Villaret]], veliki mojster vitezov hospitalcev * [[1339]] – [[Henrik XIV. Bavarski|Henrik XIV.]], vojvoda Spodnje Bavarske (* [[1305]]) * [[1376]] – [[Filip Orleanski (1336-1375)|Filip Orleanski]], vojvoda Orléansa, Touraine, grof Valoisa (* [[1336]]) * [[1384]] – [[Magnus I. Mecklenburški|Magnus I.]], mecklenburški vojvoda (* [[1345]]) * [[1557]] – [[Jacques Cartier]], francoski pomorščak in raziskovalec (* [[1491]]) * [[1600]] – [[Tadeáš Hájek z Hájku]] - [[Thaddeus Nemecis]], češki astronom, zdravnik (* [[1525]]) * [[1648]] – [[Marin Mersenne]], francoski matematik, fizik, urednik, filozof, teolog, muzikolog (* [[1588]]) * [[1687]] – [[Henry More]], angleški filozof (* [[1614]]) * [[1715]] – [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]], francoski kralj (* [[1638]]) * [[1723]] – [[Dimitrie Cantemir]], moldavski knez, državnik, znanstvenik (* [[1673]]) * [[1838]] – [[William Clark]], ameriški raziskovalec (* [[1770]]) * [[1868]] – [[Ferencz József Gyulay]], avstrijski feldmaršal (* [[1798]]) * [[1903]] – [[Charles-Bernard Renouvier]], francoski filozof (* [[1815]]) * [[1906]] – [[Giuseppe Giacosa]], italijanski pesnik in libretist (* [[1847]]) * [[1942]] – [[Gregor Gojmir Krek]], slovenski skladatelj (* [[1875]]) * [[1953]] – [[Jacques Thibaud]], francoski violinist (* [[1880]]) * [[1964]] – [[Jože Pahor]], slovenski pisatelj (* [[1888]]) * [[1969]] – [[Sakakura Džunzo]], japonski arhitekt (* [[1904]]) * [[1970]] – [[François Charles Mauriac]], francoski pisatelj, dramatik, nobelovec 1952 (* [[1885]]) * [[1981]] – [[Albert Speer]], nemški arhitekt, nacistični uradnik (* [[1905]]) * [[1982]] – [[Władysław Gomułka]], poljski voditelj (* [[1905]]) * [[1985]] – [[Stefan Bellof]], nemški avtomobilistični dirkač (* [[1957]]) * [[1988]] – [[Luis Walter Alvarez]], ameriški fizik, nobelovec 1968 (* [[1911]]) * [[1989]] – [[Kazimierz Deyna]], poljski nogometaš (* [[1947]]) * [[2003]] – [[Rand Brooks]], ameriški filmski igralec (* [[1918]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|901]] [[Kategorija:September|101]] 8i22dghrrxnfx95rnklbogff651p7hb 19. september 0 2831 6708143 6513116 2026-07-07T17:11:07Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Mudzong 6708143 wikitext text/x-wiki '''19. september''' je 262. [[dan]] [[leto|leta]] (263. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostajajo še 103 dnevi. {{SeptemberCalendar}} == Dogodki == * [[1356]] – Vv[[bitka pri Poitiersu|bitki pri Poitiersu]] ([[stoletna vojna]]) je angleška vojska porazila Francoze. * [[1598]] – [[Ferdinand II. Habsburški]] je izdal ukaz, da morajo v 14 dneh iz [[Vojvodina Štajerska|štajerskih]] mest in trgov oditi vsi [[Protestantizem|protestantski]] učitetlji in pridigarji. * [[1783]] – [[Brata Montgolfier]] sta poslala v zrak prvi [[balon]] na topli zrak s posadko ([[Domača kokoš|petelin]], [[ovca]], [[raca]]). * [[1928]] – Prvič je bil predvajan film ''Parnik Willie'', v katerem se je pojavila [[Miki Miška]]. * [[1941]]: ** [[Wehrmacht]] je zasedel [[Kijev]]. ** Pri [[Valjevo|Valjevu]] sta se sestala [[Josip Broz - Tito|Tito]] in [[Draža Mihajlović]]. ** Nacisti so izdali ukaz, po katerem so morali [[Judje]] nositi [[Davidova zvezda|Davidovo zvezdo]]. * [[1943]] – Enote [[Prešernova brigada|Prešernove brigade]] so potolkle [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardiste]] in skoraj povsem uničile grad [[Turjak]]. * [[1944]] – [[Zavezniki]] in [[Finska]] so podpisali premirje. * [[1955]] – [[Juan Perón]] je zapustil [[Argentina|Argentino]]. * [[1959]] – [[Nikita Sergejevič Hruščov]] si je med obiskom [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] ogledal [[Disneyland]]. * [[1975]] – Svečano je bila razglašena ustanovitev [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. * [[1985]] – Potres v [[Mehika|Mehiki]] je povzročil 9500 smrtnih žrtev. * [[1989]] – V eksploziji francoskega letala nad [[Niger|Nigrom]] je umrlo 171 ljudi. * [[1991]] – V ledeniku [[Ötztalske Alpe|Ötztalskih Alp]] je bila najdena 5300 let stara mumija – ''[[Ötzi]]''. * [[1992]] – [[ZR Jugoslavija]] je bila izključena iz [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], * [[1999]] – Ob razglasitvi [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] za blaženega je [[papež Janez Pavel II.]] drugič obiskal [[Slovenija|Slovenijo]]. [[Slika:Sunita Williams.jpg|sličica|205x205_pik|[[Sunita Williams]]]] [[Slika:2012-1-Predavanje Branko Cestnik (1).JPG|sličica|164x164_pik|[[Branko Cestnik]]]] [[Slika:Aurelia Frick - 2017 (cropped).jpg|sličica|195x195_pik|[[Aurelia Frick]]]] == Rojstva == * [[866]] – [[Leon VI. Modri]], cesar Bizantinskega cesarstva († [[912]]) * [[931]] – [[Mudzong]], cesar iz dinastije Ljao († [[969]]) * [[1377]] – [[Albreht IV. Habsburški]], vojvoda Avstrije († [[1404]]) * [[1551]] – [[Henrik III. Francoski]] († [[1589]]) * [[1749]] – [[Jean Baptiste Joseph Delambre]], francoski matematik, astronom, geometer, zgodovinar astronomije († [[1822]]) * [[1802]] – [[Lajos Kossuth]], madžarski politik, bojevnik za neodvisnost († [[1894]]) * [[1813]] – [[Christian Heinrich Friedrich Peters]], nemško-ameriški astronom († [[1890]]) * [[1851]] – [[Ivan Hribar]], slovenski politik († [[1941]]) * [[1871]] – [[Fritz Richard Schaudinn]], nemški zoolog, mikrobiolog († [[1906]]) * [[1907]] – [[Heinrich Trettner]], nemški general († [[2006]]) * [[1910]] – [[France Bezlaj]], slovenski jezikoslovec († [[1993]]) * [[1911]] – [[William Golding]], angleški pisatelj, nobelovec 1983 († [[1993]]) * [[1922]] – [[Emil Zátopek]], češki atlet († [[2000]]) * [[1926]] – [[Masatoshi Koshiba]], japonski fizik, nobelovec 2002 * [[1936]] – [[Al Oerter]], ameriški atlet († [[2007]]) * [[1941]] – [[Umberto Bossi]], italijanski politik * [[1947]] – [[Mate Granić]], hrvaški politik * [[1948]] – [[Jeremy Irons]], britanski igralec * [[1965]] – ** [[Branko Cestnik]], slovenski rimokatoliški duhovnik in teolog ** [[1965]] – [[Sunita Williams]], ameriška astronavtka indijsko-slovenskega rodu * [[1967]] – [[Aleksander Aleksandrovič Karelin]], ruski rokoborec in politik * [[1973]] – [[Cristiano da Matta]], brazilski avtomobilski dirkač * [[1974]] – [[Victoria Silvstedt]], švedska igralka, pevka, fotomodel * [[1975]] – [[Aurelia Frick]], lihtenštajnska političarka in pravnica * [[1985]] – [[Pia Tajnikar]], slovenska atletinja * [[1987]] – ** [[Gašper Gobec]], slovenski košarkar ** [[1987]] – [[Danielle Panabaker]], ameriška filmska in televizijska igralka * [[1991]] – [[Martin Juhart]], slovenski glasbenik == Smrti == * [[1123]] – [[Tajdzu (dinastija Džin)|Tajdzu]], ustanovitelj dinastije Džin (* [[1068]]) * [[1147]] – [[Igor II. Kijevski|Igor II.]], kijevski veliki knez * [[1339]] – cesar [[Go-Daigo (japonski cesar)|Go-Daigo]], 96. japonski cesar (* [[1288]]) * [[1356]] – ** [[Geoffroi de Charny]], francoski vitez, pisatelj (* [[1300]]) ** [[Jean de Clermont]], francoski maršal ** [[Peter I. Bourbonski|Peter I.]], bourbonski vojvoda (* [[1311]]) ** [[Valter VI. Briennski|Valter VI.]], grof Brienneja (* [[1302]]) * [[1693]] – baron [[Janez Vajkard Valvasor]], slovenski plemič, polihistor, zgodovinar, topograf, etnograf, risar (* [[1641]]) * [[1710]] – [[Ole Christensen Rømer]], danski astronom, matematik (* [[1644]]) * [[1736]] – [[Feofan Prokopovič]], ruski teolog (* [[1681]]) * [[1812]] – [[Mayer Amschel Rothschild]], nemški bankir judovskega rodu (* [[1744]]) * [[1843]] – [[Gaspard-Gustave Coriolis]], francoski fizik, inženir, matematik (* [[1792]]) * [[1909]] – [[Jožef Borovnjak]], slovenski rimskokatoliški župnik in pisatelj na Madžarskem († [[1909]]) * [[1913]] – [[Giacomo Doria]], italijanski naravoslovec, raziskovalec (* [[1840]]) * [[1917]] – [[Fran Maselj-Podlimbarski]], slovenski pisatelj (* [[1852]]) * [[1925]] – [[Georg August Schweinfurth]], nemški botanik, popotnik (* [[1836]]) * [[1927]] – [[Dora Angela Duncanon]] - [[Isadora Duncan]], ameriška plesalka (* [[1878]]) * [[1935]] – [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]], ruski matematik, fizik, letalski in raketni konstrukter, inženir, vizionar (* [[1857]]) * [[1971]] – [[William Foxwell Albright]], ameriški arheolog (* [[1891]]) * [[1978]] – [[Étienne Gilson]], francoski krščanski filozof (* [[1884]]) * [[1985]] – [[Italo Calvino]], italijanski pisatelj, novinar kubanskega rodu (* [[1923]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|919]] [[Kategorija:September|119]] rr93g8ysva6tu8abs4epvuhbts01clz 13. oktober 0 2854 6708349 6524857 2026-07-08T06:26:00Z Octopus 13285 /* Smrti */ Džingdzong 6708349 wikitext text/x-wiki '''13. oktober''' je 286. [[dan]] [[leto|leta]] (287. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 79 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[54]] – [[Neron]] je postal rimski cesar. * [[1307]] – [[Filip IV. Francoski|Filip IV.]] je dal zapreti [[Francozi|francoske]] [[templjarji|templjarje]]. * [[1753]] – [[Marija Terezija]] je naročila prvi [[popis prebivalstva]] v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]]. * [[1781]] – [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] je podpisal [[tolerančni patent]], ki je uvedel versko svobodo v Habsburški monarhiji. * [[1827]] – [[Rusija|ruska]] vojska je zavzela [[Erevan]], glavno mesto [[Armenija|Armenije]]. * [[1884]] – Sprejet je bil dogovor o [[greenwiški poldnevnik|greenwiškem poldnevniku]]. * [[1914]] – [[Britanci]] so zavzeli [[Ypres]]. * [[1923]] – [[Ankara]] je postala glavno mesto [[Turčija|Turčije]]. * [[1939]] – [[Nemčija|Nemška]] [[podmornica]] je napadla [[Škotska|škotsko]] pristanišče [[Scapa Flow]]. * [[1943]] – [[Italija]] je napovedala [[vojna|vojno]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]]. * [[1944]] – [[Rdeča armada]] je zasedla [[Riga|Rigo]]. * [[1960]] – [[Nikita Hruščov]] je na zasedanju [[Organizacija združenih narodov|Organizacije Združenih narodov]] najprej zlomil govorniško kladivo in ga nato nadomestil s svojim čevljem. * [[1970]] – [[FBI]] je aretiral borko za pravice temnopoltih [[Angela Davis|Angelo Davis]]. * [[1972]] – V letalski nesreči v [[Čile|čilskih]] [[Andi]]h je umrlo 29 potnikov, 16 jih je preživelo tako, da so jedli umrle sopotnike. * [[1977]] – [[Palestinci|Palestinska]] [[terorizem|teroristična]] skupina je ugrabila [[Lufthansa|Lufthansino]] letalo in zahtevala izpustitev zaprtih pripadnikov [[Baader-Meinhof]]a. * [[1983]] – Ustanovljen je bil umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst]]. * [[1997]] – [[Avtomobil]] [[ThrustSCC]] je kot prvo kopensko [[vozilo]] prebil [[zvočni zid]]. == Rojstva == * [[1162]] – [[Leonora Angleška]], kastiljska kraljica, soproga [[Alfonz VIII. Kastiljski|Alfonza VIII.]] († [[1214]]) * [[1768]] – [[Jacques Félix Emmanuel Hamelin]], francoski admiral in raziskovalec († [[1839]]) * [[1776]] – [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]], angleški matematik in fizik († [[1862]]) * [[1821]] – [[Rudolf Ludwig Karl Virchow]], nemški patolog, politik († [[1902]]) * [[1855]] – [[Eduard Robert Flegel]], nemški raziskovalec († [[1886]]) * [[1874]] – [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]], slovenski duhovnik, politik, pisatelj († [[1948]]) * [[1895]] – [[Makso Šnuderl]], slovenski pravnik († [[1979]]) * [[1899]] – [[Piero Dusio]], italijanski nogometaš in avtomobilski dirkač († [[1975]]) * [[1910]] – [[Art Tatum]], ameriški pianist († [[1956]]) * [[1913]] – [[Boris Fakin]] - [[Igor Torkar]], slovenski pisatelj, pesnik († [[2004]]) * [[1919]] – [[Hans Hermann Groër]], avstrijski kardinal († [[2003]]) * [[1924]] – [[Roberto Eduardo Viola]], argentinski general in politik († [[1994]]) * [[1925]] – [[Margaret Thatcher]], britanska predsednica vlade († [[2013]]) * [[1926]] – [[Ray Brown]], ameriški jazzovski basist († [[2002]]) * [[1931]] – [[Raymond Kopa]], francoski nogometaš * [[1932]] – [[Dušan Makavejev]], jugoslovanski filmski režiser * [[1934]] – [[Nana Mouskouri]], grška pevka in političarka * [[1949]] – [[Patrick Nève]], belgijski avtomobilski dirkač * [[1965]] – [[Marko Prezelj]], slovenski alpinist, gorski vodnik, fotograf * [[1967]]: ** [[Kate Walsh]], ameriška filmska in televizijska igralka ** [[Javier Sotomayor]], kubanski atlet ** [[Aleksander Čeferin]], slovenski odvetnik, 7. predsednik UEFE * [[1979]] – [[Wes Brown]], angleški nogometaš * [[1981]] – [[Dimitrios Mougios]], grški veslač == Smrti == * [[54]] – [[Klavdij]], rimski cesar (* [[10 pr. n. št.]]) * [[982]] – [[Džingdzong]], peti cesar dinastije Ljao (* [[948]]) * [[1093]] – [[Robert I. Holandski|Robert I.]], holandski grof (* [[1035]]) * [[1100]] – [[Gvido I. Ponthieujski]], normandijski grof Ponthieuja * [[1119]] – [[Alan IV. Bretonski|Alan IV.]], bretonski vojvoda * [[1131]] – [[Filip Francoski]], sokralj (* [[1116]]) * [[1240]] – [[Razia Sultana]], vladarka delhijskega sultanata (* [[1205]]) * [[1282]] – [[Ničiren]], japonski budistični filozof (* [[1222]]) * [[1325]] – [[Robert VII. Boulognški|Robert VII.]], grof Boulogneja in Auvergneja (* [[1282]]) * [[1382]] – [[Peter II. Ciprski|Peter II. Lusignanski]], ciprski kralj (* [[1357]]) * [[1435]] – [[Herman II. Celjski|Herman II.]], celjski grof (* [[1361]]) * [[1605]] – [[Theodor Beza]], francoski reformator, kalvinistični teolog, biblicist (* [[1519]]) * [[1687]] – [[Geminiano Montanari]], italijanski astronom (* [[1633]]) * [[1694]] – [[Samuel von Pufendorf]], nemški pravnik, filozof, zgodovinar, državnik (* [[1632]]) * [[1715]] – [[Nicolas Malebranche]], francoski filozof, teolog (* [[1638]]) * [[1815]] – [[Joachim Murat]], francoski maršal (* [[1767]]) * [[1822]] – [[Antonio Canova]], beneški kipar (* [[1757]]) * [[1869]] – [[Charles Augustin Sainte-Beuve]], francoski pesnik, kritik, književni zgodovinar (* [[1804]]) * [[1882]] – [[Arthur de Gobineau]], francoski aristokrat in rasni teoretik (* [[1816]]) * [[1938]] – [[Elzie Cristle Segar]], ameriški risar (* [[1894]]) * [[1947]] – [[Archibald Armar Montgomery-Massingberd]], britanski feldmaršal (* [[1871]]) * [[1953]] – [[Sergej Ivanovič Beljavski]], ruski astronom (* [[1883]]) * [[1942]] – [[Marko Natlačen]], slovenski politik, ban (* [[1886]]) * [[1957]] – [[Erich Auerbach]], nemški filolog (* [[1892]]) * [[1981]] – [[Philippe Étancelin]], francoski avtomobilski dirkač (* [[1896]]) * [[1987]] – [[Walter Houser Brattain]], ameriški fizik, nobelovec 1956 (* [[1902]]) * [[2001]] – [[Fritz Fromm]], nemški rokometaš (* [[1913]]) * [[2003]] – [[Bertram Neville Brockhouse]], kanadski fizik, nobelovec 1994 (* [[1918]]) * [[2006]] – [[Dino Monduzzi]], italijanski kardinal (* [[1922]]) * [[2016]] – [[Bhumibol Adulyadej]], tajski kralj (* [[1927]]) * [[2016]] – [[Dario Fo]], italijanski gledališki pisatelj, igralec, direktor in dobitnik nobelove nagrade za literaturo (* [[1926]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|A13]] [[Kategorija:Oktober|113]] kqym9b4fkowixd0myc3yd5s4lo2j494 Ljubljana 0 3539 6708132 6704378 2026-07-07T16:59:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708132 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Ljubljana |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Ljubljana made by Janez Kotar.jpg |image2 = Ljubljana Robba fountain (23665322093).jpg |image3 = Ljubljanska Opera 2.jpg |image4 = Dragon Ljubljana.jpg |image5 = Ljubljana - Kranjski deželni dvorec Univerza v Ljubljani (48865026322).jpg |image6 = Ljubljana-2149704.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na [[Stara Ljubljana|staro Ljubljano]]; [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] in [[Robbov vodnjak]]; [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|Operna hiša]]; kip na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]]; [[Univerza v Ljubljani]]; [[Tromostovje]] in [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Cerkev Marijinega oznanjenja]]</small> |image_flag = Flag of Ljubljana.svg |image_seal = |image_shield = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |shield_size = 70px |nickname = |motto = |pushpin_map = Slovenija |pushpin_label_position = bottom |latd=46 |latm=03 |lats= |latNS=N |longd=14 |longm=30 |longs= |longEW=E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = SI |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name1 = [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovenska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 15 n. št. (kot ''[[Emona|Colonia Iulia Æmona]]'') |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |area_total_km2 = 163,83 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |title=Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin |language=en |trans-title=Height above sea level of seats of municipalities |year=2002 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=2012-12-26 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524220943/http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |url-status=dead }}</ref> |elevation_m = 296 |population_total = 290903<!-- prebivalstvo naselja Ljubljana, NE Mestne občine Ljubljana. Hvala--> |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-13}}</ref> |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_demonym = Ljubljančan, Ljubljančanka |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = LJ |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 1000 |area_code = 01 |website = [http://www.ljubljana.si/ www.ljubljana.si] |footnotes = }} '''Ljubljana''' ({{Audio|Sl-Ljubljana.ogg|izgovorjava}}) (pogovorno slovensko ''Lublana'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Lubiana'', [[Nemščina|nemško]] ''Laibach'') je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Leži v središču države, v stičišču pokrajin [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], ki so nekoč tvorile deželo [[Kranjska|Kranjsko]]. Z okoli 295.000 stalnimi prebivalci (2026) na 163,8&nbsp;km<sup>2</sup> je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenske statistične regije]]. Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, gospodarsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva [[Slovenija|Slovenije]]. Ljubljana je pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope ([[BTC]]). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod|narodov]], njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad. Ljubljanske [[promet|prometne]] povezave, zgoščenost [[industrijski sektor|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu gospodarskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]], vseh njenih [[ministrstvo|ministrstev]] in javne uprave, [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega]] in [[Ustavno sodišče|ustavnega sodišča]], [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: [[Univerza v Ljubljani]], ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]], [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovensko narodno gledališče]] ([[Ljubljanska Drama|Drama]]) ter [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG-Opera in balet]], [[Slovenska filharmonija]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], [[Radiotelevizija Slovenija]], osrednji slovenski kulturni in kongresni center [[Cankarjev dom]], najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, [[Slovenska matica]], kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] (SAZU) s svojim [[ZRC SAZU|ZRC]], pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Že od leta [[1810]] ima Ljubljana [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni [[Živalski vrt Ljubljana|živalski vrt]] v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – [[Centralno pokopališče Žale|Žale]]. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške [[Nadškofija Ljubljana|(nad)škofije]] in tudi [[Metropolija Ljubljana|metropolije]], od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|evangeličanska]] in [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev]] ter edina [[Džamija v Ljubljani|džamija]] v državi. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]] oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.<ref name="jazon">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}</ref><ref name="lj-hist">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2009-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090814204820/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == [[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'' (izgovor Lubijana)]] Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva Laburusa,<ref>[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Luka Repanšek. ''Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora''. Založba ZRC SAZU. 2016. str. 43, 45, 47. ISBN 978-961-254-964-0.</ref> medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],<ref name="Torkar">{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9 |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana |access-date=2013-12-18 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823142818/http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |url-status=dead }}</ref> je [[Etimologija#Ljudska etimologija|ljudskoetimološka]], vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen. Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].<ref name="Torkar" /> V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |title=Legenda o nastanku Ljubljane |accessdate=2010-08-29 |archive-date=2009-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091229140306/http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |url-status=dead }}</ref> Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829105709/http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ |date=2011-08-29 }}. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).</ref> Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.<ref>Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[Marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.</ref> Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih. Simbol mesta je iz okrasja baročnega grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je bil kot dekoracija na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo]], ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto. Več stoletij kasneje je bil štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most, odmev [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124" /> Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek na vrhu grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa. Zmaja je v grb med prvimi postavil Valvasor. Predstavljal naj bi simbol čuječnosti. Prej je bilo v grbu le utrjeno mesto z obzidjem na treh gričih. Obzidje je v grbu, na račun zmaja, manjše. == Zgodovina == {{glavni|Ljubljanska kronika}} === Prazgodovinske naselbine === Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] prebivali [[koliščarji]]. Živeli so na ''mostiščih'' oziroma ''koliščih'', lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. Izdelali so tudi prve vozove s kolesi. Preživljali so se z nabiralništvom, lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Kasneje so med indoevropskimi ljudstvi območje današnje Ljubljane poselili [[Iliri]], nato ilirsko-keltsko pleme [[Japodi|Japodov]], v 3. stoletju so Ljubljansko kotlino poselili keltski [[Tavriski]]. Arheološke najdbe kulture žarnih grobišč na grajskem griču, okoli SAZU in vse do Kazine potrjujejo večjo naselbino na območju Ljubljane. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila [[Ljubljanska kotlina]] del kraljestva [[Noriško kraljestvo|Norik]].<ref name="Histo1">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|title=Prvi prebivalci Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626082313/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|url-status=dead}}</ref> === Emona === {{glavni|Emona}} [[Slika:Emonec replika 5787.JPG|thumb|''Emonec'' na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]]] Prva naselbina staroselcev je nastala najprej na robu [[Prule|Prul]] pod grajskim gričem. [[Stari Rim|Rimska]] naselbina [[Emona]] (''Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia'') pa je nastala na področju med Prešernovo in Vegovo ulico, severno od Mirja, verjetno na lokaciji začasnega vojaškega tabora, ki ga je zgradila [[XV. legija Apollinaris|XV. legija ''Apollinaris'']].<ref name="Apollinaris">{{fr icon}} Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'', de Gruyter, 1988, ISBN 3-11-011893-9 [http://books.google.be/books?id=74vdDevajNoC&pg=PA343&lpg=PA343&dq=Emona+legion+XV&source=web&ots=Oz_GEBKbi_&sig=jODLhDZxfNwHfBW48cBMhE2GCs0&hl=fr&sa=X&oi=book_result&resnum=8&ct=resultGoogle Books, str. 343]</ref> Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim [[obrambni zid|obzidje]]m. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z [[kanalizacija|javno kanalizacijo]], [[centralno ogrevanje|centralnim ogrevanjem]]. V mesto je bilo speljanih več vodovodov. Boljše hiše so imele pobarvane stene večjih sob in [[mozaik|mozaične]] tlake. Emona se je razvila v pomembno zgodnjekrščansko središče s škofijo in z razvito trgovino. Mesto je imelo že pred rimskim obdobjem tudi svoji vodni božanstvi, Ekorno in Laburusa,<ref>Šašel-Kos 1997, str. 127-131.</ref> ki so ju častili na Barju.<ref name="Histo2">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |title=Čas rimske Emone |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015203/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |url-status=dead }}</ref> === Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane === S propadom [[zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili [[Huni]] pod [[Atila|Atilovim]] poveljstvom, kasneje so te kraje pustošili še [[Vzhodni Goti]] in [[Lombardi|Langobardi]].<ref name="Artis">Daniel Mallinus, ''La Yougoslavie'', Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.</ref> [[Slovani|Slovanski]] predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Približno tri stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod [[Franki|frankovsko]] upravo. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je [[Rudolf iz Tarcenta]] podaril [[oglejski patriarhat|oglejskemu kapitlju]] manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]].<ref name="Histo6">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |title=Ljubljana v srednjem veku |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015208/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |url-status=dead }}</ref> Poimenovanje ''Luwigana'' kot predhodnik današnjega imena se prvič pojavi leta 1144.<ref name="Artis"/> V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem postopoma zaščitena in ločena jedra: ''[[Stari trg, Ljubljana|Stari]]'', ''[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni]]'' (prvi obzidan) in ''[[Novi trg, Ljubljana|Novi trg]]'', v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji ([[Tromostovje|Špitalski]]) in Zgornji ([[Čevljarski most|Čevljarski]]) most. Med strnjeno stoječimi hišami so se dvigovale [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve s svojimi [[zvonik]]i. S pridobitvijo [[mestne pravice|mestnih pravic]] leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,<ref name="Histo6" /> mesto pa je sčasoma prevzelo primat [[Kranj]]u in [[Kamnik]]u<ref>Enciklopedija Slovenije, VI, 223</ref> ter postalo glavno mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl]].<ref name="Histo6"/> Ko ga je porazil [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf Habsburški]],<ref name="Artis"/> je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v ''Laibach'' in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja]] postala stolno mesto.<ref name="Histo6"/> Habsburška vladavina je z izjemo časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. === Uveljavljanje v umetnosti === [[Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|thumb|Pristanišče na Bregu (1765)]] V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi s sodobnejšo arhitekturo. Po [[potres]]u leta 1511 so mesto obnovili v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in ga na novo obzidali.<ref name="Histo3">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |title=Reformacija, renesansa in barok |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626083138/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |url-status=dead }}</ref> V 16. stoletju je imela Ljubljana približno 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot [[materni jezik]] govorilo [[slovenščina|slovenščino]], preostali pa večinoma [[nemščina|nemščino]]. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig ([[Primož Trubar|Trubarjevega]] ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'', 1550) je [[Jurij Dalmatin]] prevedel [[Biblija|''Biblijo'']] (natisnjena v [[Wittenberg]]u), [[Adam Bohorič]] pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo [[srednja šola|srednjo šolo]], [[Knjižnica|javno knjižnico]] in [[tiskarna|tiskarno]]. Ljubljana je tako postala središče slovenskega [[protestantizem|protestantizma]] in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter [[protireformacija]].<ref name="Histo3"/> Leta 1597 so v mesto prispeli [[Družba Jezusova|jezuiti]] in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]]. Z ustanovitvijo ''[[Academia operosorum Labacensis|Academie operosorum Labacensis]]'', družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugimi tudi [[Francesco Robba]]), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.<ref name="Histo3"/> Leta 1701 je bila ustanovljena še ''[[Slovenska filharmonija|Academia philharmonicorum]]'', eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]], ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji [[Joseph Haydn|Haydn]], [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] in [[Johannes Brahms|Brahms]], violinist [[Niccolò Paganini|Paganini]], med njenimi dirigenti pa je bil tudi [[Gustav Mahler]]. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.<ref name="Histo4">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |title=Ljubljana v 18. in 19. stoletju |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626174522/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg|thumb|center|700px|Ljubljana na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] [[bakrorez]]u iz leta [[1689]]]] === Ilirske province in čas po njih === {{glavni|Ilirske province}} [[Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|thumb|Parada med Ljubljanskim kongresom]] [[Slika:Ljubljana in 1895 (3).jpg|thumb|Popotresna obnova (1895)]] [[Slika:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskih ulic, tramvaja in praznovanja<ref>{{cite journal |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja] |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128}}</ref>]] Pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] zasedbo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Slovenščina je postala uradni jezik, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo [[visoka šola|visoko šolo]].<ref name="Artis"/><ref name="Histo4"/> Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 upravno središče [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Leta 1821 je Ljubljana gostila [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]], na katerem so evropski veljaki določili povojne meje.<ref name="InfoIntro1">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |title=Introducing Ljubljana |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2009-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091019132704/http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |url-status=dead }}</ref> V spomin na ta dogodek je poimenovan [[Kongresni trg]]. V prvi polovici 19. stoletja so delno uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V Ljubljani je takrat ustvarjal tudi pesnik [[France Prešeren]]. Leta 1849 je z [[Dunaj]]a pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila [[Južna železnica]] in s tem povezava s [[Trst]]om dokončana. V 1860. letih je bila ustanovljena [[Slovenska matica]]. Ljubljanska občina je takrat obsegala mesto in sedem [[predmestje|predmestij]]. Z današnjimi imeni bi jo omejili takole: proti zahodu po Tržaški cesti do Jadranske ulice, proti severozahodu po Cankarjevi do Opere in po Gosposvetski cesti do [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|Evangeličanske cerkve Primoža Trubarja]], proti severu po Dunajski cesti do Triglavske ulice, proti severovzhodu po Šmartinski cesti do Žal, proti vzhodu do šentpetrske cerkve in Kodeljevega, proti jugovzhodu pa po Dolenjski cesti do Rakovnika. Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo [[Ljubljanski potres 1895|katastrofalen potres]] z magnitudo 6,1 po [[momentna magnitudna lestvica|navorni magnitudni lestvici]], ki je povzročil 21 žrtev in porušil 10&nbsp;% od približno 1400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1511 so mesto obnovili v takrat značilnih slogih, [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] in [[Secesijska arhitektura|secesijskem]] slogu (''glej tudi [[Mesta Art Nouveau#Ljubljana|Art Nouveau v Ljubljani]]''). Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti.<ref name="Histo4"/> Med najpomembnejšimi stavbami tega obdobja so stanovanjske stavbe okoli sodišča in med Slovensko ter Miklošičevo cesto, [[Kranjski deželni dvorec|deželni dvorec]] (zdaj Univerza), deželni – zdaj [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]], Narodni dom, Dekliški licej, prva gimnazija (pozneje klasična) – zdaj [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|osnovna šola Prežihovega Voranca]]), deželno gledališče (sedaj Opera), nemško gledališče (zdaj Drama), deželno sodišče in druge. [[Slika:Ivana_Kobilca_-_Slovenija_se_klanja_Ljubljani_(without_frame)_less_saturation.jpg|sličica|260x260_pik|[[Ivana Kobilca]]: ''Slovenija se klanja Ljubljani (1903)'', slika v veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše]] V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana postopoma uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Mesto se je širilo s priključevanjem delov sosednjih občin, in sicer [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], okolica [[Kolizej, Ljubljana|Kolizeja]], Vodmat, do dolenjske železniške proge in druga območja. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).<ref name="Histo5">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/zgodovina-ljubljane/nemirno-20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Veliko zaslug pri tem je imel tedanji župan [[Ivan Hribar]]. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, v 1930-ih letih pa še Zgornjo Šiško, Moste in Vič. Tako je do leta 1935 nastala prva "velika" Ljubljana. === Stoletje nemirov === [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|Razglednica iz leta 1911]] Po propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] je bila Ljubljana pomembno mesto v državi, kasneje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta [[1929]] je postala Ljubljana sedež ''[[Dravska banovina|Dravske banovine]]''<ref name="banovina">{{navedi splet |url=http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |title=Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch |accessdate=2008-07-30 |language=fr |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412051038/http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |url-status=dead }}</ref> v Kraljevini Jugoslaviji. V času kraljevine so bile ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerza]] (1919), [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] (1918) ter [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademija znanosti in umetnosti]] (1938, zdaj SAZU).<ref name="Histo5"/> Sredi 1930-ih let so na Poljanah in za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nove četrti in ulice. V času med vojnama je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt [[Jože Plečnik]], čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime ''Plečnikova Ljubljana''.<ref name="Histo5"/> Pomembna župana v začetku 20. stoletja sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Oba sta pomagala pri razvoju mesta, podobno kakor kasneje [[Dinko Puc]] in [[Juro Adlešič]]. Med drugo svetovno vojno je senco na župane kot vodja Ljubljane vrgel [[Leon Rupnik]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]], ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zaradi odpora in pomoči partizanom so italijanski okupatorji februarja 1942 mesto [[Okupirana Ljubljana|obdali s 30 km bodeče žice]], po sledeh katere danes poteka [[Pot spominov in tovarištva|sprehajalna pot]].<ref name="rideau fer">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080227085801/http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archivedate=2008-02-27|title=The Path of Remembrance and Comradeship|accessdate=30. julij 2008|url-status=dead}}</ref> O uporu priča med drugim spomenik v [[Gramozna jama|Gramozni jami]], kjer so italijanski okupatorji kot povračilne ukrepe ustrelili nad 100 talcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-04 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714145857/http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |url-status=dead }}</ref> <ref>Luštek, Miroslav (1954). Naši spomeniki: Gramozna jama, Žale, Urh. ''Kronika (Ljubljana), letnik 2, številka 3, str. 157-166; ''http://www.dlib.si</ref> Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih (stanovanjskih) sosesk.<ref name="Histo5" /> === Samostojna Slovenija === V Ljubljani je bila [[25. junij|25. junija 1991]] razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]], katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja [[Ustava Republike Slovenije|ustava]], katere 10. člen pravi: "Glavno mesto Slovenije je Ljubljana."<ref>{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-02-19}}</ref> Leta 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kulture, 2010 pa je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|title=Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100910085831/http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|url-status=dead}}</ref> med drugim sta bila v [[Športni park Stožice|Športnem parku Stožice]] zgrajena nov [[Stadion Stožice|stadion]] in [[Arena Stožice|dvorana]]. Številni posegi, urejanje novih poti za pešce in zelenih površin so pomagali, da je bila Ljubljana leta 2016 razglašena za zeleno prestolnico Evrope. Leta 2021 je organizacija European Best Destinations Ljubljano razglasila za najbolj zeleno mesto Evrope.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj zelena evropska prestolnica je Ljubljana|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/najbolj-zelena-evropska-prestolnica-je-ljubljana/598218|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref> Ljubljana je bila februarja 2022 po deležu zelenega območja in pokritosti z drevesi v vrhu, po dostopnosti do zelenega prostora pa na repu evropskih glavnih mest.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/ljubljana-med-najbolj-zelenimi-prestolnicami-a-je-javno-dostopen-le-delcek-zelenih-povrsin/610849 |title=Ljubljana med najbolj zelenimi prestolnicami, a je javno dostopen le delček zelenih površin |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=1. februar 2022}}</ref> V zadnjih letih so se po podatkih Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije zelene površine v Ljubljani zmanjšale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042924512 |newspaper=Dnevnik.si |date=12. marec 2020 |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-27 |archive-date=2023-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230727160234/https://www.dnevnik.si/1042924512 |url-status=dead }}</ref> Po napovedih raziskave švicarskega inštituta Crowther Lab naj bi se povprečna poletna temperatura med 520 mesti sveta do leta 2050 najbolj zvišala prav v Ljubljani.<ref>{{navedi splet |url=http://znanost.sta.si/2657328/ljubljana-slated-to-become-worlds-fastest-warming-city |title=Ljubljana slated to become world's fastest-warming city |language=en |trans-title=Ljubljana naj bi postala najhitreje se segrevajoče mesto na svetu |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=12. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://manager.finance.si/8951062/Kako-bomo-hladili-tropsko-Ljubljano-in-kako-to-delajo-v-drugih-mestih |title=Kako bomo hladili tropsko Ljubljano – in kako to delajo v drugih mestih |date=1. avgust 2019 |newspaper=Finance Manager}}</ref> == Geografija == === Lega === [[Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|thumb|Zemljevid Ljubljane]] Mesto s površino 163,8&nbsp;km² leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140&nbsp;km zahodno od [[Zagreb]]a, 250&nbsp;km vzhodno od [[Benetke|Benetk]], 350&nbsp;km jugozahodno od [[Dunaj]]a ter 400&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]].<ref>Približki izračunani v programu [[Google_Earth]].</ref> Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298 m,<ref name="InfoIntro">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|title=Location and General Data|accessdate=2008-07-30|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420030351/http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366 m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (''[[Janški hrib]]'') pa doseže 794 m.<ref name="InNumbers">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title=Ljubljana v številkah|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106032839/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|url-status=dead}}</ref> === Vode === [[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|Poplave septembra 2010]] Mesto Ljubljana leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], preko katere tečejo reke in potoki: [[Ljubljanica]], [[Gradaščica]], [[Mali graben]] (rokav Gradaščice na Barju), [[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]], [[Pržanec]], [[Sava]], [[Gameljščica]], [[Črnušnjica]], Stokalca, Studenčica (na Studencu pri Psihiatrični kliniki), [[Dobrunjščica]], [[Rastučnik]], Bajer, [[Gobovšek (Dobrunjščica)|Gobovšek]], [[Bizoviški potok]], Graben, [[Dolgi potok]] in [[Iščica|Ižica]] ter umetno zgrajeni razbremenilni prekop Ljubljanice – [[Gruberjev prekop]] med Golovcem in Grajskim gričem. Ljubljana leži v bližini sotočja rek [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sava|Save]], ki se v Beogradu izliva v [[Donava|Donavo]], ta pa v [[Črno morje]].<ref name="Sloveniainfo">{{navedi splet|url=http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2611|title=Ljubljana, the capital of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}</ref> Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir [[oskrba s pitno vodo mesta Ljubljana|oskrbe mesta s pitno vodo]].<ref>VOKA Ljubljana: [http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190329233813/http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo |date=2019-03-29 }}</ref> Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močvirnati]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100808203506/http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|url-status=dead}}</ref> Ljubljansko barje je od leta 2008 [[krajinski park]]. Območje mesta Ljubljana je zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov, razen Ljubljanice, reke z zapletenim kraškim zaledjem na več kot 25 % površine poplavno ogroženo <ref>{{Navedi splet |url=https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-22 |archive-date=2016-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205092900/https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |url-status=dead }}</ref>. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823135534/http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]].<ref name="LjNovice Poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref> === Geološke značilnosti === Mesto se razteza na aluvialni ravnini ([[prod]]natih nanosih) iz [[kvartar]]ja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v [[mezozoik]] ([[trias]]) ali [[paleozoik]].<ref name="Geologymap">{{navedi splet|url=http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|title=Geological Map of Slovenia|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2008-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080811180940/http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|url-status=dead}}</ref> Ljubljano so opustošili številni [[potres]]i,<ref name="InfoIntro"/> zabeleženih je 60 rušilnih,<ref name="Seisme">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/en/Seismology/|title=Seismology|accessdate=2008-07-30}}</ref> v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.<ref name="rušilni">{{navedi splet|url=http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/02/potres_ljubljana.aspx|title=Ljubljano stresel potres|accessdate=30. avgust 2010}}</ref> Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu [[Evrazija|evrazijske plošče]]. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: [[Alpe|Alp]] na [[sever]]u, [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na [[jug]]u in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na [[vzhod]]u.<ref name="Seisme"/> Na [[Golovec|Golovcu]] deluje ena izmed [[seizmološka postaja|seizmoloških postaj]]. === Podnebje === [[Slika:Winter is back! (16408045341).jpg|thumb|Zasnežena Ljubljana z [[Ljubljanski grad|gradu]]]] Podnebje je zmerno celinsko (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji klime]]), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),<ref>glej [//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/World_K%C3%B6ppen_Map.png Datoteka:World Köppen Map.png]</ref> s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30&nbsp;°C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma okoli 0&nbsp;°C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod [[ledišče]], ter 11 dni s temperaturo nad 30&nbsp;°C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400&nbsp;mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.<ref name="ARSO">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html|title=ARSO|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2018-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020201714/http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi|url-status=dead}}</ref> Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. [[temperaturni obrat|temperaturnega obrata]], pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom [[sredozemlje|sredozemskih]] zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla. {{Weather box | location = Ljubljana ([[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]]): normalne vrednosti 1991–2020, ekstremi od 1948 | metric first = Yes | single line = Yes | Jan record high C = 16.4 | Feb record high C = 22.3 | Mar record high C = 25.1 | Apr record high C = 29.3 | May record high C = 33.0 | Jun record high C = 36.9 | Jul record high C = 38.0 | Aug record high C = 40.2 | Sep record high C = 33.1 | Oct record high C = 27.0 | Nov record high C = 22.1 | Dec record high C = 17.4 | year record high C = 40.2 | Jan high C = 4.1 | Feb high C = 7.0 | Mar high C = 12.3 | Apr high C = 17.2 | May high C = 21.8 | Jun high C = 25.8 | Jul high C = 27.9 | Aug high C = 27.6 | Sep high C = 21.8 | Oct high C = 16.1 | Nov high C = 9.6 | Dec high C = 4.2 | year high C = 16.3 | Jan mean C = 1.0 | Feb mean C = 2.6 | Mar mean C = 7.1 | Apr mean C = 11.6 | May mean C = 16.1 | Jun mean C = 20.0 | Jul mean C = 21.8 | Aug mean C = 21.3 | Sep mean C = 16.1 | Oct mean C = 11.4 | Nov mean C = 6.4 | Dec mean C = 1.5 | year mean C = 11.4 | Jan low C = -1.7 | Feb low C = -1.2 | Mar low C = 2.4 | Apr low C = 6.3 | May low C = 10.6 | Jun low C = 14.4 | Jul low C = 16.0 | Aug low C = 15.9 | Sep low C = 11.7 | Oct low C = 7.9 | Nov low C = 3.9 | Dec low C = -0.9 | year low C = 7.1 | Jan record low C = -20.3 | Feb record low C = -22.5 | Mar record low C = -18.0 | Apr record low C = -3.3 | May record low C = -1.0 | Jun record low C = 2.9 | Jul record low C = 6.0 | Aug record low C = 4.8 | Sep record low C = -0.3 | Oct record low C = -5.2 | Nov record low C = -14.5 | Dec record low C = -16.0 | year record low C = -22.5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 67 | Feb precipitation mm = 84 | Mar precipitation mm = 83 | Apr precipitation mm = 97 | May precipitation mm = 114 | Jun precipitation mm = 125 | Jul precipitation mm = 122 | Aug precipitation mm = 124 | Sep precipitation mm = 160 | Oct precipitation mm = 150 | Nov precipitation mm = 138 | Dec precipitation mm = 104 | year precipitation mm = 1368 | Jan snow depth cm = 7 | Feb snow depth cm = 8 | Mar snow depth cm = 2 | Apr snow depth cm = 0 | May snow depth cm = 0 | Jun snow depth cm = 0 | Jul snow depth cm = 0 | Aug snow depth cm = 0 | Sep snow depth cm = 0 | Oct snow depth cm = 0 | Nov snow depth cm = 1 | Dec snow depth cm = 3 | year snow depth cm = 1.8 | unit precipitation days = 0.1 mm | Jan precipitation days = 11 | Feb precipitation days = 10 | Mar precipitation days = 11 | Apr precipitation days = 14 | May precipitation days = 14 | Jun precipitation days = 14 | Jul precipitation days = 13 | Aug precipitation days = 12 | Sep precipitation days = 13 | Oct precipitation days = 13 | Nov precipitation days = 16 | Dec precipitation days = 14 | year precipitation days = 153 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 15 | Feb snow days = 14 | Mar snow days = 6 | Apr snow days = 1 | May snow days = 0 | Jun snow days = 0 | Jul snow days = 0 | Aug snow days = 0 | Sep snow days = 0 | Oct snow days = 0 | Nov snow days = 3 | Dec snow days = 11 | year snow days = 50 | time day = 14:00 | Jan humidity = 74 | Feb humidity = 62 | Mar humidity = 55 | Apr humidity = 51 | May humidity = 50 | Jun humidity = 52 | Jul humidity = 48 | Aug humidity = 50 | Sep humidity = 57 | Oct humidity = 65 | Nov humidity = 73 | Dec humidity = 79 | year humidity = 60 | Jan sun = 72.6 | Feb sun = 102.5 | Mar sun = 155.6 | Apr sun = 188.7 | May sun = 232.3 | Jun sun = 253.2 | Jul sun = 288.4 | Aug sun = 264.6 | Sep sun = 175.6 | Oct sun = 115.3 | Nov sun = 56.3 | Dec sun = 55.1 | year sun = 1960.2 | source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (vlažnost in sneg 1981–2010),<ref name = SEA>{{Cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20230825164954/https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/statistike_1950_2020/ljubljana_bezigrad/ | archive-date = 25 August 2023 | url = https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/statistike_1950_2020/ljubljana_bezigrad/ | title = Ljubljana Bežigrad Podnebne statistike 1950-2020 | publisher = Agencija Republike Slovenije za okolje | language = sl | access-date = 25 August 2023 | url-status = live }}</ref><ref>{{Cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20210513114921/https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/table/en/by_location/ljubljana/climate-normals_81-10_Ljubljana_eng.pdf | archive-date = 13 May 2021 | url = https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/en/by_location/ljubljana/climate-normals_81-10_Ljubljana_eng.pdf | title = Ljubljana Bežigrad Climate Normals 1981-2010 | publisher = Slovenian Environmental Agency | access-date = 25 August 2023}}</ref><ref>{{cite web | url = http://www.meteo.si/met/en/climate/diagrams/ljubljana/ | title = Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters in 1948–2019 | publisher = ARSO | access-date = 2 December 2014 | archive-date = 26 December 2018 | archive-url = https://web.archive.org/web/20181226040946/http://www.meteo.si/met/en/climate/diagrams/ljubljana/%20 | url-status = live}}</ref> [[NOAA]] (sonce 1991–2020)<ref name=WMOCLINO>{{cite web | archive-url = https://web.archive.org/web/20230825165454/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/1.1/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Slovenia/CSV/LjubljanaBezigrad_14015.csv | archive-date = 25 August 2023 | url = https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/1.1/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Slovenia/CSV/LjubljanaBezigrad_14015.csv | title = Ljubljana Bežigrad Climate Normals 1991–2020 | work = World Meteorological Organization Climatological Standard Normals (1991–2020) | publisher = National Oceanic and Atmospheric Administration | access-date = 25 August 2023 | url-status = live }}</ref> | source 2 = OGIMET (nekatere rekordne vrednosti za obdobje od 1948)<ref>{{cite web |url=http://ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2021&mes=2&day=27&hora=6&min=0&ndays=30 |title=14015: Ljubljana / Bezigrad (Slovenia) |publisher=OGIMET |access-date=27 February 2021 |date=27 February 2021 |archive-date=23 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220223062855/http://ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2021&mes=2&day=27&hora=6&min=0&ndays=30 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2022&mes=7&day=24&hora=6&min=0&ndays=30 |title=14015: Ljubljana / Bezigrad (Slovenia) |author=<!--Not stated--> |date=23 July 2022 |website=ogimet.com |publisher=OGIMET |access-date=24 July 2022 |archive-date=24 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220724084752/https://www.ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2022&mes=7&day=24&hora=6&min=0&ndays=30 |url-status=live}}</ref> }} === Demografija === Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,<ref name="Krajevni">''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.</ref> številka pa je do sredine 1930-ih let dvajsetega stoletja narasla do 80.000,<ref name="Histo5"/> kmalu po 2. svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ljudske (kasneje Socialistične) republike Slovenije, pa je preseglo 100.000 in se naglo povečevalo, zlasti v 60. in 70. letih. Slovenija je praktično edina v takratni Jugoslaviji dejansko izvajala koncept policentričnega razvoja, kar se je odražalo v relativno zmerni rasti Ljubljane v primerjavi z drugimi prestolnicami jugoslovanskih republik, kakor tudi v dokaj enakomernem razvoju vseh slovenskih mest. Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli 270.000.<ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607203541/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1994 je na drugačnem območju popisovanja, ki je vključevalo tudi okoliška naselja<ref name="InNumbers"/> (celotno ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih občin, združenih v Mesto Ljubljana, sedaj [[Upravna enota Ljubljana]]), število prebivalstva preseglo 330.000. Metropolitansko območje Ljubljane, vključujoč satelitska mesta in naselja v Ljubljanski kotlini, je do danes naraslo na več kot pol milijona ljudi, saj se je v zadnjem obdobju selitveni trend delno obrnil in se je veliko nekdanjih prebivalcev Ljubljane preselilo v okoliška mesta in naselja, pri čemer so ohranili zaposlitev v mestu. Mestno urbano območje se ob glavnih vpadnicah nadaljuje proti satelitskim naseljem : proti jugozahodu, torej [[Vrhnika|Vrhniki]] (in [[Logatec|Logatcu]]) so [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Lukovica pri Brezovici|Lukovica]], [[Dragomer]], [[Log pri Brezovici|Log]], južno od Ljubljane je na južnem obrobju Barja [[Ig]] z okolico, proti [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] je obcestna [[Črna vas]] oziroma iz smeri Brezovice [[Notranje Gorice|Notranje]] in [[Vnanje Gorice]] proti jugovzhodu [[Lavrica]], [[Škofljica]] in [[Grosuplje]], proti severu [[Trzin]] in [[Mengeš]] na cesti proti [[Kamnik]]u oziroma [[Domžale]] z okoliškimi naselji (najbližji Ljubljani je [[Dragomelj]]), proti severozahodu v smeri [[Škofja Loka|Škofje Loke]] oziroma [[Kranj|Kranja]] pa so največje satelitsko naselje in prometno vozlišče [[Medvode]] z okolico. Po popisu prebivalstva 2002 je bilo 39,2 % prebivalcev Ljubljane [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]], 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % [[Ateizem|ateistov]], 5,5 % [[Pravoslavje|pravoslavcev]], 5,0 % [[Islam|muslimanov]] in preostalih 0,7 % protestantov oz. pripadnikov drugih verstev.<ref name="Religion">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |title=Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218230120/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |url-status=dead }}</ref> <div align="right">{{Prebivalstvena piramida |year=(2008)<ref>{{navedi splet| url = http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| title = Population by age, groups, and sex (2008)| editor = Statistični urad RS.| accessdate = 19. maj 2009| archive-date = 2009-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20090917084024/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| url-status = dead}}</ref> |m0=2.44| m5=2.08| m10=2.09| m15=2.46| m20=3.34| m25=3.96| m30=4.07| m35=3.73| m40=3.88| m45=3.65| m50=3.76| m55=3.65| m60=2.50| m65=2.19| m70=1.89| m75=1.37| m80=0.82| m85=0.45 |f0=2.30| f5=1.93| f10=2.01| f15=2.35| f20=2.93| f25=3.50| |f30=3.66| f35=3.56| f40=3.83| f45=3.70| f50=3.93| f55=3.93| f60=2.94| f65=2.85| f70=2.54| f75=2.34| f80=1.82| f85=1.35 }} <div align="left"> {| style="background:#eeeeee; text-align:center" align="center" ! Demografska rast<ref name="Krajevni"/><ref name="Demography"/><ref name="lj_numbers">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |title=Ljubljana v številkah |accessdate=8.3.2019 |date= |format= |work=MO Ljubljana |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |url-status=dead }}</ref> |- | <timeline> Colors= id:a value:gray(0.9) id:b value:gray(0.7) id:c value:rgb(1,1,1) id:d value:rgb(0.6,0.7,1) ImageSize = width:620 height:300 PlotArea = left:50 bottom:30 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:289518 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0 BackgroundColors = canvas:c BarData= bar:1869 text:1869 bar:1880 text:1880 bar:1890 text:1890 bar:1900 text:1900 bar:1910 text:1910 bar:1931 text:1931 bar:1935 text:1935 bar:1948 text:1948 bar:1953 text:1953 bar:1961 text:1961 bar:1966 text:1966 bar:1970 text:1970 bar:1980 text:1980 bar:2001 text:2001 bar:2010 text:2010 bar:2018 text:2018 PlotData= color:d width:20 align:left bar:1869 from:0 till: 26879 bar:1880 from:0 till: 32265 bar:1890 from:0 till: 36878 bar:1900 from:0 till: 45017 bar:1910 from:0 till: 56844 bar:1931 from:0 till: 79391 bar:1935 from:0 till: 85000 bar:1948 from:0 till: 98914 bar:1953 from:0 till: 113666 bar:1961 from:0 till: 135806 bar:1966 from:0 till: 154690 bar:1970 from:0 till: 180714 bar:1980 from:0 till: 265000 bar:2001 from:0 till: 270032 bar:2010 from:0 till: 279653 bar:2018 from:0 till: 289518 PlotData= bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5) bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5) bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5) bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5) bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5) bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5) bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5) bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5) bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5) bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5) bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5) bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5) bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5) bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5) bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5) bar:2018 at: 279653 fontsize:s text: 289.518 shift:(+10,5) </timeline> |- |<small>Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]</small> |} </div> </div> == Znamenitosti == === Arhitektura === Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ohranja zgodovinsko središča Ljubljane številne značilne starejše stavbe. V njem se ob hišah 20. stoletja pojavljata [[barok|baročni]] in [[secesija (obdobje)|secesijski]] slog ter historistične stavbe. [[Ljubljanski grad]] se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1161. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]] in [[kmečki upor|kmečkimi upori]]. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel postopno prenovo po letu 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.<ref name="LubljanaFestival">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|title=Festival Ljubljana {{ikona en}}|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105190436/http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2006 je grad z [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo]] povezan s središčem mesta.<ref name="LubljanaInfo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.info/ljubljana-castle/ |title=City castle in Ljubljana {{ikona en}} |accessdate=30. julij 2008}}</ref><ref name="LubljanaCastle">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |title=Ljubljanski grad |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2009-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091201001940/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |url-status=dead }}</ref> Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del treh glavnih trgov z [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]], SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi [[Univerza v Ljubljani|sedež univerze]] (ob robu srednjeveškega mesta) zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, [[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana|uršulinske cerkve]], stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in [[Cankarjev dom]]. Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana močno prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po [[Ljubljanski potres|katastrofalnem potresu v 1895]], ki je močno poškodoval mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, pretežno s historističnimi palačami in v slogu [[art nouveau]]ja.<ref name="Histo4"/><ref name="InfoIntro"/> Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]], ki je oblikoval več osi mesta, mostove, tudi [[Tromostovje]] in med palačami [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]]. ''Glej [[Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici|galerijo ljubljanskih mostov na Ljubljanici]]''. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]]. V Ljubljani se nahaja več [[Seznam cerkev v Ljubljani|cerkev]]. [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] je ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dveh zvonikov. Stoji ob [[Ciril-Metodov trg|Ciril-Metodovem trgu]] v bližini [[Tržnica Center|osrednje tržnice]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]]. Prvotno je bila na mestu manjša cerkev, za tem troladijska romanska cerkev, prvič omenjena leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 je cerkev postala stolnica (ob Gornjem Gradu). Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila dodatno grajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]] iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.<ref>{{navedi splet|url=http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|title=Ljubljanska stolnica|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819100517/http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|url-status=dead}}</ref> Reko Ljubljanico, Gruberjev kanal in druge reke in potoke prečkajo [[Seznam mostov v Ljubljani|številni mostovi]]. Najbolj znana sta [[Tromostovje]] in [[Zmajski most]]. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124">{{navedi knjigo|author=C. Abdunur|title=ARCH'01: Troisième conférence internationale sur les ponts en arc|publisher=Presses des Ponts|location= |year=2001|pages=124|isbn=2859783474|oclc=|doi= |language=fr}}</ref><ref name="PontDragons">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |title=Zmajski most / Dragon Bridge |accessdate=30. julij 2008 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412035550/http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |url-status=dead }}</ref> Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.<ref name="SBTG84">{{navedi knjigo|author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie|title=Slovenia: The Bradt Travel Guide|url=https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke|publisher=Robin McKelvie|location= |year=2005|pages=[https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke/page/84 84]|isbn=1841621196|oclc=|doi=}}</ref> [[Ljubljanski vodnjaki]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo [[Seznam trgov v Ljubljani|trge]] in [[Seznam parkov v Ljubljani|parke]] in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]] v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s [[Korozija|korozijo]] prestavljen v Narodno galerijo. <gallery mode="packed" heights="140px" style="text-align:left"> Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]] Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]] Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]] Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]] Slika:Prešernov trg Ljubljana 9977.jpg|Prešernov trg in Tromostovje </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]] [[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]] V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Park Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani: * [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]]/[[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] * [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]) * [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]] *[[Muzejski park, Ljubljana|Muzejski park]] *[[Park Arturo Toscanini, Ljubljana|Park Arturo Toscanini]] *[[Kodeljevo]] * [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]] * [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] Po drugi svetovni vojni sta bila odprta le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)|accessdate=2010-09-04|archive-date=2011-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064404/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|url-status=dead}}</ref> (v planu je še razširitev)<ref>{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218065738/http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|url-status=dead}}</ref> v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] in [[Navje|Navja]] oziroma severno od Kolodvora ter [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] in [[Park izbrisanih]] na dvorišču nekdanje tovarne Rog. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]]. [[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. [[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title=Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110508155804/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Uprava == === Upravna enota Ljubljana === [[Upravna enota Ljubljana]] je ozemeljska enota državne uprave, ki zajema območje Mesta Ljubljana, ki je združevalo nekdanjih pet ljubljanskih mestnih občin oziroma sedanje občine, ki so nastale na tem ozemlju poleg MOL in ima več izpostav v samem mestu, kakor tudi v okolici. === Lokalna samouprava === [[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]] [[Mestna občina Ljubljana]] je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno (samo)upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.<ref name="Districs">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824081446/http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |url-status=dead }}</ref> Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi okraji volilnih enot [[Volilna enota Ljubljana Center|Ljubljana Center]] in [[Volilna enota Ljubljana Bežigrad|Ljubljana Bežigrad]] {{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}} {| cellpadding="5" |- style="vertical-align:top;" | # [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] # [[Četrtna skupnost Center|Center]] # [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] # [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] # [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] # [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] # [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] # [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] # [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] || || <ol start="10"> <li>[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]</li> </ol> |} === Policija === Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.<ref name="Police">{{navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100924015858/http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |url-status=dead }}</ref> Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.<ref name="Police"/> S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |title=Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |url-status=dead }}</ref> ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.<ref name="securite">{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie |accessdate=2008-07-31 |language=fr |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118052528/http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |url-status=dead }}</ref> {{Geografski položaj |Center = [[Četrtna skupnost Center|Center]] |Sever = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; </br>[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] |Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; </br>[[Savsko naselje]] |Vzhod = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; </br>[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] |Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] '' |Jug =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] |Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] |Zahod = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] '' |Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; </br>[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] }} == Gospodarstvo == [[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je eden od gospodarskih sektorjev, prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]] [[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]] Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3. | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}</ref> Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.<ref name="InfoIntro"/> Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.<ref name="InfoIntro"/> Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).<ref name="Chomage Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905083517/http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |url-status=dead }}</ref> Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.<ref name="InfoIntro"/> Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]]. Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],<ref name="Bourse Vienne">{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111114616/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|url-status=dead}}</ref> kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].<ref name="Bourse Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418064605/http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |url-status=dead }}</ref> V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].<ref name="Tertiaire Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608140330/http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |url-status=dead }}</ref> Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}</ref> == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Ljubljana, Slovenija 2013 - panoramio.jpg|sličica|Rektorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]]] Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.<ref name="Université Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Univerza v Ljubljani]], najstarejša in največja slovenska ter edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.<ref name="Histo5"/> Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.<ref name="Université Ljubljana II">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |url-status=dead }}</ref> Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.<ref name="InNumbers"/> V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]], med katerimi je približno polovica splošnih (izmed teh dve klasični) ali strokovnih gimnazij, izobraževalo 25.797 dijakov.<ref name="InNumbers"/> Iz nekdanje [[Tehniška srednja šola|Tehniške srednje šole]] v Ljubljani je nastal [[Šolski center Ljubljana]] z višjo strokovno šolo ter Evropsko šolo. 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]]. V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Inštitut "Jožef Stefan"]] (oba imata tudi podiplomski šoli), [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]], pa tudi več zasebnih visokošolskih zavodov, med katerimi so [[Fakulteta za pravo in poslovne vede]] (FPV) kot zametek bodoče Katoliške univerze, [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|GEA College]] - Fakulteta za podjetništvo in Center višjih šol, izpostavi [[Nova univerza|Nova univerze]], univerze [[Alma Mater Europaea]] in drugi, tudi [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]. == Zdravstvo == [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085028/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|url-status=dead}}</ref> in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085023/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|url-status=dead}}</ref> [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191942/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|url-status=dead}}</ref> je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191347/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100820122452/http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|url-status=dead}}</ref> == Kultura == {{glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}} [[Slika:Narodna galerija (19637747294).jpg|sličica|Pročelje [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]].]] V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[umetniška galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]<ref name="InNumbers" /> in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzej novejše zgodovine]] ter [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]]. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.<ref name="Pointinteret">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2010-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100529214332/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti |url-status=dead }}</ref> Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.<ref name="Pointinteret" /> Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.<ref name="InNumbers" /> Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljana festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.<ref name="InfoIntro" /> Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot »mesto vina in vinske trte«, ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.<ref name="InfoIntro" /> Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom. [[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru ''[[Academia operosorum Labacensis|Academije Operosorum]]'' in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | accessdate = 2006-07-15 | archive-date = 2006-05-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20060527055037/http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | url-status = dead }}</ref>.[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918<ref name="Histo5"/>) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniške alternativne kulture. Na AKC Metelkova mesta so številni klubi, umetniška galerija, koncertni prostori, kjer igrajo različne zvrsti glasbe. Tu imajo rezidenčne prostore številni umetniki in obrtniki<ref name="Metelkova">{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}</ref> Podoben avtonomen kulturni center je bil v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]] (izseljen 2021 - stavba v rekonstrukciji). Po letu 1980 je Ljubljana postala središče avantgardnega (''retrogardističnega'') umetniškega gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'' (ustanovljeno 1984), ki so jo sestavljale predvsem glasbena in večmedijska skupina [[Laibach]], slikarji kolektiva [[IRWIN]] in gledališko-scenski projekti režiserja [[Dragan Živadinov|Živadinova]]. Od leta 1984 v Ljubljani vsako leto poteka [[Festival LGBT-filma]], ki prikazuje filme z [[LGBT]]-temami in motivi ter je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Zadnja leta je največ projekcij festivala v [[Slovenska kinoteka|Slovenski kinoteki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=O festivalu|accessdate=3. 2. 2021|website=36. festival lgbt filma|publisher=Društvo ŠKUC}}</ref> Ljubljana je bila leta 2015 imenovana za Unescovo mesto literature<ref>{{navedi splet|url=https://www.citiesoflit.com/ljubljana|title=Ljubljana city of literature|accessdate=15. junij 2023|date=|format=|work=}}</ref> ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] program Mesto literature je del širše mreže ustvarjalnih mest). == Mediji == ;Časopisi V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih (dnevnih) časopisov,<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot je ''[[Delo]]'',<ref>{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',<ref>{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Slovenia Times]]''<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language = en | archive-date = 2007-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071011002229/http://www.sloveniatimes.com/ | url-status = dead }}</ref> in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',<ref>{{navedi splet | title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-06-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090609122907/http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | url-status = dead }}</ref>, finančni kot so ''[[Finance]]'',<ref>{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Podjetnik]]''<ref>{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}</ref> in ''[[Economist]]''<ref>{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> in športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]''. ;Radio Prestolnica ima več [[radijska postaja|radijskih postaj]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | title = European radio stations streaming live on the internet - Slovenia | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg nacionalnih pod okriljem [[RTVS]] ([[A1 (radio)|Prvi program]], [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] in [[Val202]]<ref name="RTV">{{navedi splet| title = O RTV Slovenija | url = http://www.rtvslo.si/ortv/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref>) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: [[Radio 1]],<ref>{{navedi splet| title = Radio 1 | url = http://www.radio1.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Antena]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Antena | url = http://www.radioantena.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Center]],<ref>{{navedi splet| title = RadioCenter| url = http://www.radiocenter.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Ekspres]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Ekspres | url = http://www.radioekspres.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Salomon]] ter alternativni programi<ref>{{navedi splet| title = Radio Salomon| url = http://www.radiosalomon.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Študent]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Student | url = http://www.radiostudent.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Veseljak]]<ref>{{navedi splet | title = Radio Veseljak | url = http://www.radioveseljak.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2012-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120304025646/http://www.radioveseljak.si/veseljak.m3u | url-status = dead }}</ref> in [[Radio Ognjišče]]. ;Televizija V Ljubljani ima sedež javna [[Radiotelevizija Slovenija]], ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)<ref name = "RTV" /> ter glavni komercialni postaji [[Pop TV]]<ref>{{navedi splet | title = poptv | url = http://poptv.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-04-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090423164014/http://poptv.si/ | url-status = dead }}</ref> in [[Kanal A]].<ref>{{navedi splet | title = Kanal A | url = http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-12-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091215004100/http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | url-status = dead }}</ref> == Šport in rekreacija == [[Slika:Sava-Tacen-poligon.JPG|thumb|Kajakaški poligon v [[Tacen|Tacnu]]]] V Ljubljani deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani hokejski [[HDD Tilia Olimpija]], ki nastopa tudi v mednarodni ligi [[EBEL]], košarkarski [[KK Union Olimpija]], ki nastopa nastopa tudi v [[Evroliga|Evroligi]], nogometni [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], rokometni [[RK Krim]] in odbojkarski [[ACH Volley]]. Najpomembnejši mestni športni objekti so [[Jože Plečnik|Plečnikov]] [[stadion Bežigrad]], ki je več let v postopku prenove, [[Hala Tivoli]], ki je domača dvorana za HDD [[Tilia Olimpija]], ter leta 2010 zgrajena objekta [[Stadion Stožice]], kjer domače tekme igra NK Olimpija, in [[Arena Stožice]], ki je domača dvorana za KK [[Košarkarski klub Olimpija|Union Olimpija]], [[Rokometni klub Krim|RK Krim]] in ACH Volley. Na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] je pri [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] športna dvorana in bazen, drug pokrit bazen je v Tivoliju, 2025 dograjen [[Športni park Ilirija]] z velikim pokritim (olimpijskim) bazenom; poleg njih je v mestu še več letnih (odkritih) bazenov-kopališč. V Tivoliju je [[Športni park Stanka Bloudka]], kjer je poleg Hale Tivoli tudi drsališče, kotalkališče, minigolf itd. Na Viču se nahaja [[Gimnastični center Ljubljana]]. Ljubljana je v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, tudi [[svetovno prvenstvo v športni gimnastiki]] v letih [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|1922]] in [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v košarki]] leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju]] leta [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije]] leta [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] in še osemkrat prvenstvo druge divizije, [[evropsko prvenstvo v rokometu]] leta [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004]] ter [[svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu]] v letih 1955, 1991 in [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|2010]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.sloka.si/|title=Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|accessdate=4. september 2010}}</ref> Leta 2013 se je v mestu odvijalo [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropsko prvenstvo v košarki]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/devet-korakov-na-poti-za-eurobasket-2013/245693 |title=Devet korakov na poti za Eurobasket 2013 |accessdate=9. decembra 2010| date = 7. december 2010 | publisher = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | author = [[Toni Gruden]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eurobasket2013.org/si/|title=Spletne strani EuroBasket 2013 |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=FIBA Europe }}</ref> Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran [[Pohod po poti spominov in tovarištva]] (znan tudi kot ''pohod ob žici'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |title= Thousands Join Ljubljana Hike |accessdate= 1. november 2008 |archive-date= 2008-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080725103917/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |url-status= dead }}</ref> Vsako leto od 1996 naprej zadnjo nedeljo v oktobru [[Ljubljanski maraton]] na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|title=13th Ljubljana marathon – record participation! {{ikona en}}|accessdate=1. november 2008|archive-date=2008-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20081026192404/http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|url-status=dead}}</ref> Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, [[Rožnik]]om z dvema vrhovoma (''Cankarjev Vrh-Rožnik'', 394 m, ''Šišenski hrib'', 429 m) in [[Grajski grič|Grajskim gričem]] (366 m), na katerem stoji [[Ljubljanski grad]]. Na obrobju mesta so hribi [[Šmarna gora]], [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], [[Golovec]], [[Toško čelo]], malo dlje pa še [[Krim, Slovenija|Krim]] in vrhovi [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja]], ki ponujajo kratke izlete v naravo. (''glej tudi [[:Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane|Izleti v okolici Ljubljane]]''). == Prometna infrastruktura == Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]] povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s [[Trst]]om, [[Benetke|Benetkami]] ter [[Reka, Hrvaška|Reko]] na jugozahodu ([[avtocesta A1|A1]]/E70); z [[Maribor]]om, [[Gradec|Gradcem]] in [[Dunaj]]em (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo ([[Avtocesta A2|A2]]-E70); s [[Celovec|Celovcem]] in [[Salzburg]]om na severozahodu (A2-E61), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.<ref name="Michelin">Michelin, ''Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine'', Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5</ref> Tranzitni promet skozi samo mesto je preusmerjen s pomočjo [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] v obliki kroga okoli mesta. Že arhitekt [[Maks Fabiani|Fabiani]] je načrtoval notranji cestni obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Notranji obroč tvorijo naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. [[Fabianijev most]] je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo leta 2012 je bil obroč sklenjen.<ref name=Projekti>{{navedi splet|title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč|url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=4. septembra 2012|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020125651/http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|url-status=dead}}</ref> [[LPP#Avtobusne_linije|Avtobusna mreža]], ki jo upravlja [[Ljubljanski potniški promet]] (v lasti MOL) (na osnovi plačilne kartice Urbana) je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika [[javni prevoz|javnega prevoza]] v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani ''trole''. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili [[trolejbus]]i. Možna je izposoja koles,<ref name="Transvelo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071230031337/http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archivedate=2007-12-30 |title=Ljubljana Bike |accessdate=31. julij 2008 |url-status=live }}</ref> in najem taksija.<ref name="Taxi">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |title=Taxi |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2021-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000141/https://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |title=Mestna vozovnica |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724024259/http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |url-status=dead }}</ref> [[Kolesarjenje|Kolesarski promet]] v Ljubljani predstavlja opazen delež vsega prometa, še posebej poleti. [[Kolesarska steza|Kolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123840/http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |url-status=dead }}</ref> Na nekaterih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],<ref>{{navedi splet |url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author=Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24 |archive-date=2012-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824211642/https://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |url-status=dead }}</ref> je kolesarjenje prepovedano.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |title=Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji |accessdate=2008-01-09 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}</ref> Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.<ref>Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.</ref> Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, bodisi z označenjem kolesarskih stez ali gradnjo paralelnih namenskih kolesarskih cest.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |author=MOL |title=Kolesarska staza skozi Tivoli |date=2014-09-19 |accessdate=2016-05-19 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041339/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |url-status=dead }}</ref> Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.<ref>Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/</ref> V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''<ref>[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]</ref>, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]]. Leta 2015 Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |title=Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City |accessdate=30.6.2015 |date=30.6.2015 |format= |work=Slovenia Times |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |url-status=dead }}</ref> Znaten del središča ljubljane je zaprt za motorna vozila in spremenjen v peš cono. Za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki to potrebujejo, je na voljo več ekektričnih vozil (Kavalir), ki so brezplačno na voljo na klic ali pa vozijo po vnaprej določeni trasi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |title=Pripeljal je Kavalir 3! |accessdate=20.5.2014 |date= |format= |work=www.lpp.si |archive-date=2014-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210422/http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |url-status=dead }}</ref> [[Železniška postaja Ljubljana]] predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško ([[München]]-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.<ref name="Sloveniainfo"/> Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je [[Avtobusna postaja Ljubljana]], s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v [[Potniški center Ljubljana]]. [[Letališče Jožeta Pučnika]] (''LJU'') leži 26&nbsp;km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/eng/airliner.asp?IDD=12&IDM=209|title=Aerodrom Ljubljana, d.d. |accessdate=31. julij 2008}}</ref> <gallery> Slika:ZelezniskaPostaja-Ljubljana.JPG|Železniška postaja in avtobusi pred njo Slika:Celovška cesta - Stara cerkev with buses.jpg|Mestna avtobusa na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti]] Slika:Trains pic by Praktica.JPG|[[Slovenske železnice|Železniška]] proga pri centralnih delavnicah v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] Slika:Slovenska cesta gosposvetska kolesarska steza 2.jpg|Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto) Slika:Bicikelj station.jpg|Postaja sistema izposoje koles Bicikelj Slika:Ljubljana Tivoli Bicycle road.jpg|Namenska kolesarska steza v Tivoliju Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|Potek ljubljanske obvoznice File:Ljubljana_070.JPG|Cestni promet - križišče [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]], [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolske ceste]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trga OF]] Slika:Fabiani bridge ljubljana.png|Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, [[Fabianijev most|Fabianijevim mostom]] </gallery> == Mednarodno povezovanje == Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:<ref name="twinning">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/medmestno-in-mednarodno-sodelovanje/podpisani-protokoli-in-sporazumi-med-mesti/ |title=Podpisani protokoli in sporazumi med mesti|publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=9. maj 2019}}</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Pesaro]] (16. marec 1964) * {{ikonazastave|Italija}} [[Parma]] (11. april 1964) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Chemnitz]] (17. oktober 1966) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] (4. marec 1967) * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Sousse]] (27. julij 1969) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wiesbaden]] (30. marec 1977) * {{ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]] (7. oktober 1977) {{col-3}} * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Leverkusen]] (30. avgust 1979) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] (23. oktober 1979) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čengdu]] provinca [[Sečuan]] (25. oktober 1981) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (14. julij 1999) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] (1. marec 2000) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] (20. maj 2000) {{col-3}} * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] (21. februar 2001) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (24. januar 2002) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mardin]] (8. april 2003) * {{ikonazastave|Belgija}} Regija [[Bruselj]] (28. april 2004) * {{ikonazastave|Macedonia}} [[Skopje]] (23. april 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/39070 |title=Delo.si - Ljubljana in Skopje pobratena |accessdate=2012-01-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020246/http://www.delo.si/clanek/39070 |url-status=dead }}</ref>) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] (24. november 2010<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-in-djilas-pobratila-ljubljano-in-beograd/244709 RTVSLo.si - Janković in Djilas pobratila Ljubljano in Beograd]</ref>) {{col-end}} Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v [[Major Cities of Europe IT Users Group|uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest]]), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti [[Svet Evrope|Sveta Evropa]] in v Svetu evropskih mest in regij.<ref name="twinning"/> == Osebnosti == [[Slika:Pregl.jpg|thumb|right|200px|[[Friderik Pregl]], prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za kemijo]] [[Slika:Slavoj Zizek in Liverpool 2.jpg|thumb|200x200px|[[Slavoj Žižek]], svetovno znan filozof]] [[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|sličica|[[Anton Stres]]]] [[Slika:Stane Zore.jpg|sličica|[[Stanislav Zore]]]] {{Glavni|Seznam deželnih glavarjev Kranjske|Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|Seznam županov Ljubljane|Seznam častnih meščanov Ljubljane}} V Ljubljani so bile rojene oziroma so v njej delovale številne širše znane osebnosti:{{div col|colwidth=24em}} * [[Bojan Adamič]], dirigent in skladatelj zabavne glasbe * [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], hokejist, trener in športni delavec * [[Mihael Ambrož]], politik *[[Anton Aškerc]], arhivar, pesnik * [[Anton Aleksander Auersperg]], nemški pesnik ([[Anastasius Grün]]) * [[France Avčin]], elektrotehnik, gornik in inovator * [[Dušan Avsec]], elektrotehnik, hidromehanik * [[Aleksander Bajt]], ekonomist * [[Albin Belar]], seizmolog * [[France Bernik]], literarni zgodovinar, predsednik SAZU * [[Janez Bernik]], slikar * [[Evgen Betetto]], športni delavec * [[Julij Betetto]], operni pevec in pedagog * [[France Bezlaj]], jezikoslovec, akademik *[[Anton Bitenc]], arhitekt *[[Demeter Bitenc]], filmski igralec *[[Janez Bitenc]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Janez Bleiweis]], veterinar, zdravnik, politik, publicist, časnikar * [[Karel Bleiweis]], zdravnik * [[Robert Blinc]], fizik, akademik * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov * [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog, publicist * [[Ignacij Borštnik]], igralec, gledališčnik *[[Peter Božič]], pisatelj, dramatik, boem, politik *[[Miroslav Brajnik]], pevec tenorist * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]], elektronik, računalnikar *[[Dejan Bravničar]], violinist *[[Gizela Bravničar]], baletka in pedagoginja *[[Boris Breskvar]], tenisač in teniški trener * [[Pavel Brežnik]], pisatelj, prevajalec * [[Srečko Brodar]], naravoslovec in arheolog *[[Anja Bukovec]], violinistka * [[Brigita Bukovec]], atletinja *[[Vilma Bukovec]], operna pevka, sopranistka * [[Charles de Bourbon]] (1849-1909), [[madrid]]ski vojvoda, "de facto" španski kralj in francoski prestolonaslednik * [[Ivan Cankar]], pisatelj, dramatik, politik * [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec, diplomat * [[Anica Cevc]], umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Anton Cerar]]-Danilo, igralec, gledališčnik * [[Miroslav Cerar]], telovadec in olimpijec * [[Jože Ciuha]], slikar * [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], tehnični izumitelj * [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, strokovni pisec in narodni delavec * [[Henrik Costa]], zgodovinar, topograf, publicist * [[Bojan Čop]], jezikoslovec * [[Matija Čop]], bibliotekar, literarni zgodovinar * [[Ivo Daneu]], košarkar * [[Avgusta Danilova]], igralka * [[Mira Danilova]], igralka * [[Igor Dekleva]], pianist, skladatelj * [[Milan Dekleva]], pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik *[[Marjana Deržaj]], pevka *[[Janez Gregor Dolničar]], kronist, zgodovinar * [[Fran Dominko]], astronom *[[Luka Dončić]], košarkar *[[Goran Dragić]], košarkar *[[Štefka Drolc]], igralka * [[Vojko Duletič]], filmski režiser * [[Branko Elsner]], nogometni strokovnjak * [[Peter Fajfar]], gradbenik * [[Oton Fettich]], humanitarni delavec * [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj, duhovnik * [[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar * [[Jurij Fleišman]], skladatelj * [[Ivan Dizma Florjančič|Ivan/Janez Dizma Florjančič]], astronom, matematik, kartograf * [[Ivan Štefan Florjančič|Ivan/Janez Štefan Florjančič]], pravnik, ekonomist * [[Anton Foerster]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jaroslav Foerster]], gradbenik * [[Mario Foerster]], filmski snemalec in režiser *[[Rudolf Francl]], pevec tenorist * [[Nikodem Frischlin]], protestantski šolnik in astronom * [[Kajetan Gantar]], klasični filolog, prevajalec * [[Jarmila Gerbič]] operna pevka, glasbena pedagoginja * [[Ferdo Gestrin]], zgodovinar * [[Peter Pavel Glavar]], gospodarstvenik, mecen * [[Josip Globevnik]], matematik *[[Andrej Gosar]], sociolog, publicist * [[Peter Gosar]], fizik, akademik * [[Bogo Grafenauer]], zgodovinar * [[Irena Grafenauer]], flavtistka *[[Niko Grafenauer]], pesnik, publicist, urednik in založnik *[[Peter Graselli]], politik, župan * [[Pavel Grošelj]], biolog, publicist * [[Gabrijel Gruber]], jezuit, šolnik, hidrotehnik *[[Anton Gvajc]], slikar * [[Dušan Hadži]], kemik * [[Jovan Hadži]], biolog *[[Karel Janez Herberstein]], škof, verski reformator * [[Miran Herzog]], gledališki režiser *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser * [[Janez Jurij Hočevar]], pravnik in glasbenik * [[Arne Hodalič]], fotograf * [[Janez Bertold Höffer]], glasbenik, ustanovitelj Academiae philharmonicorum * [[Janez Höffler]], umetnostni zgodovinar in muzikolog * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], naravoslovec, muzealec, gospodarstvenik * [[Janez Nepomuk Hradecky]], župan * [[Tomaž Hren]], škof. mecen * [[Ivan Hribar]], politik, gospodarstvenik * [[Ksenija Hribar]], plesalka, koreografinja * [[Urška Hrovat]], slovenska alpska smučarka * [[Svetozar Ilešič]], geograf * [[Aleksa Ivanc Olivieri]], slikarka, grafičarka in restavratorka *[[Ciril Jagodic]], lutkar * [[Rihard Jakopič]], slikar * [[Matija Jama]], slikar *[[Slavko Jan]], igralec in režiser *[[Anton Bonaventura Jeglič]], škof *[[Nina Jelič]], pesnica * [[Mara Jeraj Kralj]], slikarka, kiparka, lutkarica * [[Pavla Jesih]], alpinistka in cineastka (??) *[[Dušan Jovanovič]], gledališčnik (režiser, dramatik) *[[Vida Juvan]], igralka *[[Mila Kačič]], igralka in pesnica * [[Edvard Kardelj]], jugoslovanski in slovenski politik, publicist * [[Roman Kenk]], biolog * [[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, esejist * [[Matjaž Klopčič]], filmski režiser *[[Boris Kobe]], arhitekt, slikar *[[Ivana Kobilca]], slikarka * [[Urban Koder]], jazz-glasbenik, skladatelj, dirigent * [[Josip/Jožef Kogovšek]], slikar v 19. stoletju *[[Silvester Kopriva]], latinist in publicist * [[Josip Korošec]], arheolog *[[Ladko Korošec]], operni pevec * [[Viktor Korošec]], pravni zgodovinar, hetitolog * [[Mile Korun]], gledališki režiser, scenograf, publicist *[[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], literarni zgodovinar in komparativist *[[Milko Kos]], zgodovinar *[[Tine Kos]], kipar *[[Albert Kosmač]], jezikoslovec, egiptolog *[[France Kosmač]], pesnik, režiser, scenarist *[[Miro Košak]], kardiokirurg * [[Mirko Košir]], publicist, prevajalec in politični obsojenec *[[Jani Kovačič]], kantavtor, literat *[[Lojze Kovačič]], pisatelj *[[Ferdo Kozak]], književnik in politik *[[Juš Kozak]], pisatelj, kritik, urednik * [[Pavle Kozjek]], alpinist *[[France Kralj]], slikar, kipar, risar, grafik *[[Tone Kralj]], slikar, grafik, ilustrator, kipar *[[Vladimir Kralj]], pisatelj, dramaturg *[[Fran Krašovec]], fotograf * [[Metka Krašovec]], slikarka * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], skladatelj in etnomuzikolog * [[Etbin Kristan]], pisatelj, politik * [[Franci Križaj]], gledališki režiser * [[Aleš Kunaver]], alpinist * [[Pavel Kunaver]], naravoslovec, pedagog, poljudni publicist, športnik *[[Pavel Künl]] in hči [[Ida Künl]], slikarja *[[Ana Kunič]], biologinja *[[Niko Kuret]], etnolog, romanist * [[Primož Kuret]], muzikolog *[[Zofka Kveder]], pisateljica *[[Anton Lajovic]], skladatelj * [[Uroš Lajovic]], dirigent * [[Jaka Lakovič]], košarkar *[[Žiga Lamberg]], prvi ljubljanski škof * [[Matevž Langus]] in nečakinja [[Henrika Langus]], slikarja *[[Dragica Legat Košmerl]], slovenska citrarica, učiteljica citer in skladateljica * [[Borut Lesjak]], skladatelj zabavne glasbe in aranžer * [[Lado Leskovar]], pevec zabavne glasbe *[[Ivan Levar]], igralec * [[Anton Tomaž Linhart]], dramatik, zgodovinar * [[Marijan Lipovšek]], skladatelj in pianist * [[Marjana Lipovšek]], mezzosopranistka * [[Peter Lovšin]], rock glasbenik, kantavtor, pevec * [[Rajko Ložar]], arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar * [[Marija Vera]], igralka * [[Fredy Malec Koschitz]], slikarka in rezbarka *[[Gustav Mahler]], dirigent, skladatelj *[[Josip Mantuani,]] glasbeni in umetnostni zgodovinar, muzealec *[[Janez Matičič]], skladatelj, pianist * [[Anton Melik]], geograf * [[Vasilij Melik]], zgodovinar * [[Branko Miklavc]], dramatik, pesnik, igralec * [[Frane Milčinski - Ježek]], humorist * [[Janez Milčinski]], pravnik in medicinec, predsednik SAZU * [[Jakob Missia]], ljubljanski škof, goriški nadškof in 1. slovenski kardinal * [[Ernst Moro]], zdravnik za otroške bolezni * [[Ivan Mrak]], igralec, dramatik, režiser * [[Rado Murnik]], pisatelj, časnikar * [[Viktor Murnik]], sokolski in telovadni organizator * [[Julij Nardin]], fizik, izumitelj * [[Radoslav Nesterovič]], košarkar * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]], ginekolog, kirurg * [[Janez Baptist Novak]], komponist * [[Lili Novy]], pesnica, prevajalka * [[Branko Oblak]], nogometaš in trener * [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar in komparativist * [[Lara Ošap]], slavistka * [[Igor Ozim]], violinist * [[Dana Pajnič]], kiparka * [[Bruno Parma]], šahist * [[Anton Peterlin]], fizik in znanstveni organizator * [[Mihael Peternel]], profesor, naravoslovec in polihistor * [[Luiza Pesjak]], pesnica, pisateljica * [[Mira Pintar]], umetnica, zbirateljica umetnin * [[Raša Pirc]], fizik * [[Dušan Pirjevec]], partizan, literarni zgodovinar in teoretik *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, risar * [[Jožef Plečnik|Jože Plečnik]], arhitekt *[[Josip Plemelj]], matematik, prvi rektor ljubljanske univerze * [[Franc Pogačnik Naval|Franc Pogačnik - Naval]], operni pevec * [[Jožef Pogačnik]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], grafik, slikar * [[Marjetica Potrč]], arhitektka, kiparka, umetnica * [[Friderik Pregl]], kemik in Nobelov nagrajenec * [[Drago Pogorelc - Karus]], gledališčnik * [[Matjaž Pograjc]], režiser * [[Marko Pohlin]], duhovnik, avguštinec, jezikoslovec (slovničar) * [[Matko Prelovšek]], gradbenik * [[France Prešeren]], pesnik * [[Janez Krstnik Prešeren]], stolni prošt, akademik * [[Dušan Prevoršek]], fizik, kemik, izumitelj * [[Igor Pretnar]], režiser * [[Ivan Prijatelj]], literarni zgodovinar * [[Jože Privšek]], dirigent, skladatelj, aranžer * [[Friederike Proch Benesch]], češka pianistka, učiteljica klavirja, skladateljica * [[Dinko Puc]], politik * [[Karel Putrih]] in [[Boštjan Putrih]], kiparja * [[Josef Radetzky]], avstrijski maršal * [[Ivan Rakovec]], geolog, paleontolog * [[Fran Ramovš]], jezikoslovec * [[Primož Ramovš]], skladatelj * [[Zoran Rant]], strojnik, strokovnjak za procesno tehniko *[[Krištof Ravbar]], škof, deželni glavar * [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, urbanist *[[Božena Ravnihar]], zdravnica onkologinja *[[Vladimir Ravnihar]], pravnik in politik * [[Marta Remškar]] in [[Tatjana Remškar]], baletni plesalki * [[Josef Ressel]], izumitelj ladijskega vijaka * [[Francesco Robba]], kipar *[[Jure Robežnik]], skladatelj jazzovske in zabavne glasbe, pianist * [[Franc Rode]], ljubljanski nadškof in kardinal * [[Ana Roner Lavrič]], organistka * [[Franc Rozman - Stane]], partizanski komandant, narodni heroj *[[Bine Rogelj]], smučarski skakalec, pianist in karikaturist * [[Marjan Rožanc]], pisatelj, dramatik in esejist * [[Dimitrij Rupel]], sociolog, politik, esejist, pisatelj * [[Karlo Rupel]], violinist in pedagog * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar, slovničar, bibliotekar *[[Hugolin Sattner]], skladatelj *[[Janez Ludvik Schönleben]], teolog, polihistor *[[Franc Schumi]] ([[Šumi]]), slaščičar, zgodovinar *[[Majda Sepe]], pevka in [[Mojmir Sepe]], skladatelj zabavne glasbe * [[Stane Sever]], igralec * [[Boris Sket]], biolog *[[Milan Skrbinšek]], igralec, gladališčnik *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, gledališčnik * [[Andrej Smole]], založnik in zbiralec ljudskih pesmi * [[Dominik Smole]], dramatik in dramaturg * [[Janko Smole]], politik in bančnik in [[Jože Smole]], novinar in politik * [[Hinko Smrekar]], slikar, risar, grafik, ilustrator * [[Ati Soss]], klarinetist, glasbenik, skladatelj, aranžer *[[Jurij Souček]], igralec * [[Janez Stanovnik]], pravnik, politik, ekonomist *[[Matej Sternen]], slikar *[[Viktor Steska]], teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar *[[Gregor Strniša]], pesnik, dramatik, tekstopisec *[[Aleš Strojnik]], izumitelj * [[Barbara Jožefa Struss]] slikarka, učiteljica slikanja * [[Avgusta Šantel]] učiteljica, slikarka, grafičarka * [[Henrika Šantel]] slikarka * [[Jožef Marija Šemrl]], gradbeni strokovnjak, geodet * [[Anton Šivic]], gozdar *[[Lucijan Marija Škerjanc]], skladatelj * [[Dane Škerl]], skladatelj * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec in literarni zgodovinar *[[Božo Škerlj]], antropolog * [[Edo Šlajmer]], kirurg * [[Bojan Štih]], gledališčnik, esejist * [[Mirko Šubic]], slikar, restavrator * [[Vladimir Šubic]], arhitekt *[[Fran Šuklje]], politik, zgodovinar * [[Alojzij Šuštar]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marija Šuštar]], etnokoreologinja in folkloristka *[[Václav Talich]], dirigent * [[Ivan Tavčar]], pisatelj, politik * [[Antonija Thaler| Antonija Thaler - Toni]] slovenska klekljarica in risarka * [[Miha Tišler]], kemik * [[Stanko Tominšek]], alpinist, planinec * [[Tone Tomšič]] in [[Vida Tomšič]], revolucionarja in politika, narodna heroja *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]], pianistka * [[Primož Trubar]] prvi slovenski književnik in religijski reformator * [[Henrik Tuma]], politik, publicist, alpinist * [[DJ Umek]], DJ in producent elektronske glasbe * [[Janez Vajkard Valvasor]], kranjski polihistor, topograf ter kronist * [[Anton Verovšek]], igralec, gledališčnik * [[Ferdo Vesel]], slikar * [[Fran Vesel]], zbiralec, fotograf * [[Josip Vidmar]], literarni in gledališki kritik, esejist, prevajalec, politik, predsednik SAZU * [[Meta Vidmar]], plesalka, pedagoginja * [[Milan Vidmar]], elektrotehnik, šahist, predsednik SAZU * [[Sergij Vilfan]], pravni etnolog, arhivist * [[Matjaž Vipotnik]], oblikovalec *[[Janez Vlachy]], fotograf * [[Angela Vode]], defektologinja, feministka, publicistka, politična obsojenka *[[Anton Vodnik]] in [[France Vodnik]], pesnika, kritika, urednika *[[Valentin Vodnik]], pesnik, razsvetljenec *[[Božo Vodušek]], pesnik, esejist, literarni zgodovinar in jezikoslovec * [[Valens Vodušek]], dirigent in etnomuzikolog * [[Marija Vogelnik]], plesalka, pedagoginja, ilustratorka, publicistka *[[Ivan Vrhovec]], zgodovinar *[[Ivan Vrhovnik]], zgodovinar *[[Majda Vrhovnik]], narodna herojinja *[[Anton Alojzij Wolf]], škof * [[Ivan Vurnik]], arhitekt, urbanist * [[Constantin von Wurzbach]], leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik * [[Karel Wurzbach|Karel baron Wurzbach pl. Tannenberg]], politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina) * [[Dizma Zakotnik]], avguštinec, prvi zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi * [[Žiga Zois]], podjetnik, naravoslovec in mecen * [[Boštjan Žekš]], fizik, predsednik SAZU * [[Slavoj Žižek]], filozof * [[Oton Župančič]], pesnik, prevajalec, gledališčnik *[[Niko Županič]], etnolog, antropolog, politik *[[Marko Žerovnik]], geograf in kartograf, ravnatelj, pesnik in potopisec{{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[seznam ljubljanskih ulic]] * [[seznam ljubljanskih mestnih naselij]] * [[Seznam parkov v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie |title=The Bradt City Guide Ljubljana |url=https://archive.org/details/ljubljana0000mcke |publisher=Bradt Travel Guides |year=2005 |isbn=978-1841621166 }} * {{navedi knjigo |author=Fionn Davenport |title=Lonely Planet Best of Ljubljana |publisher=Lonely Planet Publications |year=2006 |isbn=978-1741048247 }} * {{navedi knjigo |author= Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra|publisher=Thomas Cook Publishing |title=Ljubljana |year=2008 |isbn=978-1841579634 }} </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ljubljana}} {{wikislovar}} {{wikinavedek}} * [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine. * [https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ Visit Ljubljana], uradno spletno mesto turistične destinacije Ljubljana * [http://ljubljana.info Ljubljana.info], neodvisna spletna stran za turiste, znamenitosti, prenočišča. * [https://neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com/ (Ne)odkrita arheologija Ljubljane] * [http://www.openstreetmap.org/index.html?lat=46.0548&lon=14.5057&zoom=13 Zemljevid Ljubljane] na [[OpenStreetMap]] * [http://www.geopedia.si/#L381_F1_T13_x(461838.5)_y(101169.25)_s(16) Zemljevid Ljubljane] na [[Geopedija|Geopediji]] * [https://www.sistory.si/11686/944 Kronika – Iz zgodovine Ljubljane] * [https://www.reddit.com/r/Ljubljana/ Ljubljana na Redditu] {{Ljubljana}} {{Mestna občina Ljubljana}} {{Mesta v Sloveniji}} {{Evropske prestolnice}} {{svetovna prestolnica knjige}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] jtyvfeu1ecgaqju2x01iaijk3polf48 Prvi zakon termodinamike 0 4435 6708382 6363968 2026-07-08T08:07:10Z JanezPavelZebovec 208797 Dovedeno delo je po slovenskih dogovorih pozitivno 6708382 wikitext text/x-wiki '''Pŕvi zákon termodinámike''' ali '''zakon o ohranitvi energije''' določa, da je sprememba polne [[energija|energije]] sistema enaka vsoti dovedene ali oddane [[toplota|toplote]] in dovedenega ali oddanega [[delo|dela]]. Polna energija je vsota [[kinetična energija|kinetične]], [[potencialna energija|potencialne]], [[notranja energija|notranje]] in drugih oblik energije: : <math> \Delta W = Q + A \!\, . </math> Za [[toplotno izolirani sistem|sistem, toplotno izoliran od okolice]] (tako da z okolico ne izmenjuje dela ali toplote), in na katerem zunanje sile ne opravljajo dela, velja ''izrek o ohranitvi polne energije'': : Polna energija toplotno izoliranega sistema ostaja nespremenjena. Energije ni mogoče uničiti ali ustvariti iz nič, pod določenimi pogoji pa je mogoče pretvoriti eno obliko energije v drugo, npr. potencialno v kinetično, kinetično v notranjo ipd. Kdaj so pretvorbe med različnimi oblikami energije zares mogoče, pa določa [[drugi zakon termodinamike]]. Po prvem zakonu [[termodinamika|termodinamike]] ni mogoč [[perpetuum mobile|perpetuum mobile prve vrste]], to je stroj, ki bi oddajal delo, ne da bi se mu dovajalo delo ali toploto in ne da bi ob opravljanju dela prihajalo do sprememb. == Zgodovina == O ohranitvi energije so razmišljali že antični filozofi, npr. [[Tales|Tales iz Mileta]], v sodobni obliki pa ga je formuliral nemški zdravnik [[Julius Robert von Mayer]] (1814-1878) v svoji razpravi »Razmišljanje o silah neorganske narave«, objavljeni v ''Annalen der Chemie und Pharmacie'', '''43''', 233 ([[1842 v znanosti|1842]]). Mayer je do svojega zaključka prišel na potovanju na nizozemsko vzhodno Indijo (današnja [[Indonezija]]), kjer je opazil, da je [[kri]] pacientov zaradi manjše vsebnosti [[kisik]]a temnejše rdeče barve. To je pripisal toplejšemu podnebju, zaradi česar ljudje potrebujejo manj kisika in s tem manj energije za vzdrževanje telesne [[temperatura|temperature]]. Odkril je, da sta tako [[toplota]] kot [[delo]] obliki [[energija|energije]]. Ko je izboljšal svoje znanje fizike, je izračunal tudi kvantitativno zvezo med njima. [[James Prescott Joule]] je leta 1843 neodvisno odkril zakon s poskusom, danes znanim kot ''Joulov poskus'', pri katerem je utež ob spuščanju prek škripca poganjala mešalo v kalorimetrski posodi. Joule je pokazal, da je težnostna [[potencialna energija]] uteži enaka toploti, ki jo je [[voda]] prejela ob trenju z mešalom. Joulov poskus je za več let zasenčil Mayerjevo delo, kar je slednjega tako potrlo, da je skušal narediti samomor. Njegovemu delu je ponovno dal vrednost [[John Tyndall]] v svoji razpravi ''Heat: A mode of motion'' (1863). Podoben zakon je leta 1847 zapisal v zasebno objavljeni razpravi ''Die Erhaltung der Kraft'' tudi [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]]. == Glej tudi == * [[Einsteinove enačbe polja]] * [[Émilie du Châtelet]] [[Kategorija:Fizikalni koncepti]] [[Kategorija:Zakoni termodinamike|1]] [[Kategorija:1842 v znanosti]] [[de:Thermodynamik#Erster Hauptsatz]] b5eor5av7ejf9r1cda6e4mzxe9ej39d Ukrajina 0 4824 6708179 6707976 2026-07-07T18:13:57Z Mnogoterost 140263 Zakaj navajati napačno transliteracijo, če pa vse piše v članku o Kijevu? 6708179 wikitext text/x-wiki {{zapomen|nekdanjo državo na območju Ukrajine|Ukrajinska država}} {{Infopolje Država | native_name = {{jezik|uk|Україна}} | conventional_long_name = Ukrajina | common_name = Ukrajina | common_name2 = Ukrajine | image_flag = Flag of Ukraine.svg | image_coat = Lesser Coat of Arms of Ukraine.svg | national_anthem = [[Himna Ukrajine|Ще не вмерла України і слава, і воля]]<br />{{brezpreloma|(''Šče ne vmerla Ukrajiny i slava i volja'')<br />(»Slava in svoboda Ukrajine še nista umrli«)}}<br/>[[File:National anthem of Ukraine, instrumental.oga]] | image_map = Ukraine (orthographic projection) with Disputed Land.png | map_caption = Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo)<br/>(svetlo zeleno: [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemlja pod rusko okupacijo]]) | official_languages = [[ukrajinščina]] | ethnic_groups = 77,8 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<br />17,3 % [[Rusi|Rusov]]<br />{{spaces|1}} 4,9 % drugih<ref name="popis2001">{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=Population by ethnic nationality, 1 January, year|work=ukrcensus.gov.ua|publisher=Ukrainian Office of Statistics|accessdate=17. 4. 2010|archive-date=2008-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080323110131/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|url-status=dead}}</ref> | ethnic_groups_year = 2001 | religion = {{ublist |item_style=white-space:nowrap; |87.3% [[krščanstvo]]|11.0% [[ateizem]]|0.8% ostalo}} | religion_year = 2018 | religion_ref = <ref>{{citation |url=http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |script-title=uk:Особливості Релігійного І Церковно-Релігійного Самовизначення Українських Громадян: Тенденції 2010–2018 |trans-title=Features of Religious and Church – Religious Self-Determination of Ukrainian Citizens: Trends 2010–2018 |date=22 April 2018 |publisher=[[Razumkov Center]] in collaboration with the All-Ukrainian Council of Churches |pages=12, 13, 16, 31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180426194313/http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |archive-date=26 April 2018 <!-- Archive date guessed from URL --> |url-status=live |language=uk |place=Kyiv}}<br />Sample of 2,018 respondents aged 18 years and over, interviewed 23–28 March 2018 in all regions of Ukraine except Crimea and the occupied territories of the Donetsk and Luhansk regions.</ref> | demonym = [[Ukrajinci|Ukrajinec, Ukrajinka]] | capital = [[Kijev]] ({{langx|uk|Kyiv}}) | latd = 50 | latm = 27 | latNS = N | longd = 30 | longm = 30 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = unitarna [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Ukrajine|predsednik]]: | leader_name1 = [[Volodimir Zelenski]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednica vlade]]: | leader_name2 = [[Julija Sviridenko]] | leader_title3 = [[predsednik vrhovne rade Ukrajine|predsednik vrhovne rade]] | leader_name3 = [[Ruslan Stefančuk]] | legislature = [[Vrhovna rada]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Ukrajine|Ustanovitev]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kijevska Rusija]] | established_date1 = 882 | established_event2 = [[Gališko-volinska kneževina]] | established_date2 = 1199 | established_event3 = [[Kozaški hetmanat]] | established_date3 = 18. avgust 1649 | established_event4 = [[Ukrajinska ljudska republika]] | established_date4 = 17. marec 1917 | established_event5 = [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]] | established_date5 = 1. november 1918 | established_event6 = [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] | established_date6 = 30. december 1922 | established_event7 = Članstvo [[OZN]] | established_date7 = 24. oktober 1945 | established_event8 = Neodvisnost od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] | established_date8 = 24. avgust 1991 | established_event9 = Trenutna ustava | established_date9 = 28. junij 1996 | area_rank = 44. | area_km2 = 603.550 | percent_water = 7 % | population_estimate = 41.588.354 | population_estimate_year = 2021<ref name="ukrstat2021">{{navedi knjigo |title=Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 |publisher=Državni urad za statistiko Ukrajine |year=2021 |location=Kijev |url=https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2021/zb/05/zb_chuselnist%202021.pdf |pages=5}}</ref>{{smallsup|1}} | population_estimate_rank = 33. | population_census = 48.457.102 | population_census_year = 2001<ref name="popis2001"/> | population_density_km2 = 73,8 | population_density_rank = 115. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = {{smallsup|1}} | GDP_nominal = 173,41 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 58. | GDP_PPP = 474,77 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 49. | GDP_nominal_per_capita = 5225 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 114. | GDP_PPP_per_capita = 14.303 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 104. | Gini = 25,6 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_rank = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |title=GINI index (World Bank estimate) – Ukraine |publisher=Svetovna banka |website=data.worldbank.org |access-date=12 August 2021}}</ref>{{smallsup|3}} | HDI = 0,773 | HDI_year = 2021 | HDI_change = | HDI_rank = 77. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref>{{smallsup|3}} | currency = [[Ukrajinska grivna|grivna]] | currency_code = UAH | time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | drives_on = | cctld = [[.ua]] | calling_code = 380 | footnotes = {{smallsup|1}} Podatki ne vključujejo Krima in Sevastopola. }} '''Ukrajina''' ({{Jezik-uk|Україна|Ukrajina}} {{IPA-uk|ʊkrɐˈjinɐ|pron|Uk-Україна (2).oga}} je [[država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Je druga največja država v Evropi za [[Rusija|Rusijo]]<ref>{{Navedi novice|date=1 March 2022|title=Ukraine country profile|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-18018002|accessdate=25 March 2022}}</ref> s katero meji na vzhodu in severovzhodu.{{Efn|Ukrajina ima tudi'' [[de facto]]'' meje na jugu na [[Krim (polotok)|Krim]], po priključiti Krima k Rusiji. Ukrajina polotok Krim še vedno šteje za svoje območje in mednarodna skupnost to podpira (Resolucija Generalne skupščine ZN 68/262).}} Na severu meji na [[Belorusija|Belorusijo]]; na zahodu na [[Poljska|Poljsko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Madžarska|Madžarsko]]; na jugu na [[Romunija|Romunijo]] in [[Moldavija|Moldavijo]]{{Efn| Delno pod nadzorom neprepoznane odcepljene države [[Transnistrija]]}}; in ima obalo vzdolž [[Azovsko morje|Azovskega]] in [[Črno morje|Črnega morja]]. Zajema okoli 600.000 km<sup>2</sup>,{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (27.000 km²).}} s približno 40 milijoni prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|date=3 March 2022|title=UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-middle-east-migration-united-nations-6d6d91e8824d6c6fee2983c71f7a53fe|accessdate=3 March 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Situation Ukraine Refugee Situation|url=https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine|accessdate=25 March 2022|website=data2.unhcr.org}}</ref>{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (2.416.856)}} Glavno in [[Seznam mest v Ukrajini|največje mesto]] države je [[Kijev]]. Uradni in državni jezik je [[ukrajinščina]], večina ljudi pa tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]].<ref>{{Navedi splet|last=Armitage|first=Susie|date=2022-04-08|title=‘Ukrainian has become a symbol’: interest in language spikes amid Russia invasion|url=https://www.theguardian.com/education/2022/apr/08/ukrainian-langauge-interest-spikes-support-country-war|accessdate=2022-04-18|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je [[Volodimir Zelenski]]. Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bilo območje središče [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanske]] kulture pod [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], ki jo je dokončno uničila [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko skupnostjo]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]]. [[Kozaški hetmanat]] se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti absorbiralo [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]]. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v [[Galicija|Galiciji]], ki je bila takrat del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena [[Ukrajinska ljudska republika]]. Ta kratkotrajna država je bila na [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|silo prestrukturirana]] v [[Ukrajinska SSR|Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko]], ki je leta 1922 postala ustanovna članica [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času [[Gladomor|gladomora]], umetno ustvarjene lakote, umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribbentrop-Molotov]] od Poljske [[Poljska kampanja (1939)|priključila]] [[Zahodna Ukrajina|Zahodno Ukrajino]]. Nemška okupacija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je privedla do smrti okoli 7 milijonov Ukrajincev in večine ukrajinskih Judov. Ukrajina je bila po [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruski SFSR]] druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze. Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]]. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina [[Unitarna država|unitarna republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]]. Razglasila je [[nevtralnost]]<ref name="gska2.rada.gov.ua">{{Navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archivedate=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine}}</ref> in z Rusijo in drugimi [[Skupnost neodvisnih držav|državami CIS]] ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi [[Partnerstvo za mir|partnerstvo z Natom]]. Leta 2013 je po prelomu obljub predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] o približevanju [[EU]] izbruhnilo množično protestno gibanje [[Evromajdan]], ki je z [[Revolucija dostojanstva|Revolucijo dostojanstva]] preraslo v njegovo odstavitev. Rusija je zatem z okupacijo [[Krim (polotok)|Krima]] in [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]] začela [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki je februarja 2022 s še trajajočo [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo v polnem obsegu]], prerasla v največjo vojno v Evropi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Je [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovna]] članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]],<ref>{{Navedi splet|title=Research Guides: UN Membership: UN Founding Members|url=https://research.un.org/en/unmembers/founders|website=research.un.org|accessdate=2025-12-29|language=English|first=Dag Hammarskjöld|last=Library}}</ref> članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija GUAM za demokracijo in gospodarski razvoj|organizacije GUAM]], [[Association Trio]] in [[Lublinski trikotnik|Lublinskega trikotnika]] ter v [[Vstop Ukrajine v Evropsko unijo|procesu vstopa v EU]]. == Poimenovanje == Skozi zgodovino se je za Ukrajino uporabljalo več različnih imen. Ozemlje sodobne države se je pred slovansko poselitvijo imenovalo po [[Skiti|Skitih]] in [[Sarmati|Sarmatih]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Походження українців: між наукою та ідеологією| url=https://www.academia.edu/31722608/%D0%9F%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F_%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%86%D1%96%D0%B2_%D0%BC%D1%96%D0%B6_%D0%BD%D0%B0%D1%83%D0%BA%D0%BE%D1%8E_%D1%82%D0%B0_%D1%96%D0%B4%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%94%D1%8E|first=Leonid|last=Zaliznjak|year=2008|location=Kijev|page=104}}</ref> Po naselitvi Slovanov se je za Ukrajino več stoletij v domačem jeziku uporabljalo ime [[Rutenija|''Rus''']]. Iz tega se je prek latinščine razvil [[eksonim]] [[Rutenija]] in prek grščine Rusija (prednico današnje [[Rusija|Rusije]] se je v teh časih imenovala [[Moskovska velika kneževina]] oz. v latinskih virih ''Moskovia''), kasneje pa se je razvilo tudi poimenovanje Mala ''Rus'<nowiki/>'' in Rdeča ''Rus'.'' V 16.-17. stoletju se je pojavila [[Zaporoška Seč]] in [[Kozaški hetmanat]] z neuradnim poimenovanjem Ukrajina, ki je sčasoma nadomestilo ''Rus'<nowiki/>'' , katerega si je hkrati prisvojila Rusija, in postalo skupno ime Ukrajincev in njihove države.<ref name=":1" /> === Rus' in Rutenija === [[Slika:Litvania map 1570.png|levo|sličica|Nemški zemljevid iz leta 1570, na katerem je ozemlje [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] označeno kot "Rusija", [[Moskovska velika kneževina]] (kasneje [[Rusko carstvo]]) pa kot "Moskovia".]] Najstarejša omemba imena ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija (v slovenščini se za razliko od večine slovanskih jezikov in [[Starovzhodnoslovanščina|starevzhodnoslovanščine]] izraz ''Rus'<nowiki/>'' enači z »Rusija«, ki pa v tem kontekstu nima povezave s sodobno [[Rusija|Rusijo]] ali [[Rusi]]<ref name=":22">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=}}</ref>) kot geografsko ime se pojavi leta 911 v sporazumu med kijevskim princem [[Oleg Novgorodski|Olegom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki mu je dodeljeval oblast nad ozemljem okoli Kijeva.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=РУСЬКА ЗЕМЛЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruska_zemlia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V prihodnosti se je ime ''Rus'<nowiki/>'' razširilo na vse ozemlje pod nadzorom kijevskih princev (država Kijevska Rusija). To je vključevalo osrednji del [[Dneper|Dnepra]] (kneževine Kijev, Černigov in Perejaslav) oz. v širšem smislu večji del [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (regije bolj oddaljene od Dnepra pogosto kot »zunanja ''Rus'<nowiki/>''«).<ref name=":5" /><ref name=":6" /> V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] se je uporabljalo [[Srednjeveška grščina|helenizirano]] ime Rusija (''Ρωσία''),<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> medtem ko se je v [[Latinščina|latinščini]] uveljavil eksonim »Rutenija«.<ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples|url=https://books.google.si/books?id=TA1zVKTTsXUC&pg=PA73&redir_esc=y|publisher=University of Toronto Press|date=2010-01-01|isbn=978-1-4426-1021-7|language=en|first=Paul R.|last=Magocsi|page=73}}</ref> Po razpadu Kijevske Rusije zaradi vdorov [[Mongoli|Mongolov]], se je ime ''Rus'<nowiki/>'' uporabljalo za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{Navedi splet|title=КОРОЛІВСТВО РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Korolivstvo_Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Med 1398 in 1569 se je ''Rus'<nowiki/>'' uporabljal kot del celotnega imena [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]<ref>{{Navedi splet|title=ВЕЛИКЕ КНЯЗІВСТВО ЛИТОВСЬКЕ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Velyke_Kniazivstvo_Lytovske|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> in med 1434 in 1772 se je v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] [[Galicija|Gališki]] del Poljske krone imenoval Rusko (Rutensko) vojvodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=РУСЬКЕ ВОЄВОДСТВО|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruske_voievodstvo|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] se je ukrajinski del ([[Kraljestvo Galicije in Lodomerije]], 1772-1918) imenoval Rutenija. Prednica današnje Rusije se je v tistem obdobju imenovala [[Moskovska velika kneževina]]. Ta se je leta 1547 pod [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]] prvič sama uradno poimenovala ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija in v sledečih stoletjih povsem prevzela pomen tega imena.<ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ| url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Polemika legitimnosti uporabe imena ''Rus''' za Rusijo je bila izpostavljena v 19. stoletju,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Додаток 1. До історії використання топоніму Русь, Россія в українській історіографії...| url=http://litopys.org.ua/synopsis/syn05.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> kasnejši avtorji pa so mdr. to uporabo imena označili za »krajo« z utemeljitvijo, da se ime prvotno nanaša na današnjo Ukrajino.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Украдене ім'я: Чому русини стали українцями (вид. 2001) - Євген Наконечний - Тека авторів| url=https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|website=Чтиво|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Як Московія стала Росією? До 300-ліття «викрадення» назви українського народу|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-i-moskoviya/31521000.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2022-08-01|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ірина|last=Костенко}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=«Україна-Русь» чи «Київська Русь»? Ці поняття мають різний зміст – історик|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-terminolohiya/31530763.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2024-05-14|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ігор|last=Гирич}}</ref> === Ukrajina === [[Slika:Delineatio generalis Camporum Desertorum vulgo Ukraina (1648).jpg|levo|sličica|Francoski zemljevid Ukrajine (Carte d'Ukranie) iz leta 1648 (karta je orientirana proti jugu).]] Poimenovanje »Ukrajina« ([[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]]: Оукраина) se je po [[Ipatska kronika|Ipatski kroniki]] prvič pojavilo leta 1187 v Kijevskem letopisu,<ref name="Україна">{{Navedi splet|title=Назва «Україна» в джерелах — Вікіджерела|url=https://uk.wikisource.org/wiki/%D0%9D%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0_%C2%AB%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0%C2%BB_%D0%B2_%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%85|website=uk.wikisource.org|accessdate=2024-09-18|language=uk}}</ref> kjer se nanaša [[Perejaslavska kneževina|Perejaslavsko kneževino]] Kijevske Rusije, katere vzhodni del je mejil na [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijsko stepo]] - ime je pomenilo »stepsko obmejno ozemlje«.<ref name=":8">{{cite book|title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy|first=Serhii|authorlink=|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=New York|isbn=978-0-521-86403-9|pages=316-318|url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|access-date=2010-04-27|archive-date=2011-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110606203420/http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|url-status=live}}</ref> Ime se pojavi tudi v kronikah iz 1189, 1213, 1280 in 1282,<ref name="Україна" /> kjer se nanaša na [[Galicija|Galicijo]], [[Volinija|Volinijo]], Kijevsko regijo, [[Podolje]] in Braclavsko regijo.<ref name="franco">{{Cite web|url=http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|title=Нарис Історії України з найдавніших часів до кінця XVII|accessdate=2009-02-26|archive-date=2009-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224140517/http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|date=1997|last=Jakovenko|first=H.}}</ref> Ime Ukrajina se zopet pojavi v sredini 17. stoletja po ustanovitvi [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seč]].<ref name="franco" /> V kartografiji se je v tem obdobju razširila uporaba imena Ukrajina za njeno današnje ozemlje.<ref>{{cite book|first=Serhii|last=Plokhy|chapter=Princes and Cossacks: Putting Ukraine on the Map of Europe|chapter-url=https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|title=Seeing Muscovy Anew: Politics—Institutions—Culture. Essays in Honor of Nancy Shields Kollmann|editor-first1=Michael S.|editor-last1=Flier|editor-first2=Valerie A.|editor-last2=Kivelson|editor-first3=Erika|editor-last3=Monahan|editor-first4=Daniel|editor-last4=Rowland|location=Bloomington, IN|publisher=Slavica Publishers|year=2017|page=323|isbn=978-0-89357-481-9|access-date=2024-09-20|archive-date=2024-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20240105202415/https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|url-status=dead}}</ref><ref name=":8" /> V drugi polovici 17. stoletja se je izraz Ukrajina uveljavil kot zemljepisno ime za osrednji del Dnepra in tudi politično kot neuradno ime [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Ukrajina - ime države hetmanov zaporoške vojske: politična in lingvistična transformacija poimenovanja (1673-1677)|url=https://archive.org/details/2021Ukraina/page/187/mode/1up?view=theater&ui=embed&wrapper=false|date=2021|last=Čuhlib|first=Taras|publisher=Inštitut za zgodovino Ukrajine Nacionalne akademije znanosti Ukrajine|year=2021|pages=187-209, 353}}</ref> Po vključitvi ukrajinskih ozemelj v Moskovsko oz. [[Rusko carstvo]], je ime Ukrajina postalo povezano z regijo v okolici Dnepra. Po preoblikovanju v [[Ruski imperij]] v 18. stoletju, se je znotraj imperija ozemlje uradno imenovalo »Mala ''Rus'''«.<ref name="franco" /> V 18. in še posebno 19. stoletju je ime Ukrajina prevzemalo vedno večjo vlogo, nadvladalo regionalna imena in postalo samozadostno skupno ime Ukrajincev.<ref name="Пономарёв">Пономарьов А. П. Етнічність та етнічна історія України: Курс лекцій.—К.: Либідь, 1996.— 272 с.: іл. І8ВМ 5-325-00615-0.</ref>{{rp|186}} Prvič se je kot uradno ime države uporabilo leta 1917 z nastankom [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]]. Obstaja več razlag sodobnega imena države. Tradicionalna razlaga, najpogostejša v etimoloških slovarjih, temelji na uporabi imena Ukrajina kot »območje ob meji« oz. »obrobno območje« Kijevske Rusije v 12. stoletju in kasnejši uporabi za obmejna območja [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]], Republike dveh narodov, Ruskega carstva in Poljske.<ref>{{Navedi splet|title=УКРАЇНА, НАЗВА|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=1.%201|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> V sodobnem času je ta razlaga deležna kritik in revizij,<ref>{{cite book|last1=Larissa M. L. Zaleska Onyshkevych, Maria G. Rewakowicz|title=Contemporary Ukraine on the Cultural Map of Europe|date=2014|publisher=Routledge| isbn=9781317473787| page=365}}</ref> mdr. zaradi [[Kozaški hetmanat|kozaške]] uporabe tega imena za njihovo lastno ozemlje, označena pa je bila tudi kot produkt carske Rusije - enačenje z rusko besedo ''okraina'' ({{Jezik-ru|окраина|label=none}}), ki pomeni »obrobno območje«.<ref>{{Navedi splet|title=Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов.| url=http://litopys.org.ua/pivtorak/pivtorak.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> Ukrajinski [[Filologija|filologi]] so postavili več teorij o pomenu; »regija/kneževina/država«,<ref>Шелухін, С. Україна — назва нашої землі з найдавніших часів. Прага, 1936. Андрусяк, М. Назва «Україна»: «країна» чи «окраїна». Прага, 1941; Історія козаччини, кн. 1—3. Мюнхен. Ф. Шевченко: термін "Україна", "Вкраїна" має передусім значення "край", "країна", а не "окраїна": том 1, с. 189 в Історія Української РСР: У 8 т., 10 кн. — К., 1979.</ref> »ozemlje okoli« (središča)<ref>{{Cite book|last=Shkandrij|first=Myroslav| url=https://www.worldcat.org/oclc/180773067|title=Russia and Ukraine: literature and the discourse of empire from Napoleonic to postcolonial times|date=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-6949-2|location=Montreal, Que.|pages=7|oclc=180773067}}</ref><ref>{{Cite book|last=Knysh|first=George|title=Rus and Ukraine in Mediaeval Times|publisher=Ukrainian Academy of Arts and Sciences in Canada|year=1991|location=Winnipeg|pages=26–27, 38 (note 88)}}</ref> ali pa združitev »u« (у) v smislu »v« oz. »domač« in »krajina« (країна) oz. »kraj« v protipomenko besede »tujina«.<ref>[http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm Русанівський, В.&nbsp;М.&nbsp;Українська мова // Енциклопедія «Українська мова».&nbsp;— К., 2000.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090227175540/http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm|date=27 лютого 2009}}, [http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm Григорій Півторак, Г. «Україна»&nbsp;— це не «окраїна» // Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116034417/http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm|date=16 листопада 2020}}.</ref><ref>{{Cite web|title=Слово і назва Україна: від Київського літопису до Богдана Хмельницького|url=https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/|website=Історична правда|accessdate=2021-04-06|archive-date=2021-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210406130729/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/}}</ref> == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Ukrajine}} === Prazgodovina === [[Slika:Indo-European_migrations.jpg|sličica|300x300_pik|Zgodnje indoevropejske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]]<ref>{{cite journal|last=Gibbons|first=Ann|date=10 June 2015|title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians|url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians|journal=Science|publisher=AAAS}}</ref>]] V ukrajinskem naselju Korolevo na zahodu države so bili odkriti najstarejši zanesljivo datirani dokazi o prisotnosti [[človečnjaki|človečnjakov]] v Evropi - pred 1,4 milijona leti.<ref name="Garba2024">{{cite journal|author=R. Garba, V. Usyk, L. Ylä-Mella, J. Kameník, K. Stübner, J. Lachner, G. Rugel, F. Veselovský, N. Gerasimenko, A. I. R. Herries, J. Kučera, M. F. Knudsen, J. D. Jansen|date=March 6, 2024|title=East-to-west human dispersal into Europe 1.4 million years ago|url=https://www.researchgate.net/publication/378769849|journal=Nature|language=en|volume=627|issue=8005|pages=805–810|bibcode=2024Natur.627..805G|doi=10.1038/s41586-024-07151-3|issn=0028-0836|pmid=38448591|s2cid=268262450}}</ref> [[Človek|Sodobni ljudje]] so Ukrajino in njeno okolico poseljevali od 32.000 let pr. n. št., kar dokazujejo najdbe v [[Krimsko gorovje|Krimskem gorovju]].<ref name="orig">{{cite journal|last1=Prat|first1=Sandrine|last2=Péan|first2=Stéphane C.|last3=Crépin|first3=Laurent|last4=Drucker|first4=Dorothée G.|last5=Puaud|first5=Simon J.|last6=Valladas|first6=Hélène|last7=Lázničková-Galetová|first7=Martina|last8=Plicht|first8=Johannes van der|last9=Yanevich|first9=Alexander|date=17 June 2011|title=The Oldest Anatomically Modern Humans from Far Southeast Europe: Direct Dating, Culture and Behavior|journal=[[PLOS ONE]]|volume=6|issue=6|pages=e20834|bibcode=2011PLoSO...620834P|doi=10.1371/journal.pone.0020834|pmc=3117838|pmid=21698105|doi-access=free}}</ref><ref name="bbc">{{cite news| url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-13846262|title=Early human fossils unearthed in Ukraine|author=Jennifer Carpenter|date=20 June 2011|publisher=BBC|access-date=21 June 2011}}</ref> Od 4.500 pr.n.št. je na ozemlju Ukrajine med [[Dneper|Dneprom]] in [[Dnester|Dnestrom]] uspevala [[Neolitik|neolitska]] [[tripoljsko-kukutenska kultura]]. Na njenem ozemlju je bil najverjetneje prvič udomačen konj.<ref>{{cite web|date=7 May 2012|title=Mystery of the domestication of the horse solved: Competing theories reconciled|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2012/05/120507154107.htm|access-date=12 June 2014|publisher=sciencedaily (sourced from the [[University of Cambridge]])}}</ref><ref>{{cite book|first=Mary Kilbourne|last=Matossian|date=8 May 1997|isbn=9780765600622|publisher=Routledge|title=Shaping World History|page=43}}</ref><ref>{{cite web|title=What We Theorize – When and Where Did Domestication Occur|url=http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-url=https://web.archive.org/web/20130723111211/http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-date=23 July 2013|access-date=12 December 2010|website=International Museum of the Horse}}</ref><ref name="cbc.ca">{{cite news|date=7 March 2009|title=Horsey-aeology, Binary Black Holes, Tracking Red Tides, Fish Re-evolution, Walk Like a Man, Fact or Fiction|work=Quirks and Quarks Podcast with Bob Macdonald|publisher=CBC Radio|url=http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|access-date=18 September 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20141007100308/http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|archive-date=7 October 2014}}</ref> [[Kurganska hipoteza]] umešča območja Ukrajine kot lingvistično domovino [[Protoindoevropejci|protoindoevropejcev]].<ref>{{cite journal|last1=Balter|first1=Michael|date=13 February 2015|title=Mysterious Indo-European homeland may have been in the steppes of Ukraine and Russia|url=https://www.science.org/content/article/mysterious-indo-european-homeland-may-have-been-steppes-ukraine-and-russia|journal=[[Science (journal)|Science]]}}</ref> Zgodnje migracije Indoevropejcev iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontske stepe]] v 3. tisočletju pred našim štetjem so razširile Jamsko pašniško kulturo in [[Indoevropski jeziki|indoevropejske jezike]] v velik del Evrope.<ref>{{Cite journal|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland| first4=Nadin|last5=Mallick| first5=Swapan|last6=Llamas| first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=522|issue=7555|pages=207–211|arxiv=1502.02783|bibcode=2015Natur.522..207H|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836 |pmc=5048219|pmid=25731166}}</ref> Med [[Železna doba|železno dobo]] so območje naseljevali govorci iranskih jezikov - [[Kimerci]], [[Skiti]] in [[Sarmati]].<ref>{{cite web| url=https://www.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian|access-date=21 October 2015|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Med 700 in 200 pr.n.št. je bila del Skitskega kraljestva.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://global.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian: Ancient People|archive-url=https://web.archive.org/web/20170327013119/https://global.britannica.com/topic/Scythian|encyclopedia=Online Britannica|date=20 July 1998|access-date=26 October 2017|archive-date=27 March 2017|url-status=dead}}</ref> Od 6. stoletja pr. n. št. so na severno-vzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] bile ustanovljene [[Antična Grčija|Grške]], [[Antični Rim|Rimske]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinske]] kolonije (npr. Tiras, Olbija, [[Herson (kolonija)|Hersonesus]]), ki so uspevale vse do 6. stoletja. Na ozemlju so bili tudi [[Goti]], ki so jih po 370 nadvladali [[Huni]]. V 7. stoletju je bila vzhodna Ukrajina središče [[Velika Bolgarija|Velike Bolgarije]], vendar so se ti konec stoletja razselili v različne smeri, ozemlje pa so prevzeli [[Hazari]].<ref>{{cite web|title=Khazar &#124; Origin, History, Religion, & Facts| url=https://www.britannica.com/topic/Khazar|website=Encyclopædia Britannica|date=12 May 2023}}</ref> V 5. in 6. stoletju so v Ukrajini živeli [[Anti]], ki so bili predstavniki [[Stari Slovani|zgodnjih Slovanov]]. Migracije iz današnje Ukrajine na [[Balkan]] so povzročile nastanek mnogih [[Južni Slovani|južnoslovanskih]] narodnosti. Migracije proti severu, vse do jezera Ilmen, so vodile do nastanka [[Ilmenski Sloveni|Ilmenskih Slovenov]] in [[Kriviči|Krivičev]]. Po [[Avari|avarskem]] vdoru leta 602 in uničenju zveze Antov, je večina teh ljudi živela v ločenih plemenih vse do začetka 2. tisočletja.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=t124cP06gg0C&q=antes+avar&pg=PA42|title=A History of Ukraine|first=Paul Robert|last=Magocsi|date=16 July 1996|publisher=University of Toronto Press|access-date=16 July 2018|via=Google Books|isbn=9780802078209}}</ref> === Zlata doba Kijeva ===<!-- 800–1349 --> {{Main|Kijevska Rusija|Kijevska kneževina|Gališko-volinska kneževina}} [[Slika:Principalities_of_Kievan_Rus'_(1054-1132).jpg|sličica|Največji obseg Kijevske Rusije (1054-1132)]] Podrobnosti o ustanovitvi Kijevske Rusije so zamegljene in negotove.<ref>{{Cite web|last=Belyaev|first=A.|date=13 September 2012|title=Русь и варяги. Евразийский исторический взгляд|url=https://www.gumilev-center.ru/rus-i-varyagi-evrazijjskijj-istoricheskijj-vzglyad/|access-date=11 March 2023|website=Центр Льва Гумилёва|language=ru-RU}}</ref> Država je obsegala večino sodobne Ukrajine, Belorusije in del zahodnega dela evropske Rusije.<ref name="Columbia">{{cite encyclopedia|encyclopedia=The Columbia Encyclopedia|edition=6|date=2001–2007|article=Kievan Rus|url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|access-date=8 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819153626/http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|archive-date=19 August 2000}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|zgodovini minulih let]], so stari vzhodni Slovani{{Efn|Tudi stari Rusi, kar pa nima povezave s sodobnimi [[Rusi]], kateri so to ime prevzeli stoletja kasneje.}} sprva bili [[Varjagi]] iz [[Skandinavija|Skandinavije]].<ref>''A Geography of Russia and Its Neighbors'' {{ISBN|978-1-606-23920-9}} p. 69</ref> Leta 882 je poganski princ [[Oleg Novgorodski|Oleg]] odvzel Kijev [[Askold in Dir|Askoldu in Diru]] ter ga proglasil za novo prestolnico Kijevske Rusije.<ref>{{cite book|last=Kubicek|first=Paul|date=2008| title=The History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=IpJxDwAAQBAJ&dq=kievan+rus+dir+882&pg=PA21|location=Westport|publisher=Greenwood Press|pages=20–22|isbn=9780313349201}}</ref> Nekateri zgodovinarji tej teoriji nasprotujejo in trdijo, da so bila vzhodna slovanska plemena v južnem delu [[Dneper|Dnepra]] že v samostojnem procesu organizacije v državo.<ref name="martin">{{Cite book|last=Martin|first=Janet| url=https://books.google.com/books?id=JyN0hlKcfTcC&pg=PA37|title=A Companion to Russian History|date=6 April 2009|publisher=[[Wiley (publisher)|John Wiley & Sons]]|isbn=978-1-4443-0842-6|editor-last=Gleason|editor-first=Abbott|pages=37–40|language=en}}</ref> Varjaška elita, tudi vladajoča dinastija [[Rurikidi|Rurikidov]], se je kasneje asimilirala v slovansko populacijo.<ref name="Columbia" /> Kijevsko Rusijo je sestavljalo več [[Kneževina|kneževin]], ki so jim vladali rurikidški [[Knez|knezi]], ki so se pogosto bojevali za oblast nad Kijevom.<ref>''The Dynasty of Chernigov, 1146–1246'' {{ISBN|978-0-521-82442-2}} pp. 117–118</ref> Med 10. in 11. stoletjem je Kijevska Rusija postala največja in najmočnejša država v Evropi - to obdobje se imenuje Zlata doba.<ref name="cia2">{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|title=Ukraine|access-date=24 December 2007|date=13 December 2007|website=[[CIA World Factbook]]|archive-date=2021-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210214235424/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|url-status=dead}}</ref> Začela se je z vladavino [[Vladimir I. Kijevski|Volodimirja Velikega]] (980-1015), ki je [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|državo pokristjanil]]. Pod njegovim sinom, [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]] (1019-1054), je država dosegla svoj kulturni in vojaški vrhunec.<ref name="Columbia" /> Kmalu zatem se je Kijevska Rusija razdelila in narasla je moč posameznih regij. Pod vladavino [[Vladimir Monomah|Volodimirja Monomaha]] (1113-1125) in njegovega sina [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava]] (1125-1132) je moč države kratkotrajno spet narasla, nakar se je po Mstislavovi smrti razdelila na ločene kneževine. Kljub temu je vladavina nad Kijevom še več desetletij imela prestižen naziv.<ref>''Power Politics in Kievan Rus': Vladimir Monomakh and His Dynasty, 1054–1246'' {{ISBN|0-888-44202-5}} pp. 195–196</ref> V 11. in 12. stoletju je dominantna sila v stepi na severni obali Črnega morja bila nomadska konfederacija [[Kumani|Kumanov]] in [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, October 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> [[Mongolska invazija Kijevske Rusije]] v 13. stoletju je dokončno uničila Kijevsko Rusijo - po [[Obleganje Kijeva (1240)|obleganju Kijeva leta 1240]], so Mongoli mesto uničili.<ref>{{cite web| url=https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|archive-url=https://wayback.archive-it.org/6473/20160819150506/https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|url-status=dead|archive-date=19 August 2016|title=The Destruction of Kiev|access-date=3 January 2008|website=University of Toronto's Research Repository}}</ref> Na zahodu sta se že pred tem pojavili močni kneževini [[Gališka kneževina|Galicija]] in [[Volinška kneževina|Volinija]], ki sta se združili v [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages%5CR%5CO%5CRomanMstyslavych.htm|title=Roman Mstyslavych|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> [[Danilo Gališki]], sin [[Roman Veliki|Romana Velikega]], je ponovno združil večji del jugozahodnega dela Kijevske Rusije; [[Volinija|Volinijo]], [[Galicija|Galicijo]] in Kijev. Zato ga je papeški odposlanec leta 1253 okronal za prvega kralja [[Rutenija|Rutenije]].<ref>{{cite book|last1=Ougrin|first1=Dennis|last2=Ougrin|first2=Anastasia|date=2020|title=One Hundred Years in Galicia: Events That Shaped Ukraine and Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=sGgDEAAAQBAJ&dq=1253+daniel+ruthenia&pg=PR11|location=Newcastle upon Tyne|publisher=Cambridge Scholars Publishing|page=11|isbn=9781527558816}}</ref> === Tuja dominacija === {{further|Kijevsko vojvodstvo}}{{See also|Velika litovska kneževina|Krona kraljevine Poljske|Krimski kanat|Osmansko cesarstvo|Republika obeh narodov|Ruski imperij}} [[Slika:Rzeczpospolita2nar.png|sličica|Največji obseg [[Republika obeh narodov|republike obeh narodov]] (1619) z modernimi mejami držav. [[Krona kraljevine Poljske]] je po letu 1569 nadzirala večino Ukrajine.{{legend inline|#f59497|[[Krona kraljevine Poljske]]}}{{legend inline|#f693c8|[[Velika litovska kneževina]]}}{{legend inline|#787878|[[Vojvodina Livonija]]}}{{legend inline|#c8c8c8|[[Vojvodina Prusija]], Poljski [[fevd]]}}{{legend inline|#9661c7|[[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]], fevd republike}}]] Leta 1349 po [[Gališko-Volinske vojne|Gališko-Volinskih vojnah]], je bila regija razdeljena med [[Poljsko kraljestvo]] in [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]].<ref name="rowell266">{{cite book|title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345|url=https://archive.org/details/lithuaniaascendi0000rowe|first=C. S.|last=Rowell|year=1994|publisher=Cambridge University Press| series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series|isbn=9780521450119}}</ref> Od sredine 13. do poznega 15. stoletja je [[Genovska republika]] na severni obali Črnega morja ustanovila mnoge kolonije, ki so postale pomembna trgovska središča.<ref>{{Cite web|date=5 February 2018|script-title=ru:Генуэзские колонии в Одесской области – Бизнес-портал Измаила|title=Genuezskiye kolonii v Odesskoy oblasti – Biznes-portal Izmaila|trans-title=Genoese colonies in the Odesa region – Izmail's business portal|language=ru|url=http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|access-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205001115/http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|archive-date=5 February 2018}}</ref> Leta 1430 je bilo v Poljsko priključeno [[Podolje]], na ozemlje današnje Ukrajine pa se je naseljevalo vedno več [[Poljaki|Poljakov]].<ref>{{cite book|last=Plokhy|first=Serhii|date=2017|title=The Gates of Europe: A History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=pm-QDQAAQBAJ&dq=podolia+1430&pg=PT87|location=New York|publisher=Basic Books|isbn=9780465050918}}</ref> Leta 1441 je [[Hadži I. Geraj]] na [[Krim (polotok)|Krimu]] in okoliških stepah ustanovil [[Krimski kanat]].<ref>{{Cite web|url=http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|title=A History of Ukraine. Episode 33. The Crimean Khanate and Its Permanent Invasions of Ukraine|author=Radio Lemberg|website=radiolemberg.com|access-date=26 September 2019|archive-date=12 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512145419/http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|url-status=dead}}</ref> Ta je v vpadih zajemal ljudi in jih zasužnjeval; v treh stoletjih okoli 2 milijona.<ref>{{Cite journal|last=Kizilov|first=Mikhail|date=2007|title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards: The Jews and the Trade in Slaves and Captives in the Crimean Khanate|url=https://www.academia.edu/3706285|journal=Journal of Jewish Studies|volume=58|issue=2|pages=189–210|doi=10.18647/2730/JJS-2007|issn=0022-2097}}</ref><ref>{{cite book|last=İnalcik|first=Halil|title=The Mutual Effects of the Islamic and Judeo-Christian Worlds: The East European Pattern|publisher=Brooklyn College Press|year=1979|isbn=978-0-93088800-8|editor1-last=Ascher|editor1-first=Abraham|location=New York, NY|pages=25–43|contribution=Servile Labour in the Ottoman Empire|author-link=|editor2-last=Király|editor2-first=Béla K.|editor3-last=Halasi-Kun|editor3-first=Tibor|contribution-url=http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20170504102244/http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-date=4 May 2017|url-status=dead}}</ref> Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena [[Republika obeh narodov]]. Večina ukrajinskih ozemelj je bila iz litovske oblasti prenešena pod [[Krona kraljevine Poljske|Krono kraljevine Poljske]]. Pod pritiskom [[Polonizacija|polonizacije]] se je velik del rutenskega plemstva spreobrnil v [[katolištvo]] in postal del [[Šlahta|šlahte]] - poljskega nižjega plemstva.<ref>Subtelny, pp. 92–93</ref> === Kozaški hetmanat === {{main|Kozaški hetmanat|Zaporoška Seč}} Ker ni več bilo zaščite rutenskega plemstva, so se tlačani in meščani za zaščito obrnili k [[Zaporoški kozaki|Zaporoškim kozakom]]. Sredi 17. stoletja se je vzpostavila kozaška vojaška kvazi-država - [[Zaporoška Seč]].<ref name="zaporizhia">{{cite web|author=Krupnytsky B. and Zhukovsky A.|title=Zaporizhia, The|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\Z\A\ZaporizhiaThe.htm|access-date=16 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Čeprav je Poljska nad njimi imela le malo nadzora, so ji koristili proti [[Turki|Turkom]] in [[Tatari|Tatarom]],<ref name="britcos">{{cite web|title=Ukraine – The Cossacks| url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/History#toc30066|access-date=21 October 2015|website=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> občasno pa so tudi delovali kot zavezniki.<ref>{{cite web|last=Matsuki|first=Eizo| year=2009|title=The Crimean Tatars and their Russian-Captive Slaves|url=http://www2.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605131551/http://www.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|archive-date=5 June 2013|website=econ.hit-u.ac.jp|publisher=Hitotsubashi University (Mediterranean Studies Group)}}</ref> Zaradi nadaljevanja grobega tlačanstva rutenskega ljudstva s strani poljske [[Šlahta|šlahte]] (velik del katere so bili polonizirani rutenski plemiči) in zatiranja pravoslavne cerkve, so bili kozaki vedno bolj odtujeni od Poljakov.<ref name="britcos" /> Obravnavali so jih kot okupatorje in sovražnike ter so proti različnim vzvodim oblasti vodili oborožen odpor - tudi proti lokalnim predstavnikom oblasti in katoliški cerkvi.<ref>{{cite web|title=Poland|url=https://www.britannica.com/eb/article-28237|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011213405/http://britannica.com/eb/article-28237|archive-date=11 October 2007|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)}}</ref> Leta 1648 je [[Bogdan Hmelnicki]] vodil [[Vstaja Hmelnickega|največjo kozaško vstajo]] proti Republiki dveh narodov in poljskemu kralju, ki je imela tudi široko podporo med prebivalstvom.<ref>Subtelny, pp. 123–124</ref> Hmelnicki je ustanovil [[Kozaški hetmanat]], ki je obstajal vse do leta 1764 (po nekaterih virih 1782).<ref>{{cite encyclopedia|first1=Lev|last1=Okinshevych|author2=Arkadii Zhukovsky| url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CE%5CHetmanstate.htm|title=Hetman state|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine|date=1989|volume=2}}</ref> Po hudem porazu Hmelnickega leta 1651 v [[Bitka pri Beresteczku|bitki pri Beresteczku]] se je bil prisiljen obrniti po pomoč k ruskemu carju. Leta 1654 je bil s [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskim sporazumom]] podrejen ruskemu monarhu. [[Slika:Hondius_Bohdan_Khmelnytsky.jpg|sličica|277x277_pik|[[Hetman]] [[Bogdan Hmelnicki]] je leta 1648 med uporom proti Poljski ustanovil neodvisno [[Kozaški hetmanat|Kozaško državo]].]] Po smrti Hmelnickega je njegovo državo opustošila 30-letna vojna med Ruskim carstvom, Poljsko, Krimskim kanatom, [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[kozaki]], kateri so vsi želeli oblast nad hetmanatom. To obdobje (1657-1686) je poimenovano ''[[Ruina (zgodovina Ukrajine)|Ruina]]'' (dob. ruševina). Med Poljsko in Ruskim carstvom je bil naposled leta 1686 podpisan [[Sporazum o večnem miru (1686)|Sporazum o večnem miru]], ki je hetmanat razdelil med njima. Oblast Poljske se je zmanjšala na območje zahodno od Dnepra. Istega leta je [[Kijevska metropola|Kijevsko metropolo]] anektiral Moskovski patriarhat in ga podredil Moskvi. Kozaški hetman [[Ivan Mazepa]] (1639-1709) je skušal povrniti suverenost hetmanata in odstraniti odvisnost od Ruskega carstva, zato se je pridružil [[Švedi|Švedom]] v [[Velika severna vojna|Veliki severni vojni]] (1700-1721),<ref name="Magocsi">{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|url=https://books.google.com/books?id=Z0mKRsElYNkC&dq=mazepa+poltava&pg=PA262|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples, Second Edition|date=2010|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442640856|location=Toronto|pages=255–263}}</ref> vendar so bili poraženi v [[Bitka pri Poltavi|Bitki pri Poltavi]] (1709).<ref name="Magocsi" /> Po tem je bila avtonomija hetmanata močno okrnjena. Med leti 1764 in 1781 je [[Katarina Velika]] večji del osrednje Ukrajine vključila v [[Ruski imperij]], ukinila [[Kozaški hetmanat]] in [[Zaporoška Seč|Zaporoško Seč]] ter pomagala zadušiti zadnji veliki kozaški upor - [[Kolijivščina|Kolijivščino]].<ref>{{cite book|last=Hardaway|first=Ashley|url=https://books.google.com/books?id=gOSwvfCKYVkC&dq=massacre+uman+1768&pg=PA98|title=Ukraine|date=2011|publisher=Other Places Publishing|isbn=9781935850045|location=US|page=98}}</ref> Po [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|aneksaciji Krima v Rusko carstvo]] leta 1783 se je na tem območju začelo priseljevanje Rusov.<ref>{{Cite web|last1=Makuch|first1=Andrij|last2=Zasenko|first2=Oleksa Eliseyovich|last3=Yerofeyev|first3=Ivan Alekseyevich|last4=Hajda|first4=Lubomyr A.|last5=Stebelsky|first5=Ihor|last6=Kryzhanivsky|first6=Stepan Andriyovich|date=13 December 2023|title=Ukraine under direct imperial Russian rule|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Ukraine-under-direct-imperial-Russian-rule|archive-url=|archive-date=|access-date=11 December 2023|website=[[Encyclopædia Britannica]] Online}}</ref> Vzpostavljena je bila politika [[Rusifikacija|rusifikacije]], zatrta je bila uporaba [[Ukrajinščina|ukrajinščine]] in ukrajinska nacionalna identiteta.<ref name="censor">{{cite journal|last=Remy|first=Johannes|date=March–June 2007|title=The Valuev Circular and Censorship of Ukrainian Publications in the Russian Empire (1863–1876): Intention and Practice|journal=Canadian Slavonic Papers|volume=47|issue=1/2|pages=87–110|doi=10.1080/00085006.2007.11092432|jstor=40871165|s2cid=128680044}}</ref> Po razpadu [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1795 je bil zahodni del Ukrajine razdeljen med Ruskim in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]]. === 19. in zgodnje 20. stoletje === {{Main|Jugozahodni kraj|Harkovska gubernija|Černigovska gubernija|Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinska država}}{{Further|Ukrajinsko-sovjetska vojna}} [[Slika:Polish_troops_in_Kiev.jpg|desno|sličica|Vstop poljske vojske v Kijev maja 1920 med [[Poljsko-sovjetska vojna|Poljsko-sovjetsko vojno]]. Po [[Riški mirovni sporazum|Riškem mirovnim sporazumom]] 18. marca 1921 je Poljska prevzela nadzor nad zahodnim delom Ukrajine, Sovjetska zveza pa nad osrednjim in vzhodnim delom.]] V 19. stoletju je prišlo do porasta ukrajinskega nacionalizma. Z urbanizacijo, modernizacijo in kulturnimi trendi k romantičnem nacionalizmu, so se predstavniki ukrajinske [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenca]] posvetili nacionalnemu preporodu in družbeni pravičnosti. [[Taras Ševčenko]] (1814-1861), tlačan, ki je postal narodni pesnik, in politični teoretik [[Mihajlo Dragomanov]] (1841-1895), sta bila vodji narodno budilnega gibanja.<ref>{{Cite web|title=The First Ukrainian Political Program: Mykhailo Drahomanov's ''Introduction'' to Hromadaurl|url=http://www.ditext.com/rudnytsky/history/first.html|access-date=26 March 2021|website=www.ditext.com}}</ref><ref>{{cite web|title=Shevchenko, Taras|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CS%5CH%5CShevchenkoTaras.htm|access-date=1 November 2017|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> Pod [[Habsburžani]] so bili pogoji v Galiciji v Avstrijskem cesarstvu za narodno gibanje relativno ugodni,<ref>{{cite book|last=Magocsi|first=Paul Robert|title=The Roots of Ukrainian Nationalism: Galicia as Ukraine's Piedmont|date=16 July 2018|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442682252|doi=10.3138/9781442682252|s2cid=128063569}}</ref> v delu pod ruskim nadzorom pa so bili močno zatirani, med drugim je bila leta 1876 uzakonjena prepoved ukrajinščine skoraj vseh krajih. Ukrajina je, tako kot preostalo Rusko cesarstvo, začela z [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] kasneje kot večina Evrope.<ref>{{Cite web|title=Industrial Revolution {{!}} Key Facts| url=https://www.britannica.com/summary/Industrial-Revolution-Key-Facts|access-date=2022-07-30|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> V [[Donbas|Donbasu]] so bila odkrita nahajališča premoga, industrija pa se je vzpostavila v nekaterih večjih mestih kot je Kijev in [[Odesa]] - preostali del dežele pa je preostal večinoma odvisen od kmetijstva in izkoriščanja naravnih dobrin.<ref>{{Cite web|title=On the industrial history of Ukraine|url=https://www.erih.net/how-it-started/industrial-history-of-european-countries/ukraine|access-date=2022-07-30|website=European Route of Industrial Heritage}}</ref> V avstrijskem delu je bilo stanje še posebno slabo, kar je več sto tisoč ljudi prisililo v emigracijo. Posledica je bila ustanovitev močnih skupnosti izseljencev v različnih državah kot je [[Kanada]], [[ZDA]] in [[Brazilija]].<ref>{{Cite book| last=Satzewich| first=Vic| url=https://www.worldcat.org/oclc/252946784|title=The Ukrainian diaspora|date=2002|publisher=Routledge|isbn=0-415-29658-7|location=London|oclc=252946784|pages=26–48}}</ref> Del Ukrajincev je emigriral na [[Ruski Daljni vzhod|Daljni vzhod]]. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1897 je v [[Sibirija|Sibiriji]] živelo 223.000 Ukrajincev in 102.000 v [[Srednja Azija|srednji Aziji]].<ref>{{cite book|first1=Rainer| last1=Münz| first2=Rainer| last2=Ohliger|date=2003|url=https://books.google.com/books?id=xGV6gb0w914C|title=Diasporas and Ethnic Migrants: German, Israel, and Post-Soviet Successor States in Comparative Perspective|publisher=[[Routledge]]|page=164|isbn=0-7146-5232-6|via=Google Books}}</ref> Po izgradnji [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]] se je na vzhod preselilo še dodatnih 1,6 milijona Ukrajincev.<ref>{{cite book|last=Subtelny|first=Orest|author-link=|date=2000|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC|title=Ukraine: a history|publisher=University of Toronto Press|page=262|isbn=0-8020-8390-0|via=[[Google Books]]}}</ref> Na Daljnem vzhodu se je zaradi velikega števila Ukrajincev pojavilo ime [[Zelena Ukrajina]].<ref>{{cite book|first=Jonathan D.|last=Smele|date=2015|url=https://books.google.com/books?id=QwquCgAAQBAJ&pg=PA476|title=Historical Dictionary of the Russian Civil Wars, 1916–1926|publisher=Rowman & Littlefield|page=476|isbn=978-1-4422-5281-3|via=Google Books}}</ref> Z začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je v Ukrajini začelo obdobje vojskovanja, ki je trajalo vse do konca leta 1921. Ob začetku vojne so bili Ukrajinci razdeljeni med [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Ruski imperij]] (večji del), ki sta se bojevala na nasprotnih straneh.<ref>{{cite book|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|publisher=University of Toronto Press|year=2000|isbn=978-0-8020-8390-6|pages=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340 340–344]|author-link=|url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340}}</ref> Po razpadu Ruskega imperija, se je prva svetovna vojna v Ukrajini razvila v [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|ukrajinsko vojno za neodvisnost]], Ukrajinci pa so se borili z ali proti [[Rdeča armada|Rdeči]], [[Bela garda (Rusija)|Beli]], [[Mahnovščina|Črni]] in [[Zelena armada|Zeleni]] vojski, s [[Poljaki]], [[Madžari]] in [[Nemci]], ki so posredovali na različnih točkah. [[Mihajlo Gruševski]] je poskusil ustanoviti levo usmerjeno neodvisno državo [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinsko ljudsko republiko]], ki pa jo je pestila politična in vojaška nestabilnost. Po [[Državni udar|državnem udaru]] [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]] je bila ustanovljena [[Ukrajinska država]] po nemškim protektoratom. [[Direktorat Ukrajine]] je neuspešno skušal ponovno obuditi ljudsko republiko, ukrajinsko vojsko pa so premagale različne sile. Kratek čas sta obstajali tudi [[Zahodnoukrajinska ljudska republika|Zahodnoukrajinska ljudska republike]] in [[Guculska republika]].<ref>{{cite book|last=Nahylo|first=Bohdan|date=1999|title=The Ukrainian Resurgence|url=https://books.google.com/books?id=iPCPxwubpYUC&dq=West+Ukrainian+People%27s+Republic++austria+hungary+territories&pg=PA8|location=London|publisher=Hurst|page=8|isbn=9781850651680|oclc=902410832}}</ref> [[Slika:Ukrainian_national_costumes_04.jpg|sličica|Mladi v narodni noši obeležujejo 22. januar 1919, ko je bil sprejet Akt o ponovni združitvi Ukrajinske ljudske republike in Zahodnoukrajinske ljudske republike.]] Za Ukrajino je bil rezultat prve svetovne vojne delna zmaga [[Druga poljska republika|druge poljske republike]], ki je anektirala zahodni del Ukrajine in zmaga prosovjetskih sil, ki so uspele uničiti različne frakcije in ustanoviti [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]]. Medtem je še [[Bukovina|Bukovino]] okupirala [[Romunsko kraljestvo|Romunija]] in Zakarpatje je postalo avtonomna regija [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]].<ref>{{Cite web|title=Ukraine – World War I and the struggle for independence|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine|website=Encyclopædia Britannica|date=20 May 2023}}</ref> Vojne za različne dele Ukrajine je opustošila regijo, predvsem osrednji in vzhodni del. V delu, ki je bil nekdaj del Ruskega imperija je bilo ubitih približno 1,5 milijona ljudi, stotisoče pa je ostalo brez domov. Vzhodni del je še dodatno opustošila [[Ruska lakota 1921–1922|lakota leta 1921]].<ref>{{cite web|title=The Famine of 1920–1924|url=http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150113021645/http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|archive-date=13 January 2015|access-date=4 March 2015|website=The Norka – a German Colony in Russia}}</ref><ref>{{cite web|title=Famine of 1921–3|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CF%5CA%5CFamineof1921hD73.htm|access-date=3 March 2015|publisher=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> === Medvojno obdobje === {{See also|Gladomor}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|desno|sličica|Izstradani ljudje na ulicah [[Harkov|Harkova]] leta 1933. Kolektivizacija in zaseg pridelkov s strani sovjetskih oblasti je v Ukrajini povzročila obsežno lakoto, ki se imenuje [[Gladomor]].]]<!-- 1922–1939 --> V medvojnem obdobju je na Poljskem maršal [[Józef Piłsudski]] za zmanjšanje sovjetskega vpliva na vzhodno regijo [[Kresy]] skušal pridobiti ukrajinsko podporo s podelitvijo lokalne avtonomije.<ref>Timothy Snyder. (2003)The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943, The Past and Present Society: Oxford University Press. p. 202</ref><ref>Timothy Snyder. (2005). ''Sketches from a Secret War: A Polish Artist's Mission to Liberate Soviet Ukraine''. New Haven: Yale University Press. pp. 32–33, 152–162</ref> Po njegovi smrti leta 1935 so bile te ideje opuščene, saj niso pomirile Ukrajincev. Ti so ustanovili [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacijo ukrajinskih nacionalistov]] (OUN), ki je izvajala atentate na poljske vladne uradnike. Poljska vlada se je na to odzvala z omejitvijo pravic vseh državljanov, ki so bili ukrajinske narodnosti.<ref name="auto2">{{Cite web|last=Revyuk|first=Emil|date=8 July 1931|title=Polish Atrocities in Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=imswAAAAIAAJ&q=ukrainophobia+poland|publisher=Svoboda Press|via=Google Books}}</ref><ref name="auto3">{{Cite book|last=Skalmowski|first=Wojciech|url=https://books.google.com/books?id=Wp1R2srxDGEC&q=ukrainophobia+poland&pg=PA54|title=For East is East: Liber Amicorum Wojciech Skalmowski|date=8 July 2003|publisher=Peeters Publishers|isbn=9789042912984|via=Google Books}}</ref> To je med Ukrajinci vodilo do splošne podpore OUN in ostalih nacionalističnih, tudi militarističnih gibanj, ki so delovala v ilegali. Hkrati je novoustanovljena Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Komunistično vodstvo Ukrajinske SSR je pod [[Mikola Skripnik|Mikolo Skripnikom]] v 1920-ih letih izvajalo politiko [[Ukrajinizacija|ukrajinizacije]].<ref>Subtelny, p. 380</ref> Vrh Sovjetske zveze je sprva podpiralo narodni preporod [[Ukrajinska kultura|Ukrajinske kulture]] in jezika kot del splošne politike ''korenizacije'', ki je skušala podpirati kulturne in jezikovne napredke avtohtonih ljudstev v njihovih republikah. Ob istem času je vodja zveze [[Vladimir Lenin]] začel s svojim programom [[Nova ekonomska politika]] (NEP), ki je vzpostavil vrsto tržnega socializma, ki je dopuščal določena manjša in srednja podjetja v zasebni lasti. Želja je bila vzpodbuditi povojno obnovo, predvsem na področju kmetijstva - večji del katerega je bil v Ukrajini.<ref name="Service">{{cite book|last=Service|first=Robert|title=A History of Twentieth-Century Russia|publisher=Harvard University Press|year=1997|isbn=0674403487|location=Cambridge, MA|pages=124–125}}</ref> NEP je zato nazaj v državo privabil mnoge nekdanje vodje Ukrajinske ljudske republike.<ref>Christopher Gilley, 'The "Change of Signposts" in the Ukrainian emigration: Mykhailo Hrushevskyi and the Foreign Delegation of the Ukrainian Party of Socialist Revolutionaries', ''Jahrbücher für Geschichte Osteuropas'', Vol. 54, 2006, No. 3, pp. 345–74</ref> To obdobje je po Leninovi smrti prekinil vzpon [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je ukinil NEP v ti. »velikem prelomu«. Proti koncu 1920ih let je začel s centralno vodenim planskim gospodarstvom. Sovjetska Ukrajina je bila del industrializacije in je v 1930ih početverila svojo industrijsko proizvodnjo. Zaradi Stalinove politike je kmečko prebivalstvo bilo žrtev [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacije]] pridelkov. Ta je bila del prve [[Petletka|petletke]] in jo je prisilno izvajala vojska in tajna policija [[ČEKA]]. Vsi, ki so se ji upirali, so bili [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|aretirani in deportirani]] v [[Gulag|gulage]] in delovna taborišča. Na kolektiviziranih kmetijah so bile postavljene nerealistične proizvodne kvote, v primeru nedoseganja teh kvot pa kmeti niso smeli prejeti zrnja za lastno prehrano. To je vodilo v obsežno umetno ustvarjeno lakoto - [[Gladomor]] - v kateri je umrlo več milijonov Ukrajincev. Več držav (vključno s Slovenijo) ''Gladomor'' priznava kot [[genocid]] nad Ukrajinci, za katerega je bil odgovoren [[Josif Stalin]] in druge sovjetske vodje.<ref>{{cite news| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7111296.stm|title=Ukraine remembers famine horror|work=BBC News|date=24 November 2007}}</ref> V [[Velika čistka|veliki čistki]] je Stalin pobil svoje domnevne politične nasprotnike, kar je skupaj s prvo svetovno vojno in kolektivizacijo povzročilo izgubo nove generacije ukrajinske inteligence, kar je bilo poimenovano [[usmrčena renesansa]].<ref>{{cite journal|last=Wheatcroft|first=Stephen G.|author-link=|date=2007|title=Agency and Terror: Yevdokimov and Mass Killing in Stalin's Great Terror|journal=Australian Journal of Politics and History|volume=53|issue=1|pages=20–43|doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00440.x|issn=0004-9522}} Full text in Ebsco. See also Robert Conquest, ''The Harvest of Sorrow: Soviet collectivization and the terror-famine'' (1986). Mark B. Tauger, "The 1932 Harvest and the Famine of 1933" ''Slavic Review'', Vol. 50, No. 1 (Spring, 1991), pp. 70–89, notes the harvest was unusually poor. [https://www.jstor.org/stable/2500600 online in JSTOR]; R. W. Davies, Mark B. Tauger, S. G. Wheatcroft, "Stalin, Grain Stocks and the Famine of 1932–1933", ''Slavic Review,'' Vol. 54, No. 3 (Autumn, 1995), pp. 642–657 [https://www.jstor.org/stable/2501740 online in JSTOR]; Michael Ellman. "Stalin and the Soviet famine of 1932–33 Revisited", ''Europe-Asia Studies'', Volume 59, Issue 4 June 2007, pages 663–693.</ref> === Druga svetovna vojna ===<!-- 1939–1945 --> {{See also|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Reichskommissariat Ukrajina|Holokavst v Ukrajini}} [[Slika:Ukraine-growth.png|sličica|Ozemeljske spremembe [[Ukrajinska SSR|Ukrajinske SSR]] med 1922 in 1954]] Po [[Tretji rajh|nemški]] in [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] septembra 1939, sta si jo državi razdelili med seboj. Vzhodna Galicija in Volinija, kjer je živelo večinsko ukrajinsko prebivalstvo, sta postali del Ukrajinske SSR. To je predstavljalo prvo popolno združitev Ukrajincev po Kijevski Rusiji.<ref>Wilson, p. 17</ref><ref>Subtelny, p. 487</ref> Leta 1940 se je Ukrajinska SSR še dodatno razširila s severnim in južnim delom [[Besarabija|Besarabije]], severno Bukovino in regijo [[Gerca]], ki so bili odvzeti kraljevini Romuniji (iz preostalih odvzetih ozemelj je nastala [[Moldavska SSR]]). Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškem mirovnem sporazumu]] leta 1947 so bila ta ozemlje tudi mednarodno priznana kot del Sovjetske zveze.<ref>{{Cite web|title=Treaty of Peace with Romania : February 10, 1947| url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/usmu011.asp|access-date=2022-09-25|website=[[Avalon Project]]}}</ref> Nemčija je 22. junija 1941 [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], ki je bila pred tem njena zaveznica. [[Sile osi]] so sprva hitro napredovale proti neuspešni obrambi [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. V [[Bitka za Kijev (1941)|bitki za Kijev]] je mesto prejelo naziv »mesto heroj«. V tej bitki je bilo ubitih ali zajetih preko 600.000 sovjetskih vojakov, kar je predstavljalo četrtino sovjetske zahodne fronte. Mnogi ujetniki so bili deležni hudih kršitev pravic.<ref>Roberts, p. 102</ref><ref>Boshyk, p. 89</ref> Po okupaciji Ukrajine, je na večini ozemlja bil ustanovljen [[Reichskommissariat Ukrajina]], katerega namen je bilo izkoriščanje naravnih dobrin in kasneje naselitev Nemcev. Del zahodnih Ukrajincev, ki so bili priključeni Sovjetski zvezu po napadu na Poljsko, je sprva Nemce pozdravljal kot osvoboditelje. To vzdušje ni trajalo dolgo, saj Nemci niso izkoristili nasprotovanja prebivalstva [[Stalinizem|stalinističnim]] politikam.<ref name="ww2">{{cite web|title=Ukraine – World War II and its aftermath|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-url=https://web.archive.org/web/20100227142736/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-date=27 February 2010|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Nacisti so ohranili sistem kolektivnih kmetij, izvajali [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|genocidno politiko]] proti [[Judje|Judom]], milijone ljudi deportirali v Nemčijo kot t.i. ''Ostarbeiterje'' in začeli z programom depopulizacije, ki je bil prvi korak za bodočo nemško kolonizacijo.<ref name="ww2" /> Nemci so izvedli tudi blokado transporta hrane po Dnepru.<ref>{{cite book|author-link=|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|title=Harvest of despair: life and death in Ukraine under Nazi rule|url=https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk|publisher=Harvard University Press| date=April 2004|page=[https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk/page/164 164]}}</ref> Večina Ukrajincev se je borila v ali poleg Rdeče armade in odporniških enot.<ref name="worldwars">{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\W\O\Worldwars.htm|title=World wars|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> V zahodni Ukrajini se je leta 1942 vzpostavilo neodvisno gibanje [[Ukrajinska uporniška vojska]] (UPA), ki je bilo oboroženo krilo [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacije ukrajinskih nacionalistov]] (OUN).<ref>{{cite book|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|year=1988|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC&pg=PA106|page=410| publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442609914|via=Google Books}}</ref><ref name="vedeneyev">{{Cite web|last=Vedeneev|first=Dmitry|date=7 March 2015|title=Військово-польова жандармерія - спеціальний орган Української повстанської армії|trans-title=Military Field Gendarmerie - special body of the Ukrainian Insurgent Army|url=http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307183958/http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-date=7 March 2015|access-date=11 March 2023}}</ref> Obe organizaciji sta stremeli k neodvisni ukrajinski državi na območju z ukrajinsko večino. To jih je vodilo v konflikt z Nemci, vendar je krilo pod vodstvom [[Andrij Melnik|Andrija Melnika]] občasno z njimi tudi sodelovalo. Od sredine 1943 in do konca vojne je UPA izvedel več [[Poboji Poljakov v Voliniji in vzhodni Galiciji|pobojev Poljakov]] v [[Volinija|Voliniji]] in [[Galicija|vzhodni Galiciji]], v katerih je bilo ubitih približno 100.000 Poljakov, kar je vodilo do povračil.<ref>{{Cite web|last=Snyder| first=Timothy|date=24 February 2010|title=A Fascist Hero in Democratic Kiev|url=https://www.nybooks.com/online/2010/02/24/a-fascist-hero-in-democratic-kiev/|access-date=11 March 2023|website=The New York Review of Books| language=en}}</ref><ref name="IPNconf">{{cite conference|editor1-first=Grzegorz|editor1-last=Motyka|editor2-first=Dariusz|editor2-last=Libionka|editor1-link=|editor2-link=| url=http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|title=Antypolska Akcja OUN-UPA, 1943–1944, Fakty i Interpretacje|trans-title=Anti-Polish Action OUN-UPA, 1943–1944, Facts and Interpretations|publisher=[[Institute of National Remembrance|Instytut Pamięci Narodowej]]|year=2002|location=Warsaw|first=Grzegorz|last=Motyka|chapter=Polska reakcja na działania UPA – skala i przebieg akcji odwetowych|trans-chapter=Polish reaction to the actions of the UPA – the scale and course of retaliation|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090728/http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}</ref> Organizirani poboji so bili poskus OUN, da bi ustvarili homogeno državo brez poljske manjšine znotraj svojih meja, in da bi preprečili Poljski, da bi po vojni poskusila prevzeti nadzor nad ozemlji, ki so bili njen del pred vojno.<ref>{{cite journal| last1=Snyder|first1=Timothy|date=2003|title=The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943|url=https://www.jstor.org/stable/3600827|journal=Past & Present|issue=179|pages=197–234|doi=10.1093/past/179.1.197|issn=0031-2746|jstor=3600827}}</ref> Po koncu vojne je UPA vodila oborožen odpor proti Sovjetski zvezi vse do sredine 1956.<ref>Piotrowski pp. 352–354</ref><ref>Weiner pp. 127–237</ref> V istem obdobju je delovala tudi [[Ukrajinska osvobodilna vojska]], ki je kolaborirala z nacisti.<ref name="Kalb2015">{{cite book|first=Marvin|last=Kalb|date=21 September 2015|title=Imperial Gamble: Putin, Ukraine, and the New Cold War|publisher=Brookings Institution Press|pages=|isbn=978-0-8157-2665-4|oclc=1058866168|url=https://books.google.com/books?id=wLe6CQAAQBAJ&pg=PT105}}</ref> [[Slika:Ruined_Kiev_in_WWII.jpg|sličica|[[Kijev]] je bil med drugo svetovno vojno opustošen. Nemčija ga je okupirala med 19. septembrom 1941 in 6. novembrom 1943.]] V Rdeči armadi se je skupno borilo med 4,5<ref name="worldwars" /> in 7 milijonov Ukrajincev.<ref>{{cite web|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 2|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515091804/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref>{{Efn|V realnosti so te številke verjetno večje, saj ne vključujejo Ukrajincev drugih nacionalnostih (npr. ukrajinske Jude), ampak samo etnične Ukrajince iz Ukrajinske SSR.|name=fn1}} Polovica partizanskih enot, ki so leta 1944 skupno štele do 500.000 pripadnikov, je bilo Ukrajincev.<ref>Subtelny, p. 476</ref> UPA je štela med 15.000 in 100.000 pripadnikov.<ref>Magocsi, p. 635</ref><ref>{{cite web|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\U\K\UkrainianInsurgentArmy.htm|title=Ukrainian Insurgent Army|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Večino bojevanja v drugi svetovni vojni je potekalo na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].<ref>Weinberg, p. 264</ref> Skupno je bilo ubitihi približno 6 milijonov Ukrajincev, kar vključuje približno 1,5 milijona ukrajinskih Judov, ki so jih ubile ''Einsatzgruppen'', občasno ob pomoči lokalnih kolaboratorjev.<ref>{{cite news|last=Smale|first=Alison|date=27 January 2014|title=Shedding Light on a Vast Toll of Jews Killed Away From the Death Camps|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2014/01/28/world/europe/a-light-on-a-vast-toll-of-jews-killed-away-from-the-death-camps.html|access-date=13 December 2023}}</ref> Od 8,6 milijona ubitih sovjetskih vojakov,<ref name="peremoga7">{{cite web|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 7|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515100506/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref><ref>Overy, p. 518</ref><ref name="Krivosheev">Кривошеев Г. Ф., ''Россия и СССР в войнах XX века: потери вооруженных сил. Статистическое исследование'' (Krivosheev G. F., ''Russia and the USSR in the wars of the 20th century: losses of the Armed Forces. A Statistical Study'') {{in lang|ru}}</ref> je bilo 1,4 milijona Ukrajincev.<ref name="peremoga7" /><ref name="Krivosheev" />{{Efn|Ne vključuje smrti vojnih ujetnikov.}} [[Dan zmage v Evropi|Dan zmage]] 8. maja je en izmed enajstih državnih praznikov v Ukrajini.<ref>{{Cite web|last=|date=2021-12-29|title=Вихідні та святкові дні 2022 року в Україні/Holidays 2022 in Ukraine|url=https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|access-date=2022-07-31|website=Consulate General of Ukraine in New York|language=uk|archive-date=4 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060355/https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|url-status=dead}}</ref> === Povojna sovjetska Ukrajina === {{Further|Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Černobilska nesreča|||}} [[File:Українськомовні1959—2001.gif|thumb|300px|right|Med sovjetsko okupacijo je bilo ukrajinsko prebivalstvo podvrženo rusifikaciji, v državo pa je bilo naseljenih na milijone Rusov. Med letoma 1959 in 1989 se je zato delež prebivalstva, ki primarno uporablja ukrajinščino, v južnih in vzhodnih regijah znatno zmanjšal, Donbasu pa je celo začela prevladovati ruščina.<ref>[https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/57398032/%D0%95%D1%82%D0%BD%D0%BE%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%B0_%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D0%BC%D1%96%D0%BA%D0%B0_%D1%96_-libre.pdf?1537213469=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DEthnocultural_dynamics_and_regional_iden.pdf&Expires=1759683476&Signature=Y1x9ohJAr6Anb30U-L27iI1NCoz~Yxcx3dIKGmsDPl7LLlt38vDBivW14bjZV5aZVmpFmMegcX9020~QyKi7-Ttp-WKHRjA2IG1VXBm5SSVGLLnfK32OuiFGc3mXAbuW5SXxHjFgtNGpBkk-CIMd1lVpQggAQYfkJ~r-qWpr~yO7d6QiN0ZeLr9vbvxyo7z3BcJBSA5NNDupEnMlK0PdnVcjcRq9VYCvAp3hD4f3Qdrf1958x4T1ROcElmk6ODk627Wm3~F-RRKkc6IYcBUxOVk4zBSy1IQO0NpQcKMdDsfv6ZqQYnqTv6JrFNboxbcwfqZug6OLHGII3Bsh7xsvAg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA Етнокультурна динаміка та регіональні ідентичності Півдня та Сходу України в 1991—2013 рр.]</ref><ref>{{Cite web |url=https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |title=Динамика численности этнических украинцев в УССР: на основе итогов Всесоюзных переписей населения 1959 г., 1970 г. и 1979 г. |access-date=2024-10-02 |archive-date=2024-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240629092655/https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |url-status=live }}</ref>]] Ukrajina je bila po vojni opustošena in je potrebovala velike količine dela za obnovitev. Uničenih je bilo preko 700 mest in 28.000 vasi.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929133150/https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-date=29 September 2007|title=Ukraine: World War II and its aftermath|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> V letih 1946 in 1947 je situacijo še dodatno poslabšala [[lakota]], do katere je prišlo zaradi suše in uničene infrastrukture. Umrlo je več deset tisoč ljudi.<ref name="dt-kul-dem-los">{{navedi splet |title=Демографічні втрати України в хх столітті |url=https://dt.ua/SOCIUM/demografichni_vtrati_ukrayini_v_hh_stolitti.html |author=Stanislav Kulčitski |publisher=Dzerkalo tižnja |date=2004-10-01 |place=Kijev |access-date=2021-01-20 |language=uk}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1945 je Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]<ref name="un ukssr">{{cite web|url=https://www.un.org/depts/dhl/unms/ukraine.shtml|title=Activities of the Member States – Ukraine|access-date=17 January 2011|publisher=United Nations}}</ref> in je poleg Belorusije imela pravico glasovanja, čeprav nista bili samostojni (podlaga za to je bil poseben dogovor z [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]]).<ref>{{cite web|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|title=United Nations|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. Roosevelt agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.|access-date=22 September 2014}}</ref><ref>{{cite web|title=United Nations|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|access-date=2014-09-22|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. In April 1945, new U.S. President Truman agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.}}</ref> Republika se je tudi dodatno razširila z aneksacijo Zakarpatja. Prebivalstvo je postalo bolj homogeno zaradi povojnega [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|obsežnega prisilnega preseljevanja v Sovjetski zvezi]]. Odstranjene so bile različne skupnosti Nemcev in preostali [[Krimski Tatari]]. Do 1. januarja 1953 so Ukrajinci predstavljali 20% deportirancev v zvezi.<ref name="Malynovska">{{cite web|url=http://www.niisp.org.ua/defa~177.php|title=Migration and migration policy in Ukraine|first=Olena|last=Malynovska|date=14 June 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130923061703/http://niisp.org.ua/defa~177.php|archive-date=23 September 2013}}</ref> Po smrti Stalina leta 1953, je [[Nikita Hruščov]] postal novi vodja Sovjetske zveze in začel z [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in otoplitvijo odnosov. Med njegovim vodenjem je bil [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] vključen v Ukrajinsko SSR iz Ruske. Formalni razlog je bilo prijateljsko darilo, vendar je šlo tudi za ekonomske razloge.<ref>{{cite web|url=http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|title=The Transfer of Crimea to Ukraine|access-date=25 March 2007|date=July 2005|publisher=International Committee for Crimea|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215025255/http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|url-status=dead}}</ref> To je bila zadnja ozemeljska širitev Ukrajine, njene meje so se ohranile vse do sodobne neodvisne države. Ukrajina je bila ena izmed najpomembnejših republik v zvezi. Več vodilnih položajev so zasedli Ukrajinci; mdr. tudi [[Leonid Brežnjev]], četrti voditelj zveze med 1964 in 1982. Kljub temu je bil on (poleg [[Volodimir Ščerbitski|Volodimirja Ščerbitskega]]) odgovoren za obsežno [[Rusifikacija|rusifikacijo]] Ukrajine in zatiranje nove generacije ukrajinskih intelektualcev, ki je bila poimenovana [[Šestdesetnjaki]].<ref>{{Cite book|last1=Cook|first1=Bernard A.|url=https://books.google.com/books?id=hafLHZgZtt4C&q=shcherbytsky+russification&pg=PA1280|title=Europe Since 1945: An Encyclopedia|last2=Cook|first2=Bernard Anthony| date=2001| publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-8153-4058-4|language=en}}</ref> Do leta 1950 je republika presegla predvojne ravni industrijske proizvodnje.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115052626/https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-date=15 January 2008|title=Ukraine – The last years of Stalin's rule|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> Ukrajina je postala vodilna v Evropi po industrijski proizvodnji<ref>Magocsi, p. 644</ref> in središče sovjetske vojaške industrije in visokotehnoloških raziskav.<ref>Magocsi, 1996, p. 704</ref> Sovjetska vlada je investirala v hidroenergetske in jerske projekte, ki so bili potrebni za zadostno oskrbo industrije z energijo. 26. aprila 1986 se je v [[Černobil|Černobilu]] z eksplozijo jedrskega reaktorja zgodila [[Černobilska nesreča]], ki je najhujša jedrska nesrečna v zgodovini.<ref>{{cite news| url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971|archive-url=https://archive.today/20120628220746/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971/|url-status=dead|archive-date=28 June 2012|title='Sombre anniversary' of worst nuclear disaster in history – Chernobyl: 10th anniversary|access-date=16 December 2007|author=Remy, Johannes|year=1996|publisher=Find articles|work=UN Chronicle}}</ref> === Neodvisnost === {{further|Razpad Sovjetske zveze|Oranžna revolucija|Revolucija dostojanstva|Rusko-ukrajinska vojna|}}<!-- 1990-2022 --> [[Mihail Gorbačov]] je vodil politiko omejene liberalizacije javnega življenja in skušal reformirati stagnirajoče gospodarstvo. Poskus slednjega je bil neuspešen, demokratizacija Sovjetska zveze pa je podžgala nacionalistične in separatistične tendence med etničnimi manjšinami, tudi Ukrajinci.<ref>{{Cite book|last=Geller|first=Mikhail|url=https://www.worldcat.org/oclc/24243579|title=Седьмой секретарь: Блеск и нищета Михаила Горбачева|date=1991|isbn=1-870128-72-9|edition=1st Russian|location=London|oclc=24243579|page=352=356}}</ref> 16. julija 1990 je kot del ti. Parade suverenosti novoizvoljeni vrhovni svet Ukrajinske SSR sprejel Deklaracijo o državni suverenosti Ukrajine.<ref>{{cite web|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-date=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=16 July 1990|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Nekateri komunisti so 1991 izvedli neuspešen [[Avgustovski puč|državni udar]], po katerem je 24. avgusta Ukrajina razglasila neodvisnost.<ref>{{cite web|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930203430/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-date=30 September 2007|title=Verkhovna Rada of Ukraine Resolution On Declaration of Independence of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=24 August 1991|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Ta je bila potrjena na [[Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)|referendumu]], kjer je 1. decembra 92% volilcev glasovalo za neodvisnost.<ref name="Nohlen_Stöver">Nohlen & Stöver, p1985</ref> Novi [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] [[Leonid Kravčuk]] je podpisal [[Beloveški sporazum]], s katerim je Ukrajina postala ena izmed ustanovnih članic ohlapne [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]].<ref>{{cite news|title=Soviet Leaders Recall 'Inevitable' Breakup Of Soviet Union| url=http://www.rferl.org/content/article/1073305.html|work=RadioFreeEurope|date=8 December 2006|access-date=12 September 2007}}</ref> Kljub temu država ni nikoli postala njena polnopravna članica, saj ni ratificirala njenih ustanovnih sporazumov.<ref name=":2">{{cite news|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-dosi-v-snd-chy-ni/30969197.html|title="Україні не потрібно виходити із СНД – вона ніколи не була і не є зараз членом цієї структури"|newspaper=Радіо Свобода|date=26 November 2020|last1=Лащенко|first1=Олександр}}</ref> S tem je bila usoda Sovjetske zveze zapečatena, razpadla je 26. decembra 1991.<ref>{{Cite web|last=Solodkov|first=Artem|date=27 December 2021|title=Период распада: последний декабрь Союза. 26 декабря 1991 года|url=https://www.rbc.ru/politics/27/12/2021/585bea709a794761ac0b5c55|access-date=11 March 2023|website=РБК|language=ru}}</ref> [[Slika:RIAN_archive_848095_Signing_the_Agreement_to_eliminate_the_USSR_and_establish_the_Commonwealth_of_Independent_States.jpg|sličica|Predsednik Ukrajine [[Leonid Kravčuk]] in ruski predsednik [[Boris Jelcin]] med podpisovanjem Beloveškega sporazuma, ki je vodil v [[razpad Sovjetske zveze]]]] Sprva je ekonomska prihodnost Ukrajine izgledala boljša kot v večini ostalih republik, čeprav je bila ekonomsko med revnejšimi.<ref name="Notstronk">{{Cite web|last1=Sutela|first1=Pekka|title=The Underachiever: Ukraine's Economy Since 1991|url=https://carnegieendowment.org/2012/03/09/underachiever-ukraine-s-economy-since-1991-pub-47451|access-date=2022-08-03|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en}}</ref><ref>Shen, p. 41</ref> Vendar med prehodom iz komunizma na sistem prostega trga, je država utrpela hujšo gospodarsko krizo kot preostale nekdanje republike. Med krizo 1991-1999 je Ukrajina utrpela 60% padec BDP<ref name="IMF">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=1992&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=926&s=PPPGDP&grp=0&a=&pr1.x=41&pr1.y=2|title=Ukrainian GDP (PPP)|access-date=10 March 2008|website=World Economic Outlook Database, October 2007|publisher=International Monetary Fund (IMF)}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20000712025953/http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-date=12 July 2000|title=Can Ukraine Avert a Financial Meltdown?|access-date=16 December 2007|date=June 1998|website=World Bank}}</ref> in [[Hiperinflacija|hiperinflacijo]], ki je 1993 dosegla vrhunec 10.000%.<ref>{{cite web|last1=Figliuoli|first1=Lorenzo|last2=Lissovolik|first2=Bogdan|date=31 August 2002|title=The IMF and Ukraine: What Really Happened|url=http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20021017151905/http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|archive-date=17 October 2002|access-date=16 December 2007|website=International Monetary Fund}}</ref> Stabilizacija je bila dosežena šele po tem, ko je nova valuta, [[Ukrajinska grivna|grivna]], konec leta 1998 utrpela velik padec vrednosti, delno kot posledica [[Ruska finančna kriza (1998)|ruske finančne krize]] istega leta.<ref>{{Cite web|title=Дефолт 1998 года: 10 лет спустя|url=https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|access-date=2022-08-04|website=ukraine.segodnya.ua|date=11 July 2022|language=ru|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804062644/https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|url-status=dead}}</ref> Posledica neuspešne ekonomske politike 1990ih je bila masovna privatizacija državne lastnine v žepe novega socialnega sloja ekstremno bogatih in vplivnih posameznikov - [[Oligarhija|oligarhov]].<ref name="Notstronk" /> Po [[Velika finančna kriza|veliki finančni krizi]] (2007-2009) je Ukrajina zopet doživela hudo recesijo,<ref name="Notstronk" /> ki je sledila v novo recesijo po začetku [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] leta 2014 in še eno z [[Ruska invazija na Ukrajino|odkrito rusko invazijo leta 2022]].<ref>{{Cite web|title=War to cause Ukraine economy to shrink nearly a third this year – EBRD report – Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/war-cause-ukraine-economy-shrink-nearly-third-year-ebrd-report|access-date=2022-08-03|website=ReliefWeb|date=10 May 2022|language=en}}</ref> Ukrajinska ekonomija je vse od osamosvojitve dosegala slabe rezultate, predvsem zaradi sistemske [[Korupcija|korupcije]] in slabega upravljanja.<ref>{{Cite web|last=Dickinson|first=Peter|date=2021-06-19|title=Ukraine's choice: corruption or growth|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/ukraines-choice-corruption-or-growth/|access-date=2022-08-03|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref> V 1990ih je zato potekalo več organiziranih stavk in protestov.<ref>{{cite journal|last1=Aslund|first1=Anders|last2=Aslund|first2=Anders|date=Autumn 1995|title=Eurasia Letter: Ukraine's Turnaround|url=https://archive.org/details/sim_foreign-policy_fall-1995_100/page/125|journal=Foreign Policy|volume=100|issue=100|pages=125–143|doi=10.2307/1149308|jstor=1149308}}</ref> Ruska agresija je preprečila večje ekonomsko okrevanje v 2010ih,<ref>{{Cite journal| last=Mykhnenko| first=Vlad|date=2020-03-15|title=Causes and Consequences of the War in Eastern Ukraine: An Economic Geography Perspective|journal=Europe-Asia Studies|volume=72|issue=3|pages=528–560|doi=10.1080/09668136.2019.1684447|issn=0966-8136|doi-access=free|s2cid=214438848}}</ref> boj proti [[Pandemija covida-19|pandemiji covida-19]] pa je otežila nizka precepljenost in še potekajoča ruska invazija.<ref>{{Cite journal|last1=Ludvigsson|first1=Jonas F.|last2=Loboda|first2=Andrii|date=July 2022|title=Systematic review of health and disease in Ukrainian children highlights poor child health and challenges for those treating refugees|journal=Acta Paediatrica|language=en|volume=111|issue=7|pages=1341–1353|doi=10.1111/apa.16370|issn=0803-5253|pmc=9324783|pmid=35466444}}</ref><ref>{{Cite web|title=Impact of war on the dynamics of COVID-19 in Ukraine - Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/impact-war-dynamics-covid-19-ukraine|access-date=2022-08-04|website=reliefweb.int|date=17 April 2022|language=en}}</ref> Politiko Ukrajine sta zaznamovali dve temi; odnos med Ukrajino, Zahodom in Rusijo ter klasična delitev levo-desno.<ref>{{Cite journal|last=Shevel|first=Oxana|date=2015-09-01|title=The parliamentary elections in Ukraine, October 2014|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261379415000608|journal=Electoral Studies|language=en|volume=39|pages=159–163|doi=10.1016/j.electstud.2015.03.015|issn=0261-3794}}</ref> Prva predsednika, Kravčuk in [[Leonid Kučma]], sta skušala držati ravnotežje med različnima vizijama prihodnosti države.<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2005-10-01|title=Neither East Nor West: Ukraine's Security Policy Under Kuchma|url=https://doi.org/10.1080/10758216.2005.11052215|journal=[[Problems of Post-Communism]]|volume=52|issue=5|pages=59–68|doi=10.1080/10758216.2005.11052215|issn=1075-8216|s2cid=157151441}}</ref> Kasnejša, [[Viktor Juščenko]] in [[Viktor Janukovič]], pa sta bila pro-zahodna oz. pro-ruska. Proti Janukoviču sta se razvili dve množični protestni gibanji. Leta 2004 je prišlo do [[Oranžna revolucija|Oranžne revolucije]], ko je več desettisoč protestnikov zaradi volilne prevare v prid Janukoviču zahtevalo ponovitev volitev (nato je bil izvoljen Juščenko). Pozimi 2013/2014 je potekalo gibanje [[Evromajdan]], ki je nastalo kot posledica Janukovičove zavrnitve podpisa sporazuma o približevanju EU. Po mesecih protestov, na katerih so Janukovičove sile ubile več kot 100 ljudi, je pobegnil v Rusijo, parlament pa ga je v [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] odstavil s položaja. Rusija ni želela priznati nove vlade, ki jo je imenovala »hunta« in trdila, da je šlo za »državni udar« s strani [[ZDA]].<ref>{{Cite web|date=2014-04-25|title="Хунта" и "террористы": война слов Москвы и Киева|url=https://www.bbc.com/russian/blogs/2014/04/140425_blog_krechetnikov_harsh_speech|access-date=2022-08-04|website=BBC News Русская служба|language=ru}}</ref><ref>{{cite news|title=Putin accuses US of orchestrating 2014 'coup' in Ukraine|date=22 June 2021|access-date=3 March 2022|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/6/22/russias-putin-accuses-us-of-orchestrating-2014-coup-in-ukraine|publisher=Al Jazeera}}</ref><ref name="Partido da imprensa Golpista">{{Cite web|title=The Maidan in 2014 is a coup d'etat: a review of Italian and German pro-Russian media|url=https://voxukraine.org/en/the-maidan-in-2014-is-a-coup-d-etat-a-review-of-italian-and-german-pro-russian-media|access-date=2022-08-04|website=|language=en-US}}</ref> [[Slika:Euromaidan_Kyiv_1-12-13_by_Gnatoush_009.jpg|sličica|[[Evromajdan]] v Kijevu decembra 2013]] Čeprav je Rusija leta 1994 podpisala [[Budimpeški memorandum]], v katerem ji je za zameno varovanja ozemeljske celovitosti Ukrajina predala svoj obsežen arzenal [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] in raket, je po odstavitvi proruskega predsednika [[Rusko-ukrajinska vojna|napadla Ukrajino]]. Konec februarja in začetek marca 2014 je okupirala [[Krim (polotok)|Krim]] s ti. [[Mali zeleni možje|malimi zelenimi možmi]] ([[evfemizem]] za neoznačene ruske vojake). Po tem je prek [[Marionetna država|marionetnih separatističnih republik]] [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]].<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2018-05-04|title=Euromaidan revolution, Crimea and Russia–Ukraine war: why it is time for a review of Ukrainian–Russian studies|url=https://doi.org/10.1080/15387216.2019.1571428|journal=Eurasian Geography and Economics|volume=59|issue=3–4|pages=529–553|doi=10.1080/15387216.2019.1571428|issn=1538-7216|s2cid=159414642}}</ref> Po mesecih spopadov in uspešni ukrajinski protiofenzivi je 24. avgusta 2014 Rusija [[Bitka za Ilovajsk|vstopila v Ukrajino]] z rednimi enotami. [[Oborožene sile Ukrajine|Ukrajinsko vojsko]] so potisnili na frontno črto, ki je bila od februarja 2015 do februarja 2022 ustaljena.<ref>{{Cite journal|last=Hosaka|first=Sanshiro|date=2019-07-03|title=Putin the 'Peacemaker'?—Russian Reflexive Control During the 2014 August Invasion of Ukraine|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13518046.2019.1646950|journal=The Journal of Slavic Military Studies|language=en|volume=32|issue=3|pages=324–346|doi=10.1080/13518046.2019.1646950|issn=1351-8046|s2cid=210591255}}</ref> Konflikt je bil delno zamrznjen vse do 24. februarja 2022,<ref>{{Cite journal|last1=Potočňák|first1=Adam|last2=Mares|first2=Miroslav|date=2022-05-16|title=Donbas Conflict: How Russia's Trojan Horse Failed and Forced Moscow to Alter Its Strategy|journal=Problems of Post-Communism|volume=70|issue=4|pages=341–351|doi=10.1080/10758216.2022.2066005|issn=1075-8216|doi-access=free|s2cid=248838806}}</ref> ko je Rusija izvedla novo [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo, ki še traja]].<ref>{{cite news|last1=Lock|first1=Samantha|last2=Singh|first2=Maanvi|last3=Oladipo|first3=Gloria|last4=Michael|first4=Chris|last5=Jones|first5=Sam|date=24 February 2022|title=Ukraine-Russia crisis live news: Putin declares operation to 'demilitarise' Ukraine – latest updates|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/23/ukraine-russia-news-crisis-latest-live-updates-putin-biden-europe-sanctions-russian-invasion-border-troops|access-date=24 February 2022|issn=0261-3077}}</ref> Začetni ruski načrt za invazijo ni bil uspešen, Ukrajina je uspela osvoboditi mnoga območja in obraniti prestolnico;<ref>{{Cite web|last=Lonas|first=Lexi|date=2022-05-12|title=5 ways Russia has failed in its invasion|url=https://thehill.com/policy/international/3486213-5-ways-russia-has-failed-in-its-invasion/|access-date=2022-08-04|website=The Hill|language=en-US}}</ref> vseeno danes [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Rusija okupira]] približno 17 % Ukrajine. To vključuje dele [[Luganska oblast|Luganske]], [[Hersonska oblast|Hersonske]], [[Zaporoška oblast|Zaporoške]] in [[Donecka oblast|Donecke oblasti]] ter celoten [[Avtonomna republika Krim|Krim]].<ref>{{Cite web|url=https://www.theguardian.com/world/ng-interactive/2023/feb/21/a-year-of-war-how-russian-forces-have-been-pushed-back-in-ukraine|title=A year of war: how Russian forces have been pushed back in Ukraine|first1=Pablo|last1=Gutiérrez|first2=Ashley|last2=Kirk|website=the Guardian}}</ref> [[Slika:2022_Russian_invasion_of_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ozemlja pod okupacijo Rusije]] v Ukrajini ({{Datum}})]] Ruska agresija je celotno politično ozračje v državi obrnila proti zahodu. Kmalu po Janukovičovem pobegu je Ukrajina junija 2014 podpisala sporazum o povezavi z EU, državljanom pa je bila tri leta kasneje dodeljena pravica potovanja brez vizumov. Januarja 2019 je bila [[Pravoslavna cerkev Ukrajine]] priznana kot neodvisna od Moskovskega patriarhata, kar je razveljavilo odločitev konstantinopelskega patriarhata iz 1686, ki je patriarhat v Kijevu podredil Moskvi - to je predstavljalo hud udarec vplivu Moskve v Ukrajini.<ref>{{Cite web|title=Ukraine Country Report|url=https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|access-date=2022-08-04|website=EU-LISTCO|date=11 December 2019|language=en-ZA}}</ref> Po invaziji leta 2022 je Ukrajina postala [[Potencialna širitev Evropske unije|kandidatka]] za članstvo v EU.<ref name="BBC News">{{Cite news|date=2022-06-23|title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status|language=en-GB|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467|access-date=2022-08-04}}</ref> V začetku 2023 se je začela obsežna protikorupcijska kampanja, ki je privedla do odstavitev mnogih oseb na vodilnih položajih.<ref>{{Cite news|date=2023-01-24|title=Top Ukrainian officials quit in anti-corruption drive|language=en-GB|work=BBC News| url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64383388|access-date=2023-01-25}}</ref> == Geografija == [[Slika:Typical agricultural landscape of Kherson Oblast.jpg|thumb|left|Tipična kulturna krajina v Ukrajini, modro nebo in rumeno polje pšenice, sta simbolno predstavljena na ukrajinski zastavi]] {{glavni|Geografija Ukrajine|Seznam naravnih rezervatov Ukrajine}} S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največjih držav sveta]] in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere večji del leži v [[Azija|Aziji]]).<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |title=Ukraine |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=8.6.2014 |archive-date=2016-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709035611/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |url-status=dead }}</ref> Večino površja države predstavljajo obširne ravnice [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], ki prehajajo v [[stepa|stepe]] in [[planota|planote]]. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v [[Črno morje]], največji od njih sta [[Dneper]] in [[Dnester]], na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja [[delta Donave]]. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z [[žito]]m, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Bolj gorato območje so le [[Karpati]] na zahodu države, kjer se nahaja tudi najvišji vrh v državi, [[Goverla]] z 2061 m [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Največje mesto je glavno mesto [[Kijev]] na severu države, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še [[Harkov]], [[Odesa]] in [[Dnipro]]. Pomembni naravni viri v Ukrajini vključujejo litij,<ref>{{Navedi novice|last=Tabuchi|first=Hiroko|date=2 March 2022|title=Before Invasion, Ukraine's Lithium Wealth Was Drawing Global Attention|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/climate/ukraine-lithium.html|accessdate=3 March 2022|issn=0362-4331}}</ref> zemeljski plin,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> [[kaolinit]],<ref name=":0" /> les<ref>{{Navedi splet|last=Nature|first=Preferred by|title=Ukraine Timber Risk Profile|url=https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|accessdate=3 March 2022|website=NEPCon - Preferred by Nature|language=en|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126092543/https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|url-status=dead}}</ref> in obilo obdelovalnih površin.<ref>{{Navedi knjigo|date=2020|title=Overview of soil conditions of arable land in Ukraine – Study case for steppe and forest-steppe zones.|url=https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca7761en/|accessdate=7 March 2022|work=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |doi=10.4060/ca7761en|isbn=978-92-5-132215-4|language=en}}</ref> Ukrajina ima veliko okoljskih problemov.<ref>{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Ukraine invasion: rapid overview of environmental issues|url=https://ceobs.org/ukraine-invasion-rapid-overview-of-environmental-issues/|accessdate=3 March 2022|website=CEOBS|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Bank|first=World|date=January 2016|title=Ukraine Country Environmental Analysis|url=https://openknowledge.worldbank.org/handle/10986/24971|journal=World Bank|language=en-US}}</ref> Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode.<ref>{{Navedi splet|title=Water, sanitation and hygiene (WASH)|url=https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|accessdate=3 March 2022|website=www.unicef.org|language=en|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303120132/https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|url-status=dead}}</ref> Onesnaženost zraka in vode vplivata na državo, pa tudi na krčenje gozdov in onesnaženost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesreče leta 1986 v jedrski elektrarni v [[Černobil|Černobilu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|title=Environmental issues in Ukraine|publisher=Naturvernforbundet|date=16 July 2017|accessdate=2022-04-22|archive-date=2022-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306201646/https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|url-status=dead}}</ref> === Podnebje === [[Slika:Koppen-Geiger_Map_UKR_present.svg|levo|sličica|[[Köppnova podnebna klasifikacija]]]] Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, razen južne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje.<ref name="faoclimate">{{Navedi splet| url=http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|title=Ukraine|website=Country Pasture/Forage Resource Profiles|publisher=Food and Agriculture Organization|accessdate=8 August 2016|archive-date=2016-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006014817/http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|url-status=dead}}</ref> Na podnebje vpliva zmerno topel, vlažen zrak iz Atlantskega oceana.<ref name="ebclimate">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/place/Ukraine|title=Ukraine – Climate|accessdate=20 October 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> Povprečne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C.<ref name="ebclimate" /> Največ [[Padavine|padavin]] je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu.<ref name="ebclimate" /> Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna območja Črnega morja prejmejo okoli 40 cm.<ref name="ebclimate" /> Pričakuje se, da se bo razpoložljivost vode iz večjih porečij zmanjšala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor.<ref>{{Navedi časopis|last=Didovets|first=Iulii| last2=Krysanova|first2=Valentina| last3=Hattermann|first3=Fred Fokko|last4=del Rocío Rivas López|first4=María|last5=Snizhko|first5=Sergiy|last6=Müller Schmied|first6=Hannes|date=1 December 2020|title=Climate change impact on water availability of main river basins in Ukraine|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214581820302354|journal=Journal of Hydrology: Regional Studies|language=en|volume=32|pages=100761|doi=10.1016/j.ejrh.2020.100761|issn=2214-5818}}</ref> Negativni vplivi [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] na kmetijstvo se najbolj čutijo na jugu države, ki ima stepsko podnebje. [[Svetovna banka]] je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Climate Change Knowledge Portal|url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/ukraine|website=climateknowledgeportal.worldbank.org|language=en}}</ref> === Biotska raznovrstnost === Ukrajina je razdeljena na šest kopenskih [[Ekoregija|ekoregij]]: [[srednjeevropski mešani gozdovi]], [[krimski submediteranski gozdni kompleks]], [[vzhodnoevropska gozdna stepa]], [[panonski mešani gozdovi]], [[Karpatski gorski iglavci|karpatski gorski gozdovi iglavcev]] in [[Pontsko-kaspijska stepa|pontska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi| first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri| first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant| last10=Noss|first10=Reed| last11=Hansen|first11=Matt|display-authors=1|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Tam je nekoliko več [[Iglavci|iglastih]] kot [[Listavec|listnatih]] gozdov.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017">{{Navedi časopis|last=Shvidenko|first=Anatoly| last2=Buksha|first2=Igor|last3=Krakovska|first3=Svitlana|last4=Lakyda|first4=Petro|date=30 June 2017|title=Vulnerability of Ukrainian Forests to Climate Change|url=|journal=Sustainability| volume=9|issue=7|page=1152| doi=10.3390/su9071152|eissn=2071-1050|pmid=|doi-access=free|issn=2071-1050 }}</ref> Najbolj gosto gozdnato območje je [[Polesje]] na severozahodu; z borom, hrastom in brezo.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017" /> Obstaja 45.000 živalskih vrst,<ref name="Conference2001">{{Navedi knjigo|last=Council of Europe. Conference|date=1 January 2001|title=Conference Sur la Conservation Et Le Suivi de la Diversite Biologique Et Paysagere en Ukraine|publisher=Council of Europe|pages=78–|isbn=9789287146458|oclc=1056440382|url=https://books.google.com/books?id=OuALwoUqnU8C&pg=PA78}}</ref> od katerih je približno 385 ogroženih vrst uvrščenih v [[Rdeča knjiga Ukrajine|Rdečo knjigo Ukrajine]].<ref name="State">{{Navedi splet|url=http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure%5Cfauna%5Cindex.htm|title=Welcome to State of The Environment in Ukraine|accessdate=21 October 2013|publisher=The Ministry for Environmental Protection and Nuclear Safety of Ukraine|archive-date=2009-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090707031611/http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure/fauna/index.htm|url-status=dead}}</ref> [[Ramsarsko mokrišče|Mednarodno pomembna mokrišča]] pokrivajo več kot 7.000 km<sup>2</sup>.<ref name="wetland">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/sitelist.pdf|title=The List of Wetlands of International Importance|website=Ukraine|date=11 October 2013|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar Organization}}</ref><ref name="Ramsar">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/cop8/cop8_nrs_ukraine1.pdf|title=National planning tool for the implementation of the Ramsar Convention on Wetlands|year=2002|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar organization}}</ref> == Politika == [[Slika:Chart Constitution of Ukraine EN.svg|sličica|Tabela političnega sistema Ukrajine|228x228_pik]] Ukrajina je republika z [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] z ločeno [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[Izvršilna oblast|izvršilno]] in [[Sodna oblast|sodno oblastjo]].<ref name="Choudhry 2018 p16.">{{Navedi knjigo|last=Choudhry|first=Sujit|title=Semi-presidentialism and Inclusive Governance in Ukraine Reflections for Constitutional Reform|publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance|publication-place=Stockholm|year=2018|isbn=978-91-7671-154-5|oclc=1038616889|page=16|url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/semi-presidentialism-and-inclusive-governance-in-ukraine.pdf}}</ref> === Ustava Ukrajine === {{Glavni članek|Ustava Ukrajine}} [[Ustava Ukrajine]] je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta ''[[Vrhovna rada]]''.<ref name="UNIANCD28616">[http://www.unian.info/society/1389415-ukraine-celebrating-20th-anniversary-of-constitution.html Ukraine celebrating 20th anniversary of Constitution], UNIAN (28 June 2016)</ref> Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 možnih glasov za (najmanj 300 za).<ref name="UNIANCD28616" /> Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izključno parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je [[ustavno sodišče Ukrajine]]. Od leta 1996 dalje se [[državni praznik]] [[Dan ustave (Ukrajina)|Dan ustave]] praznuje 28. junija.<ref>[http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=38117 Yulia Tymoshenko Goes On Trial A Day Before Constitution Day], Eurasia Daily Monitor (30 July 2011)</ref><ref name="UW29121996">[http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml 1996: THE YEAR IN REVIEW] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303190426/http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml |date=2016-03-03 }}, The Ukrainian Weekly (29 December 1996)</ref> === Predsednik, parlament in vlada === {{Glavni članek|Predsednik Ukrajine|Vrhovna rada}} {{Multiple image | total_width = 280 | image1 = Volodymyr Zelensky Official portrait.jpg | caption1 = {{small|[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]]}}<br/>[[Volodimir Zelenski]] | link1 = Volodimir Zelenski | image2 = Yulia Svyrydenko - 2023 (cropped).jpg | caption2 = {{small|[[Premier Ukrajine|Premier]]}}<br/>[[Julija Sviridenko]] | link2 = Julija Sviridenko }} [[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] je izvoljen s splošnim glasovanjem za petletni mandat in je uradni [[državni poglavar]].<ref>{{Navedi splet| url=http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3fart_id=235995&cat_id=32672|title=General Articles about Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Government Portal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080120232454/http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3Fart_id%3D235995%26cat_id%3D32672|archivedate=20 January 2008}}</ref> Zakonodajna veja Ukrajine vključuje enodomni parlament s 450 sedeži, Vrhovna rada.<ref>{{Navedi splet|url=http://portal.rada.gov.ua/|title=Verkhovna Rada of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223190549/http://portal.rada.gov.ua/|archivedate=23 December 2007}}</ref> Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvršilne veje oblasti in [[Vlada Ukrajine|kabineta ministrov]], ki ga vodi [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]].<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine,_2004|title=Constitution of Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Wikisource}}</ref> Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega tožilca in vodjo [[Varnostna služba Ukrajine|Varnostne službe]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Черноватий Л. М.|title=Практичний курс англійської мови. 4-й курс.: Підручник для ВНЗ|publisher=Нова Книга|pages=24–|isbn=9789663821757|url=https://books.google.com/books?id=8wbcCQAAQBAJ&pg=PA24}}</ref> [[Ustavno sodišče Ukrajine|Ustavno sodišče]] lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedniške uredbe in akte [[Vrhovna Rada Krima|krimskega parlamenta]], če se ugotovi, da kršijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. [[Vrhovno sodišče Ukrajine|Vrhovno sodišče]] je glavni organ v sistemu sodišč splošne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni župani so splošno izvoljeni in nadzorujejo lokalne proračune. Vodje območnih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade.<ref name="House2004">{{Navedi knjigo|last=Freedom House|date=13 September 2004|title=Nations in Transit 2004: Democratization in East Central Europe and Eurasia|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|pages=639–|isbn=978-1-4617-3141-2|oclc=828424860|url=https://books.google.com/books?id=AsJlnVU4ipoC&pg=PA639}}</ref> === Oborožene sile === {{Glavni članek|Oborožene sile Ukrajine}} [[Slika:Kissing_the_flag.jpg|sličica|Genadij Lačkov, poveljnik ukrajinskega kontingenta v večnacionalnih silah – Irak, poljublja zastavo svoje države]] Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala vojaško silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu.<ref name="milgov">{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=history|title=The history of the Armed Forces of Ukraine|accessdate=5 July 2008|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/wmd/world/ukraine/index.html|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=24 December 2007|publisher=GlobalSecurity.org}}</ref> Leta 1992 je Ukrajina podpisala [[lizbonski protokol|Lizbonski protokol]], s katerim se je država strinjala, da bo odstopila vse jedrsko orožje Rusiji in se pridružila [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] kot država brez jedrskega orožja. Do leta 1996 je država postala država brez jedrskega orožja.<ref name="milgov" /> Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanjšanja konvencionalnega orožja. Podpisala je [[Pogodba o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi|Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi]], ki je zahtevala zmanjšanje tankov, topništva in oklepnih vozil (vojaška sila se je zmanjšala na 300.000). Država načrtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko.<ref name="wbook06">{{Navedi splet| url=http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071108143812/http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf| archivedate=8 November 2007|title=White Book 2006|accessdate=24 December 2007|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref> Ukrajinska vojska je na predvečer [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije 2022]] imela 196.600 aktivnih vojakov in okoli 900.000 rezervistov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forces.net/news/numbers-how-does-ukraines-military-stack-against-russias|title=In numbers: How does Ukraine's military stack up against Russia?|first=Alex|last=Walters|website=Forces Network}}</ref> === Upravna delitev === {{Glavni članek|Upravna delitev Ukrajine}} [[Slika:Ukraine, administrative divisions (claims hatched) - de - colored.svg|sličica|desno|218x218px|Upravna delitev Ukrajine]] Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko ([[Avtonomna republika Krim]]), 24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]] in dve mesti s posebnim statusom – Kijev (prestolnica) in [[Sevastopol]]. Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 [[Rajoni Ukrajine|rajonov]], ti pa na 1469 [[Gromada|gromad]] (občin). Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na podeželska naselja – »vasi« in »naselja«. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto; min-width:80%;" |- !colspan=2|[[Oblasti Ukrajine|Oblasti]] |- | colspan=2 style="vertical-align:top;"|{{colbegin|colwidth=10em}} * [[Čerkaška oblast|Čerkaška]] * [[Černigovska oblast|Černigovska]] * [[Črnoviška oblast|Črnoviška]] * [[Dnipropetrovska oblast|Dnipropetrovska]] * [[Donecka oblast|Donecka]] * [[Ivano-Frankivska oblast|Ivano-Frankivska]] * [[Harkovska oblast|Harkovska]] * [[Hersonska oblast|Hersonska]] * [[Hmelnicka oblast|Hmelnicka]] * [[Kijevska oblast|Kijevska]] * [[Kirovogradska oblast|Kirovogradska]] * [[Luganska oblast|Luganska]] * [[Lvovska oblast|Lvovska]] * [[Mikolajivska oblast|Mikolajivska]] * [[Odeška oblast|Odeška]] * [[Poltavska oblast|Poltavska]] * [[Rivenska oblast|Rivenska]] * [[Sumska oblast|Sumska]] * [[Ternopilska oblast|Ternopilska]] * [[Viniška oblast|Viniška]] * [[Volinska oblast|Volinska]] * [[Zakarpatska oblast|Zakarpatska]] * [[Zaporoška oblast|Zaporoška]] * [[Žitomirska oblast|Žitomirska]] {{colend}} |- ![[Avtonomna republika]] ![[Mesta s posebnim statusom]] |- | style="vertical-align:top;" | * [[Avtonomna republika Krim]] | style="vertical-align:top;" | * [[Kijev|Mesto Kijev]] * [[Sevastopol|Mesto Sevastopol]] |} Avtonomna republika Krim in Sevastopol sta od 2014 okupirani s strani Rusije. Del Donecke in Luganske oblasti je od 2014 [[Vojna v Donbasu|pod nadzorom]] ruskih [[Marionetna država|marionetnih republik]]. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji leta 2022]] je Rusija dodatno okupirala del Hersonske in Zaporoške oblasti. Mednarodna skupnost ne priznava nobene izmed okupacij oz. sledečih aneksacij, vsa ozemlja [[De iure - de facto|de iure]] pripadajo Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|date=2022-09-30|title=Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war|language=en-CA|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-signs-documents-to-unlawfully-claim-4-ukrainian-regions-in/|accessdate=2023-05-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://documents.un.org/access.nsf/get?OpenAgent&DS=A/RES/ES-11/4&Lang=E|title=Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022|date=2022-10-12|accessdate=2024-02-26|website=un.org|publisher=United Nations}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Gospodarstvo == {{Glavni članek|Gospodarstvo Ukrajine}} Leta 2021 je bilo kmetijstvo največji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila največji svetovni izvoznik pšenice.<ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Vendar Ukrajina ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi <ref name="poor">{{Navedi splet|url=https://voxukraine.org/en/why-is-ukraine-poor-look-to-the-culture-of-poverty/|title=Why Is Ukraine Poor? Look To The Culture Of Poverty|website=VoxUkraine|last=Bohdan Ben|date=25 September 2020|accessdate=4 March 2021}}</ref> in leta 2021 je bila korupcija v državi ocenjena najslabše na celini za [[Rusija#Korupcija|Rusijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine|url=https://www.transparency.org/en/countries/ukraine|accessdate=24 March 2022|website=Transparency International|language=en}}</ref> Leta 2021 je ukrajinski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca po pariteti kupne moči znašal nekaj več kot 14.000$.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=926,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2019&ey=2026&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2021|publisher=International Monetary Fund| website=IMF.org|accessdate=17 April 2020}}</ref> Kljub zagotavljanju nujne finančne podpore je [[Mednarodni denarni sklad|MDS]] pričakoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije Rusije močno]] skrčilo.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Leta 2021 je povprečna mesečna plača v Ukrajini dosegla najvišjo raven pri skoraj 14.300&nbsp;[[Ukrajinska grivna|₴]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukrainian-economy-in-2021-procrastination-without-innovation.html|title=Ukrainian Economy in 2021: Procrastination Without Innovation|last=Jaroslav Romanchuk|date=29 December 2021|publisher=Kyiv Post|accessdate=27 January 2022}}</ref> (okoli 465&nbsp;€).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exchange-rates.org/exchange-rate-history/uah-eur-2021|title=UAH to EUR Exchange Rate History for 2021|accessdate=2024-04-13|website=exchange-rates.org}}</ref> Približno 1&nbsp;% Ukrajincev je leta 2019 živelo pod nacionalnim pragom revščine.<ref>{{Navedi splet|title=Poverty headcount ratio at national poverty lines (% of population) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.NAHC?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna.<ref>{{Navedi splet|title=Unemployment, total (% of total labor force) (national estimate) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.UEM.TOTL.NE.ZS?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Leta 2019 je bilo 5–15&nbsp;% ukrajinskega prebivalstva uvrščenih v srednji razred.<ref>{{Navedi novice|date=10 October 2019|title=Where Ukraine's middle class is and how it can develop|work=The Ukrainian Week|last=Lyubomyr Shavalyuk|url=https://ukrainianweek.com/Economics/236449|accessdate=6 November 2020}}</ref> Leta 2020 je [[državni dolg]] Ukrajine znašal približno 50&nbsp;% njenega nominalnega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|title=Ukraine Government Debt: % of GDP|website=CEIC|accessdate=17 April 2021|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417135816/https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|url-status=dead}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija.<ref name=":42">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|title=Statistics of Launches of Ukrainian LV|accessdate=24 December 2007|website=www.nkau.gov.ua|publisher=State Space Agency of Ukraine|archive-date=2018-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181210200631/http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121232043/http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archivedate=21 November 2008|title=Missile defence, NATO: Ukraine's tough call|accessdate=5 July 2008|publisher=Business Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=5 July 2008|website=The Nuclear Information Project}}</ref> Letala [[Antonov (podjetje)|Antonov]] in tovornjaki [[KrAZ]] se izvažajo v številne države. [[Evropska unija]] je glavni trgovinski partner države.<ref name=":42" /> Pred [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo število [[Turizem v Ukrajini|turistov, ki so obiskali Ukrajino]], osmo v Evropi po lestvici [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]].<ref>[https://web.archive.org/web/20080819191518/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf UNWTO World Tourism Barometer, volume 6], [[UNWTO]] (June 2008)</ref> Ukrajina ima številne turistične znamenitosti: gorske verige, primerne za smučanje, pohodništvo in ribolov: obala [[Črno morje|Črnega morja]] priljubljena poletna destinacija; [[Naravni rezervat|naravni rezervati]] različnih [[Ekosistem|ekosistemov]]; cerkve, [[Grad|grajske]] ruševine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in [[Kamjanec-Podilski]] so bili glavna turistična središča Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo številne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil nekoč glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je število obiskovalcev po ruski priključitvi leta 2014 močno zmanjšalo.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/magazine-28688478 Tourism takes a nosedive in Crimea] bbc.co.uk, accessed 29 December 2015</ref> [[Sedem čudes Ukrajine]] in [[Sedem naravnih čudes Ukrajine]] sta izbor najpomembnejših znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala širša javnost z glasovanjem po internetu. === Kmetijstvo === Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot "krušno košaro Evrope". V sezoni mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1291390883|title=FOOD OUTLOOK - BIANNUAL REPORT ON GLOBAL FOOD MARKETS : november 2021.|date=2022|publisher=Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo |isbn=978-92-5-135248-9|location=[S.l.]|oclc=1291390883}}</ref> Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s [[Koruza|koruzo]] in [[Ječmen|ječmenom]] ter 14 odstotkov svetovnega izvoza [[Repna ogrščica|oljne ogrščice]]. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.<ref name=":02" /> === Transport === {{Glavni članek|Promet v Ukrajini}} [[Slika:Скоростной_поезд_"Хендай".jpg|alt=HRCS2 unit|sličica|[[HRCS2]] [[ukrajinske železnice|Železniški promet]] je v Ukrajini zelo izkoriščen]] Uničenih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi [[Pristanišče Odesa]], od koder so redno pluli trajekti v [[Carigrad]], [[Varna, Bolgarija|Varno]] in [[Haifa|Haifo]]. Največje trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo UkrFerry.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukrferry.com/|title=Судоходная компания Укрферри. Морские паромные перевозки на Черном Море между Украиной, Грузией, Турцией и Болгарией|publisher=Ukrferry.com|accessdate=30 December 2010}}</ref> Več kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, večinoma na Donavi, Dnepru in [[Pripet (reka)|Pripetu]]. Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|title=Киевскую дамбу может разрушить только метеорит или война — Эксперт|website=www.segodnya.ua|accessdate=2022-04-23|archive-date=2012-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219112757/http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|url-status=dead}}</ref> [[Železniški promet v Ukrajini]] povezuje vsa večja urbana območja, pristanišča in industrijska središča s sosednjimi državami. Največja koncentracija [[Železniška proga|železniških tirov]] je regija Donbas.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Resources-and-power|title=Ukraine - Resources and power &#124; Britannica|website=www.britannica.com}}</ref> Čeprav je železniški tovorni promet v devetdesetih letih dvajsetega stoletja upadel, je Ukrajina še vedno ena največjih uporabnikov železnic na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://permanent.access.gpo.gov/lps3997/9510uktn.htm|title=Transportation in Ukraine|accessdate=22 December 2007|website=U.S. Government Printing Office}}</ref> [[Ukraine International Airlines]] je glavni in največji [[Letalska družba|letalski prevoznik]]<ref>"[https://www.whichairline.com/airlines/ukraine-international-airlines Ukraine International Airlines]."</ref> s sedežem v Kijevu<ref>"[https://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html Contact Ukraine International Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171214175226/http://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html |date=2017-12-14 }}." Ukraine International Airlines. Retrieved on 21 June 2010. "ADDRESS: UKRAINE INTERNATIONAL AIRLINES 201-203, Kharkivske Road, Kyiv, 02121, Ukraine"</ref> in glavnim vozliščem na kijevskem [[Mednarodno letališče Borispol|mednarodnem letališču Borispol]]. Opravljal je domače in mednarodne potniške lete in tovorne storitve v Evropo, Bližnji vzhod, ZDA,<ref name="auto1">{{Navedi splet|title=Ukraine International Airlines launches direct Kyiv–New York flights|url=https://www.kyivpost.com/content/business/ukraine-international-airlines-launches-direct-kyiv-new-york-city-flights-350928.html|accessdate=24 April 2015|website=KyivPost|date=6 June 2014}}</ref> Kanado, <ref>{{Navedi novice|last=Liu|first=Jim|date=29 November 2017|title=Ukraine International plans Toronto launch in June 2018|work=Routesonline|url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275955/ukraine-international-plans-toronto-launch-in-june-2018/|accessdate=29 November 2017}}</ref> in Azijo. === Energija === [[Slika:Electricity production by source, Ukraine, OWID.svg|sličica|Proizvodnja električne energije po virih, Ukrajina]] Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Premogovniško industrijo je onemogočila vojna.<ref>{{Navedi splet|title=The paradox threatening Ukraine's post-coal future|url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/the-paradox-threatening-ukraines-post-coal-future/|accessdate=27 February 2022|website=openDemocracy|language=en}}</ref> Večina plina in nafte je uvožena, vendar je [[energetska politika]] od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine - Countries & Regions|url=https://www.iea.org/countries/ukraine|accessdate=27 February 2022|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Približno polovica proizvodnje električne energije je jedrska in četrtina premoga.<ref name=":04">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Največja [[jedrska elektrarna]] v Evropi, [[Jedrska elektrarna Zaporožje]], se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 znašale 2,2 milijarde USD.<ref>{{Navedi splet|title=Fossil-Fuel Subsidies in the EU's Eastern Partner Countries : Estimates and Recent Policy Developments|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/38d3a4b5-en/index.html?itemId=/content/publication/38d3a4b5-en|accessdate=1 March 2022|website=OECD|language=en}}</ref> Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa večina ne.<ref>{{Navedi splet|title=Westinghouse and Ukraine's Energoatom Extend Long-term Nuclear Fuel Contract| url=http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140411173202/http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archivedate=11 April 2014|accessdate=15 April 2014|website=11 April 2014|publisher=Westinghouse}}</ref> Čeprav se tranzit plina zmanjšuje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo več kot 40 milijard kubičnih metrov (bcm) ruskega plina,<ref>{{Navedi novice|agency=Reuters|date=4 January 2022|title=Russian gas transit via Ukraine fell 25% in 2021|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/markets/commodities/russian-gas-transit-via-ukraine-fell-25-2021-2022-01-04/|accessdate=26 February 2022}}</ref> kar je predstavljalo približno tretjino ruskega izvoza v druge evropske države.<ref>{{Navedi splet|last=Mazneva|first=Elena|title=Ukraine Gas Transit Uninterrupted Amid Local Pipe-Damage Reports|url=https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|accessdate=27 February 2022|website=BloombergQuint|language=en|archive-date=2022-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227121612/https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|url-status=dead}}</ref> Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uničene nekaj energetske infrastrukture.<ref>{{Navedi novice|last=Lock|first=Samantha|date=27 February 2022|title=Russia-Ukraine latest news: missile strikes on oil facilities reported as some Russian banks cut off from Swift system – live|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/27/russia-ukraine-latest-news-missile-strikes-on-oil-facilities-reported-as-some-russian-banks-cut-off-from-swift-system-live?filterKeyEvents=false&page=with%3Ablock-621aff5f8f08db56730fd45f|accessdate=27 February 2022|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Taylor|first=Kira|date=26 February 2022|title=Ukraine's energy system coping but risks major damage as war continues|url=https://www.euractiv.com/section/europe-s-east/news/ukraines-energy-system-coping-but-risks-major-damage-as-war-continues/|accessdate=27 February 2022|website=www.euractiv.com|language=en-GB}}</ref> 16. marca 2022 je [[Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja]] sporočilo, da sta bila ukrajinsko električno omrežje in elektroenergetsko omrežje [[Moldavija|Moldavije]] poskusno uspešno sinhronizirana s [[Sinhrono omrežje celinske Evrope|sinhronim omrežjem celinske Evrope]], kar državam omogoča, da svoje elektroenergetske sisteme ločijo od Rusije, prej del [[IPS/UPS|integriranega elektroenergetskega sistema]], ki vključuje tudi Belorusijo.<ref name="cbsnews-ukraine-grid">{{Navedi novice|title=Ukraine joins European power grid, ending its dependence on Russia|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|accessdate=23 March 2022|work=CBS News|agency=Associated Press|issue=16 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220316225624/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|archivedate=16 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.entsoe.eu/news/2022/03/16/continental-europe-successful-synchronisation-with-ukraine-and-moldova-power-systems/|title=Continental Europe successful synchronisation with Ukraine and Moldova power systems|publisher=ENTSO-E|date=16 March 2022|accessdate=17 March 2022}}</ref> === Informacijska tehnologija === Internet v državi je robusten, ker je raznolik.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=1 March 2022|title=Could Russia shut down the internet in Ukraine?|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/01/could-russia-shut-down-the-internet-in-ukraine|accessdate=15 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ključni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo [[Starlink]].<ref name=":3" /> Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine<ref>{{Navedi splet|last=Davies|first=Pascale|date=11 March 2022|title=Ukraine's tech companies are finding ways to help those fleeing war|url=https://www.euronews.com/next/2022/03/11/from-rescue-missions-to-finding-new-jobs-ukraine-s-tech-industry-is-helping-victims-of-rus|accessdate=15 March 2022|website=euronews|language=en}}</ref>, leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja države.<ref>{{Navedi novice|last=Journal|first=Sam Schechner {{!}} Photographs by Justyna Mielnikiewicz/MAPS for The Wall Street|date=2 March 2022|title=Ukraine's Vital Tech Industry Carries On Amid Russian Invasion|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraines-vital-tech-industry-carries-on-amid-russian-invasion-11646247631|accessdate=15 March 2022|issn=0099-9660}}</ref> == Kultura == [[File:Pysanky2011.JPG|thumb|Zbirka tradicionalnih ukrajinskih velikonočnih [[pirh|pirhov]] - ''pisanki''. Oblikovalski motivi na pisankah izvirajo iz zgodnjih slovanskih kultur.]] [[File:Christmas Vertep in Lviv. Photo 256.jpg|thumb|Praznovanje pravoslavnega božiča v Lvovu]]{{Glavni članek|Ukrajinska kultura}} Ukrajinski običaji so pod močnim vplivom pravoslavnega krščanstva, prevladujoče vere v državi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20041204115821/http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-date=4 December 2004 |title=State Department of Ukraine on Religious |access-date=27 January 2008 |website=2003 Statistical report |url-status=dead}}</ref> Tudi vloge spolov so bolj tradicionalne in stari starši imajo večjo vlogo pri vzgoji otrok kot na Zahodu.<ref>{{navedi knjigo|title=The Price of Freedom|last=Lysenko|first=Tatiana|publisher=Lulu Publishing Services|year=2014|isbn=978-1483405759|page=4}}</ref> Na kulturo Ukrajine so vplivale tudi njene vzhodne in zahodne sosede, kar se odraža v njeni [[ukrajinska arhitektura|arhitekturi]], [[ukrajinska glasba|glasbi]] in [[ukrajinska umetnost|umetnosti]]. Komunistična doba je precej močno vplivala na umetnost in pisanje Ukrajine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-url=https://web.archive.org/web/20080418030322/https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-date=18 April 2008 |title=Interwar Soviet Ukraine |access-date=12 September 2007 |website=Encyclopædia Britannica |quote=In all, some four-fifths of the Ukrainian cultural elite was repressed or perished in the course of the 1930s}}</ref> Leta 1932 je Stalin socialistični realizem naredil za državno politiko v Sovjetski zvezi, ko je razglasil odlok »o obnovi literarnih in umetniških organizacij«. To je močno zaviralo ustvarjalnost. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila uvedena glasnost (odprtost) in sovjetski umetniki in pisatelji so se spet lahko svobodno izražali, kot so želeli. Leta 2023 je UNESCO vpisal 8 objektov v Ukrajini na seznam svetovne dediščine. Ukrajina je znana tudi po svojih dekorativnih in ljudskih tradicijah, kot so slikanje Petrikivka, kosivska keramika in kozaške pesmi.<ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art |url=https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Tradition of Kosiv painted ceramics |url=https://ich.unesco.org/en/RL/tradition-of-kosiv-painted-ceramics-01456 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Cossack's songs of Dnipropetrovsk Region |url=https://ich.unesco.org/en/USL/cossacks-songs-of-dnipropetrovsk-region-01194 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Ukraine – UNESCO World Heritage Convention |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ua |access-date=2023-04-06 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Med februarjem 2022 in marcem 2023 je UNESCO preveril škodo na 247 območjih, vključno s 107 verskimi območji, 89 stavbami umetniškega ali zgodovinskega pomena, 19 spomenikih in 12 knjižnicami. Od januarja 2023 je zgodovinsko središče Odese vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |date=2023-02-02 |title=Unesco adds Ukrainian city of Odesa to World Heritage List of endangered sites |url=https://www.theartnewspaper.com/2023/02/02/ukrainian-city-of-odesa-added-to-unescos-world-heritage-list |access-date=2023-04-06 |website=The Art Newspaper – International art news and events}}</ref> Tradicija velikonočnih jajc, znanih kot pisanke, ima v Ukrajini dolge korenine. Ta jajca so risali z voskom, da so ustvarili vzorec; nato so jajca nanesli z barvo, da so jajca prijetno obarvana, barva pa ni vplivala na prej z voskom premazane dele jajca. Ko je bilo celotno jajce pobarvano, so vosek odstranili, tako da je ostal samo pisan vzorec. Ta tradicija je stara na tisoče let in pred prihodom krščanstva v Ukrajino. V mestu Kolomija blizu vznožja Karpatov je bil leta 2000 zgrajen muzej Pisanka, ki je bil leta 2007 nominiran za spomenik sodobne Ukrajine v okviru akcije Sedem čudes Ukrajine. Ministrstvo za kulturo Ukrajine je od leta 2012 oblikovalo Nacionalni popis elementov nesnovne kulturne dediščine Ukrajine,<ref>{{navedi splet |title=Про затвердження Порядку ведення Національного переліку елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://zakon.rada.gov.ua/go/z0020-18 |accessdate=2023-02-01 |website=Офіційний вебпортал парламенту України |language=uk}}</ref> ki je od februarja 2024 sestavljen iz 92 postavk.<ref>{{navedi splet |date=2024-02-23 |title=Національний перелік елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://mcip.gov.ua/kulturna-spadshchyna/natsionalnyy-perelik-elementiv-nematerialnoi-kulturnoi-spadshchyny-ukrainy/ |access-date=2024-03-24 |website=mcip.gov.ua |language=uk}}</ref> === Območja svetovne dediščine === {{glavni|Kraji svetovne dediščine v Ukrajini}} *[[Kijev: cerkev sv. Sofije in z njo povezane samostanske stavbe, Kijevska Pečerska lavra]] — 1990, 2005, 2021 *[[Staro mestno jedro Lvova]] — 1998, 2008 *[[Rezidenca metropolitov pravoslavne cerkve Bukovine in Dalmacije v Černivcih]] - 2011 *[[Antično mesto Tavrični Hersones in njegova Hora v Sevastopolu]] - 2013 *[[Struvejev geodetski lok]] (del) – 1998 (pri Staro-Nekrasivki, Baranivki, Felštinu in Katerinivki) *[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] — 2007, 2011, 2017, 2023 *[[Lesene cerkve Karpatske regije na Poljskem in v Ukrajini]] - 2013 *[[Zgodovinsko središče Odese]] - 2023 ogrožen == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Plokhy Sergii |year=2022 |title=Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine |publisher=UMco |isbn=978-961-7136-31-9 |cobiss=108555779 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Україна|Ukrajina}} * [http://www.kmu.gov.ua/ Uradna spletna stran ukrajinske vlade] {{wikislovar}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Skupnost neodvisnih držav}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ukrajina|*]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] {{normativna kontrola}} 4094ezkhhph6j0rez9e6flc3rw81pk4 Moldavija 0 4884 6708465 6675942 2026-07-08T11:16:18Z Upwinxp 126544 začasni predsednik vlade 6708465 wikitext text/x-wiki {{Ta|govori o sedanji državi v Vzhodni Evropi}} {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|ro|Republica Moldova}} |conventional_long_name = Republika Moldavija |common_name = Moldavija |common_name2 = Moldavije |image_flag = Flag of Moldova.svg |image_coat = Coat of arms of Moldova.svg |symbol_type = Emblem |image_map = Location Moldova Europe.png |map_caption = Lega Moldavije (temno zeleno) na evropski celini |national_motto = |national_anthem = {{jezik|ro|[[Limba noastră]]}}<br />(»Naš jezik«)<br /><center>[[Slika:Imnul Republicii Moldova US NAVY.ogg]]</center> |official_languages = [[romunščina]]<ref name="MCC">{{navedi splet | url=http://constcourt.md/libview.php?l=en&idc=7&id=512&t=/Overview/Press-Service/News/The-text-of-the-Declaration-of-Independence-prevails-over-the-text-of-the-Constitution | title=The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution | publisher=Ustavno sodišče Republike Moldavije | date=5. december 2013 | accessdate=17. september 2014|language=en}}</ref> |regional_languages = [[ukrajinščina]], [[ruščina]], [[gagavščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |capital = [[Kišinjev]] |latd=47 |latm=0 |latNS=N |longd=28 |longm=55 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[Predsednik Moldavije|predsednica]] |leader_name1 = [[Maia Sandu]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Moldavije|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Eugen Osmochescu]] (začasni) | leader_title3 = [[Predsednik parlamenta Moldavije|Predsednik parlamenta]] | leader_name3 = [[Igor Grosu]] | legislature = [[Parlament Moldavije|Parlament]] |area_rank = 135. |area_km2 = 33.843 (vključno s Pridnestrjem) |area_footnote = <ref>{{Cite web|url=https://moldova.md/ro/content/geografie|title=Republica Moldova – Geografie|website=Moldova.md|date=26 August 2016|access-date=23 June 2021|archive-date=24 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624210341/https://moldova.md/ro/content/geografie|url-status=live}}</ref> |percent_water = 1,4 |population_estimate = 2.381.325 |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2025<ref name="Moldova.Pop">{{cite web |url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/20%20Populatia%20si%20procesele%20demografice/ |title=Number of population - Number of usually resident population |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (BNS) |date=7 July 2025 |access-date=7 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_census = 2.409.207 |population_census_year = 2024<ref name="Moldova.Census2024">{{Cite web |url=https://statistica.gov.md/files/files/serii_de_timp/recensamant_2024/date_finale/Date_finale_RPL_2024_15_07_25.xlsx |title=Recensământul Populației și Locuințelor 2024: Caracteristici Geografice (date finale) |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova |website=statistica.gov.md |date=15 July 2025 |access-date=16 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_density_km2 = 78,5 |population_density_rank = |demonym = Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=921,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Moldova) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |access-date=2023-10-10}}</ref> |GDP_PPP = 43,86 mrd. USD |GDP_PPP_per_capita = 17.902 USD |GDP_nominal = 18,36 mrd. USD |GDP_nominal_per_capita = 7488 USD | sovereignty_type = [[Zgodovina Moldavije|Nastanek]] | established_event1 = [[Kneževina Moldavija]] | established_date1 = 1346 | established_event2 = [[Besarabska gubernija]] | established_date2 = 1812 | established_event3 = [[Moldavska demokratična republika]] | established_date3 = 15. december 1917 | established_event4 = [[Zveza Besarabije z Romunijo]] | established_date4 = 9. april 1918 | established_event5 = [[Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika|Moldavska ASSR]] | established_date5 = 12. oktober 1924 | established_event6 = [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavska SSR]] | established_date6 = 2. avgust 1940 | established_event7 = [[Vojna v Pridnestrju]] | established_date7 = 2. november 1990 | established_event8 = [[Moldavska deklaracija o neodvisnost|neodvisnost od Sovjetske zveze]] | established_date8 = 27. avgust 1991<sup>a</sup> | established_event9 = sprejeta ustava Moldavije | established_date9 = 29. julij 1994 |Gini = 25,7 |Gini_year = 2021 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MD |title=Gini index – Moldova |publisher=[[Svetovna banka]] |website=data.worldbank.org |access-date=2024-09-23 }}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,767 |HDI_rank = 80. |HDI_year = 2021 |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |currency = [[moldavski lej]] |currency_code = MDL |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.md]] |calling_code = +373 |footnotes = }} '''Moldavija''', uradno '''Republika Moldavija''' ({{langx|ro|Republica Moldova}}) je celinska država v vzhodni Evropi s površino 33.843 km² in 2,38 milijona prebivalcev.[9] Moldavija meji na [[Romunija|Romunijo]] na zahodu in na [[Ukrajina|Ukrajino]] na severu, vzhodu in jugu.<ref name="CIA_World_Factbook_Moldova">{{cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |title=Moldova |work=CIA World Factbook |access-date=2 September 2015 |archive-date=5 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |url-status=dead }}</ref> Nepriznana separatistična država [[Pridnestrje]] leži na drugi strani reke [[Dnester]] na vzhodni meji države z Ukrajino. Moldavija je unitarna parlamentarna predstavniška demokratična republika s prestolnico v [[Kišinjev]]u, največjem mestu države in glavnem kulturnem in trgovskem središču. Večina moldavskega ozemlja je bila del Kneževine Moldavije od 14. stoletja do leta 1812, ko jo je [[Osmansko cesarstvo]] (kateremu je bila Moldavija vazalna država) prepustilo [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] in postala znana kot [[Besarabija]]. Leta 1856 je bila južna Besarabija vrnjena Moldaviji, ki se je tri leta pozneje združila z [[Vlaška|Vlaško]] in ustanovila Romunijo. Kljub temu je bila ruska oblast nad celotno regijo leta 1878 obnovljena. Med [[ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je Besarabija za kratek čas postala avtonomna država znotraj Ruske republike. Februarja 1918 je razglasila neodvisnost in se nato istega leta po glasovanju skupščine vključila v Romunijo. Odločitev je izpodbijala Sovjetska Rusija, ki je leta 1924 znotraj Ukrajinske SSR ustanovila tako imenovano Moldavsko avtonomno republiko na delno moldavsko naseljenih ozemljih vzhodno od Besarabije. Leta 1940 je bila Romunija zaradi [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] prisiljena prepustiti Besarabijo in Severno Bukovino [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kar je privedlo do ustanovitve Moldavske sovjetske socialistične republike (Moldavska SSR). 27. avgusta 1991, ko je potekal razpad Sovjetske zveze, je Moldavska SSR razglasila neodvisnost in prevzela ime Moldavija.<ref name="natura2000">{{cite web |url=http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |title="Wine Road" in Republic of Moldova |access-date=18 May 2019 |archive-date=18 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190518103311/http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |url-status=live }}</ref> Vendar je pas moldavskega ozemlja na vzhodnem bregu Dnestra od leta 1990 pod dejanskim nadzorom separatistične vlade Pridnestrja. Moldavska ustava je bila sprejeta leta 1994 in država je postala parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade pa vodja vlade. Pod predsedovanjem Maje Sandu, izvoljene leta 2020 na prozahodni in protikorupcijski listi, si je Moldavija prizadevala za članstvo v Evropski uniji in junija 2022 prejela status kandidatke.<ref>{{Cite news |date=23 June 2022 |title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |access-date=16 August 2022 |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623000924/https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |url-status=live }}</ref> Pristopna pogajanja z EU so se začela 13. decembra 2023.<ref>{{Cite web |date=14 December 2023 |title=EU greenlights accession talks with Ukraine and Moldova |url=https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |access-date=14 December 2023 |website=Euronews |language=en |archive-date=14 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231214175059/https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |url-status=live }}</ref> Sandujeva je predlagala konec moldavske ustavne zaveze k vojaški nevtralnosti v korist tesnejšega zavezništva z [[Nato]]m. Ostro je obsodila rusko invazijo na sosednjo Ukrajino.<ref>{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=20 January 2023 |title=Time to join NATO? Moldova eyes joining 'a larger alliance' |url=https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |access-date=2 August 2023 |website=Politico |language=en |archive-date=21 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230121000423/https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |url-status=live }}</ref> Moldavija je najrevnejša država v Evropi po uradnem BDP na prebivalca, velik del njenega BDP pa predstavlja storitveni sektor.<ref>{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=GDP per capita, PPP (current international $) |access-date=27 July 2022 |archive-date=27 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220727115351/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> Ima enega najnižjih indeksov človekovega razvoja v Evropi, saj se uvršča na 86. mesto na svetu (2023).<ref name="HDI">{{cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022|archive-date=8 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> Moldavija se je leta 2025 uvrstila na 74. mesto na svetu na lestvici globalnega inovacijskega indeksa.<ref>{{Cite web |title=GII Innovation Ecosystems & Data Explorer 2025 |url=https://www.wipo.int/gii-ranking/en/republic-of-moldova |access-date=2025-10-16 |website=WIPO}}</ref><ref>{{Cite book |last1=Dutta |first1=Soumitra |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |title=Global Innovation Index 2025: Innovation at a Crossroads |last2=Lanvin |first2=Bruno |publisher=World Intellectual Property Organization |year=2025 |isbn=978-92-805-3797-0 |page=19 |language=en |doi=10.34667/tind.58864 |access-date=2025-10-17 |archive-date=12 October 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251012035001/https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |url-status=live }}</ref> Moldavija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacije za demokracijo in gospodarski razvoj GUAM, Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Tria združenj. == Etimologija == Ime ''Moldavija'' izhaja iz reke Moldava; dolina te reke je bila politično središče ob ustanovitvi Kneževine Moldavija leta 1359.<ref>{{cite web |url= http://www.moldova.md/en/istorie/ |title=History |publisher=Republic of Moldova |access-date=9 October 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222142800/http://www.moldova.md/en/istorie/ |archive-date=22 December 2013}}</ref> Izvor imena reke ostaja nejasen. Po legendi, ki sta jo zapisala moldavska kronista Dimitrie Cantemir in Grigore Ureče, je knez Dragoș reko poimenoval po lovu na ture: po lovu se je v reki utopil knežev izčrpani pes Molda (Seva). Ime psa, ki je bilo dano reki, se je razširilo na kneževino.<ref>{{cite book |last=King |first=Charles |author-link=|title=The Moldovans: Romania, Russia, and the politics of culture |publisher=Hoover Press |year=2000 |chapter=From Principality to Province |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ldBFWtuv8DQC&pg=PA13 |page=[https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 13] |isbn=0-8179-9792-X |access-date=31 October 2010 |url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 }}</ref> Kratki čas v 1990-ih, ob ustanovitvi [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]], se je ime sedanje Republike Moldavija pisalo tudi ''Moldavia''.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |date=23 December 1991 |title=The End of the Soviet Union; Text of Accords by Former Soviet Republics Setting Up a Commonwealth |work=The New York Times |quote=...Republic of Kazakhstan, the Republic of Kirghizia, the Republic of Moldavia, the Russian Federation... |access-date=17 February 2017 |archive-date=9 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309042542/https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |url-status=live }}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je država začela uporabljati romunsko ime Moldova. Uradno ime ''Republika Moldova'' določajo Združeni narodi. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Moldavije}} Zgodovina Moldavije zajema prazgodovinske kulture, antično zgodovino in srednjeveška cesarstva ter obdobja tuje vladavine in moderne neodvisnosti. Dokazi o človeškem bivanju segajo 800.000–1,2 milijona let nazaj, s pomembnim razvojem v kmetijstvu, lončarstvu in naselbini v [[neolitik]]u in [[bronasta doba|bronasti dobi]]. V [[klasična antika|antiki]] je bila Moldavija zaradi svoje lege križišče vpadov [[Skiti|Skitov]], [[Goti|Gotov]], [[Huni|Hunov]] in drugih plemen, sledila pa so obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[File:DragosIofMoldavia.jpg|upright=.7|thumb|left|[[Dragoș]], vlaški vojvoda in ustanovitelj kneževine Moldavija, upodobitev iz 19. stoletja]] Srednjeveška [[Kneževina Moldavija]] se je pojavila v 1350-ih in je bila srednjeveška predhodnica sodobne Moldavije in Romunije. Pod vladarji, kot je bil [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]], je dosegla pomen, preden je od leta 1538 do 19. stoletja postala [[vazalna država]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], eni od več rusko-turških vojn, je vzhodno polovico kneževine, [[Besarabija|Besarabijo]], priključil [[Ruski imperij]], kar je pomenilo začetek ruskega vpliva v regiji. Leta 1918 je Besarabija za kratek čas postala neodvisna kot [[Moldavska demokratična republika]] in se po odločitvi parlamenta (''Sfatul Țării'') združila z [[Kraljevina Romunija|Romunijo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] jo je okupirala [[Sovjetska zveza]], ki jo je ponovno odvzela Romuniji. Uniji se je pridružila leta 1940 kot Moldavska sovjetska socialistična republika. V tem obdobju sta politiki rusifikacije in gospodarske preobrazbe močno vplivali na regijo. Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je privedel do razglasitve neodvisnosti Moldavije, ki ji je leta 1992 sledila vojna v Pridnestrju, konflikt, zaradi katerega je Pridnestrje postalo dejansko neodvisna država. Moldavija se še naprej sooča s kompleksnim odnosom med prozahodnimi in proruskimi frakcijami. V zadnjih letih si prizadeva za tesnejše vezi z Evropsko unijo in leta 2022 vložila formalno prošnjo za članstvo. Na predsedniških volitvah novembra 2020 je bila za novo predsednico republike izvoljena proevropska opozicijska kandidatka Maia Sandu, s čimer je postala prva izvoljena predsednica Moldavije.<ref>{{Cite news|date=16 November 2020|title=Moldova election: Pro-EU candidate Maia Sandu wins presidency|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|access-date=27 July 2021|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424114019/https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|url-status=live}}</ref> Na predsedniških volitvah novembra 2024 je bila predsednica Maia Sandu ponovno izvoljena s 55 % glasov v drugem krogu.<ref>{{cite news |title=Moldova election: Pro-EU leader wins despite alleged Russian meddling |url=https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |work=www.bbc.com |archive-date=4 November 2024 |access-date=7 March 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104003354/https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Moldavije}} [[File:Malul abrupt al Nistrului Naslavcea-Verejeni Ocnita (11).jpg|thumb|Pokrajina v Moldaviji z reko Nistru ([[Dnester]])]] Moldavija je celinska država, ki leži v vzhodni Evropi, na severovzhodnem vogalu [[Balkan]]a v črnomorski kotlini, med zemljepisnima širinama 45° in 49° S, večinoma pa med poldnevnikoma 26° in 30° V (majhno območje leži vzhodno od 30°). Država leži vzhodno od [[Karpati|Karpatov]] in na zahodu meji na Romunijo, na severu, vzhodu in jugu pa na Ukrajino. Skupna dolžina državnih meja je 1389 km, od tega 939 km z Ukrajino in 450 km z Romunijo. Na zahodu jo od Romunije loči reka [[Prut]], na vzhodu pa od Ukrajine reka [[Dnester]]. Skupna površina kopnega je 33.843,5 km², od tega je 960 km² vode. Največji del države (okoli 88 % površine) leži v regiji Besarabija, ozek pas na vzhodu pa je v Pridnestrju na vzhodnem bregu Dnestra. [[File:Peisaj din raionul Ungheni-2.jpg|thumb|left|Moldavska pokrajina v okrožju Ungheni]] Čeprav država tehnično nima izhoda na morje, je Moldavija leta 1999 od Ukrajine pridobila (v zameno za odstop odseka sporne ceste na vzhodu države) 0,45 kilometra dolgo rečno obalo do [[Donava|Donave]], na sotočju rek Donava in Prut. To je staro vas [[Giurgiulești]] (na skrajnem jugozahodu države) preoblikovalo v rečno pristanišče Giurgiulești, kar Moldaviji omogoča dostop do mednarodnih voda prek Donave in [[Črno morje|Črnega morja]].<ref>{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|title=NY Times report|accessdate=21 November 2025|archive-date=16 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250716103007/https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|url-status=live}}</ref> Reka Dnester, ki izvira v Ukrajini blizu mesta Drohobič, teče skozi Moldavijo in ločuje glavno ozemlje od njene nepriznane separatistične regije Pridnestrje, ter se izliva v Črno morje v Ukrajini. Na najbližji točki je Moldavija od Dnjestrskega limana, [[estuarij]]a Črnega morja, ločena le za 3 km ukrajinskega ozemlja. [[File:Rezervatia „LaCastel Gordinesti” Edinet (10).jpg|thumb|Krajinski rezervat La Castel blizu Gordinești, okrožje Edineț]] [[File:Moldova Competitiveness Project, USAID Moldova (48121769796).jpg|thumb|Reka Nistru ('Dnester') na jugu Moldavije]] Čeprav je večina države hribovita, nadmorska višina nikoli ne presega 430 m, najvišja točka pa je hrib Bălănești. Moldavski hribi so del Moldavske planote, ki geološko izvira iz Karpatov. Njene podrazdelitve v Moldaviji so Dnestrsko hribovje (Severno Moldavsko hribovje in Dnestrski greben), Moldavska nižina (Srednja dolina Pruta in Baltska stepa) in Osrednja Moldavska planota (Hribovje Ciuluc-Soloneț, Hribovje masiv Cornești – Codri, ''Codri'' pomeni »gozdovi« – Spodnje Dnjestrsko hribovje, Spodnja dolina Pruta in Hribovje Tigheci). Na jugu ima država majhno ravnico, Bugeaško nižino. Ozemlje Moldavije vzhodno od reke Dnester je razdeljeno na dele [[Podolske planote]] in dele [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Izjemno bogat moldavski [[černozjom]] pokriva tla približno tri četrtine kopnega države.<ref>{{Cite web |date=26 August 2016 |title=Geography – Republic of Moldova |url=https://moldova.md/en/content/geography |access-date=3 August 2023 |website=Republic of Moldova|language=en |archive-date=28 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230828051957/https://moldova.md/en/content/geography |url-status=live }}</ref> Glavno in največje mesto Moldavije je [[Kišinjev]], v metropolitanskem območju pa živi približno tretjina prebivalstva države. Kišinjev je glavno industrijsko in trgovsko središče in je v osrednjem delu države, ob reki Bîc, pritoku Dnestra. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]], ki leži na vzhodnem bregu Dnestra in je glavno mesto nepriznane separatistične regije Pridnestrje. Tretje največje mesto v državi je [[Bălți]], pogosto imenovano »severna prestolnica«. Je 127 km severno od glavnega mesta Kišinjev in leži ob reki [[Răut]], pritoku Dnestra, na hriboviti pokrajini v stepi Bălți. Comrat je upravno središče avtonomne regije Gagauzije. === Podnebje === [[File:Orhei Vechi, Moldova - Flickr - Dave Proffer (13).jpg|thumb|Jamske cerkve v Starem Orheju, del edinega narodnega parka v državi]] Moldavija ima zmerno celinsko podnebje; bližina Črnega morja pomeni, da je jeseni in pozimi rahlo hladno, spomladi in poleti pa relativno hladno.<ref>{{cite web |url=http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |title=Moldova's Climate |publisher=Weatheronline.co.uk |access-date=9 October 2013 |archive-date=14 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131014031249/http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |url-status=live }}</ref> Poletja so topla in dolga, s povprečnimi temperaturami okoli 20 °C, zime pa so relativno mile in suhe, s povprečnimi januarskimi temperaturami -4 °C. Letna količina padavin, ki se giblje od približno 600 mm na severu do 400 mm na jugu, se lahko zelo razlikuje; dolga sušna obdobja niso nenavadna. Največ padavin je v začetku poletja in nato ponovno oktobra; pogosti so močni nalivi in ​​nevihte. Zaradi neravnega terena močno poletno deževje pogosto povzroča erozijo in zamuljevanje rek. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Moldaviji, je bila 21. julija 2007 v Camenca in je znašala 41,5 °C<ref>{{cite web |author=Stînga Nistrului |url=http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |title=Camenca temperature |publisher=Weather-forecast.com |access-date=9 October 2013 |archive-date=5 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140605051834/http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |url-status=live }}</ref> Najnižja temperatura doslej je bila -35,5 °C 20. januarja 1963 v Brătușeniju v okrožju Edineț.<ref>{{cite web |url=http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |title=Bratuseni temperature |publisher=Worldweatheronline.com |access-date=9 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020211429/http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |archive-date=20 October 2013 |url-status=dead }}</ref> === Biodiverziteta === Fitogeografsko je Moldavija razdeljena med [[Vzhodnoevropsko nižavje]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]] cirkumborealne regije znotraj [[Borealnega kraljestva]]. V njej so tri kopenske ekoregije: [[Srednjeevropski mešani gozdovi]], [[Vzhodnoevropska gozdna stepa]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal |last1=Dinerstein |first1=Eric |last2=Olson |first2=David |last3=Joshi |first3=Anup |last4=Vynne |first4=Carly |last5=Burgess |first5=Neil D. |last6=Wikramanayake |first6=Eric |last7=Hahn |first7=Nathan |last8=Palminteri |first8=Suzanne |last9=Hedao |first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed |last11=Hansen |first11=Matt |last12=Locke |first12=Harvey |last13=Ellis |first13=Erle C. |last14=Jones |first14=Benjamin |last15=Barber |first15=Charles Victor |last16=Hayes |first16=Randy |last17=Kormos |first17=Cyril |last18=Martin |first18=Vance |last19=Crist |first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes |last21=Price |first21=Lori |last22=Baillie |first22=Jonathan E.M. |last23=Weeden |first23=Don |last24=Suckling |first24=Kierán |last25=Davis |first25=Crystal |last26=Sizer |first26=Nigel |last27=Moore |first27=Rebecca |last28=Thau |first28=Davi |last29=Birch |first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter |last31=Turubanova |first31=Svetlana |last32=Tyukavina |first32=Alexandra |last33=de&nbsp;Souza |first33=Nadia |last34=Pintea |first34=Lilian |last35=Brito |first35=José C. |last36=Llewellyn |first36=Othman A. |last37=Miller |first37=Anthony G. |last38=Patzelt |first38=Annette |last39=Ghazanfar |first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser |first41=Heinz |last42=Shennan-Farpón |first42=Yara |last43=Kindt |first43=Roeland |last44=Lillesø |first44=Jens-Peter Barnekow |last45=van Breugel |first45=Paulo |last46=Graudal |first46=Lars |last47=Voge |first47=Maianna |last48=Al-Shammari |first48=Khalaf F. |last49=Saleem |first49=Muhammad |display-authors=6 |year=2017 |title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm |journal=BioScience |volume=67 |issue=6 |pages=534–545 |issn=0006-3568 |doi=10.1093/biosci/bix014 |doi-access=free |pmid=28608869 |pmc=5451287 |s2cid=13136188}}</ref> Gozdovi trenutno pokrivajo le 11 % Moldavije, čeprav si država prizadeva za povečanje njihovega obsega. Povprečna ocena na Indeksu integritete gozdne krajine za leto 2019 je bila 2,2/10, kar jo uvršča na 158. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal |last1=Grantham |first1=H.S. |last2=Duncan|first2=A. |last3=Evans |first3=T.D. |last4=Jones |first4=K.R. |last5=Beyer |first5=H.L. |last6=Schuster |first6=R. |last7=Walston |first7=J. |last8=Ray|first8=J.C. |last9=Robinson |first9=J.G. |last10=Callow |first10=M. |last11=Clements |first11=T. |last12=Costa |first12=H.M. |last13=DeGemmis |first13=A. |last14=Elsen |first14=P.R. |last15=Ervin |first15=J. |last16=Franco|first16=P. |last17=Goldman|first17=E. |last18=Goetz |first18=S. |last19=Hansen |first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E. |last21=Jantz |first21=P. |last22=Jupiter |first22=S. |last23=Kang |first23=A. |last24=Langhammer |first24=P. |last25=Laurance |first25=W.F. |last26=Lieberman |first26=S. |last27=Linkie |first27=M. |last28=Malhi |first28=Y. |last29=Maxwell |first29=S. |last30=Mendez |first30=M. |last31=Mittermeier |first31=R. |last32=Murray |first32=N.J. |last33=Possingham |first33=H. |last34=Radachowsky |first34=J. |last35=Saatchi |first35=S. |last36=Samper |first36=C.|last37=Silverman |first37=J. |last38=Shapiro |first38=A. |last39=Strassburg |first39=B. |last40=Stevens |first40=T. |last41=Stokes |first41=E. |last42=Taylor |first42=R. |last43=Tear |first43=T. |last44=Tizard |first44=R. |last45=Venter |first45=O. |last46=Visconti |first46=P. |last47=Wang |first47=S. |last48=Watson |first48=J.E.M. |display-authors=6 |year=2020 |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity |type=Supplementary material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |doi-access=free |pmid=33293507 |pmc=7723057 |bibcode=2020NatCo..11.5978G |s2cid=228082162}}</ref> V teh gozdnatih območjih lahko najdemo divjad, kot so [[navadni jelen]], [[srna]] in [[divja svinja]].<ref name="Environmental issues in Moldova">{{cite web |title=Environmental issues in Moldova |url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150409044105/http://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |url-status=dead |archive-date=9 April 2015 |website=Naturvernforbundet |date=7 October 2009 |access-date=30 May 2020 }}</ref> [[File:Saiga antelope at the Stepnoi Sanctuary.jpg|thumb|Roman [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] z naslovom ''Z ognjem in mečem'', znan po živopisnem prikazu spodnjega dela reke Dnester, se začne z opisom sajg, s čimer želi poudariti eksotično okolje zgodbe.<ref>{{cite book |last=Sienkiewicz |first=Henryk |trans-title=With Fire and Sword |title=Ogniem i Mieczem |volume=1 |url=https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162834/https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=O suhaku, który z suchych stepów przybył |trans-title=On the Suhaku of the arid steppes |date=6 October 2017 |website=Menażeria Etymologiczna |language=pl |via=wordpress.com |url=https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162835/https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |url-status=live }}</ref> [[Sajga|Sajge]] so skoraj ogrožena vrsta, ki je v Moldaviji zdaj izumrla.]] {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" ! colspan="4" |Znanstveni rezervati v Moldaviji]] |- ! Ime ! Lokacija ! Ustanovitev ! data-sort-type="number" | Površina |- |Codru Reserve |Strășeni |1971 |5177 ha |- |Iagorlîc Reserve |Dubăsari |1988 |836 ha |- |Lower Prut |Cahul |1991 |1691 ha |- |Plaiul Fagului |Ungheni |1992 | 5642 ha |- |Pădurea Domnească |Glodeni |1993 |6032 ha |} Moldavsko okolje je v sovjetskem obdobju utrpelo izjemno degradacijo, ko sta industrijski in kmetijski razvoj potekala brez upoštevanja varstva okolja.<ref name="Environmental issues in Moldova"/> Prekomerna uporaba pesticidov je povzročila močno onesnaženo zgornjo plast tal, industrija pa ni imela nadzora nad emisijami. Ekološko gibanje Moldavije, ustanovljeno leta 1990, nacionalna, nevladna, neprofitna organizacija, ki je članica Mednarodne zveze za varstvo narave, si prizadeva za obnovo poškodovanega naravnega okolja Moldavije. Gibanje je nacionalni predstavnik Centra "Naturopa" Sveta Evrope in Programa Združenih narodov za okolje.<ref>{{cite conference|title=Moldova participants & European participants |conference=European Partnership Fair for Civil Society Organizations in Moldova |date=15–16 June 2010 |place=Republican Palace, Chisinau, Moldova |page=25 |publisher=European Partnership for Democracy |url=http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |access-date=24 July 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720161119/http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |archive-date=20 July 2011 }}</ref> Sajge, ki so se nekoč razprostirale od Britanskega otočja prek Srednje Azije, Beringove ožine do Aljaske in kanadskega Jukona ter Severozahodnih ozemelj, so v Moldaviji in Romuniji preživele do konca 18. stoletja. [[Krčenje gozdov]], demografski pritisk in pretiran lov so iztrebili avtohtone črede sajg. V antiki so veljale za značilno žival Skitije. Zgodovinar [[Strabon]] je sajge imenoval ''kolos'' in jih opisal kot »velikost med jelenom in ovnom«, za katerega so (razumljivo, a zmotno) verjeli, da pije skozi nos.<ref>{{cite book |last=Strabo |title=Geographica |trans-title=Geography |section=book&nbsp;VII, chapter&nbsp;4, paragraph&nbsp;8 |section-url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Strabo/7D*.html#4.7.9 |access-date=19 December 2012 }}{{dead link|date=August 2023|bot=medic}}</ref> Druga žival, ki je bila v Moldaviji izumrla od 18. stoletja do nedavnega, je bil evropski gozdni bizon ali [[zober]]. Vrsta je bila ponovno naseljena s prihodom treh evropskih bizonov iz [[Beloveška pušča|Beloveškega gozda]] na Poljskem nekaj dni pred moldavskim dnevom neodvisnosti 27. avgusta 2005.<ref>{{cite news |author=Autor invitat |date=27 August 2005 |title=The bison come back to Moldova |language=en |url=https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |access-date=30 May 2020 |publisher=Moldova.org |archive-date=16 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616162621/https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |url-status=live }}</ref> Moldavija se trenutno zanima za širitev svoje populacije zobrov in je leta 2019 začela pogovore z Belorusijo o programu izmenjave med državama.<ref>{{cite press release |title=Belarus, Moldova discuss bison exchange program |date=17 February 2019 |publisher=Ministry of Forestry of the Republic of Belarus |url=http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |access-date=30 May 2020 |archive-date=28 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728032233/http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |url-status=dead }}</ref> == Upravna delitev == Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko ''raioane''), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.<ref>{{cite web|url=http://descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|title=Autorități publice locale|publisher=Government of Moldova|access-date=12 October 2010|archive-date=28 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100828065811/http://www.descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|url-status=live}}</ref> Končni status Pridnestrja je sporen, saj centralna vlada ne nadzoruje tega ozemlja. Status občine ima tudi 10 drugih mest, vključno s Komratom in Tiraspolom, upravnima sedežema obeh avtonomnih ozemelj. Moldavija ima 66 mest (krajev), od tega 13 s statusom občine, in 916 občin. Nadaljnjih 700 vasi je premajhnih, da bi imele ločeno upravo, in so upravno del mest (41 od njih) ali občin (659). To pomeni skupno 1682 naselij v Moldaviji, od katerih sta dva nenaseljena.<ref>{{Cite web|url=http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|title=Clasificatorul unităţilor administrativ-teritoriale (CUATM)|access-date=20 May 2017|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508230025/http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|url-status=live}}</ref> Največje mesto v Moldaviji je [[Kišinjev]] s približno 695.400 prebivalci. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]] s 129.500 prebivalci, ki je del nepriznane separatistične regije Pridnestrje, sledita mu [[Bălți]] (146.900) in [[Bender]] (91.000). Okraji so: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # Anenii Noi # Basarabeasca # Briceni # Cahul # Cantemir # Călărași # Căușeni # Cimișlia {{col-break|gap=2em}} # <li value=9> Criuleni # Dondușeni # Drochia # Dubăsari # Edineț # Fălești # Florești # Glodeni {{col-break|gap=2em}} # <li value=17> Hîncești # Ialoveni # Leova # Nisporeni # Ocnița # Orhei # Rezina # Rîșcani {{col-break|gap=2em}} # <li value=25> Sîngerei # Soroca # Strășeni # Șoldănești # Ștefan Vodă # Taraclia # Telenești # Ungheni {{col-end}} Mestne občine: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # [[Kišinjev]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=2> [[Bălți]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=3> [[Bender]] {{col-break|gap=2em}} {{col-end}} Avtonomni teritorialni enoti: # [[Gagauzija]] # [[Pridnestrje]] Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi [[Rusi]] in [[Ukrajinci]], se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime ''Transnistrija'', ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialistično republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del Sovjetske zveze. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala Rusija, ki je tam še vedno vojaško prisotna. [[Svet Evrope]] območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.<ref name="Necsutu">{{navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/03/16/council-of-europe-designates-transnistria-russian-occupied-territory/|title=Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'|last=Necșuțu|first=Mădălin|date=16 March 2022|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Insight|access-date=19 March 2022}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Annual growth of GDP for Moldova, Romania, and Ukraine, 1980 to 2028.svg|thumb|Letna rast BDP za Moldavijo, Romunijo in Ukrajino, 1980 do 2028]] Moldavsko gospodarstvo je nastajajoče gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom in visokim indeksom človekovega razvoja. Odkar je država leta 1992 pridobila neodvisnost od Sovjetske zveze, je postopoma prešla v tržno gospodarstvo. Po podatkih Svetovne banke Moldavija kljub močni gospodarski uspešnosti v zadnjih dveh desetletjih ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi. Rast je od 1990-ih ostala relativno visoka, z nizko stopnjo brezposelnosti in padajočo stopnjo revščine, vendar je kombinacija demografskih dejavnikov, zlasti starajočega se prebivalstva in znatne stopnje izseljevanja, ter nedavnih regionalnih dogodkov, zlasti ruske invazije na Ukrajino, predstavljala resne gospodarske izzive za moldavsko gospodarstvo, zlasti zaradi inflacije in naraščajočih cen energije. Rast produktivnosti je ostala slaba, znaten delež prebivalstva pa je odvisen od državnih pokojnin in socialne pomoči.<ref>{{Cite web |date=7 April 2023 |title=The World Bank in Moldova |url=https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |language=en |archive-date=12 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230812104654/https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |url-status=live }}</ref> Zaradi zgodovinske odvisnosti Moldavije od ruske nafte in zemeljskega plina je energetski sektor predstavljal poseben izziv za gospodarstvo države. BDP na prebivalca se je skoraj podvojil iz 2749 USD leta 2015 na 5562 USD leta 2022.<ref>{{Cite web |title=GDP Per Capita (current US$) – Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> Po pandemiji COVID-19 in poznejših omejitvah gibanja se je letna rast BDP leta 2021 okrepila na 13,9 %, preden je ruska invazija na Ukrajino povzročila, da se je rast zaradi energetske in begunske krize strmoglavila na -5,9 %. Od 2022 ostaja brezposelnost nizka pri 2,3 %, vendar se je inflacija zaradi energetske krize, ki jo je povzročila invazija, dramatično povečala na 28,7 %.<ref>{{Cite web |title=Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> V zadnjih letih je država prejela znatno gospodarsko pomoč od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke, zlasti po ruski invaziji na Ukrajino. Glavni izvozni proizvodi gospodarstva so kmetijstvo, oblačila in športna oprema.<ref>{{Cite web |date=8 September 2022 |title=Moldova – Market Overview |url=https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |access-date=1 August 2023 |website=International Trade Administration |language=en |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801213054/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |url-status=live }}</ref> Leta 2021 je Moldavija izvozila vino v vrednosti 140 milijonov dolarjev in je 21. največji izvoznik vina na svetu, izvoz vina pa je peti največji izvoz države. Moldavsko podnebje je s 300 sončnimi dnevi na leto idealno za kmetijstvo in zlasti za vinograde. Vinska industrija je pomemben gospodarski sektor, ki predstavlja 3 % moldavskega BDP in osem odstotkov celotnega izvoza države, kažejo vladni podatki.<ref name="Five Things To Know About Moldova">{{Cite web |date=1 June 2023 |title=Five Things To Know About Moldova |url=https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |access-date=6 July 2023 |website=Barron's |language=en-US |archive-date=7 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230707161910/https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |url-status=live }}</ref> V Leta 2021 je EU postala glavni kupec moldavskih vin. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je eden najbolj obetavnih gospodarskih sektorjev v Moldaviji, ki predstavlja več kot 10 odstotkov BDP. Vsako leto diplomira več kot 2000 študentov iz računalništva ali sorodnega področja. == Demografija == Najnovejši nacionalni popis prebivalstva Moldavije je bil izveden leta 2024 (brez Pridnestrja). Moldavija ima po ocenah približno 2.423.300 prebivalcev na dan 1. januarja 2024. Moldavija je relativno urbanizirana. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je 46,4 % prebivalstva mestnega, pri čemer je država v zadnjih letih doživela hitro urbanizacijo; po popisu prebivalstva leta 2014 je bilo mestnega le 38,5 % prebivalstva. Približno tretjina moldavskega prebivalstva živi v metropolitanskem območju glavnega mesta Kišinjev. Leta 2022 je bila gostota prebivalstva v državi 82,8 prebivalcev na 1 km2, povprečna pričakovana življenjska doba pa 71,5 let. Država trpi zaradi dolgotrajnega upada prebivalstva zaradi visoke stopnje izseljevanja (leta 2022 je državo zapustilo 43.000 več ljudi, kot jih je prišlo) in nizke stopnje rodnosti. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 so etnični Moldavci predstavljali skoraj 77 % prebivalstva države, Romuni (8 %), Ukrajinci (5 %), Gagauzijci (4 %) in Rusi (3 %) pa so predstavljali največje etnične manjšine. Manjše prebivalstvo vključuje Bolgare, Rome, Beloruse, Jude, Poljake in druge. == Kultura == [[File:International Children's Day Celebrations in Chisinau, Moldova (7688594362 cropped).jpg|thumb|Tradicionalne moldavske noše v Kišinjevu]] Moldavska kultura je edinstvena in nanjo vplivajo romunski izvor njenega večinskega prebivalstva, pa tudi slovansko in manjšinsko gagauško prebivalstvo.<ref name="culture">[http://countrystudies.us/moldova/18.htm Moldova's Culture]</ref> Tradicionalni latinski izvor romunske kulture sega v 2. stoletje, obdobje rimske kolonizacije v Dakiji. Geografsko območje, ki je danes sodobna Moldavija, se je oblikovalo v stikih z vzhodnoslovanskim prebivalstvom in kasneje pod vladavino Osmanskega cesarstva. Leta 1812 je bilo ozemlje sodobne Moldavije osvobojeno osmanske oblasti in vključeno v Besarabsko provinco Ruskega cesarstva, kar je imelo velik vpliv na razvoj kulture regije. Velik del mestne kulture je prihajal iz Moskve, medtem ko se je pretežno podeželsko etnično romunsko prebivalstvo lahko izražalo v folklori in ljudski umetnosti. Moldavska tradicionalna ljudska kultura je zelo bogata. Starodavne ljudske balade, kot sta ''Mioriţa'' in ''Meşterul Manole'', igrajo osrednjo vlogo v tej tradicionalni kulturi. Ljudske tradicije, vključno s keramiko in tkanjem, se še naprej izvajajo na podeželju. Tradicija ljudske kulture se spodbuja na nacionalni ravni in jo med drugim predstavlja ljudski pevski zbor Doina. Prve knjige, verska besedila, kneževine Moldavije so se pojavile sredi 17. stoletja. Vidne osebnosti v kulturnem razvoju Moldavije so Dosoftei, Grigore Ureche, Miron Costin, kijevski metropolit Petru Movilă, učenjaki Nicolae Milescu-Spătaru, Dimitrie Cantemir (1673–1723) in Ion Neculce, Gavriil Bănulescu-Bodoni, Alexandru Donici, Constantin Stamati, Costache Negruzzi, zgodovinar in filolog Bogdan P. Hasdeu (1836–1907), pisatelj Ion Creangă (1837–1889) in pesnik Mihai Eminescu (1850–1889). == Naravne in kulturne znamenitosti == [[File:Сорокская крепость Cetatea Soroca Soroca Fortress (44738806701).jpg|thumb|Trdnjava Saroca]] * Capriana - eden najstarejših pravoslavnih samostanov, ustanovljen 1429 v gozdni pokrajini jugozahodno od mesta Strășeni; cerkve Marijinega vnebovzetja (16. stol.), sv. Jurija (1840) in sv. Nikolaja (1903) * Kišinjev - delno ohranjeno mestno jedro iz 19. stol., pravoslavna cerkev, zdaj muzej, Mazarakijevska cerkev (1752), Narodni muzej, Etnografski muzej * Orhei - ostanki starejše naselbine (5. do 3. st. pr. n. št.), trdnjava (15. stol.) in v skalo vklesan pravoslavni samostan Maria Dormata (13. stol.) * Saharna, vas ob Dnestru; v bližini v dolini potoka Saharna pravoslavni samostan sv. Trojice (1777) * Soroca - okrogla trdnjava na desnem bregu Dnestra, zgrajena 1543–1546; v bližini je vas Cosăuți z nekdanjim pravoslavnim samostanom * Tipova - v skalno steno vklesan pravoslavni samostan iz 15.–17. stoletja == Opombi == {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Moldova}} {{Wikipotovanje|Moldova|Moldavija}} * {{uradno spletno mesto|1=http://www.moldova.md/}} * [https://web.archive.org/web/20240402180921/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ Moldavija – Svetovni podatkovnik CIA] (arhivirana različica) * [https://www.bbc.com/news/world-europe-17601580 Profil države Moldavija – BBC News] * {{Wikiatlas|Moldova}} * {{OSM relation|58974|bullet=no}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD Key Development Forecasts for Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426045144/http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD |date=26 April 2012 }} from International Futures == Glej tudi== * [[seznam suverenih držav]] * [[Pridnestrska republika]] {{Evropa}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{OVSE}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Moldavija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] 4gbwssuhr6x7malhibfdzzfd4tdf8xo Izrael 0 4998 6708123 6691747 2026-07-07T16:54:30Z ~2026-38530-36 262637 Preprosto dejstvo, citiram radio študent in co. 6708123 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Država Izrael | native_name = {{unbulleted list|{{nobold|{{Script/Hebrew|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}} ([[Moderna hebrejščina|hebrejsko]])}}|{{nobold|{{Script/Arabic|دَوْلَة إِسْرَائِيل}} ([[arabsko]])}}}} | common_name = Izrael | common_name2 = Izraela | image_flag = Flag of Israel.svg | alt_flag = Središčna modra zvezda s horizontalno tripasovnico | image_coat = Emblem of Israel.svg | alt_coat = Menora v sredini, obdana z dvema oljčnima vejicama | symbol_type = Emblem | national_anthem = {{lang|he|{{Script/Hebrew|הַתִּקְוָה}}}} (''[[Hatikvah|Hatīkvāh]]''; »Upanje«){{parabr}}{{center|[[File:Hatikvah instrumental.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Israel (centered orthographic projection).svg|frameless]]|Pokaži Zemljo|[[File:Israel - Location Map (2012) - ISR - UNOCHA.svg|frameless]]|Zemljevid Izraela ([[Zelena črta (Izrael)|Zelena črta]])}} | alt_map = Izrael je označen s temno zeleno; ozemlja, ki jih zaseda Izrael, so označena s svetlo zeleno. | map_caption = Izrael znotraj mednarodno priznanih meja je označen s temno zeleno; [[ozemlja pod okupacijo Izraela]] so označena s svetlo zeleno | capital = [[Jeruzalem]] <br />([[Status Jeruzalema|omejeno priznanje]])<!-- DO NOT put this into a note, "(limited recognition)" is the parenthetical comment used per last RfC (see RfC link in the talk page's FAQ) -->{{refn|group=fn|Priznanje drugih držav članic Združenih narodov: [[Avstralija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref name="ausj">{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-46576716 |title=Australia recognises West Jerusalem as Israeli capital |work=[[BBC News]]|date=15 December 2018 |access-date= 14 August 2020}}</ref> [[Rusija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet |title=Foreign Ministry statement regarding Palestinian-Israeli settlement |url=http://www.mid.ru/en/foreign_policy/news/-/asset_publisher/cKNonkJE02Bw/content/id/2717182 |website=www.mid.ru |date=6 April 2017}}</ref> [[Češka]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet|url=http://www.jpost.com/Breaking-News/Czech-Republic-announces-it-recognizes-West-Jerusalem-as-Israels-capital-517241|title=Czech Republic announces it recognizes West Jerusalem as Israel's capital|newspaper=Jerusalem Post|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017|quote="The Czech Republic currently, before the peace between Israel and Palestine is signed, recognizes Jerusalem to be in fact the capital of Israel in the borders of the demarcation line from 1967." The Ministry also said that it would only consider relocating its embassy based on "results of negotiations."}}</ref> [[Honduras]],<ref>{{navedi novice |title=Honduras recognizes Jerusalem as Israel's capital |url=https://www.timesofisrael.com/honduras-recognizes-jerusalem-as-israels-capital/ |work=The Times of Israel |date=29 August 2019}}</ref> [[Gvatemala]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.infobae.com/america/mundo/2017/12/24/guatemala-se-suma-a-eeuu-y-tambien-trasladara-su-embajada-en-israel-a-jerusalen/|title=Guatemala se suma a EEUU y también trasladará su embajada en Israel a Jerusalén|trans-title=Guatemala joins US, will also move embassy to Jerusalem|website=Infobae|date=24 December 2017|language=es}} Guatemala's embassy was located in Jerusalem until the 1980s, when it was moved to Tel Aviv.</ref> [[Nauru]]<ref>{{navedi novice |title=Nauru recognizes J'lem as capital of Israel |url=http://www.israelnationalnews.com/News/News.aspx/268084 |work=Israel National News |date=29 August 2019 |language=en}}</ref> in [[Združene države Amerike]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/trump-jerusalem-israel-capital.html|title=Trump Recognizes Jerusalem as Israel's Capital and Orders U.S. Embassy to Move|work=[[The New York Times]]|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017}}</ref>}}{{refn|group=fn|Jeruzalem je največje mesto Izraela, če je vključen tudi [[Vzhodni Jeruzalem]], ki ga številni štejejo za okupirano ozemlje.<ref>{{citation|title=The Legal Status of East Jerusalem|publisher=[[Norwegian Refugee Council]]|date=December 2013|url=https://www.nrc.no/globalassets/pdf/reports/the-legal-status-of-east-jerusalem.pdf|pages=8, 29}}</ref>}} | coordinates = {{koord novi|31|47|N|35|13|E|region:IL-JM_type:city(880000)}} | largest_city = | official_languages = [[Moderna hebrejščina|hebrejščina]] | languages_type = »Poseben status« | languages = [[Moderna standardna arabščina|arabščina]]{{refn|group=fn|Do leta 2018 je bila poleg hebrejščine uradni jezik države Izrael.<ref name=lang1>{{navedi splet |title=Arabic in Israel: an official language and a cultural bridge |url=http://mfa.gov.il/MFA/IsraelExperience/Culture/Pages/Arabic-in-Israel--an-official-language-and-a-cultural-bridge-18-December-2016.aspx |website=Israel Ministry of Foreign Affairs |date=18 December 2016|access-date=8 August 2018}}</ref> Leta 2018 je bila njegova klasifikacija spremenjena v »poseben status v državi«, njeno uporabo v državnih institucijah pa je po novem treba določiti z zakonom.<ref name=lang2>{{navedi novice |title=Israel Passes 'National Home' Law, Drawing Ire of Arabs |url=https://www.nytimes.com/2018/07/18/world/middleeast/israel-passes-national-home-law.html |work=The New York Times |date=19 July 2018 |language=en}}</ref><ref name=lang3>{{navedi novice |last1=Lubell |first1=Maayan |title=Israel adopts divisive Jewish nation-state law |url=https://www.reuters.com/article/us-israel-politics-law/israel-adopts-divisive-jewish-nation-state-law-idUSKBN1K901V |work=Reuters |date=19 July 2018}}</ref><ref name=lang4>{{navedi splet |title=Press Releases from the Knesset |url=https://knesset.gov.il/spokesman/eng/PR_eng.asp?PRID=13978 |website=Knesset website |date=19 July 2018 |quote=The Arabic language has a special status in the state; Regulating the use of Arabic in state institutions or by them will be set in law.}}</ref>}} | ethnic_groups = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[Izraelski Judje|Judje]]|21,1&nbsp;% [[Arabski državljani Izraela|Arabci]]|5,3&nbsp;% [[Demografija Izraela|drugi]]}} | ethnic_groups_year = 2022 | ethnic_groups_ref = <ref name="population_stat2022">{{cite report|url=https://www.cbs.gov.il/en/mediarelease/Pages/2022/Population-of-Israel-on-the-Eve-of-2023.aspx|title=Population of Israel on the Eve of 2023|date=29 December 2022|publisher=Israel Central Bureau of Statistics|access-date=29 December 2022}}</ref> | religion = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[judovstvo]]|18,1&nbsp;% [[Islam v Izraelu|islam]]|1,9&nbsp;% [[krščanstvo v Izraelu|krščanstvo]]|1,6&nbsp;% [[druzi v Izraelu|druzi]]|4,8&nbsp;% [[Religija v Izraelu|drugi]]}} | religion_year = 2022 | religion_ref = <ref name="population_stat2022"/> | demonym = [[Izraelci|Izraelec, Izraelka]] | government_type = [[Unitarna država|Unitarna]] [[parlamentarna republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Izraela|predsednik]] | leader_name1 = [[Jicak Hercog]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Izraela|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Benjamin Netanjahu]] | leader_title3 = [[Seznam govornikov kneseta|govornik kneseta]] | leader_name3 = [[Amir Ohana]] | leader_title4 = [[Vrhovno sodišče Izraela|vrhovni sodnik]] | leader_name4 = [[Uzi Vogelman]] | legislature = [[Kneset]] | sovereignty_type = Neodvisnost {{nobold|po koncu [[Britanski mandat za Palestino|britanskega mandata za Palestino]]}} | established_event1 = [[Izraelska deklaracija neodvisnosti|Deklaracija]] | established_date1 = 14. maj 1948 | established_event2 = Sprejem v<br />[[Združeni narodi|Združene narode]] | established_date2 = 11. maj 1949 | established_event3 = [[Osnovni zakoni Izraela|Osnovni zakoni]] | established_date3 = 1958–2018 | area_km2 = 20.770–22.072 | area_rank = 149. | area_footnote = | percent_water = 2,71 (leta 2015)<ref>{{navedi splet|title=Surface water and surface water change|access-date=11 October 2020|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER#}}</ref> | population_estimate = 9.921.000 | population_estimate_year = junij 2024<ref name="cbs_main">{{navedi splet |url=https://www.cbs.gov.il/en/Pages/default.aspx |title=Home page |publisher=Israel Central Bureau of Statistics |access-date=2024-08-22}}</ref> | population_estimate_rank = | population_census = 9.601.720{{refn|group=fn|Podatek za gospodarsko ozemlje Izraela, vključno z Golanskim višavjem, vzhodnim Jeruzalemom in izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu.}} | population_census_year = 2022<ref>{{navedi splet |title=Geographic Areas - Nationwide |url=https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |website=2022 Population Census Data |publisher=Central Bureau of Statistics |access-date=31 July 2024 |archive-date=2024-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240830080248/https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |url-status=dead }}</ref> | population_density_km2 = | population_density_rank = | GDP_PPP = {{increase}} $552,151 milijarde<ref name="IMFWEO.IL">{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2024 Edition. (Israel) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=www.imf.org |date=16 April 2024 |access-date=16 April 2024 |archive-date=16 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240416192335/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $55.533<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_PPP_year = 2024 | GDP_PPP_rank = 47. | GDP_PPP_per_capita_rank = 29. | GDP_nominal = {{increase}} $530,664 milijarde<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_nominal_year = 2024 | GDP_nominal_rank = 29. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $53.372<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 18. | Gini_change = increase <!--increase/decrease/steady--> | Gini = 37,9 <!--number only--> | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|title=Gini Index coefficient|publisher=[[The World Factbook]]|access-date=24 September 2024|archive-date=2021-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|url-status=dead}}</ref> | Gini_year = 2021 | HDI_year = 2022<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI = 0,915 | HDI_change = increase<!--increase/decrease/steady--> | HDI_rank = 25. | HDI_ref = <ref>{{Cite report |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |title=Human Development Report 2023-24 |date=2024-03-13 |publisher=United Nations |language=en |access-date=13 March 2024 |archive-date=18 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240318221638/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |url-status=live }}</ref> | currency_code = ILS | time_zone = [[Izraelski standardni čas|IST]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[izraelski poletni čas|IDT]] | utc_offset_DST = +3 | date_format = {{unbulleted list|{{lang|he|יי-חח-שששש}} ([[Anno Mundi|AM]])|dd-mm-llll ([[naše štetje let|n. š.]])}} | drives_on = desna | cctld = [[.il]] | iso3166code = IL | calling_code = +972 | footnote_a = {{note|area}} 20.770&nbsp;km<sup>2</sup> je Izrael znotraj [[Zelena črta (Izrael)|zelene črte]]. 22.072&nbsp;km<sup>2</sup> vključuje priključeno [[Golansko višavje]] (ok. 1200 km²) in [[Vzhodni Jeruzalem]] (ok. 64 km²). }} {{Contains special characters |special=[[hebrejska abeceda|hebrejsko]] in [[arabska abeceda|arabsko]] besedilo |fix=Pomoč:Večjezična podpora}}'''Izrael'''{{efn|{{lang-he|יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|he|Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|ar|ʾIsrāʾīl}}|group=fn}} uradno '''Država Izrael'''{{efn|{{langx|he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|he|Medīnat Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{langx|ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|ar|Dawlat Isrāʾīl}}|group=fn}} ni država, a je na južnem [[Levant|Levantu]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]]. Na severu meji na [[Libanon]] in [[Sirija|Sirijo]], na vzhodu na [[Zahodni breg]] in [[Jordanija|Jordanijo]], na jugozahodu na območje [[Gaza|Gaze]] in [[Egipt]], na zahodu pa na [[Sredozemsko morje]].<ref>{{cite web|date=12 June 2022|title=When will be the right time for Israel to define its borders? – analysis|url=https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240125202149/https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|archive-date=25 January 2024|access-date=25 January 2024|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com}}</ref> Izrael ima tudi majhen del obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] na svoji najjužnejši točki, ob njeni vzhodni meji pa del [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]]. Proglašeno glavno mesto države je [[Jeruzalem]],<ref>Akram, Susan M., Michael Dumper, Michael Lynk, and Iain Scobbie, eds. 2010. ''International Law and the Israeli-Palestinian Conflict: A Rights-Based Approach to Middle East Peace''. Routledge. p. 119: "UN General Assembly Resolution 181 recommended the creation of an international zone, or corpus separatum, in Jerusalem to be administered by the UN for a 10-year period, after which there would be a referendum to determine its future. This approach applies equally to West and East Jerusalem and is not affected by the occupation of East Jerusalem in 1967. To a large extent it is this approach that still guides the diplomatic behaviour of states and thus has greater force in international law."</ref> [[Tel Aviv]] pa je največje urbano območje in gospodarsko središče države. Izrael se nahaja v regiji, ki jo Judje poznajo pod imenom [[Erec Izrael]], kar je sinonim za palestinsko regijo na območju [[Palestina (regija)|Palestine]], [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in [[Kanaan]]. V antiki je tod domovala [[Kanaan|kanaanska civilizacija]] in zatem kraljestvi Izraela in Judeje, pozneje pa različni imperiji od [[Rimsko cesarstvo|rimskega]] do [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]], pod katerimi je regija večkrat spremenila demografsko sestavo.<ref>{{navedi knjigo|last=Gil|first=Moshe|url=https://books.google.com/books?id=M0wUKoMJeccC&dq=history+of+palestine+two+people&pg=PR13|title=A History of Palestine, 634-1099|publisher=Cambridge University Press|year=1992|isbn=978-0-521-59984-9|pages=14}}</ref> Protijudovsko razpoloženje v Evropi v 19. stoletju je spočelo [[sionizem]], gibanje za vzpostavitev judovske domovine v Palestini, ki je pridobilo [[Balfourjeva deklaracija|podporo Britanije]]; ta je po prvi svetovni vojni [[Britanski mandat za Palestino|zasedla regijo]] in leta 1920 ustanovila [[Britanski mandat za Palestino]].<ref>{{navedi splet|author=Morris, Benny|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=dead|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=2024-05-10|access-date=2024-08-22}}</ref> Vse večje [[Alija|priseljevanje Judov]] pred [[Holokavst|holokavstom]] in britanska kolonialna politika sta privedla do medobčinskih sporov med Judi in [[Arabci]],<ref>{{cite book|last=Morris|first=Benny|author-link=Benny Morris|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|access-date=22 March 2024|archive-date=22 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240322131219/https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|url-status=live}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{cite journal|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=live|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=10 May 2024|access-date=10 May 2024}}</ref> ki so leta 1947 prerasli v [[Državljanska vojna v mandatu za Palestino (1947–1948)|državljansko vojno]], potem ko so [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ZN predlagali razdelitev ozemlja]] med njimi. Država Izrael je bila [[Deklaracija o neodvisnosti Izraela|ustanovljena]] 14. maja 1948. Naslednji dan so vojske sosednjih arabskih držav vdrle na območje nekdanjega mandata in začela se je [[prva arabsko-izraelska vojna]]. S poznejšimi [[Sporazumi o premirju (1949)|sporazumi o premirju]] je bil vzpostavljen izraelski nadzor nad [[Zelena črta (Izrael)|77 odstotki]] ozemlja nekdanjega mandata.<ref>{{Cite web|date=2023-10-19|title=Zionism {{!}} Definition, History, Examples, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Zionism|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225204632/https://www.britannica.com/topic/Zionism|archive-date=25 December 2018|access-date=2023-10-29|website=britannica.com|language=en}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Meir-Glitzenstein|first1=Esther|date=Fall 2018|title=Turning Points in the Historiography of Jewish Immigration from Arab Countries to Israel|journal=Israel Studies|publisher=Indiana University Press|volume=23|issue=3|pages=114–122|doi=10.2979/israelstudies.23.3.15|jstor=10.2979/israelstudies.23.3.15|quote=The mass immigration from Arab countries began in mid-1949 and included three communities that relocated to Israel almost in their entirety: 31,000 Jews from Libya, 50,000 from Yemen, and 125,000 from Iraq. Additional immigrants arrived from Egypt, Morocco, Tunisia, Turkey, Iran, India, and elsewhere. Within three years, the Jewish population of Israel doubled. The ethnic composition of the population shifted as well, as immigrants from Muslim counties and their offspring now comprised one third of the Jewish population—an unprecedented phenomenon in global immigration history. From 1952–60, Israel regulated and restricted immigration from Muslim countries with a selective immigration policy based on economic criteria, and sent these immigrants, most of whom were North African, to peripheral Israeli settlements. The selective immigration policy ended in 1961 when, following an agreement between Israel and Morocco, about 100,000 Jews immigrated to the State. From 1952–68 about 600,000 Jews arrived in Israel, three quarters of whom were from Arab countries and the remaining immigrants were largely from Eastern Europe. Today fewer than 30,000 remain in Muslim countries, mostly concentrated in Iran and Turkey.|s2cid=150208821}}</ref>{{sfn|Fischbach|2008|p=26–27}} Večina [[Palestinci|palestinskih Arabcev]] je bila [[Izgon in beg Palestincev (1948)|izgnana ali pobegnila]] v dogodku imenovanem [[nakba]], tisti, ki so ostali, pa so postali glavna manjšina v novi državi.<ref>{{cite journal|last1=Ghanim|first1=Honaida|date=March 2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, Gender, and Social Change Among Palestinian Poets in Israel After Nakba|url=https://www.jstor.org/stable/40608203|url-status=live|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|pages=23–39 [25–26]|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106040944/https://www.jstor.org/stable/40608203|archive-date=6 November 2021|quote=Around 750,000–900,000 Palestinians were systematically expelled from their homes and lands and about 531 villages were deliberately destroyed.|s2cid=144148068|number=1}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Cleveland|first1=William L.|url=https://books.google.com/books?id=CUhaDwAAQBAJ&pg=PT290|title=A History of the Modern Middle East|last2=Bunton|first2=Martin|date=2016|publisher=[[Westview Press]]|isbn=978-0-429-97513-4|language=en|page=270|quote=Not only was there no Palestinian Arab state, but the vast majority of the Arab population in the territory that became Israel-over 700,000 people-had become refugees. The Arab flight from Palestine began during he intercommunal war and was at first the normal reaction of a civilian population to nearby fighting-a temporary evacuation from the zone of combat with plans to return once hostilities ceased. However, during spring and early summer 1948, the flight of the Palestinian Arabs was transformed itno a permanent mass exodus ... Once the Arab flight had started, it was encouraged by the [[Haganah]] ... Haganah field officers interpreted [[Plan Dalet|Plan D]] as giving them authority to undertake the systematic expulsion of the Palestinian Arabs living within the area allocated to the Jewish state as well as those whose villages were situated just inside the territory awarded to the Arab state ... Throughout the remainder of 1948 and into 1949, there were incidents of forced expulsion of Arabs. As a result, by the time the last armistice agreement was concluded in 1949, there remained only 160,000 Arabs within the borders of Israel.}}</ref>{{sfn|Slater|2020|pp=81-92, 350|ps=, "[p. 350] It is no longer a matter of serious dispute that in the 1947–48 period—beginning well before the Arab invasion in May 1948—some 700,000 to 750,000 Palestinians were expelled from or fled their villages and homes in Israel in fear of their lives—an entirely justifiable fear, in light of massacres carried out by Zionist forces."}} V naslednjih desetletjih se je število prebivalcev Izraela močno povečalo, saj je država sprejela pritok Judov, ki so se [[Judovski eksodus iz muslimanskega sveta|izselili, pobegnili ali bili izgnani]] iz muslimanskega sveta.<ref name=":05">{{Cite journal|last=Beker|first=Avi|date=2005|title=The Forgotten Narrative: Jewish Refugees from Arab Countries|url=https://www.jstor.org/stable/25834637|url-status=live|journal=Jewish Political Studies Review|volume=17|issue=3/4|pages=3–19|issn=0792-335X|jstor=25834637|archive-url=https://web.archive.org/web/20240109013108/https://www.jstor.org/stable/25834637|archive-date=9 January 2024|access-date=23 May 2024}}</ref><ref name=":22">{{Cite book|last=Dinstein|first=Yoram|url=https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&dq=650000+%2872%25%29+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&pg=PA282|title=Israel Yearbook on Human Rights, Volume 6 (1976)|date=2021-10-11|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-42287-2|pages=282|language=en|access-date=23 May 2024|archive-date=21 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240521171644/https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&pg=PA282&lpg=PA282&dq=650000+(72%25)+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&source=bl&ots=F8PgTaUhaN&sig=ACfU3U0WsiDOJxluxSyPsNK60ypjp28O-A&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjnzt69mZ-GAxUiweYEHeYlBh04ChDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=650000%20(72%25)%20of%20these%20Jews%20resettled%20in%20Israel.&f=false|url-status=live}}</ref> Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 je Izrael zasedel [[Zahodni breg]], območje [[Gaza|Gaze]], egiptovski [[Sinajski polotok]] in sirsko [[Golansko višavje]]. Izrael je na nezakonito [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|zasedenih ozemljih]] v nasprotju z mednarodnim pravom ustanovil in še naprej širi [[Izraelske naselbine|naselbine]] ter si priključil Vzhodni Jeruzalem in Golansko višavje s potezami, ki jih mednarodna skupnost večinoma ne odobrava. Po [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni]] leta 1973 je Izrael podpisal mirovni pogodbi z [[Egipt|Egiptom]] in [[Jordanija|Jordanijo]] in tako leta 1982 Egiptu vrnil Sinajski polotok. V zadnjih letih je normaliziral odnose z več arabskimi državami. Vendar prizadevanja za rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]], kljub vmesnima [[Sporazuma iz Osla|sporazumoma iz Osla]], niso bila uspešna, država pa je bila vpletena v več vojn in spopadov s palestinskimi militantnimi skupinami. Ravnanje Izraela pri okupaciji palestinskih ozemelj je bilo deležno stalnih mednarodnih kritik, organizacije za človekove pravice in uradniki Združenih narodov pa so ga obtožili, da je nad Palestinci zagrešil [[Vojni zločin|vojne zločine]] in [[Zločin proti človeštvu|zločine proti človečnosti]]. [[Izraelski temeljni zakoni|Temeljni zakoni države]] vzpostavljajo [[Enodomnost|enodomni]] [[Parlamentarni sistem|parlament]], izvoljen po [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem sistemu]], imenovan [[kneset]], ki določa sestavo vlade na čelu s [[Predsednik vlade Izraela|predsednikom vlade]] in voli [[Predsednik Izraela|predsednika]] s protokolarno vlogo.<ref name="cnn">{{cite web |title=How Israel's electoral system works |website=CNN.com |url=http://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |access-date=14 October 2021 |publisher=[[CNN International]] |archive-date=2022-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220128010244/https://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |url-status=dead }}</ref> Je edina država na svetu z oživljenim uradnim jezikom, [[Hebrejščina|hebrejščino]]. Njegova kultura vključuje judovske elemente in elemente judovske diaspore ter arabske vplive. Izrael ima eno največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu in enega najvišjih BDP na prebivalca ter življenjski standard v Aziji. Je ena od tehnološko najbolj naprednih in razvitih držav na svetu, za raziskave in razvoj porabi sorazmerno več kot katerakoli druga država in po razširjenem prepričanju poseduje [[jedrsko orožje]].<ref>{{Cite book|last=WIPO|title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html|access-date=2024-08-10|website=www.wipo.int|date=2022|publisher=World Intellectual Property Organization|doi=10.34667/tind.46596|isbn=978-92-805-3432-0|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-12-01|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|access-date=2024-08-06|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=The world richest countries according three metrics|url=https://www.visualcapitalist.com/worlds-richest-countries-across-3-metrics/}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-09-09|title=30 Wealthiest Countries by Per Capita Net Worth|url=https://finance.yahoo.com/news/30-wealthiest-countries-per-capita-111348314.html|access-date=2024-07-15|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-08-09|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108044803/https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|archive-date=8 November 2023|access-date=2023-11-08|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-12-04|title=Top 15 Most Advanced Countries in the World|url=https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110012152/https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|archive-date=10 January 2023|access-date=2023-10-27|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref> Država se je leta 2010 pridružila [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj]].<ref name="OECD">{{cite web|title=Israel's accession to the OECD|url=http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200516012445/http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|archive-date=16 May 2020|access-date=12 August 2012|website=oecd.org|publisher=OECD}}</ref><ref>{{Cite web|date=2010-05-27|title=Israel to join prestigious OECD economic club|url=https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231123013723/https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|archive-date=23 November 2023|access-date=2023-11-23|website=France 24|language=en}}</ref><ref name=":5">{{Cite news|date=21 June 2024|title=Israel's birth rate remains highest in OECD by far, at 2.9 children per woman|url=https://www.timesofisrael.com/israels-birth-rate-remains-highest-in-oecd-by-far-at-2-9-children-per-woman|work=Times of Israel}}</ref> == Etimologija == [[Slika:Israel segment.jpg|left|thumb|200px|Ime yzyrjAr na Merneptahovi plošči]]Pod [[Britanski mandat za Palestino|britanskim mandatom]] (1920–1948) je bila celotna regija znana pod imenom ''Palestina''.<ref>{{cite magazine|author=Noah Rayman|date=29 September 2014|title=Mandatory Palestine: What It Was and Why It Matters|url=http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190518140257/http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|archive-date=18 May 2019|access-date=5 December 2015|url-status=live}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1948 je država uradno sprejela ime ''Država Izrael'' ({{lang-he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{Audio|He-Medinat Israel2.ogg|{{transliteration|he|''Medīnat Yisrā'el''}}|help=no}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{transliteration|ar|ALA-LC|''Dawlat Isrāʼīl''}}, {{IPA|ar|dawlat ʔisraːˈʔiːl|}}) potem ko so bila druga predlagana imena, vključno z ''[[Erec Izrael|Dežela Izrael]]'' ({{lang|he-Latn|Eretz Israel}}), ''Ever'' (po [[Eber|Eberju]], bibličnemu predniku Izraelcev), ''[[Sion]]'' in ''[[Judeja]]'', obravnavana vendar zavrnjena.<ref>{{cite news|work=[[The Palestine Post]]|date=7 December 1947|page=1|title=Popular Opinion|url=http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib:LowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text/html&Locale=english-skin-custom&Path=PLS/1947/12/07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20120815030044/http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib%3ALowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text%2Fhtml&Locale=english-skin-custom&Path=PLS%2F1947%2F12%2F07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-date=15 August 2012}}</ref> Ime ''Izrael'' je predlagal [[David Ben-Gurion]], sprejeto pa je bilo z glasovi 6–3.<ref>{{cite news|url=http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|title=One Day that Shook the world|archive-url=https://web.archive.org/web/20120112220409/http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|archive-date=12 January 2012|work=[[The Jerusalem Post]]|date=30 April 1998|author=Elli Wohlgelernter}}</ref> V prvih tednih po ustanovitvi je vlada izbrala izraz ''[[Izraelci]]'' za opredeljevanje državljanov izraelske države.<ref>{{cite magazine|date=31 May 1948|title=On the Move|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,798687-2,00.html|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20071016074447/http://www.time.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C798687-2%2C00.html|archive-date=16 October 2007|access-date=6 August 2007}}</ref> Imeni Dežela Izrael in [[Otroci Izraela]] sta se v preteklosti uporabljali za svetopisemsko [[Izraelsko kraljestvo (združeno)|Izraelsko kraljestvo]] oziroma za [[Judje|celotno judovsko ljudstvo]]. Ime ''Izrael'' ([[hebrejsko]] {{lang|he-Latn|Yīsrāʾēl}}''Yīsrāʾēl''; {{lang-grc-gre|Ἰσραήλ}}; v [[Septuaginta|Septuaginti]] grško: Ἰσραήλ, ''Israēl'', »[[El|El (Bog)]] vztraja/vlada«, čeprav se po Ozeju 12,4 pogosto razlaga kot »bojevanje z Bogom«) se nanaša na očaka [[Jakob|Jakoba]], ki je po [[Hebrejska Biblija|hebrejski Bibliji]] dobil ime, potem ko se je uspešno boril z [[Angel božji|božjim angelom]].<ref>{{cite encyclopedia|author=Geoffrey W. Bromiley|url=https://books.google.com/books?id=yklDk6Vv0l4C&pg=PA907|title=Israel|encyclopedia=[[International Standard Bible Encyclopedia]]: E–J|publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing|date=1995|page=907|isbn=978-0-8028-3782-0}}</ref> Za prvo zgodovinsko omembo besede Izrael velja napis na zmagoslavni granitni plošči faraona [[Merneptah]]a iz poznega 13. stoletja pr. n. št.<ref>{{harvnb|Barton|Bowden|2004|p=126}}. "The Merneptah Stele ... is arguably the oldest evidence outside the Bible for the existence of Israel as early as the 13th century BCE."</ref> Zadnji dve vrsti hieroglifov se nanašata na faraonovo zmagovito bojevanje v [[Kanaan]]u. Merneptah navaja, da je med drugim porazil [[Aškelon]], [[Gezer]], [[Janoam]] in Izrael. Omenjeno je, da je po vojaškem pohodu ostal Izrael opustošen in brez semen (naraščaja). Plošča je bila odkrita leta 1896 v [[Tebe, Egipt|Tebah]]. Nerazjasnjeno ostaja, ali se hieroglifski napis Izrael (''yzyrjAr'') na njej nanaša na ljudstvo ali na območje današnje države. Merneptahova plošča je danes v [[Egipčanski muzej, Kairo|Egipčanskem muzeju v Kairu]] znana tudi kot ''Izraelska plošča''.[[Slika:YsyriAr.gif|left|thumb|200px|Zrcalna slika hieroglifov na plošči]] == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === Dežela Izrael predstavlja Judom sveto območje že iz bibličnih časov. [[Tora]] razodeva, da je [[Bog]] ozemlje namenil trem očakom judovskega ljudstva kot njihovo domovino. Čas razodetja je ocenjen na drugo tisočletje pred našim štetjem.<ref>[http://www.pbs.org/walkingthebible/timeline.html Biblična kronologija]</ref> V 11. stoletju pr. n. št. so bile ustanovljene prve izraelske kraljevine in države, ki so s prekinitvami vladale območju okoli tisoč let. Na območju tedanjih kraljestev se nahajajo najsvetejše judovske kulturno-zgodovinske lokacije. Po izraelskih kraljevinah in pred pričetkom islamskih osvajanj, so si ozemlje za različno dolga časovna obdobja lastili [[Asirci]], [[Babilonci]], [[Perzijci]], [[Grki]], [[Rimljani]], [[Sasanidi]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Številčna prisotnost Judov je pričela upadati po [[Bar Kohbova vstaja|neuspešni vojaški ubranitvi pred Rimljani leta 132 pr. n. št]]. Med letoma 628 in 629 je bizantinski kralj [[Heraklej]] vodil masovni poboj Judov na območju [[Judeja|Judeje]] ter zaukazal njihov izgon.<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina Palestine | publisher = University of South Dakota | date = 18. januar 2007 | url = http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-01-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130116083307/http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | url-status = dead }}</ref> V tem času je judovska skupnost dosegla najnižje število pripadnikov v zgodovini. Večji del preostale skupnosti se je preselil na območje [[Galileja|Galileje]], del pa je ostal v Judeji. V obdobju 7. stoletja sta bili na območju napisani dve izmed svetih del judovske kulture: [[Mišna]] in del [[Talmud]]a. Leta 636 n. š. so območje od Bizantincev prevzeli islamski osvajalci. Naslednjih šesto let so na območju Izraela vladali [[Abasidi]], [[Omajadi]] in [[križarske vojne|križarji]], dokler dežele niso leta 1260 osvojili [[Mameluki]] iz Egipta. Leta 1516 je območje Izraela postalo del [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]] vse do 20. stoletja.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Enciklopedija Britanica | date = 12. februar 2010 | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/439645/Palestine | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Začetni sionizem in britanski mandat === {{main|Britanski mandat za Palestino}} [[Slika:Herzl-balcony.jpg|thumb|right|Theodor Hertzl, sodobni začetnik sionizma.]] V [[Diaspora|diaspori]] živeči Judje so si dlje časa prizadevali za ponovno naselitev Izraela. Želja in hrepenenje sta zapisana v Bibliji in nastopata kot osrednji motiv judovskega molitvenika. V 12. stoletju so zaradi [[Katolištvo|katoliških]] preganjanj v Evropi Judje pričeli številčneje naseljevati [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Število judovskih priseljencev na območje Izraela je vidno naraslo po izgonu Judov iz [[Španija|Španije]] leta 1492. V 16. stoletju so se večje skupine priseljencev pričele naseljevati v [[Štiri sveta mesta v judovstvu|štiri sveta mesta]] v judovski kulturi, v 18. stoletju pa so se priseljevale predvsem skupnosti [[Hasidijski Judje|Hasidijskih]] Judov.<ref>{{navedi splet | title = Izgon Judov | publisher = Jewish history sourcebook | date = julij 1998 | url = http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-01-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100110123919/http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | url-status = dead }}</ref> Prvi večji moderni val judovskih imigracij, znan tudi pod imenom [[prva alija]], se je pričel leta 1881 kot posledica pogromov nad Judi v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. V tem času je [[Theodor Herzl]] pričel s [[sionizem|sionizmom]], mednarodnih nacionalnističnim političnim gibanjem, ki si je prizadevalo za ustanovitev judovske države. Leta 1896 je objavil delo ''Judovska država'', istega leta pa je organiziral prvi [[svetovni sionistični kongres]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |title=Začetki sionizma |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090427070421/http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |url-status=dead }}</ref> Druga alija je bila organizirana po pogromih v [[Kišinjev]]u, takrat je v Sveto deželo prispelo okoli 40.000 Judov. Tako v prvem, kot tudi v drugem valu imigracij, so bili priseljenci večinoma [[Ortodoksni Judje|ortodoksni Judje]], a je drugi val naselitve vključeval tudi [[Socializem|socialistične]] aktiviste, ki so širom Izraela pričeli ustanavljati [[kibuc]]e. Leta 1917 je bila v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] podpisana [[Balfourjeva deklaracija]], listina, ki je soglašala z ustanovitvijo judovske domovine. V tem času je v deželi organizirano delovalo več prostovoljnih sionističnih skupnosti. Nasprotovanja Arabcev judovskim imigrantom so vodila do nasilnih izgredov med 4. in 7. majem 1920, ko so muslimani napadli več [[Izraelske naselbine|judovskih naselbin]]. Ubitih je bilo 5 Judov, ranjenih 218, okoli 300 pa se jih je moralo preseliti. Pasivna reakcija in ukrepi britanskih oblasti so vodili do nastanka organizacije [[Hagana]]. Incident je spodkopal zaupanje med Judi, Arabci in Britanci.<ref>{{navedi splet | title = Uporaba koles kot načrt občine | publisher = The Independent | date = 26. maj 2005 | url = http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> [[Slika:First Youth-Aliyah group walking to Ein Harod.JPG|thumb|right|Nemški Judje ob prihodu v Sveto deželo]] Leta 1922 je [[Društvo narodov]] Veliki Britaniji zagotovilo nov [[britanski mandat za Palestino|mandat nadzora in upravljanja nad Palestino]]. Takrat je bila etnična sestava ozemlja mešana; večje naselbine kot so Jeruzalem, so bile večinsko judovske.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948">{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/palpop.htm |title=Populacija Izraela pred letom 1948 |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814065619/http://www.mideastweb.org/palpop.htm |url-status=dead }}</ref> Pogromi, omejitev priseljevanja Judov v [[ZDA]] in ekonomska kriza v Evropi so vodili do tretje (1919–1923) in četrte (1924–1929) alije, ko je v Sveto deželo imigriralo okoli 100.000 Judov. Od leta 1921 so Britanci pričeli omejevati število judovskih priseljencev, ozemlje predvideno za judovsko domovino pa so preselili na levi breg reke [[Jordan]]. Vzpon [[Nacionalsocializem|nacizma]] v [[Tretji rajh|Nemčiji]] je vodil do pete Alije (1929–1939), ko je na ozemlje Palestine prispelo okoli 250.000 Judov, večina od teh je bila prebežnikov iz nacistične Nemčije. V teh letih so Judje pričeli z industrializacijo Palestine, kjer je do tedaj prevladovalo kmetijstvo. Imigracije so vodile do upora s strani Arabcev, največji nemiri so potekali med letoma 1936 in 1939. Velika Britanija je v izogib konfliktom leta 1939 podpisala sporazum, s katerim je dovoljevala imigracijo 75.000 Judov v petih letih, nadaljnje imigracije pa bi lahko potekale le ob soglasju Arabcev. V prvih letih [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so se Britanci zbali nemškega prodora skozi Severno Afriko, zato so pričeli s podporo Hagane, ustanovili pa so tudi judovsko brigado, ki se je borila v Afriki in kasneje v Italiji. Ko je med obdobjem [[holokavst]]a večina držav zavračala judovske begunce, so organizirano potekale ilegalne imigracije, s katerimi so želeli rešiti Jude pred nacisti in [[Fašizem|fašisti]]. Kljub prizadevanju judovskih organizacij je v tem obdobju iz Evrope uspelo zbežati relativno majhno število Judov. Kasnejša izraelska ministrica in premierka [[Golda Meir]] je v knjigi ''Moje življenje'' opisovala lastne diplomatske napore, da bi katerakoli izmed evropskih ali ameriških držav sprejela judovske begunce, katerim zaradi številčne letne kvote, ni bilo dovoljeno oditi v Palestino, četudi jim je grozila smrt. Izmed več kot stotih diplomatov, predloga ni podprl niti eden posameznik.<ref>[http://womenshistory.about.com/od/rulers20thcentury/a/golda_meir.htmGolda Meir: Moje življenje]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je kljub britanski blokadi priseljevanja judovska skupnost sestavljala že 33 % izraelske populacije.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948"/> === Neodvisnost in prva leta === [[Slika:Britanska oblast nad Palestino.png|alt=|sličica|Britanska oblast nad Palestino.]] Po letu 1945 so se pričeli intenzivnejši konflikti med judovsko in britansko stranjo. Ti so bili pred tem zaradi maloštevilčnosti Judov in strahu pred nemškim vdorom (kot posledica morebitnega poraza Britancev na Bližnjem vzhodu) redki. Po koncu 2. svetovne vojne se je selitev Judov povečala, kar je povzročilo nezadovoljstvo arabskega prebivalstva in britanske oblasti. Britanci so izvajali široke ukrepe, ki naj bi preprečevali preveliko migracijo, tako v evropskih pristaniščih, kot tudi v vzhodnem Sredozemlju. Sistem kvot priseljevanja je ostal, večino prestreženih Judov pa so namestili v taborišču na [[Ciper|Cipru]]. Kljub temu pa Britancem ni uspelo zaustaviti številnih ilegalnih migracij in tihotapljenja orožja na ozemlje Palestine. Sionistične milice [[Irgun]], [[Hagana]] in [[Lehi]] so kljub preteklemu zavezništvu z Britanci začeli izvajati [[terorizem|teroristične]] akcije proti britanskim silam in pri tem napadale policijske postaje, naftne rafinerije ter cestne in železniške povezave. Britanci so se odzvali z obsežnimi preiskavami v večjih mestih in kibucih, v katerih so aretirali več pripadnikov skrajnih judovskih skupin in zasegli večje količine orožja. Nasilje je doseglo vrhunec v letu 1946 z bombnim napadom na sedež britanske uprave v hotelu King David v Jeruzalemu, ki ga je izvedel Irgun. V napadu je umrlo 91 ljudi, še 46 pa je bilo ranjenih. Zaradi smrti mnogih javnih uslužbencev in uničenja številnih pisarn in arhivov pa je bilo vodenje Palestine precej oteženo do konca mandata. Britanci so posledično uvedli stroge ukrepe, ki pa so postali predmet kritike ZDA. Te so celo zagrozile z zamrznitvijo kreditov, ki so reševali zaradi vojne oslabljeno Veliko Britanijo. Dodaten problem so Britancem predstavljale tudi sabotaže judovskih oboroženih skupin, ki so se infiltrirale tudi v britanske vrste in tako dobivale pravočasne informacije o načrtovanih akcijah britanskih sil. Britanske sile so se posledično umaknile v varovana območja, ki pa niso bila popolna zaščita pred napadi. Večina protiterorističnih akcij zaradi mednarodnih kritik, slabe gospodarske situacije doma in nekooperativnega prebivalstva Palestine, ni bila uspešnih. Irgun in Lehi sta v letih 1946 in 1947 preko svojih celic izvedla bombni napad na britansko ambasado v [[Rim]]u, nekaj bombnih napadov pa je bilo izvedenih tudi v Londonu, kar je Britance še dodatno demoraliziralo. V letu 1947 je bilo v Palestini stacioniranih že približno 10% vojaških sil britanskega imperija, kar je Palestino spremenilo v policijsko državo, stroški vodenja Palestine pa so vrtoglavo narasli. Velika Britanija je že oktobra 1946 začela z načrtom prenosa palestinskega vprašanja na [[OZN]] in začela z evakuacijo nenujnega osebja iz Palestine. Kot razlog za to je navedla neuspeh v mirovnih pogajanjih med Judi in Arabci.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Združeni narodi | date = 20. april 1949 | url = http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120612121846/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | url-status = dead }}</ref> Novonastala [[Organizacija združenih narodov]] je [[29. november|29. novembra]] 1947 sprejela [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ločitveni načrt]], ki je ozemlje Izraela razdelil na dve državi: eno judovsko in eno arabsko, v razmerju velikosti 56% : 44%. V izogib konfliktu glede statusa mesta Jeruzalem, je OZN kraj predvidel kot mednarodno nevtralno območje, s posebnim političnim nadzorom. Judovska stran je načrt sprejela, medtem ko je arabska stran načrt zavrnila. 1. decembra 1947 je arabski politični vrh razglasil trodnevni protest. Med tem časom so oborožene arabske tolpe napadale judovske tarče. Ko je judovska stran ob napadih pričela z obrambnimi napadi, je prišlo do državljanske vojne med Arabci in Judi. Vrhovni jeruzalemski [[mufti]], [[Haj Amin al-Husseini]] je arabske Palestince ob tem pozval k [[Džihad|sveti vojni]]: „Razglašam sveto vojno, bratje muslimani! Pobijte Jude! Vse jih pobijte!“<ref>{{navedi splet | title = Arabska stran zavrne načrt | publisher = Palestine Facts | date = 21. januar 2008 | url = http://www.palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100612231619/http://palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | url-status = dead }}</ref> S tem se je v Palestini začela petmesečna [[Palestinska vojna (1948)|palestinska državljanska vojna]] med Judi in lokalnim arabskim prebivalstvom, kasneje pa so se v spopade vključili tudi prostovoljci iz arabskih držav. Med tem časom se je zaradi akcij judovskih milic in pomanjkanja sredstev za uspešen odpor 250.000 Arabcev izselilo ali pa je bilo med državljansko vojno izseljenih. Britanske sile, ki so bile uradno določene za zagotavljanje reda in miru v Palestini, so spopade preprečevale le v manjši meri; večino aktivnosti so vložile v postopen umik osebja iz Palestine. 14. maja 1948, dan pred zaključkom britanskega mandata na ozemlju Izraela, je [[Judovska agencija]] razglasila neodvisnost dežele. Istega dne je bilo določeno ime dežele, ki je bilo prej zaradi nasprotujočih si predlogov nejasno.<ref>[http://muse.uq.edu.au/journals/israel_studies/summary/v003/3.1friling.html Razglasitev neodvisnosti]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zadnje britanske sile so Izrael zapustile 30. junija 1948. Naslednjega dne je pet arabskih držav – Egipt, Jordanija, Sirija, Libanon in [[Irak]] – napadlo Izrael in pričelo [[Arabsko-Izraelsko vojna 1948|Arabsko-Izraelsko vojno]]. [[Sudan]], [[Jemen]] in [[Saudska Arabija]] so v vojno vključenim arabskim deželam poslale svoje vojaške enote. Po letu dni vojaškega bojevanja je bilo sklenjenih več sporazumov, ki so določili začasne državne meje Izraela. [[Zahodni breg]] in arabska stran Jeruzalema sta bili priključeni Jordaniji, Egipt pa je prevzel začasni nadzor nad Gazo. Ozemlje Izraela se je povečalo za tretjino. 11. maja 1949 je bil Izrael sprejet v svet Združenih narodov. Med vojno je bilo iz območja Izraela izseljenih okoli 711.000 Arabcev. Status palestinskih beguncev danes ostaja glavno jedro spora v izraelsko-palestinskem konfliktu.<ref>{{navedi splet | title = Nature of the flashpont | publisher = Derek S. Reveron in Jeffrey Stevenson Murer | date = januar 2006 | url = http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-09-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110927160217/http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | url-status = dead }}</ref> V prvih letih obstoja države Izrael je dominantno vlogo v izraelski notranji politiki odigrala [[Delavska sionistična stranka (Izrael)|Delavska sionistična stranka]], pod vodstvom 1. predsednika Izraela [[David Ben Gurion|Davida Ben Guriona]]. V istem obdobju so sledile masovne imigracije Judov preživelih v holokavstu in v arabskih državah živečih Judov, kjer so se po ustanovitvi države pričeli vrstiti [[Antisemitizem|napadi]] na tam živeče Jude. Število prebivalcev se je iz 800.000 leta 1948, povečalo na dva milijona v letu 1958. Večina priseljencev je bila beguncev brez materialne imovine, ki so bili nastanjeni v začasnih kampih – leta 1952 je v teh živelo preko 10% prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www1.cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |title=Prebivalstvena struktura |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180515043846/http://cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |url-status=dead }}</ref> Potreba po rešitvi socialno-ekonomske stiske je vodila do podpisa sporazuma med Nemčijo in Izraelom. Ta je določal finančno nadomestilo za 500.000 preživelih judovskih beguncev, ki so po nacističnih razlastninjenjih ostali brez domov in materialne posesti. [[Slika:Adolf Eichmann takes notes during his trial USHMM 65268.jpg|thumb|Zgodovinsko sojenje Eichmannu.]] Izraelske oblasti so dodale, da finančno poplačilo za šest milijonov človeških žrtev, ne bo mogoče nikoli in v nobeni obliki. Sodelovanje med nemškimi in izraelskimi oblastmi je povzročilo množične proteste med Judi v Izraelu in po svetu. Ti so nasprotovali kakršnikoli ideji sodelovanja z Nemci ter nasprotovali nemškemu finančnemu poplačilu.<ref>{{navedi splet | title = Nemška odškodnina za Holokavst | publisher = Jewish Virtual Library | date = januar 1999 | url = http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Holocaust/reparations.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V obdobju petdesetih let dvajsetega stoletja je Izrael postal pogosta tarča palestinskih skrajnežev, ki so nasilne akcije izvajali po vzoru [[gverila|gverilcev]]. V letu [[1956]] se je Izrael pridružil tajni zvezi s [[Francija|Francijo]] in Veliko Britanijo, cilj pa je bil ponoven nadzor nad [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]]. Tega so nacionalizirali Egipčani in med drugim začeli s prepovedjo plovbe izraelskih ladij skozi prekop ter s tem odrezali izraelsko pristanišče Eilat na jugu države. Pod pritiskom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] se je bil Izrael prisiljen umakniti s Sueškega prekopa, kar je sprostilo mednarodni plovni promet po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in Sueškem kanalu.<ref>[http://history.sandiego.edu/GEN/20th/suez.html Sušeka kriza]</ref> V [[1960|šestdesetih]] letih je Izrael pod okriljem obveščevalne službe [[Mosad]] ujel nacističnega zločinca [[Adolf Eichmann|Adolfa Eichmanna]], ki je odločilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta in se je po 2. svetovni vojni skrival v [[Argentina|Argentini]].<ref>[http://www.nizkor.org/hweb/people/e/eichmann-adolf/ Adolf Eichmann]</ref> Sojenje je imelo pomemben vpliv na javno obravnavo holokavsta širom držav po svetu. Do danes Eichmann ostaja edina oseba usmrčena s strani izraelskih oblasti.<ref>{{navedi splet | title = Ministrstvo za pravosodje odgovarja Amnesty International-u | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. julij 1995 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Law/Legal%20Issues%20and%20Rulings/JUSTICE%20MINISTRY%20REPLY%20TO%201995%20AMNESTY%20INTERNATION | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Konflikti in mirovni procesi === [[Slika:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|right|Begin, Carter in Sadat ob podpisu mirovne pogodbe.]] Arabski nacionalisti pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]] so neprekinjeno zavračali priznanje države Izrael in pozivali k njenemu uničenju.<ref name="Šestdnevna vojna">{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |title=Šestdnevna vojna |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101227005238/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |url-status=dead }}</ref> Leta [[1967]] so Egipt, Sirija in Jordanija namestile številčne vojaške enote ob meji z Izraelom, izgnale mirovne sile Združenih narodov in blokirale izraelski dostop do Rdečega morja. Uradni Izrael je dejanja sosed prepoznal kot potencialno vojaško nevarnost in na njih odgovoril z vojaško opozorilno akcijo. Ta je pomenil začetek [[Šestdnevna vojna|šestdnevne vojne]], kjer je Izrael dosegel odločilno zmago, saj je tekom vojaške akcije zavzel [[Sinajski polotok]], Gazo, Zahodni Breg in [[Golansko višavje]]. Zelena linija, določena leta 1949, je postala administrativna meja med Izraelom in okupiranim ozemljem. Meje Jeruzalema so bile razširjene, po vojni so vključevale tudi vzhodni del mesta. Leta 1980 v Jeruzalemu sprejet zakon je ponovno določil predhodno mejo in pričel mednarodni spor glede statusa mesta Jeruzalem.<ref name="Šestdnevna vojna"/> Neuspeh združenih arabskih sil v vojaških akcijah zoper Izrael, je vodil v porast nasilnih dejanj separatističnih sil in posameznih aktivistov. Ena opaznejših je bila [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO), ki se je zavzemala za »oborožen boj, kot edini način osvoboditve ozemlja«.<ref>{{navedi splet | title = Medvladje | publisher = New York Post | date = 31. marec 2005 | url = http://www.nytimes.com/2005/03/13/magazine/13PALESTINIANS.html?_r=1&pagewanted=2/ | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih letih so palestinske oborožene skupine sprožile val napadov na izraelske tarče po svetu, vključujoč umor izraelskih tekmovalcev na [[Olimpijske igre 1972|olimpijskih poletnih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]]. Na umor 11 atletov je Izrael odgovoril z vojaško akcijo, kjer je izsledil odgovorne za napad in nanje izvršil atentat.<ref>[http://www.usatoday.com/life/movies/news/2005-12-21-munich_x.htm Munchen 1972]</ref> Med letoma 1969 in 1970 je bil Izrael vpleten v vojno z Egiptom.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/296740/Israel/219430/The-war-of-attrition Vojna trenj]</ref> [[Slika:Golda Meir2.jpg|thumb|right|Golda Meir, nekdanja izraelska premierka, je vodila državo med Jom Kipursko vojno.]] [[6. oktober|6. oktobra]] [[1973]], na praznik [[Jom Kipur]], ki velja za najsvetejši dan v judovski kulturi, so egiptovske in sirijske vojaške sile presenetile z močnim oboroženim napadom na Izrael. Vojna se je zaključila 26. oktobra, ko je Izrael uspešno premagal ter porazil vojski obeh držav, a utrpel močne civilne izgube. Notranja preiskava je zavrnila možnost krivde oblasti za vojno, a nejevolja javnosti, zaradi človeških izgub, je prisilila takratno izraelsko premierko [[Golda Meir|Goldo Meir]] v odstop.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Jomkipurska vojna | date = 5. oktober 2007 | url = http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/6/newsid_2514000/2514317.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Demokratične državne volitve v izraelski parlament ([[kneset]]) leta 1977 so pomenile poglaviten preobrat v zgodovini izraelske notranje politike, saj si je večino glasov in s tem politično oblast v državi pridobil [[Likud]], stranka s politične desnice. Istega leta je egipčanski predsednik [[Anvar Sadat]] obiskal Izrael in spregovoril pred parlamentom, kar je pomenilo prvo priznanje države Izraela s strani katere od arabskih držav.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/sadat.html Anwar El Sadat]</ref> V naslednjih dveh letih sta egiptovski predsednik in [[Menahem Begin]], takratni izraelski premier, podpisala dogovor in mirovno pogodbo. Izrael je v sklopu dogovora umaknil svoje sile s Sinajskega polotoka in se strinjal za začetek pogajanj za avtonomijo Palestine, ki je bila ob zadnji vojni določena z mirovno črto. Slednja še ni bila izvršena. 7. junija [[1981]] je Izrael z bombardiranji onemogočil delovanje nuklearnih reaktorjev v Iraku. Obveščevalna agencija Mosad je pred tem prejela podatke, da naj bi Irak območje uporabljal za razvoj vojaških sredstev zoper Izrael. Leta 1982 je Izrael posegel v [[Libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]] ter uničil vojaške baze, s katerih je palestinska osvobodilna fronta izstreljevala rakete na sever Izraela.<ref name="Libanonska vojna">[http://www.nytimes.com/1991/12/09/world/after-4-years-intifada-still-smolders.html Libanonska vojna]</ref> Posredovanje je pomenilo začetek [[Prva libanonska vojna|prve libanonske vojne]], ki je potekala med Libanonom in Izraelom. Po tej se je Izrael umaknil z večine libanonskih območij, do leta 2000 pa je vztrajal pri obmejni varnostni coni na jugu Libanona. Leta [[1987]] se je pričela [[Prva intifada]], palestinska vstaja zoper Izrael. Število nasilnih akcij je bilo v visokem porastu zlasti na okupiranih območjih. V naslednjih šestih letih je bilo ubitih več kot 1.000 ljudi, večina od teh Palestincev v medsebojnih notranjih spopadih. Med [[Zalivska vojna|Zalivsko vojno]] leta 1991 je večina Palestincev s palestinsko osvobodilno fronto na čelu, podpirala režim [[Sadam Husein|Sadama Huseina]] in iraške zračne napade na Izrael.<ref name="Libanonska vojna"/> [[Slika:Bill Clinton, Yitzhak Rabin, Yasser Arafat at the White House 1993-09-13.jpg|thumb|right|Rabin, Clinton in Arafat na srečanju v Beli hiši leta 1993.]] Leta 1992 je novi izraelski premier postal levičarski politik [[Jicak Rabin]] in skupaj z Delavsko stranko promoviral mirovne procese in kompromise s sosednjimi državami. Istega leta sta predsednik Izraela [[Šimon Peres]] in predsednik palestinske fronte [[Mahmud Abas]], v [[Oslo|Oslu]] podpisala mirovni sporazum, ki je zagotavljal palestinsko politično avtonomijo v Gazi in na Zahodnem bregu. Sporazum je s strani Palestincev pomenil priznanje izraelske države in njene pravice do obstoja ter končanje terorizma. Leta 1994 sta mirovni sporazum podpisala tudi Izrael in Jordanija, s čimer je Jordanija postala druga arabska država, ki je normalizirala odnose z Izraelom.<ref>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1994/rabin-bio.html Delovanje Jicak Rabina]</ref> Začetno arabsko odobravanje ob podpisu sporazuma je bilo načeto z incidentom v [[Hebron]]u, kjer je izraelski ekstremist v [[Mošeja|mošeji]] (nekdanji sinagogi) ubil več ljudi. Neodobravanje se je stopnjevalo s slabšanjem ekonomskih razmer v državi ter nadaljevanjem naseljevanj judovskih območij na območju Zahodnega brega in Gaze.<ref>{{Navedi splet |url=http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |title=Incident v Hebronu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100613002505/http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |url-status=dead }}</ref> Na drugi strani pa je izraelsko odobravanje splahnelo z nadaljevanjem palestinskih samomorilnih akcij. V teh je med letom 1992 in 1999 umrlo preko 135 judovskih civilistov. Med zapuščanjem mirovnega shoda novembra 1995 je mladi judovski ekstremist Jigal Amir streljal na Jicaka Rabina in ga ubil. Atenat je šokiral izraelsko javnost.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/Yitzhak+Rabin.htm Napad na Rabina]</ref> [[Slika:Hussein Clinton Rabin.jpg|thumb|left|Husein, Clinton in Rabin ob sklenitvi mirovne pogodbe.]] Konec devetdesetih let se je Izrael pod vodstvom [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjaha]] umaknil iz Hebrona. Ob tem je bil podpisan sporazum, ki je na območju dajal polno avtoriteto palestinski strani.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Peace/wye.html Sporazum]</ref> Leta 1999 izbran premier Ehud Barak, je umaknil vojaške sile z juga Libanona in nadaljeval pogajanja s palestinsko stranjo, pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]]. Leta 2000 se je z njim sestal tedanji ameriški predsednik [[Bill Clinton]]. Izraelska stran je takrat ponudila predlog ustanovitve neodvisne palestinske države, kar pa je Arafat zavrnil. Po neuspelih pogajanjih se je pričela [[Druga intifada]], ko se je število palestinskih samomorilnih napadov znatno povečalo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |title=Druga intifada |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160331231836/http://mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |url-status=dead }}</ref> Na izrednih volitvah leta 2001 je bil za premierja izvoljen [[Ariel Šaron]]. Ta je pričel z dokončnim enostranskim umikom izraelskih sil z območja Gaze. V istem času se je pričela gradnja varnostnega zidu med Zahodnim bregom in izraelskim teritorijem. Julija 2006 je [[Hezbollah|Hezbolah]] pričel z obstreljevanjem in raketiranjem judovskih naseljih na severu Izraela, pri čemer sta bila ubita dva človeka. Incident je zanetil mesec dni trajajočo [[Druga libanonska vojna|Drugo libanonsko vojno]].<ref>{{navedi splet | title = Druga libanonska vojna | publisher = Haaretz | date = 13. julij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-06-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090602063142/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | url-status = dead }}</ref> Maja 2008 je Izrael javno oznanil, da že leto dni tečejo mirovna pogajanja s Sirijo s posredništvom [[Turčija|Turčije]]. Po »končanju ognja« med Izraelom in palestinsko stranjo, je [[Hamas]] julija 2008 pogajanja enostransko prekinil in pričel z raketiranjem judovskih naselij na osrednjem delu Izraela v bližini Gaze. Izrael je na napade odgovoril z ofenzivo Gaze, ki je trajala med decembrom 2008 in januarjem 2009. V pričetku januarja je Izrael napovedal obsežno akcijo na območju Gaze, kjer so uničili glavne vojaške postojanke Hamasa ter zajeli več pomembnih pripadnikov Hamasovih sil. V sledečih dneh se je Izrael pričel umikati z območja Gaze.<ref>{{navedi splet | title = Umik iz Gaze | publisher = Haaretz | date = 29. januar 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090206232210/http://haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | url-status = dead }}</ref> == Geografija == [[Slika:Satellite image of Israel in January 2003.jpg|thumb|100px|right|Satelitski posnetek Izraela.]] Izrael leži ob vzhodnem delu Sredozemskega morja in meji na Libanon na severu, na Jordanijo na vzhodu, Sirijo na severovzhodu in na Egipt na jugozahodu. Celotno ozemlje, vključno zasedena območja med šestdnevno vojno, meri 20.770&nbsp;km². 2 % površine prekriva voda. Celotno pravno območje z [[Golansko višavje|Golanskim višavjem]] in vzhodnim Jeruzalemom, znaša 22.072&nbsp;km². Skupna površina izraelskega teritorija in Zahodnega brega ter Gaze – slednja premoreta lastno samoupravo, znaša 27.799&nbsp;km².<ref>[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/iltoc.html Geografija Izraela]</ref> Kljub majhni površini, Izrael premore različna naravno-geografska področja. Jug države zavzema [[Negevska puščava]], medtem ko so na severu hribovita in gorska območja Golanskega višavja, [[Galileja|Galieje]] in [[Karmel]]a. Zahod države meji na sredozemsko morje; ob obali živi preko 70 % izraelske populacije. Vzhod države meji na nižinsko raven na meji z Jordanijo. Območje je del 6500 kilometrov dolge tektonske prelomnice, ki ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]] tvori najnižjo kopensko točko na [[Zemlja|Zemlji]], več kot 400 metrov pod običajno morsko gladino. Jug dežele se zaključi z [[Akabski zaliv|Akabskim zalivom]], ki je del [[Rdeče morje|Rdečega morja]]. V Izraelu in na Sinajskem polotoku so edinstveni erozijski krogi ''({{jezik-he|makhteshim}})'', ki tvorijo obsežne zemeljske kraterje. Največji med njimi, [[Makhtesh Ramon]] v Negevski puščavi, obsega 40 kilometrov dolgo in 8 kilometrov široko območje. Naravovarstveno poročilo navaja, da ima Izrael največje število rastlinskih posebnosti v svetu, neozirajoč se na velikost dežele.<ref>{{navedi splet | title = Biološka ogroženost | publisher = Haaretz | date = 2. junij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2008-07-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080708140159/http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Mount of Beatitudes View Sea of Galilee Golan 200704.JPG|thumb|left|Galilejsko jezero, pomemben vir vode.]] Temperature v Izraelu močno nihajo, zlasti pozimi. V hribovitih in gorskih območjih so nizke temperature, izrazit veter, večkrat tudi sneg. Na tem območju je večje zimsko smučarsko središče. V Jeruzalemu v povprečju sneži vsaj enkrat med zimo. Obalni središči, Tel Aviv in [[Haifa]], imata izrazito sredozemsko podnebje z zmerno hladnimi, deževnimi zimami in dolgimi, vročimi poletji. Najvišja temperatura v Aziji (53,7&nbsp;°C) je bila izmerjena v Izraelu leta 1942, na severu jordanske nižine.<ref>[http://members.iinet.net.au/~jacob/worldtp.html Najvišja temperatura v Aziji]</ref> Med majem in septembrom je dež redek. Ob nezadostnih količinah pitne vode je Izrael razvil več varčevalnih tehnik za izkoriščenje vode. Ena od teh je tehnika kapljičnega [[namakanje|namakanja]] obdelovalnih površin. Velik del Izraelcev sončno energijo izkorišča za solarno ogrevanje bivalnih površin, s čimer je Izrael vodilen med deželami v svetu po izkoristku [[sončna energija|sončne energije]] na prebivalca.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |title=Solarna energija v Izraelu |accessdate=2012-06-28 |archive-date=2011-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110822052730/http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |url-status=dead }}</ref> == Politična ureditev == [[Slika:Knesset Building (South Side).JPG|thumb|right|Kneset, izraelski parlament.]] Izrael deluje v okviru [[Parlamentarni sistem|parlamentarnega sistema]] kot [[Demokracija|demokratična]] [[republika]] s splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna ureditev |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Predsednik Izraela]] je glavni voditelj v državi, a so njegove dolžnosti omejene in večinoma le protokolarnega značaja. Parlamentarni poslanec (navadno vodja največje stranke), ki ga podpre večina v parlamentu, je izvoljen za premierja. Premier je voditelj vlade in državnega kabineta. Izrael zastopa 120 poslancev, ki zasedajo v [[kneset]]u. Sedeži v knesetu se [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalno]] razdelijo po [[Volitve|volitvah]], kjer je za vstop stranke v parlament potreben minimum 2 % glasov. Parlamentarne volitve se izvedejo vsaka štiri leta; toliko traja posamičen mandat. Neuspešna tvorba koalicije ali izglasovanje nezaupnice pogosto predhodno razrešita parlament, nakar so izvedene predčasne volitve. Povprečno trajanje mandata izraelskega parlamenta znaša 22 mesecev. Mirovni procesi, vloga religije v državi in politični škandali so povzročili že številne razpade koalicij in ponovne predhodne volitve.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalovitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Temeljno [[pravo]] Izraela sestavlja [[nepisana ustava]]. V letu 2003 je Kneset pričel osnovati pisano in kodificirano ustavo. [[Slika:Israeli supreme court building nightshot.JPG|thumb|right|Vrhovno sodišče Republike Izrael.]] Izrael ima tri-stopenjsko [[sodišče]]. Najnižja so okrajna sodišča, locirana v večini mest po državi. Nad njimi so okrožna sodišča, ki služijo kot prizivna sodišča in prvostopenjska sodišča. Nahajajo se v šestih državnih okrožjih. Tretje in najvišje sodišče predstavlja vrhovno sodišče, s sedežem v Jeruzalemu. Ima dvojno vlogo: najprej je najvišje in vrhovno sodišče države. Drugo, kot sodišče zadnje stopnje, dovoljuje posameznikom; državljanom in nedržavljanom, vlaganje prošnje oziroma ponovnih zahtev sodnih postopkov zoper državne oblasti.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Branches%20of%20Government/Judicial/The%20Judiciary-%20The%20Court%20System Ureditev sodišč v Republiki Izrael]</ref> Izraelski pravni sistem združuje angleško pravo, civilno pravo in judovsko pravo. Temelji na načelu stare decisis (precedens) in na adverzialnem sistemu, kjer obe strani predložita dokaze pred sodišče. Sodbo določijo profesionalni razsodniki in izvedenci in ne porota civilnih državljanov. [[Poroka|Poroke]] in [[razveza|ločitve]] sodijo pod pristojnost verskih sodišč: judovskih, muslimanskih, krščanskih in za [[Druzi|Druze]]. Odbori in komisije, katere predstavljajo člani Kneseta, vrhovno sodišče in člani sodišč, izberejo sodnike.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Judiciary-+The+Court+System.htm Sodni sistem Republike Izrael]</ref> Temeljno pravo, ki se nanaša na človeško dostojanstvo in svobodo, ščiti in varuje človeške pravice in svoboščine. Glede na upoštevanje človekovih svoboščin in političnih pravic, je bil Izrael s strani mednarodne organizacije [[Freedom House]] ocenjen kot »svobodna dežela«,<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Israel |publisher=[[Freedom House]] |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2009-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212170535/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |url-status=dead }}</ref> območja pod nadzorom palestinskih oblasti pa so bila ocenjena kot »nesvobodna«.<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Palestinian Authority-Administered Territories [Israel] |publisher=Freedom House |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2010-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100116073526/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |url-status=dead }}</ref> Človekoljubne organizacije, kot je [[Amnesty International]], pogosto kritizirajo Izrael v primeru vojnih stanj med Izraelom in sosednjimi deželami. Svoboščine omogočajo ustanovitve neodvisnih skupin, ki kritično obravnavajo morebitne kršitve demokratičnih načel. Ena od teh je B'Tselem, izraelska organizacijo za človekove pravice. === Upravna okrožja === [[Slika:Israel districts.png|thumb|100px|right|Upravna območja.]] Izrael je razdeljen na šest glavnih upravnih območij, znanih tudi pod imenom ''mehozot''; okrožja Center, Haifa, [[Jeruzalem]], Sever, Jug in [[Tel Aviv]]. Ta so nadaljnje individualno razdeljena na petnajst okrajev. Skupno devetdeset okrajev se naravno deli na petdeset naravno-geografskih regij. V statističnem smislu je država razdeljena na tri metropolitska območja; Tel Aviv in [[Guš Dan]] (3.150.000 milijona prebivalcev), Haifa (1.000.000 prebivalcev) in [[Beer Ševa]] (531.600 prebivalcev). Največje mesto v državi, tako v smislu prebivalstva kot po velikosti območja, je Jeruzalem s 732.100 prebivalci. Razteza se na 126&nbsp;km². Sledijo Tel Aviv (384.6000), Haifa (267.000) in [[Rišon le Zion]] (222.3000).<ref>[http://www.cbs.gov.il/population/new_2007/table3.pdf Lokalne skupnosti]</ref> === Zasedena območja === Leta 1967, med šestdnevno vojno, je Izrael prevzel nadzor nad Zahodnim bregom, vzhodnim delom Jeruzalema, Gazo in Golansko višavje. Prevzet je bil tudi začasen nadzor nad Sinajskim polotokom, ki pa je bil vrnjen Egiptu leta 1979 v sklopu mirovne pogodbe. Med zasedbo so na vsakem od ozemelj nastale judovske naselbine, naseljene z izraelskimi prebivalci. Izrael je na območju Golanskega višavja in vzhodnega Jeruzalema uveljavil civilni zakonik, s katerim je omenjena ozemlja uradno priključil kot del države in ponudil tamkajšnjim prebivalcem (tako Judom kot ostalim) možnost pridobitve državljanstva, v kolikor so za to zaprosili. Nasprotno je Zahodni breg ostal pod vojaškim nadzorom, medtem ko so Palestinci in mednarodna skupnost na območju Gaze videli možnost nastanka neodvisne države. Organizacija združenih narodov je polnopravno priključeni območji označila za neveljavni ter jih še danes priznava kot okupirana območja.<ref>{{Navedi splet |url=http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |title=Status območij |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2006-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061001183247/http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Map of Israel, neighbours and occupied territories-V3-en.png|thumb|100px|right|Zemljevid s prikazom območja Izraela, Zahodnega brega in Gaze.]] Status vzhodnega dela mesta Jeruzalem predstavlja eno od glavnih ovir nadaljevanja mirovnih procesov med uradnim Izraelom in predstavniki palestinske oblasti. Organizacija združenih narodov je sporna območja uvrstila v varnostno resolucijo, katera od Izraela zahteva umik izraelskih sil z območij. To naj bi po sklepu omogočilo normaliziranje odnosov z arabskimi državami.<ref>{{navedi splet | title = „Olmert pripravljen deliti zemljo v zameno za mir“ | publisher = Ynet News | date = 12. junij 2006 | url = http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3340641,00.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Zahodni breg je bil priključen Jordaniji leta 1948, čemur je sledila arabska zavrnitev možnosti oblikovanja dveh neodvisnih držav na območju: judovske in arabske. To priključitev je priznala le Velika Britanija, po tej pa so politični nadzor nad območjem dobile palestinske sile. Zahodni breg je Izrael okupiral leta 1967 med šestdnevno vojno. Večinsko prebivalstvo predstavljajo arabski Palestinci, kar vključuje begunce, ki so domove zapustili ali bili primorani zapustiti med vojno leta 1948.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |title=Vojni begunci |accessdate=2005-04-09 |archive-date=2005-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050409071314/http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |url-status=live }}</ref> Od izraelske okupacije leta 1967 do leta 1993 so bili prebivalci pod izraelsko vojaško oblastjo. Od mirovnega dogovora leta 1993 pa je nadzor nad večino krajev na Zahodnem bregu prevzela Palestinska samouprava. Izrael od takrat ohranja le delen vojaški nadzor, ki se je v preteklosti okrepil med obdobji vojn in palestinskih nasilnih vstaj. V odgovor na povečane nasilne akcije s strani palestinskih skrajnežev zoper izraelske civiliste tekom Druge intifade se je pričel graditi varnostni zid, ki ločuje Izrael od Zahodnega brega. Ta je zgrajen delno, v prekinjenih fazah.<ref>{{navedi splet | title = Varnostni zid | publisher = Odbor za gradnjo zidu | date = 22. februar 2004 | url = http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-10-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131003072906/http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | url-status = dead }}</ref> Območje Gaze je Egipt okupiral med letoma 1948 in 1967, med letoma 1967 in 2005 pa je nadzor nad območjem prevzel Izrael. Leta 2005 je Izrael v sklopu mirovnega dogovora z območja Gaze pričel izseljevati izraelske državljane in prazniti judovske naselbine. Umaknjene so bile tudi izraelske vojaške sile. Ohranja pa nadzor nad zračnimi in pomorskimi silami na območju Gaze ter občasno tja pošilja vojaške enote. Sporazum med Izraelom, [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Egiptom in palestinskimi oblastmi je predvideval odprtje meje med Gazo in Egiptom. Izvolitev radikalne palestinske politične stranke Hamas, je uresničitev sporazuma otežila, zaradi česar je meja med Egiptom in Gazo večino časa ostala zaprta. Notranji nadzor, od prvih samostojnih volitev v Gazi, ohranja Hamas. Ta je ostale politične stranke prepovedal, zato Hamas ohranja popoln politični nadzor v tej palestinski entiteti.<ref>{{navedi splet | title = Naselje Gaza | publisher = B'Tselem | date = 30. julij 2007 | url = http://www.btselem.org/english/Gaza_Strip/20070730_Joint_call_to_open_Rafah_Crossing.asp | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Mednarodni odnosi === Izrael ima vzpostavljene [[Diplomacija|diplomatske]] odnose s 161 državami sveta ter ima 94 diplomatskih misij po svetu.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/About%20the%20Ministry/Diplomatic%20missions/Israel-s%20Diplomatic%20Missions%20Abroad Izraelski diplomatski odnosi]</ref> Od držav članic [[Arabska liga|Arabske lige]] imajo le tri normaliziran odnos z Izraelom; Egipt in Jordanija s podpisom mirovnega sporazuma leta 1979 oziroma leta 1994, ter [[Mavretanija]], ki se je leta 1999 odločila za poln diplomatski stik. Dve ostali članici arabske lige, [[Maroko]] in [[Tunizija]], ohranjata z Izraelom delne diplomatske stike. Ti so bili zaostreni ob začetku Druge intifade leta 2000. Od leta [[2003]] so vezi z Marokom okrepljene, državo pa je obiskal tudi izraelski zunanji minister.<ref>{{navedi splet | title = Srečanje ministrov Izraela in Maroka | publisher = BBC News | date = 2. september 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/3202767.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Zaradi vojne v Gazi leta 2009, so Mavretanija, [[Katar]], [[Bolivija]] in [[Venezuela]] zamrznile politične in ekonomske vezi z Izraelom.<ref>{{navedi splet | title = Razrahljanje odnosov | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po izraelskem pravu, so Libanon, Sirija, Saudova Arabija, Irak in Jemen, pojmovane kot ne-prijateljske države. Teh izraelski državljani ne morejo obiskati brez pritrditve notranjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot+din+israeli0304.htm |title=Obvestilo ministrstva |accessdate=2012-08-05 |archive-date=2007-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070701072212/http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot%2Bdin%2Bisraeli0304.htm |url-status=dead }}</ref> Od leta 1995 je Izrael član skupine za [[Mediteranski dialog]], katere cilj je pospeševanje sodelovanja med sedmimi državami. [[Slika:Sharon Bush 20030729.jpg|thumb|right|Sharon in Bush ob srečanju leta 2003.]] Zunanji odnosi z ZDA, [[Turčija|Turčijo]], Nemčijo, Veliko Britanijo in [[Indija|Indijo]] so za Izrael politično in ekonomasko zelo pomembni. Združene države so kot prve priznale Izrael kot neodvisno državo, čemur je sledila [[Sovjetska zveza]]. Združene države na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ohranjajo najmočnejše vezi z Izraelom, zaradi »skupnih demokratičnih vrednot, verskih sorodnosti in varnostnih interesov«.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Center za obrambo | date = 19. oktober 2009 | url = http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-02-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110205011800/http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | url-status = dead }}</ref> Obojestranski dobri odnosi in skupni interesi so zastopani na več področjih, ZDA pa nastopajo kot posrednik v mirovnih dialogih med izraelsko in arabsko stranjo. Pogledi med državama se najbolj razhajajo v nekaterih spornih vprašanjih, med katere sodijo status Golanskega višavja, status mesta Jeruzalem in judovskih naselij na zasedenih območjih.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalowitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izrael in Turčija sta vzpostavila polne diplomatske odnose leta 1991, že od razglasitve neodvisnosti Izraela pa je Turčija sodelovala z državo. Muslimanske države v regiji, s katerimi ima Turčija dober prijateljski odnos, so v preteklosti večkrat od Turčije zahtevale oslabitev stikov z Izraelom. Po vojni v Gazi leta 2009 so se odnosi med državama nekoliko ohladili.<ref>{{navedi splet | title = Ohlajanje odnosov med državami | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Nemčija in Izrael trdno sodelujeta na znanstvenem in izobraževalnem področju, ohranjata pa tudi tesne vezi na gospodarskem in vojaškem področju. Indija je vzpostavila poln diplomatski stik z Izraelom leta 1992. Državi od takrat sodelujeta na kulturnem in vojaškem področju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |title=Odnosi Indije in Izraela |accessdate=2002-02-28 |archive-date=2002-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020228151609/http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |url-status=dead }}</ref> Velika Britanija ohranja močne diplomatske odnose z Izraelom vse od njegove ustanovitve dalje. Leta 2007 sta Izrael dvakrat obiskala visoka predstavnika britanske vlade. Odnosi med državama so se okrepili v času mandata [[Tony Blair|Tonyja Blaira]], ki si je prizadeval za ureditev vprašanja razglasitve neodvisne palestinske države. Razlog za čvrstost odnosov med državama se lahko pripisuje britanskemu mandatu nad Palestino pred razglasitvijo neodvisne dežele Izrael. Iran je z Izraelom ohranjal diplomatski stik le določen čas. Po [[Iranska revolucija|Iranski revoluciji]] je Iran preklical priznanje obstoja izraelske države.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |title=Iranska revolucija |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100715113345/http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |url-status=dead }}</ref> == Vojska == [[Slika:Israeli air force F-16I.jpg|thumb|right|210px|[[F-16]] izraelskih zračnih sil]] [[Slika:Merkava4 MichaelMass01.jpg|thumb|right|210px|Glavni bojni tank [[Merkava]]]] Izraelske obrambne sile sestavljajo tri osrednje enote: vojska, zračne sile in mornarica. Obrambne sile so bile ustanovljene leta 1948, med Arabsko-Izraelsko vojno, z združenjem dveh obrambnih sil, ki sta delovali pred razglasitvijo države. IDF je povezan z vojaškim obveščevalnim uradom, ki deluje z [[Mosad]]om. Obrambne sile so v svoji kratki zgodovini obstoja posredovale v več vojnah in konfliktih ob mejnih območjih. Število in uspešnost vojaških posredovanj izraelske obrambne sile uvršča v vrh najbolj izurjenih in uspešnih vojaških sil sveta.<ref>{{navedi splet | title = Izraelske obrambne sile | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 13. marec 2009 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Israel+Defense+Forces+-IDF-.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Večina Izraelcev vstopi v vojsko z dopolnjenim osemnajstim letom starosti. Moški služijo tri leta, ženske pa dve leti obveznega vojaškega roka. Po odsluženem roku imajo moški status rezervista, s čimer so vsako leto primorani izpolniti nekaj tednov vojaške obveznosti. Status rezervista preneha po dopolnjenem štiridesetem letu starosti. Nasprotno je med ženskami, kjer je večina oproščena statusa rezervistke. Arabski državljani (z izjemo Druzov) in tisti, ki neprenehoma opravljajo verske študije ([[ortodoksni Judje]]), so oproščeni služenja vojaškega roka. Status ortodoksnih Judov, ki praviloma ne opravljajo vojaškega služenja, je predmet številnih polemik.<ref>{{navedi splet | title = Vojaški rok | publisher = Haaretz | date = 16. maj 2008 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20071001050353/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | archivedate = 2007-10-01 | url-status = live }}</ref> Vsi tisti, ki so oproščeni služenja vojaškega roka, lahko tega nadomestijo s služenjem v bolnišnicah, šolah, dobrodelnih organizacijah in ostalih ustanovah. S tovrstnim programom imajo obrambne sile približno 168.000 aktivnih vojakov in 408.000 rezervistov.<ref>[http://books.google.si/books?id=1Ae392LM0ZUC&pg=PA152&lpg=PA152&dq=israel+408.000+reservists&source=bl&ots=2b0SUV9MdJ&sig=ev8DqoegxVGbZk_O8Z733T38uM8&hl=sl&ei=yDZ3S56iDsX54Aa774WuCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAcQ6AEwAA#v=onepage&q=&f=false Statistika vojske]</ref> Državne vojaške sile slonijo na visoko razvitem tehnološkem vojaškem sistemu, izdelanem v glavnem v Izraelu, nekaj orožja pa je tudi uvoženega. Najpomembnejši vojaški sponzor uvoza vojaške opreme so ZDA. Med letoma 2008 in 2017 bodo ZDA po pričakovanjih Izraelu namenile 30 milijard [[Ameriški dolar|dolarjev]] vojaške pomoči.<ref>{{navedi splet | title = Vojaška pomoč Izraelu | publisher = New York Times | date = 23. september 2008 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html?_r=1 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Država premore najbolj razvit vojaški sistem zračnih izstrelkov. Po jomkipurski vojni je Izrael razvil mrežo obveščevalnih [[satelit]]ov, katerih namen je pridobivanje strateško pomembnih informacij. Sistem teh je eden izmed skupno sedmih uspešno delujočih na svetu. Izrael je razvil [[glavni bojni tank]] [[Merkava|Merkavo]]. Vse od ustanovitve dalje, je Izrael vlagal znaten delež [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] v namen obrambe. Leta 1984 je bilo v vojaške namene zagotovljenih 24% celotnega BDP-ja, do danes pa je število padlo na 7,3 %.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Vojna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> V mednarodni politični javnosti se pojavljajo ugibanja, ali Izrael poseduje jedrsko orožje. Država namreč ni podpisnica [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja]]. Zoper jedrske zmogljivosti ohranja lastno politiko nadzora.<ref>{{navedi splet | title = Jedrsko orožje | publisher = Mednarodni inštitut za jedrsko anatomijo| date = 27. julij 2004 | url = http://www.iaea.org/NewsCenter/Transcripts/2004/alahram27072004.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po Zalivski vojni leta 1991, ko je Irak zračno napadel Izrael, je v veljavo stopil zakon, ki gospodinjstva obvezuje, da je vsaj ena izmed sob neprepustna za kemične in biološke substance.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |title=Stanovanjski vodič |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080406045307/http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |url-status=dead }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Ranat gan.jpg|thumb|right|Ramat Gan, poslovno središče države.]] Izrael velja za eno najrazvitejših azijskih držav v [[Ekonomija|ekonomskem]] in [[Industrija|industrijskem]] smislu. V zahodnem delu Azije zaseda tretje mesto po višini BDP na prebivalca (za Turčijo in Saudsko Arabijo: izvoznico [[Nafta|nafte]]).<ref>[http://www.doingbusiness.org/economyrankings/default.aspx?regionid=4 Ekonomska analiza]</ref> Ima drugo najvišje število mladih inovativnih podjetij (takoj za ZDA). Premore tudi največje število podjetij izven [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki kotirajo na ameriški [[Borza|borzi]]. V letu 2008 je imel Izrael štirideseti najvišji BDP na globalni ravni ter dvaindvajseti najvišji BDP v razmerju na prebivalca. Skupni domači proizvod je dosegel 232,7 milijard dolarjev, kar na prebivalca v letnem razmerju znaša 33.299 dolarjev.<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2008/01/weodata/weorept.aspx?sy=2008&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=436&s=NGDP_R%2CNGDP_RPCH%2CNGDP%2CNGDPD%2CNGDP_D%2CNGDPRPC%2CNGDPPC%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CPCPI%2CPCPIPCH%2CPCPIE%2CPCPIEPCH%2CLUR%2CLE%2CLP%2CGGB%2CGGB_NGDP%2CBCA%2CBCA_NGDPD&grp=0&a=&pr1.x=38&pr1.y=7 Izraelska ekonomska statistika]</ref> V letu 2007 je bil Izrael povabljen v [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (OECD), ki podpira sodelovanje med državami, ki si prizadevajo za demokratična načela in delujejo v sklopu svobodnega trga. Nacionalna valuta, [[izraelski novi Šekel]], je uvrščen med sedemnajst prosto konvertibilnih valut.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |title=Izraelski šekel |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110501090425/http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |url-status=dead }}</ref> Ob skromnih naravnih virih je Izrael razvil močan [[Agrikultura|agrikulturni]] in [[Industrija|industrijski]] sektor. Že od začetka je zlasti kmetijska pridelava usmerjena v izrazito samooskrbno pridelavo ([[kibuc]]i). Najpomembnejši uvozni izdelki v Izrael so fosilna goriva, različne surovine ter vojaška oprema. Skupni uvoz je v letu 2006 dosegel 47,8 milijard dolarjev. Glavni izvoz predstavljajo [[sadje]], [[zelenjava]], [[Farmacija|farmacevtski]] izdelki, računalniška oprema, kemikalije, vojaška tehnologija in [[diamant]]i. Skupni izvoz je leta 2006 dosegel 42,86 milijard dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:2 Shekel coin.jpg|thumb|right|Kovanec v vrednosti dveh šekelov.]] Izrael je globalno najuspešnejša država v ohranjanju voda in v uporabi geotermalne energije.<ref>{{navedi splet | title = Ohranjanje voda v Izraelu | publisher = Jerusalem Report | date = 28. maj 2007 | url = http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101203201426/http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | url-status = dead }}</ref> Po razvijanju tehnologije, katera temelji na nizki porabi energije, po uspešnem razvijanju komunikacijskih sredstev ter software opreme ter znanosti, je Izrael primerljiv s t. i. Silicijevo dolino v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |title=Razvojne strategije |accessdate=2007-03-10 |archive-date=2007-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310182650/http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |url-status=live }}</ref> Prvi [[Intel]]ovi in [[Microsoft]]ovi raziskovalni in razvojni centri, postavljeni izven ZDA, so bili zgrajeni v Izraelu. Podjetjema je sledilo še več drugih uglednih (Motorola, IBM, Cisco Sytems, ...), ki so v Izraelu zgradili podjetja pod lastnim okriljem. Leta 2007 je podjetje Berkshire Hathaway, ameriškega milijarderja Warrena Buffeta kupilo izraelsko podjetje Iscar v vrednosti 4 milijarde dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |title=Podjetje Iscar |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510015526/http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |url-status=dead }}</ref> Od 1970-ih dalje Izrael prejema ekonomsko podporo ZDA. V letu 2007 so ZDA odobrile posojilo v vrednosti 30 milijard dolarjev za dobo naslednjih desetih let.<ref>{{navedi splet | title = Državno posojilo | publisher = New York Times | date = 17. avgust 2007 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html | accessdate =13. februarja 2010}}</ref> === Turizem === [[Turizem]], zlasti verski turizem, tvori pomembno vejo nacionalne industrije. Ugodne klimatske temperature, v povezavi z mediteranskimi plažami, ki so v glavnem peščene, tvorijo drug pomemben dejavnik, ki privablja turiste. Med pomembnejše motive za turistični obisk dežele sodijo še bogata arheološka središča, kulturno-zgodovinska in verska središča ter široka geografska razprostranjenost. Varnostne težave pogosto vodijo do upada števila tujih turistov, a je v zadnjih letih število turistov ponovno v porastu. V letu 2008 je Izrael obiskalo nekaj več kot tri milijone tujih turistov.<ref>{{navedi splet | title = Obisk Papeža | publisher = Haaretz | date = 9. marec 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-04-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090417072012/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | url-status = dead }}</ref> == Transport == [[Slika:Israel 3 023 Israelic Aeroplane.jpg|thumb|right|Letališče Ben Gurion]] Izrael ima 18.096 kilometrov asfaltiranih cest in 2,4 milijona registriranih osebnih vozil, kar je relativno malo, v primerjavi z ostalimi razvitimi državami. <ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_12.pdf Državni statistični urad]</ref> Na rednih avtobusnih progah vozi 5.715 avtobusov. Skupna dolžina železnic je 949 kilometrov, te pa so v lasti države.<ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_05.pdf Državni statistični urad]</ref> [[Slika:PikiWiki Israel 4237 Egged bus in Jordan river.JPG|thumb|left|''Egged'', največji nacionalni avtobusni prevoznik.]] V Izraelu se nahajata dve mednarodni letališči. Največje in najpomembnejše je Mednarodno letališče Ben Gurion, v bližini Tel Aviva. Leta 2008 je slednje štelo preko 11,5 milijona potnikov, izbrano pa je bilo za najboljše letališče na območju Bližnjega vzhoda.<ref>{{navedi splet | title = Ben Gurion najboljše letališče bližnjega vzhoda | publisher = Globes | date = 10. marec 2009 | url = http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101226035622/http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | url-status = dead }}</ref> Drugo mednarodno letališče Ovda, opazno manjše, je na jugu v okolici Eilata. Širom države je več manjših letališč, ki služijo za notranji zračni promet. Pristanišče Haifa je najstarejše na sredozemski obali, medtem ko je pristanišče Ašdod eno redkih pristanišč z izrazito poglobljenim morskim dnom, ki je bilo zgrajeno na odprtem morju. Nekoliko manjše pristanišče Eilat je na jugu države ob Rdečem morju in služi zlasti za trgovanje z daljnim vzhodom.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Economy/eco8.html Transport v Izraelu]</ref> == Znanost in izobraževanje == [[Slika:Weizmann accelerator.jpg|thumb|right|Inštitut za znanost Weizmann]] Izrael ima v povprečju najdaljše obdobje šolanja na prebivalca v regiji jugozahodne Azije. Skupaj z [[Japonska|Japonsko]] zaseda drugo mesto (za [[Južna Koreja|Južno Korejo]]) v celotni azijski regiji po najdaljšem obdobju šolanja.<ref>{{navedi splet | title = Primerjava državnih statistik | publisher = Unesco | date = 2008 | url = http://www.unesco.org/education/docs/EN_GD2004_v2.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V regiji ima Izrael najvišjo stopnjo pismenosti.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Združeni narodi | date = 2005 | url = http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070702184520/http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | url-status = bot: unknown }}</ref> Državni zakon o izobraževanju, izdan leta 1953, priznava pet tipov šol: javne sekularne, javne verske, ultra ortodoksne, arabske šole ter šole v zunanjih naselbinah. Največjo skupino tvorijo javne sekularne šole, katere obiskuje večina judovskih in ne-arabskih otrok. Večina Arabcev v Izraelu pošilja otroke v arabske šole, kjer pouk poteka v arabščini.<ref>[http://www.eric.ed.gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini.jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED308134&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED308134 Šolski sistem]</ref> Izobraževanje je zakonsko obvezno med tretjim in osemnajstim letom starosti.<ref>{{navedi splet | title = Povišanje obdobja nujnega šolanja | publisher = Haaretz | date = 19. junij 2007 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-10-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071001043810/http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | url-status = dead }}</ref> Šolanje je razdeljeno na tri stopnje: osnovno šolanje (prvi do šesti razred), srednjo šolo (sedmi do deveti razred) ter višjo šolo (deseti do dvanajsti razred). Višja šola se zaključi z nacionalnim šolskim preizkusom (''bagrut''). Obvezni predmeti za preizkus so [[matematika]], religiozni pouk, hebrejščina in literatura, angleščina, [[zgodovina]] in državljanska vzgoja. V muslimanskih in krščanskih šolah ter v šolah Druzov je religiozni pouk ustrezno prirejen. V letu 2003 je več kot polovica tistih, ki so zaključevali šolanje, opravila nacionalni preizkus.<ref>{{navedi splet | title = Nacionalni preizkus znanja | publisher = Oseus Europe | date = 1996 | url = http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2017-09-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170915073741/http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Givat ram entrance night 1.jpg|thumb|right|Vhod v kampus Hebrejske univerze v Jeruzalemu.]] Osem javnih izraelskih univerz je ločenih od države. [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]] je izraelska najstarejša in vsebuje nacionalno in univerzitetno knjižnico, ki premore največjo zbirko del, pomembnih za razumevanje judovske zgodovine, religije in družbe. [[Jeruzalemska univerza]] se redno uvršča med sto najboljših na svetu.<ref>[http://ed.sjtu.edu.cn/rank/2006/ARWU2006_Top100.htm Najboljše univerze sveta]</ref> Ostala pomembnejša univerzitetna središča so ''Technicon'', ''Inštitut za znanost Weizmann'', ''Univerza v Tel Avivu'', ''Univerza Ball-Llan'', ''Univerza v Haifi'' in ''Univerza Ben Gurion'' v [[Negev]]u. Sedem izraelskih univerz se redno uvršča med najboljše ocenjenih 500 univerz na svetu. Izrael se uvršča na prvo mesto v svetu po številu univerzitetnih diplom v razmerju na prebivalca; univerzitetno izobrazbo ima namreč preko 24 % prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimivosti |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> Od leta 2002 je pet Izraelcev prejelo [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]]. Po številu izdanih znanstvenih del (v razmerju na prebivalca) sodi Izrael na prvo mesto v svetu.<ref>[http://pubs.acs.org/cen/science/84/8448sci1.html Znanost in tehnologija]</ref> Izraelske univerze se uvrščajo med najboljših sto v svetu na področju matematike (Univerza v Tel Avivu, Technicon in Hebrejska univerza v Jeruzalemu), [[Fizika|fizike]] in [[Kemija|kemije]] (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza in Inštitut za znanost Weizmman), računalniške znanosti (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza, Inštitut za znanost Weizmman, Univerza Ball-Llam) in Technicon) ter [[Ekonomija|ekonomije]] (Univerza v Tel Avivu ter Hebrejska univerza).<ref>[http://www.arwu.org/# Ocene univerzitetnih centrov]</ref> [[Slika:Solar dish at Ben-Gurion National Solar Energy Center in Israel.jpg|thumb|left|Največja solarna naprava na svetu, v Negevski puščavi.]] V letu 2009 se je Izrael uvrstil na drugo mesto v svetu na področju vesoljne znanosti.<ref>[http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?sectioncode=26&storycode=408577&c=1 Vesoljna znanost]</ref> Od leta 1988 je izraelska zračna industrija razvila in zgradila preko dvanajst komercialnih in vohunskih satelitov, ki so bili poslani v vesolje iz izraelskega zračnega prostora. Izraelski sateliti so ocenjeni kot eni najbolj naprednih v svetu. V letu 2003 je Ilan Ramon postal prvi izraelski astronavt, ki je poletel v vesolje v [[Raketoplan Columbia|raketoplanu Columbia]].<ref>[https://www.science.co.il/Ilan-Ramon/ Ilan Ramon]</ref> V Izraelu je bil razvit sistem koriščenja sončne energije, izraelski inženirji pa na tem področju konstantno delujejo v korist zmanjševanja porabe energije v tovrstnih podjetjih v tujini. Več kot 90 % izraelskih gospodinjstev uporablja sončno energijo za ogrevanje vode, kar je najvišji odstotek med državami v svetu. Država na račun izkoriščanja sončne energije prihrani 8 % [[Električna energija|električne energije]] na leto. Uporabo in razvoj sončne energije je omogočilo ugodno podnebje s precejšnjim številom sončnih dni. V Negevski puščavi je bilo zgrajenih več raziskovalnih in razvojnih centrov na področju razvoja te energije.<ref>{{navedi splet | title = Razvoj solarne energije v Izraelu | publisher = NRD Post | date = 22. oktober 2007 | url = http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=15503716 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> == Prebivalstvo == [[Slika:Klagemauer.JPG|thumb|right|Jeruzalem predstavlja središče trem velikim religijam: Judovstvu, Islamu in Krščanstvu.]] Leta 2008 je Izrael štel 7,28 milijona prebivalcev. Uradna jezika sta [[hebrejščina]] in [[arabščina]]. Temeljni jezik je hebrejski, katerega kot maternega govori večina prebivalcev. Arabski jezik je uporabljen med arabsko manjšino in med Judi, ki so imigrirali iz arabskih dežel (arabski Judje in njihovi potomci tvorijo približno 40% državne populacije). Leta 2008 je arabska manjšina predstavljala preko 20 % prebivalstva.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4493525.stm Izraelski Arabci]</ref> Večina Izraelcev dobro govori [[Angleščina|angleščino]], med televizijskimi programi v Izraelu so številni v angleškem jeziku. Večina šol zgodaj prične z učenjem angleščine; najkasneje v četrtem razredu osnovne šole. Posledica masovnih imigracij iz različnih del sveta je opazna pri raznovrstnosti govorjenih jezikov. Posledica množičnih priselitev sovjetskih Judov v devetdesetih letih dvajsetega stoletja je razširila uporabo [[Ruščina|ruščine]]. Več kot milijon ruskih imigrantov je povečalo prebivalstvo Izraela za 20 %. Ocenjeno je, da 300.000 prebivalcev ruskega porekla ni Judov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |title=Ruski Judje |accessdate=2003-08-08 |archive-date=2003-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030808012842/http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |url-status=live }}</ref> Etiopski Judje, ki kot ena zadnjih množično priseljenih skupnosti tvori 120.000 prebivalcev, uporabljajo za prvi jezik zlasti [[Amharščina|amharščino]]. Med pogostimi tujimi jeziki so tudi [[francoščina]] (številčna judovska skupnost iz Francije), [[poljščina]], [[nemščina]], [[španščina]] in razni jeziki judovskih etničnih podskupin (npr. [[ladino]] in [[jidiš]]). V zadnjem desetletju je v državi močno porastla tuja delovna sila. Začasni delavci prihajajo zlasti iz [[Romunija|Romunije]], [[Tajska|Tajske]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in številnih [[Afrika|afriških]] in [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav. Številni imigranti so v Izraelu nastanjeni ilegalno, zato je številčna ocena težja, ocenjujejo pa, da je teh preko 200.000. Izrael je v zadnjih letih sprejel več kot 16.000 afriških imigrantov, večinoma beguncev iz [[Darfur]]ja v Sudanu.<ref>[http://www.unhcr.org/refworld/publisher,IRIN,,,4a5d996f1e,0.html Ilegalni prebivalci]</ref> V zadnjem desetletju se je v Izrael priselilo več palestinskih homoseksualnih parov, ki jim je v konservativnem islamskem okolju grozila kazenska sankcija. Izrael je vodilna država v svetu po javni podpori istospolnih porok: te podpira preko 61 % prebivalcev. Podpore posvojitev otrok istospolnih parov podpira 60 % Izraelcev.<ref>{{navedi splet | title = Javna podpora LGBT skupnosti | publisher = Angus | date = 8. avgust 2009 | url = http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-02-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100227134933/http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | url-status = dead }}</ref> Emigracije iz Izraela, zlasti v Združene države Amerike in v [[Kanada|Kanado]], so ocenjene kot skromne. Kljub temu uradni organi večkrat izpostavljajo problem emigracij, saj te predstavljajo resno grožnjo prihodnosti Izraela. Zunaj države naj bi živelo med 600.000 in 750.000 Izraelcev; največ v ZDA in v Kanadi. Leta 2007 je Izrael zapustilo okoli 20.000 prebivalcev, priselilo pa se jih je okoli 14.500. Izselitev je prvič po dvajsetih letih (po ekonomski krizi v osemdesetih) presegla število priseljencev.<ref>{{Navedi splet |url=http://wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |title=Emigracije |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081106003338/http://www.wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |url-status=dead }}</ref> Leta 2009 je v naseljih na Zahodnem bregu živelo okoli 300.000 izraelskih državljanov. Večina teh živi v naseljih, ki so bila ustanovljena pred razglasitvijo neodvisnosti, največje med temi je [[Hebron]]. Okoli 18.000 Judov živi na območju Golanskega višavja. Leta 2006 je 250.000 Judov živelo na območju vzhodnega Jeruzalema. Skupno število izraelskih naseljencev na bližnjem območju je okoli 500.000 (6,5 % celotne izraelske populacije). Okoli 7800 Izraelcev je živelo na območju Gaze, dokler niso bili leta 2005 premeščeni v sklopu mirovnega načrta s Palestino.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/4235768.stm Umik iz Gaze]</ref> === Religija === [[Slika:Reading from the Torah at the Western Wall.jpg|thumb|right|Zid žalovanja predstavlja osrednji verski kraj Judaizma.]] Izrael je bil ustanovljen kot domovina Judov z vsega sveta, zato je pogosto oklican kot ''Judovska država''. Zakon o vrnitvi, daje pravico vsem Judom in osebam z judovskimi predniki (vsaj eden od starih staršev mora biti Jud) pridobitev izraelskega državljanstva.<ref>{{navedi splet | title = Zakon o povratku | publisher = Kneset | date = 1950 | url = http://www.knesset.gov.il/laws/special/eng/return.htm| accessdate =12. februarja 2010}}</ref> 75,5 odstotka izraelske populacije predstavljajo Judje različnih etničnih in verskih judovskih ločin. Okoli 68 % izraelskih Judov je rojenih v Izraelu, 22 % je imigrantov iz Evrope in iz Amerike ter 10 % iz Azije in iz Afrike (vključujoč arabski svet). Verska opredelitev izraelskih Judov je raznolika: 55 % se jih opisuje za tradicionalne Jude, 20 % za sekularne, 17 % za pravoverne Jude in 8 % za [[Haredi Judje|haredi Jude]].<ref>{{navedi splet | title = Religioznost izraelskih Judov | publisher = Jeruzalemski center za javne zadeve | date = 6. september 2007 | url = http://www.jcpa.org/dje/articles2/relinisr-consensus.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> [[Slika:Bahai shrine.jpg|thumb|left|Bahajski center v Haifi.]] S 16 % predstavljajo [[muslimani]] največjo versko manjšino v državi. Okoli 2 % prebivalstva predstavljajo kristjani in 1,5 % Druzi. Med kristjane se štejejo tako arabski kristjani, kot [[mesijanski Judje]]. Ostale verske skupnosti, kot na primer [[Budizem|budisti]] in [[Hinduizem|hindujci]] so zastopani v številčno manjših skupnostih. Mesto Jeruzalem nosi posebno vlogo tako v judovski, islamski, kot tudi v krščanski kulturi. Večina pomembnih kulturno-zgodovinskih točk je v starem Jeruzalemu. V judaizmu nosi največjo vlogo [[Zid žalovanja]], v islamu je pomembna [[mošeja Al Aksa]] ali ''Mošeja na skali'', v krščanstvu pa zlasti [[Bazilika Svetega groba]]. Preostala pomembna verska središča so zlasti na Zahodnem bregu. Pomembnejša med temi so kraj [[Jezus]]ovega rojstva, Jama Patriarhov ter Jožefova grobnica. Svetovno središče [[Bahajstvo|bahajske vere]] predstavlja [[Bahajski center, Haifa|bahajski center]] v Haifi. Duhovni vodja in začetnik religije je pokopan v [[Akko|Akku]]. Z izjemo osebja, ki vzdržuje objekt, v Izraelu ni prisotnih članov bahajske skupnosti. Center predstavlja kraj rednega romanja bahajskih vernikov.<ref>{{navedi splet | title = Bahai center | publisher = Bahai svetovni center | date = 2. julij 2007 | url = http://info.bahai.org/article-1-6-0-5.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Jeziki === [[Slika:A431-Genel1.jpg|thumb|130px|right|Trojezični napisi: v hebrejščini, arabščini in angleščini.]] Uradna jezika Republike Izraela sta Hebrejščina in Arabščina. Kljub temu je večina uradnih napisov zapisana tudi v angleškem jeziku. Novembra 2009 so v Izraelu razpravljali, ali je lahko tujim podjetjem dovoljeno izpolnjevanje uradnih listin tudi v angleškem jeziku.<ref>{{navedi splet | title = Izdajanje uradnih listin | publisher = Globes, v hebrejščini | date = 26. november 2009 | url = http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-03-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120306000132/http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | url-status = dead }}</ref> Za gluhoneme osebe so uradni in bančni dokumenti dostopni v znakovnem jeziku. == Kultura == Izraelska kulturna raznolikost izhaja iz pestre sestave prebivalstva: Judje iz vsega sveta, po prihodu v Izrael, nadaljujejo z lokalno prirejenimi kulturnimi tradicijami, ki so se skozi stoletja razvijale znotraj skupnosti. Izrael je tako postal dom domala vseh judovskih ločin in njihovih običajev. Izrael je edina dežela na svetu, ki se časovno orientira po [[Hebrejski koledar|hebrejskem koledarju]]. Delo in šolske počitnice potekajo v času judovskih praznikov, uradni dan tedenskega počitka pa je [[Šabat]], kar pa ne velja za ne-Judovske prebivalce Izraela.<ref>{{navedi splet | title = Dela prosti dnevi | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 21. januar 2008 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts%20About%20Israel/People/Jewish%20Festivals%20in%20Israel | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izraelska arabska manjšina pušča vidne sledove v izraelski kulturi na arhitekturnem, glasbenem in [[Kulinarika|kulinaričnem]] področju. [[Slika:Yad Vashem BW 5.JPG|thumb|right|Jad Vašem, muzej Holokavsta.]] V literaturi se praviloma uporablja moderna [[hebrejščina]], vendar pomemben delež judovske literature izhaja tudi v jidišu in v ostalih manjših etničnih judovskih jezikih, katerih populacije govorcev je sicer močno skrčil holokavst. Del literarnih del je objavljen tudi v angleščini. Po zakonu, morata biti dve kopiji vsake izdane knjige v Izraelu shranjeni v judovski nacionalni in univerzitetni knjižnici v Jeruzalemu. Od leta 2001 zakon vsebuje dodatek, ki navaja, da morajo biti shranjeni tudi vsi javno objavljeni avdio in video posnetki ter ostala izdana gradiva.<ref>{{navedi splet | title = Novo izdana dela | publisher = Judovska nacionalna in univerzitetna knjižnica | date = 21. avgust 2008 | url = http://jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070701213256/http://www.jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | url-status = dead }}</ref> V letu 2006 je bilo 85 % gradiv izdanih in shranjenih v hebrejskem jeziku.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |title=Statistike izdanih del |accessdate=2022-05-09 |archive-date=2022-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302022104/https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |url-status=dead }}</ref> Teden hebrejske knjige, največji izraelski knjižni sejem, poteka vsako leto v juniju. Izraelska glasba vsebuje številne kulturne vplive; od [[Sefardski Judje|sefardske]] glasbe, [[Hasidijski Judje|hasidskih]] melodij, [[Grčija|grške]] [[Romanioti|romaniotske]] glasbe ter modernih zvrsti, kot sta [[Pop glasba|pop]] in [[Rock glasba|rock]]. Tradicionalna ljudska glasba, znana pod imenom „Pesmi dežele Izrael“, kot najpogostejšo tematiko izraža težnjo po judovski domovini. Izraelski filharmonični orkester deluje več kot sedemdeset let in letno izvede več kot dvesto koncertov.<ref>{{navedi splet | title = Izraelski filharmonični orkester praznuje 70 let | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. februar 2007 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://archive.today/20120628222828/http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | archivedate = 2012-06-28 | url-status = live }}</ref> Iz Izraela prihaja tudi nekaj mednarodno priznanih glasbenikov, kot so [[Itzhak Perlman]], [[Ofra Haza]] ter [[Dana International]]. Dežela je trikrat slavila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]; leta 1978, 1979 ter leta 1998. Na tekmovanju sicer Izrael sodeluje od leta 1973, festival pa je kot zmagovalna država gostil dvakrat. Zelo obiskovana so tudi gledališča in teatri, ki nadaljujejo močno tradicijo [[jidiš]] teatrov iz vzhodne Evrope. Najstarejše gledališče deluje v Tel Avivu od leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |title=Habima teater |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426114631/http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |url-status=dead }}</ref> Izraelski muzeji tvorijo eno najpomembnejših kulturnih institucij v državi. Glede na število prebivalcev, ima Izrael najvišje število muzejev na svetu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimiva dejstva |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> [[Izraelski muzej]] v Jeruzalemu hrani obsežno zbirko judovskih eksponatov in predmetov evropske umetnosti. [[Jad Vašem]], muzej holokavsta, hrani največjo zbirko dokumentov na to temo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |title=Yad Vašem muzej |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100123203514/http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |url-status=dead }}</ref> Poleg osrednjih muzejev v večjih mestih, se priznane kulturne ustanove nahajajo tudi v kibucih. == Šport == [[Slika:Ramat Gan Stadium.jpg|thumb|right|Ramat Gan stadion.]] Šport v tradicionalni judovski kulturi ni imel pomembne vloge, kar izvira iz 3. stoletja p. n. št., ko so v deželi Izrael vladali [[Grki]]. Atletske ideale, spoštovane pri [[Antična Grčija|starih Grkih]], so konservativnejši Judje razumeli kot vpliv tuje kulture in nezaželen vpliv [[Helenizem|helenističnih]] vrednot. Judje so se redko udeleževali [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], saj so takrat udeleženci prinašali darove grškemu bogu [[Herkul]]u. Pri [[starorimska civilizacija|Rimljanih]] je bil šport povezan s krutostjo in nasiljem gladiatorskih borb. Četudi je [[Herod Veliki|Herod]] po deželi gradil stadione in spodbujal tekmovanja v boksu, lokostrelstvu, tekih in v gladiatorskih veščinah, to ni bistveno spremenilo stališča do športa. Negativno mnenje o športu je med nekaterimi ultra ortodoksnimi judovskimi skupnostmi ostalo do danes. Ne oziraje se na tradicionalna gledanja na šport je rabin, zdravnik in filozof [[Mojzes Maimonid]] že v 12. stoletju poudarjal pomen telesnih aktivnosti in ohranjanja telesne forme. Takšno stališče je dobilo nov zagon v 19. stoletju s kampanjo telesne kulture zdravnika, pisca in političnega voditelja [[Max Nordau|Maxa Nordaua]], soustanovitelja svetovne sionistične organizacije. V začetku 20. stoletja je glavni palestinski rabin [[Abraham Isaac Kook]] razglašal, da »telo služi duši in samo zdravo telo lahko zagotavlja zdravega duha«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |title=Razvoj športa v Izraelu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908091203/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:OpeningCeremonyMaccabiah17.JPG|thumb|right|Odprtje sedemnajstih Makabskih iger]] V začetku 20. stoletja je bilo v Evropi ustanovljeno makabsko gibanje. Imenuje se po svetopisemskem junaku [[Juda Makabejec|Judi Makabejcu]].<ref>{{Bibl|1 Mkb 3}}</ref> Ker so atletske igre in tekmovanja pod vplivom grške kulture v Jeruzalem pripeljali njegovi nasprotniki, proti katerim se je boril, jih je ukinil takoj, ko je prevzel nadzor nad mestom. Do leta 1914 je bilo v Evropi ustanovljenih več kot sto makabskih in podobnih klubov. Največji med njimi so ustvarili nekatere najboljše državne ekipe, vključno z nogometnimi, ki so igrale v najvišjih nacionalnih ligah. Leta 1932 so organizirali prve [[Makabske igre]] oziroma Makabijada, ki imajo svoj vzor v modernih olimpijskih igrah. Sedaj jih v Izraelu organizirajo vsaka štiri leta. Glede na število udeležencev so med petimi največjimi športnimi dogodki na svetu. Mednarodni olimpijski komite jih priznava kot regionalne igre. Na 17. Makabijadi leta 2005 je bilo več kot 7700 udeležencev iz 55 držav. Med rekreativnimi športi je zelo priljubljeno [[plavanje]], jogging, [[kolesarjenje]] in pohodništvo. Na peščenih plažah igrajo Matkot; igro s kratkimi lesenimi reketi in enako žogico kot pri [[skvoš]]u. Igra je tako priljubljena, da ji pravijo neuradni nacionalni šport.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |title=Matkot |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804021453/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |url-status=dead }}</ref> V zadnjih letih narašča število igralcev odbojke na mivki. V hokeju na ledu, ki ga igrajo od leta 1986 imajo tisoč igralcev, prav toliko kot v [[Bejzbol|bejzbolu]]. [[Slika:Galfridman.jpg|thumb|right|Gal Fridman, zmagovalec OI v surfanju leta 2000]] Danes sta najbolj priljubljena športa nogomet in košarka. ''Ligat ha'Al'' je prva državna nogometna liga, ''Ligat Winner'' pa prva državna košarkarska liga. Košarkarski klub [[Maccabi Tel Aviv]] je petkratni zmagovalec [[Evroliga|Evrolige]]. Nacionalni šahovski center Beer Ševa, kjer [[šah]] učijo že v otroških vrtcih, je dom številnih šahovskih prvakov iz nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in prizorišče svetovnega ekipnega šahovskega prvenstva leta 2005. Leta 2007 je Izraelec [[Boris Gelfand]] dosegel drugo mesto na svetovnem šahovskem prvenstvu. Športniki so dosegli vidne rezultate tudi v rokometu, atletiki in drugje. Priljubljenost tenisa narašča. Tenisačica [[Shahar Pe'er]] je bila leta 2007 petnajsta na WTA lestvici.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |title=Shahar Pe'er |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113164620/http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |url-status=dead }}</ref> V Izraelu deluje 60 nacionalnih športnih zvez. Število arabskih športnikov narašča. Eden najboljših izraelskih nogometašev, [[Abbas Suan]] je izraelski Arabec.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |title=Abbas Suan |accessdate=2005-12-10 |archive-date=2005-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051210181700/http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |url-status=dead }}</ref> Izrael je v svetovnem vrhu na področju športne rehabilitacije. Številni športni klubi s pomočjo športa pomagajo invalidom pri aktivnem življenju. Na paraolimpijskih igrah so izraelski športniki osvojili številne medalje. Leta 1972 je enajst izraelskih športnikov umrlo kot žrtve oboroženega napada na olimpijskih igrah v Münchnu. Doslej so izraelski olimpijci osvojili šest olimpijskih medalj na letnih olimpijskih igrah. Prvo medaljo je osvojila [[Jael Arad]] leta 1992 v judu. Leta 2004 je [[Gal Fridman]] osvojil prvo zlato medaljo v surfanju na vodi.<ref>{{Navedi splet|title=The Jewish Agency for Israel - U.S.|url=https://www.jewishagency.org/|website=www.jewishagency.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> V bližini [[Netanja|Netanje]] deluje izraelski nacionalni institut za šport s 37 vrhunskimi športnimi objekti in napravami. ==Glej tudi== * [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] == Opombe == {{sklici|group=fn}} {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} * Ausubel, N. (1964). ''The Book of Jewish Knowledge''. New York, New York: Crown Publishers. ISBN 0-517-09746-X * Barzilai, G. (1996). ''Wars, Internal Conflicts, and Political Order: A Jewish Democracy in the Middle East''. State University of New York Press. ISBN 0-7914-2943-1 * Bregman, A. (2002). ''A History of Israel''. Palgrave Macmillan. ISBN 0-333-67631-9 * Gelvin, J.L. (2005). ''The Israel-Palestine Conflict: One Hundred Years of War''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-85289-7 * Goldreich, Y. (2003). ''The Climate of Israel: Observation, Research and Application''. Springer. ISBN 0-306-47445-X * Herzl, T. (1946). ''The Jewish State''. American Zionist Emergency Council. ISBN 0-486-25849-1 * Kornberg, J. (1993). ''Theodor Herzl: From Assimilation to Zionism''. Indiana University Press. ISBN 0-253-33203-6 * Mazie, S. (2006). ''Israel's Higher Law: Religion and Liberal Democracy in the Jewish State''. Lexington Books. ISBN 0-7391-1485-9 * Rosenzweig, R. (1997). ''The Economic Consequences of Zionism''. T Brill Academic Publishers. ISBN 90-04-09147-5 * Scharfstein, S. (1996). ''Understanding Jewish History''. KTAV Publishing House. ISBN 0-88125-545-9 * Stendel, O. (1997). ''The Arabs in Israel''. Sussex Academic Press. ISBN 1-898723-23-0 * Stone, R.A. & Zenner, W.P. (1994). ''Critical Essays on Israeli Social Issues and Scholarship''. SUNY Press. ISBN 0-7914-1959-2 * Torstrick, R.L. (2004). ''Culture and Customs of Israel''. Greenwood Press. ISBN 0-313-32091-8 {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Israel|Izrael}} {{wikislovar}} * [http://www.gov.il/firstgov/english Izraelski vladni portal] * [http://www.iba.org.il/ Israel Broadcasting Authority] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170515141710/http://www.iba.org.il/ |date=2017-05-15 }} * [http://www.israelnationalnews.com/ Israel National News] * [http://www.goisrael.com/Tourism_Euk Izraelsko ministrstvo za turizem] * [http://tourism.index.co.il/ Israel Tourism Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080123124516/http://tourism.index.co.il/ |date=2008-01-23 }} * [http://telaviv.veleposlanistvo.si/ Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu] * [http://vienna.mfa.gov.il/mfm/web/main/missionhome.asp?MissionID=5& Veleposlaništvo Države Izrael na Dunaju] * [https://www.science.co.il/sports/Associations.php Športne zveze v Izraelu] * [http://www.israelemb.org/kids/home_page.html Osnovne Informacije o Izraelu za otroke] * [http://www.travel-images.com/israel.html Izrael - fotografije] {{Southwest_Asia}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Izrael| ]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]] [[Kategorija:Bližnjevzhodne države]] 3000x33b920iki5r39dxp8u44g48gy6 6708139 6708123 2026-07-07T17:04:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6708123|6708123]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-38530-36|~2026-38530-36]] ([[User talk:~2026-38530-36|pogovor]]) 6708139 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Infopolje Država | conventional_long_name = Država Izrael | native_name = {{unbulleted list|{{nobold|{{Script/Hebrew|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}} ([[Moderna hebrejščina|hebrejsko]])}}|{{nobold|{{Script/Arabic|دَوْلَة إِسْرَائِيل}} ([[arabsko]])}}}} | common_name = Izrael | common_name2 = Izraela | image_flag = Flag of Israel.svg | alt_flag = Središčna modra zvezda s horizontalno tripasovnico | image_coat = Emblem of Israel.svg | alt_coat = Menora v sredini, obdana z dvema oljčnima vejicama | symbol_type = Emblem | national_anthem = {{lang|he|{{Script/Hebrew|הַתִּקְוָה}}}} (''[[Hatikvah|Hatīkvāh]]''; »Upanje«){{parabr}}{{center|[[File:Hatikvah instrumental.ogg]]}} | image_map = {{Switcher|[[File:Israel (centered orthographic projection).svg|frameless]]|Pokaži Zemljo|[[File:Israel - Location Map (2012) - ISR - UNOCHA.svg|frameless]]|Zemljevid Izraela ([[Zelena črta (Izrael)|Zelena črta]])}} | alt_map = Izrael je označen s temno zeleno; ozemlja, ki jih zaseda Izrael, so označena s svetlo zeleno. | map_caption = Izrael znotraj mednarodno priznanih meja je označen s temno zeleno; [[ozemlja pod okupacijo Izraela]] so označena s svetlo zeleno | capital = [[Jeruzalem]] <br />([[Status Jeruzalema|omejeno priznanje]])<!-- DO NOT put this into a note, "(limited recognition)" is the parenthetical comment used per last RfC (see RfC link in the talk page's FAQ) -->{{refn|group=fn|Priznanje drugih držav članic Združenih narodov: [[Avstralija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref name="ausj">{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-australia-46576716 |title=Australia recognises West Jerusalem as Israeli capital |work=[[BBC News]]|date=15 December 2018 |access-date= 14 August 2020}}</ref> [[Rusija]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet |title=Foreign Ministry statement regarding Palestinian-Israeli settlement |url=http://www.mid.ru/en/foreign_policy/news/-/asset_publisher/cKNonkJE02Bw/content/id/2717182 |website=www.mid.ru |date=6 April 2017}}</ref> [[Češka]] ([[Zahodni Jeruzalem]]),<ref>{{navedi splet|url=http://www.jpost.com/Breaking-News/Czech-Republic-announces-it-recognizes-West-Jerusalem-as-Israels-capital-517241|title=Czech Republic announces it recognizes West Jerusalem as Israel's capital|newspaper=Jerusalem Post|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017|quote="The Czech Republic currently, before the peace between Israel and Palestine is signed, recognizes Jerusalem to be in fact the capital of Israel in the borders of the demarcation line from 1967." The Ministry also said that it would only consider relocating its embassy based on "results of negotiations."}}</ref> [[Honduras]],<ref>{{navedi novice |title=Honduras recognizes Jerusalem as Israel's capital |url=https://www.timesofisrael.com/honduras-recognizes-jerusalem-as-israels-capital/ |work=The Times of Israel |date=29 August 2019}}</ref> [[Gvatemala]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.infobae.com/america/mundo/2017/12/24/guatemala-se-suma-a-eeuu-y-tambien-trasladara-su-embajada-en-israel-a-jerusalen/|title=Guatemala se suma a EEUU y también trasladará su embajada en Israel a Jerusalén|trans-title=Guatemala joins US, will also move embassy to Jerusalem|website=Infobae|date=24 December 2017|language=es}} Guatemala's embassy was located in Jerusalem until the 1980s, when it was moved to Tel Aviv.</ref> [[Nauru]]<ref>{{navedi novice |title=Nauru recognizes J'lem as capital of Israel |url=http://www.israelnationalnews.com/News/News.aspx/268084 |work=Israel National News |date=29 August 2019 |language=en}}</ref> in [[Združene države Amerike]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/12/06/world/middleeast/trump-jerusalem-israel-capital.html|title=Trump Recognizes Jerusalem as Israel's Capital and Orders U.S. Embassy to Move|work=[[The New York Times]]|date=6 December 2017|access-date=6 December 2017}}</ref>}}{{refn|group=fn|Jeruzalem je največje mesto Izraela, če je vključen tudi [[Vzhodni Jeruzalem]], ki ga številni štejejo za okupirano ozemlje.<ref>{{citation|title=The Legal Status of East Jerusalem|publisher=[[Norwegian Refugee Council]]|date=December 2013|url=https://www.nrc.no/globalassets/pdf/reports/the-legal-status-of-east-jerusalem.pdf|pages=8, 29}}</ref>}} | coordinates = {{koord novi|31|47|N|35|13|E|region:IL-JM_type:city(880000)}} | largest_city = | official_languages = [[Moderna hebrejščina|hebrejščina]] | languages_type = »Poseben status« | languages = [[Moderna standardna arabščina|arabščina]]{{refn|group=fn|Do leta 2018 je bila poleg hebrejščine uradni jezik države Izrael.<ref name=lang1>{{navedi splet |title=Arabic in Israel: an official language and a cultural bridge |url=http://mfa.gov.il/MFA/IsraelExperience/Culture/Pages/Arabic-in-Israel--an-official-language-and-a-cultural-bridge-18-December-2016.aspx |website=Israel Ministry of Foreign Affairs |date=18 December 2016|access-date=8 August 2018}}</ref> Leta 2018 je bila njegova klasifikacija spremenjena v »poseben status v državi«, njeno uporabo v državnih institucijah pa je po novem treba določiti z zakonom.<ref name=lang2>{{navedi novice |title=Israel Passes 'National Home' Law, Drawing Ire of Arabs |url=https://www.nytimes.com/2018/07/18/world/middleeast/israel-passes-national-home-law.html |work=The New York Times |date=19 July 2018 |language=en}}</ref><ref name=lang3>{{navedi novice |last1=Lubell |first1=Maayan |title=Israel adopts divisive Jewish nation-state law |url=https://www.reuters.com/article/us-israel-politics-law/israel-adopts-divisive-jewish-nation-state-law-idUSKBN1K901V |work=Reuters |date=19 July 2018}}</ref><ref name=lang4>{{navedi splet |title=Press Releases from the Knesset |url=https://knesset.gov.il/spokesman/eng/PR_eng.asp?PRID=13978 |website=Knesset website |date=19 July 2018 |quote=The Arabic language has a special status in the state; Regulating the use of Arabic in state institutions or by them will be set in law.}}</ref>}} | ethnic_groups = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[Izraelski Judje|Judje]]|21,1&nbsp;% [[Arabski državljani Izraela|Arabci]]|5,3&nbsp;% [[Demografija Izraela|drugi]]}} | ethnic_groups_year = 2022 | ethnic_groups_ref = <ref name="population_stat2022">{{cite report|url=https://www.cbs.gov.il/en/mediarelease/Pages/2022/Population-of-Israel-on-the-Eve-of-2023.aspx|title=Population of Israel on the Eve of 2023|date=29 December 2022|publisher=Israel Central Bureau of Statistics|access-date=29 December 2022}}</ref> | religion = {{unbulleted list|73,6&nbsp;% [[judovstvo]]|18,1&nbsp;% [[Islam v Izraelu|islam]]|1,9&nbsp;% [[krščanstvo v Izraelu|krščanstvo]]|1,6&nbsp;% [[druzi v Izraelu|druzi]]|4,8&nbsp;% [[Religija v Izraelu|drugi]]}} | religion_year = 2022 | religion_ref = <ref name="population_stat2022"/> | demonym = [[Izraelci|Izraelec, Izraelka]] | government_type = [[Unitarna država|Unitarna]] [[parlamentarna republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Izraela|predsednik]] | leader_name1 = [[Jicak Hercog]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Izraela|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Benjamin Netanjahu]] | leader_title3 = [[Seznam govornikov kneseta|govornik kneseta]] | leader_name3 = [[Amir Ohana]] | leader_title4 = [[Vrhovno sodišče Izraela|vrhovni sodnik]] | leader_name4 = [[Uzi Vogelman]] | legislature = [[Kneset]] | sovereignty_type = Neodvisnost {{nobold|po koncu [[Britanski mandat za Palestino|britanskega mandata za Palestino]]}} | established_event1 = [[Izraelska deklaracija neodvisnosti|Deklaracija]] | established_date1 = 14. maj 1948 | established_event2 = Sprejem v<br />[[Združeni narodi|Združene narode]] | established_date2 = 11. maj 1949 | established_event3 = [[Osnovni zakoni Izraela|Osnovni zakoni]] | established_date3 = 1958–2018 | area_km2 = 20.770–22.072 | area_rank = 149. | area_footnote = | percent_water = 2,71 (leta 2015)<ref>{{navedi splet|title=Surface water and surface water change|access-date=11 October 2020|publisher=Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER#}}</ref> | population_estimate = 9.921.000 | population_estimate_year = junij 2024<ref name="cbs_main">{{navedi splet |url=https://www.cbs.gov.il/en/Pages/default.aspx |title=Home page |publisher=Israel Central Bureau of Statistics |access-date=2024-08-22}}</ref> | population_estimate_rank = | population_census = 9.601.720{{refn|group=fn|Podatek za gospodarsko ozemlje Izraela, vključno z Golanskim višavjem, vzhodnim Jeruzalemom in izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu.}} | population_census_year = 2022<ref>{{navedi splet |title=Geographic Areas - Nationwide |url=https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |website=2022 Population Census Data |publisher=Central Bureau of Statistics |access-date=31 July 2024 |archive-date=2024-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240830080248/https://census.cbs.gov.il/geographic-area?search=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99&type=%D7%9B%D7%9C%D7%9C%20%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%99 |url-status=dead }}</ref> | population_density_km2 = | population_density_rank = | GDP_PPP = {{increase}} $552,151 milijarde<ref name="IMFWEO.IL">{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2024 Edition. (Israel) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=www.imf.org |date=16 April 2024 |access-date=16 April 2024 |archive-date=16 April 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240416192335/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/April/weo-report?c=436,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $55.533<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_PPP_year = 2024 | GDP_PPP_rank = 47. | GDP_PPP_per_capita_rank = 29. | GDP_nominal = {{increase}} $530,664 milijarde<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_nominal_year = 2024 | GDP_nominal_rank = 29. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $53.372<ref name="IMFWEO.IL" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 18. | Gini_change = increase <!--increase/decrease/steady--> | Gini = 37,9 <!--number only--> | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|title=Gini Index coefficient|publisher=[[The World Factbook]]|access-date=24 September 2024|archive-date=2021-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204222738/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|url-status=dead}}</ref> | Gini_year = 2021 | HDI_year = 2022<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI = 0,915 | HDI_change = increase<!--increase/decrease/steady--> | HDI_rank = 25. | HDI_ref = <ref>{{Cite report |url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |title=Human Development Report 2023-24 |date=2024-03-13 |publisher=United Nations |language=en |access-date=13 March 2024 |archive-date=18 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240318221638/https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2023-24 |url-status=live }}</ref> | currency_code = ILS | time_zone = [[Izraelski standardni čas|IST]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[izraelski poletni čas|IDT]] | utc_offset_DST = +3 | date_format = {{unbulleted list|{{lang|he|יי-חח-שששש}} ([[Anno Mundi|AM]])|dd-mm-llll ([[naše štetje let|n. š.]])}} | drives_on = desna | cctld = [[.il]] | iso3166code = IL | calling_code = +972 | footnote_a = {{note|area}} 20.770&nbsp;km<sup>2</sup> je Izrael znotraj [[Zelena črta (Izrael)|zelene črte]]. 22.072&nbsp;km<sup>2</sup> vključuje priključeno [[Golansko višavje]] (ok. 1200 km²) in [[Vzhodni Jeruzalem]] (ok. 64 km²). }} {{Contains special characters |special=[[hebrejska abeceda|hebrejsko]] in [[arabska abeceda|arabsko]] besedilo |fix=Pomoč:Večjezična podpora}}'''Izrael'''{{efn|{{lang-he|יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|he|Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{Transliteration|ar|ʾIsrāʾīl}}|group=fn}} uradno '''Država Izrael'''{{efn|{{langx|he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|he|Medīnat Yīsrāʾēl}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{langx|ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{small|latinizirano}} {{transliteration|ar|Dawlat Isrāʾīl}}|group=fn}} je država na južnem [[Levant|Levantu]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]]. Na severu meji na [[Libanon]] in [[Sirija|Sirijo]], na vzhodu na [[Zahodni breg]] in [[Jordanija|Jordanijo]], na jugozahodu na območje [[Gaza|Gaze]] in [[Egipt]], na zahodu pa na [[Sredozemsko morje]].<ref>{{cite web|date=12 June 2022|title=When will be the right time for Israel to define its borders? – analysis|url=https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240125202149/https://www.jpost.com/israel-news/article-709240|archive-date=25 January 2024|access-date=25 January 2024|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com}}</ref> Izrael ima tudi majhen del obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] na svoji najjužnejši točki, ob njeni vzhodni meji pa del [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]]. Proglašeno glavno mesto države je [[Jeruzalem]],<ref>Akram, Susan M., Michael Dumper, Michael Lynk, and Iain Scobbie, eds. 2010. ''International Law and the Israeli-Palestinian Conflict: A Rights-Based Approach to Middle East Peace''. Routledge. p. 119: "UN General Assembly Resolution 181 recommended the creation of an international zone, or corpus separatum, in Jerusalem to be administered by the UN for a 10-year period, after which there would be a referendum to determine its future. This approach applies equally to West and East Jerusalem and is not affected by the occupation of East Jerusalem in 1967. To a large extent it is this approach that still guides the diplomatic behaviour of states and thus has greater force in international law."</ref> [[Tel Aviv]] pa je največje urbano območje in gospodarsko središče države. Izrael se nahaja v regiji, ki jo Judje poznajo pod imenom [[Erec Izrael]], kar je sinonim za palestinsko regijo na območju [[Palestina (regija)|Palestine]], [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in [[Kanaan]]. V antiki je tod domovala [[Kanaan|kanaanska civilizacija]] in zatem kraljestvi Izraela in Judeje, pozneje pa različni imperiji od [[Rimsko cesarstvo|rimskega]] do [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]], pod katerimi je regija večkrat spremenila demografsko sestavo.<ref>{{navedi knjigo|last=Gil|first=Moshe|url=https://books.google.com/books?id=M0wUKoMJeccC&dq=history+of+palestine+two+people&pg=PR13|title=A History of Palestine, 634-1099|publisher=Cambridge University Press|year=1992|isbn=978-0-521-59984-9|pages=14}}</ref> Protijudovsko razpoloženje v Evropi v 19. stoletju je spočelo [[sionizem]], gibanje za vzpostavitev judovske domovine v Palestini, ki je pridobilo [[Balfourjeva deklaracija|podporo Britanije]]; ta je po prvi svetovni vojni [[Britanski mandat za Palestino|zasedla regijo]] in leta 1920 ustanovila [[Britanski mandat za Palestino]].<ref>{{navedi splet|author=Morris, Benny|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=dead|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=2024-05-10|access-date=2024-08-22}}</ref> Vse večje [[Alija|priseljevanje Judov]] pred [[Holokavst|holokavstom]] in britanska kolonialna politika sta privedla do medobčinskih sporov med Judi in [[Arabci]],<ref>{{cite book|last=Morris|first=Benny|author-link=Benny Morris|title=Righteous Victims: A History of the Zionist-Arab Conflict, 1881–2001|publisher=Knopf|year=1999|edition=reprint|isbn=9780679744757|pages=|quote=The fear of territorial displacement and dispossession was to be the chief motor of Arab antagonism to Zionism down to 1948 (and indeed after 1967 as well).|url=https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|access-date=22 March 2024|archive-date=22 March 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240322131219/https://books.google.com/books?id=746mQgAACAAJ|url-status=live}} Also quoted, among many, by Mark M. Ayyash (2019). ''Hermeneutics of Violence: A Four-Dimensional Conception''. University of Toronto Press, p. [https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195 195] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240322131220/https://books.google.com/books?id=W1G_DwAAQBAJ&pg=PA195|date=22 March 2024}}, {{ISBN|1487505868}}. Accessed 22 March 2024.</ref><ref>{{cite journal|last1=Fildis|first1=Ayse|last2=Nisanci|first2=Ensar|year=2019|title=British Colonial Policy "Divide and Rule": Fanning Arab Rivalry in Palestine|url=https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DBritish_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|url-status=live|journal=International Journal of Islamic and Civilizational Studies|publisher=UTM Press|volume=6|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510121206/https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/78420814/ea601a07a2310f41e37ea266a47b38107202-libre.pdf?1641751843=&response-content-disposition=inline&%20filename=British_Colonial_Policy_Divide_and_Rule.pdf&Expires=1715344527&Signature=UEfPzsmbLIHNW7Sd0jLxe4OpYUu4sPt5cIaU2beASuCt0BXqpfOQmcXAcR9EAPzkenh~ohMRrZlUREfMTTfqEosnMw8oqlVa2Ap6HVteACMhsC0VpH~MUmjcYs8f8rQUrWjZTnMuKwhEtiRQ92Md~PThKvq6IbAds05mX-cJzPamGLZ7fpx8xA3ejpYDXiG1uYE7Ks550xBeDWLCCPkfuOUJXMTbmJAucKnXRZnDL78EuDeQx0CNpSWdujVlcd82klFyLverjL5AAJs5AH2eHNVpXzym0fPdbY2YJWz5sgMYZOC9oN09cDXB007r7qRj2nFSL3Zs13Un0i~~1~pwbg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA|archive-date=10 May 2024|access-date=10 May 2024}}</ref> ki so leta 1947 prerasli v [[Državljanska vojna v mandatu za Palestino (1947–1948)|državljansko vojno]], potem ko so [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ZN predlagali razdelitev ozemlja]] med njimi. Država Izrael je bila [[Deklaracija o neodvisnosti Izraela|ustanovljena]] 14. maja 1948. Naslednji dan so vojske sosednjih arabskih držav vdrle na območje nekdanjega mandata in začela se je [[prva arabsko-izraelska vojna]]. S poznejšimi [[Sporazumi o premirju (1949)|sporazumi o premirju]] je bil vzpostavljen izraelski nadzor nad [[Zelena črta (Izrael)|77 odstotki]] ozemlja nekdanjega mandata.<ref>{{Cite web|date=2023-10-19|title=Zionism {{!}} Definition, History, Examples, & Facts|url=https://www.britannica.com/topic/Zionism|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225204632/https://www.britannica.com/topic/Zionism|archive-date=25 December 2018|access-date=2023-10-29|website=britannica.com|language=en}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Meir-Glitzenstein|first1=Esther|date=Fall 2018|title=Turning Points in the Historiography of Jewish Immigration from Arab Countries to Israel|journal=Israel Studies|publisher=Indiana University Press|volume=23|issue=3|pages=114–122|doi=10.2979/israelstudies.23.3.15|jstor=10.2979/israelstudies.23.3.15|quote=The mass immigration from Arab countries began in mid-1949 and included three communities that relocated to Israel almost in their entirety: 31,000 Jews from Libya, 50,000 from Yemen, and 125,000 from Iraq. Additional immigrants arrived from Egypt, Morocco, Tunisia, Turkey, Iran, India, and elsewhere. Within three years, the Jewish population of Israel doubled. The ethnic composition of the population shifted as well, as immigrants from Muslim counties and their offspring now comprised one third of the Jewish population—an unprecedented phenomenon in global immigration history. From 1952–60, Israel regulated and restricted immigration from Muslim countries with a selective immigration policy based on economic criteria, and sent these immigrants, most of whom were North African, to peripheral Israeli settlements. The selective immigration policy ended in 1961 when, following an agreement between Israel and Morocco, about 100,000 Jews immigrated to the State. From 1952–68 about 600,000 Jews arrived in Israel, three quarters of whom were from Arab countries and the remaining immigrants were largely from Eastern Europe. Today fewer than 30,000 remain in Muslim countries, mostly concentrated in Iran and Turkey.|s2cid=150208821}}</ref>{{sfn|Fischbach|2008|p=26–27}} Večina [[Palestinci|palestinskih Arabcev]] je bila [[Izgon in beg Palestincev (1948)|izgnana ali pobegnila]] v dogodku imenovanem [[nakba]], tisti, ki so ostali, pa so postali glavna manjšina v novi državi.<ref>{{cite journal|last1=Ghanim|first1=Honaida|date=March 2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, Gender, and Social Change Among Palestinian Poets in Israel After Nakba|url=https://www.jstor.org/stable/40608203|url-status=live|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|pages=23–39 [25–26]|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106040944/https://www.jstor.org/stable/40608203|archive-date=6 November 2021|quote=Around 750,000–900,000 Palestinians were systematically expelled from their homes and lands and about 531 villages were deliberately destroyed.|s2cid=144148068|number=1}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Cleveland|first1=William L.|url=https://books.google.com/books?id=CUhaDwAAQBAJ&pg=PT290|title=A History of the Modern Middle East|last2=Bunton|first2=Martin|date=2016|publisher=[[Westview Press]]|isbn=978-0-429-97513-4|language=en|page=270|quote=Not only was there no Palestinian Arab state, but the vast majority of the Arab population in the territory that became Israel-over 700,000 people-had become refugees. The Arab flight from Palestine began during he intercommunal war and was at first the normal reaction of a civilian population to nearby fighting-a temporary evacuation from the zone of combat with plans to return once hostilities ceased. However, during spring and early summer 1948, the flight of the Palestinian Arabs was transformed itno a permanent mass exodus ... Once the Arab flight had started, it was encouraged by the [[Haganah]] ... Haganah field officers interpreted [[Plan Dalet|Plan D]] as giving them authority to undertake the systematic expulsion of the Palestinian Arabs living within the area allocated to the Jewish state as well as those whose villages were situated just inside the territory awarded to the Arab state ... Throughout the remainder of 1948 and into 1949, there were incidents of forced expulsion of Arabs. As a result, by the time the last armistice agreement was concluded in 1949, there remained only 160,000 Arabs within the borders of Israel.}}</ref>{{sfn|Slater|2020|pp=81-92, 350|ps=, "[p. 350] It is no longer a matter of serious dispute that in the 1947–48 period—beginning well before the Arab invasion in May 1948—some 700,000 to 750,000 Palestinians were expelled from or fled their villages and homes in Israel in fear of their lives—an entirely justifiable fear, in light of massacres carried out by Zionist forces."}} V naslednjih desetletjih se je število prebivalcev Izraela močno povečalo, saj je država sprejela pritok Judov, ki so se [[Judovski eksodus iz muslimanskega sveta|izselili, pobegnili ali bili izgnani]] iz muslimanskega sveta.<ref name=":05">{{Cite journal|last=Beker|first=Avi|date=2005|title=The Forgotten Narrative: Jewish Refugees from Arab Countries|url=https://www.jstor.org/stable/25834637|url-status=live|journal=Jewish Political Studies Review|volume=17|issue=3/4|pages=3–19|issn=0792-335X|jstor=25834637|archive-url=https://web.archive.org/web/20240109013108/https://www.jstor.org/stable/25834637|archive-date=9 January 2024|access-date=23 May 2024}}</ref><ref name=":22">{{Cite book|last=Dinstein|first=Yoram|url=https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&dq=650000+%2872%25%29+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&pg=PA282|title=Israel Yearbook on Human Rights, Volume 6 (1976)|date=2021-10-11|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-42287-2|pages=282|language=en|access-date=23 May 2024|archive-date=21 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240521171644/https://books.google.com/books?id=-cpKEAAAQBAJ&pg=PA282&lpg=PA282&dq=650000+(72%25)+of+these+Jews+resettled+in+Israel.&source=bl&ots=F8PgTaUhaN&sig=ACfU3U0WsiDOJxluxSyPsNK60ypjp28O-A&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjnzt69mZ-GAxUiweYEHeYlBh04ChDoAXoECAMQAw#v=onepage&q=650000%20(72%25)%20of%20these%20Jews%20resettled%20in%20Israel.&f=false|url-status=live}}</ref> Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 je Izrael zasedel [[Zahodni breg]], območje [[Gaza|Gaze]], egiptovski [[Sinajski polotok]] in sirsko [[Golansko višavje]]. Izrael je na nezakonito [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|zasedenih ozemljih]] v nasprotju z mednarodnim pravom ustanovil in še naprej širi [[Izraelske naselbine|naselbine]] ter si priključil Vzhodni Jeruzalem in Golansko višavje s potezami, ki jih mednarodna skupnost večinoma ne odobrava. Po [[Jomkipurska vojna|jomkipurski vojni]] leta 1973 je Izrael podpisal mirovni pogodbi z [[Egipt|Egiptom]] in [[Jordanija|Jordanijo]] in tako leta 1982 Egiptu vrnil Sinajski polotok. V zadnjih letih je normaliziral odnose z več arabskimi državami. Vendar prizadevanja za rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]], kljub vmesnima [[Sporazuma iz Osla|sporazumoma iz Osla]], niso bila uspešna, država pa je bila vpletena v več vojn in spopadov s palestinskimi militantnimi skupinami. Ravnanje Izraela pri okupaciji palestinskih ozemelj je bilo deležno stalnih mednarodnih kritik, organizacije za človekove pravice in uradniki Združenih narodov pa so ga obtožili, da je nad Palestinci zagrešil [[Vojni zločin|vojne zločine]] in [[Zločin proti človeštvu|zločine proti človečnosti]]. [[Izraelski temeljni zakoni|Temeljni zakoni države]] vzpostavljajo [[Enodomnost|enodomni]] [[Parlamentarni sistem|parlament]], izvoljen po [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnem sistemu]], imenovan [[kneset]], ki določa sestavo vlade na čelu s [[Predsednik vlade Izraela|predsednikom vlade]] in voli [[Predsednik Izraela|predsednika]] s protokolarno vlogo.<ref name="cnn">{{cite web |title=How Israel's electoral system works |website=CNN.com |url=http://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |access-date=14 October 2021 |publisher=[[CNN International]] |archive-date=2022-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220128010244/https://edition.cnn.com/2009/WORLD/meast/02/05/israel.elections.explainer/index.html |url-status=dead }}</ref> Je edina država na svetu z oživljenim uradnim jezikom, [[Hebrejščina|hebrejščino]]. Njegova kultura vključuje judovske elemente in elemente judovske diaspore ter arabske vplive. Izrael ima eno največjih gospodarstev na Bližnjem vzhodu in enega najvišjih BDP na prebivalca ter življenjski standard v Aziji. Je ena od tehnološko najbolj naprednih in razvitih držav na svetu, za raziskave in razvoj porabi sorazmerno več kot katerakoli druga država in po razširjenem prepričanju poseduje [[jedrsko orožje]].<ref>{{Cite book|last=WIPO|title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html|access-date=2024-08-10|website=www.wipo.int|date=2022|publisher=World Intellectual Property Organization|doi=10.34667/tind.46596|isbn=978-92-805-3432-0|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-12-01|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|access-date=2024-08-06|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=The world richest countries according three metrics|url=https://www.visualcapitalist.com/worlds-richest-countries-across-3-metrics/}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-09-09|title=30 Wealthiest Countries by Per Capita Net Worth|url=https://finance.yahoo.com/news/30-wealthiest-countries-per-capita-111348314.html|access-date=2024-07-15|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Getzoff|first=Marc|date=2023-08-09|title=Most Technologically Advanced Countries In The World 2023|url=https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231108044803/https://gfmag.com/data/non-economic-data/most-advanced-countries-in-the-world/|archive-date=8 November 2023|access-date=2023-11-08|website=Global Finance Magazine|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2022-12-04|title=Top 15 Most Advanced Countries in the World|url=https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110012152/https://finance.yahoo.com/news/top-15-most-advanced-countries-041038286.html|archive-date=10 January 2023|access-date=2023-10-27|website=Yahoo Finance|language=en-US}}</ref> Država se je leta 2010 pridružila [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj]].<ref name="OECD">{{cite web|title=Israel's accession to the OECD|url=http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200516012445/http://www.oecd.org/israel/israelsaccessiontotheoecd.htm|archive-date=16 May 2020|access-date=12 August 2012|website=oecd.org|publisher=OECD}}</ref><ref>{{Cite web|date=2010-05-27|title=Israel to join prestigious OECD economic club|url=https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20231123013723/https://www.france24.com/en/20100527-israel-join-prestigious-oecd-economic-club-netanyahu-sarkozy-paris|archive-date=23 November 2023|access-date=2023-11-23|website=France 24|language=en}}</ref><ref name=":5">{{Cite news|date=21 June 2024|title=Israel's birth rate remains highest in OECD by far, at 2.9 children per woman|url=https://www.timesofisrael.com/israels-birth-rate-remains-highest-in-oecd-by-far-at-2-9-children-per-woman|work=Times of Israel}}</ref> == Etimologija == [[Slika:Israel segment.jpg|left|thumb|200px|Ime yzyrjAr na Merneptahovi plošči]]Pod [[Britanski mandat za Palestino|britanskim mandatom]] (1920–1948) je bila celotna regija znana pod imenom ''Palestina''.<ref>{{cite magazine|author=Noah Rayman|date=29 September 2014|title=Mandatory Palestine: What It Was and Why It Matters|url=http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20190518140257/http://time.com/3445003/mandatory-palestine/|archive-date=18 May 2019|access-date=5 December 2015|url-status=live}}</ref> Ob ustanovitvi leta 1948 je država uradno sprejela ime ''Država Izrael'' ({{lang-he|מְדִינַת יִשְׂרָאֵל}}, {{Audio|He-Medinat Israel2.ogg|{{transliteration|he|''Medīnat Yisrā'el''}}|help=no}} {{IPA|he|mediˈnat jisʁaˈʔel|}}; {{lang-ar|دَوْلَة إِسْرَائِيل}}, {{transliteration|ar|ALA-LC|''Dawlat Isrāʼīl''}}, {{IPA|ar|dawlat ʔisraːˈʔiːl|}}) potem ko so bila druga predlagana imena, vključno z ''[[Erec Izrael|Dežela Izrael]]'' ({{lang|he-Latn|Eretz Israel}}), ''Ever'' (po [[Eber|Eberju]], bibličnemu predniku Izraelcev), ''[[Sion]]'' in ''[[Judeja]]'', obravnavana vendar zavrnjena.<ref>{{cite news|work=[[The Palestine Post]]|date=7 December 1947|page=1|title=Popular Opinion|url=http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib:LowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text/html&Locale=english-skin-custom&Path=PLS/1947/12/07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20120815030044/http://www.jpress.org.il/Repository/getFiles.asp?Style=OliveXLib%3ALowLevelEntityToSaveGifMSIE_TAUEN&Type=text%2Fhtml&Locale=english-skin-custom&Path=PLS%2F1947%2F12%2F07&ChunkNum=-1&ID=Ar00105&PageLabel=1|archive-date=15 August 2012}}</ref> Ime ''Izrael'' je predlagal [[David Ben-Gurion]], sprejeto pa je bilo z glasovi 6–3.<ref>{{cite news|url=http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|title=One Day that Shook the world|archive-url=https://web.archive.org/web/20120112220409/http://info.jpost.com/1998/Supplements/Jubilee/2.html|archive-date=12 January 2012|work=[[The Jerusalem Post]]|date=30 April 1998|author=Elli Wohlgelernter}}</ref> V prvih tednih po ustanovitvi je vlada izbrala izraz ''[[Izraelci]]'' za opredeljevanje državljanov izraelske države.<ref>{{cite magazine|date=31 May 1948|title=On the Move|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,798687-2,00.html|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20071016074447/http://www.time.com/time/magazine/article/0%2C9171%2C798687-2%2C00.html|archive-date=16 October 2007|access-date=6 August 2007}}</ref> Imeni Dežela Izrael in [[Otroci Izraela]] sta se v preteklosti uporabljali za svetopisemsko [[Izraelsko kraljestvo (združeno)|Izraelsko kraljestvo]] oziroma za [[Judje|celotno judovsko ljudstvo]]. Ime ''Izrael'' ([[hebrejsko]] {{lang|he-Latn|Yīsrāʾēl}}''Yīsrāʾēl''; {{lang-grc-gre|Ἰσραήλ}}; v [[Septuaginta|Septuaginti]] grško: Ἰσραήλ, ''Israēl'', »[[El|El (Bog)]] vztraja/vlada«, čeprav se po Ozeju 12,4 pogosto razlaga kot »bojevanje z Bogom«) se nanaša na očaka [[Jakob|Jakoba]], ki je po [[Hebrejska Biblija|hebrejski Bibliji]] dobil ime, potem ko se je uspešno boril z [[Angel božji|božjim angelom]].<ref>{{cite encyclopedia|author=Geoffrey W. Bromiley|url=https://books.google.com/books?id=yklDk6Vv0l4C&pg=PA907|title=Israel|encyclopedia=[[International Standard Bible Encyclopedia]]: E–J|publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing|date=1995|page=907|isbn=978-0-8028-3782-0}}</ref> Za prvo zgodovinsko omembo besede Izrael velja napis na zmagoslavni granitni plošči faraona [[Merneptah]]a iz poznega 13. stoletja pr. n. št.<ref>{{harvnb|Barton|Bowden|2004|p=126}}. "The Merneptah Stele ... is arguably the oldest evidence outside the Bible for the existence of Israel as early as the 13th century BCE."</ref> Zadnji dve vrsti hieroglifov se nanašata na faraonovo zmagovito bojevanje v [[Kanaan]]u. Merneptah navaja, da je med drugim porazil [[Aškelon]], [[Gezer]], [[Janoam]] in Izrael. Omenjeno je, da je po vojaškem pohodu ostal Izrael opustošen in brez semen (naraščaja). Plošča je bila odkrita leta 1896 v [[Tebe, Egipt|Tebah]]. Nerazjasnjeno ostaja, ali se hieroglifski napis Izrael (''yzyrjAr'') na njej nanaša na ljudstvo ali na območje današnje države. Merneptahova plošča je danes v [[Egipčanski muzej, Kairo|Egipčanskem muzeju v Kairu]] znana tudi kot ''Izraelska plošča''.[[Slika:YsyriAr.gif|left|thumb|200px|Zrcalna slika hieroglifov na plošči]] == Zgodovina == === Zgodnje obdobje === Dežela Izrael predstavlja Judom sveto območje že iz bibličnih časov. [[Tora]] razodeva, da je [[Bog]] ozemlje namenil trem očakom judovskega ljudstva kot njihovo domovino. Čas razodetja je ocenjen na drugo tisočletje pred našim štetjem.<ref>[http://www.pbs.org/walkingthebible/timeline.html Biblična kronologija]</ref> V 11. stoletju pr. n. št. so bile ustanovljene prve izraelske kraljevine in države, ki so s prekinitvami vladale območju okoli tisoč let. Na območju tedanjih kraljestev se nahajajo najsvetejše judovske kulturno-zgodovinske lokacije. Po izraelskih kraljevinah in pred pričetkom islamskih osvajanj, so si ozemlje za različno dolga časovna obdobja lastili [[Asirci]], [[Babilonci]], [[Perzijci]], [[Grki]], [[Rimljani]], [[Sasanidi]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. Številčna prisotnost Judov je pričela upadati po [[Bar Kohbova vstaja|neuspešni vojaški ubranitvi pred Rimljani leta 132 pr. n. št]]. Med letoma 628 in 629 je bizantinski kralj [[Heraklej]] vodil masovni poboj Judov na območju [[Judeja|Judeje]] ter zaukazal njihov izgon.<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina Palestine | publisher = University of South Dakota | date = 18. januar 2007 | url = http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-01-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130116083307/http://people.usd.edu/~clehmann/erp/Palestine/palestin.htm | url-status = dead }}</ref> V tem času je judovska skupnost dosegla najnižje število pripadnikov v zgodovini. Večji del preostale skupnosti se je preselil na območje [[Galileja|Galileje]], del pa je ostal v Judeji. V obdobju 7. stoletja sta bili na območju napisani dve izmed svetih del judovske kulture: [[Mišna]] in del [[Talmud]]a. Leta 636 n. š. so območje od Bizantincev prevzeli islamski osvajalci. Naslednjih šesto let so na območju Izraela vladali [[Abasidi]], [[Omajadi]] in [[križarske vojne|križarji]], dokler dežele niso leta 1260 osvojili [[Mameluki]] iz Egipta. Leta 1516 je območje Izraela postalo del [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]] vse do 20. stoletja.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Enciklopedija Britanica | date = 12. februar 2010 | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/439645/Palestine | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Začetni sionizem in britanski mandat === {{main|Britanski mandat za Palestino}} [[Slika:Herzl-balcony.jpg|thumb|right|Theodor Hertzl, sodobni začetnik sionizma.]] V [[Diaspora|diaspori]] živeči Judje so si dlje časa prizadevali za ponovno naselitev Izraela. Želja in hrepenenje sta zapisana v Bibliji in nastopata kot osrednji motiv judovskega molitvenika. V 12. stoletju so zaradi [[Katolištvo|katoliških]] preganjanj v Evropi Judje pričeli številčneje naseljevati [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Število judovskih priseljencev na območje Izraela je vidno naraslo po izgonu Judov iz [[Španija|Španije]] leta 1492. V 16. stoletju so se večje skupine priseljencev pričele naseljevati v [[Štiri sveta mesta v judovstvu|štiri sveta mesta]] v judovski kulturi, v 18. stoletju pa so se priseljevale predvsem skupnosti [[Hasidijski Judje|Hasidijskih]] Judov.<ref>{{navedi splet | title = Izgon Judov | publisher = Jewish history sourcebook | date = julij 1998 | url = http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-01-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100110123919/http://www.fordham.edu/halsall/jewish/1492-jews-spain1.html | url-status = dead }}</ref> Prvi večji moderni val judovskih imigracij, znan tudi pod imenom [[prva alija]], se je pričel leta 1881 kot posledica pogromov nad Judi v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. V tem času je [[Theodor Herzl]] pričel s [[sionizem|sionizmom]], mednarodnih nacionalnističnim političnim gibanjem, ki si je prizadevalo za ustanovitev judovske države. Leta 1896 je objavil delo ''Judovska država'', istega leta pa je organiziral prvi [[svetovni sionistični kongres]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |title=Začetki sionizma |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090427070421/http://www.jewishagency.org/JewishAgency/English/Jewish+Education/Compelling+Content/Eye+on+Israel/120/Chapter+One+The+Heralders+of+Zionism.htm |url-status=dead }}</ref> Druga alija je bila organizirana po pogromih v [[Kišinjev]]u, takrat je v Sveto deželo prispelo okoli 40.000 Judov. Tako v prvem, kot tudi v drugem valu imigracij, so bili priseljenci večinoma [[Ortodoksni Judje|ortodoksni Judje]], a je drugi val naselitve vključeval tudi [[Socializem|socialistične]] aktiviste, ki so širom Izraela pričeli ustanavljati [[kibuc]]e. Leta 1917 je bila v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] podpisana [[Balfourjeva deklaracija]], listina, ki je soglašala z ustanovitvijo judovske domovine. V tem času je v deželi organizirano delovalo več prostovoljnih sionističnih skupnosti. Nasprotovanja Arabcev judovskim imigrantom so vodila do nasilnih izgredov med 4. in 7. majem 1920, ko so muslimani napadli več [[Izraelske naselbine|judovskih naselbin]]. Ubitih je bilo 5 Judov, ranjenih 218, okoli 300 pa se jih je moralo preseliti. Pasivna reakcija in ukrepi britanskih oblasti so vodili do nastanka organizacije [[Hagana]]. Incident je spodkopal zaupanje med Judi, Arabci in Britanci.<ref>{{navedi splet | title = Uporaba koles kot načrt občine | publisher = The Independent | date = 26. maj 2005 | url = http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/the-birth-of-modern-israel-a-scrap-of-paper-that-changed-history-492084.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> [[Slika:First Youth-Aliyah group walking to Ein Harod.JPG|thumb|right|Nemški Judje ob prihodu v Sveto deželo]] Leta 1922 je [[Društvo narodov]] Veliki Britaniji zagotovilo nov [[britanski mandat za Palestino|mandat nadzora in upravljanja nad Palestino]]. Takrat je bila etnična sestava ozemlja mešana; večje naselbine kot so Jeruzalem, so bile večinsko judovske.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948">{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/palpop.htm |title=Populacija Izraela pred letom 1948 |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814065619/http://www.mideastweb.org/palpop.htm |url-status=dead }}</ref> Pogromi, omejitev priseljevanja Judov v [[ZDA]] in ekonomska kriza v Evropi so vodili do tretje (1919–1923) in četrte (1924–1929) alije, ko je v Sveto deželo imigriralo okoli 100.000 Judov. Od leta 1921 so Britanci pričeli omejevati število judovskih priseljencev, ozemlje predvideno za judovsko domovino pa so preselili na levi breg reke [[Jordan]]. Vzpon [[Nacionalsocializem|nacizma]] v [[Tretji rajh|Nemčiji]] je vodil do pete Alije (1929–1939), ko je na ozemlje Palestine prispelo okoli 250.000 Judov, večina od teh je bila prebežnikov iz nacistične Nemčije. V teh letih so Judje pričeli z industrializacijo Palestine, kjer je do tedaj prevladovalo kmetijstvo. Imigracije so vodile do upora s strani Arabcev, največji nemiri so potekali med letoma 1936 in 1939. Velika Britanija je v izogib konfliktom leta 1939 podpisala sporazum, s katerim je dovoljevala imigracijo 75.000 Judov v petih letih, nadaljnje imigracije pa bi lahko potekale le ob soglasju Arabcev. V prvih letih [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so se Britanci zbali nemškega prodora skozi Severno Afriko, zato so pričeli s podporo Hagane, ustanovili pa so tudi judovsko brigado, ki se je borila v Afriki in kasneje v Italiji. Ko je med obdobjem [[holokavst]]a večina držav zavračala judovske begunce, so organizirano potekale ilegalne imigracije, s katerimi so želeli rešiti Jude pred nacisti in [[Fašizem|fašisti]]. Kljub prizadevanju judovskih organizacij je v tem obdobju iz Evrope uspelo zbežati relativno majhno število Judov. Kasnejša izraelska ministrica in premierka [[Golda Meir]] je v knjigi ''Moje življenje'' opisovala lastne diplomatske napore, da bi katerakoli izmed evropskih ali ameriških držav sprejela judovske begunce, katerim zaradi številčne letne kvote, ni bilo dovoljeno oditi v Palestino, četudi jim je grozila smrt. Izmed več kot stotih diplomatov, predloga ni podprl niti eden posameznik.<ref>[http://womenshistory.about.com/od/rulers20thcentury/a/golda_meir.htmGolda Meir: Moje življenje]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je kljub britanski blokadi priseljevanja judovska skupnost sestavljala že 33 % izraelske populacije.<ref name="Populacija Izraela pred letom 1948"/> === Neodvisnost in prva leta === [[Slika:Britanska oblast nad Palestino.png|alt=|sličica|Britanska oblast nad Palestino.]] Po letu 1945 so se pričeli intenzivnejši konflikti med judovsko in britansko stranjo. Ti so bili pred tem zaradi maloštevilčnosti Judov in strahu pred nemškim vdorom (kot posledica morebitnega poraza Britancev na Bližnjem vzhodu) redki. Po koncu 2. svetovne vojne se je selitev Judov povečala, kar je povzročilo nezadovoljstvo arabskega prebivalstva in britanske oblasti. Britanci so izvajali široke ukrepe, ki naj bi preprečevali preveliko migracijo, tako v evropskih pristaniščih, kot tudi v vzhodnem Sredozemlju. Sistem kvot priseljevanja je ostal, večino prestreženih Judov pa so namestili v taborišču na [[Ciper|Cipru]]. Kljub temu pa Britancem ni uspelo zaustaviti številnih ilegalnih migracij in tihotapljenja orožja na ozemlje Palestine. Sionistične milice [[Irgun]], [[Hagana]] in [[Lehi]] so kljub preteklemu zavezništvu z Britanci začeli izvajati [[terorizem|teroristične]] akcije proti britanskim silam in pri tem napadale policijske postaje, naftne rafinerije ter cestne in železniške povezave. Britanci so se odzvali z obsežnimi preiskavami v večjih mestih in kibucih, v katerih so aretirali več pripadnikov skrajnih judovskih skupin in zasegli večje količine orožja. Nasilje je doseglo vrhunec v letu 1946 z bombnim napadom na sedež britanske uprave v hotelu King David v Jeruzalemu, ki ga je izvedel Irgun. V napadu je umrlo 91 ljudi, še 46 pa je bilo ranjenih. Zaradi smrti mnogih javnih uslužbencev in uničenja številnih pisarn in arhivov pa je bilo vodenje Palestine precej oteženo do konca mandata. Britanci so posledično uvedli stroge ukrepe, ki pa so postali predmet kritike ZDA. Te so celo zagrozile z zamrznitvijo kreditov, ki so reševali zaradi vojne oslabljeno Veliko Britanijo. Dodaten problem so Britancem predstavljale tudi sabotaže judovskih oboroženih skupin, ki so se infiltrirale tudi v britanske vrste in tako dobivale pravočasne informacije o načrtovanih akcijah britanskih sil. Britanske sile so se posledično umaknile v varovana območja, ki pa niso bila popolna zaščita pred napadi. Večina protiterorističnih akcij zaradi mednarodnih kritik, slabe gospodarske situacije doma in nekooperativnega prebivalstva Palestine, ni bila uspešnih. Irgun in Lehi sta v letih 1946 in 1947 preko svojih celic izvedla bombni napad na britansko ambasado v [[Rim]]u, nekaj bombnih napadov pa je bilo izvedenih tudi v Londonu, kar je Britance še dodatno demoraliziralo. V letu 1947 je bilo v Palestini stacioniranih že približno 10% vojaških sil britanskega imperija, kar je Palestino spremenilo v policijsko državo, stroški vodenja Palestine pa so vrtoglavo narasli. Velika Britanija je že oktobra 1946 začela z načrtom prenosa palestinskega vprašanja na [[OZN]] in začela z evakuacijo nenujnega osebja iz Palestine. Kot razlog za to je navedla neuspeh v mirovnih pogajanjih med Judi in Arabci.<ref>{{navedi splet | title = Palestina | publisher = Združeni narodi | date = 20. april 1949 | url = http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120612121846/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/2248AF9A92B498718525694B007239C6 | url-status = dead }}</ref> Novonastala [[Organizacija združenih narodov]] je [[29. november|29. novembra]] 1947 sprejela [[Resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št. 47/181|ločitveni načrt]], ki je ozemlje Izraela razdelil na dve državi: eno judovsko in eno arabsko, v razmerju velikosti 56% : 44%. V izogib konfliktu glede statusa mesta Jeruzalem, je OZN kraj predvidel kot mednarodno nevtralno območje, s posebnim političnim nadzorom. Judovska stran je načrt sprejela, medtem ko je arabska stran načrt zavrnila. 1. decembra 1947 je arabski politični vrh razglasil trodnevni protest. Med tem časom so oborožene arabske tolpe napadale judovske tarče. Ko je judovska stran ob napadih pričela z obrambnimi napadi, je prišlo do državljanske vojne med Arabci in Judi. Vrhovni jeruzalemski [[mufti]], [[Haj Amin al-Husseini]] je arabske Palestince ob tem pozval k [[Džihad|sveti vojni]]: „Razglašam sveto vojno, bratje muslimani! Pobijte Jude! Vse jih pobijte!“<ref>{{navedi splet | title = Arabska stran zavrne načrt | publisher = Palestine Facts | date = 21. januar 2008 | url = http://www.palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100612231619/http://palestinefacts.org/pf_independence_un_arabrejection.php | url-status = dead }}</ref> S tem se je v Palestini začela petmesečna [[Palestinska vojna (1948)|palestinska državljanska vojna]] med Judi in lokalnim arabskim prebivalstvom, kasneje pa so se v spopade vključili tudi prostovoljci iz arabskih držav. Med tem časom se je zaradi akcij judovskih milic in pomanjkanja sredstev za uspešen odpor 250.000 Arabcev izselilo ali pa je bilo med državljansko vojno izseljenih. Britanske sile, ki so bile uradno določene za zagotavljanje reda in miru v Palestini, so spopade preprečevale le v manjši meri; večino aktivnosti so vložile v postopen umik osebja iz Palestine. 14. maja 1948, dan pred zaključkom britanskega mandata na ozemlju Izraela, je [[Judovska agencija]] razglasila neodvisnost dežele. Istega dne je bilo določeno ime dežele, ki je bilo prej zaradi nasprotujočih si predlogov nejasno.<ref>[http://muse.uq.edu.au/journals/israel_studies/summary/v003/3.1friling.html Razglasitev neodvisnosti]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zadnje britanske sile so Izrael zapustile 30. junija 1948. Naslednjega dne je pet arabskih držav – Egipt, Jordanija, Sirija, Libanon in [[Irak]] – napadlo Izrael in pričelo [[Arabsko-Izraelsko vojna 1948|Arabsko-Izraelsko vojno]]. [[Sudan]], [[Jemen]] in [[Saudska Arabija]] so v vojno vključenim arabskim deželam poslale svoje vojaške enote. Po letu dni vojaškega bojevanja je bilo sklenjenih več sporazumov, ki so določili začasne državne meje Izraela. [[Zahodni breg]] in arabska stran Jeruzalema sta bili priključeni Jordaniji, Egipt pa je prevzel začasni nadzor nad Gazo. Ozemlje Izraela se je povečalo za tretjino. 11. maja 1949 je bil Izrael sprejet v svet Združenih narodov. Med vojno je bilo iz območja Izraela izseljenih okoli 711.000 Arabcev. Status palestinskih beguncev danes ostaja glavno jedro spora v izraelsko-palestinskem konfliktu.<ref>{{navedi splet | title = Nature of the flashpont | publisher = Derek S. Reveron in Jeffrey Stevenson Murer | date = januar 2006 | url = http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-09-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110927160217/http://web.mit.edu/cis/pdf/VanEvera_flashpointsinwar.pdf | url-status = dead }}</ref> V prvih letih obstoja države Izrael je dominantno vlogo v izraelski notranji politiki odigrala [[Delavska sionistična stranka (Izrael)|Delavska sionistična stranka]], pod vodstvom 1. predsednika Izraela [[David Ben Gurion|Davida Ben Guriona]]. V istem obdobju so sledile masovne imigracije Judov preživelih v holokavstu in v arabskih državah živečih Judov, kjer so se po ustanovitvi države pričeli vrstiti [[Antisemitizem|napadi]] na tam živeče Jude. Število prebivalcev se je iz 800.000 leta 1948, povečalo na dva milijona v letu 1958. Večina priseljencev je bila beguncev brez materialne imovine, ki so bili nastanjeni v začasnih kampih – leta 1952 je v teh živelo preko 10% prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www1.cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |title=Prebivalstvena struktura |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180515043846/http://cbs.gov.il/reader/shnaton/templ_shnaton_e.html?num_tab=st02_01&CYear=2006 |url-status=dead }}</ref> Potreba po rešitvi socialno-ekonomske stiske je vodila do podpisa sporazuma med Nemčijo in Izraelom. Ta je določal finančno nadomestilo za 500.000 preživelih judovskih beguncev, ki so po nacističnih razlastninjenjih ostali brez domov in materialne posesti. [[Slika:Adolf Eichmann takes notes during his trial USHMM 65268.jpg|thumb|Zgodovinsko sojenje Eichmannu.]] Izraelske oblasti so dodale, da finančno poplačilo za šest milijonov človeških žrtev, ne bo mogoče nikoli in v nobeni obliki. Sodelovanje med nemškimi in izraelskimi oblastmi je povzročilo množične proteste med Judi v Izraelu in po svetu. Ti so nasprotovali kakršnikoli ideji sodelovanja z Nemci ter nasprotovali nemškemu finančnemu poplačilu.<ref>{{navedi splet | title = Nemška odškodnina za Holokavst | publisher = Jewish Virtual Library | date = januar 1999 | url = http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Holocaust/reparations.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V obdobju petdesetih let dvajsetega stoletja je Izrael postal pogosta tarča palestinskih skrajnežev, ki so nasilne akcije izvajali po vzoru [[gverila|gverilcev]]. V letu [[1956]] se je Izrael pridružil tajni zvezi s [[Francija|Francijo]] in Veliko Britanijo, cilj pa je bil ponoven nadzor nad [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]]. Tega so nacionalizirali Egipčani in med drugim začeli s prepovedjo plovbe izraelskih ladij skozi prekop ter s tem odrezali izraelsko pristanišče Eilat na jugu države. Pod pritiskom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] se je bil Izrael prisiljen umakniti s Sueškega prekopa, kar je sprostilo mednarodni plovni promet po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in Sueškem kanalu.<ref>[http://history.sandiego.edu/GEN/20th/suez.html Sušeka kriza]</ref> V [[1960|šestdesetih]] letih je Izrael pod okriljem obveščevalne službe [[Mosad]] ujel nacističnega zločinca [[Adolf Eichmann|Adolfa Eichmanna]], ki je odločilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta in se je po 2. svetovni vojni skrival v [[Argentina|Argentini]].<ref>[http://www.nizkor.org/hweb/people/e/eichmann-adolf/ Adolf Eichmann]</ref> Sojenje je imelo pomemben vpliv na javno obravnavo holokavsta širom držav po svetu. Do danes Eichmann ostaja edina oseba usmrčena s strani izraelskih oblasti.<ref>{{navedi splet | title = Ministrstvo za pravosodje odgovarja Amnesty International-u | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. julij 1995 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Law/Legal%20Issues%20and%20Rulings/JUSTICE%20MINISTRY%20REPLY%20TO%201995%20AMNESTY%20INTERNATION | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Konflikti in mirovni procesi === [[Slika:Begin, Carter and Sadat at Camp David 1978.jpg|thumb|right|Begin, Carter in Sadat ob podpisu mirovne pogodbe.]] Arabski nacionalisti pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]] so neprekinjeno zavračali priznanje države Izrael in pozivali k njenemu uničenju.<ref name="Šestdnevna vojna">{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |title=Šestdnevna vojna |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101227005238/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/talking/52_Remembering67.html |url-status=dead }}</ref> Leta [[1967]] so Egipt, Sirija in Jordanija namestile številčne vojaške enote ob meji z Izraelom, izgnale mirovne sile Združenih narodov in blokirale izraelski dostop do Rdečega morja. Uradni Izrael je dejanja sosed prepoznal kot potencialno vojaško nevarnost in na njih odgovoril z vojaško opozorilno akcijo. Ta je pomenil začetek [[Šestdnevna vojna|šestdnevne vojne]], kjer je Izrael dosegel odločilno zmago, saj je tekom vojaške akcije zavzel [[Sinajski polotok]], Gazo, Zahodni Breg in [[Golansko višavje]]. Zelena linija, določena leta 1949, je postala administrativna meja med Izraelom in okupiranim ozemljem. Meje Jeruzalema so bile razširjene, po vojni so vključevale tudi vzhodni del mesta. Leta 1980 v Jeruzalemu sprejet zakon je ponovno določil predhodno mejo in pričel mednarodni spor glede statusa mesta Jeruzalem.<ref name="Šestdnevna vojna"/> Neuspeh združenih arabskih sil v vojaških akcijah zoper Izrael, je vodil v porast nasilnih dejanj separatističnih sil in posameznih aktivistov. Ena opaznejših je bila [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO), ki se je zavzemala za »oborožen boj, kot edini način osvoboditve ozemlja«.<ref>{{navedi splet | title = Medvladje | publisher = New York Post | date = 31. marec 2005 | url = http://www.nytimes.com/2005/03/13/magazine/13PALESTINIANS.html?_r=1&pagewanted=2/ | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V 1960-ih in 1970-ih letih so palestinske oborožene skupine sprožile val napadov na izraelske tarče po svetu, vključujoč umor izraelskih tekmovalcev na [[Olimpijske igre 1972|olimpijskih poletnih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]]. Na umor 11 atletov je Izrael odgovoril z vojaško akcijo, kjer je izsledil odgovorne za napad in nanje izvršil atentat.<ref>[http://www.usatoday.com/life/movies/news/2005-12-21-munich_x.htm Munchen 1972]</ref> Med letoma 1969 in 1970 je bil Izrael vpleten v vojno z Egiptom.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/296740/Israel/219430/The-war-of-attrition Vojna trenj]</ref> [[Slika:Golda Meir2.jpg|thumb|right|Golda Meir, nekdanja izraelska premierka, je vodila državo med Jom Kipursko vojno.]] [[6. oktober|6. oktobra]] [[1973]], na praznik [[Jom Kipur]], ki velja za najsvetejši dan v judovski kulturi, so egiptovske in sirijske vojaške sile presenetile z močnim oboroženim napadom na Izrael. Vojna se je zaključila 26. oktobra, ko je Izrael uspešno premagal ter porazil vojski obeh držav, a utrpel močne civilne izgube. Notranja preiskava je zavrnila možnost krivde oblasti za vojno, a nejevolja javnosti, zaradi človeških izgub, je prisilila takratno izraelsko premierko [[Golda Meir|Goldo Meir]] v odstop.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Jomkipurska vojna | date = 5. oktober 2007 | url = http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/6/newsid_2514000/2514317.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Demokratične državne volitve v izraelski parlament ([[kneset]]) leta 1977 so pomenile poglaviten preobrat v zgodovini izraelske notranje politike, saj si je večino glasov in s tem politično oblast v državi pridobil [[Likud]], stranka s politične desnice. Istega leta je egipčanski predsednik [[Anvar Sadat]] obiskal Izrael in spregovoril pred parlamentom, kar je pomenilo prvo priznanje države Izraela s strani katere od arabskih držav.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/biography/sadat.html Anwar El Sadat]</ref> V naslednjih dveh letih sta egiptovski predsednik in [[Menahem Begin]], takratni izraelski premier, podpisala dogovor in mirovno pogodbo. Izrael je v sklopu dogovora umaknil svoje sile s Sinajskega polotoka in se strinjal za začetek pogajanj za avtonomijo Palestine, ki je bila ob zadnji vojni določena z mirovno črto. Slednja še ni bila izvršena. 7. junija [[1981]] je Izrael z bombardiranji onemogočil delovanje nuklearnih reaktorjev v Iraku. Obveščevalna agencija Mosad je pred tem prejela podatke, da naj bi Irak območje uporabljal za razvoj vojaških sredstev zoper Izrael. Leta 1982 je Izrael posegel v [[Libanonska državljanska vojna|libanonsko državljansko vojno]] ter uničil vojaške baze, s katerih je palestinska osvobodilna fronta izstreljevala rakete na sever Izraela.<ref name="Libanonska vojna">[http://www.nytimes.com/1991/12/09/world/after-4-years-intifada-still-smolders.html Libanonska vojna]</ref> Posredovanje je pomenilo začetek [[Prva libanonska vojna|prve libanonske vojne]], ki je potekala med Libanonom in Izraelom. Po tej se je Izrael umaknil z večine libanonskih območij, do leta 2000 pa je vztrajal pri obmejni varnostni coni na jugu Libanona. Leta [[1987]] se je pričela [[Prva intifada]], palestinska vstaja zoper Izrael. Število nasilnih akcij je bilo v visokem porastu zlasti na okupiranih območjih. V naslednjih šestih letih je bilo ubitih več kot 1.000 ljudi, večina od teh Palestincev v medsebojnih notranjih spopadih. Med [[Zalivska vojna|Zalivsko vojno]] leta 1991 je večina Palestincev s palestinsko osvobodilno fronto na čelu, podpirala režim [[Sadam Husein|Sadama Huseina]] in iraške zračne napade na Izrael.<ref name="Libanonska vojna"/> [[Slika:Bill Clinton, Yitzhak Rabin, Yasser Arafat at the White House 1993-09-13.jpg|thumb|right|Rabin, Clinton in Arafat na srečanju v Beli hiši leta 1993.]] Leta 1992 je novi izraelski premier postal levičarski politik [[Jicak Rabin]] in skupaj z Delavsko stranko promoviral mirovne procese in kompromise s sosednjimi državami. Istega leta sta predsednik Izraela [[Šimon Peres]] in predsednik palestinske fronte [[Mahmud Abas]], v [[Oslo|Oslu]] podpisala mirovni sporazum, ki je zagotavljal palestinsko politično avtonomijo v Gazi in na Zahodnem bregu. Sporazum je s strani Palestincev pomenil priznanje izraelske države in njene pravice do obstoja ter končanje terorizma. Leta 1994 sta mirovni sporazum podpisala tudi Izrael in Jordanija, s čimer je Jordanija postala druga arabska država, ki je normalizirala odnose z Izraelom.<ref>[http://nobelprize.org/nobel_prizes/peace/laureates/1994/rabin-bio.html Delovanje Jicak Rabina]</ref> Začetno arabsko odobravanje ob podpisu sporazuma je bilo načeto z incidentom v [[Hebron]]u, kjer je izraelski ekstremist v [[Mošeja|mošeji]] (nekdanji sinagogi) ubil več ljudi. Neodobravanje se je stopnjevalo s slabšanjem ekonomskih razmer v državi ter nadaljevanjem naseljevanj judovskih območij na območju Zahodnega brega in Gaze.<ref>{{Navedi splet |url=http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |title=Incident v Hebronu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100613002505/http://palestinefacts.org/pf_1991to_now_israel_hebron_shooting_1994.php |url-status=dead }}</ref> Na drugi strani pa je izraelsko odobravanje splahnelo z nadaljevanjem palestinskih samomorilnih akcij. V teh je med letom 1992 in 1999 umrlo preko 135 judovskih civilistov. Med zapuščanjem mirovnega shoda novembra 1995 je mladi judovski ekstremist Jigal Amir streljal na Jicaka Rabina in ga ubil. Atenat je šokiral izraelsko javnost.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/Yitzhak+Rabin.htm Napad na Rabina]</ref> [[Slika:Hussein Clinton Rabin.jpg|thumb|left|Husein, Clinton in Rabin ob sklenitvi mirovne pogodbe.]] Konec devetdesetih let se je Izrael pod vodstvom [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjaha]] umaknil iz Hebrona. Ob tem je bil podpisan sporazum, ki je na območju dajal polno avtoriteto palestinski strani.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Peace/wye.html Sporazum]</ref> Leta 1999 izbran premier Ehud Barak, je umaknil vojaške sile z juga Libanona in nadaljeval pogajanja s palestinsko stranjo, pod vodstvom [[Jaser Arafat|Jaserja Arafata]]. Leta 2000 se je z njim sestal tedanji ameriški predsednik [[Bill Clinton]]. Izraelska stran je takrat ponudila predlog ustanovitve neodvisne palestinske države, kar pa je Arafat zavrnil. Po neuspelih pogajanjih se je pričela [[Druga intifada]], ko se je število palestinskih samomorilnih napadov znatno povečalo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |title=Druga intifada |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160331231836/http://mideastweb.org/second_intifada_timeline.htm |url-status=dead }}</ref> Na izrednih volitvah leta 2001 je bil za premierja izvoljen [[Ariel Šaron]]. Ta je pričel z dokončnim enostranskim umikom izraelskih sil z območja Gaze. V istem času se je pričela gradnja varnostnega zidu med Zahodnim bregom in izraelskim teritorijem. Julija 2006 je [[Hezbollah|Hezbolah]] pričel z obstreljevanjem in raketiranjem judovskih naseljih na severu Izraela, pri čemer sta bila ubita dva človeka. Incident je zanetil mesec dni trajajočo [[Druga libanonska vojna|Drugo libanonsko vojno]].<ref>{{navedi splet | title = Druga libanonska vojna | publisher = Haaretz | date = 13. julij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-06-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090602063142/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=737825 | url-status = dead }}</ref> Maja 2008 je Izrael javno oznanil, da že leto dni tečejo mirovna pogajanja s Sirijo s posredništvom [[Turčija|Turčije]]. Po »končanju ognja« med Izraelom in palestinsko stranjo, je [[Hamas]] julija 2008 pogajanja enostransko prekinil in pričel z raketiranjem judovskih naselij na osrednjem delu Izraela v bližini Gaze. Izrael je na napade odgovoril z ofenzivo Gaze, ki je trajala med decembrom 2008 in januarjem 2009. V pričetku januarja je Izrael napovedal obsežno akcijo na območju Gaze, kjer so uničili glavne vojaške postojanke Hamasa ter zajeli več pomembnih pripadnikov Hamasovih sil. V sledečih dneh se je Izrael pričel umikati z območja Gaze.<ref>{{navedi splet | title = Umik iz Gaze | publisher = Haaretz | date = 29. januar 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-02-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090206232210/http://haaretz.com/hasen/spages/1056246.html | url-status = dead }}</ref> == Geografija == [[Slika:Satellite image of Israel in January 2003.jpg|thumb|100px|right|Satelitski posnetek Izraela.]] Izrael leži ob vzhodnem delu Sredozemskega morja in meji na Libanon na severu, na Jordanijo na vzhodu, Sirijo na severovzhodu in na Egipt na jugozahodu. Celotno ozemlje, vključno zasedena območja med šestdnevno vojno, meri 20.770&nbsp;km². 2 % površine prekriva voda. Celotno pravno območje z [[Golansko višavje|Golanskim višavjem]] in vzhodnim Jeruzalemom, znaša 22.072&nbsp;km². Skupna površina izraelskega teritorija in Zahodnega brega ter Gaze – slednja premoreta lastno samoupravo, znaša 27.799&nbsp;km².<ref>[http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/iltoc.html Geografija Izraela]</ref> Kljub majhni površini, Izrael premore različna naravno-geografska področja. Jug države zavzema [[Negevska puščava]], medtem ko so na severu hribovita in gorska območja Golanskega višavja, [[Galileja|Galieje]] in [[Karmel]]a. Zahod države meji na sredozemsko morje; ob obali živi preko 70 % izraelske populacije. Vzhod države meji na nižinsko raven na meji z Jordanijo. Območje je del 6500 kilometrov dolge tektonske prelomnice, ki ob [[Mrtvo morje|Mrtvem morju]] tvori najnižjo kopensko točko na [[Zemlja|Zemlji]], več kot 400 metrov pod običajno morsko gladino. Jug dežele se zaključi z [[Akabski zaliv|Akabskim zalivom]], ki je del [[Rdeče morje|Rdečega morja]]. V Izraelu in na Sinajskem polotoku so edinstveni erozijski krogi ''({{jezik-he|makhteshim}})'', ki tvorijo obsežne zemeljske kraterje. Največji med njimi, [[Makhtesh Ramon]] v Negevski puščavi, obsega 40 kilometrov dolgo in 8 kilometrov široko območje. Naravovarstveno poročilo navaja, da ima Izrael največje število rastlinskih posebnosti v svetu, neozirajoč se na velikost dežele.<ref>{{navedi splet | title = Biološka ogroženost | publisher = Haaretz | date = 2. junij 2006 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2008-07-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080708140159/http://www.haaretz.com/hasen/spages/988204.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Mount of Beatitudes View Sea of Galilee Golan 200704.JPG|thumb|left|Galilejsko jezero, pomemben vir vode.]] Temperature v Izraelu močno nihajo, zlasti pozimi. V hribovitih in gorskih območjih so nizke temperature, izrazit veter, večkrat tudi sneg. Na tem območju je večje zimsko smučarsko središče. V Jeruzalemu v povprečju sneži vsaj enkrat med zimo. Obalni središči, Tel Aviv in [[Haifa]], imata izrazito sredozemsko podnebje z zmerno hladnimi, deževnimi zimami in dolgimi, vročimi poletji. Najvišja temperatura v Aziji (53,7&nbsp;°C) je bila izmerjena v Izraelu leta 1942, na severu jordanske nižine.<ref>[http://members.iinet.net.au/~jacob/worldtp.html Najvišja temperatura v Aziji]</ref> Med majem in septembrom je dež redek. Ob nezadostnih količinah pitne vode je Izrael razvil več varčevalnih tehnik za izkoriščenje vode. Ena od teh je tehnika kapljičnega [[namakanje|namakanja]] obdelovalnih površin. Velik del Izraelcev sončno energijo izkorišča za solarno ogrevanje bivalnih površin, s čimer je Izrael vodilen med deželami v svetu po izkoristku [[sončna energija|sončne energije]] na prebivalca.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |title=Solarna energija v Izraelu |accessdate=2012-06-28 |archive-date=2011-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110822052730/http://www.neaman.org.il/neaman/publications/publication_item.asp?fid=590&parent_fid=490&iid=3639 |url-status=dead }}</ref> == Politična ureditev == [[Slika:Knesset Building (South Side).JPG|thumb|right|Kneset, izraelski parlament.]] Izrael deluje v okviru [[Parlamentarni sistem|parlamentarnega sistema]] kot [[Demokracija|demokratična]] [[republika]] s splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna ureditev |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Predsednik Izraela]] je glavni voditelj v državi, a so njegove dolžnosti omejene in večinoma le protokolarnega značaja. Parlamentarni poslanec (navadno vodja največje stranke), ki ga podpre večina v parlamentu, je izvoljen za premierja. Premier je voditelj vlade in državnega kabineta. Izrael zastopa 120 poslancev, ki zasedajo v [[kneset]]u. Sedeži v knesetu se [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalno]] razdelijo po [[Volitve|volitvah]], kjer je za vstop stranke v parlament potreben minimum 2 % glasov. Parlamentarne volitve se izvedejo vsaka štiri leta; toliko traja posamičen mandat. Neuspešna tvorba koalicije ali izglasovanje nezaupnice pogosto predhodno razrešita parlament, nakar so izvedene predčasne volitve. Povprečno trajanje mandata izraelskega parlamenta znaša 22 mesecev. Mirovni procesi, vloga religije v državi in politični škandali so povzročili že številne razpade koalicij in ponovne predhodne volitve.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalovitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Temeljno [[pravo]] Izraela sestavlja [[nepisana ustava]]. V letu 2003 je Kneset pričel osnovati pisano in kodificirano ustavo. [[Slika:Israeli supreme court building nightshot.JPG|thumb|right|Vrhovno sodišče Republike Izrael.]] Izrael ima tri-stopenjsko [[sodišče]]. Najnižja so okrajna sodišča, locirana v večini mest po državi. Nad njimi so okrožna sodišča, ki služijo kot prizivna sodišča in prvostopenjska sodišča. Nahajajo se v šestih državnih okrožjih. Tretje in najvišje sodišče predstavlja vrhovno sodišče, s sedežem v Jeruzalemu. Ima dvojno vlogo: najprej je najvišje in vrhovno sodišče države. Drugo, kot sodišče zadnje stopnje, dovoljuje posameznikom; državljanom in nedržavljanom, vlaganje prošnje oziroma ponovnih zahtev sodnih postopkov zoper državne oblasti.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Government/Branches%20of%20Government/Judicial/The%20Judiciary-%20The%20Court%20System Ureditev sodišč v Republiki Izrael]</ref> Izraelski pravni sistem združuje angleško pravo, civilno pravo in judovsko pravo. Temelji na načelu stare decisis (precedens) in na adverzialnem sistemu, kjer obe strani predložita dokaze pred sodišče. Sodbo določijo profesionalni razsodniki in izvedenci in ne porota civilnih državljanov. [[Poroka|Poroke]] in [[razveza|ločitve]] sodijo pod pristojnost verskih sodišč: judovskih, muslimanskih, krščanskih in za [[Druzi|Druze]]. Odbori in komisije, katere predstavljajo člani Kneseta, vrhovno sodišče in člani sodišč, izberejo sodnike.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Judiciary-+The+Court+System.htm Sodni sistem Republike Izrael]</ref> Temeljno pravo, ki se nanaša na človeško dostojanstvo in svobodo, ščiti in varuje človeške pravice in svoboščine. Glede na upoštevanje človekovih svoboščin in političnih pravic, je bil Izrael s strani mednarodne organizacije [[Freedom House]] ocenjen kot »svobodna dežela«,<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Israel |publisher=[[Freedom House]] |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2009-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212170535/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=22&year=2008&country=7416 |url-status=dead }}</ref> območja pod nadzorom palestinskih oblasti pa so bila ocenjena kot »nesvobodna«.<ref>{{navedi splet |title=Freedom in the World 2008 - Palestinian Authority-Administered Territories [Israel] |publisher=Freedom House |year=2008 |url=http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |accessdate=27.5.2009 |archive-date=2010-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100116073526/http://www.freedomhouse.org/template.cfm?page=363&year=2008&country=7535 |url-status=dead }}</ref> Človekoljubne organizacije, kot je [[Amnesty International]], pogosto kritizirajo Izrael v primeru vojnih stanj med Izraelom in sosednjimi deželami. Svoboščine omogočajo ustanovitve neodvisnih skupin, ki kritično obravnavajo morebitne kršitve demokratičnih načel. Ena od teh je B'Tselem, izraelska organizacijo za človekove pravice. === Upravna okrožja === [[Slika:Israel districts.png|thumb|100px|right|Upravna območja.]] Izrael je razdeljen na šest glavnih upravnih območij, znanih tudi pod imenom ''mehozot''; okrožja Center, Haifa, [[Jeruzalem]], Sever, Jug in [[Tel Aviv]]. Ta so nadaljnje individualno razdeljena na petnajst okrajev. Skupno devetdeset okrajev se naravno deli na petdeset naravno-geografskih regij. V statističnem smislu je država razdeljena na tri metropolitska območja; Tel Aviv in [[Guš Dan]] (3.150.000 milijona prebivalcev), Haifa (1.000.000 prebivalcev) in [[Beer Ševa]] (531.600 prebivalcev). Največje mesto v državi, tako v smislu prebivalstva kot po velikosti območja, je Jeruzalem s 732.100 prebivalci. Razteza se na 126&nbsp;km². Sledijo Tel Aviv (384.6000), Haifa (267.000) in [[Rišon le Zion]] (222.3000).<ref>[http://www.cbs.gov.il/population/new_2007/table3.pdf Lokalne skupnosti]</ref> === Zasedena območja === Leta 1967, med šestdnevno vojno, je Izrael prevzel nadzor nad Zahodnim bregom, vzhodnim delom Jeruzalema, Gazo in Golansko višavje. Prevzet je bil tudi začasen nadzor nad Sinajskim polotokom, ki pa je bil vrnjen Egiptu leta 1979 v sklopu mirovne pogodbe. Med zasedbo so na vsakem od ozemelj nastale judovske naselbine, naseljene z izraelskimi prebivalci. Izrael je na območju Golanskega višavja in vzhodnega Jeruzalema uveljavil civilni zakonik, s katerim je omenjena ozemlja uradno priključil kot del države in ponudil tamkajšnjim prebivalcem (tako Judom kot ostalim) možnost pridobitve državljanstva, v kolikor so za to zaprosili. Nasprotno je Zahodni breg ostal pod vojaškim nadzorom, medtem ko so Palestinci in mednarodna skupnost na območju Gaze videli možnost nastanka neodvisne države. Organizacija združenih narodov je polnopravno priključeni območji označila za neveljavni ter jih še danes priznava kot okupirana območja.<ref>{{Navedi splet |url=http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |title=Status območij |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2006-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061001183247/http://daccessdds.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/NR0/418/84/IMG/NR041884.pdf?OpenElement |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Map of Israel, neighbours and occupied territories-V3-en.png|thumb|100px|right|Zemljevid s prikazom območja Izraela, Zahodnega brega in Gaze.]] Status vzhodnega dela mesta Jeruzalem predstavlja eno od glavnih ovir nadaljevanja mirovnih procesov med uradnim Izraelom in predstavniki palestinske oblasti. Organizacija združenih narodov je sporna območja uvrstila v varnostno resolucijo, katera od Izraela zahteva umik izraelskih sil z območij. To naj bi po sklepu omogočilo normaliziranje odnosov z arabskimi državami.<ref>{{navedi splet | title = „Olmert pripravljen deliti zemljo v zameno za mir“ | publisher = Ynet News | date = 12. junij 2006 | url = http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3340641,00.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Zahodni breg je bil priključen Jordaniji leta 1948, čemur je sledila arabska zavrnitev možnosti oblikovanja dveh neodvisnih držav na območju: judovske in arabske. To priključitev je priznala le Velika Britanija, po tej pa so politični nadzor nad območjem dobile palestinske sile. Zahodni breg je Izrael okupiral leta 1967 med šestdnevno vojno. Večinsko prebivalstvo predstavljajo arabski Palestinci, kar vključuje begunce, ki so domove zapustili ali bili primorani zapustiti med vojno leta 1948.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |title=Vojni begunci |accessdate=2005-04-09 |archive-date=2005-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050409071314/http://www.un.org/unrwa/publications/pdf/uif-dec04.pdf |url-status=live }}</ref> Od izraelske okupacije leta 1967 do leta 1993 so bili prebivalci pod izraelsko vojaško oblastjo. Od mirovnega dogovora leta 1993 pa je nadzor nad večino krajev na Zahodnem bregu prevzela Palestinska samouprava. Izrael od takrat ohranja le delen vojaški nadzor, ki se je v preteklosti okrepil med obdobji vojn in palestinskih nasilnih vstaj. V odgovor na povečane nasilne akcije s strani palestinskih skrajnežev zoper izraelske civiliste tekom Druge intifade se je pričel graditi varnostni zid, ki ločuje Izrael od Zahodnega brega. Ta je zgrajen delno, v prekinjenih fazah.<ref>{{navedi splet | title = Varnostni zid | publisher = Odbor za gradnjo zidu | date = 22. februar 2004 | url = http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2013-10-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131003072906/http://www.securityfence.mod.gov.il/Pages/ENG/questions.htm | url-status = dead }}</ref> Območje Gaze je Egipt okupiral med letoma 1948 in 1967, med letoma 1967 in 2005 pa je nadzor nad območjem prevzel Izrael. Leta 2005 je Izrael v sklopu mirovnega dogovora z območja Gaze pričel izseljevati izraelske državljane in prazniti judovske naselbine. Umaknjene so bile tudi izraelske vojaške sile. Ohranja pa nadzor nad zračnimi in pomorskimi silami na območju Gaze ter občasno tja pošilja vojaške enote. Sporazum med Izraelom, [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Egiptom in palestinskimi oblastmi je predvideval odprtje meje med Gazo in Egiptom. Izvolitev radikalne palestinske politične stranke Hamas, je uresničitev sporazuma otežila, zaradi česar je meja med Egiptom in Gazo večino časa ostala zaprta. Notranji nadzor, od prvih samostojnih volitev v Gazi, ohranja Hamas. Ta je ostale politične stranke prepovedal, zato Hamas ohranja popoln politični nadzor v tej palestinski entiteti.<ref>{{navedi splet | title = Naselje Gaza | publisher = B'Tselem | date = 30. julij 2007 | url = http://www.btselem.org/english/Gaza_Strip/20070730_Joint_call_to_open_Rafah_Crossing.asp | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Mednarodni odnosi === Izrael ima vzpostavljene [[Diplomacija|diplomatske]] odnose s 161 državami sveta ter ima 94 diplomatskih misij po svetu.<ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/About%20the%20Ministry/Diplomatic%20missions/Israel-s%20Diplomatic%20Missions%20Abroad Izraelski diplomatski odnosi]</ref> Od držav članic [[Arabska liga|Arabske lige]] imajo le tri normaliziran odnos z Izraelom; Egipt in Jordanija s podpisom mirovnega sporazuma leta 1979 oziroma leta 1994, ter [[Mavretanija]], ki se je leta 1999 odločila za poln diplomatski stik. Dve ostali članici arabske lige, [[Maroko]] in [[Tunizija]], ohranjata z Izraelom delne diplomatske stike. Ti so bili zaostreni ob začetku Druge intifade leta 2000. Od leta [[2003]] so vezi z Marokom okrepljene, državo pa je obiskal tudi izraelski zunanji minister.<ref>{{navedi splet | title = Srečanje ministrov Izraela in Maroka | publisher = BBC News | date = 2. september 2003 | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/3202767.stm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Zaradi vojne v Gazi leta 2009, so Mavretanija, [[Katar]], [[Bolivija]] in [[Venezuela]] zamrznile politične in ekonomske vezi z Izraelom.<ref>{{navedi splet | title = Razrahljanje odnosov | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po izraelskem pravu, so Libanon, Sirija, Saudova Arabija, Irak in Jemen, pojmovane kot ne-prijateljske države. Teh izraelski državljani ne morejo obiskati brez pritrditve notranjega ministrstva.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot+din+israeli0304.htm |title=Obvestilo ministrstva |accessdate=2012-08-05 |archive-date=2007-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070701072212/http://www.mfa.gov.il/MFAHeb/MFAArchive/2004/horaot%2Bdin%2Bisraeli0304.htm |url-status=dead }}</ref> Od leta 1995 je Izrael član skupine za [[Mediteranski dialog]], katere cilj je pospeševanje sodelovanja med sedmimi državami. [[Slika:Sharon Bush 20030729.jpg|thumb|right|Sharon in Bush ob srečanju leta 2003.]] Zunanji odnosi z ZDA, [[Turčija|Turčijo]], Nemčijo, Veliko Britanijo in [[Indija|Indijo]] so za Izrael politično in ekonomasko zelo pomembni. Združene države so kot prve priznale Izrael kot neodvisno državo, čemur je sledila [[Sovjetska zveza]]. Združene države na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ohranjajo najmočnejše vezi z Izraelom, zaradi »skupnih demokratičnih vrednot, verskih sorodnosti in varnostnih interesov«.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Center za obrambo | date = 19. oktober 2009 | url = http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2011-02-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110205011800/http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA470003&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf | url-status = dead }}</ref> Obojestranski dobri odnosi in skupni interesi so zastopani na več področjih, ZDA pa nastopajo kot posrednik v mirovnih dialogih med izraelsko in arabsko stranjo. Pogledi med državama se najbolj razhajajo v nekaterih spornih vprašanjih, med katere sodijo status Golanskega višavja, status mesta Jeruzalem in judovskih naselij na zasedenih območjih.<ref>{{navedi splet | title = Izrael: ozadja in vezi z ZDA | publisher = Carol Migdalowitz | date = 2. april 2009 | url = http://italy.usembassy.gov/pdf/other/RL33476.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izrael in Turčija sta vzpostavila polne diplomatske odnose leta 1991, že od razglasitve neodvisnosti Izraela pa je Turčija sodelovala z državo. Muslimanske države v regiji, s katerimi ima Turčija dober prijateljski odnos, so v preteklosti večkrat od Turčije zahtevale oslabitev stikov z Izraelom. Po vojni v Gazi leta 2009 so se odnosi med državama nekoliko ohladili.<ref>{{navedi splet | title = Ohlajanje odnosov med državami | publisher = Al Jazeera | date = 17. januar 2009 | url = http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2009/01/2009116151135307776.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Nemčija in Izrael trdno sodelujeta na znanstvenem in izobraževalnem področju, ohranjata pa tudi tesne vezi na gospodarskem in vojaškem področju. Indija je vzpostavila poln diplomatski stik z Izraelom leta 1992. Državi od takrat sodelujeta na kulturnem in vojaškem področju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |title=Odnosi Indije in Izraela |accessdate=2002-02-28 |archive-date=2002-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020228151609/http://www.westerndefense.org/bulletins/Dec-01.htm |url-status=dead }}</ref> Velika Britanija ohranja močne diplomatske odnose z Izraelom vse od njegove ustanovitve dalje. Leta 2007 sta Izrael dvakrat obiskala visoka predstavnika britanske vlade. Odnosi med državama so se okrepili v času mandata [[Tony Blair|Tonyja Blaira]], ki si je prizadeval za ureditev vprašanja razglasitve neodvisne palestinske države. Razlog za čvrstost odnosov med državama se lahko pripisuje britanskemu mandatu nad Palestino pred razglasitvijo neodvisne dežele Izrael. Iran je z Izraelom ohranjal diplomatski stik le določen čas. Po [[Iranska revolucija|Iranski revoluciji]] je Iran preklical priznanje obstoja izraelske države.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |title=Iranska revolucija |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100715113345/http://www.isreview.org/issues/09/iranian_revolution.shtml |url-status=dead }}</ref> == Vojska == [[Slika:Israeli air force F-16I.jpg|thumb|right|210px|[[F-16]] izraelskih zračnih sil]] [[Slika:Merkava4 MichaelMass01.jpg|thumb|right|210px|Glavni bojni tank [[Merkava]]]] Izraelske obrambne sile sestavljajo tri osrednje enote: vojska, zračne sile in mornarica. Obrambne sile so bile ustanovljene leta 1948, med Arabsko-Izraelsko vojno, z združenjem dveh obrambnih sil, ki sta delovali pred razglasitvijo države. IDF je povezan z vojaškim obveščevalnim uradom, ki deluje z [[Mosad]]om. Obrambne sile so v svoji kratki zgodovini obstoja posredovale v več vojnah in konfliktih ob mejnih območjih. Število in uspešnost vojaških posredovanj izraelske obrambne sile uvršča v vrh najbolj izurjenih in uspešnih vojaških sil sveta.<ref>{{navedi splet | title = Izraelske obrambne sile | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 13. marec 2009 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts+About+Israel/State/THE+STATE-+Israel+Defense+Forces+-IDF-.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Večina Izraelcev vstopi v vojsko z dopolnjenim osemnajstim letom starosti. Moški služijo tri leta, ženske pa dve leti obveznega vojaškega roka. Po odsluženem roku imajo moški status rezervista, s čimer so vsako leto primorani izpolniti nekaj tednov vojaške obveznosti. Status rezervista preneha po dopolnjenem štiridesetem letu starosti. Nasprotno je med ženskami, kjer je večina oproščena statusa rezervistke. Arabski državljani (z izjemo Druzov) in tisti, ki neprenehoma opravljajo verske študije ([[ortodoksni Judje]]), so oproščeni služenja vojaškega roka. Status ortodoksnih Judov, ki praviloma ne opravljajo vojaškega služenja, je predmet številnih polemik.<ref>{{navedi splet | title = Vojaški rok | publisher = Haaretz | date = 16. maj 2008 | url = http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20071001050353/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ArticleContent.jhtml?itemNo=860256 | archivedate = 2007-10-01 | url-status = live }}</ref> Vsi tisti, ki so oproščeni služenja vojaškega roka, lahko tega nadomestijo s služenjem v bolnišnicah, šolah, dobrodelnih organizacijah in ostalih ustanovah. S tovrstnim programom imajo obrambne sile približno 168.000 aktivnih vojakov in 408.000 rezervistov.<ref>[http://books.google.si/books?id=1Ae392LM0ZUC&pg=PA152&lpg=PA152&dq=israel+408.000+reservists&source=bl&ots=2b0SUV9MdJ&sig=ev8DqoegxVGbZk_O8Z733T38uM8&hl=sl&ei=yDZ3S56iDsX54Aa774WuCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CAcQ6AEwAA#v=onepage&q=&f=false Statistika vojske]</ref> Državne vojaške sile slonijo na visoko razvitem tehnološkem vojaškem sistemu, izdelanem v glavnem v Izraelu, nekaj orožja pa je tudi uvoženega. Najpomembnejši vojaški sponzor uvoza vojaške opreme so ZDA. Med letoma 2008 in 2017 bodo ZDA po pričakovanjih Izraelu namenile 30 milijard [[Ameriški dolar|dolarjev]] vojaške pomoči.<ref>{{navedi splet | title = Vojaška pomoč Izraelu | publisher = New York Times | date = 23. september 2008 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html?_r=1 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Država premore najbolj razvit vojaški sistem zračnih izstrelkov. Po jomkipurski vojni je Izrael razvil mrežo obveščevalnih [[satelit]]ov, katerih namen je pridobivanje strateško pomembnih informacij. Sistem teh je eden izmed skupno sedmih uspešno delujočih na svetu. Izrael je razvil [[glavni bojni tank]] [[Merkava|Merkavo]]. Vse od ustanovitve dalje, je Izrael vlagal znaten delež [[Bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]] v namen obrambe. Leta 1984 je bilo v vojaške namene zagotovljenih 24% celotnega BDP-ja, do danes pa je število padlo na 7,3 %.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Vojna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> V mednarodni politični javnosti se pojavljajo ugibanja, ali Izrael poseduje jedrsko orožje. Država namreč ni podpisnica [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja]]. Zoper jedrske zmogljivosti ohranja lastno politiko nadzora.<ref>{{navedi splet | title = Jedrsko orožje | publisher = Mednarodni inštitut za jedrsko anatomijo| date = 27. julij 2004 | url = http://www.iaea.org/NewsCenter/Transcripts/2004/alahram27072004.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Po Zalivski vojni leta 1991, ko je Irak zračno napadel Izrael, je v veljavo stopil zakon, ki gospodinjstva obvezuje, da je vsaj ena izmed sob neprepustna za kemične in biološke substance.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |title=Stanovanjski vodič |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080406045307/http://www.israelhomeowner.com/Glossary.asp |url-status=dead }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Ranat gan.jpg|thumb|right|Ramat Gan, poslovno središče države.]] Izrael velja za eno najrazvitejših azijskih držav v [[Ekonomija|ekonomskem]] in [[Industrija|industrijskem]] smislu. V zahodnem delu Azije zaseda tretje mesto po višini BDP na prebivalca (za Turčijo in Saudsko Arabijo: izvoznico [[Nafta|nafte]]).<ref>[http://www.doingbusiness.org/economyrankings/default.aspx?regionid=4 Ekonomska analiza]</ref> Ima drugo najvišje število mladih inovativnih podjetij (takoj za ZDA). Premore tudi največje število podjetij izven [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki kotirajo na ameriški [[Borza|borzi]]. V letu 2008 je imel Izrael štirideseti najvišji BDP na globalni ravni ter dvaindvajseti najvišji BDP v razmerju na prebivalca. Skupni domači proizvod je dosegel 232,7 milijard dolarjev, kar na prebivalca v letnem razmerju znaša 33.299 dolarjev.<ref>[http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2008/01/weodata/weorept.aspx?sy=2008&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=436&s=NGDP_R%2CNGDP_RPCH%2CNGDP%2CNGDPD%2CNGDP_D%2CNGDPRPC%2CNGDPPC%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CPPPSH%2CPPPEX%2CPCPI%2CPCPIPCH%2CPCPIE%2CPCPIEPCH%2CLUR%2CLE%2CLP%2CGGB%2CGGB_NGDP%2CBCA%2CBCA_NGDPD&grp=0&a=&pr1.x=38&pr1.y=7 Izraelska ekonomska statistika]</ref> V letu 2007 je bil Izrael povabljen v [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] (OECD), ki podpira sodelovanje med državami, ki si prizadevajo za demokratična načela in delujejo v sklopu svobodnega trga. Nacionalna valuta, [[izraelski novi Šekel]], je uvrščen med sedemnajst prosto konvertibilnih valut.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |title=Izraelski šekel |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2011-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110501090425/http://www.cls-group.com/Media/Pages/NewsArticle.aspx?id=15 |url-status=dead }}</ref> Ob skromnih naravnih virih je Izrael razvil močan [[Agrikultura|agrikulturni]] in [[Industrija|industrijski]] sektor. Že od začetka je zlasti kmetijska pridelava usmerjena v izrazito samooskrbno pridelavo ([[kibuc]]i). Najpomembnejši uvozni izdelki v Izrael so fosilna goriva, različne surovine ter vojaška oprema. Skupni uvoz je v letu 2006 dosegel 47,8 milijard dolarjev. Glavni izvoz predstavljajo [[sadje]], [[zelenjava]], [[Farmacija|farmacevtski]] izdelki, računalniška oprema, kemikalije, vojaška tehnologija in [[diamant]]i. Skupni izvoz je leta 2006 dosegel 42,86 milijard dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |title=Državna statistika |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2018-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181224211321/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/is.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:2 Shekel coin.jpg|thumb|right|Kovanec v vrednosti dveh šekelov.]] Izrael je globalno najuspešnejša država v ohranjanju voda in v uporabi geotermalne energije.<ref>{{navedi splet | title = Ohranjanje voda v Izraelu | publisher = Jerusalem Report | date = 28. maj 2007 | url = http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101203201426/http://pqasb.pqarchiver.com/jrep/access/1271587481.html?dids=1271587481:1271587481&FMT=ABS&FMTS=ABS:FT&date=May+28%2C+2007&author=Mitch+Ginsburg&pub=The+Jerusalem+Report&edition=&startpage=13&de/ | url-status = dead }}</ref> Po razvijanju tehnologije, katera temelji na nizki porabi energije, po uspešnem razvijanju komunikacijskih sredstev ter software opreme ter znanosti, je Izrael primerljiv s t. i. Silicijevo dolino v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |title=Razvojne strategije |accessdate=2007-03-10 |archive-date=2007-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310182650/http://www.thehindubusinessline.com/businessline/2001/01/11/stories/151139ue.htm |url-status=live }}</ref> Prvi [[Intel]]ovi in [[Microsoft]]ovi raziskovalni in razvojni centri, postavljeni izven ZDA, so bili zgrajeni v Izraelu. Podjetjema je sledilo še več drugih uglednih (Motorola, IBM, Cisco Sytems, ...), ki so v Izraelu zgradili podjetja pod lastnim okriljem. Leta 2007 je podjetje Berkshire Hathaway, ameriškega milijarderja Warrena Buffeta kupilo izraelsko podjetje Iscar v vrednosti 4 milijarde dolarjev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |title=Podjetje Iscar |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100510015526/http://www.isracast.com/transcripts/070506a_trans.htm |url-status=dead }}</ref> Od 1970-ih dalje Izrael prejema ekonomsko podporo ZDA. V letu 2007 so ZDA odobrile posojilo v vrednosti 30 milijard dolarjev za dobo naslednjih desetih let.<ref>{{navedi splet | title = Državno posojilo | publisher = New York Times | date = 17. avgust 2007 | url = http://www.nytimes.com/2007/08/17/world/middleeast/17israel.html | accessdate =13. februarja 2010}}</ref> === Turizem === [[Turizem]], zlasti verski turizem, tvori pomembno vejo nacionalne industrije. Ugodne klimatske temperature, v povezavi z mediteranskimi plažami, ki so v glavnem peščene, tvorijo drug pomemben dejavnik, ki privablja turiste. Med pomembnejše motive za turistični obisk dežele sodijo še bogata arheološka središča, kulturno-zgodovinska in verska središča ter široka geografska razprostranjenost. Varnostne težave pogosto vodijo do upada števila tujih turistov, a je v zadnjih letih število turistov ponovno v porastu. V letu 2008 je Izrael obiskalo nekaj več kot tri milijone tujih turistov.<ref>{{navedi splet | title = Obisk Papeža | publisher = Haaretz | date = 9. marec 2009 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2009-04-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090417072012/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1069604.html | url-status = dead }}</ref> == Transport == [[Slika:Israel 3 023 Israelic Aeroplane.jpg|thumb|right|Letališče Ben Gurion]] Izrael ima 18.096 kilometrov asfaltiranih cest in 2,4 milijona registriranih osebnih vozil, kar je relativno malo, v primerjavi z ostalimi razvitimi državami. <ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_12.pdf Državni statistični urad]</ref> Na rednih avtobusnih progah vozi 5.715 avtobusov. Skupna dolžina železnic je 949 kilometrov, te pa so v lasti države.<ref>[http://www.cbs.gov.il/shnaton60/st24_05.pdf Državni statistični urad]</ref> [[Slika:PikiWiki Israel 4237 Egged bus in Jordan river.JPG|thumb|left|''Egged'', največji nacionalni avtobusni prevoznik.]] V Izraelu se nahajata dve mednarodni letališči. Največje in najpomembnejše je Mednarodno letališče Ben Gurion, v bližini Tel Aviva. Leta 2008 je slednje štelo preko 11,5 milijona potnikov, izbrano pa je bilo za najboljše letališče na območju Bližnjega vzhoda.<ref>{{navedi splet | title = Ben Gurion najboljše letališče bližnjega vzhoda | publisher = Globes | date = 10. marec 2009 | url = http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-12-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101226035622/http://www.globes.co.il/serveen/globes/docview.asp?did=1000432940&fid=1725 | url-status = dead }}</ref> Drugo mednarodno letališče Ovda, opazno manjše, je na jugu v okolici Eilata. Širom države je več manjših letališč, ki služijo za notranji zračni promet. Pristanišče Haifa je najstarejše na sredozemski obali, medtem ko je pristanišče Ašdod eno redkih pristanišč z izrazito poglobljenim morskim dnom, ki je bilo zgrajeno na odprtem morju. Nekoliko manjše pristanišče Eilat je na jugu države ob Rdečem morju in služi zlasti za trgovanje z daljnim vzhodom.<ref>[http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Economy/eco8.html Transport v Izraelu]</ref> == Znanost in izobraževanje == [[Slika:Weizmann accelerator.jpg|thumb|right|Inštitut za znanost Weizmann]] Izrael ima v povprečju najdaljše obdobje šolanja na prebivalca v regiji jugozahodne Azije. Skupaj z [[Japonska|Japonsko]] zaseda drugo mesto (za [[Južna Koreja|Južno Korejo]]) v celotni azijski regiji po najdaljšem obdobju šolanja.<ref>{{navedi splet | title = Primerjava državnih statistik | publisher = Unesco | date = 2008 | url = http://www.unesco.org/education/docs/EN_GD2004_v2.pdf | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> V regiji ima Izrael najvišjo stopnjo pismenosti.<ref>{{navedi splet | title = Ime | publisher = Združeni narodi | date = 2005 | url = http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | accessdate = 13. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070702184520/http://hdr.undp.org/reports/global/2005/pdf/HDR05_HDI.pdf | url-status = bot: unknown }}</ref> Državni zakon o izobraževanju, izdan leta 1953, priznava pet tipov šol: javne sekularne, javne verske, ultra ortodoksne, arabske šole ter šole v zunanjih naselbinah. Največjo skupino tvorijo javne sekularne šole, katere obiskuje večina judovskih in ne-arabskih otrok. Večina Arabcev v Izraelu pošilja otroke v arabske šole, kjer pouk poteka v arabščini.<ref>[http://www.eric.ed.gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini.jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED308134&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED308134 Šolski sistem]</ref> Izobraževanje je zakonsko obvezno med tretjim in osemnajstim letom starosti.<ref>{{navedi splet | title = Povišanje obdobja nujnega šolanja | publisher = Haaretz | date = 19. junij 2007 | url = http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-10-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071001043810/http://www.haaretz.com/hasen/spages/883341.html | url-status = dead }}</ref> Šolanje je razdeljeno na tri stopnje: osnovno šolanje (prvi do šesti razred), srednjo šolo (sedmi do deveti razred) ter višjo šolo (deseti do dvanajsti razred). Višja šola se zaključi z nacionalnim šolskim preizkusom (''bagrut''). Obvezni predmeti za preizkus so [[matematika]], religiozni pouk, hebrejščina in literatura, angleščina, [[zgodovina]] in državljanska vzgoja. V muslimanskih in krščanskih šolah ter v šolah Druzov je religiozni pouk ustrezno prirejen. V letu 2003 je več kot polovica tistih, ki so zaključevali šolanje, opravila nacionalni preizkus.<ref>{{navedi splet | title = Nacionalni preizkus znanja | publisher = Oseus Europe | date = 1996 | url = http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2017-09-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170915073741/http://www.bibl.u-szeged.hu/oseas/bagrut.html | url-status = dead }}</ref> [[Slika:Givat ram entrance night 1.jpg|thumb|right|Vhod v kampus Hebrejske univerze v Jeruzalemu.]] Osem javnih izraelskih univerz je ločenih od države. [[Hebrejska univerza v Jeruzalemu]] je izraelska najstarejša in vsebuje nacionalno in univerzitetno knjižnico, ki premore največjo zbirko del, pomembnih za razumevanje judovske zgodovine, religije in družbe. [[Jeruzalemska univerza]] se redno uvršča med sto najboljših na svetu.<ref>[http://ed.sjtu.edu.cn/rank/2006/ARWU2006_Top100.htm Najboljše univerze sveta]</ref> Ostala pomembnejša univerzitetna središča so ''Technicon'', ''Inštitut za znanost Weizmann'', ''Univerza v Tel Avivu'', ''Univerza Ball-Llan'', ''Univerza v Haifi'' in ''Univerza Ben Gurion'' v [[Negev]]u. Sedem izraelskih univerz se redno uvršča med najboljše ocenjenih 500 univerz na svetu. Izrael se uvršča na prvo mesto v svetu po številu univerzitetnih diplom v razmerju na prebivalca; univerzitetno izobrazbo ima namreč preko 24 % prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimivosti |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> Od leta 2002 je pet Izraelcev prejelo [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]]. Po številu izdanih znanstvenih del (v razmerju na prebivalca) sodi Izrael na prvo mesto v svetu.<ref>[http://pubs.acs.org/cen/science/84/8448sci1.html Znanost in tehnologija]</ref> Izraelske univerze se uvrščajo med najboljših sto v svetu na področju matematike (Univerza v Tel Avivu, Technicon in Hebrejska univerza v Jeruzalemu), [[Fizika|fizike]] in [[Kemija|kemije]] (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza in Inštitut za znanost Weizmman), računalniške znanosti (Univerza v Tel Avivu, Hebrejska univerza, Inštitut za znanost Weizmman, Univerza Ball-Llam) in Technicon) ter [[Ekonomija|ekonomije]] (Univerza v Tel Avivu ter Hebrejska univerza).<ref>[http://www.arwu.org/# Ocene univerzitetnih centrov]</ref> [[Slika:Solar dish at Ben-Gurion National Solar Energy Center in Israel.jpg|thumb|left|Največja solarna naprava na svetu, v Negevski puščavi.]] V letu 2009 se je Izrael uvrstil na drugo mesto v svetu na področju vesoljne znanosti.<ref>[http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?sectioncode=26&storycode=408577&c=1 Vesoljna znanost]</ref> Od leta 1988 je izraelska zračna industrija razvila in zgradila preko dvanajst komercialnih in vohunskih satelitov, ki so bili poslani v vesolje iz izraelskega zračnega prostora. Izraelski sateliti so ocenjeni kot eni najbolj naprednih v svetu. V letu 2003 je Ilan Ramon postal prvi izraelski astronavt, ki je poletel v vesolje v [[Raketoplan Columbia|raketoplanu Columbia]].<ref>[https://www.science.co.il/Ilan-Ramon/ Ilan Ramon]</ref> V Izraelu je bil razvit sistem koriščenja sončne energije, izraelski inženirji pa na tem področju konstantno delujejo v korist zmanjševanja porabe energije v tovrstnih podjetjih v tujini. Več kot 90 % izraelskih gospodinjstev uporablja sončno energijo za ogrevanje vode, kar je najvišji odstotek med državami v svetu. Država na račun izkoriščanja sončne energije prihrani 8 % [[Električna energija|električne energije]] na leto. Uporabo in razvoj sončne energije je omogočilo ugodno podnebje s precejšnjim številom sončnih dni. V Negevski puščavi je bilo zgrajenih več raziskovalnih in razvojnih centrov na področju razvoja te energije.<ref>{{navedi splet | title = Razvoj solarne energije v Izraelu | publisher = NRD Post | date = 22. oktober 2007 | url = http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=15503716 | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> == Prebivalstvo == [[Slika:Klagemauer.JPG|thumb|right|Jeruzalem predstavlja središče trem velikim religijam: Judovstvu, Islamu in Krščanstvu.]] Leta 2008 je Izrael štel 7,28 milijona prebivalcev. Uradna jezika sta [[hebrejščina]] in [[arabščina]]. Temeljni jezik je hebrejski, katerega kot maternega govori večina prebivalcev. Arabski jezik je uporabljen med arabsko manjšino in med Judi, ki so imigrirali iz arabskih dežel (arabski Judje in njihovi potomci tvorijo približno 40% državne populacije). Leta 2008 je arabska manjšina predstavljala preko 20 % prebivalstva.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4493525.stm Izraelski Arabci]</ref> Večina Izraelcev dobro govori [[Angleščina|angleščino]], med televizijskimi programi v Izraelu so številni v angleškem jeziku. Večina šol zgodaj prične z učenjem angleščine; najkasneje v četrtem razredu osnovne šole. Posledica masovnih imigracij iz različnih del sveta je opazna pri raznovrstnosti govorjenih jezikov. Posledica množičnih priselitev sovjetskih Judov v devetdesetih letih dvajsetega stoletja je razširila uporabo [[Ruščina|ruščine]]. Več kot milijon ruskih imigrantov je povečalo prebivalstvo Izraela za 20 %. Ocenjeno je, da 300.000 prebivalcev ruskega porekla ni Judov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |title=Ruski Judje |accessdate=2003-08-08 |archive-date=2003-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030808012842/http://www.haaretz.com/hasen/pages/QA.jhtml?qaNo=59 |url-status=live }}</ref> Etiopski Judje, ki kot ena zadnjih množično priseljenih skupnosti tvori 120.000 prebivalcev, uporabljajo za prvi jezik zlasti [[Amharščina|amharščino]]. Med pogostimi tujimi jeziki so tudi [[francoščina]] (številčna judovska skupnost iz Francije), [[poljščina]], [[nemščina]], [[španščina]] in razni jeziki judovskih etničnih podskupin (npr. [[ladino]] in [[jidiš]]). V zadnjem desetletju je v državi močno porastla tuja delovna sila. Začasni delavci prihajajo zlasti iz [[Romunija|Romunije]], [[Tajska|Tajske]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] in številnih [[Afrika|afriških]] in [[Južna Amerika|južnoameriških]] držav. Številni imigranti so v Izraelu nastanjeni ilegalno, zato je številčna ocena težja, ocenjujejo pa, da je teh preko 200.000. Izrael je v zadnjih letih sprejel več kot 16.000 afriških imigrantov, večinoma beguncev iz [[Darfur]]ja v Sudanu.<ref>[http://www.unhcr.org/refworld/publisher,IRIN,,,4a5d996f1e,0.html Ilegalni prebivalci]</ref> V zadnjem desetletju se je v Izrael priselilo več palestinskih homoseksualnih parov, ki jim je v konservativnem islamskem okolju grozila kazenska sankcija. Izrael je vodilna država v svetu po javni podpori istospolnih porok: te podpira preko 61 % prebivalcev. Podpore posvojitev otrok istospolnih parov podpira 60 % Izraelcev.<ref>{{navedi splet | title = Javna podpora LGBT skupnosti | publisher = Angus | date = 8. avgust 2009 | url = http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2010-02-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100227134933/http://www.angus-reid.com/polls/view/33967/homosexuality_an_aberration_for_many_israelis | url-status = dead }}</ref> Emigracije iz Izraela, zlasti v Združene države Amerike in v [[Kanada|Kanado]], so ocenjene kot skromne. Kljub temu uradni organi večkrat izpostavljajo problem emigracij, saj te predstavljajo resno grožnjo prihodnosti Izraela. Zunaj države naj bi živelo med 600.000 in 750.000 Izraelcev; največ v ZDA in v Kanadi. Leta 2007 je Izrael zapustilo okoli 20.000 prebivalcev, priselilo pa se jih je okoli 14.500. Izselitev je prvič po dvajsetih letih (po ekonomski krizi v osemdesetih) presegla število priseljencev.<ref>{{Navedi splet |url=http://wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |title=Emigracije |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081106003338/http://www.wakeupfromyourslumber.com/node/1311 |url-status=dead }}</ref> Leta 2009 je v naseljih na Zahodnem bregu živelo okoli 300.000 izraelskih državljanov. Večina teh živi v naseljih, ki so bila ustanovljena pred razglasitvijo neodvisnosti, največje med temi je [[Hebron]]. Okoli 18.000 Judov živi na območju Golanskega višavja. Leta 2006 je 250.000 Judov živelo na območju vzhodnega Jeruzalema. Skupno število izraelskih naseljencev na bližnjem območju je okoli 500.000 (6,5 % celotne izraelske populacije). Okoli 7800 Izraelcev je živelo na območju Gaze, dokler niso bili leta 2005 premeščeni v sklopu mirovnega načrta s Palestino.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/4235768.stm Umik iz Gaze]</ref> === Religija === [[Slika:Reading from the Torah at the Western Wall.jpg|thumb|right|Zid žalovanja predstavlja osrednji verski kraj Judaizma.]] Izrael je bil ustanovljen kot domovina Judov z vsega sveta, zato je pogosto oklican kot ''Judovska država''. Zakon o vrnitvi, daje pravico vsem Judom in osebam z judovskimi predniki (vsaj eden od starih staršev mora biti Jud) pridobitev izraelskega državljanstva.<ref>{{navedi splet | title = Zakon o povratku | publisher = Kneset | date = 1950 | url = http://www.knesset.gov.il/laws/special/eng/return.htm| accessdate =12. februarja 2010}}</ref> 75,5 odstotka izraelske populacije predstavljajo Judje različnih etničnih in verskih judovskih ločin. Okoli 68 % izraelskih Judov je rojenih v Izraelu, 22 % je imigrantov iz Evrope in iz Amerike ter 10 % iz Azije in iz Afrike (vključujoč arabski svet). Verska opredelitev izraelskih Judov je raznolika: 55 % se jih opisuje za tradicionalne Jude, 20 % za sekularne, 17 % za pravoverne Jude in 8 % za [[Haredi Judje|haredi Jude]].<ref>{{navedi splet | title = Religioznost izraelskih Judov | publisher = Jeruzalemski center za javne zadeve | date = 6. september 2007 | url = http://www.jcpa.org/dje/articles2/relinisr-consensus.htm | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> [[Slika:Bahai shrine.jpg|thumb|left|Bahajski center v Haifi.]] S 16 % predstavljajo [[muslimani]] največjo versko manjšino v državi. Okoli 2 % prebivalstva predstavljajo kristjani in 1,5 % Druzi. Med kristjane se štejejo tako arabski kristjani, kot [[mesijanski Judje]]. Ostale verske skupnosti, kot na primer [[Budizem|budisti]] in [[Hinduizem|hindujci]] so zastopani v številčno manjših skupnostih. Mesto Jeruzalem nosi posebno vlogo tako v judovski, islamski, kot tudi v krščanski kulturi. Večina pomembnih kulturno-zgodovinskih točk je v starem Jeruzalemu. V judaizmu nosi največjo vlogo [[Zid žalovanja]], v islamu je pomembna [[mošeja Al Aksa]] ali ''Mošeja na skali'', v krščanstvu pa zlasti [[Bazilika Svetega groba]]. Preostala pomembna verska središča so zlasti na Zahodnem bregu. Pomembnejša med temi so kraj [[Jezus]]ovega rojstva, Jama Patriarhov ter Jožefova grobnica. Svetovno središče [[Bahajstvo|bahajske vere]] predstavlja [[Bahajski center, Haifa|bahajski center]] v Haifi. Duhovni vodja in začetnik religije je pokopan v [[Akko|Akku]]. Z izjemo osebja, ki vzdržuje objekt, v Izraelu ni prisotnih članov bahajske skupnosti. Center predstavlja kraj rednega romanja bahajskih vernikov.<ref>{{navedi splet | title = Bahai center | publisher = Bahai svetovni center | date = 2. julij 2007 | url = http://info.bahai.org/article-1-6-0-5.html | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> === Jeziki === [[Slika:A431-Genel1.jpg|thumb|130px|right|Trojezični napisi: v hebrejščini, arabščini in angleščini.]] Uradna jezika Republike Izraela sta Hebrejščina in Arabščina. Kljub temu je večina uradnih napisov zapisana tudi v angleškem jeziku. Novembra 2009 so v Izraelu razpravljali, ali je lahko tujim podjetjem dovoljeno izpolnjevanje uradnih listin tudi v angleškem jeziku.<ref>{{navedi splet | title = Izdajanje uradnih listin | publisher = Globes, v hebrejščini | date = 26. november 2009 | url = http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2012-03-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120306000132/http://www.globes.co.il/news/article.aspx?did=1000517146&fid=1604 | url-status = dead }}</ref> Za gluhoneme osebe so uradni in bančni dokumenti dostopni v znakovnem jeziku. == Kultura == Izraelska kulturna raznolikost izhaja iz pestre sestave prebivalstva: Judje iz vsega sveta, po prihodu v Izrael, nadaljujejo z lokalno prirejenimi kulturnimi tradicijami, ki so se skozi stoletja razvijale znotraj skupnosti. Izrael je tako postal dom domala vseh judovskih ločin in njihovih običajev. Izrael je edina dežela na svetu, ki se časovno orientira po [[Hebrejski koledar|hebrejskem koledarju]]. Delo in šolske počitnice potekajo v času judovskih praznikov, uradni dan tedenskega počitka pa je [[Šabat]], kar pa ne velja za ne-Judovske prebivalce Izraela.<ref>{{navedi splet | title = Dela prosti dnevi | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 21. januar 2008 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Facts%20About%20Israel/People/Jewish%20Festivals%20in%20Israel | accessdate =12. februarja 2010}}</ref> Izraelska arabska manjšina pušča vidne sledove v izraelski kulturi na arhitekturnem, glasbenem in [[Kulinarika|kulinaričnem]] področju. [[Slika:Yad Vashem BW 5.JPG|thumb|right|Jad Vašem, muzej Holokavsta.]] V literaturi se praviloma uporablja moderna [[hebrejščina]], vendar pomemben delež judovske literature izhaja tudi v jidišu in v ostalih manjših etničnih judovskih jezikih, katerih populacije govorcev je sicer močno skrčil holokavst. Del literarnih del je objavljen tudi v angleščini. Po zakonu, morata biti dve kopiji vsake izdane knjige v Izraelu shranjeni v judovski nacionalni in univerzitetni knjižnici v Jeruzalemu. Od leta 2001 zakon vsebuje dodatek, ki navaja, da morajo biti shranjeni tudi vsi javno objavljeni avdio in video posnetki ter ostala izdana gradiva.<ref>{{navedi splet | title = Novo izdana dela | publisher = Judovska nacionalna in univerzitetna knjižnica | date = 21. avgust 2008 | url = http://jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | accessdate = 12. februarja 2010 | archive-date = 2007-07-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070701213256/http://www.jnul.huji.ac.il/eng/lgd.html | url-status = dead }}</ref> V letu 2006 je bilo 85 % gradiv izdanih in shranjenih v hebrejskem jeziku.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |title=Statistike izdanih del |accessdate=2022-05-09 |archive-date=2022-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302022104/https://www.nli.org.il/en/at-your-service/who-we-are |url-status=dead }}</ref> Teden hebrejske knjige, največji izraelski knjižni sejem, poteka vsako leto v juniju. Izraelska glasba vsebuje številne kulturne vplive; od [[Sefardski Judje|sefardske]] glasbe, [[Hasidijski Judje|hasidskih]] melodij, [[Grčija|grške]] [[Romanioti|romaniotske]] glasbe ter modernih zvrsti, kot sta [[Pop glasba|pop]] in [[Rock glasba|rock]]. Tradicionalna ljudska glasba, znana pod imenom „Pesmi dežele Izrael“, kot najpogostejšo tematiko izraža težnjo po judovski domovini. Izraelski filharmonični orkester deluje več kot sedemdeset let in letno izvede več kot dvesto koncertov.<ref>{{navedi splet | title = Izraelski filharmonični orkester praznuje 70 let | publisher = Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Izrael | date = 5. februar 2007 | url = http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | accessdate = 12. februarja 2010 | archiveurl = https://archive.today/20120628222828/http://www.mfa.gov.il/MFA/Israel+beyond+politics/Israel+Philharmonic+Orchestra+celebrates+70th+anniversary+5-Feb-2007.htm | archivedate = 2012-06-28 | url-status = live }}</ref> Iz Izraela prihaja tudi nekaj mednarodno priznanih glasbenikov, kot so [[Itzhak Perlman]], [[Ofra Haza]] ter [[Dana International]]. Dežela je trikrat slavila na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]; leta 1978, 1979 ter leta 1998. Na tekmovanju sicer Izrael sodeluje od leta 1973, festival pa je kot zmagovalna država gostil dvakrat. Zelo obiskovana so tudi gledališča in teatri, ki nadaljujejo močno tradicijo [[jidiš]] teatrov iz vzhodne Evrope. Najstarejše gledališče deluje v Tel Avivu od leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |title=Habima teater |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426114631/http://www.telaviv-insider.co.il/culture-2.php |url-status=dead }}</ref> Izraelski muzeji tvorijo eno najpomembnejših kulturnih institucij v državi. Glede na število prebivalcev, ima Izrael najvišje število muzejev na svetu.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |title=Zanimiva dejstva |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2016-04-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160415142335/http://www.jewishnorthshore.org/page.aspx?id=43769 |url-status=dead }}</ref> [[Izraelski muzej]] v Jeruzalemu hrani obsežno zbirko judovskih eksponatov in predmetov evropske umetnosti. [[Jad Vašem]], muzej holokavsta, hrani največjo zbirko dokumentov na to temo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |title=Yad Vašem muzej |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100123203514/http://www.planetware.com/jerusalem/yad-vashem-isr-jr-jyv.htm |url-status=dead }}</ref> Poleg osrednjih muzejev v večjih mestih, se priznane kulturne ustanove nahajajo tudi v kibucih. == Šport == [[Slika:Ramat Gan Stadium.jpg|thumb|right|Ramat Gan stadion.]] Šport v tradicionalni judovski kulturi ni imel pomembne vloge, kar izvira iz 3. stoletja p. n. št., ko so v deželi Izrael vladali [[Grki]]. Atletske ideale, spoštovane pri [[Antična Grčija|starih Grkih]], so konservativnejši Judje razumeli kot vpliv tuje kulture in nezaželen vpliv [[Helenizem|helenističnih]] vrednot. Judje so se redko udeleževali [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], saj so takrat udeleženci prinašali darove grškemu bogu [[Herkul]]u. Pri [[starorimska civilizacija|Rimljanih]] je bil šport povezan s krutostjo in nasiljem gladiatorskih borb. Četudi je [[Herod Veliki|Herod]] po deželi gradil stadione in spodbujal tekmovanja v boksu, lokostrelstvu, tekih in v gladiatorskih veščinah, to ni bistveno spremenilo stališča do športa. Negativno mnenje o športu je med nekaterimi ultra ortodoksnimi judovskimi skupnostmi ostalo do danes. Ne oziraje se na tradicionalna gledanja na šport je rabin, zdravnik in filozof [[Mojzes Maimonid]] že v 12. stoletju poudarjal pomen telesnih aktivnosti in ohranjanja telesne forme. Takšno stališče je dobilo nov zagon v 19. stoletju s kampanjo telesne kulture zdravnika, pisca in političnega voditelja [[Max Nordau|Maxa Nordaua]], soustanovitelja svetovne sionistične organizacije. V začetku 20. stoletja je glavni palestinski rabin [[Abraham Isaac Kook]] razglašal, da »telo služi duši in samo zdravo telo lahko zagotavlja zdravega duha«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |title=Razvoj športa v Izraelu |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2008-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908091203/http://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Society_%26_Culture/sports.html |url-status=dead }}</ref> [[Slika:OpeningCeremonyMaccabiah17.JPG|thumb|right|Odprtje sedemnajstih Makabskih iger]] V začetku 20. stoletja je bilo v Evropi ustanovljeno makabsko gibanje. Imenuje se po svetopisemskem junaku [[Juda Makabejec|Judi Makabejcu]].<ref>{{Bibl|1 Mkb 3}}</ref> Ker so atletske igre in tekmovanja pod vplivom grške kulture v Jeruzalem pripeljali njegovi nasprotniki, proti katerim se je boril, jih je ukinil takoj, ko je prevzel nadzor nad mestom. Do leta 1914 je bilo v Evropi ustanovljenih več kot sto makabskih in podobnih klubov. Največji med njimi so ustvarili nekatere najboljše državne ekipe, vključno z nogometnimi, ki so igrale v najvišjih nacionalnih ligah. Leta 1932 so organizirali prve [[Makabske igre]] oziroma Makabijada, ki imajo svoj vzor v modernih olimpijskih igrah. Sedaj jih v Izraelu organizirajo vsaka štiri leta. Glede na število udeležencev so med petimi največjimi športnimi dogodki na svetu. Mednarodni olimpijski komite jih priznava kot regionalne igre. Na 17. Makabijadi leta 2005 je bilo več kot 7700 udeležencev iz 55 držav. Med rekreativnimi športi je zelo priljubljeno [[plavanje]], jogging, [[kolesarjenje]] in pohodništvo. Na peščenih plažah igrajo Matkot; igro s kratkimi lesenimi reketi in enako žogico kot pri [[skvoš]]u. Igra je tako priljubljena, da ji pravijo neuradni nacionalni šport.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |title=Matkot |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2009-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804021453/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1099549.html |url-status=dead }}</ref> V zadnjih letih narašča število igralcev odbojke na mivki. V hokeju na ledu, ki ga igrajo od leta 1986 imajo tisoč igralcev, prav toliko kot v [[Bejzbol|bejzbolu]]. [[Slika:Galfridman.jpg|thumb|right|Gal Fridman, zmagovalec OI v surfanju leta 2000]] Danes sta najbolj priljubljena športa nogomet in košarka. ''Ligat ha'Al'' je prva državna nogometna liga, ''Ligat Winner'' pa prva državna košarkarska liga. Košarkarski klub [[Maccabi Tel Aviv]] je petkratni zmagovalec [[Evroliga|Evrolige]]. Nacionalni šahovski center Beer Ševa, kjer [[šah]] učijo že v otroških vrtcih, je dom številnih šahovskih prvakov iz nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in prizorišče svetovnega ekipnega šahovskega prvenstva leta 2005. Leta 2007 je Izraelec [[Boris Gelfand]] dosegel drugo mesto na svetovnem šahovskem prvenstvu. Športniki so dosegli vidne rezultate tudi v rokometu, atletiki in drugje. Priljubljenost tenisa narašča. Tenisačica [[Shahar Pe'er]] je bila leta 2007 petnajsta na WTA lestvici.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |title=Shahar Pe'er |accessdate=2010-02-14 |archive-date=2010-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113164620/http://www.shaharpeer.azplayers.com/ |url-status=dead }}</ref> V Izraelu deluje 60 nacionalnih športnih zvez. Število arabskih športnikov narašča. Eden najboljših izraelskih nogometašev, [[Abbas Suan]] je izraelski Arabec.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |title=Abbas Suan |accessdate=2005-12-10 |archive-date=2005-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051210181700/http://www.time.com/time/europe/hero2005/suan.html |url-status=dead }}</ref> Izrael je v svetovnem vrhu na področju športne rehabilitacije. Številni športni klubi s pomočjo športa pomagajo invalidom pri aktivnem življenju. Na paraolimpijskih igrah so izraelski športniki osvojili številne medalje. Leta 1972 je enajst izraelskih športnikov umrlo kot žrtve oboroženega napada na olimpijskih igrah v Münchnu. Doslej so izraelski olimpijci osvojili šest olimpijskih medalj na letnih olimpijskih igrah. Prvo medaljo je osvojila [[Jael Arad]] leta 1992 v judu. Leta 2004 je [[Gal Fridman]] osvojil prvo zlato medaljo v surfanju na vodi.<ref>{{Navedi splet|title=The Jewish Agency for Israel - U.S.|url=https://www.jewishagency.org/|website=www.jewishagency.org|accessdate=2022-12-30}}</ref> V bližini [[Netanja|Netanje]] deluje izraelski nacionalni institut za šport s 37 vrhunskimi športnimi objekti in napravami. ==Glej tudi== * [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] == Opombe == {{sklici|group=fn}} {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} * Ausubel, N. (1964). ''The Book of Jewish Knowledge''. New York, New York: Crown Publishers. ISBN 0-517-09746-X * Barzilai, G. (1996). ''Wars, Internal Conflicts, and Political Order: A Jewish Democracy in the Middle East''. State University of New York Press. ISBN 0-7914-2943-1 * Bregman, A. (2002). ''A History of Israel''. Palgrave Macmillan. ISBN 0-333-67631-9 * Gelvin, J.L. (2005). ''The Israel-Palestine Conflict: One Hundred Years of War''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-85289-7 * Goldreich, Y. (2003). ''The Climate of Israel: Observation, Research and Application''. Springer. ISBN 0-306-47445-X * Herzl, T. (1946). ''The Jewish State''. American Zionist Emergency Council. ISBN 0-486-25849-1 * Kornberg, J. (1993). ''Theodor Herzl: From Assimilation to Zionism''. Indiana University Press. ISBN 0-253-33203-6 * Mazie, S. (2006). ''Israel's Higher Law: Religion and Liberal Democracy in the Jewish State''. Lexington Books. ISBN 0-7391-1485-9 * Rosenzweig, R. (1997). ''The Economic Consequences of Zionism''. T Brill Academic Publishers. ISBN 90-04-09147-5 * Scharfstein, S. (1996). ''Understanding Jewish History''. KTAV Publishing House. ISBN 0-88125-545-9 * Stendel, O. (1997). ''The Arabs in Israel''. Sussex Academic Press. ISBN 1-898723-23-0 * Stone, R.A. & Zenner, W.P. (1994). ''Critical Essays on Israeli Social Issues and Scholarship''. SUNY Press. ISBN 0-7914-1959-2 * Torstrick, R.L. (2004). ''Culture and Customs of Israel''. Greenwood Press. ISBN 0-313-32091-8 {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Israel|Izrael}} {{wikislovar}} * [http://www.gov.il/firstgov/english Izraelski vladni portal] * [http://www.iba.org.il/ Israel Broadcasting Authority] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170515141710/http://www.iba.org.il/ |date=2017-05-15 }} * [http://www.israelnationalnews.com/ Israel National News] * [http://www.goisrael.com/Tourism_Euk Izraelsko ministrstvo za turizem] * [http://tourism.index.co.il/ Israel Tourism Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080123124516/http://tourism.index.co.il/ |date=2008-01-23 }} * [http://telaviv.veleposlanistvo.si/ Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu] * [http://vienna.mfa.gov.il/mfm/web/main/missionhome.asp?MissionID=5& Veleposlaništvo Države Izrael na Dunaju] * [https://www.science.co.il/sports/Associations.php Športne zveze v Izraelu] * [http://www.israelemb.org/kids/home_page.html Osnovne Informacije o Izraelu za otroke] * [http://www.travel-images.com/israel.html Izrael - fotografije] {{Southwest_Asia}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Izrael| ]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]] [[Kategorija:Bližnjevzhodne države]] lg4zrqiprw5ff3uzemetl23y6uzdrmb Maori 0 5655 6708256 6702736 2026-07-07T20:56:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708256 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group=Maori |image= <div style="white-space:nowrap;"> [[Slika:HoneHeke1845.jpg|x131px]][[Slika:Hinepare.jpg|x131px]][[Slika:TukukinoLindauer.jpg|x131px]]<br/>[[Slika:RangiHiroa1904.jpg|x130px]][[Slika:MeriMangakahia1890s.jpg|x130px]][[Slika:ĀpiranaNgata1905.jpg|x130px]]<br/>[[Slika:Keisha Castle-Hughes at TIFF 2009 cropped.jpg|x100px]][[Slika:WinstonPetersEuropa.jpg|x100px]][[Slika:Stephen Kearney 2.jpg|x100px]]</div> |caption= Hone Heke z ženo {{•}} Hinepare iz plemena Ngāti Kahungunu {{•}} Tukukino {{•}} Te Rangi Hīroa {{•}} Meri Te Tai Mangakahia {{•}} Apirana Ngata {{•}} Keisha Castle-Hughes {{•}} Winston Peters {{•}} Stephen Kearney |poptime= 725.000 (ocena) |popplace={{NZ}}:<br> &nbsp;&nbsp; 663.900 (2010) <ref>Statistics New Zealand (2010) (ocena). [http://www.stats.govt.nz/browse_for_stats/population/estimates_and_projections/maori-population-estimates.aspx ''Total Māori estimated resident population of New Zealand'']. Ocena za datum 30. junij 2010. Pridobljeno: 29. november 2010.</ref> |region1={{AUS}} |pop1=72.956 (2004) |ref1=<ref>Table 2.1, p 12, in Australian Bureau of Statistics (2004). ''{{PDFlink|[http://www.ausstats.abs.gov.au/ausstats/free.nsf/Lookup/3382D783B76B605BCA256E91007AB88E/$File/20540_2001.pdf Australians' Ancestries: 2001]|2.01&nbsp;MB}}''. Canberra: Australian Bureau of Statistics, Catalogue Number 2054.0.</ref> |region2={{UK}} |pop2= 8000 (ocena) |ref2=<ref name="Walrond">Walrond, Carl (2005). ''[http://www.TeAra.govt.nz/NewZealanders/MaoriNewZealanders/MaoriOverseas/5/en Māori overseas - England, the United States and elsewhere] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081209113522/http://www.teara.govt.nz/NewZealanders/MaoriNewZealanders/MaoriOverseas/5/en |date=2008-12-09 }}'', Te Ara - the Encyclopedia of New Zealand.</ref> |region3={{USA}} |pop3=< 3500 |ref3=<ref>New Zealand-born figures from the 2000 U.S. Census; sum of "Native Hawaiian and Other Pacific Islander" and people of mixed race. United States Census Bureau (2003). ''{{PDFlink|[http://www.census.gov/population/cen2000/stp-159/stp159-new_zealand.pdf Census 2000 Foreign-Born Profiles (STP-159): Country of Birth: New Zealand]|103&nbsp;KB}}''. Washington, D.C.: U.S. Census Bureau.</ref> |region4={{CAN}} |pop4= 1305 (2003) |ref4=<ref>Statistics Canada (2003). ''[http://www12.statcan.ca/english/census01/products/standard/themes/RetrieveProductTable.cfm?Temporal=2001&PID=62911&APATH=3&GID=431515&METH=1&PTYPE=55440&THEME=44&FOCUS=0&AID=0&PLACENAME=0&PROVINCE=0&SEARCH=0&GC=0&GK=0&VID=0&FL=0&RL=0&FREE=0 Ethnic Origin (232), Sex (3) and Single and Multiple Responses (3) for Population, for Canada, Provinces, Territories, Census Metropolitan Areas and Census Agglomerations, 2001 Census - 20% Sample Data] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090725075428/http://www12.statcan.ca/english/census01/products/standard/themes/RetrieveProductTable.cfm?Temporal=2001&PID=62911&APATH=3&GID=431515&METH=1&PTYPE=55440&THEME=44&FOCUS=0&AID=0&PLACENAME=0&PROVINCE=0&SEARCH=0&GC=0&GK=0&VID=0&FL=0&RL=0&FREE=0 |date=2009-07-25 }}''. Ottawa: Statistics Canada, Cat. No. 97F0010XCB2001001.</ref> |region5= Druge regije |pop5= okrog 8000 (ocena) |ref5=<ref name="Walrond"/> |langs= [[angleščina]], [[maorščina]] |rels= [[Krščanstvo]], Maorska religija, nekaj [[muslimani|muslimanov]] |related=drugi [[Polinezijci]],<br/>[[Avstronezijci]] }} '''Maori''' (slovenska izgovorjava: Maóri; maorska izgovorjava: Māori) so avtohtono polinezijsko ljudstvo celinske Nove Zelandije (Aotearoa). Maori izvirajo iz priseljencev iz Vzhodne Polinezije, ki so prispeli na Novo Zelandijo v več valovih potovanj s kanujem med približno letoma 1320 in 1350.<ref name="Walters et al (2017)">{{Cite journal | last1=Walters | first1=Richard | last2=Buckley | first2=Hallie|last3=Jacomb|first3=Chris|last4=Matisoo-Smith|first4=Elizabeth|title=Mass Migration and the Polynesian Settlement of New Zealand|journal=Journal of World Prehistory|volume=30| issue=4 |pages=351–376|doi=10.1007/s10963-017-9110-y|date=7 October 2017|doi-access=free}}</ref> Več stoletij v izolaciji so ti naseljenci razvili svojo značilno kulturo, katere jezik, mitologija, obrti in uprizoritvene umetnosti so se razvijali neodvisno od tistih iz drugih vzhodnopolinezijskih kultur. Nekateri zgodnji Maori so se preselili na [[Chathamski otoki|Chathamske otoke]], kjer so njihovi potomci postali druga avtohtona polinezijska etnična skupina Nove Zelandije, [[Moriori]]. Zgodnji stiki med Maori in Evropejci, ki so se začeli v 18. stoletju, so segali od koristne trgovine do smrtonosnega nasilja; Māori so aktivno prevzeli številne tehnologije prišlekov. S podpisom [[pogodba iz Waitangija|pogodbe iz Waitangija]] leta 1840 sta kulturi sobivali eno generacijo. Naraščajoče napetosti zaradi sporne prodaje zemljišč so privedle do spopadov v 1860-ih in poznejših zaplemb zemljišč, čemur so se Maori ostro upirali. Potem ko je bila pogodba leta 1877 razglašena za pravno nično, so se bili Māori prisiljeni asimilirati v številne vidike zahodne kulture. Družbeni pretresi in epidemije vnesenih bolezni so povzročile uničujoč davek na populaciji Maorov, ki je dramatično upadla, vendar je do začetka 20. stoletja začela okrevati. Ocena iz junija 2023 kaže, da je etnično prebivalstvo Māori na Novi Zelandiji 904.100 ali 17,3 % celotnega prebivalstva.<ref>{{navedi splet |title=Māori population estimates: At 30 June 2023 {{!}} Stats NZ |url=https://www.stats.govt.nz/information-releases/maori-population-estimates-at-30-june-2023/ |access-date=2023-11-16 |website=www.stats.govt.nz}}</ref> Vložena so bila prizadevanja, osredotočena na pogodbo iz Waitangija, da bi izboljšali položaj Maorov v širši novozelandski družbi in dosegli socialno pravičnost. Tradicionalna maorska kultura je doživela pomemben preporod, ki ga je dodatno okrepilo maorsko protestno gibanje, ki se je pojavilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Vendar se nesorazmerno veliko število Maorov sooča s pomembnimi gospodarskimi in socialnimi ovirami ter imajo na splošno nižjo pričakovano življenjsko dobo in dohodke v primerjavi z drugimi novozelandskimi etničnimi skupinami. Trpijo zaradi višjih stopenj kriminala, zdravstvenih težav, zaporne kazni in nizkega izobraževalnega uspeha. Številne socialno-ekonomske pobude so bile sprožene z namenom »zapolniti vrzeli« med Maori in drugimi Novozelandci. Prav tako poteka politično in gospodarsko reševanje zgodovinskih pritožb. Māori so druga največja etnična skupina na Novi Zelandiji, takoj za evropskimi Novozelandci (splošno znani pod maorskim imenom ''Pākehā''). Poleg tega v Avstraliji živi več kot 170.000 Maorov. Maorski jezik do neke mere govori približno petina vseh Maorov, kar predstavlja tri odstotke celotnega prebivalstva. Maori so aktivni na vseh področjih novozelandske kulture in družbe, z neodvisno zastopanostjo na področjih, kot so mediji, politika in šport. == Ime == Beseda ''Maori'' v maorščini in v nekaterih drugih [[polinezijski jeziki|polinezijskih jezikih]] pomeni običajno ali navadno osebo. Beseda ''Maori'' se nanaša tudi na ljudstvo s [[Cookovi otoki|Cookovih otokov]], za katere pravimo, da so Maori s Cookovih otokov. [[Slika:Tino Rangatiratanga Maori sovereignty movement flag.svg|thumb|levo|117x117px|Zastava maorskega avtonomističnega gibanja danes že predstavlja vse Maore ]] == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Maorov}} === Izvor iz Polinezije === [[File:First human migration to New Zealand.svg|thumb|upright=1.5|Naselbina Maori na Novi Zelandiji predstavlja končno točko dolge verige potovanj po otokih v južnem Tihem oceanu]] Ni verodostojnih dokazov o poselitvi Nove Zelandije pred Maori; po drugi strani pa prepričljivi dokazi iz arheologije, lingvistike in fizične antropologije kažejo, da so se prvi naseljenci preselili iz [[Polinezija|Polinezije]] in postali Maori.<ref name="ReferenceA">{{Cite journal | last1=Walters | first1=Richard | last2=Buckley | first2=Hallie|last3=Jacomb|first3=Chris|last4=Matisoo-Smith |first4=Elizabeth| title=Mass Migration and the Polynesian Settlement of New Zealand|journal=Journal of World Prehistory|volume=30| issue=4 |pages=351–376|doi=10.1007/s10963-017-9110-y|date=7 October 2017|doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|title=The physical anthropology of the Maori-Moriori|journal = The Journal of the Polynesian Society|volume = 49|issue = 1(193)|pages = 1–15|last=Shapiro|first=HL|date=1940|language=en|jstor = 20702788}}</ref> Dokazi kažejo, da njihovo poreklo (kot del večje skupine avstronezijskih ljudstev) sega 5000 let nazaj do avtohtonih ljudstev [[Tajvan]]a. Polinezijci so naselili veliko območje, ki je obsegalo [[Tonga|Tongo]], [[Samoa|Samoo]], [[Tahiti]], [[Havaji|Havaje]], [[Velikonočni otok]] (Rapa Nui) – in končno Novo Zelandijo. Datum prvega prihoda in naselitve je predmet razprave.<ref name="Wilson2020">{{navedi splet|last=Wilson|first=John|date=2020|title=Māori arrival and settlement|url=https://teara.govt.nz/en/history/page-1|access-date=8 November 2021|website=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand|language=en-NZ}}</ref> Pred izbruhom gore Tarawera (okoli 1315) je morda prišlo do nekaj raziskovanja in poselitve, kar temelji na najdbah kosti polinezijskih podgan in školjk, ki so jih podgane obgrizle, ter dokazih o razširjenih gozdnih požarih v približno desetletju pred tem. Ena študija iz leta 2022, ki je uporabljala napredno radiokarbonsko tehnologijo, nakazuje, da se je »zgodnja naselbina Maorov zgodila na Severnem otoku med letoma 1250 in 1275«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.rnz.co.nz/news/te-manu-korihi/478269/new-study-suggests-maori-settlers-arrived-in-aotearoa-as-early-as-13th-century|title=New study suggests Māori settlers arrived in Aotearoa as early as 13th century|work=RNZ|author=Ashleigh McCaull|date=8 November 2022|access-date=8 November 2022}}</ref><ref>{{cite journal | doi=10.1073/pnas.2207609119 | title=A new chronology for the Māori settlement of Aotearoa (NZ) and the potential role of climate change in demographic developments | year=2022 | last1=Bunbury | first1=Magdalena M. E. | last2=Petchey | first2=Fiona | last3=Bickler | first3=Simon H. | journal=Proceedings of the National Academy of Sciences | volume=119 | issue=46 | pages=e2207609119 | pmid=36343229 | pmc=9674228 | bibcode=2022PNAS..11907609B }}</ref> Vendar pa sinteza arheoloških in genetskih dokazov zaključuje, da je bilo glavno obdobje poselitve v desetletjih po tem, ne glede na to, ali so nekateri naseljenci prišli pred izbruhom Tarawere ali ne, nekje med 1320 in 1350. To se na splošno ujema z analizami iz ustnih izročil Maorov, ki opisujejo prihod prednikov v številnih velikih oceanskih kanujih (''waka'') kot načrtovano množično selitev c. 1350. Imeli so velik vpliv na svoje okolje od njihove prve naselitve na Novi Zelandiji in potovanja južneje, z dokončnimi arheološkimi dokazi o kratki naselbini vse do otoka Enderby. Nekateri ugibajo, da so bili maorski raziskovalci morda prvi ljudje, ki so odkrili [[Antarktika|Antarktiko]]:<ref>{{navedi novice |last=Imbler |first=Sabrina |date=2 July 2021 |title=The Maori Vision of Antarctica's Future |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2021/07/02/science/antarctica-maori-exploration.html |access-date=19 March 2022 |issn=0362-4331}}</ref> Po prevodu Stephensona Percyja Smitha iz 19. stoletja del rarotonške ustne zgodovine opisuje Ui-te- Rangiora, okoli leta 650, ki je vodil floto Waka Tīwai proti jugu, dokler niso dosegli »kraja hudega mraza, kjer so se skalnate strukture dvigovale iz trdnega morja«.<ref>{{cite journal |last1=Wehi |first1=Priscilla M. |title=A short scan of Māori journeys to Antarctica |journal=Journal of the Royal Society of New Zealand |date=2022 |volume=52 |issue=5 |pages=587–598 |doi=10.1080/03036758.2021.1917633 |url=https://doi.org/10.1080/03036758.2021.1917633 |access-date=22 August 2023}}</ref> Na podlagi interpretacij Wehi in njenih kolegov so kasnejši komentatorji špekulirali, da bi se ti kratki opisi lahko ujemali z ledeno Rossovo polico ali morda celino Antarktike ali ledenimi gorami, obdanimi z morskim ledom, najdenimi v Južnem oceanu. Drugi učenjaki so veliko bolj skeptični, povzročajo resne težave s Smithovimi prevodi in opozarjajo na pomorsko tehnologijo, ki je potrebna za potovanje po Antarktiki. Ne glede na te razprave so bili Māori prefinjeni pomorščaki in Nova Zelandija je močno povezana z Antarktiko in nekateri želijo, da bi bile vrednote Maorov sestavni del človeške prisotnosti tam. === Zgodnja zgodovina === [[File:Early Maori objects from Wairau Bar, Canterbury Museum, 2016-01-27.jpg|thumb|upright=1.2|right|Predmeti iz zgodnjega arhaičnega obdobja iz arheološkega najdišča Wairau Bar, na ogled v muzeju Canterbury v Christchurchu]] Najzgodnejše obdobje poselitve Maorov, znano kot 9arhaično9, ''moahuntersko'' ali 'kolonizacijsko' obdobje, sega v čas prihoda do ok. leta 1500. Zgodnja maorska prehrana je vključevala obilico [[moe|moa]] in drugih velikih ptic ter novozelandskih morskih medvedov, ki še nikoli niso bili lovljeni. To arhaično obdobje je znano po značilnih »ogrlicah na kolutih« in tudi izjemno po pomanjkanju orožja in utrdb, značilnih za kasnejše 'klasične' Maore.<ref>{{cite encyclopedia |editor-last=McLintock |editor-first=A. H. |title=The Moa Hunters |url=https://teara.govt.nz/en/1966/maori-material-culture |encyclopedia=An Encyclopaedia of New Zealand |year=1966 |access-date=17 July 2021}}</ref> Najbolj znano in najbolj raziskano arhaično najdišče [[Wairau Bar]] na [[Južni otok|Južnem otoku]] kaže dokaze o zasedbi od zgodnjega 13. stoletja do zgodnjega 15. stoletja.<ref name="McFadgen and Adds (2018)">{{Cite journal | last1= McFadgen | first1= Bruce G. |last2= Adds | first2= Peter | title= Tectonic activity and the history of Wairau Bar, New Zealand's iconic site of early settlement | journal= Journal of the Royal Society of New Zealand | pages= 459–473 | date= 18 February 2018 | volume= 49 | issue= 4 |language= en | doi= 10.1080/03036758.2018.1431293| s2cid= 134727439 }}</ref> To je edino znano novozelandsko arheološko najdišče, ki vsebuje kosti ljudi, ki so bili rojeni drugje. [[File:Model Of Maori Pa On Headland.jpg|thumb|upright=0.9|left|Model ''pā'' (gradišča), zgrajenega na rtu. ''Pā'' se je razširil, ko sta se povečala tekmovalnost in vojskovanje med naraščajočim prebivalstvom.]] Dejavniki, ki so delovali pri prehodu v klasično obdobje (kultura v času evropskega stika), vključujejo znatno hladnejše obdobje od leta 1500 ter izumrtje moe in drugih vrst hrane. Za klasično obdobje je značilno fino izdelano orožje in okraski [[pounamu]] (zeleni kamen); dovršeno izrezljani vojni kanuji in ''wharenui'' (hiše za srečanja). Māori so živeli v avtonomnih naselbinah v razširjenih skupinah ''hapū'', ki so izvirale iz skupnih prednikov ''[[iwi]]''. Naselja so imela obdelovalne površine in vire hrane za lov, ribolov in nabiralništvo. Utrjeni ''pā'' so bili zgrajeni na strateških lokacijah zaradi občasnih vojn zaradi napačnih dejanj ali virov; ta praksa se je razlikovala na različnih lokacijah po vsej Novi Zelandiji, z več prebivalstva na skrajnem severu. Obstaja stereotip, da so bili Māori »naravni bojevniki«; vendar vojskovanje in z njim povezane prakse, kot je [[kanibalizem]], niso bili prevladujoč del maorske kulture.<ref>{{navedi splet|last=Belich|first=James|date=5 May 2011|title=Modern racial stereotypes|url=https://teara.govt.nz/en/european-ideas-about-maori/page-6|access-date=8 November 2021|website=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand|language=en-NZ}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Godfery|first=Morgan|date=22 August 2015|title=Warrior race? Pull the other one|url=https://e-tangata.co.nz/comment-and-analysis/warrior-race-pull-the-other-one/|access-date=8 November 2021|website=E-Tangata|language=en-NZ}}</ref> Okoli leta 1500 se je skupina Maorov preselila na vzhod do Chathamskih otokov in se razvila v ljudstvo, znano kot Moriori, s pacifizmom kot ključnim delom njihove kulture.<ref>{{navedi knjigo|last= Clark|first= Ross|year= 1994|chapter= Moriori and Māori: The Linguistic Evidence|editor-last= Sutton|editor-first= Douglas|title= The Origins of the First New Zealanders|location= Auckland|publisher=Auckland University Press|pages= 123–135}}</ref> === Stik z Evropejci === [[File:Gilsemans 1642.jpg|right|thumb|upright=1.2|Prvi evropski vtis o Maorih v Murderers' Bay v potopisnem dnevniku Abela Tasmana (1642)]] Prvi evropski raziskovalci na Novo Zelandijo so bili [[Abel Tasman]], ki je prišel leta 1642; kapitan [[James Cook]], leta 1769; in [[Marion du Fresne]] leta 1772. Začetni stik med Maori in Evropejci se je izkazal za problematičnega in včasih usodnega, saj je Tasman dal ubiti štiri svoje može in verjetno ubil vsaj enega Maora, ne da bi sploh pristal. Cookovi možje so v treh dneh po njegovem prvem izkrcanju ustrelili vsaj osem Maorov, čeprav je imel pozneje dobre odnose z Maori. Tri leta kasneje, po obetavnem začetku, so bili du Fresne in 26 mož njegove posadke ubiti. Od leta 1780 so Maori vse pogosteje srečevali tudi evropske in ameriške lovce na tjulnje, kitolovce in krščanske misijonarje. Odnosi so bili večinoma miroljubni, čeprav jih je pokvarilo več nadaljnjih nasilnih incidentov, od katerih je bil najhujši pokol v Boydu in kasnejši maščevalni napadi.<ref>Ingram, C. W. N. (1984). ''New Zealand Shipwrecks 1975–1982''. Auckland: New Zealand Consolidated Press; pp 3–6, 9, 12.</ref> Evropska naselitev na Novi Zelandiji se je začela v zgodnjem 19. stoletju, kar je privedlo do obsežne izmenjave kulture in idej. Mnogi Māori so cenili Evropejce, ki so jih imenovali ''Pākehā'', kot sredstvo za pridobivanje zahodnega znanja in tehnologije. Māori so hitro sprejeli pisanje kot sredstvo za izmenjavo idej in številne njihove ustne zgodbe in pesmi so bile spremenjene v pisno obliko.<ref>{{cite encyclopedia|first=Nancy |last=Swarbrick|title=Creative life – Writing and publishing|encyclopedia=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand|date=June 2010|url=http://www.teara.govt.nz/en/creative-life/6|access-date=22 January 2011}}</ref> Uvedba [[krompir]]ja je povzročila revolucijo v kmetijstvu, pridobitev [[mušketa|mušket]] s strani Māori iwi pa je pripeljala do obdobja posebej krvavega medplemenskega spopada, znanega kot ''mušketne vojne'', v katerem je bilo veliko skupin zdesetkanih, druge pa pregnanih z njihovega tradicionalnega ozemlja.<ref>{{cite encyclopedia |last=McLintock |first=A. H. |encyclopedia=An Encyclopaedia of New Zealand |title=Maori health and welfare |url=http://teara.govt.nz/en/1966/maori-health-and-welfare |access-date=19 August 2019 |year=1966}}</ref> Pacifisti Moriori na Chathamskih otokih so podobno utrpeli pokol in podjarmljenje v invaziji nekaterih iwijev Taranaki.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.teara.govt.nz/en/moriori/4|title=Moriori – The impact of new arrivals|last1=Davis|first1=Denise|last2=Solomon|first2=Māui|encyclopedia=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand|access-date=29 April 2010}}</ref> Istočasno so Maori utrpeli visoko stopnjo umrljivosti zaradi evrazijskih nalezljivih bolezni, kot so [[gripa]], [[črne koze]] in [[ošpice]], ki so po ocenah ubile od 10 do 50 odstotkov Maorov. [[File:Reconstruction of the Signing of the Treaty of Waitangi, Marcus King (16044258961).jpg|thumb|250px|left|Prikaz podpisa pogodbe iz Waitangija leta 1840, ki je pripeljala Novo Zelandijo in Maore v [[Britanski imperij]]]] Do leta 1839 je po ocenah na Novi Zelandiji živelo okoli 2000 Evropejcev, britanska krona pa je ugodila večkratnim prošnjam misijonarjev in nekaterih maorskih poglavarjev (''rangatira'') za posredovanje. Britanska vlada je poslala kapitana kraljeve mornarice Williama Hobsona na pogajanja o pogodbi med britansko krono in Maori, ki je postala znana kot [[pogodba iz Waitangija]]. Od februarja 1840 so to pogodbo podpisali krona in 500 maorskih poglavarjev iz celotne Nove Zelandije.<ref>{{cite encyclopedia |last1=Orange |first1=Claudia |title=Treaty of Waitangi – Creating the Treaty of Waitangi |url=https://teara.govt.nz/en/treaty-of-waitangi/page-1 |encyclopedia=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |access-date=7 June 2018 |language=en-NZ |date=20 June 2012 |archive-date=2023-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322213126/https://teara.govt.nz/en/treaty-of-waitangi/page-1 |url-status=dead }}</ref> Pogodba je Maorom podelila pravice britanskih podložnikov in zajamčila Maorom lastninske pravice in plemensko avtonomijo v zameno za sprejetje britanske suverenosti in priključitev Nove Zelandije kot kolonije v Britanskem imperiju. Vendar se nadaljujejo spori glede vidikov pogodbe iz Waitangija, vključno z razlikami v besedilu v obeh različicah (v angleščini in maorščini), kot tudi nesporazumi različnih kulturnih konceptov; zlasti maorska različica ni prepustila suverenosti britanski kroni. V sodnem primeru iz leta 1877 je bila pogodba razglašena za »enostavno nično« z utemeljitvijo, da so bili podpisniki »primitivni barbari«.<ref>{{cite journal |last=Morris |first=Grant |url=http://www.nzlii.org/nz/journals/VUWLawRw/2004/4.html |title=James Prendergast and the Treaty of Waitangi: Judicial Attitudes to the Treaty During the Latter Half of the Nineteenth Century |year=2004 |volume=35 |issue=1 |journal=Victoria University of Wellington Law Review |page=117 |doi=10.26686/vuwlr.v35i1.5634 |doi-access=free |access-date=2023-11-28 |archive-date=2023-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230811150937/http://www.nzlii.org/nz/journals/VUWLawRw/2004/4.html |url-status=dead }}</ref> Kljub temu so bili odnosi med Maori in Evropejci v zgodnjem kolonialnem obdobju večinoma miroljubni. Številne maorske skupine so ustanovile podjetja, ki so dobavljala hrano in druge izdelke za domače in čezmorske trge. Ko je nasilje res izbruhnilo, kot v Wairau Affray, Flagstaff War, Hutt Valley Campaign in Wanganui Campaign, je bilo na splošno omejeno in sklenjeno z mirovno pogodbo. Vendar pa so do leta 1860 naraščajoče število naseljencev in napetosti zaradi spornih nakupov zemljišč privedli do poznejših novozelandskih vojn, ki jih je kolonialna vlada vodila proti številnim iwijem Maori z uporabo lokalnih in britanskih cesarskih enot ter nekaterih zavezniških iwijev. Zaradi teh konfliktov je kolonialna vlada zaplenila dele maorske zemlje kot kazen za tako imenovane 'upore'. ''Pākehā'' (evropski) naseljenci bi zasedli zaplenjeno zemljo.<ref>{{navedi splet |title=Land confiscation law passed |url=https://nzhistory.govt.nz/the-new-zealand-settlements-act-passed |website=nzhistory.govt.nz |publisher=Ministry for Culture and Heritage |access-date=20 August 2019 |date=18 November 2016}}</ref> Po vojnah je izbruhnilo tudi več manjših konfliktov, vključno z incidentom v Parihaki leta 1881 in vojno za davke na pse od leta 1897 do 1898. Ustanovljeno je bilo tudi sodišče domačih dežel za prenos maorske zemlje iz skupne lastnine v individualno lastnino kot sredstvo za asimilacijo in olajšati večjo prodajo evropskim naseljencem. === Zaton in oživitev === [[File:E 003261 E Maoris in North Africa July 1941.jpg|right|thumb|200px|Člani 28. (maorskega) bataljona izvajajo hako, Egipt (julij 1941)]] Do poznega 19. stoletja je med Pākehā in Māori obstajalo splošno prepričanje, da bo maorsko prebivalstvo prenehalo obstajati kot ločena rasa ali kultura in se asimiliralo v evropsko prebivalstvo. Od poznega 19. do sredine 20. stoletja so bili v novozelandski družbi uvedeni različni zakoni, politike in prakse, ki so spodbudili Māore, da se prilagodijo normam Pākehā; med temi sta opazna Zakon o zatiranju jezika Tohunga iz leta 1907 in zatiranje maorskega jezika v šolah, ki se pogosto izvaja s telesnim kaznovanjem. Po popisu leta 1896 je imela Nova Zelandija 42.113 prebivalcev Maorov, do takrat pa je bilo Evropejcev več kot 700.000.<ref>[http://www.teara.govt.nz/1966/P/Population/PopulationFactorsAndTrends/en "Population – Factors and Trends"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110824085542/http://www.teara.govt.nz/en/1966/population/1 |date=2011-08-24 }}, ''An Encyclopaedia of New Zealand'', edited by A. H. McLintock, published in 1966. Retrieved 18 September 2007.</ref> Zmanjšanje se ni nadaljevalo in populacija Maorov si je v 20. stoletju še opomogla. Vplivni maorski politiki, kot so James Carroll, Āpirana Ngata, Te Rangi Hīroa in Māui Pōmare, so si prizadevali za oživitev maorskega ljudstva po opustošenju prejšnjega stoletja. Verjeli so, da prihodnja pot zahteva določeno stopnjo asimilacije, pri čemer so Maori sprejeli evropske prakse, kot sta zahodna medicina in izobraževanje (zlasti učenje angleščine), hkrati pa ohranili tradicionalne kulturne prakse. Māori so se borili tudi med obema svetovnima vojnama v specializiranih bataljonih (maorski pionirski bataljon v prvi svetovni vojni in 28. (maorski) bataljon v drugi svetovni vojni). Maore je močno prizadela tudi epidemija gripe leta 1918, pri čemer je bila stopnja smrtnosti pri Maorih 4,5-krat višja kot pri Pākehā. Po drugi svetovni vojni je uporaba ''te reo Māori'' strmo upadla v korist angleščine. [[File:Whina Cooper in Hamilton.jpg|thumb|left|upright=0.7|Whina Cooper vodi marš v deželi Māori leta 1975, ki išče popravo za zgodovinske zamere]] [[Slika:Haka performed during US Defense Secretary's visit to New Zealand (1).jpg|280px|thumb|desno|Maori izvajajo ''hako'']] Od 1960-ih je Maoridom doživel kulturni preporod<ref>{{cite encyclopedia |url=http://www.teara.govt.nz/NewZealandInBrief/Maori/5/en |title=Māori – Urbanisation and renaissance |encyclopedia=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |quote=The Māori renaissance since 1970 has been a remarkable phenomenon. |access-date=2023-11-28 |archive-date=2009-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090331203449/http://www.teara.govt.nz/NewZealandInBrief/Maori/5/en |url-status=dead }}</ref> sočasno z aktivizmom za socialno pravičnost in protestnim gibanjem. ''Kōhanga reo'' (predšolske ustanove v maorskem jeziku) so bile ustanovljene leta 1982 za spodbujanje uporabe maorskega jezika in zaustavitev upadanja njegove uporabe. Dva televizijska kanala v maorskem jeziku oddajata vsebino v maorskem jeziku, medtem ko so besede, kot je ''kia ora'', postale razširjene v novozelandski angleščini.<ref>{{navedi splet |title=Māori Words used in New Zealand English |url=http://www.maorilanguage.net/maori-words-phrases/maori-words-used-new-zealand-english/ |website=Māori Language.net |publisher=Native Council |access-date=20 August 2019}}</ref> Vladno priznanje naraščajoče politične moči Maorov in politični aktivizem sta pripeljala do omejenega nadomestila za zgodovinske zaplembe zemljišč. Leta 1975 je krona ustanovila sodišče Waitangi za preiskavo zgodovinskih pritožb, od 1990-ih pa se je novozelandska vlada pogajala in dokončala pogodbene poravnave s številnimi iwi po vsej Novi Zelandiji. Do junija 2008 je vlada zagotovila več kot 900 milijonov novozelandskih dolarjev v poravnavah, večino tega v obliki zemljiških poslov. Vse več je maorskega vodstva, ki ta naselja uporablja kot naložbeno platformo za gospodarski razvoj.<ref name=HeraldJames>{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=10344134 |title=Ethnicity takes its course despite middle-class idealism |author=James, Colin |author-link= |work=The New Zealand Herald |access-date=19 October 2011 |date=6 September 2005 |archive-date=2017-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170928060150/http://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=10344134 |url-status=dead }}</ref> Kljub naraščajočemu sprejemanju maorske kulture v širši novozelandski družbi so pogodbene poravnave povzročile veliko polemik. Nekateri Maori so trdili, da se poravnave zgodijo na ravni med enim in dvema centoma in pol na dolar vrednosti zaplenjenih zemljišč in ne predstavljajo ustreznega nadomestila. Nasprotno pa nekateri ne-Maori obsojajo naselbine in socialno-ekonomske pobude kot prednostno obravnavo na podlagi rase. Oba občutka sta bila izražena med polemiko o novozelandski obali in morskem dnu leta 2004.<ref>{{cite report|title=Report on the Crown's Foreshore and Seabed Policy|url=https://forms.justice.govt.nz/search/WT/reports/reportSummary.html?reportId=wt_DOC_68000605|publisher=Ministry of Justice|access-date=19 August 2019|language=en-NZ|archive-date=2019-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190201121940/https://forms.justice.govt.nz/search/WT/reports/reportSummary.html?reportId=wt_DOC_68000605|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|last1=Barker|first1=Fiona|title=Debate about the foreshore and seabed|url=http://www.teara.govt.nz/en/video/34605/debate-about-the-foreshore-and-seabed|encyclopedia=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand|access-date=19 August 2019|date=June 2012}}</ref> == Demografija == [[File:Maori ethnicity declared in 2018.png|thumb|414x414px|Māori na Novi Zelandiji leta 2018]] V skladu z zakonom ''Māori Affairs Amendment Act 1974'' je Māori opredeljen kot »oseba rase Māori Nove Zelandije; in vključuje vse potomce takšne osebe«.<ref>{{navedi splet|title=Māori Descent: Definition|url=http://archive.stats.govt.nz/methods/classifications-and-standards/classification-related-stats-standards/maori-descent/definition.aspx|access-date=19 August 2019|publisher=Statistics New Zealand|archive-url=https://web.archive.org/web/20201022213858/http://archive.stats.govt.nz/methods/classifications-and-standards/classification-related-stats-standards/maori-descent/definition.aspx |archive-date=22 October 2020 |url-status=dead}}</ref> James Cook je ocenil, da je prebivalstvo Maorov okoli poznega 18. stoletja znašalo 100.000. Zgodovinar Michael King meni, da je nekoliko višja številka 110.000 bolj verjetna. Njihovo število se je v 19. stoletju zmanjšalo na vsega 42.000; upad so pripisali vplivu evropske kolonizacije, vključno z novimi boleznimi. Nato je število prebivalcev hitro raslo. Na novozelandskem popisu leta 2018 je bilo 775.836 ljudi opredeljenih kot del etnične skupine Māori, kar je predstavljalo 16,5 % prebivalstva Nove Zelandije. Od popisa leta 2013 se je povečalo za 177.234 oseb (29,6 %), od popisa leta 2006 pa za 210.507 oseb (37,2 %). Veliko povečanje med popisoma 2013 in 2018 je bilo predvsem posledica tega, da je novozelandski statistični urad dodal podatke o etnični pripadnosti iz drugih virov (prejšnji popisi, administrativni podatki in imputacije) podatkom popisa 2018, da bi zmanjšal število neodgovorov. Kar zadeva porazdelitev prebivalstva, 85,7 % Maorov živi na Severnem otoku, 14,2 % pa na Južnem otoku. Chathamski otoki imajo največjo koncentracijo Maorov, in sicer 66,1 %, sledijo okrožje Wairoa (65,7 %), okrožje Ōpōtiki (63,7 %), okrožje Kawerau (61,7 %) in okrožje Gisborne (52,9 %). Območje lokalnega odbora Upper Harbour v Aucklandu ima najnižjo koncentracijo Maorov, in sicer 5,1 %, sledi okrožje Queenstown-Lakes District s 5,3 %.<ref name=":02">{{navedi splet|title=Ethnic group (detailed total response – level 3) by age and sex, for the census usually resident population count, 2006, 2013, and 2018 Censuses (RC, TA, SA2, DHB).|url=http://nzdotstat.stats.govt.nz/wbos/Index.aspx?DataSetCode=TABLECODE8321|access-date=29 April 2020|website=nzdotstat.stats.govt.nz}}</ref> Od tistih, ki so se ob popisu prebivalstva leta 2018 opredelili kot Maori, se je 352.755 ljudi (45,5 %) opredelilo kot edina etnična pripadnost Māori, medtem ko se je 336.174 ljudi (43,3 %) opredelilo tako za evropsko kot za maorsko etnično pripadnost, zaradi visoke stopnje medsebojnih zakonskih zvez med obema etničnima skupinama. Največji iwi glede na število prebivalcev ob popisu leta 2013 je bil Ngāpuhi (125.601), sledili so mu Ngāti Porou (71.049), Ngāi Tahu (54.819) in Waikato (40.083). Vendar pa več kot 110.000 ljudi maorskega porekla ni moglo prepoznati svojega iwija.<ref name="Quickstats">{{navedi splet|author=Statistics New Zealand|author-link=|title=2013 Census QuickStats About Māori|url=http://www.stats.govt.nz/Census/2013-census/profile-and-summary-reports/quickstats-about-maori-english.aspx|access-date=20 December 2013}}</ref> Zunaj Nove Zelandije obstaja velika populacija Maorov v Avstraliji, ki je v avstralskem popisu leta 2021 poročala o 170.057. Leta 2007 je stranka Maori predlagala, da se v novozelandskem parlamentu ustvari poseben sedež, ki bi zastopal Maore v Avstraliji. Manjše skupnosti obstajajo tudi v Združenem kraljestvu (približno 8000), ZDA (do 3500) in Kanadi (približno 2805). == Kultura, navade == [[File:TamatekapuaMeetingHouse.jpg|left|thumb|''Wharenui'' (hiša za srečanja) v vasi Ōhinemutu, Rotorua (''tekoteko'' na vrhu)]] Maorska kultura je poseben del novozelandske kulture in je zaradi velike diaspore in vključevanja maorskih motivov v popularno kulturo razširjena po vsem svetu. Sodobna maorska kultura vključuje tako tradicionalne vplive kot vplive 20. stoletja. === Tradicionalna kultura === Arheološki zapisi kažejo na postopen razvoj kulture. V nekaj stoletjih je naraščajoče prebivalstvo povzročilo tekmovanje za vire in povečanje vojskovanja ter povečano pogostost utrjenih ''pā''. Pojavili so se tudi različni sistemi, namenjeni ohranjanju virov; večina teh, kot sta ''tapu'' in ''rāhui'', je uporabljala verske ali nadnaravne grožnje, da bi ljudi odvrnila od lovljenja vrst v določenih letnih časih ali na določenih območjih. Vojne med plemeni so bile običajne in Māori so včasih pojedli svoje premagane sovražnike ali jih zasužnjili.<ref>{{navedi splet| url=http://teaohou.natlib.govt.nz/journals/teaohou/issue/Mao36TeA/c29.html| author=Schwimmer, E. G.| title=Warfare of the Maori| work=Te Ao Hou| volume=No. 36| date=September 1961}}</ref> Uprizoritvene umetnosti, kot je ''[[haka]]'', so se razvile iz svojih polinezijskih korenin, prav tako rezbarstvo in tkanje. Pojavila so se regionalna narečja z razlikami v besedišču in izgovorjavi nekaterih besed, vendar je jezik ohranil dovolj podobnosti z drugimi vzhodnopolinezijskimi jeziki, da je Tupaia, tahitijski navigator na prvem potovanju Jamesa Cooka v regiji, deloval kot tolmač med Māori in posadko ''Endeavourja''. === Prepričanje in religija === [[File:Flanked by Te Iringa.jpg|thumb|upright|Maorska ženska s predstavitvijo prednice Waikato ''Te Iringa'']] Tradicionalna verovanja Maorov izvirajo iz polinezijske kulture. Pojmi, kot so ''tapu'' (sveto), ''noa'' (nesveto), ''mana'' (avtoriteta/prestiž) in ''wairua'' (duh), so urejali vsakdanje življenje Maorov, obstaja pa tudi veliko božanstev Maorov. Danes nekateri Maori sledijo različnim krščanskim veram, kot so [[prezbiterijanstvo]], [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]], krščanske skupine Maorov, kot sta Rātana in Ringatū,<ref name="religion">{{navedi splet|url=https://2001-2009.state.gov/g/drl/rls/irf/2007/90148.htm|title=New Zealand – International Religious Freedom Report 2007|date=14 September 2007|publisher=U.S. State Department|access-date=29 April 2010}}</ref> ter tudi katoliške, anglikanske in metodistične veroizpovedi. Po popisu prebivalstva na Novi Zelandiji leta 2018 je bilo 7,7 odstotka Maorov povezanih z maorskimi religijami, prepričanji in filozofijami; 29,9 odstotka s krščansko veroizpovedjo in 53,5 odstotka Maorov trdi, da niso veroizpovedi. Deleži krščanskih in nevernih Maorov so primerljivi z evropskimi Novozelandci. Mnogi Maori spoštujejo duhovne tradicije, kot sta ''tapu'' in ''noa''. Določeni predmeti, območja ali stavbe so ''tapu'' (duhovno omejeni) in morajo postati ''noa'' (neomejeni) s ceremonialnim dejanjem.<ref>{{navedi splet |title=The Tangi – Religion and spirituality – Tapu and Noa |url=http://history-nz.org/maori6.html |website=The Maori – Spirituality – New Zealand in History |publisher=New Zealand in History |access-date=31 March 2020 |archive-date=2016-04-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160409052248/http://history-nz.org/maori6.html |url-status=dead }}</ref> Običajna praksa je na primer sezuvanje čevljev pred vstopom v ''wharenui'' (hišo za srečanja) v znak spoštovanja do prednikov, ki so zastopani in duhovno prisotni v wharenui. Drugi duhovni ritual je ''hurihanga takapau'' (očiščenje), ki se izvaja med ribolovom, da se zagotovi, da na ribah ni tapuja. === Uprizoritvene umetnosti === [[File:Young Maori woman dancer.jpg|thumb|left|upright=0.75|Mlada Maorka izvaja ''kapa hako'' v Rotorui]] Maori uporabljajo kulturne izvedbe ''waiata'' (pesem), ''haka'' (ples), ''tauparapara'' (napevi) in ''mōteatea'' (poezija) za izražanje in posredovanje znanja in razumevanja o zgodovini, skupnostih in odnosih. ''Kapa haka'' je maorska uprizoritvena umetnost, za katero verjamejo, da izvira iz legendarne figure Tinirau. Izvajali so jo za turiste po evropskih stikih, začenši v 1880-ih; to je včasih vključevalo prilagoditve, da bi bilo bolj znano evropskemu občinstvu. V prvi svetovni vojni so ga uporabili za zbiranje denarja za Sklad maorskih vojakov, ki ga je spodbujal Āpirana Ngata. ''Haka'' se pogosto izvaja v ''pōwhiriju'' (slovesnosti dobrodošlice).<ref name="Keane">{{cite encyclopedia |last1=Keane |first1=Basil |title=Marae protocol – te kawa o te marae – Pōwhiri process |url=https://teara.govt.nz/en/marae-protocol-te-kawa-o-te-marae/page-2 |encyclopedia=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |access-date=5 April 2020 |date=5 September 2013 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002184727/https://teara.govt.nz/en/marae-protocol-te-kawa-o-te-marae/page-2 |url-status=dead }}</ref> Od leta 1972 poteka redno državno tekmovanje ''kapa haka'', nacionalni festival ''Te Matatini'', ki ga organizira Društvo za uprizoritvene umetnosti Aotearoa Traditional Māori. Obstajajo skupine ''kapa haka'' v šolah, terciarnih ustanovah in na delovnih mestih, izvajajo pa jo tudi na turističnih prizoriščih po vsej državi. ''Whare tapere'' (zabaviščne hiše) so bile prizorišče pripovedovanja zgodb, plesa in lutkovne igre v predevropski maorski kulturi. Maorsko gledališče in sodobni ples sta cvetela v 1970-ih in 1980-ih s skupinami, kot so Te Ohu Whakaari, Te Ika a Maui Players in Taki Rua. Sodobni maorski odrski pisci, igralci in režiserji so George Henare, Riwia Brown, Hone Kouka, Nancy Brunning, Jim Moriarty, Briar Grace-Smith in številni drugi. Sodobne uprizoritvene umetnosti vključujejo gledališke družbe Taki Rua, Tawata Productions, ki vodijo letni festival dramatike za domorodne pisatelje, imenovan Breaking Ground, in plesni skupini, Atamira Dance Company in Okareka Dance Company. V Aucklandu je Te Pou, kaupapa maorsko prizorišče uprizoritvenih umetnosti, ki razvija in sodeluje z maorskimi gledališkimi ustvarjalci. Tradicionalni maorski instrumenti so ''[[taonga pūoro]]''. Izpolnjevali so različne vloge, vključno s pripovedovanjem zgodb, verskimi tradicijami in tudi vsakodnevnimi funkcijami, kot je začetek novega dne. ''Taonga pūoro'' delimo na dve področji, melodične inštrumente, kot je flavta, in ritmične inštrumente, kot je ''poi'' »kroglice posušenega lanu na vrvici, ki se vrtijo in udarjajo«. == Glej tudi == * [[seznam ljudstev]] * [[Nova Zelandija]] ==Sklici== {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Māori}} * [http://www.teara.govt.nz/en/maori Entry on the Māori people] in Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand * {{curlie|Society/Ethnicity/Indigenous_People/Pacific_Islanders/Polynesians/Maori/}} [[Kategorija:Maori]] [[Kategorija:Ljudstva]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Oceaniji]] {{normativna kontrola}} m1g4tzfpd7d0kz9c1gyasfbhpx10w98 Antigva in Barbuda 0 5674 6708245 6516832 2026-07-07T20:22:53Z Upwinxp 126544 grb 6708245 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |conventional_long_name = Antigva in Barbuda |native_name = Antigua and Barbuda |common_name = |common_name2 = |image_flag = Flag of Antigua and Barbuda.svg |image_coat = Coat of arms of Antigua and Barbuda.svg |image_map = |national_motto = ''Each Endeavouring, All Achieving''<br />([[angleščina|angleško]]: »Vsakdo si prizadeva, vsi dosežemo«) |national_anthem = ''Fair Antigua, We Salute Thee'' |royal_anthem =[[God Save the King]] |official_languages = [[angleščina]] |demonym = |capital = [[Saint John's]] |largest_city = capital |latd = 17 |latm = 18 |latNS = N |longd = 62 |longm = 44 |longEW = W |ethnic_groups = |ethnic_groups_year = |government_type = |leader_title1 = Kralj |leader_name1 =[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |leader_title2 = Generalni guverner |leader_name2 = [[Rodney Williams]] |leader_title3 = Predsednik vlade |leader_name3 = [[Gaston Browne]] |legislature = |area_rank = 181. |area_magnitude = |area_km2 = 442 |area_sq_mi = |percent_water = zanemarljivo |population_estimate = 86.754 |population_estimate_rank = 191. |population_estimate_year = 2010 |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_sq_mi = |population_density_rank = |GDP_PPP = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |sovereignty_type = |established_event1 = Neodvisnost od [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]] |established_date1 = 1. november 1981 |HDI = |HDI_rank = |HDI_year = |HDI_category = |currency = [[vzhodnokaribski dolar]] |currency_code = |time_zone = UTC-4 |utc_offset = |time_zone_DST = |DST_note = |utc_offset_DST = |drives_on = |cctld = .ag |calling_code = 1-268 |footnote1 = |footnote2 = }} '''Antigva in Barbuda''' je [[otok|otoška]] [[država]] v vzhodnem [[Karibsko morje|Karibskem morju]], na meji z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]]. [[Antigva]] in [[Barbuda]] sta del [[Mali Antili|Malih Antilov]]; južno od njiju je otok [[Gvadelup]], jugozahodno [[Montserrat]], zahodno [[Sveti Krištof in Nevis]], severozahodno pa [[Sveti Jernej (otok)|Sveti Jernej]]. == Demografija == {{Main|Demografija Antigve in Barbude}} [[Slika:Antigua-Barbuda-demography.png|sličica|Prebivalstvo Antigve in Barbude (1961–2010). Število prebivalcev v tisočih.]] === Etnične skupine === Antigva ima 93.219 prebivalcev,{{UN_Population|ref}} večinoma zahodnoafriškega, britanskega in [[Madeira|madeirskega]] porekla. Etnično porazdelitev sestavlja 91 % temnopoltih, 4,4 % mešane rase, 1,7 % belcev in 2,9 % drugih (predvsem vzhodnoindijskih). Večina belcev je britanskega porekla. Preostanek prebivalstva sestavljajo krščanski levantinski Arabci ter majhno število vzhodnoazijskih in sefardskih Judov. Vse večji odstotek prebivalstva živi v tujini, predvsem v Združenem kraljestvu, Združenih državah Amerike in Kanadi. Manjšina prebivalcev Antigve je priseljencev iz drugih držav, zlasti iz [[Dominika|Dominike]], [[Gvajana|Gvajane]] in [[Jamajka|Jamajke]], vse pogosteje pa tudi iz [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]], [[Sveti Vincencij in Grenadine|Svetega Vincencija in Grenadinov]] ter [[Nigerija|Nigerije]]. V Antigvi in Barbudi prebiva tudi približno 4.500 ameriških državljanov, kar pomeni, da je njihovo število eno največjih v angleško govorečih vzhodnih Karibih.<ref>{{navedi splet|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2336.htm|title=Background Note: Antigua and Barbuda|work=state.gov|access-date=23 August 2007|archive-date=22 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170122194319/https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2336.htm|url-status=live}}</ref> === Jeziki === Delovni jezik je angleščina. Barbudski naglas se nekoliko razlikuje od antigovskega. V letih pred osamosvojitvijo Antigve in Barbude je bila standardna angleščina bolj razširjena od antigovske kreolščine. Višji in srednji sloji se na splošno izogibajo antigovske kreolščine. Izobraževalni sistem odvrača uporabo antigovskega kreolskega jezika in pouk poteka v standardni (britanski) angleščini. Španščino govori približno 10.000 prebivalcev.<ref>Farquhar, Bernadette, [http://www.cavehill.uwi.edu/BNCCde/antigua/conference/papers/farquhar.html "The Spanish Language in Antigua and Barbuda: Implications for Language Planning and Language Research"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130715015910/http://www.cavehill.uwi.edu/BNCCde/antigua/conference/papers/farquhar.html|date=15 July 2013}}</ref> === Vera === Večina (77 %) prebivalcev Antigve je [[Kristjani|kristjanov]], med katerimi je največ [[Anglikanci|anglikancev]] (17,6 %). Druge prisotne krščanske denominacije so še: [[Cerkev adventistov sedmega dne]] (12,4 %), [[binkoštništvo]] (12,2 %), [[Moravska cerkev]] (8,3 %), [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoličani]] (8,2 %), [[Metodizem|metodistična cerkev]] (5,6 %), [[Wesleyanska cerkev svetost]]i (4,5 %), [[Božja cerkev (Cleveland, Tennessee)|Božja cerkev]] (4,1 %), [[baptisti]] (3,6 %), [[mormoni]] (<1,0 %) in [[Jehovove priče]]. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == <references /> {{Commons|Atlas of Antigua and Barbuda}} {{wikislovar}} {{Caribbean}} {{OAS}} {{Commonwealth_of_Nations}} {{normativna kontrola}}{{geo-stub}} [[Kategorija:Antigva in Barbuda| ]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Karibske države]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Bivše britanske kolonije]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Članice Karibske skupnosti]] kulxo4i7trjvhmgnq00hw7fonpswnbk Mohamed 0 9497 6708383 6699773 2026-07-08T08:11:40Z Upwinxp 126544 napisu odgovarjajoča slika v infopolju 6708383 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Mohamed |image = Calligraphic representation of Muhammad's name.jpg |caption = Kaligrafska ponazoritev Mohamedovega imena |birth_date = {{Circa|570}} [[naše štetje|n. št.]] (53 [[leto hidžre|pr. h.]]){{sfn|Conrad|1987}} |death_cause = [[vročica]] |resting_place = [[Medina]] |known_for = ustanovitelj in zadnji prerok [[islam]]a |spouse = Kadija bint Kuvajlid (595-619)<br />Sawda bint Zamʿa (619-632)<br />Ajša bint Abi Bakr (619-632)<br />Hafsa bint Umar (624-632)<br />Zajnab bint Khuzayma (625-627)<br />Umm Salama Hind bint Abi Umaja (629-632)<br />Zajnab bint Jahsh (627-632)<br />Juwayriya bint al-Harith (628-632)<br />Ramlah bint Abi Sufyan (628-632)<br />Rayhana bint Zayd (629-631)<br />Safiyya bint Huyayy (629-632)<br />Maymuna bint al-Harith (630-632)<br />Maria al-Qibtiyya (630-632) |children = Sinovi: Qasim, Abd-Allah, Ibrahim<br />Hčere: Zajnab, Rukaja, Umm Kulthoom, Fatima Zahra |parents = `Abd Allah ibn `Abd al-Mutalib (oče)<br />Amina bint Wahb (mati) }} {{islam}} '''Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim''' ({{lang-ar|ابو القاسم محمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم}}), transliterirano tudi kot '''Mohamed''' ({{lang|ar|محمد}}), je bil mož iz [[Meka|Meke]], ki je z [[islam]]om dal [[Arabija|Arabiji]] enotno versko podobo. *okoli 570, [[Meka]]; † okoli 8. junija 632, [[Medina]].<ref name="Goldman">Elizabeth Goldman (1995), p. 63, navaja 8. junij 632, ki prevladuje v tradiciji islama. Mnoga zgodnejša, v glavnem neislamska sporočila trdijo, da je bil še živ, ko je prišlo do invazije na Palestino. Glej Stephen J. Shoemaker,''The Death of a Prophet: The End of Muhamad's Life and the Beginnings of [[Islam]],'' University of Pennsylvania Press, 2011.</ref> [[Musliman]]i in [[Bahajstvo|Bahajci]] verujejo, da je poslanec in [[prerok]] [[Alah|Boga]]. Poleg tega skoraj vsi muslimani verujejo, da je poslednji prerok, kar jih je Bog poslal človeštvu.{{Koran|33,40}} Mohamed se je rodil leta 570 v [[Meka|Meki]] na [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]],<ref name="abraha">* {{cite journal | doi = 10.1017/S0041977X00049016 | last1 = Conrad | first1 = Lawrence I. | year = 1987 | title = Abraha and Muhamad: some observations apropos of chronology and literary topoi in the early Arabic historical tradition1 | url = http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?fromPage=online&aid=3863868&fulltextType=RA&fileId=S0041977X00049016 | journal = Bulletin of the School of Oriental and African Studies | volume = 50 | issue = 2 | pages = 225–240 | access-date = 2014-04-09 | archive-date = 2012-01-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120121152608/http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?fromPage=online&aid=3863868&fulltextType=RA&fileId=S0041977X00049016 | url-status = dead | issn = 0041-977X}} * {{navedi knjigo| publisher = G. Bell| last = Sherrard Beaumont Burnaby| title = Elements of the Jewish and Muhamadan calendars : with rules and tables and explanatory notes on the Julian and Gregorian calendars| year = 1901| url = http://archive.org/details/elementsofjewish00burnuoft| page = 465}} * {{Cite journal| pages = 6–12| last = Hamidullah| first = Muhamad| authorlink = Muhamad Hamidullah| title = The Nasi', the Hijrah Calendar and the Need of Preparing a New Concordance for the Hijrah and Gregorian Eras: Why the Existing Western Concordances are Not to be Relied Upon| journal = The Islamic Review & Arab Affairs| date = February 1969| url = http://aaiil.org/text/articles/islamicreview/1969/02feb/islamicreview_196902.pdf| access-date = 2014-04-06| archive-date = 2012-11-05| archive-url = https://web.archive.org/web/20121105021544/http://aaiil.org/text/articles/islamicreview/1969/02feb/islamicreview_196902.pdf| url-status = dead}}</ref><ref name="EncWorldHistory">''Encyclopedia of World History'' (1998), p. 452</ref> v zgodnjem otroštvu je osirotel in odraščal pri Abu Talibu, stricu po očetovi strani. Kasneje je delal večinoma kot trgovec, tudi kot pastir, in se prvič poročil, ko je bil star petindvajset let.<ref name="IntroQuran182">An Introduction to the Quran (1895), p. 182</ref> Imel je navado, da se občasno umakne za nekaj noči v jamo na okoliških hribih in se tako v samoti posveti molitvi. Po svojih besedah je pri starosti 40 let<ref name="abraha" /><ref name="IntroQuran184">An Introduction to the Quran (1895), p. 184</ref> doživel obisk [[Nadangel Gabriel|Gabriela]] in prejel od Boga svoje prvo razodetje. Tri leta po tem dogodku je Mohamed začel javno pridigati o teh razodetjih in razglašati, da »[[Tawhid|je Bog en sam]]«, da je popolna »predaja« (dobeseden pomen besede ''[[Islam#Etimologija in pomen|islām]]'') edina pot (''dīn''),<ref group="n">Za 'Islam' Koran vedno uporablja arabsko besedo »dīn«, to je »pot«, ki pa se zaradi lažjega razumevanja običajno prevaja kot »vera«.</ref> sprejemljiva za Boga ter da je on sam prerok in glasnik Boga, tako kot so bili pred njim drugi islamski preroki.<ref name="Peters 2003 9">F. E. Peters (2003), p. 9.</ref><ref name="EspositoI">Esposito (1998), p. 12; (1999) p. 25; (2002) pp. 4–5</ref><ref name="EoI-Muhamad">{{Cite encyclopedia | edition=2.| publisher = Brill Academic Publishers| volume = 7| pages = 360–376| last2 = Welch| first2 = A. T.| last1=Buhl | first1 = F.| title = Muḥammad| encyclopedia = Encyclopaedia of Islam| isbn = 90-04-09419-9| year = 1993}}</ref> Mohamed je pridobil nekaj privržencev že takoj na začetku, pri tem pa naletel na sovražnost nekaterih plemen v Meki. Da bi se izognil preganjanju, je Mohamed poslal nekaj svojih pristašev v [[kraljestvo Aksum|Etiopijo]], potem pa se leta 622 s svojimi privrženci iz Meke preselil v [[Medina|Medino]] (tedaj pod imenom Jatrib). Ta dogodek, imenovan [[hidžra (islam)|hidžra]], zaznamuje začetek [[islamski koledar|islamskega koledarja]], znanega tudi pod imenom koledar po hidžri. V Medini je Mohamed združil plemena pod [[ustava Medine|Ustavo Medine]]. Po osmih letih bojev s plemeni iz Meke so njegovi privrženci, katerih število je medtem naraslo na 10.000, na pretežno miren način zavzeli Meko. V mestu je uničil [[Poganstvo|poganske]] malike,<ref>Sahih-Bukhari, Book 43, #658</ref> nato pa poslal svoje privržence iz mesta uničit vse preostale poganske templje v vzhodni Arabiji.<ref>Sahih Buhari Book 59, #641</ref><ref>Hisham Ibn Al-Kalbi – The Book of Idols. Prevod Nabih Amin Faris. Princeton University Press, pg. 21–22</ref> Leta 632, nekaj mesecev po vrnitvi s poslovilnega romanja v Medino, je Mohamed zbolel in umrl. Ob njegovi smrti je večina [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]] prestopila v islam, tako da se je pod njegovim vodstvom Arabija združila v eno samo versko občestvo.<ref>"Muhamad," Encyclopedia of Islam and the Muslim world</ref><ref name="Lapidus 2002 pp 0">See: * Holt (1977a), p.57 * Lapidus (2002), pp 0.31 and 32 </ref> Razodetja (znana kot »[[Aja]]«, lit.&nbsp;»Znak Boga«), o katerih je Mohamed poročal vse do svoje smrti, so vsebovana v verzih [[Koran]]a; za muslimane predstavljajo »Božjo besedo« in temelj njihove vere. Poleg Korana muslimani spoštujejo Mohamedove nauke in navade (''suna''), ki jih je najti v izročilih (''hadith'') ter življenjepisih preroka (»sira«) in jih uporabljajo kot vir ''šarije'' [[islamsko pravo|islamskega prava]]. Muslimani govorijo o Mohamedu in drugih prerokih islama s spoštovanjem in dodajo vedno, kadar se omeni njihovo ime, »mir bodi z njim«.<ref name="Ann Goldman 2006 p.212">Ann Goldman, Richard Hain, Stephen Liben (2006), p. 212</ref> [[Srednji vek|Srednjeveško]] [[krščanstvo]] in pretekli časi so na Mohameda gledali v veliki meri negativno, sodobna zgodovina mu je v svojem mnenju veliko bolj naklonjena.<ref name="EoI-Muhamad" /><ref>Watt (1974) p. 231</ref> == Imena in nazivi v Koranu == Ime »Mohamed« pomeni »hvalevredni« in se pojavlja štirikrat v Koranu.<ref>Jean-Louis Déclais, ''Names of the Prophet'', Encyclopedia of the Quran</ref> Koran se obrača na Mohameda v drugi osebi, ne z njegovim imenom, temveč z različnimi evfemizmi, kot so: [[Preroki v islamu|prerok]], [[apostol (Islam)|sel]], božji služabnik (»abd«), glasnik (''bašir''){{Koran|2,119}}, priča (''šahid''), ki prinaša dobre novice (''mubašir''), ki svari (»natir«){{Koran|11,2}}, ki opominja (''mudakir''){{Koran|88,21}}, ki poziva k Bogu] (''da'i''){{Koran|12,108}}, poosebljena luč (''nur'') {{Koran|5,15}} in luč, ki sveti (''siraj munir''){{Koran|73,1}}. Mohameda Koran včasih imenuje posredno z njegovim stanjem v danem trenutku: tako je o njem govora kot o odetem (''Al-Muzami''){{Koran|73,1}} in v mrliškem prtu (''Al-Mudatir''){{Koran|74,1}}.<ref name="EoQ-Muhamad">Uri Rubin, ''Muhamad'', Encyclopedia of the Qur'an</ref> V Koranu naj verniki ne razlikujejo med glasniki Boga in naj verujejo v vse od njih (Sura Al-Bakara){{Koran|2,285}}. Bog je storil, da nekateri glasniki izstopajo{{Koran|2,253}} in v suri [[Al-Ahzab|Al-Azab]]{{Koran|33,40}} Mohameda povzdigne kot »Pečat prerokov«.<ref name="Ernst">Ernst (2004), p. 80</ref> Koran Mohameda tudi imenuje kot »Ahmad«, to je 'hvalevrednejši' ({{lang-ar | أحمد}}, Sura [[As-Saff|As-Saf]]){{Koran|61,6}}. == Viri za življenje Mohameda == === Koran === [[Slika:Folio from a Koran (8th-9th century).jpg|thumb|left|250px|Folio iz zgodnjega korana v [[kufska pisava|kufski pisavi]] ([[Abasidi|Abasid]]ska doba, 8.-9. stoletje)]] [[Koran]] je osrednje versko besedilo v islamu in muslimani verjamejo, da predstavlja besede Boga, kot jih je Mohamedu razkril nadangel Gabriel.<ref name="Britannica">{{cite encyclopedia|last=Nasr |first=Seyyed Hossein | authorlink=Seyyed Hossein Nasr | title=Qurʾān |year=2007| encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online | accessdate=24.9.2013|location=|publisher=|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/487666/Quran}}</ref><ref name = LivRlgP338>''Living Religions: An Encyclopaedia of the World's Faiths,'' Mary Pat Fisher, 1997, page 338, I.B. Tauris Publishers.</ref><ref name = QuranC17V106>{{Koran|17,106}}</ref> Čeprav se Mohamed omenja neposredno le štirikrat,{{Koran|3,144|33,40|47,2|48,29}} <ref>{{navedi knjigo |title=Muslims: their religious beliefs and practices |last=Rippin |first=Andrew |year=2005 |isbn=978-0-415-34888-1 |page=45 |url=http://books.google.com/id=4TQ5yvnpwBAC&pg=PA324&dq=quran+muhammad+biography#v=onepage&q=four%20times&f=false |accessdate=15.6.2011 }}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> obstajajo verzi, ki jih je mogoče razumeti kot namige na življenje Mohameda.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name="Nigosian6" group="n">S. A. Nigosian (2004), p. 6 »Encyclopaedia of Islam« razlaga, da Koran »stalno in pogosto odkrito odgovarja na spreminjajoče se zgodovinske okoliščine okoli Mohameda in vsebuje veliko skritih podatkov«.</ref> Koran pa je le malo v pomoč pri kronološkem življenjepisu Mohameda in številnim v njem zabeleženim govorom manjka zgodovinski kontekst.<ref name="Bennett1998a">{{navedi knjigo|author=Clinton Bennett|title=In search of Muhamad|url=http://books.google.com/books?id=-VTIkkcUFHQC&pg=PA18|year=1998|publisher=Continuum International Publishing Group|isbn=978-0-304-70401-9|pages=18–19}}</ref><ref name="Peters1994">{{navedi knjigo|author=Francis E. Peters|title=Muhamad and the origins of Islam|url=http://books.google.com/books?id=Jrq6boXdJOAC&pg=PA261|year=1994|publisher=SUNY Press|isbn=978-0-7914-1876-5|page=261}}</ref> === Zgodnji življenjepisi === Naslednja po pomembnosti so zgodovinska dela pisateljev v 2. in 3. stoletju muslimanskega koledarja (AH - po hidžri, to je 8. in 9. stoletje).<ref name="Watt-Mecca-xi">Watt (1953), p.xi</ref> Med drugim so to tradicionalni muslimanski življenjepisi Mohameda (literatura »sira«), v katerih je najti dodatne informacije o njegovem življenju.<ref name="Reeves">Reeves (2003), pp. 6–7</ref> Najstarejša ohranjena zapisana »sira« (življenjepisi Mohameda in citati, ki mu jih pripisujejo) je »Življenje božjega sla«, ki jo je napisal [[Ibn Išak]] okoli leta 767 (150 AH). Čeprav je izvirnik izgubljen, sta to siro, v precejšnji meri dobesedno, navajala [[Ibn Hisham|Ibn Hišam]] in [[Mohamed Ibn Jarir al-Tabari|Al-Tabari]].<ref name="Nigosian6">S. A. Nigosian(2004), p. 6</ref><ref>Donner (1998), p. 132</ref> Drugi zgodnji viri so zapisi o zgodovini Mohamedovih kampanj, katerih avtor je [[al-Vakidi]] (umrl leta 207 muslimanske dobe), in ''Knjiga velikih razredov'' (''Kitab Tabaqat Al-Kubra'') izpod peresa njegovega tajnika [[Ibn al Sa'd -Bagdadi]]ja (umrl leta 230 muslimanske dobe).<ref name="Watt-Mecca-xi"/> Mnogi zgodovinarji se strinjajo, da so prvi življenjepisi točni, čeprav njihove točnosti ni mogoče zagotoviti.<ref name="Nigosian6"/> V nedavnih študijah so znanstveniki začeli razlikovati med tradicijo, ki se tiče pravnih zadev, in tradicijo, ki je zgolj zgodovinske narave. V prvem primeru bi lahko šlo za iznajdene tradicije, v drugem primeru pa, z izjemami, za snov, ki je bila kvečjemu predmet »tendencioznega oblikovanja«.<ref>Watt (1953), p. xv</ref> === Hadit === Zbirke ''hadit'' so dodatni zapisi ustnih in fizičnih tradicij o Mohamedu iz časov več generacij po njegovi smrti.<ref name="Lewis 1993, pp. 33–34">Lewis (1993), pp. 33–34</ref> Zahodni akademiki so glede zbirk hadit skeptični, kar se njihove zgodovinske točnosti tiče.<ref name="Lewis 1993, pp. 33–34"/> V kasnejših obdobjih zapisanih pripovedi strokovnjaki ne odklanjajo ''a priori'', vendar pa o njih sodijo v zgodovinskem kontekstu in na podlagi njihove skladnosti z drugimi viri.<ref>Madelung (1997), pp.xi, 19 and 20</ref> == Predislamska Arabija == [[Slika:Tribes english.png|thumb|right|250px|Glavna plemena in naselbine na Arabskem polotoku za časa Mohameda]] [[Arabski polotok]] je v glavnem sušen in [[Ognjenik|vulkanski]], tako da je razen v bližini oaz ali vodnih virov težko kmetovati. V Mohamedovem času je bila krajina posuta z vasmi in mesti; med njimi sta bili najbolj pomembni [[Meka]] in [[Medina]]. Medina je bilo veliko cvetoče kmetijsko naselje, Meka pa je bila pomembno finančno središče za številna okoliška plemena.<ref name="Muhamad-Mecca-12">Watt (1953), pp.1–2</ref> Življenje v skupnosti je bistvenega pomena za preživetje v puščavskih pogojih, saj pomaga domorodnim plemenom v boju s krutim okoljem in načinom življenja. Plemensko ureditev je spodbujala nujnost delovanja kot enote, katere enotnost je temeljila na krvnem sorodstvu.<ref>Watt (1953), pp. 16–18</ref> Avtohtoni Arabci so bili bodisi [[nomadi]], bodisi stalno naseljeni; prvi so se stalno selili iz kraja v kraj, iščoč vodo in pašo za svoje črede, drugi pa so se držali svojega kraja in se ukvarjali s trgovino in kmetovanjem. Preživetje nomadov je bilo odvisno tudi od napadov na karavane in na oaze, ki zanje niso pomenili kaznivega dejanja.<ref name="Rue">Loyal Rue, ''Religion Is Not about God: How Spiritual Traditions Nurture Our Biological'',2005, p.224</ref><ref name="Esposito4">John Esposito, ''Islam'', Expanded edition, Oxford University Press, p.4–5</ref> Politično je bila Arabija takrat razdeljena na dve plemenski konfederaciji, na Banu Kais, ki je bila ohlapno povezana z [[Bizanc]]em in prvotno močna na severu in zahodu Arabskega polotoka, ter na Banu Kalb, ki je prvotno izvirala iz Jemna in je bila ohlapno povezana s [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidsko]] Perzijo. Ta rivalstva je Islam zatrl, so pa v poislamskih časih dalje vplivala na dogajanja na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. V predislamski Arabiji so na bogove in boginje gledali kot na zaščitnike posameznih plemen; njihovi duhovi so bili povezani s svetimi drevesi, kamni, izviri in vodnjaki. Poleg svoje vloge kot prizorišča letnega romanja, je svetišče [[Kaba (svetišče)|Kaba]] v Meki hranilo 360 kipov-malikov, ki so predstavljali božanske zaščitnike plemen. Tri boginje so bile povezane z Alāhom kot njegove hčere: Álat, Manat in al-'Uza. V Arabiji so obstajale monoteistične skupnosti, med drugim kristjani in Judje.<ref>Glej: * Esposito, ''Islam'', Extended Edition, Oxford University Press, pp.5–7 * {{Koran|3,95}}</ref> [[Hanif]]e – domorodne predislamske Arabce, ki so »izpovedovali togi monoteizem« <ref>{{navedi knjigo|last=Ueberweg|first=Friedrich|title=History of Philosophy, Vol. 1: From Thales to the Present Time|publisher=Charles Scribner's Sons|page=409|url=http://books.google.com/?id=GZfL4GsU3JAC&pg=PA409&dq=Hanifs&cd=2#v=onepage&q=Hanifs&f=false|isbn=9781440043222}}</ref> − se poleg Judov in kristjanov pogosto omenja v okviru predislamske Arabije, čeprav je njihova zgodovinskost med znanstveniki sporna.<ref>Kochler (1982), p.29</ref><ref>cf. Uri Rubin, ''Hanif'', Encyclopedia of the Qur'an</ref> Po muslimanskem izročilu je Mohamed sam bil po rodu Hanif in eden od potomcev [[Abraham]]ovega sina [[Izmael|Izmaela]].<ref>See: * Louis Jacobs(1995), p.272 * Turner (2005), p.16</ref> == Življenje == === Življenje v Meki === Mohamed se je rodil v Meki in tam preživel približno 52 let svojega življenja (ok. 570–622). Ta čas običajno delijo na obdobje pred razglasitvijo njegovih preroških videnj in obdobje po njej. ==== Otroštvo in zgodnja leta ==== Mohamed se je rodil okoli leta 570 in za njegov rojstni dan se verjame, da je v mesecu ''Rabi 'al-avval.''<ref>{{navedi knjigo |title=The Oxford Dictionary of Islam |editor-last=Esposito |editor-first=John L. |year=2003 |isbn=978-0195125580 |page=198 |pages= |url=http://books.google.com/?id=E324pQEEQQcC&pg=PA198&dq=muhammad+birthday+Rabi%27+al-awwal#v=onepage&q=muhammad%20birthday%20Rabi%27%20al-awwal&f=false |accessdate=19 June 2012}}</ref> Pripadal je klanu Banu Hašim, družina je bila ena od uglednih družin Meke, čeprav se zdi, da je v njegovih zgodnjih letih spadala med manj uspešne.<ref>See also {{Koran|43,31}} cited in EoI; Muhamad</ref> Klan Banu Hašim je pripadal plemenu [[Kurejš]]. Tradicija postavlja letnico rojstva Mohameda v leto slonov, ki je dobilo ime po neuspelem napadu [[kraljestvo Aksum|aksumskega kralja]] Abraha, ki je svojo vojsko dopolnil s sloni. Raziskave iz 20. stoletja za ta dogodek predlagajo druga leta, in sicer 568 ali 569.<ref name="Watt7">Watt (1974), p. 7.</ref> <div class="depiction">[[Slika:Mohammed kaaba 1315.jpg|thumb|left|250px|Miniatura iz rokopisa ''Jami al-Tawarikh'' (avtor [[Rašid-al-Din Hamadani]], okoli 1315), ki govori o Mohamedovi vlogi pri ponastavitvi Črnega kamna leta 605<ref>Ali, Wijdan (1999),[http://www2.let.uu.nl/Solis/anpt/ejos/pdf4/07Ali.pdf p. 3] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041203232347/http://www2.let.uu.nl/Solis/anpt/ejos/pdf4/07Ali.pdf |date=2004-12-03 }}</ref>]]</div> Njegov oče Abdulah je umrl skoraj šest mesecev pred Mohamedovim rojstvom.<ref name="Meri2004">{{citation |last=Meri |first=Josef W. |authorlink= |title=Medieval Islamic civilization |url=http://books.google.com/books?id=H-k9oc9xsuAC |accessdate=3 January 2013 |volume=1 |year=2004 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-96690-0 |page=525}}</ref> Po islamskem izročilu so Mohameda kmalu po rojstvu poslali živet z družino [[beduini|beduinov]] v puščavo, saj je veljalo prepričanje, da je življenje v puščavi zdravo za dojenčke. Mohamed je ostal pri svoji krušni materi Halimah bint Abi Duajb in njenem možu, dokler ni bil star dve leti. Nekateri zahodni strokovnjaki islama zgodovinskost tega izročila zavračajo.<ref>Watt, "[http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/halima-bint-abi-dhuayb-SIM_2648 Halimah bint Abi Duajb]", ''Encyclopaedia of Islam''.</ref> Ko je bil star šest let, je Mohamed izgubil svojo biološko mater Amino zaradi bolezni in postal sirota.<ref>Watt, ''Amina'', Encyclopaedia of Islam</ref> Naslednji dve leti je zanj skrbel njegov ded Abd al-Mutalib iz klana Banu Hašim, vendar je, ko je Mohamed bil star osem let, tudi njegov ded umrl. Nato je prišel v skrb svojega strica Abu Taliba, novega vodje klana Banu Hašim.<ref name="IntroQuran182"/><ref name="Watt7"/> Zgodovinar islama William Montgomery Watt pravi, da se v Meki 6. stoletja skrbniki šibkejšim članom plemena niso posebej posvečali: »Mohamedovi varuhi so poskrbeli, da ni umrl od lakote, vendar jim je bilo težko storiti kaj več zanj, ker se je klanu Hašim tiste čase zgleda slabo pisalo.«<ref name="Watt8">Watt (1974), p. 8.</ref> Še kot mladoleten je Mohamed spremljal strica na trgovskih potovanjih v [[Sirija|Sirijo]], pri tem pa pridobival izkušnje v trgovskem poklicu, ki je bil za siroto Mohameda edini možen poklic. Po islamskem izročilu je Mohamed, kot je bil star devet ali dvanajst let, na poti iz Meke v Sirijo v karavani spoznal krščanskega meniha ali puščavnika z imenom [[Bahira]], ki je napovedal bodočo Mohamedovo pot do božjega preroka.<ref>Armand Abel, ''Bahira'', Encyclopaedia of Islam</ref> O Mohamedu kasneje v mladosti je malo znanega in v odlomkih, ki so na voljo, je težko ločiti zgodovino od legende.<ref name="Watt8"/> Znano je, da je postal trgovec in da se je »ukvarjal s trgovino od [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] do [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]].«<ref name="BerkWorldHistory">''Berkshire Encyclopedia of World History'' (2005), v.3, p. 1025</ref> Zaradi svojega pokončnega značaja so mu začeli praviti »al-Amin« (arabsko: الامين), kar pomeni »zanesljiv, vreden zaupanja« in »al-Sadik«, to je »resnicoljuben«,<ref>{{navedi knjigo |last1= Khan |first1= Majid Ali |title= Muhamad the final messenger |edition=1998 |page=332|year=1998|publisher=Islamic Book Service |location=India|isbn= 81-85738-25-4|ref=}}</ref> ter se obračati nanj kot na nepristranskega posrednika.<ref name="EncWorldHistory"/><ref name="EoI-Muhamad"/><ref>Esposito (1998), p. 6</ref> Njegov sloves mu je leta 595 prislužil ženitno ponudbo štiridesetletne vdove Kadije. Mohamed je privolil v poroko, ki je v vseh pogledih bila srečna. Nekaj ​​let kasneje, kot piše v pripovedih, ki jih je zbral zgodovinar [[Ibn Išak]], je bil Mohamed vpleten v dobro znano zgodbo o tem, kako so leta 605 n. št. vstavili Črni kamen nazaj v steno Kabe. Črni kamen, svetinjo, so bili med obnovitvenimi deli na Kabi odstranili. Voditelji Meke se niso mogli dogovoriti, kateri klan naj bi imel čast vgraditi črni kamen nazaj na svoje mesto. Dogovorili so se, da počakajo na naslednjega prišleka, ki bo prišel skozi vrata v mesto, in ga prosili, naj on odloči. Ta človek je bil 35-letni Mohamed, pet let pred svojim prvim razodetjem. Prosil je za kos blaga in črni kamen položil na njegovo sredo. Voditelji klana so prijeli za rob blaga in Črni kamen skupaj prenesli na njegovo mesto, kjer ga je Mohamed nato vstavil in na ta način zadostil časti vseh vpletenih.<ref name="Dairesi">{{navedi knjigo|title=The sacred trusts: Pavilion of the Sacred Relics, Topkapı Palace Museum, Istanbul|editor=Uğurluel, Talha|editor2=Doğru, Ahmet|author1=Dairesi, Hırka-i Saadet|author2=Aydın, Hilmi|publisher=Tughra Books|year=2004|isbn=978-1-932099-72-0}}</ref> === Začetki Korana === [[Slika:Cave Hira.jpg|thumb|right|200px|Jama Hira na gori Jabal al-Nour kjer je, kot verujejo muslimani, Mohamed doživel svoje prvo razodetje.]] Mohamed je imel navado vsako leto nekaj tednov moliti na samem v jami na gori Hira blizu Meke.<ref>Emory C. Bogle (1998), p.6</ref><ref>John Henry Haaren, Addison B. Poland (1904), p.83</ref> Po islamskem izročilu se je Mohamedu leta 610 pri enem od teh obiskov na gori Hira prikazal angel Gabriel in mu ukazal recitirati verze, ki so kasneje postali del Korana.<ref>Brown (2003), pp. 72–73</ref> Obstaja soglasje, da so bile prve razodete besede Korana začetek Sure 96.{{Koran|96}} <ref name="EI2-Wahy">{{Cite encyclopedia | edition=2.| publisher = Brill Academic Publishers| volume = 11| pages = 54| first = A.J.| last = Wensinck | first2= A. | last2 = Rippen |title = Waḥy | encyclopedia = Encyclopaedia of Islam| year = 2002 |isbn=9004127569}}</ref> Po svojem prvem razodetju je bil Mohamed v globoki stiski. Ko se je vrnil domov, ga je Kadija, skupaj s svojim krščanskim bratrancem (Ibn Navfal Varaka), potolažila in pomirila.<ref name=autogenerated1>Esposito (2010), p.8</ref> Bal se je tudi, da bodo drugi njegove trditve zavrnili, češ da je obseden.<ref name=Esposito4/> Šiitsko izročilo trdi, da Mohamed ni bil ne presenečen ne prestrašen, ko se mu je prikazal Gabriel, temveč da je angela pozdravil, kot bi ga pričakoval.<ref>''See:'' * Emory C. Bogle (1998), p.7 * Razwy (1996), ch. 9 * Rodinson (2002), p. 71.</ref> Po prvem razodetju je sledil premor treh let (obdobje, znano kot »Fatra«), Mohamed se je ta čas počutil pobit in se je predajal molitvi in duhovnim vajam.<ref name=EI2-Wahy /> Ko so se razodetja nadaljevala, ga je angel pomiril in mu ukazal, naj začne pridigati: »Tvoj varuh in gospod te ni zapustil, tudi nevšečen mu nisi.«{{Koran|93,3}} <ref>Brown (2003), pp. 73–74</ref><ref>Uri Rubin, ''Muhamad'', Encyclopedia of the Quran</ref> <div class="depiction"> [[Slika:Rashid al-Din Tabib - Jami al-Tawarikh, f.45v detail - c. 1306-15.png|thumb|left|250px|Slika Mohameda, ko prejema prvo razodetje od angela Gabriela (rokopis ''Jami al-Tawarikh'', avtor Rašid-al-Din Hamadani, 1307)]] </div> [[Sahih Buhari]] pripoveduje, da je Mohamed opisal razodetja kot »da so včasih kot zvonjenje zvona«. Ajša je povedala: »Bila sem priča, kako je bog nekega zelo mrzlega dne navdihnil preroka in kako mu je znoj kapljal s čela (ko je bilo navdiha konec)«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cmje.org/religious-texts/hadith/bukhari/001-sbt.php |title=Center for Muslim-Jewish Engagement |publisher=Cmje.org |date= |accessdate=26 January 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111224225140/http://www.cmje.org/religious-texts/hadith/bukhari/001-sbt.php |archivedate=2011-12-24 |url-status=live }}</ref> Po [[Alford T. Welch|Welchu]] lahko imamo te zapise za resnične, saj je malo verjetno, da bi si jih muslimani kasneje ponaredili.<ref name="EoI-Muhamad"/> Mohamed je bil prepričan, da svoje misli lahko razlikuje od teh sporočil.<ref>Watt, ''The Cambridge History of Islam'' (1977), p. 31.</ref> Po Koranu je bila ena glavnih vlog Mohameda opozoriti nevernike na njihovo [[ešatologija|ešatološko]] kazen.{{Koran|38,70|6,19}} Občasno se Koran ne sklicuje izrecno na [[sodni dan]], temveč navaja primere iz zgodovine izumrlih skupnosti in svari Mohamedove sodobnike pred podobnimi katastrofami.{{Koran|41,13}} <ref name="EoQ-Muhamad"/> Mohamed ni samo karal tistih, ki so zavrnili Božje razodetje, temveč je imel dobre novice za vse, ki so se odpovedali zlu, poslušali božjo besedo in Bogu služili.<ref>Daniel C. Peterson, ''Good News'', Encyclopedia of the Quran</ref> Poslanstvo Mohameda vključuje tudi pridiganje monoteizma: Koran ukazuje Mohamedu, naj oznanja in hvali ime Gospoda, in mu naroča, naj ne časti malikov ali pridružuje Bogu drugih božanstev.<ref name="EoQ-Muhamad"/><ref name="IntroQuran185">An Introduction to the Quran (1895), p. 185</ref> Ključne teme zgodnjih verzov Korana so med drugim odgovornost človeka do njegovega ustvarjalca; vstajenje od mrtvih, poslednja sodba z živimi opisi muk v peklu in užitkov v raju; in znamenja Boga v vseh vidikih življenja. Verskih dolžnosti, ki so bile v tem času zahtevane od vernikov, je bilo malo: verovati v Boga in ga prositi, naj odpusti grehe, pogosto moliti, pomagati drugim, zlasti ljudem v stiski; odpovedati se je treba goljufiji in ljubezni do bogastva (kar je bilo pomembno za trgovsko življenje v Meki), ostati čist in ne ubijati novorojenih deklic.<ref name = "EoI-Muhamad"/> === Nasprotovanja === Po muslimanskem izročilu je Mohamedova žena Kadija prva začela verovati, da je prerok.<ref name="Watt53-86">Watt (1953), p. 86</ref> Kmalu so ji sledili Mohamedov desetletni bratranec Ali Ibn Abi Talib, dober prijatelj [[Abu Bakr]] in njegov posvojeni sin [[Zayd ibn Harithah|Zaid]].<ref name="IntroQuran184"/><ref name="Watt53-86"/> Okoli 613 je Mohamed začel pridigati javnosti.{{Koran|26,214}} <ref>Ramadan (2007), p. 37–9</ref> Večina prebivalcev Meke ga ni jemala resno in se je iz njega norčevala,<ref name="IntroQuran185"/> bilo pa je tudi nekaj spreobrnjencev. Pri zgodnjih spreobrnjencih v islam je šlo za tri glavne skupine: mlajše brate in sinove velikih trgovcev; za ljudi, ki niso bili prvi v vrsti v svojem plemenu ali ki so iz prvih vrst izpadli; in za šibke, večinoma nezaščitene tujce.<ref name = "Cambridge 1977 36">Watt, ''The Cambridge History of Islam'' (1977), p. 36.</ref> [[Slika:Surat An-Najm.jpg|thumb|right|250px|Zadnja ''aja'' iz sure An-Nadžm v Koranu: »Vrzi se na obraz pred Allahom in Ga časti.« Mohamedovo sporočilo o [[monoteizem|monoteizmu]] (en sam Bog) je izpodbijalo tradicionalni red.]] Po Ibn Sadovem mnenju so prebivalci Meke začeli nasprotovati Mohamedu, ko je prišel na dan z verzi, ki so obsojali njihove prednike, njihovo čaščenje malikov in njihovo mnogoboštvo.<ref name="IntroQuran185"/><ref>F. E. Peters (1994), p.169</ref> Koranska [[eksegeza]] pa vztraja, da je do nasprotovanj prišlo že ob Mohamedovih prvih javnih pridigah.<ref name="Rubin">Uri Rubin,'' Kurajš'', [[Encyclopaedia of the Qur'an]]</ref> Ker je število njegovih privržencev raslo, je postal grožnja lokalnim plemenom in vladarjem v Meki, katerih bogastvo je temeljilo na Kabi, osrednji točki verskega življenja, ki ga je Mohamed želel strmoglaviti. Mohamedova obsodba tradicionalne vere v Meki je bila posebej trn v očeh njegovemu lastnemu plemenu Kurajš, ki je bilo varuh Kabe.<ref name = "Cambridge 1977 36" /> Vplivni trgovci so skušali prepričati Mohameda, naj preneha pridigati, in mu kot protiuslugo ponujali mesto v ožjem krogu trgovcev ter za njegov položaj v družbi koristno poroko. Zavrnil je oboje.<ref name = "Cambridge 1977 36" /> Izročilo na široko poroča o tem, kako so Mohameda in njegove privržence preganjali in mučili.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name="IntroQuran185"/> Sumaja bint Kabab, sužnja vidnega voditelja iz Meke Abu Džala, je znana kot prva mučenka islama, ki jo je njen gospodar ubil s sulico, ker se ni hotela odpovedati svoji veri. Bilala, enega od muslimanskih sužnjev, je Umaja ibn Halaf skušal na silo prisiliti, da se odpove, na prsi mu je zavalil težko skalo.<ref>Jonathan E. Brockopp, ''Slaves and Slavery'', Encyclopedia of the Qur'an</ref><ref>W. Arafat, ''Bilal b. Rabah'', Encyclopedia of Islam</ref> Mohameda so samo žalili, pred fizičnimi napadi ga je ščitila njegova pripadnost klanu Banu Hašim.<ref name="IntroQuran185"/><ref>Watt (1964) p. 76.</ref><ref>Peters (1999) p. 172.</ref> Leta 615 so se nekateri Mohamedovi privrženci odselili v etiopsko kraljestvo Aksum in pod zaščito krščanskega etiopskega cesarja Aṣḥama ibn Abjarja ustanovili majhno naselbino.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name="IntroQuran185"/> Mohamed si je obupno želel sprave s svojim plemenom, bodisi iz strahu, bodisi ker je upal, da bo tako laže uspel; v tem stanju je razglasil verz, ki priznava obstoj treh boginj v Meki, ki naj bi bile Alāhove hčere, in v katerem jih prosi, naj zastavijo svojo besedo zanj. Mohamed je te verze kasneje na Gabrielov ukaz umaknil, kot razlog pa navedel, da mu jih je prišepnil sam hudič.<ref name="IntroQuran185"/><ref>The Cambridge companion to Muhamad (2010), p.35</ref><ref group="n">Zgoraj omenjeni islamski viri navajajo, da je Mohameda med recitiranjem Sure Al-Najm (Q.53), kot mu jo je sporočil [[Nadangel Gabriel]], [[Satan]] zapeljal, da je po verzih 19 in 20 rekel naslednje: »Si pomislil na Allāt in drugo al-'Uzzā ter kot Manāt; vzvišene Gharaniq so to, na njih priprošnjo upamo«. (Alat, al-'Uzza in Manāt so bile tri boginje, ki so jih častili prebivalci Meke). gl cf Ibn Išak, A. Guillaume p. 166.</ref> Ta epizoda, znana kot »Zgodba o žerjavih« ({{lang | ar | قصة الغرانيق}}, »Kisat al Garanik«) je znana tudi kot »[[Satanski stihi]]«. Nekateri strokovnjaki so iz različnih razlogov izpodbijali zgodovinsko verodostojnost teh verzov.<ref>«Koran« v »[[Encyclopaedia of Islam]]«, 2. izdaja, Vol. 5 (1986), p. 404</ref> Pripetljaj je naletel na zelo razširjeno naklonjenost zgodnjih muslimanov, po 10. stoletju pa iz teoloških razlogov na močna nasprotovanja. Nasprotovanja so bila tako vztrajna, da je odklanjanje teh verzov sčasoma postalo za pravovernega muslimana edino sprejemljivo stališče. <ref>Shahab Ahmed, "Satanic Verses" in the ''[[Encyclopedia of the Qur'an]]''.</ref> Leta 617 so voditelji klanov Mahzum in Banu Abd-Šams, dveh pomembnih rodov v plemenu Kurajš klani, razglasili javni bojkot proti Banu Hašimu, njunemu trgovskemu tekmecu in ga skušali s tem pritiskom prisiliti, da neha ščititi Mohameda. Bojkot je trajala tri leta, a je na koncu propadel in svojega cilja ni dosegel.<ref>F. E. Peters (2003b), p. 96</ref><ref name="Momen">Moojan Momen (1985), p. 4</ref> V tem obdobju je Mohamed lahko pridigal le med svetimi romarskimi meseci, ko so se vse sovražnosti med Arabci prekinile.<ref name="IntroQuran186">Uvod v Koran (1895), p.186</ref> === Izra in Mi'radž === [[Slika:Al-Aqsa Mosque by David Shankbone.jpg|thumb|left|250px|Mošeja Al Aksa je del kompleksa na Tempeljski gori (mošeja Haram) v [[Jeruzalem]]u, za katero se verjame, da je »najbolj oddaljena« med mošejami, ki jih je Mohamed med svojim nočnim potovanjem obiskal. Al-Haram aš-Šarif je za muslimane tretji najsvetejši kraj na svetu.<ref name="Grabar2006">{{navedi knjigo|author=Oleg Grabar|title=The Dome of the Rock|url=http://books.google.com/books?id=OeIOowshe6EC&pg=PA14|accessdate=26 December 2011|date=1 October 2006|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-02313-0|page=14}}</ref>]] Islamsko izročilo pravi, da je Mohamed leta 620 doživel »[[Izra in Mi'radž]]«, čudežno potovanje v eni sami noči, v spremstvu angela Gabriela. V prvem delu poti, »Izra«, naj bi na krilatem žrebcu (»Burak«) iz Meke poletel do »najbolj oddaljene« med mošejami (v arabščini: »Masdžid al Aksa«), ki jo običajno muslimani enačijo z [[Mošeja Al Aksa|mošejo Al Aksa]] v [[Jerusalem|Jeruzalem]]u. V drugem delu, ki se imenuje »Mi'radž», naj bi Mohamed obiskal nebesa in pekel ter govoril s prejšnjimi preroki, kot so [[Abraham]], [[Mojzes]] in [[Jezus]].<ref name="IntroQuran186"/><ref name="EoIMW"/> [[Ibn Išak]], avtor prvega [[Sirah Rasul Allah|Mohamedovega življenjepisa]], predstavlja ta dogodek kot duhovno izkušnjo, kasnejši zgodovinarji, kot sta [[Mohamed Ibn Jarir al-Tabari|Al-Tabari]] in [[Ibn Katir]], pa ga vidijo kot fizično potovanje.<ref name="EoIMW">''Encyclopedia of Islam and the Muslim World'' (2003), p. 482</ref> [[Slika:Domeoftherock1.jpg|thumb|right|250px|Koranski napisi na Kupoli na skali, ki stojijo poleg mošeje Al Aksa, na Tempeljski gori (mošeja Haram). Kupola na skali označuje kraj, s katerega naj bi bil prerok Mohamed vzet v [[Jannah|nebesa]].<ref name="BloomBlair2009">{{navedi knjigo|author1=Jonathan M. Bloom|author2=Sheila Blair|title=The Grove encyclopedia of Islamic art and architecture|url=http://books.google.com/books?id=un4WcfEASZwC&pg=PA76|accessdate=26 December 2011|year=2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-530991-1|page=76}}</ref>]] Nekateri zahodni islamski učenjaki so mnenja, da je najstarejša muslimanska tradicija razumela potovanje kot pot od svetega prostora v Meki skozi nebesa do nebesnega »al-Bajtu L-MaʿMuri« (nebeški prototip Kabe); kasnejše izročilo pa v njem vidi potovanje Mohameda iz Meke v Jeruzalem.<ref>Sells, Michael. ''Ascension'', [[Encyclopedia of the Quran]].</ref> === Poslednja leta v Meki pred Hidžro === Mohamedova žena Kadija in njegov stric Abu Talib sta oba umrla v »letu žalosti« 619. S smrtjo Abu Taliba je vodstvo klana Banu Hašim prešlo na Abu Lahaba, ki je bil zaprisežen sovražnik Mohameda. Kmalu zatem je Abu Lahab Mohamedu odtegnil zaščito klana. Mohamed se je tako znašel v smrtni nevarnosti, saj je umik te zaščite pomenil, da krvno maščevanje, če ga kdo ubije, ne bo več veljalo. Mohamed je nato obiskal Ta'if, drugo pomembno arabsko mesto, kjer je skušal najti zaščitnika zase, vendar je bil njegov trud zaman, poleg tega pa se je s tem izpostavil telesni nevarnosti.<ref name = "EoI-Muhamad"/><ref name="Momen"/><ref name="IntroQuran186"/> Prisiljen se je bil vrniti v Meko. Mož iz Meke po imenu Mut'im ibn Adi in zaščita plemena [[Banu Navfal]] sta mu omogočila varno vrnitev v rodno mesto.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name="Momen"/><ref name="IntroQuran186" /> Tiste dni je bilo na obisku v Meki veliko ljudi, poslovno ali pa kot romarji v Kabo. Mohamed je ob tej priložnosti začel iskati nov dom zase in svoje privržence. Po več neuspešnih pogajanjih je pridobil zaupanje nekaj moških iz Jatriba (pozneje preimenovanega Medina).<ref name="EoI-Muhamad"/> Arabsko prebivalstvo v Jatribu je poznalo monoteizem in je pričakovalo prihod preroka, saj je v kraju obstajala judovska skupnost.<ref name="EoI-Muhamad" /><ref name="IntroQuran187">An Introduction to the Quran (1895), p. 187</ref> Poleg tega so upali, da jim bosta Mohamed in nova vera pomagala prevladati nad Meko, ker so bili na mesto zaradi njegove pomembnosti kot romarskega kraja ljubosumni.<ref name="IntroQuran187"/> Spreobrnjenci v islam iz skoraj vseh arabskih plemen so prihajali v Medino in junija naslednjega leta je petinsedemdeset muslimanov odšlo v Meko na romanje in na srečanje z Mohamedom. Na skrivnem nočnem sestanku je skupina sklenila »drugo prisego al-`Aqaba«<ref name = "IntroQuran187" /> ali, s stališča orientalistov, »Vojno prisego«<ref>Watt (1974) p. 83</ref> Po prisegah na Akaba je Mohamed spodbujal svoje privržence, naj se izselijo v [[Jatrib]]. Kot že prej pri selitvi v Etiopijo, so Kurajši skušali preprečiti selitev, vendar je skoraj vsem muslimanom uspelo oditi.<ref name = P87>Peterson (2006), pp. 86–9</ref> === Hidžra === {{glavni|Hidžra (islam)}} Hidžra je selitev Mohameda in njegovih privržencev leta 622 n. št. iz Meke v Medino. Septembra 622 je Mohamed dobil opozorilo, da ga bodo skušali umoriti, zato se je skrivaj izmuznil iz Meke in se s svojimi privrženci preselil v Medino,<ref name="IntroQuran187" /> 320 km severno od Meke. Hidžra se praznuje vsako leto na prvi dan muslimanskega leta. ==== Selitev v Medino ==== Delegacija, v kateri so bili predstavniki dvanajstih pomembnih klanov iz Medine, je Mohameda povabila kot neodvisnega tujca v Medino, da bi jim služil kot glavni razsodnik za celotno skupnost.<ref name="Cambridge39"/><ref name="Esp">Esposito (1998), p. 17.</ref> Pred 620 je v Jatribu že okoli sto let prihajalo do spopadov, v glavnem med arabskimi in judovskimi prebivalci.<ref name="Cambridge39"/> Nenehni poboji in spori glede iz teh smrti izvirajočih zahtevkov, še posebej po bitki pri Bu'atu, v katero so bili vpleteni vsi klani, so pokazali, da plemensko pojmovanje krvnega maščevanja in načela oko za oko ni več smiselno, če ni nekoga z avtoriteto, ki odloča v spornih primerih.<ref name="Cambridge39">Watt, ''The Cambridge History of Islam'', p. 39</ref> Delegacija iz Medine se je v svojem imenu in v imenu svojih sodržavljanov zavezala, da bodo sprejeli Mohameda v svojo skupnost in ga ščitili kot enega od svojih.<ref name="EoI-Muhamad"/> Mohamed je svojim privržencem svetoval, naj se izselijo v Medino, tako da so skoraj vsi njegovi privrženci zapustili Meko. Izročilo pravi, da so bili prebivalci Meke zaradi odhajanja muslimanov vznemirjeni in da so naklepali Mohameda umoriti. S pomočjo Alija je Mohamed prebivalce Meke, ki so pazili nanj, prevaral in z Abu Bakrom na skrivaj ušel iz mesta.<ref name="IntroQuran187"/><ref>Moojan Momen (1985), p. 5</ref> Leta 622 se je Mohamed preselil v Medino, veliko poljedelsko [[oaza|oazo]]. Privrženci, ki so se skupaj z Mohamedom izselili iz Meke, so postali znan kot »[[muhadžirun]]« (izseljenci).<ref name="EoI-Muhamad"/> ==== Nastanek nove politične identitete ==== Da bi razrešil vprašanje dolgoletnih zamer med plemeni v Medini, je Mohamed kot prvo sestavil dokument, znan kot [[Ustava iz Medine]], ki je »vzpostavila nekakšno zavezništvo ali federacijo« med osmimi plemeni Medine in muslimanskimi izseljenci iz Meke ter navaja pravice in dolžnosti vseh državljanov in odnos med različnimi skupnostmi v Medini (med drugim odnos med muslimani in drugimi skupnostmi, še posebej, kar se [[Jud]]ov in drugih »[[Ljudje knjige|biblijskih rodov]]« tiče).<ref name="Cambridge39"/><ref name="Esp"/> V ustavi iz Medine je opredeljena skupnost, »[[Uma]]«, imela verski značaj, oblikovali pa so jo tudi praktični razlogi, tako da je obdržala bistvene pravne oblike starih arabskih plemen.<ref name="EoI-Muhamad"/> V bistvu je ustanovila prvo islamsko državo. Razglašenih je bilo več odlokov, ki naj bi pridobili številno in premožno judovsko prebivalstvo. Vendar so jih kmalu preklicali, ker so Judje vztrajali pri tem, da zadržijo celotno mozaično zakonodajo; Mohameda, ker ni bil iz Davidovega rodu, niso priznali kot preroka.<ref name="IntroQuran187"/> Prvo skupino poganskih spreobrnjencev v islam v Medini so sestavljali klani brez lastnih velikih voditeljev, ki so jih podjarmili sovražni voditelji iz drugih klanov.<ref>Watt (1956), p. 175.</ref> Sledilo jim je pogansko prebivalstvo Medine, ki se je razen nekaterih izjem na splošno odločilo za islam. Kot pravi [[Ibn Išak]], je na to vplivalo spreobrnjenje [[Sa'd ibn Mu'ad]]a (vidnega vodja iz Medine).<ref>Watt (1956), p. 177.</ref> Ljudje, ki so se v Medini spreobrnili k Islamu in ki so muslimanskim izseljencem našli zatočišče, so postali znani kot »[[Ansar (Islam)|Ansar]]« (podporniki).<ref name="EoI-Muhamad" /> Mohamed je nato razglasil bratstvo med izseljenci in podporniki in si izbral Alija za lastnega brata.<ref>{{cite encyclopedia | title = Ali ibn Abitalib | encyclopedia = Encyclopedia Iranica | accessdate =25 October 2007|url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f8/v1f8a043.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070812205939/http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f8/v1f8a043.html|archivedate=2007-08-12}}</ref> {{Quote box |align=left |quote = <div style="text-align:center;"><poem> Allah je – ni boga razen Njega! – Živi in Vsevzdrževalec. Njega ne doletita ne dremež ne spanec, Njemu pripada vse, kar je v nebesih in na Zemlji. Kdo je ta, ki bi mogel posredovati pri Njem brez Njegove volje? On ve vse, kar je pred njimi, in vse, kar je za njimi. Oni dobijo od Njega le toliko znanja, kolikor On hoče. Njegov Prestol zaobjema nebesa in Zemljo in njihovo vzdrževanje Ga ne utrudi, On je Vzvišeni in Veličastni. </poem></div> |source = <div style="text-align:center;white-space:nowrap;">—&nbsp; »Verz o prestolu«{{Koran|2,255}}, razkrit v Medini.<ref name="Arberry1998">{{navedi knjigo |author=Arthur John Arberry |title=The Koran: interpreted |url=http://books.google.com/books?id=6beh0aCEznkC |accessdate=27 December 2011 |year=1998 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-283501-7 |page=37}}</ref></div> }} ==== Začetek oboroženih spopadov ==== Po izselitvi muslimanov so prebivalci Meke zasegli njihovo lastnino.<ref>Fazlur Rahman (1979), p. 21</ref> Brez ekonomskih korenin in dostopnih poklicev so muslimanski odseljenci začeli napadati karavane, kar je vodilo do oboroženega spopada z Meko.<ref name="Lewisw">Lewis (2002), p. 41.</ref><ref>Watt (1961), p. 105.</ref><ref name="IntroQuran188">An Introduction to the Quran (1895), p.188</ref> Mohamed je razglasil verze [[koran|korana]], ki muslimanom dovoljuje boje z Meko (sura Al-Hadž{{Koran|22,39}}).<ref>John Kelsay (1993), p. 21</ref> S temi napadi so si odseljenci lahko pridobili bogastvo, moč in prestiž, hkrati pa zasledovali svoj končni cilj osvojiti Meko.<ref>Watt(1961) p. 105, p. 107</ref><ref name="Lewis2">Lewis (1993), p. 41.</ref> [[Slika:Masjid al-Qiblatain.jpg|right|thumb|250pxMošeja al-Kiblatain, kjer je Mohamed določil na novo [[Kibla (islam)|kiblo]], to je smer molitve]] Izročilo pravi, da je 11. februarja 624 Mohamed, med molitvijo v [[mošeja Al-Kiblatain|mošeji Al-Kiblatain]] v Medini prejel razodetje od Boga, da mora med molitvijo biti obrnjen proti Meki in ne proti Jeruzalemu. Hkrati z njim so svoj položaj prilagodili tudi njegovi soverniki, kar je bil začetek tradicije, da se vernik med molitvijo obrača proti Meki.<ref name="Watt1974">{{navedi knjigo |author=William Montgomery Watt|title=Muhamad: prophet and statesman |url=http://books.google.com/books?id=zLN2hNidLw4C&pg=PA113 |accessdate=29 December 2011 |date=7 February 1974 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-881078-0 |pages=112–114}}</ref> Kot meni Watt, sprememba ni bila tako nenadna in dokončna, kot pravi izročilo (verzi, povezani s tem razodetjem{{Koran|2,136|2,147}}, naj bi bili razkriti ob različnih časih), poleg tega pa naj bi bila skladna s sprememami v Mohamedovi politični podpori in predstavljala znak, da se je odmaknil od Judov in sprejel bolj arabski pogled.<ref name="Watt1974"/> Marca 624 je Mohamed vodil približno tristo bojevnikov v napad na [[Karavana|karavano]] trgovcev iz Meke. Muslimani so jim postavili zasedo pri Badru.<ref>Rodinson (2002), p. 164.</ref> Ker je bila z načrtom seznanjena, je karavana muslimanom ušla.<ref name="IntroQuran188"/> Iz Meke so medtem poslali zaščitnico, ki je ugotovila, da je karavana na varnem, in nato izsledila muslimane ter se spopadla z njimi. Do bitke pri Badru je prišlo marca 624.<ref>Watt, ''The Cambridge History of Islam'', p. 45</ref> Čeprav so bili številčno na slabšem za več kot trikrat, so muslimani bitko, ki je terjala najmanj petinštirideset nasprotnikov in samo štirinajst njihovih mrtvih, dobili. Uspelo jim je tudi pobiti nasprotnikove voditelje, med drugimi je padel [[Amr Ibn Hisham|Abu Džal]]<ref>Glubb (2002), pp. 179–186.</ref> Zajeli so sedemdeset ujetnikov, številne med njimi so kmalu zamenjali za bogato odkupnino ali pa osvobodili.<ref name="Lewisw"/><ref name="IntroQuran188"/><ref name="W123">Watt (1961), p. 123.</ref><ref name = "Rodinson 168-9">Rodinson (2002), pp. 168–9.</ref> Mohamed in njegovi privrženci so v zmagi videli potrditev svoje vere,<ref name="EoI-Muhamad"/> saj je Mohamed zmago pripisal pomoči nevidne množice angelov.<ref name="IntroQuran188189">An Introduction to the Quran (1895), p.188 – 189</ref> Verzi v Koranu iz tega časa se za razliko od verzov iz Meke ukvarjajo s praktičnimi težavami vladanja in z vprašanji glede delitve plena.<ref>Lewis(2002), p. 44</ref><ref name="IntroQuran189">An Introduction to the Quran (1895), p.189</ref> Zmaga je okrepila Mohamedov položaj v Medini in pregnala pretekle dvome med njegovimi privrženci.<ref>Russ Rodgers, ''The Generalship of Muhamad: Battles and Campaigns of the Prophet of Allah'' (University Press of Florida; 2012) ch 1</ref> Nasprotovanje je tako postalo manj glasno. Pogani, ki se še niso spreobrnili, so bili zaradi islama zelo zagrenjeni. Dva izmed njih, [[Asma bint Marvan]] in [[Abu 'Afak]], sta spesnila verze, ki so muslimane zasmehovali in žalili. Ubili so ju pripadniki njunega lastnega ali sorodnega klana, tako da do krvnega maščevanja ni prišlo.<ref>Watt (1956), p. 179.</ref> Mohamed je iz Medine pregnal [[Banu Kanjuka|Banu Kandžuka]], eno od treh glavnih judovskih plemen.<ref name="EoI-Muhamad"/> Čeprav jih je želel usmrtiti, se [[Abd Alāh ibn Ubaij|Abd Alāh ibn Ubaidž]], poglavar plemena [[Hazradž]], s tem ni strinjal, tako da so jih samo izgnali v Sirijo, vendar brez njihovega premoženja.<ref name="IntroQuran189"/> Po bitki pri Badru je Mohamed sklenil zavezništva in dogovore o vzajemni pomoči s številnimi beduinskimi plemeni, s katerimi je svojo skupnost zaščitil pred napadi iz severnega dela [[Hedžaz|Hedžaza]].<ref name="EoI-Muhamad"/> {{clear}} ==== Spor z Meko ==== [[Slika:Kabaa (January 2003).jpg|thumb|right|250px|Kaba v Meki je dolgo časa igrala večjo gospodarsko in versko vlogo za področje. Sedemnajst mesecev po prihodu Mohameda v Medino je postala [[Kibla]], to je smer za molitev (''salad'') za muslimane. Kabo so večkrat obnovili; sedanja zgradba, zgrajena leta 1629, je rekonstrukcija prejšnje stavbe iz leta 683.<ref name="Peters2005">{{navedi knjigo|author=F. E. Peters|title=The Monotheists: Jews, Christians, and Muslims in Conflict and Competition, Volume I: The Peoples of God|url=http://books.google.com/books?id=RsafPfUjC6EC&pg=PA88|accessdate=29 December 2011|date=25 July 2005|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-12372-1|page=88}}</ref>]] Prebivalci Meke so si prizadevali maščevati za poraz. Da bi ohranili svojo blaginjo, so morali ponovno pridobiti svoj pri Badru izgubljeni ugled.<ref>Watt (1961), p. 132.</ref> V naslednjih mesecih so iz Meke pošiljali odrede v zasedo, Mohamed pa je vodil odprave proti plemenom, ki so bila zavezniki Meke, in organiziral napad na karavano iz Meke.<ref>Watt (1961), p. 134</ref> [[Abu Sufjan]] nato zbral vojsko tri tisoč mož in se odpravil v napad na Medino.<ref name="IntroQuran189"/><ref name = "Lewis 1960 45">Lewis (1960), p. 45.</ref> Izvidnik je kak dan kasneje opozoril Mohameda na bližajočo se vojsko in na število bojevnikov v njej. Naslednje jutro je na vojnem sestanku muslimanov prišlo do spora glede najprimernejšega odgovora na bližajoči napad. Mohamed in številne visoke osebe so bile mnenja, da bi bilo varneje, da se borijo v Medini in tako izkoristijo njene močne utrdbe. Argument mlajših muslimanov je bil, da nasprotnik uničuje njihove pridelke in da bo skrivanje za okopi škodilo njihovemu prestižu. Na koncu je Mohamed sprejel mnenje slednjih in muslimanske sile pripravil za boj.<ref name="IntroQuran189"/> Mohamed je tako svojo vojsko odvedel iz mesta do gore Uhud (kjer je stal nasprotnikov tabor), kjer je 23. marca prišlo do bitke pri Uhudu.<ref>C.F. Robinson, ''Uhud'', [Encyclopedia of Islam</ref><ref>Watt (1964) p. 137</ref> Čeprav je muslimanska vojska dotlej v svojih spopadih vedno uspešna, je prišlo zaradi nediscipliniranosti strateško postavljenih lokostrelcev do poraza muslimanov, ubitih je bilo 75 muslimanov, med njimi [[Hamza Ibn 'Abd al-Mutalib|Hamza]], Mohamedov stric in en od najbolj znanih mučenikov v muslimanskem izročilu. Nasprotnik muslimanov ni zasledoval, temveč se je vrnil v Meko in razglasil zmago. Verjetno je do tega prišlo, ker je bil Mohamed ranjen in so menili, da je umrl. Ko so med povratkom izvedeli, da je Mohamed živ, se niso obrnili, ker so dobili napačne podatke, da mohamedancem prihajajo nove sile na pomoč.<ref name="IntroQuran189"/> Povsem uspešni tako niso bili, saj jim ni uspelo dokončno uničiti muslimanov.<ref>Watt (1974) p. 137</ref><ref>David Cook(2007), p.24</ref> Muslimani so pokopali mrtve in se zvečer vrnili v Medino. Mnogi so se spraševali o razlogih za poraz, Mohamed je nanje odgovoril z verzi,{{Koran|3,152}} po katerih je vzrok za poraz po eni strani kazen za neposlušnost, po drugi strani pa preizkus odločnosti vernikov.<ref>See: * Watt (1981) p. 432; * Watt (1964) p. 144.</ref> Abu Sufjan je zdaj svoja prizadevanja usmeril v drugi napad na Medino. Pritegnil je podporo nomadskih plemen severno in vzhodno od Medine, pomagal si je s propagando o Mohamedovi šibkosti, obljubljal je plen, spominjal sogovornike na ugled plemena Kurejš in jih podkupoval.<ref name = "Watt Medina 30">Watt (1956), p. 30.</ref> Mohamedova politika je sedaj bila, kolikor mu je bilo mogoče, preprečiti zavezništva proti njemu. Kadarkoli je prišlo do zaveze proti Medini, je proti plemenom poslal odprave, ki so zavezano uničile.<ref name = "Watt Medina 30" /> Kadar je Mohamed dobil novice, da se možje zbirajo s sovražnimi nameni proti Medini, je nanje ostro odgovoril.<ref>Watt (1956), p. 34</ref> En primer je umor [[Ka'b ibn al-Ašraf]]a, poglavarja judovskega rodu [[Banu Nadir]], ki je odšel v Meko in pisal pesmi, ki so v prebivalcih Meke budile žalost, jezo in željo po maščevanju za bitko pri Badru.<ref>Watt (1956), p. 18</ref><ref>{{cite journal | last1 = Rubin | first1 = Uri | year = 1990 | title = The Assassination of Kaʿb b. al-Ashraf | journal = Oriens | volume = 32 | issue = 1 | pages = 65–71 | jstor = 1580625 | doi = 10.2307/1580625}}</ref> Mohamed je približno leto kasneje izgnal rod Banu Nadir iz Medine<ref>Watt (1956), pp. 220–221</ref> v Sirijo in mu pri tem dovolil, da s seboj vzame nekaj svojega premoženja, ker mu jih v njihovih oporiščih ni uspelo obvladati. Ostali del njihovega premoženja je zahteval Mohamed zase v imenu Boga, ker ni bilo pridobljeno s prelivanjem krvi. Mohamed je več različnih arabskih plemen drugega za drugim presenetil z ogromno silo, zaradi česar so se njegovi sovražniki združili da bi ga skupaj uničili.<ref name="IntroQuran190">An Introduction to the Quran (1895), p.190</ref> Mohamedu ni uspelo preprečiti nastanka konfederacije proti sebi, uspelo pa mu je razširiti svoje sile in preprečiti številnim plemenom, da bi se pridružila njegovim sovražnikom.<ref>Watt (1956), p. 35</ref> ==== Obleganje Medine ==== {{Quote box |align=right |quote = <div style="text-align:center;"><poem> Allah je Svetloba nebes in Zemlje, primer Njegove svetlobe je kot niša, v kateri je svetilka. Svetilka je v steklu in steklo je kot sijoča zvezda; prižiga se z blagoslovljenim drevesom, z oljko, ki ni ne na vzhodu ne na zahodu in katere olje sveti skoraj samo od sebe, čeprav se je ogenj ne dotakne. Svetloba na svetlobi! Allah vodi k Svoji svetlobi, kogar hoče. Tako Allah navaja ljudem primere. Allah o vsem vse ve. </poem></div> |source = {{longitem|style=text-align:center;line-height:1.3em; |—&nbsp;sloviti »Verz o luči»<br />del sure An-Nur{{Koran|24,35}}}} }} S pomočjo izgnanega Banu Nadirja je vojaški vodja plemena Kurejš Abu Sufjan zbral silo deset tisoč mož. Mohamed je pripravil silo kakih 3.000 mož in se odločil za obrambo, ki je dotlej v Arabiji niso poznali: na mestih,<ref name="IntroQuran190" /> kjer je Medina ležala odprta za napad konjenice, so muslimani izkopali jarek. Idejo pripisujejo Salmanu Perzijcu, perzijskemu spreobrnjencu v islam. Obleganje Medina se je začelo 31. marca 627.<ref name="IntroQuran190" /> in je trajalo dva tedna.<ref>Watt (1956), p. 36, 37</ref> Čete Abu Sufjana so utrdbe, na katere so naleteli, presenetile in po neučinkovitem večtedenskem obleganju se je koalicija odločila vrniti domov.<ref name="IntroQuran190" /><ref>See: * Rodinson (2002), pp. 209–211; * Watt (1964) p. 169</ref> Koran opisuje to bitko v suri Al-Ahzab, v verzih.{{Koran|33,9}} <ref name="Rubin"/> Da bi se uprlo Mohamedu, se je med bitko judovsko pleme [[Banu Qurayza|Banu Kurajza]], naseljeno južno od Medine, začelo pogajati s silami iz Meke. Čeprav so imeli odprta ušesa za prepričanje, da bo z Mohamedom kmalu konec, so želeli zagotovila za primer, da ga konfederacija ne uspe uničiti. Do dogovora po dolgotrajnih pogajanjih ni prišlo, delno zaradi Mohamedovih izvidnikov, ki so jih skušali sabotirati.<ref>Watt (1964) pp. 170–172</ref> Po umiku koalicijske stranke so muslimani obtožili Banu Qurayza izdajstva in jih 25 dni oblegali v njihovih utrdbah. Banu Qurajza se je navsezadnje predal; kot pravi [[Ibn Išak]], so obglavili vse moške, razen nekaterih, ki so prestopili v islam, ženske in otroke pa so dali v suženjstvo.<ref name="IntroQuran190" /><ref>Peterson(2007), p. 126</ref><ref>Ramadan (2007), p. 141</ref> Valid N. Arafat in [[Barakat Ahmad]] pa pravilnost Ibn Išakove pripovedi izpodbijata.<ref name="Meri1">Meri, ''Medieval Islamic Civilization: An Encyclopedia'', p. 754.</ref> Arafat meni, da so Ibn Išakovi Judovski viri, gledano več kot 100 let po dogodku, zlili spomin nanj s spomini iz prejšnjih pokolov v judovski zgodovini, ugotavlja, da Ibn Išakov sodobnik [[Malik Ibn Anas]] trdi, da Ibn Išak ni zgodovinar, na katerega bi se lahko človek zanesel, kasnejši [[Ibn Hadžar al-Asqalani|Ibn Hadžar]] pa ga označuje za prenašalca »čudnih zgodbic«.<ref name="Arafat">Arafat, "New Light on the Story of Banu Qurayza and the Jews of Medina", '' Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland'', 1976, p. 100–107.</ref> Ahmad argumentira, da so pobili le del plemena in da so nekatere od borcev samo zasužnjili.<ref name="Ahmad85">Ahmad, p. 85-94.</ref><ref>Nemoy, "Barakat Ahmad's "Muhamad and the Jews"", p. 325. Nemoy is sourcing Ahmad's ''Muhamad and the Jews''.</ref> Arafatovi argumenti za Watta »niso povsem prepričljivi«, Meir J. Kister pa argumentom Arafata in Ahmada nasprotuje{{Clarify|date=March 2009}}.<ref>Kister, "The Massacre of the Banu Quraiza".</ref> V obleganju Medine je Meka poslala v boj proti muslimanom vse razpoložljive sile. Njen neuspeh je povzročil znatno izgubo ugleda, njene trgovine s Sirijo pa je bilo konec.<ref>Watt (1956), p. 39</ref> Po bitki na jarku so poslali dve odpravi na sever, ki sta se končali brez boja.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name="IntroQuran190" /> Ko se je Mohamed vrnil z ene od njih (ali nekaj let prej, kot pravijo druga zgodnja izročila), so Ajšo, njegovo ženo, obtožili prešuštva. Potem ko je Mohamed javno razglasil novo razodetje, po katerem je Ajša nedolžna in po katerem morajo obtožbe prešuštva podpreti štirje očividci (sura 24, al-Nur), so jo oprostili vseh obtožb.<ref name="Watt-encyc-online"/> ==== Premirje iz Hudajbija ==== {{Quote box|align=right|quote= »V tvojem imenu, O Bog!<br /> To je mirovna pogodba, ki sta jo sklenila Muhamad Abdulah Ibn in Suhayl Ibn Amr. Dogovorila sta se, da bodo njune roke počivale deset let. V tem času bosta obe pogodbeni strani varni in ne bosta škodili druga drugi; nobene skrivne škode si ne bosta povzročali, med njima bosta vladali poštenost in čast. Kdorkoli v Arabiji želi skleniti pogodbo ali zavezo z Mohamedom, lahko to stori, in kdorkoli želi skleniti pogodbo ali zavezo s Kurajši, lahko to stori. In če kdo od Kurajšev brez dovoljenja svojega skrbnika pride k Mohamedu, se ga izroči Kurajšem; če pa na drugi strani kdo od Mohamedovih ljudi pride k Kurajšem, ga ne izročijo Mohamedu. To leto se mora Mohamed s svojimi tovariši umakniti iz Meke, naslednje leto pa lahko pridejo v Meko in ostanejo tri dni, vendar brez orožja, razen orožja popotnikov; meči ostanejo v svojih nožnicah«| vir=—zapis sporazuma iz Hudajbija<ref name=Text>{{navedi knjigo|title=Learning Islam 8|year=2009|publisher=Islamic Services Foundation|isbn=1-933301-12-0|page=D14}}</ref> }} Čeprav je Mohamed koranske verze, ki ukazujejo [[Hadž]], že razglasil,{{Koran|2,196}} jim muslimani zaradi sovražnosti plemena Kurajš niso sledili. V mesecu Šavvalu leta 628,<ref name="IntroQuran190"/> je Mohamed svojim privržencem ukazal, naj si preskrbijo žrtvene živali in se pripravijo na romanje (»umra«) v Meko, saj naj bi mu Bog obljubil izpolnitev tega cilja, ko si je v videnju bril glavo po opravljenem Hadžu.<ref>Lings (1987), p. 249</ref> Ko so Kurajši zvedeli, da je na poti 1400 muslimanov, so poslali silo 200 konjenikov, da jih ustavi. Mohamed se jim je izognil po težji poti in po njej prišel do al Hudajbija, tik pred Meko.<ref name = "Hudaybiya"/> Po Wattu se je Mohamed sicer odločil za romanje na temelju svojih sanj, hkrati pa je poganom v Meki dal vedeti, da Islam ne ogroža ugleda njihovega svetišča, da je Islam vera Arabcev.<ref name = "Hudaybiya">Watt, ''al- Hudaybiya or al-Hudaybiyya'' Encyclopedia of Islam</ref> Začela so se pogajanja z Meko preko odposlanikov. Ljudje so prihajali in odhajali, potem pa so se začele širiti govorice, da so enega od muslimanskih pogajalcev, [[Uthman |Utman bin al-Afana]], Kurajši ubili. Mohamed se je nanje odzval s pozivom romarjem, naj se zaobljubijo, da ne bodo bežali (ali pa da ostanejo z Mohamedom, ne glede na to, kaj se bo odločil storiti), če bo prišlo do vojne z Meko. Ta zaobljuba je postala znana kot »Zaobljuba o strinjanju« ({{lang-ar | بيعة الرضوان,»bay'at al-Ridhwan«}}) ali »Zaobljuba pod drevesom«. Sporočilo, da je Utman na varnem, pa je omogočilo, da so se pogajanja nadaljevala in zaključila s pogodbo med muslimani in Kurajši za dobo desetih let.<ref name = "Hudaybiya" /><ref>Lewis (2002), p. 42.</ref> Glavne točke pogodbe so bile med drugim prenehanje sovražnosti; Mohamedovo romanje se je prestavilo na naslednje leto;<ref name="IntroQuran191">An Introduction to the Quran (1895), p.191</ref> in soglasje, da v Medino vrne vsakogar, ki bi tja prišel iz Meke brez dovoljenja svojega zaščitnika.<ref name = "Hudaybiya"/> Številni muslimani s pogoji pogodbe niso bili zadovoljni. Vendar pa je koranska sura ''Al-Fat'' ('zmaga'){{Koran|48}} muslimanom zagotovila, da odprava, s katere se vračajo, zanje pomeni zmago.<ref>Lings (1987), p. 255</ref> Privrženci Mohameda so, kar se te pogodbe tiče, šele kasneje prišli na svoj račun. Tako je bila zaradi nje Meka prisiljena prepoznati Mohameda kot njej enakega;<ref name="IntroQuran191"/> prenehanje vojaških aktivnosti je pomenilo dobre novice za prihodnost; in mnenje prebivalcev Meke, ki jih je vključitev romarskih ritualov navdušila, se je začelo spreminjati v občudovanje.<ref name="EoI-Muhamad"/> Po podpisu premirja je Mohamed odrinil na odpravo proti judovski oazi [[Kajbar]],<ref name="IntroQuran191"/> znani kot Bitka za Kajbar. Lahko da se je za to odločil, ker je oaza dala plemenu Banu Nadir in njih spodbujanju sovražnosti proti Mohamedu zatočišče, ali pa zato, da si ponovno pridobi prestiž in zatre sume pri nekaterih muslimanih, ki se jim je premirje iz Hudajbija zdelo sumljivo.<ref name = "Lewis 1960 45" /><ref>Vaglieri, ''Kajbar'', Encyclopedia of Islam</ref> Po muslimanskem izročilu je Mohamed tudi poslal pisma številnim vladarjem sveta in jih pozval, naj prestopijo v Islam (točen datum so od vira do vira razlikuje).<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name=King_Lings>Lings (1987), p. 260</ref><ref name=Kings_Khan>Khan (1998), pp. 250–251</ref><ref name="Intro2Quran273">An Introduction to the Quran II (1895), p.273</ref> Tako je poslal sle (s pismi) [[Heraklij]]u v [[Bizanc]] (vzhodno Rimsko cesarstvo), [[Khosrau II.|Kosrau]] v [[Sasanidsko cesarstvo|Perziji]], poglavarju [[Jemen]]a in nekaterim drugim.<ref name=King_Lings/><ref name=Kings_Khan/><ref name="Intro2Quran273"/> V letih po premirju iz Hudajbija je Mohamed poslal svoje sile proti Arabcem na [[Transjordanija (regija)|transjordanskem]] bizantinskem ozemlju, kjer so bili muslimani v bitki pri Mu'tah poraženi.<ref name="Intro2Quran273"/><ref>F. Buhl, ''Muta'', Encyclopedia of Islam</ref> === Pozna leta === ==== Zavzetje Meke ==== <div class="depiction"> [[Slika:Siyer-i Nebi 298a.jpg|thumb|right|200px|Prikaz Mohameda (z zastrtim obrazom), ko se bliža Meki z [[Siyer-i Nebi]] ([[Otomanski imperij|otomanski]] rokopis iz 16. stoletja). Na sliki so tudi angeli Gabriel, Mihael, Izrafil in Azrail.]] </div> [[Pogodba Hudajbija|Premirje iz Hudajbija]] je držalo dve leti.<ref name=khan_274>Khan (1998), p. 274</ref><ref name = "Lings_291">Lings (1987), p. 291</ref> Pleme [[Banu Khuza'a|Banu Kuza'a]] je imelo dobre odnose z Mohamedom, njuni sovražniki, [[Banu Bakr ibn Abd manat|Banu Bakr]], pa so bili zavezniki Meke.<ref name=khan_274/><ref name = "Lings_291" /> Klan Bakr je neke noči napadel Kuza'a in nekaj pripadnikov pobil.<ref name=khan_274/><ref name=Lings_291/> Meka je plemenu Banu Bakr pomagala z orožjem in po nekaterih virih naj bi v bojih sodelovalo nekaj njenih prebivalcev.<ref name="Intro2Quran273"/><ref name=khan_274/> Po tem dogodku je Mohamed v Meko poslal pismo s tremi pogoji in zahteval, naj sprejmejo enega od njih. Pogoji so bili: ali naj Meka plača krvni davek za pobite člane plemena Kuza'a, ali naj se odpove zavezništvu s plemenom Banu Bakr, ali pa naj razglasi, da premirje iz Hudajbija ne velja več.<ref name=khan_274_275>Khan (1998), pp. 274–5.</ref> Meka je odgovorila, da lahko sprejmejo samo zadnji pogoj.<ref name=khan_274_275/> Kmalu pa so spoznali svojo napako in poslali Abu Sufjana, da dogovor iz Hudajbija podaljša, vendar pa je tokrat Mohamed njegovo zahtevo zavrnil.<ref name="Intro2Quran273"/> Mohamed se je začel pripravljati na odpravo.<ref>Lings (1987), p. 292</ref> Leta 630 se Mohamed odpravil na Meko z ogromno silo, za katero pravijo, da je štela več kot deset tisoč ljudi, in z minimalnimi žrtvami prevzel nadzor nad mestom.<ref>Watt (1956), p. 66.</ref><ref name="Intro2Quran274">An Introduction to the Quran II (1895), p.274</ref> Razglasil je amnestijo za pretekla dejanja, razen za deset moških in žensk, ki so bili »krivi umora in drugih kaznivih dejanj ali pa so sprožili vojno in ogrožali mir«.<ref name=Subhani>''The Message'' by Ayatullah Ja'far Subhani, [http://www.al-islam.org/message/49.htm#n582 chapter 48] referencing Sirah by [[Ibn Hisham]], vol. II, page 409.</ref> Nekatere med njimi so kasneje pomilostili.<ref name="Intro2Quran274"/><ref>Rodinson (2002), p. 261.</ref> Večina prebivalstva Meke je prestopila v Islam in Mohamed je nato uničil vse kipce arabskih bogov v Kabi in okoli nje.<ref name="Intro2Quran274"/><ref>Harold Wayne Ballard, Donald N. Penny, W. Glenn Jonas (2002), p.163</ref><ref>F. E. Peters (2003), p.240</ref> Kot poročata [[Ibn Išak]] in [[al-Azraqi|al-Azraki]], je Mohamed osebno prizanesel slikam ali freskam [[Marija (Jezusova mati)|Marije]] in Jezusa, po drugih izročilih pa naj bi uničili vse slike. <ref>{{navedi knjigo | title=The Life of Muhamad. Prevod "Sirat Rasul Alāh", avtor Išak. | publisher=Oxford University Press |last=Guillaume | first=Alfred | authorlink=Alfred Guillaume | year=1955 | page=552 | isbn=978-0-19-636033-1 | quote=Kurajš je dal slike v Ka ' ba, med drugim dve s sliko Jezusa, Marijinega sina, in Marije (mir jima bodi!). ... Apostol je ukazal, da se slike, razen tistih z Jezusom in Marijo, zbrišejo. | url=http://www.archive.org/details/IbnIšak-SiratRasulAllah-translatorA.Guillaume |accessdate=8 December 2011}}</ref> Koran govori o osvojitvi Meke.{{Koran|110,1}}<ref name="Rubin"/> ==== Zavzetje Arabije ==== {{main|Bitka pri Hunaynu|Bitka pri Tabouku}} Kmalu po osvojitvi Meke so Mohameda začele skrbeti vojaške grožnje s strani združenih plemen Havazin, ki so zbrali vojsko, dvakrat večjo od njegove. Pleme [[Hawazin|Banu Havazin]] je bilo star sovražnik Meke. Pridružili so se jim meščani mesta Ta'if, ki so zaradi upadlega prestiža Meke prešli med njene nasprotnike.<ref>Watt (1974), p.207</ref> Mohamed je premagal plemeni Havazin in Takif v bitki pri Hunajnu.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name="Intro2Quran275">An Introduction to the Quran II (1895), p.275</ref> Istega leta je odrinil na odpravo proti Tabuku na severu Arabije, zaradi preteklega poraza pri Mu'tah kot tudi zaradi poročil, da je mesto postalo sovražno do muslimanov. Z največjo težavo je zbral trideset tisoč mož, od katerih se je že naslednji dan po odhodu iz Meke polovica vrnila, ne da bi jih motili grozeči verzi, ki jih je Mohamed stresal nanje.<ref name="Intro2Quran276">An Introduction to the Quran II (1895), p.276</ref> V Tabuku se ni spopadel s sovražnimi silami, mu je pa izreklo podložnost nekaj okoliških poglavarjev.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref>M.A. al-Bakhit, ''Tabuk'', [[Encyclopedia of Islam]]</ref> Ukazal je tudi uničiti poganske malike, kar jih je še bilo najti v vzhodni Arabiji. Zadnje mesto, ki se je v vzhodni Arabiji še upiralo muslimanom, je bil [[Taif]]. Mohamed je zavrnil predlog o predaji mesta, dokler ne prestopi v islam in njegovim možem ne dovoli uničiti kipa njihove boginje [[Alat]].<ref>Ibn Išak (translated by Guillaume, A. 1955) The Life of Muhamad. Oxford University Press, Oxford. pg. pg. 916–918</ref><ref>Haykal, M.H. (1933) The Life of Muhamad, translated by Isma'il Razi A. al-Faruqi. The Supreme Council of Islamic Affairs, Cairo, Egypt & the University of Chicago.</ref><ref>Husayn, M.J. – Biography of Imam `Ali Ibn Abi-Talib, Translation of Sirat Amir Al-Mu'minin, Translated By: Sayyid Tahir Bilgrami, Ansariyan Publications, Qum, Islamic Republic of Iran</ref> Leto dni po bitki pri Tabuku so Banu Takif poslali odposlance v Medino z obvestilom, da se predajajo Mohamedu in sprejemajo islam. Številni beduini so se pridružili Mohamedu, da bi bili varni pred njegovimi napadi in da bi dobili svoj kos vojnega plena.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name="Intro2Quran276"/> Vendar pa je bil beduinom sistem islama tuj in želeli so ohraniti svojo neodvisnost, svoj uveljavljen kodeks vrlin ter izročila svojih prednikov. Mohamed je zato od njih zahteval vojaški in politični dogovor, po katerem »priznajo nadvlado Medine, se vzdržijo napadov na muslimane in njihove zaveznike ter plačujejo [[Zakat]], muslimanski verski davek.«<ref name="Intro2Quran276"/><ref>Lewis (1993), pp.43–44</ref> ==== Poslovilno romanje ==== <div class="depiction"> [[Slika:Maome.jpg|thumb|right|250px|Anonimna ilustracija [[Abu Rayhan Biruni|al-Bīrūnīja]] ''[[Preostali znaki preteklih stoletij]]'', z Mohamedom, ki prepoveduje Nasi' med poslovilnim romanjem<!-- ''cf. Watt (1956), p.300'' -->, Otomanska kopija iz 17. stoleja ilkhanatskega rokopisa iz 14.st. (Edinburški kodeks).]] </div> Leta 632, deset let po selitvi v Medino, se je Mohamed prvič odpravil na pravo [[Hadž|islamsko romanje]], med njim pa svoje privržence poučeval o obredih velikega letnega romanja, poznanega kot »Hadž«.<ref name="EoI-Muhamad"/> Ob koncu svojega romanja je imel na gori Arafat vzhodno od Meke slaven govor, znan kot poslovilni govor. V njem je svojim privržencem svetoval, naj se ne držijo nekaterih pred-islamskih običajev. Razglasil je, da Arabci niso več vredni od ne-Arabcev, pa tudi ne-Arabci niso več od Arabcev. Prav tako belci niso več vredni od črncev in črnci ne od belcev, razen v njih pobožnosti in dobrih delih.<ref>{{navedi knjigo |last= Sultan |first= Sohaib |title=The Koran For Dummies|url= https://archive.org/details/koranfordummies0000sult |publisher= [[John Wiley & Sons]] |date=Marec 2011 |isbn= 0-7645-5581-2}}</ref> Ukinil je vsa stara krvna maščevanja in spore, povezane z nekdanjim plemenskim sistemom in zahteval, da se vse stare zaobljube razvežejo kot znak rojstva nove islamske skupnosti. Ko je prišel do ranljivosti žensk v svoji družbi, je Mohamed zaprosil svoje moške privržence: »bodite dobri do žena, ki so nemočne jetnice (''Avan'') v vaši hiši. Vzeli ste si jih iz rok Boga in to zvezo uzakonili z Božjo besedo, zatorej ljudje, spametujte se in poslušajte moje besede ... « Povedal jim je, da imajo pravico krotiti in kaznovati svoje žene, vendar naj jih pri tem vodi dobrota. Lotil se je tudi vprašanja dedovanja in prepovedal lažne zahteve na osnovi očetovstva ali poslovnega odnosa do pokojnika; svojim privržencem je prepovedal dedičem zapuščati premoženje z oporoko. Poudaril je tudi svetost štirih lunarnih mesecev vsako leto.<ref>[[Devin J. Stewart]], ''Farewell Pilgrimage'', Encyclopedia of the Qur'an</ref><ref>Al-Hibri (2003), p.17</ref><ref name="Intro2Quran278">An Introduction to the Quran II (1895), p.278</ref> Po sunitskem tafsiru je bil med tem dogodkom izrečen naslednji verz Korana: »Danes sem izpopolnil vašo vero in izpolnil Svojo milost do vas in vam za vero izbral islam«.{{Koran|5,3}} <ref name="EoI-Muhamad"/><ref name="Intro2Quran279">An Introduction to the Quran II (1895), p.279</ref> Po šiitskem tafsiru se ta verz nanaša na imenovanje Alija za Mohamedovega namestnika nekaj dni kasneje, ko so se muslimani vračali iz Meke v Medino.<ref>Glej: * [http://www.almizan.org/Tafseer/Volume3/Baqarah50.asp Tabatabae, Tafsir Al-Mizan, volume 9, pages 227–247] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071011223853/http://almizan.org/Tafseer/Volume3/Baqarah50.asp |date=2007-10-11 }} * {{navedi splet|url=http://www.tafseercomparison.org/study2.asp?TitleText=Study%202:%20Verse%205:3|title=Comparing the Tafsir of various exegetes|publisher=Tafseer Comparison|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120514111339/http://www.tafseercomparison.org/study2.asp?TitleText=Study%202:%20Verse%205:3|archivedate=14 May 2012|accessdate=2 February 2013}}</ref> ==== Smrt in grob ==== Nekaj mesecev po poslovilnem romanju je Mohamed zbolel in nekaj dni imel [[vročina|povišano telesno temperaturo]], [[glavobol]]e in šibko počutje.<ref name="Intro2Quran279"/> Umrl je v ponedeljek, 8. junija 632, star 62 ali 63 let, v hiši svoje žene Ajše v Medini.<ref name="USN&WR">[http://www.usnews.com/articles/news/religion/2008/04/07/the-last-prophet.html?PageNr=3 ''The Last Prophet''], page 3. By Lewis Lord of [[U.S. News & World Report]]. 7 April 2008.</ref> Z glavo v njenem naročju je Ajšo prosil, naj razdeli njegovo posvetno imetje (sedem kovancev), nato pa zamrmral svoje zadnje besede: {{citatni blok|Najbolj vzvišena skupnost v nebesih.<ref name="USN&WR"/>|Mohamed}} Pokopali so ga, kjer je umrl, v Ajšini hiši.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref>Leila Ahmed (1986), 665–91 (686)</ref><ref name="Peters90">F. E. Peters(2003), [http://books.google.com/books?id=HYJ2c9E9IM8C&pg=PA90 p. 90]</ref><ref name="Intro2Quran281">An Introduction to the Quran II (1895), p. 281</ref> V času vladavine Omajadskega kalifa al-Valida I so [[Al Masdžid-Nabavi]], prerokovo mošejo, razširili tako, da vsebuje Mohamedovo grobnico.<ref>{{navedi knjigo| publisher = Penerbit UTM| isbn = 978-983-52-0373-2| last = Ariffin| first = Syed Ahmad Iskandar Syed| title = Architectural Conservation in Islam : Case Study of the Prophet's Mosque| year = 2005| page=88}}</ref> Zeleno kupolo nad grobom je zgradil mameluški sultan [[Al Mansur Kalavun]] v 13. stoletju, zeleno barvo so ji dodali v 16. stoletju pod vlado otomanskega sultana [[Sulejman Veličastni|Sulejmana veličastnega]].<ref>{{navedi splet |url=http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=10061 |title=Prophet's Mosque |publisher=Archnet.org |date=2 May 2005 |accessdate=26 January 2012 |archive-date=2012-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120323131933/http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=10061 |url-status=dead }}</ref> Poleg Mohamedovega ležijo grobovi njegovih spremljevalcev ([[Sahaba]]), prvih dveh muslimanskih kalifov [[Abu Bakr]]a in [[Umar]]ja, in pa prazen grob, ki po muslimanskem prepričanju čaka na Jezusa.<ref name="Peters90"/><ref>"Isa", ''Encyclopedia of Islam''</ref><ref name="Al-HaqqaniKabbani2002">{{navedi knjigo|author1=Shaykh Adil Al-Haqqani|author2=Shaykh Hisham Kabbani|title=The Path to Spiritual Excellence|url=http://books.google.com/books?id=mzpV0QnOVxsC&pg=PA65|year=2002|publisher=ISCA|isbn=978-1-930409-18-7|pages=65–66}}</ref> Ko je [[Saud bin Abdul-Aziz bin Mohamed bin Saud|bin Saud]] leta 1805 osvojil Medino, je z Mohamedove grobnice odstranil okraske iz zlata in draguljev.<ref name="Weston2008"/> Pristaši bin Sauda, privrženci [[vahabizem|vahabizma]], so uničili skoraj vse grobne kupole v Medini, da bi preprečili njihovo čaščenje,<ref name="Weston2008">{{navedi knjigo|author=Mark Weston|title=Prophets and princes: Saudi Arabia from Muhamad to the present|url=http://books.google.com/books?id=EEEFsVYLko4C&pg=PA102|year=2008|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-18257-4|pages=102–103}}</ref> in za Mohamedovo pravijo, da jo je skorajda prizadela ista usoda.<ref name="Behrens-AbouseifVernoit2006">{{navedi knjigo|author1=Doris Behrens-Abouseif|author2=Stephen Vernoit|title=Islamic art in the 19th century: tradition, innovation, and eclecticism|url=http://books.google.com/books?id=A4q58Af5zAoC&pg=PA22|year=2006|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-14442-2|page=22}}</ref> Podobni dogodki so se pripetili leta 1925, ko so [[Ikhwan|Savdske milice]] mesto ponovno zavzele —in jo tokrat uspele obdržati.<ref name="Weston2008b">{{navedi knjigo|author=Mark Weston|title=Prophets and princes: Saudi Arabia from Muhamad to the present|url=http://books.google.com/books?id=EEEFsVYLko4C&pg=PA136|year=2008|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-0-470-18257-4|page=136}}</ref><ref name="Cornell2007">{{navedi knjigo|author=Vincent J. Cornell|title=Voices of Islam: Voices of the spirit|url=http://books.google.com/books?id=8dNKFLJVvNkC&pg=PA84|year=2007|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-275-98734-3|page=84}}</ref><ref name="Ernst2004">{{navedi knjigo|author=Carl W. Ernst|title=Following Muhamad: Rethinking Islam in the Contemporary World|url=http://books.google.com/books?id=DOWn22EkJsQC&pg=PA1173|year=2004|publisher=Univ of North Carolina Press|isbn=978-0-8078-5577-5|pages=173–174}}</ref> Kakor si vahabisti razlagajo islam, se mrtve pokopava v neoznačene grobove.<ref name="Behrens-AbouseifVernoit2006"/> Čeprav to Savdijcem ni bilo po volji, so številni romarji še dalje prihajali na ritualni obisk groba [[Ziyarat|Zijarat]].<ref name="Bennett1998">{{navedi knjigo|author=Clinton Bennett|title=In search of Muhamad|url=http://books.google.com/books?id=-VTIkkcUFHQC&pg=PA182|year=1998|publisher=Continuum International Publishing Group|isbn=978-0-304-70401-9|pages=182–183}}</ref><ref name="Clark2011">{{navedi knjigo|author=Malcolm Clark|title=Islam For Dummies|url=http://books.google.com/books?id=zPXu561ZpvgC&pg=PT165|year=2011|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-05396-6|page=165}}</ref> Čeprav so Savdijci to prepovedali, so oktobra 2012 prišle v javnost fotografije iz notranjosti grobnice Mohameda in njegove hčerke Fatime, ki kažejo zelo preprosto, z zeleno barvo okrašeno gradnjo.<ref>[http://en.shafaqna.com/component/k2/item/11275-8-astonishing-photos-of-the-prophet-muhammad-s-tomb-inside.html 8 Astonishing Photos of the Prophet Muhamad's Tomb (inside)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140226012527/http://en.shafaqna.com/component/k2/item/11275-8-astonishing-photos-of-the-prophet-muhammad-s-tomb-inside.html |date=2014-02-26 }} Shafaqna.com</ref> {{wide image|Madina Haram at evening .jpg|800px|[[Al-Masjid an-Nabawi]] (prerokova mošeja) v [[Medina|Medini]], Saudova Arabija, z zeleno kupolo nad Mohamedovim grobom v sredini.|left}} === Po Mohamedu === [[Slika:Muslim Conquest.PNG|thumb|right|250px|Osvojitve Mohameda in Rashiduna]] Mohamed je zadnja leta svojega življenja združil arabska plemena v enotno muslimansko versko skupnost. Z njegovo smrtjo so izbruhnila nesoglasja glede tega, kdo ga bo nadomestil kot vodja muslimanske skupnosti.<ref name="Lapidus 2002 pp 0"/> [[Omar (kalif)|Umar ibn al-Katab]], vpliven Mohamedov sopotnik, je imenoval [[Abu Bakr]]a, Mohamedovega prijatelja in sodelavca. Drugi so predlog podprli in Abu Bakr je tako postal prvi [[kalif]].<ref name="Intro2Quran281"/> S to izbiro se nekateri od Mohamedovih tovarišev niso strinjali, ker je po njihovem Mohamed pri [[Gadir Kum]]u za svojega naslednika postavil svojega bratranca in zeta Ali Ibn Abi Taliba. Abu Bakrova prva naloga je bila odprava proti [[Bizanc]]u (ali [[vzhodno rimsko cesarstvo|vzhodnemu rimskemu cesarstvu]]) zaradi nedavnega poraza, vendar je moral najprej v »vojnah z odpadniki«, kot to epizodo imenujejo kasnejši muslimanski zgodovinarji, zatreti upor arabskih plemen.<ref>Glej: * Holt (1977a), p.57 * Hourani (2003), p.22 * Lapidus (2002), p.32 * Esposito(1998), p.36 * Madelung (1996), p.43 </ref> Predislamski Bližnji vzhod je bil pod [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]] in [[Sasanidski imperij|sasanidsko]] nadvlado. Vojne med Rimljani in Perzijci so opustošile območje, zaradi česar sta bila med lokalnimi plemeni imperija nepriljubljena. Poleg tega je v deželah, ki so jih muslimani kmalu zasedli, živelo veliko kristjanov ([[Nestorijanstvo|nestorianci]], [[Monofizitizem|monofiziti]], [[Jakobiti (Sirija)|jakobiti]] in [[kopti]]), ki jih je [[Pravoslavno krščanstvo|pravoslavna cerkev]] razglasila za krivoverce. V samo desetih letih so muslimani osvojili [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Iran|Perzijo]], bizantinsko Sirijo in Egipt,<ref>Esposito (1998), str. 35–36</ref> in ustanovili [[Rašidunski kalifat]]. == Zgodnje reforme pod islamom == Po [[William Montgomery Watt]]u vera za Mohameda ni bila osebna zadeva njega kot posameznika, temveč je bila »celosten odziv njegove osebnosti na celotno situacijo, v kateri se je znašel. Odzival se je [ne samo] … na verske in intelektualne vidike stanja, temveč tudi na gospodarske, družbene in politične pritiske, ki jih je bilo čutiti v takratni Meki«.<ref>Cambridge History of Islam (1970), p. 30.</ref> [[Bernard Lewis]] pravi, da v islamu obstajata dve pomembni politični tradiciji - ena vidi v Mohamedu državnika v Medini, druga pa kot upornika v Meki. Na islam gleda kot na neke vrste revolucijo, ki je družbe, v katere se je to vero vneslo, močno spremenila.<ref name="LewisNYRB">Lewis [http://www.nybooks.com/articles/4557 (1998)]</ref> Zgodovinarji na splošno soglašajo, da so islamske družbene reforme na področjih, kot so recimo socialna varnost, družinska struktura, suženjstvo in pravice žensk ter otrok, ''status quo'' arabske družbe izboljšale.<ref name="LewisNYRB"/><ref> * Watt (1974), p. 234 * Robinson (2004) p. 21 * Esposito (1998), p. 98 * R. Walzer, ''Ak̲h̲lāḳ'', [[Encyclopaedia of Islam Online]]</ref> Tako se je po Lewisu, islam »od vsega začetka odpovedal aristokratskim privilegijem, zavrgel hierarhijo in sprejel pristop, po katerem so kariere odprte za talente«.<ref name="LewisNYRB"/> Mohamedovo sporočilo je spremenilo družbo in moralni življenjski red na Arabskem polotoku, saj je preusmerilo družbo, kar se glede identitete, pogleda na svet in hierarhije vrednot tiče.<ref>''Islamic ethics'', [[Encyclopedia of Ethics]]</ref> Gospodarske reforme so se lotile stiske revnih, ki je postajala problem v preislamski Meki.<ref>Watt, ''The Cambridge History of Islam'', p. 34</ref> Koran zahteva plačilo miloščine ([[zakat]]) v korist revnih in ko je Mohamedov vpliv začel rasti, je od plemen, ki so želela zavezništvo z njim, izrecno zahteval, naj uvedejo zakat posebej.<ref>Esposito (1998), p. 30</ref><ref>Watt, ''The Cambridge History of Islam'', p. 52</ref> == Videz == [[Slika:Hilye-i serif 5.jpg|thumb|right|200px|»[[Hilya]]« z opisom Mohameda, [[Hâfiz Osman]] (1642–1698)]] Ali je Mohameda takole opisal:<ref name="AsaniAbdel-Malek1995">{{navedi knjigo |author1=Ali Sultaan Asani |author2=Kamal Abdel-Malek |author3=Annemarie Schimmel |title=Celebrating Muḥammad: images of the prophet in popular Muslim poetry |url=http://books.google.com/books?id=_10OAAAAYAAJ |accessdate=5 November 2011 |date=October 1995 |publisher=University of South Carolina Press |isbn=978-1-57003-050-5}}</ref> {{quotation| Mohamed je bil srednje postave, lasje mu niso bili ne gladki ne nakodrani, ni bil rejen, imel je bel okrogel obraz, velike črne oči in dolge trepalnice. Hodil je, kot da gre po klancu navzdol. Med lopaticama je imel »žig preroka« ... Bil je polne postave. Obraz mu je sijal kot mesec. Bil je več kot povprečne postave, vendar ne pretirano visok. Imel je goste, nakodrane lase. Spleteni so mu bili v ločene pletenice. Lasje so mu segali čez uhlje. Njegova polt je bila ''azhar'' [svetla, sijoča]. Mohamed je imel široko čelo, in drobne, dolge in obokane obrvi, ki se nista združili. Med njima je bila žila, ki se mu je v jezi napela. Zgornji del nosu je bil kljukast; imel je gosto brado, gladka lica, močna usta in narazen razstavljene zobe. Prsa so mu bila porasla z redko dlako. Vrat mu je bil kot vrat slonokoščenega kipa, čist kot srebro. Mohamed je bil skladne, močne postave, s krepkim stiskom roke, ploščatim trebuhom in prsnim košem, prsa in ramena so mu bila široka.}} »Prerokov pečat« med prerokovimi rameni običajno opisujejo kot izstopajoče prirojeno znamenje, veliko kot golobje jajce.<ref name="Schimmel1985">{{navedi knjigo|author=Annemarie Schimmel|title=And Muhamad is his messenger: the veneration of the Prophet in Islamic piety|url=http://books.google.com/books?id=jlYOAAAAYAAJ|accessdate=5 November 2011|year=1985|publisher=University of North Carolina Press|isbn=978-0-8078-1639-4|page=34}}</ref> Še en opis Mohameda iz ust Umm Ma'bad, ki jo je srečal na svoji poti v Medino:<ref name="Safi2009">{{navedi knjigo|author=Omid Safi|title=Memories of Muhamad: why the Prophet matters|url=http://books.google.com/books?id=Gs2oDbagvfIC&pg=PA273|accessdate=5 November 2011|date=17 November 2009|publisher=HarperCollins|isbn=978-0-06-123134-6|pages=273–274}}</ref> {{quotation|Videla sem moškega, neoporečnega in čistega, z lepim obrazom in zgledno postavo. Ni ga pačilo suho telo, tudi ni bil pretirano majhen v glavo in v vrat. Bil je mil in prikupen, globoko črnih oči in gostih trepalnic. V njegovem glasu je bilo čutiti hripavost in imel je dolg vrat. Imel je gosto brado in lepo zaokrožene obrvi, ki so se na sredi družile. <p> Če je molčal, je bil resen in dostojanstven, če pa je govoril, se je v njem dvignila veličastnost in ga zmagala. Od daleč je med moškimi bil najlepši in najsijajnejši, od blizu pa najbolj blag in prijeten. V pogovoru je bil prijeten in zgovoren, ne da ni bil pri tem malenkosten in drobnjakarski. Njegov govor je bil kot slap biserov, odmerjen tako, da nihče ni obupaval, ker bi bil predolg, in da ga nobeno uho ni preslišalo, ker bi bil prekratek.}} Te vrste opisov je pogosto najti na kaligrafskih ploščah (»hilje« v turščini), ki so se v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] v 17. stoletju razvile v samostojno umetniško obliko.<ref name="Safi2009" /> == Družina == [[Slika:Mrs Aisha room.jpg|thumb|left|250px|Grob Mohameda je v prostorih njegove tretje žene [[Ajša|Ajše]]. ([[Al-Masdžid an-Nabavi]], [[Medina]])]] Mohamedovo življenje tradicionalno delijo v dve obdobji: v Meki pred Hidžro (570-622), in v Medini po njej (od 622 do 632). Za Mohameda pravijo, da je imel trinajst žena (čeprav sta dve med njimi, [[Rajhana bint Zajd|Radžhana bint Zajd]] in [[Maria al-Kibtibija]], za nekatere samo priležnici).<ref>Gl. na primer Marco Schöller, '' Banu Kurajza'', [[Encyclopedia of the Quran]] ki navaja več virov o Rayhani</ref><ref name="Barbara Freyer">Barbara Freyer Stowasser, ''Wives of the Prophet'', [[Encyclopedia of the Quran]]</ref> Razen dveh so bile vse ženitve sklenjene po selitvi v Medino. Petindvajsetleten je Mohamed poročil bogato [[Kadija bint Kuvajlid|Kadijo bint Kuvajlid]], ki je tedaj bila stara 40 let.<ref>{{navedi knjigo | last = Subhani | first = Jafar | title = The Message | url = http://www.al-islam.org/message | publisher = Ansariyan Publications, Qom | chapter = Chapter 9}}</ref> Zakonska zveza je trajala 25 let in je bil srečna.<ref name="Esp2">Esposito (1998), p. 18</ref> Mohamedu je bila Kadija na različne načine v podporo; ko je bil poročen z njo, Mohamed ni sklenil nobenega zakona s kako drugo žensko.<ref name = "Bullough 1998 119">Bullough (1998), p. 119</ref><ref name="Reeves46">Reeves (2003), p. 46</ref> Po Kadijini smrti je Kavla bint Hakim Mohamedu predlagala, da poroči Savdo bint Zama, vdovo muslimana, ali pa [[Ajša|Ajšo]], hčer To Ruman in Abu Bakra iz Meke. Po sporočilu jo je Mohamed prosil, naj posreduje in mu uredi poroko z obema.<ref name="Watt-encyc-online">Watt, ''Ajša'', [[Encyclopedia of Islam]]</ref> Tradicionalni viri pravijo, da je bila Ajša stara šest ali sedem let, ko se je zaročila z Mohamedom.<ref name="Watt-encyc-online"/><ref name="Spellberg">[[Denise Spellberg|D. A. Spellberg]], ''Politics, Gender, and the Islamic Past: the Legacy of A'isha bint Abi Bakr'', [[Columbia University Press]], 1994, p. 40</ref><ref name="Armstrong">Karen Armstrong, ''Muhamad: A Biography of the Prophet'', Harper San Francisco, 1992, p. 145.</ref> in da je do izpolnitve poroke prišlo šele, ko je prišla pri starosti devetih ali desetih let v puberteto.<ref name="Watt-encyc-online"/><ref name="Spellberg"/><ref name="Karen_Armstrong">Karen Armstrong, ''Muhamad: Prophet For Our Time'', HarperPress, 2006, p. 105.</ref><ref name="Haykal">Muhamad Husayn Haykal, ''The Life of Muhamad'', North American Trust Publications (1976), p. 139</ref><ref>Barlas (2002), p.125-126</ref><ref>{{Hadith-usc|bukhari|5|58|234}}, {{Hadith-usc|bukhari|usc=yes|5|58|236}}, {{Hadith-usc|bukhari|usc=yes|7|62|64}}, {{Hadith-usc|bukhari|usc=yes|7|62|65}}, {{Hadith-usc|bukhari|usc=yes|7|62|88}}, {{Hadith-usc|usc=yes|muslim|8|3309}}, {{Hadith-usc|muslim|8|3310}}, {{Hadith-usc|muslim|8|3311}}, {{Hadith-usc|abudawud|41|4915}}, {{Hadith-usc|abudawud|usc=yes|41|4917}}</ref><ref>Tabari, Volume 9, Page 131; Tabari, Volume 7, Page 7</ref> Večina tradicionalnih virov pravi, da je bila Ajša ob sklenitvi zakonske zveze stara 9 let (in torej deviška), nekaj maloštevilnih novejših šiitskih pisateljev pa ceni njeno starost na dvanajst do štiriindvajset let. <ref>{{navedi splet | url = http://alqatrah.net/en/edara/index.php?id=91 | title = Ko jo je prerok poročil, Ajša ni bila več otrok | last = Allama Sheikh Yasser Al-Habib | accessdate = 2014-04-06 | archive-date = 2011-07-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723013025/http://alqatrah.net/en/edara/index.php?id=91 | url-status = dead }}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.al-islam.org/polygamy-marriages-prophet | title = Koncept poligamije in prerokove poroke (Poglavje:Druge žene)}}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.valiasr-aj.com/fa/page.php?bank=question&id=699 | title = Je Ajša preroka poročila še mlada? (V Perzijščini in Arabščini) | last = Ayatollah Qazvini | accessdate = 2014-04-06 | archive-date = 2010-09-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100926234317/http://www.valiasr-aj.com/fa/page.php?bank=question&id=699 | url-status = dead }}</ref> Po selitvi v Medino je Mohamed (tedaj v svojih petdesetih) poročil več žensk. Te poroke so bile sklenjene predvsem zaradi političnih in humanitarnih razlogov. Žene so bile bodisi vdove v bitkah ubitih muslimanov, ki so ostale brez zaščitnika, bodisi so pripadale pomembni družini ali klanu, ki ga je bilo treba počastiti ali pa okrepiti zavezništvo z njim.<ref>Momen (1985), p.9</ref> Mohamed se je sam ukvarjal z gospodinjstvom in pomagal pri hišnih opravilih, kot so priprava hrane, šivanje oblek in čevljarjenje. Pravijo tudi, da je svoje žene navajal na dialog; poslušal je njihove nasvete in žene so razpravljale z njim ter se celo prerekale.<ref>[[Tariq Ramadan]] (2007), p. 168–9</ref><ref>Asma Barlas (2002), p. 125</ref><ref>Armstrong (1992), p. 157</ref> Za Kadijo pravijo, da je z Mohamedom imela štiri hčere ([[Rukaja bint Muhamad]], [[Um Kultum bint Muhamad]], [[Zajnab bint Muhamad]], [[Fatima|Fatima Zahra]]) in dva sinova ([[Abd Alāh ibn Muhamad]] in [[Kasim ibn Muhamad]], ki sta oba umrla v otroštvu). Vsi otroci razen ene od hčera, Fatime, so umrli pred njim.<ref name="Nich"/> Nekateri šiitski strokovnjaki trdijo, da je bila Fatima Mohamedova edina hči.<ref>Ordoni (1990) pp. 32, 42–44.</ref> [[Maria al-Qibtiyya|Marija al-Kibtija]] mu je rodila sina [[Ibrahim ibn Muhamad|Ibrahima ibn Muhamad]]a, vendar je otrok umrl v starosti dveh let.<ref name="Nich">Nicholas Awde (2000), p.10</ref> Mohameda je preživelo devet od njegovih žena.<ref name="Barbara Freyer"/> Ajša, ki jo sunitsko izročilo pozna kot njegovo najljubšo ženo, je preroka preživela za več desetletij in je imela bistveno vlogo pri zbiranju Mohamedovih razkropljenih govorov in rekov, ki so osnova za literaturo Hadit v sunitski veji islama.<ref name="Watt-encyc-online"/> Potomci Mohameda po Fatimi so znani kot »šarifi«, »sjedi« ali »sajidi«. Gre za častne nazive v arabskem jeziku: »šarif« pomeni »plemeniti«, »sajed« ali »sajid« pa »gospodar« ali »gospod«. Kot edine potomce Mohameda jih častijo tako suniti kot šiiti, čeprav jim šiiti namenjajo veliko večji poudarek in odliko.<ref>{{cite encyclopedia |title=Ali |encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online}}</ref> Zajd ibn Harit je bil suženj, ki ga je Mohamed kupil, ga osvobodil in nato posvojil kot lastnega sina. Imel je tudi dojiljo.<ref name=Zad116>Ibn Kajim al-Džavzija ima v [[Zad al-Ma'ad]], Del I, p. 116, seznam z imeni nekaterih suženj Mohameda</ref> Mohamed je imel tudi druge sužnje, ki jih je običajno odkupil zato, da jih je lahko osvobodil.<ref>'Človekove pravice v islamu'. Izdala Islamska fundacija (1976) - Leicester, Velika Britanija </ref> == Zapuščina == === Muslimanski pogledi === [[Slika:Sahadah-Topkapi-Palace.jpg|thumb|left|250px|Muslimanska veroizpoved [[Šahada]], odseva muslimansko pojmovanje vloge Mohameda: »Ni boga razen Alāha in Mohamed je njegov prerok«. ([[Palača Topkapı]])]] Vera v preroštvo Mohameda, takoj za izjavo in priznanjem enkratnosti Boga, je glavni vidik [[Aqidah|islamske vere]]. Vsak musliman razglaša z molitvijo [[Šahada]], da »ni boga razen Boga, in priča sem, da je Mohamed Božji prerok«. Šahada je temeljna veroizpoved ali načelo islama. V idealnem primeru je to prva govorjena beseda, ki jo bo novorojeni slišal; otroci se jo hitro učijo in jo razumejo, in na ustnicah jim bo, ko bodo umirali. Muslimani morajo Šahado ponavljati v klicu k molitvi (»[[adhan]]«) in v [[salat|molitvi]] sami. Od nevernikov, ki se hočejo spreobrniti k islamu, se pričakuje, da bodo veroizpoved recitirali.<ref>Farah (1994), p.135</ref> Islamska vera vidi v Mohamedu zadnjega v vrsti prerokov, ki jih je poslal Bog<ref name="espos12">{{navedi knjigo |last=Clark |first=Malcolm |title=Islam for Dummies |url=http://books.google.com/books?id=zPXu561ZpvgC&pg=PT100#v=onepage&q&f=true |year=2003 |publisher=Wiley Publishing Inc. |location=[[Indiana]] |isbn= |page=100}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Nigosian |first=S. A. |title= Islam: Its History, Teaching, and Practices |url=http://books.google.com/books?id=my7hnALd_NkC&pg=PA17#v=onepage&q&f=false |year=2004 |publisher=[[Indiana University Press]] |location=[[Indiana]] |isbn= 0-253-21627-3 |page=17}}</ref><ref>{{navedi knjigo |editor=Juan E. Campo |title=Encyclopedia of Islam |url=http://books.google.com/books?id=OZbyz_Hr-eIC&lpg=PP1&dq=isbn%3A1438126964&pg=PA494#v=onepage&q&f=false |publisher=[[Facts on File]] |year=2009 |isbn=978-0-8160-5454-1|page=494}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/396226/Muhamad |title=Muhamad |author= |year=2013 |work= Encyclopædia Britannica Online |publisher=Encyclopædia Britannica, Inc |accessdate=27 January 2013}}</ref> v dobro vseh ljudi. Koran sam pravi: »Ni mogoče, da bi ta Korán prišel od koga drugega kakor od Allaha, potrditev tistega je, kar je bilo pred njim, in pojasnilo Knjige, o Njem ni dvoma, od Gospodarja svetov je!«{{Koran|10,37}} Podobno pravi v suri 46: »/.../ pred njim je Musova Knjiga kot vodič in milost. In to je Knjiga, ki v arabskem jeziku to potrjuje...«,{{Koran|46,12}} naslednje mesto pa vernikom islama ukazuje »Recite: Verujemo v Allaha in v to, kar je bilo razodeto nam, in v tisto, kar je bilo razodeto Ibrahimu, Ismailu, Ishaku, Jakubu in njihovim rodovom, v tisto, kar je bilo razodeto Musi in Isi, in v tisto, kar so dobili preroki od svojega Gospodarja ...«.{{Koran|2,136}} Zgodovinar Denis Gril pravi, da Koran Mohameda ne opisuje odkrito kot čudodelnika, konec koncev je kot največji Mohamedov čudež razumeti Koran sam.<ref name="EoQ-Miracle">Denis Gril, ''Miracles'', [[Encyclopedia of the Qur'an]]</ref> Vendar pa muslimansko izročilo Mohameda povezuje z več čudeži ali nadnaravnimi dogodki.<ref name="EoI-Miracle">A.J. Wensinck, ''Muʿd̲j̲iza'', [[Encyclopaedia of Islam|Encyclopedia of Islam]]</ref> Na primer, veliko muslimanskih komentatorjev in nekateri zahodni znanstveniki razlagajo Suro,{{Koran|54}} kot da se nanaša na Mohameda, ki da je razpolovil mesec, ker so Kurajši začeli preganjati njegove privržence.<ref name="EoQ-Miracle"/><ref>Daniel Martin Varisco, ''Moon'', [[Encyclopedia of the Qur'an]]</ref> [[Suna]] pomeni dejanja in rekla Mohameda (shranjena v izročilih, znanih kot [[hadit]]) in zajema širok spekter dejavnosti in prepričanj, od verskih obredov, osebne higiene, pokopa mrtvih do mističnih vprašanj, ki se tičejo ljubezni med človekom in Bogom. Suna pomeni vzor, ki naj ga pobožen musliman posnema; v veliki meri je vplivala na muslimansko kulturo. Pozdrav, s katerim naj bi se po Mohamedu muslimani pozdravljali med seboj, z »bodi mir s tabo« (arabsko: »[[As-Salamu Alaykum|as-salamu `alajkum]]«) se pozdravljajo muslimani po vsem svetu. Veliko podrobnosti o glavnih muslimanskih obredih, kot so dnevne molitve, post in letno romanje je najti le v Suni in ne v Koranu.<ref>''Muhamad'', Encyclopædia Britannica, p.9</ref> Suna je igrala tudi pomembno vlogo pri razvoju islamske znanosti. Veliko je prispevala k razvoju islamskega prava, zlasti po koncu prvega islamskega stoletja.<ref>J. Schacht, ''Fiḳh'', Encyclopedia of Islam</ref> Muslimanski mistiki, znani kot [[sufi]]ji, ki so iskali notranji smisel Korana in notranjo naravo Mohameda, so v preroku islama videli ne le preroka, temveč tudi popolnega svetnika. Sufijski redovi in njihove duhovne globine segajo v preteklost vse do Mohameda.<ref>''Muhamad'', Encyclopædia Britannica, p.11–12</ref> [[Slika:Mohamed peace be upon him.svg|thumb|right|125px|Kaligrafsko upodabljen »mir z njim«, ki se ga običajno dodaja v pisni obliki Mohamedovemu imenu. Stavek je kodiran kot ligatura v Arabskem delu [[Unicode]] - U+FDFA.<ref name="unicode">{{navedi splet |url=http://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-3.1/U31-FB50.pdf |title=Arabic Presentation Forms-A |date=1 October 2009 |work=The Unicode Standard, Version 5.2 |publisher=Unicode, Inc. |location=Mountain View, Ca. |format=PDF |accessdate=9 May 2010}}</ref>]] Tradicionalno so muslimani izražali ljubezen do Mohameda in ga častili. Zgodbe iz Mohamedovega življenja, njegove priprošnje in njegovi čudeži (zlasti »Delitev meseca«) prežemajo priljubljeno muslimansko misel in poezijo. Med arabskimi odami o Mohamedu je posebno dobro znana [[Kasida al-Burda]] (»Pesem o plašču«), ki jo je spesnil egiptovski [[Sufi]] [[al-Busiri]] (1211-1294); za veliko ljudi ima zdravilno, duhovno moč.<ref name="Stetkevych2010">{{navedi knjigo|author=Suzanne Pinckney Stetkevych|title=The mantle odes: Arabic praise poems to the Prophet Muḥammad|url=http://books.google.com/books?id=F-nY3_DXo-gC&pg=PR12|accessdate=27 January 2012|date=24.5.2010|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-22206-0|page=xii}}</ref> Kuran omenja Mohameda kot »milost (''Rahmat'') za svet«.{{Koran|21,107}} <ref name="EoI-Muhamad"/> Na vzhodu ljudje usmiljenje vidijo kot dež, tako da je dostikrat videti Mohameda kot deževni oblak, ki deli blagoslove, plove od kraja do kraja, oživlja mrtva srca in prav tako kot dež oživlja navidez mrtvo zemljo (glej, na primer, Sindi pesem Šah ʿ Abd al-Latif).<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Mavlid|Mohamedov rojstni dan]] je eden večjih praznikov po muslimanskem svetu, izjema je [[Vahabizem|vahabitska]] Saudova Arabija, kjer se teh javnih proslav ne podpira.<ref name="Nasr-Muhamad">[[Seyyed Hossein Nasr]], Encyclopædia Britannica, ''Muhamad'', p.13</ref> Kadar muslimani izrečejo ali zapišejo Mohamedovo ime, običajno dodajo »Bodi mir z njim« (Arabsko: »salAlahu `alajhi va salam«).<ref name="Ann Goldman 2006 p.212"/> V priložnostnem pisanju se to včasih skrajša v PBUH ali SAW; v tiskanem gradivu se običajno uporabi majhna kaligrafska sličica namesto izpisa celotnega stavka. ==== Upodobitve v islamu ==== [[Slika:Muhammad destroying idols - L'Histoire Merveilleuse en Vers de Mahomet BNF.jpg|thumb|left|250px|Mohamedov prihod v Meko in uničevanje malikov. Mohamed je v tem rokopisu prikazan kot plamen. Iz Bazilovega ''Hamla-i Hajdari'', [[Kašmir (pokrajina)|Kašmir]], 1808.]] V skladu s prepovedjo v Hadit (ustvarjati podobe čutečih bitij), ki se še posebej strogo spoštuje, ko gre za Boga in preroka Mohameda, se islamska verska umetnost osredotoča na besedo.<ref name="Plas1987"/><ref name="Esposito2011">{{navedi knjigo|author=John L. Esposito|title=What everyone needs to know about Islam|url=http://books.google.com/books?id=2wSVQI3Ya2EC&pg=PA14|year=2011|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-979413-3|pages=14–15|edition=2}}</ref> Muslimani se na splošno izogibajo upodabljanju Mohameda, mošeje so okrašene z lepopisjem in citati iz Korana ter geometrijskimi predlogami, ne pa s slikami ali kipi.<ref name="Plas1987">{{navedi knjigo|editor=Dirk van der Plas|author=Kees Wagtendonk|title=Effigies dei: essays on the history of religions|chapter=Images in Islam|url=http://books.google.com/books?id=ops3AAAAIAAJ&pg=PA120|accessdate=1 December 2011|year=1987|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-08655-5|pages=119–124}}</ref><ref name="Peters2010">{{navedi knjigo|author=F. E. Peters|title=Jesus and Muhamad: Parallel Tracks, Parallel Lives|url=http://books.google.com/books?id=olEi-1LZYYQC&pg=PA159|accessdate=1 December 2011|date=10 November 2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-974746-7|pages=159–161}}</ref> Dandanes se prepoved upodabljanja Mohameda – katere namen je bil preprečiti čaščenje Mohameda namesto Boga – veliko bolj strogo uveljavlja v sunitskem islamu (85–90 % muslimanov) kot pri šiitih (10–15 %).<ref name="Safi20102010">{{navedi knjigo|last=Safi2010|first=|title=2 November 2010|url=http://books.google.com/books?id=s63i21E9dr8C|accessdate=29 December 2011|date=2 November 2010|publisher=HarperCollins|isbn=978-0-06-123135-3|page=32}}</ref> V preteklosti so tako suniti kot tudi šiiti ustvarjali slike Mohameda, <ref name="Omid"/> vendar so islamske slike Mohameda redkost.<ref name="Plas1987"/> Doslej so se večinoma omejevale na zasebni in elitni medij miniature; od 1500 dalje večina slik kaže Mohameda s pokritim obrazom ali pa kot plamen.<ref name="Peters2010"/><ref name="Bakker2009"/> Najstarejše še obstoječe slike izvirajo iz 13. stoletja, gre za anatolske seldžuške in Ihmanidske perzijske miniature, tipično v okviru literarnih žanrov, ki opisujejo življenje in dela Mohameda.<ref name="Bakker2009"/><ref name="Gruber2009">{{navedi knjigo|author=Christiane Gruber|chapter=Between Logos (Kalima) and Light (Nur): Representations of the Muslim Prophet Muhamad in Islamic Painting|editor=Gulru Necipoglu|title=Muqarnas|url=http://umich.academia.edu/ChristianeGruber/Papers/443477/_Between_Logos_Kalima_and_Light_Nur_Representations_of_the_Prophet_Muhamad_in_Islamic_Painting_|volume=26|year=2009|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-17589-1|pages=234–235}}</ref> Med Ilhanidskim obdobjem, ko so mongolski vladarji Perzije prestopili v islam, so sunitske in šiitske skupine v boju za prevlado uporabljale vidne pripomočke, med drugim Mohamedove podobe, da bi s tem podprle svojo razlago ključnih dogodkov islama.<ref name="Elverskog2010"/> Šlo je za budistično izročilo predstavitvene sakralne umetnosti, ki je obstajala že pred spreobrnitvijo mongolske elite; ta inovacija je bila brez primere v islamskem svetu, spremljal pa jo je »širši premik v islamski umetniški kulturi, proč od abstrakcije in v smeri upodobitev«, ne samo v knjigah, temveč tudi »v mošejah, na tapiserijah, svili, keramiki, steklu in kovinarstvu.«<ref>{{navedi knjigo|author=Johan Elverskog|title=Buddhism and Islam on the Silk Road|url=http://books.google.com/books?id=N7_4Gr9Q438C&pg=PA164|year=2010|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-0-8122-4237-9|pages=164–169}}</ref> V perzijskih deželah je bila ta tradicija realistične upodobitve prisotna v času [[Timuridi|Timuidov]], do 16. stoletja, ko so oblast prevzeli [[Safavidi]].<ref name="Elverskog2010"/> Pod Safavidi je šiitski islam postal državna vera in umetniški slog se je začel odmikati od dotlej za Ilhanidsko in Timuridsko obdobje običajnega sloga; obraz preroka je prekrival s tančico da bi prikril Mohamedove značilnosti in hkrati prikazal njegovo svetleče se bistvo.<ref name="Gruber2011">{{navedi knjigo|chapter=When Nubuvvat encounters Valayat: Safavid painting of the "Prophet" Mohammad's Mi'radž, c. 1500–50|author=Christiane Gruber|editor=Pedram Khosronejad|title=The Art and Material Culture of Iranian Shi'ism: Iconography and Religious Devotion in Shi'i Islam|url=http://www.academia.edu/1176067/When_Nubuvvat_Encounters_Valayat_Safavid_Paintings_of_the_Prophet_Muhamads_Miraj_ca._1500-50|year=2011|publisher=I. B. Tauris|isbn=978-1-84885-168-9|pages=46–47|access-date=2014-09-29|archive-date=2023-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230209055456/https://www.academia.edu/1176067/When_Nubuvvat_Encounters_Valayat_Safavid_Paintings_of_the_Prophet_Muhamads_Miraj_ca._1500-50|url-status=dead}}</ref> Sočasno so nekatere razkrite slike iz prejšnjih obdobij uničili.<ref name="Elverskog2010">{{navedi knjigo|author=Johan Elverskog|title=Buddhism and Islam on the Silk Road|url=http://books.google.com/books?id=N7_4Gr9Q438C&pg=PA167|year=2010|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-0-8122-4237-9|page=167}}</ref><ref name="EdwardsBhaumik2008">{{navedi knjigo|author1=Elizabeth Edwards|author2=Kaushik Bhaumik|title=Visual sense: a cultural reader|url=http://books.google.com/books?id=bhxPW9B8s1oC&pg=PA344|year=2008|publisher=Berg|isbn=978-1-84520-741-0|page=344}}</ref><ref name="Ruggles2011">{{navedi knjigo|author=D. Fairchild Ruggles|title=Islamic Art and Visual Culture: An Anthology of Sources|url=http://books.google.com/books?id=Te5QRi35W5EC&pg=PA56|year=2011|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-1-4051-5401-7|page=56}}</ref> Kasnejše slike izvirajo iz osmanske Turčije in od drugod, vendar mošej niso nikoli krasili s podobami Mohameda.<ref name="Omid">{{navedi novice|last=Safi|first=Omid|authorlink=Omid Safi|date=5 May 2011|url=http://newsweek.washingtonpost.com/onfaith/guestvoices/2010/05/why_islam_does_not_ban_images_of_the_prophet.html|title=Why Islam does (not) ban images of the Prophet|work=[[Washington Post]]|accessdate=27 December 2011|archive-date=2012-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20120202195337/http://newsweek.washingtonpost.com/onfaith/guestvoices/2010/05/why_islam_does_not_ban_images_of_the_prophet.html|url-status=dead}}</ref> S slikami okrašeni spisi nočnega potovanja (''Mi'radž'') so bili še posebej priljubljeni od Ilkhanidskih časov dalje skozi vso Safavidsko dobo.<ref name="GruberColby2010"/> V 19. stoletju je [[Iran]] doživel razcvet tiskanih in ilustriranih ''Mi'radž'' knjig, bolje rečeno grafičnih romanov, z zastrtim obrazom Mohameda, katerih cilj so bili zlasti nepismeni in otroci. Razmnoževali so jih [[litografija|litografsko]], tako da je v bistvu šlo za 'tiskane rokopise'.<ref name="GruberColby2010">{{navedi knjigo|editor=Christiane J. Gruber and Frederick Stephen Colby|title=The Prophet's ascension: cross-cultural encounters with the Islamic mi'rāj tales|chapter=Persian illustrated lithographed books on the miʻrāj: improving children's Shi'i beliefs in the Qajar period|url=http://books.google.com/books?id=sjLHirJmvPUC&pg=PA252|year=2010|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-35361-0|pages=252–254|author=Ali Boozari}}</ref> Danes je v nekaterih muslimanskih državah, zlasti v Turčiji in Iranu, na voljo več milijonov zgodovinskih reprodukcij in sodobnih slik, na plakatih, v obliki razglednic in celo namiznih knjig, vendar so v večini ostalih delov islamskega sveta neznane; če musliman od drugje naleti nanje, ga lahko močno osupnejo in prizadenejo.<ref name="Omid"/><ref name="Bakker2009">{{navedi knjigo|author=Freek L. Bakker|title=The challenge of the silver screen: an analysis of the cinematic portraits of Jesus, Rama, Buddha and Muhamad|url=http://books.google.com/books?id=4KNSp-uEO18C&pg=PA207|accessdate=1 December 2011|date=15 September 2009|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-16861-9|pages=207–209}}</ref> === Nemuslimanski pogledi === Nemuslimanska stališča glede Mohameda kažejo širok spekter odzivov in prepričanj, veliko med njimi se jih je s časom spremenilo.<ref>Stillman, Norman (1979).</ref><ref name="Oussani">[[s:Catholic Encyclopedia (1913)/Mohammed and Mohammedanism|"Mohammed and Mohammedanism"]], [[Catholic Encyclopedia]], 1913</ref> ==== Pretekla stališča Zahoda ==== [[Slika:Gagarin PropovedMagometGRM.jpg|thumb|right|200px|Slika iz 19. stoletja, ki kaže ''Mohameda pri pridigi'' (1840–1850) - naslikal ruski umetnik [[Grigorij Gagarin]]]] Najstarejše dokumentirano znanje kristjanov o Mohamedu izhaja iz [[Bizanc|bizantinskih]] virov. Po njih je sklepati, da so tako Judje kot kristjani v Mohamedu videli »[[lažni prerok|lažnega preroka]]«.<ref>Walter Emil Kaegi, Jr., "Initial Byzantine Reactions to the Arab Conquest", ''Church History'', Vol. 38, No. 2 (Jun. 1969), p. 139-149, p. 139-142, quoting from ''Doctrina Jacobi nuper baptizati'' 86–87</ref> Naslednji grški vir o Mohamedu je pisatelj iz 9. stoletja, [[Teofanes Spovednik|Teofanes]]. Najzgodnejši sirski vir je pisatelj iz 7. stoletja, Yōḥannān bar Penkāyē.<ref>Philip K. Hitti, ''History of the Arabs'', 10th edition (1970), p.112.</ref> Kot pravi [[Hossein Nasr|Hosein Nasr]], najzgodnejša evropska literatura Mohameda pogosto kaže v slabi luči. Nekaj učenih [[Srednji vek|srednjeveških]] krogov v Evropi — predvsem učenjaki, ki so obvladali [[latinščina|latinščino]] — je imelo dostop do dokaj obsežnega biografskega gradiva o Mohamedu. Presejani skozi krščansko sito so ti podatki kazali Mohameda kot osebo, ki je zapeljala Saracene in si jih na podlagi verske pretveze podjarmila.<ref name="EoI-Muhamad"/> Priljubljena evropska literatura iz tega časa je upodabljala Mohameda kot človeka, ki ga muslimani častijo kot svojega idola ali malika.<ref name="EoI-Muhamad"/> Kasnejša izročila v Mohamedu vidijo razkolnika: [[Brunetto Latini]] ga v 13. stoletju v svojih »Li livres dou tresor« prikazuje kot nekdanjega meniha in kardinala,<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Dante Alighieri|Dante]] pa ga v »[[Božanska komedija|Božanski komediji]]« (Pekel, Napev 28, spesnjen v začetku 1300. let) skupaj z Alijem postavlja v pekel »med sejalce razdora in razkolnike, ki jim hudiči znova in znova mesarijo hrbte«.<ref name="EoI-Muhamad"/> Kulturni kritik in avtor [[Edward Said]] v knjigi »Orientalizem« o Dantejevi podobi Mohameda piše: <blockquote> Empirični podatki o Orientu ... štejejo zelo malo; ... Kar ... je Dante skušal v »[[Pekel (Dante)|Peklu]]«, je ... Orient označiti kot nekaj tujega in shematsko vključiti v gledališki oder, katerega gledalci, odgovorne osebe in igralci so ... samo za Evropo. . Od tod kolebanje med ljudem domačim in tujim: Mohamed je vedno slepar (nič novega, saj se pretvarja, da je kot Jezus) in vselej orientalski (tujec, kajti četudi je v nekaterih pogledih »kot« Jezus, mu navsezadnje vseeno ni podoben).<ref>{{navedi knjigo |author=Said, Edward W |title=Orientalism |publisher=Penguin |year=2003 |isbn=9780141187426 |url=http://books.google.com/?id=zvJ3YwOkZAYC&printsec=frontcover&dq=orientalism&cd=3#v=onepage&q |page=68}}</ref></blockquote> [[Ibn Warraq|Ibn ]]Varak meni, da je Saidova ocena Dantejevega dela zgrešena: »Said ni videti kaj posebno skrben bralec Danteja in njegove umetnine, ''Božanske komedije''«. Prvi argument: Said se ne zaveda alegorične vsebine »Božanske komedije«; drugi argument: Said zanemarja zgodovinski kontekst Dantejevega dela (t. j. Dante in nekateri njegovi sodobniki so verjeli, da je Mohamed krščanski odpadnik, ki je nameraval vreči papeža s prestola, kar bi pomenilo, da je krivoverec); tretji argument: Said napačno razlaga Dantejevo uvrstitev treh pomembnih muslimanov ([[Avicena|Avicene]], [[Averoes]]a in [[Saladin]]a) v zunanjem krogu pekla: »Ti slavni muslimani imajo svoje mesto tam prav zaradi Dantejevega spoštovanja za vse, kar je najboljšega v ne-krščanskem svetu; ker — neizogibno po krščanskem nauku — niso deležni odrešenja, ga žalosti in mori.«<ref>{{navedi knjigo|last=Warraq|first=Ibn|title=Defending the West: A Critique of Edward Said's Orientalism|url=http://books.google.com/books?id=M8o6UZ37ppUC&pg=PA27|year=2007|publisher=Prometheus|location=New York|isbn=9781615920204|page=27}}</ref> Tudi po [[reformacija|reformaciji]] so na Mohameda gledali na podoben način.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name = "Lewis 2002 45">Lewis (2002)</ref> [[Guillaume Postel]] se je med prvimi postavil na bolj pozitivno stališče do njega.<ref name="EoI-Muhamad"/> Boulainvilliers opisuje Mohameda kot nadarjenega političnega voditelja in pravičnega zakonodajalca.<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] je pohvalil Mohameda, ker »se ni odvrnil od naravne vere«.<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Thomas Carlyle]] v svoji knjigi ''O herojih, o njih čaščenju in herojstvu skozi zgodovino'' (1840) opisuje Mohameda kot »tiho veliko dušo, [...] enega tistih, ki so lahko samo resni«.<ref>{{navedi knjigo|first=Thomas|last=Carlyle|year=1841|title=On heroes, hero worship and the heroic in history|url=https://archive.org/details/onheroesherowor08carlgoog|page=[https://archive.org/details/onheroesherowor08carlgoog/page/n94 87]|publisher=James Fraser|place=London}}</ref> Kot pravita [[William Montgomery Watt]] in Richard Bell, sodobni pisatelji na splošno zavračajo idejo, da je Mohamed namerno zavajal svoje privržence, temveč zatrjujejo, da je bil Mohamed »popolnoma iskren in delal v popolni dobri veri«.<ref>Watt, Bell (1995) p. 18</ref> To, da je bil Mohamed pripravljen prenašati stisko za svoje cilje tudi ob tem, kadar ni bilo razumnega razloga za upanje, kaže na njegovo iskrenost.<ref>Watt (1974), p. 232</ref> Watt pravi, da iskrenost še ne pomeni neposredno pravilnosti: z modernim pojmovanjem bi se na Mohamedovo božje razodetje lahko gledalo kot na dogajanje v njegovi podzavesti.<ref>Watt (1974), p. 17</ref> Watt in [[Bernard Lewis]] menita, da je nemogoče razumeti razvoj islama, če se na Mohameda gleda kot samo-povzdigujočega prevaranta.<ref>Watt, ''The Cambridge history of Islam'', p. 37</ref><ref>Lewis (1993), p. 45.</ref> [[Alford T. Welch]] meni, da je bil Mohamed lahko tako vpliven in uspešen samo zaradi trdnega prepričanja v svoj poklic.<ref name = "EoI-Muhamad" /> ==== Stališča drugih ver ==== * [[vera Bahá'í|Baháji]] častijo Mohameda kot enega od številnih prerokov, ali »manifestacij Boga«, vendar verujejo, da so njegov nauk nadomestili nauki [[Bahá'u'lláh]]a, ustanovitelja Bahai vere.<ref>{{navedi knjigo |last = Smith |first = P. |year = 1999 |title = A Concise Encyclopedia of the Bahá'í Faith |url = https://archive.org/details/conciseencyclope0000smit_v0u6 |publisher = Oneworld Publications |location = Oxford, UK |isbn = 1-85168-184-1 |page = [https://archive.org/details/conciseencyclope0000smit_v0u6/page/251 251] }}</ref> * [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]] ne vidi v Mohamedu preroka in zanjo Koran ni sveta knjiga. Spoštuje pa Mohameda kot nekoga, ki je učil moralne resnice, ki lahko razsvetlijo narode in ljudem dvigajo raven razumevanja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.lds.org/ensign/2000/08/a-latter-day-saint-perspective-on-muhammad |title=A Latter-day Saint Perspective on Muhamad |accessdate=28 December 2013 |author=James A. Toronto |date=August 2000 |publisher=Ensign}}</ref> === Kritika === Mohameda se je kritiziralo že od sedmega stoletja dalje. Napadali so ga njegovi nemuslimanski arabski sodobniki, ker je pridigal [[monoteizem]], tudi zaradi njegovega mnogoženstva, posedovanja sužnjev in vojaških pohodov po Bližnjem vzhodu. == Opombe == {{sklici|3|group="n"}} == Sklici == {{sklici|<!--too narrow: 20em-->3}} == Bibliografija == {{refbegin|30em}} * Korán : prevod iz arabskega izvirnika ; prevod, spremna beseda in opombe [[Mohsen Alhady]] in Margit P. Alhady ; predgovor Enes Karić; Ljubljana : Beletrina, 2014{{COBISS|ID=274249216}} * {{cite journal|journal = Signs|author = Ahmed, Leila|title = Women and the Advent of Islam|url = https://archive.org/details/sim_signs_summer-1986_11_4/page/665|volume = 11|date = Summer 1986|pages = 665–91|doi = 10.1086/494271|issue = 4}} * {{navedi knjigo | author = Ali, Muhamad Mohar| authorlink= | year = 1997 | title = The Biography of the Prophet and the Orientalists | publisher = King Fahd Complex for the Printing of the Holy Qur'an | isbn = 9960-770-68-0 |url = http://www.islamhouse.com/p/51772}} * {{navedi knjigo | last=Armstrong| first= Karen| authorlink = | year = 1992 | title = ''Muhamad: A Biography of the Prophet'' | publisher = Harpercollins | isbn = 0-06-250886-5 |url =https://archive.org/details/muhammadbiograph00kare}} * {{navedi knjigo | last=Awde | first=Nicholas| title= ''Women in Islam: An Anthology from the Quran and Hadit''| publisher=Routledge | year=2000 | isbn=0-7007-1012-4}} * {{navedi knjigo | last=Ballard | first=Harold Wayne |author2=Donald N. Penny|author3=W. Glenn Jonas | title= A Journey of Faith: An Introduction to Christianity | url=https://archive.org/details/journeyoffaithin0000unse | publisher=Mercer University Press | year=2002 | isbn=0-86554-746-7}} * {{navedi knjigo | last=Barlas | first=Asma |authorlink= | title= Believing Women in Islam | url=https://archive.org/details/believingwomenin0000barl | publisher=University of Texas Press | year=2002 | isbn=0-292-70904-8}} * {{navedi knjigo | last=Bogle | first=Emory C. | authorlink= | title= Islam: Origin and Belief | publisher=Texas University Press | year=1998 | isbn=0-292-70862-9}} * {{navedi knjigo | last=Brown | first=Daniel | title=A New Introduction to Islam | publisher=Blackwell Publishing Professional | year=2003 | isbn=978-0-631-21604-9}} * {{navedi knjigo | last=Bullough | first=Vern L | authorlink=| author2=Brenda Shelton|author3=Sarah Slavin | title=The Subordinated Sex: A History of Attitudes Toward Women | publisher=University of Georgia Press | year=1998 | isbn=978-0-8203-2369-5}} * {{navedi knjigo | last=Cohen | first=Mark R. | authorlink=| title=Under Crescent and Cross | publisher=Princeton University Press | edition=Reissue | year=1995 | isbn=978-0-691-01082-3}} * {{navedi knjigo | last = Dakake | first = Maria Massi | title =The Charismatic Community: Shi'ite Identity in Early Islam | publisher = SUNY Press | year = 2008 | isbn = 0-7914-7033-4}} * {{navedi knjigo | last=Donner | first = Fred | authorlink=|title=Narratives of Islamic Origins: The Beginnings of Islamic Historical Writing | url=https://archive.org/details/narrativesofisla0000donn | publisher=Darwin Press | year = 1998 | isbn=0-87850-127-4}} * {{navedi knjigo | last=Ernst | first=Carl | authorlink=| year = 2004 | title = Following Muhamad: Rethinking Islam in the Contemporary World | url=https://archive.org/details/followingmuhamma0005erns | publisher = University of North Carolina Press | isbn = 0-8078-5577-4}} * {{navedi knjigo | last=Esposito | first=John | authorlink=| year=1998 | title=Islam: The Straight Path | url=https://archive.org/details/islamstraightpat0000espo | publisher=Oxford University Press | isbn=0-19-511233-4}} * {{navedi knjigo | last=Esposito | first=John | year=1999 | title=The Islamic Threat: Myth Or Reality? | url=https://archive.org/details/islamicthreatmyt00espo | publisher=Oxford University Press | isbn=0-19-513076-6}} * {{navedi knjigo | last=Esposito | first=John | year=2002 | title=What Everyone Needs to Know About Islam | url=https://archive.org/details/whateveryoneneed0000espo | publisher=Oxford University Press | isbn=0-19-515713-3}} * {{navedi knjigo | last=Farah | first=Caesar | authorlink=| title=Islam: Beliefs and Observances | url=https://archive.org/details/islambeliefsobse0000fara | publisher=Barron's Educational Series | year=1994 | edition=5. | isbn=978-0-8120-1853-0}} * {{navedi knjigo | last=Glubb | first=John Bagot | authorlink=| title=The Life and Times of Muhamad | publisher=Hodder & Stoughton | year=1970 | isbn=0-8154-1176-6}} * {{navedi knjigo | last=Goldman | first=Elizabeth | authorlink=| title=Believers: spiritual leaders of the world | url=https://archive.org/details/believersspiritu00gold | publisher=Oxford University Press | year=1995 | isbn=0-19-508240-0}} * {{navedi knjigo | last=Goldman| first=Ann |author2=Richard Hain|author3=Stephen Liben | title= Oxford Textbook of Palliative Care for Children| url=https://archive.org/details/oxfordtextbookof0000unse_g7j0| publisher=Oxford University Press | year=2006 | isbn=0-19-852653-9}} * {{navedi knjigo | last=Haaren| first=John Henry |author2=Addison B. Poland| title=Famous Men of the Middle Ages| url=https://archive.org/details/famousmenmiddle00haargoog| publisher=University Publishing Company | year=1904 | isbn=1-882514-05-X}} * Al-Hibri, Azizah Y. (2003). "An Islamic Perspective on Domestic Violence". ''27 Fordham International Law Journal'' 195. * {{navedi knjigo | last=Holt | first=P. M. | authorlink=| author2=Ann K. S. Lambton|author3=Bernard Lewis| author3link=| title=The Cambridge History of Islam | year=1977 | publisher=Cambridge University Press | isbn=978-0-521-29135-4}} * {{navedi knjigo | last=Hourani | first=Albert | authorlink=| author2=Ruthven, Malise| author2link=| title=A History of the Arab Peoples | url=https://archive.org/details/historyofarabpeo0122hour_06BYS | year=2003 | publisher=Belknap Press; Revised edition | isbn=978-0-674-01017-8}} * {{navedi knjigo | last=ibn Isa |first=Muhamad (Imam Tirmidhi) | authorlink=| title=Syama'il Muhamadiyah: KeanggunanMu Ya Rasulullah | year=2011 | publisher=PTS Islamika Sdn. Bhd. | location=Malaysia | isbn=978-967-3-66064-3 | page=388 | language=ar, ms | type=Hardcover}} * {{navedi knjigo | last=Išak | first=Ibn | authorlink=| author2=Alfred Guillaume| title=The Life of Muhamad: A Translation of Ibn Išak's Sirat Rasul Allah | url=https://archive.org/details/lifeofmuhammadtr0000ibnh | publisher=Oxford University Press | year=2002 | isbn=978-0-19-636033-1}} * {{navedi knjigo | last=Jacobs | first=Louis| authorlink=|title=The Jewish Religion: A Companion | url=https://archive.org/details/jewishreligionco0000jaco | publisher=Oxford University Press | year=1995 | isbn=0-19-826463-1}} * {{navedi knjigo | last=Kelsay | first=John| authorlink=|title=Islam and War: A Study in Comparative Ethics | url=https://archive.org/details/islamwarstudyinc0000kels | publisher=Westminster John Knox Press | year=1993 | isbn=0-664-25302-4}} * {{navedi knjigo | last=Khan | first=Majid Ali | authorlink= | title=Muhamad The Final Messenger | publisher=Islamic Book Service, New Delhi, 110002 (India) | year=1998 | isbn=81-85738-25-4}} * {{navedi knjigo | last=Kochler | first=Hans | authorlink=| title=Concept of Monotheism in Islam & Christianity | url=https://archive.org/details/conceptofmonothe0000unse | publisher=I.P.O. | year=1982 | isbn=3-7003-0339-4}} * {{navedi knjigo | last = Lapidus| first = Ira | title = A History of Islamic Societies | url = https://archive.org/details/historyofislamic0000lapi_t2d2| publisher = Cambridge University Press | year = 2002 | edition=2. | isbn = 978-0-521-77933-3}} * {{navedi knjigo | last=Larsson| first=Göran | title= Ibn Garcia's Shu'Ubiyya Letter: Ethnic and Theological Tensions in Medieval Al-Andalus| publisher=Brill Academic Publishers | year=2003 | isbn=90-04-12740-2}} * {{navedi knjigo | last=Lewis | first=Bernard | authorlink=| year=1993| title=The Arabs in History | url=https://archive.org/details/arabsinhistory0000bern | publisher=Oxford University Press | isbn=0-19-280310-7}} * {{navedi knjigo | last=Lewis | first=Bernard | authorlink=| title=Race and Slavery in the Middle East: An Historical Enquiry | url=https://archive.org/details/raceslaveryinmid0000lewi | publisher=Oxford University Press | year=1992 | isbn=978-0-19-505326-5}} * {{navedi novice | last=Lewis | first=Bernard | title=Islamic Revolution |date=21 January 1998 | publisher=The New York Review of Books | url=http://www.nybooks.com/articles/archives/1988/jan/21/islamic-revolution/}} * {{navedi knjigo | last=Lings | first=Martin | authorlink=| title=Muhamad: His Life Based on the Earliest Sources | publisher=Islamic Texts Society.| year=1983 | isbn=978-0-946621-33-0}} US edn. by Inner Traditions International, Ltd. * {{navedi knjigo | last = Madelung | first = Wilferd | authorlink = | title = The Succession to Muhamad: A Study of the Early Caliphate | url = https://archive.org/details/successiontomuam0000made | publisher = Cambridge University Press | year = 1997 | isbn = 0-521-64696-0}} * {{navedi knjigo | last=Momen| first=Moojan | authorlink=| title=An Introduction to Shi'i Islam: The History and Doctrines of Twelver Shiʻism | url=https://archive.org/details/introductiontosh0000unse_d5k7| publisher=Yale University Press| year=1985 | isbn=0-300-03531-4}} * {{navedi knjigo | last=Neusner| first=Jacob | title=God's Rule: The Politics of World Religions | url=https://archive.org/details/godsrulepolitics0000unse| publisher=Georgetown University Press| year=2003 | isbn=0-87840-910-6}} * {{navedi knjigo | last=Nigosian | first=S. A. | authorlink= | title= Islam:Its History, Teaching, and Practices | url=https://archive.org/details/islamitshistoryt0000nigo_j9b3 | publisher=Indiana University Press | year=2004 | isbn=0-253-21627-3}} * {{navedi knjigo | last=Ordoni | first=Abu Muhamad |author2=Muhamad Kazim Qazwini | title=Fatima the Gracious |publisher=Ansariyan Publications |year=1992| asin=B000BWQ7N6}} * {{navedi knjigo | last=Peters | first=Francis Edward | authorlink=| year=2003 | title=Islam: A Guide for Jews and Christians| url=https://archive.org/details/islamguideforjew00fepe | publisher=Princeton University Press | isbn=0-691-11553-2}} * {{navedi knjigo | last=Peters | first=Francis Edward | year=2003b | title=The Monotheists: Jews, Christians, and Muslims in Conflict and Competition| url=https://archive.org/details/monotheistsjewsc00pete_0 | publisher=Princeton University Press | id=ASIN: B0012385Z6 | isbn=0-691-11461-7}} * {{navedi knjigo | last=Peters | first=Francis Edward | authorlink=| year=1994 | title=Muhamad and the Origins of Islam| url=https://archive.org/details/muhammadoriginso0000pete | publisher=SUNY Press | isbn=0-7914-1876-6}} * {{cite journal|journal = International Journal of Middle East Studies|author = Peters, F. E.|title = The Quest of the Historical Muhamad|url = https://archive.org/details/sim_international-journal-of-middle-east-studies_1991-08_23_3/page/291|volume = 23|number = |year = 1991|pages = 291–315|doi =10.1017/S0020743800056312|issue = 3 }} * {{navedi knjigo | last=Peterson | first=Daniel | authorlink= | year=2007 | title=Muhamad, Prophet of God| url=https://archive.org/details/muhammadpropheto0000pete | publisher=Wm. B. Eerdmans Publishing Company | isbn=0-8028-0754-2}} * {{navedi knjigo | last=Rahman | first=Fazlur | authorlink= | year=1979 | title= Islam | url=https://archive.org/details/isbn_9780226702810 | publisher= University of Chicago Press | isbn=0-226-70281-2}} * {{navedi knjigo | last=Ramadan | first=Tariq | authorlink=| year=2007 | title= In the Footsteps of the Prophet: Lessons from the Life of Muhamad | url=https://archive.org/details/infootstepsofpro00rama | publisher=Oxford University Press | isbn=0-19-530880-8}} * {{navedi knjigo | last = Razwi | first = Ali Asgher | title =A Restatement of the History of Islam and Muslims | url = https://archive.org/details/restatementofhis0000razw | publisher = World Federation of K S I Muslim Communities Islamic Centre | year = 1997 | isbn = 0-9509879-1-3}} * {{navedi knjigo | last=Reeves | first=Minou | authorlink= | title=Muhamad in Europe: A Thousand Years of Western Myth-Making | url=https://archive.org/details/muhammadineurope0000mino | year=2003 | publisher=NYU Press | isbn=978-0-8147-7564-6}} * {{navedi knjigo | last=Robinson | first=David | title=Muslim Societies in African History | url=https://archive.org/details/muslimsocietiesi0000robi | publisher=Cambridge University Press | year=2004 | isbn=0-521-82627-6}} * {{navedi knjigo | author=Maxime Rodinson | title=Muhamad: Prophet of Islam | publisher=Tauris Parke Paperbacks | year=2002 | isbn=1-86064-827-4}} * {{navedi knjigo | last=Rue | first=Loyal | authorlink=| title=Religion Is Not about God: How Spiritual Traditions Nurture Our Biological | url=https://archive.org/details/religionisnotabo0000ruel | publisher=Rutgers | year=2005 | isbn=0-8135-3955-2}} * {{navedi knjigo | last=Serin | first=Muhittin | title= Hattat Aziz Efendi | publisher=Istanbul | year=1998 | isbn=975-7663-03-4| oclc=51718704}} * {{navedi knjigo | last=Sikand |first=Yoginder |title=Muslims in India since 1947: Islamic perspectives on inter-faith relations | url=https://archive.org/details/muslimsinindiasi0000sika |publisher=RoutledgeCurzon |location=London |year=2004 |isbn=0-415-31486-0}} * {{navedi knjigo | last = Tabatabae | first = Sayyid Mohammad Hosayn | authorlink = | title = Tafsir al-Mizan | publisher = WOFIS| isbn =964-6521-14-2}} * {{navedi knjigo | last=Teed | first=Peter | title= A Dictionary of Twentieth Century History | url=https://archive.org/details/dictionaryoftwen00teed | publisher=Oxford University Press | year=1992 | isbn=0-19-211676-2}} * {{navedi knjigo | last=Turner | first=Colin | title= Islam: The Basics | url=https://archive.org/details/islambasics0000turn | publisher=Routledge | year=2005 | isbn=0-415-34106-X}} * {{navedi knjigo | last=Watt | first=W. Montgomery | authorlink= | title=Muhamad: Prophet and Statesman | url=https://archive.org/details/muhammadprophets0000watt | publisher=Oxford University Press | year=1961 | isbn=0-19-881078-4}} (New edition 1974) * {{navedi knjigo | last=Watt | first=W. Montgomery | title=Muhamad at Medina| url=https://archive.org/details/muhammadatmedina029655mbp | publisher=Oxford University Press | year=1956 | isbn=0-19-577307-1}} * {{navedi knjigo | last=Watt | first=W. Montgomery| title=Muhamad at Mecca | url=https://archive.org/details/muhammadatmecca0000watt | publisher=Oxford University Press | year=1953 | id=ASIN: B000IUA52A | isbn=0-19-577277-6}} * {{cite journal |last1 = Weil |first1 = Gustav |authorlink1= |last2 = Sanders |first2 = Frank K. |last3 = Dunning |first3 = Harry W. | year = 1895 |title = An Introduction to the Quran |url = https://archive.org/details/sim_biblical-world_1895-03_5_3/page/181 |journal = The Biblical World |publisher = The University of Chicago Press |volume = 5 |issue = 3 |pages = 181–191 |jstor = 3135387 |doi = 10.1086/471621}} * {{navedi knjigo |editor1-first=Jonathan E. |editor1-last=Brockopp |title=The Cambridge Companion to Muhamad |url=http://www.cambridge.org/us/academic/subjects/history/middle-east-history/cambridge-companion-muhammad |series=Cambridge Companions to Religion |year=2010 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-71372-6}} * {{cite journal |last1 = Weil |first1 = Gustav |authorlink1= |year = 1895 |title = An Introduction to the Quran II |url = https://archive.org/details/sim_biblical-world_1895-04_5_4/page/273 |journal = The Biblical World |publisher = The University of Chicago Press |volume = 5 |issue = 4 |pages = 273–286 | jstor = 3135160 |doi = 10.1086/471639}} {{refend}} === Enciklopedije === {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo | editor=William H. McNeill|editor2=Jerry H. Bentley|editor3=David Christian | title=Berkshire title of World History | url=https://archive.org/details/berkshireencyclo0004unse_k2y1| publisher=Berkshire Publishing Group | year=2005 | isbn=978-0-9743091-0-1}} * {{navedi knjigo | editor=Richard C. Martin|editor2=Said Amir Arjomand|editor3=Marcia Hermansen|editor4=Abdulkader Tayob|editor5=Rochelle Davis|editor6=John Obert Voll | title=title of Islam & the Muslim World | publisher=MacMillan Reference Books | year=2003 | isbn=978-0-02-865603-8}} * {{navedi knjigo | editor=P. J. Bearman|editor2=Th. Bianquis|editor3=Clifford Edmund Bosworth|editor4=E. van Donzel|editor5=Wolfhart Heinrichs | title=Encyclopaedia of Islam Online | publisher=Brill Academic Publishers | issn=1573-3912}} * {{navedi knjigo | editor=Lindsay Jones | title=title of Religion | publisher=MacMillan Reference Books | edition=2. | year=2005 | isbn=978-0-02-865733-2}} * {{navedi knjigo | editor=Jane Dammen McAuliffe | title=title of the Qur'an | publisher=Brill Academic Publishers | year=2005 | isbn=978-90-04-12356-4}} * {{navedi knjigo | title=title of World History | url=https://archive.org/details/isbn_9780198602231 | publisher=Oxford University Press | year=1998 | isbn=0-19-860223-5}} * {{navedi knjigo | title=The New Encyclopædia Britannica | publisher=Encyclopædia Britannica, Incorporated | edition=Rev | year=2005 | isbn=978-1-59339-236-9}} {{refend}} == Nadaljnje branje == {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo | last=Andrae |first=Tor | title=Mohammed: The Man and His Faith | url=https://archive.org/details/mohammedmanhisfa0000andr_k5k0 | publisher=Dover | year=2000 | isbn=0-486-41136-2}} * {{navedi knjigo | editor-last=Berg |editor-first=Herbert | title=Method and Theory in the Study of Islamic Origins | publisher=E. J. Brill | year=2003 | isbn=90-04-12602-3}} * {{navedi knjigo | last=Cook |first=Michael | title=Muhamad | url=https://archive.org/details/muhammad0000cook_h0b4 | publisher=Oxford University Press | year=1983 | isbn=0-19-287605-8}} * {{navedi knjigo | last=Hamidullah |first=Muhamad | title=The Life and Work of the Prophet of Islam | publisher=(s.n.)(Islamabad: Islamic Research Institute) | year=1998 | isbn=969-8413-00-6}} * {{navedi knjigo |last=Motzki |first=Harald | title=The Biography of Muhamad: The Issue of the Sources (Islamic History and Civilization: Studies and Texts, Vol. 32) |url=https://archive.org/details/biographyofmuham0000unse | publisher=Brill | year=2000 |isbn=90-04-11513-7}} * Musa, A. Y. ''Hadit as Scripture: Discussions on The Authority Of Prophetic Traditions in Islam'', New York: Palgrave, 2008 * {{navedi knjigo | last=Rubin |first=Uri | title=The Eye of the Beholder: The Life of Muhamad as Viewed by the Early Muslims (A Textual Analysis) | url=https://archive.org/details/eyeofbeholderlif0000rubi | publisher=Darwin Press | year=1995 | isbn=0-87850-110-X}} * {{navedi knjigo | last=Schimmel |first=Annemarie | title=And Muhamad is His Messenger: The Veneration of the Prophet in Islamic Piety | url=https://archive.org/details/andmuhammadishis0000schi | publisher=The University of North Carolina Press | year=1985 | isbn=0-8078-4128-5}} * {{navedi knjigo | last=Stillman |first=Norman]] | year=1975 | title=The Jews of Arab Lands: a History and Source Book | url=https://archive.org/details/jewsofarablandsh0000norm | publisher=Jewish Publication Society of America | isbn=0-8276-0198-0}} * {{navedi knjigo |last = Spencer |first = Robert |year = 2006 |title = The Truth About Muhamad |url = https://archive.org/details/truthaboutmuhamm0000spen |publisher = Regnery Publishing, USA |isbn = 978-1-59698-028-0}} {{refend}} === Druge biografije === * [http://www.britannica.com/eb/article-9105853/Muhamad Muhamad], article on ''Encyclopædia Britannica Online'' * [http://www.pbs.org/muhammad Muhamad: Legacy of a Prophet — PBS Site] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Muhammad}} * {{worldcat id|id=lccn-n79-130881}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Arabci]] [[Kategorija:Bahajstvo]] [[Kategorija:Islam]] [[Kategorija:Preroki]] [[Kategorija:Mohamed| ]] cfiwqsljj6qrs9nvr0jjb7v12d1tan3 Rodoslovje 0 10181 6708191 6704483 2026-07-07T18:47:34Z MaksiKavsek 244409 upgrade 6708191 wikitext text/x-wiki '''Rodoslóvje''', '''genealogíja''' ali {{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|rodopisje}}<ref>{{Navedi splet|title=Fran/iskanje/rodopisje|url=https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=rodopisje|website=Fran|accessdate=2026-03-04|language=sl}}</ref> je [[Pomožne zgodovinske vede|pomožna zgodovinska]] [[veda]], ki proučuje in dokumentira [[družina|družinsko]] poreklo, prednike in sorodnike. To vključuje [[ime]]na živih in preminulih sorodnikov, zakonske zveze in odnose. Z uporabo [[pisni viri|pisnih]] in [[ustni viri|ustnih virov]] pridemo do [[družinsko drevo|'''družinskega drevesa''']] ali '''rodovnika'''. == Etimologija == Beseda genealogija je nastala iz dveh [[stara grščina|starogrških]] besed: družina oziroma [[rasa]] in [[teorija]] oz. [[znanost]]. Pomeni iskanje [[prednik]]ov oziroma raziskovanje družinske zgodovine. Beseda rodovnik (pedigre), ki predstavlja genealoške rezultate v obliki dreves ali drugačnih zapisov, je nastala iz dveh [[latinščina|latinskih]] besed: ped ([[noga]]) in grus (žerjav) in izhaja iz znamenja, ki je podobno žerjavovi nogi in so ga uporabljali za [[indeks]]iranje potomcev v zgodnje[[Evropa|evropskih]] genealogijah. == Zgodovina == Rodoslovje je univerzalni fenomen, ki ga najdemo v vseh obdobjih in pri vseh [[narod]]ih, od najenostavnejših do komparativnih kompleksnih oblik. Je mednarodna veda v svojem namenu in interesu. Čeprav je dandanes v glavnem omejena na ameriške in evropske države, je bila obravnavana v vseh civiliziranih delih sveta. Kjerkoli je bila državna ureditev dedna [[monarhija]] ali [[aristokracija]] (npr. [[Kitajska]] in [[Japonska]]), je bila tako kot preteklost potrebna tudi genealogija. Ker je genealogija internacionalna znanost, se poskuša uvesti univerzalne oznake in okrajšave, da bi bil sistem izdelave [[rodovnik]]ov uniformen. Prvi mednarodni kongres [[heraldika|heraldike]] in genealogije je bil v [[Barcelona|Barceloni]] leta 1928 in je veliko pripomogel k interesu po svetu. Veliko držav ima danes društva za promoviranje genealoških raziskav in nekatere so celo ustanovile univerzitetna [[profesor]]ska mesta v tem sklopu. Genealogija ni več rezervirana samo za visoko situirane, ampak se zanima za vse vrste ljudi. Ustna izročila so bila ključnega pomena v zgodnjih dneh civilizacije. Ko ni bilo pisnih dokumentov je bil edino spomin, skupaj z [[mnemotehnika|mnemoničnimi]] načini kot je [[rima]]; sredstvo, na katerega so se zanašali, da bi določili zgodovino. Genealoške informacije so bile ustno izročilo, pogosto kot vrsta imen npr. starih [[Irska|irskih]] kraljev. Včasih so bili v njih vključeni tudi pomembni dogodki. Dolge [[orient]]alske genealogije se vglavnem ukvarjajo samo z velikimi osebnostmi ali z [[vladar]]ji. Nemogoče je ugotoviti verodostojnost genealogij starih [[Indija|indijskih]] družin, ki so v drevesu indijskih vladarjev najstarejših obdobij. Ker ni nobenih drugih podatkov, bi bile lahko tudi izmišljene. Primer v [[Afrika|Afriki]], kjer naj bi bivši [[Etiopija|etiopski]] [[kralj]] pripadal zelo dolgi genealoški veji, ne bore biti dokazan. Kralj naj bi bil potomec iz zakona kralja [[Salomon]]a in kraljice Šebe, toda, ker je to ustno izročilo staro več kot 15 stoletij, nam je težko v dokaz. [[Stara zaveza]] vsebuje veliko genealogij, katerih namen je pokazati [[Adam]]ove, [[Noe]]tove in [[Abraham]]ove potomce. Ko so te genealogije postale del [[Judje|židovskih]] spisov, je postalo shranjevanje družinskih podatkov pomembno zaradi koncepta rasne čistosti. Med [[Gentili]] ([[hebrejščina|hebresjko]]: goy = nacija; kasnejši pomen pa je ''ne-Židi'') je bila ideja o božjem rodu izražena v zgodbah o [[heroj]]ih, katerim so skoraj vedno pripisovali očetovstvo bogov. V [[Stari Grki|grških]] in [[Rimljani|rimskih]] genealogijah so bili veliki ljudje po navadi potomci bogov ali pa smrtnikov, ki so postali božanstva. Začetki pisne družinske dokumentacije se začne v antičnem sredozemskem okolju, kjer so oralne genealogije postale [[poezija|pesmi]] in zgodovine. Toda izum [[pisava|pisave]] še ni naredil iz genealogije [[znanost]]. Pisci so se vbadali z njo ali po naključju ali zaradi skrbi o potomcih svojih bogov. Zapisovanje plemiških rodov se je začelo v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Prve [[kronika|kronike]] so zapisali [[menih]]i, ki so dokumentirali ustna izročila rodovnikov svojih kraljev. Od približno leta 1100 do 1500 so se genealogi osredotočili na izdelavo »modro-krvnih« rodovnikov. Sklicevanja na pravico do [[prestol]]a so pogosto vsebovala rodovniška drevesa, kot v primeru smrti [[Aleksander III. Škotski|Aleksandra III. Škotskega]] (1286) in njegove zakonite [[dedič|dedinje]] [[Margareta Norveška|Margarete Norveške]], ko je v letu 1290 prišlo do mnogih primerov domnevnih dedičev [[Škoti|škotske]] [[krona|krone]]. Včasih je bila resnica ovržena zaradi [[politika|političnih]] razlogov, toda v glavnem so srednjeveški evropski zapisi genealoško točni, po zaslugi njihovega prvotnega namena, tj. zapis zemljiških transakcij, [[davek|davkov]], zakonskih tožb – in ne oskrbovanja z genealoškimi informacijami. V tem obdobju so začeli nastajati tudi prvi rodovniki ''navadnih'' ljudi. == Rodoslovci == '''Rodoslovci''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|rodopisci}}<ref>{{Navedi splet|title=Fran/iskanje/rodopisec|url=https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=rodopisec|website=Fran|accessdate=2026-03-04|language=sl}}</ref>) načeloma delajo na podlagi izkušenj; za svoje delo ne opravljajo izpitov. Večina rodoslovcev ni izobraženih [[Zgodovinar|zgodovinarjev]], temveč so se do znanja pripeljali med sestavljanjem lastnega družinskega drevesa. Za rodoslovce, ki delajo z arhivskim gradivom na Slovenskem, je poleg slovenščine bistveno znanje [[Paleografija|paleografije]], [[Nemščina|nemščine]] in vsaj osnov [[Latinščina|latinščine]], za Prekmurje tudi [[Madžarščina|madžarščine]] in Primorsko [[Italijanščina|italijanščine]]. Seznanjen mora biti tudi s [[kronologija|kronologijo]], tako da lahko prepozna različice [[koledar]]jev, leta vladavin itd. === Razvrstitev === [[Peter Hawlina]] je rodoslovce razvrstil po več merilih, med drugim glede na stopnjo izkušenosti, namen dela, uporabo računalniških orodij in obseg raziskave. Ločuje med ''ljubiteljskimi'' in ''profesionalnimi'' rodoslovci, med začetniki in izkušenimi raziskovalci ter med posamezniki, ki rodoslovje opravljajo za lastne potrebe, in tistimi, ki delujejo po naročilu. Posebej izpostavlja tudi razliko med tistimi, ki se ukvarjajo predvsem s sestavljanjem rodovnikov, in tistimi, ki rodoslovno delo razumejo širše kot raziskovanje sorodstvenih vez (domoznanstvo). Po njegovem razumevanju so med rodoslovci tudi takšni, ki podatke zbirajo zgolj informativno, takšni, ki jih skrbno dokumentirajo, in takšni, ki raziskavo nadgradijo z uporabo zgodovinskih, geografskih, etnografskih, socioloških in drugih znanstvenih pristopov.<ref>{{cite journal|last=Hawlina|first=Peter|year=1996|title=Kratka kategorizacija rodoslovcev|url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2025/09/Drevesa-1996-1.pdf|journal=Drevesa|language=sl|volume=3|issue=1|page=32|cobiss=237814016}}</ref> == Predmet == Rodoslovje se običajno začne z rekonstrukcijo (biološko-genetskih ali pravnih) prednikov. Začenši z določeno osebo kot ''egom'' ("jaz") ali ''subjektom'' ("testni subjekt"), osnovno raziskuje prednike v naraščajoči liniji in njihove potomce v padajoči liniji. Takoj ko opis odnosov preseže zgolj predstavitev prednikov, se to imenuje "''raziskava družinske zgodovine''" – na primer s ciljem odkriti življenjske razmere bolj oddaljenih prednikov. Predmeti genealoških in družinskozgodovinskih raziskav so informacije, ki jih običajno zbirajo (amaterski) rodoslovci za rekonstrukcijo življenjskih zgodb, družine in sorodstva: * Najosnovnejši podatki [[ime]], [[rojstvo]], [[posvojitev]], (civilna ali cerkvena) [[poroka]], [[smrt]] oseb. * Vzporedno z versko biografijo, tj. denominacijsko ali versko pripadnostjo in (kjer je to primerno) dogodki, kot so [[krst]], cerkvena poroka in [[pokop]]. * Odnosi med starši in otroki med posamezniki, na primer tudi v kontekstu testov očetovstva, ki jih je mogoče uporabiti za ustvarjanje oz. biološko preverjanje rodovnikov. * Zakonska razmerja, vključno z ločitvami (poroka ne predstavlja sorodstva v mdr. nemškem pravnem smislu, temveč sorodstveno razmerje, ki spada na primer pod rodovni koncept sorodstva). * Odnosi z botri in pričami/družicami. * Črkovanje in različice imen in priimkov. * Kraji bivanja, specifični hišni naslovi, kmetije. * Poklici, izobrazba, nazivi, službe. * Mrtvorojenost, vzroki smrti. * Sodelovanje v zgodovinskih dogodkih, npr. vojnah. * (Portretne) fotografije. * Osebna pisma in druga pisanja. * Testi [[DNK-rodoslovje|DNK-rodoslovja]], predvsem kot pomoč pri identifikaciji bioloških sorodnikov ("ujemanje"); poleg tega tako imenovana "analiza prednikov" obljublja določitev biološke "etnične pripadnosti" onkraj konkretnih rodoslovnih povezav. === Specifična vprašanja === * Raziskave selitev * Raziskave o specifičnih poklicnih skupinah ali cehih (npr. učenjaki, pastorji, steklarji, mlinarji itn.) * Popoln vpis prebivalstva kraja v lokalni matični register * Raziskava gostilničarjev in kmetij (lastnikov gostiln in kmetij) * Ugotavljanje izgube prednikov prek sorodstva prednikov Ker je genealogija podpodročje zgodovinskih raziskav, so pogosto obravnavana tudi druga sorodna ali tesno povezana področja, kot so onomastika in heraldika, lokalna in vojaška zgodovina, vojni grobovi in ​​stopnje sorodstva. Samostojno področje rodoslovja in jezikoslovja je [[onomastika]] – raziskovanje imen, izvora, razširjenosti in pomena družinskih imen. == Raziskovalni proces, metode in viri na Slovenskem == === Raziskovalni standardi === Rodoslovne raziskave zahtevajo analizo dokumentov in sklepanje na podlagi dokazov, predstavljenih v razpoložljivih listinskih zapisih. Rodoslovci potrebujejo standarde, da ugotovijo, ali je njihova ocena dokazov pravilna ali ne. Leta 2000 je ''Odbor za certificiranje'' ''rodoslovcev'' objavil svoj prvi priročnik s standardi. Zapisanih načel v priročniku se načeloma držijo vsi ''profesionalni rodoslovci'' v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Druge rodoslovne organizacije po svetu so razvile podobne standarde. Ti standardi zagotavljajo smernice za ocenjevanje lastnih raziskav in raziskav drugih. Standardi za genealoške raziskave vključujejo:<ref>{{Navedi splet|title=Ethics and Standards - Board for Certification of Genealogists|url=https://bcgcertification.org/ethics-standards|website=bcgcertification.org|accessdate=2026-06-24}}</ref><ref name=":1">{{cite journal|last=Hohkraut|first=Matej|year=2021|title=Proces rodoslovne raziskave skladno z rodoslovnim standardom|url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2021-72_compressed.pdf|journal=Drevesa|language=sl|volume=26|issue=72|pages=26–27|cobiss=106167299}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Mamić|first1=Tino|last2=Strmšek Mamić|first2=Mojca|year=2020|title=Navedba virov je izjemnega pomena|url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2020-71_compressed.pdf|journal=Drevesa|language=slovenščina|volume=25|issue=71|pages=24–25|cobiss=106113539}}</ref> * jasno dokumentiranje (navajanje virov za vsako dejstvo, ki ni splošno znano) ter urejeno predstavitev ugotovitev; * navajanje vseh virov na tak način, da jih lahko drugi raziskovalci najdejo in samostojno preverijo;{{Efn|Ime avtorja, naslov vira, katalog ali drugo identifikacijsko št., datum objave, št. strani ali folij ter datum in kraj dostopa do vira. Če gre za [[arhivsko gradivo]] se navaja po arhivističnih standardih (signatura, ustrezna tehnična enota: škatla, knjiga, mapa, fascikel, filmski kolut, zvezek, št. spisa itd.).}} * iskanje vseh razpoložljivih virov, ki bi lahko vsebovali relevantne informacije za raziskovalno vprašanje; * temeljito in kritično analizo najdenih virov, pri čemer se ne prezrejo morebitna neskladja ali negativni dokazi; * prednostno sklicevanje na izvirne vire (namesto sekundarnih oziroma izpeljanih); * uporabo logičnega sklepanja, ki temelji izključno na zanesljivih virih; * jasno razlikovanje med ''dokazanim'', ''verjetnim'' in zgolj ''možnim'' sklepom; * zavedanje, da lahko kasneje odkriti viri ovržejo obstoječe sklepe. Rodoslovni dokazi temeljijo na tezah, pridobljenih s pomočjo raziskovanja, ki so podprti z različnimi viri. Če rodoslovec pri svojem raziskovanju želi upoštevati rodoslovne standarde, kar mu zagotavlja verodostojnost in strokovnost, mora svojo raziskavo tudi pisno oblikovati in poskrbeti, da je zapis skladen in utemeljen.<ref name=":1" /> === Ustni viri === Ustvarjanje družinskega drevesa neke osebe zahteva dolgotrajno raziskovanje natančnih podatkov o vseh prednikih in praviloma tudi potomcih in sorodnikih; to zbiranje informacij lahko traja več let. Šele ko je poznan najstarejši znani prednik, se lahko začne grafični prikaz zbranih podatkov o sorodstvu. Prve podatke o prednikih je najprimerneje začeti zbirati v krogu družine. Starše in stare starše vprašamo, kaj vedo o svojih prednikih, ter zabeležimo osnovne rodoslovne podatke. To so ime in priimek, datum in kraj rojstva, datum in kraj poroke, datum in kraj smrti (lahko tudi druge podatke, na primer kraj pokopa). Pri ženskah je poleg omenjenih podatkov nujno zabeležiti dekliški priimek. Zraven osnovnih podatkov lahko po želji zberemo tudi podatke o še živečih sorodnikih in njihovih potomcih ter različne družinske zgodbe, anekdote in spomine. S tem so narejeni prvi koraki v rodoslovju, raziskovanju lastnega rodu. === Pokopališča === Priporočeno je obiskati tudi [[pokopališče]] in fotografirati ali prepisati podatke z nagrobnikov. Društveni projekt slovenskega rodoslovnega društva ''Register slovenskih pokopališč'' omogoča digitalni dostop do okoli 70 % slovenskih pokopališč, preko spletne strani [https://en.geneanet.org/cemetery/geo/SVN/slovenia Geneanet] (stanje januar 2026, 341.500 nagrobnikov).<ref>{{Navedi splet|title=Preko 337.000 nagrobnikov|url=https://rodoslovje.si/preko-337-000-nagrobnikov/|website=Slovensko rodoslovno društvo|date=2022-10-11|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI|last=Kovačič|first=M.}}</ref> === Svetovni splet kot vir podatkov === Pomemben vir rodoslovnih informacij je svetovni splet, vendar ima tudi svoje omejitve. Na eni strani omogoča dostop do številnih uporabnih podatkov, digitaliziranih virov in raziskovalnih orodij. Na drugi strani pa vsebuje precej netočnih ali zavajajočih informacij, zato je pri njihovi uporabi potrebna previdnost; kadar je mogoče, je podatke treba preveriti.<ref name=":1" /> Na spletu obstaja veliko strani, ki proti plačilu ponujajo rodoslovne podatke, mdr. iz oseb rodovnikov in reprodukcij dokumentov. Zanesljivost takšnih ponudb je pogosto vprašljiva, saj so podatki pogosto povzeti iz družinskih dreves, ki so jih na portale naložili posamezni uporabniki. Ker takšne platforme praviloma ne preverjajo točnosti podatkov, rezultati pogosto temeljijo le na ujemanju imen ali drugih osnovnih podatkov, kar lahko vodi do napačnih povezav med osebami. Takšne baze podatkov so dostopne preko portalov [https://www.ancestry.com/search/ Ancestry], [https://www.familysearch.org/en FamilySearch] (brezplačen), [https://www.myheritage.si/research MyHeritage], [https://www.geni.com/ Geni] itd. Slovensko rodoslovno društvo vodi tudi svoj (slovenski) [https://indeks.rodoslovje.si Rodoslovni indeks]. === [[Arhivsko gradivo|Arhivski viri]] === Ko zmanjka ustnih virov, se rodoslovno raziskovanje nadaljuje z iskanjem podatkov v pisnih dokumentih. Pri tem je sprva priporočljivo povprašati tudi širšo družino, kateri zapisi, dokumenti ali pisni družinski podatki se morda še hranijo pri sorodnikih (na podstrešjih, po predalih ipd.). ==== Cerkveni ==== ===== Matične knjige ===== {{glavni|Matične knjige}} Najpomembnejši rodoslovni vir so [[matične knjige]], katerih podatke je treba povezovati in umeščati v zgodovino posameznega kraja in [[Župnija|župnije]]. Pri raziskovanju se zapisi iščejo v župniji, kjer je bil opravljen določen cerkveni obred ([[krst]], [[poroka]] ali [[pokop]]). Osnovne matične knjige so krstne in rojstne, poročne in mrliške knjige, v katere so matičarji oz. duhovniki vpisovali te življenjske dogodke prebivalcev. Tako se krstni zapis išče v župniji rojstva, mrliški zapis pa v župniji smrti. S tem rodoslovec prične iskati primarne zgodovinske vire, ki jih hranijo arhivi in so javnosti in prosto dostopni. Starejše matične knjige so pisane v [[Latinščina|latinščini]] in pisavi [[Latinica|latinici]]. Novejše, na območju nekdanje [[Avstrijsko primorje|avstrijske dežele Primorje]] v [[Italijanščina|italijanščini]] in pisavi latinici, v drugih deželah pa v [[Nemščina|nemščini]] in pisavi pisani [[Gotica|gotici]] ([[Nemška kurenta|nemški kurenti]]). V županiji [[Zalska županija|Zala]] in [[Železna županija|Železna]] pa so uporabljali [[Madžarščina|madžarščino]] in pisavo latinico. Zato so lahko osebna imena zapisana v različnih jezikovnih oblikah, npr. latinizirano (Janez – ''Joannes'') ali germanizirano (Janez – ''Johann''), prav tako pa se lahko spreminja zapis priimkov (npr. ''Schmied'', ''Schmid'', ''Šmit'', ''Kovač''). Zaradi teh posebnosti je pri raziskovanju pomembno poznavanje paleografije, zgodovinskih jezikov ter lokalnih zapisovalnih običajev. Od ok. leta 1884 pa so matične knjige zapisane tudi v [[Slovenščina|slovenščini]] in pisavi [[Gajica|gajici]]. Do leta 1770 so vodene v narativni obliki, po 1770 pa v tabelarični obliki.<ref>{{Navedi splet|title=Matične knjige|url=https://rodoslovje.si/maticne-knjige/|website=Slovensko rodoslovno društvo|date=2025-09-14|accessdate=2026-06-25|language=sl}}</ref> Na [[Slovenske dežele|Slovenskem]] se prve matične knjige pojavijo v 15. stoletju na [[Obala Slovenije|obalnih]] področjih ([[Piran]], [[Izola]], [[Trst]]), v notranjosti pa z [[Reformacija|reformacijo]] v letih 1584–1598 (v [[Mengeš|Mengšu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]]). V [[Marija Terezija|terezijansko-jožefinski dobi]] (1770–1784) postanejo [[Duhovnik|duhovniki]] plačani državni [[Uradnik|uradniki]]. Sistem se ohrani vse do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko [[okupator]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]] odvzame vse matične knjige, in jih preda civilnim uradom. Vodenje civilnih matičnih knjig na Slovenskem prvi uvedejo [[Ilirske province|Francozi]] v letih 1812–1814 (vodi jih občina, matičar je župan), po letu 1870 pa se uvedejo tudi v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], kjer se vodijo na nivoju okrajnih glavarstev, vodijo pa se za brezverce (mednje sodijo nepriznane vere).{{Efn|Pri tem je potrebno upoštevati, da je še l. 1940 Dravska banovina štela 96.76 % katoličanov<ref>{{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR|page=24}}</ref>}} Po drugi svetovni vojni se vodijo matične knjige izključno v matičnih uradih ([[Krajevni ljudski odbor|krajevni ljudski odbori]], [[Občina|občine]], po letu 1994 pa na [[Upravne enote Slovenije|Upravnih enotah]]). Matične knjige, ki so stare najmanj sto let in še drugo cerkveno gradivo se hrani v cerkvenih arhivih posamezne nadškofije in so v veliki večini digitalizirane na spletni strani [https://data.matricula-online.eu/sl/ '''Matricula''']. Matične knjige, pri katerih se je zadnji zapisan dogodek zgodil pred manj kot sto leti pa se večinoma hranijo na Upravnih enotah. Okvirno velja naslednja razdelitev: * Istra, Goriška, Kras, Primorska in deloma Notranjska – [[Škofijski arhiv Koper]]<ref>{{Navedi splet|title=Arhivski fondi {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-11}}</ref> * Gorenjska, Dolenjska, Ljubljana in deloma Notranjska – [[Nadškofijski arhiv Ljubljana]]<ref>{{Navedi splet|title=Arhivski fondi {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-11}}</ref> * Štajerska, Koroška, Prekmurje, Prlekija in Savinjska – [[Nadškofijski arhiv Maribor]]<ref>{{Navedi splet|title=Arhivski fondi {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-03-11}}</ref> V praksi je vedno potrebno preveriti, kje se gradivo dejansko nahaja, saj vse matične knjige še niso prenesene v arhive. Obstajajo tudi izjeme; del gradiva z območja Goriške se npr. hrani v arhivu v [[Gorica|Gorici]]. ===== Pastoralne knjige ===== {{glavni|Status animarum}} Poleg treh osnovnih vrst matičnih knjig so v župnijah vodili tudi druge evidence. Za rojstva nezakonskih otrok so vodili posebne tajne knjige (''Liber arcanus''), v katere so bili vpisani nezakonski otroci in njihovi očetje. Evidence zakoncev, ki so bili pred poroko pozvani k maši, da bi pred pričami ugotovili njihov samski stan, so vodili v knjigah oklicev. Od leta 1614 dalje so vodili birmanske in še druge pastoralne knjige (npr. oznanila, družinske knjige župljanov). Na župnijah so pisali tudi kronike župnij, urbarje za cerkvena zemljišča, knjige bratovščin in družb (npr. [[Črnjanski rokopis]]), blagajniške in računske ter druge zapise. Tudi to arhivsko gradivo je lahko pomemben vir pri raziskovanju rodovnikov.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=PASTORALNE KNJIGE - Slovensko rodoslovno društvo|url=https://rodoslovje.si/pastoralne-knjige/|newspaper=Slovensko rodoslovno društvo|date=2025-09-14|accessdate=2026-06-20|language=sl-SI|first=Vlasta|last=Knapič|last2=Hohkraut|first2=Matej}}</ref> Ko rodoslovec raziskuje sorodstvene povezave, o katerih je malo znanega, mu pogosto najhitrejšo pot do informacij predstavljajo družinske knjige župljanov (''Status animarum''). Gre za župnijske evidence, v katerih so duhovniki beležili pripadnost prebivalcev rimokatoliški skupnosti ter njihovo izpolnjevanje verskih dolžnosti, kot so izpraševanja v veri, prejem zakramentov in udeležba pri bogoslužju. Te knjige so, zlasti na podeželju, pomemben vir za proučevanje prebivalcev posameznih hiš. Za vsako hišo je bil naveden vsaj naslov oz. hišna številka, če je že obstajala,{{Efn|Prva hišna numeracija je izvršena med terezijanskimi reformami, v letu 1770.}} poleg tega pa tudi hišno ali domače ime ter status gospodarja. V zapisu so bili običajno najprej navedeni gospodar, nato njegova žena, otroci in morebitni drugi prebivalci, kot so dekle, hlapci ali gostači. Pri osebnih podatkih so nekateri župniki natančno dopolnjevali rubrike z življenjskimi podatki, kot so datum in kraj rojstva, datumi prejema zakramentov, poroke in smrti. Že osnovni podatki, kot so imena otrok in letnice rojstva rodoslovcu omogočajo, da v krstnih knjigah hitrje poišče zapise. Pogosto se iz takih virov razkrije tudi, kam so se poročile hčere in kateri priimek so prevzele, ali pa da so se otroci odpravili na študij, kar je včasih razvidno iz pripisanih poklicev. Za razliko od matičnih knjig status animarum ni imel značaja uradnega dokumenta, zato njegovo vodenje ni bilo obvezno, marveč le priporočeno. Danes vpogled v to arhivsko gradivo, ki so jih nekoč hranile župnije v svojih arhivih, dobimo predvsem v nadškofijskih arhivskih. Vsekakor je priporočljivo vprašati, kateri ''Status animarumi'' so ohranjeni, tako na župniji kot v arhivih.''<ref>{{Navedi splet|title=Viri rodoslovnih podatkov - Status animarum|url=https://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/status.htm|website=www2.arnes.si|accessdate=2026-06-19|last=Kolar|first=Bogdan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Status animarum|url=https://lampreht.com/status-animarum/|website=Izdelava družinskih dreves|accessdate=2026-06-19|language=sl|last=Lampreht|first=Rajmund}}</ref><ref name=":0" />'' Orientirati se je najbolje na podlagi: [https://www.rodoslovje.si/wp-content/uploads/2025/09/VZA.pdf ''Vodnika po župnijskih arhivih SR Slovenije iz leta 1975''], ''[https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Popis-digitaliziranih-druzinskih-knjig-status-animarum-ki-so-dostopni-uporabnikom-v-citalnici-NSAL.pdf Popisa digitaliziranih statusov animarumov nadškofije Ljubljana]'' iz leta 2026 in [https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2026/03/Vodnik-po-maticnih-knjigah-in-zapisnikih-dus-NSAM-2026.pdf ''Vodnika po matičnem gradivu in zapisnikih duš nadškofije Maribor''] iz leta 2026. ==== Civilni ==== Na voljo so tudi civilni arhivi, ki skrbijo za hrambo javnega arhivskega gradiva. Osrednji je [[Arhiv Republike Slovenije]], sledijo pa mu regionalni zgodovinski arhivi ter arhivi sodišč, šol in drugih javnih ustanov, ki so dolžni hraniti arhivsko in [[dokumentarno gradivo]], ki nastaja pri njihovem delu. Regionalni arhivi hranijo arhivsko gradivo lokalnih skupnosti, če ti ne ustanovijo lastnega arhiva za varstvo svojega javnega arhivskega gradiva. To so: * '''[[Zgodovinski arhiv Ljubljana]]''', ki pokriva območje naslednjih [[Upravne enote Slovenije|upravnih enot]]: Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec, Metlika, Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Vrhnika. * '''[[Zgodovinski arhiv Ptuj]]''', ki pokriva območje naslednjih upravnih enot: Ormož, Ptuj. * '''[[Pokrajinski arhiv Maribor]]''', ki pokriva območje naslednjih upravnih enot: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica. * '''[[Pokrajinski arhiv Koper]]''', ki pokriva območje naslednjih upravnih enot: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana. * '''[[Pokrajinski arhiv Nova Gorica]]''', ki pokriva območje naslednjih upravnih enot: Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin. * '''[[Zgodovinski arhiv Celje]]''', ki pokriva območje naslednjih upravnih enot: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi, Žalec. Slovenski arhivi vsebine fondov že objavljajo na spletu. Iskalnik '''[https://vac.sjas.gov.si/vac/ VAČ]''' po vzajemnem informacijskem sistemu slovenskih arhivov za mnoge raziskovalce predstavlja prvo seznanitev z informacijami o arhivskem gradivu, ki ga hranijo v posameznem arhivu. Podatke je mogoče iskati po polnem tekstu, po strukturi arhiva, po določenih poljih in po deskriptorjih. Najdeno popisano arhivsko gradivo je mogoče naročiti v čitalnicah pristojnih arhivov osebno, po telefonu ali priporočljivo, po e-pošti. ===== Rodoslovna uporaba evidenc za evidentiranje lastništva, pravic, dolžnosti in podatkov o nepremičninah ===== {{glavni|Urbar|Deželna deska|Terezijanski kataster|Jožefinski kataster|Franciscejski kataster|Stara zemljiška knjiga|Nova zemljiška knjiga}} Po temeljitem pregledu [[Matične knjige|matičnih knjig]] je v rodoslovnem raziskovanju pogost naslednji korak – če se želi osebo natančneje umestiti v prostor – uporaba evidenc o nepremičninah. Smiselno je začeti s [[Franciscejski kataster|franciscejskim katastrom]], saj je ta sistematičen in razmeroma dobro dostopen vir, ki omogoča povezovanje oseb z zemljišči in hišami ter deluje kot pomemben most med matičnimi knjigami in zemljiško knjigo. Tako kot pri matičnih knjigah se tudi pri raziskovanju lastništva nepremičnin začne z najnovejšimi viri in se postopoma pomika nazaj v preteklost. Pri zemljiško-pravnih virih se ne omejuje na župnijske meje, temveč se izhaja iz [[Katastrska občina|katastrskih občin]] in [[Zemljiško gospostvo|zemljiških gospostev]]. Pravilna določitev katastrske občine in zemljiškega gospostva, v katerem je živel prednik, je prvi in najpomembnejši korak. Če se je družina preselila ali je bila domačija prodana, kar je bilo pogosto, postane raziskovanje starejšega obdobja zahtevnejše. Če se recimo začne v prvi polovici 19. stoletja, ko je na Slovenskem še veljal [[Fevdalizem|fevdalni zemljiški sistem]], je treba najprej ugotoviti, katera zemljišča je prednik imel v dedni posesti. Te podatke najdemo v [[Franciscejski kataster|franciscejskem katastru]], ki ga je [[Arhiv Republike Slovenije|ARS]] digitaliziral in je dostopen prek spleta. Kataster temelji na patentu cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] iz leta 1818; dela so bila končana leta 1828. ''Zemljiške parcele'' v spisovnem franciscejskem katastru{{Efn|Po signaturi prvo določi deželo, nato kresijo in nato katastrsko občino, v kateri je bival; znotraj le-te prvo glej spisovni del katastra: ''Seznam zemljiških parcel'', glej tudi ''Abecedni seznam lastnikov zemljišč''}} je potrebno izpisati in nato tiste parcelne št. poiskati na franciscejski katastrski karti, tj. grafični del katastra. Poleg parcelnih številk si je priporočljivo zabeležiti tudi namembnost oz. vrsto rabe zemljišča (''Kulturs Gattung'') in njeno velikost, ki se je merila v dunajskih [[Kvadratni klafter|kvadratnih klafterjih]]. Zemljišča, ki jih je posedoval prednik je nato potrebno primerjati z današnjim stanjem katastra{{Efn|Stanje pred 200 leti in danes ni isto, saj so se med izdelavo franciscejskega katastra in današnjim katastrom zgodile (pre)parcelacije.}} in tako zabeležiti sedanje parcelne številke, glej: [https://ipi.eprostor.gov.si/jv/ E-prostor]. Na podlagi teh zbarnih podatkov je mogoče na oddelku za zemljiško knjigo pristojnega okrožnega sodišča zaprositi za vpogled v (novo) zemljiško knjigo (prav ta se uradno vodi od leta 1871, vsebuje pa tudi vpise iz [[Stara zemljiška knjiga|stare zemljiške knjige]]). Za odobritev vpogleda je treba tudi izkazati sorodstveno povezavo z nekdanjim lastnikom (tj. da gre za prednika ali bližnjega sorodnika, ki je na tej posesti živel), za prav to uporabimo že pregledano gradivo matičnih knjig. Šele na tej podlagi je mogoče slediti starejšim zemljiškoknjižnim vpisom in prenosom lastništva. V novi zemljiški knjigi se vodi evidenca stvarnih pravic na nepremičninah. Za rodoslovje je ključna predvsem zato, ker omogoča zanesljivo sledenje lastništvu nepremičnin skozi čas ter povezovanje oseb, družin in domačij na podlagi pravno veljavnih vpisov. V zemljiškoknjižnih vpisih se ločijo: * '''vknjižbe''' – konstitutivni vpisi pravic (npr. lastninska pravica, hipoteka); za rodoslovca so najpomembnejše; * '''predznambe''' – pogojni oz. začasni vpisi pravic; * '''zaznambe''' – pravna dejstva (npr. zaznamba spora, prepoved odtujitve ali izvršbe). Med pomožnimi vpisi sta: * '''plomba''' – označuje vložen zemljiškoknjižni predlog; * '''poočitev''' – uskladitev ali popravek podatkov. Zemljiška knjiga je razdeljena na tri glavne dele: * '''List A (A1/A2)''' – podatki o nepremičnini (parcelacija in povezava s katastrom); * '''List B''' – lastninska pravica (imetnik, deleži, način pridobitve); * '''List C''' – obremenitve in omejitve (hipoteke, služnosti, stvarna bremena ipd.). Pomembna je časovna sledljivost vpisov in načelo vrstnega reda. Priporočljivo je izpisati signaturo spisa in pristojni organ, saj to omogoča kasnejši dostop do celotnega zemljiškoknjižnega spisa v arhivu (če je ohranjen). ====== Reambulančni kataster ====== Uvedbi nove zemljiške knjige je sledil t. i. obnovljeni ali reambulančni kataster (1869), ki je urejen podobno kot franciscejski, vendar usklajen z novo zemljiško knjigo. Z uvedbo metrskega sistema leta 1876 so orale in klaftre nadomestili s hektarji (1 oral ≈ 0,5755 ha). Reambulančni kataster je dobro ohranjen za Kranjsko in Koroško, za Prekmurje le delno. ====== Stara zemljiška knjiga ====== Pred novo zemljiško knjigo se je vodila [[stara zemljiška knjiga]], ki je evidentirala pravni promet z nepremičninami. Uvedena je bila s patentom cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] leta 1769 za podložnike in leta 1771 za mesta in trge. Vsebinsko se je zgledovala po [[Deželna deska|deželni deski]]. Sprva je bila vsebina zbirka listin (kupoprodajne, ženitne pogodbe, oporoke, bremena ipd.). Kasneje so zaradi boljše preglednosti uvedli glavno knjigo z vložki po lastnikih. Za podložnike se je vodila na zemljiških gospostvih, mesta pa so vodila svoje zemljiške knjige. Leta 1871 so ''vsebine'' stare zemljiške knjige prenesli iz zemljiških gospostev v sodne okraje. Stare zemljiške knjige se praviloma hranijo v pristojnih arhivih. ====== Jožefinski kataster ====== [[Jožefinski kataster]] je bil izdelan med letoma 1785 in 1789 na pobudo cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] kot prvi enotni zemljiški kataster v habsburški monarhiji. Namenjen je bil popisu obdelovalnih zemljišč in uvedbi enotnejše zemljiške obdavčitve. Kataster ne vsebuje katastrskih kart, temveč pisne popise zemljišč z navedbo vrste rabe, površine, donosnosti in posestnika. Čeprav je bil po nekaj letih opuščen, predstavlja pomemben vir za raziskovanje zemljiške posesti v ob koncu 18. stoletja. Za rodoslovje omogoča povezovanje družin s posameznimi zemljišči ter dopolnjuje podatke iz matičnih knjig, ki so bile takrat tudi reformirane ter poznejšega franciscejskega katastra. Za Kranjsko je ohranjena približno tretjina gradiva katastra, medtem ko je gradivo za Štajersko in Koroško ohranjeno skoraj v celoti. Kopije gradiva vseh treh katastrov danes hrani ARS. Gradivo katastra na [[Goriška (grofija)|Goriškem]] je tudi dobro ohranjeno; hrani ga državni arhiv v Gorici. ====== Terezijanski kataster ====== [[Terezijanski kataster]] je nastal med letoma 1748 in 1756 v okviru zemljiško-davčnih reform Marije Terezije. Namenjen je bil odmeri zemljiškega davka, zemljišča pa še niso bila geodetsko izmerjena, temveč ocenjena glede na donosnost. Za rodoslovje je uporaben kot vir za ugotavljanje posestnikov, kmečkih gospodarstev in zemljiških razmerij v sredini 18. stoletja. Kataster so sestavljala zemljiška gospostva na enotnih obrazcih (''Bekenntnistabellen''). Gradivo je razdeljeno na dominikalne tabele (obrazci A, B, C, D), rustikalne tabele (obrazci E, F, G) in kalkulacijske tabele. Vsebuje podatke o zemljiščih, vinogradih, vodah, kmetijah, neagrarnih dejavnostih, urbarialnih obveznostih ter prihodkih in izdatkih zemljiških gospostev. Na podlagi rektificiranega urbarja je vsak podložnik prejel urbarialno številko. Na Goriškem se terezijanski kataster ni uveljavil v tej obliki. Gradivo je urejeno po jurisdikcijah in vsebuje podatke o parcelah, lastnikih, vrsti rabe zemljišča, velikosti, sosedih, pripadajočem zemljiškem gospostvu ter popise hiš po vaseh. Katastrsko gradivo za Kranjsko se hrani v Arhivu Republike Slovenije, za Štajersko v Deželnem arhivu v Gradcu, za Goriško v Državnem arhivu v Gorici, za Koroško pa v Deželnem arhivu v Celovcu. ====== Popis prebivalstva 1754 ====== Vzporedno s pripravo katastra je cesarica Marija Terezija leta 1754 ukazala tudi prvi sistematični popis prebivalstva v habsburški monarhiji. Izvedli so ga župniki po posameznih župnijah, pri čemer so popisali vse člane gospodinjstev ter zapisali njihova imena in priimke, starost, sorodstvena razmerja in versko pripadnost. Za slovenski prostor je ta popis pomemben, ker so se njegovi izvirniki ohranili le za območje tedanje ljubljanske škofije, ki je obsegala takratne župnije: [[Župnija Dob|Dob]], [[Župnija Ig|Ig]], [[Župnija Krašnja|Krašnja]], [[Župnija Motnik|Motnik]], [[Župnija Svibno|Svibno]], [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]], [[Župnija Bled|Bled]], [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinj]], [[Župnija Dovje|Dovje]], [[Župnija Gorje|Gorje]], [[Župnija Jesenice|Jesenice]], [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]], [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]], [[Župnija Kranj|Kranj]], [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]], [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]], [[Župnija Križe|Križe]], [[Župnija Kropa|Kropa]], [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]], [[Župnija Mošnje|Mošnje]], [[Župnija Naklo|Naklo]], [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]], [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]], [[Župnija Preddvor|Preddvor]], [[Župnija Radovljica|Radovljica]], [[Župnija Smlednik|Smlednik]], [[Župnija Sora|Sora]], [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]], [[Župnija Vodice|Vodice]], [[Župnija Zasip|Zasip]], [[Župnija Godovič|Godovič]], [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]], [[Župnija Logatec|Logatec]], [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]], [[Župnija Rovte|Rovte]], [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]], [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]], [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]], [[Župnija Šentilj pod Turjakom|Šentilj pod Turjakom]], [[Župnija Bela Peč|Bela Peč]], [[Župnija Šentrupert pri Beljaku|Šentrupert pri Beljaku]], [[Župnija Sveti Nikolaj pri Beljaku|Sveti Nikolaj pri Beljaku]], [[Župnija Skočidol|Skočidol]], [[Župnija Lipa|Lipa]], [[Župnija Dvor|Dvor]], [[Župnija Vogrče|Vogrče]], [[Župnija Pliberk|Pliberk]], [[Župnija Šmihel nad Pliberkom|Šmihel nad Pliberkom]]; nepopisanih ostaja še 23 izvirnih popisov prebivalstva z območja štajerskega vikariata ljubljanske škofije. Gradivo je uredil [[Tone Krampač]] in je dostopno v knjižni obliki. ====== Urbar ====== [[Urbar]] je za rodoslovje pomemben posredni vir, ki pa ga je treba uporabljati previdno in predvsem v kombinaciji z drugimi viri. Gre za uradni zapis zemljiškega gospoda v zemljiškem gospstvu, v katerem so bili navedeni podložniki oz. uživalci posameznih kmetij (hub) ter njihove obveznosti (npr. dajatve v denarju ali naravi, [[tlaka]] idr.).<ref>{{Navedi splet|title=Urbarji|url=https://lampreht.com/urbarji/|website=Izdelava družinskih dreves|accessdate=2026-06-22|language=sl|last=Lampreht|first=Rajmund}}</ref> Za rodoslovno raziskovanje postane uporaben približno s koncem 15. stoletja, ko se uveljavijo vpisi podložnikov z imeni in priimki.{{Efn|Priimki se okvirno najprej pojavijo že v sredini 15. stoletja na Tržaškem, nato še drugje na Primorskem, potem na Kranjskem, malo kasneje sledi Štajerska, najkasneje se pojavijo v Prekmurju.}} V teh primerih lahko rodoslovec dobi informacijo o tem, kdo je v določenem času obdeloval določeno posest in kje se je nahajal, kar omogoča sledenje kontinuiteti posesti na isti kmetiji oz. v nasprotnem primeru lahko ugotovi kam so se predniki (pre)selili. V nasprotju z matičnimi knjigami urbar ne beleži sorodstvenih razmerij, starosti itn., temveč je njegov osnovni namen evidenca posesti in davčnih obveznosti, zato ne vsebuje dokazov o družinskih vezeh, zaradi česar je identifikacija posameznikov lahko zavajajoča. Urbarji beležijo le gospodarje kmetij in ne celotne družinske strukture.<ref>{{Navedi splet|title=URBARJI|url=https://rodoslovje.si/urbarji/|website=Slovensko rodoslovno društvo|date=2025-09-14|accessdate=2026-06-22|language=sl-SI|last=Hawlina|first=Peter|last2=Kos|first2=Franc}}</ref> Urbarji torej niso nadomestilo ostalim rodoslovnim virom, ampak so zlasti kontrolni in dopolnilni vir, ki pomaga potrjevati obstoj družin, njihovo vezanost na določeno zemljo in približno časovno stanje posesti. === Drugi spletni viri === Rodoslovci najdejo marsikaj uporabnega tudi med spletnimi objavami drugih, ustanov, še zlasti [[Knjižnica|knjižnic]]. Take so digitalne zbirke na spletnem portalu [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]] – [https://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], na portalu [https://www.sistory.si/ SiStory] in na portalu [https://www.kamra.si/ Kamra], preko katerih lahko uporabniki brezplačno dostopajo do digitaliziranih časopisov, knjig, uradnih listov idr. kulturne dediščine. V evropskem merilu je zanimiv portal [https://www.europeana.eu/sl Europeana] – evropska digitalna knjižnica z digitaliziranimi slikami, besedili itn. Podobno kot Dlib ima [[Avstrija]] vzpostavljeno stran [https://anno.onb.ac.at/ ANNO], kjer so dostopni avstrijski časopisi. Na spletu so postali dostopni tudi uradni listi avstrijskih dežel – dvojezične izdaje za slovenske dežele so dostopne v sistemu [https://alex.onb.ac.at/rbg_nichtdeutsch.htm ALEX]. Med vojnimi arhivi so spletno dostopni podatki Mednarodne agencije za vojne ujetnike o 10 milijonih internirancev med leti 1914–1918 ([[Prva svetovna vojna|1. svetovna vojna]]), med katerimi je 8 milijonov vojakov, ostalo pa so civilisti. Na portalu [https://www.sistory.si/ww1?p=1-20 SiStory] deluje spletni iskalnik žrtev 1. svetovne vojne na Slovenskem. Na [https://www.sistory.si/ww2?p=1-20 Sistory]-ju je vzpostavljen tudi register žrtev med prebivalstvom na območju RS med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] in neposredno po njej. Oba seznama je upostavil [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštitut za novejšo zgodovino]], ki strokovni in laični javnosti dovoljuje dopolnjevanje zbirke. == Rodoslovna programska oprema == * [http://www.legacyfamilytree.com/ Legacy Family Tree] * [https://www.geni.com/home/ Geni Family Tree] - tudi v slovenščini. * [http://familytreemaker.com/ Family Tree Maker] * [http://www.ancquest.com/ Ancestral Quest] * [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/gene/ Gene] - za OS Apple-Macintosh. * [https://www.geni.com/ Geni] * [http://www.bkwin.org/version6.htm Brother's Keeper] Brother's Keeper - tudi v slovenščini. * [http://gramps-project.org/ GRAMPS] - za Linux, BSD, Solaris in Windows; brezplačni, odprtokodni in tudi v slovenščini. * [http://www.myheritage.si/family-tree-builder MyHeritage] MyHeritage Family Tree Builder - tudi v slovenščini. == Glej tudi == * [[Rodoslovna neskladja v Svetem pismu (Geneza)]] * [[Seznam rodoslovnih izrazov]] * [[Seznam slovenskih rodoslovcev]] * [[Slovensko rodoslovno društvo]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == <references /> == Viri == * Golec, Boris, ur.: (2004). ''Arhivistika 3, Arhivska veda, arhivi in arhivsko gradivo''. Ljubljana: FF.{{COBISS|ID=26368354}} * {{Cite book|author=Hawlina|title=Rodoslovni priročnik|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2008|first=Peter|cobiss=235440640}} * {{Cite book|author=Hohkraut|author2=Stanojević|author3=Košir|title=Rodoslovni priročnik Slovenskega rodoslovnega društva|publisher=Slovensko rodoslovno društvo|location=Šempas|year=2020|first=Matej|first2=Jasmina|first3=Jožek|cobiss=27407107}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Arhivski priročnik za rodoslovce|publisher=J. Toplišek|location=[S. l.]|year=2017|first=Janez|cobiss=1944693}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Rodoslovje: vodnik po poteh naših prednikov|location=Ljubljana|year=2018|first=Janez|publisher=Lingula|cobiss=294244864}} * {{cite book|last=Slak|first=Janez|title=Dediščina katastrov na Slovenskem|publisher=Geodetska uprava Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=2019|url=https://www.e-prostor.gov.si/projekt/fileadmin/user_upload/gradiva/Dediscina_katastrov_na_Slovenskem.pdf|cobiss=301936896}} * {{Navedi splet|url=https://lampreht.com/brezplacno-druzinsko-drevo/|title=Brezplačno družinsko drevo|accessdate=2026-03-11|website=lampreht.com|last=Lampreht|first=Rajmund}} * {{Navedi splet|url=https://rodoslovje.si/arhivi/|title=Rodoslovje - Arhivi|accessdate=2026-03-19|website=rodoslovje.si}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|rodoslovje|Rodoslovje}} * [http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/rod.htm Slovensko rodoslovje] * [http://rodoslovje.si/index.php/sl/ Slovensko rodoslovno društvo], [https://www.youtube.com/@slovenskorodoslovnodrustvo6845 YT] * [http://www.rodoslovje.com/ziz/ziz.htm Zgodovinski imenik župnij in domačih priimkov] * [https://dnk.rodoslovje.si/#map Slovenska genetska dediščina] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/ah-ta-leta/175037173 Družinske korenine] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174431697 Družinsko drevo] * [https://www.youtube.com/watch?v=6nhsVguZKIQ Pogovor o rodoslovju] * [https://www.youtube.com/watch?v=9DcYahEuQIc Izzivi rodoslovne vede - ob izidu knjige ''Kronika o rodbini Tuma''] [[Kategorija:Zgodovinske vede]] [[Kategorija:Rodoslovje|*]] {{normativna kontrola}} ggayaj4qmpantdnc7olhbnmr243vfwd Wikipedija:Navajanje virov 4 10445 6708111 6706580 2026-07-07T16:38:38Z Pinky sl 2932 + Povezovanje na strani v datotekah PDF 6708111 wikitext text/x-wiki {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{jedrce|Vsebina, ki je sporna ali pa bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje [[WP:P|zanesljiv vir]]. Na tej strani je razloženo, kako navajati vire.}} {{seznam pravil}} Ta stran je [[slogovni vodnik]] in opisuje, '''kako v člankih navajati vire'''. Pravilo [[Wikipedija:Preverljivost]] pravi, da je pripis vira potreben pri '''neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne'''. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Za pojasnilo pomena uporabe dobrih virov za biografije živečih oseb glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]], ki je prav tako pravilo. Kadar ne vemo, kako oblikovati navedek, navedimo kolikor je le mogoče veliko podatkov, oblikovanje pa bo morda popravil kdo drug. Navajajmo! == Zakaj navajati vire == * Za večjo verodostojnost in avtoriteto Wikipedije. * V zahvalo viru za koristne podatke in da se izognemo trditvam o [[plagiatorstvo|prepisovanju]]. * V dokaz, da urejanje ni [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirno raziskovanje]]. * Da bo vsebina člankov bolj verodostojna in da jo bo lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preveril vsakdo]]. * Da bodo uporabniki lahko našli dodatne zanesljive podatke o predmetu. * Za preprečevanje nesoglasij med urejevalci in njihovo [[Wikipedija:Odpravljanje nesoglasij|odpravljanje]], kadar se pojavijo. * Da poskrbimo, da bo vsebina o živečih osebah podprta z zanesljivimi viri in se bo ujemala z [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. '''Opomba: drugih člankov Wikipedije se ne sme uporabljati kot virov.''' == Kdaj navajati vire== {{style}} === Ob dodajanju vsebine === '''Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.''' Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odličen način prispevanja k Wikipediji. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za navajanje|predlogami za navajanje]]. === Slike === Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Zgled: :Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005) Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: :Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ... Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ==Splošni viri== Priimek, Ime. ''Naslov dela''. Založnik, Kraj leto. <nowiki>ISBN</nowiki> COBISS. * Gik, Jevgenij Jakovljevič. ''Математика на шахматной доске''. Nauka, Moskva 1976. (v ruščini) {{COBISS|ID=3372601}} * Gik, Jevgenij Jakovljevič ''Schach und Mathematik''. Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nemščini) {{COBISS|ID=39979521}} * Novčić, Slobodan D. ''Šah i matematika''. Beograd 1986. (v srbohrvaščini) * Petrović, Nenad. ''Šahovski problem : teorija šahovskih problema sa 650 primjera''. Zagreb 1949. (v srbohrvaščini) {{COBISS|ID=5802297}} * Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. ''Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik''. Dusseldorf 1966. (v nemščini) Če je vir dosegljiv v [[COBISS]], lahko poiščete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole: <nowiki>{{COBISS|ID=123456789}}</nowiki> Če imate podatek o [[identifikator digitalnega objekta|identifikatorju digitalnega objekta]] (DOI - imajo ga predvsem [[znanstveni članek|znanstveni članki]], objavljeni na spletu), ga dodajte takole: <nowiki>{{DOI|id=1234546}}</nowiki> Za samodejno oblikovanje virov obstaja serija [[Wikipedija:Predloga|predlog]] za navajanje "Predloga:Navedi...". Za spletne strani je tako {{tl|navedi splet}}, za knjige {{tl|navedi knjigo}}, za revije {{tl|navedi revijo}} ipd. (glej [[:Kategorija:Predloge za navajanje]]). Navodila za uporabo so v dokumentaciji vsake predloge. == Sprotni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali sprotni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===Sklici na koncu besedila=== {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila}} Sprotno navajanje se v članku doseže s HTML-označevalcema <code><nowiki><ref></nowiki></code> in <code><nowiki></ref></nowiki></code>, ki oklepata navedek. Med njima je lahko kateri koli tekst (funkcija je bila prvotno namenjena vstavljanju opomb), tudi predloga za navedek. Prvi <code><nowiki><ref></nowiki></code> naj se začne brez presledka tik za ločilom stavka s trditvijo, za zaključnim <code><nowiki></ref></nowiki></code> pa sledi presledek. Zgled wikikode: *<code><nowiki>[[Britanci|Britanski]] raziskovalci so leta 2010 ugotovili, da [[veverice]] grizejo [[lubje]] postrani.<ref>{{navedi revijo |author=Smith, John |year=2010 |title=Assymetric bite-marks on bark attributed to squirrels |journal=Mammalogy |volume=13 |issue=1 |pages=4}}</ref> To je v nasprotju s prej uveljavljenim stališčem o pravokotnem grizljanju veveric, ki naj bi bilo energetsko ugodnejše.<ref>To stališče ni bilo nikoli neposredno dokazano. Vir: {{navedi revijo |author= ..... }}</ref></nowiki></code> * <code><nowiki>Pravica je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Zaradi tega ...</nowiki></code> Sistem omogoča tudi pripisovanje več trditev istemu viru; v tem primeru je treba označevalec <code><nowiki><ref></nowiki></code> poimenovati. Ob prvem ga oblikujte tako: <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"></nowiki></code> (zaključni označevalec je enak), ob vsakem naslednjem pa zapišite samo <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"/></nowiki></code> (s poševnico!), brez izpisa vira in zaključnega označevalca. Če želite navesti več kot en vir za isto trditev, začnite takoj po zaključnem označevalcu (<code><nowiki></ref></nowiki></code>) z novim začetnim. Vsi sprotni navedki se izpišejo v seznamu na koncu članka v poglavju »Sklici« z uporabo predloge {{tl|sklici}}. Sistem prikaže sprotne navedke kot nadpisano številko (npr.{{nbsp}}<sup>[1]</sup>) s povezavo na seznam spodaj. Zgled za navajanje z različnimi kombinacijami sprotnih navedkov je članek [[penicilini]]. ====Kratki sklici==== {{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} Takole izgledajo kratki sklici v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko,<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 23.'''&lt;/ref>'''</span> toda luna je manjša.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Brown 2006</nowiki>, str. 46.'''&lt;/ref>'''</span> Sonce je tudi zelo vroče.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 34.'''&lt;/ref>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Sklici ==</span><br /> <span style="color:black;">'''<nowiki>{{sklici}}</nowiki>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon," <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, Edward (2005). <nowiki>''The Sun''.</nowiki> Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku:{{anchor|refnote}} <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda luna je manjša.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup><br /><br /> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol></div><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </blockquote> Skrajšani sklici, ki v članku namesto datumov izdaje rajši uporabljajo naslove, izgledajo takole: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol></div> </blockquote> ===Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila=== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. <!--Sprotni sklici in splošni viri se lahko povežejo z uporabo predloge (glej [[WP:Parenthetical referencing#Linking inline and full citations|linking inline and full citations]]); as with other citation templates, these should not be added to articles without consensus.--> Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. === Kdaj morate uporabiti sprotne sklice === {{shortcut|WP:MINREF}} Wikipedijina pravila o vsebini zahtevajo sprotne sklice na zanesljive vire za sledeče štiri tipe trditev: {| class="wikitable" |- ! Tip trditve ! Smernica, ki zahteva sprotne sklice |- | Neposreden citat | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršnakoli trditev, ki je sporna (tj. je bila odstranjena, izražen je bil dovom o pravilnosti na pogovorni strani, označena je bila z {{tlx|navedi vir}} ali s podobnim označevalcem) | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršna koli trditev, za katero verjamete, da lahko postane sporna. | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Sporni material, vrednostno negativen, pozitiven ali nevtralen, o živečih osebah | [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]] |} Ostale smernice, predvsem [[Wikipedija:Avtorske pravice|kršenje pravil o avtorskih pravicah]], prepovedujejo vključevanje določenih informacij, kot je prenatančno parafraziranje, tudi če material vsebuje sprotne sklice na zanesljiv vir. ==Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Primeri=== ====Knjige==== Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije je neobvezen * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno :Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno ====Časopisni članki==== Sklici na članke v časopish, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali druge oznake, kjer je to možno ====Spletne strani==== Sklici na WWW strani tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====Film, TV ali video posnetki==== Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:PAGELINK|WP:PAGELINKS}} [[Google Knjige]] dovoljujejo direktno povezavo na strani knjig, kjer se knjigo lahko pregleduje. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: :*Rawls, John. [http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. :*[http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. :*[http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. :*Rawls 1971, [http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. V urejevalnem oknu URL za str. 18 v ''[[A Theory of Justice]]'' izgleda takole: *<nowiki>Rawls, John. [http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</nowiki> ==Slog navajanja== {{shortcut|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Author-date referencing]], [[Vancouver sistem]] ali [[Bluebook]]). Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, '''se izogibaj''' kateregakoli drugega '''numeričnega''' formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko {{xt|2002-06-11}} , toda ne {{!xt|11/06/2002}}. ==Variacije načina navajanja== {{shortcut|WP:CITEVAR}} Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v: * ali članek uporablja polne sklice, [[#Kratki sklici|kratke sklice]] v opombah ali [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]]; * kako je imenovano [[#Opombe na koncu besedila|poglavje za skice]], in ali so pojasnjevalne opombe v ločeni skupini od sklicev; * [[#Slog navajanja|slog]] samih sklicev; * ali sklici uporabljajo predloge za sklice; * ali uporabljajo [[#List-defined references|list-defined references]]. Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici ''znotraj danega članka'' naj uporabljajo enoten slog. Zato je v veliko pomoč: * ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku * da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem); * da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici; * da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora, kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani; Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA}} Vdelane povezave na zunanja spletišča naj se ne uporabljajo kot oblika sprottnega navajanja, ker zelo hitro [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|zastarijo]]. Wikipedija je to omogočala v začetnih letih — npr. z dodajanjem povezave po stavku: <nowiki>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</nowiki>, kar se prikaže kot: [http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]. To ni več priporočljivo. Ustrezno zapisane povezave imajo prednost pred golimi povezavami, tudi če so gole povezave postavtljene med značke ''ref'': <code><nowiki><ref>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</ref></nowiki></code>. Ker je vsak sklic, ki ustrezno identificira vir, boljši od ničesar, ne vračajte dobronamernega dodajanja delnih sklicev. Ti lahko ostanejo začasno, vendar jih je treba čim prej zamenjati s popolnimi, pravilno oblikovanimi sklici Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za vstavljanje [[WP:ZP|zunanjih povezav]] v vsebino članka, npr.: {{!xt|»[http://apple.com {{!xt|Apple Inc.}}] je oznanil svoj najnovejši izdelek ...«}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav <span id="Mrtve povezave"></span>=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save) ali [[archive.today]] (https://archive.today), so precej preproste za uporabo. '''Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.''' Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Reference== {{sklici}} {{Wikipedia referencing}} [[Kategorija:Slogovne smernice Wikipedije|Navajanje virov]] [[es:Wikipedia:Referencias]] [[fr:Wikipédia:Citez vos sources]] [[gl:Wikipedia:Cite as fontes]] [[mk:Википедија:Цитирање на извори]] 1s1oaa661x9fwpsllvzofvji9fi3v4c 6708112 6708111 2026-07-07T16:39:24Z Pinky sl 2932 /* Povezovanje na Google Knjige */ WP:GBOOKS 6708112 wikitext text/x-wiki {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{jedrce|Vsebina, ki je sporna ali pa bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje [[WP:P|zanesljiv vir]]. Na tej strani je razloženo, kako navajati vire.}} {{seznam pravil}} Ta stran je [[slogovni vodnik]] in opisuje, '''kako v člankih navajati vire'''. Pravilo [[Wikipedija:Preverljivost]] pravi, da je pripis vira potreben pri '''neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne'''. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Za pojasnilo pomena uporabe dobrih virov za biografije živečih oseb glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]], ki je prav tako pravilo. Kadar ne vemo, kako oblikovati navedek, navedimo kolikor je le mogoče veliko podatkov, oblikovanje pa bo morda popravil kdo drug. Navajajmo! == Zakaj navajati vire == * Za večjo verodostojnost in avtoriteto Wikipedije. * V zahvalo viru za koristne podatke in da se izognemo trditvam o [[plagiatorstvo|prepisovanju]]. * V dokaz, da urejanje ni [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirno raziskovanje]]. * Da bo vsebina člankov bolj verodostojna in da jo bo lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preveril vsakdo]]. * Da bodo uporabniki lahko našli dodatne zanesljive podatke o predmetu. * Za preprečevanje nesoglasij med urejevalci in njihovo [[Wikipedija:Odpravljanje nesoglasij|odpravljanje]], kadar se pojavijo. * Da poskrbimo, da bo vsebina o živečih osebah podprta z zanesljivimi viri in se bo ujemala z [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. '''Opomba: drugih člankov Wikipedije se ne sme uporabljati kot virov.''' == Kdaj navajati vire== {{style}} === Ob dodajanju vsebine === '''Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.''' Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odličen način prispevanja k Wikipediji. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za navajanje|predlogami za navajanje]]. === Slike === Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Zgled: :Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005) Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: :Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ... Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ==Splošni viri== Priimek, Ime. ''Naslov dela''. Založnik, Kraj leto. <nowiki>ISBN</nowiki> COBISS. * Gik, Jevgenij Jakovljevič. ''Математика на шахматной доске''. Nauka, Moskva 1976. (v ruščini) {{COBISS|ID=3372601}} * Gik, Jevgenij Jakovljevič ''Schach und Mathematik''. Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nemščini) {{COBISS|ID=39979521}} * Novčić, Slobodan D. ''Šah i matematika''. Beograd 1986. (v srbohrvaščini) * Petrović, Nenad. ''Šahovski problem : teorija šahovskih problema sa 650 primjera''. Zagreb 1949. (v srbohrvaščini) {{COBISS|ID=5802297}} * Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. ''Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik''. Dusseldorf 1966. (v nemščini) Če je vir dosegljiv v [[COBISS]], lahko poiščete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole: <nowiki>{{COBISS|ID=123456789}}</nowiki> Če imate podatek o [[identifikator digitalnega objekta|identifikatorju digitalnega objekta]] (DOI - imajo ga predvsem [[znanstveni članek|znanstveni članki]], objavljeni na spletu), ga dodajte takole: <nowiki>{{DOI|id=1234546}}</nowiki> Za samodejno oblikovanje virov obstaja serija [[Wikipedija:Predloga|predlog]] za navajanje "Predloga:Navedi...". Za spletne strani je tako {{tl|navedi splet}}, za knjige {{tl|navedi knjigo}}, za revije {{tl|navedi revijo}} ipd. (glej [[:Kategorija:Predloge za navajanje]]). Navodila za uporabo so v dokumentaciji vsake predloge. == Sprotni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali sprotni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===Sklici na koncu besedila=== {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila}} Sprotno navajanje se v članku doseže s HTML-označevalcema <code><nowiki><ref></nowiki></code> in <code><nowiki></ref></nowiki></code>, ki oklepata navedek. Med njima je lahko kateri koli tekst (funkcija je bila prvotno namenjena vstavljanju opomb), tudi predloga za navedek. Prvi <code><nowiki><ref></nowiki></code> naj se začne brez presledka tik za ločilom stavka s trditvijo, za zaključnim <code><nowiki></ref></nowiki></code> pa sledi presledek. Zgled wikikode: *<code><nowiki>[[Britanci|Britanski]] raziskovalci so leta 2010 ugotovili, da [[veverice]] grizejo [[lubje]] postrani.<ref>{{navedi revijo |author=Smith, John |year=2010 |title=Assymetric bite-marks on bark attributed to squirrels |journal=Mammalogy |volume=13 |issue=1 |pages=4}}</ref> To je v nasprotju s prej uveljavljenim stališčem o pravokotnem grizljanju veveric, ki naj bi bilo energetsko ugodnejše.<ref>To stališče ni bilo nikoli neposredno dokazano. Vir: {{navedi revijo |author= ..... }}</ref></nowiki></code> * <code><nowiki>Pravica je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Zaradi tega ...</nowiki></code> Sistem omogoča tudi pripisovanje več trditev istemu viru; v tem primeru je treba označevalec <code><nowiki><ref></nowiki></code> poimenovati. Ob prvem ga oblikujte tako: <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"></nowiki></code> (zaključni označevalec je enak), ob vsakem naslednjem pa zapišite samo <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"/></nowiki></code> (s poševnico!), brez izpisa vira in zaključnega označevalca. Če želite navesti več kot en vir za isto trditev, začnite takoj po zaključnem označevalcu (<code><nowiki></ref></nowiki></code>) z novim začetnim. Vsi sprotni navedki se izpišejo v seznamu na koncu članka v poglavju »Sklici« z uporabo predloge {{tl|sklici}}. Sistem prikaže sprotne navedke kot nadpisano številko (npr.{{nbsp}}<sup>[1]</sup>) s povezavo na seznam spodaj. Zgled za navajanje z različnimi kombinacijami sprotnih navedkov je članek [[penicilini]]. ====Kratki sklici==== {{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} Takole izgledajo kratki sklici v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko,<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 23.'''&lt;/ref>'''</span> toda luna je manjša.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Brown 2006</nowiki>, str. 46.'''&lt;/ref>'''</span> Sonce je tudi zelo vroče.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 34.'''&lt;/ref>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Sklici ==</span><br /> <span style="color:black;">'''<nowiki>{{sklici}}</nowiki>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon," <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, Edward (2005). <nowiki>''The Sun''.</nowiki> Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku:{{anchor|refnote}} <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda luna je manjša.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup><br /><br /> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol></div><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </blockquote> Skrajšani sklici, ki v članku namesto datumov izdaje rajši uporabljajo naslove, izgledajo takole: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol></div> </blockquote> ===Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila=== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. <!--Sprotni sklici in splošni viri se lahko povežejo z uporabo predloge (glej [[WP:Parenthetical referencing#Linking inline and full citations|linking inline and full citations]]); as with other citation templates, these should not be added to articles without consensus.--> Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. === Kdaj morate uporabiti sprotne sklice === {{shortcut|WP:MINREF}} Wikipedijina pravila o vsebini zahtevajo sprotne sklice na zanesljive vire za sledeče štiri tipe trditev: {| class="wikitable" |- ! Tip trditve ! Smernica, ki zahteva sprotne sklice |- | Neposreden citat | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršnakoli trditev, ki je sporna (tj. je bila odstranjena, izražen je bil dovom o pravilnosti na pogovorni strani, označena je bila z {{tlx|navedi vir}} ali s podobnim označevalcem) | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršna koli trditev, za katero verjamete, da lahko postane sporna. | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Sporni material, vrednostno negativen, pozitiven ali nevtralen, o živečih osebah | [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]] |} Ostale smernice, predvsem [[Wikipedija:Avtorske pravice|kršenje pravil o avtorskih pravicah]], prepovedujejo vključevanje določenih informacij, kot je prenatančno parafraziranje, tudi če material vsebuje sprotne sklice na zanesljiv vir. ==Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Primeri=== ====Knjige==== Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije je neobvezen * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno :Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno ====Časopisni članki==== Sklici na članke v časopish, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali druge oznake, kjer je to možno ====Spletne strani==== Sklici na WWW strani tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====Film, TV ali video posnetki==== Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Knjige]] dovoljujejo direktno povezavo na strani knjig, kjer se knjigo lahko pregleduje. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: :*Rawls, John. [http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. :*[http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. :*[http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. :*Rawls 1971, [http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. V urejevalnem oknu URL za str. 18 v ''[[A Theory of Justice]]'' izgleda takole: *<nowiki>Rawls, John. [http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</nowiki> ==Slog navajanja== {{shortcut|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Author-date referencing]], [[Vancouver sistem]] ali [[Bluebook]]). Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, '''se izogibaj''' kateregakoli drugega '''numeričnega''' formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko {{xt|2002-06-11}} , toda ne {{!xt|11/06/2002}}. ==Variacije načina navajanja== {{shortcut|WP:CITEVAR}} Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v: * ali članek uporablja polne sklice, [[#Kratki sklici|kratke sklice]] v opombah ali [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]]; * kako je imenovano [[#Opombe na koncu besedila|poglavje za skice]], in ali so pojasnjevalne opombe v ločeni skupini od sklicev; * [[#Slog navajanja|slog]] samih sklicev; * ali sklici uporabljajo predloge za sklice; * ali uporabljajo [[#List-defined references|list-defined references]]. Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici ''znotraj danega članka'' naj uporabljajo enoten slog. Zato je v veliko pomoč: * ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku * da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem); * da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici; * da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora, kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani; Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA}} Vdelane povezave na zunanja spletišča naj se ne uporabljajo kot oblika sprottnega navajanja, ker zelo hitro [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|zastarijo]]. Wikipedija je to omogočala v začetnih letih — npr. z dodajanjem povezave po stavku: <nowiki>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</nowiki>, kar se prikaže kot: [http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]. To ni več priporočljivo. Ustrezno zapisane povezave imajo prednost pred golimi povezavami, tudi če so gole povezave postavtljene med značke ''ref'': <code><nowiki><ref>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</ref></nowiki></code>. Ker je vsak sklic, ki ustrezno identificira vir, boljši od ničesar, ne vračajte dobronamernega dodajanja delnih sklicev. Ti lahko ostanejo začasno, vendar jih je treba čim prej zamenjati s popolnimi, pravilno oblikovanimi sklici Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za vstavljanje [[WP:ZP|zunanjih povezav]] v vsebino članka, npr.: {{!xt|»[http://apple.com {{!xt|Apple Inc.}}] je oznanil svoj najnovejši izdelek ...«}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav <span id="Mrtve povezave"></span>=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save) ali [[archive.today]] (https://archive.today), so precej preproste za uporabo. '''Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.''' Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Reference== {{sklici}} {{Wikipedia referencing}} [[Kategorija:Slogovne smernice Wikipedije|Navajanje virov]] [[es:Wikipedia:Referencias]] [[fr:Wikipédia:Citez vos sources]] [[gl:Wikipedia:Cite as fontes]] [[mk:Википедија:Цитирање на извори]] 9e87fxitsosaqphq7yolbnlrunmsv0t Ivan Šumljak 0 14454 6708280 6649840 2026-07-08T00:13:49Z Marjan Tomki SI 190558 Za začetek precej navedki iz vira in nekaj razširitve iz tega (največ za zdaj kar navedki) 6708280 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Šumljak''' (rojen '''Janez Anton Šumljak'''), [[Slovenci|slovenski]] [[planinec]], [[markacija|markacist]] in pobudnik [[Slovenska planinska transverzala|Slovenske planinske transverzale]], * [[6. avgust]] [[1899]], [[Žalec]], † [[14. februar]] [[1984]]. Bil je profesor geografije v Mariboru. == Otroštvo in mladost == Rodil se je v Žalcu očetu učitelju Antonu in materi Mariji (rojena Topolnik); oba sta bila učitelja in oba umrla za jetiko, tako da je postal sirota ko je bil star 3 leta. Poslej sta zanj skrbeli obe babici. {{bq |Že zelo zgodaj, v otroških letih, je vzljubil planine; zasluga gre njegovi babici v [[Šoštanj|Šoštanju]], ki ga je pošiljala z raznimi naročili h kmetom visoko v hribih, ali pa ga je spodbudila naj se spet naužije njihove lepote. Kot dijak se je 1914 včlanil v podravsko podružnico v Rušah. |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) }} == Delo == Že mlad se je odločil za učiteljski poklic. {{bq | V [[Maribor|Mariboru]] je v letih 1913/14 obiskoval nastavni razred meščanske šole, zatem pa do leta 1918 mariborsko učiteljišče, ki ga je končal z odliko. 1919 je učiteljeval v Šoštanju, nato v vadnici učiteljišča in na 3. deški ljudski šoli v Mariboru. 1921 je z odliko opravil strokovni izpit za slovenski in nemški jezik; potem je poučeval na meščanski šoli v Mariboru. Zbližal se je tudi z angleščino in 1937 je na {{ill|The City of London College|en|London Guildhall University#City of London Polytechnic}} opravil izpit iz tega jezika; postal je tajnik angleškega kluba. |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) }} Ob zasedbi Maribora na začetku II. svetovne vojne aprila 1941 ga je Gestapo takoj zaprl, nato so ga z ženo vred s prvim transportom izgnali v [[Jagodina|Jagodino]] v [[Srbija|Srbiji]]. Jeseni tega leta mu je uspelo dobiti delo v [[Kovin|Kovinu]] v [[Banat|Banatu]]. {{bq | 1944 je odšel v [[Medmurje]], kjer je žena našla zatočišče pri svojih starših. V osvobojeni Murski Soboti je nekaj časa delal pri časniku, 1945 se je vrnil v Maribor, kjer je postal prvi ravnatelj učiteljišča. Nekaj časa je poučeval na gimnaziji, nato pa na srednji ekonomski šoli do upokojitve 1960. Zatem je še honorarno poučeval angleščino na visoki tehniški šoli. V zadnjih letih se je intenzivno ukvarjal s frančoščino. |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) |multiline=yes }} == Viri == * {{navedi splet |last=Jurič |first=Tamara |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivan-sumljak/ |title=Ivan Šumljak |year=2019 |website=[[Obrazi slovenskih pokrajin]] }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174714708 Ivan Šumljak, oče Slovenske planinske poti]«. ''Sledi časa'' (30. avgust 2020). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sumljak, Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1984]] [[Kategorija:Markacisti]] [[Kategorija:Slovenski planinci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] {{nanoškrbina}} am94euemf4n988jqo00hiignoj5xt39 6708419 6708280 2026-07-08T09:11:20Z Marjan Tomki SI 190558 Dodajanje vsebine o njegovi poklicni poti (s sprotnimi sklici na vire) 6708419 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Šumljak''' (rojen '''Janez Anton Šumljak'''), [[Slovenci|slovenski]] [[planinec]], [[markacija|markacist]] in pobudnik [[Slovenska planinska transverzala|Slovenske planinske transverzale]], * [[6. avgust]] [[1899]], [[Žalec]], † [[14. februar]] [[1984]]. Bil je profesor geografije v Mariboru. == Otroštvo in mladost == Rodil se je v Žalcu očetu učitelju Antonu in materi Mariji (rojena Topolnik); oba sta bila učitelja in oba umrla za jetiko, tako da je postal sirota ko je bil star 3 leta. Poslej sta zanj skrbeli obe babici.<ref name=FVogel>{{harvnb|Vogelnik|1997}} </ref> {{bq |Že zelo zgodaj, v otroških letih, je vzljubil planine; zasluga gre njegovi babici v [[Šoštanj|Šoštanju]], ki ga je pošiljala z raznimi naročili h kmetom visoko v hribih, ali pa ga je spodbudila naj se spet naužije njihove lepote. Kot dijak se je 1914 včlanil v podravsko podružnico v Rušah.<ref name=FVogel/> |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) }} == Delo == Že mlad se je odločil za učiteljski poklic.<ref name=ObrSP>{{harvnb|Jurič|2019 }} </ref> {{bq | V [[Maribor|Mariboru]] je v letih 1913/14 obiskoval nastavni razred meščanske šole,<ref name=FVogel/> zatem pa do leta 1918 mariborsko učiteljišče, ki ga je končal z odliko. 1919 je učiteljeval v Šoštanju, nato v vadnici učiteljišča in na 3. deški ljudski šoli v Mariboru. 1921 je z odliko opravil strokovni izpit za slovenski in nemški jezik; potem je poučeval na meščanski šoli v Mariboru. Zbližal se je tudi z angleščino in 1937 je na {{ill|The City of London College|en|London Guildhall University#City of London Polytechnic}} opravil izpit iz tega jezika;<ref name=FVogel/><ref name=ObrSP/> postal je tajnik angleškega kluba.<ref name=FVogel/> |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) }} Ob zasedbi Maribora na začetku II. svetovne vojne aprila 1941 ga je Gestapo takoj zaprl, nato so ga z ženo vred s prvim transportom izgnali v [[Jagodina|Jagodino]] v [[Srbija|Srbiji]]. Jeseni tega leta mu je uspelo dobiti delo v [[Kovin|Kovinu]] v [[Banat|Banatu]].<ref name=FVogel/> {{bq | 1944 je odšel v [[Medmurje]], kjer je žena našla zatočišče pri svojih starših. V osvobojeni Murski Soboti je nekaj časa delal pri časniku,<ref name=FVogel/> 1945 se je vrnil v Maribor, kjer je postal prvi ravnatelj učiteljišča. Nekaj časa je poučeval na gimnaziji, nato pa na srednji ekonomski šoli do upokojitve 1960.<ref name=FVogel/><ref name=ObrSP/> Zatem je še honorarno poučeval angleščino na visoki tehniški šoli. V zadnjih letih se je intenzivno ukvarjal s francoščino.<ref name=FVogel/><ref name=ObrSP/> |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) |multiline=yes }} == Planinstvo == == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |last=Jurič |first=Tamara |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivan-sumljak/ |title=Ivan Šumljak |year=2019 |website=[[Obrazi slovenskih pokrajin]] }} * {{navedi splet |last=Vogelnik |first=Franc |url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ivan_%C5%A0umljak_(1899%E2%80%931984) |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |year=1997 |website=[[Wikivir]] }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174714708 Ivan Šumljak, oče Slovenske planinske poti]«. ''Sledi časa'' (30. avgust 2020). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sumljak, Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1984]] [[Kategorija:Markacisti]] [[Kategorija:Slovenski planinci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] {{nanoškrbina}} k4tqotcvtygx0vvap1renjwlkatt3ot 6708474 6708419 2026-07-08T11:57:00Z Marjan Tomki SI 190558 To je to za zdaj - če kdo nadaljuje, preden utegnem spet, je več ko dobrodošel. 6708474 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Šumljak''' (rojen '''Janez Anton Šumljak'''), [[Slovenci|slovenski]] [[planinec]], [[markacija|markacist]] in pobudnik [[Slovenska planinska transverzala|Slovenske planinske transverzale]], * [[6. avgust]] [[1899]], [[Žalec]], † [[14. februar]] [[1984]]. Bil je najprej učitelj v Šoštanju in Mariboru, potem pa profesor predvsem jezikov na srednjih šolah v Mariboru.<ref name=FVogel/><ref name=ObrSP/> Bolj znan je po svojem delo v zvezi s planinstvom, po desetletjih skrbi za urejanje in označevanje planinskih poti, popularizaciji obiskovanja gorskega sveta z odprtimi očmi in pri tem spoznavanju vsega, kar je pri tem mogoče spoznati. Še bolj znan pa je po tem, da je pri tem delu prišel na misel, da bi bilo mogoče in smotrno take poti povezati - po njegovi zamisli in besedi v {{em|magistralo}}, krožno pot od Maribora čez večino zanimivega planinskega sveta: čez [[Pohorje]], [[Kamniško-Savinjske Alpe|Savinjske in Kamniške planine]], [[Karavanke]], [[Julijske Alpe]] in potem po notranjskem, dolenjskem in posavskem sredogorju nazaj do Maribora. Predlog je posredoval Planinski zvezi in je bil - s spremembo, da ta pot, slovenska planinska transverzala ali slovenska planinska pot ne bo krožna ampak se bo iztekla ob morju - sprejet in uresničen. Kolikor je znano, je bila [[Slovenska planinska pot|slovenska planinska transverzala]] št.1, kot se je v začetku imenovala, prva taka povezana pot in to ne le pri nas.<ref name=FVogel/> zdaj pa ima mnogo potomcev pri nas in brez števila po vsem svetu. == Otroštvo in mladost == Rodil se je v Žalcu očetu učitelju Antonu in materi Mariji (rojena Topolnik); oba sta bila učitelja in oba umrla za jetiko, tako da je postal sirota ko je bil star 3 leta. Poslej sta zanj skrbeli obe babici.<ref name=FVogel>{{harvnb|Vogelnik|1997}} </ref> {{bq |Že zelo zgodaj, v otroških letih, je vzljubil planine; zasluga gre njegovi babici v [[Šoštanj|Šoštanju]], ki ga je pošiljala z raznimi naročili h kmetom visoko v hribih, ali pa ga je spodbudila naj se spet naužije njihove lepote. Kot dijak se je 1914 včlanil v podravsko podružnico v Rušah.<ref name=FVogel/> |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) }} == Delo == Že mlad se je odločil za učiteljski poklic.<ref name=ObrSP>{{harvnb|Jurič|2019 }} </ref> {{bq | V [[Maribor|Mariboru]] je v letih 1913/14 obiskoval nastavni razred meščanske šole,<ref name=FVogel/> zatem pa do leta 1918 mariborsko učiteljišče, ki ga je končal z odliko. 1919 je učiteljeval v Šoštanju, nato v vadnici učiteljišča in na 3. deški ljudski šoli v Mariboru. 1921 je z odliko opravil strokovni izpit za slovenski in nemški jezik; potem je poučeval na meščanski šoli v Mariboru. Zbližal se je tudi z angleščino in 1937 je na {{ill|The City of London College|en|London Guildhall University#City of London Polytechnic}} opravil izpit iz tega jezika;<ref name=FVogel/><ref name=ObrSP/> postal je tajnik angleškega kluba.<ref name=FVogel/> |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) }} Ob zasedbi Maribora na začetku II. svetovne vojne aprila 1941 ga je Gestapo takoj zaprl, nato so ga z ženo vred s prvim transportom izgnali v [[Jagodina|Jagodino]] v [[Srbija|Srbiji]]. Jeseni tega leta mu je uspelo dobiti delo v [[Kovin|Kovinu]] v [[Banat|Banatu]].<ref name=FVogel/> {{bq | 1944 je odšel v [[Medmurje]], kjer je žena našla zatočišče pri svojih starših. V osvobojeni Murski Soboti je nekaj časa delal pri časniku,<ref name=FVogel/> 1945 se je vrnil v Maribor, kjer je postal prvi ravnatelj učiteljišča. Nekaj časa je poučeval na gimnaziji, nato pa na srednji ekonomski šoli do upokojitve 1960.<ref name=FVogel/><ref name=ObrSP/> Zatem je še honorarno poučeval angleščino na visoki tehniški šoli. V zadnjih letih se je intenzivno ukvarjal s francoščino.<ref name=FVogel/><ref name=ObrSP/> |author=Franc Vogelnik |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |source= Glasilo planinskega društva Maribor matica (Letnik I, številka 1) |multiline=yes }} == Planinstvo == Bolj kot po svojem delu profesorja znan po svojem delo v zvezi s planinstvom. Dve desetletji je bil v odboru [[Planinsko društvo Maribor Matica|PD Maribor Matica]] odgovoren za urejanje in označevanje planinskih poti. Med tem delom - in pri tem hkrati spoznavanju vsega, kar je pri tem bilo mogoče spoznati, je l. 1950 prišel na misel, da bi bilo mogoče in smotrno te poti povezati - po njegovi zamisli v magistralo, krožno pot od Maribora čez večino zanimivega planinskega sveta: čez Pohorje, Savinjske in Kamniške planine, Karavanke, Julijske alpe in potem po notranjskem, dolenjskem in posavskem sredogorju nazaj do Maribora. Predlog je junija 1950 na zboru [[Markacist|markacistov]] [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]] Pri Slamiču v Ljubljani posredoval Planinski zvezi. Predlog je naletel na odobravanje in na nasprotovanje. Na koncu je bil - s spremembo, da ta pot, slovenska planinska transverzala ali slovenska planinska pot ne bo krožna ampak se bo iztekla ob morju - že leta 1952, le dve leti kasneje uresničen.<ref name=FVogel/><ref name=Večer>{{harvnb|Petelinšek|Kocutar|1997}} </ref> O vsem v zvezi s planinstvom je tudi predaval in njegova predavanja so bila legendarna. Pripravljal jih je enako skrbno kot je urejal planinske poti, često tudi po več mesecev. Predmet predavanja je presojal z vseh plati, ki so mu le prišle na misel. <ref name=FVogel/> == Izbor iz objav == * {{navedi splet |last=Šumljak|first=Ivan |url=http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1984_05.pdf |title=Zakaj v Gore |website=[[Planinski vestnik]] }} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |last=Jurič |first=Tamara |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivan-sumljak/ |title=Ivan Šumljak |year=2019 |website=[[Obrazi slovenskih pokrajin]] }} * {{navedi splet |last1=Vogelnik |first1=Franc |url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ivan_%C5%A0umljak_(1899%E2%80%931984) |title=Ivan Šumljak (1899–1984) |year=1997 |website=[[Wikivir]] }} * {{navedi splet |last1=Petelinšek |first1=Andrej |last2=Kocutar |first2=Stane |url=https://vecer.com/v-soboto/kako-je-pohorska-ideja-prof-ivana-sumljaka-na-predvecer-trzaske-krize-postala-pot-od-maribora-proti-morju-10337400 |title=Kako je pohorska ideja prof. Ivana Šumljaka na predvečer tržaške krize postala pot od Maribora proti morju |date=29. julij 2023 |website=[[Večer (časopis)|Večer]] }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174714708 Ivan Šumljak, oče Slovenske planinske poti]«. ''Sledi časa'' (30. avgust 2020). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sumljak, Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1984]] [[Kategorija:Markacisti]] [[Kategorija:Slovenski planinci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] {{nanoškrbina}} 2axknkaab41rxbh9jfkmm2fj8dolohj Lalibela 0 23453 6708046 6505616 2026-07-07T13:50:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708046 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Lalibela |native_name = ላሊበላ |image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2 | image1 = Lalibela, san giorgio, esterno 24.jpg | image2 = Bet Maryam, Lalibela, Ethiopia - panoramio (1).jpg | image3 = Lalibela, chiesa di bete medhane alem, esterno 08,0.jpg | image4 = Bet Abba Libanos (5499043130).jpg |image5 = }} | image_caption = Skalne cerkve zgoraj levo: cerkev sv. Jurija; Biete Maryam; Biete Medhane Alem; Biete Abba Libanos |imagesize = |image_flag = |image_seal = |imach8chiken stuffge_map = |map_caption = |settlement_type= Town | pushpin_map = Etiopija | pushpin_map_caption = | pushpin_relief = |coordinates = {{coord|12|01|54|N|39|02|28|E|region:ET|display=inline,title}} |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Etiopija}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_type2 = Zone |subdivision_name2 = Severni Volo |subdivision_name1 = Amhara |established_title = |established_date = |government_type = |leader_title = |leader_name = |area_magnitude = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |area_urban_km2 = |elevation_footnotes = |elevation_m = |population_total = 17.367 |population_as_of = 2007 |population_footnotes = |population_density_km2 = |population_urban = |population_metro = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = |footnotes = |timezone = [[East Africa Time|EAT]] |utc_offset = +3 |timezone_DST = |utc_offset_DST = }} '''Lalibéla''' ({{jezik-am|ላሊበላ}}) je starodavno [[mesto]] v [[Etiopija|etiopski]] regiji Amhara in coni Severni Volo. Celotna Lalibela je veliko in pomembno mesto za antično, srednjeveško in postsrednjeveško civilizacijo Etiopije.<ref name="unesco">{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/18|title=Rock-Hewn Churches, Lalibela|work=UNESCO World Heritage Centre |url-status=live |archive-url= https://web.archive.org/web/20231224131013/https://whc.unesco.org/en/list/18/ |archive-date= Dec 24, 2023 }}</ref> Poleg [[Aksum]]a je [[sveto mesto|najsvetejše mesto]] v sodobni Etiopiji in je [[romarsko središče]] velikega števila prebivalcev, kakor tudi celotne [[Afrika|Afrike]]. Za razliko od glavnega svetega mesta so skoraj vsi prebivalci Lalibele pripadniki [[etiopska tevahedska pravoslavna cerkev|etiopske tevahedske pravoslavne cerkve]]. Etiopija je bila ena najzgodnejših držav, ki je sprejela [[krščanstvo]] v prvi polovici 4. stoletja, njene zgodovinske korenine pa segajo v čas [[apostol]]ov. Cerkve same izvirajo iz 7. do 13. stoletja in so tradicionalno datirane v obdobje vladavine kralja Zagve (Agav) Gebre Meskel Lalibela (vladal ok. 1181–1221).<ref name="metmuseum">{{citation|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/lali/hd_lali.htm|title=The Rock-hewn Churches of Lalibela|author=Windmuller-Luna, Kristen|date=September 2014|publisher=The Metropolitan Museum of Art|journal=Heilbrunn Timeline of Art History|location=New York|access-date=27 July 2017}}</ref> Postavitev in imena večjih stavb v Lalibeli so na splošno sprejeta, zlasti s strani lokalne duhovščine, kot simbolna predstavitev [[Jeruzalem]]a.<ref>{{navedi knjigo|last=Phillipson|first=David|author-link=|title=Ancient Churches of Ethiopia: Fourth-fourteenth Centuries|url=https://books.google.com/books?id=Br5YPQAACAAJ|year=2009|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-14156-6|page=181}}</ref> Zaradi tega so nekateri strokovnjaki datirali sedanjo gradnjo cerkva v leta po tem, ko je leta 1187 muslimanski voditelj [[Saladin]] zavzel Jeruzalem.<ref>{{navedi knjigo|last=Phillipson|first=David|author-link=|title=Ancient Churches of Ethiopia: Fourth-fourteenth Centuries|url=https://books.google.com/books?id=Br5YPQAACAAJ|year=2009|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-14156-6|page=179}}</ref> Lalibela je približno 2500 metrov nad morsko gladino. Je glavno mesto Laste, ki je bila prej del okraja Bugna. V [[V skalo vklesane cerkve, Lalibela|skalo vklesane cerkve]] so bile leta 1978 razglašene za Unescovo svetovno dediščino. == Zgodovina == === Izvori === Obstaja nekaj polemik o tem, kdaj so bile nekatere cerkve zgrajene. Po lokalnem izročilu je bila Lalibela (tradicionalno znana kot ''Roha'') ustanovljena v času rodbine Zagve, pod vladavino kralja Gebreja Meskela Lalibele (vladal približno 1181–1221 n. št.),<ref name=sani>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.3301/IJG.2011.26|title=Integrated geological-architectural pilot study of the Biet Gabriel-Rufael rock hewn church in Lalibela, northern Ethiopia|first1=Federico|last1=Sani| first2=Giovanna|last2=Moratti|first3=Massimo|last3=Coli|first4=Pietro| last4=Laureano|first5=Luisa|last5=Rovero|first6=Ugo| last6=Tonietti|first7=Niccolò|last7=Coli|date=March 27, 2012|journal=Italian Journal of Geosciences|volume=131|issue=2|pages=171–186|via=Silverchair|doi=10.3301/IJG.2011.26}}</ref> čeprav je bolj verjetno, da so se cerkve razvile v svojo trenutno obliko v teku več faz gradnje in spreminjanja že obstoječih struktur.<ref>{{Cite journal|last1=Fauvelle-Aymar|first1=François-Xavier|last2=Bruxelles|first2=Laurent|last3=Mensan|first3=Romain|last4=Bosc-Tiessé|first4=Claire|last5=Derat|first5=Marie-Laure|last6=Fritsch|first6=Emmanuel|date=2010-12-01|title=Rock-cut stratigraphy: sequencing the Lalibela churches|url=https://archive.org/details/sim_antiquity_2010-12_84_326/page/1135|journal=Antiquity|language=en|volume=84|issue=326|pages=1135–1150|doi=10.1017/S0003598X00067132|s2cid=130648151|issn=0003-598X}}</ref> David Buxton je vzpostavil splošno sprejeto kronologijo, pri čemer je opozoril, da »dve od njih sledita, z veliko natančnostjo podrobnosti, tradiciji, ki jo predstavlja Debra Damo, kakor je bila spremenjena v Jemrahana Kristos.«<ref>Buxton, ''The Abyssinians'' (New York: Praeger, 1970), p.&nbsp;110</ref> Ker je čas, porabljen za izrezovanje teh struktur iz žive skale, je moralo trajati dlje kot nekaj desetletij vladavine Gebreja Meskela Lalibele, Buxton domneva, da se je delo razširilo v 14. stoletje.<ref>Buxton, ''The Abyssinians'', p.&nbsp;108</ref> Vendar je David Phillipson, profesor afriške arheologije na Univerzi v Cambridgeu, predlagal, da so bile cerkve Merkorios, Gabriel-Rufael in Danagel sprva izklesane iz skale pol tisočletja prej, kot utrdbe ali druge stavbe palač med letoma 600 in 800 n. št., v dneh [[Aksumsko kraljestvo|Aksumskega kraljestva]], in da je Lalibelino ime preprosto postalo povezano z njimi po njegovi smrti.<ref>"Medieval Houses of God, or Ancient Fortresses?" ''Archaeology'' (November/December, 2004), p.&nbsp;10.</ref> Po drugi strani lokalni zgodovinar Getačev Mekonen pripisuje Meskel Kibri, Lalibelovi ženi, da je dala zgraditi eno od v skalo vklesanih cerkva, Biete Abba Libanos, kot spomenik njenemu možu po njegovi smrti.<ref>Getachew Mekonnen Hasen, ''Wollo, Yager Dibab'' (Addis Ababa: Nigd Matemiya Bet, 1992), p.&nbsp;24.</ref> Nedavna arheološka izkopavanja v Lalibeli najdejo obilico lončenine in ostankov favne iz obdobja med letoma 900 in 1100 n. št., kar kaže na to, da je bilo mesto večinoma posvetna naselbina, preden ga je kralj Lalibela spremenil v versko središče. Predkrščanske izrezljane živalske frize so našli tudi na spodnjih stenah bližnje jame Vaša Mika'el, krščanske poslikave pa so bile naknadno dodane na zgornje stene, kar nakazuje, da je ta regija v tem času še vedno šla skozi proces pokristjanjevanja.<ref>{{navedi splet |last1=Derat |first1=Marie-Laure |title=The rock-cut churches of Lalibela and the cave church of Washa Mika'el: troglodytism and the Christianisation of the Ethiopian Highlands |url=https://www.cambridge.org/core/journals/antiquity/article/abs/rockcut-churches-of-lalibela-and-the-cave-church-of-washa-mikael-troglodytism-and-the-christianisation-of-the-ethiopian-highlands/DC1B8FC2A2221141A7E648F9B9219755 |website=www.cambridge.org }}</ref> === 14. - 15. stoletje === Abuna Bartolomeo iz Egipta je obiskal cerkve nekje med vladavino Davita I. (1382–1413). Njegovo ime je bilo prvič uporabljeno v evropski publikaciji na zemljevidu Fra Mauro, izdelanem v Benetkah 1457-59, napisanem kot Lalabeda.<ref name=NAI-web>[https://nai.uu.se/download/18.39fca04516faedec8b248e0f/1580829012921/ORTLAL05.pdf "Local History in Ethiopia"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230927233126/https://nai.uu.se/download/18.39fca04516faedec8b248e0f/1580829012921/ORTLAL05.pdf |date=2023-09-27 }} The Nordic Africa Institute website (accessed 29 November 2023)</ref> === 16. stoletje === Portugalski duhovnik Francisco Álvares (1465–1540) je v 1520-ih spremljal portugalskega veleposlanika na obisku pri Davitu II. Potem ko je Alvares opisal edinstvene cerkvene strukture, je zapisal: »Utrujen sem od pisanja več o teh stavbah, ker se mi zdi, da mi ne bodo verjeli, če bom pisal več, ker me lahko glede tega, kar sem že napisal, obtožijo neresnice, zato prisežem pri Bogu, v čigar oblasti sem, da je vse, kar je napisano, resnica, in je veliko več od tega, kar sem napisal, in to sem pustil, da me ne bodo obdavčili s tem, da je laž nihče drug Portugalec ni šel na ta dela, razen mene, in glede na to, kar sem slišal o njih, sem šel dvakrat, prisežem pri Bogu, v čigar moči sem, da je vse, kar sem napisal, resnica.<ref>{{navedi knjigo |last1=Alvares |first1=Francisco |url=http://archive.org/details/narrativeofportu00alvarich |title=Narrative of the Portuguese embassy to Abyssinia during the years 1520-1527 |last2=Stanley |first2=Henry Edward John Stanley |date=1881 |publisher=London : Printed for the Hakluyt society |others=University of California Libraries |pages=130}}</ref> Čeprav je Ramuso vključil načrte več teh cerkva v svoj natis Álvaresove knjige leta 1550, ni znano, kdo mu je dal risbe.<ref>Francisco Alvarez, ''The Prester John of the Indies,'' translated by Charles Fraser Beckingham and George Wynn Brereton Huntingford (Cambridge: Hakluyt Society, 1961), p. 226. Beckingham and Huntingford added an appendix that discusses Alvarez's description of these churches, pp. 526–42.</ref> [[File:Priest of rock-Hewn Churches of Lalibela, a high place of Ethiopian Christianity, still today a place of pilmigrage and devotion..jpg|thumb|Etiopski pravoslavni duhovniki s procesijo v Lalibeli]] Glede na Futuh al-Habaša Sihab ad-Din Ahmada je Ahmad ibn Ibrahim al-Ghazi požgal eno od cerkva v Lalibeli med svojo invazijo na Etiopijo. Sihab ad-Din Ahmad (arabski Fakih) je podal podroben opis v skalo vklesane cerkve: »Izklesana je bila iz gore. Njeni stebri so bili prav tako izrezani iz gore«. Ahmed je nato zbral menihe Lalibele in dal zakuriti ogenj v cerkvi ter jim rekel, »naj vstopi tja eden od vaših in eden od naših«. Nuna se je nato vrgla na ogenj, preden so jo Ahmadovi vojaki izvlekli.<ref name=Futuh-346>Sihab ad-Din Ahmad bin 'Abd al-Qader, ''Futuh al-Habasa: The conquest of Ethiopia'', translated by Paul Stenhouse with annotations by Richard Pankhurst (Hollywood: Tsehai, 2003), pp. 346f.</ref> Vendar je Richard Pankhurst glede tega izrazil skepticizem in poudaril, da Kraljeve kronike, ki omenjajo, da je Ahmad al-Ghazi opustošil okrožje med julijem in septembrom 1531, molčijo o njegovem pustošenju po cerkvah. Zaključi z navedbo, da če bi Ahmad al-Ghazi zažgal cerkev v Lalibeli, je to najverjetneje Biete Medhane Alem; in če so se Adaliti zmotili ali zavedli domačini, potem je bila cerkev, ki jo je zažgal, Gannata Maryam, »16 km vzhodno od Lalibele, ki ima prav tako kolonado stebrov, izrezano iz gore«.<ref>[https://web.archive.org/web/20070927213855/http://www.addistribune.com/Archives/2003/11/21-11-03/Story.htm Pankhurst, "Did the Imam Reach Lalibela?"] ''Addis Tribune'', 21 November 2003</ref> Naslednji obiskovalec Lalibele je bil Miguel de Castanhoso, ki je bil vojak pod poveljstvom Cristóvão da Game in je leta 1544 zapustil Etiopijo. Castanhoso pravi: »Tukaj so določene cerkve, izrezane iz žive skale, ki se pripisujejo angelom. delo se zdi nadčloveško, ker so, čeprav so velikosti velikih v tej državi, izkopane s svojimi stebri, oltarji in oboki, iz ene same skale, brez mešanice kakršnega koli zunanjega kamna. Mavri so prevzeli to deželo in so hoteli uničiti te cerkve, a niso mogli niti s palicami niti s smodnikom, ki so ga razstrelili v njih, ne da bi pri tem naredili kakšno škodo.<ref>De Castanhoso's account is translated in R.S. Whiteway, ''The Portuguese Expedition to Ethiopia'' (London: The Hakluyt Society, 1902), pp. 94–98.</ref> === 19. stoletje === Leta 1882 je francoski raziskovalec Achille Raffray v Lalibeli dobil etiopski rokopis, ki dodaja, da sta kralj Lalibela in njegova žena Meskal-Kebra pripeljala iz Aleksandrije (Egipt) in Jeruzalema okoli petsto delavcev, ki jih še danes imenujemo Evropejci, na čelu z nekdo po imenu Sidi-Meskal.<ref>{{navedi knjigo |last=Raffray (1844-1923) |first=Achille |url=https://data.bnf.fr/temp-work/5a43a5793ef456dbcdba9061daf1557c/ |title=Les églises monolithes de la ville de Lalibéla (Abyssinie) |date=1882 |language=en}}</ref> Vendar pa je bil po mnenju Montija della Corteja (1940) Raffrayev prevod trijezičnega rokopisa skoraj popolnoma napačen. Z uporabo strokovnega znanja A. Van Lantschoota iz [[Vatikanska knjižnica|Biblioteca Vaticana]] so bila neskladja pojasnjena. Prvo besedilo, napisano v koptščini (v nasprotju z Raffrayjevo trditvijo o grščini), je kratka izjava, pripisana Abuni Bartolomeju, iz časa vladavine Davita (1380-1409). Drugo besedilo v arabščini služi kot zemljiška listina, ki potrjuje posebne pravice cerkve. Zdi se, da je bilo tretje besedilo v [[abeceda giz|ge'ezu]] napisano med vladavino Lebne Dengel (1508-1540). V nasprotju z Raffrayjevimi trditvami v besedilih ni omembe Sidi-Maskala ali tujih gradbenikov.<ref name=NAI-web/> === 20. stoletje === Med [[druga italijansko-abesinska vojna|drugo italijansko-abesinsko vojno]] je [[Haile Selassie]] romal do cerkva v Lalibeli, pri čemer je obstajalo veliko tveganje, da ga bodo ujeli, preden se je vrnil v svojo prestolnico aprila 1936. Italijanske sile so kmalu zatem zavzele mesto. Leta 1968 je [[Mohamed Reza Pahlavi]] v spremstvu cesarja Haileja Selassieja obiskal cerkve, naslednje leto pa sta Lalibelo obiskala tudi kraljica [[Juliana Nizozemska]] in princ Bernhard. Med etiopsko državljansko vojno je bilo mesto tarča pogostih napadov Etiopskega ljudskega demokratičnega gibanja (EPDM), leta 1984 so za kratek čas zadržali deset tujcev v ujetništvu. 3. marca 1985 so za kratek čas ujeli posadko francoskega transportnega letala, ki je prevažalo zaloge, preden so jo nekaj dni kasneje izpustili. Ti napadi so občutno zmanjšali tuji turizem v Lalibelo in do leta 1990 so bili večina turistov Etiopijci. === 21. stoletje === V začetku avgusta 2021 so borci Tigrajskih obrambnih sil zavzeli mesto med tigrajsko vojno kot odgovor na invazijo sil Amhare v regijo Tigraja.<ref>{{navedi novice|date=2021-08-05|title=Lalibela: Ethiopia's Tigray rebels take Unesco world heritage town|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-58101912|access-date=2021-12-20}}</ref> 1. decembra 2021 je etiopska vojska ponovno zavzela mesto.<ref>{{navedi novice|date=2021-12-01|title=Ethiopian government says it has recaptured Lalibela, U.N. World Heritage site|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/africa/ethiopian-soldiers-retake-territory-amhara-region-pms-office-2021-12-01/|access-date=2021-12-05}}</ref> Mesto so ponovno zavzele tigrajske sile 12. decembra. 19. decembra so etiopski državni mediji objavili, da je bilo mesto drugič ponovno zavzeto, čeprav ni bilo jasno, kdaj. V začetku novembra 2023 je bila Lalibela prizorišče hudih spopadov med Etiopskimi nacionalnimi obrambnimi silami (ENDF) in borci Fano. Mesto je trenutno pod etiopskim nadzorom.<ref>{{navedi novice |title=Ethiopian troops force armed group out of Orthodox holy site of Lalibela |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/11/9/ethiopia-troops-force-armed-group-out-of-orthodox-holy-site-of-lalibela}}</ref> == Legende == Mesto je po celem svetu znano zaradi obsega svojih enajstih [[monolitna cerkev|monolitnih]] [[cerkev (zgradba)|cerkva]], ki so jih zgradili v času svetega Lalibele (1181–1221), člana kraljeve rodbine Zagva. Aksumska rodbina Zagve je vladala Etiopiji po opustošenju (verjetno [[judovstvo|judovsko]]-[[felah|felaške]], ali morda [[hamiti|hamitsko]] [[Agavci|agavske]]) kraljice [[Gudit]] (Jodit), hčerke napol legendarnega Gideona, ki je v 11.–12. stoletju hotela z območij ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]] na severu države iztrebiti člane kraljeve [[Davidova hiša|Davidove hiše]]. Njene čete naj bi vdrle v aksumsko državo in zasedle Aksum. Navkljub lažnim mitom cerkve v Lalibeli niso zgrajene s pomočjo [[templjar]]jev in predstavljajo [[spomenik]]e imenitnosti srednjeveške etiopske civilizacije. Po slogu so podobne drugim arhitekturnim dosežkom na etiopskem ozemlju. Poleg teh enajst cerkva, izklesanih iz žive skale, je v Etiopiji vsaj še 100 takšnih cerkva. Zaradi tega so bili graditelji vsekakor zelo izkušeni, četudi s preprostim orodjem. Nekateri nakazujejo na podrobnosti z nagrobnimi spomeniki v [[Egipt]]u, vklesanimi v skale, ter na [[Nubija|nubijske]] templje v [[Abu Simbel]]u. Vse te stavbe imajo vklesane le fasade, notranji prostori pa so v pobočjih. Takšna je v Lalibeli le cerkev Aba Libanos, pri ostalih deset pa je okolica skalovja ločena. Po etiopski [[legenda|legendi]] naj bi cerkve zgradili [[angel]]i. Med vladavino svetega Lalibele se je mesto imenovalo '''Róha'''. Kraljica Gudit je sem prenesla glavno mesto. Beseda »Lalibela« pomeni ''čebele priznajo njegovo nadoblast''. Kralj je dobil ime po roju [[Medonosna čebela|čebel]], ki ga je ob rojstvu obkrožila. V tem je njegova mati videla znamenje za njegovo vladanje kot [[neguš|neguš negasti]] v prihodnosti. Imena več krajev v sodobnem mestu in splošna razporeditev monolitskih cerkva naj bi oponašala imena in vzorce, ki jih je sveti Lalibela kot mladenič opazoval v času svojega obiska [[Jeruzalem]]a in [[Sveta dežela|Svete dežele]]. == Arhitektura == {{glavni|Arhitektura Etiopije}} [[Slika:Bete Giyorgis Lalibela Ethiopia.jpg|thumb|right|250px|Cerkev sv. Jurija]] Arhitektura cerkva vsebuje pomembne aksumske vplive, kot ugotavlja Stuart Munro-Haj, da cerkev Biete Amanuel prikazuje kamnito imitacijo lesenih arhitekturnih elementov, ki jih je še vedno mogoče videti v nekaterih starodavnih cerkvah Tigraja in Eritreje. Uokvirjena vrata in okna se pojavljajo kot ponavljajoč se motiv, saj se zdi, da posnemajo obliko stel v Aksumu, primere je mogoče videti v arkadah Biete Gabriel-Rufael, vratih Biete Maryam in oknih Biete Amanuel.<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.dskmariam.org/artsandlitreature/litreature/pdf/aksum.pdf|title=Aksum: An African Civilization of Late Antiquity|last=Munro-Hay|first=Stuart|publisher=University Press|year=1991|location=Edinburgh|page=57|access-date=February 1, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130123223427/http://www.dskmariam.org/artsandlitreature/litreature/pdf/aksum.pdf|archive-date=January 23, 2013|url-status=dead}}</ref> Vendar pa po besedah ​​Davida Phillipsona prisotnost arhitekture aksumskega sloga ne pomeni nujno, da so bile cerkve zgrajene v obdobju Aksumskega raljestva saj bi lahko bile značilnosti vključene dolgo po padcu kraljestva, vendar kaže na močno kontinuiteto z aksumsko kulturo tradicija. Obstajajo tudi znaki vzhodnih krščanskih vplivov, zlasti sirskih in koptskih.<ref>{{Cite journal |last=Sauter |first=Roger |date=1963 |title=Où en est notre connaissance des églises rupestres d'Éthiopie |url=https://www.persee.fr/doc/ethio_0066-2127_1963_num_5_1_1336 |journal=Annales d'Éthiopie |volume=5 |issue=1 |pages=235–292 |doi=10.3406/ethio.1963.1336}}</ref> Nagnjena streha in linearni profili Biete Maryam kažejo na sirski vpliv. Stuart Munro-Hay ugotavlja, da so se med vladavino Gebreja Meskela Lalibele številni koptski Egipčani izselili v Etiopijo in so morda pomagali pri gradnji cerkva ali vsaj tistih, ki segajo v njegovo vladavino. Številni tuji popotniki, kot sta Manuel de Almeida in Hiob Ludolf, so večino spomenikov pripisovali egiptovskim arhitektom, pri čemer je Francisco Álvares ugotovil, da so mnogi domačini menili, da so cerkve v glavnem delo tujcev. Vendar pa Stuart Munro-Hay trdi, da se zdi, da je bil tuji vpliv v veliki meri omejen na 'dekorativne tehnike', ker je bila arhitektura cerkva zgrajena v aksumskem slogu.<ref>{{navedi knjigo |last=Munro-Hay |first=Stuart C. |url=https://zenileabbay.files.wordpress.com/2013/05/ethiopia-and-alexandria-munro-hay-stuart-1997.pdf |title=Ethiopia and Alexandria: The Metropolitan Episcopacy of Ethiopia |date=1997 |publisher=Zaś Pan |isbn=978-83-901809-3-9 |pages=180 |language=en}}</ref> David Buxton to nadalje potrjuje s tem, da poudarja, da »obstajajo jasni znaki koptskega vpliva v nekaterih dekorativnih podrobnostih«, vendar je neomajen glede avtohtonega izvora teh cerkva: »Toda pomembno dejstvo ostaja, da skalne cerkve še naprej sledijo slogu lokalnih zgrajenih prototipov, ki sami ohranjajo jasne dokaze o svojem v bistvu aksumskem izvoru.«<ref>Buxton, ''The Abyssinians'', p.&nbsp;113</ref> V poročilu o zgodovinskih bivališčih Lalibele iz leta 1970 je Sandro Angelini ocenil vernakularno zemeljsko arhitekturo na območju svetovne dediščine Lalibela, vključno z značilnostmi tradicionalnih zemeljskih hiš in analizo njihovega stanja ohranjenosti. Njegovo poročilo opisuje dve vrsti vernakularnih stanovanj, najdenih na tem območju. Ena vrsta je skupina, ki jo imenuje ''tukuli'', okrogle koče, zgrajene iz kamna in običajno dvonadstropne. Drugi so enonadstropne stavbe ''čika'', ki so okrogle in zgrajene iz zemlje in pletenja, kar meni, da odraža več pomanjkanja. Angelovo poročilo je vključevalo tudi popis tradicionalnih stavb Lalibele, ki jih je uvrstilo v kategorije, ki so ocenjevale njihovo stanje ohranjenosti.<ref name=WorldHeritage>{{navedi splet|last1=Odiaua|first1=Ishanlosen|title=Mission Report:Earthen architecture on the Lalibela World Heritage Site|url=https://whc.unesco.org/uploads/activities/documents/activity-21-9.pdf|website=whc.unesco.org|publisher=UNESCO|access-date=25 July 2014}}</ref> <gallery mode="packed" widths="200px" heights="175px"> File:Lalibela-Maisons.jpg|Tukul, dvonadstropna kamnita stavba File:Lalibela (6821635627).jpg|Tukul prikazuje zunanje stopnice v drugo nadstropje File:Lalibela-Toukoul.jpg|Čika, stavba iz zemlje in pletera </gallery> == Cerkve == {{glavni|V skalo vklesane cerkve, Lalibela}} {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Rock-Hewn Churches, Lalibela | Image = Bete Giyorgis 03.jpg | Caption = [[Cerkev sv. Jurija, Lalibela|Cerkev sv. Jurija]], ki prikazuje svoje podnožje in stene | Criteria = Kulturno: i, ii, iii | ID = 18 | Year = 1978 }} [[File:Lalibela map.svg|thumb|250px|Karta Lalibele]] To podeželsko mesto je znano po vsem svetu po svojih cerkvah, izklesanih v zemlji iz »žive skale«, ki igrajo pomembno vlogo v zgodovini arhitekture v skalo. Čeprav datum cerkva ni dobro ugotovljen, se domneva, da je bila večina zgrajena v času vladavine Lalibele, in sicer v 12. in 13. stoletju. Unesco identificira 11 cerkva, razvrščenih v štiri skupine:<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/18]</ref> Severna skupina: *Biete Medhane Alem (Hiša Odrešenika sveta), kjer je križ Lalibela. *Biete Marjam (Hiša Mirjam/Marijina hiša), verjetno najstarejša med cerkvami in replika Adamovih in Kristusovih grobnic. *Biete Golgotha ​​Mikael (Hiša Golgote Mikael), znana po umetnosti in domnevno vsebuje grob kralja Lalibele) *Biete Meskel (Križeva hiša) *Biete Denagel (Hiša devic) Zahodna skupina: *[[Cerkev sv. Jurija, Lalibela|Cerkev sv. Jurija]] velja za najlepše izdelano in najbolje ohranjeno cerkev Vzhodna skupina: *Biete Amanuel (Hiša Imanuel), verjetno nekdanja kraljeva kapela. *Biete Kedus Mercoreus (hiša svetega Merkurja/hiša Marka Evangelista), ki je morda nekdanji zapor *Biete Aba Libanos (Hiša opata Libanosa) *Biete Gabriel-Rufael (hiša angelov Gabriela in Rafaela), verjetno nekdanja kraljeva palača, povezana s sveto pekarno. *Biete Lehem (''Betlehem'', hebrejsko: בֵּית לֶחֶם 'Hiša kruha'). Dlje stran ležita samostan Ashetan Maryam in cerkev Yemrehana Krestos (verjetno enajsto stoletje, zgrajena na aksumitski način, vendar v jami). Cerkve so tudi pomemben inženirski podvig, glede na to, da so vse povezane z vodo (ki polni vodnjake ob številnih cerkvah), pri čemer izkoriščajo arteški geološki sistem, ki vodo pripelje do vrha gorskega grebena, na katerem mesto počiva.<ref>{{Citation | title= Lalibela and Libanos: The King and the Hydro-Engineer of 13th Century Ethiopia |author= Mark Jarzombek |author-link= | journal= Construction Ahead | url= http://web.mit.edu/mmj4/www/downloads/const_ahead2007.pdf | volume=(May–June 2007) | pages=16–21}}</ref> == Druge lastnosti == Lalibela je tudi dom letališča (ICAO koda HALL, IATA LLI), velika tržnica, dve šoli in bolnišnica. == Demografija == Po podatkih popisa 2007 je bilo 17.367 prebivalcev, od tega 8112 moških in 9255 žensk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.csa.gov.et/images/documents/pdf_files/regional/Amhara1.pdf|title=The 2007 Population and Housing Census of Ethiopia: Statistical Report for Amhara Region"|date=31 May 2010|website=Central Statistical Agency|access-date=29 September 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170119020450/http://www.csa.gov.et/images/documents/pdf_files/regional/Amhara1.pdf|archive-date=19 January 2017}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Bete Medhane Alem in Lalibela.JPG|Bete Medhane Alem File:Bete Emmanuel.jpg|Bete Amanuel File:Ritual drums around Bete Giyorgis.JPG|Obredni bobni v stranski skladbi Bete Giyorgis File:Bete Abba Libanos.jpg|Bete Abba Libanos File:Bete Maryam 01.jpg|Bete Maryam File:Display of Procesional Crosses, Church of Bet Maryam, Lalibela, Ethiopia (3230772118).jpg|Duhovnik s procesijskimi križi pri sv. Mariji Ethiopie Lalibela Bet Medhane Alem.JPG|Človek stoji ob obzidju Biete Medhane Alem, ki naj bi bila največja monolitna cerkev na svetu File:Genneta Maryam.jpg|Geneta Marjam </gallery> Tridimenzionalni posnetki cerkva Lalibela so dostopni tudi na spletu.<ref>{{navedi splet |title=Site - Lalibela Rock-Hewn Churches |url=https://zamaniproject.org/site-ethiopia-lalibela-rock-hewn-churches.html |access-date=2023-05-21 |website=zamaniproject.org}}</ref> == V popularni kulturi == Tananarive Due v romanu ''My Soul to Keep'' omenja Lalibelo kot "mesto duhovnikov in skalnih cerkva". Lalibeli je posvečeno tudi kratko, a fascinantno poglavje reportažne knjige ''Ebano'' Ryszarda Kapuścińskega, ki jo je opredelil kot »enega od osmih čudes sveta in če ni, bi moralo biti«.<ref>Ryszard Kapuściński, Ebano, Milano, Feltrinelli, 2000, p. 120. ISBN 88-07-01-569-2</ref> == Glej tudi == * [[seznam mest v Etiopiji]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Danilo Jelenc (1994), ''Etiopija in Eritreja, Četrt stoletja v Afriki'', (Didakta, [[Radovljica]], pp 260), {{COBISS|ID=45201408}} * Colin Henry Wilson (1999), ''Atlas svetih in skrivnostnih krajev'', (Slovenska knjiga, [[Ljubljana]], pp 191), {{COBISS|ID=103309056}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Lalibela}} * [http://www.ethiopiatravel.com/Lalibela_eng.htm Lalibela, mesto izklesano iz legende] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061112041248/http://www.ethiopiatravel.com/Lalibela_eng.htm |date=2006-11-12 }} * [http://www.imperialethiopia.org/history2.htm www.imperialethiopia.org/history2.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040205132439/http://www.imperialethiopia.org/history2.htm |date=2004-02-05 }} * Michael Gervers, ''[http://www.utoronto.ca/deeds/pubs/golgotha/golgotha.html Zgodovina lalibelskih cerkva] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041213230424/http://www.utoronto.ca/deeds/pubs/golgotha/golgotha.html |date=2004-12-13 }}'' * [http://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=18 Unescova stran svetovne dediščine] [[Kategorija:Mesta v Etiopiji|Lalibela]] [[Kategorija:Sveta mesta|Lalibela]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Etiopiji]] {{normativna kontrola}} mmjevq8m1ulsgkpejrssndkv4ecgzy1 Seznam slovenskih pesnikov 0 29767 6708221 6707552 2026-07-07T19:51:46Z ~2026-32552-67 260877 /* B */ 6708221 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pesnik]]ov in pesnic.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matic Ačko]] (* 1991) * [[Špela Ačko]] * [[Alja Adam]] (* 1976) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) * [[Damián Ahlin]] * [[Fran Albreht]] (1889–1965) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Jakob Alešovec]] (1842–1901) * [[Vid Ambrožič]] (1890–1961) * [[Miha Andreaš]] (1762–1821) * [[Mojca Andrej]] (* 1982) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Marija Arh]] (haiku) * [[Janez Arlič]] (1812–1879) * [[Majda Arhnauer Subašič]] (* 1960) * [[Tina Arnuš Pupis]] (* 1982) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Anton Aškerc]] (1856–1912) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Miha Avanzo]] (* 1949) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Majda Babič]] (* 1970) * [[Otto František Babler]] (1901–1984) * Marina Bahovec (* 1946) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1804) * [[France Balantič]] (1921–1943) * [[Danijel Balažek]] (* 1980) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Varja Balžalorsky Antić]] (* 1979) * [[David Bandelj]] (* 1978) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Milena Batič]] (1930–2015) * [[Milan Batista]] (1924–2010) * [[Petra Bauman]] (* 1979) * [[David Bedrač]] (* 1978) * [[Joža Bekš]] (1883–1961) * [[Anjuša Belehar]] (* 1986) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Danica Bem Gala]] (1922–2014) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Filibert Benedetič]] (1935–2005) * [[Aleš Berger]] (* 1946) * [[Ciril Bergles]] (1934–2013) * [[Anita Bergnach]] (* 1970) * [[Blaž Berke]] (1754–1821) * [[Nejc Bernard]] (* 1970) * [[Janez Bernik]] (1933–2016) * [[Mihael Bertalanitš]] (1786–1853) * [[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[Grega Bevc Haš]] (1971–2003) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Jiři Bezlaj]] (* 1949) * [[Janez Bilc]] (1839–1906) * [[Irena Birsa]] (1961–1991) * [[Mario Birsa]] - Zvonimir (1897–1969) * [[Nevin Birsa]] (1947–2003) * [[Brane Bitenc]] (1962–2014) * [[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Gašper Bivšek]] (* 1984) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) * [[Jože Bizjak]] (1914–1995) * [[Mateja Bizjak Petit]] (* 1969) * [[Nina Bizjak]] (* 1994) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Meta Blagšič]] (* 1979) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) * [[Andreja Blažič Klemenc]] (* 1968) * [[Marija Bocak Kalan]] (1926–2006) * [[Nina Bohnec]] * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Adam Bokany]] (?–1714) * [[Borja Bolčina ]] (* 1976) * [[Marcela Bole]] (1914–2006) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[Andreja Borin]] (* 1969) * [[France Borko]] (1904–1956) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Blaž Božič (filolog)|Blaž Božič]] (* 1991) * [[Tanja Božić]] (* 1995) * [[Stane Bračko]] (1923–1945) * [[Silva Brank]] (1938–2021) * [[Marija Brenčič Jelen]] (1919–2000) * [[Tomaž Brenk]] (1957–2004) * [[Vida Brest]] (1925–1985) * [[Danilo Breščak]] (1911–1960) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Niko Brumen]] (* 1943) * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] (1909–1965) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Matej Brvar]] * [[Ivo Ivanovič Bučar]] (1856–1907) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Mihael Bulovec]] (1862–1915) * [[Štefka Bulovec]] (1901–1984) * [[Stanko Bunc]] (1907–1969) == C == * [[Oroslav Caf]] (1814–1874) * [[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) * [[Ludvik Ceglar]] (1917–1989) * [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] (1826–1892) * [[Ines Cergol]] (* 1959) * [[Ana Marija Cetin Lapajne]] (1935–2024) * [[Franc Cigan Caki]] (1965) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Fran Cimperman]] (1852–1873) * [[Josip Cimperman]] (1847–1893) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Sekumady Conde]] (* 1980) * [[Benvenut Crobath]] (1805–1880) * [[Jože Cukale]] (1915–1999) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Miljana Cunta]] (* 1976) * [[Aleš Cvek]] (1968–2015) == Č == * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Janko Čar]] (1932–2017) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) * [[Zvonko Čemažar]] (1927–2010) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Ivan Černič]] * [[Franc Černigoj]] (* 1948) * [[Jožica Čertov]] (* 1960) * [[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Srečko Čož]] (* 1946) * [[Ivan Črnič]] (* 1960) * [[Primož Čučnik]] (* 1971) * [[Valerija Čučnik]] (* 1963) * [[Marjan Čufer]] (* 1954) * [[Marij Čuk]] (* 1952) * [[Monika Čuš]] == D == * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Anton Debeljak]] (1887–1952) * [[Bine Debeljak]] * [[Lukas Debeljak]] (* 1999) * [[Milan Debeljak]] (* 1958) * [[Tine Debeljak]] (1903–1989) * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak]] ml. (1936–2013) * [[Dane Debič]] (1917–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) * [[Ivan Delpin]] (1905–1993) * [[Boštjan Dermol]] (* 1976) * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar (1905–1946) * [[Karel Destovnik Kajuh]] (1922–1944) * [[Andrej Detela]] (* 1949) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Feliks Dev]] (1732–1786) * [[Veronika Dintinjana]] (* 1977) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Tihomila Dobravc]] (1920–2014) * [[Patricija Dodič]] (* 1969) * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[David Fortunat Doktorič]] (1887–1962) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Milan Dolinar]] * [[Vincencij Dolinar]] (1925–1945) * [[Franc Domicelj]] (1832–1855) * [[Mihael Domjan]] (?–1737) * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) * [[Krištof Dovjak]] (* 1967) * [[Mitja Drab]] (* 1988) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Mirjam Dular]] (* 1967) == E == * [[Fran Eller]] (1873–1956) * [[Marko Elsner Grošelj]] (* 1959) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) == F == * [[Pavel Fajdiga]] (* 1954) * [[Adam Farkaš]] (1730–1786) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1875–1943) * [[Stefan Feinig]] (* 1987) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Aco Ferenc]] (* 1950) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Slavko Fidler]] (1928–2012) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Klara Filipič]] (* 1988) * [[Filip Fischer]] (* 1943) * [[Neva Flajs]] * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[Nino Flisar]] (* 1975) * [[Štefan Flisar]] (* 1951) * [[France Forstnerič]] (1933–2007 * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivo Frbežar]] (1949–2025) * [[Matej Frelih]] (1828–1892) * [[Josip Freuensfeld]] (1861–1893) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) * [[Angela Fujs]] (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) * [[Cvetka Furlan]] (1923–?) * [[Vesna Furlanič Valentinčič]] (1957–) == G == * [[Lidija Gačnik Gombač]] (* 1961) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) * [[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Evgen Gantar]] (* 1959) * [[Roža Gantar]] (* 1937) * [[Julka Gantar Fortuna|Julka]] [[Julka Gantar Fortuna|Gantar Fortuna]] (1916–1999) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Iztok Geister]] - Plamen (* 1945) * [[Herman Germ]] (* 1931) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Alenka Glazer]] (1926–2020) * [[Janko Glazer]] (1893–1975) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Klemen Godec]] (* 1987) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Lidija Golc]] (* 1955) * [[Sonja Golec]] Petelinšek (1929–2009) * [[Pavel Golia]] (1887–1959) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Andrej A. Golob]] (* 1958) * [[Anja Golob]] (* 1976) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Sara Nuša Golob Grabner]] (* 1994) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc Čeh]] (* 1993) * [[Katja Gorečan]] (* 1989) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Katja Gornik]] * [[Zalka Grabnar Kogoj|Zalka Grabnar]] (* 1967) * [[Jurij Grabrijan]] (1800–1882) * [[Benjamin Gracer]] (* 1942) * [[Bogdan Gradišnik]] (1946–2025) * [[Alojz Gradnik]] (1882–1968) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Ivo Grahor]] (1902–1944) * [[Simon Gregorčič]] (1844–1906) * [[Pankracij Gregorc]] (1867–1920) * [[Srečko Gregorc]] (1894–1972) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Barbara Gregorič Gorenc]] (* 1964) * [[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] (1847–1908) * [[Davorin Grizold]] (1817–1871) * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Lojze Grozde]] (1923–1943) * [[Dora Gruden]] (1900–1986) * [[Dren Gruden]] * [[Igo Gruden]] (1893–1948) * [[Janko Gruden]] (1861–1888) * [[Pavla Gruden (pesnica)|Pavla Gruden]] (1921–2014) * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] (1904–1977) * [[Andrej Gutman]] (1784–1850) * [[Miroslav Gutman]] (* 1951) == H == * [[Anton Haderlap]] (1930–2016) * [[Katarina Haderlap]] (1904–1944) * [[Lipe Haderlap]] (1849–1896) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Martina Hafnar Gorjanc]] (* 1941) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Gema Hafner]] (1919–1996) * [[Matjaž Hanžek]] (* 1949) * [[Sergej Harlamov]] (* 1989) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Fany Hausmann]] (1818–1853) * [[Bogdana Herman]] (* 1948) * [[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Danijela Hliš]] (* 1949) * [[Karlo Hmeljak]] (* 1983) * [[Andrej Hočevar (pesnik)|Andrej Hočevar]] (* 1980) * [[Kristina Hočevar]] (* 1977) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Emil Hojak]] (1888–1913) * [[Metka Hojnik Verdev]] (* 1959) * [[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Patrik Holz]] * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Stanka Hrastelj]] (* 1975) * [[Anton Hribar (1864)|Anton Hribar]] (1864–1953) * [[Ivan Hribar]] (1851–1941) * [[Ivan Hribovšek]] (1923–1945) * [[Milica Hrobath]] (* 1944) * [[Tibor Hrs Pandur]] (* 1985) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (1931–2025) * [[Frančišek Hudoklin]] (1863–1886) * [[Jurij Hudolin]] (* 1973) * [[Kajetan Hueber]] (1810–1870) * [[Zdenko Huzjan]] (* 1948) * [[Doro Hvalica]] (* 1940) * [[Sabina Hvastija]] (* 1968) == I == * [[Alojz Ihan]] (1961–2026) * [[Jožef Iskrač]] (1836–1900) * [[Dragan Ignjić]] (* 1992) * [[Bojan Iršič]] (* 1961) * [[Miloš Ivančič]] (* 1948) == J == * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Feruccio Jakomin]] (1930–1958) * [[Pavle Jakop]] (* 1955) * [[Darja Jakopič]] (* 1953) * [[Marjan Jakopič]] (1923–1978) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Gitica Jakopin (pesnica)|Gitica Jakopin]] (* 2003) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) * [[Jože Janež]] (* 1958) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) * [[Marko Jarc]] (* 1957) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Vaclav Jarm]] (* 1962) * [[Urban Jarnik]] (1784–1844) * [[Simon Javornik]] * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) * [[Jožef Jazbec]] (1913–1989) * [[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Tonja Jelen]] (* 1988) * [[Aleš Jelenko]] (* 1986) * [[Zdravko Jelinčič]] (1921–1997) * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] (1853–1891) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Damjan Jensterle]] (1941–2020) * [[Jože Jensterle]] (1929–2023) * [[Alenka Jensterle Doležal]] (* 1959) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Andrejka Jereb]] (1946–2019) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Dimitrij Oton Jeruc]] (1916–1989) * [[Dragotin Jesenko]] (1864–1902) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Iva Jevtić]] (* 1976) * [[Klarisa Jovanović]] (* 1954) * [[Alenka Jovanovski]] (* 1974) * [[Slavko Jug]] (pravo ime Slavko Kočevar) (1934–1997) * [[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Janez Juvan]] (1936–2017) == K == * [[Ivan (Jan) Kacin]] (1903–1960) * [[Mila Kačič]] (1912–2000) * Sara Kager (* 1989) * [[Ludovika Kalan]] (1900–1983) * [[Jure Kapun]] * [[Borut Kardelj]] (1941–1971) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Marika Kardoš]] (1919–1974) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * Vid Karlovšek (* 2000) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Miha Kastelic]] (1796–1868) * [[Nataša Kastelic]] (1947–1991) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jožef Kenda]] (1859–1929) * [[Marija Kenda]] (1898–1984) * [[Igor Kenda]] (1972–2015) * [[Aleš Kermauner]] (1946–1966) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Dragotin Kette]] (1876–1899) * Karel Klančnik (ps. [[Jernej Roj]]) (1928–1988) * [[Janez Klarič]] (1920–1942) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl]] (1874–1948) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) * [[Rudi Klinar]] (* 1944) * [[Anton Klodič]] (1836–1914) * [[Mile Klopčič]] (1905–1984) * [[Katja Klun]] (* 1978) * [[Majda Kne]] (* 1954) * [[Darja Kniplič]] * [[Pavel Knobl]] (1765–1830) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Josip Kobal]] (1870–1888) * [[Dejan Koban]] (* 1979) * [[Alenka Kobolt]] (* 1951) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Štefan Kociančič]] (1818–1883) * [[Gorazd Kocijančič]] (* 1964) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Darja Kocjančič]] (* 1964) * [[Karlo Kocjančič]] (1901–1970) * [[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) * [[Kristina Kočan]] (* 1981) * [[Marjanca Kočevar]] Colarič (* 1947) * [[Slavko Kočevar]] (psevdonim Slavko Jug) * [[Jiři Kočica]] (* 1966) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) * [[Pavel Kogej]] (1927−2001) * [[Agnes Kojc]] (* 1996) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * [[Emanuel Kolman]] (1917–1987) * [[Petra Kolmančič]] (* 1974) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Darko Komac]] (* 1948) * [[Manica Koman]] (1880–1961) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Milček Komelj]] (* 1948) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Franc Kopač]] (* 1953) * [[Tjaša Koprivec]] (* 1981/4?) * [[Aljaž Koprivnikar]] (* 1987) * [[Dragica Korade]] (1963–2019) * [[Sonja Koranter]] (* 1948) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Gregor Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] (1924–2015) * [[Petra Koršič]] * [[Barbara Korun]] (* 1963) * [[Jože Kos Sine]] (pravo ime Jože Kos Grabar) (* 1959) * [[Vladimir Kos]] (1924–2022) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[France Kosmač (pesnik)|France Kosmač]] (1845–1864) * [[France Kosmač]] (1922–1974) * [[Jurij Kosmač]] (1799–1872) * [[Srečko Kosovel]] (1904–1926) * [[Stano Kosovel]] (1895–1976) * [[Marija Kostnapfel]] (* 1959) * [[Peter Košak]] (1943–1993) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jakob Košar]] (1814–1846) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Miroslav Košuta]] (1936–2026) * [[Milan Kotnik]] * [[Mihael Kotsmar]] (1698–1750) * [[Juri Kous]] (1776–1829) * [[Tatjana Kovač]] (* 1950) * [[Erik Kovačič]] (1921–1990) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Jurij Kovič]] (* 1960) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Barbara Kozak]] * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Štefan Kozel]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Tina Kozin]] (* 1975) * [[Darinka Kozinc]] (* 1953) * [[Kristian Koželj]] (* 1984) * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Marija Krajnik]] (* 1942) * [[Lojze Krakar]] (1926–1995) * [[Andrej Kralj]] (* 1977) * [[Boris Kralj]] (1929–1995) * [[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Jaka Kralj]] * [[Tomaž Kralj]] (1951–2000) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) * [[Nataša Kramberger]] (* 1983) * [[Taja Kramberger]] (* 1970) * [[Urška Kramberger]] (* 1993) * [[Naci Kranjec]] (1916–1945) * [[Bistrica Kranjec Mirkulovska]] (1930–2024) * [[Marjetka Krapež]] (* 1966) * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Frančišek Krek]] (1858–1921) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Jernej Križaj]] (1838–1890) * [[Tomaž Križan]] († po 1661) * [[Danica Križanič Müller]] (* 1950) * [[Mirko Križman]] (1932–2014) * [[Jan Krmelj]] (* 1995) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) * [[Anton Kuchling]] (1903–1988) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Julius Kugy]] (1858–1944) * [[Boris Kuntner]] * [[Tone Kuntner]] (* 1943) * [[Martin Kuralt]] (1757–1854) * [[Robert Kuret]] (* 1987) * [[Jernej Kusterle]] (* 1987) * [[Meta Kušar]] (* 1952) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Oto Küzmič]] (* 1956) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Ambrož Kvartič]] (* 1985) * [[Slavko Kvas]] (1946–1995) * [[Mateja Kvaternik Zupan]] == L == * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Franci Lakovič]] (1930–2022) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) * [[Tamara Laris]] (* 1968) * [[Pavla Leban]] (1913–1993) * [[Leopold Legat]] (1925–1945) * [[Mikloš Legen]] (17./18. stoletje) * [[Ladislav Lesar]] (1939–2011) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Peter Levec]] (1923–1999) * [[Jernej Levičnik]] (1808–1883) * [[Jožef Levičnik]] (1826–1909) * [[Zlatka Levstek]] (* 1944) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) * [[Francka Ličen]] (1893–1956) * [[Igor Likar]] (* 1953) * [[Joža Likovič]] (1900–1970) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) * [[Vesna Liponik]] (* 1993) * [[Dušan Lipovec]] (1952–2005) * [[Katica Lipovec]] (1900–1977) * [[Cvetka Lipuš]] (* 1966) * [[Matija Lipužič]] (1888–1965) * [[Fran Ločniškar]] (1885–1947) * [[Tadeja Logar]] (* 1994) * [[Teja Logar Morano]] (* 1963) * [[France Lokar]] - Rado Kolar (1917–1994) * [[Teodor Lorenčič]] * [[Mihael Lotrič|Miha(el) Lotrič]] (1937–2023) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) * [[Jože J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Elizabeta Špela Lovšin]] (* 1946) * [[Tom Ložar]] (* 1944) * [[Dušan Ludvik]] (1914–2001) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Agošt Peter Lutarič]] (1708–1751) * [[Andrej Lutman]] (* 1961) == M == * France Magajna (* 1957) * [[Albin Magister]] (1926–?) * [[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Rudolf Maister]] (1874–1934) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) * Urša Majcen (1998-?) * [[Zvezdana Majhen]] (* 1950) * [[Marija Makarovič]] (* 1930) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Ana Makuc]] (* 1982) * [[Igor Malahovsky]] (* 1945) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (1936–2007) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjeta Manfreda]] (Vakar) (* 1962) * [[Oton Marc]] (* 1963) * [[Franc Marič]] (1791–po 1844) * [[Mojca Marinšek]] * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Dušan Marolt]] * [[Jurij Marussig]] (* 1966) * [[Marko Matičetov]] (* 1984) * [[Marijan Mauko]] (1935–2013) * [[Neža Maurer]] (1930–2025) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Blaž Mavrel]] (1896–1977) * [[Franc Meden]] (1843–1872) * [[Andrej Medved]] (1947–2026) * [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved]] (1869–1910) * [[Ksenija Medved]] (* 1968) * [[Nina Medved]] (* 1989) * [[Rudi Medved]] (* 1959) * [[Aleš Medvešček]] (* 1964) * [[Pavla Medvešček]] (1905–1974) * [[Jožef Meglič]] (1855–1898) * [[Vladimir Memon]] (1953–1980) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Alojzij Merhar]] (ps. Silvin Sardenko) (1876–1942) * [[Franc Merkač]] (* 1954) * [[Milena Merlak Detela]] (1935–2006) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) * [[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Darja Mihelj]] (* 1985) * [[Marija Mijot]] (1902–1994) * [[Katarina Miklav]] (1904–1944) * [[Emil Miklavčič]] * [[Jurij Miklavčič]] (1756–1829) * [[Albert Miklavec]] (1928–1996) * [[Nevenka Miklič Perne]] (* 1982) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Nana Milčinski]] (* 1977) * [[Dragojila Milek]] (1850–1889) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Rudi Miškot]] (1922–2007) * [[Iztok Mlakar]] (* 1961) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Lucija Mlinarič, pesnica|Lucija Mlinarič]] (* 1991) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[Štefan Modrinjak]] (1774–1827) * [[Fran Mohorič]] (1866–1928) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Vida Mokrin Paurer]] (* 1961) * [[Vojeslav Mole]] (1886–1973) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Jože Moškrič]] (1909–1943) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Uroš Mozetič]] (1961–2016) * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Anja Muck]] * [[Kristijan Muck]] (* 1941) * [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (* 1978) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Branko Murko]] (* 1948) * [[Josip Murn - Aleksandrov]] (1879–1901) * [[Erna Muser]] (1912–1991) * [[Aleš Mustar]] (* 1968) == N == * [[Martin Naglič]] (1748–1795) * [[Bogdana Namestnik]] * [[Ivan Nemec]] (1907–1976) * [[Gabriel Nenčič]] * [[Franjo Neubauer]] (1872–1945) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[Anja Novak]] (* 1991) * [[Bojan Novak]] * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[Cvetka Novak]] * [[David Novak]] (18. stoletje) * [[Franci Novak]] (* 1969) * [[Jožef Novak (literat)|Jožef Novak]] (1896–1972) * [[Jure Novak]] (* 1980) * [[Milan Novak (pesnik)|Milan Novak]] (* 1965) * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] (1903–1956) * [[Vilko Novak]] (1909–2003) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Novica Novaković]] (* 1965) * [[Lili Novy]] (1885–1958) == O == * [[Fanica Obid]] (por. [[Jelinčič]]) (1903–1940) * [[Zlatka Obid]] (* 1951) * [[Leon Oblak]] (* 1966) * [[Pavel Oblak]] (1922–2018) * [[Polde Oblak]] (1924–1993) * [[Mart Ogen]] (1939–1998) * [[Blaž Ogorevc]] (1951–2025) * [[Janez Okorn]] (1901–1925) * [[Jože Olaj]] (1939–2008) * [[Anton Oliban]] (1824–1860) * [[Ksenija Šoster Olmer]] (* 1961) * [[France Onič]] (1901–1975) * [[Mihael Opeka]] (1871–1938) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Nina Osredkar]] * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Jani Oswald]] (* 1957) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Janez Ovsec]] (1922–1989) == P == * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Božidar Pahor]] (1925–2003) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[Rado Palir]] * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Gregor Papež]] (* 1961) * [[Štefan Pauli]] (1760–1829) * [[Marko Pavček]] (1958–1979) * [[Saša Pavček]] (* 1960) * [[Tone Pavček]] (1928–2011) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Jožef Pavlič]] (* 1951) * [[Milan Pavlovčič]] (1917–2011) * [[Rudolf Pečjak]] (1891−1940) * [[Franc Pečnik]] (1948−2017) * [[Mojca Pelcar Šarf]] (* 1977) * [[Ana Pepelnik]] (* 1979) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Ivan Perhaj]] (1933–2009) * [[Vladimir Perhavec]] (1893–1964) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Željko Perović]] * [[Aleksander Peršolja]] (1944–2026) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Ruža Lucija Petelin]] (1906–1974) * [[Odon Peterka]] (1925–1945) * [[Radivoj Peterlin]]-Petruška (1879–1938) * [[Konrad Peternelj]] (1936–2000) * [[Janez Petkoš]] (1947–2023) * [[Biografija osebe|Karl Petrič]] (* 1964) * [[Borut Petrovič]] Vernikov (* 1955) * [[Rok Petrovič]] (1966–1993) * [[Boštjan Petučnik]] * [[Stane Pevec]] (1935–2025) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Mirko Pihler]] (1942–2014) * [[Matjaž Pikalo]] (* 1963) * [[Branko Pintarič]] (* 1967) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Štefan Pinter]] (1831–1875) * [[Andrej Pirnat]] (1817–1888) * [[Jernej Pirnat]] (1832–1887) * [[Bojan Pisk]] (1933–2008) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Lado Piščanc]] (1914–1944) * [[Anton Plesničar]] (1873–1918) * [[Katja Plut]] (* 1979) * [[Anton Podbevšek]] (1898–1981) * [[Janez Podboj]] (1848–1910) * [[Gregor Podlogar]] (* 1974) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * [[Katarina Podnar]] (* 1964) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]]? (1921–2005) * [[Jožef Pogačnik (pesnik)|Jožef Pogačnik]] (1671–1712) * [[Jožef Pogačnik]] (1902–1980) * [[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) * [[Valentin Polanšek]] (1928–1985) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Andraž Polič]] (* 1972) * [[Ljudmila Poljanec]] (1874–1948) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Ana Porenta]] (* 1965) * [[Marcello Potocco]] (* 1974) * [[Blaž Potočnik]] (1799–1872) * [[Dragan Potočnik]] (* 1959) * [[Jure Potokar]] (* 1956) * [[Krista Povirk]] (1938–2004) * [[Janez Povše]] (* 1941) * [[Leopold Povše]] (1915–1997) * [[Uroš Prah]] * [[Blaž Prapotnik]] (* 1966) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) * [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Franček Prelog]] (1922–1943) * [[Janez Premk]] (1939–2017) * [[France Prešeren]] (1800–1849) * [[Mirko Pretnar]] (1898–1962) * [[Cveto Preželj]] (* 1947) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Emil Pribac]] (1942–1963) * [[Janez Primic]] (1785–1823) * [[Anton Puc]] (1898–19??) * [[Janez Pucelj]] (1890–1964) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Mira Puhar]] (* 1938) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Adolf Pušnik]] * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == Q == * [[Renato Quaglia]] (* 1941) (Rezija) == R == * [[Meta Rainer]] (1904–1995) * [[Karel Rakovec]] (1917–1988) * [[Janez Ramoveš]] (* 1965) * [[Maja Razboršek]] (* 1959) * [[Tjaša Razdevšek]] * [[Nežka Raztresen]] (1928–2013) * [[Vesna Rečnik Šiško]] (* 1961) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Vladimira Rejc]] (* 1970) * [[Janez Remic]] (1921–1945) * [[Štefan Remic]] (* 1953) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Filip Jakob Repež]] (1706–1773) * [[Ivan Resman]] (1848–1905) * [[Peter Rezman]] (* 1956) * [[Srečko Rijavec]] * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) * [[Rudi Robič]] (* 1923) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Vinko Rode]] (* 1932) * [[Tone Rode]] (* 1969) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Janko Rošelj]] * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) * [[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rozman - Roza]] (* 1955) * [[Božidar Rozman]] (* 1963) * [[Branko Rozman]] (1925–2011) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Zoran Rožič]] (* 1964) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Marija Rus]] (1921–2019) * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Borut Rutar]] (* 1960) * [[Dušan Rutar]] (* 1959) * [[Walter Amigo Dragosavljević Rutar]] (* 1959) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) * [[Kantor-učitelj Ružič]] (18. stoletje) == S == * [[Vid Sagadin Žigon]] (* 1972) * [[Tatjana Sajovic]] (1924–1945) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Ivan Salasegi]] (deloval ok. 1600) * [[Anka Salmič]] (1902–1969) * [[Janko Samec]] (1886–1945) * [[Marko Samec]] (* 1980) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) * [[Maksa Samsa]] (1904–1971) * [[René Sansoni]] (* 1985) * [[Bojan Sedmak]] (* 1958) * [[Krizostom Sekovanič]] (1895–1972) * [[Anton Seliškar]] (1897–1964) * [[Boštjan Seliškar]] (1962–1983) * [[Mojca Seliškar]] (* 1947) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Brane Senegačnik]] (* 1966) * [[Majda Senica Vujanovič]] * [[Zdenka Serajnik]] (1911–2003) * [[Špela Setničar]] * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Valentin Sever]] (1903–1945) * [[Albert Franc Sič]] (1865–1949) * [[Franc Siezenheim]] (1658–1714) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Radoslav Silvester]] (1841–1923) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Jan Simončič]] (1992–2019) * [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] (*1966) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Dora Sirk]] (poročena Obljubek) (1903–1999) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) * [[Selma Skenderović]] (* 2001) * [[Milan Skledar]] (* 1962) * [[Terezina Skočir]] (1905–1995) * [[Stanislava Skvarča]] (1848–1917) * [[Miroslav Slana]] - Miros (1939–2019) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1862) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Jožef Smodiš]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Bogo Smolej]] (1919–1999) * [[Andrej Smrekar]] (1868–1913) * [[Zlatko Smrekar]] (1965–2011) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Vid Snoj]] (* 1965) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Tatjana Soldo]] (1962–1992) * [[Maks Sorgo]] (1918–1944) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Vesna Spreitzer]] (* 1975) * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Valentin Stanič]] (1774–1847) * [[Jernej Stante]] (1900–1966) * [[Karel Starc]] (1920–1944) * [[Erna Starovasnik]] (1919–1977) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Lucija Stepančič]] (* 1969) * [[Matej Stergar]] (1844–1926) * [[Rudi Stopar]] (* 1939) * [[Jakob Strašek]] (1796–1830) * [[Milenko Strašek]] (* 1945) * [[Janez Strehovec]] (1950–2025) * [[Vladislav Stres]] (* 1958) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Vanja Strle]] (* 1960) * [[Gregor Strniša]] (1929–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Marjan Strojan]] (* 1949) * [[Ivo Stropnik]] (* 1966) * [[Nežka Struc]] (* 1987) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Lucija Stupica]] (* 1971) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] * [[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) * [[Frančišek Svetličič]] (1814–1881) * [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[Janoš Šadl]] * [[Goran Šalamon]] * [[Magda Šalamon]] (* 1962) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) * [[Matjaž Šalej]] (* 1965) * [[Franc Šali]] (* 1941) * [[Severin Šali]] (1911–1992) * [[Ivan Dragotin Šamperl]] (1815–1836) * [[Dragan Šanda]] (1881–1963) * [[Janko Šanda]] (1870–1927) * [[Mitja Šarabon]] (1922–1987) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Vlado Šav]] (1945–2008) * [[Slavica Šavli]] * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Vanda Šega]] (* 1959) * [[Franc Serafin Šegula]] (1860–1938) * [[Milan Šelj]] (* 1960) * [[Marjan Šenet]] (* 1973) * [[Anton Šerf]] (1798–1882) * [[Jože Šerjak]] (1918–1945) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) * [[Miha Šimac]] (* 1981) * [[Milena Šimunič]] (* 1957) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Albert Širok]] (1895–1985) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Martin Škafar]] - Barjanski (1968–2020) * [[Ada Škerl]] (1924–2009) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Marica Škorjanec]] (* 1934) * [[Adolf Škrjanc]] (* 1923) * [[Tone Škrjanec]] (* 1953) * Dimitrij Škrk (* 1951) * [[Jan Šmarčan]] (* 1979) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Ljubka Šorli]] (1910–1993) * [[Veronika Šoster]] (* 1992) * [[Milena Šoukal]] (1922–2018) * [[Sara Špelec]] (* 1985) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Franček Štabuc]] (1919–1944) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Nelda Štok Vojska]] (* 1943) * [[Marijan Štancar]] - Monos (1941–2008) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Tomaž Šturm]] (* 1975) * [[Jakob Šubic]] * [[Kristina Šuler]] (1866–1959) * [[Adam Šuligoj]] (* 1978) * [[Ančka Šumenjak]] (1922–2018) * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) * [[Nadja Švara]] (*1967) == T == * [[Aleš Tacer]] (* 1958) * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (1933–2023) * [[Vida Taufer]] (1903–1966) * [[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (* 1928) * [[Marjan Telatko]] (1911–1960) * [[Janoš Terboč]] (~1591–1650~) * [[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1848) * [[Jernej Terseglav]] * [[Kaja Teržan]] (* 1983) * [[Ernest Tiran]] (1899–1966) * [[Alja Tkačev|Alja Tkačev(a)]] (1934–1991) * [[Lovro Toman]] (1827–1870) * [[Janez Tominec]] (1914–1980) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) * [[Bernard Tomšič]] (1811–1856) * [[Emanuel Tomšič]] (1824–1881) * [[Jakob Tomšič]] (1897–1994) * [[Jela Tomšič]] (19. stol.) * [[Jožef Tomšič]] (1699–1742) * [[Matilda Tomšič Sebenikar]] (1847–1933) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar]] (1913–2004) * [[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908–1974) * [[Ana Trebežnik]] (* 197#?) * [[Ivan Trinko]] (1863–1954) * [[Andrej Trobentar]] (* 1951) * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) * [[Franja Trojanšek]] (1867–1935) * [[Francka Tronkar]] * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Karel Turner]] (* 1963) * [[Jovan Anton Turkuš]] (1849–po 1912?) * Metod Turnšek * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Leopold Turšič]] (1883–1927) * [[Josipina Turnograjska]] (1833–1854) * [[Metka Tušar]] (* 1970) == U == * [[Aleš Učakar]] (* 1968) * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Vojteh Ullrich]] (1862–1881) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) * [[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) == V == * [[Fran Valenčič]] (1878–1916) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) * [[Matija Valjavec]] (1831–1897) * [[Glorjana Veber]] (1981) * [[Saša Vegri]] (1934–2010) * [[Nataša Velikonja]] (* 1967) * [[Ivan Vesel – Vesnin]] (1840–1900) * [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961) * [[Tit Vidmar]] (1929–1999) * [[Danilo Viher]] (1912–1971) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) * [[Janez Virant]] (* 1961) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Jožef Virk]] (1810–1880) * [[Rafko Vodeb]] (1922–2002) * [[Anton Vodnik]] (1901–1965) * [[France Vodnik]] (1903–1986) * [[Valentin Vodnik]] (1758–1819) * [[Jurij Vodovnik]] (1791–1858) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Herman Vogel]] (1941–1989) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Ivan Volarič - Feo]] (1948–2010) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Tinka Volarič|Tin(k)a Volarič]] (* 1980) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Jakob Voljč]] (1878–1900) * [[Renato Volker Rene]] (* 1963) * [[Leopold Volkmer]] (1741–1816) * [[Uroš Vošnjak]] (* 1956) * [[Sonja Votolen]] (* 1956) * [[Erika Vouk]] (1941–2026) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Toni Vovk]] (1951–2004) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Stanko Vraz]] (1810–1851) * [[Franc Vrbnjak]] (1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) * [[Jure Vuga]] (* 1983) * [[Stanko Vuk]] (1912–1944) * [[France Vurnik]] (1933–2023) == W == * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997) * [[Ifigenija Zagoričnik Simonović]] (* 1953) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Klavdija Zbičajnik Plevnik]] (* 1972) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Neža Zajc]] (* 1979) * [[Srečo Zajc]] (* 1954) * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Fran Zakrajšek]] (1835–1903) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) * [[Slavko Zaviršek]] (* 1948) * [[Rok Zavrtanik]] * [[Jožef Zazula]] (1870–1944) * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) * [[France Zbašnik]] (1897–1918) * [[Helena Zemljič]] (* 1995) * [[Matija Zemljič]] (1873–1934) * [[Pavle Zidar]] (1932–1992) * [[Jožef Zizenčeli]] (1658–1714) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ksenija Zmagaj]] (* 1961) * [[Janž Znojilšek]] (1568–1659) * [[Ivan Zoran]] (1935–1999) * [[Fran Zore]] * [[Stanislav Zore]] (* 1958) * [[Franc Saleški Zorko]] (1873–1941) * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954) * [[Lučka Zorko]] (* 1981) * [[Blaž Zorman]] * [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] (1889–1957) * [[Ludvik Zorzut]] (1892–1977) * [[Alojzija Zupan Sosič]] (* 1964) * [[Jakob Zupan]] (1785–1852) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Uroš Zupan]] (* 1963) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Brane Zupanc]] (* 1950) * [[Janez Anton Zupančič]] (1785–1833) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Lara Zupančič]] (* 1992) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) * [[Vincenc Zusner]] (1804–1874) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) * [[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Anton Žakelj]]-Rodoljub Ledinski (1816–1868) * [[Jaka Železnikar]] (* 1971) * [[Dušan Željeznov]] (1927–1995) * [[Anica Žemlja]] (r. Omejc) (1875–1922) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Aldo Žerjal]] (* 1957) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) * [[Vita Žerjal Pavlin]] (* 1963) * [[Marko Žerovnik]] (* 1932) * [[Fran Žgur]] (1876–1939) * [[Andrej Žigon]]–Aleluja (1952–2003) * [[Joka Žigon]] (1899–1983) * [[Vinko Žitnik]] (1903–1980) * [[Andrej Žnidarčič]] (1835–1913) * [[Asta Žnidaršič]] (1916–2006) * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Marička Žnidaršič]] (1914–1986) * [[Jože Žohar]] (1945–2018) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Janoš Županek]] (1861–1951) * [[Mihael Županek]] (1830–1898/1905?) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) * [[Angela Žužek]] (1902–1970) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pesniki]] [[Kategorija:Slovensko pesništvo]] [[Kategorija:Slovenski pesniki| ]] 32t0jkt0ik09yn91nmwos180ug4ps73 Maksimiljan Feguš 0 29842 6708010 5485240 2026-07-07T12:56:40Z ~2026-38458-95 262624 opis osebnosti 6708010 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maksimiljan Feguš''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[18. avgust]] [[1948]], [[Ptuj]]. == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta [[1993]] diplomiral iz [[glasbena kompozicija|kompozicije]]. Feguš je profesor kompozicije na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]]. Njegov največji prispevek slovenski glasbi je povezan z [[Pevski zbor|zborovskim]] delom. Po osebnosi gustek. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] {{normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Feguš, Maksimiljan}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] qh0sku3h4ztle509ve43siokwvflgx2 6708011 6708010 2026-07-07T12:57:14Z ~2026-38458-95 262624 f 6708011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maksimiljan Feguš''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[18. avgust]] [[1948]], [[Ptuj]]. == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta [[1993]] diplomiral iz [[glasbena kompozicija|kompozicije]]. Feguš je profesor kompozicije na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]]. Njegov največji prispevek slovenski glasbi je povezan z [[Pevski zbor|zborovskim]] delom. Po osebnosti gustek. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] {{normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Feguš, Maksimiljan}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] dos10rs1cp6gzjrq9bxwzeasevaraj4 6708030 6708011 2026-07-07T13:20:11Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-38458-95|~2026-38458-95]] ([[User talk:~2026-38458-95|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 5485240 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maksimiljan Feguš''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[18. avgust]] [[1948]], [[Ptuj]]. == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta [[1993]] diplomiral iz [[glasbena kompozicija|kompozicije]]. Feguš je profesor kompozicije na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]]. Njegov največji prispevek slovenski glasbi je povezan z [[Pevski zbor|zborovskim]] delom. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] {{normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Feguš, Maksimiljan}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] 0abraqs864bp42gk0dgqk994dyeigzc Big Band RTV Slovenija 0 32040 6708036 6691464 2026-07-07T13:30:51Z Ihana Aneta 242446 6708036 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=deli besedila v leposlovnem slogu, krepki tisk,...}}{{Brez virov}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Big Band RTV Slovenija | Img = <!-- WD --> | Img_capt = Saksofonisti Big Banda RTV Slovenija leta 2005 | Background = group_or_band | Alias = Plesni orkester Radia Ljubljana,</br>PORL,</br>Plesni orkester RTV Ljubljana,</br>Big Band RTV Ljubljana | Origin = [[Ljubljana]], {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenija]] | Genre = [[Jazz]] | Occupation = [[Big Band]] | Years_active = 1945 – ''danes'' | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> | Current_members = '''dirigent'''<br>[[Tadej Tomšič]]<br>'''umetniški vodja'''<br>[[Matjaž Mikuletič]]<br>'''trobente'''<br>[[Darko Sedak Benčić]]<br>[[Antonio Geček]]<br>[[Dominik Krajnčan]]<br>[[David Jarh]]<br>[[Tomaž Gajšt]]<br>'''pozavne'''<br>[[Klemen Repe]]<br>[[Matjaž Kafol]]<br>[[Rok Štirn]]<br>[[Marjan Petrej]]<br>'''saksofoni'''<br>[[Aleš Suša]]<br>[[Primož Fleischman]]<br>[[Lenart Krečič]]<br>[[Adam Klemm]]<br>[[Blaž Trček]]<br>'''kitara'''<br>[[Primož Grašič]]<br>'''klavir'''<br>[[Blaž Jurjevčič]]<br>'''kontrabas'''<br>[[Aleš Avbelj]]<br>'''bobni'''<br>[[Aleš Rendla]] | Past_members = '''nekdanji dirigenti'''<br>[[Bojan Adamič]]<br>[[Jože Privšek]]<br>[[Lojze Krajnčan]]<br>'''nekdanji umetniški vodja'''<br>[[Hugo Šekoranja]] }} '''Big Band [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]''' je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Za začetke njegovega delovanja je v veliki meri zaslužen [[Bojan Adamič]], ki je vodil [[orkester]] do začetka 60. let [[20. stoletje|20. stoletja]], ko je za dirigentsko palico prijel mladi [[Jože Privšek]]. Privšek je že prej pokazal veliko spretnosti na klavirju in vibrafonu. Njegove največje kvalitete pa so se pokazale v [[glasbena kompozicija|komponiranju]], aranžiranju in vodenju orkestra. '''''Plesni orkester Radia Ljubljana''''' ('''''PORL'''''), kot se je takrat imenoval '''Big Band''', je popeljal v najvišji kakovostni razred. Da je dominiral v prostoru nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], ni dvoma, prav tako pa je bil PORL cenjen tudi zunaj naših meja. Tako je v [[Nemčija|Nemčiji]] prejel nagrado za najboljšo ploščo v konkurenci orkestrov, čeprav sta bila med njimi tudi orkestra [[James Last|Jamesa Lasta]] in [[Max Greger|Maxa Gregerja]]. Po Privšku so imeli dirigentsko palico v rokah [[Alojz Krajnčan|Lojze Krajnčan]], [[Petar Ugrin]], [[Milko Lazar]], [[Emil Spruk]], [[Tadej Tomšič]] in drugi. V goste so prihajali tudi dirigenti in solisti iz tujine ([[Mercer Ellington]], [[Maria Schneider]], [[Carla Bley]], [[Herb Pomeroy]], [[Mathias Rüegg]], [[Clark Terry]], [[Stjepko Gut]], [[Johnny Griffin]], [[David Murray]], [[Ed Partyka]], [[George Lewis]], [[Bill Holman]], [[Michael Abene]], itd.)... Povprečna starost članov Big Band RTV Slovenija je bila leta ([[2005]]) nekaj več kot 35 let. Večina jih je z jazzovskih akademij v tujini, vsi po vrsti pa so [[virtuoz]]i na svojih inštrumentih. Med letoma 2002 in 2014 je skrb za umetniško vodstvo orkestra in menedžment prevzel sicer dolgoletni član [[saksofon]]ske sekcije [[Hugo Šekoranja]]. Od sezone 2015/16 do 2024 je za umetniško koordinacijo skrbel saksofonist [[Lenart Krečič]], leta 2024 pa je umetniško vodstvo orkestra prevzel dotedanji pozavnist [[Matjaž Mikuletič]]. Producent orkestra je [[Rok Lopatič]]. Ena od kvalitet Big Banda je tudi raznovrstnost. Zapolnjuje potrebe [[radio|radijskih]] in [[televizija|televizijskih]] programov na zelo različnih glasbenih področjih, kot so [[film]]ska, [[ples]]na, zabavna in [[resna glasba]]. Njegovo največje zanimanje in ljubezen pa sta namenjena seveda [[jazz]]u, vokalno-orkestralnemu in inštrumentalnemu. V povezavi s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] tvori [[Revijski orkester RTV Slovenija]], ki je spremljevalec vsakoletne prireditve ''[[Slovenska popevka]]''. ==Zasedba== {{col-begin}} {{col-2}} *[[Tadej Tomšič]] – dirigent ===Trobente=== *Darko Sedak Benčić *Antonio Geček *[[Dominik Krajnčan]] *[[David Jarh]] *Tomaž Gajšt ===Tromboni=== *Klemen Repe *Matjaž Kafol *Rok Štirn *Marjan Petrej {{col-2}} ===Saksofoni=== *Aleš Suša – alt saksofon *Primož Fleischman – alt saksofon *Lenart Krečič – tenor saksofon *Adam Klemm – tenor saksofon *Blaž Trček – bariton saksofon ===Ritem sekcija=== *[[Primož Grašič]] – kitara *[[Blaž Jurjevčič]] – klavir *[[Aleš Avbelj]] – kontrabas in bas kitara *Aleš Rendla – bobni {{col-end}} == Diskografija == {{Div col}} * ''4. jugoslovanski jazz festival "Bled 1963"'' (1963) ''<small>dir. [[Jože Privšek]]</small>'' * ''9. International jazz festival "Ljubljana '68"'' (1968) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * ''10. International jazz festival "Ljubljana '69"'' (1969) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * ''[[V soju žarometov]]'' (1970) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * ''11. International jazz festival "Ljubljana '70"'' (1970) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * ''12. internacionalni festival jazza "Ljubljana '71"'' (1971) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * ''15. International jazz festival "Ljubljana '74"'' (1974) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * '' In the Mood'' (1974) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * ''[[Križanke (album, PORL)|Križanke]]'' (1976) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * ''[[Glenn Miller (album)|Glenn Miller]]'' (1979) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * ''[[Swing, swing, swing]]'' (1983) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * Joan Faulkner & Big Band RTV Ljubljana – ''[[Joan Faulkner (album)|Joan Faulkner]]'' (1984) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * ''[[Cockpit (album)|Cockpit]]'' (1985) ''<small>dir. [[Janez Gregorc]]</small>'' * ''[[Slovenske koračnice]]'' (1986) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * ''[[Sakralni koncert za orkester, zbor in soliste]]'' (1988) ''<small>dir. [[Mercer Ellington]]</small>'' * ''[[A Tribute to Count Basie]]'' (1989) ''<small>dir. Jože Privšek</small>'' * [[Janez Gregorc]] – ''Prelude to Summer'' (1990) ''<small>dir. [[Marko Munih]]</small>'' * ''[[Big Band RTV Slovenija (album)|Big Band RTV Slovenija]]'' (1993) ''<small>dir. [[Peter Herbolzheimer]]</small>'' * ''[[Big Band RTV Slovenija 1]]'' (1995) ''<small>dir. [[Emil Spruk]], Jože Privšek, [[Milko Lazar]]</small>'' * ''[[Big Band RTV Slovenija 2]]'' (1995) ''<small>dir. [[Lojze Krajnčan]]</small>'' * Big Band RTV Slovenija ''Zlata šestdeseta slovenske popevke'' (1997) ''<small>dir. Lojze Krajnčan</small>'' * [[Anika Horvat]] & Big Band RTV Slovenija – ''Ura brez kazalcev'' (1998) ''<small>dir. Lojze Krajnčan</small>'' * [[Milko Lazar]] & Big Band RTV Slovenija – ''Hunski hrbti'' (1999) ''<small>dir. Milko Lazar</small>'' * [[Primož Grašič]] & Big Band RTV Slovenija – ''[[Moja želja|Moja želja/My Wish]]'' (2000) ''<small>dir. Lojze Krajnčan</small>'' * [[Alenka Godec]] & Big Band RTV Slovenija – ''Vse ob pravem času'' (2000) ''<small>dir. Lojze Krajnčan</small>'' * [[Milko Lazar]] & Big Band RTV Slovenija – ''Koncert za klavir in jazzovski orkester'' (2001) ''<small>dir. Milko Lazar</small>'' * [[Boško Petrović]] & Big Band RTV Slovenija – ''Round midnight'' (2002) ''<small>dir. Lojze Krajnčan</small>'' * [[Janez Gregorc]] & Big Band RTV Slovenija – ''Hiša zvoka'' (2003) <small>''dir. Petar Ugrin''</small> * [[Matej Grahek]] & Big Band RTV Slovenija – ''Night Birds'' (2003) <small>''dir. Jaka Pucihar''</small> * [[Mia Žnidarič]] & Big Band RTV Slovenija – ''Preblizu predaleč'' (2004) <small>''dir. Milko Lazar''</small> * [[Elda Viler]] & Big Band RTV Slovenija – ''Jubilej'' (2005) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * ''[[60 let]]'' (2005) <small>''dir. [[Bojan Adamič]], Jože Privšek, Janez Gregorc, Lojze Krajnčan, Milko Lazar, Emil Spruk, [[Tadej Tomšič]], [[Matjaž Mikuletič]], [[Igor Lunder]]''</small> * ''Hippy Christmas'' (2006) <small>''dir. Matjaž Mikuletič''</small> * [[Anika Horvat]] & Big Band RTV Slovenija – ''Nihče ne ve ...'' (2007) * [[Eva Hren]] & Big Band RTV Slovenija – ''Etno'' (2008) <small>''dir. Tadej Tomšič''</small> * [[Uroš Perić]] & Big Band RTV Slovenija feat. [[Duško Gojković]] – ''All of Me'' (2008) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * [[Lucienne Lončina]] & Big Band RTV Slovenija (2009) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * Big Band RTV Slovenija: ''Soul Activation with Rok Golob'' (2009) * [[Alenka Godec]] & Big Band RTV Slovenija – ''Hippy Christmas Vol.II'' (2009) <small>''dir. Tadej Tomšič''</small> * [[Jani Kovačič]] & Big Band RTV Slovenija – ''Cerberus Hotel Jazzitete'' (2010) <small>''dir. Igor Lunder''</small> * [[Mia Žnidarič]] & Big Band RTV Slovenija – ''Love You Madly'' (2010) <small>''dir. Tadej Tomšič''</small> * Big Band RTV Slovenija, Uros Peric & Friends – ''Dueti'' (2010) * [[Imer Traja Brizani]] & Big Band RTV Slovenija (2011) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * [[Tadej Tomšič]] & Big Band RTV Slovenija – ''Re:Start'' (2011) <small>''dir. Tadej Tomšič''</small> * [[Neisha]] & Big Band RTV Slovenija – ''Radiofonika'' (2012) <small>''dir. [[Vid Žgajner]]''</small> * [[Janez Bončina - Benč]] & Big Band RTV Slovenija – ''[[Live in Mons]]'' (2013) <small>''dir. Tadej Tomšič''</small> * [[Nuša Derenda]] & Big Band RTV Slovenija – ''Glenn Miller Revival'' (2013) <small>''dir. Emil Spruk, Milko Lazar, Jože Privšek''</small> * [[Tomaž Grintal]] & Big Band RTV Slovenija – ''Pra dizer adeus'' (2014) <small>''dir. Tomaž Grintal, ''</small> * [[Vox Arsana]] & Big Band RTV Slovenija feat. [[New York Voices]] & [[Nina Strnad]] – ''Turn It Up'' (2015) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * [[Jani Kovačič]] & Big Band RTV Slovenija – ''Silikonski časi Jazzitete 2'' (2016) <small>''dir. Igor Lunder''</small> * [[Jure Ivanušič]], [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] & Big Band RTV Slovenija – ''Sonce in sence'' (2016) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * [[Lenart Krečič]], [[Jure Pukl]], [[Klemen Smolej]], [[Žan Tetičkovič]] & Big Band RTV Slovenija – ''Mladi jazz'' (2016) <small>''dir. Jaka Pucihar, Tadej Tomšič, Igor Lunder, Lenart Krečič''</small> * Uroš Perić, Simfonični orkester & Big Band RTV Slovenija – ''Have a Perry Christmas'' (2017) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * [[Boštjan Gombač]] & Big Band RTV Slovenija feat. [[Nino Mureškič]] & Nina Strnad – ''Iucundus'' (2018) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija – ''Trenutki z Jožetom Privškom'' (2018) <small>''dir. Lenart Krečič''</small> * [[Jadranka Juras]] & Big Band RTV Slovenija feat. [[Milan Stanisavljević]] – ''You & I and the Music'' (2019) <small>''dir. Tadej Tomšič''</small> * [[Renato Chicco]] & Big Band RTV Slovenija – ''First Encounter'' (2019) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * [[Marko Churnchetz]] & Big Band RTV Slovenija – ''Roads'' (2021) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * [[Teo Collori]] & Big Band RTV Slovenija – ''Gitara Parlante'' (2021) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * [[Kristijan Krajnčan]] & Big Band RTV Slovenija – ''Floating Sand'' (2021) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * Uroš Perić & Big Band RTV Slovenija – ''Screamin' Hallelujah!'' (2022) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> * [[Mia Žnidarič]] & Big Band RTV Slovenija – ''Obarvana'' (2023) <small>''dir. [[Steve Klink]]''</small> * [[Alex Sipiagin]] & Big Band RTV Slovenija – ''New York Suite'' (2023) <small>''dir. Lojze Krajnčan''</small> {{Div col end}} == Nekdanji člani in sodelujoči == {{col-begin}} {{col-4}} === Saksofonisti === *Matjaž Albreht *[[Andrej Arnol|Andrej »Andy« Arnol]] *Miklavž Ašič *Franc Bahar *[[Borut Bučar]] *Josip Forenbacher *[[Mihael Gunzek]] *Miha Hawlina *Anton Horvat *[[Tone Janša]] *Miro Kadoić *[[Jože Kampič]] *Zoran Komac *[[Milko Lazar]] *[[Borut Lesjak]] *Janez Martinc *Tone Martinc *Saša Nestorović *[[Vilko Ovsenik]] *Albert Podgornik *[[Dušan C. Prevoršek]] *[[Ati Soss]] *Rok Spruk *Hugo Šekoranja *Reinhold Uhl *[[Dušan Veble]] *Andreas Waltl {{col-4}} === Trobentači === *[[Stanko Arnold]] *Matej Bovhan *Marijan Domić *Pavel Grašič *Tomaž Grintal *Edvard Holnthaner *Jože Kelbl *[[Urban Koder]] *[[Franc Košir (glasbenik)|Franc Košir]] *Davor Križić *Marko Misjak *Pavel Oman *Andrej Osana *Andy Pesendorfer *Matej Rihter *Mario Sancin *[[Mojmir Sepe]] *[[Petar Ugrin]] *Ladislav »Lacko« Zupančič {{col-4}} === Pozavnisti === *Marjan Ašič *Alojz Bezgovšek »Bgi« *Marjan Erjavec *Borut Finžgar *Marcel Fuchs *Jože Gjura *[[Vinko Globokar]] *Aleksander Grašič *Mladen Guteša *Bogdan Jarec *Andrej Koletič *[[Lojze Krajnčan]] *Franci Ogrizek *Jože Planinc *Anton Plantarič *[[Franci Puhar]] *[[Mik Soss]] *[[Emil Spruk]] *Marjan Stropnik *Mitja »Mišo« Trtnik {{col-4}} === Člani ritem sekcije === ;Pianisti in klaviaturisti *[[Slavko Avsenik mlajši]] *[[Borut Lesjak]] *Slobodan Marković *[[Jože Privšek]] *[[Breda Rajh Divjak]] *[[Mario Rijavec]] *[[Silvo Stingl]] *[[Ivo Umek]] ;Kitaristi *[[Milan Ferlež]] *[[Grega Forjanič]] *Vinko Horvat *[[Jan Plestenjak]] *[[Lev Ponikvar]] *Kajetan Zupan ;Basisti *[[Žiga Golob]] *[[Miško Hočevar]] *Boris Kofol *[[Karel Novak|Karel »Čarli« Novak]] *Pavel Oman *[[Ladislav Rebrek]] *[[Krešimir Remeta]] ;Bobnarji *[[Ratko Divjak]] *Franc »Koko« Jagodic *[[Aleš Kersnik]] *[[Aleksander Skale]] ;Tolkalisti *[[Braco Doblekar]] *Nenad Jelić *[[Aljoša Jerič]] *Aleš Kersnik *Franc »Koko« Jagodic *Uroš Šećerov {{col-end}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{Ansambli RTVSLO}} {{normativna kontrola}} {{music-stub}} [[Kategorija:Slovenski orkestri]] [[Kategorija:Ansambli Radiotelevizije Slovenija]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1945]] [[Kategorija:Big Band RTV Slovenija]] 3vtaaroukcj4t1hyrjiu99vlh3h89cz Svetovno prvenstvo v nogometu 0 33382 6708184 6707883 2026-07-07T18:29:49Z LogicalLens 262646 /* Najboljši strelci */ update 6708184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje | name = Svetovno prvenstvo | founded = 1930 | region = Mednarodna ([[FIFA]]) | number of teams = 32 (turnir) <br> 211 (kvalifikacije) | current champions = {{fb|ARG}} <br> (3. naslov) | most successful team = {{fb|BRA}} <br> (5 naslovov) | website = [http://www.fifa.com/worldcup/ Uradna stran] | current = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|Svetovno prvenstvo 2022]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu''' (uradno [[angleščina|angleško]] '''FIFA World Cup''') je mednarodno tekmovanje moških nogometnih reprezentanc v [[nogomet]]u in ob [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] največji športni dogodek na [[svet]]u. Prvenstvo organizira [[FIFA]] in poteka vsaka štiri leta. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta [[1930]] v [[Urugvaj]]u. Trenutni prvak je Argentina, ki je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|turnirju leta 2022]] v [[Brazilija|Quatarju]] osvojila svoj tretji naslov. Na turnir se preko kvalifikacij uvrsti 32 ekip, gostiteljica je na prvenstvo uvrščena neposredno. V 21 izvedbah svetovnega prvenstva je turnir osvojilo osem različnih reprezentanc. Brazilija je le-tega osvojila petkrat, in je edina ekipa, ki je igrala na vseh turnirjih doslej. Drugi zmagovalci prvenstva so še [[Nemčija]] in [[Italija]], s po štirimi naslovi, [[Argentina]] s tremi naslovi, Urugvaj in Francija z dvema naslovoma, [[Anglija]] in [[Španija]] pa z enim naslovom. ==Prvenstva in zmagovalci== {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; width: 100%;" |- !rowspan="2" width="5%"|Leto !rowspan="2" width="10%"|Gostitelj !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Finale !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Tekma za tretje mesto !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !rowspan="2" width="4%"|Št. ekip |- !width="14%"|Zmagovalec !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Drugi !width="14%"|Tretji !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Četrti |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]] | {{zastavadržave|Urugvaj}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|USA|1912}} |'''brez'''<sup>('''[[#1|1]]''')</sup> |{{fb-big|Kraljevina Jugoslavija}} |13 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]] | {{zastavadržave|Italija|1861}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''2 - 1'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|GER|empire}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|AUT}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|HUN|1920}} |{{fb-big|BRA|1889}} |'''4 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |16/15 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''brez''' 2-1<sup>('''[[#2|2]]''')</sup> |{{fb-big|BRA|1889}}3-1 |{{fb-big|SWE}} |'''brez 3-1''' <sup>('''[[#2|2]]''')</sup> |{{fb-big|ESP|1945}} |16/13 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] | {{zastavadržave|Švica}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|HUN|1949}} |{{fb-big|AUT}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]] | {{zastavadržave|Švedska}} |'''{{fb-big|BRA|1889}}''' |'''5 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |{{fb-big|FRA}} |'''6 - 3''' |{{fb-big|FRG}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] | {{zastavadržave|Čile}} |'''{{fb-big|BRA|1960}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|CHI}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|YUG}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] | {{zastavadržave|Anglija}} |'''{{fb-big|ENG}}''' |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POR}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|URS|1955}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''4 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|FRG}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]] | {{zastavadržave|Zahodna Nemčija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|POL}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|BRA|1968}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]] | {{zastavadržave|Argentina}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 1'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|BRA|1968}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]] | {{zastavadržave|Španija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POL}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRA}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|FRA}} |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|BEL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]] | {{zastavadržave|Italija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''1 - 0''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|ITA}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ENG}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF |[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]] |{{zastavadržave|ZDA}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''0 - 0''' ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) <br />'''3 - 2''' ([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|SWE}} |'''4 - 0''' |{{fb-big|BUL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] | {{zastavadržave|Južna Koreja}}<br />{{zastavadržave|Japonska}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''2 - 0''' |{{fb-big|GER}} |{{fb-big|TUR}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|KOR}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] | {{zastavadržave|Nemčija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''5 - 4'''<br />([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|POR}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]] | {{zastavadržave|JAR}} |'''{{fb-big|ESP}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|URU}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|GER}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|NED}} |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]] | {{zastavadržave|Rusija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|CRO}} |{{fb-big|BEL}} |'''2 - 0''' |{{fb-big|ENG}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | {{zastavadržave|Katar}} |{{fb-big|ARG}} |3-3 (p.p.) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|MAR}} |32 |} <div id="1"> [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]<sup>'''1'''</sup> ''Leta 1930 ni bilo uradne tekme za tretje mesto. V polfinalih sta izgubili [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]].''<div id="2"><sup>'''2'''</sup> ''Leta 1950 ni bilo uradne tekme za prvo mesto. Zmagovalec je bil določen z zaključnim turnirjem štirih reprezentanc. ''<br />''Rezultati: '''1.:''' Urugvaj; '''2.:''' Brazilija; '''3.:''' Švedska; '''4.:''' Španija'',ampak so vseeno napisani rezultati saj v nekem smislu so bile te tekme. == Države po številu naslovov prvaka == [[Slika:World cup countries best results and hosts blank.PNG|thumb]] * 5 naslovov: ** {{fb|Brazilija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]]) * 4 naslovi: ** {{fb|Italija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]]) ** {{fb|Nemčija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]]) * 3 naslovi: ** {{fb|Argentina}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], [[2022]]) * 2 naslova: ** {{fb|Francija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]) ** {{fb|Urugvaj}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]]) * 1 naslov: ** {{fb|Anglija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]) ** {{fb|Španija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]]) ==Rekordi in statistika== ===Statistika=== ====Najboljši strelci==== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center" |- !Poz. !Nogometaš !Goli !Tekme !Goli na tekmo |- |1 | align="left" |{{ikonazastave|ARG}} '''[[Lionel Messi]]''' |21 |31 |{{Decimals|21/31|2}} |- | 2 | align="left" |{{ikonazastave|FRA}} '''[[Kylian Mbappé]]''' |19 |19 |{{Decimals|19/19|2}} |- | 3 | align="left" |{{ikonazastave|GER}} [[Miroslav Klose]] |18 |24 |{{Decimals|16/24|2}} |- |4 |align=left|{{ikonazastave|BRA}} [[Ronaldo]] |15 |19 |{{Decimals|16/19|2}} |- |rowspan=2|5 | align="left" |{{ikonazastave|FRG}} [[Gerd Müller]] |rowspan=2|14 |13 |{{Decimals|14/13|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|ENG}} '''[[Harry Kane]]''' |16 |{{Decimals|14/16|2}} |- |7 |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Just Fontaine]] |13 |6 |{{Decimals|13/6|2}} |- |8 |align=left|{{ikonazastave|BRA}} [[Pelé]] |12 |14 |{{Decimals|12/14|2}} |- |rowspan=3|9 |align=left|{{ikonazastave|HUN|1949}} [[Sándor Kocsis]] |rowspan=3|11 |5 |{{Decimals|11/5|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Jürgen Klinsmann]] |17 |{{Decimals|11/17|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|POR}} '''[[Cristiano Ronaldo]]''' |27 |{{Decimals|11/27|2}} |- |} ====Goli po reprezentancah==== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- !Poz. !Reprezentanca !Goli |- |1 || align="left"|{{fb|Brazil}} || 247 |- |2|| align="left"|{{fb|Germany}} ||243 |- | 3 || align="left"|{{fb|Argentina}} || 163 |- | 4 || align="left"|{{fb|France}} || 150 |- | 5 || align="left"|{{fb|Italy}} || 128 |- | 6 || align="left"|{{fb|England}} || 115 |- | 7 || align="left"|{{fb|Spain}} || 114 |- |8|| align="left"|{{fb|Netherlands}} ||107 |- | 9 || align="left"|{{fb|Uruguay}} || 92 |- | 10 || align="left"|{{fb|Hungary}} || 87 |} ==Nagrade== {{Podrobno|Svetovno prvenstvo v nogometu – nagrade}} Ob koncu vsakega svetovnega prvenstva, so podeljene nagrade za igralce in za ekipe. Trenutno obstaja šest nagrad: *'''Zlata žoga''': za najboljšega igralca, z glasovanjem članov medijev; srebrna žoga in bronasta žoga se podeljuje igralcem za drugo in tretje mesto z glasovanja. *'''Zlati čevelj''': za najboljšega strelca po številu zadetkov na turnirju; srebrni čevelj in bronasti čevelj pa za drugega in tretjega strelca. *'''Zlata rokavica''': za najboljšega vratarja. *'''Mladi igralec prvenstva''': za najboljšega igralca, starih 21 let ali manj na začetku koledarskega leta. *'''Fair Play nagrada''': za ekipo s pošteno igro, po sistemu točkovanja in meril, ki jih ima FIFA Fair Play odbor. *'''Najbolj zabavbna ekipa''': za ekipo, ki tekom turnirja najbolje zabava javnost; določena pa je z anketo javnosti. '''Ekipa prvenstva''' je sestavljena iz najboljših igralcev na turnirju; napovedana pa je za vsaki turnir od leta 1998. ==Obiskovalci== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Prvenstvo ! Gostujoča država ! Skupno število <br> obiskovalcev ! Št. tekem !Povprečno število <br> obiskovalcev |- |1|| style="text-align:left" |{{flagicon|URU}} 1930||590,549||18||32,808 |- |2|| style="text-align:left" |{{flagicon|ITA|1861}} 1934||363,000||17||21,353 |- |3|| style="text-align:left" |{{flagicon|FRA}} 1938||375,700||18||20,872 |- |4|| style="text-align:left" |{{flagicon|BRA}} 1950||1,045,246||22||47,511 |- |5|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHE}} 1954||768,607||26||29,562 |- |6|| style="text-align:left" |{{flagicon|SWE}} 1958||819,810||35||23,423 |- |7|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHI}} 1962||893,172||32||27,912 |- |8|| style="text-align:left" |{{flagicon|ENG}} 1966||1,563,135||32||48,848 |- |9|| style="text-align:left" |{{flagicon|MEX}} 1970||1,603,975||32||50,124 |- |10|| style="text-align:left" |{{flagicon|West Germany}} 1974||1,865,753||38||49,099 |- |11|| style="text-align:left" |{{flagicon|Argentina}} 1978||1,545,791||38||40,679 |- |12|| style="text-align:left" |{{flagicon|Spain}} 1982||2,109,723||52||40,572 |- |13|| style="text-align:left" |{{flagicon|Mexico}} 1986||2,394,031||52||46,039 |- |14|| style="text-align:left" |{{flagicon|Italy}} 1990||2,516,215||52||48,389 |- |15|| style="text-align:left" |{{flagicon|United States}} 1994||3,587,538||52||68,991 |- |16|| style="text-align:left" |{{flagicon|France}} 1998||2,785,100||64||43,517 |- |17|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Korea}} & {{flagicon|Japan}} 2002||2,705,197||64||42,269 |- |18|| style="text-align:left" |{{flagicon|Germany}} 2006||3,359,439||64||52,491 |- |19|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Africa}} 2010||3,178,856||64||49,670 |- |20|| style="text-align:left" |{{flagicon|Brazil}} 2014||3,429,873||64||53,592 |- class="sortbottom" valign="top" style="background:#eeeeee" ! colspan="2" |Skupaj||'''37,500,710'''||'''836'''||44,857 |} ==Reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fifa.com/worldcup/index.html Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131120042645/http://www.fifa.com/worldcup/index.html |date=2013-11-20 }} * [https://www.flashscore.si Flashscore] {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{Mednarodni nogomet}} {{Svetovna prvenstva}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1930]] [[Kategorija:FIFA]] {{normativna kontrola}} 7ia1aepveg5ybg8ooj6uojnqhrm170n Seznam slovenskih prevajalcev 0 40565 6708147 6705121 2026-07-07T17:12:17Z ~2026-32552-67 260877 /* G */ 6708147 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[prevajalec|prevajalcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jože Abram]] - [[Louis Adamič]] - [[Miroslav Adlešič]] - [[Draga Ahačič]] - [[Ciril Ahlin]] - [[Damián Ahlin]] - [[Tanja Ahlin]] - [[Bojan Albahari]] - [[Fran Albreht]] - [[Jakob Aleksič]] - [[Mohsen Alhady]] - [[Marko Aljančič]] - [[Ana Ambrož]] - [[Jana Ambrožič]] - [[Rudolf Andrejka]] - [[Ivo Antič]] - [[Stana Anželj]] - [[Anton Anžič]] - [[Andrej Arko]] - [[Selina Ambrož]] - [[Jean François Arnšek]] - [[Imre Augustič]] - [[Miha Avanzo]] - [[France Avčin]] - [[Lilijana Avčin]] - [[Branko Avsenak]] - [[Mirko Avsenak]] - [[Vinko Avsenak]] - == B == [[Gabriela Babnik]] Ouattara - [[Bea Baboš Logar]] - [[Marijan Bajc]] - [[Drago Bajt]] - [[Miro Bajt]] - [[Katarina Bajželj Žvokelj]] - [[Ana Bakan]] - [[Miháo Bakoš]] - [[Srečko Balent]] - [[Milko Bambič]] - [[Dušan Baran]] - [[Štefan Barbarič]] - [[Ana Barič Moder]] - [[Matic Batič]] - [[Jana Bauer]] - [[Jan Baukart]] - [[Sandra Baumgartner]] - [[Kasilda Bedenk]] - [[Ana Beguš]] - [[Andrej Bekeš]] - [[Anjuša Belehar]] - [[Sonja Benčina]] - [[František Benhart]] - [[Anton Berce]] - [[Sonja Berce]] - [[Marianna Leonidovna Berdašska]] - [[Aleš Berger]] - [[Oton Berkopec]] - [[Darja Betocchi]] - [[France Bevk]] - [[France Bezlaj]] - [[Michael E. Biggins]] - [[Tina Bilban]] - [[Breda Biščak]] - [[Jernej Biščak]] - [[Ani Bitenc]] - [[Vinko Bitenc]] - [[Mateja Bizjak Petit]] - [[Dana Blaganje]] - [[Andrej Blatnik]] - [[Andreja Blažič Klemenc]] - [[Katarina Bogataj Gradišnik]] - [[Franček Bohanec]] - [[Valter Bohinec]] - [[Ana Bohte]] - [[Tamara Bohte]]?- [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Alojzij Bolhar]] - [[Matej Bor]] - [[Rado Bordon]] - [[Božidar Borko]] - [[France Borko]] - [[Silvija Borovnik]] - [[Vera Boštjančič Turk]] - [[Anja Božič]] - [[Blaž Božič (filolog)]] - [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] - [[Kristina Božič]] - [[Nada Božič]] - [[Neža Božič]] - [[Fran Bradač]] - [[Marko Bratina]] - [[Vasja Bratina]] - [[Igor Bratož]] - [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] - [[Veronika Brecelj]] - Marijan (Nikolaj) [[Bregant]] - [[Kristina Brenk]] - [[Marina Bressan]] - [[Marija Brezigar|Marija (Mariča) Brezigar]] - [[Franc Brežnik]] - [[Pavel Brežnik]] - [[Staša Briški Bailey]] - [[Vera Brnčić|Vera Brnčić-Šermazanova]] - [[Urška Brodar]] - [[Maja Brodschneider Kotnik]] - [[Alojzija Lojzka Brus]] - [[Ana Brvar]] - [[Andrej Budal]] - [[Zmago Bufon]] - [[Avgust Bukovec]] - [[Nuša Bulatović-Kansky]] - [[Franc Burgar]] - [[Peter Butkovič]] - [[Alfred Buttlar Moscon]] - == C == [[Oroslav Caf]] - [[Stanko Cajnkar]] - [[Borut Cajnko]] - [[Ivan Cankar]] - [[Izidor Cankar]] - [[Andrej Capuder]] - [[Majda Capuder]] - [[Nada Carevska]] (r. Dragan) - [[Jana Cedilnik]] - [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] - [[Nika Cejan]] -[[Tatjana Cestnik]] - [[Sonja Cekova Stojanoska]] - [[Fran Celestin]] - [[Vasja Cerar]] - [[Valentina Cesaretti Orsini Mazza]] - [[Uršula Cetinski]] - [[Stanislava Chrobáková-Repar]] - [[Jan Ciglenečki]] - [[Jelka Ciglenečki]] - [[Henrik Ciglič]] - [[Breda Cigoj Leben]] - [[Stojan Cigoj]] - [[Martina Clerici]] - [[Fanny Susan Copeland|Fanny S. Copeland]] - [[Makso Cotič]] - [[Marko Crnkovič]] - [[Ivana Crovatin]] - [[Miljana Cunta]] - [[Martina Ožbot Currie]] - == Č == [[Rudi Čačinovič]] - [[Janez Čandek]] - [[Dušan Čater]] - [[Andrej Čebašek (prevajalec)|Andrej Čebašek]] - [[Živa Čebulj]] - [[Jana Čede]] - [[Gregor Timothy Čeh]] - [[Vanda Čehovin]] - [[Anton Čepon]] - [[Lavo Čermelj]] - [[Urška P. Černe]] - [[Vera Čertalič]] - [[Katja Čičigoj]] - [[Tone Čokan]] - [[Brane Čop]] - [[Rosana Čop]] - [[Mihaela Čopič]] - [[Ivan Črnagoj]] - [[Ljubica Črnivec]] - [[Otmar Črnilogar]] - [[Darko Čuden]] - [[Marko Čuk]] - [[Silvester Čuk]] == D == [[Radoslav Dabo]] - [[Franc Dakskobler]] - [[Jurij Dalmatin]] - [[Aleš Debeljak]] - [[Anton Debeljak]] - [[Tine Debeljak]] - [[Božidar Debenjak]] - [[Doris Debenjak]] - [[Ciril Debevec]] - [[Janez Debevec]] - [[Jože Debevec]] - [[María Debevec Simčič]] - [[Lijana Dejak]] - [[Gorazd Dekleva]]?- [[Marica Dekleva Modic]] - [[Milan Dekleva]] - [[Ferdo Delak]] - [[Narcis Dembskij]] - [[Embrli Demiri]] - [[Miran Deržaj]] - [[Tatjana Detiček]]-Vujasinović - [[Mia Dintinjana|Mia (Judita M.) Dintinjana]] - [[Veronika Dintinjana]] - [[Karel Dobida]] - [[Ivan Dobnik]] - [[Nadja Dobnik]] - [[Mojca Dobnikar]] - [[Lorena Dobrila]] - [[Anton Dokler]] - [[Anton Dolar]] - [[Jaro Dolar]] - [[Mladen Dolar]] - [[Ivan Dolenc]] - [[Jože Dolenc]] - [[Darko Dolinar]] - [[Dušan Dolinar]] - [[Ksenija Dolinar]] - [[Jože Dolničar]] - [[Tomaž Domicelj]] - [[Darja Dominkuš]] - [[Akoš Dončec]] - [[Ivan Dornik]] - [[Miriam Drev]] - [[Jaša Drnovšek]] - [[Josip Drobnič]] - [[Marjeta Drobnič]] - [[Veronika Drolc]] - [[Nina Drstvenšek]] - [[Sonja Dular]] - [[Ana Duša]] - [[Irena Duša Draž]] - [[Zdravko Duša]] - [[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] - == E == [[Anton Ekar]] - [[Jakob Emeršič]] - [[Anton Erjavec]] - [[Fran Erjavec]] - [[Zdenka Erbežnik]] - [[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]] - == F == [[Dragica Fabjan Andritsakos]] - [[Diomira Fabjan-Bajc]] - [[Pavel Fajdiga]] - ([[Gerhard Falkner]]) - Jožef Fanton de Brunn - [[Janez Fašalek]] - [[Bogomil Fatur]] - [[Damir Feigel]] - [[Edo Fičor]] - [[Ludvik Filipič]] - [[Marta Filli]] - [[Fran Saleški Finžgar]] - [[Srečko Fišer]] - [[Jože Fistrovič]] - [[Božidar Flegerič]] - [[Pavel Flere]] - [[Davorin Flis]] - [[Leonora Flis]] - [[Janoš Flisar]] - [[Nino Flisar]] - [[Djurdja Flere]] - [[Evald Flisar]] - [[Vladimir Foerster]] - [[Franjo Frančič]] - [[Doloroza Franko]] - [[Jasmin Franza]] - [[Matej Frelih]] - [[Ignacija Fridl Jarc]] - [[Ervin Fritz]] - [[Jože Ftičar]] - [[Marijan Fuchs]] - [[Ljudevit Furlani]] == G == [[Gabriella Gaál]] - [[Mateja Gaber]] - [[Vinko Gaberc]] - [[Uroš Gabrijelčič]] - [[Florence Gacoin Marks]] - [[Lidija Gačnik Gombač]] - [[Maja Gal Štromar]] ''-'' [[Engelbert Gangl]] - [[Kajetan Gantar]] - [[Ksenja Geister]] - [[Jaka Gerčar]] - [[Bogomil Gerlanc]] - [[Bogdan Gjud]] - [[Alenka Glavan]] - [[Polona Glavan]] - [[Tone Glavan]] - [[Alenka Glazer]] - [[Janko Glazer]] - [[Franc Glinšek]]? - [[Joža Glonar]] - [[Neva Godnič-Godini]] - [[Cvetko Golar]] - [[Ludvik Modest Golia]] - [[Pavel Golia]] - [[Janko Golias]] - [[Andrej Gollmayer]] - [[Anja Golob]] - [[Maila Golob]] - [[Mateja Gomboc]] - [[Boštjan Gorenc]] - [[Vojko Gorjan]] - [[Vida Gorjup Posinković]] - [[Dušan Gorše (prevajalec)|Dušan Gorše]] - [[Alenka Gortan]] - [[Marjeta Gostinčar Cerar]] - [[Nina Gostiša]] - [[Jurij Grabner]] - [[Bogdan Gradišnik]] - [[Branko Gradišnik]] - [[Janez Gradišnik]] - [[Alojz Gradnik]] - [[Niko Grafenauer]] - [[Drago Grah]] - [[Käthe Grah]] - [[Nina Grahek Križnar]] - [[Olga Grahor]] - [[Saša Grahovac Fabbri]] - Rawley Grau - [[Sara Grbović]] - [[Vera Gregorač-Ivanšek]] - [[Simon Gregorčič]] - [[Simon Gregorčič (mlajši)]] - [[Jolanta Groo-Kozak]] - [[Nada Grošelj]] - [[Marlena Gruda]] (PL) - [[Franc Grundtner]] - [[Alfonz Gspan]] - [[Herbert Grün]] - [[Jožica Grum]] -[[Ada Gruntar Jermol]]? - [[Mita Gustinčič Pahor]] == H == [[Josip Hacin]] - [[Fabjan Hafner]] - [[Gema Hafner]] - [[Stanislav Hafner]] - [[Zdenka Hafner Čelan]] - [[Maja Hajdinjak]] - [[Elida Hamzić Fürst]] ''-'' [[Ludwig Hartinger]] - [[Bruno Hartman]] - [[Jožef Hasl]] - [[Peter Hicinger]] - [[Hipolit Novomeški]] - [[Jože Hočevar]] (1929) - [[Klara Hočevar]] - [[Matija Hočevar]] - [[Pavla Hočevar]] - [[Irene Hoffman]] - [[Pavel Holeček]] - [[Lena Holmqvist]] - [[Davorin Hostnik]] - [[Jože Hradil]] - [[Mirko Hribar]] - [[Tine Hribar]] - [[Matej Hriberšek]] - [[Jasna Hrovat]] - [[Oskar Hudales]] - [[Jurij Hudolin]] - [[Alojz Hussu]] == I == [[Iztok Ilc]] - [[Iztok Ilich]] - [[Andrej Inkret]] - [[Andreja Inkret]] - [[Jelena Isak Kres]] - [[Jera Ivanc]] - [[Stane Ivanc]] - [[Jure Ivanušič]] == J == [[Anita Jadrič]] - [[Vladislav Jagodic]] - [[Manfred Jähnichen]] - [[Milan Jaklič]] - [[Gitica Jakopin]] - [[Vlasta Jalušič]] - [[Tatjana Jamnik]] - [[Rado Jan]] - [[Stanko Janež]] - [[Gustav Januš]] - [[Jurij Japelj]] - [[Mateja Jarc]] - [[Stanko Jarc]] - [[Urban Jarnik]] - [[Marjan Javornik]] - [[Mirko Javornik]] - [[Placid Javornik]] - [[Jože Javoršek]] - [[Marija Javoršek]] - [[Majda Jeglič]] - [[Anton Jehart]] - [[Risto Jelačin]] - [[Klemen Jelinčič Boeta]] - [[Rada Jelinčič]] - [[Ana Jelnikar]] - [[Zdravko Jelinčič]] - [[Katja Jenčič]] - [[Lučka Jenčič]] Kandus - [[Alenka Jensterle Doležal]] - [[Marko Jenšterle]] - [[Luka Jeran]] - [[Rudolf Jeran]] - [[Sidonija Jeras]] - [[Frančišek Jere]] - [[Elza Jereb]] - [[Saša Jerele]] - [[Katarina Jerin]] - [[Zoran Jerin]] - [[Frane Jerman]] - [[Zdenka Jerman]] - [[Viktor Jesenik]] - [[Mojca Jesenovec]] - [[Milan Jesih]] - [[Magda Jevnikar]] - [[Martin Jevnikar]] - [[Iva Jevtić]] - [[Jerneja Jezernik]] - [[Janko Jež]] - [[Niko Jež]] - [[Erica Johnson Debeljak]] - [[Venceslava Jordanova]] - [[Klarisa Jovanović]] - [[Alenka Jovanovski]] - [[Boris Jukić]] - [[Josip Jurca]] - [[Jernej Juren]] - [[Ljubomir Jurković|Ljubo(mir) Jurković]] - [[Barbara Juršič]] - [[Friderik Juvančič]] == K == [[Anton Kacin]] - [[Marija Kacin]] - [[Janez Kajzer]] - [[Andrej Kalan]] - [[Ludovika Kalan]] - [[Mara Kalan]] - [[Mija Kalan]] - [[Valentin Kalan]] - [[Andreja Kalc]] - [[Uroš Kalčič]] - [[Branka Kalenić Ramšak]] - [[Štefan Kališnik]] - [[Ivana Kampuš]] - [[Marjana Karer]] - [[Janoš Kardoš]] - [[Ljubica Karim Šerbetar]] - [[Pavel Karlin]] - [[Matija Kastelec]] - [[Martin Peter Kastelic]] - [[Jakob J. Kenda]] - [[Domen Kavčič]] - [[Jožef Kek]] - [[Taras Kermauner]] - [[Boris Kern]] - [[Jelka Kernev Štrajn]] - [[Frank Kerže]] - [[Jasna Kešpret]] - [[Marianne Kiauta-Brink]] - [[Andrej Kikelj]] - [[Franc Kimovec]] - [[Božica Kitičić Prunč]] - [[Vital Klabus]] - [[Alenka Klabus Vesel]] - [[Ludvik Klakočer]] - [[Simon Klančnik]] - [[Kari Klemelä]] - [[Iva Klemenčič]] - [[Sandra Klemenčič]] - [[Stanko Klinar]] - [[France Klopčič]] - [[Mile Klopčič]] - [[Marija Kmet]] - [[Fran Josip Knaflič]] - [[Rudolf Friderik Knapič]] - [[Zdenko Knez]] - [[Seta Knop]] - [[Anamarija Paljetak|Anamarija]] [[Anamarija Paljetak|Kobal (-Paljetak)]] - [[Fran Kobal|Fran(ce) Kobal]] - [[Vinko Kobal]] - [[Marjana Kobe]] - [[Zdravko Kobe]] - [[France Koblar]] - [[Diana Kobler Škoberne]] - [[Edvard Kocbek]] - [[Gorazd Kocijančič]] - [[Nike Kocijančič Pokorn]] - [[Jana Kocjan]] - [[Aleksandra Kocmut]] - [[Daniela Kocmut]] - [[Kristina Kočan]] - [[Agnes Kojc]] - [[Anton Kolar (prevajalec)|Anton Kolar]] - [[Jana Kolarič]] - [[Ferdinand Kolednik]] - [[Marija Kolenc]] - [[Karolina Kolmanič]] - [[Jaro Komac]] - [[Jadviga Komac Taljat]] - [[Aleš Komavec]] - [[Dean Komel]] - [[Mateja Komel Snoj]] - [[Mirt Komel]] - [[Miklavž Komelj]] - [[Suzana Koncut]] - [[Branka Končar]] - [[Nada Konjedic]] - [[Cene Kopčavar]] - [[Jernej Kopitar]] - [[Silvester Kopriva]] - [[Lavoslav Koprivšek]] - [[Griša Koritnik]] - [[Igor Koršič]] - [[Gaja Kos]] - [[Janina Kos]] - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Jerca Kos]] - [[Sonja Kos-Kraigher]] - [[Ciril Kosmač]] - [[Jurij Kosmač]] - [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] - [[Erwin Köstler]] - [[Silvin Košak]] - [[Marko Košan]] - [[Aleš Košar]] - [[Jože Košar]] - [[Mirko Košir]] - [[Niko Košir]] - [[Miroslav Košuta]] - [[Ciril Kovač]] - [[Maja Kovač, prevajalka]] - [[Ingrid Kovač Brus]] - [[Marija Kovač Kozina]] - [[Tita Kovač]]-Artemis - [[Irena Kovačič]] - [[Lojze Kováčič (prevajalec)|Lojze Kováčič]] - [[Marija Vida Kovačič]] - [[Iva Kovič]] - [[Jasna Kovič-Baebler]] - [[Jože Kovič]] - [[Kajetan Kovič]] - [[Nina Kovič]] - [[Ferdo Kozak]] - [[Juš Kozak]] - [[Primož Kozak]] - [[Branimir Kozinc]] - [[Željko Kozinc]] - [[Jože Kozlevčar]] - [[Andrej Kragelj]] - [[Jožko Kragelj]] - [[Miha Kragelj]] - [[Alenka Kraigher-Gregorc]] - [[Katja Kraigher]] - [[Maja Kraigher]] - [[Nada Kraigher]] - [[Uroš Kraigher]] - [[Fanika Krajnc Vrečko]] - [[Jožef Krajnc]] - [[Matej Krajnc]] - [[Lojze Krakar]] - [[Drago Kralj]] - [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] - [[Gašper Kralj]] - [[Herta Kralj]] - [[Lado Kralj]] - [[Vladimir Kralj]] - [[Igor Kramberger]] - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Mojca Kranjc]] - [[Borut Kraševec]] - [[Desanka Kraševec]] - [[Aleksandra Krašovec]] - [[Jože Krašovec]] - [[Aljoša Kravanja]] - [[Marko Kravos]] - [[Tadeja Krečič Scholten]] - [[Bratko Kreft]] - [[Janez Evangelist Krek]] - [[Rudolf Kresal]] - [[Ružena Kristan-Popelak|Ružena Kristan(-Popelak]]) - [[Zdenka Kristan]] - [[Jelena Križaj Stefanović]] - [[Jernej Križaj]] - [[Majda Križaj]] - [[Matejka Križan]] - [[Mirko Križman]] - [[Minka Kroflič]] - [[Marjan Krušič]] - [[Samo Krušič]] - Viktor Kudělka - [[Peter Kuhar]] - [[Mirko Kuhel]] - [[Blaž Kumerdej]] - [[Sonja Kuntner]] - [[Andreja Kurent]] - [[Tomaž Kurent|Tomaž (Viktor) Kurent]] - [[Niko Kuret]] - [[Ivan Kušar]] - [[Samo Kuščer]] - [[Ciril Kutin]] - [[Samo Kutoš]] - [[Mikloš Küzmič]] - [[Štefan Küzmič]] - == L == [[Aleksander Lah]] - [[Ivan Lah]] - [[Stane Lajevec]] ''-'' [[Frančišek Lampe]] - [[Miha Lampreht]] - [[Igor Lampret]] - [[Janez Langerholz]] - [[Jedrt Lapuh Maležič]] - [[Maja Lavrač]] - [[Jože Lavrič]] - [[Andrej Leben]] - [[Stanko Leben]] - [[Božena Legiša]] - [[Leopold Lenard]] - [[Meta Lenart Perger]] - [[Rado Lenček]] - [[Anton Lesar]] - [[Alfred Leskovec]] - [[Andrea Leskovec]] - [[Lovro Leskovec]] - [[Žiga Leskovšek]] - [[Tanja Lesničar Pučko]] - [[Bogdan Lešnik]] - [[Peter Levec]] - [[Fran Levstik]] - [[Vladimir Levstik]] - [[Fran Lipah]] - [[Alja Lipavic Oštir]] - [[Tajda Liplin Šerbetar]] - [[Tamara Lipovec]] - [[Breda Lipovšek]] - [[Florjan Lipuš]] - [[Matija Lipužič]] - [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] - [[Janko Liška]] - [[Anton Logar (politik)|Anton Logar]] - [[Cene Logar]] - [[Janez Logar]] - [[Nataša Logar]] - [[Peter Logar]] - [[Tone Logar]] - [[Metka Lokar]] - [[Lojzka Lombar Peterlin]] - [[Tomaž Longyka]] - [[Andrej Loos]] - [[Janko Lorenci]] - [[Sončika Lorenci]] - [[Zdenka Lovec]] - [[Joža Lovrenčič]] - [[Vinko Lovšin]] - [[Janko Lozar]] - [[Tom Ložar]] - [[Primož Lubej]] - [[Janja Lubej Vollmaier]] - [[Lučka Lučovnik]] - [[Dušan Ludvik]] - [[Rada Lukan]] - [[Franc Ksaver Lukman]] - [[Maja Lupša]] - [[Marija Lužnik]] == M == [[Amalija Maček Mergole|Amalija Maček (Mergole)]] - [[Helena Marko]] - [[Jože Maček]] - [[Branko Madžarevič]] - [[France Magajna]] - [[Tina Mahkota]] - [[Nives Mahne Čehovin]] - [[Katarina Mahnič]] - [[Mirko Mahnič]] - [[Ferdinand Majaron]] - [[Viktor Majdič]] - [[Boris Majer]] - [[Ana Makuc]] - [[Gašper Malej]] - [[Mimi Malenšek]] - [[Jedrt Maležič]] - [[Miroslav Malovrh]] - [[Valentin Mandelc]] - [[Dijana Matković]] - [[Anton Mažgon]] - [[Radojka Manfreda Modic]] - [[Miha Marek]] - [[Katarina Marinčič]] - [[Marko Marinčič]] - [[Helena Marko]] - [[Ivan Marković]] - [[Josip Marn]] - [[Saša Martelanc]] - [[Peter Martinc]] - [[Bilka Mate]] - [[Miha Mate]] - [[Dijana Matković]] - [[Aleš Maver]] ''-'' [[Rudi Meden]] - [[Mojca Medvešek]] - [[Stane Melihar]] - [[Janez Menart]] - [[Helena Menaše]] - [[Janez Mencinger]] - [[Mojca Merc]] - [[Alenka Mercina]] - [[Vojtěch Měrka]] (Mierka) - [[Polona Mertelj]] - [[Polona Mesec]] - [[Janko Messner]] - [[Franc Serafin Metelko]] - [[Tomaž Metelko]] - [[Petra Meterc]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Anton Mežnarc]] - [[Špela Mihelač]] - [[Marjanca Mihelič]] - [[Mira Mihelič]] - [[Mojca Mihelič]] - [[Ferdinand Miklavc]] - [[Tamara Mikolič Južnič]] - [[Mira Miladinović Zalaznik]] - [[Jolka Milič]] - [[Natalija Milovanović]] - [[Ivan Minatti]] - [[Irene Mislej]] - [[Tanja Mlaker]] - [[Lada Mlekuž]] - [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] - [[Kristijan Močilnik]] - [[Rastko Močnik]] - [[Gregor Moder (umetnostni zgodovinar)|Gregor Moder]] - [[Janko Moder]] - [[Alenka Moder Saje]] - [[Milena Mohorič]] - [[Ela Mole]] - [[Rudolf Mole]] - [[Vojeslav Mole]] - [[Ivan Molek]] - [[Dušan Moravec]] - [[Brane Mozetič]] - [[Uroš Mozetič]] - [[Matija Mrače]] - [[Helga Mračnikar]] - [[Ludvik Mrzel]] - [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] ''-'' [[Ivan Mulaček]] - [[Blažka Müller]] - [[Erna Muser]] - [[Janez Mušič]] - [[Aleš Mustar]] - == N == [[Anja Naglič]] - [[Vladimir Naglič]] - [[Mirko Napast]] - [[Janez Negro]] - [[Niki Neubauer]] - [[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] - [[Boris A. Novak]] - [[Jaro Novak]] - [[Luka Novak]] - [[Maja Novak]] - [[Majda Novak Šijanec]] - [[Marjeta Novak Kajzer]] - [[Vilko Novak]] - [[Vilko Novak ml.]] - [[Antonija Novotny Rožanc]] - [[France Novšak]] - [[Lili Novy]] - == O == [[Ciril Oberstar]] - [[Seta Oblak]] - [[Ludvik Oblak]] ([[Cecilij Urban]]) - [[Drago Karl Ocvirk|Drago K. Ocvirk]] - [[Mart Ogen]] - [[Dušan Ogrizek]] - [[Jože Olaj]] - [[Klaus Detlef Olof]] - [[Ksenija Šoster Olmer]] - [[Franc Omerza]] - [[Borut Omerzel]] - [[Tomaž Onič]] - [[Silvana Orel Kos]] - [[Božena Orožen]] - [[Janko Orožen]] - [[Ana Jasmina Oseban]] - [[Iztok Osojnik]] - [[Meta Osredkar]] - [[Josip Osti]] - [[Jelka Ovaska Novak]] - [[Irma Ožbalt]] - [[Andrej Hiti Ožinger]] - [[Jana Osojnik Drolc]] - == P == [[Anton Pace]] - [[Vlasta Pacheiner Klander]] - [[Erna Pačnik]] Felek - [[Mihael Paglovec]] - [[Neda Pagon]] - [[Božidar Pahor]] - [[Anamarija Paljetak]] - [[Irena Pangeršič]] - [[Nada Pantić Starič]] - [[France Papež]] - [[Jožef Papp]] - [[Tone Pavček]] - [[Avgust Pavel]] - [[Jana Pavlič]] - [[Staša Pavlović]] - [[Primož Pečenko]] - [[Gregorij Pečjak]] - [[Janez Penca]] - [[Ana Pepelnik]] - [[Tone Perčič]] - [[Alenka Perger]] - [[Vladimir Perhavec]] - [[Andrej Peric]] (prej A. Pleterski) - [[Branko Perko]] - [[Gregor Perko]] - [[Žana Perkovskaja]] - [[Dušan Pertot]] - [[Rajko Perušek]] - [[Mojca Petaros]] - [[Polona Petek]] - [[Roža Petelin]] - [[Bernarda Petelinšek]] - [[Jože Peterlin]] - [[Vlado Peteršič]] - [[Anita Peti-Stančić]] [[Anita Peti-Stančić|-]] [[Lena Petrič]] (Holmqvist) - [[Tanja Petrič]] - [[Avgust Petrišič]] - [[Tadeja Petrovčič Jerina]] - [[Anton Pintar]] - [[Boris Pintar]] - [[Ivan Pintar (prevajalec)|Ivan Pintar]] - [[Dušan Milan Pirc]] - [[Jožica Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Nedeljka Pirjevec]] - [[Marta Pirnat Greenberg]] - [[Zlata Pirnat Cognard]] - [[Klemen Pisk]] - [[Miroslav Plesničar]] - [[Jože Plešej]] - [[Miro Poč]] - [[Frane Podobnik]] - [[Margit Podvornik Alhady]] - [[Ana Pogačar]] - [[Timothy Pogačar]] - [[Barbara Pogačnik]] - [[Vladimir Pogačnik]] - [[Marko Pohlin]] - [[Jože Pokorn]] - [[Sonja Polanc]] - [[Stane Potisk]] - [[Marjan Poljanec]] - [[Primož Ponikvar]] - [[Marcello Potocco]] - [[Tomaž Potočnik]] - [[Jure Potokar]] - [[Tone Potokar]] - [[Lili Potpara]] - [[Julija Potrč]]-Šavli - [[Matjaž Potrč]] - [[Andrej Poznič]] - [[Alja Predan]] - [[Barbara Pregelj|Barbara Pregelj Balog]] - [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] - [[Marjeta Prelesnik Drozg]] - [[Tatjana Premk]] - [[Božidar Premrl]] - [[Vladimir Premru]] - [[Nikolaj Preobraženski]] - [[Mirko Pretnar]] - [[France Prešeren]] - [[Pia Prezelj]] - [[Bert Pribac]] - [[Vesna Prinčič]] - [[Ljudmila Prunk]] - [[Katarina Puc]] - [[Janez Pucelj]] - [[Breda Pugelj Otrin|Breda Pugelj]] - [[Milan Pugelj]] - [[Alenka Puhar]] - [[Diana Pungeršič]] - [[Mara Puntar Goljevšček]] == R == [[Franc Jakob Rac]] - [[Nikola Radev]] - [[Breda Rajar]] - [[Pavle Rak]] - [[Milan Rakočević]] - [[Karel Rakovec]] - [[Vlado Rape]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Olga Ratej]] - [[Rado Rauber]] - [[Miroslav Ravbar]] - [[Patrizia Raveggi]] - [[Davorin Ravljen]] - [[Matevž Ravnikar Poženčan]] - [[Anton Razinger]] - [[Jani Rebec]] - [[Slavko Rebec]] - [[Uršula Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Alojz Rebula]] - [[Pija Regali]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Radivoj Rehar]] - [[Ivan Rejec]] - [[Aleksandra Rekar]] - [[Franc Josip Remec]] - [[France Remec]] - [[Stanka Rendla]] - [[Luka Repanšek]] - [[Primož Repar]] - [[Lidija Rezoničnik Kamnik]] - [[Rado Riha]] (!??)- [[Jožef Rihar]] - [[Boris Rihteršič]] - [[Mirko Federico Rijavec]] - (Jevgenija Ivanovna Rjabova) - [[Maks Robič]] - [[Adolf Robida]] - [[Matej Rode]] - [[Aleš Rojec]] - [[Jurij Rojs]] - Aleksander D. [[Romanenko]] - [[Alenka Ropret]] - [[Jana Rošker]] - [[Veronika Rot]] - [[Veronika Rot Gabrovec]] - [[Braco Rotar]] - [[Andrej Rozman]] - [[France Rozman]] - [[Nuša Rozman]] - [[Katjuša Ručigaj]] - [[Branko Rudolf]] - [[Vida Rudolf]] - [[Urška Rupar Vrbinc]] - [[Aldo Rupel]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mirko Rupel]] - [[Gašper Rupnik]] - [[Marija Rus]] == S == [[Mitja Saje]] - [[Ana Samardžija]] - [[Janko Samec]] - [[Smiljan Samec]] - [[Marija Samer]] - [[Irena Samide]] - [[Marjana Samide]] - [[Valter Samide]] - [[Boris Sancin]] - [[Dušan Savnik]] - [[Samo Savnik]] - [[Mojca Savski]] - [[Peter Scherber]] - [[Mojca Schlamberger Brezar]] - [[Lucia Gaja Scuteri]] - [[Štefan Sedonja]] - [[Mateja Seliškar Kenda]] - [[Peter Semolič]] - [[Brane Senegačnik]] - [[Vladimir Senica]] - [[Tea Sernelj]] - [[Dalja Sever Jurca]] - [[Jože Sever]] - [[Sonja Sever]] - [[Meta Sever]] (Koren) - [[Špela Sevšek Šramel]] - [[Eva Sicherl]] - [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] - [[Primož Simoniti]] - [[Tita Simoniti]] - [[Barbara Simoniti]] - [[Veronika Simoniti]] - [[Janez Sivec]] - [[Vesna Sivec Poljanšek]] - [[Aleksander Skaza]] - [[Jožef Skrbinšek]] - [[Jaroslav Skrušný]] - [[Barbara Skubic]] - [[Andrej E. Skubic]] - [[Ivan Skušek (1923)|Ivan Skušek]] - [[Zoja Skušek]] - [[Maša Slavec]] - [[Matija Slavič]] - [[France Slokan]] - [[Rajko Slokar]] - [[Emil Smasek]] - [[Jožef Smej]] - [[Franjo Smerdu]] - [[Avgusta Smolej]] - [[Bogo Smolej]] - [[Tone Smolej]] - [[Viktor Smolej]] - [[Vito Smolej]] - [[Marija Smolič]]? - [[Andrej Smrekar]] - [[Andrej Snoj]] - [[Vid Snoj]] - [[Darinka Soban]] - [[Tamara Soban]] - [[Josip Sodja]] - [[Anuška Sodnik]] - [[Guido Soklič]] - [[Anton Sovre]] - [[Darko Jan Spasov]] - [[Peter Srakar]] - [[Anita Srebnik]] - [[Dominik Srienc]] - [[Janez Sršen]] - [[Jože Stabej]] - [[Veronika Stabej]] - [[Ciril Stani]] - [[Alenka Stanič]] - [[Janez Stanič]] - [[Tatjana Stanič]] - [[Valentin Stanič]] - [[Majda Stanovnik]] - [[Sonja Stergaršek]] - [[Bogo Stopar]] - [[Franc Stopar]] - [[Majda Strašek Januš]] - [[Danni Stražar]] - [[Josip Stritar]] - [[Gregor Strniša]] - [[Marjan Strojan]] - [[Irena Struna]]? - [[Lucija Stupica]] - [[Primož Sturman]] - [[Namita Subiotto]] - [[Josip Suchy]] - [[Nives Sulič Dular]] - [[Maja Sunčič]] - [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] - [[Lovro Sušnik]] - [[Ivo Svetina]] - [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] - [[Janez Svetina]] - [[Stanko Svetina]] - [[Nina Svetlič]] (arabščina) == Š == [[Franček Šafar]] - [[Maks Šah]] - [[Katarina Šalamun-Biedrzycka]] - [[Tomaž Šalamun]] - [[Severin Šali]] - [[Katja Šaponjić]] - [[Mitja Šarabon]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Dragotin Šauperl]] - [[Mojca Šauperl]] - [[Ivan Šavli]] - [[Jernej Šček]] - [[Barbara Šega-Čeh]] - [[Lidija Šega]] - [[Franc Serafin Šegula]] - [[Slavo Šerc]] - [[Osip Šest]] - [[Madita Šetinc Salzmann]] - [[Alojz Šercelj]] - [[Olga Šiftar-Rapoša]] ''-'' [[Damijan Šinigoj]] - [[Črtomir Šinkovec]] - [[Ivan Šinkovec]] - [[Matjaž Šinkovec]] - [[Jože Šircelj]] - [[Albert Širok]] - [[Igor Škamperle]] - [[Ada Škerl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Amat Škerlj]] - [[Ružena Škerlj]] - [[Stanko Škerlj]] - [[Zdenka Škerlj|Zdenka Škerlj Jerman]] - [[Kajetan Škraban]] - [[Simona Škrabec]] - [[Jasna Škrinjar Taufer]] - [[Jožef Škrinar]] - [[Sergij Šlenc]] - [[Matej Šmalc]] - [[Jože Šmit]] - [[Franc Šmon]] - [[Jakob Šolar]] - [[Branko Šömen]] - [[Mojca Šorli]] - [[Veronika Šoster]] - [[Sara Špelec]] - [[Miran Špelič]] - [[Katja Špur]] - [[Modest Šraj]] - [[Špela Šramel]] - [[Franc Šrimpf]] - ([[Urban Šrimpf]]) - [[Bina Štampe Žmavc]] ''-'' [[Ivo Štandeker]] - [[Milan Štante]] - [[Rozka Štefan]] - [[Tea Štoka]] - [[Tina Štrancar]] - [[Marija Sotnikova Štraus]] - [[France Jaroslav Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Jaka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Vida Šturm]] - [[Rapa Šuklje]] - [[Jožef Šubic (prevajalec)]] - [[Maja Šučur]] - [[Jelica Riha|Jelica Šumić Riha]] - [[France Šušteršič]] - [[Aleksa Šušulić]] - [[Andrea Švab]] - [[Marija Švajncer (1922-2020)]] == T == [[Anton Tanc]] - [[Urban Tarman]] - [[Veno Taufer]] - [[Marijan Tavčar]] - [[Zora Tavčar]] - [[Janko Tavzes]] - [[Fran Tekavčič]] - [[Bogo Teplý]] - [[Darja Teran]] - [[Franc Terseglav]] - [[Barbara J. Terseglav]] - [[Karmen Teržan-Kopecky]] - [[Danni Tomažin]] - [[Špela Tomec]] - [[Ivan Tominec]] - [[Dušan Tomše]] - [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] - [[Tadeja Tomšič]] - [[Andrina Tonkli Komel]] - [[Tomaž Toporišič]] - [[Silvo Torkar]] - [[Suzana Tratnik]] - [[Ivica Tratnik Prinčič]] - [[Anton Traven]] - [[Tadej Trebec]] - [[Borut Trekman]] - [[Irena Trenc Frelih]] - [[Ivan Trinko]] - [[Primož Trobevšek]] - [[Rudolf Trofenik]] - [[Filip Trpin]] - [[Primož Trubar]] - [[Juš Turk]] - [[Davorin Trstenjak]] - [[Tadej Turnšek]] - [[Mihael Tušek]] == U == [[Aleš Učakar]] - [[Jože Udovič]] - [[Ana Ugrinović]] - [[Evelina Umek]] - [[Jana Unuk]] - [[Ivan Urbanec]] - [[Boris Urbančič]] - [[Ivan Urbančič]] - [[Cecilij Urban]] - [[Umberto Urbani]] - [[Alenka Urh]] - [[Anja Uršič]] - [[Lojze Uršič]] - [[Aleš Ušeničnik]] == V == [[Helena Valentinčič]] - [[Nika Valjavec]] - [[Nataša Varušak]] - [[Marjeta Vasič]] - [[Nataša Velikonja]] - [[Vesna Velkovrh Bukilica]] - [[Matej Venier]] - [[Boris M. Verbič]] - [[Boris Verbič]] ml. - [[Franc Verbinc]] - [[Ivan Vesel Vesnin]] - [[Jovan Vesel Koseski]] - [[Matjaž Vesel]] - [[Maks Veselko star.]] - [[Maks Veselko]] ml. - [[Štefan Vevar]] - [[Fran Vidic]] - [[Josip Vidmar]] - [[Ada Vidovič Muha]] - [[Nives Vidrih]] - [[Albin Vilhar]] - [[Cene Vipotnik]] - [[Fran Virant|Fran(c) Virant]] - [[Špela Virant]] - [[Sara Virk]] - [[Tomo Virk]] - [[Maja Visenjak Limon]] - [[Primož Vitez]] - [[Jean Vodaine]] - [[Angela Vode]] - [[Rafko Vodeb]] - [[Dora Vodnik]] - [[France Vodnik]] - [[Valentin Vodnik]] - [[Špela Vodopivec]] - [[Vlado Vodopivec]] - [[Božo Vodušek]] - [[Mara Vodušek-Kodrič]] - [[Nada Vodušek]]? - [[Herman Vogel]] - [[Franc Vogelnik]] - [[Dušan Voglar]] - [[Nada Voglar]] - [[Urša Vogrinc Javoršek]] - [[Marija Volčič-Cvetko]] - [[Janja Vollmaier Lubej]] - [[Jurij Volz]] - [[Ksaverij Vorenz]] - [[Uroš Vošnjak]] - [[Erika Vouk]] - [[Ivan Vouk]] - [[Joža Vovk]] - [[Jože Vovk]] (1909) - [[Urban Vovk]] - [[Pavle Vozlič]] - [[Radojka Vrančič]] - [[Vanda Vremšak Richter]] - [[France Vrbinc]] - [[Marjeta Vrbinc]] - [[Miha Vrbinc]] - [[Vesna Kovjanić Janković]] - [[Branko Vrčon]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Zarja Vršič]] - [[France Vurnik]] == W == [[Metka Wakounig]] - [[Sonja Weiss]] - [[Matevž Wolf]] - [[Vida Wolf]] - [[Constantin Wurzbach|Konstantin Wurzbach]] == Z == [[Igor Zabel]] - [[Dušanka Zabukovec]] - [[Urša Zabukovec]] - ([[Victoria Zabukovec]]) - [[Mihael Zagajšek]] - [[Franci Zagoričnik]] - [[Cvetko Zagorski]] - [[Katja Zakajšek]] - [[Viktor Zalar]] - [[Andrej Zamejic]] - [[Rade Zaplotnik]] - [[Matija Zemljič]] - [[Anton Zevnik]] - [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] - [[Josip Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Anton Zima]] - [[Marija Zlatnar Moe]] - [[Barbara Zlobec]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Veronika Zlobec]] - [[Yaroslava Zlupko]] - [[Janez Zor]] - [[Stane Zore]] - [[Ivan Zorec]] - [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] - [[Jaša Zorn]] - [[Ivan Zrimšek]] - [[Božo Zuanella]] - [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] - [[Jakob Zupan]] - [[Vinko Zupan]] - [[Vitomil Zupan]] - [[Boštjan Zupančič]] - [[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] - [[Metka Zupančič]] - [[Janez Zupet]] - [[Savina Zwitter]] == Ž == [[Ana Žabkar Šalić]] - [[Janez Žagar]] - [[Stanko Žakelj]] - [[Špela Žakelj]] - [[Mojka Žbona]] - [[Dušan Željeznov]] - [[Tatjana Žener]] - [[Eva Žerjav]] - [[Branimir Žgajner]] - [[Adela Žgur]] - [[Ladislav Žimbrek]] - [[Davorin Žitnik]] - [[Kostja Žižek]] - [[Slavoj Žižek]] - [[Anton Žun]] - [[Živan Žun]] - [[Oton Župančič]] - [[Jernej Županič]] - [[Branko Žužek]] - == Glej tudi== * [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[seznam slovenskih filologov]] *[[seznam slovenskih leksikografov]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih novinarjev]] * [[Sovretova nagrada]] {{seznami narodov po poklicu|prevajalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci|*]] tix7b0uf6lhqy5w293gbujr3s8ghciz 6708275 6708147 2026-07-08T00:01:55Z ~2026-32552-67 260877 /* D */ 6708275 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[prevajalec|prevajalcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jože Abram]] - [[Louis Adamič]] - [[Miroslav Adlešič]] - [[Draga Ahačič]] - [[Ciril Ahlin]] - [[Damián Ahlin]] - [[Tanja Ahlin]] - [[Bojan Albahari]] - [[Fran Albreht]] - [[Jakob Aleksič]] - [[Mohsen Alhady]] - [[Marko Aljančič]] - [[Ana Ambrož]] - [[Jana Ambrožič]] - [[Rudolf Andrejka]] - [[Ivo Antič]] - [[Stana Anželj]] - [[Anton Anžič]] - [[Andrej Arko]] - [[Selina Ambrož]] - [[Jean François Arnšek]] - [[Imre Augustič]] - [[Miha Avanzo]] - [[France Avčin]] - [[Lilijana Avčin]] - [[Branko Avsenak]] - [[Mirko Avsenak]] - [[Vinko Avsenak]] - == B == [[Gabriela Babnik]] Ouattara - [[Bea Baboš Logar]] - [[Marijan Bajc]] - [[Drago Bajt]] - [[Miro Bajt]] - [[Katarina Bajželj Žvokelj]] - [[Ana Bakan]] - [[Miháo Bakoš]] - [[Srečko Balent]] - [[Milko Bambič]] - [[Dušan Baran]] - [[Štefan Barbarič]] - [[Ana Barič Moder]] - [[Matic Batič]] - [[Jana Bauer]] - [[Jan Baukart]] - [[Sandra Baumgartner]] - [[Kasilda Bedenk]] - [[Ana Beguš]] - [[Andrej Bekeš]] - [[Anjuša Belehar]] - [[Sonja Benčina]] - [[František Benhart]] - [[Anton Berce]] - [[Sonja Berce]] - [[Marianna Leonidovna Berdašska]] - [[Aleš Berger]] - [[Oton Berkopec]] - [[Darja Betocchi]] - [[France Bevk]] - [[France Bezlaj]] - [[Michael E. Biggins]] - [[Tina Bilban]] - [[Breda Biščak]] - [[Jernej Biščak]] - [[Ani Bitenc]] - [[Vinko Bitenc]] - [[Mateja Bizjak Petit]] - [[Dana Blaganje]] - [[Andrej Blatnik]] - [[Andreja Blažič Klemenc]] - [[Katarina Bogataj Gradišnik]] - [[Franček Bohanec]] - [[Valter Bohinec]] - [[Ana Bohte]] - [[Tamara Bohte]]?- [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Alojzij Bolhar]] - [[Matej Bor]] - [[Rado Bordon]] - [[Božidar Borko]] - [[France Borko]] - [[Silvija Borovnik]] - [[Vera Boštjančič Turk]] - [[Anja Božič]] - [[Blaž Božič (filolog)]] - [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] - [[Kristina Božič]] - [[Nada Božič]] - [[Neža Božič]] - [[Fran Bradač]] - [[Marko Bratina]] - [[Vasja Bratina]] - [[Igor Bratož]] - [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] - [[Veronika Brecelj]] - Marijan (Nikolaj) [[Bregant]] - [[Kristina Brenk]] - [[Marina Bressan]] - [[Marija Brezigar|Marija (Mariča) Brezigar]] - [[Franc Brežnik]] - [[Pavel Brežnik]] - [[Staša Briški Bailey]] - [[Vera Brnčić|Vera Brnčić-Šermazanova]] - [[Urška Brodar]] - [[Maja Brodschneider Kotnik]] - [[Alojzija Lojzka Brus]] - [[Ana Brvar]] - [[Andrej Budal]] - [[Zmago Bufon]] - [[Avgust Bukovec]] - [[Nuša Bulatović-Kansky]] - [[Franc Burgar]] - [[Peter Butkovič]] - [[Alfred Buttlar Moscon]] - == C == [[Oroslav Caf]] - [[Stanko Cajnkar]] - [[Borut Cajnko]] - [[Ivan Cankar]] - [[Izidor Cankar]] - [[Andrej Capuder]] - [[Majda Capuder]] - [[Nada Carevska]] (r. Dragan) - [[Jana Cedilnik]] - [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] - [[Nika Cejan]] -[[Tatjana Cestnik]] - [[Sonja Cekova Stojanoska]] - [[Fran Celestin]] - [[Vasja Cerar]] - [[Valentina Cesaretti Orsini Mazza]] - [[Uršula Cetinski]] - [[Stanislava Chrobáková-Repar]] - [[Jan Ciglenečki]] - [[Jelka Ciglenečki]] - [[Henrik Ciglič]] - [[Breda Cigoj Leben]] - [[Stojan Cigoj]] - [[Martina Clerici]] - [[Fanny Susan Copeland|Fanny S. Copeland]] - [[Makso Cotič]] - [[Marko Crnkovič]] - [[Ivana Crovatin]] - [[Miljana Cunta]] - [[Martina Ožbot Currie]] - == Č == [[Rudi Čačinovič]] - [[Janez Čandek]] - [[Dušan Čater]] - [[Andrej Čebašek (prevajalec)|Andrej Čebašek]] - [[Živa Čebulj]] - [[Jana Čede]] - [[Gregor Timothy Čeh]] - [[Vanda Čehovin]] - [[Anton Čepon]] - [[Lavo Čermelj]] - [[Urška P. Černe]] - [[Vera Čertalič]] - [[Katja Čičigoj]] - [[Tone Čokan]] - [[Brane Čop]] - [[Rosana Čop]] - [[Mihaela Čopič]] - [[Ivan Črnagoj]] - [[Ljubica Črnivec]] - [[Otmar Črnilogar]] - [[Darko Čuden]] - [[Marko Čuk]] - [[Silvester Čuk]] == D == [[Radoslav Dabo]] - [[Franc Dakskobler]] - [[Jurij Dalmatin]] - [[Aleš Debeljak]] - [[Anton Debeljak]] - [[Tine Debeljak]] - [[Božidar Debenjak]] - [[Doris Debenjak]] - [[Ciril Debevec]] - [[Janez Debevec]] - [[Jože Debevec]] - [[María Debevec Simčič]] - [[Lijana Dejak]] - [[Gorazd Dekleva]]?- [[Marica Dekleva Modic]] - [[Milan Dekleva]] - [[Ferdo Delak]] - [[Narcis Dembskij]] - [[Embrli Demiri]] - [[Miran Deržaj]] - [[Tatjana Detiček]]-Vujasinović - [[Mia Dintinjana|Mia (Judita M.) Dintinjana]] - [[Veronika Dintinjana]] - [[Darja Divjak Jurca]] - [[Karel Dobida]] - [[Ivan Dobnik]] - [[Nadja Dobnik]] - [[Mojca Dobnikar]] - [[Lorena Dobrila]] - [[Anton Dokler]] - [[Anton Dolar]] - [[Jaro Dolar]] - [[Mladen Dolar]] - [[Ivan Dolenc]] - [[Jože Dolenc]] - [[Darko Dolinar]] - [[Dušan Dolinar]] - [[Ksenija Dolinar]] - [[Jože Dolničar]] - [[Tomaž Domicelj]] - [[Darja Dominkuš]] - [[Akoš Dončec]] - [[Ivan Dornik]] - [[Miriam Drev]] - [[Jaša Drnovšek]] - [[Josip Drobnič]] - [[Marjeta Drobnič]] - [[Veronika Drolc]] - [[Nina Drstvenšek]] - [[Sonja Dular]] - [[Ana Duša]] - [[Irena Duša Draž]] - [[Zdravko Duša]] - [[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] - == E == [[Anton Ekar]] - [[Jakob Emeršič]] - [[Anton Erjavec]] - [[Fran Erjavec]] - [[Zdenka Erbežnik]] - [[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]] - == F == [[Dragica Fabjan Andritsakos]] - [[Diomira Fabjan-Bajc]] - [[Pavel Fajdiga]] - ([[Gerhard Falkner]]) - Jožef Fanton de Brunn - [[Janez Fašalek]] - [[Bogomil Fatur]] - [[Damir Feigel]] - [[Edo Fičor]] - [[Ludvik Filipič]] - [[Marta Filli]] - [[Fran Saleški Finžgar]] - [[Srečko Fišer]] - [[Jože Fistrovič]] - [[Božidar Flegerič]] - [[Pavel Flere]] - [[Davorin Flis]] - [[Leonora Flis]] - [[Janoš Flisar]] - [[Nino Flisar]] - [[Djurdja Flere]] - [[Evald Flisar]] - [[Vladimir Foerster]] - [[Franjo Frančič]] - [[Doloroza Franko]] - [[Jasmin Franza]] - [[Matej Frelih]] - [[Ignacija Fridl Jarc]] - [[Ervin Fritz]] - [[Jože Ftičar]] - [[Marijan Fuchs]] - [[Ljudevit Furlani]] == G == [[Gabriella Gaál]] - [[Mateja Gaber]] - [[Vinko Gaberc]] - [[Uroš Gabrijelčič]] - [[Florence Gacoin Marks]] - [[Lidija Gačnik Gombač]] - [[Maja Gal Štromar]] ''-'' [[Engelbert Gangl]] - [[Kajetan Gantar]] - [[Ksenja Geister]] - [[Jaka Gerčar]] - [[Bogomil Gerlanc]] - [[Bogdan Gjud]] - [[Alenka Glavan]] - [[Polona Glavan]] - [[Tone Glavan]] - [[Alenka Glazer]] - [[Janko Glazer]] - [[Franc Glinšek]]? - [[Joža Glonar]] - [[Neva Godnič-Godini]] - [[Cvetko Golar]] - [[Ludvik Modest Golia]] - [[Pavel Golia]] - [[Janko Golias]] - [[Andrej Gollmayer]] - [[Anja Golob]] - [[Maila Golob]] - [[Mateja Gomboc]] - [[Boštjan Gorenc]] - [[Vojko Gorjan]] - [[Vida Gorjup Posinković]] - [[Dušan Gorše (prevajalec)|Dušan Gorše]] - [[Alenka Gortan]] - [[Marjeta Gostinčar Cerar]] - [[Nina Gostiša]] - [[Jurij Grabner]] - [[Bogdan Gradišnik]] - [[Branko Gradišnik]] - [[Janez Gradišnik]] - [[Alojz Gradnik]] - [[Niko Grafenauer]] - [[Drago Grah]] - [[Käthe Grah]] - [[Nina Grahek Križnar]] - [[Olga Grahor]] - [[Saša Grahovac Fabbri]] - Rawley Grau - [[Sara Grbović]] - [[Vera Gregorač-Ivanšek]] - [[Simon Gregorčič]] - [[Simon Gregorčič (mlajši)]] - [[Jolanta Groo-Kozak]] - [[Nada Grošelj]] - [[Marlena Gruda]] (PL) - [[Franc Grundtner]] - [[Alfonz Gspan]] - [[Herbert Grün]] - [[Jožica Grum]] -[[Ada Gruntar Jermol]]? - [[Mita Gustinčič Pahor]] == H == [[Josip Hacin]] - [[Fabjan Hafner]] - [[Gema Hafner]] - [[Stanislav Hafner]] - [[Zdenka Hafner Čelan]] - [[Maja Hajdinjak]] - [[Elida Hamzić Fürst]] ''-'' [[Ludwig Hartinger]] - [[Bruno Hartman]] - [[Jožef Hasl]] - [[Peter Hicinger]] - [[Hipolit Novomeški]] - [[Jože Hočevar]] (1929) - [[Klara Hočevar]] - [[Matija Hočevar]] - [[Pavla Hočevar]] - [[Irene Hoffman]] - [[Pavel Holeček]] - [[Lena Holmqvist]] - [[Davorin Hostnik]] - [[Jože Hradil]] - [[Mirko Hribar]] - [[Tine Hribar]] - [[Matej Hriberšek]] - [[Jasna Hrovat]] - [[Oskar Hudales]] - [[Jurij Hudolin]] - [[Alojz Hussu]] == I == [[Iztok Ilc]] - [[Iztok Ilich]] - [[Andrej Inkret]] - [[Andreja Inkret]] - [[Jelena Isak Kres]] - [[Jera Ivanc]] - [[Stane Ivanc]] - [[Jure Ivanušič]] == J == [[Anita Jadrič]] - [[Vladislav Jagodic]] - [[Manfred Jähnichen]] - [[Milan Jaklič]] - [[Gitica Jakopin]] - [[Vlasta Jalušič]] - [[Tatjana Jamnik]] - [[Rado Jan]] - [[Stanko Janež]] - [[Gustav Januš]] - [[Jurij Japelj]] - [[Mateja Jarc]] - [[Stanko Jarc]] - [[Urban Jarnik]] - [[Marjan Javornik]] - [[Mirko Javornik]] - [[Placid Javornik]] - [[Jože Javoršek]] - [[Marija Javoršek]] - [[Majda Jeglič]] - [[Anton Jehart]] - [[Risto Jelačin]] - [[Klemen Jelinčič Boeta]] - [[Rada Jelinčič]] - [[Ana Jelnikar]] - [[Zdravko Jelinčič]] - [[Katja Jenčič]] - [[Lučka Jenčič]] Kandus - [[Alenka Jensterle Doležal]] - [[Marko Jenšterle]] - [[Luka Jeran]] - [[Rudolf Jeran]] - [[Sidonija Jeras]] - [[Frančišek Jere]] - [[Elza Jereb]] - [[Saša Jerele]] - [[Katarina Jerin]] - [[Zoran Jerin]] - [[Frane Jerman]] - [[Zdenka Jerman]] - [[Viktor Jesenik]] - [[Mojca Jesenovec]] - [[Milan Jesih]] - [[Magda Jevnikar]] - [[Martin Jevnikar]] - [[Iva Jevtić]] - [[Jerneja Jezernik]] - [[Janko Jež]] - [[Niko Jež]] - [[Erica Johnson Debeljak]] - [[Venceslava Jordanova]] - [[Klarisa Jovanović]] - [[Alenka Jovanovski]] - [[Boris Jukić]] - [[Josip Jurca]] - [[Jernej Juren]] - [[Ljubomir Jurković|Ljubo(mir) Jurković]] - [[Barbara Juršič]] - [[Friderik Juvančič]] == K == [[Anton Kacin]] - [[Marija Kacin]] - [[Janez Kajzer]] - [[Andrej Kalan]] - [[Ludovika Kalan]] - [[Mara Kalan]] - [[Mija Kalan]] - [[Valentin Kalan]] - [[Andreja Kalc]] - [[Uroš Kalčič]] - [[Branka Kalenić Ramšak]] - [[Štefan Kališnik]] - [[Ivana Kampuš]] - [[Marjana Karer]] - [[Janoš Kardoš]] - [[Ljubica Karim Šerbetar]] - [[Pavel Karlin]] - [[Matija Kastelec]] - [[Martin Peter Kastelic]] - [[Jakob J. Kenda]] - [[Domen Kavčič]] - [[Jožef Kek]] - [[Taras Kermauner]] - [[Boris Kern]] - [[Jelka Kernev Štrajn]] - [[Frank Kerže]] - [[Jasna Kešpret]] - [[Marianne Kiauta-Brink]] - [[Andrej Kikelj]] - [[Franc Kimovec]] - [[Božica Kitičić Prunč]] - [[Vital Klabus]] - [[Alenka Klabus Vesel]] - [[Ludvik Klakočer]] - [[Simon Klančnik]] - [[Kari Klemelä]] - [[Iva Klemenčič]] - [[Sandra Klemenčič]] - [[Stanko Klinar]] - [[France Klopčič]] - [[Mile Klopčič]] - [[Marija Kmet]] - [[Fran Josip Knaflič]] - [[Rudolf Friderik Knapič]] - [[Zdenko Knez]] - [[Seta Knop]] - [[Anamarija Paljetak|Anamarija]] [[Anamarija Paljetak|Kobal (-Paljetak)]] - [[Fran Kobal|Fran(ce) Kobal]] - [[Vinko Kobal]] - [[Marjana Kobe]] - [[Zdravko Kobe]] - [[France Koblar]] - [[Diana Kobler Škoberne]] - [[Edvard Kocbek]] - [[Gorazd Kocijančič]] - [[Nike Kocijančič Pokorn]] - [[Jana Kocjan]] - [[Aleksandra Kocmut]] - [[Daniela Kocmut]] - [[Kristina Kočan]] - [[Agnes Kojc]] - [[Anton Kolar (prevajalec)|Anton Kolar]] - [[Jana Kolarič]] - [[Ferdinand Kolednik]] - [[Marija Kolenc]] - [[Karolina Kolmanič]] - [[Jaro Komac]] - [[Jadviga Komac Taljat]] - [[Aleš Komavec]] - [[Dean Komel]] - [[Mateja Komel Snoj]] - [[Mirt Komel]] - [[Miklavž Komelj]] - [[Suzana Koncut]] - [[Branka Končar]] - [[Nada Konjedic]] - [[Cene Kopčavar]] - [[Jernej Kopitar]] - [[Silvester Kopriva]] - [[Lavoslav Koprivšek]] - [[Griša Koritnik]] - [[Igor Koršič]] - [[Gaja Kos]] - [[Janina Kos]] - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Jerca Kos]] - [[Sonja Kos-Kraigher]] - [[Ciril Kosmač]] - [[Jurij Kosmač]] - [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] - [[Erwin Köstler]] - [[Silvin Košak]] - [[Marko Košan]] - [[Aleš Košar]] - [[Jože Košar]] - [[Mirko Košir]] - [[Niko Košir]] - [[Miroslav Košuta]] - [[Ciril Kovač]] - [[Maja Kovač, prevajalka]] - [[Ingrid Kovač Brus]] - [[Marija Kovač Kozina]] - [[Tita Kovač]]-Artemis - [[Irena Kovačič]] - [[Lojze Kováčič (prevajalec)|Lojze Kováčič]] - [[Marija Vida Kovačič]] - [[Iva Kovič]] - [[Jasna Kovič-Baebler]] - [[Jože Kovič]] - [[Kajetan Kovič]] - [[Nina Kovič]] - [[Ferdo Kozak]] - [[Juš Kozak]] - [[Primož Kozak]] - [[Branimir Kozinc]] - [[Željko Kozinc]] - [[Jože Kozlevčar]] - [[Andrej Kragelj]] - [[Jožko Kragelj]] - [[Miha Kragelj]] - [[Alenka Kraigher-Gregorc]] - [[Katja Kraigher]] - [[Maja Kraigher]] - [[Nada Kraigher]] - [[Uroš Kraigher]] - [[Fanika Krajnc Vrečko]] - [[Jožef Krajnc]] - [[Matej Krajnc]] - [[Lojze Krakar]] - [[Drago Kralj]] - [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] - [[Gašper Kralj]] - [[Herta Kralj]] - [[Lado Kralj]] - [[Vladimir Kralj]] - [[Igor Kramberger]] - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Mojca Kranjc]] - [[Borut Kraševec]] - [[Desanka Kraševec]] - [[Aleksandra Krašovec]] - [[Jože Krašovec]] - [[Aljoša Kravanja]] - [[Marko Kravos]] - [[Tadeja Krečič Scholten]] - [[Bratko Kreft]] - [[Janez Evangelist Krek]] - [[Rudolf Kresal]] - [[Ružena Kristan-Popelak|Ružena Kristan(-Popelak]]) - [[Zdenka Kristan]] - [[Jelena Križaj Stefanović]] - [[Jernej Križaj]] - [[Majda Križaj]] - [[Matejka Križan]] - [[Mirko Križman]] - [[Minka Kroflič]] - [[Marjan Krušič]] - [[Samo Krušič]] - Viktor Kudělka - [[Peter Kuhar]] - [[Mirko Kuhel]] - [[Blaž Kumerdej]] - [[Sonja Kuntner]] - [[Andreja Kurent]] - [[Tomaž Kurent|Tomaž (Viktor) Kurent]] - [[Niko Kuret]] - [[Ivan Kušar]] - [[Samo Kuščer]] - [[Ciril Kutin]] - [[Samo Kutoš]] - [[Mikloš Küzmič]] - [[Štefan Küzmič]] - == L == [[Aleksander Lah]] - [[Ivan Lah]] - [[Stane Lajevec]] ''-'' [[Frančišek Lampe]] - [[Miha Lampreht]] - [[Igor Lampret]] - [[Janez Langerholz]] - [[Jedrt Lapuh Maležič]] - [[Maja Lavrač]] - [[Jože Lavrič]] - [[Andrej Leben]] - [[Stanko Leben]] - [[Božena Legiša]] - [[Leopold Lenard]] - [[Meta Lenart Perger]] - [[Rado Lenček]] - [[Anton Lesar]] - [[Alfred Leskovec]] - [[Andrea Leskovec]] - [[Lovro Leskovec]] - [[Žiga Leskovšek]] - [[Tanja Lesničar Pučko]] - [[Bogdan Lešnik]] - [[Peter Levec]] - [[Fran Levstik]] - [[Vladimir Levstik]] - [[Fran Lipah]] - [[Alja Lipavic Oštir]] - [[Tajda Liplin Šerbetar]] - [[Tamara Lipovec]] - [[Breda Lipovšek]] - [[Florjan Lipuš]] - [[Matija Lipužič]] - [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] - [[Janko Liška]] - [[Anton Logar (politik)|Anton Logar]] - [[Cene Logar]] - [[Janez Logar]] - [[Nataša Logar]] - [[Peter Logar]] - [[Tone Logar]] - [[Metka Lokar]] - [[Lojzka Lombar Peterlin]] - [[Tomaž Longyka]] - [[Andrej Loos]] - [[Janko Lorenci]] - [[Sončika Lorenci]] - [[Zdenka Lovec]] - [[Joža Lovrenčič]] - [[Vinko Lovšin]] - [[Janko Lozar]] - [[Tom Ložar]] - [[Primož Lubej]] - [[Janja Lubej Vollmaier]] - [[Lučka Lučovnik]] - [[Dušan Ludvik]] - [[Rada Lukan]] - [[Franc Ksaver Lukman]] - [[Maja Lupša]] - [[Marija Lužnik]] == M == [[Amalija Maček Mergole|Amalija Maček (Mergole)]] - [[Helena Marko]] - [[Jože Maček]] - [[Branko Madžarevič]] - [[France Magajna]] - [[Tina Mahkota]] - [[Nives Mahne Čehovin]] - [[Katarina Mahnič]] - [[Mirko Mahnič]] - [[Ferdinand Majaron]] - [[Viktor Majdič]] - [[Boris Majer]] - [[Ana Makuc]] - [[Gašper Malej]] - [[Mimi Malenšek]] - [[Jedrt Maležič]] - [[Miroslav Malovrh]] - [[Valentin Mandelc]] - [[Dijana Matković]] - [[Anton Mažgon]] - [[Radojka Manfreda Modic]] - [[Miha Marek]] - [[Katarina Marinčič]] - [[Marko Marinčič]] - [[Helena Marko]] - [[Ivan Marković]] - [[Josip Marn]] - [[Saša Martelanc]] - [[Peter Martinc]] - [[Bilka Mate]] - [[Miha Mate]] - [[Dijana Matković]] - [[Aleš Maver]] ''-'' [[Rudi Meden]] - [[Mojca Medvešek]] - [[Stane Melihar]] - [[Janez Menart]] - [[Helena Menaše]] - [[Janez Mencinger]] - [[Mojca Merc]] - [[Alenka Mercina]] - [[Vojtěch Měrka]] (Mierka) - [[Polona Mertelj]] - [[Polona Mesec]] - [[Janko Messner]] - [[Franc Serafin Metelko]] - [[Tomaž Metelko]] - [[Petra Meterc]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Anton Mežnarc]] - [[Špela Mihelač]] - [[Marjanca Mihelič]] - [[Mira Mihelič]] - [[Mojca Mihelič]] - [[Ferdinand Miklavc]] - [[Tamara Mikolič Južnič]] - [[Mira Miladinović Zalaznik]] - [[Jolka Milič]] - [[Natalija Milovanović]] - [[Ivan Minatti]] - [[Irene Mislej]] - [[Tanja Mlaker]] - [[Lada Mlekuž]] - [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] - [[Kristijan Močilnik]] - [[Rastko Močnik]] - [[Gregor Moder (umetnostni zgodovinar)|Gregor Moder]] - [[Janko Moder]] - [[Alenka Moder Saje]] - [[Milena Mohorič]] - [[Ela Mole]] - [[Rudolf Mole]] - [[Vojeslav Mole]] - [[Ivan Molek]] - [[Dušan Moravec]] - [[Brane Mozetič]] - [[Uroš Mozetič]] - [[Matija Mrače]] - [[Helga Mračnikar]] - [[Ludvik Mrzel]] - [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] ''-'' [[Ivan Mulaček]] - [[Blažka Müller]] - [[Erna Muser]] - [[Janez Mušič]] - [[Aleš Mustar]] - == N == [[Anja Naglič]] - [[Vladimir Naglič]] - [[Mirko Napast]] - [[Janez Negro]] - [[Niki Neubauer]] - [[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] - [[Boris A. Novak]] - [[Jaro Novak]] - [[Luka Novak]] - [[Maja Novak]] - [[Majda Novak Šijanec]] - [[Marjeta Novak Kajzer]] - [[Vilko Novak]] - [[Vilko Novak ml.]] - [[Antonija Novotny Rožanc]] - [[France Novšak]] - [[Lili Novy]] - == O == [[Ciril Oberstar]] - [[Seta Oblak]] - [[Ludvik Oblak]] ([[Cecilij Urban]]) - [[Drago Karl Ocvirk|Drago K. Ocvirk]] - [[Mart Ogen]] - [[Dušan Ogrizek]] - [[Jože Olaj]] - [[Klaus Detlef Olof]] - [[Ksenija Šoster Olmer]] - [[Franc Omerza]] - [[Borut Omerzel]] - [[Tomaž Onič]] - [[Silvana Orel Kos]] - [[Božena Orožen]] - [[Janko Orožen]] - [[Ana Jasmina Oseban]] - [[Iztok Osojnik]] - [[Meta Osredkar]] - [[Josip Osti]] - [[Jelka Ovaska Novak]] - [[Irma Ožbalt]] - [[Andrej Hiti Ožinger]] - [[Jana Osojnik Drolc]] - == P == [[Anton Pace]] - [[Vlasta Pacheiner Klander]] - [[Erna Pačnik]] Felek - [[Mihael Paglovec]] - [[Neda Pagon]] - [[Božidar Pahor]] - [[Anamarija Paljetak]] - [[Irena Pangeršič]] - [[Nada Pantić Starič]] - [[France Papež]] - [[Jožef Papp]] - [[Tone Pavček]] - [[Avgust Pavel]] - [[Jana Pavlič]] - [[Staša Pavlović]] - [[Primož Pečenko]] - [[Gregorij Pečjak]] - [[Janez Penca]] - [[Ana Pepelnik]] - [[Tone Perčič]] - [[Alenka Perger]] - [[Vladimir Perhavec]] - [[Andrej Peric]] (prej A. Pleterski) - [[Branko Perko]] - [[Gregor Perko]] - [[Žana Perkovskaja]] - [[Dušan Pertot]] - [[Rajko Perušek]] - [[Mojca Petaros]] - [[Polona Petek]] - [[Roža Petelin]] - [[Bernarda Petelinšek]] - [[Jože Peterlin]] - [[Vlado Peteršič]] - [[Anita Peti-Stančić]] [[Anita Peti-Stančić|-]] [[Lena Petrič]] (Holmqvist) - [[Tanja Petrič]] - [[Avgust Petrišič]] - [[Tadeja Petrovčič Jerina]] - [[Anton Pintar]] - [[Boris Pintar]] - [[Ivan Pintar (prevajalec)|Ivan Pintar]] - [[Dušan Milan Pirc]] - [[Jožica Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Nedeljka Pirjevec]] - [[Marta Pirnat Greenberg]] - [[Zlata Pirnat Cognard]] - [[Klemen Pisk]] - [[Miroslav Plesničar]] - [[Jože Plešej]] - [[Miro Poč]] - [[Frane Podobnik]] - [[Margit Podvornik Alhady]] - [[Ana Pogačar]] - [[Timothy Pogačar]] - [[Barbara Pogačnik]] - [[Vladimir Pogačnik]] - [[Marko Pohlin]] - [[Jože Pokorn]] - [[Sonja Polanc]] - [[Stane Potisk]] - [[Marjan Poljanec]] - [[Primož Ponikvar]] - [[Marcello Potocco]] - [[Tomaž Potočnik]] - [[Jure Potokar]] - [[Tone Potokar]] - [[Lili Potpara]] - [[Julija Potrč]]-Šavli - [[Matjaž Potrč]] - [[Andrej Poznič]] - [[Alja Predan]] - [[Barbara Pregelj|Barbara Pregelj Balog]] - [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] - [[Marjeta Prelesnik Drozg]] - [[Tatjana Premk]] - [[Božidar Premrl]] - [[Vladimir Premru]] - [[Nikolaj Preobraženski]] - [[Mirko Pretnar]] - [[France Prešeren]] - [[Pia Prezelj]] - [[Bert Pribac]] - [[Vesna Prinčič]] - [[Ljudmila Prunk]] - [[Katarina Puc]] - [[Janez Pucelj]] - [[Breda Pugelj Otrin|Breda Pugelj]] - [[Milan Pugelj]] - [[Alenka Puhar]] - [[Diana Pungeršič]] - [[Mara Puntar Goljevšček]] == R == [[Franc Jakob Rac]] - [[Nikola Radev]] - [[Breda Rajar]] - [[Pavle Rak]] - [[Milan Rakočević]] - [[Karel Rakovec]] - [[Vlado Rape]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Olga Ratej]] - [[Rado Rauber]] - [[Miroslav Ravbar]] - [[Patrizia Raveggi]] - [[Davorin Ravljen]] - [[Matevž Ravnikar Poženčan]] - [[Anton Razinger]] - [[Jani Rebec]] - [[Slavko Rebec]] - [[Uršula Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Alojz Rebula]] - [[Pija Regali]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Radivoj Rehar]] - [[Ivan Rejec]] - [[Aleksandra Rekar]] - [[Franc Josip Remec]] - [[France Remec]] - [[Stanka Rendla]] - [[Luka Repanšek]] - [[Primož Repar]] - [[Lidija Rezoničnik Kamnik]] - [[Rado Riha]] (!??)- [[Jožef Rihar]] - [[Boris Rihteršič]] - [[Mirko Federico Rijavec]] - (Jevgenija Ivanovna Rjabova) - [[Maks Robič]] - [[Adolf Robida]] - [[Matej Rode]] - [[Aleš Rojec]] - [[Jurij Rojs]] - Aleksander D. [[Romanenko]] - [[Alenka Ropret]] - [[Jana Rošker]] - [[Veronika Rot]] - [[Veronika Rot Gabrovec]] - [[Braco Rotar]] - [[Andrej Rozman]] - [[France Rozman]] - [[Nuša Rozman]] - [[Katjuša Ručigaj]] - [[Branko Rudolf]] - [[Vida Rudolf]] - [[Urška Rupar Vrbinc]] - [[Aldo Rupel]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mirko Rupel]] - [[Gašper Rupnik]] - [[Marija Rus]] == S == [[Mitja Saje]] - [[Ana Samardžija]] - [[Janko Samec]] - [[Smiljan Samec]] - [[Marija Samer]] - [[Irena Samide]] - [[Marjana Samide]] - [[Valter Samide]] - [[Boris Sancin]] - [[Dušan Savnik]] - [[Samo Savnik]] - [[Mojca Savski]] - [[Peter Scherber]] - [[Mojca Schlamberger Brezar]] - [[Lucia Gaja Scuteri]] - [[Štefan Sedonja]] - [[Mateja Seliškar Kenda]] - [[Peter Semolič]] - [[Brane Senegačnik]] - [[Vladimir Senica]] - [[Tea Sernelj]] - [[Dalja Sever Jurca]] - [[Jože Sever]] - [[Sonja Sever]] - [[Meta Sever]] (Koren) - [[Špela Sevšek Šramel]] - [[Eva Sicherl]] - [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] - [[Primož Simoniti]] - [[Tita Simoniti]] - [[Barbara Simoniti]] - [[Veronika Simoniti]] - [[Janez Sivec]] - [[Vesna Sivec Poljanšek]] - [[Aleksander Skaza]] - [[Jožef Skrbinšek]] - [[Jaroslav Skrušný]] - [[Barbara Skubic]] - [[Andrej E. Skubic]] - [[Ivan Skušek (1923)|Ivan Skušek]] - [[Zoja Skušek]] - [[Maša Slavec]] - [[Matija Slavič]] - [[France Slokan]] - [[Rajko Slokar]] - [[Emil Smasek]] - [[Jožef Smej]] - [[Franjo Smerdu]] - [[Avgusta Smolej]] - [[Bogo Smolej]] - [[Tone Smolej]] - [[Viktor Smolej]] - [[Vito Smolej]] - [[Marija Smolič]]? - [[Andrej Smrekar]] - [[Andrej Snoj]] - [[Vid Snoj]] - [[Darinka Soban]] - [[Tamara Soban]] - [[Josip Sodja]] - [[Anuška Sodnik]] - [[Guido Soklič]] - [[Anton Sovre]] - [[Darko Jan Spasov]] - [[Peter Srakar]] - [[Anita Srebnik]] - [[Dominik Srienc]] - [[Janez Sršen]] - [[Jože Stabej]] - [[Veronika Stabej]] - [[Ciril Stani]] - [[Alenka Stanič]] - [[Janez Stanič]] - [[Tatjana Stanič]] - [[Valentin Stanič]] - [[Majda Stanovnik]] - [[Sonja Stergaršek]] - [[Bogo Stopar]] - [[Franc Stopar]] - [[Majda Strašek Januš]] - [[Danni Stražar]] - [[Josip Stritar]] - [[Gregor Strniša]] - [[Marjan Strojan]] - [[Irena Struna]]? - [[Lucija Stupica]] - [[Primož Sturman]] - [[Namita Subiotto]] - [[Josip Suchy]] - [[Nives Sulič Dular]] - [[Maja Sunčič]] - [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] - [[Lovro Sušnik]] - [[Ivo Svetina]] - [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] - [[Janez Svetina]] - [[Stanko Svetina]] - [[Nina Svetlič]] (arabščina) == Š == [[Franček Šafar]] - [[Maks Šah]] - [[Katarina Šalamun-Biedrzycka]] - [[Tomaž Šalamun]] - [[Severin Šali]] - [[Katja Šaponjić]] - [[Mitja Šarabon]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Dragotin Šauperl]] - [[Mojca Šauperl]] - [[Ivan Šavli]] - [[Jernej Šček]] - [[Barbara Šega-Čeh]] - [[Lidija Šega]] - [[Franc Serafin Šegula]] - [[Slavo Šerc]] - [[Osip Šest]] - [[Madita Šetinc Salzmann]] - [[Alojz Šercelj]] - [[Olga Šiftar-Rapoša]] ''-'' [[Damijan Šinigoj]] - [[Črtomir Šinkovec]] - [[Ivan Šinkovec]] - [[Matjaž Šinkovec]] - [[Jože Šircelj]] - [[Albert Širok]] - [[Igor Škamperle]] - [[Ada Škerl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Amat Škerlj]] - [[Ružena Škerlj]] - [[Stanko Škerlj]] - [[Zdenka Škerlj|Zdenka Škerlj Jerman]] - [[Kajetan Škraban]] - [[Simona Škrabec]] - [[Jasna Škrinjar Taufer]] - [[Jožef Škrinar]] - [[Sergij Šlenc]] - [[Matej Šmalc]] - [[Jože Šmit]] - [[Franc Šmon]] - [[Jakob Šolar]] - [[Branko Šömen]] - [[Mojca Šorli]] - [[Veronika Šoster]] - [[Sara Špelec]] - [[Miran Špelič]] - [[Katja Špur]] - [[Modest Šraj]] - [[Špela Šramel]] - [[Franc Šrimpf]] - ([[Urban Šrimpf]]) - [[Bina Štampe Žmavc]] ''-'' [[Ivo Štandeker]] - [[Milan Štante]] - [[Rozka Štefan]] - [[Tea Štoka]] - [[Tina Štrancar]] - [[Marija Sotnikova Štraus]] - [[France Jaroslav Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Jaka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Vida Šturm]] - [[Rapa Šuklje]] - [[Jožef Šubic (prevajalec)]] - [[Maja Šučur]] - [[Jelica Riha|Jelica Šumić Riha]] - [[France Šušteršič]] - [[Aleksa Šušulić]] - [[Andrea Švab]] - [[Marija Švajncer (1922-2020)]] == T == [[Anton Tanc]] - [[Urban Tarman]] - [[Veno Taufer]] - [[Marijan Tavčar]] - [[Zora Tavčar]] - [[Janko Tavzes]] - [[Fran Tekavčič]] - [[Bogo Teplý]] - [[Darja Teran]] - [[Franc Terseglav]] - [[Barbara J. Terseglav]] - [[Karmen Teržan-Kopecky]] - [[Danni Tomažin]] - [[Špela Tomec]] - [[Ivan Tominec]] - [[Dušan Tomše]] - [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] - [[Tadeja Tomšič]] - [[Andrina Tonkli Komel]] - [[Tomaž Toporišič]] - [[Silvo Torkar]] - [[Suzana Tratnik]] - [[Ivica Tratnik Prinčič]] - [[Anton Traven]] - [[Tadej Trebec]] - [[Borut Trekman]] - [[Irena Trenc Frelih]] - [[Ivan Trinko]] - [[Primož Trobevšek]] - [[Rudolf Trofenik]] - [[Filip Trpin]] - [[Primož Trubar]] - [[Juš Turk]] - [[Davorin Trstenjak]] - [[Tadej Turnšek]] - [[Mihael Tušek]] == U == [[Aleš Učakar]] - [[Jože Udovič]] - [[Ana Ugrinović]] - [[Evelina Umek]] - [[Jana Unuk]] - [[Ivan Urbanec]] - [[Boris Urbančič]] - [[Ivan Urbančič]] - [[Cecilij Urban]] - [[Umberto Urbani]] - [[Alenka Urh]] - [[Anja Uršič]] - [[Lojze Uršič]] - [[Aleš Ušeničnik]] == V == [[Helena Valentinčič]] - [[Nika Valjavec]] - [[Nataša Varušak]] - [[Marjeta Vasič]] - [[Nataša Velikonja]] - [[Vesna Velkovrh Bukilica]] - [[Matej Venier]] - [[Boris M. Verbič]] - [[Boris Verbič]] ml. - [[Franc Verbinc]] - [[Ivan Vesel Vesnin]] - [[Jovan Vesel Koseski]] - [[Matjaž Vesel]] - [[Maks Veselko star.]] - [[Maks Veselko]] ml. - [[Štefan Vevar]] - [[Fran Vidic]] - [[Josip Vidmar]] - [[Ada Vidovič Muha]] - [[Nives Vidrih]] - [[Albin Vilhar]] - [[Cene Vipotnik]] - [[Fran Virant|Fran(c) Virant]] - [[Špela Virant]] - [[Sara Virk]] - [[Tomo Virk]] - [[Maja Visenjak Limon]] - [[Primož Vitez]] - [[Jean Vodaine]] - [[Angela Vode]] - [[Rafko Vodeb]] - [[Dora Vodnik]] - [[France Vodnik]] - [[Valentin Vodnik]] - [[Špela Vodopivec]] - [[Vlado Vodopivec]] - [[Božo Vodušek]] - [[Mara Vodušek-Kodrič]] - [[Nada Vodušek]]? - [[Herman Vogel]] - [[Franc Vogelnik]] - [[Dušan Voglar]] - [[Nada Voglar]] - [[Urša Vogrinc Javoršek]] - [[Marija Volčič-Cvetko]] - [[Janja Vollmaier Lubej]] - [[Jurij Volz]] - [[Ksaverij Vorenz]] - [[Uroš Vošnjak]] - [[Erika Vouk]] - [[Ivan Vouk]] - [[Joža Vovk]] - [[Jože Vovk]] (1909) - [[Urban Vovk]] - [[Pavle Vozlič]] - [[Radojka Vrančič]] - [[Vanda Vremšak Richter]] - [[France Vrbinc]] - [[Marjeta Vrbinc]] - [[Miha Vrbinc]] - [[Vesna Kovjanić Janković]] - [[Branko Vrčon]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Zarja Vršič]] - [[France Vurnik]] == W == [[Metka Wakounig]] - [[Sonja Weiss]] - [[Matevž Wolf]] - [[Vida Wolf]] - [[Constantin Wurzbach|Konstantin Wurzbach]] == Z == [[Igor Zabel]] - [[Dušanka Zabukovec]] - [[Urša Zabukovec]] - ([[Victoria Zabukovec]]) - [[Mihael Zagajšek]] - [[Franci Zagoričnik]] - [[Cvetko Zagorski]] - [[Katja Zakajšek]] - [[Viktor Zalar]] - [[Andrej Zamejic]] - [[Rade Zaplotnik]] - [[Matija Zemljič]] - [[Anton Zevnik]] - [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] - [[Josip Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Anton Zima]] - [[Marija Zlatnar Moe]] - [[Barbara Zlobec]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Veronika Zlobec]] - [[Yaroslava Zlupko]] - [[Janez Zor]] - [[Stane Zore]] - [[Ivan Zorec]] - [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] - [[Jaša Zorn]] - [[Ivan Zrimšek]] - [[Božo Zuanella]] - [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] - [[Jakob Zupan]] - [[Vinko Zupan]] - [[Vitomil Zupan]] - [[Boštjan Zupančič]] - [[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] - [[Metka Zupančič]] - [[Janez Zupet]] - [[Savina Zwitter]] == Ž == [[Ana Žabkar Šalić]] - [[Janez Žagar]] - [[Stanko Žakelj]] - [[Špela Žakelj]] - [[Mojka Žbona]] - [[Dušan Željeznov]] - [[Tatjana Žener]] - [[Eva Žerjav]] - [[Branimir Žgajner]] - [[Adela Žgur]] - [[Ladislav Žimbrek]] - [[Davorin Žitnik]] - [[Kostja Žižek]] - [[Slavoj Žižek]] - [[Anton Žun]] - [[Živan Žun]] - [[Oton Župančič]] - [[Jernej Županič]] - [[Branko Žužek]] - == Glej tudi== * [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[seznam slovenskih filologov]] *[[seznam slovenskih leksikografov]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih novinarjev]] * [[Sovretova nagrada]] {{seznami narodov po poklicu|prevajalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci|*]] 17huu4hl0qlbxmynf1rzs9rcfm93v69 Seznam poljskih slikarjev 0 49813 6708387 6502586 2026-07-08T08:18:44Z ~2026-32552-67 260877 6708387 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== *[[Marzena Ablewska Lech]]? *[[Janusz Akermann]] *[[Jankel Adler]] * [[Tadeusz Ajdukiewicz]] * [[Zygmunt Ajdukiewicz]] * [[Kazimierz Alchimowicz]] * [[Teodor Axentowicz]] ==B== *[[Antoni Maciej Babiński]] *[[Marcello Bacciarelli]] (it.-polj.) *[[Jan Bąkowski]] *[[Sofia Baudouin de Courtenay]] (1889-1967) (rus.-poljska) * [[Zdzisław Beksiński]] *[[Bernardo Bellotto]] (it.-polj.) *[[Lorenzo Bellotto]] (it.-polj.) * [[Jan Betley]] * [[Henryka Beyer]] *[[Anna Bilińska-Bohdanowiczowa|Anna Bilińska-Bohdanowicz(owa)]] * [[Izaak van den Blocke]] *[[Włodzimierz Błocki]] *[[Sasza Blonder]] (ukr./polj.-fr.) *[[Anna Bogusz]] ? * [[Krzysztof Boguszewski]] *[[Wacław Borowski]] *[[Tadeusz Boruta]] * [[Olga Boznańska]] *[[Konstanty Brandel]] *[[Józef Brandt]] * [[Antoni Brodowski]] * [[Tadeusz Brzozowski (slikar)|Tadeusz Brzozowski]] == C == *[[Stanisław Chlebowski]] *[[Józef Marian Chełmoński|Józef (Marian) Chełmoński]] *[[Adam Chmielowski|Adam (Albert) Chmielowski]] *[[Daniel Chodowiecki]] *[[Jan Chwałczyk]] * [[Leon Chwistek]] * [[Tomasz Ciecierski]] * [[Roman Cieślewicz]] * * [[Boleslaw Cybis]] * [[Jan Cybis]] *[[Florian Cynk]] * [[Wladyslaw Czachorski]] * [[Jozef Czapski|Józef Czapski]] (1896-1993) * [[Marcin Czarny]] * [[Szymon Czechowicz]] *[[Henryk Cześnik]] * [[Tytus Czyzewski]] ==D== * [[Eugeniusz Dabrowski|Eugeniusz Dąbrowski]] *[[Paweł Dadlez]] * [[Stanislaw Debicki|Stanisław Dębicki]] *[[Jacek Dehnel]] *[[Zbigniew Dłubak]] *[[Andrzej Dłużniewski]] * [[Jan Dobkowski]] *[[Odo Dobrowolski]] (polj.-ukrajinski) * [[Tommaso Dolabella]] * [[Tadeusz Dominik]] * [[Sixtus von Dzbanski]] * [[Edward Dwurnik]] ==E== * [[Eugeniusz Eibisch]] (Eugène Ebiche) (1896-1987) *[[Walery Eljasz-Radzikowski]] *[[Henri Epstein]] (Jud) ==F== * [[Julian Fałat]] * [[Wojciech Fangor]] * [[Jerzy Fedkowicz]] * [[Stanislaw Fijalkowski]] *[[Franciszek z Sieradza]] *[[Tadeusz Fuss-Kaden]] ==G== *[[Stanisław Gałek]] *[[Wojciech Gerson]] *[[Maria Gerson-Dąbrowska]] * [[Stefan Gierowski]] * [[Aleksander Gierymski]] * [[Maksymilian Gierymski]] *[[Jan Nepomucen Głowacki]] *[[Wanda Gołkowska]] ? * [[Jan Gotard]] *[[Henryk Gotlib]] * [[Leopold Gottlieb]] * [[Maurycy Gottlieb]] *[[Stanisław Grabowski]] *[[Teodor Grott]] * [[Artur Grottger]] *[[Maria Gruza]] * [[Aleksander Gryglewski]] * [[Gustaw Gwozdecki]] == H == *[[Jan (Józef) Haar]] *[[Mikołaj Haberschrack]] (''Nicolaus Haberschrack'') * [[Herman Han]] *[[Zygmunt Haupt]] * [[Karol Hiller]] *[[Wlastimil Hofman]] (češ.-polj.) ==J== * [[Maria Jarema]] *[[Józef Jarema]] *[[Władysław Jarocki]] *[[Bruno Jasieński]] ==K== * [[Ryszard Kaja]] *[[Aleksander Kamiński]] *[[Stanisław Kamocki]] * [[Rajmund Kanelba]] * [[Tadeusz Kantor]] (tudi gled. režiser ...) * [[Leon Kaplinski]] *[[Stanisława de Karłowska]] *[[Alfons Karpiński]] * [[Wincenty Kasprzycki]] *[[Zdzisław Kępiński]]? * [[Moise Kisling|Mojzesz Kisling]] (Moïse Kisling) (jud.-polj.-franc.) *[[Erich Klossowski]] (polj./nem.-franc.) * [[Marcin Kober]] *[[Katarzyna Kobro]] * [[Aleksander Kobzdej]] * [[Roman Kochanowski]] *[[Janusz Kokot]] *[[Aleksander Kokular]] *[[Janina Konarska]] *[[Ludwik Konarzewski]] * [[Lukasz Korolkiewicz]] * [[Jerzy Kossak]] * [[Juliusz Kossak]] * [[Wojciech Kossak]] * [[Franciszek Kostrzewski]] * [[Aleksander Kotsis]] *[[Edgar Kováts]] *[[Felicjan Szczęsny Kowarski]] *[[Jarosław Kozłowski]] *[[Edward Krasiński]] * [[Janina Kraupe-Swiderska]] * [[Emil Krcha]] * [[Jan Krieg]] *[[Alfred Krupa]] (polj.-hrv.) *[[Michalina Krzyżanowska]] * [[Konrad Krzyżanowski]] *[[Alexander Kucharsky|Alexander(-re) Kucharsky]]/-i (polj.-fr.) * [[Tadeusz Kuntze-Konicz]] * [[Ewa Kuryluk]] * [[Teofil Kwiatkowski]] ==L== *[[Andrzej Lachowicz]] *[[Franciszek Ksawery Lampi]] * [[Karol Larisch]] *[[Konstanty Laszczka]] * [[Ludwik de Laveaux]] * [[Jan Lebenstein]] * [[Franciszek Lekszycki]] * [[Tamara de Lempicka]] *[[Alfred Lenica]] * [[Stanislaw Lentz]] *[[Leon Lewkowicz]] * [[Bronisław Wojciech Linke]] *[[Wacław Lipiński]] * [[Leopold Loeffler]] * [[Krzysztof Lubieniecki]] *[[Władysław Łuszczkiewicz]] == M == * [[Tadeusz Makowski]] * [[Zbigniew Makowski]] * [[Jacek Malczewski]] *[[Rafał Malczewski]] * [[Wladyslaw Malecki]] *([[Kazimir Severinovič Malevič|Kazimir Malevič]] : ukr.-ruski polj. rodu) * [[Louis Marcoussis]] * [[Adam Marczyński]] * [[Jozef Marszewski]] *[[Stanisław Masłowski]] *[[Jan Maszkowski]] * [[Jan Matejko]] /Jan Mateyko *[[Andrzej Matuszewski]] *[[Józef Mehoffer]] * [[Zygmunt Menkes]] (1896-1986) * [[Jakob Mertens]] *[[Michał z Działdowa]] (''Michael'' ''Pictorellus'') * [[Antoni Michalak]] *[[Piotr Michałowski]] * [[Andrzej Mierzejewski]] *[[Jacek Mierzejewski]] *[[Jerzy Mierzejewski]] * [[Kazimierz Mikulski]] * [[Augustyn Mirys]] *[[Kazimierz Młodzianowski]] * [[Tomasz Moczek]] * [[Anton Moller]] *[[Simon Mondzain]] (judovsko-poljsko-francoski) *[[Jan Czesław Moniuszko]] *[[Mela Muter]] (1876-1967; judovsko-poljsko-francoska) ==N== * [[Artur Nacht Samborski]] *[[Tymon Niesiołowski]] * [[Eligiusz Niewiadomski]] *[[Nikifor]] * [[Jan Piotr Norblin]] * [[Cyprian Kamil Norwid]] *[[Jan Nowak]] *[[Jerzy Nowak]] *[[Krzysztof Nowak]] *[[Roman Nowak]]? * [[Jerzy Nowosielski]] ==O== *[[Edward Okuń]] *[[Antoni Oleszczyński]] *[[Roman Opałka]] * [[Aleksander Orłowski]] * [[Martin Jan Ogrodnik]] *[[Janusz Orbitowski]] *[[Aleksander Orłowski]] *[[Kazimierz Ostrowski]] == P == * [[Teresa Pagowska]] * [[Michelangelo Palloni]] *[[Józef Pankiewicz]] (polj.-franc.) *[[Andrzej Partum]] *[[Włodzimierz Pawlak]] *[[Henryk Piątkowski]] *[[Antoni Piotrowski]] *[[Barbara Piwarska]] (''Barbara Ur'') *[[Andrzej Jan Piwarski]] *[[Jan Feliks Piwarski]] * [[Jan Bogumil Plersch]] *[[Aleksander Płoczyński]] *[[Michał Płoński]] *[[Kasper Pochwalski]] * [[Kazimierz Pochwalski]] *[[Władysław Podkowiński]] *[[Krzysztof Polkowski]] * [[Stefan Popowski]] * [[Piotr Potworowski]] * [[Andrzej Pronaszko]] * [[Zbigniew Pronaszko]] * [[Tadeusz Pruszkowski]] (tudi film) * [[Witold Pruszkowski]] == R == * [[Zygmunt Radnicki]] * [[Henryk Hipolit Rodakowski]] * [[Jan Henryk Rosen]] *[[Erna Rosenstein]] (1913-2004) *[[Jerzy Rosołowicz]] *[[Stanisław Jakub Rostworowski]] * [[Hanna Rudzka-Cybisowa]] *[[Kanuty Rusiecki]] (polj.-litovski) * [[Jan Rustem]] * [[Ferdynand Ruszczyc]] * [[Tadeusz Rybkowski]] *[[Edward Rydz-Śmigły]] * [[Czeslaw Rzepinski]] *[[Wacław Seweryn Rzewuski]] ==S== * [[Stanislaw Samostrzelnik|Stanisław Samostrzełnik]] * [[Jan Sawka]] * [[Martin Schoninck]] *[[Alfred Schouppé]] * [[Daniel Schultz]] * [[Bruno Schulz]] *[[Simon Segal]] (jud.-polj.-franc.) * [[Efraim and Menasze Seidenbeutel]] * [[Jacek Sempolinski]] *[[Adam Setkowicz]] *Tomasz Sętowski * [[Kazimierz Sichulski]] * [[Zygmunt Sidorowicz]] * [[Henryk Siemiradzki]] *[[Jacek Sempoliński]] * [[Jozef Simmler]] * [[Jerzy Skarżyński]] *[[Władysław Skoczylas]] *[[Ludomir Sleńdziński]] (1889-1980) *[[Wincenty Sleńdziński]] (polj.-lit.) * [[Franciszek Smuglewicz]] * [[Marek Sobczyk]] * [[Leszek Sobocki]] *[[Kajetan Sosnowski]] * [[Jan Spychalski]] *[[Ryszard Sroczyński]] * [[Kazimierz Stabrowski]] *[[Piotr Stachiewicz]] * [[Jerzy Stajuda]] *[[Jan Stanisławski]] * [[Jan Byk Franciszek Starowieyski]] * [[Wojciech Korneli Stattler]] *[[Henryk Stażewski]] (1894-1988) * [[Andrzej Stech]] * [[Kajetan Stefanowicz]] *[[Jonasz Stern]] * [[Bartlomiej Strobel]] *[[Jacek Stryjenski]] *[[Zofia Stryjeńska]] *[[Janusz Strzałecki]] *[[Władysław Strzemiński]] *[[Wit Stwosz]] *[[Adam Styka]] (fr., ZDA) *[[Jan Styka]] (>>Fr.) *[[Tadeusz Styka]] (ZDA) * [[January Suchodolski]] == Š == * [[Felicjan Szczesny Kowarski]] * [[Henryk Szczygliński]] * [[Jozef Szermentowski]] * [[Stanislav Szukalski]] *[[Wacław Szymanowski]] * [[Jerzy Eleuter Szymonowicz-Siemiginowski]] == Ś == *[[Elina Ślesińska]] * [[Władysław Ślewiński]] *[[Andrzej Śramkiewicz]] *[[Kazimierz Śramkiewicz]] == T == *[[Czesław Tański]] *[[Jan Tarasin]] *[[Tomasz Tatarczyk]] * [[Wlodzimierz Tetmajer]] *[[Jadwiga Tetmajer-Naimska]] *[[Jerzy Tchorzewski]] *[[Kazimierz Tomorowicz]] * [[Jan Tricius]] * [[Wincenty Trojanowski]] ==U== * [[Bohdan Urbanowicz]] ==V== * [[Zygmunt Vogel]] ==W== * [[Andrzej Wajda]] * [[Zygmunt Waliszewski]] * [[Jacek Waltos]] * [[Wladyslaw Wankie]] * [[Walenty Wankowicz]] * [[Waclaw Wasowicz]] * [[Czeslaw Wdowiszewski]] *[[Joachim Weingart|Joachim Weingart(en)]] (Jud) * Wojciech Stanisław Weiss ([[Wojciech Weiss]]) * [[Elisabeth Wierzbicka Wela]] * [[Jakub Wessel]] * [[Konrad Winkler]] *[[Mikołaj Wisznicki]]? * [[Stanislaw Witkiewicz|Stanisław Witkiewicz]] (1851-1915) * [[Stanisław Ignacy Witkiewicz]] - Witkacy * [[Romuald Kamil Witkowski]] *[[Wincenty Wodzinowski]] * [[Kazimierz Wojniakowski]] * [[Witold Wojtkiewicz]] *[[Andrzej Wróblewski]] *[[Leon Wyczółkowski]] * [[Jan Wydra]] *[[Feliks Michał Wygrzywalski]] * [[Stanislaw Wyspianski|Stanisław Wyspiański]] * [[Stanisław Ignacy Witkiewicz]] == Z == * [[Marcin Zaleski]] * [[Jan Zamoyski]] *[[Woj­ciech Zu­ba­la]] == Ž == *[[Eugeniusz Żak]] *[[Franciszek Żmurko]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Slikarji]] [[Kategorija:Poljski slikarji|*]] lzpw8jd7ywpfwd8hd75rteguy13csk8 Seznam naselij v Sloveniji (H) 0 64725 6708335 6266610 2026-07-08T06:16:51Z Romanm 13 [[Hinje, Žužemberk]] 6708335 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[naselje|naselij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''', imena na '''[[H]]''' {{Seznam naselij}} ==Seznam== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika || Ime naselja || [[Občine v Sloveniji|Občina]] || [[Poštna številka]] || Pošta |- | {{Slika d|Q2118757}} || [[Hajdoše]] || [[Občina Hajdina|Hajdina]]|| 2288||[[Hajdina]] |- | {{Slika d|Q2382934}} || [[Hajndl]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2274||[[Velika Nedelja]] |- | {{Slika d|Q2803221}} || [[Hajnsko]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3241||[[Podplat]] |- | {{Slika d|Q2401915}} || [[Hardek]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2270||[[Ormož]] |- | {{Slika d|Q2354989}} || [[Harije]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2089924}} || [[Harje]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q1955366}} || [[Hercegovščak]] || [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]||9250||[[Gornja Radgona]] |- | {{Slika d|Q3440258}} || [[Herinja vas]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8222||[[Otočec]] |- | {{Slika d|Q1968050}} || [[Hermanci]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2275||[[Miklavž pri Ormožu]] |- | {{Slika d|Q1923672}} || [[Hinje, Sevnica|Hinje]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8297||[[Šentjanž]] |- | {{Slika d|Q2076982}} || [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8362||[[Hinje, Žužemberk|Hinje]] |- | {{Slika d|Q1878649}} || [[Hiteno]] || [[Občina Bloke|Bloke]] || 1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q1870931}} || [[Hlaponci]] || [[Občina Juršinci|Juršinci]]||2256||[[Juršinci]] |- | {{Slika d|Q938695}} || [[Hlavče Njive]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q1955453}} || [[Hlebce]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4248||[[Lesce]] |- | {{Slika d|Q3113527}} || [[Hlebče]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q2381284}} || [[Hleviše]] || [[Občina Logatec|Logatec]]||1373||[[Rovte]] |- | {{Slika d|Q2235228}} || [[Hlevni Vrh]] || [[Občina Logatec|Logatec]]||1373||[[Rovte]] |- | {{Slika d|Q2386710}} || [[Hlevnik]] || [[Občina Brda|Brda]]||5212||[[Dobrovo v Brdih]] |- | {{Slika d|Q2135158}} || [[Hmeljčič]] || [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]||8216||[[Mirna Peč]] |- | {{Slika d|Q2978699}} || [[Hobovše pri Stari Oselici]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q2246131}} || [[Hočevje]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]||1301||[[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] |- | {{Slika d|Q2208638}} || [[Hočko Pohorje]] || [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] || 2208||[[Hočko Pohorje|Pohorje]] |- | {{Slika d|Q940174}} || [[Hodoš]] || [[Občina Hodoš|Hodoš]]||9205||[[Hodoš]] |- | {{Slika d|Q5877715}} || [[Hohovica]] || [[Občina Litija|Litija]]||1274||[[Gabrovka]] |- | {{Slika d|Q923511}} || [[Hojče]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1316||[[Ortnek]] |- | {{Slika d|Q3439774}} || [[Hom]] || [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]||8232||[[Šentrupert]] |- | {{Slika d|Q2146969}} || [[Homec, Domžale|Homec]] || [[Občina Domžale|Domžale]] || 1235||[[Radomlje]] |- | {{Slika d|Q2228032}} || [[Homec, Kobarid|Homec]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]]||5223||[[Breginj]] |- | {{Slika d|Q3296908}} || [[Homec, Mozirje|Homec]] || [[Občina Mozirje|Mozirje]]||3332||[[Rečica ob Savinji]] |- | {{Slika d|Q1878818}} || [[Homec, Vojnik|Homec]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3203||[[Nova Cerkev]] |- | {{Slika d|Q5903623}} || [[Horjul]] || [[Občina Horjul|Horjul]] || 1354||[[Horjul]] |- | {{Slika d|Q2872827}} || [[Hosta]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2330860}} || [[Hošnica]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2318||[[Laporje]] |- | {{Slika d|Q3437943}} || [[Hotavlje]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q1964524}} || [[Hotedršica]] || [[Občina Logatec|Logatec]]||1372||[[Hotedršica]] |- | {{Slika d|Q3499510}} || [[Hotemaže]] || [[Občina Šenčur|Šenčur]] || 4205||[[Preddvor]] |- | {{Slika d|Q2116494}} || [[Hotemež]] || [[Občina Radeče|Radeče]]||1433||[[Radeče]] |- | {{Slika d|Q556892}} || [[Hotična]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6242||[[Materija]] |- | {{Slika d|Q1809468}} || [[Hotinja vas]] || [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]||2312||[[Orehova vas]] |- | {{Slika d|Q908128}} || [[Hotiza]] || [[Občina Lendava|Lendava]]||9220||[[Lendava]] |- | {{Slika d|Q2327392}} || [[Hotovlja]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4223||[[Poljane nad Škofjo Loko]] |- | {{Slika d|Q2463492}} || [[Hotunje]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3232||[[Ponikva]] |- | {{Slika d|Q2795772}} || [[Hramše]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3310||[[Žalec]] |- | {{Slika d|Q2932311}} || [[Hranjigovci]] || [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]||2258||[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] |- | {{Slika d|Q426256}} || [[Hrast pri Jugorju]] || [[Občina Metlika|Metlika]]||8331||[[Dolnji Suhor pri Metliki|Suhor]] |- | {{Slika d|Q3439883}} || [[Hrast pri Vinici]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8344||[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] |- | {{Slika d|Q3440573}} || [[Hrastek]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8312||[[Podbočje]] |- | {{Slika d|Q12791107}} || [[Hrastenice]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] || 1355||[[Polhov Gradec]] |- | {{Slika d|Q2552085}} || [[Hrastje ob Bistrici]] || [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]||3256||[[Bistrica ob Sotli]] |- | {{Slika d|Q1974424}} || [[Hrastje pri Cerkljah]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8263||[[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q1876782}} || [[Hrastje pri Grosupljem]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2668285}} || [[Hrastje pri Mirni Peči]] || [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]||8216||[[Mirna Peč]] |- | {{Slika d|Q2327643}} || [[Hrastje, Maribor|Hrastje]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]]||2341||[[Limbuš]] |- | {{Slika d|Q2348978}} || [[Hrastje, Kranj|Hrastje]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]]||4000||[[Kranj]] |- | {{Slika d|Q2865210}} || [[Hrastje, Šentjernej|Hrastje]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q4821816}} || [[Hrastje, Šentjur|Hrastje]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3223||[[Loka pri Žusmu]] |- | {{Slika d|Q1980815}} || [[Hrastje - Mota]] || [[Občina Radenci|Radenci]]||9252||[[Radenci]] |- | {{Slika d|Q2048747}} || [[Hrastnik pri Trojanah]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1222||[[Trojane]] |- | {{Slika d|Q15871}} || [[Hrastnik]] || [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] || 1430||[[Hrastnik]] |- | {{Slika d|Q2464615}} || [[Hrastnik, Moravče|Hrastnik]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q1891497}} || [[Hrastnik, Vojnik|Hrastnik]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3222||[[Dramlje]] |- | {{Slika d|Q3439725}} || [[Hrastno]] || [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]||8232||[[Šentrupert]] |- | {{Slika d|Q2077725}} || [[Hrastov Dol]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] || 1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2337222}} || [[Hrastovec pod Bočem]] || [[Občina Poljčane|Poljčane]]||2319||[[Poljčane]] |- | {{Slika d|Q2202821}} || [[Hrastovec v Slovenskih goricah]] || [[Občina Lenart|Lenart]]||2230||[[Lenart v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q2431122}} || [[Hrastovec, Velenje|Hrastovec]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q5923530}} || [[Hrastovec, Zavrč|Hrastovec]] || [[Občina Zavrč|Zavrč]]||2283||[[Zavrč]] |- | {{Slika d|Q2212452}} || [[Hrastovica]] || [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] || 8230||[[Mokronog]] |- | {{Slika d|Q1415408}} || [[Hrastovlje]] || [[Mestna občina Koper|Koper]] || 6275||[[Črni Kal]] |- | {{Slika d|Q2026378}} || [[Hrastulje]] || [[Občina Škocjan|Škocjan]]||8275||[[Škocjan]] |- | {{Slika d|Q2259632}} || [[Hrašče, Postojna|Hrašče]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6230||[[Postojna]] |- | {{Slika d|Q1871435}} || [[Hrašče, Vipava|Hrašče]] || [[Občina Vipava|Vipava]]||5272||[[Podnanos]] |- | {{Slika d|Q2568415}} || [[Hraše pri Preddvoru]] || [[Občina Preddvor|Preddvor]] || 4205||[[Preddvor]] |- | {{Slika d|Q371420}} || [[Hraše, Medvode|Hraše]] || [[Občina Medvode|Medvode]]||1216||[[Smlednik]] |- | {{Slika d|Q3427765}} || [[Hraše, Radovljica|Hraše]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4248||[[Lesce]] |- | {{Slika d|Q2672242}} || [[Hrašenski Vrh]] || [[Občina Radenci|Radenci]]||9252||[[Radenci]] |- | {{Slika d|Q23198193}} || [[Hreljin, Kočevje|Hreljin]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1330||[[Kočevje]] |- | {{Slika d|Q3929208}} || [[Hrenca]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]]||2000||[[Maribor]] |- | {{Slika d|Q3438118}} || [[Hrenova]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3203||[[Nova Cerkev]] |- | {{Slika d|Q2348249}} || [[Hrenovice]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6230||[[Postojna]] |- | {{Slika d|Q2745572}} || [[Hrib nad Ribčami]] || [[Občina Moravče|Moravče]] || 1281||[[Kresnice]] |- | {{Slika d|Q2577383}} || [[Hrib pri Cerovcu]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q1944515}} || [[Hrib pri Fari]] || [[Občina Kostel|Kostel]]||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q2100853}} || [[Hrib pri Hinjah]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8362||[[Hinje, Žužemberk|Hinje]] |- | {{Slika d|Q5923640}} || [[Hrib pri Kamniku]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q5923636}} || [[Hrib pri Koprivniku]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1330||[[Kočevje]] |- | {{Slika d|Q3188846}} || [[Hrib pri Orehku]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q3438968}} || [[Hrib pri Rožnem Dolu]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q15226279}} || [[Hrib, Črnomelj|Hrib]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8344||[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] |- | {{Slika d|Q2445630}} || [[Hrib, Šmarješke Toplice|Hrib]] || [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]||8220||[[Šmarješke Toplice]] |- | {{Slika d|Q2055580}} || [[Hrib, Preddvor|Hrib]] || [[Občina Preddvor|Preddvor]]||4205||[[Preddvor]] |- | {{Slika d|Q2954033}} || [[Hribarjevo]] || [[Občina Bloke|Bloke]]||1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q2470984}} || [[Hribi, Lukovica|Hribi]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1222||[[Trojane]] |- | {{Slika d|Q554058}} || [[Hribi, Sežana|Hribi]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6222||[[Štanjel]] |- | {{Slika d|Q2060984}} || [[Hribljane]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1380||[[Cerknica]] |- | {{Slika d|Q2788051}} || [[Hrib - Loški Potok]] || [[Občina Loški Potok|Loški Potok]] || 1318||[[Loški Potok]] |- | {{Slika d|Q5088298}} || [[Hrovača]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1310||[[Ribnica]] |- | {{Slika d|Q556358}} || [[Hrpelje]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6240||[[Kozina]] |- | {{Slika d|Q3107524}} || [[Hrustovo]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q3438480}} || [[Hruševec]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q2773857}} || [[Hruševica]] || [[Občina Komen|Komen]]||6222||[[Štanjel]] |- | {{Slika d|Q2485429}} || [[Hruševje]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6225||[[Hruševje]] |- | {{Slika d|Q5923955}} || [[Hruševka]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q2472044}} || [[Hruševlje]] || [[Občina Brda|Brda]]||5212||[[Dobrovo v Brdih]] |- | {{Slika d|Q2737414}} || [[Hruševo]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] || 1356||[[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] |- | {{Slika d|Q2665995}} || [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6244||[[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]] |- | {{Slika d|Q2438219}} || [[Hrušica, Jesenice|Hrušica]] || [[Občina Jesenice|Jesenice]]||4276||[[Hrušica, Jesenice|Hrušica]] |- | {{Slika d|Q12791133}} || [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2787900}} || [[Hruškarje]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1380||[[Cerknica]] |- | {{Slika d|Q2691087}} || [[Hrušovje]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q2266564}} || [[Hrvaški Brod]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q2296057}} || [[Hrvatini]] || [[Mestna občina Koper|Koper]] || 6280||[[Ankaran]] |- | {{Slika d|Q1005143}} || [[Huda Jama]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q6959224}} || [[Huda Polica]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1293||[[Šmarje - Sap]] |- | {{Slika d|Q2264788}} || [[Hudajužna]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5242||[[Grahovo ob Bači]] |- | {{Slika d|Q2136614}} || [[Hude Ravne]] || [[Občina Litija|Litija]]||1273||[[Dole pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2288215}} || [[Hudeje]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q2121196}} || [[Hudenje]] || [[Občina Škocjan|Škocjan]]||8275||[[Škocjan]] |- | {{Slika d|Q2722724}} || [[Hudi Graben]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q2302363}} || [[Hudi Konec]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1316||[[Ortnek]] |- | {{Slika d|Q682344}} || [[Hudi Kot]] || [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]||2364||[[Ribnica na Pohorju]] |- | {{Slika d|Q2785402}} || [[Hudi Log]] || [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]||5296||[[Kostanjevica na Krasu]] |- | {{Slika d|Q1996035}} || [[Hudi Vrh]] || [[Občina Bloke|Bloke]] || 1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q3385972}} || [[Hudinja, Vitanje|Hudinja]] || [[Občina Vitanje|Vitanje]]||3205||[[Vitanje]] |- | {{Slika d|Q1952352}} || [[Hudo Brezje]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8293||[[Studenec, Sevnica|Studenec]] |- | {{Slika d|Q2722974}} || [[Hudo, Domžale|Hudo]] || [[Občina Domžale|Domžale]]||1235||[[Radomlje]] |- | {{Slika d|Q1817320}} || [[Hudo, Novo mesto|Hudo]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2682225}} || [[Hudo, Tržič|Hudo]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q1865897}} || [[Hujbar]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2259||[[Ivanjkovci]] |- | {{Slika d|Q2465795}} || [[Huje]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] || 6243||[[Obrov]] |- | {{Slika d|Q1815965}} || [[Hum pri Ormožu]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2270||[[Ormož]] |- | {{Slika d|Q2293891}} || [[Hum, Brda|Hum]] || [[Občina Brda|Brda]] || 5211||[[Kojsko]] |- | {{Slika d|Q2668322}} || [[Hušica]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q1873782}} || [[Hvaletinci]] || [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]]||2255||[[Vitomarci]] |} ==Viri== * {{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=H&selNacin=zacetek&selTip=naselja&cmd=++Poi%9A%E8i++ |title=seznam naselij, katerih ime se začne z 'h' |accessdate=14. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}} [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji|H]] 3cd4qpg9476g6damkdhlz18m2v0v9uc Seznam naselij v Sloveniji (L) 0 64730 6708344 6637781 2026-07-08T06:23:24Z Romanm 13 /* Seznam */ [[Hinje, Žužemberk]] 6708344 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[naselje|naselij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''', imena na '''[[L]]'''. {{Seznam naselij}} ==Seznam== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika || Ime naselja || [[Občina]]|| [[Poštna številka]] || Pošta |- | {{Slika d|Q5238876}} || [[Labinje]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]] || 5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q3272823}} || [[Labor]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6273||[[Marezige]] |- | {{Slika d|Q2446734}} || [[Lačaves]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2276||[[Kog]] |- | {{Slika d|Q2603670}} || [[Lačja vas]] || [[Občina Nazarje|Nazarje]]||3331||[[Nazarje]] |- | {{Slika d|Q2090980}} || [[Lačna Gora]] || [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]||2317||[[Oplotnica]] |- | {{Slika d|Q2748865}} || [[Ladja, Medvode|Ladja]] || [[Občina Medvode|Medvode]] || 1215||[[Medvode]] |- | {{Slika d|Q1012779}} || [[Ladra]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]] || 5222||[[Kobarid]] |- | {{Slika d|Q2802405}} || [[Lahomno]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q2381004}} || [[Lahomšek]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q1989711}} || [[Lahonci]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2259||[[Ivanjkovci]] |- | {{Slika d|Q258242}} || [[Lahov Graben]] || [[Občina Laško|Laško]]||3273||[[Jurklošter]] |- | {{Slika d|Q3437958}} || [[Lahovče]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]||4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q1839022}} || [[Lahovna]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3211||[[Škofja vas]] |- | {{Slika d|Q3437799}} || [[Lahovo]] || [[Občina Bloke|Bloke]]||1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q2294698}} || [[Lajše, Gorenja vas - Poljane|Lajše]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q2143669}} || [[Lajše, Železniki|Lajše]] || [[Občina Železniki|Železniki]] || 4227||[[Selca]] |- | {{Slika d|Q2111034}} || [[Lancova vas pri Ptuju]] || [[Občina Videm|Videm]]||2284||[[Videm pri Ptuju]] |- | {{Slika d|Q2111034}} || [[Lancova vas, Videm|Lancova vas]] || [[Občina Videm|Videm]]||2284||[[Videm pri Ptuju]] |- | {{Slika d|Q2847963}} || [[Lancovo]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]] || 4240||[[Radovljica]] |- | {{Slika d|Q1983278}} || [[Landek]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3203||[[Nova Cerkev]] |- | {{Slika d|Q1855925}} || [[Landol]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6230||[[Postojna]] |- | {{Slika d|Q2893652}} || [[Lanišče]] || [[Občina Škofljica|Škofljica]]||1291||[[Škofljica]] |- | {{Slika d|Q2133015}} || [[Laniše, Gorenja vas - Poljane|Laniše]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4225||[[Sovodenj]] |- | {{Slika d|Q6487123}} || [[Laniše, Kamnik|Laniše]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q2638122}} || [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporje]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2318||[[Laporje]] |- | {{Slika d|Q4334905}} || [[Laporje, Velike Lašče|Laporje]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1311||[[Turjak]] |- | {{Slika d|Q6492939}} || [[Laseno]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q2760148}} || [[Lasigovci]] || [[Občina Dornava|Dornava]]||2257||[[Polenšak]] |- | {{Slika d|Q580956}} || [[Lastnič]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3255||[[Buče, Kozje|Buče]] |- | {{Slika d|Q1881173}} || [[Lastomerci]] || [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]||9250||[[Gornja Radgona]] |- | {{Slika d|Q1966247}} || [[Lašče, Borovnica|Lašče]] || [[Občina Borovnica|Borovnica]]||1353||[[Borovnica]] |- | {{Slika d|Q2781719}} || [[Lašče, Žužemberk|Lašče]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8361||[[Dvor, Žužemberk|Dvor]] |- | {{Slika d|Q2568030}} || [[Laše]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3241||[[Podplat]] |- | {{Slika d|Q2145454}} || [[Laška vas pri Štorah]] || [[Občina Štore|Štore]]||3220||[[Štore]] |- | {{Slika d|Q582759}} || [[Laška vas, Laško|Laška vas]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q2691469}} || [[Laški Rovt]] || [[Občina Bohinj|Bohinj]]||4264||[[Bohinjska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q1292940}} || [[Laško]] || [[Občina Laško|Laško]] || 3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q2487091}} || [[Latkova vas]] || [[Občina Prebold|Prebold]]||3312||[[Prebold]] |- | {{Slika d|Q2640043}} || [[Lavrica]] || [[Občina Škofljica|Škofljica]]||1291||[[Škofljica]] |- | {{Slika d|Q3045567}} || [[Lavrovec]] || [[Občina Logatec|Logatec]]||1373||[[Rovte]] |- | {{Slika d|Q2385637}} || [[Lavtarski Vrh]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]]||4000||[[Kranj]] |- | {{Slika d|Q2575862}} || [[Laze nad Krko]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1301||[[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] |- | {{Slika d|Q6505956}} || [[Laze pri Borovnici]] || [[Občina Borovnica|Borovnica]]||1353||[[Borovnica]] |- | {{Slika d|Q2491544}} || [[Laze pri Boštanju]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8294||[[Boštanj]] |- | {{Slika d|Q765669}} || [[Laze pri Dolskem]] || [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]||1262||[[Dol pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q1814447}} || [[Laze pri Domžalah]] || [[Občina Domžale|Domžale]]||1233||[[Dob, Domžale|Dob]] |- | {{Slika d|Q1861192}} || [[Laze pri Dramljah]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3222||[[Dramlje]] |- | {{Slika d|Q2453237}} || [[Laze pri Gobniku]] || [[Občina Litija|Litija]]||1274||[[Gabrovka]] |- | {{Slika d|Q2397862}} || [[Laze pri Gorenjem Jezeru]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1384||[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] |- | {{Slika d|Q3123402}} || [[Laze pri Kostelu]] || [[Občina Kostel|Kostel]]||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q635970}} || [[Laze pri Oneku]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1330||[[Kočevje]] |- | {{Slika d|Q1996525}} || [[Laze pri Predgradu]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||8342||[[Stari trg ob Kolpi]] |- | {{Slika d|Q2076611}} || [[Laze pri Vačah]] || [[Občina Litija|Litija]]||1252||[[Vače]] |- | {{Slika d|Q6505963}} || [[Laze v Tuhinju]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q598990}} || [[Laze, Brežice|Laze]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8261||[[Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q4844875}} || [[Laze, Gorenja vas - Poljane|Laze]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q2137102}} || [[Laze, Logatec|Laze]] || [[Občina Logatec|Logatec]] ||1370||[[Logatec]] |- | {{Slika d|Q2376116}} || [[Laze, Novo mesto|Laze]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8323||[[Uršna sela]] |- | {{Slika d|Q2407564}} || [[Laze, Velenje|Laze]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q3100636}} || [[Laze, Velike Lašče|Laze]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1314||[[Rob, Velike Lašče|Rob]] |- | {{Slika d|Q2188165}} || [[Lazec, Cerkno|Lazec]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]]||5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q6505967}} || [[Lazec, Loški potok|Lazec]] || [[Občina Loški Potok|Loški Potok]]||1319||[[Draga, Loški Potok|Draga]] |- | {{Slika d|Q3439873}} || [[Lazina]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8362||[[Hinje, Žužemberk|Hinje]] |- | {{Slika d|Q2239646}} || [[Laziše]] || [[Občina Laško|Laško]]||3272||[[Rimske Toplice]] |- | {{Slika d|Q2114985}} || [[Lazna]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5252||[[Trnovo pri Gorici]] |- | {{Slika d|Q1812522}} || [[Laznica, Cerkno|Laznica]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]]||5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q1809546}} || [[Laznica, Maribor|Laznica]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]]||2341||[[Limbuš]] |- | {{Slika d|Q3327100}} || [[Laže]] || [[Občina Divača|Divača]]||6224||[[Senožeče]] |- | {{Slika d|Q1966914}} || [[Lažiše]] || [[Občina Dobje|Dobje]]||3224||[[Dobje pri Planini]] |- | {{Slika d|Q1984701}} || [[Ledeča vas]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q5312296}} || [[Ledina]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8290||[[Sevnica]] |- | {{Slika d|Q2148389}} || [[Ledine]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||5281||[[Spodnja Idrija]] |- | {{Slika d|Q945749}} || [[Ledinek]] || [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]||2233||[[Sv. Ana v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q2414226}} || [[Ledinica]] || [[Občina Žiri|Žiri]] || 4226||[[Žiri]] |- | {{Slika d|Q1947024}} || [[Ledinske Krnice]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||5281||[[Spodnja Idrija]] |- | {{Slika d|Q15222926}} || [[Ledinsko Razpotje]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||5280||[[Idrija]] |- | {{Slika d|Q635831}} || [[Legen]] || [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]||2380||[[Slovenj Gradec]] |- | {{Slika d|Q2100253}} || [[Lehen na Pohorju]] || [[Občina Podvelka|Podvelka]]||2363||[[Podvelka]] |- | {{Slika d|Q3438283}} || [[Lekmarje]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3264||[[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]] |- | {{Slika d|Q2237886}} || [[Lemberg pri Novi Cerkvi]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]] || 3203||[[Nova Cerkev]] |- | {{Slika d|Q995041}} || [[Lemberg pri Šmarju]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] || 3241||[[Podplat]] |- | {{Slika d|Q906031}} || [[Lemerje]] || [[Občina Puconci|Puconci]] || 9201||[[Puconci]] |- | {{Slika d|Q2516585}} || [[Lenart nad Lušo]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4227||[[Selca]] |- | {{Slika d|Q2214242}} || [[Lenart pri Gornjem Gradu]] || [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]||3342||[[Gornji Grad]] |- | {{Slika d|Q15889}} || [[Lenart v Slovenskih Goricah]] || [[Občina Lenart|Lenart]] || 2230||[[Lenart v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q15890}} || [[Lendava]] || [[Občina Lendava|Lendava]] || 9220||[[Lendava]] |- | {{Slika d|Q898390}} || [[Lendavske Gorice]] || [[Občina Lendava|Lendava]]||9220||[[Lendava]] |- | {{Slika d|Q1976241}} || [[Lepa Njiva]] || [[Občina Mozirje|Mozirje]]||3330||[[Mozirje]] |- | {{Slika d|Q3176965}} || [[Lepena]] || [[Občina Bovec|Bovec]]||5232||[[Soča, Bovec|Soča]] |- | {{Slika d|Q2680048}} || [[Lepence]] || [[Občina Bohinj|Bohinj]]||4264||[[Bohinjska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q3437431}} || [[Lepi Vrh]] || [[Občina Bloke|Bloke]]||1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q923869}} || [[Lesce]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4248||[[Lesce]] |- | {{Slika d|Q2746071}} || [[Lesično]] || [[Občina Kozje|Kozje]]||3261||[[Lesično]] |- | {{Slika d|Q1934632}} || [[Leskovca]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q2125054}} || [[Leskovec pri Krškem]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8273||[[Leskovec pri Krškem]] |- | {{Slika d|Q4027561}} || [[Leskovec v Podborštu]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8297||[[Šentjanž]] |- | {{Slika d|Q1875413}} || [[Leskovec, Celje|Leskovec]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3202||[[Ljubečna]] |- | {{Slika d|Q5048570}} || [[Leskovec, Ivančna Gorica|Leskovec]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1294||[[Višnja Gora]] |- | {{Slika d|Q2127903}} || [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8321||[[Velike Brusnice|Brusnice]] |- | {{Slika d|Q2506991}} || [[Leskovec, Slovenska Bistrica|Leskovec]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2331||[[Pragersko]] |- | {{Slika d|Q2097068}} || [[Leskovica pri Šmartnem]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2263319}} || [[Leskovica, Gorenja vas - Poljane|Leskovica]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] || 4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q5341516}} || [[Lesno Brdo, Vrhnika|Lesno Brdo]] || [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]||1360||[[Vrhnika]] |- | {{Slika d|Q2788450}} || [[Lesno Brdo, Horjul|Lesno Brdo]] || [[Občina Horjul|Horjul]] || 1354||[[Horjul]] |- | {{Slika d|Q2443795}} || [[Lešane]] || [[Občina Apače|Apače]]||9253||[[Apače]] |- | {{Slika d|Q2787797}} || [[Leščevje]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q1994624}} || [[Leše, Litija|Leše]] || [[Občina Litija|Litija]]||1282||[[Sava, Litija|Sava]] |- | {{Slika d|Q1779012}} || [[Leše, Prevalje|Leše]] || [[Občina Prevalje|Prevalje]]||2391||[[Prevalje]] |- | {{Slika d|Q2597435}} || [[Leše, Tržič|Leše]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q2082284}} || [[Lešje, Majšperk|Lešje]] || [[Občina Majšperk|Majšperk]]||2322||[[Majšperk]] |- | {{Slika d|Q2367614}} || [[Lešje, Vojnik|Lešje]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3211||[[Škofja vas]] |- | {{Slika d|Q1260379}} || [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q1258681}} || [[Lešnica, Ormož|Lešnica]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2270||[[Ormož]] |- | {{Slika d|Q2025615}} || [[Lešniški Vrh]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2270||[[Ormož]] |- | {{Slika d|Q2793213}} || [[Lešnjake]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1380||[[Cerknica]] |- | {{Slika d|Q2981423}} || [[Letenice]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]]||4204||[[Golnik]] |- | {{Slika d|Q935665}} || [[Letuš]] || [[Občina Braslovče|Braslovče]]||3327||[[Šmartno ob Paki]] |- | {{Slika d|Q588949}} || [[Levanjci]] || [[Občina Destrnik|Destrnik]]||2253||[[Destrnik]] |- | {{Slika d|Q2430471}} || [[Levec]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3301||[[Petrovče]] |- | {{Slika d|Q4670962}} || [[Levič]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2318||[[Laporje]] |- | {{Slika d|Q1893337}} || [[Levpa]] || [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]||5214||[[Kal nad Kanalom]] |- | {{Slika d|Q2450109}} || [[Levstiki]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1316||[[Ortnek]] |- | {{Slika d|Q2635328}} || [[Libanja]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2259||[[Ivanjkovci]] |- | {{Slika d|Q6508860}} || [[Libeliče]] || [[Občina Dravograd|Dravograd]]||2372||[[Libeliče]] |- | {{Slika d|Q1868883}} || [[Libeliška Gora]] || [[Občina Dravograd|Dravograd]]||2372||[[Libeliče]] |- | {{Slika d|Q1863259}} || [[Libelj]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8273||[[Leskovec pri Krškem]] |- | {{Slika d|Q252655}} || [[Liberga]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] || 1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2059162}} || [[Libna]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q3499530}} || [[Liboje]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3301||[[Petrovče]] |- | {{Slika d|Q2430341}} || [[Libušnje]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]]||5222||[[Kobarid]] |- | {{Slika d|Q1932356}} || [[Ličenca]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3215||[[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] |- | {{Slika d|Q2401476}} || [[Lig]] || [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]||5213||[[Kanal, Kanal|Kanal]] |- | {{Slika d|Q5215931}} || [[Limbarska Gora]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q2459309}} || [[Limbuš]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]]||2341||[[Limbuš]] |- | {{Slika d|Q2677144}} || [[Limovce]] || [[Občina Vransko|Vransko]]||1222||[[Trojane]] |- | {{Slika d|Q2668740}} || [[Lindek]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3213||[[Frankolovo]] |- | {{Slika d|Q2210352}} || [[Lipa pri Frankolovem]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3213||[[Frankolovo]] |- | {{Slika d|Q910131}} || [[Lipa, Beltinci|Lipa]] || [[Občina Beltinci|Beltinci]]||9231||[[Beltinci]] |- | {{Slika d|Q2169784}} || [[Lipa, Dobrepolje|Lipa]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]||1313||[[Struge]] |- | {{Slika d|Q2750293}} || [[Lipa, Lukovica|Lipa]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1223||[[Blagovica]] |- | {{Slika d|Q3112267}} || [[Lipa, Miren - Kostanjevica|Lipa]] || [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]||5296||[[Kostanjevica na Krasu]] |- | {{Slika d|Q3216457}} || [[Lipa, Zreče|Lipa]] || [[Občina Zreče|Zreče]]||3206||[[Stranice]] |- | {{Slika d|Q2045188}} || [[Lipce]] || [[Občina Jesenice|Jesenice]] || 4273||[[Blejska Dobrava]] |- | {{Slika d|Q728655}} || [[Lipe]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] || 1000||[[Ljubljana]] |- | {{Slika d|Q556339}} || [[Lipica, Sežana|Lipica]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6210||[[Sežana]] |- | {{Slika d|Q2923707}} || [[Lipica, Škofja Loka|Lipica]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2342636}} || [[Lipje]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q6556545}} || [[Liplje, Kamnik|Liplje]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q5290685}} || [[Liplje, Postojna|Liplje]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6232||[[Planina, Postojna|Planina]] |- | {{Slika d|Q1932019}} || [[Lipni Dol]] || [[Občina Laško|Laško]]||3273||[[Jurklošter]] |- | {{Slika d|Q2119826}} || [[Lipnica]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]] || 4245||[[Kropa]] |- | {{Slika d|Q3321390}} || [[Lipnik]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q2286651}} || [[Lipoglav]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3215||[[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] |- | {{Slika d|Q907800}} || [[Lipovci]] || [[Občina Beltinci|Beltinci]]||9231||[[Beltinci]] |- | {{Slika d|Q2378355}} || [[Lipovec pri Kostelu]] || [[Občina Kostel|Kostel]] || 1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q2689051}} || [[Lipovec pri Škofji vasi]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3202||[[Ljubečna]] |- | {{Slika d|Q2266165}} || [[Lipovec, Ribnica|Lipovec]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1331||[[Dolenja vas, Ribnica|Dolenja vas]] |- | {{Slika d|Q2611302}} || [[Lipovec, Semič|Lipovec]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q2169953}} || [[Lipovec, Šmarje pri Jelšah|Lipovec]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3231||[[Grobelno]] |- | {{Slika d|Q3439736}} || [[Lipovšica]] || [[Občina Sodražica|Sodražica]] || 1317||[[Sodražica]] |- | {{Slika d|Q2516399}} || [[Lipsenj]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1384||[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] |- | {{Slika d|Q2521311}} || [[Lisec, Tolmin|Lisec]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5216||[[Most na Soči]] |- | {{Slika d|Q2286412}} || [[Lisec, Trebnje|Lisec]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8211||[[Dobrnič]] |- | {{Slika d|Q2956027}} || [[Lisjaki]] || [[Občina Komen|Komen]]||5295||[[Branik]] |- | {{Slika d|Q2115226}} || [[Litija]] || [[Občina Litija|Litija]] || 1270||[[Litija]] |- | {{Slika d|Q2201620}} || [[Litmerk]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2270||[[Ormož]] |- | {{Slika d|Q2114515}} || [[Livek]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]]||5222||[[Kobarid]] |- | {{Slika d|Q2625418}} || [[Livold]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1330||[[Kočevje]] |- | {{Slika d|Q2091758}} || [[Livške Ravne]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]]||5222||[[Kobarid]] |- | {{Slika d|Q3438923}} || [[Ljubečna]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3202||[[Ljubečna]] |- | {{Slika d|Q6660891}} || [[Ljubež v Lazih]] || [[Občina Litija|Litija]]||1273||[[Dole pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q6660893}} || [[Ljubgojna]] || [[Občina Horjul|Horjul]] || 1354||[[Horjul]] |- | {{Slika d|Q3216919}} || [[Ljubično]] || [[Občina Poljčane|Poljčane]]||2319||[[Poljčane]] |- | {{Slika d|Q2286164}} || [[Ljubija, Mozirje|Ljubija]] || [[Občina Mozirje|Mozirje]]||3330||[[Mozirje]] |- | {{Slika d|Q2119911}} || [[Ljubinj]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5220||[[Tolmin]] |- | {{Slika d|Q437}} || [[Ljubljana]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] || 1000||[[Ljubljana]] |- | {{Slika d|Q2322349}} || [[Ljubnica]] || [[Občina Vitanje|Vitanje]]||3205||[[Vitanje]] |- | {{Slika d|Q2478647}} || [[Ljubno ob Savinji]] || [[Občina Ljubno|Ljubno]] || 3333||[[Ljubno ob Savinji]] |- | {{Slika d|Q2268150}} || [[Ljubno, Radovljica|Ljubno]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4244||[[Podnart]] |- | {{Slika d|Q2391990}} || [[Ljubstava]] || [[Občina Videm|Videm]]||2284||[[Videm pri Ptuju]] |- | {{Slika d|Q13377820}} || [[Ljutomer]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||9240||[[Ljutomer]] |- | {{Slika d|Q4668399}} || [[Lobček]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2404779}} || [[Lobnica, Ruše|Lobnica]] || [[Občina Ruše|Ruše]]||2342||[[Ruše]] |- | {{Slika d|Q3440910}} || [[Loče, Brežice|Loče]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8257||[[Dobova]] |- | {{Slika d|Q2196503}} || [[Loče, Celje|Loče]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3201||[[Šmartno v Rožni dolini]] |- | {{Slika d|Q6571385}} || [[Loče pri Poljčanah]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3215||[[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] |- | {{Slika d|Q2514659}} || [[Ločica ob Savinji]] || [[Občina Polzela|Polzela]]||3313||[[Polzela]] |- | {{Slika d|Q2187108}} || [[Ločica pri Vranskem]] || [[Občina Vransko|Vransko]]||3305||[[Vransko]] |- | {{Slika d|Q3116661}} || [[Ločič]] || [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]||2254||[[Trnovska vas]] |- | {{Slika d|Q3437383}} || [[Ločki Vrh, Benedikt|Ločki Vrh]] || [[Občina Benedikt|Benedikt]]||2234||[[Benedikt]] |- | {{Slika d|Q2000998}} || [[Ločki Vrh, Destrnik|Ločki Vrh]] || [[Občina Destrnik|Destrnik]]||2253||[[Destrnik]] |- | {{Slika d|Q2570169}} || [[Log Čezsoški]] || [[Občina Bovec|Bovec]] || 5224||[[Srpenica]] |- | {{Slika d|Q525403}} || [[Log nad Škofjo Loko]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2472054}} || [[Log pod Mangartom]] || [[Občina Bovec|Bovec]] || 5231||[[Log pod Mangartom]] |- | {{Slika d|Q4863532}} || [[Log pri Brezovici]] || [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]||1358||[[Log pri Brezovici]] |- | {{Slika d|Q2427572}} || [[Log pri Mlinšah]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1411||[[Izlake]] |- | {{Slika d|Q2572051}} || [[Log pri Polhovem Gradcu]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]||1355||[[Polhov Gradec]] |- | {{Slika d|Q2604335}} || [[Log pri Vrhovem]] || [[Občina Radeče|Radeče]]||1433||[[Radeče]] |- | {{Slika d|Q3439463}} || [[Log pri Žužemberku]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q2020789}} || [[Log v Bohinju]] || [[Občina Bohinj|Bohinj]]||4264||[[Bohinjska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2570780}} || [[Log, Kranjska Gora|Log]] || [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]||4280||[[Kranjska Gora]] |- | {{Slika d|Q2119485}} || [[Log, Lukovica|Log]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1222||[[Trojane]] |- | {{Slika d|Q2301270}} || [[Log, Rogatec|Log]] || [[Občina Rogatec|Rogatec]]||3252||[[Rogatec]] |- | {{Slika d|Q2690385}} || [[Log, Ruše|Log]] || [[Občina Ruše|Ruše]]||2345||[[Bistrica ob Dravi]] |- | {{Slika d|Q5767520}} || [[Log, Sevnica|Log]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]] || 8294||[[Boštanj]] |- | {{Slika d|Q2235389}} || [[Log, Mokronog - Trebelno|Log]] || [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] || 8230||[[Mokronog]] |- | {{Slika d|Q2983969}} || [[Logarji]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] || 1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q2326877}} || [[Logarovci]] || [[Občina Križevci|Križevci]]||9242||[[Križevci pri Ljutomeru]] |- | {{Slika d|Q2734517}} || [[Logarska Dolina]] || [[Občina Solčava|Solčava]]||3335||[[Solčava]] |- | {{Slika d|Q2344181}} || [[Logaršče]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5216||[[Most na Soči]] |- | {{Slika d|Q2752423}} || [[Logatec]] || [[Občina Logatec|Logatec]] || 1370||[[Logatec]] |- | {{Slika d|Q1924666}} || [[Logje]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]] || 5223||[[Breginj]] |- | {{Slika d|Q13644994}} || [[Lohača]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6230||[[Postojna]] |- | {{Slika d|Q2802341}} || [[Loje]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5216||[[Most na Soči]] |- | {{Slika d|Q3438589}} || [[Loka pri Dobrni]] || [[Občina Dobrna|Dobrna]]||3204||[[Dobrna]] |- | {{Slika d|Q1923530}} || [[Loka pri Framu]] || [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]||2313||[[Fram]] |- | {{Slika d|Q6668580}} || [[Loka pri Mengšu]] || [[Občina Mengeš|Mengeš]]||1234||[[Mengeš]] |- | {{Slika d|Q936254}} || [[Loka pri Zidanem Mostu]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]] || 1434||[[Loka pri Zidanem Mostu]] |- | {{Slika d|Q3438575}} || [[Loka pri Žusmu]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3223||[[Loka pri Žusmu]] |- | {{Slika d|Q949703}} || [[Loka, Koper|Loka]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6275||[[Črni Kal]] |- | {{Slika d|Q2463241}} || [[Loka, Starše|Loka]] || [[Občina Starše|Starše]]||2205||[[Starše]] |- | {{Slika d|Q1946016}} || [[Loka, Šentjernej|Loka]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q2693906}} || [[Loka, Tržič|Loka]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q3264033}} || [[Lokanja vas]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2310||[[Slovenska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2313472}} || [[Lokarje]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q2631958}} || [[Lokavci]] || [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]||9245||[[Spodnji Ivanjci]] |- | {{Slika d|Q2736866}} || [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] || 5270||[[Ajdovščina]] |- | {{Slika d|Q747750}} || [[Lokavec, Laško|Lokavec]] || [[Občina Laško|Laško]]||3272||[[Rimske Toplice]] |- | {{Slika d|Q4793902}} || [[Lokavec, Sveta Ana|Lokavec]] || [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]||2233||[[Sv. Ana v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q2441162}} || [[Loke pri Mozirju]] || [[Občina Mozirje|Mozirje]]||3330||[[Mozirje]] |- | {{Slika d|Q2707458}} || [[Loke pri Planini]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q2644233}} || [[Loke pri Zagorju]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1412||[[Kisovec]] |- | {{Slika d|Q6668637}} || [[Loke v Tuhinju]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] || 1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q632024}} || [[Loke, Krško|Loke]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8273||[[Leskovec pri Krškem]] |- | {{Slika d|Q2126284}} || [[Loke, Nova Gorica|Loke]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5000||[[Nova Gorica]] |- | {{Slika d|Q2055594}} || [[Loke, Straža|Loke]] || [[Občina Straža|Straža]]||8351||[[Straža, Straža|Straža]] |- | {{Slika d|Q2410316}} || [[Loke, Tabor|Loke]] || [[Občina Tabor|Tabor]]||3304||[[Tabor, Tabor|Tabor]] |- | {{Slika d|Q556666}} || [[Lokev, Sežana|Lokev]] || [[Občina Sežana|Sežana]] || 6219||[[Lokev]] |- | {{Slika d|Q2285778}} || [[Lokovec]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5253||[[Čepovan]] |- | {{Slika d|Q949570}} || [[Lokovica, Prevalje|Lokovica]] || [[Občina Prevalje|Prevalje]]||2391||[[Prevalje]] |- | {{Slika d|Q6668761}} || [[Lokovica, Šoštanj|Lokovica]] || [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]||3325||[[Šoštanj]] |- | {{Slika d|Q3236158}} || [[Lokovina]] || [[Občina Dobrna|Dobrna]]||3204||[[Dobrna]] |- | {{Slika d|Q2514644}} || [[Lokrovec]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3000||[[Celje]] |- | {{Slika d|Q1265508}} || [[Lokve pri Dobrniču]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8211||[[Dobrnič]] |- | {{Slika d|Q1252470}} || [[Lokve, Črnomelj|Lokve]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8340||[[Črnomelj]] |- | {{Slika d|Q1265551}} || [[Lokve, Krško|Lokve]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8280||[[Brestanica]] |- | {{Slika d|Q1278321}} || [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5252||[[Trnovo pri Gorici]] |- | {{Slika d|Q1990300}} || [[Lokvica]] || [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]||5291||[[Miren]] |- | {{Slika d|Q2690396}} || [[Lom nad Volčo]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4223||[[Poljane nad Škofjo Loko]] |- | {{Slika d|Q929083}} || [[Lom pod Storžičem]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q1872637}} || [[Lom, Mežica|Lom]] || [[Občina Mežica|Mežica]]||2392||[[Mežica]] |- | {{Slika d|Q3438536}} || [[Lomanoše]] || [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]||9250||[[Gornja Radgona]] |- | {{Slika d|Q6669444}} || [[Lome, Idrija|Lome]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||5274||[[Črni Vrh nad Idrijo]] |- | {{Slika d|Q2129215}} || [[Lomno]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q2158071}} || [[Lončarjev Dol]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8290||[[Sevnica]] |- | {{Slika d|Q666146}} || [[Lončarovci]] || [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]||9206||[[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] |- | {{Slika d|Q3438528}} || [[Lopaca]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3262||[[Prevorje]] |- | {{Slika d|Q1618435}} || [[Lopar, Koper|Lopar]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6273||[[Marezige]] |- | {{Slika d|Q4340062}} || [[Lopata, Celje|Lopata]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3000||[[Celje]] |- | {{Slika d|Q4523714}} || [[Lopata, Žužemberk|Lopata]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8362||[[Hinje, Žužemberk|Hinje]] |- | {{Slika d|Q3438127}} || [[Lopatnik pri Velenju]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q3424551}} || [[Lopatnik]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q1999832}} || [[Loperšice]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2270||[[Ormož]] |- | {{Slika d|Q2467351}} || [[Lormanje]] || [[Občina Lenart|Lenart]]||2230||[[Lenart v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q2168476}} || [[Loška Gora pri Zrečah]] || [[Občina Zreče|Zreče]]||3214||[[Zreče]] |- | {{Slika d|Q2097767}} || [[Loška Gora, Radeče|Loška Gora]] || [[Občina Radeče|Radeče]]||1433||[[Radeče]] |- | {{Slika d|Q1918562}} || [[Loška vas]] || [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]||8350||[[Dolenjske Toplice]] |- | {{Slika d|Q2245310}} || [[Lovnik]] || [[Občina Poljčane|Poljčane]]||2319||[[Poljčane]] |- | {{Slika d|Q3437851}} || [[Lovranovo]] || [[Občina Bloke|Bloke]]||1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q2554543}} || [[Lovrenc na Dravskem Polju]] || [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] || 2324||[[Lovrenc na Dravskem polju]] |- | {{Slika d|Q4982372}} || [[Lovrenc na Pohorju]] || [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] || 2344||[[Lovrenc na Pohorju]] |- | {{Slika d|Q2479676}} || [[Lovsko Brdo]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4223||[[Poljane nad Škofjo Loko]] |- | {{Slika d|Q2197963}} || [[Lozice]] || [[Občina Vipava|Vipava]] || 5272||[[Podnanos]] |- | {{Slika d|Q3445866}} || [[Lož]] || [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]||1386||[[Stari trg pri Ložu]] |- | {{Slika d|Q2461643}} || [[Ložane]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]] || 2231||[[Pernica]] |- | {{Slika d|Q1871969}} || [[Lože, Laško|Lože]] || [[Občina Laško|Laško]]||3272||[[Rimske Toplice]] |- | {{Slika d|Q3006606}} || [[Lože, Vipava|Lože]] || [[Občina Vipava|Vipava]]||5271||[[Vipava]] |- | {{Slika d|Q3439588}} || [[Ložec]] || [[Občina Osilnica|Osilnica]]||1337||[[Osilnica]] |- | {{Slika d|Q2391481}} || [[Ložina]] || [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]||2286||[[Podlehnik]] |- | {{Slika d|Q2899029}} || [[Ložnica pri Žalcu]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3310||[[Žalec]] |- | {{Slika d|Q2804750}} || [[Ložnica, Makole|Ložnica]] || [[Občina Makole|Makole]]||2321||[[Makole]] |- | {{Slika d|Q1951169}} || [[Ložnica, Velenje|Ložnica]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]] || 3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q565175}} || [[Lucija, Piran|Lucija]] || [[Občina Piran|Piran]] || 6320||[[Portorož]] |- | {{Slika d|Q906086}} || [[Lucova]] || [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]||9203||[[Petrovci]] |- | {{Slika d|Q919665}} || [[Lučarjev Kal]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q2190413}} || [[Luče, Grosuplje|Luče]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] || 1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q3897892}} || [[Luče]] || [[Občina Luče|Luče]] || 3334||[[Luče]] |- | {{Slika d|Q2519343}} || [[Lučine]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q2187962}} || [[Ludranski Vrh]] || [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]||2393||[[Črna na Koroškem]] |- | {{Slika d|Q907997}} || [[Lukačevci]] || [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]||9226||[[Moravske Toplice]] |- | {{Slika d|Q2596133}} || [[Lukanja]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2317||[[Oplotnica]] |- | {{Slika d|Q2603946}} || [[Lukavci]] || [[Občina Križevci|Križevci]]||9242||[[Križevci pri Ljutomeru]] |- | {{Slika d|Q2288313}} || [[Lukini]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6272||[[Gračišče]] |- | {{Slika d|Q2544445}} || [[Lukovec, Komen|Lukovec]] || [[Občina Komen|Komen]]||6222||[[Štanjel]] |- | {{Slika d|Q2271407}} || [[Lukovec, Litija|Lukovec]] || [[Občina Litija|Litija]]||1274||[[Gabrovka]] |- | {{Slika d|Q764735}} || [[Lukovec, Sevnica|Lukovec]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8294||[[Boštanj]] |- | {{Slika d|Q3439603}} || [[Lukovek]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q2636451}} || [[Lukovica pri Brezovici]] || [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]||1351||[[Brezovica pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q2189853}} || [[Lukovica pri Domžalah]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q2011045}} || [[Lunovec]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2274||[[Velika Nedelja]] |- | {{Slika d|Q2927051}} || [[Lupinica]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2526659}} || [[Lušečka vas]] || [[Občina Poljčane|Poljčane]]||2319||[[Poljčane]] |- | {{Slika d|Q2283938}} || [[Lutrje]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3232||[[Ponikva]] |- | {{Slika d|Q1902605}} || [[Lutrško Selo]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q3438611}} || [[Lutverci]] || [[Občina Apače|Apače]]||9253||[[Apače]] |- | {{Slika d|Q2440903}} || [[Luža]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8211||[[Dobrnič]] |- | {{Slika d|Q2396125}} || [[Lužarji]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] || 1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q15243167}} || [[Luže]] || [[Občina Šenčur|Šenčur]]||4212||[[Visoko, Šenčur|Visoko]] |} ==Viri== * {{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=L&selNacin=zacetek&selTip=naselja&cmd=++Poi%9A%E8i++ |title=seznam naselij, katerih ime se začne z 'l' |accessdate=14. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}} [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji|L]] ii6tlzt0fqstrgw7yc6912f1ty2igg3 Seznam naselij v Sloveniji (Pa) 0 64733 6708345 6496120 2026-07-08T06:24:22Z Romanm 13 /* Seznam */ [[Hinje, Žužemberk]] 6708345 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Naselje v Sloveniji|naselij v Sloveniji]]''', imena na '''Pa–Pod'''. {{Seznam naselij}} == Seznam == {| class="wikitable sortable" |- ! Slika || Ime naselja || [[Občine v Sloveniji|Občina]]|| [[Poštna številka]] || Pošta |- | {{Slika d|Q6959168}} || [[Pacinje]] || [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]||2252||[[Dornava]] |- | {{Slika d|Q1939443}} || [[Padeški Vrh]] || [[Občina Zreče|Zreče]]||3214||[[Zreče]] |- | {{Slika d|Q1254263}} || [[Padež, Laško|Padež]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q1254142}} || [[Padež, Vrhnika|Padež]] || [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]||1353||[[Borovnica]] |- | {{Slika d|Q1254231}} || [[Padež, Zagorje ob Savi|Padež]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1414||[[Podkum]] |- | {{Slika d|Q565195}} || [[Padna]] || [[Občina Piran|Piran]] || 6333||[[Sečovlje]] |- | {{Slika d|Q2666110}} || [[Padovo pri Fari]] || [[Občina Kostel|Kostel]]||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q2244095}} || [[Padovo pri Osilnici]] || [[Občina Osilnica|Osilnica]]||1337||[[Osilnica]] |- | {{Slika d|Q965021}} || [[Paha]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2244524}} || [[Paka, Mislinja|Paka]] || [[Občina Mislinja|Mislinja]]||2382||[[Mislinja]] |- | {{Slika d|Q2252179}} || [[Paka pri Predgradu]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||8342||[[Stari trg ob Kolpi]] |- | {{Slika d|Q1911899}} || [[Paka pri Velenju]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q1888373}} || [[Paka, Dobrepolje|Paka]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]||1313||[[Struge]] |- | {{Slika d|Q2327859}} || [[Paka, Vitanje|Paka]] || [[Občina Vitanje|Vitanje]]||3205||[[Vitanje]] |- | {{Slika d|Q2146486}} || [[Pako]] || [[Občina Borovnica|Borovnica]] || 1353||[[Borovnica]] |- | {{Slika d|Q1008110}} || [[Palčje]] || [[Občina Pivka|Pivka]] || 6257||[[Pivka]] |- | {{Slika d|Q3437337}} || [[Paloviče]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q2627587}} || [[Pameče]] || [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] || 2380||[[Slovenj Gradec]] |- | {{Slika d|Q2228160}} || [[Pance]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] || 1293||[[Šmarje - Sap]] |- | {{Slika d|Q2792976}} || [[Paneče]] || [[Občina Laško|Laško]]||3272||[[Rimske Toplice]] |- | {{Slika d|Q3032366}} || [[Pangrč Grm]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8321||[[Velike Brusnice|Brusnice]] |- | {{Slika d|Q2079729}} || [[Pangršica]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]] || 4204||[[Golnik]] |- | {{Slika d|Q904659}} || [[Panovci]] || [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]||9206||[[Križevci, Gornji Petrovci|Križevci]] |- | {{Slika d|Q1971362}} || [[Papeži, Osilnica|Papeži]] || [[Občina Osilnica|Osilnica]]||1337||[[Osilnica]] |- | {{Slika d|Q2594134}} || [[Papirnica, Škofja Loka|Papirnica]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] || 4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2482186}} || [[Paradišče]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] || 1293||[[Šmarje - Sap]] |- | {{Slika d|Q7134416}} || [[Paradiž, Cirkulane|Paradiž]] || [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]||2282||[[Cirkulane]] |- | {{Slika d|Q565210}} || [[Parecag]] || [[Občina Piran|Piran]]||6333||[[Sečovlje]] |- | {{Slika d|Q2592920}} || [[Paričjak]] || [[Občina Radenci|Radenci]]||9252||[[Radenci]] |- | {{Slika d|Q2384450}} || [[Paridol]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3263||[[Gorica pri Slivnici]] |- | {{Slika d|Q2335169}} || [[Parižlje]] || [[Občina Braslovče|Braslovče]]||3314||[[Braslovče]] |- | {{Slika d|Q2074954}} || [[Parje]] || [[Občina Pivka|Pivka]]||6257||[[Pivka]] |- | {{Slika d|Q781864}} || [[Parož]] || [[Občina Dobrna|Dobrna]]||3204||[[Dobrna]] |- | {{Slika d|Q2591265}} || [[Paška vas]] || [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]||3327||[[Šmartno ob Paki]] |- | {{Slika d|Q2477680}} || [[Paški Kozjak]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q652857}} || [[Paunoviči]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8341||[[Adlešiči]] |- | {{Slika d|Q15265728}} || [[Pavičiči]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8344||[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] |- | {{Slika d|Q2647696}} || [[Pavla vas]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]] || 8295||[[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] |- | {{Slika d|Q2410839}} || [[Pavlica]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6244||[[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]] |- | {{Slika d|Q1987373}} || [[Pavlova vas]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8255||[[Pišece]] |- | {{Slika d|Q2130162}} || [[Pavlovci]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2270||[[Ormož]] |- | {{Slika d|Q2196783}} || [[Pavlovski Vrh]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2259||[[Ivanjkovci]] |- | {{Slika d|Q2631095}} || [[Pece]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2554912}} || [[Pecelj]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3255||[[Buče, Kozje|Buče]] |- | {{Slika d|Q4988628}} || [[Peč, Grosuplje|Peč]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q520861}} || [[Pečarovci]] || [[Občina Puconci|Puconci]]||9202||[[Mačkovci]] |- | {{Slika d|Q2838623}} || [[Peče]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q1811915}} || [[Pečica]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3241||[[Podplat]] |- | {{Slika d|Q15176651}} || [[Pečice, Brežice|Pečice]] || [[Občina Brežice|Brežice]] || 3257||[[Podsreda]] |- | {{Slika d|Q1975966}} || [[Pečice, Litija|Pečice]] || [[Občina Litija|Litija]]||1274||[[Gabrovka]] |- | {{Slika d|Q1907337}} || [[Pečine]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5283||[[Slap ob Idrijci]] |- | {{Slika d|Q2679363}} || [[Pečje]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8290||[[Sevnica]] |- | {{Slika d|Q2437733}} || [[Pečke]] || [[Občina Makole|Makole]]||2321||[[Makole]] |- | {{Slika d|Q2200183}} || [[Pečki]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] || 1314||[[Rob, Velike Lašče|Rob]] |- | {{Slika d|Q1275659}} || [[Pečnik]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||5281||[[Spodnja Idrija]] |- | {{Slika d|Q2000238}} || [[Pečovje]] || [[Občina Štore|Štore]]||3220||[[Štore]] |- | {{Slika d|Q2306897}} || [[Pečovnik]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3000||[[Celje]] |- | {{Slika d|Q7160084}} || [[Pedrovo]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5295||[[Branik]] |- | {{Slika d|Q2197041}} || [[Pekel, Maribor|Pekel]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]] || 2000||[[Maribor]] |- | {{Slika d|Q6959809}} || [[Pekel, Trebnje|Pekel]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q2775780}} || [[Pekre]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]] || 2341||[[Limbuš]] |- | {{Slika d|Q2956157}} || [[Penoje]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3215||[[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] |- | {{Slika d|Q2294109}} || [[Pepelno]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3201||[[Šmartno v Rožni dolini]] |- | {{Slika d|Q2454355}} || [[Peračica]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4243||[[Brezje, Radovljica|Brezje]] |- | {{Slika d|Q2241404}} || [[Peraji]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6272||[[Gračišče]] |- | {{Slika d|Q3255413}} || [[Perati]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]]||5222||[[Kobarid]] |- | {{Slika d|Q3440989}} || [[Perišče]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8261||[[Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q2732016}} || [[Pernica]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]] || 2231||[[Pernica]] |- | {{Slika d|Q4441141}} || [[Pernice]] || [[Občina Muta|Muta]]||2366||[[Muta]] |- | {{Slika d|Q2359365}} || [[Perniki]] || [[Občina Bled|Bled]]||4247||[[Zgornje Gorje]] |- | {{Slika d|Q1815446}} || [[Pernovo]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3310||[[Žalec]] |- | {{Slika d|Q2004467}} || [[Perovec]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3210||[[Slovenske Konjice]] |- | {{Slika d|Q2067055}} || [[Perovo]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1316||[[Ortnek]] |- | {{Slika d|Q842728}} || [[Pertoča]] || [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]||9262||[[Rogašovci]] |- | {{Slika d|Q2674026}} || [[Perudina]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8344||[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] |- | {{Slika d|Q2739671}} || [[Pesje]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q906183}} || [[Peskovci]] || [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]||9204||[[Šalovci]] |- | {{Slika d|Q2006351}} || [[Pesnica pri Mariboru]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]] || 2211||[[Pesnica pri Mariboru]] |- | {{Slika d|Q956199}} || [[Pesnica, Kungota|Pesnica]] || [[Občina Kungota|Kungota]]||2201||[[Zgornja Kungota]] |- | {{Slika d|Q4690038}} || [[Pesniški Dvor]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2211||[[Pesnica pri Mariboru]] |- | {{Slika d|Q3192491}} || [[Pestike]] || [[Občina Zavrč|Zavrč]]||2283||[[Zavrč]] |- | {{Slika d|Q1815989}} || [[Peščeni Vrh]] || [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]||2236||[[Cerkvenjak]] |- | {{Slika d|Q2181501}} || [[Peščenik]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1294||[[Višnja Gora]] |- | {{Slika d|Q1932462}} || [[Petane]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q740031}} || [[Petanjci]] || [[Občina Tišina|Tišina]]||9251||[[Tišina]] |- | {{Slika d|Q6962015}} || [[Petelinje, Dol pri Ljubljani|Petelinje]] || [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]||1262||[[Dol pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q2416364}} || [[Petelinje, Pivka|Petelinje]] || [[Občina Pivka|Pivka]]||6257||[[Pivka]] |- | {{Slika d|Q2434168}} || [[Petelinjek pri Ločah]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3215||[[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] |- | {{Slika d|Q2400950}} || [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q898478}} || [[Petišovci]] || [[Občina Lendava|Lendava]]||9220||[[Lendava]] |- | {{Slika d|Q4563659}} || [[Petkovec]] || [[Občina Logatec|Logatec]]||1373||[[Rovte]] |- | {{Slika d|Q3439362}} || [[Petrina]] || [[Občina Kostel|Kostel]] || 1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q2172602}} || [[Petrinci]] || [[Občina Sodražica|Sodražica]]||1317||[[Sodražica]] |- | {{Slika d|Q556361}} || [[Petrinje]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] || 6240||[[Kozina]] |- | {{Slika d|Q2530592}} || [[Petrova vas]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8340||[[Črnomelj]] |- | {{Slika d|Q1896230}} || [[Petrovče]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3301||[[Petrovče]] |- | {{Slika d|Q2206670}} || [[Petrovo Brdo]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5243||[[Podbrdo]] |- | {{Slika d|Q1966915}} || [[Petrušnja vas]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2611937}} || [[Pevno]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] || 4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2018753}} || [[Pijana Gora]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8274||[[Raka]] |- | {{Slika d|Q2387337}} || [[Pijava Gorica]] || [[Občina Škofljica|Škofljica]] || 1291||[[Škofljica]] |- | {{Slika d|Q2088063}} || [[Pijavice]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]] || 8295||[[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] |- | {{Slika d|Q2960398}} || [[Pijovci]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] || 3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q3437869}} || [[Pikovnik]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1380||[[Cerknica]] |- | {{Slika d|Q2559149}} || [[Pilštanj]] || [[Občina Kozje|Kozje]]||3261||[[Lesično]] |- | {{Slika d|Q278949}} || [[Pince]] || [[Občina Lendava|Lendava]]||9220||[[Lendava]] |- | {{Slika d|Q908108}} || [[Pince - Marof]] || [[Občina Lendava|Lendava]]||9220||[[Lendava]] |- | {{Slika d|Q1382}} || [[Piran]] || [[Občina Piran|Piran]] || 6330||[[Piran]] |- | {{Slika d|Q2140616}} || [[Pirče]] || [[Občina Kostel|Kostel]] ||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q1922983}} || [[Pirešica]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q2567081}} || [[Pirmane]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1380||[[Cerknica]] |- | {{Slika d|Q2562245}} || [[Piršenbreg]] || [[Občina Brežice|Brežice]] || 8254||[[Globoko, Brežice|Globoko]] |- | {{Slika d|Q7198155}} || [[Pirševo]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q28170309}} || [[Pisari]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6272||[[Gračišče]] |- | {{Slika d|Q2138280}} || [[Pišece]] || [[Občina Brežice|Brežice]] || 8255||[[Pišece]] |- | {{Slika d|Q3501699}} || [[Pivka]] || [[Občina Pivka|Pivka]]||6257||[[Pivka]] |- | {{Slika d|Q1865094}} || [[Pivola]] || [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] || 2311||[[Hoče]] |- | {{Slika d|Q6959791}} || [[Placar]] || [[Občina Destrnik|Destrnik]]||2253||[[Destrnik]] |- | {{Slika d|Q2552126}} || [[Placerovci]] || [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]||2272||[[Gorišnica]] |- | {{Slika d|Q2102164}} || [[Plač]] || [[Občina Kungota|Kungota]]||2201||[[Zgornja Kungota]] |- | {{Slika d|Q2736082}} || [[Plače]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] || 5270||[[Ajdovščina]] |- | {{Slika d|Q4844896}} || [[Planica, Kranj|Planica]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]]||4000||[[Kranj]] |- | {{Slika d|Q2632211}} || [[Planica, Rače - Fram|Planica]] || [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]||2313||[[Fram]] |- | {{Slika d|Q2972672}} || [[Planina na Pohorju]] || [[Občina Zreče|Zreče]]||3214||[[Zreče]] |- | {{Slika d|Q2492844}} || [[Planina nad Horjulom]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]||4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q2414397}} || [[Planina pod Golico]] || [[Občina Jesenice|Jesenice]] || 4270||[[Jesenice]] |- | {{Slika d|Q1977054}} || [[Planina pod Šumikom]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2315||[[Šmartno na Pohorju]] |- | {{Slika d|Q2481087}} || [[Planina pri Cerknem]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]] || 5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q2309056}} || [[Planina pri Raki]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8274||[[Raka]] |- | {{Slika d|Q2483807}} || [[Planina pri Sevnici]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]] || 3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q1808171}} || [[Planina v Podbočju]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8312||[[Podbočje]] |- | {{Slika d|Q2321348}} || [[Planina, Ajdovščina|Planina]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]||5270||[[Ajdovščina]] |- | {{Slika d|Q643291}} || [[Planina, Ivančna Gorica|Planina]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q3015241}} || [[Planina, Kostel|Planina]] || [[Občina Kostel|Kostel]] ||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q6959870}} || [[Planina, Ljubno|Planina]] || [[Občina Ljubno|Ljubno]]||3333||[[Ljubno ob Savinji]] |- | {{Slika d|Q2121383}} || [[Planina, Postojna|Planina]] || [[Občina Postojna|Postojna]] || 6232||[[Planina, Postojna|Planina]] |- | {{Slika d|Q2563613}} || [[Planina, Semič|Planina]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q1998556}} || [[Planinca, Brezovica|Planinca]] || [[Občina Brezovica|Brezovica]]||1351||[[Brezovica pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q2737109}} || [[Planinca, Šentjur|Planinca]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3233||[[Kalobje]] |- | {{Slika d|Q4383865}} || [[Planinska vas, Šentjur|Planinska vas]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q2835846}} || [[Planinska vas, Trbovlje|Planinska vas]] || [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]||1420||[[Trbovlje]] |- | {{Slika d|Q2623439}} || [[Planinski Vrh]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q2439794}} || [[Planjsko]] || [[Občina Majšperk|Majšperk]]||2322||[[Majšperk]] |- | {{Slika d|Q2444808}} || [[Plat, Mežica|Plat]] || [[Občina Mežica|Mežica]]||2392||[[Mežica]] |- | {{Slika d|Q5560835}} || [[Plat, Rogaška Slatina|Plat]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3250||[[Rogaška Slatina]] |- | {{Slika d|Q669246}} || [[Platinovec]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3231||[[Grobelno]] |- | {{Slika d|Q2105115}} || [[Plave]] || [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]||5210||[[Deskle]] |- | {{Slika d|Q1636095}} || [[Plavje]] || [[Mestna občina Koper|Koper]] || 6281||[[Škofije]] |- | {{Slika d|Q2318495}} || [[Plavški Rovt]] || [[Občina Jesenice|Jesenice]]||4270||[[Jesenice]] |- | {{Slika d|Q3073658}} || [[Plazovje]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q2154490}} || [[Plemberk]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8322||[[Stopiče]] |- | {{Slika d|Q1462737}} || [[Ples, Bistrica ob Sotli|Ples]] || [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]||3256||[[Bistrica ob Sotli]] |- | {{Slika d|Q4590352}} || [[Ples, Moravče|Ples]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q1872690}} || [[Plesko]] || [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]||1430||[[Hrastnik]] |- | {{Slika d|Q2795671}} || [[Pleš]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8362||[[Hinje, Žužemberk|Hinje]] |- | {{Slika d|Q2513554}} || [[Pleše]] || [[Občina Škofljica|Škofljica]]||1291||[[Škofljica]] |- | {{Slika d|Q2209066}} || [[Plešivec, Velenje|Plešivec]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q2276570}} || [[Plešivica pri Žalni]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2093047}} || [[Plešivica, Brezovica|Plešivica]] || [[Občina Brezovica|Brezovica]]||1357||[[Notranje Gorice]] |- | {{Slika d|Q2192865}} || [[Plešivica, Ljutomer|Plešivica]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||2259||[[Ivanjkovci]] |- | {{Slika d|Q2145801}} || [[Plešivica, Sežana|Plešivica]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6210||[[Sežana]] |- | {{Slika d|Q2249857}} || [[Plešivica, Žužemberk|Plešivica]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q5240037}} || [[Plešivo]] || [[Občina Brda|Brda]]||5212||[[Dobrovo v Brdih]] |- | {{Slika d|Q2566810}} || [[Pleterje, Kidričevo|Pleterje]] || [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]||2324||[[Lovrenc na Dravskem polju]] |- | {{Slika d|Q2198711}} || [[Pleterje, Krško|Pleterje]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8272||[[Zdole]] |- | {{Slika d|Q2049359}} || [[Pletovarje]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3222||[[Dramlje]] |- | {{Slika d|Q2794482}} || [[Plintovec]] || [[Občina Kungota|Kungota]]||2201||[[Zgornja Kungota]] |- | {{Slika d|Q567320}} || [[Pliskovica]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6221||[[Dutovlje]] |- | {{Slika d|Q1947092}} || [[Plitvica]] || [[Občina Apače|Apače]]||9253||[[Apače]] |- | {{Slika d|Q2754093}} || [[Plitvički Vrh]] || [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]||9250||[[Gornja Radgona]] |- | {{Slika d|Q2183234}} || [[Plodršnica]] || [[Občina Šentilj|Šentilj]]||2213||[[Zgornja Velka]] |- | {{Slika d|Q2396408}} || [[Plosovo]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q2468296}} || [[Pluska]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q2021321}} || [[Plužna]] || [[Občina Bovec|Bovec]]||5230||[[Bovec]] |- | {{Slika d|Q1878115}} || [[Plužnje]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]]||5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q1618489}} || [[Pobegi]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6276||[[Pobegi]] |- | {{Slika d|Q2692149}} || [[Pobrež]] || [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]||3210||[[Slovenske Konjice]] |- | {{Slika d|Q2158437}} || [[Pobrežje, Črnomelj|Pobrežje]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8341||[[Adlešiči]] |- | {{Slika d|Q2163490}} || [[Pobrežje, Videm|Pobrežje]] || [[Občina Videm|Videm]]||2284||[[Videm pri Ptuju]] |- | {{Slika d|Q2472923}} || [[Počakovo]] || [[Občina Radeče|Radeče]]||1433||[[Radeče]] |- | {{Slika d|Q2204685}} || [[Poče]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]]||5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q1854096}} || [[Počehova]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]]||2000||[[Maribor]] |- | {{Slika d|Q2388393}} || [[Počenik]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2222||[[Jakobski Dol]] |- | {{Slika d|Q2170865}} || [[Podbela]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]]||5223||[[Breginj]] |- | {{Slika d|Q3436913}} || [[Podbeže]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2914668}} || [[Podblica]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]]||4201||[[Zgornja Besnica]] |- | {{Slika d|Q2318912}} || [[Podboč]] || [[Občina Poljčane|Poljčane]]||2319||[[Poljčane]] |- | {{Slika d|Q2681329}} || [[Podbočje]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8312||[[Podbočje]] |- | {{Slika d|Q7206656}} || [[Podboršt pri Komendi]] || [[Občina Komenda|Komenda]]||1218||[[Komenda]] |- | {{Slika d|Q2378917}} || [[Podboršt, Ivančna Gorica|Podboršt]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2678557}} || [[Podboršt, Sevnica|Podboršt]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8297||[[Šentjanž]] |- | {{Slika d|Q1090849}} || [[Podbrdo]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]] || 5243||[[Podbrdo]] |- | {{Slika d|Q2693113}} || [[Podbreg, Kamnik|Podbreg]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q2187976}} || [[Podbreg, Vipava|Podbreg]] || [[Občina Vipava|Vipava]]||5272||[[Podnanos]] |- | {{Slika d|Q2685439}} || [[Podbrezje]] || [[Občina Naklo|Naklo]]||4202||[[Naklo]] |- | {{Slika d|Q553822}} || [[Podbreže]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6210||[[Sežana]] |- | {{Slika d|Q2445021}} || [[Podbukovje pri Vačah]] || [[Občina Litija|Litija]]||1252||[[Vače]] |- | {{Slika d|Q1888871}} || [[Podbukovje, Ivančna Gorica|Podbukovje]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1301||[[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] |- | {{Slika d|Q3500942}} || [[Podcerkev]] || [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] || 1386||[[Stari trg pri Ložu]] |- | {{Slika d|Q2265297}} || [[Podčetrtek]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3254||[[Podčetrtek]] |- | {{Slika d|Q2444304}} || [[Poden]] || [[Občina Kostel|Kostel]]||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q637442}} || [[Podgaj]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3232||[[Ponikva]] |- | {{Slika d|Q2214990}} || [[Podgora pri Dolskem]] || [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] || 1262||[[Dol pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q3499522}} || [[Podgora pri Ložu]] || [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]||1386||[[Stari trg pri Ložu]] |- | {{Slika d|Q2703814}} || [[Podgora pri Zlatem Polju]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q2191909}} || [[Podgora, Dobrepolje|Podgora]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] || 1312||[[Videm - Dobrepolje]] |- | {{Slika d|Q2232968}} || [[Podgora, Gorenja vas - Poljane|Podgora]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q4848423}} || [[Podgora, Straža|Podgora]] || [[Občina Straža|Straža]]||8351||[[Straža, Straža|Straža]] |- | {{Slika d|Q2637593}} || [[Podgora, Ravne na Koroškem|Podgora]] || [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]||2394||[[Kotlje]] |- | {{Slika d|Q2577347}} || [[Podgora, Šmartno ob Paki|Podgora]] || [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]||3327||[[Šmartno ob Paki]] |- | {{Slika d|Q4679441}} || [[Podgorci]] || [[Občina Ormož|Ormož]] || 2273||[[Podgorci]] |- | {{Slika d|Q2444420}} || [[Podgorica pri Pečah]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q1875286}} || [[Podgorica pri Podtaboru]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q3055279}} || [[Podgorica pri Šmarju]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] || 1293||[[Šmarje - Sap]] |- | {{Slika d|Q4020045}} || [[Podgorica, Dobrepolje|Podgorica]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]||1312||[[Videm - Dobrepolje]] |- | {{Slika d|Q2577994}} || [[Podgorica, Sevnica|Podgorica]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8290||[[Sevnica]] |- | {{Slika d|Q2536117}} || [[Podgorje ob Sevnični]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8292||[[Zabukovje]] |- | {{Slika d|Q2288839}} || [[Podgorje pod Čerinom]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3213||[[Frankolovo]] |- | {{Slika d|Q2292448}} || [[Podgorje pri Letušu]] || [[Občina Braslovče|Braslovče]]||3327||[[Šmartno ob Paki]] |- | {{Slika d|Q2436214}} || [[Podgorje pri Pišecah]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8255||[[Pišece]] |- | {{Slika d|Q2250916}} || [[Podgorje, Apače|Podgorje]] || [[Občina Apače|Apače]]||9253||[[Apače]] |- | {{Slika d|Q2619397}} || [[Podgorje, Kamnik|Podgorje]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] || 1240||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q2681798}} || [[Podgorje, Koper|Podgorje]] || [[Mestna občina Koper|Koper]] || 6216||[[Podgorje, Koper|Podgorje]] |- | {{Slika d|Q2400464}} || [[Podgorje, Slovenj Gradec|Podgorje]] || [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]||2381||[[Podgorje pri Slovenj Gradcu]] |- | {{Slika d|Q2282886}} || [[Podgorje, Velenje|Podgorje]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q15267147}} || [[Podgozd, Ig|Podgozd]] || [[Občina Ig|Ig]]||1292||[[Ig]] |- | {{Slika d|Q4729273}} || [[Podgozd, Nova Gorica|Podgozd]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5252||[[Trnovo pri Gorici]] |- | {{Slika d|Q2790297}} || [[Podgozd, Žužemberk|Podgozd]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8361||[[Dvor, Žužemberk|Dvor]] |- | {{Slika d|Q3440931}} || [[Podgračeno]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8261||[[Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q2309761}} || [[Podgrad na Pohorju]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2317||[[Oplotnica]] |- | {{Slika d|Q1605118}} || [[Podgrad pri Vremah]] || [[Občina Divača|Divača]]||6217||[[Vremski Britof]] |- | {{Slika d|Q2696020}} || [[Podgrad, Gornja Radgona|Podgrad]] || [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]||9250||[[Gornja Radgona]] |- | {{Slika d|Q1541370}} || [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6244||[[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]] |- | {{Slika d|Q2441939}} || [[Podgrad, Ljubljana|Podgrad]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] || 1000||[[Ljubljana]] |- | {{Slika d|Q1839296}} || [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] || 8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2593007}} || [[Podgrad, Šentjur|Podgrad]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q7206744}} || [[Podgradje, Ljutomer]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||9240||[[Ljutomer]] |- | {{Slika d|Q2727775}} || [[Podgraje]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2013206}} || [[Podgrič]] || [[Občina Vipava|Vipava]]||5272||[[Podnanos]] |- | {{Slika d|Q3319585}} || [[Podhojni Hrib]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1314||[[Rob, Velike Lašče|Rob]] |- | {{Slika d|Q2504641}} || [[Podhom]] || [[Občina Bled|Bled]]||4247||[[Zgornje Gorje]] |- | {{Slika d|Q2566462}} || [[Podhosta]] || [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]||8350||[[Dolenjske Toplice]] |- | {{Slika d|Q12798974}} || [[Podhruška]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] || 1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q2610742}} || [[Podigrac]] || [[Občina Kungota|Kungota]]||2201||[[Zgornja Kungota]] |- | {{Slika d|Q2451918}} || [[Podjelje]] || [[Občina Bohinj|Bohinj]] || 4267||[[Srednja vas v Bohinju]] |- | {{Slika d|Q2778924}} || [[Podjelovo Brdo]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4225||[[Sovodenj]] |- | {{Slika d|Q7206820}} || [[Podjelše]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q1909685}} || [[Podklanc]] || [[Občina Dravograd|Dravograd]]||2370||[[Dravograd]] |- | {{Slika d|Q3102050}} || [[Podklanec, Črnomelj|Podklanec]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8344||[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] |- | {{Slika d|Q2450763}} || [[Podklanec, Sodražica|Podklanec]] || [[Občina Sodražica|Sodražica]]||1317||[[Sodražica]] |- | {{Slika d|Q2359536}} || [[Podklanec, Žiri|Podklanec]] || [[Občina Žiri|Žiri]]||4226||[[Žiri]] |- | {{Slika d|Q2024000}} || [[Podkočna]] || [[Občina Jesenice|Jesenice]]||4273||[[Blejska Dobrava]] |- | {{Slika d|Q3191075}} || [[Podkogelj]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q2372087}} || [[Podkoren]] || [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] || 4280||[[Kranjska Gora]] |- | {{Slika d|Q2039613}} || [[Podkraj pri Mežici]] || [[Občina Mežica|Mežica]]||2392||[[Mežica]] |- | {{Slika d|Q2008346}} || [[Podkraj pri Velenju]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q1939910}} || [[Podkraj pri Zagorju]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1410||[[Zagorje ob Savi]] |- | {{Slika d|Q1826489}} || [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] || 5273||[[Col, Ajdovščina|Col]] |- | {{Slika d|Q2227995}} || [[Podkraj, Hrastnik|Podkraj]] || [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]||1430||[[Hrastnik]] |- | {{Slika d|Q2797835}} || [[Podkraj, Ravne na Koroškem|Podkraj]] || [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]||2390||[[Ravne na Koroškem]] |- | {{Slika d|Q3222177}} || [[Podkraj, Velike Lašče|Podkraj]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q5138367}} || [[Podkraj, Žalec|Podkraj]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3310||[[Žalec]] |- | {{Slika d|Q6429709}} || [[Podkum]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1414||[[Podkum]] |- | {{Slika d|Q2372863}} || [[Podlanišče]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]]||5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q1828426}} || [[Podlehnik]] || [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]||2286||[[Podlehnik]] |- | {{Slika d|Q3439842}} || [[Podlesje]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1330||[[Kočevje]] |- | {{Slika d|Q2202068}} || [[Podlešje]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3233||[[Kalobje]] |- | {{Slika d|Q1868822}} || [[Podlipa, Krško|Podlipa]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8274||[[Raka]] |- | {{Slika d|Q3440181}} || [[Podlipa, Vrhnika|Podlipa]] || [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] || 1360||[[Vrhnika]] |- | {{Slika d|Q2012046}} || [[Podlipa, Žužemberk|Podlipa]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8361||[[Dvor, Žužemberk|Dvor]] |- | {{Slika d|Q2374700}} || [[Podlipoglav]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]||1261||[[Ljubljana - Dobrunje]] |- | {{Slika d|Q4758754}} || [[Podlipovica]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1411||[[Izlake]] |- | {{Slika d|Q2107887}} || [[Podlisec]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8211||[[Dobrnič]] |- | {{Slika d|Q2783267}} || [[Podljubelj]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q3438248}} || [[Podlog pod Bohorjem]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q2372841}} || [[Podlog v Savinjski Dolini]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3311||[[Šempeter v Savinjski dolini]] |- | {{Slika d|Q2517701}} || [[Podlog, Črnomelj|Podlog]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8343||[[Dragatuš]] |- | {{Slika d|Q2362465}} || [[Podlog, Velike Lašče|Podlog]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q7206952}} || [[Podlom]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1242||[[Stahovica]] |- | {{Slika d|Q3437884}} || [[Podlonk]] || [[Občina Železniki|Železniki]]||4228||[[Železniki]] |- | {{Slika d|Q3499460}} || [[Podlož]] || [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]||1386||[[Stari trg pri Ložu]] |- | {{Slika d|Q2175896}} || [[Podlože]] || [[Občina Majšperk|Majšperk]]||2323||[[Ptujska Gora]] |- | {{Slika d|Q1934850}} || [[Podmelec]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]] || 5216||[[Most na Soči]] |- | {{Slika d|Q2905483}} || [[Podmilj, Lukovica|Podmilj]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1223||[[Blagovica]] |- | {{Slika d|Q2756712}} || [[Podmolnik]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]||1261||[[Ljubljana - Dobrunje]] |- | {{Slika d|Q2401463}} || [[Podnanos]] || [[Občina Vipava|Vipava]] || 5272||[[Podnanos]] |- | {{Slika d|Q2271628}} || [[Podnart]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4244||[[Podnart]] |- | {{Slika d|Q2532664}} || [[Podob]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3215||[[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] |- | {{Slika d|Q2327224}} || [[Podobeno]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4223||[[Poljane nad Škofjo Loko]] |- | {{Slika d|Q2460441}} || [[Podolnica]] || [[Občina Horjul|Horjul]] || 1354||[[Horjul]] |- | {{Slika d|Q2574783}} || [[Podolševa]] || [[Občina Solčava|Solčava]] || 3335||[[Solčava]] |- | {{Slika d|Q2387620}} || [[Podova]] || [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]||2327||[[Rače]] |- | {{Slika d|Q6508825}} || [[Podpeca]] || [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]||2393||[[Črna na Koroškem]] |- | {{Slika d|Q3438104}} || [[Podpeč nad Marofom]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q2540725}} || [[Podpeč ob Dravinji]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3215||[[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] |- | {{Slika d|Q2283001}} || [[Podpeč pod Skalo]] || [[Občina Litija|Litija]]||1274||[[Gabrovka]] |- | {{Slika d|Q2367076}} || [[Podpeč pri Šentvidu]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]] || 3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q4982250}} || [[Podpeč, Brezovica|Podpeč]] || [[Občina Brezovica|Brezovica]] || 1352||[[Preserje, Brezovica|Preserje]] |- | {{Slika d|Q2586573}} || [[Podpeč, Dobrepolje|Podpeč]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] || 1312||[[Videm - Dobrepolje]] |- | {{Slika d|Q765064}} || [[Podpeč, Koper|Podpeč]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6275||[[Črni Kal]] |- | {{Slika d|Q2096413}} || [[Podplanina]] || [[Občina Loški Potok|Loški Potok]]||1319||[[Draga, Loški Potok|Draga]] |- | {{Slika d|Q6961844}} || [[Podplat, Rogaška Slatina|Podplat]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3241||[[Podplat]] |- | {{Slika d|Q6958246}} || [[Podpleče]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]]||5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q2090675}} || [[Podplešivica]] || [[Občina Brezovica|Brezovica]] || 1357||[[Notranje Gorice]] |- | {{Slika d|Q2739891}} || [[Podporezen]] || [[Občina Železniki|Železniki]]||5243||[[Podbrdo]] |- | {{Slika d|Q2205161}} || [[Podpreska]] || [[Občina Loški Potok|Loški Potok]]||1319||[[Draga, Loški Potok|Draga]] |- | {{Slika d|Q2588704}} || [[Podpulfrca]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2449022}} || [[Podraga]] || [[Občina Vipava|Vipava]]||5272||[[Podnanos]] |- | {{Slika d|Q3077979}} || [[Podreber, Dobrova-Polhov Gradec|Podreber]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]||1355||[[Polhov Gradec]] |- | {{Slika d|Q2262397}} || [[Podreber, Semič|Podreber]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q2339792}} || [[Podreča]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]]||4211||[[Mavčiče]] |- | {{Slika d|Q2539920}} || [[Podrečje]] || [[Občina Domžale|Domžale]]||1230||[[Domžale]] |- | {{Slika d|Q1858497}} || [[Podroje]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2189650}} || [[Podsabotin]] || [[Občina Brda|Brda]]||5211||[[Kojsko]] |- | {{Slika d|Q2655829}} || [[Podskrajnik]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1380||[[Cerknica]] |- | {{Slika d|Q1952632}} || [[Podslivnica]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1382||[[Begunje pri Cerknici]] |- | {{Slika d|Q2278030}} || [[Podsmrečje]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1223||[[Blagovica]] |- | {{Slika d|Q2900190}} || [[Podsmreka pri Velikih Laščah]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] || 1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q2311023}} || [[Podsmreka pri Višnji Gori]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1294||[[Višnja Gora]] |- | {{Slika d|Q2180098}} || [[Podsmreka, Dobrova-Polhov Gradec|Podsmreka]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]||1356||[[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] |- | {{Slika d|Q598910}} || [[Podsreda]] || [[Občina Kozje|Kozje]]||3257||[[Podsreda]] |- | {{Slika d|Q7207138}} || [[Podstene, Kočevje|Podstene]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1330||[[Kočevje]] |- | {{Slika d|Q2088065}} || [[Podstene pri Kostelu]] || [[Občina Kostel|Kostel]] || 1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q1858314}} || [[Podstenice]] || [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]||8350||[[Dolenjske Toplice]] |- | {{Slika d|Q1889102}} || [[Podstenje]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2250317}} || [[Podstenjšek]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2785504}} || [[Podstran]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q1852842}} || [[Podstrm]] || [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]||8311||[[Kostanjevica na Krki]] |- | {{Slika d|Q2619409}} || [[Podstrmec]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q7207151}} || [[Podstudenec]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1242||[[Stahovica]] |- | {{Slika d|Q739217}} || [[Podšentjur]] || [[Občina Litija|Litija]] || 1270||[[Litija]] |- | {{Slika d|Q2676989}} || [[Podtabor, Dobrepolje|Podtabor]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] || 1313||[[Struge]] |- | {{Slika d|Q2019436}} || [[Podtabor, Ilirska Bistrica|Podtabor]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6253||[[Knežak]] |- | {{Slika d|Q614751}} || [[Podturn pri Dolenjskih Toplicah]] || [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] || 8350||[[Dolenjske Toplice]] |- | {{Slika d|Q2861495}} || [[Podturn, Rogaška Slatina|Podturn]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3241||[[Podplat]] |- | {{Slika d|Q5160715}} || [[Podturn, Mokronog - Trebelno|Podturn]] || [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]||8231||[[Trebelno]] |- | {{Slika d|Q1905303}} || [[Podulaka]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q1990416}} || [[Podulce]] || [[Mestna občina Krško|Krško]] || 8274||[[Raka]] |- | {{Slika d|Q6612742}} || [[Podvelka]] || [[Občina Podvelka|Podvelka]] || 2363||[[Podvelka]] |- | {{Slika d|Q5871010}} || [[Podveža]] || [[Občina Luče|Luče]]||3334||[[Luče]] |- | {{Slika d|Q2538851}} || [[Podvin pri Polzeli]] || [[Občina Polzela|Polzela]]||3313||[[Polzela]] |- | {{Slika d|Q2422117}} || [[Podvin, Žalec|Podvin]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3310||[[Žalec]] |- | {{Slika d|Q2012548}} || [[Podvinci]] || [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]||2250||[[Ptuj]] |- | {{Slika d|Q745115}} || [[Podvine]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q2608345}} || [[Podvinje]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8258||[[Kapele]] |- | {{Slika d|Q2383490}} || [[Podvolovljek]] || [[Občina Luče|Luče]]||3334||[[Luče]] |- | {{Slika d|Q577214}} || [[Podvrh, Braslovče|Podvrh]] || [[Občina Braslovče|Braslovče]]||3314||[[Braslovče]] |- | {{Slika d|Q676363}} || [[Podvrh, Gorenja vas - Poljane|Podvrh]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4223||[[Poljane nad Škofjo Loko]] |- | {{Slika d|Q2037373}} || [[Podvrh, Osilnica|Podvrh]] || [[Občina Osilnica|Osilnica]]||1337||[[Osilnica]] |- | {{Slika d|Q2461205}} || [[Podvrh, Sevnica|Podvrh]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8290||[[Sevnica]] |- | {{Slika d|Q3439623}} || [[Podzemelj]] || [[Občina Metlika|Metlika]] || 8332||[[Gradac]] |- | {{Slika d|Q2056526}} || [[Podžaga]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |} == Viri == * {{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=P&selNacin=zacetek&selTip=naselja&cmd=++Poi%9A%E8i++ |title=seznam naselij, katerih ime se začne z 'p' |accessdate=14. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}} {{Seznam naselij}} [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji|P]] o4b2gky7un3s3bq7w3g2ap1v2yivaz1 Seznam naselij v Sloveniji (R) 0 64734 6708347 6683800 2026-07-08T06:24:57Z Romanm 13 /* Seznam */ [[Hinje, Žužemberk]] 6708347 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[naselje|naselij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''', imena na '''[[R]]'''. {{Seznam naselij}} ==Seznam== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika || Ime naselja || [[Občine v Sloveniji|Občina]] || [[Poštna številka]] || Pošta |- |{{Slika d|Q7299867}} |[[Rača]] |[[Občina Domžale|Domžale]] |1230 |[[Občina Domžale|Domžale]] |- |{{Slika d|Q2311705}} |[[Rače]] |[[Občina Rače – Fram|Rače – Fram]] |2327 |[[Rače]] |- |{{Slika d|Q2272869}} |[[Račeva]] |[[Občina Žiri|Žiri]] |4226 |[[Žiri]] |- |{{Slika d|Q3359913}} |[[Račica, Šmartno pri Litiji|Račica]] |[[Občina Litija|Litija]] |1270 |[[Litija]] |- |{{Slika d|Q2184694}} |[[Račica, Sevnica|Račica]] |[[Občina Sevnica|Sevnica]] |8290 |[[Sevnica]] |- |{{Slika d|Q3437930}} |[[Račice]] |[[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] |6250 |[[Ilirska Bistrica]] |- |{{Slika d|Q3161827}} |[[Račja vas]] |[[Občina Brežice|Brežice]] |8250 |[[Brežice]] |- |{{Slika d|Q1949028}} |[[Račje selo]] |[[Občina Trebnje|Trebnje]] |8210 |[[Trebnje]] |- |{{Slika d|Q2626194}} |[[Rački Vrh]] |[[Občina Radenci|Radenci]] |9252 |[[Radenci]] |- |{{Slika d|Q1839317}} |[[Račni Vrh]] |[[Občina Domžale|Domžale]] |1230 |[[Občina Domžale|Domžale]] |- |{{Slika d|Q2282234}} |[[Radana vas]] |[[Občina Zreče|Zreče]] |3214 |[[Zreče]] |- |{{Slika d|Q3442178}} |[[Radanja vas]] |[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] |1295 |[[Ivančna Gorica]] |- |{{Slika d|Q15908}} |[[Radeče]] |[[Občina Radeče|Radeče]] |1433 |[[Radeče]] |- |{{Slika d|Q2789931}} |[[Radegunda]] |[[Občina Mozirje|Mozirje]] |3330 |[[Mozirje]] |- |{{Slika d|Q2650812}} |[[Radehova]] |[[Občina Lenart|Lenart]] |2230 |[[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] |- |{{Slika d|Q2174926}} |[[Radelca]] |[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] |2360 |[[Radlje ob Dravi]] |- |{{Slika d|Q3434276}} |[[Radenci]] |[[Občina Radenci|Radenci]] |9252 |[[Radenci]] |- |{{Slika d|Q1984890}} |[[Radenski Vrh]] |[[Občina Radenci|Radenci]] |9252 |[[Radenci]] |- |{{Slika d|Q1807616}} |[[Radež]] |[[Občina Sevnica|Sevnica]] |8290 |[[Sevnica]] |- |{{Slika d|Q1959435}} |[[Radgonica]] |[[Občina Litija|Litija]] |1270 |[[Litija]] |- |{{Slika d|Q2671246}} |[[Radizel]] |[[Občina Hoče - Slivnica|Hoče – Slivnica]] |2311 | |- |{{Slika d|Q2112736}} |[[Radlek]] |[[Občina Bloke|Bloke]] |1385 |[[Velike Bloke]] |- |{{Slika d|Q6565933}} |[[Radlje ob Dravi]] |[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] |2360 |[[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] |- |{{Slika d|Q663935}} |[[Radmirje]] |[[Občina Ljubno]] |3333 |[[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] |- |{{Slika d|Q898471}} |[[Radmožanci]] |[[Občina Lendava|Lendava]] |9220 |[[Lendava]] |- |{{Slika d|Q4638024}} |[[Radna]] |[[Občina Sevnica|Sevnica]] |8290 |[[Sevnica]] |- |{{Slika d|Q2288740}} |[[Radna vas]] |[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog]] [[Občina Mokronog - Trebelno|–]] [[Občina Mokronog - Trebelno|Trebelno]] |8230 |[[Mokronog]] |- |{{Slika d|Q2592689}} |[[Radoblje]] |[[Občina Laško|Laško]] |3270 |[[Laško]] |- | {{Slika d|Q554087}} || [[Raša]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6222||[[Štanjel]] |- | {{Slika d|Q2684906}} || [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ||1211||[[Ljubljana - Šmartno]] |- | {{Slika d|Q2698451}} || [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] || 1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q2839558}} || [[Ratanska vas]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3250||[[Rogaška Slatina]] |- | {{Slika d|Q925742}} || [[Rateče]] || [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ||4283||[[Rateče - Planica]] |- | {{Slika d|Q527993}} || [[Ratečevo Brdo]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6255||[[Prem]] |- | {{Slika d|Q2144384}} || [[Ratež]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8321||[[Velike Brusnice|Brusnice]] |- | {{Slika d|Q2245983}} || [[Ratje]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] || 8362||[[Hinje, Žužemberk|Hinje]] |- | {{Slika d|Q338256}} || [[Ratkovci]] || [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]||9207||[[Prosenjakovci]] |- | {{Slika d|Q6429737}} || [[Ravenska vas]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] ||1410||[[Zagorje ob Savi]] |- | {{Slika d|Q1891280}} || [[Ravnace]] || [[Občina Metlika|Metlika]] ||8331||[[Dolnji Suhor pri Metliki|Suhor]] |- | {{Slika d|Q2753151}} || [[Ravne na Blokah]] || [[Občina Bloke|Bloke]]||1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q15911}} || [[Ravne na Koroškem]] || [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] ||2390||[[Ravne na Koroškem]] |- | {{Slika d|Q2335358}} || [[Ravne nad Šentrupertom]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8232||[[Šentrupert]] |- | {{Slika d|Q2092461}} || [[Ravne pri Cerknem]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]]||5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q2422512}} || [[Ravne pri Mlinšah]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] ||1411||[[Izlake]] |- | {{Slika d|Q7296804}} || [[Ravne pri Šmartnem]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q949421}} || [[Ravne pri Zdolah]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8272||[[Zdole]] |- | {{Slika d|Q2455532}} || [[Ravne pri Žireh]] || [[Občina Žiri|Žiri]] || 4226||[[Žiri]] |- | {{Slika d|Q2612002}} || [[Ravne v Bohinju]] || [[Občina Bohinj|Bohinj]]||4264||[[Bohinjska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2362934}} || [[Ravne, Ajdovščina|Ravne]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]||5262||[[Črniče]] |- | {{Slika d|Q2417850}} || [[Ravne, Cerklje na Gorenjskem|Ravne]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] || 4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q2578771}} || [[Ravne, Cerknica|Ravne]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]] || 1380||[[Cerknica]] |- | {{Slika d|Q2787961}} || [[Ravne, Litija|Ravne]] || [[Občina Litija|Litija]]||1272||[[Polšnik]] |- | {{Slika d|Q2528962}} || [[Ravne, Šoštanj|Ravne]] || [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]||3325||[[Šoštanj]] |- | {{Slika d|Q2630030}} || [[Ravne, Mirna|Ravne]] || [[Občina Mirna|Mirna]]||8233||[[Mirna]] |- | {{Slika d|Q1917699}} || [[Ravne, Železniki|Ravne]] || [[Občina Železniki|Železniki]] || 4228||[[Železniki]] |- | {{Slika d|Q2380460}} || [[Ravni Dol, Ivančna Gorica|Ravni Dol]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1301||[[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] |- | {{Slika d|Q2702995}} || [[Ravni Dol, Sodražica|Ravni Dol]] || [[Občina Sodražica|Sodražica]] || 1317||[[Sodražica]] |- | {{Slika d|Q2581102}} || [[Ravni]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q2157372}} || [[Ravnica, Nova Gorica|Ravnica]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5251||[[Grgar]] |- | {{Slika d|Q2789676}} || [[Ravnica, Radovljica|Ravnica]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]] || 4246||[[Kamna Gorica]] |- | {{Slika d|Q2749594}} || [[Ravnik pri Hotedršici]] || [[Občina Logatec|Logatec]] || 1372||[[Hotedršica]] |- | {{Slika d|Q977810}} || [[Ravnik, Bloke|Ravnik]] || [[Občina Bloke|Bloke]] || 1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q2317746}} || [[Ravnik, Šentrupert|Ravnik]] || [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] ||8232||[[Šentrupert]] |- | {{Slika d|Q553851}} || [[Ravnje]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6222||[[Štanjel]] |- | {{Slika d|Q2412631}} || [[Ravno Brdo]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] || 1000||[[Ljubljana]] |- | {{Slika d|Q2705753}} || [[Ravno, Dobje|Ravno]] || [[Občina Dobje|Dobje]]||3224||[[Dobje pri Planini]] |- | {{Slika d|Q2040167}} || [[Ravno, Krško|Ravno]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8274||[[Raka]] |- | {{Slika d|Q2264127}} || [[Razbor pri Čemšeniku]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1413||[[Čemšenik]] |- | {{Slika d|Q2680933}} || [[Razbor, Sevnica|Razbor]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]] ||1434||[[Loka pri Zidanem Mostu]] |- | {{Slika d|Q2733985}} || [[Razbor, Šentjur|Razbor]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3222||[[Dramlje]] |- | {{Slika d|Q4670826}} || [[Razborca]] || [[Občina Mislinja|Mislinja]]||2382||[[Mislinja]] |- | {{Slika d|Q2390272}} || [[Razbore, Trebnje|Razbore]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]] ||8212||[[Velika Loka]] |- | {{Slika d|Q3206822}} || [[Razbore, Šmartno pri Litiji|Razbore]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2048334}} || [[Razdelj]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3203||[[Nova Cerkev]] |- | {{Slika d|Q1401156}} || [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] || [[Občina Postojna|Postojna]] || 6225||[[Hruševje]] |- | {{Slika d|Q2173283}} || [[Razdrto, Šentjernej|Razdrto]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q7299537}} || [[Razgor pri Žabljeku]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2318||[[Laporje]] |- | {{Slika d|Q2258926}} || [[Razgor, Vojnik|Razgor]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3212||[[Vojnik]] |- | {{Slika d|Q1952014}} || [[Razgorce]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3212||[[Vojnik]] |- | {{Slika d|Q553828}} || [[Razguri]] || [[Občina Sežana|Sežana]] ||6210||[[Sežana]] |- | {{Slika d|Q908023}} || [[Razkrižje]] || [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]||9246||[[Razkrižje]] |- | {{Slika d|Q1817771}} || [[Razori]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] ||1356||[[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]] |- | {{Slika d|Q23198198}} || [[Razpotje, Idrija|Razpotje]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||5280||[[Idrija]] |- | {{Slika d|Q1918291}} || [[Razpotje, Zagorje ob Savi|Razpotje]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1411||[[Izlake]] |- | {{Slika d|Q2093628}} || [[Raztez]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8280||[[Brestanica]] |- | {{Slika d|Q2195203}} || [[Razvanje]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]] ||2000||[[Maribor]] |- | {{Slika d|Q2665225}} || [[Rdeči Breg, Lovrenc na Pohorju|Rdeči Breg]] || [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]||2344||[[Lovrenc na Pohorju]] |- | {{Slika d|Q2200910}} || [[Rdeči Breg, Podvelka|Rdeči Breg]] || [[Občina Podvelka|Podvelka]]||2363||[[Podvelka]] |- | {{Slika d|Q2218217}} || [[Rdeči Kal, Ivančna Gorica|Rdeči Kal]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2794038}} || [[Rdeči Kal, Trebnje|Rdeči Kal]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8211||[[Dobrnič]] |- | {{Slika d|Q2492204}} || [[Reber pri Škofljici]] || [[Občina Škofljica|Škofljica]] || 1291||[[Škofljica]] |- | {{Slika d|Q2783353}} || [[Reber, Žužemberk|Reber]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q1999991}} || [[Recenjak]] || [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]||2344||[[Lovrenc na Pohorju]] |- | {{Slika d|Q2220250}} || [[Rečica ob Paki]] || [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]||3327||[[Šmartno ob Paki]] |- | {{Slika d|Q969326}} || [[Rečica ob Savinji]] || [[Občina Mozirje|Mozirje]] ||3332||[[Rečica ob Savinji]] |- | {{Slika d|Q2066276}} || [[Rečica, Ilirska Bistrica|Rečica]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q23055516}} || [[Rejcov Grič]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||5280||[[Idrija]] |- | {{Slika d|Q2087490}} || [[Reka, Cerkno|Reka]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]]||5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q2961478}} || [[Reka, Laško|Reka]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q6565417}} || [[Remšnik]] || [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]||2363||[[Podvelka]] |- | {{Slika d|Q2362950}} || [[Renče]] || [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] || 5292||[[Renče]] |- | {{Slika d|Q2768317}} || [[Renke]] || [[Občina Litija|Litija]]||1282||[[Sava, Litija|Sava]] |- | {{Slika d|Q386815}} || [[Renkovci]] || [[Občina Turnišče|Turnišče]]||9224||[[Turnišče]] |- | {{Slika d|Q2561809}} || [[Rep, Slovenska Bistrica|Rep]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2316||[[Zgornja Ložnica]] |- | {{Slika d|Q770407}} || [[Reparje]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]] || 1380||[[Cerknica]] |- | {{Slika d|Q6962573}} || [[Repče, Ljubljana|Repče]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ||1293||[[Šmarje - Sap]] |- | {{Slika d|Q7314777}} || [[Repče, Trebnje|Repče]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q2160538}} || [[Repišče]] || [[Občina Videm|Videm]]||2285||[[Zgornji Leskovec]] |- | {{Slika d|Q2916045}} || [[Replje]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q1947578}} || [[Repnje]] || [[Občina Vodice|Vodice]] ||1217||[[Vodice]] |- | {{Slika d|Q1889840}} || [[Repno, Šentjur|Repno]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]] || 3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q3439163}} || [[Repuš]] || [[Občina Dobje|Dobje]]||3224||[[Dobje pri Planini]] |- | {{Slika d|Q1865042}} || [[Resnik]] || [[Občina Zreče|Zreče]] || 3214||[[Zreče]] |- | {{Slika d|Q2477906}} || [[Reštanj]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8281||[[Senovo]] |- | {{Slika d|Q3438001}} || [[Reteče]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] || 4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q1807158}} || [[Retje]] || [[Občina Loški Potok|Loški Potok]] ||1318||[[Loški Potok]] |- | {{Slika d|Q15710232}} || [[Retje nad Trbovljami]] || [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] ||1420||[[Trbovlje]] |- | {{Slika d|Q259440}} || [[Retnje]] || [[Občina Tržič|Tržič]] || 4294||[[Križe]] |- | {{Slika d|Q2993379}} || [[Reva]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8211||[[Dobrnič]] |- | {{Slika d|Q1982230}} || [[Ribče]] || [[Občina Litija|Litija]]||1281||[[Kresnice]] |- | {{Slika d|Q2689294}} || [[Ribčev Laz]] || [[Občina Bohinj|Bohinj]] || 4265||[[Bohinjsko jezero]] |- | {{Slika d|Q3076980}} || [[Ribjek, Osilnica|Ribjek]] || [[Občina Osilnica|Osilnica]]||1337||[[Osilnica]] |- | {{Slika d|Q2634848}} || [[Ribjek, Mokronog - Trebelno|Ribjek]] || [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]||8230||[[Mokronog]] |- | {{Slika d|Q5160619}} || [[Ribnica na Pohorju]] || [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] || 2364||[[Ribnica na Pohorju]] |- | {{Slika d|Q2236469}} || [[Ribnica, Brežice|Ribnica]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8261||[[Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q2258865}} || [[Ribnica, Pivka|Ribnica]] || [[Občina Pivka|Pivka]]||6256||[[Košana]] |- | {{Slika d|Q2596325}} || [[Ribnica]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1310||[[Ribnica]] |- | {{Slika d|Q2614120}} || [[Ribniško selo]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]]||2000||[[Maribor]] |- | {{Slika d|Q2294809}} || [[Ribno]] || [[Občina Bled|Bled]] || 4260||[[Bled]] |- | {{Slika d|Q2456878}} || [[Rifengozd]] || [[Občina Laško|Laško]] || 3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q3438215}} || [[Rifnik]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]] || 3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q2149665}} || [[Rigelj pri Ortneku]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1316||[[Ortnek]] |- | {{Slika d|Q2405332}} || [[Rigonce]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8257||[[Dobova]] |- | {{Slika d|Q4711296}} || [[Riharjevec]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] || 1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q3439397}} || [[Rihpovec]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q2023199}} || [[Rihtarovci]] || [[Občina Radenci|Radenci]]||9252||[[Radenci]] |- | {{Slika d|Q12800216}} || [[Rim, Črnomelj|Rim]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] || 8341||[[Adlešiči]] |- | {{Slika d|Q921401}} || [[Rimske Toplice]] || [[Občina Laško|Laško]]||3272||[[Rimske Toplice]] |- | {{Slika d|Q1904318}} || [[Rinčetova Graba]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||9240||[[Ljutomer]] |- | {{Slika d|Q1883150}} || [[Ritmerk]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2273||[[Podgorci]] |- | {{Slika d|Q556088}} || [[Ritomeče]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6243||[[Obrov]] |- | {{Slika d|Q2613091}} || [[Ritoznoj]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2310||[[Slovenska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q1618578}} || [[Rižana (naselje)|Rižana]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6275||[[Črni Kal]] |- | {{Slika d|Q2007149}} || [[Rjavci]] || [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]]||2255||[[Vitomarci]] |- | {{Slika d|Q2353343}} || [[Rjavče]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] || 6243||[[Obrov]] |- | {{Slika d|Q1925747}} || [[Rjavica]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3250||[[Rogaška Slatina]] |- | {{Slika d|Q278856}} || [[Rob, Velike Lašče|Rob]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] ||1314||[[Rob, Velike Lašče|Rob]] |- | {{Slika d|Q2102396}} || [[Robanov Kot]] || [[Občina Solčava|Solčava]] ||3335||[[Solčava]] |- | {{Slika d|Q4719569}} || [[Robič]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]] || 5222||[[Kobarid]] |- | {{Slika d|Q1922157}} || [[Robidišče]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]]||5223||[[Breginj]] |- | {{Slika d|Q2750414}} || [[Robidnica]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] || 4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q2039147}} || [[Roče]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]] || 5283||[[Slap ob Idrijci]] |- | {{Slika d|Q2084290}} || [[Ročevnica]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q2640931}} || [[Ročica]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2222||[[Jakobski Dol]] |- | {{Slika d|Q2723569}} || [[Ročinj]] || [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]] || 5215||[[Ročinj]] |- | {{Slika d|Q6429780}} || [[Rodež]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1414||[[Podkum]] |- | {{Slika d|Q2222952}} || [[Rodica, Domžale|Rodica]] || [[Občina Domžale|Domžale]]||1230||[[Domžale]] |- | {{Slika d|Q556914}} || [[Rodik]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6240||[[Kozina]] |- | {{Slika d|Q3439472}} || [[Rodine pri Trebnjem]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q4026049}} || [[Rodine, Črnomelj|Rodine]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8340||[[Črnomelj]] |- | {{Slika d|Q2530409}} || [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] || [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] ||4274||[[Žirovnica]] |- | {{Slika d|Q2279672}} || [[Rodmošci]] || [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]||9245||[[Spodnji Ivanjci]] |- | {{Slika d|Q2782601}} || [[Rodni Vrh]] || [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]||2286||[[Podlehnik]] |- | {{Slika d|Q2582527}} || [[Rogačice]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8293||[[Studenec, Sevnica|Studenec]] |- | {{Slika d|Q3502521}} || [[Rogaška Slatina]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ||3250||[[Rogaška Slatina]] |- | {{Slika d|Q3449377}} || [[Rogašovci]] || [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] ||9262||[[Rogašovci]] |- | {{Slika d|Q685014}} || [[Rogatec nad Želimljami]] || [[Občina Ig|Ig]]||1292||[[Ig]] |- | {{Slika d|Q2468912}} || [[Rogatec]] || [[Občina Rogatec|Rogatec]] || 3252||[[Rogatec]] |- | {{Slika d|Q2482312}} || [[Rogati Hrib]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1338||[[Kočevska Reka]] |- | {{Slika d|Q1903893}} || [[Roginska Gorca]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3253||[[Pristava pri Mestinju]] |- | {{Slika d|Q16832848}} || [[Rogla]] || [[Občina Zreče|Zreče]] || 3214||[[Zreče]] |- | {{Slika d|Q2136425}} || [[Rogoza]] || [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]||2204||[[Miklavž na Dravskem polju]] |- | {{Slika d|Q2013054}} || [[Rogoznica]] || [[Občina Lenart|Lenart]]||2232||[[Voličina]] |- | {{Slika d|Q2743729}} || [[Roje pri Čatežu]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8212||[[Velika Loka]] |- | {{Slika d|Q1969684}} || [[Roje pri Trebelnem]] || [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]||8231||[[Trebelno]] |- | {{Slika d|Q3085915}} || [[Roje]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q508409}} || [[Ropoča]] || [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] ||9262||[[Rogašovci]] |- | {{Slika d|Q995107}} || [[Rosalnice]] || [[Občina Metlika|Metlika]]||8330||[[Metlika]] |- | {{Slika d|Q2014119}} || [[Rošnja]] || [[Občina Starše|Starše]]||2205||[[Starše]] |- | {{Slika d|Q1923726}} || [[Rošpoh, Kungota|Rošpoh]] || [[Občina Kungota|Kungota]]||2201||[[Zgornja Kungota]] |- | {{Slika d|Q1848823}} || [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]] || 2000||[[Maribor]] |- | {{Slika d|Q2648634}} || [[Rotman]] || [[Občina Juršinci|Juršinci]]||2256||[[Juršinci]] |- | {{Slika d|Q2213274}} || [[Rova]] || [[Občina Domžale|Domžale]] || 1235||[[Radomlje]] |- | {{Slika d|Q2514111}} || [[Rove, Vojnik|Rove]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3213||[[Frankolovo]] |- | {{Slika d|Q2800932}} || [[Rove, Zagorje ob Savi|Rove]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] || 1410||[[Zagorje ob Savi]] |- | {{Slika d|Q2750054}} || [[Rovišče pri Studencu]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8293||[[Studenec, Sevnica|Studenec]] |- | {{Slika d|Q304042}} || [[Rovišče, Zagorje ob Savi|Rovišče]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1282||[[Sava, Litija|Sava]] |- | {{Slika d|Q652533}} || [[Rovt pod Menino]] || [[Občina Nazarje|Nazarje]] || 3341||[[Šmartno ob Dreti]] |- | {{Slika d|Q2005127}} || [[Rovt, Dobrova-Polhov Gradec|Rovt]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]||1355||[[Polhov Gradec]] |- | {{Slika d|Q3427308}} || [[Rovtarske Žibrše]] || [[Občina Logatec|Logatec]]||1373||[[Rovte]] |- | {{Slika d|Q2108942}} || [[Rovte v Selški dolini]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] || 4227||[[Selca]] |- | {{Slika d|Q2437590}} || [[Rovte, Logatec|Rovte]] || [[Občina Logatec|Logatec]] || 1373||[[Rovte]] |- | {{Slika d|Q2634170}} || [[Rovte, Radovljica|Rovte]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]] || 4244||[[Podnart]] |- | {{Slika d|Q2194707}} || [[Rožanče]] || [[Občina Bloke|Bloke]] || 1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q1864904}} || [[Rožanec]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] || 8340||[[Črnomelj]] |- | {{Slika d|Q2504235}} || [[Rožar]] || [[Mestna občina Koper|Koper]] ||6275||[[Črni Kal]] |- | {{Slika d|Q513672}} || [[Roženberk]] || [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]||8232||[[Šentrupert]] |- | {{Slika d|Q4843819}} || [[Rožengrunt]] || [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]||2233||[[Sv. Ana v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q2485123}} || [[Roženpelj]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8211||[[Dobrnič]] |- | {{Slika d|Q556113}} || [[Rožice]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6242||[[Materija]] |- | {{Slika d|Q2734331}} || [[Rožič Vrh]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8340||[[Črnomelj]] |- | {{Slika d|Q2625891}} || [[Rožički Vrh]] || [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]||9244||[[Sveti Jurij ob Ščavnici]] |- | {{Slika d|Q7375526}} || [[Rožično]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] || 1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q2143232}} || [[Rožna Dolina]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5000||[[Nova Gorica]] |- | {{Slika d|Q1987489}} || [[Rožni Dol]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q2288874}} || [[Rožni Vrh, Celje|Rožni Vrh]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3201||[[Šmartno v Rožni dolini]] |- | {{Slika d|Q3307178}} || [[Rožni Vrh, Trebnje|Rožni Vrh]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q2264225}} || [[Rožnik, Grosuplje|Rožnik]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] || 1311||[[Turjak]] |- | {{Slika d|Q2691847}} || [[Rožno]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8280||[[Brestanica]] |- | {{Slika d|Q6429646}} || [[Rtiče]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1414||[[Podkum]] |- | {{Slika d|Q1453077}} || [[Rubije, Komen|Komen]] || [[Občina Komen|Komen]]||6223||[[Komen]] |- | {{Slika d|Q2027596}} || [[Rucmanci]] || [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]||2258||[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] |- | {{Slika d|Q3303713}} || [[Ručetna vas]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8340||[[Črnomelj]] |- | {{Slika d|Q2572919}} || [[Rudna vas]] || [[Občina Radeče|Radeče]]||1433||[[Radeče]] |- | {{Slika d|Q2201873}} || [[Rudnica]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3254||[[Podčetrtek]] |- | {{Slika d|Q2056015}} || [[Rudnik pri Moravčah]] || [[Občina Moravče|Moravče]] || 1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q7377087}} || [[Rudnik pri Radomljah]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1235||[[Radomlje]] |- | {{Slika d|Q635680}} || [[Rudno]] || [[Občina Železniki|Železniki]]||4228||[[Železniki]] |- | {{Slika d|Q2323929}} || [[Rudolfovo, Cerknica|Rudolfovo]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1380||[[Cerknica]] |- | {{Slika d|Q2191976}} || [[Ruhna vas]] || [[Občina Škocjan|Škocjan]]||8275||[[Škocjan]] |- | {{Slika d|Q3063421}} || [[Rumanja vas]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ||8351||[[Straža, Straža|Straža]] |- | {{Slika d|Q305146}} || [[Runarsko]] || [[Občina Bloke|Bloke]]||1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q3269991}} || [[Runeč]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2259||[[Ivanjkovci]] |- | {{Slika d|Q2378438}} || [[Runtole]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3211||[[Škofja vas]] |- | {{Slika d|Q2322101}} || [[Rupe, Celje|Rupe]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3201||[[Šmartno v Rožni dolini]] |- | {{Slika d|Q2583903}} || [[Rupe, Velike Lašče|Rupe]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] || 1314||[[Rob, Velike Lašče|Rob]] |- | {{Slika d|Q2677100}} || [[Ruperče]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]]||2229||[[Malečnik]] |- | {{Slika d|Q15914}} || [[Ruše]] || [[Občina Ruše|Ruše]] ||2342||[[Ruše]] |- | {{Slika d|Q2663806}} || [[Ruše, Žalec|Ruše]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3301||[[Petrovče]] |- | {{Slika d|Q2410566}} || [[Rut]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]] ||5242||[[Grahovo ob Bači]] |- | {{Slika d|Q7382745}} || [[Ruta, Lovrenc na Pohorju|Ruta]] || [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]||2343||[[Fala]] |- | {{Slika d|Q2621402}} || [[Ržišče, Kostanjevica na Krki|Ržišče]] || [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]||8311||[[Kostanjevica na Krki]] |- | {{Slika d|Q2679216}} || [[Ržišče, Litija|Ržišče]] || [[Občina Litija|Litija]] ||1252||[[Vače]] |- | {{Slika d|Q2796432}} || [[Ržiše]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] ||1413||[[Čemšenik]] |} ==Viri== * {{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=R&selNacin=zacetek&selTip=naselja&cmd=++Poi%9A%E8i++ |title=seznam naselij, katerih ime se začne z 'r' |accessdate=14. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}} [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji|R]] b55g5q7jsmfuhbpm25sa5733pk0isag Seznam naselij v Sloveniji (Sa) 0 64738 6708348 6637783 2026-07-08T06:25:26Z Romanm 13 /* Seznam */ [[Hinje, Žužemberk]] 6708348 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Naselje v Sloveniji|naselij v Sloveniji]]''', imena na '''Sa–Sp'''. {{Seznam naselij}} == Seznam == {| class="wikitable sortable" |- ! Slika || Ime naselja || [[Občine v Sloveniji|Občina]] || [[Poštna številka]] || Pošta |- | {{Slika d|Q2324198}} || [[Sabonje]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2698917}} || [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2617680}} || [[Sadinja vas pri Dvoru]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8361||[[Dvor, Žužemberk|Dvor]] |- | {{Slika d|Q2798155}} || [[Sadinja vas, Ljubljana|Sadinja vas]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]||1261||[[Ljubljana - Dobrunje]] |- | {{Slika d|Q7398013}} || [[Sadni Hrib]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1330||[[Kočevje]] |- | {{Slika d|Q3439651}} || [[Sajenice]] || [[Občina Mirna|Mirna]]||8233||[[Mirna]] |- | {{Slika d|Q2352297}} || [[Sajevce, Kostanjevica na Krki|Sajevce]] || [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]||8311||[[Kostanjevica na Krki]] |- | {{Slika d|Q2036755}} || [[Sajevče]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6225||[[Hruševje]] |- | {{Slika d|Q6961117}} || [[Sajevec]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1310||[[Ribnica]] |- | {{Slika d|Q6957955}} || [[Saksid]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5294||[[Dornberk]] |- | {{Slika d|Q2368542}} || [[Sakušak]] || [[Občina Juršinci|Juršinci]]||2256||[[Juršinci]] |- | {{Slika d|Q2226306}} || [[Samotorica]] || [[Občina Horjul|Horjul]]||1354||[[Horjul]] |- | {{Slika d|Q3365820}} || [[Sanabor]] || [[Občina Vipava|Vipava]] ||5271||[[Vipava]] |- | {{Slika d|Q2300657}} || [[Sapnik, Kostel|Sapnik]] || [[Občina Kostel|Kostel]]||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q1925018}} || [[Sarsko]] || [[Občina Ig|Ig]]||1292||[[Ig]] |- | {{Slika d|Q902278}} || [[Satahovci]] || [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]||9000||[[Murska Sobota]] |- | {{Slika d|Q2386315}} || [[Sava, Litija|Sava]] || [[Občina Litija|Litija]] ||1282||[[Sava, Litija|Sava]] |- | {{Slika d|Q5160738}} || [[Savci]] || [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]||2258||[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] |- | {{Slika d|Q2695490}} || [[Savica, Bohinj|Savica]] || [[Občina Bohinj|Bohinj]]||4264||[[Bohinjska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2043515}} || [[Savina]] || [[Občina Ljubno|Ljubno]]||3333||[[Ljubno ob Savinji]] |- | {{Slika d|Q2479426}} || [[Savinsko]] || [[Občina Makole|Makole]]||2321||[[Makole]] |- | {{Slika d|Q947680}} || [[Sebeborci]] || [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]||9221||[[Martjanci]] |- | {{Slika d|Q2307927}} || [[Sebenje, Tržič|Sebenje]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4294||[[Križe]] |- | {{Slika d|Q2164936}} || [[Seč, Kočevje|Seč]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1332||[[Stara Cerkev]] |- | {{Slika d|Q565204}} || [[Seča]] || [[Občina Piran|Piran]] ||6320||[[Portorož]] |- | {{Slika d|Q585156}} || [[Sečje Selo]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8344||[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] |- | {{Slika d|Q565188}} || [[Sečovlje]] || [[Občina Piran|Piran]]||6333||[[Sečovlje]] |- | {{Slika d|Q2658287}} || [[Sedlarjevo]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3255||[[Buče, Kozje|Buče]] |- | {{Slika d|Q6961198}} || [[Sedlašek]] || [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]||2286||[[Podlehnik]] |- | {{Slika d|Q3483619}} || [[Sedlo, Kobarid|Sedlo]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]]||5223||[[Breginj]] |- | {{Slika d|Q3499626}} || [[Sedraž]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q1873758}} || [[Segonje]] || [[Občina Škocjan|Škocjan]]||8275||[[Škocjan]] |- | {{Slika d|Q1003978}} || [[Segovci]] || [[Občina Apače|Apače]]||9253||[[Apače]] |- | {{Slika d|Q2405403}} || [[Sejanci]] || [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]||2258||[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] |- | {{Slika d|Q2706846}} || [[Sejenice]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]] ||8212||[[Velika Loka]] |- | {{Slika d|Q2893709}} || [[Sekirišče]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1314||[[Rob, Velike Lašče|Rob]] |- | {{Slika d|Q2409914}} || [[Sela na Krasu]] || [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]||5296||[[Kostanjevica na Krasu]] |- | {{Slika d|Q2207933}} || [[Sela nad Podmelcem]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5220||[[Tolmin]] |- | {{Slika d|Q2360075}} || [[Sela pri Ajdovcu]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8361||[[Dvor, Žužemberk|Dvor]] |- | {{Slika d|Q3440980}} || [[Sela pri Dobovi]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8257||[[Dobova]] |- | {{Slika d|Q2138667}} || [[Sela pri Dobu]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2046266}} || [[Sela pri Dolenjskih Toplicah]] || [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] ||8350||[[Dolenjske Toplice]] |- | {{Slika d|Q2800871}} || [[Sela pri Dragatušu]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8343||[[Dragatuš]] |- | {{Slika d|Q3439446}} || [[Sela pri Hinjah]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] ||8362||[[Hinje, Žužemberk|Hinje]] |- | {{Slika d|Q3439760}} || [[Sela pri Jugorju]] || [[Občina Metlika|Metlika]]||8331||[[Dolnji Suhor pri Metliki|Suhor]] |- | {{Slika d|Q7447390}} || [[Sela pri Kamniku]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q1871008}} || [[Sela pri Otovcu]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8340||[[Črnomelj]] |- | {{Slika d|Q3178280}} || [[Sela pri Raki]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8274||[[Raka]] |- | {{Slika d|Q2415290}} || [[Sela pri Ratežu]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q1924831}} || [[Sela pri Sobračah]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2057660}} || [[Sela pri Šentjerneju]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q2259096}} || [[Sela pri Šmarju]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2192182}} || [[Sela pri Štravberku]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8222||[[Otočec]] |- | {{Slika d|Q2662540}} || [[Sela pri Šumberku]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]] ||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q2013851}} || [[Sela pri Višnji Gori]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1294||[[Višnja Gora]] |- | {{Slika d|Q2505222}} || [[Sela pri Volčah]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5220||[[Tolmin]] |- | {{Slika d|Q2031753}} || [[Sela pri Vrčicah]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q2666897}} || [[Sela pri Zajčjem Vrhu]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2405760}} || [[Sela pri Zburah]] || [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]||8220||[[Šmarješke Toplice]] |- | {{Slika d|Q947287}} || [[Sela, Šmarješke Toplice|Sela]] || [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]||8220||[[Šmarješke Toplice]] |- | {{Slika d|Q2056870}} || [[Sela, Osilnica|Sela]] || [[Občina Osilnica|Osilnica]]||1337||[[Osilnica]] |- | {{Slika d|Q2089489}} || [[Sela, Podčetrtek|Sela]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3254||[[Podčetrtek]] |- | {{Slika d|Q553998}} || [[Sela, Sežana|Sela]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6210||[[Sežana]] |- | {{Slika d|Q5159446}} || [[Sela, Videm|Sela]] || [[Občina Videm|Videm]]||2324||[[Lovrenc na Dravskem polju]] |- | {{Slika d|Q2218516}} || [[Selca]] || [[Občina Železniki|Železniki]] ||4227||[[Selca]] |- | {{Slika d|Q2097972}} || [[Selce nad Blanco]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8283||[[Blanca]] |- | {{Slika d|Q2870439}} || [[Selce pri Leskovcu]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8273||[[Leskovec pri Krškem]] |- | {{Slika d|Q3433291}} || [[Selce pri Moravčah]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q15275945}} || [[Selce pri Špeharjih]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8344||[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] |- | {{Slika d|Q2281155}} || [[Selce, Lenart|Selce]] || [[Občina Lenart|Lenart]]||2232||[[Voličina]] |- | {{Slika d|Q969056}} || [[Selce, Litija|Selce]] || [[Občina Litija|Litija]]||1273||[[Dole pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2736070}} || [[Selce, Lukovica|Selce]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1223||[[Blagovica]] |- | {{Slika d|Q2629414}} || [[Selce, Pivka|Selce]] || [[Občina Pivka|Pivka]]||6257||[[Pivka]] |- | {{Slika d|Q5239982}} || [[Selce, Tolmin|Selce]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5222||[[Kobarid]] |- | {{Slika d|Q2188388}} || [[Selce, Vojnik|Selce]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3203||[[Nova Cerkev]] |- | {{Slika d|Q4307702}} || [[Sele, Ravne na Koroškem|Sele]] || [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]||2394||[[Kotlje]] |- | {{Slika d|Q2574410}} || [[Sele, Slovenj Gradec|Sele]] || [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]||2380||[[Slovenj Gradec]] |- | {{Slika d|Q2748291}} || [[Sele pri Polskavi]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2331||[[Pragersko]] |- | {{Slika d|Q2187510}} || [[Sele, Šentjur|Sele]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3263||[[Gorica pri Slivnici]] |- | {{Slika d|Q1859904}} || [[Selišče, Dolenjske Toplice|Selišče]] || [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]||8350||[[Dolenjske Toplice]] |- | {{Slika d|Q2254059}} || [[Selišče, Tolmin|Selišče]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5220||[[Tolmin]] |- | {{Slika d|Q2428218}} || [[Selišči]] || [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]||9244||[[Sveti Jurij ob Ščavnici]] |- | {{Slika d|Q12800872}} || [[Selnica ob Dravi]] || [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]||2352||[[Selnica ob Dravi]] |- | {{Slika d|Q4355982}} || [[Selnica ob Muri]] || [[Občina Šentilj|Šentilj]]||2215||[[Ceršak]] |- | {{Slika d|Q14819028}} || [[Selnik]] || [[Občina Ig|Ig]]||1292||[[Ig]] |- | {{Slika d|Q3438897}} || [[Selo nad Laškim]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q1872266}} || [[Selo nad Polhovim Gradcem]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] ||1355||[[Polhov Gradec]] |- | {{Slika d|Q2438788}} || [[Selo pri Bledu]] || [[Občina Bled|Bled]] ||4260||[[Bled]]| |- | {{Slika d|Q2084973}} || [[Selo pri Ihanu]] || [[Občina Domžale|Domžale]]||1230||[[Domžale]] |- | {{Slika d|Q2112126}} || [[Selo pri Kostelu]] || [[Občina Kostel|Kostel]]||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q2082844}} || [[Selo pri Mirni]] || [[Občina Mirna|Mirna]] ||8233||[[Mirna]] |- | {{Slika d|Q2625071}} || [[Selo pri Moravčah]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q4508329}} || [[Selo pri Pancah]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]||1261||[[Ljubljana - Dobrunje]] |- | {{Slika d|Q6961796}} || [[Selo pri Radohovi Vasi]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q1986432}} || [[Selo pri Robu]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] ||1314||[[Rob, Velike Lašče|Rob]] |- | {{Slika d|Q2735840}} || [[Selo pri Vodicah]] || [[Občina Vodice|Vodice]] ||1217||[[Vodice]] |- | {{Slika d|Q2367701}} || [[Selo pri Vranskem]] || [[Občina Vransko|Vransko]]||3305||[[Vransko]] |- | {{Slika d|Q2449989}} || [[Selo pri Zagorici]] || [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]||8216||[[Mirna Peč]] |- | {{Slika d|Q2388015}} || [[Selo pri Zagorju]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1410||[[Zagorje ob Savi]] |- | {{Slika d|Q2479230}} || [[Selo pri Žirovnici]] || [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] ||4274||[[Žirovnica]] |- | {{Slika d|Q2324687}} || [[Selo, Ajdovščina|Selo]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]||5262||[[Črniče]] |- | {{Slika d|Q3005556}} || [[Selo, Krško|Selo]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8312||[[Podbočje]] |- | {{Slika d|Q930138}} || [[Selo, Moravske Toplice|Selo]] || [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]||9207||[[Prosenjakovci]] |- | {{Slika d|Q553832}} || [[Selo, Sežana|Selo]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6222||[[Štanjel]] |- | {{Slika d|Q1850752}} || [[Selo, Žiri|Selo]] || [[Občina Žiri|Žiri]]||4226||[[Žiri]] |- | {{Slika d|Q2441588}} || [[Selovec]] || [[Občina Dravograd|Dravograd]]||2373||[[Šentjanž pri Dravogradu]] |- | {{Slika d|Q2209661}} || [[Selska Gora]] || [[Občina Mirna|Mirna]]||8233||[[Mirna]] |- | {{Slika d|Q2340881}} || [[Selski Vrh]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3215||[[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] |- | {{Slika d|Q3437808}} || [[Selšček]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]] ||1382||[[Begunje pri Cerknici]] |- | {{Slika d|Q2515352}} || [[Selšek]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] ||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2674893}} || [[Semič]] || [[Občina Semič|Semič]] ||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q1627283}} || [[Senadole]] || [[Občina Divača|Divača]]||6224||[[Senožeče]] |- | {{Slika d|Q553978}} || [[Senadolice]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6224||[[Senožeče]] |- | {{Slika d|Q2797874}} || [[Senčak pri Juršincih]] || [[Občina Juršinci|Juršinci]]||2256||[[Juršinci]] |- | {{Slika d|Q2314765}} || [[Senčak, Sveti Tomaž|Senčak]] || [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]||2258||[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] |- | {{Slika d|Q1913521}} || [[Senešci]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2274||[[Velika Nedelja]] |- | {{Slika d|Q3423216}} || [[Seničica]] || [[Občina Medvode|Medvode]] ||1215||[[Medvode]] |- | {{Slika d|Q2036724}} || [[Senično]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4294||[[Križe]] |- | {{Slika d|Q2368492}} || [[Senik, Brda|Senik]] || [[Občina Brda|Brda]]||5212||[[Dobrovo v Brdih]] |- | {{Slika d|Q2734170}} || [[Senik, Sveti Tomaž|Senik]] || [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]||2258||[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] |- | {{Slika d|Q2249391}} || [[Seniški Breg]] || [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]||5213||[[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] |- | {{Slika d|Q2279460}} || [[Senovica]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q2327320}} || [[Senovo]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8281||[[Senovo]] |- | {{Slika d|Q1005169}} || [[Senožeče]] || [[Občina Divača|Divača]] ||6224||[[Senožeče]] |- | {{Slika d|Q2723544}} || [[Senožete, Krško|Senožete]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q2622267}} || [[Senožete, Laško|Senožete]] || [[Občina Laško|Laško]]||3272||[[Rimske Toplice]] |- | {{Slika d|Q2444694}} || [[Senožeti, Dol pri Ljubljani|Senožeti]] || [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]||1262||[[Dol pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q2453504}} || [[Senožeti, Zagorje ob Savi|Senožeti]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] ||1410||[[Zagorje ob Savi]] |- | {{Slika d|Q654986}} || [[Senuše]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8273||[[Leskovec pri Krškem]] |- | {{Slika d|Q605221}} || [[Serdica]] || [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] ||9262||[[Rogašovci]] |- | {{Slika d|Q2417811}} || [[Serjuče]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q669209}} || [[Sestrže]] || [[Občina Majšperk|Majšperk]] ||2322||[[Majšperk]] |- | {{Slika d|Q2398902}} || [[Setnica, Dobrova-Polhov Gradec|Setnica]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]||1355||[[Polhov Gradec]] |- | {{Slika d|Q2607877}} || [[Setnica, Medvode|Setnica]] || [[Občina Medvode|Medvode]]||1215||[[Medvode]] |- | {{Slika d|Q2299557}} || [[Setnik]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] ||1355||[[Polhov Gradec]] |- | {{Slika d|Q2243564}} || [[Sevce]] || [[Občina Laško|Laško]]||3272||[[Rimske Toplice]] |- | {{Slika d|Q2512554}} || [[Sevec]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2316||[[Zgornja Ložnica]] |- | {{Slika d|Q15915}} || [[Sevnica]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]] ||8290||[[Sevnica]] |- | {{Slika d|Q2614729}} || [[Sevno, Šmartno pri Litiji|Sevno]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1276||[[Primskovo]] |- | {{Slika d|Q6959745}} || [[Sevno, Novo mesto|Sevno]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q15916}} || [[Sežana]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6210||[[Sežana]] |- | {{Slika d|Q7509460}} || [[Sidol]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] ||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q1829625}} || [[Sidraž]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]||4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q2715170}} || [[Silova]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q2394910}} || [[Silovec]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8256||[[Sromlje]] |- | {{Slika d|Q2097527}} || [[Sinja Gorica]] || [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]||1360||[[Vrhnika]] |- | {{Slika d|Q3439823}} || [[Sinji Vrh]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8344||[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] |- | {{Slika d|Q2301689}} || [[Sinovica]] || [[Občina Sodražica|Sodražica]]||1316||[[Ortnek]] |- | {{Slika d|Q2207598}} || [[Sirči]] || [[Mestna občina Koper|Koper]] ||6272||[[Gračišče]] |- | {{Slika d|Q2271467}} || [[Sitarovci]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||9243||[[Mala Nedelja]] |- | {{Slika d|Q2403260}} || [[Sitež]] || [[Občina Majšperk|Majšperk]]||2322||[[Majšperk]] |- | {{Slika d|Q556084}} || [[Skadanščina]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6242||[[Materija]] |- | {{Slika d|Q906068}} || [[Skakovci]] || [[Občina Cankova|Cankova]]||9261||[[Cankova]] |- | {{Slika d|Q2678139}} || [[Skaručna]] || [[Občina Vodice|Vodice]] ||1217||[[Vodice]] |- | {{Slika d|Q1967763}} || [[Skoke]] || [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]||2204||[[Miklavž na Dravskem polju]] |- | {{Slika d|Q2659974}} || [[Skomarje]] || [[Občina Zreče|Zreče]]||3214||[[Zreče]] |- | {{Slika d|Q553847}} || [[Skopo]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6221||[[Dutovlje]] |- | {{Slika d|Q2846280}} || [[Skorba]] || [[Občina Hajdina|Hajdina]]||2288||[[Hajdina]] |- | {{Slika d|Q2301229}} || [[Skorišnjak]] || [[Občina Videm|Videm]]||2285||[[Zgornji Leskovec]] |- | {{Slika d|Q1839929}} || [[Skorno pri Šoštanju]] || [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]||3325||[[Šoštanj]] |- | {{Slika d|Q2240536}} || [[Skorno]] || [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]||3327||[[Šmartno ob Paki]] |- | {{Slika d|Q2195473}} || [[Skrblje]] || [[Občina Majšperk|Majšperk]]||2322||[[Majšperk]] |- | {{Slika d|Q2269428}} || [[Skrilje]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ||5263||[[Dobravlje]] |- | {{Slika d|Q2141090}} || [[Skrovnik]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]] ||8295||[[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] |- | {{Slika d|Q3438177}} || [[Sladka Gora]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q3535306}} || [[Sladki Vrh]] || [[Občina Šentilj|Šentilj]]||2214||[[Sladki Vrh]] |- | {{Slika d|Q2108506}} || [[Slamna vas]] || [[Občina Metlika|Metlika]] ||8330||[[Metlika]] |- | {{Slika d|Q2613436}} || [[Slamniki]] || [[Občina Bled|Bled]]||4263||[[Bohinjska Bela]] |- | {{Slika d|Q2690644}} || [[Slamnjak]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||9240||[[Ljutomer]] |- | {{Slika d|Q3171846}} || [[Slance]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3221||[[Teharje]] |- | {{Slika d|Q1948290}} || [[Slančji Vrh]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]] ||8295||[[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] |- | {{Slika d|Q2227218}} || [[Slap ob Idrijci]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5283||[[Slap ob Idrijci]] |- | {{Slika d|Q2323853}} || [[Slap, Sevnica|Slap]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||1434||[[Loka pri Zidanem Mostu]] |- | {{Slika d|Q1902965}} || [[Slap, Tržič|Slap]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q1981319}} || [[Slap, Vipava|Slap]] || [[Občina Vipava|Vipava]] ||5271||[[Vipava]] |- | {{Slika d|Q2751040}} || [[Slape]] || [[Občina Majšperk|Majšperk]]||2323||[[Ptujska Gora]] |- | {{Slika d|Q2109741}} || [[Slapnik, Brda|Slapnik]] || [[Občina Brda|Brda]]||5212||[[Dobrovo v Brdih]] |- | {{Slika d|Q585586}} || [[Slaptinci]] || [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]||9244||[[Sveti Jurij ob Ščavnici]] |- | {{Slika d|Q4971558}} || [[Slatenik]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2222||[[Jakobski Dol]] |- | {{Slika d|Q2404402}} || [[Slatina pri Dobjem]] || [[Občina Dobje|Dobje]]||3224||[[Dobje pri Planini]] |- | {{Slika d|Q3289650}} || [[Slatina pri Ponikvi]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3232||[[Ponikva]] |- | {{Slika d|Q1875435}} || [[Slatina v Rožni dolini]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3201||[[Šmartno v Rožni dolini]] |- | {{Slika d|Q1911167}} || [[Slatina, Cirkulane|Slatina]] || [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]||2282||[[Cirkulane]] |- | {{Slika d|Q2298916}} || [[Slatina, Kungota|Slatina]] || [[Občina Kungota|Kungota]]||2201||[[Zgornja Kungota]] |- | {{Slika d|Q1960308}} || [[Slatina, Šmartno ob Paki|Slatina]] || [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]||3327||[[Šmartno ob Paki]] |- | {{Slika d|Q634793}} || [[Slatinski Dol]] || [[Občina Kungota|Kungota]]||2201||[[Zgornja Kungota]] |- | {{Slika d|Q2202373}} || [[Slatna]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4275||[[Begunje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q2149628}} || [[Slatnik]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]] ||1310||[[Ribnica]] |- | {{Slika d|Q2374131}} || [[Slavče]] || [[Občina Brda|Brda]]||5212||[[Dobrovo v Brdih]] |- | {{Slika d|Q1856147}} || [[Slavina, Litija|Slavina]] || [[Občina Litija|Litija]]||1273||[[Dole pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q1767084}} || [[Slavina, Postojna|Slavina]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6258||[[Prestranek]] |- | {{Slika d|Q1884990}} || [[Slavinje]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6225||[[Hruševje]] |- | {{Slika d|Q2656056}} || [[Slavski Laz]] || [[Občina Kostel|Kostel]]||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q2108452}} || [[Slavšina]] || [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]]||2255||[[Vitomarci]] |- | {{Slika d|Q1846887}} || [[Sleme, Bloke|Sleme]] || [[Občina Bloke|Bloke]]||1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q2528334}} || [[Slepšek]] || [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] ||8230||[[Mokronog]] |- | {{Slika d|Q1976795}} || [[Slinovce]] || [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]||8311||[[Kostanjevica na Krki]] |- | {{Slika d|Q2743029}} || [[Slivice]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1381||[[Rakek]] |- | {{Slika d|Q554174}} || [[Slivje, Hrpelje - Kozina|Slivje]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6242||[[Materija]] |- | {{Slika d|Q2418939}} || [[Slivje, Krško|Slivje]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8312||[[Podbočje]] |- | {{Slika d|Q2074540}} || [[Slivna]] || [[Občina Litija|Litija]]||1252||[[Vače]] |- | {{Slika d|Q2518134}} || [[Slivnica pri Celju]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3263||[[Gorica pri Slivnici]] |- | {{Slika d|Q1646572}} || [[Slivnica pri Mariboru]] || [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]||2312||[[Orehova vas]] |- | {{Slika d|Q2305362}} || [[Slivniško Pohorje]] || [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]||2208||[[Hočko Pohorje|Pohorje]] |- | {{Slika d|Q2740038}} || [[Slivno, Laško|Slivno]] || [[Občina Laško|Laško]] ||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q3440892}} || [[Slogonsko]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8258||[[Kapele]] |- | {{Slika d|Q1998463}} || [[Sloka Gora]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1311||[[Turjak]] |- | {{Slika d|Q2123078}} || [[Slomi]] || [[Občina Dornava|Dornava]]||2257||[[Polenšak]] |- | {{Slika d|Q554177}} || [[Slope]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6240||[[Kozina]] |- | {{Slika d|Q15918}} || [[Slovenj Gradec]] || [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] ||2380||[[Slovenj Gradec]] |- | {{Slika d|Q5034318}} || [[Slovenja vas]] || [[Občina Hajdina|Hajdina]]||2288||[[Hajdina]] |- | {{Slika d|Q15917}} || [[Slovenska Bistrica]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] ||2310||[[Slovenska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2589939}} || [[Slovenska vas, Brežice|Slovenska vas]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8261||[[Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q2320333}} || [[Slovenska vas, Kočevje|Slovenska vas]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1332||[[Stara Cerkev]] |- | {{Slika d|Q1953898}} || [[Slovenska vas, Pivka|Slovenska vas]] || [[Občina Pivka|Pivka]]||6257||[[Pivka]] |- | {{Slika d|Q2146105}} || [[Slovenska vas, Šentrupert|Slovenska vas]] || [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] ||8232||[[Šentrupert]] |- | {{Slika d|Q15919}} || [[Slovenske Konjice]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] ||3210||[[Slovenske Konjice]] |- | {{Slika d|Q771710}} || [[Slovenski Javornik]] || [[Občina Jesenice|Jesenice]]||4270||[[Jesenice]] |- | {{Slika d|Q3206138}} || [[Slugovo]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1380||[[Cerknica]] |- | {{Slika d|Q2419161}} || [[Smast]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]] ||5222||[[Kobarid]] |- | {{Slika d|Q1958632}} || [[Smečice]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q2172135}} || [[Smednik]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8274||[[Raka]] |- | {{Slika d|Q1995091}} || [[Smlednik]] || [[Občina Medvode|Medvode]] ||1216||[[Smlednik]] |- | {{Slika d|Q1824716}} || [[Smokuč]] || [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]||4274||[[Žirovnica]] |- | {{Slika d|Q3272299}} || [[Smokvica]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6272||[[Gračišče]] |- | {{Slika d|Q2794844}} || [[Smoldno]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4223||[[Poljane nad Škofjo Loko]] |- | {{Slika d|Q3188379}} || [[Smolenja vas]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2168985}} || [[Smoleva]] || [[Občina Železniki|Železniki]]||4228||[[Železniki]] |- | {{Slika d|Q2852413}} || [[Smolinci]] || [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]||2236||[[Cerkvenjak]] |- | {{Slika d|Q2185157}} || [[Smolnik, Dobrova-Polhov Gradec|Smolnik]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] ||1355||[[Polhov Gradec]] |- | {{Slika d|Q2312232}} || [[Smolnik, Ruše|Smolnik]] || [[Občina Ruše|Ruše]]||2342||[[Ruše]] |- | {{Slika d|Q7546549}} || [[Smrečje v Črni]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1242||[[Stahovica]] |- | {{Slika d|Q2651395}} || [[Smrečje, Vrhnika|Smrečje]] || [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]||1373||[[Rovte]] |- | {{Slika d|Q1867440}} || [[Smrečno]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2315||[[Šmartno na Pohorju]] |- | {{Slika d|Q2522501}} || [[Smrje]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6255||[[Prem]] |- | {{Slika d|Q2499519}} || [[Smrjene]] || [[Občina Škofljica|Škofljica]]||1291||[[Škofljica]] |- | {{Slika d|Q2268742}} || [[Smuka]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1332||[[Stara Cerkev]] |- | {{Slika d|Q959627}} || [[Snežatno]] || [[Občina Brda|Brda]]||5211||[[Kojsko]] |- | {{Slika d|Q2119092}} || [[Snežeče]] || [[Občina Brda|Brda]]||5212||[[Dobrovo v Brdih]] |- | {{Slika d|Q19280922}} || [[Snežnik, Ilirska Bistrica|Snežnik]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q7548123}} || [[Snovik]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q2549467}} || [[Sobenja vas]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8262||[[Krška vas]] |- | {{Slika d|Q2499242}} || [[Sobetinci]] || [[Občina Markovci|Markovci]]||2281||[[Markovci]] |- | {{Slika d|Q6962429}} || [[Sobrače]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q1872518}} || [[Socerb]] || [[Mestna občina Koper|Koper]] ||6275||[[Črni Kal]] |- | {{Slika d|Q2187775}} || [[Socka]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3203||[[Nova Cerkev]] |- | {{Slika d|Q2405603}} || [[Soča, Bovec|Soča]] || [[Občina Bovec|Bovec]]||5232||[[Soča, Bovec|Soča]] |- | {{Slika d|Q1450456}} || [[Sočerga]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6272||[[Gračišče]] |- | {{Slika d|Q736763}} || [[Sodevci]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8342||[[Stari trg ob Kolpi]] |- | {{Slika d|Q2243576}} || [[Sodinci]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2273||[[Podgorci]] |- | {{Slika d|Q854837}} || [[Sodišinci]] || [[Občina Tišina|Tišina]]||9251||[[Tišina]] |- | {{Slika d|Q2262087}} || [[Sodji Vrh]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q2804669}} || [[Sodna vas]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3253||[[Pristava pri Mestinju]] |- | {{Slika d|Q2135530}} || [[Sodražica]] || [[Občina Sodražica|Sodražica]] ||1317||[[Sodražica]] |- | {{Slika d|Q2202004}} || [[Sojek]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3213||[[Frankolovo]] |- | {{Slika d|Q2129926}} || [[Sokoliči]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6272||[[Gračišče]] |- | {{Slika d|Q13378177}} || [[Solčava]] || [[Občina Solčava|Solčava]] ||3335||[[Solčava]] |- | {{Slika d|Q543631}} || [[Solkan]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ||5250||[[Solkan]] |- | {{Slika d|Q2538491}} || [[Sopota, Litija|Sopota]] || [[Občina Litija|Litija]]||1414||[[Podkum]] |- | {{Slika d|Q2494678}} || [[Sopota, Zagorje ob Savi|Sopota]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1414||[[Podkum]] |- | {{Slika d|Q2261314}} || [[Sopotnica]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q3264325}} || [[Sora, Medvode|Sora]] || [[Občina Medvode|Medvode]] ||1215||[[Medvode]] |- | {{Slika d|Q2753839}} || [[Sotensko pod Kalobjem]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q1833168}} || [[Sotensko pri Šmarju]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q2474394}} || [[Soteska pri Moravčah]] || [[Občina Moravče|Moravče]] ||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q1982905}} || [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]] || [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]||8351||[[Straža, Straža|Straža]] |- | {{Slika d|Q7563970}} || [[Soteska, Kamnik|Soteska]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] ||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q841435}} || [[Sotina]] || [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] ||9262||[[Rogašovci]] |- | {{Slika d|Q2365812}} || [[Soviče]] || [[Občina Videm|Videm]]||2284||[[Videm pri Ptuju]] |- | {{Slika d|Q15278802}} || [[Sovinek]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q7571826}} || [[Sovinja Peč]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q5484979}} || [[Sovjak, Sveti Jurij ob Ščavnici|Sovjak]] || [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]||9244||[[Sveti Jurij ob Ščavnici]] |- | {{Slika d|Q2680513}} || [[Sovjak, Trnovska vas|Sovjak]] || [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]||2254||[[Trnovska vas]] |- | {{Slika d|Q3007206}} || [[Sovodenj]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4225||[[Sovodenj]] |- | {{Slika d|Q2264372}} || [[Sovra]] || [[Občina Žiri|Žiri]]||4226||[[Žiri]] |- | {{Slika d|Q3437419}} || [[Soze]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q3375433}} || [[Spodnja Bačkova]] || [[Občina Benedikt|Benedikt]]||2234||[[Benedikt]] |- | {{Slika d|Q3437989}} || [[Spodnja Bela]] || [[Občina Preddvor|Preddvor]] ||4205||[[Preddvor]] |- | {{Slika d|Q2285539}} || [[Spodnja Besnica]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]] ||4201||[[Zgornja Besnica]] |- | {{Slika d|Q633704}} || [[Spodnja Bilpa]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||8342||[[Stari trg ob Kolpi]] |- | {{Slika d|Q2348793}} || [[Spodnja Branica]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5295||[[Branik]] |- | {{Slika d|Q283265}} || [[Spodnja Brežnica]] || [[Občina Poljčane|Poljčane]]||2319||[[Poljčane]] |- | {{Slika d|Q2081297}} || [[Spodnja Dobrava, Moravče|Spodnja Dobrava]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q2083594}} || [[Spodnja Dobrava, Radovljica|Spodnja Dobrava]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4245||[[Kropa]] |- | {{Slika d|Q2491612}} || [[Spodnja Draga]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q2483067}} || [[Spodnja Gorica]] || [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]||2327||[[Rače]] |- | {{Slika d|Q2529766}} || [[Spodnja Hajdina]] || [[Občina Hajdina|Hajdina]]||2288||[[Hajdina]] |- | {{Slika d|Q3023218}} || [[Spodnja Idrija]] || [[Občina Idrija|Idrija]] ||5281||[[Spodnja Idrija]] |- | {{Slika d|Q2395753}} || [[Spodnja Jablanica]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2061779}} || [[Spodnja Javoršica]] || [[Občina Moravče|Moravče]] ||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q3184138}} || [[Spodnja Kanomlja]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||5281||[[Spodnja Idrija]] |- | {{Slika d|Q3921037}} || [[Spodnja Kapla]] || [[Občina Podvelka|Podvelka]] ||2362||[[Kapla]] |- | {{Slika d|Q2187032}} || [[Spodnja Korena]] || [[Občina Duplek|Duplek]]||2242||[[Zgornja Korena]] |- | {{Slika d|Q2994649}} || [[Spodnja Kostrivnica]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3241||[[Podplat]] |- | {{Slika d|Q2391600}} || [[Spodnja Libna]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q2187586}} || [[Spodnja Lipnica]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4246||[[Kamna Gorica]] |- | {{Slika d|Q2741716}} || [[Spodnja Ložnica]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2310||[[Slovenska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2054926}} || [[Spodnja Luša]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4227||[[Selca]] |- | {{Slika d|Q3519616}} || [[Spodnja Nova vas]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2310||[[Slovenska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q6961086}} || [[Spodnja Orlica]] || [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]||2365||[[Vuhred]] |- | {{Slika d|Q3440904}} || [[Spodnja Pohanca]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8253||[[Artiče]] |- | {{Slika d|Q1955502}} || [[Spodnja Polskava]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2331||[[Pragersko]] |- | {{Slika d|Q1919923}} || [[Spodnja Ponkvica]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3231||[[Grobelno]] |- | {{Slika d|Q2567704}} || [[Spodnja Pristava]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3210||[[Slovenske Konjice]] |- | {{Slika d|Q2567616}} || [[Spodnja Rečica, Laško|Spodnja Rečica]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q2356107}} || [[Spodnja Rečica, Mozirje|Spodnja Rečica]] || [[Občina Mozirje|Mozirje]]||3332||[[Rečica ob Savinji]] |- | {{Slika d|Q3923753}} || [[Spodnja Ročica]] || [[Občina Benedikt|Benedikt]]||2234||[[Benedikt]] |- | {{Slika d|Q2634771}} || [[Spodnja Selnica]] || [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]||2352||[[Selnica ob Dravi]] |- | {{Slika d|Q2368296}} || [[Spodnja Senarska]] || [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]||2235||[[Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q2685098}} || [[Spodnja Senica]] || [[Občina Medvode|Medvode]]||1215||[[Medvode]] |- | {{Slika d|Q6959275}} || [[Spodnja Slivnica]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ||1290||[[Grosuplje]]] |- | {{Slika d|Q2308939}} || [[Spodnja Sorica]] || [[Občina Železniki|Železniki]] ||4229||[[Sorica]] |- | {{Slika d|Q2331399}} || [[Spodnja Sveča]] || [[Občina Majšperk|Majšperk]]||2322||[[Majšperk]] |- | {{Slika d|Q1817798}} || [[Spodnja Ščavnica]] || [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]||9250||[[Gornja Radgona]] |- | {{Slika d|Q2651041}} || [[Spodnja Velka]] || [[Občina Šentilj|Šentilj]]||2213||[[Zgornja Velka]] |- | {{Slika d|Q687368}} || [[Spodnja Vižinga]] || [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]||2360||[[Radlje ob Dravi]] |- | {{Slika d|Q2684800}} || [[Spodnja Voličina]] || [[Občina Lenart|Lenart]] ||2232||[[Voličina]] |- | {{Slika d|Q3070198}} || [[Spodnje Bitnje]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]] ||4209||[[Žabnica, Kranj|Žabnica]] |- | {{Slika d|Q2782986}} || [[Spodnje Blato]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2157479}} || [[Spodnje Brezovo]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ||1294||[[Višnja Gora]] |- | {{Slika d|Q2444518}} || [[Spodnje Danje]] || [[Občina Železniki|Železniki]] ||4229||[[Sorica]] |- | {{Slika d|Q2501759}} || [[Spodnje Dobrenje]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2211||[[Pesnica pri Mariboru]] |- | {{Slika d|Q3439830}} || [[Spodnje Dule]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q2692332}} || [[Spodnje Duplice]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2856168}} || [[Spodnje Duplje]] || [[Občina Naklo|Naklo]]||4203||[[Zgornje Duplje|Duplje]] |- | {{Slika d|Q2137130}} || [[Spodnje Gameljne]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]||1211||[[Ljubljana - Šmartno]] |- | {{Slika d|Q2549701}} || [[Spodnje Gorče]] || [[Občina Braslovče|Braslovče]]||3314||[[Braslovče]] |- | {{Slika d|Q2413106}} || [[Spodnje Gorje]] || [[Občina Bled|Bled]]||4247||[[Zgornje Gorje]] |- | {{Slika d|Q2493512}} || [[Spodnje Gruškovje]] || [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]||2286||[[Podlehnik]] |- | {{Slika d|Q3278455}} || [[Spodnje Grušovje]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3210||[[Slovenske Konjice]] |- | {{Slika d|Q2415746}} || [[Spodnje Grušovlje]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3311||[[Šempeter v Savinjski dolini]] |- | {{Slika d|Q2630898}} || [[Spodnje Hlapje]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2222||[[Jakobski Dol]] |- | {{Slika d|Q2188414}} || [[Spodnje Hoče]] || [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]||2311||[[Hoče]] |- | {{Slika d|Q2467651}} || [[Spodnje Jablane]] || [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]||2326||[[Cirkovce]] |- | {{Slika d|Q2225076}} || [[Spodnje Jarše]] || [[Občina Domžale|Domžale]]||1230||[[Domžale]] |- | {{Slika d|Q655231}} || [[Spodnje Jelenje]] || [[Občina Litija|Litija]]||1273||[[Dole pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2752215}} || [[Spodnje Jezersko]] || [[Občina Jezersko|Jezersko]]||4206||[[Zgornje Jezersko]] |- | {{Slika d|Q3438851}} || [[Spodnje Konjišče]] || [[Občina Apače|Apače]]||9253||[[Apače]] |- | {{Slika d|Q2228407}} || [[Spodnje Koseze]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q2014413}} || [[Spodnje Kraše]] || [[Občina Nazarje|Nazarje]]||3341||[[Šmartno ob Dreti]] |- | {{Slika d|Q2264493}} || [[Spodnje Laze]] || [[Občina Bled|Bled]]||4247||[[Zgornje Gorje]] |- | {{Slika d|Q3438620}} || [[Spodnje Laže]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3215||[[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] |- | {{Slika d|Q2743844}} || [[Spodnje Loke]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q302420}} || [[Spodnje Mestinje]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3253||[[Pristava pri Mestinju]] |- | {{Slika d|Q581350}} || [[Spodnje Mladetiče]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8296||[[Krmelj]] |- | {{Slika d|Q3438514}} || [[Spodnje Negonje]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3250||[[Rogaška Slatina]] |- | {{Slika d|Q7578784}} || [[Spodnje Palovče]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] ||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q2172961}} || [[Spodnje Partinje]] || [[Občina Lenart|Lenart]]||2230||[[Lenart v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q2005161}} || [[Spodnje Pijavško]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q2326680}} || [[Spodnje Pirniče]] || [[Občina Medvode|Medvode]]||1215||[[Medvode]] |- | {{Slika d|Q2253666}} || [[Spodnje Pobrežje]] || [[Občina Mozirje|Mozirje]]||3332||[[Rečica ob Savinji]] |- | {{Slika d|Q2908181}} || [[Spodnje Poljčane]] || [[Občina Poljčane|Poljčane]] ||2319||[[Poljčane]] |- | {{Slika d|Q2241907}} || [[Spodnje Prapreče]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q2912162}} || [[Spodnje Prebukovje]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2315||[[Šmartno na Pohorju]] |- | {{Slika d|Q2509948}} || [[Spodnje Preloge]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3210||[[Slovenske Konjice]] |- | {{Slika d|Q3438151}} || [[Spodnje Roje]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3311||[[Šempeter v Savinjski dolini]] |- | {{Slika d|Q2209285}} || [[Spodnje Sečovo]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3250||[[Rogaška Slatina]] |- | {{Slika d|Q657719}} || [[Spodnje Selce]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3231||[[Grobelno]] |- | {{Slika d|Q2494756}} || [[Spodnje Slemene]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3222||[[Dramlje]] |- | {{Slika d|Q3168044}} || [[Spodnje Stranice]] || [[Občina Zreče|Zreče]]||3206||[[Stranice]] |- | {{Slika d|Q7578785}} || [[Spodnje Stranje]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] ||1242||[[Stahovica]] |- | {{Slika d|Q2227842}} || [[Spodnje Škofije]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6281||[[Škofije]] |- | {{Slika d|Q2378752}} || [[Spodnje Tinsko]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3223||[[Loka pri Žusmu]] |- | {{Slika d|Q2720660}} || [[Spodnje Verjane]] || [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]||2235||[[Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q935816}} || [[Spodnje Vetrno]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4294||[[Križe]] |- | {{Slika d|Q2691244}} || [[Spodnje Vodale]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]] ||8295||[[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] |- | {{Slika d|Q2366804}} || [[Spodnje Vrtiče]] || [[Občina Kungota|Kungota]]||2201||[[Zgornja Kungota]] |- | {{Slika d|Q4620632}} || [[Spodnji Boč]] || [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]||2352||[[Selnica ob Dravi]] |- | {{Slika d|Q2261381}} || [[Spodnji Brnik]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]||4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q2343912}} || [[Spodnji Čačič]] || [[Občina Osilnica|Osilnica]]||1337||[[Osilnica]] |- | {{Slika d|Q2496203}} || [[Spodnji Dolič]] || [[Občina Vitanje|Vitanje]]||3205||[[Vitanje]] |- | {{Slika d|Q3542993}} || [[Spodnji Duplek]] || [[Občina Duplek|Duplek]]||2241||[[Spodnji Duplek]] |- | {{Slika d|Q2417921}} || [[Spodnji Gabrnik]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3241||[[Podplat]] |- | {{Slika d|Q1962060}} || [[Spodnji Gaj pri Pragerskem]] || [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]||2331||[[Pragersko]] |- | {{Slika d|Q5545339}} || [[Spodnji Gasteraj]] || [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]||2223||[[Jurovski Dol]] |- | {{Slika d|Q2670567}} || [[Spodnji Hotič]] || [[Občina Litija|Litija]] ||1270||[[Litija]] |- | {{Slika d|Q2284814}} || [[Spodnji Ivanjci]] || [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]||9245||[[Spodnji Ivanjci]] |- | {{Slika d|Q6959700}} || [[Spodnji Jakobski Dol]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2222||[[Jakobski Dol]] |- | {{Slika d|Q2269630}} || [[Spodnji Jernej]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3215||[[Loče, Slovenske Konjice|Loče]] |- | {{Slika d|Q3438914}} || [[Spodnji Kamenščak]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||9240||[[Ljutomer]] |- | {{Slika d|Q2351230}} || [[Spodnji Ključarovci]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2259||[[Ivanjkovci]] |- | {{Slika d|Q2783882}} || [[Spodnji Kocjan]] || [[Občina Radenci|Radenci]]||9252||[[Radenci]] |- | {{Slika d|Q1913777}} || [[Spodnji Leskovec]] || [[Občina Videm|Videm]]||2285||[[Zgornji Leskovec]] |- | {{Slika d|Q2180752}} || [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1330||[[Kočevje]] |- | {{Slika d|Q2157487}} || [[Spodnji Log, Litija|Spodnji Log]] || [[Občina Litija|Litija]]||1282||[[Sava, Litija|Sava]] |- | {{Slika d|Q3160077}} || [[Spodnji Otok]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4240||[[Radovljica]] |- | {{Slika d|Q2743154}} || [[Spodnji Petelinjek]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1223||[[Blagovica]] |- | {{Slika d|Q2849706}} || [[Spodnji Porčič]] || [[Občina Lenart|Lenart]]||2230||[[Lenart v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q2411223}} || [[Spodnji Prekar]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1281||[[Kresnice]] |- | {{Slika d|Q2286361}} || [[Spodnji Razbor]] || [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]||2381||[[Podgorje pri Slovenj Gradcu]] |- | {{Slika d|Q1933540}} || [[Spodnji Slemen]] || [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]||2352||[[Selnica ob Dravi]] |- | {{Slika d|Q2220424}} || [[Spodnji Stari Grad]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q15278919}} || [[Spodnji Šemnik]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1411||[[Izlake]] |- | {{Slika d|Q2692451}} || [[Spodnji Tuštanj]] || [[Občina Moravče|Moravče]] ||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q2484131}} || [[Spodnji Velovlek]] || [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]||2250||[[Ptuj]] |- | {{Slika d|Q2584337}} || [[Spodnji Vrsnik]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||5281||[[Spodnja Idrija]] |- | {{Slika d|Q511836}} || [[Spodnji Žerjavci]] || [[Občina Lenart|Lenart]]||2230||[[Lenart v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q2069613}} || [[Spuhlja]] || [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]||2250||[[Ptuj]] |} == Viri == * {{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=S&selNacin=zacetek&selTip=naselja&cmd=++Poi%9A%E8i++ |title=seznam naselij, katerih ime se začne z 's' |accessdate=14. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}} {{Seznam naselij}} [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji|S]] p6wy4qcd7pea15uyr5breb9ng3ih785 Seznam naselij v Sloveniji (V) 0 64742 6708350 6496121 2026-07-08T06:26:21Z Romanm 13 /* Seznam */ [[Hinje, Žužemberk]] 6708350 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[naselje|naselij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''', imena na '''[[V]]'''. {{Seznam naselij}} ==Seznam== {| class="wikitable sortable" |- ! Slika || Ime naselja || [[Občine v Sloveniji|Občina]]||[[Poštna številka]]||Pošta |- | {{Slika d|Q3460091}} || [[V Zideh]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1222||[[Trojane]] |- | {{Slika d|Q637519}} || [[Vače]] || [[Občina Litija|Litija]] ||1252||[[Vače]] |- | {{Slika d|Q906094}} || [[Vadarci]] || [[Občina Puconci|Puconci]]||9265||[[Bodonci]] |- | {{Slika d|Q2337385}} || [[Vadiče]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q2293976}} || [[Vajgen]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2221||[[Jarenina]] |- | {{Slika d|Q2142804}} || [[Valburga]] || [[Občina Medvode|Medvode]] ||1216||[[Smlednik]] |- | {{Slika d|Q1627268}} || [[Vale]] || [[Občina Komen|Komen]]||6223||[[Komen]] |- | {{Slika d|Q1930551}} || [[Valična vas]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1303||[[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] |- | {{Slika d|Q2157882}} || [[Valterski Vrh]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q502361}} || [[Vanča vas]] || [[Občina Tišina|Tišina]]||9251||[[Tišina]] |- | {{Slika d|Q902314}} || [[Vaneča]] || [[Občina Puconci|Puconci]] ||9201||[[Puconci]] |- | {{Slika d|Q3152517}} || [[Vanetina]] || [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]||2236||[[Cerkvenjak]] |- | {{Slika d|Q1618499}} || [[Vanganel]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6000||[[Koper]] |- | {{Slika d|Q12805256}} || [[Varda]] || [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]||2223||[[Jurovski Dol]] |- | {{Slika d|Q3384621}} || [[Vareja]] || [[Občina Videm|Videm]]||2284||[[Videm pri Ptuju]] |- | {{Slika d|Q1864219}} || [[Vareje]] || [[Občina Divača|Divača]]||6217||[[Vremski Britof]] |- | {{Slika d|Q2089826}} || [[Varoš]] || [[Občina Makole|Makole]]||2321||[[Makole]] |- | {{Slika d|Q2540211}} || [[Varpolje]] || [[Občina Mozirje|Mozirje]]||3332||[[Rečica ob Savinji]] |- | {{Slika d|Q3223266}} || [[Vas, Kostel|Vas]] || [[Občina Kostel|Kostel]] ||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q2577402}} || [[Vas, Radlje ob Dravi|Vas]] || [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]||2360||[[Radlje ob Dravi]] |- | {{Slika d|Q382790}} || [[Vaseno]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] ||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q2437607}} || [[Vašca]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] ||4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q2188514}} || [[Vaše]] || [[Občina Medvode|Medvode]]||1215||[[Medvode]] |- | {{Slika d|Q2410412}} || [[Vatovlje]] || [[Občina Divača|Divača]]||6217||[[Vremski Britof]] |- | {{Slika d|Q1911120}} || [[Vavpča vas pri Dobrniču]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8211||[[Dobrnič]] |- | {{Slika d|Q3439681}} || [[Vavta vas]] || [[Občina Straža|Straža]] ||8351||[[Straža, Straža|Straža]] |- | {{Slika d|Q771411}} || [[Večeslavci]] || [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]||9262||[[Rogašovci]] |- | {{Slika d|Q3438907}} || [[Večje Brdo]] || [[Občina Dobje|Dobje]]||3224||[[Dobje pri Planini]] |- | {{Slika d|Q2055181}} || [[Večkoti]] || [[Občina Komen|Komen]]||6222||[[Štanjel]] |- | {{Slika d|Q966236}} || [[Vedrijan]] || [[Občina Brda|Brda]]||5211||[[Kojsko]] |- | {{Slika d|Q3438089}} || [[Vejice]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q15928}} || [[Velenje]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]] ||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q2796069}} || [[Velesovo]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]||4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q2233314}} || [[Veličane]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2259||[[Ivanjkovci]] |- | {{Slika d|Q2159142}} || [[Velika Brda]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6225||[[Hruševje]] |- | {{Slika d|Q2458375}} || [[Velika Bukovica]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2354544}} || [[Velika Dobrava]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ||1294||[[Višnja Gora]] |- | {{Slika d|Q2002911}} || [[Velika Dolina]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8261||[[Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q2335447}} || [[Velika Goba]] || [[Občina Litija|Litija]]||1273||[[Dole pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2574628}} || [[Velika Hubajnica]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8293||[[Studenec, Sevnica|Studenec]] |- | {{Slika d|Q2185356}} || [[Velika Ilova Gora]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ||1312||[[Videm - Dobrepolje]] |- | {{Slika d|Q590728}} || [[Velika Kostrevnica]] || [[Občina Litija|Litija]] ||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2498862}} || [[Velika Lahinja]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8340||[[Črnomelj]] |- | {{Slika d|Q7918956}} || [[Velika Lašna]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] ||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q2182775}} || [[Velika Ligojna]] || [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ||1360||[[Vrhnika]] |- | {{Slika d|Q2654667}} || [[Velika Loka, Grosuplje|Velika Loka]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q1879512}} || [[Velika Loka, Trebnje|Velika Loka]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8212||[[Velika Loka]] |- | {{Slika d|Q3621532}} || [[Velika Nedelja]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2274||[[Velika Nedelja]] |- | {{Slika d|Q2256666}} || [[Velika Pirešica]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3310||[[Žalec]] |- | {{Slika d|Q19709766}} || [[Velika Planina (naselje)|Velika Planina]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] ||1242||[[Stahovica]] |- | {{Slika d|Q1043463}} || [[Velika Polana]] || [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] ||9225||[[Velika Polana]] |- | {{Slika d|Q1837320}} || [[Velika Preska]] || [[Občina Litija|Litija]]||1272||[[Polšnik]] |- | {{Slika d|Q2867158}} || [[Velika Pristava]] || [[Občina Pivka|Pivka]]||6257||[[Pivka]] |- | {{Slika d|Q5541940}} || [[Velika Račna]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2746723}} || [[Velika Raven]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3203||[[Nova Cerkev]] |- | {{Slika d|Q2082005}} || [[Velika sela]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8341||[[Adlešiči]] |- | {{Slika d|Q7918960}} || [[Velika Slevica]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q2855450}} || [[Velika Stara vas]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q3439265}} || [[Velika Strmica]] || [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]||8231||[[Trebelno]] |- | {{Slika d|Q1934213}} || [[Velika Ševnica]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q2205767}} || [[Velika Štanga]] || [[Občina Litija|Litija]] ||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2573904}} || [[Velika Varnica]] || [[Občina Videm|Videm]]||2285||[[Zgornji Leskovec]] |- | {{Slika d|Q2384030}} || [[Velika vas pri Krškem]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8273||[[Leskovec pri Krškem]] |- | {{Slika d|Q2053045}} || [[Velika vas, Moravče|Velika vas]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1262||[[Dol pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q3440898}} || [[Velike Bloke]] || [[Občina Bloke|Bloke]] ||1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q2742924}} || [[Velike Brusnice]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8321||[[Velike Brusnice|Brusnice]] |- | {{Slika d|Q2273287}} || [[Velike Češnjice]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2201850}} || [[Velike Dole pri Temenici]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q6959475}} || [[Velike Dole, Trebnje|Velike Dole]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8213||[[Veliki Gaber]] |- | {{Slika d|Q3438556}} || [[Velike Gorelce]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q3438542}} || [[Velike Grahovše]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q1948564}} || [[Velike Kompolje]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q639899}} || [[Velike Lašče]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] ||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q2426538}} || [[Velike Lese]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1301||[[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] |- | {{Slika d|Q369452}} || [[Velike Lipljene]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1311||[[Turjak]] |- | {{Slika d|Q556099}} || [[Velike Loče]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6242||[[Materija]] |- | {{Slika d|Q2180391}} || [[Velike Malence]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8262||[[Krška vas]] |- | {{Slika d|Q2019502}} || [[Velike Pece]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q784069}} || [[Velike Poljane, Ribnica|Velike Poljane]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1316||[[Ortnek]] |- | {{Slika d|Q2231215}} || [[Velike Poljane, Škocjan|Velike Poljane]] || [[Občina Škocjan|Škocjan]]||8275||[[Škocjan]] |- | {{Slika d|Q2209791}} || [[Velike Rebrce]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1303||[[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] |- | {{Slika d|Q3187868}} || [[Velike Rodne]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3250||[[Rogaška Slatina]] |- | {{Slika d|Q2581630}} || [[Velike Vodenice]] || [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]||8311||[[Kostanjevica na Krki]] |- | {{Slika d|Q2695066}} || [[Velike Vrhe]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q2285629}} || [[Velike Žablje]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ||5263||[[Dobravlje]] |- | {{Slika d|Q3357575}} || [[Veliki Ban]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q3393363}} || [[Veliki Boč]] || [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]||2352||[[Selnica ob Dravi]] |- | {{Slika d|Q2307496}} || [[Veliki Brebrovnik]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2259||[[Ivanjkovci]] |- | {{Slika d|Q2229764}} || [[Veliki Cerovec]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q1976919}} || [[Veliki Cirnik]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8297||[[Šentjanž]] |- | {{Slika d|Q2353836}} || [[Veliki Dol, Krško|Veliki Dol]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8282||[[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] |- | {{Slika d|Q554990}} || [[Veliki Dol, Sežana|Veliki Dol]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6221||[[Dutovlje]] |- | {{Slika d|Q1930583}} || [[Veliki Gaber]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8213||[[Veliki Gaber]] |- | {{Slika d|Q7918975}} || [[Veliki Hrib]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q1882339}} || [[Veliki Jelnik]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1223||[[Blagovica]] |- | {{Slika d|Q2117430}} || [[Veliki Kal, Ivančna Gorica|Veliki Kal]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2402406}} || [[Veliki Kal, Mirna Peč|Veliki Kal]] || [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]||8216||[[Mirna Peč]] |- | {{Slika d|Q2004716}} || [[Veliki Kamen]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8282||[[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] |- | {{Slika d|Q16897577}} || [[Veliki Koren]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q2001144}} || [[Veliki Korinj]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1303||[[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] |- | {{Slika d|Q775882}} || [[Veliki Lipoglav]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ||1293||[[Šmarje - Sap]] |- | {{Slika d|Q761623}} || [[Veliki Lipovec]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8361||[[Dvor, Žužemberk|Dvor]] |- | {{Slika d|Q6962087}} || [[Veliki Ločnik]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1311||[[Turjak]] |- | {{Slika d|Q2655771}} || [[Veliki Nerajec]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8343||[[Dragatuš]] |- | {{Slika d|Q2279116}} || [[Veliki Obrež]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8257||[[Dobova]] |- | {{Slika d|Q2225001}} || [[Veliki Okič]] || [[Občina Videm|Videm]]||2285||[[Zgornji Leskovec]] |- | {{Slika d|Q3439675}} || [[Veliki Orehek]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q6962610}} || [[Veliki Osolnik]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1314||[[Rob, Velike Lašče|Rob]] |- | {{Slika d|Q2237429}} || [[Veliki Otok, Postojna|Veliki Otok]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6230||[[Postojna]] |- | {{Slika d|Q1971983}} || [[Veliki Podljuben]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q3409760}} || [[Veliki Podlog]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8273||[[Leskovec pri Krškem]] |- | {{Slika d|Q7918987}} || [[Veliki Rakitovec]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1382||[[Begunje pri Cerknici]] |- | {{Slika d|Q2260900}} || [[Veliki Rigelj]] || [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]||8350||[[Dolenjske Toplice]] |- | {{Slika d|Q2024800}} || [[Veliki Slatnik]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2468980}} || [[Veliki Trn]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q3439529}} || [[Veliki Videm]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8212||[[Velika Loka]] |- | {{Slika d|Q657991}} || [[Veliki Vrh pri Litiji]] || [[Občina Litija|Litija]]||1270||[[Litija]] |- | {{Slika d|Q2187197}} || [[Veliki Vrh pri Šmarju]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1293||[[Šmarje - Sap]] |- | {{Slika d|Q5212148}} || [[Veliki Vrh, Bloke|Veliki Vrh]] || [[Občina Bloke|Bloke]]||1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q2844314}} || [[Veliki Vrh, Cirkulane|Veliki Vrh]] || [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] ||2282||[[Cirkulane]] |- | {{Slika d|Q2049193}} || [[Veliki Vrh, Šmartno ob Paki|Veliki Vrh]] || [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]||3327||[[Šmartno ob Paki]] |- | {{Slika d|Q672161}} || [[Veliko Brdo]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6254||[[Jelšane]] |- | {{Slika d|Q2330461}} || [[Veliko Črnelo]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q2548456}} || [[Veliko Globoko]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1303||[[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] |- | {{Slika d|Q736468}} || [[Veliko Lipje]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q774135}} || [[Veliko Mlačevo]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] ||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2634431}} || [[Veliko Mraševo]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8312||[[Podbočje]] |- | {{Slika d|Q554936}} || [[Veliko Polje]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6210||[[Sežana]] |- | {{Slika d|Q2291318}} || [[Veliko Širje]] || [[Občina Laško|Laško]]||1432||[[Zidani Most]] |- | {{Slika d|Q2779914}} || [[Veliko Tinje]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2316||[[Zgornja Ložnica]] |- | {{Slika d|Q2633577}} || [[Veliko Trebeljevo]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]||1000||[[Ljubljana]] |- | {{Slika d|Q734770}} || [[Veliko Ubeljsko]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6225||[[Hruševje]] |- | {{Slika d|Q2100601}} || [[Velka]] || [[Občina Dravograd|Dravograd]]||2363||[[Podvelka]] |- | {{Slika d|Q2478755}} || [[Veniše]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8273||[[Leskovec pri Krškem]] |- | {{Slika d|Q2510459}} || [[Verače]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3254||[[Podčetrtek]] |- | {{Slika d|Q1883359}} || [[Verd]] || [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ||1360||[[Vrhnika]] |- | {{Slika d|Q2247934}} || [[Verdun pri Uršnih selih]] || [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]||8323||[[Uršna sela]] |- | {{Slika d|Q338375}} || [[Verdun, Novo mesto|Verdun]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2324319}} || [[Verje]] || [[Občina Medvode|Medvode]]||1215||[[Medvode]] |- | {{Slika d|Q7921984}} || [[Vernek]] || [[Občina Litija|Litija]]||1281||[[Kresnice]] |- | {{Slika d|Q2738740}} || [[Verpete]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3213||[[Frankolovo]] |- | {{Slika d|Q3443700}} || [[Veržej]] || [[Občina Veržej|Veržej]]||9241||[[Veržej]] |- | {{Slika d|Q2456584}} || [[Vesca]] || [[Občina Vodice|Vodice]] ||1217||[[Vodice]] |- | {{Slika d|Q2455945}} || [[Vesela Gora]] || [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] ||8232||[[Šentrupert]] |- | {{Slika d|Q908117}} || [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] || [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]||9000||[[Murska Sobota]] |- | {{Slika d|Q2291428}} || [[Veščica, Razkrižje|Veščica]] || [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]||9240||[[Ljutomer]] |- | {{Slika d|Q2431587}} || [[Vešenik]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3210||[[Slovenske Konjice]] |- | {{Slika d|Q3020031}} || [[Vešter]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2185355}} || [[Vetrnik]] || [[Občina Kozje|Kozje]]||3260||[[Kozje]] |- | {{Slika d|Q2184681}} || [[Vezovje]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q6508850}} || [[Vič, Dravograd|Vič]] || [[Občina Dravograd|Dravograd]]||2370||[[Dravograd]] |- | {{Slika d|Q2099265}} || [[Vičanci]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2274||[[Velika Nedelja]] |- | {{Slika d|Q2637119}} || [[Vidanovci]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||9240||[[Ljutomer]] |- | {{Slika d|Q2425345}} || [[Videm pri Lukovici]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q3162598}} || [[Videm pri Ptuju]] || [[Občina Videm|Videm]]||2284||[[Videm pri Ptuju]] |- | {{Slika d|Q3210417}} || [[Videm pri Temenici]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2656228}} || [[Videm, Dobrepolje|Videm]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ||1312||[[Videm - Dobrepolje]] |- | {{Slika d|Q3402042}} || [[Videm, Dol pri Ljubljani|Videm]] || [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]||1262||[[Dol pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q2393519}} || [[Videm, Krško|Videm]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8274||[[Raka]] |- | {{Slika d|Q2240870}} || [[Videž]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2310||[[Slovenska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q573118}} || [[Vidonci]] || [[Občina Grad|Grad]]||9264||[[Grad, Grad|Grad]] |- | {{Slika d|Q2154830}} || [[Vidošiči]] || [[Občina Metlika|Metlika]]||8330||[[Metlika]] |- | {{Slika d|Q1838445}} || [[Vidovica]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3253||[[Pristava pri Mestinju]] |- | {{Slika d|Q2494616}} || [[Vidrga]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1252||[[Vače]] |- | {{Slika d|Q1994970}} || [[Vihre]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8273||[[Leskovec pri Krškem]] |- | {{Slika d|Q2278259}} || [[Vikrče]] || [[Občina Medvode|Medvode]] ||1211||[[Ljubljana - Šmartno]] |- | {{Slika d|Q2393444}} || [[Vimolj pri Predgradu]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||8342||[[Stari trg ob Kolpi]] |- | {{Slika d|Q2318695}} || [[Vimolj, Kostel|Vimolj]] || [[Občina Kostel|Kostel]]||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q2456039}} || [[Vinarje, Maribor|Vinarje]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]]||2000||[[Maribor]] |- | {{Slika d|Q2124269}} || [[Vinarje, Slovenska Bistrica|Vinarje]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2316||[[Zgornja Ložnica]] |- | {{Slika d|Q2008928}} || [[Vincarje]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2699447}} || [[Vine, Vojnik|Vine]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3203||[[Nova Cerkev]] |- | {{Slika d|Q2678614}} || [[Vine, Zagorje ob Savi|Vine]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] ||1410||[[Zagorje ob Savi]] |- | {{Slika d|Q2305832}} || [[Vinec]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3250||[[Rogaška Slatina]] |- | {{Slika d|Q2343597}} || [[Vinharje]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4223||[[Poljane nad Škofjo Loko]] |- | {{Slika d|Q2104005}} || [[Vinica pri Šmarjeti]] || [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]||8220||[[Šmarješke Toplice]] |- | {{Slika d|Q6962629}} || [[Vinica, Črnomelj|Vinica]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] ||8344||[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] |- | {{Slika d|Q2220211}} || [[Vinice]] || [[Občina Sodražica|Sodražica]] ||1317||[[Sodražica]] |- | {{Slika d|Q2314082}} || [[Vinička vas]] || [[Občina Lenart|Lenart]]||2230||[[Lenart v Slovenskih goricah]] |- | {{Slika d|Q2464734}} || [[Vinja vas]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2720473}} || [[Vinje pri Moravčah]] || [[Občina Moravče|Moravče]] ||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q2209568}} || [[Vinje, Dol pri Ljubljani|Vinje]] || [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] ||1262||[[Dol pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q2178394}} || [[Vinji Vrh pri Semiču]] || [[Občina Semič|Semič]] ||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q610033}} || [[Vinji Vrh, Brežice|Vinji Vrh]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8263||[[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2580206}} || [[Vinji Vrh, Šmartno pri Litiji|Vinji Vrh]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2845232}} || [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]] || [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]||8220||[[Šmarješke Toplice]] |- | {{Slika d|Q2003635}} || [[Vinkov Vrh]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8361||[[Dvor, Žužemberk|Dvor]] |- | {{Slika d|Q2340272}} || [[Vino, Grosuplje|Vino]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1291||[[Škofljica]] |- | {{Slika d|Q2060928}} || [[Vinska Gora]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]] ||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q2163502}} || [[Vinska Gorica]] || [[Občina Dobrna|Dobrna]]||3204||[[Dobrna]] |- | {{Slika d|Q2107654}} || [[Vinski Vrh pri Šmarju]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q3286438}} || [[Vinski Vrh, Ormož|Vinski Vrh]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2275||[[Miklavž pri Ormožu]] |- | {{Slika d|Q2677711}} || [[Vintarjevec]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q6961692}} || [[Vintarji]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q2208453}} || [[Vintarovci]] || [[Občina Destrnik|Destrnik]]||2253||[[Destrnik]] |- | {{Slika d|Q2527695}} || [[Vipava]] || [[Občina Vipava|Vipava]] ||5271||[[Vipava]] |- | {{Slika d|Q1924036}} || [[Vipavski Križ]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ||5270||[[Ajdovščina]] |- | {{Slika d|Q2049253}} || [[Vipolže]] || [[Občina Brda|Brda]]||5212||[[Dobrovo v Brdih]] |- | {{Slika d|Q7933540}} || [[Vir pri Nevljah]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] ||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q2914771}} || [[Vir pri Stični]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q2582859}} || [[Vir, Domžale|Vir]] || [[Občina Domžale|Domžale]]||1230||[[Domžale]] |- | {{Slika d|Q3438147}} || [[Virlog]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2020452}} || [[Virmaše]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2153884}} || [[Virštanj]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3254||[[Podčetrtek]] |- | {{Slika d|Q2621268}} || [[Visejec]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8362||[[Hinje, Žužemberk|Hinje]] |- | {{Slika d|Q4375516}} || [[Visoče, Šentjur|Visoče]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q2465106}} || [[Visoče, Tržič|Visoče]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q2797788}} || [[Visoko pri Poljanah]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2242460}} || [[Visoko, Ig|Visoko]] || [[Občina Ig|Ig]]||1292||[[Ig]] |- | {{Slika d|Q4778980}} || [[Visoko, Šenčur|Visoko]] || [[Občina Šenčur|Šenčur]]||4212||[[Visoko, Šenčur|Visoko]] |- | {{Slika d|Q2334448}} || [[Visole]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2310||[[Slovenska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2566609}} || [[Višelnica]] || [[Občina Bled|Bled]] ||4247||[[Zgornje Gorje]] |- | {{Slika d|Q2686378}} || [[Viševca]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]||4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q3500295}} || [[Viševek]] || [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]||1386||[[Stari trg pri Ložu]] |- | {{Slika d|Q15929}} || [[Višnja Gora]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] ||1294||[[Višnja Gora]] |- | {{Slika d|Q728144}} || [[Višnja vas]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3212||[[Vojnik]] |- | {{Slika d|Q2365926}} || [[Višnje, Ajdovščina|Višnje]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]||5273||[[Col, Ajdovščina|Col]] |- | {{Slika d|Q2156187}} || [[Višnje, Ivančna Gorica|Višnje]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1303||[[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] |- | {{Slika d|Q2832179}} || [[Višnjevik]] || [[Občina Brda|Brda]]||5212||[[Dobrovo v Brdih]] |- | {{Slika d|Q1994243}} || [[Višnji Grm]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1276||[[Primskovo]] |- | {{Slika d|Q2594192}} || [[Vitan]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2276||[[Kog]] |- | {{Slika d|Q1809612}} || [[Vitanje]] || [[Občina Vitanje|Vitanje]] ||3205||[[Vitanje]] |- | {{Slika d|Q3448576}} || [[Vitanjsko Skomarje]] || [[Občina Vitanje|Vitanje]]||3205||[[Vitanje]] |- | {{Slika d|Q3284801}} || [[Vitna vas]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8259||[[Bizeljsko]] |- | {{Slika d|Q2754111}} || [[Vitomarci]] || [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] ||2255||[[Vitomarci]] |- | {{Slika d|Q2164440}} || [[Vitovlje]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5261||[[Šempas]] |- | {{Slika d|Q3274646}} || [[Vizore]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3203||[[Nova Cerkev]] |- | {{Slika d|Q2694550}} || [[Vnajnarje]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ||1000||[[Ljubljana]] |- | {{Slika d|Q1860460}} || [[Vnanje Gorice]] || [[Občina Brezovica|Brezovica]] ||1351||[[Brezovica pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q3438259}} || [[Vodenovo]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q7939305}} || [[Vodice nad Kamnikom]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1242||[[Stahovica]] |- | {{Slika d|Q2536730}} || [[Vodice pri Gabrovki]] || [[Občina Litija|Litija]]||1274||[[Gabrovka]] |- | {{Slika d|Q2375898}} || [[Vodice pri Kalobju]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3233||[[Kalobje]] |- | {{Slika d|Q2288863}} || [[Vodice pri Slivnici]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q2536808}} || [[Vodice, Ajdovščina|Vodice]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]||5273||[[Col, Ajdovščina|Col]] |- | {{Slika d|Q2567278}} || [[Vodice, Dobrepolje|Vodice]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]||1312||[[Videm - Dobrepolje]] |- | {{Slika d|Q2068600}} || [[Vodice, Vodice|Vodice]] || [[Občina Vodice|Vodice]]||1217||[[Vodice]] |- | {{Slika d|Q2689977}} || [[Vodiško]] || [[Občina Laško|Laško]]||3272||[[Rimske Toplice]] |- | {{Slika d|Q371389}} || [[Vodole]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]]||2000||[[Maribor]] |- | {{Slika d|Q2967456}} || [[Vodranci]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2276||[[Kog]] |- | {{Slika d|Q2766458}} || [[Vodriž]] || [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]||2381||[[Podgorje pri Slovenj Gradcu]] |- | {{Slika d|Q2182941}} || [[Vodruž]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q2093478}} || [[Voduce]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3263||[[Gorica pri Slivnici]] |- | {{Slika d|Q2254657}} || [[Vodule]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]] ||3222||[[Dramlje]] |- | {{Slika d|Q7939399}} || [[Voglajna, Šentjur|Voglajna]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q2035560}} || [[Voglarji]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5252||[[Trnovo pri Gorici]] |- | {{Slika d|Q554926}} || [[Voglje, Sežana|Voglje]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6221||[[Dutovlje]] |- | {{Slika d|Q2793163}} || [[Voglje, Šenčur|Voglje]] || [[Občina Šenčur|Šenčur]]||4208||[[Šenčur]] |- | {{Slika d|Q2091358}} || [[Vogričevci]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||9240||[[Ljutomer]] |- | {{Slika d|Q1920131}} || [[Vogrsko]] || [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] ||5293||[[Volčja Draga]] |- | {{Slika d|Q2259504}} || [[Vojna vas]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8340||[[Črnomelj]] |- | {{Slika d|Q16469}} || [[Vojnik]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]] ||3212||[[Vojnik]] |- | {{Slika d|Q736531}} || [[Vojsko, Idrija|Vojsko]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||5280||[[Idrija]] |- | {{Slika d|Q2692050}} || [[Vojsko, Kozje|Vojsko]] || [[Občina Kozje|Kozje]]||8282||[[Koprivnica, Krško|Koprivnica]] |- | {{Slika d|Q2643875}} || [[Vojsko, Vodice|Vojsko]] || [[Občina Vodice|Vodice]] ||1217||[[Vodice]] |- | {{Slika d|Q2348809}} || [[Vojščica]] || [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]||5296||[[Kostanjevica na Krasu]] |- | {{Slika d|Q3500833}} || [[Voklo]] || [[Občina Šenčur|Šenčur]]||4208||[[Šenčur]] |- | {{Slika d|Q2480877}} || [[Volaka]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q2176545}} || [[Volarje]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5220||[[Tolmin]] |- | {{Slika d|Q2563495}} || [[Volavlje]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ||1000||[[Ljubljana]] |- | {{Slika d|Q2558523}} || [[Volča]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] ||4223||[[Poljane nad Škofjo Loko]] |- | {{Slika d|Q2077672}} || [[Volčanski Ruti]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5220||[[Tolmin]] |- | {{Slika d|Q2527470}} || [[Volče, Pivka|Volče]] || [[Občina Pivka|Pivka]]||6256||[[Košana]] |- | {{Slika d|Q2371571}} || [[Volče, Tolmin|Volče]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]] ||5220||[[Tolmin]] |- | {{Slika d|Q2713033}} || [[Volčja Draga]] || [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]||5293||[[Volčja Draga]] |- | {{Slika d|Q2277237}} || [[Volčja Jama, Šmartno pri Litiji|Volčja Jama]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2124146}} || [[Volčja Jama, Trebnje|Volčja Jama]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q2783696}} || [[Volčje Njive]] || [[Občina Mirna|Mirna]] ||8233||[[Mirna]] |- | {{Slika d|Q2387006}} || [[Volčje, Bloke|Volčje]] || [[Občina Bloke|Bloke]]||1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q2329497}} || [[Volčje, Brežice|Volčje]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8256||[[Sromlje]] |- | {{Slika d|Q2324700}} || [[Volčji Grad]] || [[Občina Komen|Komen]]||6223||[[Komen]] |- | {{Slika d|Q13809966}} || [[Volčji Potok]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] ||1235||[[Radomlje]] |- | {{Slika d|Q2276648}} || [[Volčkova vas]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q1809552}} || [[Volog]] || [[Občina Nazarje|Nazarje]]||3341||[[Šmartno ob Dreti]] |- | {{Slika d|Q2740454}} || [[Vologa]] || [[Občina Vransko|Vransko]]||3305||[[Vransko]] |- | {{Slika d|Q2669233}} || [[Volovnik]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8273||[[Leskovec pri Krškem]] |- | {{Slika d|Q2841710}} || [[Vonarje]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3253||[[Pristava pri Mestinju]] |- | {{Slika d|Q2555506}} || [[Vopovlje]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]||4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q1839112}} || [[Vosek, Pesnica|Vosek]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2231||[[Pernica]] |- | {{Slika d|Q3195209}} || [[Vošce]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1223||[[Blagovica]] |- | {{Slika d|Q2445291}} || [[Vošče]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4240||[[Radovljica]] |- | {{Slika d|Q617718}} || [[Vovše]] || [[Občina Litija|Litija]]||1252||[[Vače]] |- | {{Slika d|Q554915}} || [[Vrabče]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6210||[[Sežana]] |- | {{Slika d|Q7942597}} || [[Vranja Peč]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] ||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q2645927}} || [[Vranje, Sevnica|Vranje]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8290||[[Sevnica]] |- | {{Slika d|Q2046337}} || [[Vranji Vrh]] || [[Občina Šentilj|Šentilj]]||2214||[[Sladki Vrh]] |- | {{Slika d|Q2187572}} || [[Vranke]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1223||[[Blagovica]] |- | {{Slika d|Q2470856}} || [[Vranoviči]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8332||[[Gradac]] |- | {{Slika d|Q510040}} || [[Vransko]] || [[Občina Vransko|Vransko]]||3305||[[Vransko]] |- | {{Slika d|Q2632562}} || [[Vrata, Dravograd|Vrata]] || [[Občina Dravograd|Dravograd]]||2370||[[Dravograd]] |- | {{Slika d|Q2020466}} || [[Vrata, Šmartno pri Litiji|Vrata]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2987682}} || [[Vratja vas]] || [[Občina Apače|Apače]]||9253||[[Apače]] |- | {{Slika d|Q2458362}} || [[Vratji Vrh]] || [[Občina Apače|Apače]]||9253||[[Apače]] |- | {{Slika d|Q1992332}} || [[Vratno]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q2586349}} || [[Vrba, Dobrna|Vrba]] || [[Občina Dobrna|Dobrna]]||3204||[[Dobrna]] |- | {{Slika d|Q3013465}} || [[Vrba, Lukovica|Vrba]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q122649}} || [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] || [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] ||4274||[[Žirovnica]] |- | {{Slika d|Q2197460}} || [[Vrbica]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q1986553}} || [[Vrbičje]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2267043}} || [[Vrbina]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q7942670}} || [[Vrbje, Kostanjevica na Krki|Vrbje]] || [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]||8311||[[Kostanjevica na Krki]] |- | {{Slika d|Q2441771}} || [[Vrbje, Žalec|Vrbje]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3310||[[Žalec]] |- | {{Slika d|Q2605095}} || [[Vrbljene]] || [[Občina Ig|Ig]] ||1292||[[Ig]] |- | {{Slika d|Q3438012}} || [[Vrbnje]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4240||[[Radovljica]] |- | {{Slika d|Q19692950}} || [[Vrbno]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q2333102}} || [[Vrbovce]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q303591}} || [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1332||[[Stara Cerkev]] |- | {{Slika d|Q2748247}} || [[Vrbovec, Trebnje|Vrbovec]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8211||[[Dobrnič]] |- | {{Slika d|Q3437914}} || [[Vrbovo]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6250||[[Ilirska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q1962488}} || [[Vrčice]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q1767683}} || [[Vremski Britof]] || [[Občina Divača|Divača]]||6217||[[Vremski Britof]] |- | {{Slika d|Q3032683}} || [[Vrenska Gorca]] || [[Občina Kozje|Kozje]]||3255||[[Buče, Kozje|Buče]] |- | {{Slika d|Q2120185}} || [[Vrh nad Krašnjo]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q2063417}} || [[Vrh nad Laškim]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q2285686}} || [[Vrh nad Želimljami]] || [[Občina Škofljica|Škofljica]] ||1291||[[Škofljica]] |- | {{Slika d|Q2413238}} || [[Vrh pri Boštanju]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8294||[[Boštanj]] |- | {{Slika d|Q2189436}} || [[Vrh pri Dolskem]] || [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]||1262||[[Dol pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q2791523}} || [[Vrh pri Fari]] || [[Občina Kostel|Kostel]]||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q2039253}} || [[Vrh pri Hinjah]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8362||[[Hinje, Žužemberk|Hinje]] |- | {{Slika d|Q2223117}} || [[Vrh pri Križu]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q2396832}} || [[Vrh pri Ljubnu]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2668152}} || [[Vrh pri Mlinšah]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1411||[[Izlake]] |- | {{Slika d|Q2549990}} || [[Vrh pri Pahi]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2357610}} || [[Vrh pri Poljanah]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1316||[[Ortnek]] |- | {{Slika d|Q2614708}} || [[Vrh pri Površju]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8274||[[Raka]] |- | {{Slika d|Q2273965}} || [[Vrh pri Sobračah]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2105747}} || [[Vrh pri Šentjerneju]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q2281484}} || [[Vrh pri Trebelnem]] || [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]||8231||[[Trebelno]] |- | {{Slika d|Q2130490}} || [[Vrh pri Višnji Gori]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1294||[[Višnja Gora]] |- | {{Slika d|Q2458805}} || [[Vrh svetih Treh Kraljev]] || [[Občina Logatec|Logatec]]||1373||[[Rovte]] |- | {{Slika d|Q3499607}} || [[Vrh, Loška dolina|Vrh]] || [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] ||1386||[[Stari trg pri Ložu]] |- | {{Slika d|Q2832755}} || [[Vrh, Šmarje pri Jelšah|Vrh]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q2305953}} || [[Vrh, Šentrupert|Vrh]] || [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]||8232||[[Šentrupert]] |- | {{Slika d|Q2003033}} || [[Vrh, Velike Lašče|Vrh]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1314||[[Rob, Velike Lašče|Rob]] |- | {{Slika d|Q2406353}} || [[Vrh, Zagorje ob Savi|Vrh]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1410||[[Zagorje ob Savi]] |- | {{Slika d|Q2026532}} || [[Vrhe, Trbovlje|Vrhe]] || [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]||1420||[[Trbovlje]] |- | {{Slika d|Q2699016}} || [[Vrhe, Zagorje ob Savi|Vrhe]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1413||[[Čemšenik]] |- | {{Slika d|Q1866278}} || [[Vrhe, Celje|Vrhe]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3221||[[Teharje]] |- | {{Slika d|Q2082659}} || [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q3266607}} || [[Vrhe, Slovenj Gradec|Vrhe]] || [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]||2380||[[Slovenj Gradec]] |- | {{Slika d|Q2258910}} || [[Vrhek]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8295||[[Tržišče, Sevnica|Tržišče]] |- | {{Slika d|Q2690533}} || [[Vrhje]] || [[Občina Brežice|Brežice]] ||8258||[[Kapele]] |- | {{Slika d|Q597057}} || [[Vrhloga]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2310||[[Slovenska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q3500267}} || [[Vrhnika pri Ložu]] || [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]||1386||[[Stari trg pri Ložu]] |- | {{Slika d|Q438}} || [[Vrhnika]] || [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] ||1360||[[Vrhnika]] |- | {{Slika d|Q2920051}} || [[Vrhole pri Laporju]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2318||[[Laporje]] |- | {{Slika d|Q1895434}} || [[Vrhole pri Slovenskih Konjicah]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2316||[[Zgornja Ložnica]] |- | {{Slika d|Q2223304}} || [[Vrhov Dol]] || [[Mestna občina Maribor|Maribor]]||2341||[[Limbuš]] |- | {{Slika d|Q2518899}} || [[Vrhovci]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] ||8341||[[Adlešiči]] |- | {{Slika d|Q2005318}} || [[Vrhovje]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]||4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q2072353}} || [[Vrhovlje pri Kojskem]] || [[Občina Brda|Brda]]||5211||[[Kojsko]] |- | {{Slika d|Q1866179}} || [[Vrhovlje pri Kožbani]] || [[Občina Brda|Brda]]||5212||[[Dobrovo v Brdih]] |- | {{Slika d|Q2512879}} || [[Vrhovlje, Lukovica|Vrhovlje]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]] ||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q553807}} || [[Vrhovlje, Sežana|Vrhovlje]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6221||[[Dutovlje]] |- | {{Slika d|Q2514273}} || [[Vrhovo pri Mirni Peči]] || [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]||8216||[[Mirna Peč]] |- | {{Slika d|Q1894590}} || [[Vrhovo pri Šentlovrencu]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]] ||8212||[[Velika Loka]] |- | {{Slika d|Q3439537}} || [[Vrhovo pri Žužemberku]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q2190891}} || [[Vrhovo, Radeče|Vrhovo]] || [[Občina Radeče|Radeče]] ||1433||[[Radeče]] |- | {{Slika d|Q3440856}} || [[Vrhovska vas]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8263||[[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q1969325}} || [[Vrhpeč]] || [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]||8216||[[Mirna Peč]] |- | {{Slika d|Q7942736}} || [[Vrhpolje pri Kamniku]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q2743286}} || [[Vrhpolje pri Moravčah]] || [[Občina Moravče|Moravče]] ||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q2580295}} || [[Vrhpolje pri Šentvidu]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q33347}} || [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6240||[[Kozina]] |- | {{Slika d|Q508732}} || [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]] || [[Občina Vipava|Vipava]] ||5271||[[Vipava]] |- | {{Slika d|Q2334406}} || [[Vrhtrebnje]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q2204819}} || [[Vrhulje]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8270||[[Krško]] |- | {{Slika d|Q2539362}} || [[Vrsno]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]] ||5222||[[Kobarid]] |- | {{Slika d|Q3438157}} || [[Vršna vas]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q2524923}} || [[Vršnik]] || [[Občina Kungota|Kungota]]||2201||[[Zgornja Kungota]] |- | {{Slika d|Q1979645}} || [[Vrt, Kočevje|Vrt]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||8342||[[Stari trg ob Kolpi]] |- | {{Slika d|Q2539419}} || [[Vrtača, Kostanjevica na Krki|Vrtača]] || [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]||8311||[[Kostanjevica na Krki]] |- | {{Slika d|Q3439558}} || [[Vrtače]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q2355424}} || [[Vrtoče]] || [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]||5291||[[Miren]] |- | {{Slika d|Q2233861}} || [[Vrtojba]] || [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]||5290||[[Šempeter pri Gorici]] |- | {{Slika d|Q2449651}} || [[Vrtovče]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] ||5295||[[Branik]] |- | {{Slika d|Q607113}} || [[Vrtovin]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]||5262||[[Črniče]] |- | {{Slika d|Q2802155}} || [[Vrzdenec]] || [[Občina Horjul|Horjul]] ||1354||[[Horjul]] |- | {{Slika d|Q593788}} || [[Vučja Gomila]] || [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]||9208||[[Fokovci]] |- | {{Slika d|Q3189252}} || [[Vučja vas]] || [[Občina Križevci|Križevci]]||9242||[[Križevci pri Ljutomeru]] |- | {{Slika d|Q2797431}} || [[Vuhred]] || [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]||2365||[[Vuhred]] |- | {{Slika d|Q2747408}} || [[Vukovci]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8344||[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] |- | {{Slika d|Q2208682}} || [[Vukovje]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2231||[[Pernica]] |- | {{Slika d|Q2019555}} || [[Vukovski Dol]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2221||[[Jarenina]] |- | {{Slika d|Q3956505}} || [[Vukovski Vrh]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2221||[[Jarenina]] |- | {{Slika d|Q4515210}} || [[Vurberk]] || [[Občina Duplek|Duplek]]||2241||[[Spodnji Duplek]] |- | {{Slika d|Q2246440}} || [[Vurmat, Podvelka|Vurmat]] || [[Občina Podvelka|Podvelka]]||2361||[[Ožbalt]] |- | {{Slika d|Q6961055}} || [[Vurmat, Selnica ob Dravi|Vurmat]] || [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]||2352||[[Selnica ob Dravi]] |- | {{Slika d|Q2671086}} || [[Vuzenica]] || [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]||2367||[[Vuzenica]] |- | {{Slika d|Q2487719}} || [[Vuzmetinci]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2275||[[Miklavž pri Ormožu]] |} ==Viri== * {{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=V&selNacin=zacetek&selTip=naselja&cmd=++Poi%9A%E8i++ |title=seznam naselij, katerih ime se začne z 'v' |accessdate=14. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160315000857/http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=V&selNacin=zacetek&selTip=naselja&cmd=++Poi%9A%E8i++ |url-status=dead }} [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji|V]] jn82h9qjp8m0pnqiyfvwdfrokjjpxyk Lipid 0 77170 6708102 6701163 2026-07-07T16:20:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708102 wikitext text/x-wiki [[Slika:Triglyceride Structural Formulae Laurinic A V.1.svg|sličica|Med lipide spadajo tudi [[Triacilglicerol|triacilgliceroli]] (trigliceridi).]] V [[Biologija|biologiji]] in [[Biokemija|biokemiji]] '''lipidi''' predstavljajo velike [[Biomolekula|biomolekule]], [[Topnost|topne]] v [[Nepolarnost|nepolarnih]] (organskih) [[Topilo|topilih]].<ref>{{GoldBookRef |title=lipids |file=L03571 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Definition of LIPID|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/lipid|website=www.merriam-webster.com|accessdate=2021-06-07|language=en}}</ref> Med glavne funkcije lipidov spadajo shranjevanje [[Energija|energije]], [[Celično signaliziranje|celično]] ter tkivno signaliziranje in gradnja [[Celična membrana|celičnih membran]].<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Fahy|first=Eoin|last2=Subramaniam|first2=Shankar|last3=Murphy|first3=Robert C.|last4=Nishijima|first4=Masahiro|last5=Raetz|first5=Christian R. H.|last6=Shimizu|first6=Takao|last7=Spener|first7=Friedrich|last8=van Meer|first8=Gerrit|last9=Wakelam|first9=Michael J. O.|date=april 2009|title=Update of the LIPID MAPS comprehensive classification system for lipids|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19098281|magazine=Journal of Lipid Research|volume=50 Suppl|pages=S9–14|doi=10.1194/jlr.R800095-JLR200|issn=0022-2275|pmc=2674711|pmid=19098281}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Subramaniam|first=Shankar|last2=Fahy|first2=Eoin|last3=Gupta|first3=Shakti|last4=Sud|first4=Manish|last5=Byrnes|first5=Robert W.|last6=Cotter|first6=Dawn|last7=Dinasarapu|first7=Ashok Reddy|last8=Maurya|first8=Mano Ram|date=2011-10-12|title=Bioinformatics and systems biology of the lipidome|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21939287|magazine=Chemical Reviews|volume=111|issue=10|pages=6452–6490|doi=10.1021/cr200295k|issn=1520-6890|pmc=3383319|pmid=21939287}}</ref> Lipidi so uporabni denimo v [[Kozmetika|kozmetični]] in [[Živilska industrija|prehrambni industriji]], koristijo pa jih tudi v [[Nanotehnologija|nanotehnologiji]].<ref>{{Navedi revijo|last=Mashaghi|first=Samaneh|last2=Jadidi|first2=Tayebeh|last3=Koenderink|first3=Gijsje|last4=Mashaghi|first4=Alireza|date=2013-02-21|title=Lipid nanotechnology|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23429269|magazine=International Journal of Molecular Sciences|volume=14|issue=2|pages=4242–4282|doi=10.3390/ijms14024242|issn=1422-0067|pmc=3588097|pmid=23429269}}</ref> Nekateri strokovnjaki lipide označujejo za [[Hidrofobnost|hidrofobne]] ali [[Amfifilnost|amfifilne]] majhne molekule, katerih amfifilna (amfipatična) narava jim v vodnem okolju omogoča tvorbo struktur, kot so denimo [[Vezikel|vezikli]], eno- ali večslojni [[Liposom|liposomi]] in membrane. Biološke lipide gradita dve glavni biokemijski podenoti: [[Ketoacil|ketoacilna]] in [[Izopren|izoprenska]] skupina. V skladu s tem kriterijem se lahko lipide razdeli na osem kategorij: [[Maščobna kislina|maščobne kisline]], [[Glicerolipid|glicerolipide]], [[Glicerofosfolipid|glicerofosfolipide]], [[Sfingolipid|sfingolipide]], [[Saharolipid|saharolipide]], [[Poliketid|poliketide]], [[Sterol|sterolne lipide]] in [[Prenol|prenolne lipide]].<ref>{{Navedi revijo|last=Fahy|first=Eoin|last2=Subramaniam|first2=Shankar|last3=Murphy|first3=Robert C.|last4=Nishijima|first4=Masahiro|last5=Raetz|first5=Christian R. H.|last6=Shimizu|first6=Takao|last7=Spener|first7=Friedrich|last8=van Meer|first8=Gerrit|last9=Wakelam|first9=Michael J. O.|date=april 2009|title=Update of the LIPID MAPS comprehensive classification system for lipids|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19098281|magazine=Journal of Lipid Research|volume=50 Suppl|pages=S9–14|doi=10.1194/jlr.R800095-JLR200|issn=0022-2275|pmc=2674711|pmid=19098281}}</ref> Pogosto se kot sopomenka za lipide uporablja tudi izraz [[maščobe]], četudi so slednje podskupina lipidov, imenovanih [[Triacilglicerol|triacilgliceroli]] (trigliceridi). Lipidi zajemajo tudi molekule, kot so denimo maščobne kisline in njihovi derivati (tri-, di- ali monogliceridi ter [[Fosfolipid|fosfolipidi]]), sem pa hkrati spadajo razni [[Presnovek|presnovki]], ki vsebujejo [[Sterol|sterole]] (na primer [[holesterol]]). Četudi ljudje in drugi sesalci uporabljajo kopico [[Presnova|presnovnih]] poti za razgradnjo in izgradnjo lipidov, je nekaj lipidov esencialnih ter jih organizem ne more sintetizirati in so zato obvezna sestavina prehrane.<ref>{{Navedi splet|title=Essential Fatty Acid - an overview {{!}} ScienceDirect Topics|url=https://www.sciencedirect.com/topics/agricultural-and-biological-sciences/essential-fatty-acid|website=www.sciencedirect.com|accessdate=2021-06-05}}</ref> == Zgodovina == Leta 1815 je francoski kemik [[Henri Braconnot]] lipide (''graisses'') razdelil na dve kategoriji, in sicer na ''suif'' (trdne masti ali loj) in ''huiles'' (tekoča olja).<ref>{{cite journal | vauthors = Braconnot H | title = Sur la nature des corps gras. | journal = Annales de chimie | date = 31 March 1815 | volume = 2 | issue = XCIII | pages = 225–277 | url = http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6568590p/f229.item }}</ref> V letu 1823 je [[Michel-Eugène Chevreul|Michel Eugène Chevreul]] razvil nekoliko podrobnejšo klasifikacijo, po kateri so med lipide spadali olja, masti, loj, voski, [[Smola|smole]], balzami in [[eterična olja]].<ref>{{navedi knjigo | vauthors = Chevreul ME | title = Recherches sur les corps gras d'origine animale | publisher = Levrault | location = Paris | date = 1823 | url = https://books.google.com/books?id=r46rnl27h70C }}</ref><ref name="leray_2012">{{navedi knjigo | vauthors = Leray C | date = 2012 | title = Introduction to Lipidomics | location = Boca Raton | publisher = CRC Press | url = https://books.google.com/books?id=u710vE5IgrgC | isbn = 9781466551466 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | vauthors = Leray C | date = 2015 | chapter = Introduction, History and Evolution. | title = Lipids. Nutrition and health | location = Boca Raton | publisher = CRC Press | url = https://books.google.com/books?id=lJXaBAAAQBAJ | isbn = 9781482242317 }}</ref> Prvi sintetični triacilglicerol je leta 1844 ustvaril [[Théophile-Jules Pelouze]]; med seboj je ob prisotnosti koncentrirane [[Žveplova kislina|žveplove kisline]] zmešal [[Butanojska kislina|butanojsko kislino]] in [[glicerin]] (glicerol), nakar je nastal [[tributirin]].<ref>''Ann Chim Phys 1844, 10, 434''</ref> Nekaj let kasneje je [[Marcellin Berthelot]] sintetiziral [[tristearin]] in [[tripalmitin]], tako da so med seboj pri visoki temperaturi reagirali maščobne kisline in glicerol, prisoten pa je bil tudi plinasti [[vodikov klorid]].<ref>''C R Séances Acad Sci, Paris, 1853, 36, 27; Ann Chim Phys 1854, 41, 216''</ref> V letu 1827 je angleški kemik [[William Prout]] maščobe skupaj z [[Beljakovina|beljakovinami]] in [[Ogljikov hidrat|ogljikohidrati]] označil za pomembna hranila človeka in drugih živali.<ref>{{navedi splet | vauthors = Leray C | title = Chronological history of lipid center. | work = Cyberlipid Center | url = http://www.cyberlipid.org/cyberlip/home0001.htm | access-date = 2017-12-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20171013173759/http://www.cyberlipid.org/cyberlip/home0001.htm | archive-date = 2017-10-13 | url-status = dead }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Prout W | date = 1827 | title = On the ultimate composition of simple alimentary substances, with some preliminary remarks on the analysis of organised bodies in general. | journal = Phil. Trans. | pages = 355–388 | url = https://books.google.com/books?id=UO5FAAAAMAAJ }}</ref> Skoraj stoletje so kemiki kot maščobe dojemali le enostavne lipide, sestavljene iz maščobnih kislin in glicerola, kasneje pa so začeli odkrivati nove oblike lipidov. [[Theodore Nicolas Gobley|Theodore Gobley]] je leta 1847 v sesalčjih možganih in kokošjih jajcih odkril fosfolipide, ki jih je poimenoval [[Lecitin|lecitini]]. V človeških možganih je Thudichum dokazal nekaj fosfolipidov ([[cefalin]]), glikolipidov ([[cerebrozid]]) in sfingolipidov ([[sfingomielin]]).<ref name="leray_2012" /> Izraze lipoid, lipin in lipid so razni avtorji uporabljali za različne pomene.<ref>{{navedi knjigo | vauthors = Culling CF | date = 1974 | chapter = Lipids. (Fats, Lipoids. Lipins). | title = Handbook of Histopathological Techniques | location = London | publisher = Butterworths | edition = 3. | pages = 351–376 | url = https://books.google.com/books?id=HhT-BAAAQBAJ | isbn = 9781483164793 }}</ref> V letu 1912 sta Rosenbloom in Gies predlagala, da naj bi se lipoidi imenovali lipini.<ref>{{cite journal | vauthors = Rosenbloom J, Gies WJ | title = Suggestion to teachers of biochemistry. I. A proposed chemical classification of lipins, with a note on the intimate relation between cholesterols and bile salts. | journal = Biochem. Bull. | date = 1911 | volume = 1 | pages = 51–6 | url = https://www.biodiversitylibrary.org/item/27005#page/87/mode/1up }}</ref> 1920 je Bloor predstavil novo klasifikacijo lipoidov, ki jih je delil na enostavne lipoide (masti in voski), sestavljene lipoide (fosfolipidi in glikolipidi) in derivate lipoidov (maščobne kisline, alkoholi ter steroli).<ref>{{cite journal | vauthors = Bloor WR | year = 1920 | title = Outline of a classication of the lipids | journal = Proc. Soc. Exp. Biol. Med. | volume = 17 | issue = 6| pages = 138–140 | doi=10.3181/00379727-17-75| s2cid = 75844378 | url = https://zenodo.org/record/1450224 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | vauthors = Christie WW, Han X | date = 2010 | title = Lipid Analysis: Isolation, Separation, Identification and Lipidomic Analysis | publisher = The Oily Press | location = Bridgwater, England | url = https://books.google.com/books?id=XaggBQAAQBAJ | isbn = 9780857097866 }}</ref> Besedo lipid, ki izvira iz grške λίπος, ''lipos'' 'maščoba', je leta 1923 vpeljal francoski [[Farmakologija|farmakolog]] [[Gabriel Bertrand]].<ref>{{cite journal | vauthors = Bertrand G | year = 1923 | title = Projet de reforme de la nomenclature de Chimie biologique | url =https://books.google.com/books?id=qO0tAQAAIAAJ&pg=PA104 | journal = Bulletin de la Société de Chimie Biologique | volume = 5 | pages = 96–109 }}</ref> Bertrand je med lipide poleg tradicionalnih maščob (gliceridov) vključil tudi lipoide z bolj kompleksno zgradbo.<ref name="leray_2012" /> == Tipi == Konzorcij [[Lipid MAPS]] je lipide razdelil na osem glavnih tipov:<ref name=":0" />[[File:Prostacyclin-2D-skeletal.png|thumb|[[Prostacyclin|I<sub>2</sub> - Prostaciclin]] (primer [[prostaglandin|prostaglandina]], eikozanoidne maščobne kisline)]] ===Maščobne kisline=== {{Main|Maščobna kislina}} Maščobne kisline, ki so bodisi proste bodisi vezane v lipide, so raznolika skupina molekul, ki nastajajo v procesu, imenovanem sinteza maščobnih kislin, kjer se podaljšuje veriga [[Acetil-CoA|acetila-CoA]] s skupinami [[malonil-CoA]] in [[metilmalonil-CoA]].<ref name="#1">{{Navedi knjigo|edition=4.|title=Biochemistry of lipids, lipoproteins, and membranes|url=https://www.worldcat.org/oclc/51001207|publisher=Elsevier|date=2002|location=Amsterdam|isbn=0-444-51138-5|oclc=51001207|first=Dennis E.|last=Vance|first2=Jean E.|last2=Vance}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Lipidomics and bioactive lipids : Mass-spectrometry-based lipid analysis|url=https://www.worldcat.org/oclc/183186564|publisher=Elsevier Academic Press|date=2007|location=San Diego, California|isbn=978-0-08-055488-4|oclc=183186564|first=H. Alex|last=Brown}}</ref> Maščobne kisline sestavlja veriga vodikovih in ogljikovih atomov, ki se zaključi s [[Karboksilna kislina|karboksilno funkcionalno skupino]]. Tovrstna zgradba daje sami molekuli [[Polarnost|polaren]] (in [[Hidrofilnost|hidrofilen]]) konec ter nepolaren (in [[Hidrofobnost|hidrofoben]] konec), ki je netopen v vodi. Struktura maščobnih kislin je v svetu lipidov zelo razširjena in se pogosto uporablja za sintezo bolj zahtevno grajenih lipidov. Ogljikova veriga, ki je navadno dolga od 4 do 24 ogljikov, je lahko nasičena ali nenasičena, nanjo pa so občasno pripete funkcionalne skupine, ki vsebujejo kisik, [[Halogen|halogene]], [[dušik]] in [[žveplo]].<ref>{{Navedi knjigo|edition=2.|title=Advanced nutrition and human metabolism|url=https://www.worldcat.org/oclc/31134267|publisher=West Pub. Co|date=1995|location=Minneapolis/St. Paul|isbn=0-314-04467-1|oclc=31134267|first=James L.|last=Groff|first2=Sara M.|last2=Hunt}}</ref> Kadar maščobna kislina vsebuje tudi [[Dvojna vez|dvojno vez]], je ta lahko v ''cis'' ali ''trans'' obliki ([[geometrijska izomerija]]). ''Cis''-dvojne vezi povzročijo prelom verige ogljikovih atomov. Velika večina maščobnih kislin, ki se pojavljajo v naravi, je v ''cis'' konfiguraciji, ''trans'' oblika pa je značilna za redke naravne delno [[Hidrogenacija|hidrogenirane]] maščobe in olja.<ref>{{Navedi revijo|last=Hunter|first=J. Edward|date=november 2006|title=Dietary trans fatty acids: review of recent human studies and food industry responses|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17263298|magazine=Lipids|volume=41|issue=11|pages=967–992|doi=10.1007/s11745-006-5049-y|issn=0024-4201|pmid=17263298}}</ref><ref name="#2">{{Navedi knjigo|edition=4.|title=Textbook of biochemistry with clinical correlations|url=https://www.worldcat.org/oclc/711967085|publisher=Wiley|date=1997|location=New York|isbn=0-471-17053-4|oclc=711967085|first=Thomas M.|last=Devlin}}</ref> Med biološko pomembne maščobne kisline spadajo [[Eikozanoid|eikozanoidi]], ki izvirajo predvsem iz [[Arahidonska kislina|arahidonske]] in [[Eikozapentaenojska kislina|eikozapentaenojske]] kisline, mednje pa sodijo [[Prostaglandin|prostaglandini]], [[Levkotrienin|levkotrienini]] in [[Tromboksan|tromboksani]]. Dokozaheksaenojska kislina igra ključno vlogo pri [[Vid|vidu]].<ref name="The Lipid Chronicles">{{navedi splet|title=A Long Lipid, a Long Name: Docosahexaenoic Acid|url=http://www.samuelfurse.com/2011/12/a-long-name-a-long-lipid-docosahexaenoic-acid/|vauthors=Furse S|work=The Lipid Chronicles|date=2011-12-02|accessdate=2021-06-08|archive-date=2016-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160328123626/http://www.samuelfurse.com/2011/12/a-long-name-a-long-lipid-docosahexaenoic-acid/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=DHA for Optimal Brain and Visual Functioning|url=http://www.dhaomega3.org/Overview/DHA-for-Optimal-Brain-and-Visual-Functioning|publisher=DHA/EPA Omega-3 Institute|accessdate=2021-06-08|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310132502/http://www.dhaomega3.org/Overview/DHA-for-Optimal-Brain-and-Visual-Functioning|url-status=dead}}</ref> Drugi bolje poznani lipidi, ki se jih uvršča v kategorijo maščobnih kislin, so maščobni [[Ester|estri]] in maščobni [[Amid|amidi]]. Med maščobne estre spadajo pomembni biokemijski intermediati, kot so voskasti estri in karnitini maščobnih kislin. Primer maščobnih amidov je [[N-acil etanolamin]], kot je denimo [[Kanabinoid|kanabinoidni]] [[živčni prenašalec]] [[anandamid]].<ref>{{Navedi revijo|last=Fezza|first=Filomena|last2=De Simone|first2=Chiara|last3=Amadio|first3=Daniele|last4=Maccarrone|first4=Mauro|date=2008|title=Fatty acid amide hydrolase: a gate-keeper of the endocannabinoid system|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18751909|magazine=Sub-Cellular Biochemistry|volume=49|pages=101–132|doi=10.1007/978-1-4020-8831-5_4|issn=0306-0225|pmid=18751909}}</ref>[[Image:Fat triglyceride shorthand formula.PNG|thumb|300px|Primer nenasičenega triacilglicerola (C<sub>55</sub>H<sub>98</sub>O<sub>6</sub>). Levi del: [[glicerol]]; desni del, od zgoraj navzdol: [[palmitinska kislina]], [[oleinska kislina]], [[alfa-linolenska kislina]].]] ===Glicerolipidi=== Glicerolipidi so mono-, di- ali tri-substituirani gliceroli.<ref>{{Navedi revijo|last=Coleman|first=Rosalind A.|last2=Lee|first2=Douglas P.|date=marec 2004|title=Enzymes of triacylglycerol synthesis and their regulation|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/14654091|magazine=Progress in Lipid Research|volume=43|issue=2|pages=134–176|doi=10.1016/s0163-7827(03)00051-1|issn=0163-7827|pmid=14654091}}</ref> Najbolje poznani so triestri maščobnih kislin in glicerola, [[Triacilglicerol|triacilgliceroli]] ali trigliceridi. V teh spojinah so vse tri hidroksilne skupine glicerola zaestrene z (ponavadi različnimi) maščobnimi kislinami. So precej pogosti v živalskih [[Tkivo|tkivih]], kjer služijo kot založne maščobe. Hidrolitski razpad [[Ester|estrskih]] vezi trigliceridov in sprostitev glicerola ter maščobnih kislin iz [[Adipocit|adipoznega tkiva]] sta prva koraka presnavljanja maščob.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|edition=2.|title=Biochemistry|url=https://www.worldcat.org/oclc/32468760|publisher=Benjamin/Cummings Pub. Co|date=1996|location=Menlo Park, Calif.|isbn=0-8053-3931-0|oclc=32468760|first=Christopher K.|last=Mathews}}</ref> Še ena skupina glicerolipidov so [[Glikozilglicerol|glikozilgliceroli]], ki jih prepoznamo po enem ali več sladkornih ostankih, z glikozidno vezjo vezanih na glicerol. Primera glikozilglicerolov sta [[digalaktozildiacilglicerol]], ki se nahaja v membranah rastlinskih celic,<ref>{{Navedi revijo|last=Hölzl|first=Georg|last2=Dörmann|first2=Peter|date=september 2007|title=Structure and function of glycoglycerolipids in plants and bacteria|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17599463|magazine=Progress in Lipid Research|volume=46|issue=5|pages=225–243|doi=10.1016/j.plipres.2007.05.001|issn=0163-7827|pmid=17599463}}</ref> in [[seminolipid]] iz sesalčjih [[Semenčica|semenčic]].<ref>{{Navedi revijo|last=Honke|first=Koichi|last2=Zhang|first2=Yanglong|last3=Cheng|first3=Xinyao|last4=Kotani|first4=Norihiro|last5=Taniguchi|first5=Naoyuki|date=2004|title=Biological roles of sulfoglycolipids and pathophysiology of their deficiency|url=http://link.springer.com/10.1023/B:GLYC.0000043749.06556.3d|magazine=Glycoconjugate Journal|language=en|volume=21|issue=1/2|pages=59–62|doi=10.1023/B:GLYC.0000043749.06556.3d|issn=0282-0080}}</ref> ===Glicerofosfolipidi=== {{Main|Glicerofosfolipid}} [[File:Phosphatidyl-ethanolamine.svg|thumb|300px|[[Fosfatidiletanolamin]], eden od [[Glicerofosfolipid|glicerofosoflipidov]].]] Glicerofosfolipidi, pogosto imenovani kar [[Fosfolipid|fosfolipidi]] (četudi med slednje spadajo tudi [[Sfingomielin|sfingomielini]]), so v živem svetu zelo razširjeni in predstavljajo ključno sestavino [[Lipidni dvosloj|lipidnega dvosloja]] celičnih membran,<ref name="The Structure of a Membrane">{{navedi splet|title=The Structure of a Membrane|url=http://www.samuelfurse.com/2011/11/the-structure-of-a-membrane/|work=The Lipid Chronicles|access-date=2011-12-31|date=2011-11-05|archive-date=2016-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610000951/http://www.samuelfurse.com/2011/11/the-structure-of-a-membrane/|url-status=dead}}</ref> pomembni pa so tudi kot členi presnove in celičnega signaliziranja.<ref>{{Navedi revijo|last=Berridge|first=M. J.|last2=Irvine|first2=R. F.|date=1989-09-21|title=Inositol phosphates and cell signalling|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2550825|magazine=Nature|volume=341|issue=6239|pages=197–205|doi=10.1038/341197a0|issn=0028-0836|pmid=2550825}}</ref> [[Živčno tkivo|Živčna tkiva]] (vključujoč [[Možgani|možgane]]) vsebujejo večje količine glicerofosfolidov, nepravilnosti v njihovi strukturi pa so bile povezane s številnimi nevrološkimi bolezenskimi stanji.<ref name="pmid10878232">{{cite journal | vauthors = Farooqui AA, Horrocks LA, Farooqui T | title = Glycerophospholipids in brain: their metabolism, incorporation into membranes, functions, and involvement in neurological disorders | url = https://archive.org/details/sim_chemistry-and-physics-of-lipids_2000-06_106_1/page/1 | journal = Chemistry and Physics of Lipids | volume = 106 | issue = 1 | pages = 1–29 | date = June 2000 | pmid = 10878232 | doi = 10.1016/S0009-3084(00)00128-6 }}</ref> Med glicerofosfolipide, ki jih najdemo v bioloških membranah, spadajo [[fosfatidilholin]] (tudi lecitin), [[fosfatidiletanolamin]] in [[fosfatidilserin]]. Poleg gradnikov celičnih membran so nekateri glicerofosfolipidi evkariontskih celic, na primer [[fosfatidilinozitol]] in [[fosfatidna kislina]], [[Sekundarni obveščevalec|sekundarni prenašalci]] ali služijo kot prekurzorji za njihovo izgradnjo.<ref name=":1" />[[File:Sphingomyelin-horizontal-2D-skeletal.png|thumb|300px|[[Sfingomielin]]]] ===Sfingolipidi=== {{Main|Sfingolipid}} Sfingolipidi so družina spojin, ki jim je skupna osnova iz [[Sfingoidna baza|sfingoidne baze]] (ta nastane [[De novo|''de novo'']] iz [[Aminokislina|aminokisline]] [[Serin|serina]] in dolgoverižnega acil CoA, ter se nato pretvori v [[Ceramid|ceramide]], fosfosfingolipide, glikosfingolipide ali druge snovi). Najpogostejši sesalčji sfingoidni bazi pravimo [[sfingozin]].<ref name="#1"/><ref name="#2"/> Glavni fosfosfingolipidi sesalcev so sfingomielini (ceramidni fosfoholini),<ref>{{Navedi revijo|last=Hori|first=T.|last2=Sugita|first2=M.|date=1993|title=Sphingolipids in lower animals|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/8415797|magazine=Progress in Lipid Research|volume=32|issue=1|pages=25–45|doi=10.1016/0163-7827(93)90003-f|issn=0163-7827|pmid=8415797}}</ref> medtem ko pri [[Žuželke|žuželkah]] prevladujejo ceramidni fosfoetanolamini<ref>{{Navedi revijo|last=Wiegandt|first=H.|date=1992-01-24|title=Insect glycolipids|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/1739742|magazine=Biochimica Et Biophysica Acta|volume=1123|issue=2|pages=117–126|doi=10.1016/0005-2760(92)90101-z|issn=0006-3002|pmid=1739742}}</ref> ter pri [[Glive|glivah]] fitoceramidni fosfoinozitoli.<ref>{{Navedi revijo|last=Guan|first=Xueli|date=2008|title=Biochemistry of inositol lipids|url=https://fbscience.com/Landmark/articles/10.2741/2923|magazine=Frontiers in Bioscience|language=en|volume=Volume|issue=13|pages=3239|doi=10.2741/2923}}</ref>[[File:Cholesterol.svg|thumb|240x240px|alt=Chemical diagram|Strukturna formula [[Holesterol|holesterola]].]] ===Steroli=== {{Main|Sterol}} Steroli, kot je denimo [[holesterol]] (in njegovi derivati), so pomembne sestavine membranskih lipidov, glicerofosfolipidov in sfingomielinov.<ref>{{Navedi revijo|last=Bach|first=Diana|last2=Wachtel|first2=Ellen|date=2003-03-10|title=Phospholipid/cholesterol model membranes: formation of cholesterol crystallites|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12648773|magazine=Biochimica Et Biophysica Acta|volume=1610|issue=2|pages=187–197|doi=10.1016/s0005-2736(03)00017-8|issn=0006-3002|pmid=12648773}}</ref> Med sterole sodijo tudi [[Žolčna kislina|žolčne kisline]] in njihovi konjugati, ki pri sesalcih nastajajo z [[Oksidacija|oksidacijo]] holesterola v [[Jetra|jetrih]].<ref>{{Navedi revijo|last=Russell|first=David W.|date=2003|title=The enzymes, regulation, and genetics of bile acid synthesis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12543708|magazine=Annual Review of Biochemistry|volume=72|pages=137–174|doi=10.1146/annurev.biochem.72.121801.161712|issn=0066-4154|pmid=12543708}}</ref> Rastlinski ekvivalenti živalskega holesterola so [[Fitosterol|fitosteroli]], medtem ko v glivnih celicah prevladuje sterol [[ergosterol]].<ref>{{Navedi knjigo|edition=4.|title=Fungal biology|url=https://www.worldcat.org/oclc/57682430|publisher=Blackwell Pub|date=2006|location=Malden, MA|isbn=978-1-4051-3066-0|oclc=57682430|first=J. W.|last=Deacon}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Villinski|first=Jennifer C.|last2=Hayes|first2=John M.|last3=Brassell|first3=Simon C.|last4=Riggert|first4=Virginia L.|last5=Dunbar|first5=Robert B.|date=maj 2008|title=Sedimentary sterols as biogeochemical indicators in the Southern Ocean|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0146638008000089|magazine=Organic Geochemistry|language=en|volume=39|issue=5|pages=567–588|doi=10.1016/j.orggeochem.2008.01.009}}</ref> Steroli so [[Steroid|steroidi]], ki imajo en vodikov atom zamenjan s hidroksilno skupino (-OH). Tako kot ostali steroidi imajo tudi steroli osnovno zgradbo iz štirih povezanih obročev. Steroidi imajo številne biološke vloge, med drugim tudi kot [[Hormon|hormoni]] in signalizacijske molekule. Steroidi z osemnajstimi ogljiki so [[Estrogen|estrogeni]], en ogljik več imajo [[androgeni]] (na primer [[testosteron]] in [[androsteron]]), enaindvajset ogljikov pa sestavlja [[Progestogen|progestogene]] in [[Glukokortikoid|glukokortikoide]] ter [[Mineralokortikoid|mineralokortikoide]] [[Nadledvična žleza|nadledvične žleze]].<ref name=":2">{{Navedi knjigo|edition=6.|title=Biochemistry|url=https://www.worldcat.org/oclc/61500079|publisher=W.H. Freeman|date=2007|location=New York|isbn=0-7167-8724-5|oclc=61500079|first=Jeremy M.|last=Berg|first2=Lubert|last2=Stryer|first3=Lubert|last3=Stryer}}</ref>[[File:Geraniol structure.png|thumb|Primer prenola (2E-geraniol)]][[File:Kdo2-lipidA.png|thumb|197x197px|Struktura saharolipida Kdo<sub>2</sub>-lipid A. [[Glukozamin|Glukozaminski]] ostanek je obarvan modro, Kdo ostanek rdeče, acilne verige črno in fosfatne skupine zeleno.]] === Prenoli === [[Prenol|Prenoli]] so tip lipidov, ki nastanejo s sintezo iz petogljičnih prekurzorjev ([[Izopentenil difosfat|izopentenila difosfata]] in [[Dimetilalil difosfat|dimetilalila difosfata]]) v presnovni poti [[Mevalonska kislina|mevalonske kisline]].<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Kuzuyama|first=Tomohisa|last2=Seto|first2=Haruo|date=april 2003|title=Diversity of the biosynthesis of the isoprene units|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12735695|magazine=Natural Product Reports|volume=20|issue=2|pages=171–183|doi=10.1039/b109860h|issn=0265-0568|pmid=12735695}}</ref> Enostavni izoprenoidi (linearni alkoholi, difosfati ipd.) se sintetizirajo z zaporednim dodajanjem enot C5, klasificira pa se jih na podlagi števila teh [[Terpen|terpenskih]] enot. Strukture, ki jih sestavlja več kot 40 ogljikov, so znane kot politerpeni. [[Karotenoid|Karotenoidi]] so pomembni enostavni izoprenoidi, ki delujejo kot [[Antioksidant|antioksidanti]] in prekurzorji [[Vitamin A|vitamina A]].<ref>{{Navedi revijo|last=Rao|first=A. V.|last2=Rao|first2=L. G.|date=marec 2007|title=Carotenoids and human health|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17349800|magazine=Pharmacological Research|volume=55|issue=3|pages=207–216|doi=10.1016/j.phrs.2007.01.012|issn=1043-6618|pmid=17349800}}</ref> Še en biološko pomemben tip molekul so [[Kinon|kinoni]] in [[Hidrokinon|hidrokinoni]], ki vsebujejo izoprenoidni rep, vezan na kinonoidni osrednji del neizoprenoidnega izvora. [[Vitamin E]] in [[vitamin K]], pa tudi [[Ubikinon|ubikinoni]], so predstavniki tega razreda. [[Prokarionti]] so zmožni sinteze poliprenolov (v tem primeru imenovanih [[Baktoprenol|baktoprenoli]]), v katerih terminalna (končna) izoprenoidna enota, vezana na kisik, ostaja nenasičena, medtem ko je pri živalskih poliprenolih (doliholih) terminalni izoprenoid reduciran.<ref>{{Navedi revijo|last=Swiezewska|first=Ewa|last2=Danikiewicz|first2=Witold|date=julij 2005|title=Polyisoprenoids: structure, biosynthesis and function|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16019076|magazine=Progress in Lipid Research|volume=44|issue=4|pages=235–258|doi=10.1016/j.plipres.2005.05.002|issn=0163-7827|pmid=16019076}}</ref> ===Saharolipidi=== {{Glavni|Saharolipid}} Saharolipidi so kategorija lipidov, pri katerih so maščobne kisline vezane na ogrodje iz ogljikovih hidratov, nakar nastajajo strukture, zmožne povezav z lipidnim dvoslojem. Glavna razlika med saharolipidi in glicerolipidi (ter gliceroposfolipidi) je v osrednjem delu, ki je pri prvih [[monosaharid]], pri drugih pa glicerol. Saharolipidi se pogosto pojavljajo kot komponente [[Lipopolisaharid|lipopolisaharidov]] v [[Gramnegativna bakterija|gramnegativnih bakterijah]].<ref>{{Navedi revijo|last=Raetz|first=Christian R. H.|last2=Garrett|first2=Teresa A.|last3=Reynolds|first3=C. Michael|last4=Shaw|first4=Walter A.|last5=Moore|first5=Jeff D.|last6=Smith|first6=Dale C.|last7=Ribeiro|first7=Anthony A.|last8=Murphy|first8=Robert C.|last9=Ulevitch|first9=Richard J.|date=maj 2006|title=Kdo2-Lipid A of Escherichia coli, a defined endotoxin that activates macrophages via TLR-4|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16479018|magazine=Journal of Lipid Research|volume=47|issue=5|pages=1097–1111|doi=10.1194/jlr.M600027-JLR200|issn=0022-2275|pmid=16479018}}</ref> ===Poliketidi=== {{Glavni|Poliketid}} Poliketidi nastajajo s [[Polimerizacija|polimerizacijo]] acetilnih in propionilnih podenot. Med tovrstne lipide spadajo mnogi sekundarni presnovki in naravni produkti rastlinskega, živalskega, bakterijskega ali glivnega porekla.<ref>{{Navedi revijo|last=Walsh|first=Christopher T.|date=2004-03-19|title=Polyketide and nonribosomal peptide antibiotics: modularity and versatility|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15031493|magazine=Science (New York, N.Y.)|volume=303|issue=5665|pages=1805–1810|doi=10.1126/science.1094318|issn=1095-9203|pmid=15031493}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Caffrey|first=Patrick|last2=Aparicio|first2=Jesus F.|last3=Malpartida|first3=Francisco|last4=Zotchev|first4=Sergey B.|date=2008|title=Biosynthetic engineering of polyene macrolides towards generation of improved antifungal and antiparasitic agents|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18473889|magazine=Current Topics in Medicinal Chemistry|volume=8|issue=8|pages=639–653|doi=10.2174/156802608784221479|issn=1873-4294|pmid=18473889}}</ref> Razni poliketidi so ciklične molekule, ki so pogosto preoblikovane v procesih [[Glikozilacija|glikozilacije]], [[Metilacija|metilacije]], [[Hidroksilacija|hidroksilacije]] in [[Oksidacija|oksidacije]]. Številni pogosto uporabljeni antimikrobni in antiparazitski pripravki vsebujejo poliketide ali njihove derivate (na primer [[eritromicin]], [[tetraciklin]], [[epotilon]] in [[avermektin]]).<ref>{{Navedi revijo|last=Minto|first=Robert E.|last2=Blacklock|first2=Brenda J.|date=junij 2008|title=Biosynthesis and function of polyacetylenes and allied natural products|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18387369|magazine=Progress in Lipid Research|volume=47|issue=4|pages=233–306|doi=10.1016/j.plipres.2008.02.002|issn=0163-7827|pmc=2515280|pmid=18387369}}</ref> ==Biološke funkcije== ===Membrane=== [[File:Phospholipids aqueous solution structures-sl.svg|thumb|250x250px|Glicerofosfolipidi se zaradi svoje amfipatične narave v vodnem okolju urejajo v liposome, micele in lipidne dvosloje. Izbran gradbeni tip je odvisen od koncentracije glicerofosfolipidov.]]Za evkariontske celice so značilni številni z membranami omejeni predeli citoplazme ([[Organel|organeli]]), ki opravljajo različne biološke funkcije. Glicerofosfolipidi so glavni gradniki bioloških membran (tako [[Celična membrana|celične membrane]] ali plazmaleme kot tudi znotrajceličnih membran, ki omejujejo membranske organele). V [[Živalska celica|živalskih celicah]] celična membrana predstavlja mejo med znotrajceličnim in zunajceličnim okoljem. Glicerofosfolipidi so amfipatične molekule (imajo tako hidrofobni kot tudi hidrofilni predel) z osnovnim ogrodjem iz glicerola, na katerega so z estrskimi vezmi vezane maščobne kisline (rep) in [[fosfat]] (glava).<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Nicolson|first=Garth L.|date=junij 2014|title=The Fluid-Mosaic Model of Membrane Structure: still relevant to understanding the structure, function and dynamics of biological membranes after more than 40 years|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24189436|magazine=Biochimica Et Biophysica Acta|volume=1838|issue=6|pages=1451–1466|doi=10.1016/j.bbamem.2013.10.019|issn=0006-3002|pmid=24189436}}</ref> Poleg glicerofosfolipidov, glavnih komponent bioloških membran, se v membranah pojavljajo tudi drugi (negliceridni) lipidi, kot so steroli (v živalskih membranah predvsem holesterol) in sfingomielin.<ref name=":2" /> Biološka membrana je navadno v obliki lipidnega dvosloja, čigar zgradbo razlaga [[model tekočega mozaika]].<ref name=":3" /> Nastajanje lipidnega dvosloja je energijsko ugoden proces, ki se odvije, ko so glicerofosfolipidi v vodnem okolju.<ref name=":2" /> Tovrstnemu pojavu pravimo [[hidrofobni efekt]]. V vodnem okolju se glicerofosfolipidi orientirajo tako, da se polarne glave obrnejo v smeri polarnega (vodnega) okolja, medtem ko hidrofobni repi poskušajo čim bolj zmanjšati stik z vodo in se zato zbirajo skupaj. Na tak način lahko iz različnih koncentracij lipidov nastajajo [[Micel|miceli]], liposomi ali lipidni dvosloji.<ref>{{Navedi revijo|last=van Meer|first=Gerrit|last2=Voelker|first2=Dennis R.|last3=Feigenson|first3=Gerald W.|date=februar 2008|title=Membrane lipids: where they are and how they behave|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18216768|magazine=Nature Reviews. Molecular Cell Biology|volume=9|issue=2|pages=112–124|doi=10.1038/nrm2330|issn=1471-0080|pmc=2642958|pmid=18216768}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Feigenson|first=Gerald W.|date=november 2006|title=Phase behavior of lipid mixtures|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17051225|magazine=Nature Chemical Biology|volume=2|issue=11|pages=560–563|doi=10.1038/nchembio1106-560|issn=1552-4450|pmc=2685072|pmid=17051225}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Wiggins|first=P. M.|date=december 1990|title=Role of water in some biological processes|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/2087221|magazine=Microbiological Reviews|volume=54|issue=4|pages=432–449|doi=10.1128/mr.54.4.432-449.1990|issn=0146-0749|pmc=372788|pmid=2087221}}</ref> Lipidi in njihova agregacija v membrane naj bi imela ključno vlogo v [[Pracelica|pracelicah]], kjer naj bi sodelovala v zgodnjih procesih [[Abiogeneza|abiogeneze]], nastanka prvega [[Življenje|življenja]].<ref>{{Navedi revijo|last=Segré|first=D.|last2=Ben-Eli|first2=D.|last3=Deamer|first3=D. W.|last4=Lancet|first4=D.|date=februar 2001|title=The lipid world|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11296516|magazine=Origins of Life and Evolution of the Biosphere: The Journal of the International Society for the Study of the Origin of Life|volume=31|issue=1-2|pages=119–145|doi=10.1023/a:1006746807104|issn=0169-6149|pmid=11296516}}</ref> ===Energijska zaloga=== Triacilgliceroli (trigliceridi), shranjeni v maščevju, predstavljajo glavno energijsko zalogo živali. Glavni vir energije so tudi zaradi tega, ker so ogljikohidrati popolnoma reducirane molekule. Vsi ogljikovi atomi trigliceridov so vezani na vodikove, kar pa ne velja za ogljikove hidrate.<ref>{{cite journal | vauthors = Rosen ED, Spiegelman BM | title = Adipocytes as regulators of energy balance and glucose homeostasis | url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_2006-12-14_444_7121/page/846 | journal = Nature | volume = 444 | issue = 7121 | pages = 847–53 | date = December 2006 | pmid = 17167472 | pmc = 3212857 | doi = 10.1038/nature05483 | bibcode = 2006Natur.444..847R }}</ref> [[Adipocit|Adipociti]] ali maščobne celice so celični tip, v katerem neprestano poteka sinteza in razgradnja triacilglicerolov, same procese nadzoruje predvsem na hormone občutljivi encim [[lipaza]].<ref>{{Navedi revijo|last=Brasaemle|first=Dawn L.|date=december 2007|title=Thematic review series: adipocyte biology. The perilipin family of structural lipid droplet proteins: stabilization of lipid droplets and control of lipolysis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17878492|magazine=Journal of Lipid Research|volume=48|issue=12|pages=2547–2559|doi=10.1194/jlr.R700014-JLR200|issn=0022-2275|pmid=17878492}}</ref> Popolna oksidacija maščobnih kislin ima velik kalorični izkupiček (približno 38 kJ/g oziroma 9 kcal/g v primerjavi s 17kJ/g ali 4 kcal/g pri beljakovinah in ogljikohidratih). Ptice selivke, ki morajo v obdobju [[Selitev ptic|selitve]] preleteti velike razdalje brez prehranjevanja, uporabljajo skladiščene trigliceride kot primarni energijski vir.<ref name=":2" /> ===Signalizacija=== Pokazano je bilo, da v procesih [[Celična signalizacija|celičnega signaliziranja]] (komuniciranja) sodelujejo tudi lipidne molekule.<ref name="pmid21743455">{{cite journal|vauthors=Malinauskas T, Aricescu AR, Lu W, Siebold C, Jones EY|date=July 2011|title=Modular mechanism of Wnt signaling inhibition by Wnt inhibitory factor 1|journal=Nature Structural & Molecular Biology|volume=18|issue=8|pages=886–93|doi=10.1038/nsmb.2081|pmc=3430870|pmid=21743455}}</ref><ref name="pmid=18256869">{{cite journal|vauthors=Malinauskas T|date=March 2008|title=Docking of fatty acids into the WIF domain of the human Wnt inhibitory factor-1|url=https://archive.org/details/sim_lipids_2008-03_43_3/page/227|journal=Lipids|volume=43|issue=3|pages=227–30|doi=10.1007/s11745-007-3144-3|pmid=18256869|s2cid=31357937}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Wang|first=Xuemin|date=junij 2004|title=Lipid signaling|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15134755|magazine=Current Opinion in Plant Biology|volume=7|issue=3|pages=329–336|doi=10.1016/j.pbi.2004.03.012|issn=1369-5266|pmid=15134755}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Dinasarapu|first=Ashok Reddy|last2=Saunders|first2=Brian|last3=Ozerlat|first3=Iley|last4=Azam|first4=Kenan|last5=Subramaniam|first5=Shankar|date=2011-06-15|title=Signaling gateway molecule pages--a data model perspective|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21505029|magazine=Bioinformatics (Oxford, England)|volume=27|issue=12|pages=1736–1738|doi=10.1093/bioinformatics/btr190|issn=1367-4811|pmc=3106186|pmid=21505029}}</ref> Lipidna signalizacija sodeluje s [[Protein G|proteini G]] ali [[Celično jedro|jedrnimi]] receptorji; signalne lipidne molekule pa so lahko pripadniki različnih zgoraj opisanih lipidnih tipov.<ref>{{Navedi revijo|last=Eyster|first=Kathleen M.|date=marec 2007|title=The membrane and lipids as integral participants in signal transduction: lipid signal transduction for the non-lipid biochemist|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17327576|magazine=Advances in Physiology Education|volume=31|issue=1|pages=5–16|doi=10.1152/advan.00088.2006|issn=1522-1229|pmid=17327576}}</ref> Takšen primer je sfingozin-1-fosfat, sfingolipid, ki izvira iz ceramida, in sodeluje v nadzoru prenašanja kalcija<ref>{{Navedi revijo|last=Hinkovska-Galcheva|first=Vania|last2=VanWay|first2=Susan M.|last3=Shanley|first3=Thomas P.|last4=Kunkel|first4=Robin G.|date=november 2008|title=The role of sphingosine-1-phosphate and ceramide-1-phosphate in calcium homeostasis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18951299|magazine=Current Opinion in Investigational Drugs (London, England: 2000)|volume=9|issue=11|pages=1192–1205|issn=1472-4472|pmid=18951299}}</ref>, celične rasti ter [[Apoptoza|apoptoze]].<ref>{{Navedi revijo|last=Saddoughi|first=Sahar A.|last2=Song|first2=Pengfei|last3=Ogretmen|first3=Besim|date=2008|title=Roles of bioactive sphingolipids in cancer biology and therapeutics|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18751921|magazine=Sub-Cellular Biochemistry|volume=49|pages=413–440|doi=10.1007/978-1-4020-8831-5_16|issn=0306-0225|pmc=2636716|pmid=18751921}}</ref> [[Diacilglicerol]] (DAG) in fosfatidilinozitol fosfat sta vključena v s kalcijem pogojeno aktivacijo [[Protein kinaza C|protein kinaze C]].<ref>{{Navedi revijo|last=Klein|first=Christian|last2=Malviya|first2=Anant N.|date=2008-01-01|title=Mechanism of nuclear calcium signaling by inositol 1,4,5-trisphosphate produced in the nucleus, nuclear located protein kinase C and cyclic AMP-dependent protein kinase|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17981624|magazine=Frontiers in Bioscience: A Journal and Virtual Library|volume=13|pages=1206–1226|doi=10.2741/2756|issn=1093-9946|pmid=17981624}}</ref> Prostaglandini, eikozanoidni derivati maščobnih kislin, sodelujejo pri [[Imunost|imunskih]] in [[Vnetje|vnetnih]] procesih<ref>{{Navedi revijo|last=Boyce|first=Joshua A.|date=avgust 2008|title=Eicosanoids in asthma, allergic inflammation, and host defense|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18691060|magazine=Current Molecular Medicine|volume=8|issue=5|pages=335–349|doi=10.2174/156652408785160989|issn=1566-5240|pmid=18691060}}</ref>, medtem ko so steroidni hormoni (estrogen, testosteron in [[kortizol]]) regulatorji razmnoževanja, presnove in krvnega pritiska. Za fosfatidilserin je znano, da se vključuje v signalizacijo [[Fagocitoza|fagocitoze]] apoptotskih celic ali celičnih delcev.<ref>{{Navedi revijo|last=Biermann|first=Mona|last2=Maueröder|first2=Christian|last3=Brauner|first3=Jan M.|last4=Chaurio|first4=Ricardo|last5=Janko|first5=Christina|last6=Herrmann|first6=Martin|last7=Muñoz|first7=Luis E.|date=december 2013|title=Surface code--biophysical signals for apoptotic cell clearance|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24305041|magazine=Physical Biology|volume=10|issue=6|pages=065007|doi=10.1088/1478-3975/10/6/065007|issn=1478-3975|pmid=24305041}}</ref> ===Druge funkcije=== V maščobah topni vitamini ([[Vitamin D|D]], [[Vitamin E|E]], [[Vitamin K|K]] in [[Vitamin A|A]]), ki so lipidi na osnovi izoprena, so esencialna hranila, ki se shranjujejo v tkivih jeter in maščobnih tkiv, opravljajo pa širok spekter funkcij. Acil-karnitini sodelujejo v prenašanju in presnovi maščobnih kislin iz in v [[mitohondrij]], kjer se te nato presnovijo v procesih [[Beta oksidacija|beta oksidacije]].<ref>{{cite journal|vauthors=Indiveri C, Tonazzi A, Palmieri F|date=October 1991|title=Characterization of the unidirectional transport of carnitine catalyzed by the reconstituted carnitine carrier from rat liver mitochondria|url=https://archive.org/details/sim_biomembranes_1991-10-14_1069_1/page/110|journal=Biochimica et Biophysica Acta (BBA) - Biomembranes|volume=1069|issue=1|pages=110–6|doi=10.1016/0005-2736(91)90110-t|pmid=1932043}}</ref> Tudi poliprenoli in njihovi fosforilirani derivati igrajo pomembno transportno vlogo (preko membran namreč prenašajo [[Oligosaharid|oligosaharide]]). Poliprenol fosfatni (in difosfatni) ogljikohidrati sodelujejo v ekstracitoplazemskih [[Glikozilacija|glikozilacijskih]] reakcijah, zunajcelični biosintezi [[Polisaharid|polisaharidov]] (na primer polimerizaciji [[Peptidoglikan|peptidoglikana]] pri bakterijah) in ''N''-glikozilaciji evkariontskih beljakovin.<ref>{{Navedi revijo|last=Parodi|first=A. J.|last2=Leloir|first2=L. F.|date=1979-04-23|title=The role of lipid intermediates in the glycosylation of proteins in the eucaryotic cell|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/375981|magazine=Biochimica Et Biophysica Acta|volume=559|issue=1|pages=1–37|doi=10.1016/0304-4157(79)90006-6|issn=0006-3002|pmid=375981}}</ref><ref name="#3">{{Navedi revijo|last=Gohil|first=Vishal M.|last2=Greenberg|first2=Miriam L.|date=2009-02-23|title=Mitochondrial membrane biogenesis: phospholipids and proteins go hand in hand|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19237595|magazine=The Journal of Cell Biology|volume=184|issue=4|pages=469–472|doi=10.1083/jcb.200901127|issn=1540-8140|pmc=2654137|pmid=19237595}}</ref> [[Kardiolipin|Kardiolipini]] so podrazred glicerosfosfolipidov, ki sestojijo iz šestih acilnih verig in treh glicerolnih skupin, v večjih koncentracijah pa se pojavljajo v notranji mitohondrijski membrani.<ref>{{Navedi revijo|last=Nowicki|first=Marcin|last2=Müller|first2=Frank|last3=Frentzen|first3=Margrit|date=2005-04-11|title=Cardiolipin synthase of Arabidopsis thaliana|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15811335|magazine=FEBS letters|volume=579|issue=10|pages=2161–2165|doi=10.1016/j.febslet.2005.03.007|issn=0014-5793|pmid=15811335}}</ref><ref name="#3"/> Domneva se, da naj bi bili odgovorni za aktivacijo encimov, vezanih v procese [[Oksidativna fosforilacija|oksidativne fosforilacije]].<ref>{{Navedi revijo|last=Hoch|first=F. L.|date=1992-03-26|title=Cardiolipins and biomembrane function|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/1550861|magazine=Biochimica Et Biophysica Acta|volume=1113|issue=1|pages=71–133|doi=10.1016/0304-4157(92)90035-9|issn=0006-3002|pmid=1550861}}</ref> Lipidi so tudi osnova za sintezo steroidnih hormonov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elmhurst.edu/~chm/vchembook/556steroids.html|title=Steroids|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023232815/http://www.elmhurst.edu/~chm/vchembook/556steroids.html|archive-date=2011-10-23|work=Elmhurst. edu.|access-date=2013-10-10}}</ref> ==Presnova== ===Biosinteza (anabolne reakcije)=== Pri živalih se odvečni ogljikohidrati, pridobljeni s prehrano, pretvarjajo v trigliceride. V takšnih primerih prihaja do [[Lipogeneza|lipogeneze]], sinteze maščobnih kislin iz acetil-CoA in [[Esterifikacija|esterifikacije]] maščobnih kislin, nakar nastajajo triacilgliceroli (trigliceridi).<ref name=":2" /> Sintezo maščobnih kislin omogočajo [[Sintaza maščobnih kislin|sintaze maščobnih kislin]], ki povzročajo polimerizacijo in sledečo redukcijo enot acetil-CoA. Acilne skupine maščobnih kislin se podaljšujejo v ciklu reakcij, pri katerih se dodajajo acetilne skupine, prihaja do redukcije v alkohol, [[Dehidracija (kemija)|dehidracije]] do [[Alken|alkenske]] skupine in vnovične redukcije do [[Alkan|alkanske]] skupine. Pri živalih in glivah opisane reakcije izvajajo multifunkcionalne beljakovine<ref>{{Navedi revijo|last=Chirala|first=Subrahmanyam S.|last2=Wakil|first2=Salih J.|date=november 2004|title=Structure and function of animal fatty acid synthase|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15726818|magazine=Lipids|volume=39|issue=11|pages=1045–1053|doi=10.1007/s11745-004-1329-9|issn=0024-4201|pmid=15726818}}</ref>, medtem ko isto stvar pri rastlinskih [[Plastid|plastidih]] in bakterijah opravljajo številni ločeni encimi.<ref>{{Navedi revijo|last=White|first=Stephen W.|last2=Zheng|first2=Jie|last3=Zhang|first3=Yong-Mei|last4=Rock|first4=null|date=2005|title=The structural biology of type II fatty acid biosynthesis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15952903|magazine=Annual Review of Biochemistry|volume=74|pages=791–831|doi=10.1146/annurev.biochem.74.082803.133524|issn=0066-4154|pmid=15952903}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Ohlrogge|first=John B.|last2=Jaworski|first2=Jan G.|date=junij 1997|title=REGULATION OF FATTY ACID SYNTHESIS|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15012259|magazine=Annual Review of Plant Physiology and Plant Molecular Biology|volume=48|pages=109–136|doi=10.1146/annurev.arplant.48.1.109|issn=1040-2519|pmid=15012259}}</ref> Sinteza nenasičenih maščobnih kislin vključuje [[Desaturacija|desaturacijske]] reakcije, kjer nekateri ogljikovi atomi acilnih verig dobijo dvojne vezi. Sinteza triacilglicerolov poteka v [[Endoplazemski retikulum|endoplazemskem retiklu]].<ref name=":2" /> Terpeni in izoprenoidi, vključujoč karotenoide, nastajajo z modifikacijami izoprenskih enot, ki izvirajo iz reaktivnih prekurzorjev [[Izopentenil pirofosfat|izopentenil pirofosfata]] in [[Dimetilalil pirofosfat|dimetilalil pirofosfata]].<ref>{{Navedi revijo|last=Kuzuyama|first=Tomohisa|last2=Seto|first2=Haruo|date=april 2003|title=Diversity of the biosynthesis of the isoprene units|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12735695|magazine=Natural Product Reports|volume=20|issue=2|pages=171–183|doi=10.1039/b109860h|issn=0265-0568|pmid=12735695}}</ref> Ti prekurzorji se lahko sintetizirajo na različne načine. Pri živalih in [[Arheje|arhejah]] so rezultat mevalonatske presnovne poti (iz začetnega acetil-CoA)<ref>{{Navedi revijo|last=Grochowski|first=Laura L.|last2=Xu|first2=Huimin|last3=White|first3=Robert H.|date=maj 2006|title=Methanocaldococcus jannaschii uses a modified mevalonate pathway for biosynthesis of isopentenyl diphosphate|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16621811|magazine=Journal of Bacteriology|volume=188|issue=9|pages=3192–3198|doi=10.1128/JB.188.9.3192-3198.2006|issn=0021-9193|pmc=1447442|pmid=16621811}}</ref>, medtem ko rastlinske in bakterijske celice kot substrat uporabijo [[piruvat]] in [[gliceraldehid-3-fosfat]].<ref name=":4" /><ref>{{Navedi revijo|last=Lichtenthaler|first=Hartmut K.|date=junij 1999|title=THE 1-DEOXY-D-XYLULOSE-5-PHOSPHATE PATHWAY OF ISOPRENOID BIOSYNTHESIS IN PLANTS|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15012203|magazine=Annual Review of Plant Physiology and Plant Molecular Biology|volume=50|pages=47–65|doi=10.1146/annurev.arplant.50.1.47|issn=1040-2519|pmid=15012203}}</ref> Še ena pomembna reakcija, ki porablja te aktivirane izoprenske donorje, je [[biosinteza steroidov]]. Tukaj se vežejo izoprenske enote, ki tvorijo [[skvalen]], nato se preoblikujejo v set obročev, da izoblikujejo [[lanosterol]].<ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Schroepfer|first=G. J.|date=1981|title=Sterol biosynthesis|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7023367|magazine=Annual Review of Biochemistry|volume=50|pages=585–621|doi=10.1146/annurev.bi.50.070181.003101|issn=0066-4154|pmid=7023367}}</ref> Slednjega zmorejo celice pretvarjati v druge steroide (na primer holesterol in ergosterol).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi revijo|last=Lees|first=N. D.|last2=Skaggs|first2=B.|last3=Kirsch|first3=D. R.|last4=Bard|first4=M.|date=marec 1995|title=Cloning of the late genes in the ergosterol biosynthetic pathway of Saccharomyces cerevisiae--a review|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7791529|magazine=Lipids|volume=30|issue=3|pages=221–226|doi=10.1007/BF02537824|issn=0024-4201|pmid=7791529}}</ref> ===Razgradnja (katabolne reakcije)=== Beta oksidacija ali [[oksidacija beta]] je katabolna presnovna pot, v kateri se v mitohondrijih ali [[Peroksisom|peroksisomih]] razgrajujejo maščobne kisline, nakar nastaja acetil-CoA. Po zaporednih reakcijah (dehidrogenacije, hidracije, oksidacije itd.) se nastali acetil-CoA pretvori v molekule [[Adenozin trifosfat|adenozina trifosfata]] (ATP), ogljikov dioksid in vodo (potečeta tudi [[Krebsov cikel]] in [[Dihalna veriga|elektronska prenašalna veriga]]).<ref name=":2" /> ==Prehrana in zdravje== Večina maščob, ki jih vsebuje človeška prehrana, je v obliki triacilglicerolov, holesterola in [[Fosfolipid|fosfolipidov]]. Vsaj nekaj prehranske maščobe je nujno potrebne za pospešitev absorpcije v maščobah topnih vitaminov (D, E, K, A) in karotenoidov.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|edition=4.|title=Medical biochemistry|url=https://www.worldcat.org/oclc/162570692|publisher=Harcourt/Academic Press|date=2002|location=San Diego|isbn=978-0-12-095440-7|oclc=162570692|first=N. V.|last=Bhagavan}}</ref> Ljudje in drugi sesalci v prehrani potrebujejo tudi določene esencialne maščobne kisline, kot sta denimo [[linolenska kislina]] ([[omega-6-maščobna kislina]]) in [[alfa-linolenska kislina]] ([[Omega-3 maščobna kislina|omega-3-maščobna kislina]]), ki jih ni mogoče sintetizirati iz enostavnih prekurzorjev.<ref name=":2" /> Obe omenjeni maščobni kislini sta osemnajstogljični polinenasičeni (večnenasičeni) maščobni kislini, ki se razlikujeta v številu in položaju dvojnih vezi. Večina rastlinskih [[Olje|olj]] je bogata z linolensko kislino (na primer [[Sončnično olje|sončnično]] in [[koruzno olje]]). Alfa-linolensko kislino je mogoče najti v zelenih rastlinskih [[List|listih]], nekaterih [[Seme|semenih]], oreščkih in [[Stročnice|stročnicah]].<ref>{{Navedi revijo|last=Russo|first=Gian Luigi|date=2009-03-15|title=Dietary n-6 and n-3 polyunsaturated fatty acids: from biochemistry to clinical implications in cardiovascular prevention|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19022225|magazine=Biochemical Pharmacology|volume=77|issue=6|pages=937–946|doi=10.1016/j.bcp.2008.10.020|issn=1873-2968|pmid=19022225}}</ref> Ribja olja so še posebej bogata z dolgoverižnimi omega-3-maščobnimi kislinami, kot sta [[eikozapentaenojska kislina]] (EPA) in [[dokozaheksaenojska kislina]].<ref name=":6" /> Veliko študij je pokazalo, da naj bi uživanje omega-3-maščobnih kislin pripomoglo k številnim pozitivnim učinkom na zdravje (povezanimi z razvojem dojenčkov, [[Rak (bolezen)|rakom]], [[Srčno-žilna bolezen|srčnožilnimi boleznimi]] in raznimi [[Duševna motnja|duševnimi boleznimi]]).<ref>{{Navedi revijo|last=Riediger|first=Natalie D.|last2=Othman|first2=Rgia A.|last3=Suh|first3=Miyoung|last4=Moghadasian|first4=Mohammed H.|date=april 2009|title=A systemic review of the roles of n-3 fatty acids in health and disease|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19328262|magazine=Journal of the American Dietetic Association|volume=109|issue=4|pages=668–679|doi=10.1016/j.jada.2008.12.022|issn=1878-3570|pmid=19328262}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Galli|first=Claudio|last2=Risé|first2=Patrizia|date=2009|title=Fish consumption, omega 3 fatty acids and cardiovascular disease. The science and the clinical trials|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19326716|magazine=Nutrition and Health|volume=20|issue=1|pages=11–20|doi=10.1177/026010600902000102|issn=0260-1060|pmid=19326716}}</ref> Nasprotno so študije jasne, da je uživanje [[Transmaščoba|transmaščob]] (prisotnih denimo v delno hidrogeniranih rastlinskih oljih), povezano z zvišanimi možnostmi za razvoj srčnožilnih bolezni. Dobre (zdrave) maščobe je mogoče z nepravilnimi metodami kuhanja spremeniti v transmaščobe.<ref>{{Navedi revijo|last=Micha|first=R.|last2=Mozaffarian|first2=D.|date=september 2008|title=Trans fatty acids: effects on cardiometabolic health and implications for policy|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18996687|magazine=Prostaglandins, Leukotrienes, and Essential Fatty Acids|volume=79|issue=3-5|pages=147–152|doi=10.1016/j.plefa.2008.09.008|issn=0952-3278|pmc=2639783|pmid=18996687}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Dalainas|first=I.|last2=Ioannou|first2=H. P.|date=april 2008|title=The role of trans fatty acids in atherosclerosis, cardiovascular disease and infant development|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18427401|magazine=International Angiology: A Journal of the International Union of Angiology|volume=27|issue=2|pages=146–156|issn=0392-9590|pmid=18427401}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Halttunen|first=Niki|last2=Lerouge|first2=Frederic|last3=Chaput|first3=Frederic|last4=Vandamme|first4=Marc|last5=Karpati|first5=Szilvia|last6=Si-Mohamed|first6=Salim|last7=Sigovan|first7=Monica|last8=Boussel|first8=Loic|last9=Chereul|first9=Emmanuel|date=20.8.2019|title=Hybrid Nano-GdF3 contrast media allows pre-clinical in vivo element-specific K-edge imaging and quantification|url=http://dx.doi.org/10.1038/s41598-019-48641-z|magazine=Scientific Reports|volume=9|issue=1|doi=10.1038/s41598-019-48641-z|issn=2045-2322}}</ref> Delež študij je predlagal, da naj bi bil vnos maščob povezan z zvišanimi možnostmi za razvoj [[Debelost|debelosti]]<ref>{{Navedi revijo|last=Astrup|first=Arne|last2=Dyerberg|first2=Jørn|last3=Selleck|first3=Matthew|last4=Stender|first4=Steen|date=marec 2008|title=Nutrition transition and its relationship to the development of obesity and related chronic diseases|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18307699|magazine=Obesity Reviews: An Official Journal of the International Association for the Study of Obesity|volume=9 Suppl 1|pages=48–52|doi=10.1111/j.1467-789X.2007.00438.x|issn=1467-789X|pmid=18307699}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Astrup|first=Arne|date=februar 2005|title=The role of dietary fat in obesity|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15968579|magazine=Seminars in Vascular Medicine|volume=5|issue=1|pages=40–47|doi=10.1055/s-2005-871740|issn=1528-9648|pmid=15968579}}</ref> in [[Sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]] (diabetesa)<ref>{{Navedi revijo|last=Astrup|first=Arne|date=september 2008|title=Dietary management of obesity|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18753397|magazine=JPEN. Journal of parenteral and enteral nutrition|volume=32|issue=5|pages=575–577|doi=10.1177/0148607108321707|issn=0148-6071|pmid=18753397}}</ref>, medtem ko je večje število raziskav to ovrglo.<ref>{{Navedi revijo|last=Beresford|first=Shirley A. A.|last2=Johnson|first2=Karen C.|last3=Ritenbaugh|first3=Cheryl|last4=Lasser|first4=Norman L.|last5=Snetselaar|first5=Linda G.|last6=Black|first6=Henry R.|last7=Anderson|first7=Garnet L.|last8=Assaf|first8=Annlouise R.|last9=Bassford|first9=Tamsen|date=2006-02-08|title=Low-fat dietary pattern and risk of colorectal cancer: the Women's Health Initiative Randomized Controlled Dietary Modification Trial|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16467233|magazine=JAMA|volume=295|issue=6|pages=643–654|doi=10.1001/jama.295.6.643|issn=1538-3598|pmid=16467233}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Howard|first=Barbara V.|last2=Manson|first2=JoAnn E.|last3=Stefanick|first3=Marcia L.|last4=Beresford|first4=Shirley A.|last5=Frank|first5=Gail|last6=Jones|first6=Bobette|last7=Rodabough|first7=Rebecca J.|last8=Snetselaar|first8=Linda|last9=Thomson|first9=Cynthia|date=2006-01-04|title=Low-fat dietary pattern and weight change over 7 years: the Women's Health Initiative Dietary Modification Trial|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16391215|magazine=JAMA|volume=295|issue=1|pages=39–49|doi=10.1001/jama.295.1.39|issn=1538-3598|pmid=16391215}}</ref> Nobena od teh študij ni pokazala povezave med odstotkom kalorij maščob in tveganjem za razvoj raka, srčnožilnih bolezni ter pridobivanjem telesne teže.<ref>{{Navedi splet|title=The Nutrition Source|url=https://www.hsph.harvard.edu/nutritionsource/|website=The Nutrition Source|accessdate=2021-06-08|language=en-us|first=677 Huntington Avenue|last=Boston|last2=Ma 02115 +1495‑1000}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Biokemija]] [[Kategorija:Lipidi]] 4ymscvb20bvg26ftq8ykkhw9iebl3i2 Zofka Kveder 0 86389 6708281 6659080 2026-07-08T00:18:25Z ~2026-32552-67 260877 6708281 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisatelj |name = Zofka Kveder |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | notableworks = ''[[Njeno življenje]]'' }} '''Zofka Kveder''' (poročena Jelovšek in Demetrović; psevdonimi: ''Kopriva'', ''Milena'', ''Modroslava'', ''Zofija'', ''Poluks'', ''Grabovska'', ''Janja Legat''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]] in [[publicist]]ka, * [[22. april]] [[1878]], [[Ljubljana]], † [[21. november]] [[1926]], [[Zagreb]]. == Življenje == Rodila se je 22. aprila 1878 v Ljubljani očetu Janezu in materi Neži, rojeni Legat. Kmalu po hčerinem rojstvu se je družina večkrat preselila. Leta 1884 je začela obiskovati ljudsko šolo na [[Bloke|Blokah]]. Šolanje je nadaljevala v zavodu Lichtenturn v Ljubljani, končala pa ga je z dobrim uspehom leta 1893 v [[uršulinke|uršulinski šoli]] v Ljubljani. Decembra 1896 je dobila prvo službo pisarke v [[Kočevje|Kočevju]]. Leta 1897 se je preselila v Ljubljano, kjer je prepisovala različne dokumente v pisarni odvetnika [[Ivan Šusteršič|Ivana Šušteršiča]]. Tu si je pričela dopisovati z [[Vladimir Jelovšek|Vladimirjem Jelovškom]], hrvaškim [[modernizem|modernističnim]] pesnikom in kasneje zdravnikom, ki je čez nekaj let postal njen mož. V Ljubljani se je pričelo tudi njeno literarno ustvarjanje. Leta 1899 se je preselila v [[Trst]]. Tu je pričela prijateljevati s [[Fran Klemenčič|Franom Klemenčičem]] in [[Etbin Kristan|Etbinom Kristanom]], poleg tega pa si je dopisovala s švicarskim pisateljem B. Marquardtom. Konec avgusta 1899 je odpotovala v [[Švica|Švico]]. Oktobra istega leta se je vpisala na univerzo v [[Bern|Bernu]], vendar študija iz finančnih razlogov ni mogla nadaljevati. Po kratkem bivanju v začetku leta 1900 v bavarski prestolnici [[München|Munchen]], je marca leta 1900 že nastanjena [[Praga|Pragi]], kjer je začela korespondenco z [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]]. Z. Kveder je v pismih pisala, da je bilo prvo leto v Pragi srečno. Z Jelovškom sta dobila hčer Vladošo. Avgusta 1903 sta se civilno poročila na praškem magistratu. Kmalu se je zaradi Jelovškove nezvestobe zakon znašel v krizi. Razmišljala je, da bi se razšla, saj je medtem tudi ona imela izvenzakonsko razmerje, vendar sta se odločila za nadaljevanje zakona. Maja 1906 se je cela družina preselila v Zagreb. Čeprav sta se z Jelovškom odtujila, je še drugič zanosila. Aprila 1907 se jima je rodila hči Maša, čez 4 leta pa še hči Mira. Zakonske težave so bile vedno večje, Jelovškova izvenzakonska razmerja so se nadaljevala, zato sta se razšla. Leta 1912 se je preselila k [[Juraj Demetrović|Juraju Demetroviću]]. V tem obdobju je zopet več objavljala. Zaradi protivladnega delovanja so Demetrovića leta 1914 zaprli. Vojna se je kazala tudi v finančni stiski. Februarja 1919 je v Pragi, kjer je študirala, umrla hči Vladoša, kar je Zofko Kveder zelo prizadelo. O Vladoši je začela pisati knjigo, vendar jo je kasneje zažgala. Naslednja leta je bolehala za različnimi boleznimi, prizadel jo je tudi odnos hrvaških intelektualcev, ki so jo napadali predvsem zaradi njenega podpiranja jugoslovanske politike. Njen mož Juraj Demetrović je bil kot predstavnik Hrvaške eden izmed vodilnih politikov v tedanji vladi. Večino časa je preživel v Beogradu, zato sta se zakonca odtujila. Zofka Kveder njegove prošnje za ločitev ni mogla sprejeti, zato je še tretjič poskušala narediti [[samomor]] z uspavali. Pravočasno so jo rešili, vendar si po tem ni več opomogla. 21. novembra 1926 je Zofka Kveder umrla. Za vzrok smrti je bila v uradni izjavi navedena [[srčna kap]], svojci pa so trdili, da je zaužila strup. Pokopali so jo 23. novembra na Mirogoju v Zagrebu. == Delo == ==== Literarno ustvarjanje ==== [[Slika:Zofka Kveder - Iz naših krajev.pdf|thumb|right|page=5|250px|''Iz naših krajev'' (1903)]] Zofka Kveder je ena izmed prvih slovenskih pisateljic (pred njo so ustvarjale [[Pavlina Pajk]], [[Luiza Pesjak]], [[Fany Hausmann]], [[Josipina Turnograjska]], [[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadišek Bartol]]) in prva pisateljica, uvrščena v nacionalno zbirko [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]]. Njena prva črtica (''Kapčev stric'') je bila objavljena v časniku [[Slovenka (časnik)|Slovenka]] leta 1898, ki je bila tedaj še priloga ''Edinosti''. Kratko prozo z žensko, kmečko, mestno, izseljensko tematiko in tematiko balkanskih vojn je objavljala v ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]'', ''[[Edinost (časnik)|Edinosti]]'' ter ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]'' in mnogih drugih časnikih. Njene prve črtice so bile po večini dobro sprejete. [[Anton Aškerc]] ji je v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] sporočil, da si od nje v prihodnosti obeta dobre pesmi, če bo še malo izboljšala tehniko, a pisateljica se je raje povsem pesništvo posvetila prozi in [[dramatika|dramatiki]]. Leta 1900 je v Pragi izdala zbirko črtic ''[[Misterij žene]].'' Nekaj besedil iz te zbirke je bilo tedaj objavljenih tudi v nemškem, češkem in poljskem prevodu. Odtlej se je preživljala le s pisateljevanjem in urednikovanjem. Pisala je tudi v nemškem in hrvaškem jeziku ter sodelovala pri številnih nemških, čeških in hrvaških časnikih. V naslednjih letih je izdala tri zbirke kratke pripovedne proze: ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1903) in ''Iskre'' (1905) in Ljubezen (1901) zbirko dramskih prizorov, v katero je vključena tudi drama Pravica do življenja. Pri Slovenski matici je leta 1908 izšla drama ''[[Amerikanci]].'' Med letoma 1903 in 1904 je v Slovanu objavljala svoj prvi roman Nada. Leta 1914 je bil pri Slovenski matici sprejet roman Njeno življenje, ki je zaradi razpustitve te založbe izšel šele leta 1918. V Zagrebu je izdala leta 1911 zbirko novel o balkanskih vojnah ''Jednaest novela'' in roman ''Hanka'' (1917, prevod v slovenščino leta 1938), po vojni pa več dramskih besedil s politično in zgodovinsko tematiko. Pred smrtjo je izdala zbirko kratke pripovedne proze Po putevima života. Po njeni smrti je bilo izdanih več zbirk objavljenih in še neobjavljenih črtic o hčerkah. Te zgodbe so bile objavljene predvsem v reviji Domači prijatelj. Za časa pisateljičinega življenja so knjižno izšle v češčini, po njeni smrti pa tudi v slovenščini: ''Vladka in Mitka'' (1927), ''Vladka, Mitka in Mirica'' (1928), ''Veliki in mali ljudje.'' Posvečala se je temam, ki se dotikajo ženskih življenj. Ženska je večinoma tudi glavna junakinja njenih del. V številnih besedilih se avtorica posveča motivoma nosečnosti in rojevanja (''Na kliniki, Njeno življenje'', ''Hanka, Misterij žene''). Oboje je lahko predstavljeno tudi kot nekaj obremenjujočega. Tako na primer v romanu ''Njeno življenje'' porod za žensko predstavlja le trpljenje, rojstvo pa ni nobena odrešitev. Nekajkrat opozori tudi na problematiko umrljivosti pri porodu (romana ''Nada'', ''Misterij žene'') in smrti otrok (''Njeno življenje'', novela ''Tinka'' in ''Na kliniki''). Materinske like prikazuje v vlogi žrtvujočih in predanih oseb (črtica ''Slikar Novak''). Hkrati pa prikazuje tudi podobo hudobne matere, ki je egoistična in od sinov izsiljuje duhovniški poklic, hčere pa sili v poročanje s starimi ženini (''Doma'', ''Pravica do življenja''). V svojih delih omenja tudi problematiko detomora (črtici ''Na kliniki'' in ''Zločin''). Tem podobam pa nasproti postavlja tudi ljubeče matere (''Njeno življenje''). Posebno pozornost avtorica v svojih delih namenja tudi odnosu med materjo in hčerjo (''Hanka'', ''Njeno življenje'', ''Nada''). V romanu ''Hanka'' Zofka Kveder piše o potrebi žensk po družbenem udejstvovanju. Naslovni lik si želi biti ustvarjalna (preučuje zgodovino poljskega naroda), pomagati bolnim ljudem, starejšim ali sirotam, vendar vse to lahko uresniči šele, ko zapusti moža in dom. Veliko avtoričinih ženskih likov hrepeni po ljubezenski sreči, ki je neuresničljiva ali mogoča le za kratek čas. Zaradi vseh stisk ženski liki v pisateljičinih trpijo, v nekaterih besedilih izgubijo razum ali se odločijo za prostovoljno smrt. Pisateljica je v svojih delih govorila tudi o odnosu žensk do lastnega telesa in do spolnosti (''Misterij žene''). Omenja tudi problematiko prostitucije in posilstev (''Vera''), zakona brez ljubezni (''Misterij žene''), prezgodnje poroke (''Pri zdravniku'', ''Vera'', ''Iz mirnega kraja'') in zakona iz materialne koristi (''Star papir'', ''Jaz sem bogata''). Prevedla je več čeških in hrvaških dram za slovenski oder, poleg tega pa je tudi slovenske tekste prevajala v nemščino. ==== Urednikovanje ==== Prve izkušnje na področju časnikarstva je pridobila v administraciji dnevnika [[Edinost (časnik)|Edinost]]. Deset let (1904–1914) je urejala revijo ''[[Domači prijatelj]]'', ki je izhajala v [[Praga|Pragi]]. Tu so objavljali [[Ivan Cankar]], [[Vida Jeraj]], [[Anton Aškerc]], [[Etbin Kristan]]. ''Domači prijatelj'' je kot literarno-reklamno revijo izdajal lastnik tovarne žitne kave in drugih prehrambnih izdelkov, [[František Vydra]]. Časopisa ni bilo mogoče kupiti niti se nanj naročiti, brezplačno so ga dobili samo naročniki Vydrove žitne kave. Revijo je Z. Kveder urejala vsa leta izhajanja. Leta 1906 je urejala tudi hrvaško različico, ki so jo poimenovali ''Sijelo''. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika ''[[Agramer Tagblatt]]'' in urejala žensko prilogo ''Frauenzeitung'', zanjo je napisala mnogo člankov in [[črtica|črtic]]. Od leta 1917 do 1920 je izdajala mesečnik ''[[Ženski svet]]'', ki ga je leta 1918 preimenovala v ''Jugoslovansko ženo''. Leta 1921 je izdala in uredila ''Almanah jugoslovanskih žena''. ==== Žensko vprašanje ==== Prve članke na temo položaja žensk v družbi je pričela objavljati v reviji [[Slovenka (časnik)]], kasneje pa še v Slovenskem narodu, [[Edinost (časnik)|Edinosti]] in v Jugoslovanski ženi. Tu je pogosto objavljala članke (''Za naše žene, ki se same skrbe za eksistenco, Naš hiperidealizem, Kaj hočemo, Žena v družini in družbi, O današnji ženi'' ...) s tematiko o pravicah ženske do dela, [[volitve|volitev]] in izobrazbe. Zavzemala se je za emancipirano žensko, ustvarjalko in izobraženko. Poudarjala je, da emancipirane ženske niso sovražnice moških in naj se jih ti ne bojijo. Želela je dokazati, da je emancipirana ženska lahko tudi soproga in mati. Tudi v leposlovnih delih prikazuje ovire (npr. nezaželena nosečnost, dojenje, [[neplodnost]]), ki ženskam preprečujejo pot do neodvisnosti. O emancipaciji ni le pisala, tudi živela je tako. Kljub poroki dolgo ni želela živeti pri Jelovšku, poleg tega niti od Jelovška niti od Demetrovića nikdar ni želela prejemati denarja. == Bibliografija == [[Slika:Zofka Kveder - Misterij žene.pdf|thumb|''Misterij žene'', 1900]] ==== Pripovedna proza ==== * ''[[Zbrano delo Zofke Kveder]]'' Zv. 1-5. {{COBISS|ID=54781185}} * ''[[Misterij žene]]'' (1900)− zbirka črtic {{COBISS|ID=48973824}} * ''[[Odsevi]]'' (1902)− novele {{COBISS|ID=30664961}} * ''[[Iz naših krajev]]'' (1903)− novele {{COBISS|ID=2097438}} * ''[[Iskre]]'' (1905)− črtice {{COBISS|ID=30666241}} * ''[[Njeno življenje]]'' (1914 in 1918)− roman {{COBISS|ID=217214720}} * ''[[Vladka in Mitka]]'' (1927) {{COBISS|ID=30665729}} * ''[[Vladka, Mitka in Mirica]]'' (1928) {{COBISS|ID=30665985}} * ''[[Hanka (Kveder)|Hanka]]'' (1938)− roman {{COBISS|ID=24145664}} * ''[[Veliki in mali ljudje]]'' (1960) {{COBISS|ID=7311161}} * ''[[Odsevi]]'' (1970) {{COBISS|ID=15474176}} ==== Dramska dela ==== * ''[[Zbrano delo Zofke Kveder]]'' Zvezek 5. {{COBISS|ID=54781185}} * ''Ljubezen'', (1901) {{COBISS|ID=7257401}} * ''Amerikanci'', (1908) {{COBISS|ID=240129}} * ''Arditi na otoku Krku'', (1922) == Sklici == <references /> == Viri == * Katja Mihurko Poniž. ''Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti''. Ljubljana: Delta, 2003.{{COBISS|ID=126721536}} * Zofka Kveder, ''Zbrano delo'', ur. Katja Mihurko Poniž.{{COBISS|ID=54781185}} *Honzak Jahič Jasna, Jensterle-Doležalová, Alenka (ur.): Zofka Kvedrová, (1878-1926): recepce její tvorby ve 21. století. Praha : Národní knihovna ČR, Slovanská knihovna, 2008. {{COBISS|ID=29423149}} *Borovnik, Silvija. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GVTOIX7E Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 52. številka 5 (2007) str. 53-62. *Jensterle-Doležal, Alenka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EB5JNWSM Fenomen mesta v opusu Ivana Cankarja in Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 55. številka 5/6 (2010) str. 57-70. *Jesenšek, Marko. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7F01FDL Materni jezik, jezik okolja in tuji jeziki v avtobiografskih črticah Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 53. številka 3/4 (2008) str. 145-156. *Tucovič, Vladka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63J2DBDS Domači prijatelj Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 52. številka 5 (2007) str. 63-72. *Kavčič, Petra. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNEPDOFB Zlata Praga Zofke Kveder]. Dve domovini številka 39 (2014) str. 43-53. *Orožen, Božena. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6Z3YC6E0 Starši in otroci v spisih Zofke Kvedrove]. Jezik in slovstvo letnik 28. številka 7/8 (1983) str. 273-278. *Uredništvo: [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi171065/#slovenski-biografski-leksikon Kveder, Zofka (1878–1926)]. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [https://sl.wikisource.org/wiki/Zofka_Kveder Zofka Kveder na wikiviru] * [https://www.youtube.com/watch?v=55ohgJMoLbc Okrogla miza o Zofki Kveder] * [https://www.youtube.com/watch?v=_-2mQCs_rMQ Njeno življenje, oddaja 50 knjig, ki so nas napisale] * {{Dlib|ime=Zofka Kveder}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kveder, Zofka}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Naturalistični pisatelji]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] [[Kategorija:Zofka Kveder| ]] 4amj7i76m4z7wxxb908kwu3ccr3anaz 6708282 6708281 2026-07-08T00:21:59Z ~2026-32552-67 260877 /* Viri */ 6708282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisatelj |name = Zofka Kveder |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] | notableworks = ''[[Njeno življenje]]'' }} '''Zofka Kveder''' (poročena Jelovšek in Demetrović; psevdonimi: ''Kopriva'', ''Milena'', ''Modroslava'', ''Zofija'', ''Poluks'', ''Grabovska'', ''Janja Legat''), [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]] in [[publicist]]ka, * [[22. april]] [[1878]], [[Ljubljana]], † [[21. november]] [[1926]], [[Zagreb]]. == Življenje == Rodila se je 22. aprila 1878 v Ljubljani očetu Janezu in materi Neži, rojeni Legat. Kmalu po hčerinem rojstvu se je družina večkrat preselila. Leta 1884 je začela obiskovati ljudsko šolo na [[Bloke|Blokah]]. Šolanje je nadaljevala v zavodu Lichtenturn v Ljubljani, končala pa ga je z dobrim uspehom leta 1893 v [[uršulinke|uršulinski šoli]] v Ljubljani. Decembra 1896 je dobila prvo službo pisarke v [[Kočevje|Kočevju]]. Leta 1897 se je preselila v Ljubljano, kjer je prepisovala različne dokumente v pisarni odvetnika [[Ivan Šusteršič|Ivana Šušteršiča]]. Tu si je pričela dopisovati z [[Vladimir Jelovšek|Vladimirjem Jelovškom]], hrvaškim [[modernizem|modernističnim]] pesnikom in kasneje zdravnikom, ki je čez nekaj let postal njen mož. V Ljubljani se je pričelo tudi njeno literarno ustvarjanje. Leta 1899 se je preselila v [[Trst]]. Tu je pričela prijateljevati s [[Fran Klemenčič|Franom Klemenčičem]] in [[Etbin Kristan|Etbinom Kristanom]], poleg tega pa si je dopisovala s švicarskim pisateljem B. Marquardtom. Konec avgusta 1899 je odpotovala v [[Švica|Švico]]. Oktobra istega leta se je vpisala na univerzo v [[Bern|Bernu]], vendar študija iz finančnih razlogov ni mogla nadaljevati. Po kratkem bivanju v začetku leta 1900 v bavarski prestolnici [[München|Munchen]], je marca leta 1900 že nastanjena [[Praga|Pragi]], kjer je začela korespondenco z [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]]. Z. Kveder je v pismih pisala, da je bilo prvo leto v Pragi srečno. Z Jelovškom sta dobila hčer Vladošo. Avgusta 1903 sta se civilno poročila na praškem magistratu. Kmalu se je zaradi Jelovškove nezvestobe zakon znašel v krizi. Razmišljala je, da bi se razšla, saj je medtem tudi ona imela izvenzakonsko razmerje, vendar sta se odločila za nadaljevanje zakona. Maja 1906 se je cela družina preselila v Zagreb. Čeprav sta se z Jelovškom odtujila, je še drugič zanosila. Aprila 1907 se jima je rodila hči Maša, čez 4 leta pa še hči Mira. Zakonske težave so bile vedno večje, Jelovškova izvenzakonska razmerja so se nadaljevala, zato sta se razšla. Leta 1912 se je preselila k [[Juraj Demetrović|Juraju Demetroviću]]. V tem obdobju je zopet več objavljala. Zaradi protivladnega delovanja so Demetrovića leta 1914 zaprli. Vojna se je kazala tudi v finančni stiski. Februarja 1919 je v Pragi, kjer je študirala, umrla hči Vladoša, kar je Zofko Kveder zelo prizadelo. O Vladoši je začela pisati knjigo, vendar jo je kasneje zažgala. Naslednja leta je bolehala za različnimi boleznimi, prizadel jo je tudi odnos hrvaških intelektualcev, ki so jo napadali predvsem zaradi njenega podpiranja jugoslovanske politike. Njen mož Juraj Demetrović je bil kot predstavnik Hrvaške eden izmed vodilnih politikov v tedanji vladi. Večino časa je preživel v Beogradu, zato sta se zakonca odtujila. Zofka Kveder njegove prošnje za ločitev ni mogla sprejeti, zato je še tretjič poskušala narediti [[samomor]] z uspavali. Pravočasno so jo rešili, vendar si po tem ni več opomogla. 21. novembra 1926 je Zofka Kveder umrla. Za vzrok smrti je bila v uradni izjavi navedena [[srčna kap]], svojci pa so trdili, da je zaužila strup. Pokopali so jo 23. novembra na Mirogoju v Zagrebu. == Delo == ==== Literarno ustvarjanje ==== [[Slika:Zofka Kveder - Iz naših krajev.pdf|thumb|right|page=5|250px|''Iz naših krajev'' (1903)]] Zofka Kveder je ena izmed prvih slovenskih pisateljic (pred njo so ustvarjale [[Pavlina Pajk]], [[Luiza Pesjak]], [[Fany Hausmann]], [[Josipina Turnograjska]], [[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadišek Bartol]]) in prva pisateljica, uvrščena v nacionalno zbirko [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev]]. Njena prva črtica (''Kapčev stric'') je bila objavljena v časniku [[Slovenka (časnik)|Slovenka]] leta 1898, ki je bila tedaj še priloga ''Edinosti''. Kratko prozo z žensko, kmečko, mestno, izseljensko tematiko in tematiko balkanskih vojn je objavljala v ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]'', ''[[Edinost (časnik)|Edinosti]]'' ter ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]'' in mnogih drugih časnikih. Njene prve črtice so bile po večini dobro sprejete. [[Anton Aškerc]] ji je v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] sporočil, da si od nje v prihodnosti obeta dobre pesmi, če bo še malo izboljšala tehniko, a pisateljica se je raje povsem pesništvo posvetila prozi in [[dramatika|dramatiki]]. Leta 1900 je v Pragi izdala zbirko črtic ''[[Misterij žene]].'' Nekaj besedil iz te zbirke je bilo tedaj objavljenih tudi v nemškem, češkem in poljskem prevodu. Odtlej se je preživljala le s pisateljevanjem in urednikovanjem. Pisala je tudi v nemškem in hrvaškem jeziku ter sodelovala pri številnih nemških, čeških in hrvaških časnikih. V naslednjih letih je izdala tri zbirke kratke pripovedne proze: ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1903) in ''Iskre'' (1905) in Ljubezen (1901) zbirko dramskih prizorov, v katero je vključena tudi drama Pravica do življenja. Pri Slovenski matici je leta 1908 izšla drama ''[[Amerikanci]].'' Med letoma 1903 in 1904 je v Slovanu objavljala svoj prvi roman Nada. Leta 1914 je bil pri Slovenski matici sprejet roman Njeno življenje, ki je zaradi razpustitve te založbe izšel šele leta 1918. V Zagrebu je izdala leta 1911 zbirko novel o balkanskih vojnah ''Jednaest novela'' in roman ''Hanka'' (1917, prevod v slovenščino leta 1938), po vojni pa več dramskih besedil s politično in zgodovinsko tematiko. Pred smrtjo je izdala zbirko kratke pripovedne proze Po putevima života. Po njeni smrti je bilo izdanih več zbirk objavljenih in še neobjavljenih črtic o hčerkah. Te zgodbe so bile objavljene predvsem v reviji Domači prijatelj. Za časa pisateljičinega življenja so knjižno izšle v češčini, po njeni smrti pa tudi v slovenščini: ''Vladka in Mitka'' (1927), ''Vladka, Mitka in Mirica'' (1928), ''Veliki in mali ljudje.'' Posvečala se je temam, ki se dotikajo ženskih življenj. Ženska je večinoma tudi glavna junakinja njenih del. V številnih besedilih se avtorica posveča motivoma nosečnosti in rojevanja (''Na kliniki, Njeno življenje'', ''Hanka, Misterij žene''). Oboje je lahko predstavljeno tudi kot nekaj obremenjujočega. Tako na primer v romanu ''Njeno življenje'' porod za žensko predstavlja le trpljenje, rojstvo pa ni nobena odrešitev. Nekajkrat opozori tudi na problematiko umrljivosti pri porodu (romana ''Nada'', ''Misterij žene'') in smrti otrok (''Njeno življenje'', novela ''Tinka'' in ''Na kliniki''). Materinske like prikazuje v vlogi žrtvujočih in predanih oseb (črtica ''Slikar Novak''). Hkrati pa prikazuje tudi podobo hudobne matere, ki je egoistična in od sinov izsiljuje duhovniški poklic, hčere pa sili v poročanje s starimi ženini (''Doma'', ''Pravica do življenja''). V svojih delih omenja tudi problematiko detomora (črtici ''Na kliniki'' in ''Zločin''). Tem podobam pa nasproti postavlja tudi ljubeče matere (''Njeno življenje''). Posebno pozornost avtorica v svojih delih namenja tudi odnosu med materjo in hčerjo (''Hanka'', ''Njeno življenje'', ''Nada''). V romanu ''Hanka'' Zofka Kveder piše o potrebi žensk po družbenem udejstvovanju. Naslovni lik si želi biti ustvarjalna (preučuje zgodovino poljskega naroda), pomagati bolnim ljudem, starejšim ali sirotam, vendar vse to lahko uresniči šele, ko zapusti moža in dom. Veliko avtoričinih ženskih likov hrepeni po ljubezenski sreči, ki je neuresničljiva ali mogoča le za kratek čas. Zaradi vseh stisk ženski liki v pisateljičinih trpijo, v nekaterih besedilih izgubijo razum ali se odločijo za prostovoljno smrt. Pisateljica je v svojih delih govorila tudi o odnosu žensk do lastnega telesa in do spolnosti (''Misterij žene''). Omenja tudi problematiko prostitucije in posilstev (''Vera''), zakona brez ljubezni (''Misterij žene''), prezgodnje poroke (''Pri zdravniku'', ''Vera'', ''Iz mirnega kraja'') in zakona iz materialne koristi (''Star papir'', ''Jaz sem bogata''). Prevedla je več čeških in hrvaških dram za slovenski oder, poleg tega pa je tudi slovenske tekste prevajala v nemščino. ==== Urednikovanje ==== Prve izkušnje na področju časnikarstva je pridobila v administraciji dnevnika [[Edinost (časnik)|Edinost]]. Deset let (1904–1914) je urejala revijo ''[[Domači prijatelj]]'', ki je izhajala v [[Praga|Pragi]]. Tu so objavljali [[Ivan Cankar]], [[Vida Jeraj]], [[Anton Aškerc]], [[Etbin Kristan]]. ''Domači prijatelj'' je kot literarno-reklamno revijo izdajal lastnik tovarne žitne kave in drugih prehrambnih izdelkov, [[František Vydra]]. Časopisa ni bilo mogoče kupiti niti se nanj naročiti, brezplačno so ga dobili samo naročniki Vydrove žitne kave. Revijo je Z. Kveder urejala vsa leta izhajanja. Leta 1906 je urejala tudi hrvaško različico, ki so jo poimenovali ''Sijelo''. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika ''[[Agramer Tagblatt]]'' in urejala žensko prilogo ''Frauenzeitung'', zanjo je napisala mnogo člankov in [[črtica|črtic]]. Od leta 1917 do 1920 je izdajala mesečnik ''[[Ženski svet]]'', ki ga je leta 1918 preimenovala v ''Jugoslovansko ženo''. Leta 1921 je izdala in uredila ''Almanah jugoslovanskih žena''. ==== Žensko vprašanje ==== Prve članke na temo položaja žensk v družbi je pričela objavljati v reviji [[Slovenka (časnik)]], kasneje pa še v Slovenskem narodu, [[Edinost (časnik)|Edinosti]] in v Jugoslovanski ženi. Tu je pogosto objavljala članke (''Za naše žene, ki se same skrbe za eksistenco, Naš hiperidealizem, Kaj hočemo, Žena v družini in družbi, O današnji ženi'' ...) s tematiko o pravicah ženske do dela, [[volitve|volitev]] in izobrazbe. Zavzemala se je za emancipirano žensko, ustvarjalko in izobraženko. Poudarjala je, da emancipirane ženske niso sovražnice moških in naj se jih ti ne bojijo. Želela je dokazati, da je emancipirana ženska lahko tudi soproga in mati. Tudi v leposlovnih delih prikazuje ovire (npr. nezaželena nosečnost, dojenje, [[neplodnost]]), ki ženskam preprečujejo pot do neodvisnosti. O emancipaciji ni le pisala, tudi živela je tako. Kljub poroki dolgo ni želela živeti pri Jelovšku, poleg tega niti od Jelovška niti od Demetrovića nikdar ni želela prejemati denarja. == Bibliografija == [[Slika:Zofka Kveder - Misterij žene.pdf|thumb|''Misterij žene'', 1900]] ==== Pripovedna proza ==== * ''[[Zbrano delo Zofke Kveder]]'' Zv. 1-5. {{COBISS|ID=54781185}} * ''[[Misterij žene]]'' (1900)− zbirka črtic {{COBISS|ID=48973824}} * ''[[Odsevi]]'' (1902)− novele {{COBISS|ID=30664961}} * ''[[Iz naših krajev]]'' (1903)− novele {{COBISS|ID=2097438}} * ''[[Iskre]]'' (1905)− črtice {{COBISS|ID=30666241}} * ''[[Njeno življenje]]'' (1914 in 1918)− roman {{COBISS|ID=217214720}} * ''[[Vladka in Mitka]]'' (1927) {{COBISS|ID=30665729}} * ''[[Vladka, Mitka in Mirica]]'' (1928) {{COBISS|ID=30665985}} * ''[[Hanka (Kveder)|Hanka]]'' (1938)− roman {{COBISS|ID=24145664}} * ''[[Veliki in mali ljudje]]'' (1960) {{COBISS|ID=7311161}} * ''[[Odsevi]]'' (1970) {{COBISS|ID=15474176}} * ''[[Vse silno, popolnoma brez mej]]: izbor avtobiografske kratke proze'' (antologijo uredila [[Katja Mihurko]], 2026) ==== Dramska dela ==== * ''[[Zbrano delo Zofke Kveder]]'' Zvezek 5. {{COBISS|ID=54781185}} * ''Ljubezen'', (1901) {{COBISS|ID=7257401}} * ''Amerikanci'', (1908) {{COBISS|ID=240129}} * ''Arditi na otoku Krku'', (1922) == Sklici == <references /> == Viri == * Katja Mihurko Poniž. ''Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti''. Ljubljana: Delta, 2003. {{COBISS|ID=126721536}} * Zofka Kveder, ''Zbrano delo'', ur. Katja Mihurko Poniž. {{COBISS|ID=54781185}} *Honzak Jahič Jasna, Jensterle-Doležalová, Alenka (ur.): Zofka Kvedrová, (1878-1926): recepce její tvorby ve 21. století. Praha : Národní knihovna ČR, Slovanská knihovna, 2008. {{COBISS|ID=29423149}} *Borovnik, Silvija. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GVTOIX7E Uporništvo ženskih likov v prozi Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 52. številka 5 (2007) str. 53-62. *Jensterle-Doležal, Alenka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EB5JNWSM Fenomen mesta v opusu Ivana Cankarja in Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 55. številka 5/6 (2010) str. 57-70. *Jesenšek, Marko. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7F01FDL Materni jezik, jezik okolja in tuji jeziki v avtobiografskih črticah Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 53. številka 3/4 (2008) str. 145-156. *Tucovič, Vladka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63J2DBDS Domači prijatelj Zofke Kveder]. Jezik in slovstvo letnik 52. številka 5 (2007) str. 63-72. *Kavčič, Petra. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNEPDOFB Zlata Praga Zofke Kveder]. Dve domovini številka 39 (2014) str. 43-53. *Orožen, Božena. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6Z3YC6E0 Starši in otroci v spisih Zofke Kvedrove]. Jezik in slovstvo letnik 28. številka 7/8 (1983) str. 273-278. *Uredništvo: [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi171065/#slovenski-biografski-leksikon Kveder, Zofka (1878–1926)]. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [https://sl.wikisource.org/wiki/Zofka_Kveder Zofka Kveder na wikiviru] * [https://www.youtube.com/watch?v=55ohgJMoLbc Okrogla miza o Zofki Kveder] * [https://www.youtube.com/watch?v=_-2mQCs_rMQ Njeno življenje, oddaja 50 knjig, ki so nas napisale] * {{Dlib|ime=Zofka Kveder}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kveder, Zofka}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Naturalistični pisatelji]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]] [[Kategorija:Zofka Kveder| ]] 9cwal2cvv7e9rg1r2m541gxqre9luiw Franche-Comté 0 90360 6708119 6320345 2026-07-07T16:51:06Z Ljuba24b 92351 posodobljeno infopolje, dodano iz en wiki 6708119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje francoska regija | official_name = Franche-Comté | native_name = ''Fraintche-Comtè''&nbsp;&nbsp;<small>([[Frainc-Comtou dialekt|Frainc-Comtou]])</small><br/>{{native name|frp|Franche-Comtât}} | native_name_lang = | settlement_type = [[Francoske regije|Francoska regija]] | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Flag of Franche-Comté.svg | flag_size = 80px | image_shield = Blason fr Franche-Comté.svg | shield_size = 60px | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | image_map = Franche-Comté in France.svg | map_caption = | motto = ''Comtois, rends-toi ! Nenni, ma foi !''<br /><small>''Comtois, predaja! Ne na tvoje življenje!''</small> | coordinates = {{coord|47|00|N|6|00|E|region:FR_type:adm1st|display=ti}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flagu|Francija}} | extinct_title = Ukinjena | extinct_date = 1. januar 2016 | seat_type = [[Prefekture v Franciji|Prefektura]] | seat = [[Besançon]] | parts_type = [[Seznam departmajev Francije|Departmaji]] | parts_style = list | parts = 4 | p1 = [[Doubs]] (25) | p2 = [[Jura (departma)|Jura]] (39) | p3 = [[Haute-Saône]] (70) | p4 = [[Territoire de Belfort]] (90) | leader_party = | leader_title = Predsednik<br>regijskega sveta | leader_name = | area_footnotes = | area_total_km2 = 16.202 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | population_footnotes = | population_total = 1.179.601 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = auto | population_demonym = | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | blank_name_sec1 = [[BDP]]&nbsp;(2024)<ref>{{cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en|title=EU regions by GDP, Eurostat}}</ref> | blank_info_sec1 = 20. med francoskimi regijami | blank1_name_sec1 = Skupaj | blank1_info_sec1 = €37,752 mrd | blank2_name_sec1 = Per capita | blank2_info_sec1 = €32.129 | blank_name_sec2 = [[NUTS Regija]] | blank_info_sec2 = FR43 | website = www.franche-comte.fr (Redirects to www.bourgognefranchecomte.fr) | iso_code = FR-I | footnotes = }} '''Franche-Comté''', {{IPA|fr|fʁɑ̃ʃ kɔ̃te|lang|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-Franche-Comté.wav}})<ref>Frainc-Comtou: ''Fraintche-Comtè''; {{langx|frp|Franche-Comtât}}; tudi {{langx|de|Freigrafschaft}}; {{langx|es|Franco Condado}}; vse {{lit|Free County}}</ref>, je bila Od leta 1956 do 2015<ref>[http://www.lemonde.fr/politique/article/2014/12/17/la-carte-a-13-regions-definitivement-adoptee_4542278_823448.html La carte à 13 régions définitivement adoptée], Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015</ref> vzhodna [[Francija|francoska]] upravna [[francoske regije|regija]] ob meji s [[Švica|Švico]]. Od 1. januarja 2016 je del nove regije Bourgogne-Franche-Comté.<ref name="reform law">{{cite French law|number or usual name=n° 2015-29|date in French=16 janvier 2015|full name=relative à la délimitation des régions, aux élections régionales et départementales et modifiant le calendrier électoral|language=fr|URL=http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do;jsessionid=9FECBA9D9314D1D2C093CF793C886ED5.tpdila21v_1?idSectionTA=JORFSCTA000030109623&cidTexte=JORFTEXT000030109622&dateTexte=29990101}}</ref> Njeno [[glavno mesto|glavno]] in hkrati največje mesto je [[Besançon]]. Danes je kulturna in zgodovinska regija severovzhodne Francije. Sestavljajo jo sodobni departmaji Doubs, Jura, Haute-Saône in Territoire de Belfort. Leta 2021 je imela 1.179.601 prebivalcev. Regija je poimenovana po Franche Comté de Bourgogne ([[Burgundska grofija]]), ki se je v 15. stoletju dokončno ločila od same [[Burgundija (regija)|regije Burgundija]]. Leta 2016 sta se ti dve polovici zgodovinskega kraljestva Burgundija ponovno združili kot regija [[Burgundija - Franche-Comté]]. Je tudi 6. največja regija v Franciji. Ime »Franche-Comté« je ženskega spola, ker je bila beseda »comté« v preteklosti na splošno ženskega spola, danes pa moškega spola. Glavna mesta so prestolnica Besançon, Belfort in Montbéliard. Druga pomembna mesta so Dole (glavno mesto, preden je regijo konec 17. stoletja osvojil [[Ludvik XIV. Francoski]]), Vesoul (glavno mesto Haute-Saône), Arbois (»vinska prestolnica« Jure) in Lons-le-Saunier (glavno mesto Jure).<ref>[https://www.vogue.com/article/jura-france-travel-guide] Travel A Guide to Jura, the Tiny French Wine Region to Visit Right Now By Sue Williamson 6 August 2024, Vogue Magazine</ref> == Zgodovina== [[File:La Ratification - de la Paix - Entre les deux Couronnes - de France et d'Espagne . - estampe - btv1b69453454.jpg|thumb|left|170px|Ratifikacija pogodbe iz Aix-la-Chapelle (1668)]] Regija je bila naseljena že od [[paleolitik]]a in so jo zasedali [[Galci]]. Med germanskimi migracijami so jo nato močno naselili [[Germani]], predvsem [[Burgundi]], ki so se naselili v regiji, potem ko so Galci območje zapustili. Kasneje je bila v 5. stoletju del ozemlja [[Alemani|Alemanov]], nato pa od leta 457 do 534 del [[Burgundija|Burgundskega kraljestva]]. Burgundi so sprejeli [[kalcedonsko krščanstvo]] in pokristjanjevali regijo. Leta 534 je postala del [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]]. Leta 561 je bila vključena v Merovinško kraljestvo Burgundija pod [[Guntram]]om, tretjim sinom [[Klotar I.|Klotarja I.]] Leta 613 je [[Klotar II.]] ponovno združil Frankovsko cesarstvo pod svojo oblastjo, regija pa je ostala del Burgundskega kraljestva pod kasnejšimi [[Merovingi]] in [[Karolingi]]. === Svobodna grofija Burgundija === V skladu z [[Verdunska pogodba|Verdunsko pogodbo]] (843) so bile vse severozahodne regije karolinške Burgundije dodeljene [[Zahodnofrankovsko kraljestvo|Zahodni Frankovski]], preostali del Burgundije pa [[Srednjefrankovsko kraljestvo|Srednji Frankovski]]. Do konca 9. stoletja je bil zahodnofrankovski del organiziran kot [[vojvodina Burgundija]], vzhodne regije pa so pripadale [[Vojvodina Burgundija|kraljestvu Burgundija]], ki je bilo postopoma razdeljeno na več fevdalnih političnih enot. Ena od njih, ki je obsegala velik del [[Zgornja Burgundija|Zgornje Burgundije]],{{sfn|Hauff|2017|p=1-12}} je postala znana kot grofija Burgundija in je od leta 1032 pripadala [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]]. Ime ''Svobodna grofija Burgundija'' ({{lang|fr|Franche Comté de Bourgogne; Freigraffschaft Burgund}}) se je uradno pojavilo šele leta 1366. Svobodno grofijo ({{lang|fr|Franche Comté}}) je pridobil [[Ivan Neustrašni]], vojvoda Burgundije, s čimer je bila svobodna grofija podrejena istemu fevdalnemu gospodu kot vojvodina.{{sfn|Stein|2017|p=}} Konec 15. stoletja sta se ponovno ločila, saj je vojvoda in grof [[Karel Drzni]] umrl leta 1477 brez sinov, njegov bratranec, kralj [[Ludvik XI. Francoski]], pa posledično ni uspel pridobiti celotne Burgundije, zato je svobodno grofijo leta 1493 s pogodbo iz Senlisa odstopil [[Filip I. Kastiljski|Filipu Avstrijskemu]]. Leta 1506 je Filipa nasledil njegov sin [[karel V. Habsburški|Karel]], bodoči španski kralj (1516) in sveti rimski cesar (1519). Vse njegove burgundske posesti, vključno s svobodno grofijo, so kasneje prešle na njegovega sina [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]], s čimer so se utrdile politične vezi med habsburškimi posestmi v Burgundiji in habsburško Španijo. Čeprav so ji vladali španski Habsburžani, svobodna grofija ni bila nikoli priključena Španskemu kraljestvu in je tako ostala domena znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{sfn|Parker|2019|p=}} Leta 1598 je španski kralj Filip II. odstopil svobodno Burgundsko grofijo skupaj s špansko Nizozemsko svoji hčerki Izabeli Klari Evgeniji, ki je tem deželam vladala kot suverena monarhinja skupaj s svojim možem nadvojvodo Albertom VII. Avstrijskim. Po Albertovi smrti leta 1621 so bile vse te regije, vključno s Svobodno Burgundsko grofijo, vrnjene španskim Habsburžanom, vendar je zelo spoštovana princesa Izabela ostala vladati kot guvernanta do svoje smrti leta 1633 pod suverenostjo svojega bratranca, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]]{{sfn|Dee|2009|p=18}} Med [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]] (1667–1668) je regijo Franche-Comté okupirala francoska kraljeva vojska, vendar je bila kmalu vrnjena španskim Habsburžanom v skladu z Aix-la-Chapelle pogodbo, podpisano 2. maja 1668.{{sfn|Dee|2009|p=31–33}} Med [[Francosko-nizozemska vojna|vojno štirikratne zveze]] (1673–1678) so regijo leta 1674 ponovno zavzeli Francozi, tokrat za vedno, saj je bila uradno odstopljena Franciji z Nijmegensko pogodbo (1678), s čimer je zapustila Sveto rimsko cesarstvo in končala habsburško obdobje v zgodovini Franche-Comtéja.{{sfn|Dee|2009|p=39, 64–67}} === Provinca Kraljevine Francije === [[File:1771 Bonne Map of Burgundy, Franche-Comté, and Lyonnais, France - Geographicus - Bourgogne-bonne-1771.jpg|thumb|upright|left|Zemljevid Burgundije, Franche-Comtéja in Lyona iz leta 1771, avtor Rigobert Bonne]] {{Infobox former subdivision |common_name = Franche-Comté |subdivision = Vlada Kraljevine Francije |nation = |year_start = 1668/1674 |year_end = 1790 <!-- Images --> |image_flag = Flag of Franche-Comté.svg |image_border = |flag_type = |flag = |image_coat = Blason fr Franche-Comté.svg |symbol_type = |symbol = |image_map = Franche-Comte in France (1789).svg |image_map_caption = |p1 = Burgundska grofija |flag_p1 = Arms of County of Burgundy.svg |border_p1 = |image_p1 = |s1 = Jura (departma) |flag_s1 = Blason département fr Jura.svg |border_s1 = |image_s1 = |s2 = Haute-Saône |flag_s2 = Blason département fr Haute-Saône.svg |border_s2 = |image_s2 = |s3 = Doubs |flag_s3 = Blason département fr Doubs.svg |border_s3 = |image_s3 = }} Francija je uradno priključila regijo Franche-Comté leta 1678,{{sfn|Dee|2009|p=39}} vendar so manjše enklave, kot je Montbéliard, ostale zunaj francoskega nadzora. Franche-Comté je bil eden zadnjih delov Francije, ki je imel [[tlačanstvo]]. Leta 1784 je bila polovica prebivalstva tlačana, kar je predstavljalo 400.000 od milijona francoskih tlačanov. Lastniki zemljišč so vzeli dvanajstino prodajne cene, če je tlačan (''mainmortable'') želel prodati posest. Tlačani niso bili prisiljeni ostati na zemlji, vendar je lahko gospodar zahteval pravico do sledenja, po kateri je kmet, ki je umrl zunaj svoje posesti, zemljo prepustil gospodarju, tudi če je imel dediče. Zemlja pobeglega tlačana je bila po desetih letih zasežena. Ludvik XVI. je 8. avgusta 1779 izdal odlok o prepovedi teh praks, vendar je parlament v Besançonu to blokiral do leta 1787. === Po letu 1790 === Prebivalstvo regije se je od leta 1851 do 1946 zmanjšalo za petino, kar je odražalo nizko naravno rast v Franciji in migracije v bolj urbanizirane dele države. Največji upad se je zgodil v Haute-Saône in Juri, ki ostajata med območji, ki so bolj odvisna od kmetijstva v državi. == Geografija == Regija leži v vzhodni Franciji ob 230 km dolgi vzhodni meji s Švico, s katero jo loči [[Švicarska Jura|hribovje Jure]]. Na jugu meji na nekdanje regije [[Rona-Alpe]], na zahodu na [[Burgundija|Burgundijo]], na severu pa na regije [[Šampanja-Ardeni]], [[Lorena|Loreno]] in [[Alzacija|Alzacijo]]. === Glavna mesta === {| class="wikitable sortable centre alternance" style="text-align:right" |- ! scope=col | Mesto ! scope=col | Metropolitansko območje ! scope=col | Urbano območje ! scope=col | Občina |- ! scope=row | [[Besançon]] | 250.563 | 135.448 | 116.676 |- ! scope=row | [[Montbéliard]] | 160.671 | 106.486 | 25.336 |- ! scope=row | [[Belfort]] | 114.445 | 81.651 | 49.519 |- ! scope=row | [[Dole, Jura|Dole]] | 65.400 | 29.916 | 23.373 |- ! scope=row | [[Vesoul]] | 59.262 | 28.707 | 15.058 |- ! scope=row | [[Lons-le-Saunier]] | 58.674 | 26.894 | 17.459 |- ! scope=row | [[Pontarlier]] | 30.895 | 21.760 | 17.140 |- ! scope=row | [[Gray, Haute-Saône|Gray]] | 17.295 | 9470 | 5484 |- ! scope=row | [[Luxeuil-les-Bains]] | 14.652 | 12.366 | 6821 |- ! scope=row | [[Champagnole]] | 14.266 | 9841 | 7916 |- ! scope=row | [[Lure, Haute-Saône|Lure]] | 12.251 | 11.135 | 8253 |- ! scope=row | [[Saint-Claude, Jura|Saint-Claude]] | 11.343 | 10.346 | 9732 |} <gallery mode="packed"> File:Cret Pela.jpg|Pokrajina, Franche-Comté File:La Petite Montagne vue du Molard de la Justice, Jura, France.jpg|{{lang|fr|La Petite Montagne}}, pogled iz {{lang|fr|Molard de la Justice}} File:Broissia.JPG|Pogled na Broissio, občino v departmaju Jura File:Besancon2m.jpg|[[Besançon]] Besancon boucle Doubs.jpg|[[Besançon]] Chateau Montbeliard 3.jpg|[[Montbéliard]] LionBelfortEtChateau.jpg|[[Belfort]] Dole 104.jpg|[[Dole (Jura)|Dole]] Place du Palais, Vesoul.jpg|[[Vesoul]] Rue des arcades.jpg|[[Lons-le-Saunier]] </gallery> == Jezik == Med regionalnimi jeziki Francije se izraz ''Franc-comtois'' nanaša na dve narečji dveh različnih jezikov. ''Franc-comtois'' je ime narečja jezika [[Oilski jeziki|Langue d'Oïl]], ki ga govorijo ljudje v severnem delu regije. [[Arpitanščina|Arpitansko narečje]] se v njenem južnem delu govori že od 13. stoletja (južni dve tretjini Jure in južna tretjina Doubsa). Oba sta priznana kot jezika Francije. == Izobraževanje == Na začetku šolskega leta 2018 je bilo v Franche-Comtéju v šolah 215.178 študentov. Regija ima potencial v raziskovalnem sektorju. V Besançonu najdemo Nacionalno šolo za mehaniko in mikrotehnologijo (ENSMM) ali UTBM, Tehniško univerzo Belfort-Montbéliard[17] v Belfortu in Montbéliardu. Univerza Franche-Comté se nahaja predvsem v Besançonu. Ima 24.000 študentov, razporejenih na šestih področjih usposabljanja in raziskav (UFR), vključno s petimi v Besançonu in enim v Belfortu in Montbéliardu, dva univerzitetna tehnološka inštituta (IUT) (Besançon-Vesoul in Nord Franche-Comté), 920 študentov inženirstva na ENSMM in 2550 študentov na UTBM. == Tipični regionalni izdelki == *Vino: Vin Jaune, Arbois<ref>[https://www.vogue.com/article/jura-france-travel-guide] Travel A Guide to Jura, the Tiny French Wine Region to Visit Right Now By Sue Williamson 6 August 2024, Vogue Magazine</ref> *Sir: Cancoillotte, Bleu de Gex, Comté, Édel de Cléron, Metton, Morbier, Munster, Vacherin Mont d'Or *Klobase: Saucisse de Montbéliard, Saucisse de Morteau, Gendarme == Sklici == {{sklici}} {{FrancoskeReg}} {{Zgodovinske province Francije}} [[Kategorija:Bivše regije Francije]] [[Kategorija:Franche-Comté|*]] {{normativna kontrola}} kk5daqwanwtvozdck9zms4hk08aj3wy Burgundija (regija) 0 90527 6708212 6470990 2026-07-07T19:36:27Z Ljuba24b 92351 posodobljeno, dodano iz en wiki 6708212 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Burgundija}} {{Infopolje francoska regija | official_name = Burgundija | native_name = Bourgogne <small>(francosko)</small> | settlement_type = [[Francoske regije|Francoska regija]] | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Flag of Bourgogne.svg | flag_size = 80px | image_shield = Blason fr Bourgogne.svg | shield_size = 80px | image_blank_emblem = | image_map = Bourgogne in France.svg | map_caption = | motto = | coordinates = <!-- wd --> | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flagu|Francija}} | extinct_title = Ukinjeno | extinct_date = 2016-01-01 | seat_type = [[Prefekture v Franciji|Prefektura]] | seat = [[Dijon]] | parts_type = [[Seznam departmajev Francije|Departmaji]] | parts_style = list | parts = 4 | p1 = [[Côte-d'Or]] | p2 = [[Saône-et-Loire]] | p3 = [[Yonne]] | p4 = [[Nièvre]] | leader_party = [[Socialistična stranka (Francija)|PS]] | leader_title = Predsednik<br>regijskega sveta | leader_name = [[François Patriat]] | area_footnotes = | area_total_km2 = 31.582 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | population_footnotes = | population_total = 1631000 | population_as_of = 2008-01-01 | population_density_km2 = auto | population_demonym = | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +02:00 | blank_name_sec1 = [[BDP]]&nbsp;(2024)<ref>{{cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en|title=EU regions by GDP, Eurostat}}</ref> | blank_info_sec1 = 16. med rancoskimi regijami | blank1_name_sec1 = Skupaj | blank1_info_sec1 = €58,023 milijard | blank2_name_sec1 = Per capita | blank2_info_sec1 = €35.795 | blank_name_sec2 = [[NUTS Regija]] | blank_info_sec2 = FR2 | website = [https://web.archive.org/web/20151230215053/http://www.xn--rgion-bourgogne-bnb.fr/ www.xn--rgion-bourgogne-bnb.fr (archive)] | iso_code = FR-D | footnotes = }} '''Burgundija''' ({{langx|fr|link=no|Bourgogne}} {{IPA|fr|buʁɡɔɲ||fr-Bourgogne.ogg}}; [[Burgundščina]]: {{lang|mis|Bregogne|italic=yes}}) je zgodovinska regija v Franciji,<ref>{{Cite news |title=Burgundy - Roman, Medieval, Renaissance {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Burgundy/History |access-date=2026-06-18 |work=Encyclopedia Britannica |language=en}}</ref> ki v splošnem ustreza ozemlju nekdanje [[Francoske regije|upravne regije]] z istim imenom, ki je obstajala od leta 1982 do 2015, preden je bila 1. januarja 2016 združena v Burgundijo-Franche-Comté.<ref>[http://www.lemonde.fr/politique/article/2014/12/17/la-carte-a-13-regions-definitivement-adoptee_4542278_823448.html La carte à 13 régions définitivement adoptée], Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015</ref> Njeno [[glavno mesto|glavno]] in hkrati največje [[mesto]] je bilo [[Dijon]]. Burgundija, poimenovana po Burgundcih, je bila zgodovinsko povezana z več političnimi entitetami, predvsem z [[Vojvodina Burgundija|vojvodino Burgundijo]], ki je nastalo v zgodnjem srednjem veku in kasneje postalo ena najpomembnejših kneževin [[Francosko kraljestvo|Francoskega kraljestva|]]. V 14. in 15. stoletju je vojvodstvo tvorilo jedro [[Burgundska država|Burgundske države]], pomembne sile v poznosrednjeveški zahodni Evropi.<ref>{{Cite book |last=Wim |first=Blockmans |url=http://worldcat.org/oclc/913446839 |title=Staging the Court of Burgundy&thinsp;: proceedings of the Conference "The splendour of Burgundy" |date=2013 |publisher=Harvey Miller |isbn=978-1-905375-82-0 |oclc=913446839 }}</ref> Burgundija je znana po svojih zgodovinskih spomenikih, samostanski dediščini in vinu, zlasti [[Burgundsko vino|burgundskem vinu]]. Med večjimi verskimi središči so bili [[Cluny (opatija)]], [[Opatija Cîteaux]] in [[bazilika v Vézelayu]], medtem ko se je [[Dijon]] razvil v pomembno središče politike, kulture, umetnosti in učenja.<ref>{{Cite journal |last=Bouchard| first=Constance B. |date=July 1990 |title=Merovingian, Carolingian and Cluniac Monasticism: Reform and Renewal in Burgundy |url=https://www.cambridge.org/core/journals/journal-of-ecclesiastical-history/article/abs/merovingian-carolingian-and-cluniac-monasticism-reform-and-renewal-in-burgundy/FA1DB5CC070A6E9E023C962B475CEF26 |journal=The Journal of Ecclesiastical History |language=en |volume=41 |issue=3 |pages=365–388 |doi=10.1017/S0022046900075199 |s2cid=162228105 |issn=1469-7637 |url-access=subscription }}</ref> == Etimologija == Burgundija je dobila ime po [[Burgundi]]h, [[Germani|vzhodnogermanskem ljudstvu]], ki se je v poznem rimskem obdobju preselilo proti zahodu onkraj [[Ren]]a.<ref>Poupardin, René, {{Cite EB1911|wstitle=Burgundy}}</ref> Ime ''Burgundija'' je v zgodovini označevalo številne politične entitete. Prvič se je pojavilo v 9. stoletju kot eden od naslednikov starodavnega kraljestva Burgundcev, ki je po osvojitvi leta 532 postalo sestavni del [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]]. Od uvedbe francoskega departmajskega sistema leta 1790 se Burgundija nanaša na geografsko območje, ki obsega štiri departmaje: [[Côte-d'Or]], [[Saône-et-Loire]], [[Yonne]] in [[Nièvre (departma)|Nièvre]].<ref>{{cite book |url= https://books.google.com/books?id=pbspjvZst5UC&pg=PA201|title= Provinces, départements, régions: L'organisation administrative de la France d'hier à demain|last= Masson|first= Jean-Louis|date= 1984|page=201website= Google Livres (French Google Books site)|language=fr|publisher= Éditions Fernand Lanore|isbn= 9782851570031|access-date= 2020-05-23}}</ref> == Zgodovina == [[File:Chatillon-sur-Seine - Musée du Pays chatillonnais - Cratère de Vix - 012 (cropped).jpg|thumb|''Vixov krater'', grška posoda za mešanje vina, najdena v grobu Vix]] [[File:Arms of the Duke of Burgundy (1364-1404).svg|thumb|100px|left|Grb drugega vojvodstva Burgundije in kasneje province]] Prvi zabeleženi prebivalci območja, ki je kasneje postalo Burgundija, so bila različna plemena galskih [[Kelti|Keltov]], med katerimi so bili najpomembnejši polrepublikanski Edui, ki so bili po galskem porazu v bitki pri Aleziji sčasoma vključeni v [[Rimsko cesarstvo]].<ref>{{Cite web|title=Battle of Alesia {{!}} Facts, Summary, & Combatants|url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-Alesia-52-BCE|access-date=2020-09-09|website=Encyclopædia Britannica|language=en|archive-date=8 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201008081951/https://www.britannica.com/event/Battle-of-Alesia-52-BCE|url-status=live}}</ref> Galsko-rimska kultura je cvetela v rimskem obdobju. V 4. stoletju so se Burgundi, germansko ljudstvo, ki je morda izviralo z baltskega otoka Bornholm, naselili v zahodnih Alpah. Ustanovili so Burgundsko kraljestvo,<ref>{{Cite web |title=The history of the Burgundy, the rise of a Dukedom |url=https://www.burgundy-canal.com/burgundy-history-1 |access-date=2026-06-18 |website=Burgundy Canal |language=en-us}}</ref> ki ga je v 6. stoletju osvojilo drugo germansko pleme, [[Franki]].<ref>{{Cite web|last=S|first=Alen|title=Kingdom of the Burgundy (406-534)|url=https://www.shorthistory.org/middle-ages/germanic-tribes/kingdom-of-the-burgundians-406-534/|access-date=2020-11-25|website=Short history website|date=16 February 2017 |language=en-US}}</ref> Pod frankovsko oblastjo je Burgundsko kraljestvo obstajalo več stoletij. Sodobna Burgundija obsega le severozahodne dele starodavnega Burgundskega kraljestva, ki je imelo veliko širši ozemeljski obseg. Leta 843 so bila v skladu z Verdunsko pogodbo stara burgundska ozemlja razdeljena, severozahodne regije pa so bile dodeljene [[Zahodnofrankovsko kraljestvo|Zahodnofrankovskemu kraljestvu]]. Od začetka 10. stoletja so bile te regije organizirane kot [[vojvodina Burgundija]] in so ostale pod suverenostjo Francoskega kraljestva. Od leta 1004 je vojvodini vladala rodbina Burgundi, kadetska veja francoske kraljeve hiše [[Kapetingi|Kapetingov]], ki je približno ustrezala mejam in ozemlju poznejše upravne regije Burgundija. Po izumrtju burgundske moške linije se je vojvodina vrnila pod francoskega kralja in rodbino [[Valoijci|Valois]]. Kasneje je bila regija razdeljena med vojvodino Burgundijo (na zahodu) in svobodno [[Burgundska grofija|Burgundsko grofijo]] (na vzhodu). Vojvodina Burgundija je bolj znana od obeh, kasneje je postala francoska provinca Burgundija, medtem ko je grofija Burgundija postala francoska provinca [[Franche-Comté]]. Sodobni obstoj Burgundije ima korenine v razpadu Frankovskega cesarstva. V 1880-iha so obstajale štiri Burgundije: vojvodstvo, grofija ter kraljestva Zgornja in Spodnja Burgundija. V srednjem veku je bila Burgundija dom nekaterih najpomembnejših zahodnih cerkva in samostanov, vključno s tistimi v [[Cluny (opatija)|Clunyju]], [[Opatija Cîteaux]] in [[bazilika v Vézelayu]]. Cluny, ustanovljen leta 910, je stoletja močno vplival na Evropo. Prva [[cistercijani|cistercijanska]] opatija je bila ustanovljena leta 1098 v Cîteauxu. V naslednjem stoletju je bilo po vsej Evropi ustanovljenih na stotine cistercijanskih opatij, predvsem zaradi karizme in vpliva [[Bernard iz Clairvauxa|Bernarda iz Clairvauxa]]. [[Cistercijanska opatija v Fontenayju]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je danes najbolje ohranjena cistercijanska opatija v Burgundiji. Opatija Vézelay, ki je prav tako na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je še vedno izhodišče za romanja v [[Santiago de Compostela]].<ref name=ParisDigest>{{Cite web | url=https://www.parisdigest.com/burgundy/burgundy.htm |title=Burgundy |year=2018 |publisher=Paris Digest |access-date=2018-08-10 |archive-date=24 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043403/https://www.parisdigest.com/burgundy/burgundy.htm |url-status=live }}</ref> Cluny je bil med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] skoraj popolnoma uničen.<ref>{{Cite web|date=2020-03-21|title=Cluny, The second Rome|url=https://www.interkultur.fr/events/cluny/|access-date=2020-11-25|website=Interkultur Paris|language=en-US|archive-date=24 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043406/https://www.interkultur.fr/events/cluny/|url-status=dead}}</ref> Med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] je kralj [[Ivan II. Francoski]] vojvodstvo podaril svojemu najmlajšemu sinu [[Filip Drzni|Filipu Drznemu]].<ref>{{Cite web |title=The Dukes of Burgundy, who where they and the history |url=https://www.burgundy-canal.com/burgundy-history-dukes |access-date=2026-06-18 |website=Burgundy Canal |language=en-us}}</ref> Vojvodstvo je kmalu postalo glavni tekmec krone. Dvor v Dijonu je zasenčil francoski dvor tako gospodarsko kot kulturno. Filipov vnuk Drznega, [[Filip Dobri]], je pridobil Namur, [[Grofija Hainaut|Hainaut]], Brabant in [[Holandija|Hoilandijo]] v sodobni [[Belgija|Belgiji]] in na Nizozemskem. Po poroki [[Filip Drzni|Filipa Valoiškega]] in Margarete III. Flandrijske je bilo vojvodstvo Burgundija vključeno v nastajajočo Valois-Burgundsko državo, skupaj z deli [[Nizozemske dežele|Nizozemskih dežel]], ki so postali skupno znani kot [[Burgundska Nizozemska]]. Po nadaljnjih pridobitvah Svobodne Burgundske grofije in različnih drugih posesti je [[Vojvodina Burgundija]] prišla v posest številnih francoskih in cesarskih fevdov, ki so se raztezali od zahodnih Alp do Severnega morja in v nekaterih pogledih spominjali na staro [[Srednjefrankovsko kraljestvo]] [[Lotaringija|Lotaringijo]]. Valois-Burgundska država<ref>{{Cite book |last=Schnerb |first=Betrand |title=L'État bourguignon |publisher=Perrin |year=1999 |isbn=978-2-262-02360-7 |location=Paris |language=French }}</ref> je bila sama po sebi ena največjih sestavljenih političnih skupnosti, ki so obstajale v zahodni Evropi v poznem srednjem veku. Veljala je za eno glavnih regionalnih sil 14. in 15. stoletja.<ref>{{Cite web |title=Introduction to Valois Burgundy |url=http://employees.oneonta.edu/farberas/arth/arth214_folder/burgundy_intro.html |access-date=2026-06-18 |website=employees.oneonta.edu}}</ref> Burgundski vojvode so bili med najbogatejšimi in najmočnejšimi knezi v Evropi in so jih včasih imenovali ''veliki vojvode Zahoda''.<ref>{{Cite journal |last=Doudet |first=Estelle |date=2002-12-15 |title=Le surnom du prince: la construction de la mémoire historique par un Rhétoriqueur |journal=Questes |volume=2 |issue=2 |pages=6–7 |doi=10.4000/questes.2597 |issn=2102-7188 |doi-access=free }}</ref> Burgundska država je bila zaradi svojih posesti pomembno evropsko središče trgovine in komerciale. [[File:Military flag of the Burgundian state under Duke Charles the Bold.jpg|thumb|upright=0.7|Vojaška zastava Burgundske države med vladavino Karla Drznega]] Izumrtje dinastije konec 15. stoletja je privedlo do tega, da je kralj [[Ludvik XI. Francoski]] vključil vojvodstvo v francoske kronske dežele, medtem ko je večina burgundskih posesti v Nizozemski deželi prešla na hčerko vojvode Karla Drznega, [[Marija Burgundska|Marijo]] in njene habsburške potomce. Tako je delitev burgundske dediščine zaznamovala začetek večstoletnega francosko-habsburškega rivalstva in igrala ključno vlogo v evropski politiki še dolgo po tem, ko je Burgundija izgubila svojo vlogo neodvisne politične identitete. Leta 1477 je bil v bitki pri Nancyju med burgundskimi vojnami v bitki ubit zadnji vojvoda Karel Drzni, vojvodstvo pa je bilo priključeno Franciji in postalo provinca. Vendar so severni del cesarstva zavzeli avstrijski [[Habsburžani]].<ref>{{Cite web|title=The Duchy of Burgundy, Medieval Powerhouse {{!}} eHISTORY|url=https://ehistory.osu.edu/articles/duchy-burgundy-medieval-powerhouse|access-date=2020-11-25|website=ehistory.osu.edu|archive-date=24 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043405/https://ehistory.osu.edu/articles/duchy-burgundy-medieval-powerhouse|url-status=live}}</ref> === Provinca Burgundija === Od leta 1482 do 1790 je bilo nekdanje vojvodstvo Burgundija ena od francoskih provinc. Tako je bila provinca Burgundija. V tem času so nekatera območja, ki so bila prej pod nadzorom savojske države, prišla pod nadzor Francije in bila dodana provinci Burgundija. V zgodnjem novem veku je bilo vojvodstvo Burgundija dodeljeno kot apanaža različnim članom francoske kraljeve dinastije. Zaradi kasnejših upravnih reform v času republikanske dobe je bila stara burgundska provinca ukinjena in razdeljena na več departmajev. Z francosko revolucijo konec 18. stoletja so upravne enote provinc izginile, vendar so bile v 1970-ih v času Pete republike ponovno ustanovljene kot regije. Sodobna upravna regija obsega večino nekdanjega vojvodstva. Leta 2016 sta se Burgundija in zgodovinska regija Franche-Comté zaradi upravnih namenov združili v novo regijo [[Burgundija-Franche-Comté]].<ref>{{cite web |title=LOI n° 2015-29 du 16 janvier 2015 relative à la délimitation des régions, aux élections régionales et départementales et modifiant le calendrier électoral |url=https://www.legifrance.gouv.fr/eli/loi/2015/1/16/2015-29/jo/texte |website=Legifrance |access-date=20 May 2020 |language=fr |publisher=Secrétariat général du Gouvernement |archive-date=24 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043413/https://www.legifrance.gouv.fr/jorf/id/JORFTEXT000030109622?r=7MOOeqdqs8 |url-status=live }}</ref> == Geografija == Regija Burgundija je večja od starega vojvodstva Burgundije in manjša od območja, ki so mu vladali burgundski vojvode, od sodobne Nizozemske do meje Auvergne. Danes Burgundijo sestavljajo stare province: *Burgundija: Côte-d'Or, Saône-et-Loire in južna polovica Yonna. To ustreza stari vojvodini Burgundiji (pozneje imenovani provinca Burgundija). Vendar pa stara grofija Burgundija (pozneje imenovana provinca Franche-Comté) ni vključena v regijo Burgundija, ampak sestavlja regijo Franche-Comté. Poleg tega je majhen del vojvodine Burgundije (provinca Burgundija) zdaj znotraj regije [[Šampanja - Ardeni]]. *Nivernais: zdaj departma Nièvre *Severna polovica Yonna je ozemlje, ki ni bilo del Burgundije (vsaj ne od 11. stoletja) in je bila meja med Šampanjo, [[Île-de-France]] in Orléanais, ki je bila del vsake od teh provinc v različnih obdobjih zgodovine. === Glavne skupnosti === [[File:Place_du_Bareuzai.jpg|thumb|Dijon, Place François-Rude]] {{div col|colwidth=22em}} * [[Autun]] * [[Auxerre]] * [[Avallon]] * [[Beaune]] * [[Chalon-sur-Saône]] * [[Dijon]] * [[Le Creusot]] * [[Mâcon]] * [[Montceau-les-Mines]] * [[Nevers]] * [[Paray-le-Monial]] * [[Sens]] {{div col end}} Podnebje te regije je v bistvu oceansko (''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]) s celinskim vplivom (včasih imenovano "polcelinsko podnebje"). == Kultura == Burgundija je eno glavnih vinorodnih območij Francije. Znana je po rdečih in belih vinih, večinoma narejenih iz grozdja [[Pinot noir]] oziroma [[Chardonnay]], čeprav lahko najdemo tudi druge sorte grozdja, vključno z Gamay, Aligote, [[Pinot blanc]] in [[Sauvignon blanc]]. Regija je razdeljena na [[Côte-d'Or]], kjer najdemo najdražja in cenjena burgundska vina, ter [[Beaujolais]], Chablis, Côte Chalonnaise in Mâcon. Ugled in kakovost vrhunskih vin, skupaj z dejstvom, da se pogosto proizvajajo v majhnih količinah, sta privedla do velikega povpraševanja in visokih cen, pri čemer se nekatera burgundska vina uvrščajo med najdražja vina na svetu.<ref>{{Cite web|url=https://www.visitfrenchwine.com/en/vineyard/visit-the-vineyards-of-bourgogne-wine-tourism|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313124650/http://www.visitfrenchwine.com/en/vineyard/visit-the-vineyards-of-bourgogne-wine-tourism|url-status=usurped|archive-date=13 March 2016|title = Bourgogne| work=The greatest destinations in the vineyards of France – France’s official wine tourism portal |date = 15 January 2016}}</ref> Kar zadeva kulinariko, je regija znana po [[dijonska gorčica|dijonski gorčici]], govedini ''charolais'', piščancu ''bresse'', burgundskih jedeh ''[[Coq au vin]]'' in govedini ''bourguignon'' ter siru ''époisses''.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://us.france.fr/en/news/article/burgundy|title=Visit Burgundy, a Land of Adventure|website=us.france.fr|access-date=17 November 2019|archive-date=24 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043407/https://us.france.fr/en/news/article/burgundy|url-status=live}}</ref> Med turističnimi znamenitostmi Burgundije so: [[skala Solutré]], [[Hospices de Beaune]], [[palača burgundskih vojvod]] v Dijonu ter številni renesančni in srednjeveški gradovi, gradovi, cerkve in opatije. Prej je bil jugovzhodni del Burgundije močno industrializiran, s premogovniki v bližini [[Montceau-les-Mines]] ter livarnami železa in kristalnimi tovarnami v [[Le Creusot]]u. Te industrije so v drugi polovici 20. stoletja upadle. Lokalno narečje je znano kot burgundsko (''Bourguignon''); je [[Oilski jeziki]], podoben standardni francoščini, vendar z nekaj francosko-provansalskega in nizozemskega vpliva.<ref>{{Cite web|url=https://diaryofawinebuyer.wordpress.com/tag/bourguignon-morvandiau/|title=Bourguignon-Morvandiau|website=Diary of a Winebuyer|date=26 April 2016 }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.lel.ed.ac.uk/wsc/img/WSC4_Accepted.pdf |title=4th Workshop on Sound Change: Accepted Abstracts |publisher=University of Edinburgh |date=2017 |access-date=19 July 2022 |archive-date=28 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211228161020/http://www.lel.ed.ac.uk/wsc/img/WSC4_Accepted.pdf |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=a4GynMSRZ6gC&dq=Bourguignon-++franco+provencal&pg=PA89|title=Language and National Identity: Comparing France and Sweden|first=Leigh|last=Oakes|date=15 April 2001|publisher=John Benjamins Publishing|isbn=9789027218483 |via=Google Books}}</ref> <gallery> File:Meursault,Burgundy.jpg|Vinogradi Chardonnay v bližini mesta Meursault File:Vineyards in Burgundy France.jpg|Vinogradi v La Roche-Vineuse File:Château de la Clayette vu de la rive du lac.jpg|[[Château de La Clayette]] File:Evaireman de lai peste.png|Pesem v burgundskem narečju </gallery> == Glej tudi == *[[burgundsko vino]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Bourgogne}} {{wikivoyage|Burgundy}} * [https://web.archive.org/web/20130521174615/http://www.france.fr/en/regions-and-cities/burgundy-history-open-air Burgundy : history in the open air]—Official French website * [https://web.archive.org/web/20130215030614/http://www.insee.fr/fr/regions/bourgogne/ Burgundy statistics] on INSEE website * [https://web.archive.org/web/20160113150226/http://www.cr-bourgogne.fr/ Regional Council website] * [http://about-france.com/regions/burgundy.htm Short guide to Burgundy] with main tourist attractions {{FrancoskeReg}} {{Zgodovinske province Francije}} [[Kategorija:Bivše regije Francije]] [[Kategorija:Burgundija|*]] {{normativna kontrola}} gcbjyag2dc4x58sn9oaarkxf9s8gkuj 6708213 6708212 2026-07-07T19:37:44Z Ljuba24b 92351 np 6708213 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Burgundija}} {{Infopolje francoska regija | official_name = Burgundija | native_name = Bourgogne <small>(francosko)</small> | settlement_type = [[Francoske regije|Francoska regija]] | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Flag of Bourgogne.svg | flag_size = 80px | image_shield = Blason fr Bourgogne.svg | shield_size = 80px | image_blank_emblem = | image_map = Bourgogne in France.svg | map_caption = | motto = | coordinates = <!-- wd --> | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flagu|Francija}} | extinct_title = Ukinjeno | extinct_date = 2016-01-01 | seat_type = [[Prefekture v Franciji|Prefektura]] | seat = [[Dijon]] | parts_type = [[Seznam departmajev Francije|Departmaji]] | parts_style = list | parts = 4 | p1 = [[Côte-d'Or]] | p2 = [[Saône-et-Loire]] | p3 = [[Yonne]] | p4 = [[Nièvre (departma)]] | leader_party = [[Socialistična stranka (Francija)|PS]] | leader_title = Predsednik<br>regijskega sveta | leader_name = François Patriat | area_footnotes = | area_total_km2 = 31.582 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | population_footnotes = | population_total = 1631000 | population_as_of = 2008-01-01 | population_density_km2 = auto | population_demonym = | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +02:00 | blank_name_sec1 = [[BDP]]&nbsp;(2024)<ref>{{cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en|title=EU regions by GDP, Eurostat}}</ref> | blank_info_sec1 = 16. med rancoskimi regijami | blank1_name_sec1 = Skupaj | blank1_info_sec1 = €58,023 milijard | blank2_name_sec1 = Per capita | blank2_info_sec1 = €35.795 | blank_name_sec2 = [[NUTS Regija]] | blank_info_sec2 = FR2 | website = [https://web.archive.org/web/20151230215053/http://www.xn--rgion-bourgogne-bnb.fr/ www.xn--rgion-bourgogne-bnb.fr (archive)] | iso_code = FR-D | footnotes = }} '''Burgundija''' ({{langx|fr|link=no|Bourgogne}} {{IPA|fr|buʁɡɔɲ||fr-Bourgogne.ogg}}; [[Burgundščina]]: {{lang|mis|Bregogne|italic=yes}}) je zgodovinska regija v Franciji,<ref>{{Cite news |title=Burgundy - Roman, Medieval, Renaissance {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Burgundy/History |access-date=2026-06-18 |work=Encyclopedia Britannica |language=en}}</ref> ki v splošnem ustreza ozemlju nekdanje [[Francoske regije|upravne regije]] z istim imenom, ki je obstajala od leta 1982 do 2015, preden je bila 1. januarja 2016 združena v Burgundijo-Franche-Comté.<ref>[http://www.lemonde.fr/politique/article/2014/12/17/la-carte-a-13-regions-definitivement-adoptee_4542278_823448.html La carte à 13 régions définitivement adoptée], Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015</ref> Njeno [[glavno mesto|glavno]] in hkrati največje [[mesto]] je bilo [[Dijon]]. Burgundija, poimenovana po Burgundcih, je bila zgodovinsko povezana z več političnimi entitetami, predvsem z [[Vojvodina Burgundija|vojvodino Burgundijo]], ki je nastalo v zgodnjem srednjem veku in kasneje postalo ena najpomembnejših kneževin [[Francosko kraljestvo|Francoskega kraljestva|]]. V 14. in 15. stoletju je vojvodstvo tvorilo jedro [[Burgundska država|Burgundske države]], pomembne sile v poznosrednjeveški zahodni Evropi.<ref>{{Cite book |last=Wim |first=Blockmans |url=http://worldcat.org/oclc/913446839 |title=Staging the Court of Burgundy&thinsp;: proceedings of the Conference "The splendour of Burgundy" |date=2013 |publisher=Harvey Miller |isbn=978-1-905375-82-0 |oclc=913446839 }}</ref> Burgundija je znana po svojih zgodovinskih spomenikih, samostanski dediščini in vinu, zlasti [[Burgundsko vino|burgundskem vinu]]. Med večjimi verskimi središči so bili [[Cluny (opatija)]], [[Opatija Cîteaux]] in [[bazilika v Vézelayu]], medtem ko se je [[Dijon]] razvil v pomembno središče politike, kulture, umetnosti in učenja.<ref>{{Cite journal |last=Bouchard| first=Constance B. |date=July 1990 |title=Merovingian, Carolingian and Cluniac Monasticism: Reform and Renewal in Burgundy |url=https://www.cambridge.org/core/journals/journal-of-ecclesiastical-history/article/abs/merovingian-carolingian-and-cluniac-monasticism-reform-and-renewal-in-burgundy/FA1DB5CC070A6E9E023C962B475CEF26 |journal=The Journal of Ecclesiastical History |language=en |volume=41 |issue=3 |pages=365–388 |doi=10.1017/S0022046900075199 |s2cid=162228105 |issn=1469-7637 |url-access=subscription }}</ref> == Etimologija == Burgundija je dobila ime po [[Burgundi]]h, [[Germani|vzhodnogermanskem ljudstvu]], ki se je v poznem rimskem obdobju preselilo proti zahodu onkraj [[Ren]]a.<ref>Poupardin, René, {{Cite EB1911|wstitle=Burgundy}}</ref> Ime ''Burgundija'' je v zgodovini označevalo številne politične entitete. Prvič se je pojavilo v 9. stoletju kot eden od naslednikov starodavnega kraljestva Burgundcev, ki je po osvojitvi leta 532 postalo sestavni del [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]]. Od uvedbe francoskega departmajskega sistema leta 1790 se Burgundija nanaša na geografsko območje, ki obsega štiri departmaje: [[Côte-d'Or]], [[Saône-et-Loire]], [[Yonne]] in [[Nièvre (departma)|Nièvre]].<ref>{{cite book |url= https://books.google.com/books?id=pbspjvZst5UC&pg=PA201|title= Provinces, départements, régions: L'organisation administrative de la France d'hier à demain|last= Masson|first= Jean-Louis|date= 1984|page=201website= Google Livres (French Google Books site)|language=fr|publisher= Éditions Fernand Lanore|isbn= 9782851570031|access-date= 2020-05-23}}</ref> == Zgodovina == [[File:Chatillon-sur-Seine - Musée du Pays chatillonnais - Cratère de Vix - 012 (cropped).jpg|thumb|''Vixov krater'', grška posoda za mešanje vina, najdena v grobu Vix]] [[File:Arms of the Duke of Burgundy (1364-1404).svg|thumb|100px|left|Grb drugega vojvodstva Burgundije in kasneje province]] Prvi zabeleženi prebivalci območja, ki je kasneje postalo Burgundija, so bila različna plemena galskih [[Kelti|Keltov]], med katerimi so bili najpomembnejši polrepublikanski Edui, ki so bili po galskem porazu v bitki pri Aleziji sčasoma vključeni v [[Rimsko cesarstvo]].<ref>{{Cite web|title=Battle of Alesia {{!}} Facts, Summary, & Combatants|url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-Alesia-52-BCE|access-date=2020-09-09|website=Encyclopædia Britannica|language=en|archive-date=8 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201008081951/https://www.britannica.com/event/Battle-of-Alesia-52-BCE|url-status=live}}</ref> Galsko-rimska kultura je cvetela v rimskem obdobju. V 4. stoletju so se Burgundi, germansko ljudstvo, ki je morda izviralo z baltskega otoka Bornholm, naselili v zahodnih Alpah. Ustanovili so Burgundsko kraljestvo,<ref>{{Cite web |title=The history of the Burgundy, the rise of a Dukedom |url=https://www.burgundy-canal.com/burgundy-history-1 |access-date=2026-06-18 |website=Burgundy Canal |language=en-us}}</ref> ki ga je v 6. stoletju osvojilo drugo germansko pleme, [[Franki]].<ref>{{Cite web|last=S|first=Alen|title=Kingdom of the Burgundy (406-534)|url=https://www.shorthistory.org/middle-ages/germanic-tribes/kingdom-of-the-burgundians-406-534/|access-date=2020-11-25|website=Short history website|date=16 February 2017 |language=en-US}}</ref> Pod frankovsko oblastjo je Burgundsko kraljestvo obstajalo več stoletij. Sodobna Burgundija obsega le severozahodne dele starodavnega Burgundskega kraljestva, ki je imelo veliko širši ozemeljski obseg. Leta 843 so bila v skladu z Verdunsko pogodbo stara burgundska ozemlja razdeljena, severozahodne regije pa so bile dodeljene [[Zahodnofrankovsko kraljestvo|Zahodnofrankovskemu kraljestvu]]. Od začetka 10. stoletja so bile te regije organizirane kot [[vojvodina Burgundija]] in so ostale pod suverenostjo Francoskega kraljestva. Od leta 1004 je vojvodini vladala rodbina Burgundi, kadetska veja francoske kraljeve hiše [[Kapetingi|Kapetingov]], ki je približno ustrezala mejam in ozemlju poznejše upravne regije Burgundija. Po izumrtju burgundske moške linije se je vojvodina vrnila pod francoskega kralja in rodbino [[Valoijci|Valois]]. Kasneje je bila regija razdeljena med vojvodino Burgundijo (na zahodu) in svobodno [[Burgundska grofija|Burgundsko grofijo]] (na vzhodu). Vojvodina Burgundija je bolj znana od obeh, kasneje je postala francoska provinca Burgundija, medtem ko je grofija Burgundija postala francoska provinca [[Franche-Comté]]. Sodobni obstoj Burgundije ima korenine v razpadu Frankovskega cesarstva. V 1880-iha so obstajale štiri Burgundije: vojvodstvo, grofija ter kraljestva Zgornja in Spodnja Burgundija. V srednjem veku je bila Burgundija dom nekaterih najpomembnejših zahodnih cerkva in samostanov, vključno s tistimi v [[Cluny (opatija)|Clunyju]], [[Opatija Cîteaux]] in [[bazilika v Vézelayu]]. Cluny, ustanovljen leta 910, je stoletja močno vplival na Evropo. Prva [[cistercijani|cistercijanska]] opatija je bila ustanovljena leta 1098 v Cîteauxu. V naslednjem stoletju je bilo po vsej Evropi ustanovljenih na stotine cistercijanskih opatij, predvsem zaradi karizme in vpliva [[Bernard iz Clairvauxa|Bernarda iz Clairvauxa]]. [[Cistercijanska opatija v Fontenayju]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je danes najbolje ohranjena cistercijanska opatija v Burgundiji. Opatija Vézelay, ki je prav tako na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je še vedno izhodišče za romanja v [[Santiago de Compostela]].<ref name=ParisDigest>{{Cite web | url=https://www.parisdigest.com/burgundy/burgundy.htm |title=Burgundy |year=2018 |publisher=Paris Digest |access-date=2018-08-10 |archive-date=24 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043403/https://www.parisdigest.com/burgundy/burgundy.htm |url-status=live }}</ref> Cluny je bil med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] skoraj popolnoma uničen.<ref>{{Cite web|date=2020-03-21|title=Cluny, The second Rome|url=https://www.interkultur.fr/events/cluny/|access-date=2020-11-25|website=Interkultur Paris|language=en-US|archive-date=24 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043406/https://www.interkultur.fr/events/cluny/|url-status=dead}}</ref> Med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] je kralj [[Ivan II. Francoski]] vojvodstvo podaril svojemu najmlajšemu sinu [[Filip Drzni|Filipu Drznemu]].<ref>{{Cite web |title=The Dukes of Burgundy, who where they and the history |url=https://www.burgundy-canal.com/burgundy-history-dukes |access-date=2026-06-18 |website=Burgundy Canal |language=en-us}}</ref> Vojvodstvo je kmalu postalo glavni tekmec krone. Dvor v Dijonu je zasenčil francoski dvor tako gospodarsko kot kulturno. Filipov vnuk Drznega, [[Filip Dobri]], je pridobil Namur, [[Grofija Hainaut|Hainaut]], Brabant in [[Holandija|Hoilandijo]] v sodobni [[Belgija|Belgiji]] in na Nizozemskem. Po poroki [[Filip Drzni|Filipa Valoiškega]] in Margarete III. Flandrijske je bilo vojvodstvo Burgundija vključeno v nastajajočo Valois-Burgundsko državo, skupaj z deli [[Nizozemske dežele|Nizozemskih dežel]], ki so postali skupno znani kot [[Burgundska Nizozemska]]. Po nadaljnjih pridobitvah Svobodne Burgundske grofije in različnih drugih posesti je [[Vojvodina Burgundija]] prišla v posest številnih francoskih in cesarskih fevdov, ki so se raztezali od zahodnih Alp do Severnega morja in v nekaterih pogledih spominjali na staro [[Srednjefrankovsko kraljestvo]] [[Lotaringija|Lotaringijo]]. Valois-Burgundska država<ref>{{Cite book |last=Schnerb |first=Betrand |title=L'État bourguignon |publisher=Perrin |year=1999 |isbn=978-2-262-02360-7 |location=Paris |language=French }}</ref> je bila sama po sebi ena največjih sestavljenih političnih skupnosti, ki so obstajale v zahodni Evropi v poznem srednjem veku. Veljala je za eno glavnih regionalnih sil 14. in 15. stoletja.<ref>{{Cite web |title=Introduction to Valois Burgundy |url=http://employees.oneonta.edu/farberas/arth/arth214_folder/burgundy_intro.html |access-date=2026-06-18 |website=employees.oneonta.edu}}</ref> Burgundski vojvode so bili med najbogatejšimi in najmočnejšimi knezi v Evropi in so jih včasih imenovali ''veliki vojvode Zahoda''.<ref>{{Cite journal |last=Doudet |first=Estelle |date=2002-12-15 |title=Le surnom du prince: la construction de la mémoire historique par un Rhétoriqueur |journal=Questes |volume=2 |issue=2 |pages=6–7 |doi=10.4000/questes.2597 |issn=2102-7188 |doi-access=free }}</ref> Burgundska država je bila zaradi svojih posesti pomembno evropsko središče trgovine in komerciale. [[File:Military flag of the Burgundian state under Duke Charles the Bold.jpg|thumb|upright=0.7|Vojaška zastava Burgundske države med vladavino Karla Drznega]] Izumrtje dinastije konec 15. stoletja je privedlo do tega, da je kralj [[Ludvik XI. Francoski]] vključil vojvodstvo v francoske kronske dežele, medtem ko je večina burgundskih posesti v Nizozemski deželi prešla na hčerko vojvode Karla Drznega, [[Marija Burgundska|Marijo]] in njene habsburške potomce. Tako je delitev burgundske dediščine zaznamovala začetek večstoletnega francosko-habsburškega rivalstva in igrala ključno vlogo v evropski politiki še dolgo po tem, ko je Burgundija izgubila svojo vlogo neodvisne politične identitete. Leta 1477 je bil v bitki pri Nancyju med burgundskimi vojnami v bitki ubit zadnji vojvoda Karel Drzni, vojvodstvo pa je bilo priključeno Franciji in postalo provinca. Vendar so severni del cesarstva zavzeli avstrijski [[Habsburžani]].<ref>{{Cite web|title=The Duchy of Burgundy, Medieval Powerhouse {{!}} eHISTORY|url=https://ehistory.osu.edu/articles/duchy-burgundy-medieval-powerhouse|access-date=2020-11-25|website=ehistory.osu.edu|archive-date=24 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043405/https://ehistory.osu.edu/articles/duchy-burgundy-medieval-powerhouse|url-status=live}}</ref> === Provinca Burgundija === Od leta 1482 do 1790 je bilo nekdanje vojvodstvo Burgundija ena od francoskih provinc. Tako je bila provinca Burgundija. V tem času so nekatera območja, ki so bila prej pod nadzorom savojske države, prišla pod nadzor Francije in bila dodana provinci Burgundija. V zgodnjem novem veku je bilo vojvodstvo Burgundija dodeljeno kot apanaža različnim članom francoske kraljeve dinastije. Zaradi kasnejših upravnih reform v času republikanske dobe je bila stara burgundska provinca ukinjena in razdeljena na več departmajev. Z francosko revolucijo konec 18. stoletja so upravne enote provinc izginile, vendar so bile v 1970-ih v času Pete republike ponovno ustanovljene kot regije. Sodobna upravna regija obsega večino nekdanjega vojvodstva. Leta 2016 sta se Burgundija in zgodovinska regija Franche-Comté zaradi upravnih namenov združili v novo regijo [[Burgundija-Franche-Comté]].<ref>{{cite web |title=LOI n° 2015-29 du 16 janvier 2015 relative à la délimitation des régions, aux élections régionales et départementales et modifiant le calendrier électoral |url=https://www.legifrance.gouv.fr/eli/loi/2015/1/16/2015-29/jo/texte |website=Legifrance |access-date=20 May 2020 |language=fr |publisher=Secrétariat général du Gouvernement |archive-date=24 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043413/https://www.legifrance.gouv.fr/jorf/id/JORFTEXT000030109622?r=7MOOeqdqs8 |url-status=live }}</ref> == Geografija == Regija Burgundija je večja od starega vojvodstva Burgundije in manjša od območja, ki so mu vladali burgundski vojvode, od sodobne Nizozemske do meje Auvergne. Danes Burgundijo sestavljajo stare province: *Burgundija: Côte-d'Or, Saône-et-Loire in južna polovica Yonna. To ustreza stari vojvodini Burgundiji (pozneje imenovani provinca Burgundija). Vendar pa stara grofija Burgundija (pozneje imenovana provinca Franche-Comté) ni vključena v regijo Burgundija, ampak sestavlja regijo Franche-Comté. Poleg tega je majhen del vojvodine Burgundije (provinca Burgundija) zdaj znotraj regije [[Šampanja - Ardeni]]. *Nivernais: zdaj departma Nièvre *Severna polovica Yonna je ozemlje, ki ni bilo del Burgundije (vsaj ne od 11. stoletja) in je bila meja med Šampanjo, [[Île-de-France]] in Orléanais, ki je bila del vsake od teh provinc v različnih obdobjih zgodovine. === Glavne skupnosti === [[File:Place_du_Bareuzai.jpg|thumb|Dijon, Place François-Rude]] {{div col|colwidth=22em}} * [[Autun]] * [[Auxerre]] * [[Avallon]] * [[Beaune]] * [[Chalon-sur-Saône]] * [[Dijon]] * [[Le Creusot]] * [[Mâcon]] * [[Montceau-les-Mines]] * [[Nevers]] * [[Paray-le-Monial]] * [[Sens]] {{div col end}} Podnebje te regije je v bistvu oceansko (''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]) s celinskim vplivom (včasih imenovano "polcelinsko podnebje"). == Kultura == Burgundija je eno glavnih vinorodnih območij Francije. Znana je po rdečih in belih vinih, večinoma narejenih iz grozdja [[Pinot noir]] oziroma [[Chardonnay]], čeprav lahko najdemo tudi druge sorte grozdja, vključno z Gamay, Aligote, [[Pinot blanc]] in [[Sauvignon blanc]]. Regija je razdeljena na [[Côte-d'Or]], kjer najdemo najdražja in cenjena burgundska vina, ter [[Beaujolais]], Chablis, Côte Chalonnaise in Mâcon. Ugled in kakovost vrhunskih vin, skupaj z dejstvom, da se pogosto proizvajajo v majhnih količinah, sta privedla do velikega povpraševanja in visokih cen, pri čemer se nekatera burgundska vina uvrščajo med najdražja vina na svetu.<ref>{{Cite web|url=https://www.visitfrenchwine.com/en/vineyard/visit-the-vineyards-of-bourgogne-wine-tourism|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313124650/http://www.visitfrenchwine.com/en/vineyard/visit-the-vineyards-of-bourgogne-wine-tourism|url-status=usurped|archive-date=13 March 2016|title = Bourgogne| work=The greatest destinations in the vineyards of France – France’s official wine tourism portal |date = 15 January 2016}}</ref> Kar zadeva kulinariko, je regija znana po [[dijonska gorčica|dijonski gorčici]], govedini ''charolais'', piščancu ''bresse'', burgundskih jedeh ''[[Coq au vin]]'' in govedini ''bourguignon'' ter siru ''époisses''.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://us.france.fr/en/news/article/burgundy|title=Visit Burgundy, a Land of Adventure|website=us.france.fr|access-date=17 November 2019|archive-date=24 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043407/https://us.france.fr/en/news/article/burgundy|url-status=live}}</ref> Med turističnimi znamenitostmi Burgundije so: [[skala Solutré]], [[Hospices de Beaune]], [[palača burgundskih vojvod]] v Dijonu ter številni renesančni in srednjeveški gradovi, gradovi, cerkve in opatije. Prej je bil jugovzhodni del Burgundije močno industrializiran, s premogovniki v bližini [[Montceau-les-Mines]] ter livarnami železa in kristalnimi tovarnami v [[Le Creusot]]u. Te industrije so v drugi polovici 20. stoletja upadle. Lokalno narečje je znano kot burgundsko (''Bourguignon''); je [[Oilski jeziki]], podoben standardni francoščini, vendar z nekaj francosko-provansalskega in nizozemskega vpliva.<ref>{{Cite web|url=https://diaryofawinebuyer.wordpress.com/tag/bourguignon-morvandiau/|title=Bourguignon-Morvandiau|website=Diary of a Winebuyer|date=26 April 2016 }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.lel.ed.ac.uk/wsc/img/WSC4_Accepted.pdf |title=4th Workshop on Sound Change: Accepted Abstracts |publisher=University of Edinburgh |date=2017 |access-date=19 July 2022 |archive-date=28 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211228161020/http://www.lel.ed.ac.uk/wsc/img/WSC4_Accepted.pdf |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=a4GynMSRZ6gC&dq=Bourguignon-++franco+provencal&pg=PA89|title=Language and National Identity: Comparing France and Sweden|first=Leigh|last=Oakes|date=15 April 2001|publisher=John Benjamins Publishing|isbn=9789027218483 |via=Google Books}}</ref> <gallery> File:Meursault,Burgundy.jpg|Vinogradi Chardonnay v bližini mesta Meursault File:Vineyards in Burgundy France.jpg|Vinogradi v La Roche-Vineuse File:Château de la Clayette vu de la rive du lac.jpg|[[Château de La Clayette]] File:Evaireman de lai peste.png|Pesem v burgundskem narečju </gallery> == Glej tudi == *[[burgundsko vino]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Bourgogne}} {{wikivoyage|Burgundy}} * [https://web.archive.org/web/20130521174615/http://www.france.fr/en/regions-and-cities/burgundy-history-open-air Burgundy : history in the open air]—Official French website * [https://web.archive.org/web/20130215030614/http://www.insee.fr/fr/regions/bourgogne/ Burgundy statistics] on INSEE website * [https://web.archive.org/web/20160113150226/http://www.cr-bourgogne.fr/ Regional Council website] * [http://about-france.com/regions/burgundy.htm Short guide to Burgundy] with main tourist attractions {{FrancoskeReg}} {{Zgodovinske province Francije}} [[Kategorija:Bivše regije Francije]] [[Kategorija:Burgundija|*]] {{normativna kontrola}} cplkzmp5avw4u9meucxyzivoxvxcrcf Jernej Šugman 0 103404 6708327 6707933 2026-07-08T06:12:15Z Yerpota 262662 trehhf 6708327 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba |name =Jernej Šugman |birth_date = |birth_place = |image = |caption = |children = Sofija Šugman, Jaša Šugman |death_cause = |parents = [[Zlatko Šugman]], [[Maja Šugman]] }} '''Jernej Šugman''' [jêrnej šúgman], [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[23. december]] [[1968]], [[Ljubljana]]. [[slika:Žalna soba ob smrti Jerneja Šugmana (Ljubljanska Drama).jpg|thumb|right|250px|Žalna soba ob smrti Jerneja Šugmana v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], 12. december 2017]] == Življenjepis == Jernej Šugman se je rodil 23. decembra 1968 v igralski družini; njegova starša [[Zlatko Šugman]] in [[Maja Šugman]] sta bila dramska igralca v Mestnem gledališču ljubljanskem. Njegova sestra je univerzitetna profesorica [[Lea Šugman Bohinc]]. V otroštvu je veliko časa preživel na [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]], od koder izhaja njegova mati.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Maja Šugman: Najhuje je, če otrok umre pred staršem|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/maja-sugman-igralka-v-zivljenju-ni-vse-le-igra-in-praznik-664149|website=Odkrito.si.si|accessdate=2021-07-07|language=sl|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709184655/https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/maja-sugman-igralka-v-zivljenju-ni-vse-le-igra-in-praznik-664149|url-status=dead}}</ref> Leta 1988 se je vpisal na študij dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1992. Istega leta je postal član igralskega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], kjer je osvojil status prvaka. Poleg mnogih gledaliških likov se je izkazal tudi v filmih (za vlogo Lenarta v ''[[Kratki stiki|Kratkih stikih]]'' je prejel nagrado Stopov igralec leta na 9. [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] [[2006]]) in na [[televizija|televizijskem]] področju (nanizanki ''Teater Paradižnik'' in ''Naša mala klinika''). Velja za enega najpristnejših in kar se vlog tiče enega najpestrejših igralcev. S partnerico Andrejo je bil oče dveh otrok.<ref name=":0" /> Potem je umrl pri smučanje in v resnici je prišel nazaj v zemljo ki so živi ljudje == Delo na TV == {| class="wikitable" |+ Nanizanke !Naslov !Vloga |- |[[Teater Paradižnik]] |Vratar Veso |- |[[Pravi biznis]] |Veso |- |[[Vrtičkarji]] |Zdravko Mrcina |- |[[Naša mala klinika]] |Vratar Veso |- |[[Trdoglavci]] |župnik Ciril |} {| class="wikitable" |+Sinhronizacija !Naslov !Vloga |- |Pujsa Pepa |oči pujs |} == Filmografija == * ''[[Mokuš]]'' (2000) * ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' (2002) * ''[[Kratki stiki]]'' (2006) * ''[[Nočno življenje (film)|Nočno življenje]]'' (2016) * ''[[Stekle lisice]]'' (2017) == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Šugman, Jernej}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] r6335cuox43n7a8z5lknlf0hu5cstdq 6708328 6708327 2026-07-08T06:12:35Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Yerpota|Yerpota]] ([[User talk:Yerpota|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6655889 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba |name =Jernej Šugman |birth_date = |birth_place = |death_date = <!-- wikipodatki --> |death_place = <!-- wikipodatki --> |image = |caption = |children = Sofija Šugman, Jaša Šugman |death_cause = srčna kap |parents = [[Zlatko Šugman]], [[Maja Šugman]] }} '''Jernej Šugman''' [jêrnej šúgman], [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[23. december]] [[1968]], [[Ljubljana]], † [[10. december]] [[2017]], [[Podljubelj]]. [[slika:Žalna soba ob smrti Jerneja Šugmana (Ljubljanska Drama).jpg|thumb|right|250px|Žalna soba ob smrti Jerneja Šugmana v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]], 12. december 2017]] == Življenjepis == Jernej Šugman se je rodil 23. decembra 1968 v igralski družini; njegova starša [[Zlatko Šugman]] in [[Maja Šugman]] sta bila dramska igralca v Mestnem gledališču ljubljanskem. Njegova sestra je univerzitetna profesorica [[Lea Šugman Bohinc]]. V otroštvu je veliko časa preživel na [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]], od koder izhaja njegova mati.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Maja Šugman: Najhuje je, če otrok umre pred staršem|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/maja-sugman-igralka-v-zivljenju-ni-vse-le-igra-in-praznik-664149|website=Odkrito.si.si|accessdate=2021-07-07|language=sl|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709184655/https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/maja-sugman-igralka-v-zivljenju-ni-vse-le-igra-in-praznik-664149|url-status=dead}}</ref> Leta 1988 se je vpisal na študij dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1992. Istega leta je postal član igralskega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], kjer je osvojil status prvaka. Poleg mnogih gledaliških likov se je izkazal tudi v filmih (za vlogo Lenarta v ''[[Kratki stiki|Kratkih stikih]]'' je prejel nagrado Stopov igralec leta na 9. [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] [[2006]]) in na [[televizija|televizijskem]] področju (nanizanki ''Teater Paradižnik'' in ''Naša mala klinika''). Velja za enega najpristnejših in kar se vlog tiče enega najpestrejših igralcev. S partnerico Andrejo je bil oče dveh otrok.<ref name=":0" /> === Smrt === 10. decembra 2017, slaba dva tedna pred svojim 49. rojstnim dnevom, je Šugman umrl med turnim smučanjem v [[Podljubelj|Podljubelju]] zaradi [[Srčna kap|srčnega infarkta]]. Kljub hitremu posredovanju gorskih reševalcev mu ni bilo več pomoči.<ref>[http://www.grs-trzic.si/novice.php?pid=463 Reševanje obolelih, Ljubelj 10.12.2017]</ref> Po sklepu [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] so mu 15. decembra priredili državni pogreb z vojaškimi častmi na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/oder/na-zalah-zadnje-slovo-od-jerneja-sugmana-enega-najvecjih-igralcev-nasih-odrov/440585|title=Na Žalah zadnje slovo od Jerneja Šugmana, enega največjih igralcev naših odrov|date=15.12.2017|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=16.12.2017}}</ref> == Delo na TV == {| class="wikitable" |+ Nanizanke !Naslov !Vloga |- |[[Teater Paradižnik]] |Vratar Veso |- |[[Pravi biznis]] |Veso |- |[[Vrtičkarji]] |Zdravko Mrcina |- |[[Naša mala klinika]] |Vratar Veso |- |[[Trdoglavci]] |župnik Ciril |} {| class="wikitable" |+Sinhronizacija !Naslov !Vloga |- |Pujsa Pepa |oči pujs |} == Filmografija == * ''[[Mokuš]]'' (2000) * ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' (2002) * ''[[Kratki stiki]]'' (2006) * ''[[Nočno življenje (film)|Nočno življenje]]'' (2016) * ''[[Stekle lisice]]'' (2017) == Sklici == {{sklici}} {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Šugman, Jernej}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] qxe31mrgf8b8fmqisgecm4tpcknkmsk Predloga:Citatni blok 10 120279 6708379 6413668 2026-07-08T07:52:10Z Pinky sl 2932 sl. 6708379 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Predloga:Citatni blok/styles.css" /><!-- --><blockquote class="templatequote {{{class|}}}" {{#if:{{{style|}}}|style="{{{style}}}"}}>{{{text|{{{content|{{{quotetext|{{{quote|{{{1|<includeonly>{{error|Napaka: Manjka besedilo citata (ali znak za enačaj, ki ga potrebuje argument ali nepoimenovani parameter)}}{{main other|[[Kategorija:Strani z nepravilno uporabo predloge za citate]]}}</includeonly><noinclude>{{lorem ipsum}}</noinclude>}}}}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{sign|}}}{{{cite|}}}{{{author|}}}{{{by|}}}{{{personquoted|}}}{{{source|}}}{{{ts|}}}{{{title|}}}{{{publication|}}}{{{quotesource|}}}{{{char|}}}{{{character|}}}{{{2|}}}{{{3|}}}{{{4|}}}{{{5|}}}|{{#if:{{{multiline|}}}|<nowiki />}} <div class="templatequotecite">—&#8202;<cite>{{#if:{{{char|{{{character|{{{5|}}}}}}}}}|{{{char|{{{character|{{{5|}}}}}}}}}, v&#32;}}{{Comma separated entries | {{if empty|{{{sign|}}}|{{{cite|}}}|{{{author|}}}|{{{by|}}}|{{{personquoted|}}}|{{{2|}}}}} | {{if empty|{{{title|}}}|{{{publication|}}}|{{{ts|}}}|{{{quotesource|}}}|{{{3|}}}}} | {{if empty|{{{source|}}}|{{{4|}}}}} }}</cite></div> }}</blockquote>{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo predlogo Citatni blok z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Citatni blok]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | author | by | char | character | cite | class | content | multiline | personquoted | publication | quote | quotesource | quotetext | sign | source | style | text | title | ts }}<noinclude> {{dokumentacija}}<!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --> </noinclude> 9uvh7llmxhq4t3pf0jrayb7qtir56pb Predloga:Citatni blok/dok 10 120287 6708364 6413670 2026-07-08T06:45:43Z Upwinxp 126544 bližnjice/preusmeritve, ki obstajajo 6708364 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Modul:Check for unknown parameters}} {{Template shortcut|navedba|blockquote|quotation|quote|bq}} {{Uses TemplateStyles|Template:{{BASEPAGENAME}}/styles.css}} {{Redirect|[[Predloga:Long quotation]]|maintenance templates about excessively long quotations|Predloga:Long quote|and|Predloga:Over-quotation}} {{For|linking a subject to a collection of quotes on [[Wikiquote]]|Template:Wikiquote}} {{High-risk}} {{ {{BASEPAGENAME}}/dok/boilerplate|mos-recommended=yes}} == Usage == {{tlc|{{BASEPAGENAME}}}} adds a [[block quotation]] to an article page. This is easier to type and is more wiki-like than the equivalent [[HTML]] {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} tags, and has additional pre-formatted attribution parameters for author and source (though these are not usually used in articles; {{crossreference|see {{section link||Reference citations}}, below}}). '''Note:''' Block quotes do {{em|not}} normally contain quotation marks {{crossreference|(see [[MOS:BLOCKQUOTE]])}}. {{warning|heading=This template is for actual quotations only.|text=Do not use it for block indentation of other material; see {{tlx|Block indent}} for that purpose.}} === Examples === '''Basic use'''{{colon}} {{markup| <nowiki>{{Blockquote |text=Quoted material. }}</nowiki>|{{Blockquote |text=Quoted material. }}}} '''With attribution displayed'''{{colon}} {{markup| <nowiki>{{Blockquote |text=Quoted material. |author=First M. Last }}</nowiki>|{{Blockquote |text=Quoted material. |author=First M. Last }}}} '''With more attribution'''{{colon}} {{markup| <nowiki> {{Blockquote |text=Quoted material. |author=First M. Last |title="Article Title" |source=''Book Title'' (date) }}</nowiki>| {{Blockquote |text=Quoted material. |author=First M. Last |title="Article Title" |source=''Book Title'' (date) }}}} '''Examples with "multiline"'''{{colon}} Especially useful for translated quotes; ''see [[#multiline|notes about this parameter]]''. * with "multiline" {{tick}} {{markup| <nowiki> {{blockquote|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}</nowiki>| {{blockquote|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}}} * for comparison without "multiline" {{xmark}} {{markup| <nowiki> {{blockquote|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}</nowiki>| {{blockquote|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}}} '''An ample example'''<!-- no pun intended -->{{colon}} {{markup|<syntaxhighlight lang="wikitext">{{Blockquote|text=Cry "Havoc" and let slip the dogs of war.|character=Mark Antony|author=[[William Shakespeare]]|title=''[[Julius Caesar (play)|Julius Caesar]]''|source=act III, scene I}}</syntaxhighlight> |{{Blockquote|text=Cry "Havoc" and let slip the dogs of war.|character=Mark Antony|author=[[William Shakespeare]]|title=''[[Julius Caesar (play)|Julius Caesar]]''|source=act III, scene I}}}} == Parameters == === Parameter list === <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Blockquote | text = | author = | title = | source = | character = | multiline = | class = | style = }} </syntaxhighlight> See also section [[#TemplateData]]. === Quoted text === {{para|text}} a.k.a. {{para|1}}—The material being quoted, without quotation marks around it. It is always safest to name this parameter (rather than use an unnamed positional parameter), because, otherwise, any inclusion of a [[Template:=|non-escaped "=" character]] (e.g., in a URL in a source citation) will break the template. === Displayed attribution === These parameters are for {{em|displaying}} attribution information below the quote; this should not be confused with citing a source {{crossreference|(see {{section link||Reference citations}}, below)}}. These parameters are entirely optional, and are usually used with famous quotations, not routine block quotations, which are usually sourced at the end of the introductory line immediately before the quotation, with a normal <syntaxhighlight lang="html" inline><ref>...</ref></syntaxhighlight> tag. {{para|author}} a.k.a. {{para|2}} – optional author/speaker attribution information that will appear below the quotation, and preceded with an attribution dash. {{para|title}} a.k.a. {{para|3}} – optional title of the work the quote appears in, to display below the quotation. This parameter immediately follows the output of {{para|author}} (and an auto-generated comma), if one is provided. It does not auto-italicize. Major works (books, plays, albums, feature films, etc.) should be italicized; minor works (articles, chapters, poems, songs, TV episodes, etc.) go in quotation marks {{crossreference|(see [[MOS:TITLES]])}}. Additional citation information can be provided in a fourth parameter, {{para|source}}, below, which will appear after the title. {{para|source}} a.k.a. {{para|4}} – optionally used for additional source information to display, after {{para|title}}, like so: {{code|lang="wikitext"|code={{!}}title="The Aerodynamics of Shaved Weasels" {{!}}source=''Perspectives on Mammal Barbering'', 2016}}; a comma will be auto-generated between the two parameters. If {{para|source}} is used without {{para|title}}, it simply acts as {{para|title}}. <small>(This parameter was added primarily to ease conversion from misuse of the [[pull quote]] template {{tlx|Quote frame}} for block quotation, but it may aid in cleaner meta-data implementation later.)</small> {{para|character}} a.k.a. {{para|char}} or {{para|5}} – to attribute fictional speech to a fictional character, {{em|with}} other citation information. Can also be used to attribute real speech to a specific speaker among many, e.g. in a roundtable/panel transcript, a band interview, etc. This parameter outputs "[{{Var|Character's name}}], in" after the attribution dash and before the output of the parameters above, thus one or more of those parameters must also be supplied. If you need to cite a fictional speaker in an article about a single work of fiction, where repeating the author and title information would be redundant, you can just use the {{para|author}} parameter instead of {{para|character}}. Technically, all citation information can be given in a single parameter, as in: {{code|lang="wikitext"|code={{!}}source=Anonymous interview subject, in Jane G. Arthur, "The Aerodynamics of Shaved Weasels", ''Perspectives on Mammal Barbering'' (2016), Bram Xander Yojimbo (ed.)}} But this is a bit messy, and will impede later efforts to generate metadata from quotation attribution the way we are already doing with source citations. This is much more usable: <syntaxhighlight lang="wikitext"> |character=Anonymous interview subject |author=Jane G. Arthur |title="The Aerodynamics of Shaved Weasels" |source=''Perspectives on Mammal Barbering'' (2016), Bram Xander Yojimbo (ed.) </syntaxhighlight> Later development can assign a CSS <code>class</code> and so forth to these separate parameters, upon which scripts would be able to operate (e.g. to look up things in WikiQuote). === Rarely used technical parameters === * {{anchor|multiline}}{{para|multiline}} – keep forced linebreaks in output.{{pb}}''Notes:'' ** Will only be applied if at least one of these other parameters or its aliases is not empty (including implicit, unnamed parameters):{{pb}}{{para|author}}, {{para|title}}, {{para|source}}, or {{para|character}}. ** The value does not matter, as long it is not empty. Using a so called speaking parameter (such as <code>true</code> or <code>yes</code>) is highly recommended. Avoid values that can surprise users (e.g. <code>false</code> or <code>no</code>). * {{para|style}} – allows specifying additional [[Help:Cascading Style Sheets|CSS]] styles ({{em|not}} classes) to apply to the {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} element. {{Crossreference|(See [[#Nested quotations]], below, for the most common use case.)}} * {{para|class}} – allows specifying additional HTML classes to apply to the same element. == Reference citations == {{anchor|Attribution|reason=Old section name}} A [[WP:Citing sources|reference citation]] can be placed before the quote, after the quote, or in the {{para|source}} parameter: {{bulleted list |{{tick}} {{stronggood|Typical use:}} In the regular-prose introduction to the quotation, when a quotation is given without the displayed {{para|author}}, {{para|title}}, or {{para|source}} parameters: <syntaxhighlight lang="html" inline>According to Pat Doe, in "Underwater Basketweaving Tips" (2015):<ref>...</ref> {{blockquote |text=Quoted material.}}</syntaxhighlight> |At the end of the quotation, when a quotation is given without the displayed {{para|author}}, {{para|title}}, or {{para|source}} parameters, and placement before the quote isn't appropriate (e.g. because the material immediately before the quote isn't cited to the same source or introduces multiple quotes from different sources: <syntaxhighlight lang="html" inline>Pat Doe and Chris Foo took opposing positions: {{blockquote |text=Doe's Quoted material.<ref>...</ref>}} {{blockquote |text=Foo's Quoted material.<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight> |After the {{para|source}} value (if a value is given for the {{para|source}} parameter other than the <syntaxhighlight lang="html" inline><ref>...</ref></syntaxhighlight> itself):<syntaxhighlight lang="html" inline>One expert noted in 2015: {{blockquote |text=Quoted material. |author=Pat Doe |source="Underwater Basketweaving Tips" (2015)<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight> |{{xmark}} {{strongbad|Deprecated:}} <s>After the quoted person's name in {{para|author}}, or after the work's title in {{para|title}}, when a {{para|source}} parameter is not being added: <syntaxhighlight lang="html" inline>As noted in "Underwater Basketweaving Tips" (2015): {{blockquote |text=Quoted material. |author=Pat Doe<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight></s>{{pb}}{{A note}} Please avoid this format, as it will pollute the author or title metadata with non-author or non-title information. }} Please do not place the citation in a {{para|author}} or {{para|source}} parameter by itself, as it will produce a nonsensical attribution line that looks like this: {{pb}}{{in5}}—&#8239;{{dummy reference}}{{pb}} Please also do not put it just outside the {{tlf|blockquote}} template, as this will cause a: {{pb}}{{in5}}{{dummy reference}}{{pb}}on a line by itself. == Limitations == {{anchor|Restrictions|reason=Old section name}} If you do not provide text, the template generates a parser error message, which will appear in red text in the rendered page. If any parameter's actual value contains an [[equals sign]] (<code>=</code>), you {{strong|must}} use a named parameter (e.g. <code>|text="E=MC<sup>2</sup>" is a formula everyone knows but few understand</code>, not a blank-name positional parameter. The text before the equals sign gets misinterpreted as a named parameter otherwise. Be wary of URLs, which frequently contain this character. Named parameters are always safer, in this and other templates. If any parameter's actual value contains characters used for wiki markup syntax (such as [[vertical bar|pipe]], [[brackets]], single quotation marks, etc.), you may need to escape it. See {{tlx|!}} and friends. === Next to right-floated boxes === {{As of|2015|09|post=,}} the text of a block quotation may rarely overflow (in Firefox or other Gecko browsers) a right-floated item (e.g. a {{tlx|Listen}} box, when that item is below another right-floated item of a fixed size that is narrower. In Safari and other Webkit browsers (and even more rarely in Chrome/Chromium) the same condition can cause the block quotation to be pushed downward. Both of these problems can be fixed by either: # removing the sizing on the upper item and letting it use its default size (e.g. removing <code>{{var|###}}x{{var|###}}px</code> sizing or {{para|upright}} from a right-floated image above a wider right-floated object that is being overflowed by quotation text; or # using {{para|style|{{code|lang=css|code=overflow:inherit;}}}} in the quotation template. There may be other solutions, and future browser upgrades may eliminate the issue. It arises at all because of the <syntaxhighlight lang="css" inline>blockquote {overflow: hidden;}</syntaxhighlight> CSS declaration in [[Mediawiki:Common.css]], which itself works around other, more common display problems. A solution that fixes {{em|all}} of the issues is unknown at this time. === Vanishing quotes === In rare layout cases, e.g. when quotes are sandwiched between userboxes, a quotation may appear blanked out, in some browsers. The workaround for this problem is to add {{para|style|{{code|lang=css|code=overflow:inherit;}}}} to such an instance of the template. === Line breaks === This template sets a text style which might ignore one blank line, and so the template must be ended with a break (newline) or the next blank line might be ignored. Otherwise, beware inline, as:<br />{{in5}}text here {{tlf|blockquote|this is quoted}} More text here<br />spans a blank line, unless a {{tlf|blockquote|...}} is ended with a line break, then the next blank line might be ignored and two paragraphs joined. The {{code|lang=html|code=<blockquote>}} element and any templates that use it do not honor newlines: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </blockquote> }} An easy solution is to use the {{tl|poem quote}} template instead of {{tag|blockquote}}. This is effectively the same as using the {{xtag|poem}} tag inside {{code|lang=html|code=<blockquote>}}, which converts line breaks to {{code|lang=html|code=<br />}} tags: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote><poem> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </poem></blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote><poem> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </poem></blockquote> }} To markup actual paragraphs within block quotations, entire blank lines can be used between them, which will convert to {{code|lang=html|code=<p>...</p>}} tags: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote> Paragraph 1 Paragraph 2 Paragraph 3 </blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote> Paragraph 1 Paragraph 2 Paragraph 3 </blockquote> }} Note that it may be necessary to put a line break in the wikitext before <nowiki><blockquote> and after </blockquote></nowiki> in order for the paragraphs to render with the intended separation. (This also makes the wikitext easier to read.) This paragraph style also works with {{tl|blockquote}}, which is a replacement for {{xtag|blockquote}} that also has parameters to make formatting of the attribution more convenient and consistent. Blockquote and templates that call it, and are indented with colon (:), bulleted with asterisk (*), or numbered with number (#), will generate errors and incorrectly display anything after a newline character. <!--Please do not "fix" these deliberate errors. --> {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> :<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | :<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> }} {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> *<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | *<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> }} {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> #<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | #<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> }} ---- === Nested quotations === The {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} element has styles that change the font size: on desktop, text is smaller; on mobile, it is larger. This change is relative to the enclosing context, meaning that if you quote from a source that itself uses a block quotation, you'll find that the inner quotation is either really tiny and hard to read, or really large and barely fits on the screen. To fix this issue, add the parameter {{para|style|{{code|lang=css|font-size:inherit;}}}} on any inner {{tlf|blockquote}} templates. === Technical issues with block templates === {{Block bug documentation}} == TemplateData == {{TemplateData header}}<templatedata> { "description": "Adds a block quotation.", "params": { "text": { "label": "text", "description": "The text to quote", "type": "content", "required": true, "aliases": [ "1", "quote" ], "example": "Cry \"Havoc\" and let slip the dogs of war." }, "author": { "label": "author", "description": "The writer of the source", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "2", "cite", "sign" ], "example": "William Shakespeare", "suggested": true }, "title": { "label": "title", "description": "The work being quoted from", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "3" ], "example": "Julius Caesar", "suggested": true }, "source": { "label": "source", "description": "A source for the quote", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "4" ], "example": "act III, scene I", "suggested": true }, "character": { "label": "character", "description": "The speaker within the work who is being quoted", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "5", "char" ], "example": "Mark Antony", "suggested": false }, "multiline": { "label": "multiline", "description": "Keeps forced linebreaks in output", "type": "string", "required": false, "example": "true", "suggested": false }, "style": { "label": "style", "description": "Additional CSS styles (not classes) to apply", "type": "string", "required": false, "example": "font-size:inherit;", "suggested": false }, "class": { "label": "class", "description": "Additional HTML classes to apply", "type": "string", "required": false, "example": "pullquote", "suggested": false } } }</templatedata> == Tracking categories == * {{Category link with count|Pages incorrectly using the quote template}} * {{Category link with count|Pages using Blockquote template with unknown parameters}} ==See also== {{Quotation templates}} {{semantic markup templates}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- ADD CATEGORIES AFTER THIS LINE, PLEASE: --> [[Kategorija:Predloge za citate]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> 48qei1927ikmwdgrji4oaffu90sjmvf 6708373 6708364 2026-07-08T07:31:24Z Pinky sl 2932 bližnjica cb 6708373 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Modul:Check for unknown parameters}} {{Template shortcut|navedba|blockquote|quotation|quote|bq|cb}} {{Uses TemplateStyles|Template:{{BASEPAGENAME}}/styles.css}} {{Redirect|[[Predloga:Long quotation]]|maintenance templates about excessively long quotations|Predloga:Long quote|and|Predloga:Over-quotation}} {{For|linking a subject to a collection of quotes on [[Wikiquote]]|Template:Wikiquote}} {{High-risk}} {{ {{BASEPAGENAME}}/dok/boilerplate|mos-recommended=yes}} == Usage == {{tlc|{{BASEPAGENAME}}}} adds a [[block quotation]] to an article page. This is easier to type and is more wiki-like than the equivalent [[HTML]] {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} tags, and has additional pre-formatted attribution parameters for author and source (though these are not usually used in articles; {{crossreference|see {{section link||Reference citations}}, below}}). '''Note:''' Block quotes do {{em|not}} normally contain quotation marks {{crossreference|(see [[MOS:BLOCKQUOTE]])}}. {{warning|heading=This template is for actual quotations only.|text=Do not use it for block indentation of other material; see {{tlx|Block indent}} for that purpose.}} === Examples === '''Basic use'''{{colon}} {{markup| <nowiki>{{Blockquote |text=Quoted material. }}</nowiki>|{{Blockquote |text=Quoted material. }}}} '''With attribution displayed'''{{colon}} {{markup| <nowiki>{{Blockquote |text=Quoted material. |author=First M. Last }}</nowiki>|{{Blockquote |text=Quoted material. |author=First M. Last }}}} '''With more attribution'''{{colon}} {{markup| <nowiki> {{Blockquote |text=Quoted material. |author=First M. Last |title="Article Title" |source=''Book Title'' (date) }}</nowiki>| {{Blockquote |text=Quoted material. |author=First M. Last |title="Article Title" |source=''Book Title'' (date) }}}} '''Examples with "multiline"'''{{colon}} Especially useful for translated quotes; ''see [[#multiline|notes about this parameter]]''. * with "multiline" {{tick}} {{markup| <nowiki> {{blockquote|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}</nowiki>| {{blockquote|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}}} * for comparison without "multiline" {{xmark}} {{markup| <nowiki> {{blockquote|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}</nowiki>| {{blockquote|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}}} '''An ample example'''<!-- no pun intended -->{{colon}} {{markup|<syntaxhighlight lang="wikitext">{{Blockquote|text=Cry "Havoc" and let slip the dogs of war.|character=Mark Antony|author=[[William Shakespeare]]|title=''[[Julius Caesar (play)|Julius Caesar]]''|source=act III, scene I}}</syntaxhighlight> |{{Blockquote|text=Cry "Havoc" and let slip the dogs of war.|character=Mark Antony|author=[[William Shakespeare]]|title=''[[Julius Caesar (play)|Julius Caesar]]''|source=act III, scene I}}}} == Parameters == === Parameter list === <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Blockquote | text = | author = | title = | source = | character = | multiline = | class = | style = }} </syntaxhighlight> See also section [[#TemplateData]]. === Quoted text === {{para|text}} a.k.a. {{para|1}}—The material being quoted, without quotation marks around it. It is always safest to name this parameter (rather than use an unnamed positional parameter), because, otherwise, any inclusion of a [[Template:=|non-escaped "=" character]] (e.g., in a URL in a source citation) will break the template. === Displayed attribution === These parameters are for {{em|displaying}} attribution information below the quote; this should not be confused with citing a source {{crossreference|(see {{section link||Reference citations}}, below)}}. These parameters are entirely optional, and are usually used with famous quotations, not routine block quotations, which are usually sourced at the end of the introductory line immediately before the quotation, with a normal <syntaxhighlight lang="html" inline><ref>...</ref></syntaxhighlight> tag. {{para|author}} a.k.a. {{para|2}} – optional author/speaker attribution information that will appear below the quotation, and preceded with an attribution dash. {{para|title}} a.k.a. {{para|3}} – optional title of the work the quote appears in, to display below the quotation. This parameter immediately follows the output of {{para|author}} (and an auto-generated comma), if one is provided. It does not auto-italicize. Major works (books, plays, albums, feature films, etc.) should be italicized; minor works (articles, chapters, poems, songs, TV episodes, etc.) go in quotation marks {{crossreference|(see [[MOS:TITLES]])}}. Additional citation information can be provided in a fourth parameter, {{para|source}}, below, which will appear after the title. {{para|source}} a.k.a. {{para|4}} – optionally used for additional source information to display, after {{para|title}}, like so: {{code|lang="wikitext"|code={{!}}title="The Aerodynamics of Shaved Weasels" {{!}}source=''Perspectives on Mammal Barbering'', 2016}}; a comma will be auto-generated between the two parameters. If {{para|source}} is used without {{para|title}}, it simply acts as {{para|title}}. <small>(This parameter was added primarily to ease conversion from misuse of the [[pull quote]] template {{tlx|Quote frame}} for block quotation, but it may aid in cleaner meta-data implementation later.)</small> {{para|character}} a.k.a. {{para|char}} or {{para|5}} – to attribute fictional speech to a fictional character, {{em|with}} other citation information. Can also be used to attribute real speech to a specific speaker among many, e.g. in a roundtable/panel transcript, a band interview, etc. This parameter outputs "[{{Var|Character's name}}], in" after the attribution dash and before the output of the parameters above, thus one or more of those parameters must also be supplied. If you need to cite a fictional speaker in an article about a single work of fiction, where repeating the author and title information would be redundant, you can just use the {{para|author}} parameter instead of {{para|character}}. Technically, all citation information can be given in a single parameter, as in: {{code|lang="wikitext"|code={{!}}source=Anonymous interview subject, in Jane G. Arthur, "The Aerodynamics of Shaved Weasels", ''Perspectives on Mammal Barbering'' (2016), Bram Xander Yojimbo (ed.)}} But this is a bit messy, and will impede later efforts to generate metadata from quotation attribution the way we are already doing with source citations. This is much more usable: <syntaxhighlight lang="wikitext"> |character=Anonymous interview subject |author=Jane G. Arthur |title="The Aerodynamics of Shaved Weasels" |source=''Perspectives on Mammal Barbering'' (2016), Bram Xander Yojimbo (ed.) </syntaxhighlight> Later development can assign a CSS <code>class</code> and so forth to these separate parameters, upon which scripts would be able to operate (e.g. to look up things in WikiQuote). === Rarely used technical parameters === * {{anchor|multiline}}{{para|multiline}} – keep forced linebreaks in output.{{pb}}''Notes:'' ** Will only be applied if at least one of these other parameters or its aliases is not empty (including implicit, unnamed parameters):{{pb}}{{para|author}}, {{para|title}}, {{para|source}}, or {{para|character}}. ** The value does not matter, as long it is not empty. Using a so called speaking parameter (such as <code>true</code> or <code>yes</code>) is highly recommended. Avoid values that can surprise users (e.g. <code>false</code> or <code>no</code>). * {{para|style}} – allows specifying additional [[Help:Cascading Style Sheets|CSS]] styles ({{em|not}} classes) to apply to the {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} element. {{Crossreference|(See [[#Nested quotations]], below, for the most common use case.)}} * {{para|class}} – allows specifying additional HTML classes to apply to the same element. == Reference citations == {{anchor|Attribution|reason=Old section name}} A [[WP:Citing sources|reference citation]] can be placed before the quote, after the quote, or in the {{para|source}} parameter: {{bulleted list |{{tick}} {{stronggood|Typical use:}} In the regular-prose introduction to the quotation, when a quotation is given without the displayed {{para|author}}, {{para|title}}, or {{para|source}} parameters: <syntaxhighlight lang="html" inline>According to Pat Doe, in "Underwater Basketweaving Tips" (2015):<ref>...</ref> {{blockquote |text=Quoted material.}}</syntaxhighlight> |At the end of the quotation, when a quotation is given without the displayed {{para|author}}, {{para|title}}, or {{para|source}} parameters, and placement before the quote isn't appropriate (e.g. because the material immediately before the quote isn't cited to the same source or introduces multiple quotes from different sources: <syntaxhighlight lang="html" inline>Pat Doe and Chris Foo took opposing positions: {{blockquote |text=Doe's Quoted material.<ref>...</ref>}} {{blockquote |text=Foo's Quoted material.<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight> |After the {{para|source}} value (if a value is given for the {{para|source}} parameter other than the <syntaxhighlight lang="html" inline><ref>...</ref></syntaxhighlight> itself):<syntaxhighlight lang="html" inline>One expert noted in 2015: {{blockquote |text=Quoted material. |author=Pat Doe |source="Underwater Basketweaving Tips" (2015)<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight> |{{xmark}} {{strongbad|Deprecated:}} <s>After the quoted person's name in {{para|author}}, or after the work's title in {{para|title}}, when a {{para|source}} parameter is not being added: <syntaxhighlight lang="html" inline>As noted in "Underwater Basketweaving Tips" (2015): {{blockquote |text=Quoted material. |author=Pat Doe<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight></s>{{pb}}{{A note}} Please avoid this format, as it will pollute the author or title metadata with non-author or non-title information. }} Please do not place the citation in a {{para|author}} or {{para|source}} parameter by itself, as it will produce a nonsensical attribution line that looks like this: {{pb}}{{in5}}—&#8239;{{dummy reference}}{{pb}} Please also do not put it just outside the {{tlf|blockquote}} template, as this will cause a: {{pb}}{{in5}}{{dummy reference}}{{pb}}on a line by itself. == Limitations == {{anchor|Restrictions|reason=Old section name}} If you do not provide text, the template generates a parser error message, which will appear in red text in the rendered page. If any parameter's actual value contains an [[equals sign]] (<code>=</code>), you {{strong|must}} use a named parameter (e.g. <code>|text="E=MC<sup>2</sup>" is a formula everyone knows but few understand</code>, not a blank-name positional parameter. The text before the equals sign gets misinterpreted as a named parameter otherwise. Be wary of URLs, which frequently contain this character. Named parameters are always safer, in this and other templates. If any parameter's actual value contains characters used for wiki markup syntax (such as [[vertical bar|pipe]], [[brackets]], single quotation marks, etc.), you may need to escape it. See {{tlx|!}} and friends. === Next to right-floated boxes === {{As of|2015|09|post=,}} the text of a block quotation may rarely overflow (in Firefox or other Gecko browsers) a right-floated item (e.g. a {{tlx|Listen}} box, when that item is below another right-floated item of a fixed size that is narrower. In Safari and other Webkit browsers (and even more rarely in Chrome/Chromium) the same condition can cause the block quotation to be pushed downward. Both of these problems can be fixed by either: # removing the sizing on the upper item and letting it use its default size (e.g. removing <code>{{var|###}}x{{var|###}}px</code> sizing or {{para|upright}} from a right-floated image above a wider right-floated object that is being overflowed by quotation text; or # using {{para|style|{{code|lang=css|code=overflow:inherit;}}}} in the quotation template. There may be other solutions, and future browser upgrades may eliminate the issue. It arises at all because of the <syntaxhighlight lang="css" inline>blockquote {overflow: hidden;}</syntaxhighlight> CSS declaration in [[Mediawiki:Common.css]], which itself works around other, more common display problems. A solution that fixes {{em|all}} of the issues is unknown at this time. === Vanishing quotes === In rare layout cases, e.g. when quotes are sandwiched between userboxes, a quotation may appear blanked out, in some browsers. The workaround for this problem is to add {{para|style|{{code|lang=css|code=overflow:inherit;}}}} to such an instance of the template. === Line breaks === This template sets a text style which might ignore one blank line, and so the template must be ended with a break (newline) or the next blank line might be ignored. Otherwise, beware inline, as:<br />{{in5}}text here {{tlf|blockquote|this is quoted}} More text here<br />spans a blank line, unless a {{tlf|blockquote|...}} is ended with a line break, then the next blank line might be ignored and two paragraphs joined. The {{code|lang=html|code=<blockquote>}} element and any templates that use it do not honor newlines: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </blockquote> }} An easy solution is to use the {{tl|poem quote}} template instead of {{tag|blockquote}}. This is effectively the same as using the {{xtag|poem}} tag inside {{code|lang=html|code=<blockquote>}}, which converts line breaks to {{code|lang=html|code=<br />}} tags: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote><poem> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </poem></blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote><poem> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </poem></blockquote> }} To markup actual paragraphs within block quotations, entire blank lines can be used between them, which will convert to {{code|lang=html|code=<p>...</p>}} tags: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote> Paragraph 1 Paragraph 2 Paragraph 3 </blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote> Paragraph 1 Paragraph 2 Paragraph 3 </blockquote> }} Note that it may be necessary to put a line break in the wikitext before <nowiki><blockquote> and after </blockquote></nowiki> in order for the paragraphs to render with the intended separation. (This also makes the wikitext easier to read.) This paragraph style also works with {{tl|blockquote}}, which is a replacement for {{xtag|blockquote}} that also has parameters to make formatting of the attribution more convenient and consistent. Blockquote and templates that call it, and are indented with colon (:), bulleted with asterisk (*), or numbered with number (#), will generate errors and incorrectly display anything after a newline character. <!--Please do not "fix" these deliberate errors. --> {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> :<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | :<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> }} {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> *<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | *<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> }} {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> #<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | #<blockquote>Paragraph 1 Paragraph 2</blockquote> }} ---- === Nested quotations === The {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} element has styles that change the font size: on desktop, text is smaller; on mobile, it is larger. This change is relative to the enclosing context, meaning that if you quote from a source that itself uses a block quotation, you'll find that the inner quotation is either really tiny and hard to read, or really large and barely fits on the screen. To fix this issue, add the parameter {{para|style|{{code|lang=css|font-size:inherit;}}}} on any inner {{tlf|blockquote}} templates. === Technical issues with block templates === {{Block bug documentation}} == TemplateData == {{TemplateData header}}<templatedata> { "description": "Adds a block quotation.", "params": { "text": { "label": "text", "description": "The text to quote", "type": "content", "required": true, "aliases": [ "1", "quote" ], "example": "Cry \"Havoc\" and let slip the dogs of war." }, "author": { "label": "author", "description": "The writer of the source", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "2", "cite", "sign" ], "example": "William Shakespeare", "suggested": true }, "title": { "label": "title", "description": "The work being quoted from", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "3" ], "example": "Julius Caesar", "suggested": true }, "source": { "label": "source", "description": "A source for the quote", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "4" ], "example": "act III, scene I", "suggested": true }, "character": { "label": "character", "description": "The speaker within the work who is being quoted", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "5", "char" ], "example": "Mark Antony", "suggested": false }, "multiline": { "label": "multiline", "description": "Keeps forced linebreaks in output", "type": "string", "required": false, "example": "true", "suggested": false }, "style": { "label": "style", "description": "Additional CSS styles (not classes) to apply", "type": "string", "required": false, "example": "font-size:inherit;", "suggested": false }, "class": { "label": "class", "description": "Additional HTML classes to apply", "type": "string", "required": false, "example": "pullquote", "suggested": false } } }</templatedata> == Tracking categories == * {{Category link with count|Pages incorrectly using the quote template}} * {{Category link with count|Pages using Blockquote template with unknown parameters}} ==See also== {{Quotation templates}} {{semantic markup templates}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- ADD CATEGORIES AFTER THIS LINE, PLEASE: --> [[Kategorija:Predloge za citate]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> oo2zpkurl40l5lw9mmuzbsa3u42nawi 6708386 6708373 2026-07-08T08:18:05Z Pinky sl 2932 delni prevod 6708386 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Modul:Check for unknown parameters}} {{Template shortcut|navedba|blockquote|quotation|quote|bq|cb}} {{Uses TemplateStyles|Template:{{BASEPAGENAME}}/styles.css}} {{Redirect|[[Predloga:Long quotation]]|maintenance templates about excessively long quotations|Predloga:Long quote|and|Predloga:Over-quotation}} {{For|linking a subject to a collection of quotes on [[Wikiquote]]|Predloga:Wikinavedek}} {{High-risk}} {{ {{BASEPAGENAME}}/dok/boilerplate|mos-recommended=yes}} == Uporaba == Predloga {{tlc|{{BASEPAGENAME}}}} na stran članka doda [[citat|citatni blok]]. Uporaba te predloge je preprostejša za tipkanje in bolj ustreza slogu wikija kot enakovredne [[HTML]] oznake {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}}. Poleg tega vsebuje že vnaprej oblikovane parametre za navedbo avtorja in vira (čeprav se ti v člankih običajno ne uporabljajo; {{crossreference|glejte {{section link||Navajanje virov}}, spodaj}}). '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo narekovaje. {{warning|heading=Ta predloga je namenjena izključno dejanskim navedkom.|text=Ne uporabljajte je za zamikanje drugih vrst gradiva; v ta namen si oglejte {{tlx|Block indent}}.}} === Zgledi === '''Osnovna uporaba'''{{colon}} {{markup| <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. }}</syntaxhighlight>|{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. }}}} '''S prikazano navedbo avtorja/vira'''{{colon}} {{markup| <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek }}</syntaxhighlight>|{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek }}}} '''Z več navedbami avtorja/vira'''{{colon}} {{markup| <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek |title="Naslov članka" |source=''Naslov Knjige'' (datum) }}</syntaxhighlight>| {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek |title="Naslov članka" |source=''Naslov Knjige'' (datum) }}}} '''Zgledi z "multiline"'''{{colon}} Posebej uporabno za prevedene citate; ''glejte [[#multiline|opombe o tem parametru]]''. * z "multiline" {{tick}} {{markup| <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}</syntaxhighlight>| {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}}} * for comparison without "multiline" {{xmark}} {{markup| <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}</syntaxhighlight>| {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}}} '''Obsežen primer'''<!-- no pun intended -->{{colon}} {{markup|<syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citatni blok|text=Cry "Havoc" and let slip the dogs of war.|character=Mark Antony|author=[[William Shakespeare]]|title=''[[Julius Caesar (igra)|Julius Caesar]]''|source=dejanje III, scena I}}</syntaxhighlight> |{{Citatni blok|text=Cry "Havoc" and let slip the dogs of war.|character=Mark Antony|author=[[William Shakespeare]]|title=''[[Julius Caesar (igra)|Julius Caesar]]''|source=dejanje III, scena I}}}} == Parametri == === Seznam parametrov === <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Citatni blok | text = | author = | title = | source = | character = | multiline = | class = | style = }} </syntaxhighlight> Glejte tudi razdelek [[#TemplateData]]. === Quoted text === {{para|text}} a.k.a. {{para|1}}—The material being quoted, without quotation marks around it. It is always safest to name this parameter (rather than use an unnamed positional parameter), because, otherwise, any inclusion of a [[Template:=|non-escaped "=" character]] (e.g., in a URL in a source citation) will break the template. === Displayed attribution === These parameters are for {{em|displaying}} attribution information below the quote; this should not be confused with citing a source {{crossreference|(see {{section link||Reference citations}}, below)}}. These parameters are entirely optional, and are usually used with famous quotations, not routine block quotations, which are usually sourced at the end of the introductory line immediately before the quotation, with a normal <syntaxhighlight lang="html" inline><ref>...</ref></syntaxhighlight> tag. {{para|author}} a.k.a. {{para|2}} – optional author/speaker attribution information that will appear below the quotation, and preceded with an attribution dash. {{para|title}} a.k.a. {{para|3}} – optional title of the work the quote appears in, to display below the quotation. This parameter immediately follows the output of {{para|author}} (and an auto-generated comma), if one is provided. It does not auto-italicize. Major works (books, plays, albums, feature films, etc.) should be italicized; minor works (articles, chapters, poems, songs, TV episodes, etc.) go in quotation marks {{crossreference|(see [[MOS:TITLES]])}}. Additional citation information can be provided in a fourth parameter, {{para|source}}, below, which will appear after the title. {{para|source}} a.k.a. {{para|4}} – optionally used for additional source information to display, after {{para|title}}, like so: {{code|lang="wikitext"|code={{!}}title="The Aerodynamics of Shaved Weasels" {{!}}source=''Perspectives on Mammal Barbering'', 2016}}; a comma will be auto-generated between the two parameters. If {{para|source}} is used without {{para|title}}, it simply acts as {{para|title}}. Do not put a {{tag|ref}} by itself in this parameter; if you use a {{tag|ref}}, add it to the end of another parameter instead. <small>(This parameter was added primarily to ease conversion from misuse of the [[pull quote]] template {{tlx|Quote frame}} for block quotation, but it may aid in cleaner meta-data implementation later.)</small> {{para|character}} a.k.a. {{para|char}} or {{para|5}} – to attribute fictional speech to a fictional character, {{em|with}} other citation information. Can also be used to attribute real speech to a specific speaker among many, e.g. in a roundtable/panel transcript, a band interview, etc. This parameter outputs "[{{Var|Character's name}}], in" after the attribution dash and before the output of the parameters above, thus one or more of those parameters must also be supplied. If you need to cite a fictional speaker in an article about a single work of fiction, where repeating the author and title information would be redundant, you can just use the {{para|author}} parameter instead of {{para|character}}. Technically, all citation information can be given in a single parameter, as in: {{code|lang="wikitext"|code={{!}}source=Anonymous interview subject, in Jane G. Arthur, "The Aerodynamics of Shaved Weasels", ''Perspectives on Mammal Barbering'' (2016), Bram Xander Yojimbo (ed.)}} But this is a bit messy, and will impede later efforts to generate metadata from quotation attribution the way we are already doing with source citations. This is much more usable: <syntaxhighlight lang="wikitext"> |character=Anonymous interview subject |author=Jane G. Arthur |title="The Aerodynamics of Shaved Weasels" |source=''Perspectives on Mammal Barbering'' (2016), Bram Xander Yojimbo (ed.) </syntaxhighlight> Later development can assign a CSS <code>class</code> and so forth to these separate parameters, upon which scripts would be able to operate (e.g. to look up things in WikiQuote). === Rarely used technical parameters === * {{anchor|multiline}}{{para|multiline}} – keep forced linebreaks in output.{{pb}}''Notes:'' ** Will only be applied if at least one of these other parameters or its aliases is not empty (including implicit, unnamed parameters):{{pb}}{{para|author}}, {{para|title}}, {{para|source}}, or {{para|character}}. ** The value does not matter, as long it is not empty. Using a so called speaking parameter (such as <code>true</code> or <code>yes</code>) is highly recommended. Avoid values that can surprise users (e.g. <code>false</code> or <code>no</code>). * {{para|style}} – allows specifying additional [[Help:Cascading Style Sheets|CSS]] styles ({{em|not}} classes) to apply to the {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} element. {{Crossreference|(See [[#Nested quotations]], below, for the most common use case.)}} * {{para|class}} – allows specifying additional HTML classes to apply to the same element. == Navajanje virov == A [[WP:Citing sources|reference citation]] can be placed before the quote, after the quote, or in the {{para|source}} parameter: {{bulleted list |{{tick}} {{stronggood|Typical use:}} In the regular-prose introduction to the quotation, when a quotation is given without the displayed {{para|author}}, {{para|title}}, or {{para|source}} parameters: <syntaxhighlight lang="html" inline>According to Pat Doe, in "Underwater Basketweaving Tips" (2015):<ref>...</ref> {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo.}}</syntaxhighlight> |At the end of the quotation, when a quotation is given without the displayed {{para|author}}, {{para|title}}, or {{para|source}} parameters, and placement before the quote isn't appropriate (e.g. because the material immediately before the quote isn't cited to the same source or introduces multiple quotes from different sources: <syntaxhighlight lang="html" inline>Pat Doe and Chris Foo took opposing positions: {{Citatni blok |text=Doe's Quoted material.<ref>...</ref>}} {{Citatni blok |text=Foo's Quoted material.<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight> |After the {{para|source}} value (if a value is given for the {{para|source}} parameter other than the <syntaxhighlight lang="html" inline><ref>...</ref></syntaxhighlight> itself):<syntaxhighlight lang="html" inline>One expert noted in 2015: {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Pat Doe |source="Underwater Basketweaving Tips" (2015)<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight> |{{xmark}} {{strongbad|Deprecated:}} <s>After the quoted person's name in {{para|author}}, or after the work's title in {{para|title}}, when a {{para|source}} parameter is not being added: <syntaxhighlight lang="html" inline>As noted in "Underwater Basketweaving Tips" (2015): {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Pat Doe<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight></s>{{pb}}{{A note}} Please avoid this format, as it will pollute the author or title metadata with non-author or non-title information. }} Please do not place the citation in a {{para|author}} or {{para|source}} parameter by itself, as it will produce a nonsensical attribution line that looks like this: {{pb}}{{in5}}—&#8239;{{dummy reference}}{{pb}} Please also do not put it just outside the {{tlf|blockquote}} template, as this will cause a: {{pb}}{{in5}}{{dummy reference}}{{pb}}on a line by itself. == Omejitve == {{anchor|Restrictions|reason=Old section name}} If you do not provide text, the template generates a parser error message, which will appear in red text in the rendered page. If any parameter's actual value contains an [[equals sign]] (<code>=</code>), you {{strong|must}} use a named parameter (e.g. <code>|text="E=MC<sup>2</sup>" is a formula everyone knows but few understand</code>, not a blank-name positional parameter. The text before the equals sign gets misinterpreted as a named parameter otherwise. Be wary of URLs, which frequently contain this character. Named parameters are always safer, in this and other templates. If any parameter's actual value contains characters used for wiki markup syntax (such as [[vertical bar|pipe]], [[brackets]], single quotation marks, etc.), you may need to escape it. See {{tlx|!}} and friends. Do not combine named and unnamed parameters. For example, if {{para|text}} is used for the quotation, followed by an unnamed parameter for the source, the first unnamed parameter will be interpreted as {{para|1}} instead of {{para|2}}, and it will be ignored. This is a problem inherent in any template that uses multiple unnamed parameters with aliases. === Next to right-floated boxes === {{As of|2015|09|post=,}} the text of a block quotation may rarely overflow (in Firefox or other Gecko browsers) a right-floated item (e.g. a {{tlx|Listen}} box, when that item is below another right-floated item of a fixed size that is narrower. In Safari and other Webkit browsers (and even more rarely in Chrome/Chromium) the same condition can cause the block quotation to be pushed downward. Both of these problems can be fixed by either: # removing the sizing on the upper item and letting it use its default size (e.g. removing <code>{{var|###}}x{{var|###}}px</code> sizing or {{para|upright}} from a right-floated image above a wider right-floated object that is being overflowed by quotation text; or # using {{para|style|{{code|lang=css|code=overflow:inherit;}}}} in the quotation template. There may be other solutions, and future browser upgrades may eliminate the issue. It arises at all because of the <syntaxhighlight lang="css" inline>blockquote {overflow: hidden;}</syntaxhighlight> CSS declaration in [[Mediawiki:Common.css]], which itself works around other, more common display problems. A solution that fixes {{em|all}} of the issues is unknown at this time. === Vanishing quotes === In rare layout cases, e.g. when quotes are sandwiched between userboxes, a quotation may appear blanked out, in some browsers. The workaround for this problem is to add {{para|style|{{code|lang=css|code=overflow:inherit;}}}} to such an instance of the template. === Line breaks === This template sets a text style which might ignore one blank line, and so the template must be ended with a break (newline) or the next blank line might be ignored. Otherwise, beware inline, as:<br />{{in5}}text here {{tlf|blockquote|this is quoted}} More text here<br />spans a blank line, unless a {{tlf|blockquote|...}} is ended with a line break, then the next blank line might be ignored and two paragraphs joined. The {{code|lang=html|code=<blockquote>}} element and any templates that use it do not honor newlines: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </blockquote> }} An easy solution is to use the {{tl|poem quote}} template instead of {{tag|blockquote}}. This is effectively the same as using the {{xtag|poem}} tag inside {{code|lang=html|code=<blockquote>}}, which converts line breaks to {{code|lang=html|code=<br />}} tags: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote><poem> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </poem></blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote><poem> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </poem></blockquote> }} To markup actual paragraphs within block quotations, entire blank lines can be used between them, which will convert to {{code|lang=html|code=<p>...</p>}} tags: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote> Paragraph 1 Paragraph 2 Paragraph 3 </blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote> Paragraph 1 Paragraph 2 Paragraph 3 </blockquote> }} Note that it may be necessary to put a line break in the wikitext before <nowiki><blockquote> and after </blockquote></nowiki> in order for the paragraphs to render with the intended separation. (This also makes the wikitext easier to read.) This paragraph style also works with {{tl|blockquote}}, which is a replacement for {{xtag|blockquote}} that also has parameters to make formatting of the attribution more convenient and consistent. Blockquote and templates that call it, and are indented with colon (:), bulleted with asterisk (*), or numbered with number (#), may generate errors and incorrectly display anything after a newline character. To ensure that the blockquote displays properly, put all of the wikitext on a single line, with no manual line breaks, like this, ending with the {{tag|blockquote|c}} tag or the closing braces of the template still on the same line: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> :<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | :<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> }} {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> *{{Citatni blok|Paragraph 1<br>Paragraph 2}} </syntaxhighlight> | *{{Citatni blok|Paragraph 1<br>Paragraph 2}} }} {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> #<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | #<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> }} ---- === Nested quotations === The {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} element has styles that change the font size: on desktop, text is smaller; on mobile, it is larger. This change is relative to the enclosing context, meaning that if you quote from a source that itself uses a block quotation, you'll find that the inner quotation is either really tiny and hard to read, or really large and barely fits on the screen. To fix this issue, add the parameter {{para|style|{{code|lang=css|font-size:inherit;}}}} on any inner {{tlf|blockquote}} templates. === Technical issues with block templates === {{Block bug documentation}} == TemplateData == {{TemplateData header}}<templatedata> { "description": "Adds a block quotation.", "params": { "text": { "label": "text", "description": "The text to quote", "type": "content", "required": true, "aliases": [ "1", "quote" ], "example": "Cry \"Havoc\" and let slip the dogs of war." }, "author": { "label": "author", "description": "The writer of the source", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "2", "cite", "sign" ], "example": "William Shakespeare", "suggested": true }, "title": { "label": "title", "description": "The work being quoted from", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "3" ], "example": "Julius Caesar", "suggested": true }, "source": { "label": "source", "description": "A source for the quote", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "4" ], "example": "act III, scene I", "suggested": true }, "character": { "label": "character", "description": "The speaker within the work who is being quoted", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "5", "char" ], "example": "Mark Antony", "suggested": false }, "multiline": { "label": "multiline", "description": "Keeps forced linebreaks in output", "type": "string", "required": false, "example": "true", "suggested": false }, "style": { "label": "style", "description": "Additional CSS styles (not classes) to apply", "type": "string", "required": false, "example": "font-size:inherit;", "suggested": false }, "class": { "label": "class", "description": "Additional HTML classes to apply", "type": "string", "required": false, "example": "pullquote", "suggested": false } } }</templatedata> == Sledilne kategorije == * {{Category link with count|Strani z nepravilno uporabo predloge za citate}} * {{Category link with count|Strani, ki uporabljajo predlogo Citatni blok z neznanimi parametri}} ==Glej tudi== {{Quotation templates}} {{semantic markup templates}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- ADD CATEGORIES AFTER THIS LINE, PLEASE: --> [[Kategorija:Predloge za citate]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> oss9zptrndk377hfe1x6hvjyrez8rv7 6708389 6708386 2026-07-08T08:20:35Z Pinky sl 2932 6708389 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Modul:Check for unknown parameters}} {{Template shortcut|navedba|blockquote|quotation|quote|bq|cb}} {{Uses TemplateStyles|Template:{{BASEPAGENAME}}/styles.css}} <!-- {{Redirect|[[Predloga:Long quotation]]|maintenance templates about excessively long quotations|Predloga:Long quote|and|Predloga:Over-quotation}} --> {{For|povezovanje teme z zbirko navedkov na [[Wikinavedek]]|Predloga:Wikinavedek}} {{High-risk}} {{ {{BASEPAGENAME}}/dok/boilerplate|mos-recommended=yes}} == Uporaba == Predloga {{tlc|{{BASEPAGENAME}}}} na stran članka doda [[citat|citatni blok]]. Uporaba te predloge je preprostejša za tipkanje in bolj ustreza slogu wikija kot enakovredne [[HTML]] oznake {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}}. Poleg tega vsebuje že vnaprej oblikovane parametre za navedbo avtorja in vira (čeprav se ti v člankih običajno ne uporabljajo; {{crossreference|glejte {{section link||Navajanje virov}}, spodaj}}). '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo narekovaje. {{warning|heading=Ta predloga je namenjena izključno dejanskim navedkom.|text=Ne uporabljajte je za zamikanje drugih vrst gradiva; v ta namen si oglejte {{tlx|Block indent}}.}} === Zgledi === '''Osnovna uporaba'''{{colon}} {{markup| <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. }}</syntaxhighlight>|{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. }}}} '''S prikazano navedbo avtorja/vira'''{{colon}} {{markup| <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek }}</syntaxhighlight>|{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek }}}} '''Z več navedbami avtorja/vira'''{{colon}} {{markup| <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek |title="Naslov članka" |source=''Naslov Knjige'' (datum) }}</syntaxhighlight>| {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek |title="Naslov članka" |source=''Naslov Knjige'' (datum) }}}} '''Zgledi z "multiline"'''{{colon}} Posebej uporabno za prevedene citate; ''glejte [[#multiline|opombe o tem parametru]]''. * z "multiline" {{tick}} {{markup| <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}</syntaxhighlight>| {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}}} * for comparison without "multiline" {{xmark}} {{markup| <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}</syntaxhighlight>| {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}}} '''Obsežen primer'''<!-- no pun intended -->{{colon}} {{markup|<syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citatni blok|text=Cry "Havoc" and let slip the dogs of war.|character=Mark Antony|author=[[William Shakespeare]]|title=''[[Julius Caesar (igra)|Julius Caesar]]''|source=dejanje III, scena I}}</syntaxhighlight> |{{Citatni blok|text=Cry "Havoc" and let slip the dogs of war.|character=Mark Antony|author=[[William Shakespeare]]|title=''[[Julius Caesar (igra)|Julius Caesar]]''|source=dejanje III, scena I}}}} == Parametri == === Seznam parametrov === <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Citatni blok | text = | author = | title = | source = | character = | multiline = | class = | style = }} </syntaxhighlight> Glejte tudi razdelek [[#TemplateData]]. === Quoted text === {{para|text}} a.k.a. {{para|1}}—The material being quoted, without quotation marks around it. It is always safest to name this parameter (rather than use an unnamed positional parameter), because, otherwise, any inclusion of a [[Template:=|non-escaped "=" character]] (e.g., in a URL in a source citation) will break the template. === Displayed attribution === These parameters are for {{em|displaying}} attribution information below the quote; this should not be confused with citing a source {{crossreference|(see {{section link||Reference citations}}, below)}}. These parameters are entirely optional, and are usually used with famous quotations, not routine block quotations, which are usually sourced at the end of the introductory line immediately before the quotation, with a normal <syntaxhighlight lang="html" inline><ref>...</ref></syntaxhighlight> tag. {{para|author}} a.k.a. {{para|2}} – optional author/speaker attribution information that will appear below the quotation, and preceded with an attribution dash. {{para|title}} a.k.a. {{para|3}} – optional title of the work the quote appears in, to display below the quotation. This parameter immediately follows the output of {{para|author}} (and an auto-generated comma), if one is provided. It does not auto-italicize. Major works (books, plays, albums, feature films, etc.) should be italicized; minor works (articles, chapters, poems, songs, TV episodes, etc.) go in quotation marks {{crossreference|(see [[MOS:TITLES]])}}. Additional citation information can be provided in a fourth parameter, {{para|source}}, below, which will appear after the title. {{para|source}} a.k.a. {{para|4}} – optionally used for additional source information to display, after {{para|title}}, like so: {{code|lang="wikitext"|code={{!}}title="The Aerodynamics of Shaved Weasels" {{!}}source=''Perspectives on Mammal Barbering'', 2016}}; a comma will be auto-generated between the two parameters. If {{para|source}} is used without {{para|title}}, it simply acts as {{para|title}}. Do not put a {{tag|ref}} by itself in this parameter; if you use a {{tag|ref}}, add it to the end of another parameter instead. <small>(This parameter was added primarily to ease conversion from misuse of the [[pull quote]] template {{tlx|Quote frame}} for block quotation, but it may aid in cleaner meta-data implementation later.)</small> {{para|character}} a.k.a. {{para|char}} or {{para|5}} – to attribute fictional speech to a fictional character, {{em|with}} other citation information. Can also be used to attribute real speech to a specific speaker among many, e.g. in a roundtable/panel transcript, a band interview, etc. This parameter outputs "[{{Var|Character's name}}], in" after the attribution dash and before the output of the parameters above, thus one or more of those parameters must also be supplied. If you need to cite a fictional speaker in an article about a single work of fiction, where repeating the author and title information would be redundant, you can just use the {{para|author}} parameter instead of {{para|character}}. Technically, all citation information can be given in a single parameter, as in: {{code|lang="wikitext"|code={{!}}source=Anonymous interview subject, in Jane G. Arthur, "The Aerodynamics of Shaved Weasels", ''Perspectives on Mammal Barbering'' (2016), Bram Xander Yojimbo (ed.)}} But this is a bit messy, and will impede later efforts to generate metadata from quotation attribution the way we are already doing with source citations. This is much more usable: <syntaxhighlight lang="wikitext"> |character=Anonymous interview subject |author=Jane G. Arthur |title="The Aerodynamics of Shaved Weasels" |source=''Perspectives on Mammal Barbering'' (2016), Bram Xander Yojimbo (ed.) </syntaxhighlight> Later development can assign a CSS <code>class</code> and so forth to these separate parameters, upon which scripts would be able to operate (e.g. to look up things in WikiQuote). === Rarely used technical parameters === * {{anchor|multiline}}{{para|multiline}} – keep forced linebreaks in output.{{pb}}''Notes:'' ** Will only be applied if at least one of these other parameters or its aliases is not empty (including implicit, unnamed parameters):{{pb}}{{para|author}}, {{para|title}}, {{para|source}}, or {{para|character}}. ** The value does not matter, as long it is not empty. Using a so called speaking parameter (such as <code>true</code> or <code>yes</code>) is highly recommended. Avoid values that can surprise users (e.g. <code>false</code> or <code>no</code>). * {{para|style}} – allows specifying additional [[Help:Cascading Style Sheets|CSS]] styles ({{em|not}} classes) to apply to the {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} element. {{Crossreference|(See [[#Nested quotations]], below, for the most common use case.)}} * {{para|class}} – allows specifying additional HTML classes to apply to the same element. == Navajanje virov == A [[WP:Citing sources|reference citation]] can be placed before the quote, after the quote, or in the {{para|source}} parameter: {{bulleted list |{{tick}} {{stronggood|Typical use:}} In the regular-prose introduction to the quotation, when a quotation is given without the displayed {{para|author}}, {{para|title}}, or {{para|source}} parameters: <syntaxhighlight lang="html" inline>According to Pat Doe, in "Underwater Basketweaving Tips" (2015):<ref>...</ref> {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo.}}</syntaxhighlight> |At the end of the quotation, when a quotation is given without the displayed {{para|author}}, {{para|title}}, or {{para|source}} parameters, and placement before the quote isn't appropriate (e.g. because the material immediately before the quote isn't cited to the same source or introduces multiple quotes from different sources: <syntaxhighlight lang="html" inline>Pat Doe and Chris Foo took opposing positions: {{Citatni blok |text=Doe's Quoted material.<ref>...</ref>}} {{Citatni blok |text=Foo's Quoted material.<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight> |After the {{para|source}} value (if a value is given for the {{para|source}} parameter other than the <syntaxhighlight lang="html" inline><ref>...</ref></syntaxhighlight> itself):<syntaxhighlight lang="html" inline>One expert noted in 2015: {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Pat Doe |source="Underwater Basketweaving Tips" (2015)<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight> |{{xmark}} {{strongbad|Deprecated:}} <s>After the quoted person's name in {{para|author}}, or after the work's title in {{para|title}}, when a {{para|source}} parameter is not being added: <syntaxhighlight lang="html" inline>As noted in "Underwater Basketweaving Tips" (2015): {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Pat Doe<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight></s>{{pb}}{{A note}} Please avoid this format, as it will pollute the author or title metadata with non-author or non-title information. }} Please do not place the citation in a {{para|author}} or {{para|source}} parameter by itself, as it will produce a nonsensical attribution line that looks like this: {{pb}}{{in5}}—&#8239;{{dummy reference}}{{pb}} Please also do not put it just outside the {{tlf|blockquote}} template, as this will cause a: {{pb}}{{in5}}{{dummy reference}}{{pb}}on a line by itself. == Omejitve == {{anchor|Restrictions|reason=Old section name}} If you do not provide text, the template generates a parser error message, which will appear in red text in the rendered page. If any parameter's actual value contains an [[equals sign]] (<code>=</code>), you {{strong|must}} use a named parameter (e.g. <code>|text="E=MC<sup>2</sup>" is a formula everyone knows but few understand</code>, not a blank-name positional parameter. The text before the equals sign gets misinterpreted as a named parameter otherwise. Be wary of URLs, which frequently contain this character. Named parameters are always safer, in this and other templates. If any parameter's actual value contains characters used for wiki markup syntax (such as [[vertical bar|pipe]], [[brackets]], single quotation marks, etc.), you may need to escape it. See {{tlx|!}} and friends. Do not combine named and unnamed parameters. For example, if {{para|text}} is used for the quotation, followed by an unnamed parameter for the source, the first unnamed parameter will be interpreted as {{para|1}} instead of {{para|2}}, and it will be ignored. This is a problem inherent in any template that uses multiple unnamed parameters with aliases. === Next to right-floated boxes === {{As of|2015|09|post=,}} the text of a block quotation may rarely overflow (in Firefox or other Gecko browsers) a right-floated item (e.g. a {{tlx|Listen}} box, when that item is below another right-floated item of a fixed size that is narrower. In Safari and other Webkit browsers (and even more rarely in Chrome/Chromium) the same condition can cause the block quotation to be pushed downward. Both of these problems can be fixed by either: # removing the sizing on the upper item and letting it use its default size (e.g. removing <code>{{var|###}}x{{var|###}}px</code> sizing or {{para|upright}} from a right-floated image above a wider right-floated object that is being overflowed by quotation text; or # using {{para|style|{{code|lang=css|code=overflow:inherit;}}}} in the quotation template. There may be other solutions, and future browser upgrades may eliminate the issue. It arises at all because of the <syntaxhighlight lang="css" inline>blockquote {overflow: hidden;}</syntaxhighlight> CSS declaration in [[Mediawiki:Common.css]], which itself works around other, more common display problems. A solution that fixes {{em|all}} of the issues is unknown at this time. === Vanishing quotes === In rare layout cases, e.g. when quotes are sandwiched between userboxes, a quotation may appear blanked out, in some browsers. The workaround for this problem is to add {{para|style|{{code|lang=css|code=overflow:inherit;}}}} to such an instance of the template. === Line breaks === This template sets a text style which might ignore one blank line, and so the template must be ended with a break (newline) or the next blank line might be ignored. Otherwise, beware inline, as:<br />{{in5}}text here {{tlf|blockquote|this is quoted}} More text here<br />spans a blank line, unless a {{tlf|blockquote|...}} is ended with a line break, then the next blank line might be ignored and two paragraphs joined. The {{code|lang=html|code=<blockquote>}} element and any templates that use it do not honor newlines: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </blockquote> }} An easy solution is to use the {{tl|poem quote}} template instead of {{tag|blockquote}}. This is effectively the same as using the {{xtag|poem}} tag inside {{code|lang=html|code=<blockquote>}}, which converts line breaks to {{code|lang=html|code=<br />}} tags: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote><poem> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </poem></blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote><poem> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </poem></blockquote> }} To markup actual paragraphs within block quotations, entire blank lines can be used between them, which will convert to {{code|lang=html|code=<p>...</p>}} tags: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote> Paragraph 1 Paragraph 2 Paragraph 3 </blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote> Paragraph 1 Paragraph 2 Paragraph 3 </blockquote> }} Note that it may be necessary to put a line break in the wikitext before <nowiki><blockquote> and after </blockquote></nowiki> in order for the paragraphs to render with the intended separation. (This also makes the wikitext easier to read.) This paragraph style also works with {{tl|blockquote}}, which is a replacement for {{xtag|blockquote}} that also has parameters to make formatting of the attribution more convenient and consistent. Blockquote and templates that call it, and are indented with colon (:), bulleted with asterisk (*), or numbered with number (#), may generate errors and incorrectly display anything after a newline character. To ensure that the blockquote displays properly, put all of the wikitext on a single line, with no manual line breaks, like this, ending with the {{tag|blockquote|c}} tag or the closing braces of the template still on the same line: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> :<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | :<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> }} {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> *{{Citatni blok|Paragraph 1<br>Paragraph 2}} </syntaxhighlight> | *{{Citatni blok|Paragraph 1<br>Paragraph 2}} }} {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> #<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | #<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> }} ---- === Nested quotations === The {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} element has styles that change the font size: on desktop, text is smaller; on mobile, it is larger. This change is relative to the enclosing context, meaning that if you quote from a source that itself uses a block quotation, you'll find that the inner quotation is either really tiny and hard to read, or really large and barely fits on the screen. To fix this issue, add the parameter {{para|style|{{code|lang=css|font-size:inherit;}}}} on any inner {{tlf|blockquote}} templates. === Technical issues with block templates === {{Block bug documentation}} == TemplateData == {{TemplateData header}}<templatedata> { "description": "Adds a block quotation.", "params": { "text": { "label": "text", "description": "The text to quote", "type": "content", "required": true, "aliases": [ "1", "quote" ], "example": "Cry \"Havoc\" and let slip the dogs of war." }, "author": { "label": "author", "description": "The writer of the source", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "2", "cite", "sign" ], "example": "William Shakespeare", "suggested": true }, "title": { "label": "title", "description": "The work being quoted from", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "3" ], "example": "Julius Caesar", "suggested": true }, "source": { "label": "source", "description": "A source for the quote", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "4" ], "example": "act III, scene I", "suggested": true }, "character": { "label": "character", "description": "The speaker within the work who is being quoted", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "5", "char" ], "example": "Mark Antony", "suggested": false }, "multiline": { "label": "multiline", "description": "Keeps forced linebreaks in output", "type": "string", "required": false, "example": "true", "suggested": false }, "style": { "label": "style", "description": "Additional CSS styles (not classes) to apply", "type": "string", "required": false, "example": "font-size:inherit;", "suggested": false }, "class": { "label": "class", "description": "Additional HTML classes to apply", "type": "string", "required": false, "example": "pullquote", "suggested": false } } }</templatedata> == Sledilne kategorije == * {{Category link with count|Strani z nepravilno uporabo predloge za citate}} * {{Category link with count|Strani, ki uporabljajo predlogo Citatni blok z neznanimi parametri}} ==Glej tudi== {{Quotation templates}} {{semantic markup templates}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- ADD CATEGORIES AFTER THIS LINE, PLEASE: --> [[Kategorija:Predloge za citate]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> brrxo0k736eseml0h0ikq1ie218tk93 6708410 6708389 2026-07-08T08:50:08Z Pinky sl 2932 /* Zgledi */ 6708410 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Modul:Check for unknown parameters}} {{Template shortcut|navedba|blockquote|quotation|quote|bq|cb}} {{Uses TemplateStyles|Template:{{BASEPAGENAME}}/styles.css}} <!-- {{Redirect|[[Predloga:Long quotation]]|maintenance templates about excessively long quotations|Predloga:Long quote|and|Predloga:Over-quotation}} --> {{For|povezovanje teme z zbirko navedkov na [[Wikinavedek]]|Predloga:Wikinavedek}} {{High-risk}} {{ {{BASEPAGENAME}}/dok/boilerplate|mos-recommended=yes}} == Uporaba == Predloga {{tlc|{{BASEPAGENAME}}}} na stran članka doda [[citat|citatni blok]]. Uporaba te predloge je preprostejša za tipkanje in bolj ustreza slogu wikija kot enakovredne [[HTML]] oznake {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}}. Poleg tega vsebuje že vnaprej oblikovane parametre za navedbo avtorja in vira (čeprav se ti v člankih običajno ne uporabljajo; {{crossreference|glejte {{section link||Navajanje virov}}, spodaj}}). '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo narekovaje. {{warning|heading=Ta predloga je namenjena izključno dejanskim navedkom.|text=Ne uporabljajte je za zamikanje drugih vrst gradiva; v ta namen si oglejte {{tlx|Block indent}}.}} === Zgledi === '''Osnovna uporaba'''{{colon}} {{markup| <nowiki>{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. }}</nowiki>|{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. }}}} '''S prikazano navedbo avtorja/vira'''{{colon}} {{markup| <nowiki>{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek }}</nowiki>|{{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek }}}} '''Z več navedbami avtorja/vira'''{{colon}} {{markup| <nowiki> {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek |title="Naslov članka" |source=''Naslov Knjige'' (datum) }}</nowiki>| {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Ime S. Priimek |title="Naslov članka" |source=''Naslov Knjige'' (datum) }}}} '''Zgledi z "multiline"'''{{colon}} Posebej uporabno za prevedene citate; ''glejte [[#multiline|opombe o tem parametru]]''. * z "multiline" {{tick}} {{markup| <nowiki> {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}</nowiki>| {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}}} * for comparison without "multiline" {{xmark}} {{markup| <nowiki> {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}</nowiki>| {{Citatni blok|text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }}}} '''Obsežen primer'''<!-- no pun intended -->{{colon}} {{markup|<nowiki>{{Citatni blok|text=Cry "Havoc" and let slip the dogs of war.|character=Mark Antony|author=[[William Shakespeare]]|title=''[[Julius Caesar (igra)|Julius Caesar]]''|source=dejanje III, scena I}}</nowiki> |{{Citatni blok|text=Cry "Havoc" and let slip the dogs of war.|character=Mark Antony|author=[[William Shakespeare]]|title=''[[Julius Caesar (igra)|Julius Caesar]]''|source=dejanje III, scena I}}}} == Parametri == === Seznam parametrov === <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Citatni blok | text = | author = | title = | source = | character = | multiline = | class = | style = }} </syntaxhighlight> Glejte tudi razdelek [[#TemplateData]]. === Quoted text === {{para|text}} a.k.a. {{para|1}}—The material being quoted, without quotation marks around it. It is always safest to name this parameter (rather than use an unnamed positional parameter), because, otherwise, any inclusion of a [[Template:=|non-escaped "=" character]] (e.g., in a URL in a source citation) will break the template. === Displayed attribution === These parameters are for {{em|displaying}} attribution information below the quote; this should not be confused with citing a source {{crossreference|(see {{section link||Reference citations}}, below)}}. These parameters are entirely optional, and are usually used with famous quotations, not routine block quotations, which are usually sourced at the end of the introductory line immediately before the quotation, with a normal <syntaxhighlight lang="html" inline><ref>...</ref></syntaxhighlight> tag. {{para|author}} a.k.a. {{para|2}} – optional author/speaker attribution information that will appear below the quotation, and preceded with an attribution dash. {{para|title}} a.k.a. {{para|3}} – optional title of the work the quote appears in, to display below the quotation. This parameter immediately follows the output of {{para|author}} (and an auto-generated comma), if one is provided. It does not auto-italicize. Major works (books, plays, albums, feature films, etc.) should be italicized; minor works (articles, chapters, poems, songs, TV episodes, etc.) go in quotation marks {{crossreference|(see [[MOS:TITLES]])}}. Additional citation information can be provided in a fourth parameter, {{para|source}}, below, which will appear after the title. {{para|source}} a.k.a. {{para|4}} – optionally used for additional source information to display, after {{para|title}}, like so: {{code|lang="wikitext"|code={{!}}title="The Aerodynamics of Shaved Weasels" {{!}}source=''Perspectives on Mammal Barbering'', 2016}}; a comma will be auto-generated between the two parameters. If {{para|source}} is used without {{para|title}}, it simply acts as {{para|title}}. Do not put a {{tag|ref}} by itself in this parameter; if you use a {{tag|ref}}, add it to the end of another parameter instead. <small>(This parameter was added primarily to ease conversion from misuse of the [[pull quote]] template {{tlx|Quote frame}} for block quotation, but it may aid in cleaner meta-data implementation later.)</small> {{para|character}} a.k.a. {{para|char}} or {{para|5}} – to attribute fictional speech to a fictional character, {{em|with}} other citation information. Can also be used to attribute real speech to a specific speaker among many, e.g. in a roundtable/panel transcript, a band interview, etc. This parameter outputs "[{{Var|Character's name}}], in" after the attribution dash and before the output of the parameters above, thus one or more of those parameters must also be supplied. If you need to cite a fictional speaker in an article about a single work of fiction, where repeating the author and title information would be redundant, you can just use the {{para|author}} parameter instead of {{para|character}}. Technically, all citation information can be given in a single parameter, as in: {{code|lang="wikitext"|code={{!}}source=Anonymous interview subject, in Jane G. Arthur, "The Aerodynamics of Shaved Weasels", ''Perspectives on Mammal Barbering'' (2016), Bram Xander Yojimbo (ed.)}} But this is a bit messy, and will impede later efforts to generate metadata from quotation attribution the way we are already doing with source citations. This is much more usable: <syntaxhighlight lang="wikitext"> |character=Anonymous interview subject |author=Jane G. Arthur |title="The Aerodynamics of Shaved Weasels" |source=''Perspectives on Mammal Barbering'' (2016), Bram Xander Yojimbo (ed.) </syntaxhighlight> Later development can assign a CSS <code>class</code> and so forth to these separate parameters, upon which scripts would be able to operate (e.g. to look up things in WikiQuote). === Rarely used technical parameters === * {{anchor|multiline}}{{para|multiline}} – keep forced linebreaks in output.{{pb}}''Notes:'' ** Will only be applied if at least one of these other parameters or its aliases is not empty (including implicit, unnamed parameters):{{pb}}{{para|author}}, {{para|title}}, {{para|source}}, or {{para|character}}. ** The value does not matter, as long it is not empty. Using a so called speaking parameter (such as <code>true</code> or <code>yes</code>) is highly recommended. Avoid values that can surprise users (e.g. <code>false</code> or <code>no</code>). * {{para|style}} – allows specifying additional [[Help:Cascading Style Sheets|CSS]] styles ({{em|not}} classes) to apply to the {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} element. {{Crossreference|(See [[#Nested quotations]], below, for the most common use case.)}} * {{para|class}} – allows specifying additional HTML classes to apply to the same element. == Navajanje virov == A [[WP:Citing sources|reference citation]] can be placed before the quote, after the quote, or in the {{para|source}} parameter: {{bulleted list |{{tick}} {{stronggood|Typical use:}} In the regular-prose introduction to the quotation, when a quotation is given without the displayed {{para|author}}, {{para|title}}, or {{para|source}} parameters: <syntaxhighlight lang="html" inline>According to Pat Doe, in "Underwater Basketweaving Tips" (2015):<ref>...</ref> {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo.}}</syntaxhighlight> |At the end of the quotation, when a quotation is given without the displayed {{para|author}}, {{para|title}}, or {{para|source}} parameters, and placement before the quote isn't appropriate (e.g. because the material immediately before the quote isn't cited to the same source or introduces multiple quotes from different sources: <syntaxhighlight lang="html" inline>Pat Doe and Chris Foo took opposing positions: {{Citatni blok |text=Doe's Quoted material.<ref>...</ref>}} {{Citatni blok |text=Foo's Quoted material.<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight> |After the {{para|source}} value (if a value is given for the {{para|source}} parameter other than the <syntaxhighlight lang="html" inline><ref>...</ref></syntaxhighlight> itself):<syntaxhighlight lang="html" inline>One expert noted in 2015: {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Pat Doe |source="Underwater Basketweaving Tips" (2015)<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight> |{{xmark}} {{strongbad|Deprecated:}} <s>After the quoted person's name in {{para|author}}, or after the work's title in {{para|title}}, when a {{para|source}} parameter is not being added: <syntaxhighlight lang="html" inline>As noted in "Underwater Basketweaving Tips" (2015): {{Citatni blok |text=Navedeno gradivo. |author=Pat Doe<ref>...</ref>}}</syntaxhighlight></s>{{pb}}{{A note}} Please avoid this format, as it will pollute the author or title metadata with non-author or non-title information. }} Please do not place the citation in a {{para|author}} or {{para|source}} parameter by itself, as it will produce a nonsensical attribution line that looks like this: {{pb}}{{in5}}—&#8239;{{dummy reference}}{{pb}} Please also do not put it just outside the {{tlf|blockquote}} template, as this will cause a: {{pb}}{{in5}}{{dummy reference}}{{pb}}on a line by itself. == Omejitve == {{anchor|Restrictions|reason=Old section name}} If you do not provide text, the template generates a parser error message, which will appear in red text in the rendered page. If any parameter's actual value contains an [[equals sign]] (<code>=</code>), you {{strong|must}} use a named parameter (e.g. <code>|text="E=MC<sup>2</sup>" is a formula everyone knows but few understand</code>, not a blank-name positional parameter. The text before the equals sign gets misinterpreted as a named parameter otherwise. Be wary of URLs, which frequently contain this character. Named parameters are always safer, in this and other templates. If any parameter's actual value contains characters used for wiki markup syntax (such as [[vertical bar|pipe]], [[brackets]], single quotation marks, etc.), you may need to escape it. See {{tlx|!}} and friends. Do not combine named and unnamed parameters. For example, if {{para|text}} is used for the quotation, followed by an unnamed parameter for the source, the first unnamed parameter will be interpreted as {{para|1}} instead of {{para|2}}, and it will be ignored. This is a problem inherent in any template that uses multiple unnamed parameters with aliases. === Next to right-floated boxes === {{As of|2015|09|post=,}} the text of a block quotation may rarely overflow (in Firefox or other Gecko browsers) a right-floated item (e.g. a {{tlx|Listen}} box, when that item is below another right-floated item of a fixed size that is narrower. In Safari and other Webkit browsers (and even more rarely in Chrome/Chromium) the same condition can cause the block quotation to be pushed downward. Both of these problems can be fixed by either: # removing the sizing on the upper item and letting it use its default size (e.g. removing <code>{{var|###}}x{{var|###}}px</code> sizing or {{para|upright}} from a right-floated image above a wider right-floated object that is being overflowed by quotation text; or # using {{para|style|{{code|lang=css|code=overflow:inherit;}}}} in the quotation template. There may be other solutions, and future browser upgrades may eliminate the issue. It arises at all because of the <syntaxhighlight lang="css" inline>blockquote {overflow: hidden;}</syntaxhighlight> CSS declaration in [[Mediawiki:Common.css]], which itself works around other, more common display problems. A solution that fixes {{em|all}} of the issues is unknown at this time. === Vanishing quotes === In rare layout cases, e.g. when quotes are sandwiched between userboxes, a quotation may appear blanked out, in some browsers. The workaround for this problem is to add {{para|style|{{code|lang=css|code=overflow:inherit;}}}} to such an instance of the template. === Line breaks === This template sets a text style which might ignore one blank line, and so the template must be ended with a break (newline) or the next blank line might be ignored. Otherwise, beware inline, as:<br />{{in5}}text here {{tlf|blockquote|this is quoted}} More text here<br />spans a blank line, unless a {{tlf|blockquote|...}} is ended with a line break, then the next blank line might be ignored and two paragraphs joined. The {{code|lang=html|code=<blockquote>}} element and any templates that use it do not honor newlines: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </blockquote> }} An easy solution is to use the {{tl|poem quote}} template instead of {{tag|blockquote}}. This is effectively the same as using the {{xtag|poem}} tag inside {{code|lang=html|code=<blockquote>}}, which converts line breaks to {{code|lang=html|code=<br />}} tags: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote><poem> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </poem></blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote><poem> Line 1 Line 2 Line 3 Line 4 </poem></blockquote> }} To markup actual paragraphs within block quotations, entire blank lines can be used between them, which will convert to {{code|lang=html|code=<p>...</p>}} tags: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> <blockquote> Paragraph 1 Paragraph 2 Paragraph 3 </blockquote> </syntaxhighlight> |<blockquote> Paragraph 1 Paragraph 2 Paragraph 3 </blockquote> }} Note that it may be necessary to put a line break in the wikitext before <nowiki><blockquote> and after </blockquote></nowiki> in order for the paragraphs to render with the intended separation. (This also makes the wikitext easier to read.) This paragraph style also works with {{tl|blockquote}}, which is a replacement for {{xtag|blockquote}} that also has parameters to make formatting of the attribution more convenient and consistent. Blockquote and templates that call it, and are indented with colon (:), bulleted with asterisk (*), or numbered with number (#), may generate errors and incorrectly display anything after a newline character. To ensure that the blockquote displays properly, put all of the wikitext on a single line, with no manual line breaks, like this, ending with the {{tag|blockquote|c}} tag or the closing braces of the template still on the same line: {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> :<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | :<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> }} {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> *{{Citatni blok|Paragraph 1<br>Paragraph 2}} </syntaxhighlight> | *{{Citatni blok|Paragraph 1<br>Paragraph 2}} }} {{markup |<syntaxhighlight lang="html"> #<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> </syntaxhighlight> | #<blockquote>Paragraph 1<br>Paragraph 2</blockquote> }} ---- === Nested quotations === The {{code|lang=html|code=<blockquote>...</blockquote>}} element has styles that change the font size: on desktop, text is smaller; on mobile, it is larger. This change is relative to the enclosing context, meaning that if you quote from a source that itself uses a block quotation, you'll find that the inner quotation is either really tiny and hard to read, or really large and barely fits on the screen. To fix this issue, add the parameter {{para|style|{{code|lang=css|font-size:inherit;}}}} on any inner {{tlf|blockquote}} templates. === Technical issues with block templates === {{Block bug documentation}} == TemplateData == {{TemplateData header}}<templatedata> { "description": "Adds a block quotation.", "params": { "text": { "label": "text", "description": "The text to quote", "type": "content", "required": true, "aliases": [ "1", "quote" ], "example": "Cry \"Havoc\" and let slip the dogs of war." }, "author": { "label": "author", "description": "The writer of the source", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "2", "cite", "sign" ], "example": "William Shakespeare", "suggested": true }, "title": { "label": "title", "description": "The work being quoted from", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "3" ], "example": "Julius Caesar", "suggested": true }, "source": { "label": "source", "description": "A source for the quote", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "4" ], "example": "act III, scene I", "suggested": true }, "character": { "label": "character", "description": "The speaker within the work who is being quoted", "type": "content", "required": false, "aliases": [ "5", "char" ], "example": "Mark Antony", "suggested": false }, "multiline": { "label": "multiline", "description": "Keeps forced linebreaks in output", "type": "string", "required": false, "example": "true", "suggested": false }, "style": { "label": "style", "description": "Additional CSS styles (not classes) to apply", "type": "string", "required": false, "example": "font-size:inherit;", "suggested": false }, "class": { "label": "class", "description": "Additional HTML classes to apply", "type": "string", "required": false, "example": "pullquote", "suggested": false } } }</templatedata> == Sledilne kategorije == * {{Category link with count|Strani z nepravilno uporabo predloge za citate}} * {{Category link with count|Strani, ki uporabljajo predlogo Citatni blok z neznanimi parametri}} ==Glej tudi== {{Quotation templates}} {{semantic markup templates}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- ADD CATEGORIES AFTER THIS LINE, PLEASE: --> [[Kategorija:Predloge za citate]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> pckaoza1j2hjgkqtx5xvdkz2xp6ahro Tone Pretnar 0 121859 6708236 6163355 2026-07-07T19:59:47Z ~2026-32552-67 260877 /* Življenje */ 6708236 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba||caption=Tone Pretnar}} '''Tone Pretnar''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[verzolog]], [[prevajalec]], * [[9. avgust]] [[1945]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]], † [[16. november]] [[1992]], [[Katovice]], [[Poljska]]. Pretnar je bil [[docent]] za [[primerjalna slovanska književnost|primerjalno slovansko književnost]] in učitelj [[starejša slovenska književnost|starejše slovenske književnosti]] na Filozofski fakulteti v Ljubljani. == Življenje == Rodil se je v obrtniški družini iz [[Tržič]]a. Tam je obiskoval [[Osnovno šolanje|osnovno šolo]], [[Matura|maturiral]] je leta 1964 na [[Gimnazija Kranj|Gimnaziji Kranj]]. Študiral je slovenski in ruski jezik na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], diplomiral je februarja 1971. Kot [[lektor za slovenščino|lektor slovenskega jezika]] je deloval na univerzah v [[Varšava|Varšavi]], [[Gradec|Gradcu]], [[Krakov]]u, [[Celovec|Celovcu]]. Znanstveno pot je začel na Poljski akademiji znanosti in umetnosti v Varšavi leta 1972 in kmalu postal mednarodno priznan strokovnjak za [[verzologija|verzologijo]]. Svojo raziskovalno metodo je predstavil v magistrski nalogi z naslovom ''Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja od začetkov do [[France Prešeren|Prešerna]]'' in delo zagovarjal na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] leta 1980. Doktoriral je v Varšavi leta 1988 z disertacijo ''[[Adam Mickiewicz|Mickiewicz]] in Prešeren''. Istega leta je postal docent za [[primerjalna slovanska književnost|primerjalno slovansko književnost]] na [[Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovanske jezike in književnost]] Filozofske fakultete v Ljubljani. Predaval je na univerzah v [[Osijek]]u (1987–89), [[Trst]]u (1989), Celovcu (1990), Katovicah (1992), bil je na enomesečnem študijskem bivanju v [[Vilnius]]u v [[Litva|Litvi]] (1991). Nastopil je na konferencah v [[Poznanj]]u (1989), [[Kalisze|Kaliszu]] (1989), [[Wrocław]]u (1990), na zborovanjih slovenskih [[slavist]]ov, kjer je predstavljal referate o poljsko-slovenskih literarnih razmerjih. Kot član mednarodne verzološke sekcije pri Inštitutu za literarne raziskave poljske akademije znanosti v Varšavi je z referati sodeloval na letnih srečanjih, z objavami pa v zbornikih [[Primerjalna slovanska metrika]] (1992, 1993). Do leta 1992 je kot lektor redno sodeloval s predavanji na [[Seminar slovenskega jezika, literature in kulture|SSJLK]]. Od leta 1986 je bil član žirije mednarodne literarne prireditve [[Vilenice]]. Leta 1987 je prejel priznanje poljskega ministrstva za kulturo in leta 1991 [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]] za prevode iz poljščine. 1. oktobra 1992 je odšel na [[Poljska|Poljsko]] na Inštitut za slovansko filologijo [[Šlezijska univerza|Šlezijske univerze]] v Katovicah, kjer je začel delati kot profesor slovenskega jezika, literature in kulture in nenadoma umrl. Pokopan je v Tržiču, kjer je bil celo življenje zelo cenjen (prejel je [[Prešernova nagrada Gorenjske|Prešernovo nagrado Gorenjske]] za leto 1984, [[Plaketa mesta Tržič|Plaketo mesta Tržič]] za leto 1991 in večkrat [[Kurnikovo priznanje]] domačega kraja). Bil je prvi potujoči [[knjižničar]] v Tržiču, honorarno je delal v občinski matični knjižnici ter v specialni knjižnici v [[Bombažna predilnica in tkalnica|Bombažni predilnici in tkalnici]] v Tržiču. Od leta 1993 knjižnica v Tržiču nosi njegovo ime. Ob dvajseti obletnici Pretnarjeve smrti so v knjižnici odprli sobo, posvečeno znamenitemu meščanu. == Strokovno delo == Jedro njegovega dela je v [[metrika|metriki]] oziroma verzologiji, (primerjalni) teoriji in zgodovini verznega oblikovanja besedil. Njegovi drugi literarnovedni interesi so bili usmerjeni v primerjalno [[slavistika|slavistiko]] (študij slovensko-poljskih literarnih stikov, teorija in zgodovina prevajanja) ter v raziskave iz [[zgodovina slovenskega slovstva|zgodovine slovenskega slovstva]] od [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikov]] do najnovejših romanov. Poleg znanstvenih študij je objavil več knjig prevodov (poljska, češka, ruska, litovska in angleška pesniška in prozna besedila) in izvirne priložnostne poezije, za katero si je izbral termin [[grafomanija]]. Bil je tudi [[urednik]]. == Izbrana bibliografija == === Monografije === * ''Slovenščina za Poljake = Kurs podstawowy jezyka słoweńskiego''. Katowice: Uniwersytet Ślaski, 1980. {{COBISS|ID=6057216}} * ''V sotočju Bistrice in Mošenika: Tržič v 100 slikah in 100 oktavah''. Radovljica: Didakta, 1992. {{COBISS|ID=32193536}} * ''Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja''. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1997. {{COBISS|ID=67480064}} * ''Prešeren in Mickiewicz: o slovenskem in poljskem romantičnem verzu''. Ljubljana: Slovenska matica, 1998. {{COBISS|ID=73219840}} * z Boženo Ostromęcka-Frączak: ''Slovensko-poljski slovar = Słownik słoweńsko-polski''. Ljubljana: DZS, 1996. {{COBISS|ID=56605184}} === Prevodi === * [[Czesław Miłosz]]: ''Somrak in svit''. Ljubljana: Slovenska matica: Partizanska knjiga, 1987. {{COBISS|ID=256567}} * [[Tadeusz Konwicki]]: ''Kronika ljubezenskih pripetljajev''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990. {{COBISS|ID=16231680}} * [[Zbigniew Herbert]]: ''Beli raj vseh možnosti''. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev, 1992. (prevod skupaj z [[Niko Jež|Nikom Ježem]]) {{COBISS|ID=31119616}} * ''Veter davnih vrtnic: Antologija pesniških prevodov 1964-1993''. Ljubljana: Slava, 1993- {{COBISS|ID=35325440}} === Članki === * [[Fran Miklošič]] kot prevajalec poljske poezije. ''[[Jezik in slovstvo]]'' 1/2 (1991/92) 22–27. {{COBISS|ID=6065762}} * Približevanje sakralnega besedila govorjenemu jeziku v [[slovensko srednjeveško pismenstvo|slovenskem srednjeveškem pismenstvu]]. (Teze). ''[[Slava (revija)|Slava]]'' 5/1 (1991/92). 7–8. {{COBISS|ID=6066530}} * O verzu in kitici. ''Slava'' 2/plus (1987/88). 51–53. {{COBISS|ID=6067810}} * Križ s križi kot križev pot. O zgodbenem in obrednem členjenju Polanškovega romana. 27. SSJLK, Ljubljana, FF 1991. 169–177. * Znaczenie Adama Mickiewicza dla twórczości France Prešerna. ''Pamięetnik Słowiański'' 47/48 (1997/1998). 43–52. {{COBISS|ID=16900450}} === Uredniško delo === * Alojz Gradnik: Zbrano delo, 1–2. Ur. [[Miran Hladnik]] in Tone Pretnar. Ljubljana: DZS, 1984–86 (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). {{COBISS|ID=14964481}} * Zbornik predavanj. Ur. Tone Pretnar in [[Darinka Počaj-Rus]]. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1990 (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture). {{COBISS|ID=2112516}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * ''Biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev V'' (3. del), 1999. {{COBISS|ID=28677633}} * Peter Svetina: ''Grafomanija'' (diplomska naloga na slovenistiki), Ljubljana: FF, 1994. == Glej tudi == {{commonscat}} {{wikivir}} * [[Pretnarjeva nagrada]] * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[Seznam prešernoslovcev]] * [[Seznam slovenskih polonistov]] * [[Seznam slovenskih verzologov]] {{Sovretovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pretnar, Tone}} [[Kategorija:Tone Pretnar| ]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski verzologi]] [[Kategorija:Prešernoslovci]] [[Kategorija:Uredniki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev]] [[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Varšavi]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali knjižnico]] otjyb1r02ua8h4haswckvit7t9zud4i Koludrje 0 122828 6708334 6696035 2026-07-08T06:15:51Z Romanm 13 [[Hinje, Sevnica]] 6708334 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10129494_b4 | latd = 46 |latm = 0 |lats = 11.2 |latNS = N | longd = 15 |longm = 9 |longs = 59.59 |longEW = E |najdisi=Koludrje |slika= |povrsina=0,49 |prebivalstvo=49 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=326,5 |postna=8297 |posta=Šentjanž |obcina=Sevnica |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija }} '''Koludrje''' je [[naselje]] v [[Občina Sevnica|Občini Sevnica]], natančneje v Krajevni skupnosti Šentjanž. {{wikificiraj}} V preteklosti je bilo naselje znano, kot oskrbovalna točka za potrebe bližnjega rudnika premoga (dnevni kop). Tujka, ki se je pri domačinih skozi stoletja ohranila je "TAK PAV", izpeljanka iz nemške besede "Tag Bau" -dnevna gradnja. Vzporedno z ukinitvijo rudnika se je v vasi uveljavilo predvsem kmetijstvo z družinami/rodovi ki obdelujejo zemljo že preko 200 let Vas omejujeta tudi dva potoka. "Vrbnica" na vzhodni, ter dolina potok "Hinja" na zahodni strani. Potoka se združita v Krmelju. V preteklosti je Koludrje segalo skozi vas Hinje vse do "Primštala", kasneje pa se je zaselek [[Hinje, Sevnica|Hinje]] odcepil in pridobil status svoje vasi. (vir: [http://www.uradni-list.si/1/content?id=76 http://www.uradni-list.si/1/content?id=76)] V naselju je tudi kozolec, ki je zaveden v [http://giskd2s.situla.org/rkd/OpisSlika.asp?Esd=29050 registru kulturne dediščine] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Sevnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Sevnica]] l5fpysi2ozyv0rshaxiix9w12wijjtq Seznam evropskih poslancev iz Slovenije 0 129736 6708421 6231054 2026-07-08T09:13:26Z VidicK01 193275 -bald 6708421 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[evroposlanec|evroposlancev]] iz [[Slovenija|Slovenije]]''' je [[krovni seznam]]. == Seznami == * [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)]] * [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)]] * [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)]] * [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)]] * [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)]] * [[Poimenski seznam evroposlancev iz Slovenije]] == Tabela == {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Sklic parlamenta |- !6. <small>(2004-2009)</small> !7. <small>(2009-2014)</small> !8. <small>(2014-2019)</small> !9. <small>(2019-2024)</small> !10. <small>(2024-2029)</small> |- ![[Mihael Brejc]] |bgcolor=#2364db | | | | | |- ![[Romana Jordan Cizelj]] |bgcolor=#2364db | |bgcolor=#2364db | | | | |- ![[Jelko Kacin]] |bgcolor=#fff714 | |bgcolor=#fff714 | | | | |- ![[Mojca Drčar Murko]] |bgcolor=#fff714 | | | | | |- ![[Ljudmila Novak]] |bgcolor=#2364db | | | |bgcolor=#2364db | | |- ![[Borut Pahor]] |bgcolor=#ff1414 | | | | | |- ![[Lojze Peterle]] |bgcolor=#2364db | |bgcolor=#2364db | |bgcolor=#2364db | | | |- ![[Aurelio Juri]] |bgcolor=#ff1414 | | | | | |- ![[Tanja Fajon]] | |bgcolor=#ff1414 | |bgcolor=#ff1414 | |bgcolor=#ff1414 |do 2022 | |- ![[Mojca Kleva]] | |bgcolor=#ff1414 | | | | |- ![[Zofija Mazej Kukovič]] | |bgcolor=#2364db | | | | |- ![[Ivo Vajgl]] | |bgcolor=#fff714 | |bgcolor=#fff714 | | | |- ![[Zoran Thaler]] | |bgcolor=#ff1414 | | | | |- ![[Milan Zver]] | |bgcolor=#2364db | |bgcolor=#2364db | |bgcolor=#2364db | |bgcolor=#2364db | |- ![[Franc Bogovič]] | | |bgcolor=#2364db | |bgcolor=#2364db | | |- ![[Igor Šoltes]] | | |bgcolor=#47b830 | | | |- ![[Patricija Šulin]] | | |bgcolor=#2364db | | |- ![[Romana Tomc]] | | |bgcolor=#2364db | |bgcolor=#2364db | |bgcolor=#2364db | |- ![[Milan Brglez]] | | | |bgcolor=#ff1414 | | |- ![[Irena Joveva]] | | | |bgcolor=#fff714 | |bgcolor=#fff714 | |- ![[Klemen Grošelj]] | | | |bgcolor=#fff714 | | |- ![[Matjaž Nemec]] | | | |bgcolor=#ff1414 |od 2022 |bgcolor=#ff1414 | |- ![[Vladimir Prebilič]] | | | | |bgcolor=#47b830 | |- ![[Zala Tomašič]] | | | | |bgcolor=#2364db | |- ![[Branko Grims]] | | | | |bgcolor=#2364db | |- ![[Marjan Šarec]] | | | | |bgcolor=#fff714 | |- ![[Matej Tonin]] | | | | |bgcolor=#2364db | |} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam evroposlancev]] :* [[seznam evroposlancev po državah]] [[Kategorija:Krovni seznami|Evroposlanci iz Slovenije]] [[Kategorija:Seznami evroposlancev|Slovenija]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije|*]] a59wvzrl985vn3zldpy4jz68rye98nb Branko Grims 0 131747 6708067 6636438 2026-07-07T14:28:14Z VidicK01 193275 +izključitev iz EPP 6708067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik||name=Branko Grims|image=1718798890621 20240618 GRIMS Branko SI 014.jpg|imagesize=|order=[[Seznam evroposlancev iz Slovenije|Evropski poslanec]]|term_start=16. julij 2024|term_end=|predecessor=|successor=|order2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|term_start2=2004|term_end2=2024|predecessor2=|successor2=|order3=|term_start3=|term_end3=|successor3=|term_start4=|term_end4=|predecessor4=|successor4=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=|death_place=|spouse=|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|vicepresident=|honorific-suffix=[[Evropski poslanec|MEP]]|premier2=}} '''Branko Grims''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[geolog]] in [[politolog]], * [[26. avgust]] [[1962]], [[Kranj]]. Grims je dolgoletni slovenski politik, član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Med letoma 2004 in 2024 je bil poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, trenutno je poslanec v Evropskem parlamentu. == Izobraževanje == Grims je leta 1987 diplomiral na Oddelku za geologijo Naravoslovne fakultete [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Leta 2003 je magistriral na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] Univerze v Ljubljani. == Politika == === Poslanec v Državnem zboru === Kot ustanovni član in poslanec Slovenske demokratske stranke je bil član prve demokratično izvoljene skupščine Republike Slovenije. Od 1990 do 1994 je bil član občinskega izvršnega sveta in skupščina [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]], nato od leta 1993 do 1995 glavni tajnik stranke, od leta 1997 do 2002 član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta]], od leta 2002 do 2004 strokovni sodelavec poslanske skupine stranke SDS. Leta 2004 je bil na listi član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] prvič izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] Republike Slovenije. Pri tem je bil član [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za poslovnik]], [[Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za zunanjo politiko]], [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|odbora za kulturo, šolstvo in šport]] (predsednik) in [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|ustavne komisije]]. Za državnozborskega poslanca je bil izvoljen tudi na vseh naslednjih volitvah do leta 2022. === Evropski poslanec === Leta 2024 ga je stranka SDS uvrstila na kandidatno listo za evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svet SDS potrdil kandidatno listo za evropske volitve|url=https://www.delo.si/razno/nosilka-kandidatne-liste-sds-za-evropske-volitve-bo-romana-tomc|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-16|language=sl}}</ref> Grims je bil za mesto v Evropskem parlamentu izvoljen z 12.757 preferenčnimi glasovi.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-07-16|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> Kot evropski poslanec je večkrat javno izpostavil nasprotovanje politikam [[Skupina Evropske ljudske stranke|Evropske ljudske stranke]] (EPP), katere del je, in izrazil prepričanje, da bi morala SDS prestopiti v desničarsko skupino [[Domoljubi za Evropo]].<ref>{{Navedi splet|title=Evropski poslanec Branko Grims: »Trump je začetek velikega preobrata zahodne civilizacije, do katerega bo prišlo tudi v Evropi«|url=https://www.domovina.je/evropski-poslanec-branko-grims-trump-je-zacetek-velikega-preobrata-zahodne-civilizacije-do-katerega-bo-prislo-tudi-v-evropi|website=Domovina|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> Udeležil več mednarodnih konferenc, med drugim je bil govorec na dogodku ''Make Europe Great Again'', ki jo je po zgledu slogana ''MAGA'' kampanje Donalda Trumpa organizirala politična skupina [[Evropski konservativci in reformisti|ECR]].<ref>{{Navedi splet|title=Branko Grims: Če hoče Evropa postati mogočna, se mora zgledovati po Trumpu |url=https://nova24tv.si/branko-grims-ce-hoce-evropa-postati-mogocna-se-mora-zgledovati-po-trumpu/|website=nova24tv.si|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> Na posebno povabilo se je januarja 2025 udeležil tudi slovesnosti ob inavguraciji [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriškega predsednika]] [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].<ref>{{Navedi splet|title=Trump prisegel kot 47. predsednik ZDA in obljubil "novo zlato dobo Amerike"|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trump-prisegel-kot-47-predsednik-zda-in-obljubil-novo-zlato-dobo-amerike/733540|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-02-05|language=sl}}</ref> 29. januarja 2025 je uradno nominiral [[Elon Musk|Elona Muska]] za [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]], kot je navedel zaradi velikih prizadevanj Muska za ohranitev temeljne pravice svobode govora.<ref>{{Navedi splet|title=Elon Musk Nominated For Nobel Peace Prize For "Free Speech"|url=https://www.ndtv.com/world-news/elon-musk-nominated-for-nobel-peace-prize-for-free-speech-7600655|website=ndtv.com|accessdate=2025-02-05|language=en}}</ref> Politična skupina EPP je 18. maja 2026, zaradi udeležbe na bruseljskem dogodku s predstavniki drugih desnih skupin (ECR, Patrioti, [[Evropa suverenih narodov|ESN]]), sprožila razpravo o dodatnih sankcijah proti Grimsu.<ref>{{Navedi splet|title=Skupina EPP-ja razmišlja o dodatnih sankcijah proti Grimsu, doletela bi ga lahko celo izključitev|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-ja-razmislja-o-dodatnih-sankcijah-proti-grimsu-doletela-bi-ga-lahko-celo-izkljucitev/782488|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Njegovo ravnanje naj po besedah vodje EPP [[Manfred Weber|Manfreda Webra]] ne bi bilo v skladu s smernicami skupine. Grims je očitke zavrnil z mnenjem, da je sodelovanje desnih strank za obrambo krščanskih vrednot nujno, izraz »skrajna desnica« pa označil za žaljiv.<ref>{{Navedi splet|title=Grims ne vidi razloga za morebitne sankcije EPP-ja, zavrnil je tudi izraz "skrajna desnica"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/grims-ne-vidi-razloga-za-morebitne-sankcije-epp-ja-zavrnil-je-tudi-izraz-skrajna-desnica/782880|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> V začetku julija 2026 je predsedstvo EPP uradno predlagalo Grimsovo izključitev. Glavni očitki so obsegali »pomanjkljivo delovno etiko« (udeležil naj bi se le dveh od več kot sto sestankov) ter »delovanje proti desnosredinskim in evropskim vrednotam.«<ref name=":0">{{Navedi splet|title=EPP namerava izključiti Grimsa. Grims: Moteče je, da delam veliko in dosegam uspehe.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/epp-namerava-izkljuciti-grimsa-grims-motece-je-da-delam-veliko-in-dosegam-uspehe/786984|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Grims je očitke o nedelu zavrnil, češ da je njegovo uspešnost potrdil celo Elon Musk, postopek pa označil za »preganjanje zaradi zvestobe predvolilnim obljubam.«<ref name=":0" /> Predsedstvo je naslednjega dne izključitev potrdilo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo EPP potrdilo izključitev Branka Grimsa. Kaj vse mu očitajo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsedstvo-epp-potrdilo-izkljucitev-branka-grimsa/|website=N1|date=2026-07-03|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI}}</ref> 7. julija je podpredsednica EPP Romana Tomc potrdila, da je na burnem sestanku izvršilnega odbora SDS Grimsa pozvala k odstopu s položaja evropskega poslanca, če bo izključitev potrjena.<ref>{{Navedi splet|title=Romana Tomc predlagala Branku Grimsu, da odstopi kot evropski poslanec|url=https://info360.si/politika/romana-tomc-predlagala-branku-grimsu-da-odstopi-kot-evropski-poslanec/|website=info360.si|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Suzana|last=Kos}}</ref> Manfred Weber primera pred končnim glasovanjem ni želel podrobneje komentirati in ga je označil za »interno zadevo EPP«.<ref>{{Navedi splet|title=Tomc Grimsa pozvala, naj v primeru izključitve odstopi {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/weber-pohvalil-prispevek-sds-o-grimsu-brez-komentarja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Weber glede Grimsa dejal, da gre za "notranjo zadevo", ob tem pohvalil prispevek SDS-a v EPP-ju|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/weber-glede-grimsa-dejal-da-gre-za-notranjo-zadevo-ob-tem-pohvalil-prispevek-sds-a-v-epp-ju/787467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končna odločitev o izključitvi je prepuščena tajnemu glasovanju celotne politične skupine, ki bo potekalo 8. julija. == Kontroverze == === Spor z ''Mladino'' === Potem, ko je Grimsovo propagando proti sedanjim slovenskim levim političnim strankam kot »''naslednicam komunističnega režima (pri čemer je ta komunistični režim prikazan kot režim najhujšega [[stalinizem|stalinističnega]] tipa)''«<ref name="Mladina2011a">[http://www.mladina.si/53299/o_goebbelsu_in_njegovih/?utm_source=tednik%2F201109%2Fo_goebbelsu_in_njegovih O Goebbelsu in njegovih], [[Mladina]], 3. marec 2011</ref> ''[[Mladina]]'' v rubriki ''Mladinamit'' primerjala z [[Goebbels]]ovo propagando in na zadnji strani objavila družinski fotografiji obeh politikov, sta jo zakonca tožila za 40.000 evrov oz. žena za 80.000 evrov, kar je prvostopenjsko sodišče avgusta 2013 zavrglo zaradi umanjkanja vseh potrebnih znakov kaznivega dejanja. Podobne primerjave si je stranka SDS namreč privoščila tudi sama, ko je zaradi domnevnih manipulacij pri interpretaciji javnomnenjskih raziskav v Delu zapisala, da bi se »Goebbels ob Delovih mojstrih počutil kot pravi vajenček« in objavila Goebbelsovo fotografijo s pripisom »Delo osvobaja« in uporabila Delov logotip.<ref name="Mladina2011b">[http://www.mladina.si/53554/ Uokvirjanje resnice], [[Mladina]], 24. marec 2011</ref> ''Mladina'' pa je po mnenju sodišča prikazala način kako Grims izrablja medijsko pozornost do družine za politično promocijo - saj je družino fotografiral na Festivalu SDS in fotografijo družine je bilo celo mogoče kupiti na spletu kot del politično-promocijskega materiala - »kot je to počel dr. Göbbels«.<ref name="Dnevnik2013">[http://www.dnevnik.si/kronika/sodisce-zavrnilo-tozbena-zahtevka-zakoncev-grims-zaradi-fotografije-objavljene-v-mladini Sodišče zavrnilo tožbena zahtevka zakoncev Grims zaradi fotografije, objavljene v Mladini] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140523071537/http://www.dnevnik.si/kronika/sodisce-zavrnilo-tozbena-zahtevka-zakoncev-grims-zaradi-fotografije-objavljene-v-mladini |date=2014-05-23 }}, Dnevnik, 20. avgust 2013</ref> Člani družine Grims so zahtevke po odškodnini vložili v ločenem postopku, v katerem so trem otrokom dodelili skupaj 14.000 evrov odškodnine, žena pa je z Mladino dosegla poravnavo za nezaprt znesek.<ref name="Siol">[https://siol.net/novice/slovenija/zadeva-grims-slovenija-mora-tedniku-mladina-placati-15-tisoc-evrov-681674], Siol, 13. 1. 2026. Pridobljeno 21.1.2026</ref> === Napad === 28. oktobra 2022 je poslenc Branko Grims javnost obvestil in podal prijavo fizičnega napada nanj. V izjavi za javnost je povedal, da ga je neznanec porinil v hrbet ob hoji po stopnicah. Dejanje je označil za »poskus umora«. 9. januarja 2023 je v javnost prišla informacija, da »so policisti ugotovili, da do fizičnega kontakta med osebama ni prišlo«, zato je bil kazenski postopek zaključen.<ref>{{Navedi splet|title=Policija o napadu na poslanca Grimsa: Fizičnega stika ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/branko-grims-napad-fizicnega-stika-ni-bilo/|website=N1|date=2023-01-09|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ob brezstičnem napadu staknil atipično pljučnico|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ob-brezsticnem-napadu-staknil-atipicno-pljucnico/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref> == Zasebno == Živi v Kranju skupaj z družino. Z ženo Martino imata poleg prvorojenke še dvojčka. == Glej tudi == * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2008)]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS11}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grims, Branko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski geologi]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2024–2029)]] 4m5wlg8ql8uftgq05byza6sm5h5emkm M-84 0 135396 6708189 6655881 2026-07-07T18:39:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708189 wikitext text/x-wiki {{copyedit|date=februar 2009}} {{Tank |vehicle= |image=[[File:160121-Z-QO726-002 (24289950164).jpg|300px|160121-Z-QO726-002 (24289950164)]] |caption= Slovenski M-84 |type=[[glavni bojni tank]] |crew=3 |in_service=1984 |manufacturer=[[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] po [[Sovjetska zveza|sovjetski]] licenci |weight_full=48 t |length=9,53 m |length_podvozje=6,67 m |širina=3,57 m |širina_min=3,46 m |max_hight=2,19 m |engine=V-46TK, turbinsko polnjen, večgorivni |delovanje=12-valjni, V, štiritaktni |prostornina=38,000 cm³ |moč=573 kW pri 2000 vrt./min, 780 KM |ratio_power/mass=22,72 KM/T |tip_goriva=D2 |fuel=1.190 l |extra_fuel=2x200 l (zunanji tanki) |obese=torzijske osi |rotacijski_amortizerji=1., 2. in 6. kolo |tlak=0,83 kg/cm² |prenos=mehaničen, z multiplikatorjem |sklopka_menjalnik=planetarna s frikcijskimi sklopkami |menjalnik=hidravlično kontroliran, 7+1 |max_speed=65 km/h |offroad_speed=45 km/h |max_range=500 km (z dodatnimi tanki 700 km) |water_crossing=1,2 m |climb=30° |side_lean=25° |jarek=2,8 m |vertikalna_ovira=0,85 m |laser_daljino=TPD-K1 (lasersko/stadiametrični) |nameril_napr=TPN-1-49-23 (dnevno-nočni) |noč_opazov=aktivno IR, ojačevalnik svetlobe |pov_opaz_napr=TKN-3 (dnevno/nočno) |IR_osv=L-2 luna, aktivna |IR_doseg=800 |dod_IR_osvet=OU-3K |RKB_defence=PAZ detektorji, FVU čistilci |RKB_nadpritisk=350 |podvodna_vožnja=cev 5 m, 20 min priprave |fire_system=avtomatski z IR senzorji |radio=R-123M na frekvencah od 20-51,5 MHz |range_radio=16-20 km |smoke_cover=metalci dimnih min, generator motornega dima |smoked_area=400 m² v 4 min |zaklon_tanka=10x4,5x1,2 m³ |čistilci min=priključki za KMT-4M in KMT-6 |kupola_spredaj=250 mm |kupola_bok=120 mm |kupola_streha=30-60 mm |podvozje_spr_zgr=200 mm |podvozje_zgr_bok=15-30, 60 mm |klirens=100 mm |gun=125 mm D-81TM(2A46 rapira 3, gladkocevni |kadenca=3-4/min |range=9.400 m |izstrelki=42 izstrelkov |sovpr_mitra=7,62 mm [[Zastava M84|M86]] |PL_mitra=12,7 mm M87 |konflikti=[[zalivska vojna]]<br />[[vojne v nekdanji Jugoslaviji]]<br />[[UNMIK]] }} '''M-84''' je [[glavni bojni tank]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki ga je prevzela od nekdanje [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Je ena izmed licenčnih različic sovjetskega tanka [[T-72]] in ima izboljšan oklep, optiko, nadzor ognja in motor. V JLA so ga pričeli uporabljati leta [[1984]], leto dni pozneje pa je v uporabo prišla tudi izboljšana različica tega tanka M-84A. V Sloveniji sta potekali izdelava oklepa in kupole ([[Železarna Ravne]] in Jesenice) ter laserske optike ([[Iskra (podjetje)|Iskra]]). V poznih 80. letih je začela JLA razvijati lasten tank imenovan ''Vihor'', vendar je projekt skupaj z Jugoslavijo propadel. Zadnja verzija tega tanka je prišla v uporabo leta 2004. Izdelala jo je [[Srbija]], pod oznako M-84AB1. Izboljšali so sistem za nadzor ognja, optiko, oklep in oborožitev. Tank je tako postal zelo podoben ruskemu tanku [[T-90|T-90S]]. Tudi [[Hrvaška]] je razvijala svojo verzijo tega tanka, pod oznako M-84 ''Degman''. Leta 1990 in 1991 je [[Jugoslavija]] 150 teh tankov prodala [[Kuvajt]]u, za kar so iztržili 500 milijonov $. V tistem času je bil to največji dosežek jugoslovanske vojaške industrije (če izvzamemo vojaške objekte, kot so bunkerji, baze,...). Nadaljnje posle je preprečil propad države. Tank je bil prvič uporabljen v [[Zalivska vojna|Zalivski vojni]] ter kasneje v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenski osamosvojitveni vojni]] in ostalih [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]]. Slovenska vojska je od JLA prevzela 57 tankov M-84 ter jih kasneje nadgradila na standard M-84A4 Sniper. V aktivni službi je danes le 14 tankov, medtem ko je ostalih 32 v rezervi zaradi finančnih razlogov. Slovenija je po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] nameravala [[Ukrajina|Ukrajini]] poslati tanke v zameno za tanke/oklepnike iz [[Nemčija|Nemčije]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia to provide its fleet of M-84 main battle tanks to Ukraine {{!}} Defense News April 2022 Global Security army industry {{!}} Defense Security global news industry army year 2022 {{!}} Archive News year|url=https://www.armyrecognition.com/defense_news_april_2022_global_security_army_industry/slovenia_to_provide_its_fleet_of_m-84_main_battle_tanks_to_ukraine.html|website=Army Recognition|date=2022-04-21|accessdate=2024-02-02|language=en-gb|last=Administrator|archive-date=2022-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220524174359/https://www.armyrecognition.com/defense_news_april_2022_global_security_army_industry/slovenia_to_provide_its_fleet_of_m-84_main_battle_tanks_to_ukraine.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia Sending Tanks to Ukraine in Weapons Swap with Germany|url=https://www.total-slovenia-news.com/politics/9907-slovenia-sending-tanks-to-ukraine-in-weapons-swap-with-germany|website=www.total-slovenia-news.com|accessdate=2024-02-02|language=en-gb|archive-date=2022-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220425225518/https://www.total-slovenia-news.com/politics/9907-slovenia-sending-tanks-to-ukraine-in-weapons-swap-with-germany|url-status=dead}}</ref> Naslednja slovenska vlada je predlog (domnevno 15 tankov [[Leopard 2A4]] za 30 M-84) zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Germany, Slovenia want to speed up supply of tanks to Ukraine|url=https://www.ukrinform.net/rubric-defense/3527430-germany-slovenia-want-to-speed-up-supply-of-tanks-to-ukraine.html|website=web.archive.org|date=2022-09-20|accessdate=2024-02-02|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920173140/https://www.ukrinform.net/rubric-defense/3527430-germany-slovenia-want-to-speed-up-supply-of-tanks-to-ukraine.html|url-status=bot: unknown}}</ref> == Verzije == * M-84AB * M-84ABN * M-84ABK * M-84A4 * M-84ABI * M-84AB1 * M-84M == Države ki uporabljajo M-84 == * {{CRO}} (72) * {{KWT}} (149) * {{BIH}} (87) * {{SRB}} (212) * {{SVN}} (46) == Galerija == <gallery widths="225px" heights="190px"> File:M-84 SV 1.jpg|M-84 SV File:Croatian M-84 Zagreb Military Parade.JPG|Hrvaška vojaška parada, 2015 File:Kuwaiti M-84.JPEG|Kuvajtski M-84 File:M-84M 5.jpg|M-84M File:Hires 150602-A-DO858-537A Slovenian M-84 tanks 2015.jpg|Slovenska tanka na vadbišču Poček pri Postojni, 2015 File:M84 VS municija1.jpg|125-mm strelivo za M-84 </gallery> == Zunanje povezave == {{Commonscat|M-84 tanks}}[https://www.vojaskimuzej.si/zbirke/orozjaList.aspx?item=3&exp=162 Osnovni bojni tank M-84 - Vojaški muzej Slovenske vojske]{{Težka kopenska oborožitev Slovenske vojske}} {{Glavni bojni tanki}} {{portal|Vojaštvo}} {{mil-vehicle-stub}} [[Kategorija:Glavni bojni tanki]] [[Kategorija:Odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo]] i9jgl97itftmrrmxmnj6y0jarxv2ecu Novak Đoković 0 148995 6708273 6623918 2026-07-07T21:57:36Z ~2026-38722-94 262654 #1 atp 6708273 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Tenisač | playername = Novak Đoković | nickname = Nole, Joker, Nox, Serbinator, The Man Of Steel | image= |caption = | country = {{flag|Srbija}} | residence = [[Monte Carlo]], [[Monako]] | datebirth = | placebirth = | height = 188 cm | weight = 75 kg | turnedpro = 2003 | coach = [[Dejan Petrović]] (2004–2005)<br>[[Riccardo Piatti]] (2005–2006)<br>'''[[Marián Vajda]]''' (2006–)<br>[[Mark Woodforde]] (2007)<br>[[Todd Martin]] (2009–2010)<br>[[Boris Becker]] (2013–2016)<br>'''[[Goran Ivanišević]]''' (2019–) | plays = desničar, dvoročni backhand | careerprizemoney = [[Ameriški dolar|US$]]102.813.310 milijonov | singlesrecord = {{#property:P564}} | singlestitles = 55 | highestsinglesranking = Št. '''1''' (4. julij, 2011) | currentsinglesranking = Št. 1 (2019) | AustralianOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Avstralije 2008 - moški posamično|2008]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2011 - moški posamično|2011]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2012 - moški posamično|2012]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2013 - moški posamično|2013]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2015 - moški posamično|2015]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2016 - moški posamično|2016]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2019 - moški posamično|2019]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2020 - moški posamično|2020]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2021 - moški posamično|2021]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2023 - moški posamično|2023]]) | FrenchOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Francije 2016 - moški posamično|2016]], [[Odprto prvenstvo Francije 2021 - moški posamično|2021]], [[Odprto prvenstvo Francije 2023 - moški posamično|2023]]) | Wimbledonresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Anglije 2011 - moški posamično|2011]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2014 - moški posamično|2014]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2015 - moški posamično|2015]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2018 - moški posamično|2018]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2019 - moški posamično|2019]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2021 - moški posamično|2021]], [[Odprto prvenstvo Anglije 2022 - moški posamično|2022]]) | USOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo ZDA 2011 - moški posamično|2011]], [[Odprto prvenstvo ZDA 2015 - moški posamično|2015]], [[Odprto prvenstvo ZDA 2018 - moški posamično|2018]], [[Odprto prvenstvo ZDA 2023 - moški posamično|2023]]) | Othertournaments = Yes | MastersCupresult = '''Z''' ([[2008 Tennis Masters Cup#Singles|2008]], 2012, 2013, 2014, 2015) | Olympicsresult = [[Slika:Gold medal.svg|20px]] Zlato (2024) | doublesrecord = {{#property:P555}} | doublestitles = 1 | grandslamsdoublesresults= yes | AustralianOpenDoublesresult = 1R (2006, 2007) | FrenchOpenDoublesresult = 1R (2006) | WimbledonDoublesresult = 2R (2006) | USOpenDoublesresult = 1R (2006) | highestdoublesranking = No. 114 (November 30, 2009) | updated = 25. februar 2013 }}'''Novak Đoković''' ([nôʋaːk d͡ʑôːkoʋit͡ɕ], v [[cirilica|cirilici]] Новак Ђоковић), [[Srbi|srbski]] [[tenis]]ač, * [[22. maj]] [[1987]], [[Beograd]], [[Srbija]]. [[Slika:Signature of Novak Djokovic.jpg|sličica|Podpis Novaka Đokovića]] Rodil se je kot najstarejši sin Srđana in Dijane Đoković (roj. [[Žagar]]).<ref name="Kris Bauers">Kris Bauers, [https://www.knjizara.com/pdf/142290.pdf ''Sportski lider Novak Đoković i uspon Srbije''], Laguna, Beograd, 2014., str. 20.</ref> Njegov oče je Črnogorec,<ref name="SD">{{navedi splet |title=Čast Federeru, Nadalu i Ančiću, ali ja ću biti broj 1 |url=http://arhiv.slobodnadalmacija.hr/20060730/sport03.asp |author=Burazin, Davor |work=[[Slobodna Dalmacija]] |date=2006-07-30 |accessdate=2019-07-16 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100607082010/http://arhiv.slobodnadalmacija.hr/20060730/sport03.asp |archivedate=2010-06-07 |language=hr |quote=(...) Kad sam ušao u četvrtfinale Roland Garrosa, osobno me nazvao premijer Koštunica, čestitao mi na uspjehu. Šokirao sam se jer je znao baš sve o meni. I da mi je majka Hrvatica, iako je rođena u Beogradu, jer su svi njezini iz Vinkovaca i tamo imam puno rodbine. Tata je Crnogorac, (...)}}</ref> mati pa [[Hrvati]]ca iz [[Vinkovci|Vinkovcev]].<ref name="SD"/> Trenutno je uvrščen na 4. mestu v moškem tenisu. Po mnenju nekaterih trenutnih in nekdanjih profesionalnih teniških igralcev velja za enega izmed največjih teniških igralcev vseh časov. Đokovića trenirata nekdanji slovaški teniški igralec Marian Vajda in nekdanji nemški tenisač ter šestkratni zmagovalec turnirjev za Grand Slam [[Boris Becker]]. Đoković ima najboljši odstotek zmag in porazov (83,00%) v odprti dobi tenisa. Đoković je dobil 24 turnirjev za [[Grand Slam]], kar ga uvršča na prvo mesto v zgodovini tenisa, pred [[Rafael Nadal|Nadala]], in je na prvem mestu na lestvici ATP prebil že 428 tednov. Đoković je osvojil rekordnih desetkrat [[Odprto prvenstvo Avstralije]], ter rekordne 3 zaporedne naslove na odprtem prvenstvu Avstralije od 2011-2013. Osvojil je tudi sedem naslovov na [[Odprto prvenstvo Anglije|Odprtem prvenstvu Anglije]], štiri naslove [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprtega prvenstva ZDA]] ter tri naslove [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtega prvenstva Francije]]. Leta 2016 je z zmago na Odprtem prvenstvu Francije postal osmi igralec v zgodovini, z osvojenim kariernim Grand Slamom. Djoković je postal tretji človek v zgodovini, ki si lasti vse štiri Grand Slam naslove hkrati, ter prvi po [[Rod Laver|Rodu Laveru]] leta 1969. Đoković je prvi v zgodovini, kateremu je to uspelo storiti na treh različnih površinah (trda podlaga, pesek in trava). Đoković drži rekord vseh časov z osvojenimi 39 Mastersi serije 1000. Đoković je leta 2015 osvojil rekordnih 6 naslovov serije masters 1000 v eni sezoni, ter nanizal rekordnih 31 zaporednih zmag na turnirjih Masters serije 1000. Igral je v finalih vseh devetih turnirjev Masters serije 1000(Skupaj z Rogerjem Federerjem in Rafaelom Nadalom), pri čemer je edini igralec v zgodovini ki je osem od devetih turnirjev Masters serije 1000 osvojil vsaj 2-krat. Đoković je osvojil zaključni turnir ATP World Tour Final petkrat in je bil del srbske ekipe, ki je osvojila Davisov pokal leta 2010. Đoković je prav tako je osvojil bronasto medaljo med posamezniki na Poletnih olimpijskih igrah 2008. Djoković je prvi srbski igralec, uvrščen na 1. mesto teniške lestvice, ter prvi Srb z zmago na turnirju za Grand Slam. Djoković je v svoji blesteči karieri prejel številne nagrade, med drugim leta 2012, 2015 in 2016 svetovno športna nagrada Laureus za najboljšega športnika leta, leta 2011 nagrado BBC Overseas za športno osebnost leta. Đoković je sezono 4-krat končal na prvem mestu teniške lestvice. Je tudi prejemnik nekaterih najvišjih odlikovanj v domovini Srbiji. == Finali [[Grand Slam]]ov (38) == === Zmage (24) === {{Glava za finala GS}} |- style="background:#ffc;" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2008 - moški posamično|2008]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jo-Wilfried Tsonga]] || 4–6, 6–4, 6–3, 7–6(2) |- style="background:#ffc;" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2011 - moški posamično|2011]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(2)|| {{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]|| 6–4, 6–2, 6–3 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2011 - moški posamično|2011]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]] || 6–4, 6–1, 1–6, 6–3 |- style="background:#ccf;" |[[Odprto prvenstvo ZDA 2011 - moški posamično|2011]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] ||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]||6–2, 6–4, 6–7<sup>(3–7)</sup>, 6–1 |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2012 - moški posamično|2012]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(3)||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]||5–7, 6–4, 6–2, 6–7<sup>(5–7)</sup>, 7–5 |- style="background:#ffc;" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2013 - moški posamično|2013]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(4)|| {{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]|| 6–7(2), 7–6(3), 6–3, 6–2 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2014 - moški posamično|2014]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(2)|| {{ikonazastave|Švica}} [[Roger Federer]] || 6-7<sup>(7-9)</sup>, 6-4, 7-6<sup>(7-4)</sup>, 5-7, 6-4 |- style="background:#ffc;" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2015 - moški posamično|2015]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(5)|| {{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]|| 7–6<sup>(7–5)</sup>, 6–7<sup>(4–7)</sup>, 6–3, 6–0 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2015 - moški posamično|2015]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(3)|| {{ikonazastave|Švica}} [[Roger Federer]] || 7–6<sup>(7–1)</sup>, 6–7<sup>(10–12)</sup>, 6–4, 6–3 |- style="background:#ccf;" |[[Odprto prvenstvo ZDA 2015 - moški posamično|2015]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(2) ||{{ikonazastave|Švica}} [[Roger Federer]]||6–4, 5–7, 6–4, 6–4 |- style="background:#ffc;" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 2016 - moški posamično|2016]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(6)|| {{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]|| 6-1, 7-5, 7-6<sup>(7–3)</sup> |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2016 - moški posamično|2016]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] ||{{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]||3–6, 6–1, 6–2, 6–4 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2018 - moški posamično|2018]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(4)|| {{ikonazastave|JAR}} [[Kevin Anderson (tenisač)|Kevin Anderson]] || 6–2, 6–2, 7–6<sup>(7–3)</sup> |- style="background:#ccf;" |[[Odprto prvenstvo ZDA 2018 - moški posamično|2018]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(3) ||{{ikonazastave|ARG}} [[Juan Martín del Potro]]||6–3, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–3 |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2019 - moški posamično|2019]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(7)||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]||6–3, 6–2, 6–3 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2019 - moški posamično|2019]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(5)|| {{ikonazastave|Švica}} [[Roger Federer]] || 7–6<sup>(7–5)</sup>, 1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 4–6, 13–12<sup>(7–3)</sup> |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2020 - moški posamično|2020]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(8)||{{ikonazastave|AUT}} [[Dominic Thiem]]||6–4, 4–6, 2–6, 6–3, 6–4 |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2021 - moški posamično|2021]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(9)||{{ikonazastave|RUS}} [[Daniil Medvedjev]]||7–5, 6–2, 6–2 |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2021 - moški posamično|2021]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(2) ||{{ikonazastave|GRE}} [[Stefanos Cicipas]]||6–7<sup>(6–8)</sup>, 2–6, 6–3, 6–2, 6–4 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2021 - moški posamično|2021]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(6)|| {{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Berrettini]] || 6–7<sup>(4–7)</sup>, 6–4, 6–4, 6–3 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2022 - moški posamično|2022]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(7)|| {{ikonazastave|AUS}} [[Nick Kyrgios]] || 4–6, 6–3, 6–4, 7–6<sup>(7–3)</sup> |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2023 - moški posamično|2023]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(10)||{{ikonazastave|GRE}} [[Stefanos Cicipas]] || 6–3, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 7–6<sup>(7–5)</sup> |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2023 - moški posamično|2023]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(3) ||{{ikonazastave|NOR}} [[Casper Ruud]]||7–6<sup>(7–1)</sup>, 6–3, 7–5 |- style="background:#ccf;" |[[Odprto prvenstvo ZDA 2023 - moški posamično|2023]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(4)||{{ikonazastave|RUS}} [[Daniil Medvedjev]]||6–3, 7–6<sup>(7–5)</sup>, 6–3 |} === Porazi (14) === {{Glava za finala GS}} |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2007 - moški posamično|2007]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] || {{ikonazastave|Švica}} [[Roger Federer]] || 6-7(4), 6-7(2), 4-6 |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2010 - moški posamično|2010]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(2) || {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]]||4–6, 3–6, 6–2, 5–7 |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2012 - moški posamično|2012]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] ||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]|| 4–6, 3–6, 6–2, 5–7 |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2012 - moški posamično|2012]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(3) || {{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]] || 6–7(10), 5–7, 6–2, 6–3, 2–6 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2013 - moški posamično|2013]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]]||{{ikonazastave|GBR}} [[Andy Murray]]||4–6, 5–7, 4–6 |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2013 - moški posamično|2013]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(4) || {{ikonazastave|Španija}} [[Rafael Nadal]] || 2–6, 6–3, 4–6, 1–6 |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2014 - moški posamično|2014]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(2) ||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]||6–3, 5–7, 2–6, 4–6 |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2015 - moški posamično|2015]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(3) ||{{ikonazastave|SUI}} [[Stan Wawrinka]]||6–4, 4–6, 3–6, 4–6 |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2016 - moški posamično|2016]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(4) ||{{ikonazastave|SUI}} [[Stan Wawrinka]]||7–6<sup>(7–1)</sup>, 4–6, 5–7, 3–6 |- style="background:#ebc2af;" |[[Odprto prvenstvo Francije 2020 - moški posamično|2020]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(4) ||{{ikonazastave|ESP}} [[Rafael Nadal]]||0–6, 2–6, 5–7 |- style="background:#ccf;" | [[Odprto prvenstvo ZDA 2021 - moški posamično|2021]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(5) || {{ikonazastave|Rusija}} [[Daniil Medvedjev]] || 4–6, 4–6, 4–6 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2023 - moški posamično|2023]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(2)||{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Alcaraz]]||6–1, 6–7<sup>(6–8)</sup>, 1–6, 6–3, 4–6 |- style="background:#cfc;" | [[Odprto prvenstvo Anglije 2024 - moški posamično|2024]] || [[Odprto prvenstvo Anglije]] <small>(3)||{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Alcaraz]]||2–6, 2–6, 6–7<sup>(4–7)</sup> |- style="background:#ffc;" |[[Odprto prvenstvo Avstralije 2026 - moški posamično|2026]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] ||{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Alcaraz]] || 6–2, 2–6, 3–6, 5–7 |} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih tenisačev]] == Zunanje povezave == {{Zbirka}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o tenisaču}} {{DEFAULTSORT:Đoković, Novak}} [[Kategorija:Srbski tenisači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Srbijo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Srbijo]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Srbijo]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 2024]] bhjhrorfeuc9f2jbd3rzp91zoat8tt2 Seznam slovenskih mladinskih pisateljev 0 155088 6708276 6704971 2026-07-08T00:04:08Z ~2026-32552-67 260877 /* D */ 6708276 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[mladinska književnost|mladinskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Konči Ahačič]] * [[Vera Albreht]] * [[Ivo Antič]] * [[Emica Antončič]] * [[Vojan Tihomir Arhar]] * [[Tina Arnuš Pupis]] * [[Anton Aškerc]] * [[Miha Avanzzo]] * [[Tatjana Angerer]] == B == * [[France Balantič]] * [[Milko Bambič]] * [[Milena Batič]] * [[Jana Bauer]] * [[Cvetka Bevc]] * [[Melita Bevc]] (* 1972) * [[France Bevk]] * [[Damjana Bihar]] * [[Tina Bilban]] * [[Janez Bitenc]] * [[Vinko Bitenc]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Franček Bohanec]] * [[Rok Bohinc]] * [[Adam Bohorič]] * [[Zvonimir Bohte]] * [[Matej Bor]] * [[Andreja Borin]] * [[Marja Boršnik]] (1906–1982) * [[Milica Borštnik Miron]] * [[Silva Brank]] (1938–2021) * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Bojana Bregar]] * [[Kristina Brenk]] * [[Vida Brest|Vida Brest (Majda Peterlin)]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Josip Brinar]] * [[Andrej Brvar]] * [[Natalija Brumen]] (* 1974) == C == * [[Ivan Cankar]] * [[Neva Capuder Grce]] * [[Božo Cerar]] * [[Irena Cerar]] (* 1970) * [[Marja Cerkovnik]] * [[Angelo Cerkvenik]] * [[Jože Ciuha]] * [[Antonija Curk]] (1906–1996) * [[Marija Cvetek]] (* 1948) == Č == * [[Aleksandra Čehovin]] * [[Anica Černej]] * [[Ivanka Čadež]] * [[Darka Čeh]] * [[Mateja Črv Sužnik]] (* 1961) == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Jurij Dalmatin]] * [[Marija Debevec Remec]] (1869-1956) * [[Milan Dekleva]] * [[Marija Dernovšek Šprajcar]] (1905-1946) * [[Karel Destovnik - Kajuh]] * [[Dušan Dim]] * [[Darja Divjak Jurca]] * [[Mira Dobravec]] * [[Mate Dolenc]] * [[Brane Dolinar|Brane Dolinar (Brane Demšar)]] * [[Tamara Doneva]] * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] * [[Feliks Anton Dev]] * [[Zdravko Duša]] * [[Slavko Dokl]] == E == * [[Fran Erjavec]] * [[Ervin Fritz]] == F == * [[Lea Fatur]] * [[Janko Ferk]] * [[Fran Saleški Finžgar]] * [[Evald Flisar]] * [[Pavel Flere]] * [[France Forstnerič]] * [[Franjo Frančič]] * [[Marinka Fritz Kunc]] * [[Ervin Fritz]] * [[Matjaž Fritz]] * [[Špela Frlic]] * [[Anton Funtek]] * [[Alja Furlan]] * [[Jasna Furlan]] * [[Maja Furman]] == G == * [[Karel Grabeljšek]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Zdenka Gajser]] (1962) * [[Engelbert Gangl]] * [[Julka Gantar Fortuna]] * [[Kostja Gatnik]] * [[Herman Germ]] * [[Alenka Glazer]] * [[Milijana Gligić - Mikica]] (* 1953) * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Jelka Godec Schmidt]] * [[Rupko Godec]] * [[Ferdo Godina]] * [[Cvetko Golar]] * [[Manko Golar]] * [[Pavel Golia]] * [[Berta Golob]] * [[Borut Gombač]] * [[Mateja Gomboc]] * [[Alenka Goljevšček]] * [[Maja Gračner]] * [[Alojz Gradnik]] * [[Niko Grafenauer]] * [[Simon Gregorčič]] * [[Barbara Gregorič Gorenc]] * [[Goran Gluvić]] * [[Darja Gorup]] * [[Erna Gregorčič]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] (* 1874) * [[Marija Grošelj]] * [[Dora Gruden]] (* 1900) * [[Karel Gržan]] * [[Olga Gutman]] == H == * [[Barbara Habič]] * [[Maja Haderlap]] * [[Gema Hafner]] (* 1919) * [[Barbara Hanuš]] * [[Fany Hausmann]] (* 1818) * [[Ivanka Hergold]] (* 1943) * [[Katarina Hergold Germ]] * [[Branko Hofman]] * [[Asja Hrvatin]] * [[Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Kristina Hafner]] == I == * [[Alojz Ihan]] * [[Anton Ingolič]] * [[Jelena Isak Kres]] == J == * [[Gitica Jakopin]] * [[Janez Jalen]] * [[Irma Jančar]] * [[Marko Jarc]] * [[Jurij Japelj]] * [[Marija Jeglič]] (* 1991) * [[Ljoba Jenče]] (* 1960) * [[Simon Jenko]] * [[Vida Jeraj]] * [[Marija Jezernik]] * [[Luna Jurančič Šribar]] * [[Branka Jurca]] * [[Josip Jurčič]] * [[Jasna Jurečič]] * [[Milena Juriševič]] (*1954, Vodice) * [[Vida Juvan]] == K == * [[Mila Kačič]] * [[Janez Kajzer]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Ivana Kampuš]] * [[Alma Maksimilijana Karlin]] * [[Igor Karlovšek]] * [[Peter Kavalar]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Eleonora Kernc]] * [[Janko Kersnik]] * [[Dragotin Kette]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Ladislav Kiauta]] * [[Milica Kitek]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Vladislav Klemenčič]] * [[Marija Kmet]] * [[Darinka Kobal]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Aleksandra Kocmut]] * [[Tomo Kočar]] * [[Neli Kodrič Filipić]] * [[Vladimir Julij Kogoj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Nina Kokelj]] * [[Manica Koman]] * [[Nataša Konc Lorenzutti]] * [[Andrej Kokot]] * [[Miklavž Komelj]] * [[Majda Koren]] * [[Ana Koritnik]] (*1975) * [[Ciril Kosmač]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Srečko Kosovel]] * [[Miroslav Košuta]] * [[Polonca Kovač]] * [[Lojze Kovačič]] * [[Marija Vida Kovačič]] * [[Kajetan Kovič]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Nada Kraigher]] * [[Matej Krajnc]] * [[Boris Kralj]] * [[Helena Kraljič]] * [[Lojze Krakar]] * [[Miško Kranjec]] * [[Vida Kraška]] * [[Manka Kremenšek Križman]] * [[Marija Vida Kovačič]] * [[Marko Kravos]] * [[Sebastijan Krelj]] * [[Marjan Krnjić]] * [[Minka Krofta]] * [[Minka Krvina]] * [[Špela Kuclar]] * [[Eliza Kukovec]] * [[Mirko Kunčič]] * [[Lenčka Kupper]] * [[Ambrož Kvartič]] * [[Zofka Kveder]] == L == * [[Marija Lamut]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Feri Lainšček]] * [[Vida Lapajne]] * [[Josip Lavrič]] * [[Fran Levstik]] * [[Anita Leskovec]] * [[Elza Lešnik]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Magda Lojk]] * [[Blaž Lukan]] * [[Tomaž Lapajne Dekleva]] * [[Milan Petek Levokov]] * [[Tamara Laganin]] * [[Magda Lojk]] * [[Danilo Lokar]] == M == * [[Bojan Macuh]] * [[Vitan Mal]] * [[Marjan Manček]] * [[Bogomir Magajna]] * [[Zvezdana Majhen]] * [[Svetlana Makarovič]] * [[Mimi Malenšek]] * [[Darja Marinšek]] * [[Miha Mate]] * [[Neža Maurer]] * [[Nina Mav Hrovat]] (* 1975) * [[Ksenija Medved]] * [[Pavel Medvešček]] * [[Janez Menart]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Ksaver Meško]] * [[Mira Mihelič]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Frane Milčinski - Ježek]] * [[Fran Milčinski]] * [[Jana Milčinski]] * [[Ivan Minatti]] * [[Miloš Mikeln]] * [[Ida Mlakar]] Črnič * [[Vinko Möderndorfer]] * [[Milena Mohorič]] * [[Marjana Moškrič]] * [[Desa Muck]] * [[Josip Murn - Aleksandrov]] * [[Miki Muster]] * [[Rado Murnik]] * [[Erna Muser]] * [[Vitan Mal]] * [[Asta Malavašič]] * [[Pavel Mišmaš]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Lili Novy]] * [[Fran Nedeljko]] * [[Ada Negri]] * [[Bogdan Novak]] * [[Maja Novak]] * [[Boris A. Novak]] * [[Nataša Novakovič]] * [[Franc (Frank) Novšak]] == O == * [[Suzana von Obenburger]] * [[Maša Ogrizek]] * [[Nejka Omahen]] * [[Jurij Opetnik]] * [[Mojca Opresnik]] * [[Josip Osti]] * [[Milica Ostrovška]] * [[Vinko Ošlak]] == P == * [[Boris Pahor]] * [[Jože Pahor]] * [[Pavlina Pajk]] * [[Tone Partljič]] * [[Marko Pavček]] * [[Tone Pavček]] * [[Stane Peček]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Vid Pečjak]] * [[Aleksandra Perič Kovač]] * [[Ela Peroci]] * [[Mateja Perpar]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Žarko Petan]] * [[Milan Petek Levokov]] * [[Janez Petkoš]] * [[Matjaž Pikalo]] * [[Aleksandra Pinterič]] (*1976) * [[Zlata Pirnat Cognrad]] * [[Igor Plohl]] * [[Mojiceja Podgoršek]] * [[Luka Poklukar]] * [[Rok Poles]] * [[Jože Potrebuješ]] * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] * [[Andrej Predin]] * [[Sebastijan Pregelj]] * [[Sanja Pregl]] * [[Slavko Pregl]] * [[Tatjana Pregl Kobe]] * [[Ljuba Prenner]] * [[France Prešeren]] * [[Prežihov Voranc|Prežihov Voranc (Lovro Kuhar)]] * [[Ljudmila Prunk - Utva]] * [[Kristina Pučnik]] * [[Frane Puntar]] == R == * [[Judita Rajnar]] * [[Mateja Reba]] * [[Tomo Rebolj]] * [[Slavica Remškar]] * [[Josip Ribičič]] * [[Radivoj Rehar]] * [[Jože Rode]] * [[Franci Rogač]] * [[Silvestra Rogelj Petrič]] * [[Fran Rojec]] (1867–1939) * [[Fran Roš]] * [[Leopoldina Rott Kersnik]] * [[Andrej Rozman - Roza]] * [[Marjan Rožanc]] * [[Smiljan Rozman]] * [[Branko Rudolf]] * [[Ciril Rudolf]] * [[Mojca Rudolf]] * [[Franček Rudolf]] * [[Neva Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vilijem Klobasa Rupret]] == S == * [[Rosanda Sajko]] * [[Zora Saksida]] * [[Anka Salmič]] * [[Petra Samec]] * [[Tone Seliškar]] * [[Simona Semenič]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevlak]] * [[Valerija Skrinjar Tvrz]] * [[Maša Slavec]] * [[Ina Slokan]] * [[Emil Smasek]] * [[Breda Smolnikar]] * [[Maja Smotlak]] * [[Jože Snoj]] * [[Cvetka Sokolov]] * [[Alenka Spacal]] * [[Marko Stabej]] * [[Valentin Stanič]] * [[Josip Stritar]] * [[Gregor Strniša]] * [[Gustav Strniša]] * [[Jana Stržinar]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Primož Suhodolčan]] * [[Ivan Sivec]] * [[Minka Sever]] * [[Sonja Sever]] * [[Stanislava Skvarča]] * [[Barbara Smajila]] * [[Maja Smole]] * [[Majda Strašek Januš]] * [[Marica Strnad Cizelj]] * [[Maja Sušec]] * [[Ivo Svetina]] * [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] == Š == * [[Tomaž Šalamun]] * [[Severin Šali]] * [[Milan Šega]] * [[Franc Šetinc]] * [[Damijan Šinigoj]] * [[Črtomir Šinkovec|Črtomir Šinkovec (Adolf Šinkovec)]] * [[Ada Škerl]] * [[Jože Šmit]] * [[Branko Šömen]] * [[Ivo Šorli]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Lojzka Špacapan]] * [[Katja Špur]] * [[Bina Štampe Žmavc]] * [[Nelda Štok Vojska]] * [[Karel Štrekelj]] * [[Cilka Štucin]] * [[Milica Šturm]] * [[Janez Švajncer]] * [[Jurij Švajncer]] * [[Anja Štefan]] * [[Davorka Štefanec]] * [[Miroslav Šumnik]] == T == * [[Vlasta Tancig]] * [[Vida Taufer]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Vlasta Tavčar]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matilda Tomšič Sebenikar]] * [[Suzana Tratnik]] * [[Janez Trdina]] * [[Ivan Trinko]] * [[Andrej Trobentar]]? * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Josipina Turnograjska]] * [[Elga Tušar|Elga Tušar (Emi Vega)]] * [[Aleksandra Turšič]] == U == * [[Evelina Umek]] * [[Janez Urbas]] == V == * [[Matija Valjavec]] * [[Ilka Vašte]] * [[Josip Vandot]] * [[Saša Vegri]] * [[Irena Velikonja]] * [[Janja Vidmar]] * [[Stana Vinšek|Stana Vinšek (Vida Rudolf)]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Eka Vogelnik]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Mira Voglar]] * [[Marija Vogrič]] * [[Silvester Vogrinec]] * [[Marija Vojskovič]] * [[Zlata Vokač]] * [[Dea Volarič]] * [[Jože Volarič]] * [[Zlata Volarič]] * [[Anamarija Volk Zlobec]] * [[Sergej Vošnjak]] * [[Uroš Vošnjak]] * [[Tomaž Vrabič]] * [[Saša Vrandečič]] * [[Drago Vresnik]] * [[Iztok Vrečur]] * [[Ivan Vrhovec]] * [[Zima Vrščaj Holly]] * [[Saša Vuga]] * [[Andreja Vukmir|Vukmir, Andreja]] == W == * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Sandi Zalar]] * [[Uršula Zeirer]] * [[Ifigenija Zagoričnik Simonović]] * [[Cvetko Zagorski]] * [[Dane Zajc]] * [[Pavle Zidar|Pavle Zidar (Zdravko Slamnik)]] * [[Franc Saleški Zorko]] * [[Ivo Zorman]] * [[Dim Zupan]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Beno Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Vitomil Zupan]] * [[Agneza Zupan]] == Ž == * [[Zdenka Žebre]] * [[Anica Želje]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Marička Žnidaršič]] * [[Danila Žorž]] * [[Manja Žugman Širnik]] * [[Oton Župančič]] * [[Branko Žužek]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih mladinskih avtorjev]] * [[Seznam slovenskih mladinskih literarnih zgodovinarjev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev na avstrijskem Koroškem]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji| ]] [[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]] [[Kategorija:Seznami pisateljev]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] 4hd4azfuu2rkv5ijpzxn39xfzwi3h1c Kylie Minogue 0 162012 6708032 6692045 2026-07-07T13:25:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708032 wikitext text/x-wiki {{Redirect|Kylie}} {{about|pop pevki in igralki|njen istoimenski glasbeni album|Kylie Minogue (album)}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Kylie Minogue |Background = solo_singer |Birth_name = Kylie Ann Minogue |Origin = {{ikonazastave|Avstralija}} [[Melbourne]], [[Viktorija (Avstralija)|Victoria]], [[Avstralija]] |Genre = [[pop glasba|pop]], [[synthpop]], nu-disco<ref name=TimesSynthpop>[http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5598850.ece Synthpop: Enciklopedija moderne glasbe, ''The Times'', 1. februar 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110615165528/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5598850.ece |date=2011-06-15 }} {{ikona en}}</ref><ref name="discolie">[http://www.urb.com/tag/kylie-minogue/ »Kylie Minogue – ''Aphrodite'' (ocena)«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111011092902/http://www.urb.com/tag/kylie-minogue/ |date=2011-10-11 }} na uradni spletni strani URB {{ikona en}}</ref> |Occupation = <!-- WD --> |Years_active = 1987 - danes <small>(pevka)</small> <br />1979 - danes <small>(igralka)</small> |Label = {{ikonazastave|Avstralija}} Mushroom (1987 - danes)<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike}} Geffen (1988 - 1989)<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} PWL (1987 - 1992)<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Deconstruction (1993 - 1998)<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Parlophone (1999 - danes)<br />{{ikonazastave|Evropska unija}} EMI (1999 - danes)<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Capitol Records|Capitol]] (2002 - danes) }} '''Kylie Ann Minogue, OBE''' (izgovorjava: ˈkaɪli m<s>ɪ</s>ˈnoʊg<ref>{{navedi splet|url=http://inogolo.com/pronunciation/d1218/Kylie_Minogue|title=Izgovorjava imena Kylie Minogue|accessdate=2007-12-19|archive-date=2007-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20071016054425/http://inogolo.com/pronunciation/d1218/Kylie_Minogue|url-status=dead}}</ref>), pogosto imenovana preprosto '''Kylie''', [[Avstralija|avstralska]] [[pop glasba|pop]] [[pevka]], [[tekstopiska]], [[modna oblikovalka]] in [[filmski igralec|filmska]] ter [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[28. maj]] [[1968]], [[Melbourne]], [[Viktorija (Avstralija)|Victoria]], [[Avstralija]]. Potem, ko je Kylie Minogue že v otroštvu pričela s svojo igralsko kariero na avstralski televiziji, je zaslovela z avstralsko telenovelo ''[[Sosedje]]''. Leta 1987 se je osredotočila na svojo glasbeno kariero. Njen prvi singl, »[[The Loco-Motion#Različica Kylie Minogue|Locomotion]]«, je sedem tednov ostal na vrhu avstralske glasbene lestvice in postal najbolje prodajan singl desetletja. Po uspehu singla je Kylie Minogue podpisala pogodbo s skupino producentov, imenovano Stock, Aitken & Waterman. Njen debitantski album, ''[[Kylie (album)|Kylie]]'' (1988), in glavni singl z albuma, »[[I Should Be So Lucky]]«, sta zasedla prvo mesto na [[Velika Britanija|britanski lestvici]]. V naslednjih dveh letih je vseh trinajst njenih singlov zasedlo eno izmed prvih desetih mest na britanski lestvici. Njen debitantski film, ''The Delinquents'' (1989), je bil finančno izredno uspešen tako v Avstraliji kot v Veliki Britaniji, a so mu kritiki dodelili v glavnem negativne ocene. V naslednjih letih se je Kylie Minogue odločila spremeniti svojo otroško javno podobo v bolj odrasel stil. Njeni singli so še naprej ostajali uspešni, a njeni naslednji štirje albumi se niso prodajali preveč dobro, zato je leta 1992 prekinila pogodbo s producenti Stock, Aitken & Waterman in se odločila, da se bo uveljavila kot samostojna glasbenica. Njen naslednji singl, »[[Confide in Me]]«, je leta 1994 zasedel prvo mesto na avstralski glasbeni lestvici in postal velika uspešnica v večini evropskih držav. Njen [[duet]] z [[Nick Cave|Nickom Caveom]], »[[Where the Wild Roses Grow]]«, ji je prinesel še večjo ustvarjalno kredibilnost. Pri naslednjem albumu, ''[[Impossible Princess]]'' (1997), je Kylie Minogue sodelovala pri pisanju več pesmi. Album je bil neuspešen v Veliki Britaniji, vendar so ga dobro sprejeli v Avstraliji. Leta 2000 je Kylie Minogue ponovno pritegnila pozornost javnosti s svojim naslednjim singlom, »[[Spinning Around]]«, s katero je nastopila na zaključni prireditvi na olimpijskih igrah v [[Sydney]]ju tistega leta. Njeni videospoti so prikazali bolj seksualno, provokativno in spogledljivo osebnost, temu pa so sledili še mnogi uspešni singli. Singl »[[Can't Get You Out of My Head]]« je zasedel prvo mesto na lestvicah v več kot štiridesetih različnih državah in njen naslednji album, ''[[Fever]]'' (2001), je postal velika uspešnica v vseh državah, v katerih je izšel, vključno z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], na trgu, kjer Kylie Minogue prej ni bila tako prepoznavna. Po uspehu albuma je nameravala pričeti s svetovno turnejo, ki pa jo je nazadnje odpovedala, saj je maja 2005 zbolela za rakom na prsih. Po operaciji in zdravljenju s kemoterapijo je leta 2006 s turnejo [[Showgirl: The Homecoming Tour]] ponovno oživela svojo kariero. Njen deseti glasbeni album, ''[[X (Kylie Minogue)|X]]'', je izšel leta 2007, sledila pa mu je turneja [[KylieX2008]]. Leta 2009 je organizirala turnejo [[For You, For Me Tour]], svojo prvo turnejo, v sklopu katere je nastopila tudi v [[Kanada|Kanadi]] in Združenih državah Amerike. Naslednje leto je izdala svoj enajsti glasbeni album, ''[[Aphrodite]]''. Kylie Minogue je po svetu prodala več kot 68 milijonov izvodov albumov in singlov,<ref name=KylieMillions>{{navedi splet|title=Kylie Minogue - Dosežki|url=http://www.bbc.co.uk/radio2/contact-us/line-of-enquiry/|work=BBC Radio 2|publisher=BBC|accessdate=29. januar 2011|archiveurl=http://www.webcitation.org/query?url=http%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fradio2%2Fcontact-us%2Fline-of-enquiry%2F&date=2011-01-29|archivedate=29. januar 2011|quote=Po svetu je prodala več kot 68 milijonov albumov in singlov, prejela mnogo prestižnih nagrad in se pojavila na naslovnicah mnogih revij.}} {{ikona en}}</ref> za svoje delo pa je prejela veliko nagrad, vključno z več nagradami ARIA Awards, Brit Awards in [[grammy]]. Organizirala je mnogo uspešnih in s strani kritikov pohvaljenih turnej ter prijela nagrado Mo Award v kategoriji za »avstralskega ustvarjalca leta« za svoje nastope v živo. Leta 2008 ji je za njene »dosežke v glasbi« v Buckinghamski palači [[Elizabeta II. Angleška|kraljica Elizabeta II.]] osebno podelila naziv [[red britanskega imperija|častnice (OBE)]]. Istega leta ji je francoska vlada za njen prispevek k francoski kulturi podelila članstvo Ordre des Arts et des Lettres. Leta 2011 so pesem »I Should Be So Lucky« vključili v avstralski narodni arhiv filma in glasbe.<ref>Narodni arhiv filma in glasbe: »I Should Be So Lucky« v [http://nfsa.gov.au/collection/sound/sounds-australia/ arhivu avstralske glasbe] {{ikona en}}</ref><ref>Narodni arhiv filma in glasbe: [http://aso.gov.au/titles/music/i-should-be-so-lucky/ »I Should Be So Lucky«] na [http://aso.gov.au/ australianscreen.com] {{ikona en}}</ref> Istega leta je Kylie Minogue prejela častni doktorat univerze Anglie Ruskin v Veliki Britaniji za njeno prizadevanje za ozaveščanje javnosti o raku na prsih. 27. novembra 2011, na petindvajseti obletnici od prve podelitve nagrad ARIA Music Awards, je Kylie Minogue avstralska predsednica vlade, [[Julia Gillard]], povedala, da so jo vključili v avstralsko dvorano slave.<ref>''Daily Telegraph Australia'': Predsednica vlade [[Julia Gillard]] bo počastila pop princesko Kylie Minogue: [http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/prime-minister-julia-gillard-to-honour-pop-princess-kylie-minogue/story-e6frewyr-1226205421573] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111127050253/http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/prime-minister-julia-gillard-to-honour-pop-princess-kylie-minogue/story-e6frewyr-1226205421573 |date=2011-11-27 }} {{ikona en}}</ref> Kylie Minogue velja za najbolje prodajano avstralsko samostojno ustvarjalko v zgodovini. == Življenje in kariera == === 1968 – 1986: Otroštvo in začetek kariere === Kylie Ann Minogue se je rodila v [[Melbourne]]u, [[Viktorija (Avstralija)|Victoria]], [[Avstralija]] kot najstarejši otrok Ronalda Charlesa Minoguea, računovodje z [[Irci|irskimi]] koreninami<ref name="WhyweloveKylie">{{navedi splet|last=Bright|first=Spencer|title=Zakaj imamo Kylie radi&nbsp;– Trije ljudje, ki jo poznajo najbolje|publisher=Mail Online|date=9. november 2009|url=http://www.dailymail.co.uk/femail/article-492561/Why-love-Kylie--By-people-know-best.html|accessdate=25. maj 2009}} {{ikona en}}</ref> in Carol Anne Minogue (rojena Jones), bivše [[balet]]ke iz [[Wales|Maestega, Wales]].<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/wales/south_east/4556513.stm|title=Družino šokira Kyliejina bolezen|date=18. maj 2005|publisher=BBC News|accessdate=25. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> Tudi njena sestra, [[Dannii Minogue|Dannii]], je pop pevka<ref name="WhyweloveKylie"/> in bivša sodnica v oddaji ''Avstralija ima talent'', njen brat, Brendan, pa je snemalec novic raznih avstralskih informativnih oddaj.<ref>{{navedi novice|title=Pop princeska je preživela|work=Sydney Morning Herald|date=17. maj 2005|url=http://www.smh.com.au/news/People/Pop-princess-is-a-survivor/2005/05/17/1116095959462.html|accessdate=26. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> Kylie Minogue je s svojim bratom in sestro večino otroštva preživela v Surrey Hillsu, Melbourne, kjer so se vsi trije šolali na srednji šoli Camberwell.<ref name="Goddessofthemoment">{{navedi novice|last=Lister|first=David|title=Kylie Minogue: Boginja trenutka|work=The Independent|date=23. februar 2002|url=http://www.independent.co.uk/news/people/profiles/kylie-minogue-goddess-of-the-moment-661725.html|accessdate=26. julij 2009|location=London}} {{ikona en}}</ref> Sestri Minogue sta s svojimi karierami pričeli že v otroštvu, in sicer na avstralski televiziji.<ref name="WhyweloveKylie"/> Do enajstega leta je Kylie Minogue že zaigrala manjši vlogi v avstralskih telenovelah ''The Sullivans'' in ''Skyways'' in leta 1985 je dobila eno izmed glavnih vlog v seriji ''The Henderson Kids''.<ref name="onscreen">{{navedi novice|last=Wearring|first=Miles|title=Kylieino življenje na ekranu|publisher=News Limited|date=28. maj 2008|url=http://www.news.com.au/entertainment/story/0,26278,23769961-10388,00.html|accessdate=26. julij 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080528210458/http://www.news.com.au/entertainment/story/0,26278,23769961-10388,00.html|archivedate=2008-05-28|url-status=live |language=en}}</ref> Ker se je začela zanimati tudi za kariero v glasbeni industriji, je kasneje posnela demo posnetek za producente tedenske glasbene oddaje ''Young Talent Time'',<ref name="20yearson">{{navedi novice|last=Adams|first=Cameron|title=Kylie Minogue&nbsp;– Po dvajsetih letih|publisher=Herald Sun|date=2. avgust 2007|url=http://www.news.com.au/heraldsun/story/0,21985,22171653-2902,00.html|accessdate=27. julij 2009|archiveurl=https://archive.today/20121228210117/http://www.heraldsun.com.au/entertainment/music/kylie-150-20-years-on/story-e6frf9hf-1111114086189|archivedate=2012-12-28|url-status=live |language=en}}</ref> kjer je njena sestra redno nastopala.<ref>Smith, str. 16 {{ikona en}}</ref> Leta 1985 je prvič zapela v oddaji, a ji niso ponudili, da bi se pridružila igralski zasedbi oddaje. Uspeh Dannii Minogue je zasenčil njene dosežke pri igranju,<ref name="WhyweloveKylie"/> a leta 1986 so jo izbrali za igranje v avstralski telenoveli ''[[Sosedje]]'',<ref name="Goddessofthemoment"/> kjer je dobila vlogo Charlene Mitchell, srednješolke, ki postane mehaničarka. Telenovela ''Sosedje'' je postala izredno uspešna predvsem v Veliki Britaniji in zgodba o romanci med njenim likom in likom [[Jason Donovan|Jasona Donovana]] se je zaključila v epizodi leta 1987, v kateri se poročita in katero si je ogledalo 20 milijonov Britancev.<ref name="celebrates40thbirthday">{{navedi novice|last=Simpson|first=Aislinn|title=Kylie Minogue praznuje svoj štirideseti rojstni dan|work=[[The Daily Telegraph]]|date=27. maj 2008|url=http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/2036175/Kylie-Minogue-celebrates-40th-birthday.html|accessdate=26. julij 2009|location=London}} {{ikona en}}</ref> V Avstraliji je Kylie Minogue postala še bolj popularna potem, ko je postala prva oseba, ki je v enem večeru dobila štiri nagrade Logie Awards, najmlajša prejemnica nagrade »zlati logie« in nagrade v kategoriji za »najpopularnejšo televizijsko igralko«.<ref>{{navedi splet|title=Nagrade Logie Awards|publisher=TelevisionAU|url=http://www.televisionau.com/logies.htm|accessdate=26. januar 2006}} {{ikona en}}</ref> === 1987 – 1992: Stock, Aitken & Waterman in ''Kylie'' === Na dobrodelnem koncertu za nogometni klub Fitzroy je skupaj z drugimi člani igralske zasedbe telenovele ''Sosedje'' in Johnom Watersom nastopila s pesmijo »[[I Got You Babe]]«, nato pa še sama s pesmijo »[[The Loco-Motion]]«. Takrat jo je opazil predstavnik založbe Mushroom Records in leta 1987 je Kylie Minogue podpisala pogodbo z založbo Mushroom Records.<ref>Smith, str. 18 {{ikona en}}</ref> Njen prvi singl, »The Loco-Motion«, je sedem tednov ostal na vrhu avstralske glasbene lestvice. Prodal je več kot 200.000 izvodov<ref name="20yearson"/> in tako postal najbolje prodajan singl v Avstraliji v osemdesetih<ref>{{navedi novice|last=Maley|first=Jacqueline|title=20 let na vrhu: Morala bi biti zelo srečna|work=Sydney Morning Herald|date=5. avgust 2007|url=http://www.smh.com.au/news/music/she-should-be-so-lucky/2007/08/04/1185648204390.html|accessdate=26. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> ter prejel nagrado ARIA Award v kategoriji za »najbolje prodajan singl leta«.<ref>{{navedi splet|title=1988: 2. podelitev nagrad ARIA Awards|url=http://www.ariaawards.com.au/history-by-year.php?year=1988|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=7. avgust 2009|archive-date=2011-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110519014751/http://www.ariaawards.com.au/history-by-year.php?year=1988|url-status=dead |language=en}}</ref> Zaradi uspeha singla je Kylie Minogue s producentom svoje založbe, Garyjem Ashleyjem, prepotovala Anglijo, da bi sodelovala s triom Stock, Aitken & Waterman. Ker se trio zanjo ni zanimal preveč, so pozabili, da prihaja in medtem, ko je nanje čakala pred studijem, v naglici napisali pesem »[[I Should Be So Lucky]]«.<ref>{{navedi splet|title=Televizijski dokumentarec ''Love Is in the Air'' in epizoda 'I Should Be So Lucky'|publisher=ABC Television|date=2. november 2003|url=http://www.abc.net.au/tv/love/episodes/transcript4.htm|archiveurl=http://www.webcitation.org/query?url=http%3A%2F%2Fwww.abc.net.au%2Ftv%2Flove%2Fepisodes%2Ftranscript4.htm&date=2011-02-02|archivedate=2. februar 2011|accessdate=26. januar 2006}} {{ikona en}}</ref> Pesem je zasedla prvo mesto na lestvicah v Veliki Britaniji, Avstraliji, [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Švica|Švici]], [[Izrael]]u in [[Hong Kong]]u.<ref>Smith, str. 219 {{ikona en}}</ref> Tistega leta je Kylie Minogue prejela svojo drugo zaporedno nagrado ARIA Award v kategoriji za »najbolje prodajani singl leta« in nagrado v kategoriji za »posebne dosežke«.<ref>{{navedi splet|title=1989: 3. podelitev nagrad ARIA Awards|url=http://www.ariaawards.com.au/history-by-year.php?year=1989|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=7. avgust 2009|archive-date=2011-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20111011200102/http://www.ariaawards.com.au/history-by-year.php?year=1989|url-status=dead |language=en}}</ref> Njen debitantski glasbeni album, ''[[Kylie (album)|Kylie]]'', ki je vključeval v glavnem dance-pop pesmi, je na britanski glasbeni lestvici ostal več kot eno leto, od tega več tednov na prvem mestu.<ref name="Britishcharts">Brown, Kutner, Warwick, str. 673–674 {{ikona en}}</ref> Album je za uspešno prodajo v Združenih državah Amerike prejel zlato certifikacijo, glavni singl z albuma, »The Loco-Motion«, pa je zasedel tretje mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]<ref name="billboardhot100chart">{{navedi splet|title=Zgodovina dosežkov Kylie Minogue na glasbenih lestvicah - ''Billboard'' Hot 100|url=http://www.billboard.com/search/?keyword=kylie+minogue&x=0&y=0#/artist/kylie-minogue/chart-history/5213|work=Billboard|accessdate=25. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> in prvo mesto na [[Kanada|kanadski glasbeni lestvici]]. Pesem »[[It's No Secret]]« je kot singl izšla samo v Združenih državah Amerike in zgodaj leta 1989 zasedla sedemintrideseto mesto na ameriški lestvici,<ref name="billboardhot100chart"/> pesem »[[Turn It Into Love]]«, pa je kot singl izšla na [[Japonska|Japonskem]], kjer je zasedel prvo mesto glasbene lestvice. Julija 1988 je pesem »[[Got To Be Certain]]« postala tretji singl Kylie Minogue, ki je zasedel prvo mesto na avstralski lestvici,<ref>{{navedi splet|title=Kylie Minogue: 'Got To Be Certain' (pesem)|publisher=Media Jungen|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Kylie+Minogue&titel=Got+To+Be+Certain&cat=s|accessdate=9. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> kasneje tistega leta pa je zapustila igralsko zasedbo serije ''Sosedje'', saj se je želela osredotočiti na svojo glasbeno kariero. Njen soigralec, [[Jason Donovan]], je o njenem odhodu povedal: »Ko jo bodo gledalci videli na televiziji, ne bodo več videli Charlene, mehaničarke, temveč Kylie, pop zvezdnico.«<ref name="WhyweloveKylie"/> Duet z Jasonom Donovanom, »[[Especially for You]]«, je v Veliki Britaniji do leta 1989 prodal več kot 1 milijon izvodov, a kritik Kevin Killian je napisal, da je bil duet »veličastno grozljiv ... v primerjavi s tem duetom pesem '[[Endless Love (pesem)|Endless Love]]' [[Diana Ross|Diane Ross]] in [[Lionel Richie|Lionela Richieja]] zveni kot [[Gustav Mahler|Mahler]].«<ref>{{navedi splet|last=Killian|first=Kevin|title=Kylie Minogue in ignoranca zahoda|year=februar 2002|url=http://www.departments.bucknell.edu/stadler_center/how2/current/others/killian.shtm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050309120905/http://www.departments.bucknell.edu/stadler_center/how2/current/others/killian.shtm|archivedate=2005-03-09|publisher=Bucknell|accessdate=26. januar 2006|url-status=live |language=en}}</ref> V naslednjih letih so jo mediji večkrat imenovali »pojoča ptičica«,<ref>{{navedi splet|last=Coorey|first=Madeleine|title=Kyliejini kostumi navdušijo oboževalce|work=The Standard|location=Hong Kong|date=10.3.2009|url=http://www.thestandard.com.hk/news_detail.asp?pp_cat=18&art_id=13262&sid=6891429&con_type=1|accessdate=2. september 2006}} {{ikona en}}</ref> a Chris True s spletne strani Allmusic je v svoji oceni albuma ''Kylie'' napisal, da je album uspešen predvsem zaradi njene karizme, saj se zaradi slednje »sicer grozljive pesmi da prenašati«.<ref>{{navedi splet|last=True|first=Chris|title=Ocena albuma ''Kylie''|publisher=Allmusic|date=13. julij 2005|url=http://music.yahoo.com/library/default.asp?m=content&add=review&i=14177772&|accessdate=25. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> Njen naslednji glasbeni album, ''[[Enjoy Yourself (album, Kylie Minogue)|Enjoy Yourself]]'' (1989), je požel velik uspeh v Veliki Britaniji, [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], Avstraliji, Evropi in Aziji, preko njega pa so izšli nekateri izredno uspešni singli, vključno z britansko uspešnico »[[Hand on Your Heart]],«<ref name="Britishcharts"/> a ni bil preveč uspešen v Severni Ameriki in Kylie Minogue je prekinila pogodbo s svojo ameriško založbo, Geffen Records. Organizirala je svojo prvo turnejo, [[Enjoy Yourself Tour]], v sklopu katere je obiskala Veliko Britanijo, Evropo, Azijo in Avstralijo. O koncertu v Melbourneu je novinar revije ''Herald Sun'' napisal: »Bil je že čas, da nehamo vihati z nosovi in se sprijaznimo z dejstvom - dekle je zvezda.«<ref>{{navedi splet|title=Življenjepis Kylie Minogue na spletni strani LiMBO|publisher=Uradna spletna stran LiMBO - Kylie Minogue, citat iz revije ''Herald Sun''|url=http://www.kylie.co.uk/biog/index2.html|accessdate=26. januar 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927003144/http://www.kylie.co.uk/biog/index2.html|archivedate=2007-09-27|url-status=dead |language=en}}</ref> Decembra 1989 je Kylie Minogue skupaj s še nekaj drugimi glasbeniki posnela različico pesmi »[[Do They Know It's Christmas]]«<ref name="Smith220">Smith, str. 220 {{ikona en}}</ref> in izdala svoj debitantski film, ''The Delinquents'', ki se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal v Londonu. Filmski kritiki so mu sicer dodelili predvsem negativne ocene<ref name="Smith220"/> in novinar revije ''Daily Mirror'' je o njenem nastopu napisal: »[Kylie Minogue] ima igralsko karizmo mrzle mlečne kaše.«<ref>Smith, str. 151 {{ikona en}}</ref> Kljub slabim kritikam je bil film pri občinstvu precej popularen; v Veliki Britaniji je zaslužil več kot 200.000 [[£]],<ref>{{navedi splet|title=Avstralski filmi, ki so v Veliki Britaniji zaslužili več kot 200.000 £, 1979&nbsp;– Marec 2006|publisher=Australian Film Commission|year=april 2006|url=http://www.afc.gov.au/gtp/mrboxuk.html|accessdate=21. januar 2007|archive-date=2002-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20020428032247/http://www.afc.gov.au/GTP/mrboxuk.html|url-status=dead |language=en}}</ref> v Avstraliji pa je postal četrti najbolje prodajan domač film leta 1989 in najbolje prodajan domač film leta 1990.<ref>{{navedi splet|title=Pet najbolje prodajanih avstralskih filmov med letoma 1988 in 2005|publisher=Australian Film Commission|date=31. december 2005|url=http://www.afc.gov.au/GTP/mrboxausttop5.html|accessdate=21. januar 2007}} {{ikona en}}</ref> Z albumom ''[[Rhythm of Love (album, Kylie Minogue)|Rhythm of Love]]'' (1990) je Kylie Minogue predstavila bolj uglajeno in odraslo različico plesne glasbe. Z albumom se je Kylie Minogue prvič pričela upirati svoji produkcijski skupini, ki je zanjo oblikovala bolj dekliško podobo.<ref>Baker in Minogue, str. 29 {{ikona en}}</ref> Odločena, da jo bo sprejelo tudi bolj zrelo občinstvo, je Kylie Minogue prevzela nadzor tudi nad snemanjem videospotov za njene single, začenši z videospotom za pesem »[[Better the Devil You Know]]«, v katerem se je prvič pokazala kot odrasla oseba, ki se zaveda svoje seksualnosti.<ref>Baker in Minogue, str. 32 {{ikona en}}</ref> Njeno razmerje z [[Michael Hutchence|Michaelom Hutchenceom]] so mediji večkrat označili za upiranje svoji v otroštvu oblikovani podobi; Michael Hutchence je v enem izmed intervjujev dejal, da je njegov hobij »pokvarjanje Kylie« in da je pesem »[[Suicide Blonde]]« glasbene skupine INXS napisana zanjo.<ref>{{navedi novice|last=McLuckie|first=Kirsty|title=Prijateljevanje z nevarnostjo|work=The Scotsman|location=Velika Britanija|date=23. januar 2003|url=http://news.scotsman.com/kylieminogue/Call-it-chemistry-Kylie-Minogue.2293601.jp|accessdate=26. januar 2006}} {{ikona en}}</ref> Singli z albuma ''Rhythm of Love'' so se zelo dobro prodajali predvsem v Avstraliji in Evropi in bili velikokrat predvajani v britanskih nočnih klubih. Pete Waterman je kasneje napisal, da je bila pesem »Better the Devil You Know« eden izmed najpomembnejših mejnikov v njeni karieri, saj je s slednjim postala »najbolj vroča, najbolj popularna plesna zvezda na sceni in njenih pesmi takrat nihče ni mogel prekositi.«<ref name="WhyweloveKylie"/> Pesem »[[Shocked]]« je postala trinajsti singl Kylie Minogue, ki je zasedel eno izmed prvih desetih mest na britanski lestvici.<ref name="Britishcharts"/> Maja 1990 je Kylie Minogue s svojo spremljevalno glasbeno skupino izvedla lastno različico pesmi »[[Help! (pesem)|Help!]]« [[The Beatles|Beatlov]] pred 25.000 ljudmi na koncertu John Lennon: The Tribute Concert v [[Liverpool]]u. [[Yoko Ono]] in [[Sean Lennon]] sta se ji zahvalila za njeno podporo dobrodelni organizaciji The John Lennon Fund, mediji pa so njen nastop zelo hvalili. Novinar revije ''The Sun'' je napisal: »Zvezdnica telenovel nas je na koncertu v Liverpoolu res osupnila&nbsp;— Kylie Minogue si je res zaslužila svoj aplavz.«<ref>{{navedi splet|title=Življenjepis|publisher=Njena uradna spletna stran, Kylie.com, citat iz revije ''The Sun''|url=http://www.kylie.com/gh_site/cronology.htm|accessdate=26. januar 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060115142551/http://www.kylie.com/gh_site/cronology.htm|archivedate=2006-01-15|url-status=dead |language=en}}</ref> Njen četrti glasbeni album, ''[[Let's Get to It]]'' (1991), je zasedel petnajsto mesto na britanski glasbeni lestvici in tako postal njen prvi album, ki na tej lestvici ni zasedel enega izmed prvih desetih mest;<ref name="Britishcharts"/> njen štirinajsti singl, »[[Word Is Out (pesem)|Word Is Out]]«, je bil njen prvi singl, ki se na britanski lestvici ni uvrstil med prvih deset singlov,<ref name="Britishcharts"/> naslednja dva singla, »[[If You Were with Me Now]]« in »[[Give Me Just a Little More Time]]«, pa sta bila nekoliko uspešnejša, saj sta na lestvici zasedla drugo in četrto mesto.<ref name="Britishcharts"/> Kylie Minogue je s četrtim albumom opravila vse dolžnosti, zapisane v njeni pogodbi, in odločila se je, da pogodbe ne bo obnovila.<ref name="WhyweloveKylie"/> Kasneje je dejala, da jo je trio Stock, Aitken & Waterman dušil in ji ni dopuščal ustvarjalne svobode: »Že od začetka sem bila zanje bolj njihova lutka kot kaj drugega. Omejevala me je moja lastna založba. Brez njihovega dovoljenja se še obrniti nisem smela.«<ref name=Shuker164>Shuker, p. 164</ref> Album ''[[Greatest Hits (album, Kylie Minogue)|Greatest Hits]]'' je izšel leta 1992. Zasedel je prvo mesto na britanski<ref name="Britishcharts"/> in tretje mesto na avstralski glasbeni lestvici,<ref>{{navedi splet|title=Kylie Minogue : ''Greatest Hits'' (album)|publisher=Media Jungen|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Kylie+Minogue&titel=Greatest+Hits&cat=a|accessdate=26. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> in singl »[[What Kind of Fool (Heard All That Before)]]« in njena različica pesmi »[[Celebration (pesem)|Celebration]]« glasbene skupine Kool & The Gang sta zasedli eno izmed prvih dvajsetih mest na britanski glasbeni lestvici.<ref name="Britishcharts"/> === 1993 - 1998: Založba Deconstruction, ''Kylie Minogue'' in ''Impossible Princess'' === [[Slika:Kylie Minogue-Wax.jpg|thumb|right|140px|Voščena lutka Kylie Minogue v muzeju Madame Tussauds]] Kylie Minogue je nazadnje podpisala pogodbo z založbo Deconstruction Records, s čimer se je pričelo novo obdobje njene kariere. Njen naslednji album, ''[[Kylie Minogue (album)|Kylie Minogue]]'' (1994), je s strani kritikov prejel mešane ocene. Album se je najbolje prodajal v Evropi in Avstraliji, kjer je singl »[[Confide in Me (pesem)|Confide in Me]]« zasedel prvo mesto na državni glasbeni lestvici.<ref>{{navedi splet|title=Kylie Minogue : 'Confide In Me' (pesem)|publisher=Media Jungen|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Kylie+Minogue&titel=Confide+In+Me&cat=s|accessdate=26. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> V videospotu za pesem »[[Put Yourself in My Place (pesem, Kylie Minogue)|Put Yourself in My Place]]« je nastopila kot striptizeta; videospot je navdihnil film [[Jane Fonda]], ''[[Barbarella (film)|Barbarella]]''.<ref>Baker in Minogue, str. 84 {{ikona en}}</ref> Ta pesem in njen naslednji singl, »[[Where Is the Feeling?]]«, sta zasedla eno izmed prvih dvajsetih mest na britanski glasbeni lestvici,<ref name="Britishcharts"/> album pa je zasedel četrto mesto<ref name="Britishcharts"/> za 250.000 prodanih izvodov v Veliki Britaniji.<ref>Sutherland in Ellis, str. 51 {{ikona en}}</ref> V tem času se je pojavila v epizodi komične serije ''[[Vikarka iz Dibleya]]''. Režiserja Stevena E. de Souze, je navdušila njena fotografija za naslovnico avstralske revije ''Who'', ki jo je med drugim uvrstila tudi na svoj seznam »30 najlepših ljudi na svetu«, in ji zato poleg [[Jean-Claude Van Damme|Jeana-Claudea Van Dammea]] ponudil vlogo v filmu ''Street Fighter'' (1994).<ref name="Smith152">Smith, str. 152 {{ikona en}}</ref> Film je bil predvsem v Združenih državah Amerike finančno izredno uspešen, saj je zaslužil več kot 70 milijonov $,<ref name="Smith152"/> a kritiki so mu dodelili predvsem negativne ocene; novinar revije ''The Washington Post'', Richard Harrington, je Kylie Minogue označil za »najslabšo igralko v angleško-govorečem svetu.«<ref>{{navedi novice|last=Harrington|first=Richard|title=''Street Fighter''|work=The Washington Post|date=24. december 1994|url=http://www.washingtonpost.com/wp-srv/style/longterm/movies/videos/streetfighterpg13harrington_a0ad15.htm|accessdate=21. januar 2007}} {{ikona en}}</ref> Poleg [[Pauly Shore|Paulyja Shorea]] in [[Stephen Baldwin|Stephena Baldwina]] je zaigrala v filmu ''Bio-Dome'' (1996), ki pa je bil izredno neuspešen; novinar revije ''Movie Magazine International'' je napisal, da je film »največja potrata celuloida v vesolju.«<ref name="Smith152"/> Nato se je Kylie Minogue vrnila v Avstralijo, kjer je posnela kratki film ''Hayride to Hell'', kmalu zatem pa je odpotovala v Veliko Britanijo, kjer je posnela film ''Diana & Me'' (1997).<ref>Smith, str. 153 {{ikona en}}</ref> Avstralski umetnik [[Nick Cave]] se je že vse odkar je slišal njeno pesem »Better the Devil You Know« zanimal za sodelovanje z njo, saj naj bi imela »eno izmed najbolj nasilnih in raztresenih besedil, a ko te besede zapoje Kylie Minogue vsa ta groza zaradi njene nedolžosti zveni prav dobro.«<ref>Baker in Minogue, str. 99 {{ikona en}}</ref> Prvič sta sodelovala pri pesmi »[[Where the Wild Roses Grow]]«, baladi, katere besedilo pripovedujeta morilec (Nick Cave) in njegova žrtev (Kylie Minogue). Videospot za pesem je navdihnila slika [[John Everett Millais|Johna Everetta Millaisa]], ''Ofelija'' (1851–1852), v njem pa je Kylie Minogue večino časa igrala umorjeno žensko, ki lebdi na vodi v ribniku, nad njo pa plava kača. Singl je prejel veliko pozornosti v Evropi, kjer je na lestvicah v mnogih državah zasedel eno izmed prvih desetih mest, uspešen pa je bil tudi v Avstraliji, kjer je na državni lestvici zasedel drugo mesto,<ref>{{navedi splet|title=Nick Cave in The Bad Seeds in Kylie Minogue: 'Where The Wild Roses Grow' (pesem)|publisher=Media Jungen|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Nick+Cave+%26+The+Bad+Seeds+%2B+Kylie+Minogue&titel=Where+The+Wild+Roses+Grow&cat=s|accessdate=26. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> hkrati pa je prejel tudi dve nagradi ARIA Awards, in sicer v kategorijah za »najboljše pop delo« in »singl leta«.<ref>{{navedi splet|title=1996: 10. podelitev nagrad ARIA Awards|url=http://www.ariaawards.com.au/history-by-year.php?year=1996|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=7. avgust 2009|archive-date=2007-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20071214142950/http://www.ariaawards.com.au/history-by-year.php?year=1996|url-status=dead |language=en}}</ref> Po raznih koncertih z Nickom Caveom je Kylie Minogue med festivalom poezije v dvorani kralja Alberta na njegov predlog recitirala pesem »I Should Be So Lucky«, kar so mediji kasneje večkrat označili za »njen najbolj karizmatičen trenutek«.<ref name="lalala112">Baker in Minogue, str. 112 {{ikona en}}</ref> V mnogih intervjujih je poudarila, da je Nick Cave zaslužen za njeno samozavest pri umetniškem izražanju: »Naučil me je, da ne smem ustvarjati nečesa, kar zelo odstopa od moje prave osebnosti, še vseeno pa lahko podrobneje raziščem stvari, ki me zanimajo, saj pri tem ne bom izgubila svojega jedra. Osebno se mi je najtežje zdelo najti svoje jedro in biti popolnoma iskrena v svoji glasbi.«<ref name="limbo1998">{{navedi splet|last=Flick|first=Larry|title=Kylie Minogue z založbo deConstruction postane bolj zrela|work=Billboard (Združene države Amerike)|year=marec 1998|url=http://www.kylie.co.uk/press/00000016.shtml|accessdate=20. januar 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927002920/http://www.kylie.co.uk/press/00000016.shtml|archivedate=2007-09-27|url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 1997 je Kylie Minogue pričela z razmerjem s francoskim fotografom Stéphaneom Sednaouijem, ki jo je spodbujal k temu, da je ustvarjala glasbo lastnega stila.<ref>Baker in Minogue, str. 107–112 {{ikona en}}</ref> Skupaj s Stéphaneom Sednaouijem je posnela razne fotografije za promocijo albuma ''[[Impossible Princess]]'' in videospot za pesem »[[German Bold Italic]]«, njen duet s [[Towa Tei|Towo Tei]]; oboje je navdihnila japonska kultura, predvsem vizualne kombinacije »gejš in superjunakinj iz japonskih videospotov.«<ref>Baker in Minogue, str. 108–109 {{ikona en}}</ref> Na ta album so najbolj vplivali glasbeni stili [[Shirley Manson]], glasbene skupine Garbage, [[Björk]], [[Tricky]]ja in glasbene skupine [[U2]] ter japonskih glasbenikov, kot sta glasbena skupina Pizzicato Five in Towa Tei.<ref>Baker and Minogue, str. 108 {{ikona en}}</ref> Album ''Impossible Princess'' je vključeval v glavnem duete Kylie Minogue z glasbeniki, kot sta James Dean Bradfield in Sean Moore. Albumu, ki je bil sestavljen iz pretežno plesnih pesmi, je sledil izid glavnega singla, pesmi »[[Some Kind of Bliss]]«. Kylie Minogue se je z albumom skušala uveljaviti tudi kot neodvisna glasbenica; v intervjuju z revijo ''Music Week'' je povedala: »Ljudem moram kar naprej dopovedovati, da to ni samo še en izmed tistih neodvisnih albumov s poudarkom izključno na kitari. Ne bom kar prijela za kitaro in takoj osupla občinstva.«<ref>{{navedi splet|last=Petridis|first=Alex|title=Kylie Chameleon|work=Mixmag (Velika Britanija)|year=oktober 1997|url=http://www.kylie.co.uk/press/00000002.shtml|accessdate=20. januar 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927003157/http://www.kylie.co.uk/press/00000002.shtml|archivedate=2007-09-27|url-status=dead |language=en}}</ref> Ker je želela ubežati podobi, ki so jo zanjo ustvarili ob začetku njene kariere, je bila Kylie Minogue pripravljena »pozabiti na kritike« in »sprejeti preteklost, se sprijazniti s slednjo in jo izrabiti«.<ref name="lalala112"/> Videospot za pesem »[[Did It Again (pesem, Kylie Minogue)|Did It Again]]« je bil bolj podoben videospotom, ki jih je snemala na začetku svoje kariere in kasneje je o nastajanju videospota v svoji biografiji, ''La La La'', napisala: »Plesna Kylie, luštkana Kylie, seksi Kylie in neodvisna Kylie so se druga z drugo borile za prevlado.«<ref>Baker in Minogue, str. 113 {{ikona en}}</ref> Novinar revije ''Billboard'' je album opisal kot »sijajnega« in zaključil, da je »zlata komercialna priložnost za sklepanje pogodb s pomembnimi [glasbenimi založbami] za [uspeh v Združenih državah Amerike]. Natančni poslušalci bodo zaznali, da je album ''Impossible Princess'' izredno podoben [[Madonna|Madonninemu]] izredno uspešnemu albumu, ''[[Ray of Light]]''.«<ref name="limbo1998" /> V Veliki Britaniji album ni bil tako uspešen; novinar revije ''Music Week'' mu je dodelil negativno oceno in dodal še: »Kyliejin vokal stopa po strmem robu ... za katerega ni dovolj močan.«<ref>{{navedi splet|title=Ocena singla 'Did It Again'|work=Music Week (Velika Britanija)|date=8. november 1997|url=http://www.kylie.co.uk/press/00000020.shtml|accessdate=20 January 2007|archive-date=2006-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20061010140629/http://www.kylie.co.uk/press/00000020.shtml|url-status=dead |language=en}}</ref> Album, ki so ga ob smrti [[Diana Spencer|princese Diane]] v Veliki Britaniji preimenovali v ''Kylie Minogue'', je postal najslabše prodajan album v njeni karieri. Ob koncu leta so v oddaji radia Virgin pričeli z oglasi, v katerih je nek glasbeni kritik dejal: »Naredili smo nekaj, kar bo izboljšalo Kyliejina dela: prepovedali smo jih.«<ref name="Goddessofthemoment"/> Bralci revije ''Smash Hits'' so jo tistega leta izglasovali za »najslabše oblečeno osebo, najslabšo pevko in drugo najbolj grozljivo stvar na svetu - takoj za pajki.«<ref name="Goddessofthemoment"/> Album ''Impossible Princess'' je petintrideset tednov ostal na četrtem mestu avstralske glasbene lestvice,<ref>{{navedi splet|title=Kylie Minogue&nbsp;– ''Impossible Princess'' (album)|publisher=Media Jungen|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Kylie+Minogue&titel=Impossible+Princess&cat=a|accessdate=26. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> s čimer je postal njen najuspešnejši album od albuma ''Kylie'', izdanega leta 1988 in zaradi uspeha albuma na tem območju je podaljšala turnejo [[Intimate and Live]].<ref name="lalala125">Baker in Minogue, str. 125 {{ikona en}}</ref> Ob vrnitvi v Avstralijo so organizirali sprejem v Melbourneu, ki ga je vodil [[Jeff Kennett]], guverner Viktorije;<ref>Baker in Minogue, str. 127 {{ikona en}}</ref> v Avstraliji je Kylie Minogue še naprej ostajala uspešna. Leta 1998 je v živo nastopila na festivalu homoseksualcev Mardi Gras v Sydneyju<ref name = "lalala125"/> in na prireditvi ob otvoritvi kazina Crown v Melbourneu.<ref>Baker in Minogue, str. 129 {{ikona en}}</ref> === 1999 - 2005: ''Light Years'', ''Fever'' in ''Body Language'' === Leta 1999 je Kylie Minogue nastopila v živo na prireditvi ob odprtju studijev Fox v Sydneyju, kjer je, oblečena v [[Marilyn Monroe]], izvedla pesem »[[Diamonds Are a Girl's Best Friend]]«,<ref name="sydneycity">{{navedi splet|title=Kylie: 10 najboljših nastopov v živo|publisher=Media Jungen|url=http://sydney.citysearch.com.au/music/1137592126005/Kylie:+Top+10+Live+Performances|accessdate=26. julij 2009|archive-date=2012-07-17|archive-url=https://archive.today/20120717204214/http://sydney.citysearch.com.au/music/1137592126005/Kylie:+Top+10+Live+Performances|url-status=dead |language=en}}</ref> kmalu zatem pa je nastopila na božičnem koncertu v Diliju, vzhodni Timor.<ref name="sydneycity"/> V tem času je nastopila tudi v avstralskem filmu [[Molly Ringwald]], ''Cut'' (2000). Tistega leta se je iztekla pogodba med Kylie Minogue in založbo Deconstruction Records. Posnela je duet z glasbeno skupino [[Pet Shop Boys]], ki je pesem izdala preko svojega albuma ''[[Nightlife (album, Pet Shop Boys)|Nightlife]]'', nato pa je več mesecev preživela v [[Barbados]]u, kjer je nastopala v gledališki igri [[William Shakespeare|Williama Shakespearea]], ''[[Vihar]]''.<ref name="lalala146">Baker in Minogue, str. 146 {{ikona en}}</ref> Ko se je vrnila v Avstralijo, je pričela s snemanjem filma ''Sample People'' in za [[soundtrack]] filma posnela lastno različico pesmi »The Real Thing« [[Russell Morris|Russella Morrisa]].<ref name="lalala146"/> Aprila 1999 je podpisala pogodbo z založbo Parlophone Records.<ref name="lalala145">Baker in Minogue, str. 145 {{ikona en}}</ref> Po podatkih Milesa Leonarda, direktorja založbe Parlophone, se je za spremembo glasbenega stila v njeni karieri odločila založba in ne Kylie Minogue sama, saj so verjeli, da njenega talenta založba Deconstruction ni izkoristila.<ref name="hitquarters.com">{{navedi splet|url=http://www.hitquarters.com/index.php3?page=intrview/opar/intrview_Miles_Leonard_Int.html|title=Intervju z Milesom Leonardom|publisher=HitQuarters|date=21. februar 2002|accessdate=16. februar 2011}}</ref> Reviji ''HitQuarters'' je povedal: »Verjel sem, da je bila vokalno še vedno izjemno močna in da je zagotovo še vedno zvezdnica ... vedel sem, da bi s pravim projektom, pravimi tekstopisci, pravimi producenti, pravo skupino še vedno pritegnila veliko pozornosti.«<ref name="hitquarters.com"/> Založba Parlophone je želela, da bi se Kylie Minogue spet uveljavila kot pop ustvarjalka, kakršna je bila na začetku svoje kariere. Miles Leonard je dodal: »A nisem si želel ustvariti še enega nametanega pop projekta, želel sem, da bi z albumom hodili po robu, da bi imel neko globino.«<ref name="hitquarters.com"/> Njen naslednji album, album ''[[Light Years]]'' (2000), je zbirka plesnih pesmi z disko glasbo. Kylie Minogue je dejala, da je nameravala predstaviti dance-pop glasbo v »bolj prefinjeni obliki,« ki pa bi bila še vedno »zabavna«.<ref name=lalala145/> Album je prejel v glavnem pozitivne ocene s strani kritikov in požel velik uspeh v Aziji, Avstraliji, Novi Zelandiji in Evropi, v Veliki Britaniji pa je prodal več kot 1 milijon izvodov.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/2458645.stm|title=Kyliejin najslajši krog slave|publisher=BBC News|date=14. november 2002|accessdate=7. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Singl »[[Spinning Around]]« je postal njen prvi singl, ki je zasedel prvo mesto na britanski lestvici po desetih letih in Kylie Minogue je v videospotu za pesem nastopila v zlatih kratkih hlačah, ki so kasneje postale njen »zaščitni znak«.<ref>{{navedi splet|work=Daily Mail |location=Velika Britanija|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-428767/Style-icon-Kylies-hotpants-V-A-museum.html|title=Kratke hlače stilske ikone Kylie sedaj v muzeju V&A|date=15. januar 2007|accessdate=27. julij 2009}} {{ikona en}}</ref><ref>Smith, str. 189–192 {{ikona en}}</ref> Singl je leta 2009 novinar revije ''[[The Times]]'' označil za znanitelja novega obdobja v [[synthpop]] glasbi.<ref name=TimesSynthpop/> Njen drugi singl, »[[On a Night Like This]]«, je zasedel prvo mesto na avstralski<ref>{{navedi splet|title=Kylie Minogue: 'On a Night Like This' (pesem)|publisher=Media Jungen|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Kylie+Minogue&titel=On+A+Night+Like+This&cat=s|accessdate=9. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> in drugo na britanski glasbeni lestvici.<ref name="Britishcharts"/> Pesem »[[Kids (pesem, Kylie Minogue in Robbie Williams)|Kids]]«, njen duet z [[Robbie Williams|Robbiejem Williamsom]], je bil vključen na njegov album ''[[Sing When You're Winning]]'' in je zasedel drugo mesto na britanski glasbeni lestvici.<ref name="Britishcharts"/> [[Slika:Kylie Minogue in Paris 2005-03-26.jpg|thumb|140px|left|Kylie Minogue med nastopom v [[Pariz]]u, 2005]] Leta 2000 je Kylie Minogue na Olimpijskih igrah v Sydneyju nastopila s pesmijo skupine [[ABBA]], »[[Dancing Queen]]«, in lastnim singlom, »[[On a Night like This]]«.<ref>{{navedi novice|publisher=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/olympics2000/951094.stm|title=Sydney se poslavlja|date=1. oktober 2000|accessdate=27. julij 2009}}</ref> Nato je pričela s svojo naslednjo turnejo, [[On A Night like This Tour]], ki je bila v Avstraliji in Veliki Britaniji izredno uspešna, saj so prodali vse vstopnice za skoraj vse koncerte. Turnejo je navdihnila Madonnina turneja [[The Girlie Show World Tour|The Girlie Show]] (1993), ki je vključevala elemente burlesk in gledaliških predstav, William Baker pa je v svoji oceni turneje napisal, da je koncert vključeval tudi elemente Broadwayjskih predstav, kot je ''42nd Street'', filmov, kot sta ''Anchors Aweigh'' in ''South Pacific'', muzikali [[Fred Astaire|Freda Astairea]] in [[Ginger Rogers]] iz tridesetih ter nastopi [[Bette Midler]] v živo.<ref>Baker in Minogue, str. 164–165 {{ikona en}}</ref> Nov material Kylie Minogue so glasbeni kritiki zelo hvalili. Za svoje nastope v živo je tistega leta prejela nagrado Mo Award v kategoriji za »ustvarjalca leta«.<ref>{{navedi splet|publisher=Australian Entertainment 'Mo' Awards Incorporated|url=http://www.moawards.org.au/winners%202001.htm|title=Nagrajenci&nbsp;– 26. podelitev nagrad Mo Awards leta 2001|accessdate=27. julij 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080718210045/http://www.moawards.org.au/winners%202001.htm|archivedate=2008-07-18|url-status=dead |language=en}}</ref> Po koncu turneje je v intervjuju z revijo ''Seattle Post-Intelligencer'' jo je novinar revije vprašal, kaj je njena največja dobrina in odgovorila je: »Dejstvo, da sem vsestranska. Če bi se morala odločiti za eno stvar, ki bi jo morala opravljati do konca življenja, se ne bi mogla odločiti za nekaj, pri čemer bi najbolj izstopala, saj nikjer ne izstopam. A ko vse stvari, ki jih lahko počnem, spravim skupaj, res vem, kaj delam.«<ref name=Reighley>{{navedi splet|last=Reighley|first=Kurt B.|url=http://www.seattleweekly.com/2002-06-26/music/i-amp-heart-kylie/|title=Jaz srček Kylie|publisher=Seattle Weekly|date=26. junij 2006|accessdate=25. julij 2009|archive-date=2011-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20110613200729/http://www.seattleweekly.com/2002-06-26/music/i-amp-heart-kylie/|url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2001 se je kot Zelena vila pojavila v filmu ''[[Moulin Rouge!]]'',<ref>{{navedi splet|last=Smith|first=Neil|title=Filmi: ''Mouin Rouge'' (2001)|url=http://www.bbc.co.uk/films/2001/06/22/moulin_rouge_2001_review.shtml|publisher=BBC News|date=22. junij 2001|accessdate=26. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> ki je izšel malo pred izidom njenega naslednjega albuma, ''[[Fever (album, Kylie Minogue|Fever]]'', albuma, ki je vključeval predvsem elektropop in synthpop pesmi, podobne pesmim, ki jih je izdajala v osemdesetih.<ref>[http://www.israbox.com/2007/08/05/kylie_minogue__fever_2002.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111027154146/http://www.israbox.com/2007/08/05/kylie_minogue__fever_2002.html |date=2011-10-27 }} {{ikona en}}</ref> Album ''Fever'' je zasedel prvo mesto na avstralski, britanski in mnogih evropskih lestvicah, po svetu pa je prodal več kot osem milijonov izvodov.<ref name=grooveback>{{navedi novice|url=http://www.theage.com.au/articles/2004/01/29/1075340776864.html|title=Bo Kylie spet uspela?|work=The Age|location=Avstralija|publisher=Fairfax Digital|date=31. januar 2004|accessdate=25. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> Glavni singl z albuma, »[[Can't Get You Out of My Head]]«, je postal najuspešnejši singl v njeni karieri, ki je zasedel prvo mesto na lestvicah v več kot štiridesetih državah.<ref>{{navedi splet|last=Gibb|first=Megan|url=http://www.nzherald.co.nz/kylie-minogue/news/article.cfm?c_id=1502794&objectid=10512987|title=Vse najboljše, Kylie: 40 mejnikov v 40 letih|work=Weekend Herald|publisher=The New Zealand Herald|date=28. maj 2008|accessdate=25. julij 2009|archive-date=2011-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110220033029/http://www.nzherald.co.nz/kylie-minogue/news/article.cfm?c_id=1502794&objectid=10512987|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Tistega leta je Kylie Minogue prejela štiri nagrade ARIA Awards, med drugim tudi v kategoriji za »najbolj izstopajoče dosežke«<ref>{{navedi novice|last=Kazmierczak|first=Anita|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/2331249.stm|title=Kylie prejme največ avstralskih glasbenih nagrad|publisher=BBC News|date=15. oktober 2002|accessdate=7. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> in dve nagradi Brit Awards, in sicer v kategorijah za »najboljšo mednarodno žensko samostojno ustvarjalko« in za »najboljši mednarodni album«.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/1832486.stm|title=Podelitev nagrad Brit Awards leta 2002: Prejemniki nagrad|publisher=BBC News|date=20. februar 2002|accessdate=7. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Revija ''Rolling Stone'' je napisala, da je bila pesem »Can't Get You Out of My Head« »zagotovo najboljša in prepričljiva plesna pesem novega stoletja«,<ref name =RollingStoneBio>{{navedi splet|last=Kemp|first=Rob|url=http://www.rollingstone.com/artists/kylieminogue/biography|title=Življenjepis Kylie Minogue|work=The New Rolling Stone Album Guide|year=2004|accessdate=5. avgust 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071224105839/http://www.rollingstone.com/artists/kylieminogue/biography|archivedate=2007-12-24|url-status=dead |language=en}}</ref> in po uspehu albuma v Avstraliji in Evropi je leta 2002 založba [[Capitol Records]] album ''Fever'' in singl izdala tudi v Združenih državah Amerike.<ref name=secondcoming>{{navedi novice|title=Kylie drugič|publisher=Fairfax Digital|work=Sydney Morning Herald|date =14. februar 2004|url=http://www.smh.com.au/articles/2004/02/13/1076548215244.html?from=storyrhs|accessdate=24. marec 2008}} {{ikona en}}</ref> Album ''Fever'' je debitiral na tretjem mestu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]],<ref name="reutersalbum">{{navedi novice|last=Goodman|first=Dean|title=Album Kylie Minogue bo izšel tudi v ZDA|publisher=Reuters|date=11. april 2008|url=http://www.reuters.com/article/industryNews/idUSN1137190920080412|accessdate=1. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> pesem »Can't Get You out of My Head« je zasedla sedmo mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100.<ref name="billboardhot100chart"/> Njeni naslednji singli, »[[In Your Eyes (pesem, Kylie Minogue)|In Your Eyes]]«, »[[Love at First Sight (pesem, Kylie Minogue)|Love at First Sight]]« in »[[Come into My World (pesem)|Come into My World]]«, so postali svetovne uspešnice in Kylie Minogue je uspela tudi v Severni Ameriki, predvsem v nočnih klubih. Po uspehu albuma v Združenih državah Amerike je nastopila na mnogih tamkajšnjih koncertih, med drugim tudi na božičnem festivalu Jingle Ball in več koncertih v Miamiju, Anaheimu, New York Cityju, Filadelfiji in Houstonu.<ref>{{navedi splet|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=990DE1DA173DF934A25751C1A9649C8B63|title=POP OCENA; uspešna parada postane bolj realna|author=Pareles, Jon|date=17. december 2002|work=[[The New York Times]]|publisher=[[The New York Times|The New York Times Company]]|accessdate=7. marec 2011}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Kljub zlomljenemu gležnju je Timberlake plesal na koncertu Jingle Ball|author=|url=http://news.google.com/newspapers?id=NTlHAAAAIBAJ&sjid=1_0MAAAAIBAJ&dq=kylie%20minogue%20jingle%20ball&pg=3607%2C2768252|newspaper=The Daily Reporter|location=[[Iowa|Spencer, Iowa]]|date=17. december 2002|page=9|accessdate=7. marec 2011}} {{ikona en}}</ref> Leta 2003 je bila nominirana za [[grammy]]ja v kategoriji za »najboljše plesno delo« za pesem »Love at First Sight«,<ref name="KylieSparro">{{navedi splet|title=Kylie in Sparro nominirana za grammyja|work=The Australian|url=http://www.theaustralian.news.com.au/story/0,25197,24753660-12377,00.html|date=4. december 2008|accessdate=1. avgust 2009|archive-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20081205101532/http://www.theaustralian.news.com.au/story/0,25197,24753660-12377,00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> naslednjega leta pa je prejela to nagrado v isti kategoriji za pesem »Come into My World«.<ref>{{navedi splet|title=Prejemniki grammyjev|publisher=The Recording Academy|url=http://www.grammy.com/GRAMMY_Awards/Winners/Results.aspx|accessdate=1. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Stilist in kreativni svetovalec Kylie Minogue, William Baker, je dejal, da so videospote za single z albuma ''Fever'' večinoma navdihnili [[znanstvena fantastika|znanstveno-fantastični filmi]] [[Stanley Kubrick|Stanleyja Kubricka]] in elementi elektropop glasbe s plesnimi točkami, kakršne pripravlja glasbena skupina [[Kraftwerk]]. Alan MacDonald, ustvarjalni direktor njene turneje KylieFever Tour (2002), je na oder postavil elemente, ki so jih navdihnile »prejšnje inkarnacije« Kylie Minogue.<ref name="Baker2">{{cite video|people=Baker, W. in MacDonald, A. (direktorja)|date=2002 |title=Kylie Minogue: Turneja Kylie Fever (2002) v koncertu&nbsp;– V živo iz Manchestra|medium=DVD|location=Manchester, Velika Britanija|publisher=Parlophone}} {{ikona en}}</ref> Prva točka turneje je bil prizor Kylie Minogue v vlogi zapeljive ženske v vesolju, ki so jo opisali kot »kraljico Metropolisa z vsemi svojimi podložniki.« Prizor naj bi navdihnil film ''[[Peklenska pomaranča (film)|Peklenska pomaranča]]'' in njene različne osebnosti skozi njeno kariero.<ref name="Baker2"/> Kylie Minogue so končno dopuščali, da se je samostojno izražala in si ustvarila podobo »ustvarjalke, kakršna sem bila po srcu že od nekdaj.«<ref name="Baker2"/> Leta 2002 je pričela delati na [[animacija|animiranem filmu]] ''The Magic Roundabout'', ki je v [[Evropa|Evropi]] izšel leta 2005,<ref>{{navedi splet|last=Halligan|first=Fionnuala|title=''The Magic Roundabout (La Manege Enchante)''|publisher=Screen Daily|date=27. januar 2005|url=http://www.screendaily.com/the-magic-roundabout-la-manege-enchante/4021721.article|accessdate=1. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> v Združenih državah Amerike pa leta 2006; glas je posodila enemu od glavnih likov, Florence. Kylie Minogue je potem, ko ga je spoznala na podelitvi [[grammy]]jev leta 2002, pričela z razmerjem s francoskim igralcem Olivierjem Martinezom.<ref name="PeopleKylieandOlivierSplit">{{navedi splet|title=Kylie Minogue in Olivier Martinez se razideta|work=People|publisher=Time Inc|date=3. februar 2007|url=http://www.people.com/people/article/0,,20010855,00.html|accessdate=23. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> Njen naslednji album, ''[[Body Language]]'' (2003), je izšel po začetku turneje [[Money Can't Buy]] v Londonu. Na turneji je predstavila nov stil, ki ga je oblikovala z Williamom Bakerjem in ki ga je deloma navdihnila tudi [[Brigitte Bardot]], o kateri je Kylie Minogue povedala: »Med snemanjem sem imela v mislih BB [Brigitte Bardot], saj, no, pravzaprav je izredno privlačna, mar ne? Je ena izmed najboljših igralk. V tistem času je bila na svoj način čarobno radikalna. Izbrala sem si jo za svoj navdih, saj ... je popolna mešanica sladkega in divjega.«<ref>{{cite video|author=Minogue, Kylie|title=Body Language - V živo|medium=DVD|publisher=Parlophone|location=|date=2003}} {{ikona en}}</ref> Album so sestavljale pesmi v disko stilu z elementi [[hip hop]]a, na katere so po besedah Kylie Minogue v glavem vplivala dela glasbenikov iz osemdesetih, kot so Scritti Politti, The Human League, Adam and the Ants in [[Prince (glasbenik)|Prince]].<ref name="ThinWhiteDame">{{navedi splet|last=Ives|first=Brian|author2=Bottomley, C.|title=Kylie Minogue: Suha bela dama diska|publisher=VH1|date=24. februar 2004|url=http://www.vh1.com/artists/interview/1485255/02232004/minogue_kylie.jhtml|accessdate=21. januar 2007|archive-date=2006-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20061206073514/http://www.vh1.com/artists/interview/1485255/02232004/minogue_kylie.jhtml|url-status=dead |language=en}}</ref> Novinar revije ''Billboard'' je albumu dodelil pozitivno oceno: »Kylie Minogue ima šesti čut za izbiranje dobrih pesmi in dobrih producentov.«<ref>{{navedi novice|title=Skrivnost uspeha pop zvezdnice Kylie|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7163430.stm|publisher=BBC News|date=27. december 2007|accessdate=25. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> Novinar s spletne strani Allmusic je album opisal kot »skoraj popolno pop delo ... Album ''Body Language'' je tisto, kar nastane, ko se dance-pop povzpe po težji poti in se osredotoči na tisto, kar je pomembno, ne na šokiranje same sebe in drugih.«<ref>{{navedi splet|last=True|first=Chris|title=''Body Language''|url={{Allmusic|album|r675507/review|pure_url=yes}}|publisher=Allmusic|accessdate=21. januar 2007}} {{ikona en}}</ref> Album ''Body Language'' se je prodajal slabše kot njegov predhodnik, ''Fever'',<ref name=grooveback/><ref name=secondcoming/> a prvi singl z albuma, »[[Slow (pesem)|Slow]]«, je postal velika uspešnica v Veliki Britaniji in Avstraliji.<ref>{{navedi splet|title=Kylie Minogue: 'Slow' (pesem)|publisher=Media Jungen|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Kylie+Minogue&titel=Slow&cat=s|accessdate=9. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Potem, ko je pesem azsedla prvo mesto na ameriški klubski lestvici,<ref name="billboarddancechart">{{navedi splet|title=Kylie Minogue, zgodovina dosežkov na lestvicah, lestvica ''Billboard'' Dance/Club Play Songs|url=http://www.billboard.com/search/?keyword=kylie+minogue&x=0&y=0#/artist/kylie-minogue/chart-history/5213?f=359&g=Singles|work=Billboard|accessdate=25. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> je bila nominirana za grammyja v kategoriji za »najboljše plesno delo«.<ref name="KylieSparro"/> Album ''Body Language'' je v prvem tednu od izida v Združenih državah Amerike prodal več kot 43.000 izvodov, a naslednji teden se je prodaja poslabšala.<ref name="KylievsAmerica">{{navedi splet|title=Kylie proti Ameriki|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,600241_3,00.html|work=Entertainment Weekly|date=19. marec 2004|accessdate=1. avgust 2009|archive-date=2014-09-21|archive-url=https://archive.today/20140921071643/http://www.ew.com/ew/article/0,,600241_3,00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Novinar revije ''The Wall Street Journal'' je Kylie Minogue opisal kot »mednarodno superzvezdnico, ki pa očitno ne more biti uspešna na ameriškem trgu«.<ref name="KylievsAmerica"/> Kylie Minogue je svoji ameriški glasbeni založbi povedala, da si ne želi zapraviti dovolj časa samo za to, da bi uspela v Združenih državah Amerike, temveč bi raje uspela drugje po svetu,<ref name="KylievsAmerica"/> kar je ''Billboardov'' analist Geoff Mayfield opisal kot »poslovno odločitev ... Če bi bil na njenem mestu, bi se tudi sam odločil podobno.«<ref name="KylievsAmerica"/> Kasneje je pevka dejala, da je njena omejena uspešnost v Združenih državah Amerike ni potrla, temveč so jo bolj potrle izjave medijev, ki so menili, da njena kariera ni izpopolnjena.<ref name="filmcareernotUSsuccess">{{navedi novice|title=Kylie sanja o enkratni filmski karieri in ne uspehu v ZDA|work=The Independent|date=11. maj 2009|url=http://www.independent.co.uk/news/people/news/kylie-dreams-of-credible-film-career-not-us-success-1682845.html|accessdate=7. avgust 2009|location=London}} {{ikona en}}</ref> Kylie Minogue je zaigrala stransko vlogo v zadnji epizodi avstralske televizijske serije ''[[Kath & Kim]]'', s katero je zato, ker se je njen lik v epizodi poročil, ponovno spomnila občinstvo na svoj lik Charlene iz serije ''Sosedje''. Epizoda je postala najbolje gledana epizoda avstralske serije leta.<ref>{{navedi novice|last=Miller|first=Kylie|title=Kylie se pridruži privlačnim kretenom v najuspešnejši epizodi leta|work=The Age |location=Australia|date=27. november 2004|url=http://www.theage.com.au/news/TV--Radio/Kylie-joins-foxy-morons/2004/11/26/1101219742748.html?from=storyrhs|accessdate=26. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> Novembra 2004 je Kylie Minogue izdala svojo drugo kompilacijo z največjimi uspešnicami, naslovljeno ''[[Ultimate Kylie]]'', ter istoimenski DVD z zbirko njenih videospotov. Preko kompilacije sta izšla tudi njena naslednja singla, »[[I Believe in You (pesem, Kylie Minogue)|I Believe in You]]«, pesem, ki sta jo napisala Babydaddy in Jake Shears, člana glasbene skupine Scissor Sisters in »[[Giving You Up]]«. Pesem »I Believe in You« je zasedla tretje mesto na lestvici ''Billboard'' Hot Dance Club Play,<ref name="billboarddancechart"/> Kylie Minogue pa je bila že četrto leto zapored nominirana za grammyja v kategoriji za »najboljše dance delo«. Zgodaj leta 2005 je Kylie Minogue v Melborneu odprla razstavo Kylie : The Exhibition. Na brezplačni razstavi je razstavila fotografije in kostume, ki so del njene kariere. Nato je pričela s svojo naslednjo avstralsko turnejo, ki jo je obiskalo 300.000 ljudi,<ref>{{navedi novice|title=Kyliejina razstava v Londonu|publisher=BBC News|date=26. oktober 2006|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6086702.stm|accessdate=24. marec 2008}}</ref> februarja 2007 pa je v Londonu nastopila ob odprtju muzeja Viktorije in Alberta.<ref>{{navedi novice|last=Menkes| first=Suzy| title='Kylie—The Exhibition' mladino zvleče v muzej Viktorije in Alberta v Londonu|work=The New York Times|date=25. februar 2007|url=http://www.nytimes.com/2007/02/25/style/25iht-rkylie26.html?_r=1|accessdate=24. marec 2008}} {{ikona en}}</ref> Kmalu zatem je pričela s turnejo [[Showgirl: The Greatest Hits Tour]], v sklopu katere je nastopila samo na nekaj koncertih v Evropi, nato pa je odpotovala nazaj v Melbourne, kjer so ugotovili, da je zbolela za rakom na prsih.<ref>{{navedi novice|title=Kylie Minogue ima raka na prsih|publisher=CBS News|date=17. maj 2005|url=http://www.cbsnews.com/stories/2005/05/17/entertainment/main695716.shtml|accessdate=24. marec 2008}} {{ikona en}}</ref> === 2006 – 2009: Showgirl: The Homecoming Tour, ''X'', KylieX2008 in For You, for Me Tour === [[Slika:KylieX2008 July Berlin (13) enhanced.jpg|left|thumb|140px|Kylie Minogue nastopa v [[Berlin]]u med turnejo KylieX2008]] Novembra 2006 je Kylie Minogue z nastopom v Sydneyju ponovno pričela s turnejo [[Showgirl: The Homecoming Tour]]. Pred koncertom je v mnogih intervjujih poudarila, da bo zanjo ta nastop izredno čustven, in preden je nastop s pesmijo »[[Especially for You]]« posvetila svojemu očetu, ki je preživel raka na prostati, je jokala.<ref name="featheredKylie">{{navedi novice|first=Christine|last=Sams|title=Pernata Kylie oboževalce draži z rožnato|date=12. november 2006|url=http://www.smh.com.au/news/music/feathered-kylies-fans-tickled-pink/2006/11/11/1162661950112.html|work=Sydney Morning Herald|accessdate=4. december 2006}} {{ikona en}}</ref> Koreografijo njenih točk so predelali tako, da jih je glede na svoje zdravstveno stanje lahko izvajala, spremenili pa so tudi njene kostume.<ref>{{navedi novice|title=Ponovni pričetek Kyliejine turneje v Veliki Britaniji|publisher=BBC News|date=17. julij 2006|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/5188896.stm|accessdate=5. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Mediji so poročali, da je bil njen nastop izredno energičen; novinar revije ''Sydney Morning Herald'' je, na primer, napisal, da je bil koncert »ekstravaganten«, njen nastop pa »nič drugega kot pravo zmagoslavje.«<ref name="featheredKylie"/> Na naslednjem koncertu se naj bi Kylie Minogue pridružil tudi [[Bono]], ki je Avstralijo obiskal v sklopu svoje turneje Vertigo in skupaj naj bi izvedla svoj duet, pesem »Kids«, vendar je morala Kylie Minogue zaradi izčrpanosti nastop v zadnjem trenutku odpovedati.<ref>{{navedi splet|title=Kylie Minogue odpove nastop s skupino U2 zaradi izčrpanosti|date=14. november 2006|url=http://www.spotlightingnews.com/article.php?news=3231|publisher=Spotlighting News|accessdate=4. december 2006|archive-date=2006-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20061117140626/http://www.spotlightingnews.com/article.php?news=3231|url-status=dead |language=en}}</ref> Za njene nadaljnje nastope na avstralskih koncertih so jo kritiki še naprej hvalili, po božiču, ki ga je preživela z družino, pa je v sklopu turneje nastopila na še nekaj koncertih v Evropi; priredila je dvanajst koncertov. Šest koncetrov v areni Wembley je bilo razprodanih, naslednjih šest pa je organizirala v Manchestru. Februarja 2007 sta Kylie Minogue in Olivier Martinez oznanila, da sta se razšla, a da ostajata prijatelja. Kylie Minogue naj bi »zelo razžalostila v celoti neresnična poročanja o nezvestobi [Olivierja Martineza].«<ref name="PeopleKylieandOlivierSplit"/> Svojega bivšega partnerja je ob vseh priložnostih branila in ga zagovarjala, saj naj bi jo zelo podpiral pri zdravljenju raka na prsih. V enem izmed intervjujev je dejala: »Vedno mi je stal ob strani in mi pomagal pri praktičnih rečeh, me ščitil. Bil je čudovit. Zaradi mene je velikokrat odpovedal svoje projekte, da me je lahko podpiral. Je najboljši moški, kar sem jih kdaj spoznala.«<ref name="PeopleKylieandOlivierSplit"/> Kylie Minogue je svoj deseti glasbeni album, ki je pritegnil veliko pozornosti medijev in s katerim se je »vrnila« na glasbeno sceno, ''[[X (Kylie Minogue)|X]]'', izdala novembra 2007.<ref name="heraldsunjan08">{{navedi novice|first=Cameron|last=Adams|title=Kylie Minogue govori o prodaji, ljubezni in prebolevanju|url=http://www.news.com.au/heraldsun/story/0,21985,24249776-2902,00.html|publisher=Herald Sun|date=17. januar 2008|accessdate=15. april 2008|archiveurl=https://archive.today/20121205154505/http://www.heraldsun.com.au/news/kylie-comes-home-for-christmas/story-e6frf7jo-1111117315232|archivedate=2012-12-05|url-status=dead |language=en}}</ref> Album z elektro pesmimi je vključeval prispevke Guyja Chambersa, Cathy Dennis, dueta Bloodshy & Avant in Calvina Harrisa.<ref name="heraldsunjan08"/> Da bi dosegla boljše vizualne učinke za promocijo albuma ''X'', sta William Baker in Kylie Minogue tudi pri videospotu za njen prvi singl, »[[2 Hearts]]«, uporabila kombinacijo stila iz kabukškega gledališča in videza londonskih nočnih klubov.<ref>{{navedi novice|last=Iannacci|first=Elio|title=Kylie Minogue se vrne|work=Toronto Star |publisher=|date=29. december 2007|url=http://www.thestar.com/entertainment/article/288564|accessdate=19. julij 2008}} {{ikona en}}</ref> Nekaj kritikov je albumu dodelilo negativno oceno zaradi trivialnosti predmeta albuma v luči njene izkušnje z rakom na prsih; Kylie Minogue je o naravi nekaterih pesmi z albuma dejala: »Moj zaključek je, da bi, če bi posnela osebne pesmi, posnela album z naslovom ''Impossible Princess 2'', ki bi prejel enake kritike.«<ref name="heraldsunjan08"/> Novinar revije ''[[Rolling Stone]]'' je Kylie Minogue opisal kot »vodjo načrtovanja zabav za velike pop dive«<ref name="RollingStoneXreview">{{navedi splet|first=Jody|last=Rosen|title=Ocene, Kylie Minogue, ''X''|url=http://www.rollingstone.com/artists/kylieminogue/albums/album/19781398/review/19935822/x|work=Rolling Stone|publisher=|date=17. april 2008|accessdate=15. april 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080405175411/http://www.rollingstone.com/artists/kylieminogue/albums/album/19781398/review/19935822/x|archivedate=2008-04-05|url-status=dead |language=en}}</ref> in dodal, da njen rak »na srečo njene glasbe ni spremenil v pretirano globoko.«<ref name="RollingStoneXreview"/> Kasneje je Kylie Minogue dejala: »Ko gledam nazaj, se mi zdi, da bi album lahko bil boljši. A glede na čas, ki sem mu ga namenila, je kar dober. In ob snemanju sem se zelo zabavala.«<ref name="heraldsunaug08">{{navedi novice|first=Cameron|last=Adams|authorlink=|title=Kylie Minogue bo 18. decembra nastopila v Avstraliji|url=http://www.news.com.au/heraldsun/story/0,21985,24249776-2902,00.html|work=Herald Sun|publisher=|date=28. avgust 2008|accessdate=15. april 2008|archiveurl=https://archive.today/20121205154505/http://www.heraldsun.com.au/news/kylie-comes-home-for-christmas/story-e6frf7jo-1111117315232|archivedate=2012-12-05|url-status=dead |language=en}}</ref> Oba, tako album ''X'' kot pesem »2 Hearts«, sta zasedla prvo mesto na avstralskih glasbenih lestvicah.<ref>{{navedi splet|title=Kylie Minogue: ''X'' (album)|publisher=Media Jungen|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Kylie+Minogue&titel=X&cat=a|accessdate=9. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Kylie Minogue: '2 Hearts' (pesem)|publisher=Media Jungen|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Kylie+Minogue&titel=2+Hearts&cat=s|accessdate=9. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> V Veliki Britaniji se album ''X'' na začetku ni dobro prodajal,<ref name="heraldsunjan08"/> a kasneje je komercialno postal uspešnejši,<ref name="thetimeskyliex2008">{{navedi novice|last=Sinclair|first=David|authorlink=|title=Kylie Minogue v areni O2, London|work=The Times|location=Velika Britanija|publisher=Times Newspapers Ltd.|date=28. julij 2008|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/live_reviews/article4413509.ece|accessdate=1. avgust 2008|archive-date=2011-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110615134420/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/live_reviews/article4413509.ece|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Kylie Minogue pa je prejela nagrado Brit Award v kategoriji za »najboljšo mednarodno samostojno ustvarjalko«<ref>{{navedi novice|title=Podelitev nagrad Brit Awards leta 2008: Prejemniki|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7187992.stm|publisher=BBC News|date=20. februar 2008|accessdate=7. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Album ''X'' je v Združenih državah Amerike izšel aprila 2008 in kljub promociji debitiral med zadnjimi stotimi albumi na lestvici ''Billboard'' 200.<ref name="reutersalbum"/> Kylie Minogue je ameriški trg označila za »zelo zapletenega … za radie moraš imeti precej poznano ime. Včasih je težko vedeti, kam na tem trgu sploh sodiš.« <ref>{{navedi novice|first=Peter|last=Mitchell|title=Kylie kritizira ameriški ''X-factor''|url=http://www.news.com.au/story/0,23599,23522602-1702,00.htm|work=Herald Sun|publisher=|date=11. april 2008|accessdate=15. april 2008}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=June 2010| bot=DASHBot}} {{ikona en}}</ref> Album ''X'' je bila leta 2009 nominirana za [[grammy]]ja v kategoriji za najboljši elektronski/plesni album« ,<ref>{{navedi splet|first=Cameron|last=Adams|authorlink=|title=Seznam prejemnikov nagrad na 51. podelitvi grammyjev|url=http://content.grammy.com/Grammy_Awards/51st_show/list.aspx#02|publisher=The Recording Academy|accessdate=7. avgust 2009|archive-date=2008-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20081205175335/http://content.grammy.com/Grammy_Awards/51st_show/list.aspx#02|url-status=dead |language=en}}</ref> kar je bila njena peta nominacija za grammyja. [[Slika:Kylie Minogue 2 (2009).jpg|140px|thumb|left|Kylie Minogue, 2009]] Decembra 2007 je Kylie Minogue nastopila na koncertu na podelitvi [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]] v Oslu, Norveška,<ref>{{navedi novice|title=Kylie odide v Oslo, da bi počastila Ala Gorea|publisher=Mail Online|date=7. december 2007|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-500862/Kylie-heats-Oslo-sexy-PVC-number-honour-Al-Gore.html|accessdate=7. avgust 2008}} {{ikona en}}</ref> kasneje pa je poleg [[Leon Jackson|Leona Jacksona]] nastopila še v britanski oddaji ''The X Factor''; Leon Jackson je bil eden izmed tekmovalcev v oddaji, katerega mentorica je bila njena sestra Dannii Minogue.<ref>{{navedi novice|title=Kylie in Jason zapojeta na ''X Factorju''|publisher=BBC News|date=7. december 2007|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7140296.stm|accessdate=7. avgust 2008}} {{ikona en}}</ref> Maja 2008 je Kylie Minogue pričela promovirati album ''X'' z evropsko turnejo, [[KylieX2008]], ki do danes ostaja njena najdražja turneja, saj so za vse pripomočke in rekvizite morali plačati 10 milijonov £.<ref name="reutersalbum"/><ref>{{navedi novice|title=Kyliejina turneja se bo pričela v Parizu|publisher=Telegraph Media Group|date=29. april 2008|url=http://www.telegraph.co.uk/culture/art/3672988/Kylies-tour-to-kick-off-in-Paris.html|accessdate=7. avgust 2008|location=London}} {{ikona en}}</ref> Čeprav je vaje opisala kot »mrke«, seznam pesmi, ki so jih izvajali na koncertih, pa so večkrat spremenili,<ref name="heraldsunaug08"/> je turneja požela veliko uspeha, saj so se vstopnice prodajale dobro, kritiki pa so koncertom dodeljevali predvsem pozitivne ocene.<ref name="thetimeskyliex2008"/> Kylie Minogue je bila predmet dokumentarnega filma ''White Diamond'', ki so ga snemali med letoma 2006 in 2007, ko je po zdravljenju raka na prsih ponovno pričela s svojo turnejo Showgirl Homecoming Tour.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7048346.stm|title=Kylie se ob izidu filma zahvali oboževalcem|publisher=BBC News|date=17. oktober 2007|accessdate=26. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> Istega leta je pričela snemati oddajo ''The Kylie Show'', v kateri je nastopala v podrobno načrtovanih parodijah njenih lastnih pesmi; poleg nje so v skečih oddaje nastopali še Mathew Horne, Dannii Minogue, Jason Donovan in [[Simon Cowell]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-492545/Kylie-Dannii-recreate-infamous-Dynasty-catfight-TV-special.html|title=Kylie in Dannii recreate pričneta s televizijsko specijalko|publisher=BBC News|date=9. november 2007|accessdate=26. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> Leta 2007 je zaigrala v posebni božični epizodi serije ''Doctor Who'', naslovljeni »Voyage of the Damned«; v epizodi je zaigrala Astrid Peth, natakarico na vesoljski ladji Titanik. Kritiki so epizodo samo v glavnem hvalili, a kritizirali nastop Kylie Minogue, ki so ga opisali kot »praznega in neokusnega«.<ref>{{navedi novice|first=Gareth|last=McLean|authorlink=Gareth McLean|title=Film o grozoti seriej ''Doctor Who'' je izredno uspešen|url=http://blogs.guardian.co.uk/tv/2007/12/dr_who.html|work=theblog: tv&radio|publisher=Guardian Unlimited|date=20. december 2007|accessdate=26.12.2007|location=London|archive-date=2007-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20071222142808/http://blogs.guardian.co.uk/tv/2007/12/dr_who.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Kljub temu si je epizodo, ki je izšla 25. decembra 2007, ogledalo več kot 13,31 milijona gledalcev, s čimer je postala najbolje gledana epizoda te serije od leta 1979.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/doctorwho/news/cult/news/drwho/2007/12/26/51751.shtml|title=Titanik uspe!|publisher=BBC News|date=26. december 2007|accessdate=26. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> [[Slika:KylieToronto2009.jpg|right|200px|thumb|Kylie Minogue nastopa v [[Toronto|Torontu]], [[Kanada]], kjer so v ozadju prikazane znamenitosti mesta; 2009]] Decembra 2007 so oznanili, da bo Kylie Minogue [[Elizabeta II. Angleška|kraljica Elizabeta]] za njen prispevek h glasbi ob novem letu podelila naziv [[red britanskega imperija|častnice (OBE) reda britanskega imperija]].<ref>{{navedi novice|title=Parkinson in Minogueova sta počaščena|publisher=BBC News|date=29. december 2007|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/7163660.stm|accessdate=7. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Kylie Minogue je ob tej priložnosti dejala: »Skoraj presenečena sem, da me je doletela takšna čast. Sem zelo ganjena, ker me Velika Britanija, moj drugi dom, sprejema na tak način.«<ref>{{navedi novice|last=Gammell|first=Caroline|url=http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1573919/Kylie-awarded-OBE-in-New-Year-Honours-list.html|title=Kylie ob novem letu prejme naziv častnice|publisher=Telegraph Media Group|date=29. december 2007|accessdate=7. avgust 2009|location=London}} {{ikona en}}</ref> Uradno ji je naziv častnice podelil [[Charles, valižanski princ|valižanski princ]], in sicer julija 2008.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7485868.stm|title=Kylie obišče palačo, kjer jo počastijo|publisher=BBC News |date=3 July 2008|accessdate=10. oktober 2008}} {{ikona en}}</ref> Maja 2008 ji je francoska vlada za njen prispevek k francoski kulturi podelila članstvo Ordre des Arts et des Lettres. Francoska ministrica za kulturo, Christine Albanel, je Kylie Minogue opisala kot »boginjo mednarodne glasbene scene, ki vse, česar se dotakne, spremeni v čisto zlato«, čestitala pa ji je tudi za javne razgovore o njenem raku.<ref name="Frenchhonour"/> Julija 2008 so Kylie Minogue v Veliki Britaniji imenovali za »najbolj ljubljeno slavno osebo« s strani tabloidov, ki so večkrat omenjali, da je »po svojem pogumnem boju z rakom osvojila srca vsega ljudstva«,<ref>{{navedi splet|url=http://www.mirror.co.uk/news/top-stories/2008/07/07/kylie-is-voted-our-fave-celeb-115875-20634662/|title=Kylie Minogue je imenovana za britansko najbolj ljubljeno slavno osebo|work=Daily Mirror|location=Velika Britanija|date=7. julij 2008|accessdate=10. oktober 2008}} {{ikona en}}</ref> na podelitvi nagrad Brit Award leta 2008 pa je prejela nagrado v kategoriji za »najboljšo mednarodno žensko samostojno ustvarjalko«.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7254282.stm|title=Take That prejme največ nagrad Brit Awards|publisher=BBC News|date=21. februar 2008|accessdate=7. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Pozno septembra 2008 je Kylie Minogue prvič nastopila na srednjem zahodu, in sicer na koncertu v hotelu Atlantis v [[Dubaj]]u,<ref>{{navedi novice|url=http://www.theage.com.au/travel/kylie-minogue-performs-at-atlantis-hotel-launch-20081121-6dev.html|title=Kylie Minogue nastopi na odprtju hotela Atlantis|work=The Age|location=Australia|date=21. november 2008|accessdate=10. september 2009|archive-date=2009-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20090213101634/http://theage.com.au/travel/kylie-minogue-performs-at-atlantis-hotel-launch-20081121-6dev.html|url-status=dead |language=en}}</ref> novembra tistega leta pa je nadaljevala s turnejo KylieX2008; v sklopu turneje je nastopila še na koncertih v Južni Ameriki, Aziji in Avstraliji.<ref name="sadates2">{{navedi splet|url=http://kylie.com/news/1745645|title=Več koncertov turneje KylieX2008 za Južno Ameriko!|accessdate=2. september 2008|publisher=Uradna spletna stran Kylie Minogue|archive-date=2008-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20081206231009/http://www.kylie.com/news/1745645|url-status=dead |language=en}}</ref> S turnejo je obiskala enaindvajset različnih držav, s prodajo vstopnic pa so zaslužili več kot 70.000.000 $, zaradi česar je turneja veljala za izredno uspešno.<ref name="firstNorthAmericantour">{{navedi splet|last=Herrera|first=Monica|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/kylie-minogue-plans-first-north-american-1003969732.story#/bbcom/news/kylie-minogue-plans-first-north-american-1003969732.story|title=Kylie Minogue načrtuje prvo severnoameriško turnejo|work=Billboard|date=6. maj 2009|accessdate=8. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> 18. februarja 2009 je skupaj z Jamesom Cordenom in Mathewom Horneom vodila podelitev nagrad BRIT Awards.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7837020.stm|title=Kylie bo vodila podelitev nagrad Brit Awards|publisher=BBC News|date=19. januar 2009|accessdate=8. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> V septembru in oktobru 2009 je Kylie Minogue nastopala na koncertih v sklopu turneje [[For You, For Me Tour]] v Kanadi in Združenih državah Amerike.<ref name="firstNorthAmericantour"/> Nastopila je tudi v Bollywoodskem filmu ''Blue'', za katerega je zapela pesem A.R. Rahmana<ref name="filmcareernotUSsuccess"/> in pričela je delati na svojem enajstem glasbenem albumu, ki ga je opisala kot pop-plesno delo.<ref name="filmcareernotUSsuccess"/> 13. septembra 2009 je Kylie Minogue s pesmima »[[Super Trouper (pesem)|Super Trouper]]« in »[[When All Is Said and Done (pesem)|When All Is Said and Done]]« nastopila na koncertu [[Benny Andersson|Bennyja Anderssona]], posvečenega glasbeni skupini [[ABBA]] »Thank You for the Music... a Celebration of the Music of ABBA« v parku Hyde v Londonu; to je leta 2009 bil njen edini koncert v Veliki Britaniji, na katerem je nastopala v živo.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/8223823.stm|title=Kylie bo nastopila na koncertu, posvečenemu ABB-i|publisher=BBC News|date= 27. avgust 2009|accessdate=12. september 2009}} {{ikona en}}</ref> 14. decembra 2009 je izdala koncertni album z naslovom ''[[Kylie: Live in New York]]''. Album so posneli v New Yorku na koncertu v dvorani Hammerstein Ballroom, kjer je nastopila s petindvajsetimi pesmimi.<ref>[http://www.billboard.com/news/kylie-minogue-to-release-new-york-live-set-1004051042.story »Kylie Minogue bo izdala newyorški koncertni album, posnet v živo«, december 2009] {{ikona en}}</ref> === 2010 - danes: ''Aphrodite'' === [[Slika:Minoguraphrodite.jpg|thumb|left|200px|Kylie Minogue nastopa na turneji Aphrodite Tour v Franciji, marec 2011]] Kylie Minogue je svoj enajsti glasbeni album, ''[[Aphrodite (album)|Aphrodite]]'', na [[Japonska|Japonskem]] izdala 30. junija 2010, drugod po svetu pa julija tistega leta.<ref>[http://www2.kylie.com/news/1774378] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100423121517/http://www2.kylie.com/news/1774378 |date=2010-04-23 }} {{ikona en}}</ref> Glavni singl z albuma, »[[All the Lovers]]«, se je na radiu prvič predvajal maja 2010, izšel pa mesec dni pozneje. Album je debitiral na prvem mestu britanske glasbene lestvice, in sicer natanko ob dvajsetletnici izida njene prve britanske uspešnice.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment_and_arts/10592181.stm|work=BBC News|title=Kylie izda novo britansko uspešnico|date=11. julij 2010}} {{ikona en}}</ref> 3. junija 2010 je vodila AmfAR-jevo prireditev »Inspiration Gala« v newyorški javni knjižnici, prirejeno v čast Jeanu Paulu Gaultierju za njegov prispevek k moški modi in boju proti [[AIDS]]-u.<ref>{{navedi splet|url=http://kylie.com/news/1773826|title=Kylie|publisher=Kylie|date=|accessdate=28. marec 2010|archive-date=2012-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20120321162830/http://www.kylie.com/news/1773826/|url-status=dead |language=en}}</ref> 25. junija 2010 se je pojavila v BBC1-jevi oddaji ''Friday Night With Jonathan Ross'', kjer je v intervjuju potrdila, da, kadar ne dela, prebiva tudi v Veliki Britaniji in da bo nekaj njenih mest obiskala v sklopu njene prihajajoče turneje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.samesame.com.au/news/local/5516/Kylie-confirms-world-tour-for-2011.htm|title=Kylie potrdi turnejo za leto 2011|author=Christian Taylor|date=16. junij 2010|work=samesame.com.au|publisher=|accessdate=24. junij 2010}} {{ikona en}}</ref> Julija 2010 se je Kylie Minogue kot rock zvezdnica pojavila v ameriškem neodvisnem filmu ''Jack and Diane''. V filmu so glavne vloge odigrali [[Juno Temple]], [[Riley Keough]] in [[Jena Malone]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.monstersandcritics.com/people/news/article_1567500.php/Kylie-Minogue-spotted-with-tattoo-sleeve|title=Kylie Minogue opazili s tatujem pod rokavom|author=Sophie Eager|date=30. junij 2010|work=Monsters and Critics|publisher=|accessdate=15. julij 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100703050845/http://www.monstersandcritics.com/people/news/article_1567500.php/Kylie-Minogue-spotted-with-tattoo-sleeve|archivedate=2010-07-03|url-status=live |language=en}}</ref> Z britansko [[synth pop]] glasbeno skupino Hurts je posnela duet z naslovom »Devotion«, ki je izšel na njihovem debitantskem albumu, ''Happiness'', izdanem 6. septembra 2010.<ref>{{navedi splet|title=Hurts razloži, kako bo Kylie Minogue morala peti na njihovem debitantskem albumu|url=http://www.nme.com/news/hurts/52262|date=28. julij 2010|publisher=NME|accessdate=21. avgust 2010}} {{ikona en}}</ref> Drugi singl z albuma ''Aphrodite'', pesem z naslovom »[[Get Outta My Way]]«, je izšel 27. septembra 2010.<ref>{{navedi splet|title='GET OUTTA MY WAY'&nbsp;– POPOLNOMA NOV SINGL!|url=http://www.kylie.com/news/%E2%80%98get-outta-my-way%E2%80%99-%E2%80%93-brand-new-single-2/|date=13. avgust 2010|publisher=Kylie.com|accessdate=21. avgust 2010|archive-date=2011-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20111019123017/http://www.kylie.com/news/%E2%80%98get-outta-my-way%E2%80%99-%E2%80%93-brand-new-single-2/|url-status=dead |language=en}}</ref> Oktobra 2010 je Kylie Minogue pred [[Sfinga (staroegipčanska mitologija)|sfingo]] pred [[Keopsova piramida|Keopsovo piramido]] v [[Giza|Gizi]], [[Egipt]], nastopila na svečani prireditvi ob obletnici prvega izida revije ''Enigma'', katere dobiček so darovali dobrodelni organizaciji We Owe It To Egypt Foundation.<ref>[http://www.kylie.com/news/kylie-performs-in-egypt/ »Kylie nastopi v Egiptu.«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101027183401/http://www.kylie.com/news/kylie-performs-in-egypt/ |date=2010-10-27 }} Pridobljeno dne 22. oktober 2010 [kylie.com] {{ikona en}}</ref> Tretji singl z albuma ''Aphrodite'', »[[Better Than Today]]«, je izšel 6. decembra 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/gb/preorder/better-than-today-ep/id403378896 |title=''Better Than Today'' - EP Kylie Minogue - Naložite si pesem 'Better Than Today' - EP na iTunesu|publisher=Itunes.apple.com|date=3. december 2010|accessdate=20. december 2010}} {{ikona en}}</ref> [[Slika:Kylie Minogue 2010 Tour.jpg|thumb|right|200px|Kylie Minogue, 2010]] Njena singla »All the Lovers« in »Get Outta My Way« sta postala izredno popularna v ameriških klubih in oba zasedla prvo mesto na ''Billboardovi'' lestvici najboljših plesnih klubskih skladb.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/kylie-minogue/chart-history/5213#/artist/kylie-minogue/chart-history/5213?f=359&g=Singles|title=Zgodovina dosežkov del Kylie Minogue na glasbenih lestvicah|accessdate=6. marec 2011|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media}}</ref> 5. marca 2011 je pesem »Better Than Today« pristala na prvem mestu te lestvice, pesem »[[Higher (pesem, Taio Cruz)|Higher]]«, ki jo je posnela v sodelovanju s [[Taio Cruz|Taiom Cruzem]], pa je na lestvici zasedla tretje mesto; tako je Kylie Minogue postala prva glasbenica, katere dva singla sta istočasno zasedla eno izmed prvih treh mest na lestvici najboljših plesnih klubskih skladb.<ref>{{navedi splet|first=Keith|last=Caulfield|url=http://www.billboard.com/column/chartbeat/kylie-minogue-makes-history-on-dance-club-1005050042.story#/column/chartbeat/kylie-minogue-makes-history-on-dance-club-1005050042.story|title=Kylie Minogue piše zgodovino lestvice najboljših plesnih klubskih skladb|accessdate=28 February 2011|date=26 February 2011|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media}} {{ikona en}}</ref> 1. decembra 2010 je Kylie Minogue preko založbe Parlophone Records na iTunesu izdala [[extended play|EP]] z naslovom ''[[A Kylie Christmas (EP)|A Kylie Christmas]]'', ki je vključeval njeni različici pesmi »[[Let It Snow]]« (1945) in »[[Santa Baby]]« (1953), ki je že pred tem izšla kot B-stran njenega singla »[[Please Stay]]« (2000).<ref>http://itunes.apple.com/gb/album/a-christmas-gift-ep/id407966543 {{ikona en}}</ref><ref>http://itunes.apple.com/us/album/a-kylie-christmas-single/id407566533 {{ikona en}}</ref> S pesmijo »Santa Baby« je nastopila na prireditvi ob prižiganju luči na božičnem drevescu v New Yorku 30. novembra 2010.<ref>http://www.youtube.com/watch?v=yrz-EhH1qEs {{ikona en}}</ref><ref>http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1334594/Kylie-Minogue-snow-queen-New-York-Rockefeller-Center-transformed-winter-wonderland.html {{ikona en}}</ref> Avgusta 2011 je njena pesem »[[Put Your Hands Up (If You Feel Love)]]« zasedla prvo mesto na ''Billboardovi'' lestvici najboljših plesnih skladb, kjer je v petih letih že pet njenih pesmi, vključno s pesmijo »Higher«, precej zaporednih tednov ostalo na vrhu lestvice.<ref>[http://blog.promotion-us.com/kylie-minogue-1-billboard-dance-chart-put-you-hands-up] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110917074515/http://blog.promotion-us.com/kylie-minogue-1-billboard-dance-chart-put-you-hands-up |date=2011-09-17 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2011 je Kylie Minogue pričela s turnejo [[Aphrodite World Tour]], v sklopu katere je nastopila na koncertih v raznih [[Evropa|evropskih]], [[Avstralija|avstralskih]], [[Severna Amerika|severnoameriških]], [[Azija|azijskih]] in [[Afrika|afriških]] mestih. Novembra 2011 so izdali DVD/Blu-ray s posnetkom s koncerta v Londonu.<ref>http://popcrush.com/kylie-minogue-aphrodite-les-folies-live-in-london-dvd/ {{ikona en}}</ref><ref>http://www.kylie.com/news/get-ready-for-aphrodite-on-dvd-and-blu-ray/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120111131627/http://www.kylie.com/news/get-ready-for-aphrodite-on-dvd-and-blu-ray/ |date=2012-01-11 }} {{ikona en}}</ref> Kylie Minogue trenutno dela na novi kompilaciji z na novo posnetimi in nekoliko preurejenimi uspešnicami, ki naj bi ga izdali ob petindvajseti obletnici njene prve uspešnice in njenega debitantskega singla, »Locomotion«.<ref>http://www.nme.com/news/kylie-minogue/60343 {{ikona en}}</ref> == Podoba in status slavne osebnosti == [[Slika:Kylie minogue statue at waterfront city.jpg|thumb|140px|left|Bronast kip Kylie Minogue v Waterfront Cityju, [[Melbourne]]]] Prizadevanja Kylie Minogue za to, da bi jo občinstvo sprejelo kot resno glasbenico, so se na začetku izkazala za precej neuspešna, saj je javnost v večini menila, da je le še ena pop zvezdnica, ki se dobro trži in bi morala »delati bolj trdo« ter raziskati nova področja popa, da bi se znebila podobe, ki si jo je ustvarila s televizijsko serijo ''Sosedje''.<ref name=Shuker164/> Kylie Minogue se je mnenja javnosti o sebi zavedala in o tem povedala: »Če si del neke založbe, si zagotovo pop zvezdnik, ki svoje podobe ne ustvarja popolnoma sam. Si izdelek te založbe in tvoja naloga je, da se dobro prodajaš. To pa ne pomeni, da nisi talentiran ali da ne sprejemaš pomembnih kreativnih in poslovnih odločitev o tem, kaj boš storil in česa ne; odločaš tudi o tem, kam bi rad prišel.«<ref name="ThinWhiteDame"/> Leta 1993 je Baz Luhrmann Kylie Minogue predstavil fotografu Bertu Sternu, ki je zaslovel s svojim sodelovanjem z [[Marilyn Monroe]]. Bert Stern jo je fotografiral v Los Angelesu in dejal, da ima tako kot Marilyn Monroe podoben ranljiv in erotičen videz.<ref>Baker in Minogue, str. 50 {{ikona en}}</ref> Med svojo kariero je Kylie Minogue pogosto izbirala fotografe, za katere je menila, da ji bodo pomagali ustvariti »novo« podobo, njene fotografije pa so se pojavile v najrazličnejših revijah, od manj pomembne revije ''The Face'' do modno priznanih revij, kot sta ''Vogue'' in ''Vanity Fair'', zaradi česar je postala znana več ljudem. Stilist William Baker je v enem izmed intervjujev povedal, da je Kylie Minogue kot pop ikona tako uspešna v Evropi in Avstraliji predvsem zato, ker se je osredotočila izključno na prodajanje svojih glasbenih del.<ref name="lalala165">Baker in Minogue, str. 165 {{ikona en}}</ref> Do leta 2000, ko je Kylie Minogue ponovno uspela, se je že uveljavila kot glasbenica z veliko mero kredibilnosti, njena kariera pa je trajala dlje, kot so na začetku napovedovali glasbeni kritiki.<ref name="Copley">Copley, str. 128 {{ikona en}}</ref> Istega leta je revija ''Birmingham Post'' napisala: »Nekoč, pred davnimi časi, preden smo vedeli za [[Britney Spears|Britney]], [[Christina Aguilera|Christina]], [[Jessica Simpson|Jessica]] ali [[Mandy Moore|Mandy]], je avstralska pevka Kylie Minogue ljudskim srcem vladala kot 'princesa popa'. Davnega leta 1988 je njen prvi singl, '[[I Should Be So Lucky]]', na prvem mestu glasbene lestvice preživel pet zaporednih tednov in s trinajstimi singli, ki so na britanski lestvici zasedli prvo mesto, je postala ena izmed najuspešnejših ženskih glasbenic.«<ref>{{navedi novice|title=Kylie je spet v kraljevski formi|page=5|newspaper=Birmingham Post|date=8. julij 2000|postscript=}} {{ikona en}}</ref> Svojo bivšo podobo »nedolžnega dekleta« je zamenjala s podobo bolj uglajene glasbenice z igrivo in spogledljivo osebnostjo, ki je privlačila nove oboževalce.<ref name="Copley"/> Po videospotu za pesem »Spinning Around« so jo nekateri novinarji pričeli imenovati »SexKylie« in seks je postal eden izmed pomembnejših elementov njenih videospotov.<ref name="Copley"/> William Baker je njen status opisal kot status seks simbola z »dvoreznim mečem«, saj naj bi »vedno skušala izrabljati svojo privlačnost, hkrati pa je ni želela izkoriščati za prodajanje njenih del. Ni si želela ogroziti tistega, kar je v resnici: pop pevka.«<ref>Baker in Minogue, str. 211 {{ikona en}}</ref> Po dvajsetih letih nastopanja je Kylie Minogue pričela »postavljati trende« in pogosto so jo označili za »modno ikono, ki se kar naprej obnavlja«.<ref>{{navedi novice|first=Fiona|last=Pryor|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6336337.stm|title=Odkrijte Kylijin skrivni stil|publisher=BBC News|date=6. februar 2007|accessdate=8. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Poznana je bila po svojih uspešnih turnejah in uspešnemu prodajanju, saj naj bi do takrat po svetu prodala več kot 60 milijonov izvodov svojih del.<ref>{{navedi splet|first=Iley|last=Chrissy|url=http://scotlandonsunday.scotsman.com/spectrum/Kylie-Minogue-interview-State-of.5471174.jp|title=Intervju s Kylie Minogue: Država blišča|publisher=Scotland on Sunday|date=9. julij 2009|accessdate=8. avgust 2009|archive-date=2009-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090723223305/http://scotlandonsunday.scotsman.com/spectrum/Kylie-Minogue-interview-State-of.5471174.jp|url-status=dead |language=en}}</ref><ref name="MinogueandParkinson">{{navedi novice|last=Webster|first=Philip|title=Kylie Minogue in Michael Parkinson na vrhu seznama junakov ob poletnih poplavah|work=The Times|date=29. december 2007|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/politics/article3105760.ece|accessdate=26. marec 2008|location=London|archive-date=2008-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20080725112423/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/politics/article3105760.ece|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Kylie Minogue obravnavajo kot gejevsko ikono, o čemer pa je sama povedala: »Nisem običajna gejevska ikona. V mojem življenju ni bilo nobene tragedije, samo tragične obleke...« in »Moje gejevsko občinstvo je z mano že vse od začetka ... Na nek način so me posvojili.«<ref name="ThinWhiteDame"/> Sama pravi, da se je svojega homoseksualnega občinstva prvič zavedla leta 1988, ko so njene pesmi pričeli izvajati mnogi transseksualci v raznih gejevskih barih v Sydneyju; kasneje je tudi sama na podoben način nastopila na nekem koncertu v Melbourneu. Dejala je, da jo je »hvaležnost [njenih] oboževalcev zelo ganila« in da je zaradi tega pričela nastopati na raznih gejevskih festivalih povsod po svetu ter vodila Sydneyjev festival gejev in lezbijk leta 1994.<ref>Sutherland in Ellis, str. 47 {{ikona en}}</ref> {{quote box|quote=»[[Madonna]] vse spremeni v lasten prid. Ogledal sem si enega od njenih koncertov v Londonu in vse skupaj je bilo tako turobno in brez humorja. V megalomaniji bi premagala še Joan Crawford. Zaradi tega je prava temačna, gejevska ikona ... Obožujem Kylie, je prava anti-Madonna. Zavedanje samega sebe je čudovita rel in Kylie se pozna tako na zunaj kot navznoter. Je, kar je in tega ji ni treba dokazovati z raznimi kvazi-intelektualnimi izjavami. Tudi ona je garancija za zabavo homoseksualnega občinstva.«|source=Rufus Wainwright,<br /> ''Observer Music Monthly'', 2006.<ref name="KylieandMadonna"/>|width=225px|align=right}} Kylie Minogue so ob mnogih priložnostih primerjali z [[Madonna|Madonno]].<ref name="Goddessofthemoment"/> Njen producent, Pete Waterman, je dejal, da je bila Kylie Minogue na začetku uspeha v svoji karieri kar naprej pod nadzorom njene založbe: »Želeli so jo spremeniti v novega Princea ali Madonno ... Kar pa je našla sama, je štirikrat boljše od Madonne, in sicer zato, ker predstavlja svojo lastno podobo.«<ref name="Goddessofthemoment"/> Njeno turnejo za promocijo albuma ''Rhythm of Love'' leta 1991 so pogosto primerjali z Madonnino turnejo [[Blond Ambition World Tour]] iz prejšnjega leta, zaradi česar so kritiki domnevali, da želi oponašati Madonno.<ref name="lalala58">Baker and Minogue, str. 58 {{ikona en}}</ref> Kathy McCabe iz revije ''[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]'' je napisala, da Kylie Minogue in Madonna sledita podobnim modnim in glasbenim trendom in da imata podoben stil,<ref name="KylieandMadonna">{{navedi novice|last=McCabe|first=Kathy|title=Kylie in Madonna sta si sicer podobni, ampak ali sta res v popolnoma istem vesolju?|work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|date=24. november 2007|url=http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/kylie-or-madonna-whos-queen/story-e6frexl9-1111114952055|accessdate=25. julij 2009}} {{Dead link|date=Junij 2010|bot=DASHBot}} {{ikona en}}</ref> v zaključku pa je dejala: »Vsekakor sta obe na vrhu seznama najboljših pop glasbenikov. Kylie Minogue s svojimi videospoti morda pričara nekaj osuplosti, a ne more se primerjati z Madonninimi političnimi in verskimi razpravami, kjer ji ni kos nihče ... Preprosto: Madonna je temna, Kylie pa svetla sila.«<ref name="KylieandMadonna"/> Novinar revije ''Rolling Stone'' je napisal, da je Kylie Minogue ves svet, z izjemo Združenih držav Amerike, navdušila z »ikonsko podobo, ki se lahko primerja z Madonnino« in dodal: »Tako kot Madonna tudi Kylie Minogue ni virtuozna pevka, a uspela je zaradi svoje sposobnosti predvidenja raznih trendov.«<ref name =RollingStoneBio/> O Madonni je Kylie Minogue sama povedala: »Njen velik vpliv na pop in modo pomeni, da tudi jaz nisem imuna na trende, ki jih je uvedla. Zelo jo občudujem, a na začetku je meni in meni podobnim ustvarjalcem veliko težavo predstavljalo dejstvo, da je naredila že vse, kar je lahko,«<ref name="lalala58"/> in »Madonna je kraljica popa, jaz pa princesa. S tem sem zelo zadovoljna.«<ref name="KylieandMadonna"/> Januarja 2007 je muzej Madame Tussauds v Londonu izdal četrto voščeno figuro Kylie Minogue; več modelov je izdala samo kraljica Elizabeta II.<ref name="PerfumedKylie">{{navedi novice|title=Naparfumirana voščena Kylie je razkrita|publisher=BBC News|date=7. oktober 2007|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6248283.stm|accessdate=30. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> Še v istem tednu so na »kvadratu slavnih« v areni Wembley razstavili bronast odtis njenih rok.<ref name="PerfumedKylie"/> 23. novembra 2007 so v Melbourne Docklandsu začasno razstavili njen bronast kip.<ref name="bronze">{{navedi splet|title=Kylie in njena slava sta postala nesmrtna z bronom (pozirala pa je dvojnica)|work=Daily Mail|location=Velika Britanija|date=23. oktober 2007|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-496002/Kylie-famous-rear-immortalised-bronze-posed-body-double.html|accessdate=30. julij 2009}} {{ikona en}}</ref> Marca 2010 so glasbeni poznavatelji dejali, da je Kylie Minogue postala »najbolj vplivna oseba v Veliki Britaniji«. Raziskave so pokazale, da prav njo tamkaj največkrat uporabljajo za oglaševanje raznih izdelkov. Mark Husak, vodja britanske medijske prakse Millward Brown, je dejal: »Kylie nasplošno jemljemo kot posvojeno Brit. Ljudje jo poznajo, všeč jim je in obdaja jo neka pozitivna energija.«<ref>{{navedi novice|title=Kylie Minogue je imenovana za 'najbolj vplivno slavno osebnost v Veliki Britaniji'|publisher=The Daily Telegraph - Velika Britanija|url=http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/7540790/Kylie-Minogue-named-most-powerful-celebrity-in-Britain.html|accessdate=31. marec 2010|location=London|date=31. marec 2010}} {{ikona en}}</ref> == Rak == 17. maja 2005 so Kylie Minogue diagnosticirali raka na prsih,<ref>''Friday Night with Jonathan Ross'', 25. junij 2010 {{ikona en}}</ref> zaradi česar je prenehala s turnejo Showgirl – The Greatest Hits Tour in je odpovedala svoje sodelovanje pri festivalu Glastonbury.<ref>{{navedi novice|title=Šokantni rak Kylie Minogue konča njeno turnejo|publisher=CNN|date=17. maj 2005|url=http://edition.cnn.com/2005/WORLD/asiapcf/05/17/kylie.cancer/index.html|accessdate=21. januar 2007|archive-date=2014-09-11|archive-url=https://archive.today/20140911062657/http://edition.cnn.com/2005/WORLD/asiapcf/05/17/kylie.cancer/index.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Njena hospitalizacija in zdravljenje v Melbourneu sta bila pogosto omenjena v raznih tabloidih in celo avstralski predsednik vlade [[John Howard]] je izdal izjavo, v kateri je izrazil svojo podoporo Kylie Minogue.<ref name=CNNtreatment>{{navedi novice|title=Kylie prične zdraviti raka|date=19. maj 2005|url=http://edition.cnn.com/2005/WORLD/asiapcf/05/18/kylie.surgery/|publisher=CNN|accessdate=9. december 2006|archive-date=2014-09-16|archive-url=https://archive.today/20140916092842/http://edition.cnn.com/2005/WORLD/asiapcf/05/18/kylie.surgery/|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Ko so mediji in oboževalci pričeli nadlegovati Kylie Minogue in njeno družino na njihovih domovih v Melbourneu, je viktorijski premier [[Steve Bracks]] dejal, da so motnje nje in njenih sorodnikov proti avstralskim zakonom in jih ne bodo tolerirali.<ref>{{navedi novice|title=Steve Bracks paparazze opozori, naj se umirijo|work=The Age|location=Avstralija|date=18. maj 2005|url=http://www.theage.com.au/news/People/Bracks-warns-paparazzi/2005/05/18/1116361596970.html|accessdate =21. januar 2007}} {{ikona en}}</ref> Njegov komentar je javnost množično kritizirala, saj naj bi javno kritiziral paparazze.<ref>{{navedi novice|last=Attard|first=Monica|title=Peter Carrette in Peter Blunden o Kylie Minogue in medijih|publisher=ABC-jev nedeljski profil|date=22. maj 2005|url=http://www.abc.net.au/sundayprofile/stories/s1373289.htm|accessdate=21. januar 2007}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Aiken|first=Kirsten|title=Medijsko razmerje s Kylie Minogue: Kritike ali sočutje?|publisher=ABC Radio|date=22. maj 2005|url=http://www.abc.net.au/correspondents/content/2004/s1373909.htm|accessdate=21. januar 2007}} {{ikona en}}</ref> 21. maja 2005 je Kylie Minogue odšla na operacijo v bolnišnico Cabrini v Malvernu in kmalu zatem pričela s kemoterapijo.<ref name=CNNtreatment /> 8. julija 2005 se je Kylie Minogue prvič po operaciji pojavila na televiziji, saj so posneli njen obisk otrok z rakom v bolnišnici Royal Children's Hospital v Melbourneu. Nato se je vrnila v Francijo, kjer je v inštitutu Gustave-Roussy v Villejuifu, mestu blizu [[Pariz]]a, končala s svojo kemoterapijo.<ref>{{navedi novice|title='Na igrah se ne bom pojavila,' pravi Kylie|date=30. avgust 2005|publisher=BBC News|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4196460.stm|accessdate=7. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Decembra 2005 je izdala digitalen singl »[[Over the Rainbow (pesem, Kylie Minogue)|Over the Rainbow]]«, ki ga je kasneje ponovno izdala oktobra 2006, malo prej tistega leta, novembra, pa je izdala še svojo novo dišavo, »Darling«.<ref name="popsdarling">{{navedi novice|last=Moses|first=Alexa|work=Sydney Morning Herald|url=http://www.smh.com.au/news/people/pops-darling-is-one-busy-showgirl/2006/11/08/1162661757617.html|title=Ljubica popa je zaposleno dekle|date=9. november 2006|accessdate=21. januar 2007}} {{ikona en}}</ref> Temu je sledila promocija raznih pripomočkov za osebno nego znamk Pink Sparkle, Couture in Inverse.<ref>{{navedi splet|title=Dišave Kylie Minogue|publisher=Fragrance Direct|date=28. februar 2011|url=http://www.fragrancedirect.co.uk/k/kylie-minogue/icat/kylieminogue/|accessdate=28. februar 2011|archive-date=2011-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110221035939/http://www.fragrancedirect.co.uk/k/kylie-minogue/icat/kylieminogue|url-status=dead |language=en}}</ref> Ko je v Avstraliji ponovno pričela s svojo prej ukinjeno turnejo, je Kylie Minogue spregovorila o zdravljenju svoje bolezni; dejala je, da se je po kemoterapijah vedno počutila, kot da bi »nanjo padla nuklearna bomba«.<ref name="popsdarling"/> Ko se je leta 2008 pojavila v oddaji ''The Ellen DeGeneres Show'' je dejala, da so se zdravniki pri postavljanju njene diagnoze na začetku zmotili. Povedala je: »Če imajo velike instrumente in bele plašče, še niso nezmotljivi,«<ref>{{navedi novice|title=Kylie pove: 'Postavili so mi napačno diagnozo!'|publisher=BBC News|date=8. april 2008|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7336164.stm|accessdate=5. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> a kasneje je izrazila veliko spoštovanje do medicine.<ref>{{navedi novice|title=Kylie 'spoštuje' zdravnike|publisher=BBC News|date=9. april 2008|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7338417.stm|accessdate=5. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> Kylie Minogue se je zavedala vpliva svojih javnih izjav o raku na javnost; maja 2008 je francoska ministrica za kulturo, Christine Albanel, dejala: »Zdravniki sedaj opažajo celo 'Kyliejin efekt' na mlade ženske, ki so pričele redno hoditi na preglede dojk k svojemu osebnemu zdravniku.«<ref name="Frenchhonour">{{navedi splet|title=Kylie prejme največjo francosko čast|publisher=ABC News|date=6. maj 2008|url=http://www.abc.net.au/news/stories/2008/05/06/2236197.htm|accessdate=7. avgust 2009}} {{ikona en}}</ref> == Filmografija == === Filmi === {| class="wikitable"|width=100% !align="left" valign="top" width="30"| Leto !align="left" valign="top" width="280"| Naslov !align="left" valign="top" width="280"| Vloga |- bgcolor="#F0F8FF" |1989 |''The Delinquents'' |Lola Lovell |- |1994 |''Street Fighter'' |Cammy |- bgcolor="#F0F8FF" |1995 ||''Hayride to Hell'' (kratek film) |Dekle |- |1996 |''Misfit'' (kratek film) | |- bgcolor="#F0F8FF" |1996 |''Bio-Dome'' |Dr. Petra von Kant (cameo) |- |1997 |''Diana & Me'' |Ona |- bgcolor="#F0F8FF" |2000 |''Cut'' | Hilary Jacobs (cameo) |- |2000 |''Sample People'' | Jess |- bgcolor="#F0F8FF" |2001 |''[[Moulin Rouge!]]'' | Zelena vila (cameo) |- |2005 |''The Magic Roundabout'' (animirani film) | Florence (voice) |- bgcolor="#F0F8FF" |2007 |''White Diamond'' (dokumentarni film) |Ona |- |2009 |''Blue'' |Poseben pojav med izvedbo pesmi »[[Chiggy Wiggy]]« |- bgcolor="#F0F8FF" |2009 |''Go Bananas'' |Poseben pojav med izvedbo pesmi »Monkey Man« |- |2011 |''Jack and Diane'' |Tara |- |2012 |''Holly Motors'' | |- |} === Televizija === {| class="wikitable"|width=100% !align="left" valign="top" width="30"| Leto !align="left" valign="top" width="280"| Naslov !align="left" valign="top" width="280"| Vloga |- bgcolor="#F0F8FF" |1979 |''The Sullivans'' |Carla |- |1980 |''Skyways'' |Robin |- bgcolor="#F0F8FF" |1985 |''The Henderson Kids'' |Charlotte »Char« Kernow |- |1985 |''The Zoo Family'' (epizoda »Yvonne the Terrible«) |Yvonne |- bgcolor="#F0F8FF" |1986 |''Fame And Misfortune'' |Samantha Collins |- |1986-1988 |''[[Sosedje]]'' |Charlene Robinson |- bgcolor="#F0F8FF" |1989 |''The Comedy Company'' |Rebecca/ona |- |1995 |''[[Vikarka iz Dibleya]]'' |Ona |- |1997 |''Men Behaving Badly'' |Ona |- bgcolor="#F0F8FF" |2002 |''Saturday Night Live'' |Ona |- |2004 |''[[Kath & Kim]]'' (epizoda »99% Fat Free«) |Odrasla Epponnee-Rae Craig/ona |- bgcolor="#F0F8FF" |- |2007 |''Doctor Who'' (epizoda »Voyage of the Damned«) |Astrid Peth |- |2007 |''The Kylie Show'' |Ona |- |2009 |''Horne & Corden'' (sezona 1, epizoda 5) |Ona |- |} == Diskografija == {{Main|Diskografija singlov Kylie Minogue|Diskografija albumov Kylie Minogue}} * ''[[Kylie (album)|Kylie]]'' (1988) * ''[[Enjoy Yourself]]'' (1989) * ''[[Rhythm of Love]]'' (1990) * ''[[Let's Get to It]]'' (1991) * ''[[Kylie Minogue (album)|Kylie Minogue]]'' (1994) * ''[[Impossible Princess]]'' (1997) * ''[[Light Years]]'' (2000) * ''[[Fever (album, Kylie Minogue)|Fever]]'' (2001) * ''[[Body Language]]'' (2003) * ''[[X (album, Kylie Minogue)|X]]'' (2007) * ''[[Aphrodite (album)|Aphrodite]]'' (2010) * ''[[Kiss Me Once]]'' (2014) * ''Kylie Christmas'' (2015) * ''Golden'' (2018) * ''Disco'' (2020) == Glej tudi == * [[Seznam nagrad in nominacij, ki jih je prejela Kylie Minogue]] * [[Seznam turnej Kylie Minogue]] * [[Seznam avstralskih igralcev]] * [[Seznam najuspešnejših glasbenikov]] == Literatura == {{sklici|1}} == Nadaljnje branje == {{Refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Baker |first=William |author2 =Minogue, Kylie |title=La La La (La La La) |publisher=Hodder & Stoughton |year=2002 |isbn=0-340-73440-X}} {{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Brown |first=Tony |author2==Kutner, Jon|author3= Warwick, Neil |title=Izpopolnjena knjiga dosežkov singlov in albumov na britanskih glasbenih lestvicah (The Complete Book of the British Charts Singles and Albums) |url=https://archive.org/details/completebookofbr0000brow |publisher=Omnibus Press |year=2002 |isbn=0-7119-9075-1}} {{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Copley |first=Paul |title=Urejanje trgovskih povezav: Koncepti in teorije, primeri in praksa (Marketing Communications Management: Concepts and Theories, Cases and Practices) |url=https://archive.org/details/marketingcommuni0000copl |publisher=Butterworth-Heinemann |year=2004 |isbn=978-0-7506-5294-0}} {{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Shuker |first=Roy |title=Razumevanje popularne glasbe (Understanding Popular Music)|url=https://archive.org/details/understandingpop0000shuk |publisher=Routledge, Second Edition |year=2001 |isbn=978-0-415-23509-9}} {{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Smith |first=Sean |title=Kylie: Zaupno (Kylie: Confidential) |url=https://archive.org/details/kylieconfidentia0000smit |publisher=Michael O'Mara Books Limited |year=2002 |isbn=1-85479-415-9}} {{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Sutherland |first=Byrony |author2= Ellis, Lucy|title=Kylie: Showgirl (Kylie: Showgirl) |url=https://archive.org/details/kylieshowgirluno0000suth_k8n7 |publisher=Omnibus Press |year=2002 |isbn=978-0-7119-9294-8}} {{ikona en}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons|Kylie Minogue}} {{wikiquote}} * [http://kylie.com Uradna spletna stran] {{ikona en}} * {{imdb name | id=0001541 | name=Kylie Minogue}} {{ikona en}} * [http://www.theartscentre.com.au/kylie/ Zbirka Kylie Minogue] na Performing Arts Collection {{ikona en}} {{Kylie Minogue}} {{Singli Kylie Minogue}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:MINOGUE, Kylie}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Avstralski glasbeniki]] [[Kategorija:Avstralski tekstopisci]] [[Kategorija:Avstralski producenti]] [[Kategorija:Avstralski pevci]] [[Kategorija:Avstralski televizijski igralci]] [[Kategorija:Avstralski filmski igralci]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Irski Avstralci]] [[Kategorija:Valižanski Avstralci]] [[Kategorija:Kylie Minogue| ]] 5hbmwp98qy7g1fo7xpplpi4oozhis99 Severni sij (roman) 0 164069 6708083 5258479 2026-07-07T15:33:20Z ~2026-38559-80 262631 Popravljanje slovničnih napak in dodajanje podatkov, ki so prej manjkali. 6708083 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni2|Severni sij}} {{infobox Book | <!-- See Wikipedia:WikiProject_Novels or Wikipedia:WikiProject_Books --> | name = Severni sij | title_orig = Northern Lights | translator = | image = [[Slika:Severni sij.gif|150px]] | image_caption = | author = [[Philip Pullman]] | cover_artist = | country = [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | language = prevedeno iz [[angleški jezik|angleščine]] | series = ''Njegova temna tvar'' | genre = [[fantazija]] | publisher = | release_date = izvirnik iz leta 1995 | slo_pub_date = 1995 | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = | followed_by = [[Pretanjeni nož]] | last_book = }} '''''Severni sij''''' (v izvirniku '''''Northern Lights''''', v [[Združene države Amerike|ZDA]] izdan pod naslovom '''''The Golden Compass''''' – slovensko ''Zlati kompas'') je [[fantazija|fantazijski]] [[roman]] [[britanci|britanskega]] [[pisatelj]]a [[Philip Pullman|Philipa Pullmana]]. Je prvi v trilogiji romanov ''[[Njegova temna tvar]]'' (''His Dark Materials''). == Zgodba == Lyra Belacqua – osirotela enajstletna deklica, ki živi na kolidžu Jordan v Oxfordu, skrivno vstopi v sprejemnico kolidža in se skrije v omaro kljub upiranju njenega [[dæmon]]a Pantalaimona – žival, ki spreminja obliko in je [[manifest]]acija njene duše. Iz omare vidita rektorjev poskus umora njenega strica lorda Asriela z zastrupitvijo vina. Lord Asriel kasneje vstopi v sprejemnico in odkrije Lyrino skrivališče. Lyra mu takoj pove, da je vino zastrupljeno. Namesto, da bi jo kaznoval, jo pošlje nazaj v omaro pod pogojem, da bo opazovala goste prihajajočega srečanja. Ko se srečanje začne, lord Asriel pokaže učenjakom sliko skrivnostnih osnovnih delcev, imenovanih Prah. Kmalu potem ko Asriel odpotuje na sever, se Lyrino življenje vrne na stara pota. Ko »Žreci« ugrabijo njenega prijatelja Rogerja, Lyra priseže, da ga bo rešila in priložnost dobi, ko ženska velikega pomena ga. Marisa Coulter ponudi, da vzame Lyro iz Jordana in jo izuri za svojo asistentko. Lyra pristane. Preden odide ji rektor izroči edinstven predmet: alethiometer, ki močno spominja na zlati [[kompas]] in je zmožen podati odgovor na vsako vprašanje. Čeprav Lyra sprva ne more razbrati njegovih zapletenih pomenov, ga vzame s sabo h gospe Coulter. Na soareji gospe Coulter, Lyra ugotovi, da je vodja organizacije »Žrtveni ešalon cerkve« in da je ta ešalon v bistvu »Žreci«. Zaradi grozljivega spoznanja Lyra izkoristi prednost hrupa zabave in pobegne iz stanovanja Coulterjeve. Ko pobegne, jo začnejo zasledovati »Žreci«. Pred njimi jo rešijo Cigóti, ki ji povejo, da sta lord Asriel in ga. Coulter njena resnična starša. Povejo ji, da veliko otrok kot je Roger izginja tudi med Cigóti in da nameravajo rešiti pogrešane otroke. Med njenim bivanjem s Cigóti se Lyra nauči sporazumevati z alethiometrom. Cigóti naredijo načrt za odpravo na sever, kjer po njihovem »Žreci« zadržujejo ugrabljene otroke. Lyra gre z njimi. Na poti se ustavijo v Trollesundu, kjer se pogovorijo s konzulom čarovnic. Od njega izvejo, da je lord Asriel zapornik na Svalbardu, utrdbi oklopnih medvedov. Zaprt je zaradi svojih raziskav o Prahu, ki jim Cerkev nasprotuje. Spoznajo tudi panserbjørna Ioreka Byrnisona, izgnanega princa oklopnih medvedov. Lyra s pomočjo alethiometra najde njegov oklep. V zahvalo se Iorek pridruži njihovi odpravi. Priključi se jim tudi aëronavt Lee Scoresby. Skupina nadaljuje pot proti Bolvangarju, raziskovalni postaji »Žrtvenega ešalona cerkve«. Med potjo Lyri alethiometer pokaže, da se v bližnji vasi dogaja nekaj nenavadnega. Lyra tam najde dečka, ki so mu »Žreci« prekinili vez z njegovim dæmonom. Deček kmalu umre. Cigóte napadejo Tatari in ugrabijo Lyro ter jo odpeljejo na Bolvangar. Tam sreča Rogerja in vse ostale ugrabljene otroke. Naredi načrt za pobeg, a preden ji ga uspe izvesti jo odpeljejo, da bi na njej opravili intercizijo – proces, pri katerem ločijo otroka od njegovega dæmona. Lyro še pravi čas reši gospa Coulter in ji razloži, da s tem postopkom preprečijo, da bi se na otroke usedel Prah, ki naj bi škodoval. Ga. Coulter poskusi Lyri vzeti alethiometer, a neuspešno in Lyra ji pobegne. Lyra pomaga pobegniti vsem otrokom. Čarovnice, Iorek in Cigóti jih rešijo. Lyra, Iorek, Roger in Lee Scoresby z balonom odpotujejo proti Svalbardu, da bi pomaali pobegniti lordu Asrielu. Na njihovi poti jih napadejo skalni besi; Lyro vrže iz [[balon]]a, ampak pristane varno. Najdejo jo oklopni medvedi in jo odpeljejo na [[Svalbard]]. Uspe ji ukaniti kralja medvedov Iofurja Raknisona, da dovoli Ioreku, da si z bojem povrne krono. Iorek premaga Iofurja in sam postane kralj panserbjørnov. Lyra odpotuje k Asrielu skupaj z Rogerjem in Iorekom. Kljub temu da je zaprt, je Lord Asriel tako vpliven, da si mu je uspelo priskrbeti potrebne pripomočke za nadaljevanje raziskave. Po razlagi Lyri o naravi Prahu in o obstoju vzporednih vesolij, Asriel odpotuje. S sabo vzame Rogerja in veliko opreme. Lyra jima sledi. Lord Asriel loči Rogerja od njegovega dæmona, kar povzroči, da se sprostijo ogromne količine energije zaradi katerih se odpre okno v vzporedno vesolje. Roger pri tem umre. Lord Asriel odide v drugi svet in Lyra mu sledi po nasvetu Pantalaimona. [[Kategorija:Dela Philipa Pullmana]] [[Kategorija:Knjige leta 1995]] [[Kategorija:Fantazijski romani]] [[Kategorija:Romani, po katerih so posneli film]] [[de:His Dark Materials#Der Goldene Kompass (erstes Buch)]] {{normativna kontrola}} sslovdqdzq7lm5ihash0txwrooz68fh Majda Artač Sturman 0 172356 6708224 6704374 2026-07-07T19:54:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708224 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=18. maj 1953|nationality=slovenska}} '''Majda Artač Sturman''', slovenska [[profesorica]], [[pesnik|pesnica]], [[pisateljica]], [[Esej|esejistka]], [[Kulturni delavec|kulturna delavka]], * [[1953|18. maj 1953]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Majda Artač se je rodila v [[Trst|Trstu]], oče je bil profesor [[Ivan Artač]], mati Srečka (rojena Černe). Obvezno šolanje je opravila na slovenskih šolah v Trstu, maturirala je leta 1972 na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|Klasičnem liceju]]. Nato se je vpisala na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], kjer je leta 1977 diplomirala iz klasične filologije na Fakulteti za leposlovje in filozofijo.<ref>{{Navedi splet|title=Majda Artač|url=https://www.mladika.com/oznaka-izdelka/majda-artac/|website=Mladika|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI}}</ref> Opravila je usposobljenostni izpit in je mnogo let poučevala slovenščino in latinščino najprej na slovenskem [[Licej Franceta Prešerna|Znanstvenem liceju France Prešeren]], kasneje pa na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v Trstu.<ref>{{Navedi splet|title=&#187;V življenju bi morali iskati človečanstvo in odprtost«|url=https://www.primorski.eu/se/v-zivljenju-bi-morali-iskati-clovecanstvo-in-odprtost-BK1862276|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl}}</ref> Majda Artač Sturman se zelo rada posveča pedagoškemu delu z mladimi<ref>{{Navedi splet|title=TS – Ustvarjalna delavnica ob knjigi Poroka na otoku Pikapoka – NŠK|url=https://knjiznica.it/events/ts-ustvarjalna-delavnica-ob-knjigi-poroka-na-otoku-pikapoka/|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI}}</ref> in jih usmerja ter spodbuja k literarnemu ustvarjanju,<ref>{{Citat|title=TDD predstavlja – Majda Artač Sturman|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tdd-predstavlja/174458823|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> zato jo večkrat povabijo kot članico kakšne literarne komisije.<ref>{{Navedi splet|title=Nagradili so nadarjene mlade pisce » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nagradili-nadarjene-mlade-pisce/|website=Noviglas|date=2019-06-06|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Kdo so nagrajenci literarnega natečaja SKK|url=https://www.primorski.eu/trzaska/kdo-so-nagrajenci-literarnega-natecaja-skk-AB560112|newspaper=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl}}</ref> Sama zelo rada piše poezije, a tudi kratko prozo, eseje, recenzije in kritike.<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Zvrst se menjuje kot obleka, v kateri se dobro počutim«|url=https://www.primorski.eu/kultura/zvrst-se-menjuje-kot-obleka-v-kateri-se-dobro-pocutim-EG668372|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl}}</ref> V stalni rubriki ''Pika na (pesm)i'',<ref>{{Navedi splet|title=Pika na (pesm)i » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pika-na-pesm-i7/|website=Noviglas|date=2016-04-23|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ki jo ima v tedniku [[Novi glas]], na zanimiv in poljuden način skuša priblizati poezije bralcem. Redno sodeluje tudi z revijo [[Galeb (revija)|Galeb]], objavlja pa tudi v [[Mladika (revija)|Mladiki]], [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|koledarju Goriške Mohorjeve družbe]], svojčas je pisala tudi za [[Novi list]],<ref>{{Navedi splet|title=Dinamična in ubrana vizija drame "Češnjev vrt" : nova premiera SSG :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/534577#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> oglaša se marsikje in redno sodeluje z [[Radio Trst A|Radiem Trst A]].<ref>{{Navedi splet|title=Literarni večer v SSG z Majdo Artač Šturman|url=https://veza.sigledal.org/dogodek/literarni-vecer-v-ssg-z-majdo-artac-sturman-e|website=veza.sigledal.org|accessdate=2026-03-30|language=sl}}</ref> Majda Artač Sturman je izdala več knjig<ref>{{Navedi splet|title=Majda Artač Sturman - Dobre knjige|url=https://www.dobreknjige.si/avtorji/majda-artac-sturman/|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI}}</ref> in njene pesmi so vključili v več slovenskih in italijanskih [[Antologija|antologijah]]:<ref>{{Navedi splet|title=Majda Artač Sturman|url=https://emka.si/pages/majda-artac-sturman|website=EMKA|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI}}</ref> * Žejni oleander (poezija - 2002 - [[Goriška Mohorjeva družba]])<ref>{{Navedi splet|title=Žejni oleander :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/118192384#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Svilenapesem@2004.si (poezija - 2005 - [[Mladika (založba)|Mladika]])<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2219500#full</ref> * Rapsodija o goriškem slavčku : biseri, cvetje in antika v poeziji Simona Gregorčiča (esej - 2006- [[Mladika (založba)|Mladika]])<ref>{{Navedi splet|title=Rapsodija o goriškem slavčku : biseri, cvetje in antika v poeziji Simona Gregorčiča :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2607084#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Mozaik v kovčku (razne literarne vrste - 2012 - [[Mladika (založba)|Mladika]])<ref>{{Navedi splet|title=Mozaik v kovčku :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4757484#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Tintinnantia (poezija - 2014 - [[samozaložba]])<ref>{{Navedi splet|title=Tintinnantia :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6883052#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Pravljice za Niko, pravljice za malo in veliko (slikanica - 2016 - [[Sklad Mitja Čuk]])<ref>{{Navedi splet|title=Pravljice za Niko, pravljice za malo in veliko :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9027308#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * (O)graditi srečo (poezija - 2017 - [[Mladika (založba)|Mladika]])<ref>{{Navedi splet|title=(O)graditi srečo :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9837036#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Silhuete (kratka proza - 2018 - [[Založništvo tržaškega tiska|ZTT]])<ref>{{Navedi splet|title=Silhuete :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/10424812#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Prozornosti odčaranega zaliva = Trasparenze di un golfo disincantato (poezija, dvojezična - 2021 - [[Mladika (založba)|Mladika]])<ref>{{Navedi splet|title=Prozornosti odčaranega zaliva; Trasparenze di un golfo disincantato :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/77645827#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Poroka na otoku Pikapoka = Quattro e quattr'otto nozze sull'isolotto (slikanica, dvojezična - 2023 - [[Mladika (založba)|Mladika]])<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/167656451#full</ref> * Strehe (poezija - 2023 - [[ZTT]])<ref>{{Navedi splet|title=Strehe :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/143798531#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> * Pesem pojem Evridiki (poezija - 2024 - [[samozaložba]])<ref>{{Navedi splet|title=Pesem pojem Evridiki :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/184881155#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pesniški sprehodi Majde Artač Sturman po domači kraški zemlji z antično Evridiko » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pesniski-sprehodi-majde-artac-sturman-po-domaci-kraski-zemlji-z-anticno-evridiko/|website=Noviglas|date=2025-12-20|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Majda Artač je članica ''[[Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm|Slavističnega društva Trst - Gorica - Videm]]'',<ref>{{Citat|title=Majda Artač, Alenka Rebula in Dušan Jelinčič - protagonisti sodobne tržaške književnosti|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/12/majda-artac-alenka-rebula-in-dusan-jelincic-65b1b22c-077c-42ca-89d2-c89ad03ff974.html|date=2023-12-16|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Niki|last=Filipović}}</ref> članica je tudi ''Sklada Nade Pertot'', ki je več let prirejal literarne natečaje za dijakinje in dijake šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji.<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1025965176#full</ref><ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1895404#full</ref> Leta 2024 so ji podelili nagrado [[Vstajenje (nagrada)|vstajenje]] za knjigo ''Strehe'' in njen celotni ustvarjalni opus.<ref>{{Navedi splet|title=Letošnjo nagrado Vstajenje bo prejela pesnica Majda Artač Sturman|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2024/03/letosnjo-nagrado-vstajenje-bo-prejela-pesnica-majda-artac-sturman-5af2fc8e-a39a-4fe3-a5c2-31b1b87a136e.html|website=RaiNews|date=2024-03-28|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nocoj slavnostna podelitev nagrade vstajenje Majdi Artač|url=https://www.primorski.eu/trzaska/nocoj-slavnostna-podelitev-nagrade-vstajenje-majdi-artac-NN1582429|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} == Sklici == {{DEFAULTSORT:Artač Sturman, Majda Artač}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] nbgsm9202ex6g1vf86avikx8rmkk4vw Zakoni termodinamike 0 172526 6708381 6021195 2026-07-08T08:04:50Z JanezPavelZebovec 208797 Popravek glede na slovenske dogovore označevanja 6708381 wikitext text/x-wiki '''Zakóni têrmodinámike''' (tudi '''glávni zakoni têrmodinámike''') [[načelo]]ma opisujejo značilnosti [[prenos toplote|prenosa]] [[toplota|toplote]] in [[delo (fizika)|dela]] v [[sprememba stanja|spremembah stanja]]. Od njihove uvedbe so ti [[fizikalni zakon|zakoni]] postali eni od najpomembnejših v celotni [[fizika|fiziki]] ter drugih vejah [[znanost]]i, ki so povezane s [[termodinamika|termodinamiko]]. Velikokrat so povezani s pojmi, ki so daleč za tistim, kar je navedeno v njihovi formulaciji. == Razvoj zakonov == Prvo sprejeto načelo termodinamike, ki je kasneje postalo drugi zakon, je postavil [[Nicolas Léonard Sadi Carnot|Carnot]] leta 1824. Leta 1844 je [[William Robert Grove|Grove]] postavil domnevo o povezavi [[mehanika|mehanike]], toplote, [[svetloba|svetlobe]], [[elektrika|elektrike]] in [[magnetizem|magnetizma]], in jih obravnaval kot pojavitve ene »sile«, oziroma energije v sodobnem smislu. Svoje teorije je objavil v knjigi ''Soodnosnost fizikalnih sil'' (''The Correlation of Physical Forces''). Leta 1847 je na podlagi predhodnega dela [[James Prescott Joule|Joula]], Carnota in [[Benoit Paul Émile Clapeyron|Clapeyrona]] [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|von Helmholtz]] prišel do podobnih zaključkov kot Grove in jih objavil v zasebno objavljeni razpravi ''O ohranitvi sile'' (''Über die Erhaltung der Kraft''). Sodobno pojmovanje prvega načela termodinamike vleče niti iz te razprave. Leta 1877 je [[Peter Guthrie Tait|Tait]] trdil, da je načelo ohranitve energije poznal že [[Isaac Newton|Newton]]. Do leta 1860 sta bili v delih [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausiusa]] in [[William Thomson|Kelvina]] sprejeti dve »načeli« termodinamike, prvo in drugo. Z leti sta postali »zakona«. Leta 1873 je na primer raziskovalec na področju termodinamike [[Josiah Willard Gibbs|Gibbs]] v svojem delu ''Grafične metode v termodinamiki tekočin'' (''Graphical Methods in the Thermodynamics of Fluids'') jasno navedel, da obstajata dva absolutna zakona termodinamike, prvi in drugi zakon. Nekateri viri zakone termodinamike še vedno imenujejo načela termodinamike. Trenutno je v celoti priznanih pet zakonov. V zadnjih 80. letih je več avtorjev predlagalo več zakonov, vendar nobenega niso sprejeli. == Pregled == Ob zakonih navajajo tudi dva [[postulat]]a: * prvi postulat termodinamike in * drugi postulat termodinamike (ničti zakon termodinamike). * [[ničti zakon termodinamike]] (drugi postulat termodinamike) *: <math>A \sim B \wedge B \sim C \Rightarrow A \sim C \!\, . </math> * [[prvi zakon termodinamike]] (zakon o ohranitvi energije, energijski zakon) *: <math> \mathrm{d} W = \partial Q +\partial A \!\, </math> * [[drugi zakon termodinamike]] *: <math>\oint \frac{\partial Q}{T} \ge 0 \!\, . </math> * [[tretji zakon termodinamike]] (Nernstov zakon) *: <math> T \rightarrow 0, S \rightarrow C \!\, . </math> * [[Onsagerjeve recipročne zveze]] (včasih imenovane ''četrti zakon termodinamike'') *: <math> \mathbf{J}_{u} = L_{uu}\, \nabla(1/T) - L_{ur}\, \nabla(m/T) \!\, , </math> *: <math> \mathbf{J}_{r} = L_{ru}\, \nabla(1/T) - L_{rr}\, \nabla(m/T) \!\, , </math> : oziroma: *: <math>J_i = \sum_{j} L_{ij} \nabla I_j </math> == Prvi postulat termodinamike == :: Vsak makroskopski [[toplotno izolirani sistem|toplotno izolirani]] [[termodinamski sistem|sistem]] po dovolj dolgem [[čas]]u preide v stanje [[termodinamsko ravnovesje|termodinamskega ravnovesja]], ki se samo od sebe, brez zunanjih vplivov, ne more porušiti. Zaradi svojega pomena (v [[ravnovesno stanje|stanju termodinamskega ravnovesja]] je določen cel niz funkcij [[stanje sistema|stanj]]) se prvi postulat imenuje tudi splošno načelo termodinamike. Stanje termodinamskega ravnovesja se v [[statistična fizika|statistični fiziki]] opazuje kot najverjetnejše stanje iz katerega lahko makroskopski sistem spontano preide - fluktuira. Ker so [[fluktuacija|fluktuacije]] makroskopskega sistema zaradi njegovega ogromnega števila delcev zelo redke, se termodinamsko zanemarijo. Glede na to prvi postulat termodinamike ni absolutni naravni zakon, ker pri fluktuacijah ni uporaben, vendar ni napačen. == Ničti zakon termodinamike == {{glavni|ničti zakon termodinamike}} :: Če sta dva termodinamska sistema ''A'' in ''B'' vsak zase v [[toplotno ravnovesje|toplotnem ravnovesju]] s sistemom ''C'', potem sta v ravnovesju tudi med seboj, ne glede na vrednosti zunanjih parametrov sistemov ''A'', ''B'' in ''C'', kar nakazuje prehodnost toplotnega ravnovesja. [[termodinamska spremenljivka|Količina]] ''T'', ki se imenuje [[temperatura]], ima enako vrednost v vseh delih zapletenega ravnovesnega sistema. Ker se pri toplotnem stiku spreminja zaradi izmenjave [[energija|energije]] med različnimi sistemi, je določena z zunanjimi parametri in energijo ravnovesnega sistema. Temperatura je [[intenzivna količina|intenzivna termodinamska spremenljivka]]. Drugi postulat je moč krajše opredeliti s trditvijo, da so vsi ravnovesni notranji parametri sistema funkcije zunanjih parametrov in temperature, za sisteme, za katere je [[prostornina]] ''V'' edini zunanji parameter, <math>p = p (V, T)</math>. Ko sta dva sistema v toplotnem stiku, se bo med njima izmenjevala energija, če sta ali dokler sta v toplotnem ravnovesju, oziroma, če vsebujeta enako količino toplote v dani prostornini. Ker se z drugim postulatom dejansko določa obstoj temperature kot funkcije stanja ravnovesnega sistema, sta ga [[Edward Armand Guggenheim|Guggenheim]] in [[Ralph Howard Fowler|Fowler]] zaradi njegovega posebnega pomena imenovala tedaj še ničto načelo termodinamike, danes pa je znako kot [[nični zakon termodinamike]]. Ker je to eden od osnovnih pojmov v termodinamiki, ga kot zakon niso razumeli vse do prve tretjine 20. stoletja, še dolgo po tem, ko so bili prvi trije zakoni že splošno v rabi, zato se imenuje tudi ničti. Stanje ničtega zakona glede na ostale tri zakone pa še vedno ni v celoti dorečeno. Ničti zakon trdi, da je toplotno ravnovesje, gledano kot [[binarna relacija]], [[tranzitivna relacija|tranzitivna]] [[ekvivalenčna relacija]]. == Prvi zakon termodinamike == {{glavni|prvi zakon termodinamike}} :: V vsaki spremembi [[polna energija]] Vesolja ostaja nespremenjena. Lahko se izrazi kot: :: za [[krožna sprememba|krožno spremembo]] je vsota dovedene toplote in dela, ki ga je opravil sistem, enaka nič. Preprosto rečeno prvi zakon izjavlja, da se energija ne more tvoriti ali uničiti ali, količina energije, ki se v ravnovesni spremembi izgubi, ne more biti večja kot pridobljena energija. To je izjava o [[ohranitev energije|ohranitvi energije]] za termodinamski sistem. Nanaša se na dva načina na katera si lahko [[zaprti sistem]] izmenjuje energijo z okolico - s [[segrevanje]]m ali [[hlajenje]]m in s spremembo [[mehansko delo|mehanskega dela]]. Stopnja pridobljene ali izgubljene shranjene energije sistema je določena s stopnjama teh dveh sprememb. Pri [[odprti sistem|odprtih sistemih]] je [[snovni tok]] drug mehanizem prenosa energije, kjer je treba v prvem zakonu upoštevati dodatne člene. Prvi zakon razjasnjuje naravo energije. Je shranjena količina, ki je neodvisna od kakšne posebne poti spremembe, oziroma od zgodovine sistema. Če sistem izvede krožno spremembo, ali postane toplejši, hladnejši, večji ali manjši, bo imel enako količino energije, ko se bo vrnil v določeno stanje. Matematično je energija [[funkcija stanja]] in infinitezimalne spremembe energije so [[eksaktni diferencial]]i. Prvi zakon dejansko opredeljuje obstoj [[notranja energija|notranje energije]] kot [[termodinamska spremenljivka|veličine stanja]]. Vsi zakoni termodinamike razen prvega so statistični in preprosto opisujejo težnje makroskopskih sistemov. Pri mikroskospskih sistemih z nekaj delci, spremembe v parametrih postanejo večje kot parametri sami, in termodinamske predpostavke postanejo nepomembne. Prvi zakon je postal eden od najbolj zanesljivih osnovnih zakonov v znanosti. == Drugi zakon termodinamike == {{glavni|drugi zakon termodinamike}} :: [[Entropija]] [[toplotno izolirani sistem|toplotno izoliranega sistema]], ki ni v [[termodinamsko ravnovesje|termodinamskem ravnovesju]], se bo s časom povečevala, in bo v ravnovesju dosegla največjo vrednost. Preprosto rečeno drugi zakon izjavlja, da energijski sistemi težijo k povečevanju svoje entropije in ne k njenem zmanjševanju. Na drugi zakon se lahko gleda kot da je entropija mera za [[kaos]]. Polomljena čaša ima manj reda in več kaosa kot nepoškodovana. Prav tako imajo [[kristal]]i, najbolj urejena oblika [[snov]]i, zelo majhno entropijo, [[plin]]i, ki so zelo neurejeni, pa imajo visoko entropijo. Entropija toplotno izoliranega makroskopskega sistema se nikoli ne zmanjšuje (glej [[Maxwellov duh]]). Mikroskopski sistem ima lahko entropijske fluktuacije, ki so v nasprotju z drugim zakonom (glej [[fluktuacijski izrek]]). Dejansko [[matematični dokaz]] fluktuacijskega izreka z dinamiko obrnjenega časa in [[aksiom vzročnosti|aksioma vzročnosti]] predstavlja dokaz drugega zakona. V logičnem smislu tako drugi zakon preneha biti fizikalni »zakon« in postane izrek, ki velja za velike sisteme ali dolge čase. {{fizikalna škrbina}} [[Kategorija:Zakoni termodinamike| ]] [[Kategorija:Termodinamika]] dnuschlh4f42jqq8tf2ikjad2jnwv43 Pavle Čelik 0 174039 6708217 6705525 2026-07-07T19:46:50Z MZaplotnik 13263 odstranil [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708217 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pavle Čelik''', [[slovenci|slovenski]] [[policija|policist]], [[zgodovinar]] in [[magister]] [[sociologija|sociologije]], * [[30. januar]] [[1941]], [[Volča|Volča pri Poljanah]]<ref>{{Navedi splet|title=Čelik, Pavle - E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|url=http://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/celik-pavle-1941/|website=Čelik, Pavle - E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|accessdate=2026-07-02|language=sl|first=Tomaž|last=Kladnik}}</ref>, † [[30. junij]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Pavle Čelik, prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-pavle-celik-prejemnik-castnega-znaka-svobode-republike-slovenije/786964|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-01|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Življenjepis == Čelik je bil že v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] v vodstvu tedanje milice. Med drugim je bil komandir Postaje milice Ljubljana-Center, ravnatelj Kadetske šole v Tacnu. Upokojil se je 1993. Še nekaj desetletji po upokojitvi je bil za medije en vidnejših komentatorjev aktualnega dela policije. Pred, med in po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] pa je bil nekaj časa [[načelnik]] uniformirane [[Policija (Slovenija)|policije]]. Leta 1993 je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] ''za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Gov.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2012-08-06 |archive-date=2012-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120812062113/http://www2.gov.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref> Leta 2001 je postal [[Seznam častnih meščanov Ljubljane|častni meščan mesta Ljubljana]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |title=Ljubljana.si - Naziv častni meščan |accessdate=2011-09-10 |archive-date=2011-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108164011/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/naziv-castni-mescan/ |url-status=dead }}</ref> ==Bibliografija== * ''Policaji : [orožniki, miličniki, policisti]'' (1991) {{COBISS|ID=27692288}} * ''Izza barikad'' (1992) {{COBISS|ID=30748416}} * ''Policija, demonstracije, oblast : ljubljanski nemiri v zadnjih treh desetletjih'' (1994) {{COBISS|ID=38722816}} * ''Na južni straži: kronika nastajanja državne meje med Slovenijo in Hrvaško'' (1994) {{COBISS|ID=44742144}} * ''Slovenski orožniki: 1918-1941'' (2001) {{COBISS|ID=111412736}} * ''Slovenski stražniki: 1918 - 1941'' (2002) {{COBISS|ID=118754048}} * ''Posebne policijske enote : pregled razvoja in delovanja policijske enote na sklic v Sloveniji (1850-2002)'' (2003) {{COBISS|ID=116825600}} * ''Orožništvo na Kranjskem: 1850-1918'' (2005) {{COBISS|ID=223342592}} * ''Naše varnostne sile : 1850-2008 : (temeljni pravni predpisi)'' (2008) {{COBISS|ID=238775552}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Čelik, Pavle}} [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] 6n9q7zaeep21k5ykh4vmnh7l5urcc7r Druga svetovna vojna na Slovenskem 0 175351 6708023 6707231 2026-07-07T13:15:25Z MaksiKavsek 244409 infop 6708023 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Tone Fajfar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Janez Hribar (1909–1967)|Janez Hribar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kocbek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Lubej]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zoran Polič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Rus]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lidija Šentjurc]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Vida Tomšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Harold Alexander]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Giuseppe Lombrassa]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Lovro Hacin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in kmalu zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedeno ozemlje kraljevine so okupirale in med seboj razkosale štiri države: [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Avtoritarna Madžarska]] in [[Kvizling|kvizlinška]] [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. (*27) aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli, in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF SN je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB),{{Sfn|Pirjevec|2020}} odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo nasilno-nameščeno, fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, zato se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil, v škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi spoda Roške ofenzive,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo|domobrance]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala italijanski državi. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli (*osvobodili) tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. Z njo se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast, oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Slovenija je s partizansko borbo pridobila večji del [[Avstrijsko primorje|Primorja]] (ozemlje južno od Dragonje pa so si priključili Hrvatje v okviru Jugoslavije, čeprav so tod bili naseljeni tudi Slovenci).<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Kmalu po koncu vojne se je preoblikovala iz Dravske banovine Kraljevine Jugoslavije v Socialistično republiko Slovenijo znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{cite web|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{cite book|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da! |url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{Cite web|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Člani vaških straž, del ''Milizia volontaria anticomunista'' (Prostovoljna protikomunistična milica) urijo pod nadzorom italijanske vojske]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{Cite web|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Rainer_in_Rupnik_v_Celovcu.jpg|sličica|Rupnik in Rainer v Celovcu, 20. september 1943.]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev "priključitve" slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o "priključitvi" slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{cite web |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil "priključitev" (vrnitev) slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Prva domobranska prisega Hitlerju in SS-u, 20. april 1944.]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]], divizijskega generala jugoslovanske kraljeve vojske. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. Po ustanovitvi slovenskega domobranstva konec septembra 1943 se je Rupnik samovoljno razglasil za komandanta. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika Franca Krenerja, ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman, verjetno 20. april 1944]] Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generala [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva so domobranci delovali kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Ob prvi domobranski prisegi je Rösener pripravil tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener: {{Citatni blok|text=Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. […] S pomočjo velike Nemčije smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Mi pa smo vam prinesli eno: vero v vašo domovino, da bi jo branili in ohranili čisto. Sedaj je na vas, da boste v neustrašeni borbenosti pripravljeni izpolnjevati naloge, ki vam jih bo še naložila bodočnost. […] Zvestoba je prvo, kar vam dajem na pot. Do nezvestobe lahko privede koga nespamet ali nezadostno prepričanje. […] Ljudje, narodi in države, ki prelomijo zvestobo, so izdajalci in so brez časti. Čast pa je najvišje, kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vse: enega pa ne sme izgubiti nikdar: svoje časti, svoje zvestobe. Bodite disciplinirani! Tudi takrat, kadar ne razumete, kaj vaše vodstvo namerava z danimi povelji. […] Bodite hrabri in borbeni! Gre za vaš biti ali ne biti. Ne gre samo za Nemčijo. […] Gre za to, ali hočemo po svoji borbenosti, pripravljenosti in odločnosti živeti v urejenih državah, ali pa bomo dopustili, da nam bosta zavladala boljševizem in banditstvo. […] Pomislite, da ste otroci ene matere, ki vas je v zvestobi nosila pod srcem. Pomislite, da vas je mati rodila in negovala, da vas je hrabro in srčno branila povsod, kjer je bilo v življenju potrebno. […] Danes ste prisegli, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaškimi SS-oddelki in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Prisegli ste, da se boste borili za svojo domovino, za izgubljeno kri, da se bomo tako rekoč mogli svobodni ter v miru in redu lotiti mirnega dela za obnovo Evrope. […] Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka. Kdor pa misli, da mu položene prisege ni treba držati, postane nezvest in je s tem izgubil tudi zvestobo in čast. Ti ljudje nimajo ničesar iskati v družbi častnih in zvestih ljudi in bodo kaznovani in sojeni po vojaških določilih. Vaši predniki so bili zvesti in poslušni. […] Dal sem vam ime Slovensko domobranstvo. To ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi pomagači. Vojna bo nekoč končana. Tedaj pa bomo brali v zapiskih zgodovine in tedaj bodo vaših otrok otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega domobranstva, ki so se iz srca, iz srčne zvestobe borili za svojo domovino, svoj narod in svoje družine. […] Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo in svojo domovino. […] Vaša prisega, ki ima ozir na Vodjo Velikonemškega Rajha, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti Vi, vedno se lahko zanesete nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti!|source=Slovenski dom, 20. april 1944<ref>{{cite journal |title=Prisega zvestobe in časti |journal=Slovenski dom |publisher=Ivan Rakovec |year=1944 |date=1944-04-22 |volume=9 |issue=16 |pages=1–2 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBXBUWXA |language=sl }}</ref>}} Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili Slovenski narodno varnostni zbor (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. SLS je poslala Antona Kokalja in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} == Sodelovanje zahodnih zaveznikov == [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalapolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupine nacisticne armade E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} Po predaji so zavezniki domobrance in druge kolaborantske enote vzeli v jetništvo, ter jih maja 1945 izročili novim oblastem. == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{cite book|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{Cite book|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{cite book|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{cite book|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{cite book|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{cite book|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{cite book|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{cite book|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{Cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{Cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{Cite book|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{cite book|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{cite book|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{Cite book|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{Cite book|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{Cite book|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite book|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{cite book|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{Cite book|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{cite book|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{Cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{Cite book|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{Cite book|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{Cite book|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{Cite book|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{Cite book|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{Cite book|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{cite book|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{cite book|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{cite book|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{cite book|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{cite book|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{cite book|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite book|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{Cite book|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{cite book|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{cite book|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{Cite book|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{Cite book|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{cite book|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{cite book|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{Cite book|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] 5437ot5c43t8fowlnij3tzgboczxxiu Lojze Perko 0 180193 6708169 6660425 2026-07-07T17:30:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = rgb(150,180,180) | name = Lojze Perko | nationality = [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = {{marriage|Jožefa Perko roj. Gabrovec<br/>|1945}} | field = slikarstvo </br> [[oljno slikarstvo]] </br> [[akvarel]] | alma_mater = Akademija likovnih umetnosti Beograd }} '''Lojze Perko''', slovenski slikar, * [[21. april]] [[1909]], [[Stari trg pri Ložu]], † [[19. junij]] [[1980]], Ljubljana. Je eden treh velikih slikarjev [[Notranjska|Notranjske]].<ref name="MGLPFS"/> == Zgodnja leta in študij == Perko se je rodil 21. aprila 1909 v [[Stari trg pri Ložu|Starem trgu pri Ložu]]; oče Dragotin je bil brivec, mati Terezija roj. Telešman gospodinja, družina je bila revna. Imela sta 16 otrok, ki pa so večinoma umrli še majhni, ostali so le trije bratje in dve sestri. Lojze (Alojz) se je rodil kot deseti sin. Že od malega je želel postati umetnik, slikar. Po končani osnovni šoli je bil najprej pleskarski vajenec, nato fotograf, za šolo na Dunaju ni bilo denarja. Pri 27-ih letih je bil sprejet na Srednjo tehnično šolo v Ljubljani, ki je imela tudi smer za oblikovanje, vodil jo je slikar in kipar [[France Kralj]]; končal jo je leta 1939. Želel se je vpisati na [[Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu|Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu]], predložena dela so bila ustrezna, zavrnjen je bil zaradi starosti. Odpravil se je študirat v [[Sofija|Sofijo]] na Umetnostno akademijo, a se moral leta 1941 ob izbruhu druge svetovne vojne vrniti. Študij je nadaljeval leta 1945 na [[Fakulteta likovnih umetnosti Beograjske univerze|Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu]]<ref>Akademija likovnih umetnosti v Beogradu se sedaj imenuje ''Факултет ликовних уметности Универзитета (уметности) у Београду/Fakultet likovnih umetnosti Univerziteta (umetnosti) u Beogradu'', slovensko torej: ''Fakulteta likovnih umetnosti Beograjske univerze''</ref>in diplomiral leta 1949.<ref name="LP"/> == Delo == Naselil se je v [[Kamnik]]u, kjer si je ustvaril družino, obenem pa se še dodatno izpopolnjeval v [[atelje]]ju [[Petar Lubarda|P. Lubarde]] na [[Cetinje|Cetinju]]. Leta 1968 se je naselil v [[Dolenja vas, Cerknica|Dolenji vasi]] blizu [[Cerknica|Cerknice]]. Tam si je uredil slikarsko delavnico in slikal pokrajino kar iz delavnice. Večina njegovih slik zato prikazuje motive iz [[Notranjska|Notranjske]], občasno pa je potoval po drugih slovenskih pokrajinah, ki jih je tudi upodobil na svojih slikah.<ref name="NZDNZ"/> Lojze Perko se je osredotočil na dva predmeta slikanja. Prvi prikazuje čisto pokrajino, drugi pa zajema povezavo krajine s človekom (obdelovanje zemlje, družabne navade – pust, pogreb …). Poleg slikanja v [[oljno slikarstvo|olju]] se je Perko ukvarjal tudi z [[akvarel]]om, risbo in [[ilustrator|ilustracijo]]. Med drugimi je ilustriral tudi [[Fran Levstik|Levstikovega]] [[Martin Krpan|Martina Krpana]] (1942).<ref name="PLA"/><ref name="LPM"/> Bibliografija Lojzeta Perka v katalogu slovenskega knjižničnega informacijskega sistema (COBISS) obsega 51 enot.<ref name="LPOB"/> Umrl je v Ljubljani za posledicami prometne nesreče. == Razstave == V naslednjih dveh izbirnih seznamih so najprej navedene razstave, pri katerih so bila razstavljena ali le Perkova dela ali skupaj s še enim oziroma dvema avtorjema, na drugem pa skupinske razstave v času Perkovega življenja.<ref name="LPM"/><ref name="PBMGRU"/> {{Collapsible list | title = Samostojne razstave | 1940 MARIBOR, Bela dvorana Sokolskega doma (Herman Pečarič in Lojze Perko) |          LJUBLJANA, »Salon Kos« v pasaži nebotičnika (Herman Pečarič in Lojze Perko) | 1941 LJUBLJANA, Galerija Obersnel | 1951 LJUBLJANA, Mladinska knjiga - »Salon Kos« (Lojze Perko in Herman Pečarič) | 1954 LJUBLJANA, Mala galerija, ''Razstava otroškega portreta ob »Tednu otroka«'' (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1957 POSTOJNA, Osnovna šola, ''Razstava notranjskih slikarjev'' (Maksim Gaspari in Lojze Perko) | 1960 NOVO MESTO, Dolenjski muzej, 28. 12. 1960 - 21. 1. 1961 | 1962 LJUBLJANA, Šahovska dvorana / Hotel »Union«, ''Mala retrospektivna razstava Lojzeta Perka'' | 1965 LJUTOMER, Galerija Ante Trstenjaka |          BLED, Festivalna dvorana (Aleksander Kovač in Lojze Perko) | 1969 CERKNICA, Salon industrije pohištva »Brest« (Dore Klemenčič - Maj in Lojze Perko) |         SLOVENJ GRADEC, Umetnostni paviljon, ''Retrospektivna razstava ob Perkovi 60-letnici'' | 1970 LJUBLJANA, »Metalka« (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1973 ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1975 VELENJE, Galerija Kulturnega centra »Ivan Napotnik« |         ŠOŠTANJ, Dom kulture | 1977 SEŽANA, Mala galerija | 1978 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Stalna postavitev del L. Perka'' | 1979 STARI TRG PRI LOŽU, Dom Partizana, ''Jubilejna razstava ob 70-letnici rojstva'' |         KAMNIK, Razstavišče »Veronika«, ''Jubilejna razstava ob 750-letnici mesta Kamnik'' | 1991 MOZIRJE, Galerija Mozirje; 14. 2. 1991 - 1. 3. 1992, ''Lojze Perko'' | 1993 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Lojze Perko'' | 1999 MENGEŠ, Kulturni dom; 18. 12. 1999 - 5. 3. 2000, ''Lojze Perko - Spominska razstava'' | 2000 RADOVLJICA, Galerija Šivčeva hiša, ''Lojze Perko, 1909-1980'' | 2001 CERKNICA, Knjižnica Jožeta Udoviča, ''Maksim Gaspari, Lojze Perko in Franjo Sterle'' | 2005 LJUBLJANA, Poslovni center Mercator, ''Nikolaj Omersa in Lojze Perko'' | 2009 KOZARŠČE, Grad Snežnik, ''Lojze Perko'' | 2020 NOVO MESTO, Galerija Dolenjskega muzeja, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' | 2021 KAMNIK, Galerija Miha Maleš, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' }} {{Collapsible list | title = Skupinske razstave 1941-1979 | 1941 LJUBLJANA, Batova palača, ''Razstava učencev prof. Franceta Kralja na državni obrtni šoli'' | 1951 BEOGRAD, Akademija likovnih umetnosti, ''Razstava diplomantov'' | 1953 POSTOJNA, Osnovna šola (M. Gaspari, V. Cotič, I. Zajec, F. Smerdu, F. Sterle, L. Vilhar in L. Perko) | 1955 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Razstava »Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945-1955« | 1957 NOVO MESTO, Dolenjski muzej. ''Ob občinskem prazniku'' (B. Jakac, I. Mole in L. Perko) | 1958 KAMNIK, Razstavišče »Veronika« ''Kamniški likovni umetniki'' (K. Zelenko, M. Bergant, Kestner, P. Mihelič in L. Perko) | 1964 NOVO MESTO, Dolenjska galerija, ''Ob otvoritvi galerije'' (B. Borčič, I. Čargo, Z. Didek, J. Germ, J. Gorjup, B. Jakac, T. Kralj,<br>          M. Kugler, V. Lamut, M. Langus, M. Maleš, F. Mihelič, J. Savinšek, F. Stiplovšek, V. Štoviček, I. Vavpotič, F. Vesel in L. Perko) |          LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1965 BLED, Festivalna dvorana (J. Bernik, S. Batič, I. Šubic, R. Kotnik, V. Makuc, M. Sedej, M. Keršič, S. Tihec, A. Kovač, L. Perko in drugi) |          KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon |          LJUBLJANA, Mestna galerija | 1966 KRANJ, Gorenjski muzej, ''Razstava gorenjskih likovnih umetnikov'' |          ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu; Prenos razstave iz Kranja |          LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1971 RAVNE NA KOROŠKEM, Likovni salon, ''Slikarska kolonija »Ravne 71«'' (F. Boštjan, L. Pandur, O. Polak, L. Ravnikar, I. Seljak-Čopič, J. Vidic in L. Perko) | 1976 KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon, ''»Zlati oktober« ob 20. letnici Dolenjskega kulturnega festivala'' (L. Bratuš, J. Centa, F. Godec, G. Humek,<br>          B. Jakac, B. Kobe, M. Koritnik, J. Kovačič, M. Kugler, N. Omersa, L. Perko, M. Pliberšek, V. Povše in F. Slana) |          LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1977 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1978 RAVNE NA KOROŠKEM, ''Razstava slikarskih kolonij 1970-1977'' | 1979 GRASSAU (ZR Nemčija), Klub jugoslovanskih delavcev, ''Umetniške upodobitve Velenja in okolice«'' }} [[File:Tomaž Perko Selfportrait 2006 (cropped).png|thumb|upright=0.9|right|Avtoportret sina Tomaža]] == Družina == Leta 1945 se je poročil z učiteljico Jožefo Gabrovec. Imela sta štiri otroke: Veroniko (1946), Tomaža (1947), Valentina (Tineta, 1950) in Andreja (1953). Veronika je postala učiteljica izraznega plesa, [[Tomaž Perko|Tomaž]] akademski slikar, Tine filmski snemalec, Andrej pa psiholog.<ref name="LP"/> Ko se je leta 1968 preselil v Dolenjo vas pri Cerknici, je njegova družina ostala v Kamniku.<ref name="APZSP"/> == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="NZDNZ">{{cite magazine | first = Štefan | last = Bogovčič - Bošt | date = julij 1965 | title = Najraje živim in delam na notranjski zemlji | language = sl | pages = 9 | volume = 4 | issue = 7 | magazine = Glas Notranjske | location = Cerknica | publisher = Socialistična zveza delovnega ljudstva Cerknica | url = https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6EN0Y3NF | accessdate = 13. februarja 2025}}</ref> <ref name="PLA">{{cite web | first = Vesna | last = Telič Kovač | title = PERKO, Lojze (Alojzij) | date = 16. junij 2010 | language = sl | publisher = Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica | location = Cerknica | url = http://www.notranjci.si/osebe/perko-lojze-(alojzij)/568/ | accessdate = 29. marca 2025}}</ref> <ref name="LP">{{navedi splet | date = 1. april 2009 | title = Lojze Perko | language = sl | publisher = Ognjišče | location = Koper | url = https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1960-lojze-perko | accessdate = 29. marca 2025 | archive-date = 2026-01-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20260106075435/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1960-lojze-perko | url-status = dead }}</ref> <ref name="APZSP">{{cite magazine | first = David | last = Križman | issue = 9 | year = 2018 | title = Dr. Andrej Perko: »Žena ima »škarje in platno« v rokah za spremembe v družini, ker ima večji interes.« | language = sl | pages = 8-12 | magazine = Družina in Življenje | location = Leskovec pri Krškem | publisher = Družina in Življenje, mednarodna krščanska organizacija Family Life | url = https://issuu.com/druzina-in-zivljenje/docs/diz_revija_september18_www | accessdate = 29. marca 2025 }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="LPOB">{{cite web | title = Lojze Perko / Osebna bibliografija | language = sl | date = 2025 | work = COBISS, virtualna knjižnica Slovenije | location = Maribor | publisher = IZUM – Institut informacijskih znanosti | url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/860771 | accessdate = 11 June 2024}}</ref> <ref name="MGLPFS">{{citation | first1 = Polona | last1 = Škodič | first2 = Božidar | last2 = Strman | title = Maksim Gaspari ; Lojze Perko ; Franjo Sterle | language = sl | date = 2001 | pages = 7 | work = katalog razstave | location = Cerknica | publisher = Društvo notranjskih kulturnikov Krpan}}</ref> <ref name="LPM">{{navedi knjigo | first1 = Stane | last1 = Mikuž | first2 = Mirko | last2 = Juteršek | first3 = Marjan | last3 = Marinšek | first4 = Milan | last4 = Babić | first5 = Valentin | last5 = Perko | first6 = Marjan | last6 = Tekauc | first7 = Ingeborg | last7 = Čas | title = Lojze Perko : monografija | language = sl | date = 1981 | publisher = Državna založba Slovenije, Kulturni center "Ivan Napotnik", Kulturna skupnost, Mladinska knjiga | pages = 141 | location = Ljubljana, Titovo Velenje, Cerknica, Ljubljana}}</ref> <ref name="PBMGRU">{{navedi splet | date = 2025 | title = Podatkovna baza Moderne galerije v Ljubljani o razstavah (Raz) in umetnikih (Ume) 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Lojze Perko | language = sl | publisher = Moderna galerija | location = Ljubljana | url = https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=1518 | accessdate = 4. aprila 2025}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] m6f94jnk1u26yrg58nguz6k77p3piky Nikolić 0 182926 6708107 6649972 2026-07-07T16:35:36Z ~2026-32552-67 260877 6708107 wikitext text/x-wiki '''Nikolić''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|150. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.065 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.067 oseb in je med najbolj pogostimi priimki zasedal 142. mesto. == Znani nosilci priimka v Sloveniji (tudi poslovenjeno Nikolič) == * [[Aleksej Nikolić]] (*1995), košarkar * [[Ana Nikolič]], citrarka * [[David Nikolić]], košarkar, pomočnik selektorja (oče Alekseja in Mitje) * [[Dejan Nikolić]], modni fotograf * [[Krista Župančič Nikolić]] (1884–1942), slovensko-hrvaška balerina * [[Miroslav Nikolić]] (*1924), biolog * [[Mitja Nikolić]] Smrdelj (*1991), košarkar * [[Momir Nikolić]] (*1946), tekstilni tehnolog, univ. profesor * [[Nika Nikolič]] (*1987), psihoanalitičarka, terapevtka, pisateljica * [[Pia Nikolič]] (*1989), sociologinja, striparka, cineastka * [[Svetislav Nikolić]] (*1928), vojaški novinar, urednik, publicist (podpolkovnik JLA) * [[Uroš Nikolič]]/-ć, filmski režiser, igralec in scenograf == Pri ostalih narodih nekdanje Jugoslavije == Priimek je pogost pri Srbih in Črnogorcih. * [[Aleksandar Nikolić|Aleksandar "Aca" Nikolić]] (1924–2000), srbsko-jugoslovanski košarkar, trener in profesor * [[Aleksandra Nikolić]], srbska igralka * [[Ana Nikolić]] (*1978), srbska pevka in avtorica glasbe * [[Andra Nikolić]] (1863–1918), srbski politik in književnik * [[Andrew Nikolic]] (Nikolić) (*1961), srbsko-avstralski brigadir in politik * [[Anđelka Nikolić]] (*1977), srbska gledališka režiserka * [[Anja Nikolić-Hoyt]], hrvaška jezikoslovka - leksikografka * [[Atanasije Nikolić]] (1803–1882), srbski gledališčnik, prosvetnokulturni in narodni delavec, državni uradnik * [[Boža Nikolić|Boža (Božidar) Nikolić]] (1883–1968), srbski igralec * [[Božidar "Bota" Nikolić]] (1942–2021), črnogorsko-srbski filmski režiser in scenarist * [[Božo Nikolić]] (1946–2010), črnogorski kapitan in politik hrvaškega rodu iz Boke * [[David Nikolić]], srbski nogometaš * [[Davor Nikolić]], hrvaški jezikoslovec - kroatist... * [[Dragan Nikolić (razločitev)|Dragan Nikolić]] – več znanih ljudi * [[Elizabeta Hržić-Nikolić]] (1884–1960), hrvaška igralka * [[Filip Nikolić]] (1830–1867), srbski bibliotekar * [[Gordan Nikolić]] (*1968), srbski violinist in dirigent * [[Ilija Nikolić]], črnogorski guslar (drug = etnolog)? * [[Ivana Nikolić]] (*2001), črnogorska judoistka * [[Jelena Nikolić]] (*1982), srbska odbojkarica * [[Kosta Nikolić]], srbski zgodovinar * [[Lazar Nikolić]] (1824–1889), srbski pisatelj in slikar * [[Maja Nikolić|Maja (Marija) Nikolić]] (*1975), srbska pevka * [[Marko Nikolić (nogometni trener)|Marko Nikolić]] (*1979), srbski nogometni trener * Marko Nikolić, srbski igralec * [[Mihajlo Nikolić|Mihajlo "Kajle" Nikolić]] (1911–1999), pilot, polkovnik in športni letalec; rezervni generalmajor * [[Mihovil Nikolić]] (1878–1951), hrvaški pesnik * [[Milan Nikolić]] (*1979), srbski harmonikar * [[Milijana Nikolic]] (Nikoli[[Nikolić|ć]]) (*1975), srbska operna pevka, mezzosopranistka (mdr. v Avstraliji) * [[Milorad Nikolić]] (1920–2006), srbski (starojugoslovanski) nogometaš (po 2.sv.vojni v ZDA) * [[Milutin Nikolić]], brigadir * [[Miodrag Nikolić|Miodrag "Sija" Nikolić]] (1938–2005), srbsko-jugoslovanski košarkar in trener * [[Miodrag Nikolič (režiser)|Miodrag Nikolič]] (1925–2007), srbski filmski režiser in producent * [[Mirjana Nikolić]], srbska igralka * [[Miroslav Nikolić|Miroslav "Muta" Nikolić]] (*1956), srbski košarkarski trener, nekdanji igralec * [[Negosav Nikolić]] (1947–2006), srbski in jugoslovanski generalpodpolkovnik * [[Nemanja Nikolić]] (*1987/88), črnogorski nogometaš (srbski soimenjak = *1992) * [[Nenad Nikolić]] (*1959), hrvaški nogometni trener, mdr. v [[Iran|Iranu]] * [[Nenad Nikolić]] (1961–1999), srbski nogometaš * [[Nenad Nikolić]] (*1984), srbsko-kanadski nogometaš * [[Nikola Nikolić]] (1896–1986), mladobosanec, zdravnik epidemiolog, sanitejec, udeleženec Oktobrske revolucije in NOB... * [[Nikola Nikolić Johnny]], srbski pevec *[[Olga Nikolić]], srbska pevka * [[Predrag Nikolić]] (*1960), bosanskohercegovski šahovski velemojster * [[Rajko Nikolić]] (1911–?), srbski (vojvodinski) muzealec * [[Ratko Nikolić]] (*1977), srbski rokometaš * [[Risto Nikolić]] (1877–1917), srbski geograf in muzealec * [[Simo Nikolić|Simo (Sima) Nikolić]] (*1941), jugoslovanski (vojvodinsko-hrvaški) jadralec * [[Stanimir Nikolić]] (1935–2021), srbski šahovski velemojster * [[Stevo Nikolić]] (*1984), bosansko-srbski nogometaš * [[Stojan Nikolić]] (1859–1882), srbski slikar * [[Suzana Nikolić]], srbska igralka * [[Tihomilj Nikolić|Tihomilj]] [[Tihomilj Nikolić|"Teša" Nikolić]] (1832–1886), srbski general in vojni ministrer * [[Tomislav Nikolić]] (*1952), srbski politik, predsednik Srbije * [[Uroš Nikolić]] (*1987), srbski košarkar * Uroš Nikolić (*1993), srbski nogometaš * [[Vera Nikolić]] (1948–2021), srbska (jugoslovanska) atletinja, tekačica na srednje proge * [[Vera Nikolić Podrinska]] (1886–1972), hrvaška slikarka (hči Vladimirja N.) * [[Vinko Nikolić]] (1912–1997), hrvaški (ustaški) novinar, Pavelićev adjutant in povojni emigrant * [[Vitomir "Vito" Nikolić]] (1934–1994), črnogorski pesnik * [[Vladimir Nikolić (1829|Vladimir Nikolić]] (1829–1866), srbsko-hrvaški? pesnik in pisatelj * [[Vladimir Nikolić]] (1857–1922), srbski arhitekt * [[Vojin Nikolić]] (1914–1999), črnogorski narodni heroj, generalpolkovnik JLA, direktor JŽ * [[Vojin Nikolić (1931|Vojin Nikolić]] (1931–?), črnogorski športni delavec in publicist * [[Vojin R. Nikolic]], srbsko-ameriški strokovnjak za aero- in astronavtiko * [[Živko Nikolić]] (1941–2001), črnogorsko-srbski filmski režiser * [[Živojin Nikolić]] (1911–1990), srbski generalmajor JLA === Priimek Nikoliš === * [[Gojko Nikoliš]] (1911–1995), hrvaško-srbski zdravnik, načelnik sanitete NOV in POJ, sanitetni generalpolkovnik JLA, narodni heroj in akademik == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Nikolić}} {{priimek}} {{normativna kontrola}} mbusf7vyde0su3eobuoxt3mwf3b0w9j Blažič 0 183004 6708222 6634337 2026-07-07T19:52:49Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6708222 wikitext text/x-wiki '''Blažič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|124. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v Sloveniji, ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.186 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Ana Blažič]], pedagoginja, novomeška visoka šolnica * [[Andreja Blažič Klemenc]] (* 1968), prevajalka, pesnica * [[Blaž Blažič]], ornitolog * [[Borka Jerman Blažič]] (*1947), računalničarka, univ. prof. * [[Borut Blažič]] (1964?—1987), filmski režiser * [[Boštjan Blažič]], elektrotehnik, univ. prof. * [[Dušan Blažič]], športni delavec, vodja alpskih smučarskih reprezentanc * [[Franc Blažič]] (1829—1899), duhovnik, narodni buditelj in publicist * [[Jaka Blažič]] (*1990), košarkar * [[Jože Blažič]], kolesar * [[Luka Blažič]], knjižničar (direktor [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]) * [[Marjan Blažič]] (*1947), matematik, fizik in pedagog, rektor Univerze v Novem mestu * [[N'toko|Miha Blažič - N´Toko]] (*1980), rap-glasbenik, producent, publicist, tekstopisec * [[Miha Blažič (nogometaš)|Miha Blažič]] (*1993), nogometaš * [[Milena Mileva Blažić]] (*1956), literarna zgodovinarka, strok. za mladinsko književnost * [[Mitja Blažič]] (*1974), novinar in aktivist LGBT * [[Nataša Blažič]] (*1964), alpska smučarka * [[Robert Blažič]] (*1974), častnik SV *[[Sašo Blažič]] (*1971), elektrotehnik avtomatik * [[Staša Blažič Gjura]] (1929—2014), arhitektka, konservatorka * [[Viktor Blažič]] (1928—2014), novinar, publicist in politični zapornik * [[Zana Fabjan Blažič]], aktivistka == Glej tudi == * priimke [[Blaž (priimek)|Blaž]], [[Blažon]], [[Blažina]], [[Balažic]], [[Balažič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Blažič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] hkga4e4i56zrmmfvh6oq59bgfjqsxk2 Kočevar 0 183059 6708392 6662018 2026-07-08T08:22:37Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6708392 wikitext text/x-wiki '''Kočevar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|138. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.113 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.118 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Anka Kočevar]] (*1982), ilustratorka, filmska animatorka * [[Barbara Kočevar]] (*1987), zgodovinarka * [[Boris Kočevar]] (1929—2003), igralec * [[Božo Kočevar|Božo (Božidar) Kočevar]] (*1939), strojni inženir, gospodarstvenik, častni občan NM * [[Domen Kočevar]] (*1975), vodja teozofske knjižnice Alme Karlin, škof Svobodne katoliške cerkve * [[Ferdo Kočevar]] (1833—1878), literat in publicist * [[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833—?), pravnik * [[Franc Koćevar|Franc Kočevar]] (1838—?), mecen * [[Franc Kočevar]] - Ciril (1918—2005), partizanski povreljnik. generalpolkovnik JLA in narodni heroj * [[Frančišek Kočevar]] (*1933), pomorščak, častnik, kapitan dolge plovbe * [[Franjo Kočevar]] (1903—1991), kemik in tekstilni tehnolog, univ. profesor * [[Hermina Kočevar]] (Matjaščeva) (1933—2025), dramska igralka * [[Ivan Kočevar (1858|Ivan Kočevar]] (1858—?), krajevni politik, narodni delavec * [[Ivan Kočevar]] (1921—1978), gradbeni gospodarstvenik * [[Iztok Kočevar]], glasbenik (bobnar, saksofonist, klarinetist)  * [[Marijan Kočevar]] (*1949), kemik, univ. profesor * [[Marjanca Kočevar]] Colarič (*1947), pesnica, knjižničarka, kulturna delavka * [[Marko Kočevar]] (*1956), karikaturist in ilustrato * [[Martina Kočevar]] (*1980), kiparka, likovna umetnica *[[Milenko Kočevar]] (*1957), kipar * [[Rado Kočevar]] (1928—2024), geograf, alpinist, gorski vodnik, turni kolesar/smučar, publicist * [[Slavko Kočevar Jug|Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]) (1934—1997), pesnik, novinar, urednik * [[Štefan Kočevar]] (1808—1883), zdravnik, politik in narodni buditelj * [[Tanja Nuša Kočevar]], umetnostna teoretičarka * [[Tom Kočevar Dešman]], teniški igralec * [[Vanja Kočevar]], zgodovinar == Glej tudi == * priimek [[Hočevar]] * priimek [[Kočar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kočevar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 01ph4mqmj2gu6fjzw9m6vu1m0mvba7z Švicarska Jura 0 183710 6708110 6650172 2026-07-07T16:38:36Z Ljuba24b 92351 np 6708110 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Jura}} {{Infobox mountain range | name = Švicarska Jura | photo = Jura_Mountains.jpg | photo_size = 275 | photo_alt = Pokrajina z drevjem odete doline, ki se razteza proti gorskemu obzorju | photo_caption = Pogled proti Lexu od blizu Crêt de la Neige | country_type = Države |country = [[Švica]] |country1= [[Francija]] | region_type = Regije/kantoni | region = {{enum|[[Auvergne - Rona - Alpe]]|[[Burgundija - Franche-Comté]]|[[Vaud]]|[[Kanton Neuchâtel]]|[[Kanton Jura]]|[[Basel-Landschaft]]}} | highest = Crêt de la Neige | elevation_m = 1720 | map_image = Juragebirge.JPG | map_size = | map_alt = Satellite image of the Jura mountains and Western Alps, including Lake Geneva, with major cities labeled | map_caption = Satelitska slika Švicarske Jure (zgoraj levo pol slike) | coordinates = {{coord|46|16|15|N|5|56|22|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline}} | range_coordinates = {{coord|46|40|N|6|15|E|type:mountain_scale:300000|format=dms|display=inline,title}} }} '''Švicarska Jura''' ({{jezik-fr|Massif du Jura}}, {{jezik-de|Juragebirge}}, {{jezik-it|Massiccio del Giura}}, {{jezik-rm|Montagnas da Jura}}) je predalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje. Vzhodno od območja ločuje porečji [[Ren]]a in [[Rona|Rone]]. Zahod se nanaša samo na Rono, vendar na severni strani odteka skozi reko Doubs, ki je podpritok Rone, teče približno 100 kilometrov vzhodno in kasneje zahteva dolino [[Saona|Saône]], južno do francoskega mesta [[Lyon]], kjer se oba dela rečnega sistema združita. Ime ''Jura'' izhaja iz ''juria'', latinizirane oblike keltskega izvora ''jor-'' 'gozd'.<ref name="Rollier, 1903">Rollier, L. 1903. Das Schweizerische Juragebirge. ''Sonderabdruck aus dem Geographischen Lexikon der Schweiz, Verlag von Gebr. Attinger,'' 39 pp; Neuenburg</ref><ref name="Hölder, 1964">Hölder, H. 1964. Jura – Handbuch der stratigraphischen Geologie, IV. ''Enke-Verlag'', 603 pp, 158 figs, 43 tabs; Stuttgart</ref><ref name="Arkell, 1956">Arkell, W. J. 1956. Jurassic Geology of the World. ''Oliver & Boyd'', 806 pp; Edinburgh und London.</ref> Pogorje je dalo ime francoskemu [[Jura (departma)|departmaju Jura]], švicarskemu [[Kanton Jura|kantonu Jura]], geološkemu obdobju [[jura]] in Luni [[Montes Jura]]. == Površje == Pogorje Jura je ločena pokrajina večjih srednjeevropskih višavij. V Franciji Jura pokriva večino zgodovinske regije [[Franche-Comté]] (danes [[Burgundija - Franche-Comté]], ki se razteza proti jugu do zgodovinske regije [[Rona - Alpe]] (danes [[Auvergne - Rona - Alpe]]. Najvišjo točko doseže na [[Le Crêt de la Neige]] v departmaju [[Ain]], južni konec pa seže v severozahodni del departmaja [[Savoie (departma)|Savoie]]. Severni konec Jure se razteza v južni del bivše regije Alzacija, danes [[Grand Est]]. Približno 1600 km² gorskega območja v Franciji je zaščiteno z regionalnim naravnim parkom [[Naravni park Haut-Jura|Parc naturel régional du Haut-Jura]]. Švicarska Jura je ena od treh ločenih geografskih regij Švice, ostali pa sta [[Mittelland (Švica)|Švicarska planota]] in [[Švicarske Alpe]]. V Švici območje pokriva zahodno mejo s Francijo v kantonih Basel-Landschaft, Solothurn, Jura, Bern (tj. Bernska Jura), Neuchâtel in Vaud. Večina švicarske regije Jura nima zgodovinskih povezav z zgodnjo moderno Švico in je bila del Švicarske konfederacije vključena šele v 19. stoletju. V 20. stoletju se je razvilo gibanje jurskega separatizma, ki je leta 1979 ustvarilo kanton Jura. Švicarska Jura je bila industrializirana od 18. stoletja in je postala glavno središče urarske industrije. Območje ima več mest na zelo visoki nadmorski višini, kot so La Chaux-de-Fonds, Le Locle in Sainte-Croix (znan po svojih glasbenih skrinjah); vendar ima na splošno od leta 1960 opazen upad prebivalstva. Prostor Jure (znan kot Faltenjura – nagubana Jura) se nadaljuje kot planotasta Jura (nemško ''Tafeljura'', francosko ''le Jura tabulaire'') v kantonih Basel-Landschaft in Aargau ter naprej do Schaffhausna in v južno Nemčijo proti švabskim in frankovskim planotam. == Geologija == [[Image:Creux-du-Van vertical.jpg|thumb|right|upright|alt=Inward-curving cliff of the Creux du Van|Creux du Van]] Območje je zgrajeno navpično, hkrati pa se bočno znižuje (vzdolž grobe črte severozahod – jugovzhod). Ta deformacija ustreza gubanju [[Alpidska orogeneza|alpidske orogeneze]], ko se glavna alpidska orogenezna fronta premika približno proti severu. Deformacija postaja manj razširjena v primerjavi z mlajšo, bolj aktivno alpsko gorsko zgradbo. Geološke gube obsegajo tri glavne pasove (litološke enote) zgradb, ki izvirajo iz treh geoloških obdobij: lias (zgodnja [[jura]]), dogger (srednja jura) in malm (pozna jura). Vsako obdobje gubanja razkriva učinke prej plitvih morskih okolij, kar dokazujejo postelje s karbonatnimi sekvencami, ki vsebujejo obilne bioklaste in oolitske enote med plastmi (tako imenovana obzorja). Strukturno je Jura sestavljena iz zaporedja geoloških gub, katerih oblikovanje je bilo olajšano z [[evaporit]]no drsno plastjo bazalnega preloma. Škatlaste gube so še razmeroma mlade, kar je razvidno iz splošne oblike pokrajine, ki kaže, da niso obstajale dovolj dolgo, da bi lahko doživele erozijo in tako razkrile nedavno gradnjo gora. Najvišji vrh v območju Jure je Le Crêt de la Neige na 1720 m. == Turizem == Jura ponuja različne turistične dejavnosti, vključno s pohodništvom, kolesarjenjem, smučanjem in tekom na smučeh. Obstaja veliko označenih poti, tudi po grebenu Jure, potjo dolgo 310 km. Turistične znamenitosti so naravne danosti, kot so [[Creux du Van]], razgledni vrhovi, kot je [[Chasseral]], jame, kot so Grottes de l'Orbe, in soteske, kot je [[Taubenloch]]. Tako [[Le Locle]], znan kot središče švicarskega urarskega izdelovanja, omenjajo ga celo kot rojstni kraj industrije, s koreninami iz 16. stoletja, kot tudi njegovo geografsko pobrateno mesto [[La Chaux-de-Fonds]], najpomembnejše središče urarske industrije na območju, znanem kot ''Urarska dolina'', sta zaradi svoje [[horologija|horološke]] in s tem povezane kulturne preteklosti vpisana kot [[Unescova svetovna dediščina]]. [[Fort de Joux]] iz 11. stoletja, ki ga je Vauban leta 1690, pozneje pa tudi drugi vojaški inženirji preoblikoval in okrepil, leži na naravni skali sredi območja nedaleč od Pontarlierja. Del avtoceste A40 prečka del južne Jure med Bourg-en-Bresse in Bellegarde-sur-Valserine, ki je znana kot ''avtocesta Titanov''. == Sosednje Jure == Francoska Jura pokriva pretežni del bivše [[francoske regije]] [[Franche-Comté]], del sodobne regije [[Burgundija - Franche-Comté]], razteza se od bivše regije [[Rona-Alpe]] (danes del [[Auvergne - Rona - Alpe]]) na jugu (vzhodno od [[seznam francoskih departmajev|departmaja]] [[Ain]], severozahod [[Savoie (departma)|Savoie]]), kjer doseže svoj vrh v 1720 m visokem [[Le Crêt de la Neige]], do najjužnejšega dela [[Alzacija|Alzacije]] na severu. Švabska Jura je nekoliko nižja in se razteza na [[Bavarska|Bavarskem]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category |Jura mountains}} * André Bandelier, François Schifferdecker, Jean-Paul Prongué: Jura (Region)[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/008567/2019-09-19/]. In: Historisches Lexikon der Schweiz. 19. September 2019. *[http://ethorama.library.ethz.ch/de Aargauer Jura auf der Plattform ETHorama] *[https://www.wandern-jura.ch/ Regionen und cc3.0 Fotos Jura] [[Kategorija:Gorovja v Franciji]] [[Kategorija:Gorovja v Švici]] {{normativna kontrola}} nlokisuprfstd0u4aj2ujhryx5qgg6l Terme Šmarješke Toplice 0 183930 6708198 6707217 2026-07-07T19:16:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 oznake, vir 6708198 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{popravi}}{{v delu}}{{Infopolje Zgradba | name = Terme Šmarješke Toplice | image = Terme Šmarješke Toplice.jpg | address = Šmarješke Toplice 100 | location_town = [[Šmarješke Toplice]] | location_country = [[Slovenija]] | status = aktivno | owner = [[Terme Krka]] | building_type = Terme | facilities = Hotel Vitarium, Hotel Šmarjeta, Hotel Toplice | website = https://www.terme-krka.com/sl/smarjeske-toplice }} '''Terme Šmarješke Toplice''' so [[zdravilišče]] v [[naselje|naselju]] [[Šmarješke Toplice]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Lega == Terme Šmarješke Toplice stojijo ob glavni cesti čez Šmarješke Toplice, ki vodi tudi potem naprej v [[Žaloviče]]. Kompleksi so postavljeni med gozdom in glavno cesto. == Sestava == === Osrednji kompleks === Terme so sestavljene iz treh hotelov: Hotela Vitarium, Hotela Šmarjeta in Hotela Toplice. Pred termami je parkirišče. V osrednjem kompleksu sta od bazenov na voljo dva notranja in en zunanji bazen in jacuzzi. Pri zunanjem bazenu je terasa z ležalniki. ______________________________________________ == Zgodovina == Šmarješke Toplice so bile vse do konca [[18. stoletje|18. stoletja]] znane samo domačinom, saj niso bile urejene kot zdravilišče. Prav zato so se v Šmarjeških Toplicah kopali večinoma okoliški kmetje. Sem so včasih prihajali tudi meščani Novega mesta in lastniki bližnjih gradov. Ker niso bile znane, so zelo dolgo obdržale prvotno [[ime]] ''»Jezerske Toplice«''. Ime so dobile zaradi močvirnate zemlje. Ob izvirih termalne vode pa se je naredilo manjše jezerce. Širši javnosti jih je prvi predstavil [[Franc Anton Breckerfeld]], lastnik [[Stari grad|Starega gradu]] in [[zgodovinar]], ki je na [[Dolenjska|Dolenjskem]] nadaljeval [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevo delo]]. Breckerfeld je napisal knjigo [[»Poročilo o toplicah ali Jezerske Toplice na Spodnjem Kranjskem«]]. Takole pravi: »V dolini ob vznožju starograjskega gozdnatega griča Orleka, nasproti barja, blizu razvalin davno razpadlega gradu Štrlek, izvirajo iz peščene zemlje topli vrelci, katerih koristno delovanje že dolgo let služi ljudem. Izvirska voda ima zdravilno moč: razredči in pospeši krvni obtok, okrepi živce in deluje ugodno na živčne bolezni, pomaga pri ohromelosti, oteklinah, bolečih sklepih, skorbutu. Pri teh boleznih se pojavljajo večkrat tudi čudeži.« Od leta 1791 naprej se je vpisal sleherni gost kopališča, na katerega je kopanje ugodno vplivalo. V [[19. stoletje|19. stoletju]] so bili lastniki kopališča grofje Margheri-Commandona, lastniki Starega gradu, ki so ob kopelih postavili leseno uto. Naslednji lastniki pa so dno kopeli obložili z lesenimi deskami. Leta 1913 je kopališče kupil [[Alojzij Zajec]] iz Bele Cerkve. Postavil je dvoje kopališč in zgornje preuredil. Leta 1922 je bila nad vrelcem sezidana kopališka stavba, na koncu doline pa so postavili nepokriti leseni bazen, velikosti 9 x 9 metrov. S ponovno menjavo lastnika leta 1926 je kopališče za tiste čase doživelo velik napredek. Odkupila ga je družina dr. Gregoriča iz Novega mesta. Napeljali so vodovod in elektriko ter obnovili gostilno in mlin. Kopališča so dobila svoja imena: [[Marijina kopel]] (sedanji leseni bazen), [[Aleksandrova kopel]] (večja zaprta kopel) in [[Petrova kopel]] (manjša zaprta kopel). Ob bazenih so bile kabine za goste. Leta 1938 preidejo toplice v roke dr. Šariča, lastnika [[Terme Radenci|zdravilišča Radenci]]. Z odkupom zemljišč je združil v celoto vso sedanjo okoliško zemljo zdravilišča. Dr. Šarič je tudi dozidal tedanjo hišo v večji gostinski objekt na mestu, kjer je še danes hotel. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila stavba razdejana. [[Italijani]] so tu nameravali postaviti svojo postojanko, a jim je to uspelo le za kratek čas. Toplice so bile kmalu osvobojene. Po drugi svetovni vojni so stavbe postopoma obnavljali, zdravilišče prilagajali sodobnejšim turističnim zahtevam in sčasoma zgradili velike odprte termalne bazene. Leta 1956 so toplice postale zdravstvena ustanova kot zdravilišče. Obnovili so hotel, prenovili bazene, uredili park, okolico potoka in ostalo. Leta 1973 so skupaj z Zdraviliščem Dolenjske Toplice prešle pod okrilje Tovarne zdravil Krka. Začelo se je obdobje razvoja zdravstvene dejavnosti in njene ožje usmerjenosti po indikacijskih področjih. '''Kronologija izgradnje in obnov hotelov in kopališč:''' * Hotel Toplice - zgrajen tik pred 2.sv.vojno, ko je bil lastnik dr. Šarič, in je bil med vojno močno poškodovan. Večkrat obnovljen, nazadnje 1998 * Hotel Krka - zgrajen 1982 , obnovljen 2006 in preimenovan v Hotel Šmarjeta * Hotel Šmarjeta - zgrajen 1991 , obnovljen 2006 * Hotel Vitarium - zgrajen 2006 * Notranji bazen - prvi bazen zgrajen 1982, drugi 1992 , leta 2006 zgrajen izplavni bazen * Zunanji bazeni - športni bazen zgrajen 1972 in obnovljen 1994, leseni je bil obnovljen leta 2010. == Zdravilišče == * '''Naravno zdravilno sredstvo''' Prvi pisni viri o zdravilnosti vode v Termah Šmarješke Toplice so stari 200 let. Zdravilni učinek ima vrelec, kjer ima voda 32 0C. Termalna voda je hipoakratoterma in je oplemenitena s kalcijem, magnezijem in kloridom. * '''Indikacije''' Danes so ''Terme Šmarješke Toplice'' sodoben center za ''rehabilitacijo'' in ''zdravljenje bolezni srca'' in ''ožilja'', ''bolezni in poškodbe lokomotornega sistema'', ''bolezni centralnega'' in ''perifernega živčevja'', ''rehabilitacijo športnikov'' in ''bolnikov s športnimi poškodbami'' * '''Kontraindikacije''' Akutne nalezljive bolezni, akutna vnetja in akutne dekompenzacije organskih sistemov. Gostje, ki so nastanjeni v [[hotel]]ih ''Vitarium, Šmarjeta, Toplice'' in ''Vili Ana'' imajo na voljo sodobno opremljene sobe, medicinski ''wellness'' center Vitarium Spa&Clinique ter ponudbo športnih in sprostitvenih aktivnosti. _______________________________________________ == Glej tudi == * [[seznam toplic v Sloveniji]] * [[Indijski lotos]] == Viri == * [https://www.smarjeske-toplice.si/objava/59805 Šmarješke toplice - uradna stran občine Šmarješke Toplice] == Zunanje povezave == * [http://&#91;http://www.terme-krka.si/si/smarjeske/ Terme Šmarješke Toplice&#93;] [[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Šmarješke Toplice]] 1g3to87ou3bq21yhf7r3b5wnxgyhcui 6708260 6708198 2026-07-07T21:02:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 d. 6708260 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{popravi}}{{v delu}}{{Infopolje Zgradba | name = Terme Šmarješke Toplice | image = Terme Šmarješke Toplice.jpg | address = Šmarješke Toplice 100 | location_town = [[Šmarješke Toplice]] | location_country = [[Slovenija]] | status = aktivno | owner = [[Terme Krka]] | building_type = Terme | facilities = Hotel Vitarium, Hotel Šmarjeta, Hotel Toplice | website = https://www.terme-krka.com/sl/smarjeske-toplice }} '''Terme Šmarješke Toplice''' so [[zdravilišče]] v [[naselje|naselju]] [[Šmarješke Toplice]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Lega == Terme Šmarješke Toplice stojijo na nadmorski višini 196 m, ob glavni cesti čez Šmarješke Toplice, ki vodi tudi potem naprej v [[Žaloviče]]. Kompleksi so postavljeni med gozdom in glavno cesto. == Sestava == === Osrednji kompleks === Terme so sestavljene iz treh hotelov: Hotela Vitarium, Hotela Šmarjeta in Hotela Toplice. Pred termami je parkirišče. V osrednjem kompleksu sta od bazenov na voljo dva notranja in en zunanji bazen in jacuzzi. Pri zunanjem bazenu je terasa z ležalniki. ______________________________________________ == Zgodovina == Šmarješke Toplice so bile vse do konca [[18. stoletje|18. stoletja]] znane samo domačinom, saj niso bile urejene kot zdravilišče. Prav zato so se v Šmarjeških Toplicah kopali večinoma okoliški kmetje. Sem so včasih prihajali tudi meščani Novega mesta in lastniki bližnjih gradov. Ker niso bile znane, so zelo dolgo obdržale prvotno [[ime]] ''»Jezerske Toplice«''. Ime so dobile zaradi močvirnate zemlje. Ob izvirih termalne vode pa se je naredilo manjše jezerce. Širši javnosti jih je prvi predstavil [[Franc Anton Breckerfeld]], lastnik [[Stari grad|Starega gradu]] in [[zgodovinar]], ki je na [[Dolenjska|Dolenjskem]] nadaljeval [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevo delo]]. Breckerfeld je napisal knjigo [[»Poročilo o toplicah ali Jezerske Toplice na Spodnjem Kranjskem«]]. Takole pravi: »V dolini ob vznožju starograjskega gozdnatega griča Orleka, nasproti barja, blizu razvalin davno razpadlega gradu Štrlek, izvirajo iz peščene zemlje topli vrelci, katerih koristno delovanje že dolgo let služi ljudem. Izvirska voda ima zdravilno moč: razredči in pospeši krvni obtok, okrepi živce in deluje ugodno na živčne bolezni, pomaga pri ohromelosti, oteklinah, bolečih sklepih, skorbutu. Pri teh boleznih se pojavljajo večkrat tudi čudeži.« Od leta 1791 naprej se je vpisal sleherni gost kopališča, na katerega je kopanje ugodno vplivalo. V [[19. stoletje|19. stoletju]] so bili lastniki kopališča grofje Margheri-Commandona, lastniki Starega gradu, ki so ob kopelih postavili leseno uto. Naslednji lastniki pa so dno kopeli obložili z lesenimi deskami. Leta 1913 je kopališče kupil [[Alojzij Zajec]] iz Bele Cerkve. Postavil je dvoje kopališč in zgornje preuredil. Leta 1922 je bila nad vrelcem sezidana kopališka stavba, na koncu doline pa so postavili nepokriti leseni bazen, velikosti 9 x 9 metrov. S ponovno menjavo lastnika leta 1926 je kopališče za tiste čase doživelo velik napredek. Odkupila ga je družina dr. Gregoriča iz Novega mesta. Napeljali so vodovod in elektriko ter obnovili gostilno in mlin. Kopališča so dobila svoja imena: [[Marijina kopel]] (sedanji leseni bazen), [[Aleksandrova kopel]] (večja zaprta kopel) in [[Petrova kopel]] (manjša zaprta kopel). Ob bazenih so bile kabine za goste. Leta 1938 preidejo toplice v roke dr. Šariča, lastnika [[Terme Radenci|zdravilišča Radenci]]. Z odkupom zemljišč je združil v celoto vso sedanjo okoliško zemljo zdravilišča. Dr. Šarič je tudi dozidal tedanjo hišo v večji gostinski objekt na mestu, kjer je še danes hotel. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila stavba razdejana. [[Italijani]] so tu nameravali postaviti svojo postojanko, a jim je to uspelo le za kratek čas. Toplice so bile kmalu osvobojene. Po drugi svetovni vojni so stavbe postopoma obnavljali, zdravilišče prilagajali sodobnejšim turističnim zahtevam in sčasoma zgradili velike odprte termalne bazene. Leta 1956 so toplice postale zdravstvena ustanova kot zdravilišče. Obnovili so hotel, prenovili bazene, uredili park, okolico potoka in ostalo. Leta 1973 so skupaj z Zdraviliščem Dolenjske Toplice prešle pod okrilje Tovarne zdravil Krka. Začelo se je obdobje razvoja zdravstvene dejavnosti in njene ožje usmerjenosti po indikacijskih področjih. '''Kronologija izgradnje in obnov hotelov in kopališč:''' * Hotel Toplice - zgrajen tik pred 2.sv.vojno, ko je bil lastnik dr. Šarič, in je bil med vojno močno poškodovan. Večkrat obnovljen, nazadnje 1998 * Hotel Krka - zgrajen 1982 , obnovljen 2006 in preimenovan v Hotel Šmarjeta * Hotel Šmarjeta - zgrajen 1991 , obnovljen 2006 * Hotel Vitarium - zgrajen 2006 * Notranji bazen - prvi bazen zgrajen 1982, drugi 1992 , leta 2006 zgrajen izplavni bazen * Zunanji bazeni - športni bazen zgrajen 1972 in obnovljen 1994, leseni je bil obnovljen leta 2010. == Vrelec == Vrelec, ki ima 32 stopinj celzija, je obogaten z ogljikovim dioksidom, magnezijem, kalcijem in kalijem. == Zdravilišče == * '''Naravno zdravilno sredstvo''' Prvi pisni viri o zdravilnosti vode v Termah Šmarješke Toplice so stari 200 let. Zdravilni učinek ima vrelec, kjer ima voda 32 0C. Termalna voda je hipoakratoterma in je oplemenitena s kalcijem, magnezijem in kloridom. * '''Indikacije''' Danes so ''Terme Šmarješke Toplice'' sodoben center za ''rehabilitacijo'' in ''zdravljenje bolezni srca'' in ''ožilja'', ''bolezni in poškodbe lokomotornega sistema'', ''bolezni centralnega'' in ''perifernega živčevja'', ''rehabilitacijo športnikov'' in ''bolnikov s športnimi poškodbami'' * '''Kontraindikacije''' Akutne nalezljive bolezni, akutna vnetja in akutne dekompenzacije organskih sistemov. Gostje, ki so nastanjeni v [[hotel]]ih ''Vitarium, Šmarjeta, Toplice'' in ''Vili Ana'' imajo na voljo sodobno opremljene sobe, medicinski ''wellness'' center Vitarium Spa&Clinique ter ponudbo športnih in sprostitvenih aktivnosti. _______________________________________________ == Glej tudi == * [[seznam toplic v Sloveniji]] * [[Indijski lotos]] == Viri == * [https://www.smarjeske-toplice.si/objava/59805 Šmarješke toplice - uradna stran občine Šmarješke Toplice] == Zunanje povezave == * [http://&#91;http://www.terme-krka.si/si/smarjeske/ Terme Šmarješke Toplice&#93;] [[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Šmarješke Toplice]] psq245kfk4bq6p4fz9nk9go8gk19qjt 6708266 6708260 2026-07-07T21:23:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708266 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{popravi}}{{v delu}}{{Infopolje Zgradba | name = Terme Šmarješke Toplice | image = Terme Šmarješke Toplice.jpg | address = Šmarješke Toplice 100 | location_town = [[Šmarješke Toplice]] | location_country = [[Slovenija]] | status = aktivno | owner = [[Terme Krka]] | building_type = Terme | facilities = Hotel Vitarium, Hotel Šmarjeta, Hotel Toplice | website = https://www.terme-krka.com/sl/smarjeske-toplice }} '''Terme Šmarješke Toplice''' so [[zdravilišče]] v [[naselje|naselju]] [[Šmarješke Toplice]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Lega == Terme Šmarješke Toplice stojijo na nadmorski višini 196 m, ob glavni cesti čez Šmarješke Toplice, ki vodi tudi potem naprej v [[Žaloviče]]. Kompleksi so postavljeni med gozdom in glavno cesto. == Sestava == === Osrednji kompleks === Terme so sestavljene iz treh hotelov: Hotela Vitarium, Hotela Šmarjeta in Hotela Toplice. Pred termami je parkirišče. V osrednjem kompleksu sta od bazenov na voljo dva notranja in en zunanji bazen in jacuzzi. Pri zunanjem bazenu je terasa z ležalniki. ______________________________________________ == Zgodovina == Šmarješke Toplice so bile vse do konca [[18. stoletje|18. stoletja]] znane samo domačinom, saj niso bile urejene kot zdravilišče. Prav zato so se v Šmarjeških Toplicah kopali večinoma okoliški kmetje. Sem so včasih prihajali tudi meščani Novega mesta in lastniki bližnjih gradov. Ker niso bile znane, so zelo dolgo obdržale prvotno [[ime]] ''»Jezerske Toplice«''. Ime so dobile zaradi močvirnate zemlje. Ob izvirih termalne vode pa se je naredilo manjše jezerce. Širši javnosti jih je prvi predstavil [[Franc Anton Breckerfeld]], lastnik [[Stari grad|Starega gradu]] in [[zgodovinar]], ki je na [[Dolenjska|Dolenjskem]] nadaljeval [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevo delo]]. Breckerfeld je napisal knjigo [[»Poročilo o toplicah ali Jezerske Toplice na Spodnjem Kranjskem«]]. Takole pravi: »V dolini ob vznožju starograjskega gozdnatega griča Orleka, nasproti barja, blizu razvalin davno razpadlega gradu Štrlek, izvirajo iz peščene zemlje topli vrelci, katerih koristno delovanje že dolgo let služi ljudem. Izvirska voda ima zdravilno moč: razredči in pospeši krvni obtok, okrepi živce in deluje ugodno na živčne bolezni, pomaga pri ohromelosti, oteklinah, bolečih sklepih, skorbutu. Pri teh boleznih se pojavljajo večkrat tudi čudeži.« Od leta 1791 naprej se je vpisal sleherni gost kopališča, na katerega je kopanje ugodno vplivalo. V [[19. stoletje|19. stoletju]] so bili lastniki kopališča grofje Margheri-Commandona, lastniki Starega gradu, ki so ob kopelih postavili leseno uto. Naslednji lastniki pa so dno kopeli obložili z lesenimi deskami. Leta 1913 je kopališče kupil [[Alojzij Zajec]] iz Bele Cerkve. Postavil je dvoje kopališč in zgornje preuredil. Leta 1922 je bila nad vrelcem sezidana kopališka stavba, na koncu doline pa so postavili nepokriti leseni bazen, velikosti 9 x 9 metrov. S ponovno menjavo lastnika leta 1926 je kopališče za tiste čase doživelo velik napredek. Odkupila ga je družina dr. Gregoriča iz Novega mesta. Napeljali so vodovod in elektriko ter obnovili gostilno in mlin. (Kopališča so dobila svoja imena: [[Marijina kopel]] (sedanji leseni bazen), [[Aleksandrova kopel]] (večja zaprta kopel) in [[Petrova kopel]] (manjša zaprta kopel).) Ob bazenih so bile kabine za goste. Leta 1938 preidejo toplice v roke dr. Šariča, lastnika [[Terme Radenci|zdravilišča Radenci]]. Z odkupom zemljišč je združil v celoto vso sedanjo okoliško zemljo zdravilišča. Dr. Šarič je tudi dozidal tedanjo hišo v večji gostinski objekt na mestu, kjer je še danes hotel. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila stavba razdejana. [[Italijani]] so tu nameravali postaviti svojo postojanko, a jim je to uspelo le za kratek čas. Toplice so bile kmalu osvobojene. Po drugi svetovni vojni so stavbe postopoma obnavljali, zdravilišče prilagajali sodobnejšim turističnim zahtevam in sčasoma zgradili velike odprte termalne bazene. Leta 1956 so toplice postale zdravstvena ustanova kot zdravilišče. Obnovili so hotel, prenovili bazene, uredili park, okolico potoka in ostalo. Leta 1973 so skupaj z Zdraviliščem Dolenjske Toplice prešle pod okrilje Tovarne zdravil Krka. Začelo se je obdobje razvoja zdravstvene dejavnosti in njene ožje usmerjenosti po indikacijskih področjih. '''Kronologija izgradnje in obnov hotelov in kopališč:''' * [[Hotel Toplice]] - zgrajen tik pred 2.sv.vojno, ko je bil lastnik dr. Šarič, in je bil med vojno močno poškodovan. Večkrat obnovljen, nazadnje 1998 * Hotel Krka - zgrajen 1982 , obnovljen 2006 in preimenovan v Hotel Šmarjeta * [[Hotel Šmarjeta]] - zgrajen 1991 , obnovljen 2006 * [[Hotel Vitarium]] - zgrajen 2006 * Notranji bazen - prvi bazen zgrajen 1982, drugi 1992 , leta 2006 zgrajen izplavni bazen * Zunanji bazeni - športni bazen zgrajen 1972 in obnovljen 1994, leseni je bil obnovljen leta 2010. == Vrelec == Vrelec, ki ima 32 stopinj celzija, je obogaten z ogljikovim dioksidom, magnezijem, kalcijem in kalijem. == Zdravilišče == * '''Naravno zdravilno sredstvo''' Prvi pisni viri o zdravilnosti vode v Termah Šmarješke Toplice so stari 200 let. Zdravilni učinek ima vrelec, kjer ima voda 32 0C. Termalna voda je hipoakratoterma in je oplemenitena s kalcijem, magnezijem in kloridom. * '''Indikacije''' Danes so Terme Šmarješke Toplice center za rehabilitacijo in zdravljenje bolezni srca in ožilja, bolezni in poškodbe lokomotornega sistema, bolezni centralnega in perifernega živčevja, rehabilitacijo športnikov in bolnikov s športnimi poškodbami. * '''Kontraindikacije''' Akutne nalezljive bolezni, akutna vnetja in akutne dekompenzacije organskih sistemov. Gostje, ki so nastanjeni v hotelih ''Vitarium, Šmarjeta, Toplice'' in ''Vili Ana'' imajo na voljo sodobno opremljene sobe, medicinski wellness center Vitarium Spa&Clinique ter ponudbo športnih in sprostitvenih aktivnosti. _______________________________________________ == Glej tudi == * [[seznam toplic v Sloveniji]] * [[Indijski lotos]] == Viri == * [https://www.smarjeske-toplice.si/objava/59805 Šmarješke toplice - uradna stran občine Šmarješke Toplice] == Zunanje povezave == * [http://&#91;http://www.terme-krka.si/si/smarjeske/ Terme Šmarješke Toplice&#93;] [[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Šmarješke Toplice]] ohat1hq1ow3j7a79zzsns9ucs1lm59v 6708267 6708266 2026-07-07T21:25:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708267 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{popravi}}{{v delu}}{{Infopolje Zgradba | name = Terme Šmarješke Toplice | image = Terme Šmarješke Toplice.jpg | address = Šmarješke Toplice 100 | location_town = [[Šmarješke Toplice]] | location_country = [[Slovenija]] | status = aktivno | owner = [[Terme Krka]] | building_type = Terme | facilities = Hotel Vitarium, Hotel Šmarjeta, Hotel Toplice | website = https://www.terme-krka.com/sl/smarjeske-toplice }} '''Terme Šmarješke Toplice''' so [[zdravilišče]] v [[naselje|naselju]] [[Šmarješke Toplice]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. == Lega == Terme Šmarješke Toplice stojijo na nadmorski višini 196 m, ob glavni cesti čez Šmarješke Toplice, ki vodi tudi potem naprej v [[Žaloviče]]. Kompleksi so postavljeni med gozdom in glavno cesto. == Sestava == === Osrednji kompleks === Terme so sestavljene iz treh hotelov: Hotela Vitarium, Hotela Šmarjeta in Hotela Toplice. Pred termami je parkirišče. V osrednjem kompleksu sta od bazenov na voljo dva notranja in en zunanji bazen in jacuzzi. Pri zunanjem bazenu je terasa z ležalniki. ______________________________________________ == Zgodovina == Šmarješke Toplice so bile vse do konca [[18. stoletje|18. stoletja]] znane samo domačinom, saj niso bile urejene kot zdravilišče. Prav zato so se v Šmarjeških Toplicah kopali večinoma okoliški kmetje. Sem so včasih prihajali tudi meščani Novega mesta in lastniki bližnjih gradov. Ker niso bile znane, so zelo dolgo obdržale prvotno [[ime]] ''»Jezerske Toplice«''. Ime so dobile zaradi močvirnate zemlje. Ob izvirih termalne vode pa se je naredilo manjše jezerce. Širši javnosti jih je prvi predstavil [[Franc Anton Breckerfeld]], lastnik [[Stari grad|Starega gradu]] in [[zgodovinar]], ki je na [[Dolenjska|Dolenjskem]] nadaljeval [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevo delo]]. Breckerfeld je napisal knjigo [[»Poročilo o toplicah ali Jezerske Toplice na Spodnjem Kranjskem«]]. Takole pravi: »V dolini ob vznožju starograjskega gozdnatega griča Orleka, nasproti barja, blizu razvalin davno razpadlega gradu Štrlek, izvirajo iz peščene zemlje topli vrelci, katerih koristno delovanje že dolgo let služi ljudem. Izvirska voda ima zdravilno moč: razredči in pospeši krvni obtok, okrepi živce in deluje ugodno na živčne bolezni, pomaga pri ohromelosti, oteklinah, bolečih sklepih, skorbutu. Pri teh boleznih se pojavljajo večkrat tudi čudeži.« Od leta 1791 naprej se je vpisal sleherni gost kopališča, na katerega je kopanje ugodno vplivalo. V [[19. stoletje|19. stoletju]] so bili lastniki kopališča grofje Margheri-Commandona, lastniki Starega gradu, ki so ob kopelih postavili leseno uto. Naslednji lastniki pa so dno kopeli obložili z lesenimi deskami. Leta 1913 je kopališče kupil [[Alojzij Zajec]] iz Bele Cerkve. Postavil je dvoje kopališč in zgornje preuredil. Leta 1922 je bila nad vrelcem sezidana kopališka stavba, na koncu doline pa so postavili nepokriti leseni bazen, velikosti 9 x 9 metrov. S ponovno menjavo lastnika leta 1926 je kopališče za tiste čase doživelo velik napredek. Odkupila ga je družina dr. Gregoriča iz Novega mesta. Napeljali so vodovod in elektriko ter obnovili gostilno in mlin. (Kopališča so dobila svoja imena: [[Marijina kopel]] (sedanji leseni bazen), [[Aleksandrova kopel]] (večja zaprta kopel) in [[Petrova kopel]] (manjša zaprta kopel).) Ob bazenih so bile kabine za goste. Leta 1938 preidejo toplice v roke dr. Šariča, lastnika [[Terme Radenci|zdravilišča Radenci]]. Z odkupom zemljišč je združil v celoto vso sedanjo okoliško zemljo zdravilišča. Dr. Šarič je tudi dozidal tedanjo hišo v večji gostinski objekt na mestu, kjer je še danes hotel. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila stavba razdejana. [[Italijani]] so tu nameravali postaviti svojo postojanko, a jim je to uspelo le za kratek čas. Toplice so bile kmalu osvobojene. Po drugi svetovni vojni so stavbe postopoma obnavljali, zdravilišče prilagajali sodobnejšim turističnim zahtevam in sčasoma zgradili velike odprte termalne bazene. Leta 1956 so toplice postale zdravstvena ustanova kot zdravilišče. Obnovili so hotel, prenovili bazene, uredili park, okolico potoka in ostalo. Leta 1973 so skupaj z Zdraviliščem Dolenjske Toplice prešle pod okrilje Tovarne zdravil Krka. Začelo se je obdobje razvoja zdravstvene dejavnosti in njene ožje usmerjenosti po indikacijskih področjih. '''Kronologija izgradnje in obnov hotelov in kopališč''' Hoteli: * [[Hotel Toplice]] - zgrajen tik pred 2.sv.vojno, ko je bil lastnik dr. Šarič, in je bil med vojno močno poškodovan. Večkrat obnovljen, nazadnje 1998 - 3 zvezdice * Hotel Krka - zgrajen 1982 , obnovljen 2006 in preimenovan v Hotel Šmarjeta * [[Hotel Šmarjeta]] - zgrajen 1991 , obnovljen 2006 - 4 zvezdice * [[Hotel Vitarium]] - zgrajen 2006 - 4 zvezdice Bazeni: * Notranji bazen - prvi bazen zgrajen 1982, drugi 1992 , leta 2006 zgrajen izplavni bazen * Zunanji bazeni - športni bazen zgrajen 1972 in obnovljen 1994, leseni je bil obnovljen leta 2010. == Vrelec == Vrelec, ki ima 32 stopinj celzija, je obogaten z ogljikovim dioksidom, magnezijem, kalcijem in kalijem. == Zdravilišče == * '''Naravno zdravilno sredstvo''' Prvi pisni viri o zdravilnosti vode v Termah Šmarješke Toplice so stari 200 let. Zdravilni učinek ima vrelec, kjer ima voda 32 0C. Termalna voda je hipoakratoterma in je oplemenitena s kalcijem, magnezijem in kloridom. * '''Indikacije''' Danes so Terme Šmarješke Toplice center za rehabilitacijo in zdravljenje bolezni srca in ožilja, bolezni in poškodbe lokomotornega sistema, bolezni centralnega in perifernega živčevja, rehabilitacijo športnikov in bolnikov s športnimi poškodbami. * '''Kontraindikacije''' Akutne nalezljive bolezni, akutna vnetja in akutne dekompenzacije organskih sistemov. Gostje, ki so nastanjeni v hotelih ''Vitarium, Šmarjeta, Toplice'' in ''Vili Ana'' imajo na voljo sodobno opremljene sobe, medicinski wellness center Vitarium Spa&Clinique ter ponudbo športnih in sprostitvenih aktivnosti. _______________________________________________ == Glej tudi == * [[seznam toplic v Sloveniji]] * [[Indijski lotos]] == Viri == * [https://www.smarjeske-toplice.si/objava/59805 Šmarješke toplice - uradna stran občine Šmarješke Toplice] == Zunanje povezave == * [http://&#91;http://www.terme-krka.si/si/smarjeske/ Terme Šmarješke Toplice&#93;] [[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Šmarješke Toplice]] ewvkpkq9xfeg62vtk7tz7fu5u09t4md David Bunderla 0 184539 6708431 6428027 2026-07-08T09:52:07Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši SV St. Jakob/Rosental]]; +[[Kategorija:Nogometaši NK Save Kranj]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708431 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears2 = | youthclubs2 = [[NK Britof|Britof]] | years1 = 2006–2008 | years2 = 2008–2010 | years3 = 2011 | years4 = 2011 | years5 = 2012–2013 | years6 = 2013 | years7 = 2014 | years8 = 2015 | years9 = 2015–2019 | years10 = 2019–2020 | years11 = 2020–2021 | years12 = 2024–2025 | years13 = 2025 | years14 = 2025– | clubs1 = [[NK Primorje|Primorje]] | clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs3 = [[FC Koper|Koper]] | clubs4 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | clubs5 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | clubs6 = [[SG Steinfeld]] | clubs7 = [[SG Drautal]] | clubs8 = [[SV Greifenburg]] | clubs9 = [[DSG Sele/Zell]] | clubs10 = [[SF Rückersdorf]] | clubs11 = [[NK Kranj|Zarica Kranj]] | clubs12 = [[SV St. Margareten/Rosental|St. Margareten/Rosental]] | clubs13 = [[SV St. Jakob/Rosental|St. Jakob/Rosental]] | clubs14 = [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] | caps1 = 60 | caps2 = 38 | caps3 = 14 | caps4 = 12 | caps5 = 35 | caps6 = 14 | caps7 = 27 | caps8 = 14 | caps9 = 101 | caps10 = 14 | caps11 = 9 | caps12 = | caps13 = | caps14 = | goals1 = 20 | goals2 = 1 | goals3 = 0 | goals4 = 0 | goals5 = 10 | goals6 = 8 | goals7 = 15 | goals8 = 5 | goals9 = 47 | goals10 = 7 | goals11 = 3 | goals12 = | goals13 = | goals14 = | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 3 | nationalgoals2 = 0 }} '''David Bunderla''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. julij]] [[1987]], [[Kranj]]. Svojo nogometno kariero je začel v klubu [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]]. Član Triglava je bil vse do mladinske selekcije. Nato je prestopil v sosednji NK Britof, s katerim je tekmoval v 1. mladinski nogometni ligi in bil najuspešnejši strelec sezone. Opazili so ga pri [[Nogometni klub Primorje|Primorju]] in ga pred sezono 2006/2007 pripeljali v Ajdovščino. Tam je ponovno postal najuspešnejši strelec lige. Po koncu sezone je prestopil k [[Nogometni klub Maribor|Mariboru]], za katerega je v devetinštiridesetih nastopih dosegel 4 zadetke. Najpomembnejši je bil zagotovo v finalu [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Hervis pokala]] v sezoni 2009/10, ko je v 120. minuti pokopal [[Nogometni klub Domžale|Domžale]]. Januarja 2011 je prestopil v [[Nogometni klub Koper|Koper]], po sezoni pa naprej v matični [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav]], za katerega je odigral 13 tekem, nakar se je preselil v [[NK Šenčur]]. Po sezoni 2012/13 je kariero nadaljeval na avstrijskih nižjeligaških zelenicah v dresih SG Steinfelda, SG Drautala in SV Greifenburga. Od julija 2015 je bil član zamejskega kluba v [[Sele, Avstrija|Selah]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Bunderla, David}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Britofa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši SG Steinfelda]] [[Kategorija:Nogometaši SG Drautala]] [[Kategorija:Nogometaši SV Greifenburga]] [[Kategorija:Nogometaši DSG Sele/Zell]] [[Kategorija:Nogometaši SF Rückersdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši SV St. Margareten/Rosental]] [[Kategorija:Nogometaši SV St. Jakob/Rosental]] [[Kategorija:Nogometaši NK Save Kranj]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] gwikls1c59injt1339upnms05shonbs Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana) 0 193069 6708200 6707799 2026-07-07T19:25:33Z Nyc94 100515 /* Zgodovina */ 6708200 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtobusna linija | bg_colour= #FF7E00 | font_colour= #FFFFFF | linija= 3G | slika=[[Slika:Linija_3G_%28LPP%29.JPG|200px]] | končna_postaja_1= '''BEŽIGRAD''' | končna_postaja_2= '''GROSUPLJE''' | dolžina_linije= 50,3 | delavniki_vozilo= enojni, triosni | sobote_vozilo= enojni, triosni | nedelje_in_prazniki_vozilo= enojni, triosni | delavniki_presledek= 15-70 | sobote_presledek= 60-90 | nedelje_in_prazniki_presledek= 90-130 | delavniki_čas= 04.20 - 23.40 | sobote_čas= 04.49 - 23.40 | nedelje_in_prazniki_čas= 04.49 - 23.50 | delavniki_število_vozil=6 | sobote_število_vozil=2 | nedelje_in_prazniki_število_vozil=1 }} '''Integrirana avtobusna linija''' [[številka]] '''3G BEŽIGRAD – GROSUPLJE''' je ena izmed izmed 33 [[avtobus]]nih linij [[Ljubljanski potniški promet|javnega mestnega prometa]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Povezuje prestolnico z jugovzhodnimi predmestnimi naselji na obrobju [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]] vse do Škofljice in dalje ob dolenjski avtocesti do Grosuplja. Avtobusi so po njej prvič zapeljali [[29. avgust]]a 2011. Linija letno prepelje okoli 528.000 potnikov. <ref>http://www.jhl.si/index.php?m=3&id=2684{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodovina == [[Slika:LPP 553.jpg|thumb|levo|200px|Primestni avtobus št. '''70''' na AP Ljubljana]] Linija je bila sprva primestna linija, ki je v desetletjih obratovanja doživela le malo sprememb. Nosila je oznako št. '''70''' (''Ljubljana-Grosuplje''). Manjša sprememba trase se je zgodila leta 1995 v centru Ljubljane na delu od Trga OF do Zoisove ceste, ko so jo preusmerili po Tivolski in Aškerčevi cesti. Pred tem so avtobusi vozili preko [[Bavarski dvor|Bavarskega dvora]] po Slovenski cesti, kjer so se vključili na Zoisovo cesto. Postajališče proge je bilo urejeno pred [[Ljubljanska Drama|Dramo]]. V drugi polovici 90. let 20. stoletja je zaradi povečanega avtomobilskega prometa pričelo upadati število potnikov na vseh avtobusnih progah. Avtobusi na progi '''70''' so pričeli med krajema voziti redkeje, vse pogosteje so zglobne avtobuse nadomeščali enojni. Opazen upad potnikov je linija doživela na odseku med Lavrico in Škofljico, ko so maja 2010 podaljšali mestno avtobusno linijo št. [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B''']] z Rudnika vse do Škofljice. [[Slika:3G-Grosuplje_bus_in_Ljubljana.jpg|thumb|desno|200px|Linija '''3G''' na Bavarskem dvoru.]]29. avgusta 2011 je bila medkrajevna linija št. '''70''' spremenjena v integrirano avtobusno linijo, ki je dobila oznako '''3G''' ''Bežigrad <small>(Železna)</small> - Grosuplje''. <ref>[http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/73123/detail.html Do Grosuplja z LPP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110926153801/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/73123/detail.html |date=2011-09-26 }} 11. julij 2011, Ljubljana.si</ref> Ob tem so ponovno spremenili traso linije v samem centru Ljubljane, saj so jo vrnili na Slovensko cesto, končno postajališče pa je bilo z [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusne postaje]] premeščeno na Železno cesto, kjer imajo danes končno postajališče tudi linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11B''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]]''', v Grosuplju pa so uvedli še vožnje avtobusov po Ljubljanski cesti do motela. Vozni red je bil malenkostno spremenjen, dodan je bil še zadnji nočni odhod iz Ljubljane ob 23.40. Namen preoblikovanja v integrirano linijo je znižanje cene vozovnice in posledično želja po večji uporabi javnega prevoza. 3. septembra 2012 je bila linija v Grosupljem preusmerjena na novo traso mimo Doma starejših občanov in Doma obrtnikov. S 1. septembrom 2015 je po osrednjem delu Slovenske ceste, ki je bil zaprt zaradi prenove, ponovno stekel avtobusni promet. Istega dne je bila linija '''3G''', skupaj z linijami '''3''', '''3B''', '''19B''', '''19I''', '''27''', '''51''' in '''56''', poskusno preusmerjena z osrednjega dela Slovenske ceste. Avtobusi so tako zavili s Slovenske ceste na Šubičevo, Bleiweisovo, Gosposvetsko, ter nazaj na Slovensko in pot nadaljevali po redni trasi proti Bežigradu. Kot razlog je bilo navedeno manjše število prestopanj potnikov na osrednjem delu Slovenske in število prepeljanih potnikov letno (to je znašalo manj kot 2.000.000). Z odprtjem južnega dela Slovenske ceste, je 8. maja 2016 linija '''3G''' uradno ponovno začela obratovati po osrednjem delu Slovenske ceste. Ta je sicer po osrednjem delu že obratovala v času zapore južnega dela Slovenske. 14. septembra 2020 je bila v Grosuplju odprta garažna hiša ''Grosuplje P+R'', kjer lahko dnevni migranti parkirajo svoje vozilo in z linijo '''3G''' potujejo v Ljubljano. == Trasa == * smer BEŽIGRAD – GROSUPLJE: [[Železna cesta, Ljubljana|Železna cesta]] - [[Linhartova cesta, Ljubljana|Linhartova cesta]] - [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajska cesta]] - [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenska cesta]] - [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]] - [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]] - [[Dolenjska cesta, Ljubljana|Dolenjska cesta (Ljubljana)]] - Dolenjska cesta (Škofljica) - Šmarska cesta - cesta 646 - Mali Vrh pri Šmarju - Ljubljanska cesta (Šmarje - Sap) - Cikava - cesta 646 - Brvace - [[Adamičeva cesta, Grosuplje|Adamičeva cesta]] - Ljubljanska cesta (Grosuplje) - Ob Grosupeljščici - Adamičeva cesta - Cesta na Krko - Župančičeva cesta - Taborska cesta (AP in [[Železniška postaja Grosuplje|ŽP Grosuplje]]) * smer GROSUPLJE – BEŽIGRAD: Taborska cesta (AP in ŽP Grosuplje) - Adamičeva cesta - Ljubljanska cesta (Grosuplje) - Ob Grosupeljščici - Adamičeva cesta - Cesta na Krko - Župančičeva cesta - Taborska cesta - Adamičeva cesta - Brvace - Cikava - cesta 646 - Ljubljanska cesta (Šmarje - Sap) - Mali Vrh pri Šmarju - cesta 646 - Šmarska cesta - Dolenjska cesta (Škofljica) - Dolenjska cesta (Ljubljana) - Karlovška cesta - Zoisova cesta - Slovenska cesta - Dunajska cesta - [[Vilharjeva cesta, Ljubljana|Vilharjeva cesta]] - Železna cesta. == Številke in imena avtobusnih postajališč (pomembni objekti in ustanove) == {|{{Glava shematskega prikaza (center)|collapse = yes}} {{BS-Glava|<small>Trasa linije</small> 3G||#FF7E00|#FFFFFF|500px}} {{BS-Shema}} {{BS3-2||uSTR+l|uSTR+r|||}} {{BS3-2||uBHF(R)f|uBHF|101031 Bežigrad|201011 '''Železna'''|[[Gimnazija Bežigrad]]|končno postajališče linij št. [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']]}} {{BS3-2||uBHF(R)f|uBHF(L)g|100021 Razstavišče|100012 [[Navje]]|}} {{BS3-2||uABZg+l|uSTRr|||}} {{BS3-2|STRq|umKRZu|BHFq|[[Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.|Ljubljana – Jesenice d.m.]], [[Železniška proga Ljubljana - Sežana d.m.|Ljubljana – Sežana d.m.]]|[[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljana]]|O1=BAHN|}} {{BS3-2||uHST||600012 Bavarski dvor (Kozolec)|600011 Bavarski dvor (Korabar)|parkirna hiša, k. p. linij št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''N3''' in '''N3B''']]|[[Ljubljanska borza|borza]], [[Telekom Slovenije|Telekom]], k. p. linij št. [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27B''' in '''27K''']]|}} {{BS3-2||uHST||600022 Ajdovščina|600021 Ajdovščina|MNZ, [[Nebotičnik]]||}} {{BS3-2||uHST||601012 Konzorcij|601011 Pošta|Šubičeva gimnazija, [[Parlament]]|Glavna [[pošta]], [[Inštitut za novejšo zgodovino Slovenije|INZ]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]], Hotel Slon|}} {{BS3-2||uHST||602022 Drama|602021 Drama|[[Ljubljanska opera|SNG]], [[Cankarjev dom]]|[[Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana|ERSŠG]]|}} {{BS3-2||uHST||602062 Križanke|602061 [[Križanke]]|[[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]]|[[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]], [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], [[Srednja šola za oblikovanje in fotografijo|SŠOF]]|}} {{BS3-2|WASSERq|uhKRZWae|WASSERq||[[Ljubljanica]]|}} {{BS3-2||uHST||602102 Gornji trg|602101 Gornji trg|[[Arhiv RS]]||}} {{BS3-2|WASSERq|uhKRZWae|WASSERq||[[Gruberjev prekop]]|}} {{BS3-2|STRq|umKRZo|STRq||[[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|Ljubljana – Metlika d.m.]]|O1=BAHN|}} {{BS3-2||uHST||503012 Strelišče|503011 Strelišče|}} {{BS3-2||uHST||503022 Rakovnik|503021 Rakovnik|}} {{BS3-2||uSTR||||}} {{BS3-2||uHST||504022 Spodnji Rudnik|504021 Spodnji Rudnik|}} {{BS3-2||uHST||504032 Rudnik|504033 Rudnik||obračališče linij št. [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''' in '''N3''']]}} {{BS3-2|RAq|uSKRZ-Au|RAq||Avtocesta [[Avtocesta A1|A1]], [[Avtocesta A2|A2]]|}} {{BS3-2|GRZq|uSTR+GRZq|GRZq|[[Mestna občina Ljubljana]]|[[Občina Škofljica]]|}} {{BS3-2||uHST||504072 Pod hribom|504071 Pod hribom|}} {{BS3-2||uHST||504082 [[Lavrica]] pri Malči|504081 Lavrica pri Malči|}} {{BS3-2|WASSERq|uWBRÜCKE1|WASSERq||[[Prošca]]|}} {{BS3-2||uHST||504092 Lavrica|504091 Lavrica|}} {{BS3-2||uSTR||||}} {{BS3-2||uHST||504102 [[Škofljica]] Petkovšek|504101 Škofljica Petkovšek|}} {{BS3-2|PANDRr|uHST||504112 Škofljica žaga|504111 Škofljica žaga|}} {{BS3-2||uHST||515012 Škofljica špica|515011 Škofljica špica|}} {{BS3-2||uHST||505012 Škofljica Javornik|505011 Škofljica Javornik|}} {{BS3-2|STRq|uSTR|STRq|Ljubljana – Metlika d.m.|O1=BAHN|O2=BUEq|}} {{BS3-2||uHST||505022 Reber pri Škofljici|505021 Reber pri Škofljici|}} {{BS3-2|GRZq|uSTR+GRZq|GRZq|Občina Škofljica|[[Občina Grosuplje]]|}} {{BS3-2|WASSERq|uWBRÜCKE1|WASSERq||[[Rebrski potok]]|}} {{BS3-2||uHST||505032 Špilar|505031 Špilar|}} {{BS3-2||uHST||505042 [[Mali Vrh pri Šmarju|Mali Vrh]]|505041 Mali Vrh|}} {{BS3-2||uHST||505052 Razdrto|505041 Razdrto|}} {{BS3-2||uHST||505062 [[Šmarje - Sap|Šmarje]]|505061 Šmarje|}} {{BS3-2||uHST||505072 Sap|505071 Sap|}} {{BS3-2|STRq|uSTR|STRq||Ljubljana – Metlika d.m.|O1=BAHN|O2=BUEq|}} {{BS3-2||uHST||505082 [[Cikava, Grosuplje|Cikava]]|505081 Cikava|}} {{BS3-2||uHST||505092 [[Brvace]]|505091 Brvace|}} {{BS3-2||uHST||505102 Stara pošta|505101 Stara pošta|}} {{BS3-2||uHST||505112 Pod gozdom|505111 Pod gozdom|}} {{BS3-2|uSTR+l|uABZgr+r||||}} {{BS3-2|uBHF|uBHF(R)f||505141 '''[[Grosuplje]]'''|505132 [[Louis Adamič|Adamičev spomenik]]|}} {{BS3-2|uBHF(L)g|uBHF(R)f||536012 Mrzle njive|505152 Ljubljanska|}} {{BS3-2|uBHF(L)g|uBHF(R)f||536022 Krpan|505162 OŠ Brinje|}} {{BS3-2|uBHF(L)g|uBHF(R)f||505122 Vodičar|505071 Kongo|}} {{BS3-2|uWBRÜCKE1|uWBRÜCKE1|WASSERq||[[Grosupeljščica]]|}} {{BS3-2|uBHF(L)g|uBHF(R)f||505192 Dom obrtnikov|505182 Dom starejših|}} {{BS3-2|uSTRl|uSTRr||||}} |} |} == Režim obratovanja == Linija obratuje vse dni v letu, in sicer od ponedeljka do petka od 4.20 do 23.40, ob sobotah od 4.49 do 23.40 ter ob nedeljah in praznikih od 4.49 do 23.50. Najpogosteje avtobusi obratujejo od ponedeljka do petka v prometnih konicah. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.jh-lj.si/upload/lpp/MPP/Linija03G.pdf |title=Vozni red |accessdate=2011-08-28 |archive-date=2020-09-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200919025306/http://www.jh-lj.si/upload/lpp/MPP/Linija03G.pdf |url-status=dead }}</ref> === Preglednice časovnih presledkov v minutah === {{col-begin}} {{col-3}} '''delavnik''' {| class="wikitable" |- ! ura ! <small>1.9. - 30.6.</small> ! <small>1.7. - 31.8.</small> |- | 4.30 - 5.00 | '''30''' | '''30''' |- | 5.00 - 7.00 | '''15-25''' | '''30''' |- | 7.00 - 13.00 | '''25-40''' | '''35''' |- | 13.00 - 16.00 | '''15-25''' | '''35''' |- | 16.00 - 20.30 | '''25-30''' | '''35''' |- | 20.30 - 22.30 | '''60''' | '''60''' |- | 22.30 - 23.40 | '''70''' | '''70''' |} {{col-break}} '''sobota''' {| class="wikitable" |- ! čas ! vse leto |- | 5.00 - 8.00 | '''60''' |- | 8.00 - 10.00 | '''70''' |- | 10.00 - 12.00 | '''60''' |- | 12.00 - 18.30 | '''60-70''' |- | 18.30 - 21.00 | '''70-80''' |- | 21.00 - 22.30 | '''90''' |- | 22.30 - 23.40 | '''70''' |} {{col-break}} '''nedelja in praznik''' {| class="wikitable" |- ! čas ! vse leto |- | 5.00 - 8.00 | '''120''' |- | 8.00 - 20.45 | '''130''' |- | 20.45 - 23.50 | '''90-105''' |} {{col-end}} * V primeru popolne prometne zapore zaradi prireditev v Križankah ima linija '''3G''' predvidljiv stalni obvoz, in sicer na relaciji Slovenska (redna trasa) - Barjanska - Kopačeva - Opekarska - Janežičeva - Karlovška (redna trasa), ter enako v obratni smeri. Avtobusi takrat ustavljajo na vseh rednih postajališčih. Obvoz praviloma traja med 20:00 in 24:00. == Viri in reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.openstreetmap.org/?relation=2022310 Trasa linije '''3G''' na OpenStreetMap] {{-}} {{Mestni promet}} [[Kategorija:Mestne avtobusne linije Ljubljanskega potniškega prometa|03G]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2011]] hoothr0kf36u1ms9wnmzr9l0sjabv5m Džambudvipa 0 208425 6708017 6584509 2026-07-07T13:07:15Z Romanm 13 {{lang-sa}} 6708017 wikitext text/x-wiki '''Džambudvipa''' ({{lang-sa|Jambūdvipa}}) je [[sanskrt]]ki izraz, ki pomeni ''celina''. V [[Hinduizem|hinduizmu]] pomeni džambudvipa ''krožno, osrednjo celino'' v [[Bhurloka|Bhurloki]]. S šestimi vzporednimi [[gora|gorskimi]] [[greben]]i je [[celina]] razdeljena v sedem vzporednih območij imenovanih ''varše''. Osrenje območje pa dve pogorji delita še na dodatne tri pokrajine, tako da je celotna džambudvipa razdeljena na devet pokrajin, od katerih najjužnejša nosi ime ''Bharata - varša''.<ref>Leksikon mitologije, DZS, Ljubljana, 1997</ref> == Viri == {{sklici}} {{reli-stub}} [[Kategorija:Hinduizem]] [[Kategorija:Sanskrtske besede in besedne zveze]] ivf80q2mitmrb840f5iw274r6repba7 Marija Mijot 0 217209 6708264 6523695 2026-07-07T21:18:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708264 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marija Mijot''', [[Slovenci|slovenska]] [[Obleka|šivilja]], [[narečje|narečna]] [[pesnik|pesnica]], [[pisateljica]] in [[Dramatika|dramatičarka]], * [[23. maj]] [[1902]], [[Sveti Ivan, Trst]], † [[6. avgust]] [[1994]], [[Sveti Ivan, Trst]]. == Otroštvo == Marija je bila rojena v slovenski družini 23. maja leta 1902 pri [[Sveti Ivan, Trst|Svetem Ivanu]] (italjansko: ''San Giovanni'').<ref name=":0">{{Navedi splet|title=MIJOT, Marija|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mijot-marija/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-08-11|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Mijot, Marija (1902–1994) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923950/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-08-11}}</ref><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Primorski slovenski biografski leksikon 10. snopič Martelanc - Omersa|url=https://www.sistory.si/publication/266|last=Jevnikar (ur.)|first=Martin|year=1984}}</ref>Njena mati je bila perica Ivanka Hrovatin, njen oče pa mizar Anton Mijot.<ref name=":1" /><ref name=":2" />Na Ciril-Metodovi šoli je dovršila osnovno šolo in dveletni trgovski tečaj.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" />Ko je imela dvanajst let se je začela prva svetovna vojna. V svetoivansko predmestje je prinesla bedo, lakoto in žalost.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Njeni narečni verzi razvezujejo dušo|url=https://www.primorski.eu/kultura/njeni-narecni-verzi-razvezujejo-duso-GY1111796|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-08-13|language=sl|first=Bogomila|last=Kravos {{!}}}}</ref>Marija je med vojno napisala svoje prve pesmi.<ref name=":1" />Bile so v svetoivanskem narečju. Bile so tako žalostne in brezupne, da sta se z materjo ob branju razjokali in jih soglasno vrgli v ogenj.<ref name=":3" /> == Prve objave == Marija si je že kot otrok želela si je postati učiteljica, vendar zaradi revščine ni mogla nadaljevati študija.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Ognjišče|url=https://revija.ognjisce.si/component/content/article?id=703:23-maj|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2025-08-13}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":2" />Po vojni se je zaposlila kot prodajalka v tržaški prosti luki.<ref name=":0" /><ref name=":1" />Po šestih letih je to službo opustila in se začela preživljati kot šivilja in hišna pomočnica, od česar je živela do smrti.<ref name=":1" />Udeleževala se je različnih večernih tečajev, veliko brala slovensko in rusko literaturo ter bila naročena na slovenske časopise in revije.<ref name=":1" />Kot nadarjena pevka se je štiri leta učila petja na tržaški Ateneo musicale.<ref name=":1" />Pela je v domačem cerkvenem pevskem zboru in v sokolskem pevskem zboru.<ref name=":1" />Od prve svetovne vojne naprej je pisala, vendar svojih del ni objavila. Pisala je vedno v svetoivanskem narečju.<ref name=":1" />Po drugi svetovni vojni so jo prijatelji pregovorili, da je poslala nekaj pesmi v [[Primorski dnevnik]].<ref name=":1" />Tu so jih natisnili. Pohvalil jih je tudi odbor za folkloro pri [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]].<ref name=":1" /> Njenje pesmi so bile kasneje objavljene tudi v [[Jadranski koledar|Jadranskem koledarju]], revijah [[Zaliv (revija)|Zaliv]] in [[Dan (revija)|Dan]] ter drugih tržaških revijah.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Prebirali so jih na [[Radio Trst A|Radiu Trst A]] in [[Radio Koper|Radiu Koper]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> == Souze jn smeh == Leta 1962 je izšla pri [[Založništvo tržaškega tiska|Založništvu tržaškega tiska]] v Trstu njena pesniška zbirka ''Souze jn smeh''.<ref name=":1" />V knjigi je bilo 25 pesmi. Marija je o knjigi izjavila, da je hotela prihodnjim rodovom ohraniti nekdanje vzdušje, navade in običaje, ki naglo tonejo v pozabo.<ref name=":1" />Spremno besedo je knjigi napisal pisatelj [[Vladimir Bartol]]. Ilustrirala jo je slovenska knjižničarka in slikarka [[Antonija Kolerič]].<ref name=":1" /><ref name=":4" /> Knjiga je doživela tak uspeh, da jo je Založništvo tržaškega tiska leta 1969 ponatisnilo. Marija je novi izdaji dodala 39 novih pesmi, med drugimi tudi nekaj pesmi za otroke.<ref name=":1" />Uvod je napisal Vladimir Bartol.<ref name=":1" />Jedro knjige so pesmi o naravi in človeku in o nekdanjem življenju pri Sv. Ivanu. Tu je zajela vsakdanje življenje v hiši, na dvorišču, na njivah, perice ob potoku, bedenje pri mrliču, pustovanje, semenj, kresovanje, pogovore babic o vsem, kar se je dogajalo v vasi.<ref name=":1" />Njene otroške pesmi so napisane v zelo preprostem jeziku.<ref name=":1" /> == Poznejše življenje == Poleg poezije je pisala tudi dramatiko.<ref name=":1" />Tudi ta je bila napisana v v svetoivanskem slovenskem govoru.<ref name=":1" />Po drugi svetovni vojni se je posvečala tudi obnovi kulturnega življenja pri Svetem Ivanu.<ref name=":1" />Pri tržaškem društvuSlavko Škamperle je pela, igrala in vadila telovadbo.<ref name=":1" />Bila je tudi vaditeljica telovadbe in nameščenka v tržaški študijski knjižnici.<ref name=":1" />Umrla je 6. avgusta leta 1994 v Svetem Ivanu.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - MARIJA MIJOT (1902-1994)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-067N31OZ|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-11}}</ref> == Izdana dela == * ''Betuon'' (drama)<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=ar%3D44029283&db=cobib&sort=py&mat=books&max=100&start=0|title=COBISS Plus}}</ref> * ''Dva vinska bratca in nočne prikazni'' (enodejanka)<ref name=":4" /> * ''Mandrjerke se pričkajuo: slike iz življenja svetoivanskih strin'' (drama)<ref name=":4" /> * ''Slika iz življenja svetoivanksih manderjerjev'' (drama)<ref name=":4" /> * ''Na izletu'' (drama)<ref name=":4" /> * ''Souze jn smeh'' (poezija, 1962)<ref name=":4" /> * ''Souze jn smeh'' (poezija, 1969)<ref name=":4" /> * ''Lučke. Božična balada'' (poezija, 1969)<ref name=":4" /> * ''Lučke. Na božično viljo pad kaminan: (slika mandrjarjev)'' (poezija, 1969)<ref name=":4" /> * ''Kar naprej trajati : šest tržaških pesnikov'' (poezija, 1994)<ref name=":4" /> * ''Otroške pesmi in dramski prizori'' (razne literarne vrste, 2012)<ref name=":4" /> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] {{normativna kontrola}} == Literatura == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 == Viri == <references /> {{DEFAULTSORT:Mijot, Marija}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]][[Kategorija:Slovenski krojači]][[Kategorija:Slovenski dramatiki]] 1995ye3scdaz9n2rm3qdvmigogdelau Roman Bezjak 0 222231 6708095 6248108 2026-07-07T15:58:28Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SV Straßa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708095 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | birth_date = | birth_place = | height = 179 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[SV Straß]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]]<ref>{{navedi splet |last1=Ranc |first1=Tomaž |title=Nogometni Korotan se je začel prebujati |url=https://www.vecer.com/navaden/201310195967017-5967017 |website=[[Večer (Slovenia)|Večer]] |access-date=16 October 2020 |language=sl-si |date=19 October 2013}}</ref> | youthyears2 = {{0|0000}}–2005 | youthclubs2 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | youthyears3 = 2005–2008 | youthclubs3 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2008–2012 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 108 | goals1 = 34 | years2 = 2008 | clubs2 = → [[NK Zagorje|Zagorje]] (pos.) | caps2 = 5 | goals2 = 3 | years3 = 2009–2010 | clubs3 = → [[NK Šentjur|Mladi upi Šentjur]] (pos.) | caps3 = 8 | goals3 = 4 | years4 = 2012–2015 | clubs4 = [[PFC Ludogorets Razgrad|Ludogorets Razgrad]] | caps4 = 60 | goals4 = 20 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = [[HNK Rijeka|Rijeka]] | caps5 = 39 | goals5 = 20 | years6 = 2016–2018 | clubs6 = [[SV Darmstadt 98|Darmstadt 98]] | caps6 = 14 | goals6 = 0 | years7 = 2017 | clubs7 = → [[HNK Rijeka|Rijeka]] (pos.) | caps7 = 16 | goals7 = 4 | years8 = 2018–2019 | clubs8 = [[Jagiellonia Białystok]] | caps8 = 30 | goals8 = 7 | years9 = 2019–2020 | clubs9 = [[APOEL FC|APOEL]] | caps9 = 18 | goals9 = 4 | years10 = 2020 | clubs10 = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps10 = 16 | goals10 = 2 | years11 = 2020–2021 | clubs11 = [[NK Celje|Celje]] | caps11 = 10 | goals11 = 0 | years12 = 2021–2022 | clubs12 = [[Balıkesirspor]] | caps12 = 25 | goals12 = 1 | years13 = 2022–2026 | clubs13 = [[USV Wies]] | caps13 = 87 | goals13 = 44 | years14 = 2026– | clubs14 = [[SV Straß]] | caps14 = | goals14 = | nationalyears1 = 2006 |nationalteam1 = Slovenija do 17 let |nationalcaps1 = 3 |nationalgoals1 = 1<ref>http://www.uefa.com/uefaeuropaleague/season=2013/clubs/player=102951/profile/index.html UEFA</ref> | nationalyears2 = 2007 |nationalteam2 = Slovenija do 18 let |nationalcaps2 = 8 |nationalgoals2 = 3 | nationalyears3 = 2007 |nationalteam3 = Slovenija do 19 let |nationalcaps3 = 6 |nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2009–2010 |nationalteam4 = Slovenija do 20 let |nationalcaps4 = 2 |nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2008–2010 |nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps5 = 2 |nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2013–2019 |nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |nationalcaps6 = 33 |nationalgoals6= 5 }} '''Roman Bezjak''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[21. februar]] [[1989]], [[Slovenj Gradec]]. Bezjak je od leta 2007 igral za [[Prva slovenska nogometna liga|slovenskega prvoligaša]] [[NK MIK CM Celje]], za katerega je odigral 108 prvenstvenih tekem in dosegel 34 golov, leta 2012 pa je prestopil v [[Bolgarija|bolgarski]] klub [[PFC Ludogorec Razgrad]].<ref>{{navedi novico |url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/slovenija/novice/2012/08/roman_bezjak_prestopil_k_bolgarskemu_prvaku.aspx |title=Roman Bezjak k bolgarskemu prvaku |date=22.8.2012 |work=SiOL.net |accessdate=23.8.2012}}</ref> Leta 2015 je postal član hrvaške [[HNK Rijeka|Rijeke]], leta 2016 pa [[Bundesliga|nemškega prvoligaša]] [[SV Darmstadt 98]]. Igral je za slovenski reprezentanci do 17 in 19 let, za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko člansko reprezentanco]] pa je debitiral 14. avgusta 2013 na prijateljski tekmi proti [[Finska nogometna reprezentanca|finski reprezentanci]] v [[Turku]]ju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/katanec-po-dobrodoslem-porazu-na-finskem-ni-alarma/315284 |title=Katanec po "dobrodošlem" porazu na Finskem: Ni alarma |accessdate=15. avgusta 2013 |date=14. avgust 2013 |publisher=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Bezjak, Roman}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šentjurja]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Ludogoreca Razgrad]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Rijeke]] [[Kategorija:Nogometaši SV Darmstadta 98]] [[Kategorija:Nogometaši Jagiellonie Białystok]] [[Kategorija:Nogometaši APOEL F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Balıkesirsporja]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Straßa]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] oj2h03oymdpibvq2yv59qupwma3scwf Rene Mihelič 0 223444 6708091 6077427 2026-07-07T15:52:18Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši GSV St. Martin/Sulmtal]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708091 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | height = 177 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | currentclub = [[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]] | clubnumber = | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2007 | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2005–2010 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 134 | goals1 = 19 | years2 = 2010–2013 | clubs2 = [[C.D. Nacional|Nacional]] | caps2 = 35 | goals2 = 1 | years3 = 2013 | clubs3 = → [[PFC Levski Sofija|Levski Sofija]] (pos.) | caps3 = 9 | goals3 = 1 | years4 = 2013–2014 | clubs4 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps4 = 6 | goals4 = 1 | years5 = 2014–2015 | clubs5 = [[Debreceni VSC|Debrecen]] | caps5 = 31 | goals5 = 4 | years6 = 2015–2017 | clubs6 = [[Hapoel Ra'anana A.F.C.|Hapoel Ra'anana]] | caps6 = 48 | goals6 = 4 | years7 = 2017 | clubs7 = [[Riga FC|Riga]] | caps7 = 5 | goals7 = 2 | years8 = 2017–2018 | clubs8 = [[Chennaiyin FC]] | caps8 = 14 | goals8 = 2 | years9 = 2018–2019 | clubs9 = [[Delhi Dynamos FC|Delhi Dynamos]] | caps9 = 16 | goals9 = 1 | years10 = 2019 | clubs10 = [[Persib Bandung]] | caps10 = 10 | goals10 = 0 | years11 = 2020 | clubs11 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps11 = 8 | goals11 = 0 | years12 = 2021 | clubs12 = [[FK Sutjeska Nikšić|Sutjeska Nikšić]] | caps12 = 13 | goals12 = 2 | years13 = 2021–2023 | clubs13 = [[SC Kalsdorf]] | caps13 = 53 | goals13 = 5 | years14= 2023–2025 | clubs14= [[USV Hengsberg]] | caps14= 47 | goals14= 18 | years15= 2025– | clubs15= [[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]] | caps15= | goals15= | nationalyears1 = 2006 | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalyears2 = 2006 | nationalcaps2 = 3 | nationalgoals2 = 0 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalyears3 = 2008–2010 | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 3 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalyears4 = 2006–2010 | nationalcaps4 = 20 | nationalgoals4 = 7 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalyears5 = 2007 | nationalcaps5 = 3 | nationalgoals5 = 0 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] }} '''Rene Mihelič''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. julij]] [[1988]], [[Maribor]]. == Dosežki == ====NK Maribor==== *[[Prva slovenska nogometna liga|Prvak prve slovenske nogometne lige]]: 2008/09 *[[Slovenski nogometni pokal]]: :*Podprvak: 2006/07, 2007/08 *[[Slovenski nogometni superpokal]]: 2009 *[[UEFA Intertoto pokal|Intertoto pokal]]: [[UEFA Intertoto pokal 2006|2006]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mihelič, Rene}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši C.D. Nacionala]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Levskega Sofija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši Debrecena VSC]] [[Kategorija:Nogometaši Hapoela Ra'anana A.F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Rige FC]] [[Kategorija:Nogometaši Chennaiyina FC]] [[Kategorija:Nogometaši Odishe FC]] [[Kategorija:Nogometaši Persib Bandunga]] [[Kategorija:Nogometaši FK Sutjeske Nikšić]] [[Kategorija:Nogometaši SC Kalsdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši USV Hengsberga]] [[Kategorija:Nogometaši GSV St. Martin/Sulmtal]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] ek7og49y7lbtyiogucgbvvjio2v9z6k Predloga:Škrbina-snuker 10 224219 6708126 5602841 2026-07-07T16:57:46Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708126 wikitext text/x-wiki {{asbox | image = snooker balls triangled.png | pix = 30x30 | subject = | qualifier = o [[snuker]]ju | category = Škrbine o snukerju | name = Predloga:Škrbina-snuker }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za škrbine o biljardu|Snuker]] [[Kategorija:Predloge za snuker]]</noinclude> 4vstzrlwuk0wsk3598x0ancxeeglhw7 6708127 6708126 2026-07-07T16:57:56Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Predloga:Škrbina-snooker]] na [[Predloga:Škrbina-snuker]]: Slovenjenje naslova 6708126 wikitext text/x-wiki {{asbox | image = snooker balls triangled.png | pix = 30x30 | subject = | qualifier = o [[snuker]]ju | category = Škrbine o snukerju | name = Predloga:Škrbina-snuker }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za škrbine o biljardu|Snuker]] [[Kategorija:Predloge za snuker]]</noinclude> 4vstzrlwuk0wsk3598x0ancxeeglhw7 Kategorija:Škrbine o snukerju 14 226794 6708130 5609588 2026-07-07T16:58:44Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:Škrbine o snookerju]] na [[Kategorija:Škrbine o snukerju]] brez preusmeritve: Slovenjenje naslova 5609588 wikitext text/x-wiki {{Stub Category|article=[[snooker]]ju|newstub=Škrbina-snooker|category=Snooker}} [[Kategorija:Športne škrbine po športih|Snooker]] 32j9r2isgru4esvzki8f4x0sde3joc5 6708131 6708130 2026-07-07T16:59:12Z Yerpo 8417 slo 6708131 wikitext text/x-wiki {{Stub Category|article=[[snuker]]ju|newstub=Škrbina-snuker|category=Snuker}} [[Kategorija:Športne škrbine po športih|Snuker]] qfhbndgeu2u3edd2ehbl37850qwgxn3 Jurca 0 228424 6708278 6507931 2026-07-08T00:06:53Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6708278 wikitext text/x-wiki '''Jurca''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|692. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 465 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksej Jurca]] (*2000), astrofizik, čudežni otrok * [[Anton (Tone) Jurca]], arhivar * [[Bojan Jurca]], ilustrator * [[Branka Jurca]] (1914—1999), otroška in mladinska pisateljica * [[Dalja Sever Jurca]] (1927—2017), zdravnica in prevajalka * [[Darja Divjak Jurca]] (* 1975), otroška pisateljica, prevajalka * [[Emil Jurca]], arhitekt * [[Josip Jurca]] (1884—1963), pravnik, stenograf in prevajalec * [[Jože Jurca]] (*1940), veterinar, mikrobiolog, zgodovinar veterinarstva * [[Karel Jurca]], pisec dnevnika med 1. svetovno vojno * [[Laura Jurca]], romunska gimnastičarka * [[Leopold Jurca]] (1905—1988), duhovnik in narodni delavec, koprski prošt in generalni vikar * [[Maksimiljan Jurca|Maks(imiljan) Jurca]] (1913—1982), glasbeni pedagog (pravnik) * [[Marijan Jurca]] (1925—2017), zdravnik maksilofacialni in oralni kirurg, prof. MF * [[Mary Jurca]] (?—1981), baletna plesalka in pedagoginja * [[Niko Jurca]] (1953—2024), arhitekt, urbanist; drž. sekretar * [[Pavel Jurca]], TV in filmski snemalec * [[Sabina Jurca]] (*1965), živilska tehnologinja * [[Samo Jurca]], oblikovalec zvoka * [[Sanja Jurca Avci]] (*1959), scenografka, kostumografka (arhitektka) * [[Stane Jurca]] (*1933), metalurg, alpinist in publicist * [[Tomo Jurca]], dr., zgod.? publicist, prevajalec, urednik * [[Vesna Jurca Tadel|Vesna Jurca]] [[Tadel]] (*1963), dramaturginja, gledališka in literarna kritičarka == Glej tudi== * priimke [[Jurc]], [[Jurjec]], [[Juri]], * priimke [[Jurčec]], [[Jurčič]], [[Jurečič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jurca}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8v3ld4kqqkhqvqn9y9bg4lqy435p9l5 6708279 6708278 2026-07-08T00:08:35Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6708279 wikitext text/x-wiki '''Jurca''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|692. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 465 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksej Jurca]] (*2000), astrofizik, čudežni otrok * [[Anton (Tone) Jurca]], arhivar * [[Bojan Jurca]], ilustrator * [[Branka Jurca]] (1914—1999), otroška in mladinska pisateljica * [[Dalja Sever Jurca]] (1927—2017), zdravnica in prevajalka * [[Darja Divjak Jurca]] (*1975), otroška pisateljica, prevajalka * [[Emil Jurca]], arhitekt * [[Josip Jurca]] (1884—1963), pravnik, stenograf in prevajalec * [[Jože Jurca]] (*1940), veterinar, mikrobiolog, zgodovinar veterinarstva * [[Karel Jurca]], pisec dnevnika med 1. svetovno vojno * [[Laura Jurca]], romunska gimnastičarka * [[Leopold Jurca]] (1905—1988), duhovnik in narodni delavec, koprski prošt in generalni vikar * [[Maksimiljan Jurca|Maks(imiljan) Jurca]] (1913—1982), glasbeni pedagog (pravnik) * [[Marijan Jurca]] (1925—2017), zdravnik maksilofacialni in oralni kirurg, prof. MF * [[Mary Jurca]] (?—1981), baletna plesalka in pedagoginja * [[Niko Jurca]] (1953—2024), arhitekt, urbanist; drž. sekretar * [[Pavel Jurca]], TV in filmski snemalec * [[Sabina Jurca]] (*1965), živilska tehnologinja * [[Samo Jurca]], oblikovalec zvoka * [[Sanja Jurca Avci]] (*1959), scenografka, kostumografka (arhitektka) * [[Stane Jurca]] (*1933), metalurg, alpinist in publicist * [[Tomo Jurca]], dr., zgod.? publicist, prevajalec, urednik * [[Vesna Jurca Tadel|Vesna Jurca]] [[Tadel]] (*1963), dramaturginja, gledališka in literarna kritičarka == Glej tudi== * priimke [[Jurc]], [[Jurjec]], [[Juri]], * priimke [[Jurčec]], [[Jurčič]], [[Jurečič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jurca}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0vxejlb3kjafo72aasigbg37w3zukpm Malta Grand Prix 1995 0 230543 6708202 2508056 2026-07-07T19:28:14Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708202 wikitext text/x-wiki {{Infobox Individual Snooker Tournament |tournament_name=[[Malta Grand Prix]] |dates=30. oktober - 5. november 1995 |venue=Jerma Palace Hotel |location=[[Marsaskala]] |country=[[Malta]] |organisation= |format=nejakostni povabilni turnir |Total prize fund=15.900+? £ |winners_share=4.000 £ |highest_break=134 ([[Tony Drago]]) |defending_champion={{ikonazastave|Anglija}} [[John Parrott]] |winner={{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Ebdon]] |runner_up={{ikonazastave|SCO}} [[John Higgins (snuker)|John Higgins]]}} '''Malta Grand Prix 1995''', uradno '''Rothmans Grand Prix 1995''', je bil poklicni nejakostni [[snuker]] turnir. Potekal je od 30. oktobra do 5. novembra 1995 v hotelu Jerma Palace v [[Marsaskala|Marsaskali]], [[Malta]]. Zmagal je Anglež [[Peter Ebdon]], ki je v finalu z izidom 7-4 porazil Škota [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]]. Na turnirju je sodelovalo 5 domačinov, le dva sta se prebila v četrtfinale, kjer sta nato izgubila. ==Nagradni sklad== Zmagovalec: 4.000 £<br> Poraženec v finalu: 2.500 £<br> Polfinalist: 1.700 £<br> Četrtfinalist: 1.000 £<br> 1. krog: 500 £<br> Najvišji niz: ? £<br> Skupaj: 15.900+? £ ==Prvi krog== {{ikonazastave|Malta}} '''[[Alex Borg]]''' 5-4 [[Nigel Bond]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|SCO}} '''[[John Higgins (snuker)|John Higgins]]''' 5-0 [[Simon Camilleri]] {{ikonazastave|Malta}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Dave Harold]]''' 5-3 [[Paul Mifsud]] {{ikonazastave|Malta}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[David Roe]]''' 5-3 [[Joe Grech (snuker)|Joe Grech]] {{ikonazastave|Malta}} ==Končnica== {{World Snooker Championship Rounds/3 | RD1=Četrtfinale<br/>Največ 9 framov | RD2=Polfinale<br/>Največ 9 framov | RD1-seed1= {{ikonazastave|Wales}} | RD1-team1= '''[[Darren Morgan]]''' | RD1-score1= '''5''' | RD1-seed2= {{ikonazastave|Malta}} | RD1-team2= [[Alex Borg]] | RD1-score2= 3 | RD1-seed3= {{ikonazastave|SCO}} | RD1-team3= '''[[John Higgins (snuker)|John Higgins]]''' | RD1-score3= '''5''' | RD1-seed4= {{ikonazastave|Malta}} | RD1-team4= [[Tony Drago]] | RD1-score4= 3 | RD1-seed5= {{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team5= '''[[Peter Ebdon]]''' | RD1-score5= '''5''' | RD1-seed6= {{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team6= [[Dave Harold]] | RD1-score6= 0 | RD1-seed7= {{ikonazastave|Republika Irska}} | RD1-team7= '''[[Ken Doherty]]''' | RD1-score7= '''5''' | RD1-seed8= {{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team8= [[David Roe]] | RD1-score8= 0 | RD2-seed1= {{ikonazastave|Wales}} | RD2-team1= [[Darren Morgan]] | RD2-score1= 2 | RD2-seed2= {{ikonazastave|SCO}} | RD2-team2= '''[[John Higgins (snuker)|John Higgins]]''' | RD2-score2= '''6''' | RD2-seed3= {{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team3= '''[[Peter Ebdon]]''' | RD2-score3= '''6''' | RD2-seed4= {{ikonazastave|Republika Irska}} | RD2-team4= [[Ken Doherty]] | RD2-score4= 1 <!-- FINALE--> |finale-besedilo=(''Največ 13 framov'') Jerma Palace Hotel, [[Marsaskala]], 5. november 1995. Sodnik: ? |finale1desno= [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] <br/>{{SCO}} |finale1sredina= 4 - '''7''' |finale1levo= '''[[Peter Ebdon]]''' <br/>{{ENG}} |finale2desno= 34-88, 12-81, 5-99, '''64'''-44, '''73'''-13, 16-101, 20-59, '''59'''-38, '''84'''-35, 43-56, 0-95 |finale2sredina= V finalu ni bilo niza vsaj 100 točk. Najvišji niz Higginsa: 77<br> Najvišji niz Ebdona: 91 |finale2levo= 34-'''88''', 12-'''81''', 5-'''99''', 64-44, 73-13, 16-'''101''', 20-'''59''', 59-38, 84-35, 43-'''56''', 0-'''95''' |finale-povzetek=[[Peter Ebdon]] je osvojil [[Rothmans]] [[Malta Grand Prix|Grand Prix]]. }} ==Seznam nizov vsaj 100 točk== *134 [[Tony Drago]] *133 [[Darren Morgan]] *123 [[Ken Doherty]] ==Viri== *[http://www.snooker.org/trn/9697/mg_res.shtml Turnir na WWW Snooker] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} [[Kategorija:Malta Grand Prix|1995]] [[Kategorija:1995 v snukerju|Malta Grand Prix]] rh256kep1p50s17t5rkhtiiw4dhoh5e Malta Grand Prix 1996 0 230544 6708225 2508057 2026-07-07T19:55:48Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708225 wikitext text/x-wiki {{Infobox Individual Snooker Tournament |tournament_name=[[Malta Grand Prix]] |dates=8. - 13. oktober 1996 |venue=Jerma Palace Hotel |location=[[Marsaskala]] |country=[[Malta]] |organisation= |format=nejakostni povabilni turnir |Total prize fund= |winners_share=5.000 £ |highest_break= |defending_champion={{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Ebdon]] |winner={{ikonazastave|Anglija}} [[Nigel Bond]] |runner_up={{ikonazastave|Malta}} [[Tony Drago]]}} '''Malta Grand Prix 1996''', uradno '''Rothmans Grand Prix 1996''', je bil poklicni nejakostni [[snuker]] turnir. Potekal je od 8. do 13. oktobra 1996 v hotelu Jerma Palace v [[Marsaskala|Marsaskali]], [[Malta]]. Zmagal je Anglež [[Nigel Bond]], ki je v finalu z izidom 7-3 porazil domačina, Maltežana [[Tony Drago|Tonyja Draga]]. Na turnirju je sodelovalo 5 domačinov, le dva sta se prebila v četrtfinale, kjer sta igrala drug proti drugemu. Zmagovalec, Tony Drago, se je tako uvrstil v polfinale in z zmago nad [[Mark J. Williams|Markom Williamsom]] nato še v finale. ==Prvi krog== {{ikonazastave|Severna Irska}} '''[[Joe Swail]]''' 5-0 [[Alex Borg]] {{ikonazastave|Malta}} {{ikonazastave|Kanada}} '''[[Alain Robidoux]]''' 5-3 [[Simon Camilleri]] {{ikonazastave|Malta}} {{ikonazastave|Wales}} '''[[Mark J. Williams|Mark Williams]]''' 5-3 [[Paul Mifsud]] {{ikonazastave|Malta}} {{ikonazastave|Malta}} '''[[Joe Grech (snuker)|Joe Grech]]''' 5-3 [[Willie Thorne]] {{ikonazastave|Anglija}} ==Končnica== {{World Snooker Championship Rounds/3 | RD1=Četrtfinale<br/>Največ 9 framov | RD2=Polfinale<br/>Največ 11 framov | RD1-seed1= {{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team1= '''[[Nigel Bond]]''' | RD1-score1= '''5''' | RD1-seed2= {{ikonazastave|Severna Irska}} | RD1-team2= [[Joe Swail]] | RD1-score2= 2 | RD1-seed3= {{ikonazastave|Kanada}} | RD1-team3= '''[[Alain Robidoux]]''' | RD1-score3= '''5''' | RD1-seed4= {{ikonazastave|Wales}} | RD1-team4= [[Darren Morgan]] | RD1-score4= 3 | RD1-seed5= {{ikonazastave|Wales}} | RD1-team5= '''[[Mark J. Williams|Mark Williams]]''' | RD1-score5= '''5''' | RD1-seed6= {{ikonazastave|Republika Irska}} | RD1-team6= [[Ken Doherty]] | RD1-score6= 2 | RD1-seed7= {{ikonazastave|Malta}} | RD1-team7= '''[[Tony Drago]]''' | RD1-score7= '''5''' | RD1-seed8= {{ikonazastave|Malta}} | RD1-team8= [[Joe Grech (snuker)|Joe Grech]] | RD1-score8= 1 | RD2-seed1= {{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team1= '''[[Nigel Bond]]''' | RD2-score1= '''6''' | RD2-seed2= {{ikonazastave|Kanada}} | RD2-team2= [[Alain Robidoux]] | RD2-score2= 0 | RD2-seed3= {{ikonazastave|Wales}} | RD2-team3= [[Mark J. Williams|Mark Williams]] | RD2-score3= 5 | RD2-seed4= {{ikonazastave|Malta}} | RD2-team4= '''[[Tony Drago]]''' | RD2-score4= '''6''' <!-- FINALE--> |finale-besedilo=(''Največ 13 framov'') Jerma Palace Hotel, [[Marsaskala]], 13. oktober 1996. Sodnik: ? |finale1desno= '''[[Nigel Bond]]''' <br/>{{ENG}} |finale1sredina= '''7''' - 5 |finale1levo= [[Tony Drago]] <br/>{{MLT}} |finale2desno= |finale2levo= |finale-povzetek=[[Nigel Bond]] je osvojil [[Rothmans]] [[Malta Grand Prix|Grand Prix]]. }} ==Viri== *[http://www.snooker.org/trn/9697/mg_res.shtml Turnir na WWW Snooker] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} [[Kategorija:Malta Grand Prix|1996]] [[Kategorija:1996 v snukerju|Malta Grand Prix]] j1pbac64nzlscakmrid5ahzphdbttt6 Svetovna jakostna snuker lestvica 1976/77 0 231502 6708144 4886451 2026-07-07T17:11:45Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708144 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1976/77 | previous = | prevtext = | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1977/78 | nexttext = ''1977/78'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1976/77''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 20 igralcev v sezoni [[Snuker 1976/77|1976/77]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[Ray Reardon]] | image = | birth_date = {{Birth date and age|1932|10|8}} | Sport country = {{WAL}} | Professional = 1967–1992 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[Alex Higgins]] | image = Alexhiggins2008.jpg | birth_date = {{Birth date|1949|3|18}} | death_date = {{Death date and age|2010|7|24|1949|3|18}} | Sport country = <!--USE OF FLAGICONS FOR NIR STRONGLY DEPRECATED.-->[[Severna Irska]] | Professional = 1971–1997 | High ranking = 2 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Eddie Charlton]] | image = | birth_date = 31. oktober, 1929 | death_date = {{Death date and age|2004|11|7|1929|10|31}} | Sport country = {{AUS}} | Professional = 1963–1995 | High ranking = 3 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | {{flagcountry|Wales}} | [[Ray Reardon]] | 15 |- | 2 | {{flagcountry|Severna Irska}} | [[Alex Higgins]] | 9 |- | 3 | {{flagcountry|Avstralija}} | [[Eddie Charlton]] | 8 |- | 4 | {{flagcountry|Anglija}} | [[Fred Davis (snuker)|Fred Davis]] | 6 |- | 5 | {{flagcountry|Anglija}} | [[Graham Miles]] | 6 |- | 6 | {{flagcountry|Anglija}} | [[Rex Williams]] | 6 |- | 7 | {{flagcountry|Republika Južna Afrika|1928}} | [[Perrie Mans]] | 5 |- | 8 | {{flagcountry|Anglija}} | [[John Spencer (snuker)|John Spencer]] | 5 |- | 9 | {{flagcountry|Severna Irska}} | [[Dennis Taylor]] | 5 |- | 10 | {{flagcountry|Wales}} | [[Gary Owen (snuker)|Gary Owen]] | 4 |- | 11 | {{flagcountry|Anglija}} | [[John Dunning (snuker)|John Dunning]] | 4 |- | 12 | {{flagcountry|Anglija}} | [[Jim Meadowcroft]] | 3 |- | 13 | {{flagcountry|Kanada}} | [[Cliff Thorburn]] | 3 |- | 14 | {{flagcountry|Kanada}} | [[Bill Werbeniuk]] | 3 |- | 15 | {{flagcountry|Anglija}} | [[John Pulman]] | 3 |- | 16 | {{flagcountry|Anglija}} | [[David Taylor (snuker)|David Taylor]] | 2 |- | 17 | {{flagcountry|Wales}} | [[Marcus Owen]] | 2 |- | 18 | {{flagcountry|Anglija}} | [[Bernard Bennett]] | 2 |- | 19 | {{flagcountry|Avstralija}} | [[Ian Anderson (snuker)|Ian Anderson]] | 1 |- | 20 | {{flagcountry|Avstralija}} | [[Warren Simpson]] | 1 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Rankings.html#75 Snuker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1975/76 - 1979/80)] {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1976/77]] [[Kategorija:1976 v snukerju]] [[Kategorija:1977 v snukerju]] 30swmv8rk6lylp6q0dvmzk9kf5lc5au 6708145 6708144 2026-07-07T17:11:56Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1976/77]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1976/77]]: Slovenjenje naslova 6708144 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1976/77 | previous = | prevtext = | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1977/78 | nexttext = ''1977/78'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1976/77''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 20 igralcev v sezoni [[Snuker 1976/77|1976/77]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[Ray Reardon]] | image = | birth_date = {{Birth date and age|1932|10|8}} | Sport country = {{WAL}} | Professional = 1967–1992 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[Alex Higgins]] | image = Alexhiggins2008.jpg | birth_date = {{Birth date|1949|3|18}} | death_date = {{Death date and age|2010|7|24|1949|3|18}} | Sport country = <!--USE OF FLAGICONS FOR NIR STRONGLY DEPRECATED.-->[[Severna Irska]] | Professional = 1971–1997 | High ranking = 2 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Eddie Charlton]] | image = | birth_date = 31. oktober, 1929 | death_date = {{Death date and age|2004|11|7|1929|10|31}} | Sport country = {{AUS}} | Professional = 1963–1995 | High ranking = 3 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | {{flagcountry|Wales}} | [[Ray Reardon]] | 15 |- | 2 | {{flagcountry|Severna Irska}} | [[Alex Higgins]] | 9 |- | 3 | {{flagcountry|Avstralija}} | [[Eddie Charlton]] | 8 |- | 4 | {{flagcountry|Anglija}} | [[Fred Davis (snuker)|Fred Davis]] | 6 |- | 5 | {{flagcountry|Anglija}} | [[Graham Miles]] | 6 |- | 6 | {{flagcountry|Anglija}} | [[Rex Williams]] | 6 |- | 7 | {{flagcountry|Republika Južna Afrika|1928}} | [[Perrie Mans]] | 5 |- | 8 | {{flagcountry|Anglija}} | [[John Spencer (snuker)|John Spencer]] | 5 |- | 9 | {{flagcountry|Severna Irska}} | [[Dennis Taylor]] | 5 |- | 10 | {{flagcountry|Wales}} | [[Gary Owen (snuker)|Gary Owen]] | 4 |- | 11 | {{flagcountry|Anglija}} | [[John Dunning (snuker)|John Dunning]] | 4 |- | 12 | {{flagcountry|Anglija}} | [[Jim Meadowcroft]] | 3 |- | 13 | {{flagcountry|Kanada}} | [[Cliff Thorburn]] | 3 |- | 14 | {{flagcountry|Kanada}} | [[Bill Werbeniuk]] | 3 |- | 15 | {{flagcountry|Anglija}} | [[John Pulman]] | 3 |- | 16 | {{flagcountry|Anglija}} | [[David Taylor (snuker)|David Taylor]] | 2 |- | 17 | {{flagcountry|Wales}} | [[Marcus Owen]] | 2 |- | 18 | {{flagcountry|Anglija}} | [[Bernard Bennett]] | 2 |- | 19 | {{flagcountry|Avstralija}} | [[Ian Anderson (snuker)|Ian Anderson]] | 1 |- | 20 | {{flagcountry|Avstralija}} | [[Warren Simpson]] | 1 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Rankings.html#75 Snuker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1975/76 - 1979/80)] {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1976/77]] [[Kategorija:1976 v snukerju]] [[Kategorija:1977 v snukerju]] 30swmv8rk6lylp6q0dvmzk9kf5lc5au Svetovna jakostna snuker lestvica 1977/78 0 231503 6708148 4886449 2026-07-07T17:12:53Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708148 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1977/78 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1976/77 | prevtext = ''1976/77'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1978/79 | nexttext = ''1978/79'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1977/78''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 25 igralcev v sezoni [[snuker 1977/78|1977/78]]. {{Infopolje Igralec snookerja |name = Št. 1: [[Ray Reardon]] |image = |birth_date = {{Birth date and age|1932|10|8}} | Sport country = {{WAL}} | Professional = 1967–1992 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[John Spencer (snuker)|John Spencer]] |image = |birth_date = September 18, 1935 |death_date = {{Death date and age|2006|7|11|1935|9|18}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1968–1991 | High ranking = 2 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Eddie Charlton]] |image = |birth_date = October 31, 1929 |death_date = {{Death date and age|2004|11|7|1929|10|31}} | Sport country = {{AUS}} | Professional = 1963–1995 | High ranking = 3 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! TOČ |- | 1 | [[Ray Reardon]] | {{flagcountry|Wales}} | 12 |- | 2 | [[John Spencer (snuker)|John Spencer]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9 |- | 3 | [[Eddie Charlton]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 9 |- | 4 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 8 |- | 5 | [[Alex Higgins]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 8 |- | 6 | [[Cliff Thorburn]] | {{flagcountry|Kanada}} | 7 |- | 7 | [[John Pulman]] | {{flagcountry|Anglija}} | 5 |- | 8 | [[Graham Miles]] | {{flagcountry|Anglija}} | 4 |- | 9 | [[Fred Davis (snuker)|Fred Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 4 |- | 10 | [[Perrie Mans]] | {{flagcountry|Republika Južna Afrika}} | 4 |- | 11 | [[Rex Williams]] | {{flagcountry|Anglija}} | 4 |- | 12 | [[David Taylor (snuker)|David Taylor]] | {{flagcountry|Anglija}} | 3 |- | 13 | [[Gary Owen (snuker)|Gary Owen]] | {{flagcountry|Wales}} | 3 |- | 14 | [[Doug Mountjoy]] | {{flagcountry|Wales}} | 2 |- | 15 | [[Jim Meadowcroft]] | {{flagcountry|Anglija}} | 2 |- | 16 | [[John Dunning (snuker)|John Dunning]] | {{flagcountry|Anglija}} | 2 |- | 17 | [[Bill Werbeniuk]] | {{flagcountry|Kanada}} | 2 |- | 18 | [[John Virgo]] | {{flagcountry|Anglija}} | 1 |- | 19 | [[Patsy Fagan]] | {{flagcountry|Republika Irska}} | 1 |- | 20 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 1 |- | 21 | [[Ian Anderson (snuker)|Ian Anderson]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 1 |- | 22 | [[Warren Simpson]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 1 |- | 23 | [[Marcus Owen]] | {{flagcountry|Anglija}} | 0 |- | 24 | [[Bernard Bennett]] | {{flagcountry|Anglija}} | 0 |- | 25 | [[Paddy Morgan]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 0 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Rankings.html#75 snuker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1975/76 - 1979/80)] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1977/78]] [[Kategorija:1977 v snukerju]] [[Kategorija:1978 v snukerju]] e7zp13vbjrdwqu09v4kytgxjwteanmw 6708149 6708148 2026-07-07T17:13:05Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1977/78]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1977/78]]: Slovenjenje naslova 6708148 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1977/78 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1976/77 | prevtext = ''1976/77'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1978/79 | nexttext = ''1978/79'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1977/78''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 25 igralcev v sezoni [[snuker 1977/78|1977/78]]. {{Infopolje Igralec snookerja |name = Št. 1: [[Ray Reardon]] |image = |birth_date = {{Birth date and age|1932|10|8}} | Sport country = {{WAL}} | Professional = 1967–1992 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[John Spencer (snuker)|John Spencer]] |image = |birth_date = September 18, 1935 |death_date = {{Death date and age|2006|7|11|1935|9|18}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1968–1991 | High ranking = 2 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Eddie Charlton]] |image = |birth_date = October 31, 1929 |death_date = {{Death date and age|2004|11|7|1929|10|31}} | Sport country = {{AUS}} | Professional = 1963–1995 | High ranking = 3 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! TOČ |- | 1 | [[Ray Reardon]] | {{flagcountry|Wales}} | 12 |- | 2 | [[John Spencer (snuker)|John Spencer]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9 |- | 3 | [[Eddie Charlton]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 9 |- | 4 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 8 |- | 5 | [[Alex Higgins]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 8 |- | 6 | [[Cliff Thorburn]] | {{flagcountry|Kanada}} | 7 |- | 7 | [[John Pulman]] | {{flagcountry|Anglija}} | 5 |- | 8 | [[Graham Miles]] | {{flagcountry|Anglija}} | 4 |- | 9 | [[Fred Davis (snuker)|Fred Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 4 |- | 10 | [[Perrie Mans]] | {{flagcountry|Republika Južna Afrika}} | 4 |- | 11 | [[Rex Williams]] | {{flagcountry|Anglija}} | 4 |- | 12 | [[David Taylor (snuker)|David Taylor]] | {{flagcountry|Anglija}} | 3 |- | 13 | [[Gary Owen (snuker)|Gary Owen]] | {{flagcountry|Wales}} | 3 |- | 14 | [[Doug Mountjoy]] | {{flagcountry|Wales}} | 2 |- | 15 | [[Jim Meadowcroft]] | {{flagcountry|Anglija}} | 2 |- | 16 | [[John Dunning (snuker)|John Dunning]] | {{flagcountry|Anglija}} | 2 |- | 17 | [[Bill Werbeniuk]] | {{flagcountry|Kanada}} | 2 |- | 18 | [[John Virgo]] | {{flagcountry|Anglija}} | 1 |- | 19 | [[Patsy Fagan]] | {{flagcountry|Republika Irska}} | 1 |- | 20 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 1 |- | 21 | [[Ian Anderson (snuker)|Ian Anderson]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 1 |- | 22 | [[Warren Simpson]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 1 |- | 23 | [[Marcus Owen]] | {{flagcountry|Anglija}} | 0 |- | 24 | [[Bernard Bennett]] | {{flagcountry|Anglija}} | 0 |- | 25 | [[Paddy Morgan]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 0 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Rankings.html#75 snuker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1975/76 - 1979/80)] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1977/78]] [[Kategorija:1977 v snukerju]] [[Kategorija:1978 v snukerju]] e7zp13vbjrdwqu09v4kytgxjwteanmw Svetovna jakostna snuker lestvica 1994/95 0 231504 6708203 5807757 2026-07-07T19:29:11Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708203 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1994/95 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1993/94 | prevtext = ''1993/94'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96 | nexttext = ''1995/96'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1994/95''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[snuker 1994/95|1994/95]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[Stephen Hendry]] |image = Stephen hendry02.jpg |birth_date = {{birth date and age|1969|1|13}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[Steve Davis]] |image = Wiki stevedavis upload.jpg |birth_date = {{birth date and age|1957|8|22}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1978–2014 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[James Wattana]] |image = |birth_date = {{birth date and age|1970|1|17}} | Sport country = {{THA}} | Professional = 1989––2008 & 2009–2014 | High ranking = 3 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 53300 |- | 2 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 52300 |- | 3 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 49000 |- | 4 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 49000 |- | 5 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 48300 |- | 6 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 46750 |- | 7 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 42020 |- | 8 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 41500 |- | 9 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 37620 |- | 10 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 35240 |- | 11 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 34730 |- | 12 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 32680 |- | 13 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 32580 |- | 14 | [[Terry Griffiths]] | {{flagcountry|Wales}} | 31250 |- | 15 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 31250 |- | 16 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 30250 |- | 17 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 30200 |- | 18 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 29560 |- | 19 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 28920 |- | 20 | [[Dene O'Kane]] | {{flagcountry|Nova Zelandija}} | 28820 |- | 21 | [[Tony Knowles (snuker)|Tony Knowles]] | {{flagcountry|Anglija}} | 28090 |- | 22 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 27610 |- | 23 | [[Mike Hallett]] | {{flagcountry|Anglija}} | 27300 |- | 24 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 26700 |- | 25 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 25620 |- | 26 | [[Doug Mountjoy]] | {{flagcountry|Wales}} | 24560 |- | 27 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24420 |- | 28 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24300 |- | 29 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 23750 |- | 30 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 23720 |- | 31 | [[Mark Bennett (snuker)|Mark Bennett]] | {{flagcountry|Wales}} | 23530 |- | 32 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 23170 |- | 33 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22515 |- | 34 | [[Tony Jones (snuker)|Tony Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22510 |- | 35 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22230 |- | 36 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 21940 |- | 37 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20280 |- | 38 | [[Nick Terry]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20040 |- | 39 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 19980 |- | 40 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19530 |- | 41 | [[Dave Finbow]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19115 |- | 42 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 18820 |- | 43 | [[Les Dodd]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18700 |- | 44 | [[Mark Johnston-Allen]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18630 |- | 45 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18380 |- | 46 | [[Danny Fowler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18190 |- | 47 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 17820 |- | 48 | [[Alex Higgins]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 17420 |- | 49 | [[Nigel Gilbert]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17320 |- | 50 | [[Jon Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17300 |- | 51 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 17200 |- | 52 | [[Wayne Jones (snuker)|Wayne Jones]] | {{flagcountry|Wales}} | 17150 |- | 53 | [[Tony Chappel]] | {{flagcountry|Wales}} | 17000 |- | 54 | [[Cliff Thorburn]] | {{flagcountry|Kanada}} | 16970 |- | 55 | [[Paul Davies (snuker)|Paul Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 16800 |- | 56 | [[Jim Wych]] | {{flagcountry|Kanada}} | 16560 |- | 57 | [[Silvino Francisco]] | {{flagcountry|Republika Južna Afrika}} | 16376 |- | 58 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 15935 |- | 59 | [[Paul McPhillips]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15890 |- | 60 | [[Eddie Charlton]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 15650 |- | 61 | [[Peter Francisco (snuker)|Peter Francisco]] | {{flagcountry|Republika Južna Afrika}} | 15280 |- | 62 | [[Steve Newbury]] | {{flagcountry|Wales}} | 15280 |- | 63 | [[Stephen Murphy (snuker)|Stephen Murphy]] | {{flagcountry|Irska}} | 15230 |- | 64 | [[Anthony Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 14860 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/rnk/rk_9495.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1994/95] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1994/95]] [[Kategorija:1994 v snukerju]] [[Kategorija:1995 v snukerju]] 4ns3l7jt2ly8jidw6dlpumc3hleratg 6708204 6708203 2026-07-07T19:29:27Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1994/95]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1994/95]]: Slovenjenje naslova 6708203 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1994/95 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1993/94 | prevtext = ''1993/94'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96 | nexttext = ''1995/96'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1994/95''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[snuker 1994/95|1994/95]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[Stephen Hendry]] |image = Stephen hendry02.jpg |birth_date = {{birth date and age|1969|1|13}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[Steve Davis]] |image = Wiki stevedavis upload.jpg |birth_date = {{birth date and age|1957|8|22}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1978–2014 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[James Wattana]] |image = |birth_date = {{birth date and age|1970|1|17}} | Sport country = {{THA}} | Professional = 1989––2008 & 2009–2014 | High ranking = 3 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 53300 |- | 2 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 52300 |- | 3 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 49000 |- | 4 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 49000 |- | 5 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 48300 |- | 6 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 46750 |- | 7 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 42020 |- | 8 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 41500 |- | 9 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 37620 |- | 10 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 35240 |- | 11 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 34730 |- | 12 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 32680 |- | 13 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 32580 |- | 14 | [[Terry Griffiths]] | {{flagcountry|Wales}} | 31250 |- | 15 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 31250 |- | 16 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 30250 |- | 17 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 30200 |- | 18 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 29560 |- | 19 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 28920 |- | 20 | [[Dene O'Kane]] | {{flagcountry|Nova Zelandija}} | 28820 |- | 21 | [[Tony Knowles (snuker)|Tony Knowles]] | {{flagcountry|Anglija}} | 28090 |- | 22 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 27610 |- | 23 | [[Mike Hallett]] | {{flagcountry|Anglija}} | 27300 |- | 24 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 26700 |- | 25 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 25620 |- | 26 | [[Doug Mountjoy]] | {{flagcountry|Wales}} | 24560 |- | 27 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24420 |- | 28 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24300 |- | 29 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 23750 |- | 30 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 23720 |- | 31 | [[Mark Bennett (snuker)|Mark Bennett]] | {{flagcountry|Wales}} | 23530 |- | 32 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 23170 |- | 33 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22515 |- | 34 | [[Tony Jones (snuker)|Tony Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22510 |- | 35 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22230 |- | 36 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 21940 |- | 37 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20280 |- | 38 | [[Nick Terry]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20040 |- | 39 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 19980 |- | 40 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19530 |- | 41 | [[Dave Finbow]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19115 |- | 42 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 18820 |- | 43 | [[Les Dodd]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18700 |- | 44 | [[Mark Johnston-Allen]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18630 |- | 45 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18380 |- | 46 | [[Danny Fowler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18190 |- | 47 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 17820 |- | 48 | [[Alex Higgins]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 17420 |- | 49 | [[Nigel Gilbert]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17320 |- | 50 | [[Jon Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17300 |- | 51 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 17200 |- | 52 | [[Wayne Jones (snuker)|Wayne Jones]] | {{flagcountry|Wales}} | 17150 |- | 53 | [[Tony Chappel]] | {{flagcountry|Wales}} | 17000 |- | 54 | [[Cliff Thorburn]] | {{flagcountry|Kanada}} | 16970 |- | 55 | [[Paul Davies (snuker)|Paul Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 16800 |- | 56 | [[Jim Wych]] | {{flagcountry|Kanada}} | 16560 |- | 57 | [[Silvino Francisco]] | {{flagcountry|Republika Južna Afrika}} | 16376 |- | 58 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 15935 |- | 59 | [[Paul McPhillips]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15890 |- | 60 | [[Eddie Charlton]] | {{flagcountry|Avstralija}} | 15650 |- | 61 | [[Peter Francisco (snuker)|Peter Francisco]] | {{flagcountry|Republika Južna Afrika}} | 15280 |- | 62 | [[Steve Newbury]] | {{flagcountry|Wales}} | 15280 |- | 63 | [[Stephen Murphy (snuker)|Stephen Murphy]] | {{flagcountry|Irska}} | 15230 |- | 64 | [[Anthony Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 14860 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/rnk/rk_9495.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1994/95] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1994/95]] [[Kategorija:1994 v snukerju]] [[Kategorija:1995 v snukerju]] 4ns3l7jt2ly8jidw6dlpumc3hleratg Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96 0 231505 6708206 5807758 2026-07-07T19:32:32Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708206 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1995/96 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1994/95 | prevtext = ''1994/95'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97 | nexttext = ''1996/97'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[Snuker 1995/96|1995/96]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[Stephen Hendry]] |image = Stephen Hendry PHC 2011.png |birth_date = {{birth date and age|1969|1|13}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[Steve Davis]] |image = Wiki stevedavis upload.jpg |birth_date = {{birth date and age|1957|8|22}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1978–2014 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Ronnie O'Sullivan]] |image = Stephen Maguire, Ronnie O’Sullivan, and Michaela Tabb at German Masters Snooker Final (DerHexer) 2012-02-05 05 cropped.jpg |birth_date = {{birth date and age|1975|12|5}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 50042 |- | 2 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 42395 |- | 3 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 41255 |- | 4 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 38939 |- | 5 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 38904 |- | 6 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 36310 |- | 7 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 36225 |- | 8 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 34970 |- | 9 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 34507 |- | 10 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 33645 |- | 11 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 29962 |- | 12 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 29394 |- | 13 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 28840 |- | 14 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 25944 |- | 15 | [[Terry Griffiths]] | {{flagcountry|Wales}} | 25259 |- | 16 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24156 |- | 17 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 23775 |- | 18 | [[Dene O'Kane]] | {{flagcountry|Nova Zelandija}} | 23654 |- | 19 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 23169 |- | 20 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 23127 |- | 21 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22440 |- | 22 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21762 |- | 23 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21498 |- | 24 | [[Tony Knowles (snuker)|Tony Knowles]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21455 |- | 25 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21196 |- | 26 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20699 |- | 27 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20453 |- | 28 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20290 |- | 29 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20183 |- | 30 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20057 |- | 31 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19670 |- | 32 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 19095 |- | 33 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 18720 |- | 34 | [[Mike Hallett]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18425 |- | 35 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 18095 |- | 36 | [[Doug Mountjoy]] | {{flagcountry|Wales}} | 17569 |- | 37 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17447 |- | 38 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 17285 |- | 39 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 16815 |- | 40 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16735 |- | 41 | [[Cliff Thorburn]] | {{flagcountry|Kanada}} | 16337 |- | 42 | [[Mark Bennett (snuker)|Mark Bennett]] | {{flagcountry|Wales}} | 16091 |- | 43 | [[Tony Jones (snuker)|Tony Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16075 |- | 44 | [[Nigel Gilbert]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15667 |- | 45 | [[Anthony Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 15577 |- | 46 | [[Nick Terry]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15455 |- | 47 | [[Dave Finbow]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15282 |- | 48 | [[Peter Francisco (snuker)|Peter Francisco]] | {{flagcountry|Republika Južna Afrika}} | 15267<nowiki>*</nowiki> |- | 49 | [[Mark Johnston-Allen]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14852 |- | 50 | [[Stephen Murphy]] | {{flagcountry|Irska}} | 14572 |- | 51 | [[Alex Higgins]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 14350 |- | 52 | [[Mark King (snuker)|Mark King]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14305 |- | 53 | [[Tony Chappel]] | {{flagcountry|Wales}} | 14302 |- | 54 | [[Mark Flowerdew]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14300 |- | 55 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13897 |- | 56 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13695 |- | 57 | [[Wayne Jones (snuker)|Wayne Jones]] | {{flagcountry|Wales}} | 13660 |- | 58 | [[Les Dodd]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13525 |- | 59 | [[Mark Davis (snuker)|Mark Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13495 |- | 60 | [[Steve Newbury]] | {{flagcountry|Wales}} | 13312 |- | 61 | [[Terry Murphy (snuker)|Terry Murphy]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13130 |- | 62 | [[Chris Small]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12740 |- | 63 | [[Jon Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12727 |- | 64 | [[Paul McPhillips]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12697 |} <nowiki>*</nowiki> Peter Francisco je dobil petletni suspenz. <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/rnk/9596/rk_9596.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1995/96] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1995/96]] [[Kategorija:1995 v snukerju]] [[Kategorija:1996 v snukerju]] o6g7tgo3qoxi3cqgnrxprtreo8o028z 6708207 6708206 2026-07-07T19:34:53Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1995/96]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96]]: Slovenjenje naslova 6708206 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1995/96 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1994/95 | prevtext = ''1994/95'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97 | nexttext = ''1996/97'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[Snuker 1995/96|1995/96]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[Stephen Hendry]] |image = Stephen Hendry PHC 2011.png |birth_date = {{birth date and age|1969|1|13}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[Steve Davis]] |image = Wiki stevedavis upload.jpg |birth_date = {{birth date and age|1957|8|22}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1978–2014 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Ronnie O'Sullivan]] |image = Stephen Maguire, Ronnie O’Sullivan, and Michaela Tabb at German Masters Snooker Final (DerHexer) 2012-02-05 05 cropped.jpg |birth_date = {{birth date and age|1975|12|5}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 50042 |- | 2 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 42395 |- | 3 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 41255 |- | 4 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 38939 |- | 5 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 38904 |- | 6 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 36310 |- | 7 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 36225 |- | 8 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 34970 |- | 9 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 34507 |- | 10 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 33645 |- | 11 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 29962 |- | 12 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 29394 |- | 13 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 28840 |- | 14 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 25944 |- | 15 | [[Terry Griffiths]] | {{flagcountry|Wales}} | 25259 |- | 16 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24156 |- | 17 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 23775 |- | 18 | [[Dene O'Kane]] | {{flagcountry|Nova Zelandija}} | 23654 |- | 19 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 23169 |- | 20 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 23127 |- | 21 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22440 |- | 22 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21762 |- | 23 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21498 |- | 24 | [[Tony Knowles (snuker)|Tony Knowles]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21455 |- | 25 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21196 |- | 26 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20699 |- | 27 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20453 |- | 28 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20290 |- | 29 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20183 |- | 30 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 20057 |- | 31 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 19670 |- | 32 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 19095 |- | 33 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 18720 |- | 34 | [[Mike Hallett]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18425 |- | 35 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 18095 |- | 36 | [[Doug Mountjoy]] | {{flagcountry|Wales}} | 17569 |- | 37 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 17447 |- | 38 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 17285 |- | 39 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 16815 |- | 40 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16735 |- | 41 | [[Cliff Thorburn]] | {{flagcountry|Kanada}} | 16337 |- | 42 | [[Mark Bennett (snuker)|Mark Bennett]] | {{flagcountry|Wales}} | 16091 |- | 43 | [[Tony Jones (snuker)|Tony Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16075 |- | 44 | [[Nigel Gilbert]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15667 |- | 45 | [[Anthony Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 15577 |- | 46 | [[Nick Terry]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15455 |- | 47 | [[Dave Finbow]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15282 |- | 48 | [[Peter Francisco (snuker)|Peter Francisco]] | {{flagcountry|Republika Južna Afrika}} | 15267<nowiki>*</nowiki> |- | 49 | [[Mark Johnston-Allen]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14852 |- | 50 | [[Stephen Murphy]] | {{flagcountry|Irska}} | 14572 |- | 51 | [[Alex Higgins]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 14350 |- | 52 | [[Mark King (snuker)|Mark King]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14305 |- | 53 | [[Tony Chappel]] | {{flagcountry|Wales}} | 14302 |- | 54 | [[Mark Flowerdew]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14300 |- | 55 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13897 |- | 56 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13695 |- | 57 | [[Wayne Jones (snuker)|Wayne Jones]] | {{flagcountry|Wales}} | 13660 |- | 58 | [[Les Dodd]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13525 |- | 59 | [[Mark Davis (snuker)|Mark Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13495 |- | 60 | [[Steve Newbury]] | {{flagcountry|Wales}} | 13312 |- | 61 | [[Terry Murphy (snuker)|Terry Murphy]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13130 |- | 62 | [[Chris Small]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12740 |- | 63 | [[Jon Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12727 |- | 64 | [[Paul McPhillips]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12697 |} <nowiki>*</nowiki> Peter Francisco je dobil petletni suspenz. <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/rnk/9596/rk_9596.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1995/96] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1995/96]] [[Kategorija:1995 v snukerju]] [[Kategorija:1996 v snukerju]] o6g7tgo3qoxi3cqgnrxprtreo8o028z Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97 0 231506 6708226 5807759 2026-07-07T19:56:33Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708226 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1996/1997 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96 | prevtext = ''1995/96'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98 | nexttext = ''1997/98'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[Snuker 1996/97|1996/97]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[Stephen Hendry]] |image = Хендри.jpg |birth_date = {{birth date and age|1969|1|13}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] |image = John Higgins8x6.jpg |birth_date = {{birth date and age|1975|5|18}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Peter Ebdon]] |image = Ebdon.jpg |birth_date = {{birth date and age|1970|8|27}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1991– | High ranking = 3 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 36911 |- | 2 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 32341 |- | 3 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 28115 |- | 4 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24339 |- | 5 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22669 |- | 6 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 21492 |- | 7 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 21161 |- | 8 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21007 |- | 9 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 19142 |- | 10 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18252 |- | 11 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18247 |- | 12 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 17641 |- | 13 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16620 |- | 14 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 16058 |- | 15 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 16031 |- | 16 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 15988 |- | 17 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 15966 |- | 18 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15371 |- | 19 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15251 |- | 20 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14565 |- | 21 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14430 |- | 22 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14415 |- | 23 | [[Terry Griffiths]] | {{flagcountry|Wales}} | 14226 |- | 24 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13699 |- | 25 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13534 |- | 26 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13229 |- | 27 | [[Dene O'Kane]] | {{flagcountry|Nova Zelandija}} | 13176 |- | 28 | [[Dave Finbow]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12946 |- | 29 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12839 |- | 30 | [[Chris Small]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12788 |- | 31 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12751 |- | 32 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12101 |- | 33 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11840 |- | 34 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11804 |- | 35 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 11487 |- | 36 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 11415 |- | 37 | [[Anthony Davies]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11288 |- | 38 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11019 |- | 39 | [[Mark King (snuker)|Mark King]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10943 |- | 40 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 10913 |- | 41 | [[Terry Murphy (snuker)|Terry Murphy]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 10855 |- | 42 | [[Tony Knowles (snuker)|Tony Knowles]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10853 |- | 43 | [[Mark Bennett (snuker)|Mark Bennett]] | {{flagcountry|Wales}} | 10786 |- | 44 | [[Mark Johnston-Allen]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10541 |- | 45 | [[Tony Chappel]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10358 |- | 46 | [[Mike Hallett]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10035 |- | 47 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9785 |- | 48 | [[Wayne Jones (snuker)|Wayne Jones]] | {{flagcountry|Wales}} | 9725 |- | 49 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9719 |- | 50 | [[Mark Flowerdew]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9510 |- | 51 | [[Karl Payne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9438 |- | 52 | [[Nick Terry]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9320 |- | 53 | [[Paul Davies (snuker)|Paul Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 9165 |- | 54 | [[Jamie Burnett]] | {{flagcountry|Škotska}} | 9115 |- | 55 | [[Mark Davis (snuker)|Mark Davis]] | {{flagcountry|Wales}} | 8950 |- | 56 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 8864 |- | 57 | [[Karl Broughton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8643 |- | 58 | [[Graeme Dott]] | {{flagcountry|Škotska}} | 8584 |- | 59 | [[Doug Mountjoy]] | {{flagcountry|Wales}} | 8445 |- | 60 | [[Jimmy Michie]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8410 |- | 61 | [[Stephen Murphy]] | {{flagcountry|Irska}} | 8238 |- | 62 | [[Euan Henderson]] | {{flagcountry|Škotska}} | 8173 |- | 63 | [[Tony Jones (snuker)|Tony Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8168 |- | 64 | [[Jonathan Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8044 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/Rnk/9697/rk_9697.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1996/97] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1996/97]] [[Kategorija:1996 v snukerju]] [[Kategorija:1997 v snukerju]] 8fjuxpy31shx09xaankldcigr1gk7di 6708227 6708226 2026-07-07T19:56:46Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1996/97]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97]]: Slovenjenje naslova 6708226 wikitext text/x-wiki {{Date series header | title = [[Slika:Snooker balls triangled.png|25px]]&nbsp;&nbsp;Svetovna jakostna snuker lestvica | section = 1996/1997 | previous = Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96 | prevtext = ''1995/96'' | next = Svetovna jakostna snuker lestvica 1997/98 | nexttext = ''1997/98'' | top = Svetovna jakostna snuker lestvica | toptext = ''glavni članek'' | color = LightGreen }} '''Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97''': [[svetovna jakostna snuker lestvica]], na kateri je najboljših 64 igralcev v sezoni [[Snuker 1996/97|1996/97]]. {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 1: [[Stephen Hendry]] |image = Хендри.jpg |birth_date = {{birth date and age|1969|1|13}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1985–2012 | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 2: [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] |image = John Higgins8x6.jpg |birth_date = {{birth date and age|1975|5|18}} | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1992– | High ranking = 1 }} {{Infopolje Igralec snookerja | name = Št. 3: [[Peter Ebdon]] |image = Ebdon.jpg |birth_date = {{birth date and age|1970|8|27}} | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1991– | High ranking = 3 }} {| class="wikitable" ! ! align="left" | Igralec ! align="left" | Narodnost ! align="left" | TOČ |- | 1 | [[Stephen Hendry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 36911 |- | 2 | [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] | {{flagcountry|Škotska}} | 32341 |- | 3 | [[Peter Ebdon]] | {{flagcountry|Anglija}} | 28115 |- | 4 | [[John Parrott]] | {{flagcountry|Anglija}} | 24339 |- | 5 | [[Nigel Bond]] | {{flagcountry|Anglija}} | 22669 |- | 6 | [[Alan McManus]] | {{flagcountry|Škotska}} | 21492 |- | 7 | [[Ken Doherty]] | {{flagcountry|Irska}} | 21161 |- | 8 | [[Ronnie O'Sullivan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 21007 |- | 9 | [[Darren Morgan]] | {{flagcountry|Wales}} | 19142 |- | 10 | [[Steve Davis]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18252 |- | 11 | [[Dave Harold]] | {{flagcountry|Anglija}} | 18247 |- | 12 | [[James Wattana]] | {{flagcountry|Tajska}} | 17641 |- | 13 | [[Jimmy White]] | {{flagcountry|Anglija}} | 16620 |- | 14 | [[Alain Robidoux]] | {{flagcountry|Kanada}} | 16058 |- | 15 | [[Tony Drago]] | {{flagcountry|Malta}} | 16031 |- | 16 | [[Mark J. Williams]] | {{flagcountry|Wales}} | 15988 |- | 17 | [[Joe Swail]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 15966 |- | 18 | [[Andy Hicks]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15371 |- | 19 | [[Gary Wilkinson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 15251 |- | 20 | [[Rod Lawler]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14565 |- | 21 | [[Neal Foulds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14430 |- | 22 | [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthony Hamilton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 14415 |- | 23 | [[Terry Griffiths]] | {{flagcountry|Wales}} | 14226 |- | 24 | [[Steve James (snuker)|Steve James]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13699 |- | 25 | [[Willie Thorne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 13534 |- | 26 | [[Dennis Taylor]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 13229 |- | 27 | [[Dene O'Kane]] | {{flagcountry|Nova Zelandija}} | 13176 |- | 28 | [[Dave Finbow]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12946 |- | 29 | [[Jason Ferguson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12839 |- | 30 | [[Chris Small]] | {{flagcountry|Škotska}} | 12788 |- | 31 | [[Stephen Lee]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12751 |- | 32 | [[Mick Price (snuker)|Mick Price]] | {{flagcountry|Anglija}} | 12101 |- | 33 | [[Martin Clark]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11840 |- | 34 | [[David Roe]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11804 |- | 35 | [[Billy Snaddon]] | {{flagcountry|Škotska}} | 11487 |- | 36 | [[Fergal O'Brien]] | {{flagcountry|Irska}} | 11415 |- | 37 | [[Anthony Davies]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11288 |- | 38 | [[Dean Reynolds]] | {{flagcountry|Anglija}} | 11019 |- | 39 | [[Mark King (snuker)|Mark King]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10943 |- | 40 | [[Drew Henry]] | {{flagcountry|Škotska}} | 10913 |- | 41 | [[Terry Murphy (snuker)|Terry Murphy]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 10855 |- | 42 | [[Tony Knowles (snuker)|Tony Knowles]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10853 |- | 43 | [[Mark Bennett (snuker)|Mark Bennett]] | {{flagcountry|Wales}} | 10786 |- | 44 | [[Mark Johnston-Allen]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10541 |- | 45 | [[Tony Chappel]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10358 |- | 46 | [[Mike Hallett]] | {{flagcountry|Anglija}} | 10035 |- | 47 | [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9785 |- | 48 | [[Wayne Jones (snuker)|Wayne Jones]] | {{flagcountry|Wales}} | 9725 |- | 49 | [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9719 |- | 50 | [[Mark Flowerdew]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9510 |- | 51 | [[Karl Payne]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9438 |- | 52 | [[Nick Terry]] | {{flagcountry|Anglija}} | 9320 |- | 53 | [[Paul Davies (snuker)|Paul Davies]] | {{flagcountry|Wales}} | 9165 |- | 54 | [[Jamie Burnett]] | {{flagcountry|Škotska}} | 9115 |- | 55 | [[Mark Davis (snuker)|Mark Davis]] | {{flagcountry|Wales}} | 8950 |- | 56 | [[Jason Prince]] | {{flagcountry|Severna Irska}} | 8864 |- | 57 | [[Karl Broughton]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8643 |- | 58 | [[Graeme Dott]] | {{flagcountry|Škotska}} | 8584 |- | 59 | [[Doug Mountjoy]] | {{flagcountry|Wales}} | 8445 |- | 60 | [[Jimmy Michie]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8410 |- | 61 | [[Stephen Murphy]] | {{flagcountry|Irska}} | 8238 |- | 62 | [[Euan Henderson]] | {{flagcountry|Škotska}} | 8173 |- | 63 | [[Tony Jones (snuker)|Tony Jones]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8168 |- | 64 | [[Jonathan Birch]] | {{flagcountry|Anglija}} | 8044 |} <br style="clear:left;" /> ==Zunanje povezave== * [http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html Snooker arhiv Chrisa Turnerja: svetovna lestvica (1990/91 - 1999/00)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430102227/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/rankings3.html |date=2009-04-30 }} {{ikona en}} * [http://www.snooker.org/Rnk/9697/rk_9697.shtml WWW Snooker: svetovna lestvica 1996/97] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker world rankings}} [[Kategorija:Svetovna jakostna snuker lestvica|1996/97]] [[Kategorija:1996 v snukerju]] [[Kategorija:1997 v snukerju]] 8fjuxpy31shx09xaankldcigr1gk7di UK Snooker Championship 1977 0 231524 6708152 3911573 2026-07-07T17:14:04Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708152 wikitext text/x-wiki {{Infobox Individual Snooker Tournament |slika=1977 UK.JPG |velikost=320px |pod_sliko=Letak turnirja |tournament_name=[[UK Snooker Championship]] |dates=26. november – 3. december 1977 |venue=[[Blackpool Tower|Blackpool Tower Circus]] |location=[[Blackpool]] |country=[[Anglija]] |organisation=[[Mike Watterson]] |format=nejakostni turnir |Total prize fund=7.000 £ |winners_share=2.000 £ |highest_break= |defending_champion=''prvi turnir v zgodovini'' |winner=[[Patsy Fagan]] |runner_up=[[Doug Mountjoy]]}} '''Super Crystalate [[UK Snooker Championship]] 1977 ''' je bil nejakostni poklicni [[snuker]] turnir, ki je potekal od 26. novembra do 3. decembra 1977 v [[Blackpool Tower|Blackpool Tower Circusu]], [[Blackpool]], [[Anglija]]. ==Nastanek turnirja== Po uspešni organizaciji Svetovnega prvenstva v dvorani [[Crucible Theatre]] 7 mesecev prej se je [[Mike Watterson]] odločil prirediti novo prvenstvo pod sponzorstvom podjetja [[Super Crystalate]], ki je izdelovalo snuker krogle. Za prizorišče turnirja je izbral [[Blackpool Tower|Blackpool Tower Circus]], ki je imel dolgo snuker tradicijo, ki je segala še v [[1950.|50. leta]], ko so tam prirejali Svetovno prvenstvo. Tradiciji navkljub pa je bil obisk tega novega turnirja zelo skromen. To gre pripisati kratkim dvobojem in hitrim izpadom favoritom, saj je [[Ray Reardon]] izpadel že v prvem krogu, z rezultatom 5-4 je bil od njega boljši [[Jim Meadowcroft]]. V polfinale turnirja se je prebil le en uveljavljen igralec - [[Alex Higgins]], ki pa je moral v polfinalu priznati premoč [[Doug Mountjoy|Dougu Mountjoyu]]. Zmagovalec turnirja je postal [[Patsy Fagan]], v Londonu živeči Dublinčan, ki je poklicno igral snuker šele manj kot eno leto. Finale turnirja so prenašali po televiziji BBC1, v oddaji ''[[Grandstand (BBC)|Grandstand]]''. Zmagovalcu, Faganu, je pokal podelil [[Joe Davis]], edini zvezdnik snukerja v [[1920.|20.]] in [[1930.|30. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. Zaradi skromnega obiska so turnir naslednje leto priredili v gledališču [[Guildhall Theatre|Guildhall]] v [[Preston]]u. == Nagradni sklad == Zmagovalec: 2.000 £<br> Skupaj: 7.000 £ == Izidi == ===Kvalifikacije=== {{ikonazastave|Škotska}} '''[[Chris Ross (snuker)|Chris Ross]]''' 5-4 [[Jack Karnehm]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Irska}} '''[[Patsy Fagan]]''' 5-1 [[Jackie Rea]] {{ikonazastave|Severna Irska}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Jim Meadowcroft]]''' 5-4 [[Pat Houlihan]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Wales}} '''[[Doug Mountjoy]]''' 5-2 [[Roy Andrewartha]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Willie Thorne]]''' 5-4 [[Bernard Bennett]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[David Taylor (snuker)|David Taylor]]''' 5-4 [[David Greaves]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Dunning (snuker)|John Dunning]]''' 5-4 [[Maurice Parkin]] {{ikonazastave|Anglija}} ===Glavni del turnirja=== {{Round16 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Virgo]]'''|'''5'''|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[Dennis Taylor]]|2 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Graham Miles]]'''|'''5'''|{{ikonazastave|Škotska}} [[Chris Ross (snuker)|Chris Ross]]|1 ||{{ikonazastave|Irska}} '''[[Patsy Fagan]]'''|'''5'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Fred Davis (snuker)|Fred Davis]]|0 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Jim Meadowcroft]]'''|'''5'''|{{ikonazastave|Wales}} [[Ray Reardon]]|4 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Doug Mountjoy]]'''|'''5'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Spencer (snuker)|John Spencer]]|3 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Willie Thorne]]'''|'''5'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Rex Williams]]|4 ||{{ikonazastave|Severna Irska}} '''[[Alex Higgins]]'''|'''5'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[David Taylor (snuker)|David Taylor]]|4 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Dunning (snuker)|John Dunning]]'''|'''z'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Pulman]]|p ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Virgo]]'''|'''5'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Miles]]|2 ||{{ikonazastave|Irska}} '''[[Patsy Fagan]]'''|'''5'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jim Meadowcroft]]|4 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Doug Mountjoy]]'''|'''5'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Willie Thorne]]|4 ||{{ikonazastave|Severna Irska}} '''[[Alex Higgins]]'''|'''5'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Dunning (snuker)|John Dunning]]|0 ||{{ikonazastave|Irska}} '''[[Patsy Fagan]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Virgo]]|8 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Doug Mountjoy]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[Alex Higgins]]|2 ||{{ikonazastave|Irska}} '''[[Patsy Fagan]]'''|'''12'''|{{ikonazastave|Wales}} [[Doug Mountjoy]]|9 |3rdplace=no}} {{UK Championship (snooker)}} [[Kategorija:UK Snooker Championship]] [[Kategorija:1977 v snukerju|UK Snooker Championship]] nqcw2xxffbeh2f5ibwrwzebnwgregrp UK Snooker Championship 1978 0 231525 6708159 3911574 2026-07-07T17:16:23Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708159 wikitext text/x-wiki {{Infobox Individual Snooker Tournament |slika=1978 Coral UK.jpg |velikost=320px |pod_sliko=Letak turnirja |tournament_name=[[UK Snooker Championship]] |dates=22. november – 1. december 1978 |venue=[[Guildhall Theatre|Guildhall]] |location=[[Preston]] |country=[[Anglija]] |organisation=[[Mike Watterson]] |format=nejakostni turnir |Total prize fund=12.500 £ |winners_share=3.500 £ |highest_break=139 ([[Graham Miles]]) |defending_champion=[[Patsy Fagan]] |winner=[[Doug Mountjoy]] |runner_up=[[David Taylor (snuker)|David Taylor]]}} '''[[Gala Coral Group|Coral]] [[UK Snooker Championship]] 1978 ''' je bil nejakostni poklicni [[snuker]] turnir, ki je potekal od 22. novembra do 1. decembra 1978 v gledališču [[Guildhall Theatre|Guildhall]], [[Preston]], [[Anglija]]. ==Turnir== Leta 1978 so turnir prvič priredili v Prestonu, kjer je turnir potekal vse do leta 1998 in selitve v [[Bournemouth]]. Coral Racing, sponzor turnirja, je ostal sponzor turnirja vse do leta 1985. Najzanimivejši dvoboj turnirja je bil kvalifikacijski dvoboj med novincem v profesionalnih vrstah, [[Terry Griffiths|Terryjem Griffithsom]], in [[Rex Williams|Rexom Williamsom]], tedaj 17. igralcem sveta. Griffiths je kljub hitremu vodstvu 8-2 dvoboj izgubil, končni izid je bila minimalna Williamsova zmaga 9-8. Prvenstvo je postreglo z mnogimi presenečenji. Branilec naslova [[Patsy Fagan]] je izpadel že v prvem krogu proti [[David Taylor (snuker)|Davidu Taylorju]], ki se je na turnirju šele po desetih letih poklicne kariere prebil v finale kakega večjega turnirja. Taylor je v polfinalu porazil [[Alex Higgins|Alexa Higginsa]] z izidom 9-5 in nato v finalu klonil proti [[Doug Mountjoy|Dougu Mountjoyu]]. [[Roy Andrewartha]] je izločil [[John Spencer (snuker)|Johna Spencerja]] z 9-8, [[Willie Thorne]] pa je najprej premagal [[Ray Reardon|Raya Reardona]] z 9-6 ter nato v četrtfinalu gladko izgubil proti [[Graham Miles|Grahamu Milesu]], rezultat je bil 1-9. V polfinalu je nato Miles izgubil z izidom 1-9, boljši je bil [[Doug Mountjoy]], ki je svojo najboljšo igro prihranil za konec in dobil finalni dvoboj proti Taylorju, potem ko je v zadnjem framu odigral niz 120 točk. Finale turnirja je prenašala britanska televizija [[British Broadcasting Corporation|BBC]] v svoji oddaji ''[[Grandstand (BBC)|Grandstand]]'', dvoboj je komentiral [[Ted Lowe]]. == Nagradni sklad == Zmagovalec: 3.500 £<br> Skupaj: 12.500 £ == Izidi == ===Kvalifikacije=== {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Willie Thorne]]''' 9-4 [[Bernard Bennett]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Roy Andrewartha]]''' 9-3 [[Pat Houihan]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Wales}} '''[[Doug Mountjoy]]''' 9-5 [[John Barrie]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Rex Williams]]''' 9-8 [[Terry Griffiths]] {{ikonazastave|Wales}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Dunning (snuker)|John Dunning]]''' 9-3 [[David Greaves]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Virgo]]''' 9-4 [[Ray Edmonds]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[David Taylor (snuker)|David Taylor]]''' 9-2 [[Maurice Parkin]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Jim Meadowcroft]]''' 9-5 [[Jackie Rea]] {{ikonazastave|Severna Irska}} ===Glavni del turnirja=== {{Round16 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[David Taylor (snuker)|David Taylor]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Irska}} [[Patsy Fagan]]|7 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Virgo]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Pulman]]|3 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Fred Davis (snuker)|Fred Davis]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Dunning (snuker)|John Dunning]]|2 ||{{ikonazastave|Severna Irska}} '''[[Alex Higgins]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jim Meadowcroft]]|6 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Willie Thorne]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Wales}} [[Ray Reardon]]|6 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Graham Miles]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Rex Williams]]|8 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Doug Mountjoy]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[Dennis Taylor]]|4 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Roy Andrewartha]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Spencer (snuker)|John Spencer]]|8 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[David Taylor (snuker)|David Taylor]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Virgo]]|2 ||{{ikonazastave|Severna Irska}} '''[[Alex Higgins]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Fred Davis (snuker)|Fred Davis]]|4 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Graham Miles]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Willie Thorne]]|1 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Doug Mountjoy]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Roy Andrewartha]]|4 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[David Taylor (snuker)|David Taylor]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[Alex Higgins]]|5 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Doug Mountjoy]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Miles]]|1 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Doug Mountjoy]]'''|'''15'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[David Taylor (snuker)|David Taylor]]|9 |3rdplace=no}} {{UK Championship (snooker)}} [[Kategorija:UK Snooker Championship]] [[Kategorija:1978 v snukerju|UK Snooker Championship]] 9zgja1af96f5inusrwgkbf6x8notld7 UK Snooker Championship 1979 0 231526 6708163 4255767 2026-07-07T17:17:27Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708163 wikitext text/x-wiki {{Infobox Individual Snooker Tournament |slika= |velikost= |pod_sliko= |tournament_name=[[UK Snooker Championship]] |dates=november/december 1979 |venue=[[Guildhall Theatre|Guildhall]] |location=[[Preston]] |country=[[Anglija]] |organisation= |format=nejakostni turnir |Total prize fund=15.000 £ |winners_share=4.500 £ |highest_break= |defending_champion=[[Doug Mountjoy]] |winner=[[John Virgo]] |runner_up=[[Terry Griffiths]]}} '''[[Gala Coral Group|Coral]] [[UK Snooker Championship]] 1979 ''' je bil nejakostni poklicni [[snuker]] turnir, ki je potekal v novembru in decembru 1979 v gledališču [[Guildhall Theatre|Guildhall]], [[Preston]], [[Anglija]]. ==Turnir== 33-letni [[John Virgo]] je z zmago vsem dvomljivcem dokazal, da je še zmožen igrati snuker na vrhunski ravni na velikih tekmovanjih. Tedanjega svetovnega prvaka, [[Terry Griffiths|Terryja Griffithsa]], je premagal z izidom 14-13. Zadnjo serijo finala je sicer začinil Virgo, ki je preslišal budilko in prespal bujenje, zaradi česar je zamudil na prizorišče, za kar so ga organizatorji kaznovali z dvema framoma, ki so jih podelili Griffithsu. Splošni vzorec rezultatov je nakazal, da je na svetovno prizorišče prihajala nova generacija igralcev, ki je nato nadomestila večino igralcev, ki so dominirali šport v [[1970.|70. letih]]. Od četrtfinalistov je bil le [[Ray Edmonds]] star čez 35 let, pa še on je bil bolj kot ne novinec na profesionalni sceni. Nase je opozoril mladi, 22-letni [[Steve Davis]], ki se je prvič v karieri uvrstil v četrtfinale katerega od večjih turnirjev. Kanadčan [[Bill Werbeniuk]] je na turnirju sodeloval kot državljan Združenega kraljestva. Bil je dokaj uspešen, saj se je prebil v polfinale, kjer je klonil proti Terryju Griffithsu. Turnir je še tretje leto zapored prenašala britanska televizija [[British Broadcasting Corporation|BBC]], ki pa zaradi stavke tehnikov ni uspela prenašati zadnje serije finalnega dvoboja. ==Nagradni sklad== Zmagovalec: 4.500 £<br> Skupaj: 15.000 £ ==Izidi== ===Kvalifikacije=== ====1. krog==== {{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Dunning (snuker)|John Dunning]]''' 9-8 [[David Greaves]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Mike Hallett]]''' 9-1 [[Maurice Parkin]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Severna Irska}} '''[[Jackie Rea]]''' 9-8 [[Bernard Bennett]] {{ikonazastave|Anglija}} ====2. krog==== {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Steve Davis]]''' 9-3 [[John Dunning (snuker)|John Dunning]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Tony Meo]]''' 9-7 [[David Taylor (snuker)|David Taylor]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Willie Thorne]]''' 9-4 [[Roy Andrewartha]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Irska}} '''[[Patsy Fagan]]''' 9-4 [[Mike Hallett]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Kanada}} '''[[Bill Werbeniuk]]''' 9-3 [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]] {{ikonazastave|Anglija}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Ray Edmonds]]''' 9-0 [[Karl Björnvind]] {{ikonazastave|Švedska}} {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Pat Houlihan]]''' 9-3 [[Jackie Rea]] {{ikonazastave|Severna Irska}} {{ikonazastave|Wales}} '''[[Cliff Wilson]]''' 9-7 [[John Pulman]] {{ikonazastave|Anglija}} ===Glavni del turnirja=== {{Round16 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Steve Davis]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Wales }} [[Doug Mountjoy]]|5 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Virgo]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Meo]]|6 ||{{ikonazastave|Severna Irska}} '''[[Dennis Taylor]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Willie Thorne]]|8 ||{{ikonazastave|Irska}} '''[[Patsy Fagan]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Miles]]|5 ||{{ikonazastave|Kanada}} '''[[Bill Werbeniuk]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[John Spencer (snuker)|John Spencer]]|8 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Ray Edmonds]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Fred Davis (snuker)|Fred Davis]]|6 ||{{ikonazastave|Severna Irska}} '''[[Alex Higgins]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Pat Houlihan]]|3 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Terry Griffiths]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Wales}} [[Cliff Wilson]]|4 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Virgo]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Steve Davis]]|7 ||{{ikonazastave|Severna Irska}} '''[[Dennis Taylor]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Irska}} [[Patsy Fagan]]|6 ||{{ikonazastave|Kanada}} '''[[Bill Werbeniuk]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Edmonds]]|8 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Terry Griffiths]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[Alex Higgins]]|7 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Virgo]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[Dennis Taylor]]|4 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Terry Griffiths]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Kanada}} [[Bill Werbeniuk]]|3 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[John Virgo]]'''|'''14'''|{{ikonazastave|Wales}} [[Terry Griffiths]]|13 |3rdplace=no}} {{UK Championship (snooker)}} [[Kategorija:UK Snooker Championship]] [[Kategorija:1979 v snukerju|UK Snooker Championship]] ozbps6udxm3dmih2bj9ehewmagxwce2 UK Snooker Championship 1981 0 231528 6708193 4463493 2026-07-07T18:59:34Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708193 wikitext text/x-wiki {{Infobox Individual Snooker Tournament |slika=1981 Coral UK.jpg |velikost=300px |pod_sliko=Letak turnirja |tournament_name=[[UK Snooker Championship]] |dates=22. november - 5. december 1981 |venue=[[Guildhall Theatre|Guildhall]] |location=[[Preston]] |country=[[Anglija]] |organisation= |format=nejakostni turnir |Total prize fund=40.000 £ |winners_share=10.000 £ |highest_break= |defending_champion=[[Steve Davis]] |winner=[[Steve Davis]] |runner_up=[[Terry Griffiths]]}} '''[[Gala Coral Group|Coral]] [[UK Snooker Championship]] 1981''' je bil nejakostni poklicni [[snuker]] turnir, ki je potekal od 22. novembra do 5. decembra 1981 v gledališču [[Guildhall Theatre|Guildhall]], [[Preston]], [[Anglija]]. Zaključne dvoboje turnirja (od 28. novembra dalje) je prenašala britanska televizijska hiša [[British Broadcasting Corporation|BBC]]. ==Turnir== [[Steve Davis]] je turnir osvojil še drugo leto zapored. V finalu je deklasiral [[Terry Griffiths|Terryja Griffithsa]] z izidom 16-3. V turnir je zelo ambiciozno šel tudi [[Jimmy White]], samozavesten zaradi zmag na turnirjih [[Scottish Masters]] in [[Northern Ireland Classic]] predhodno v sezoni. White se je po zmagah nad [[John Virgo|Johnom Virgom]], [[Dennis Taylor|Dennisom Taylorjem]] in [[Ray Reardon|Rayem Reardonom]] prebil v polfinale, kjer ga je nato z rezultatom 0-9 ponižal tedanji svetovni prvak in kasnejši zmagovalec turnirja Steve Davis. Nase sta opozorila dva druga mlada igralca: [[Tony Knowles (snuker)|Tony Knowles]] in [[Tony Meo]]. Knowles se je prebil v četrtfinale, potem ko je porazil [[Fred Davis (snuker)|Freda Davisa]] in [[Doug Mountjoy|Douga Mountjoya]], Meo pa je z zmagami proti [[Rex Williams|Rexu Williamsu]], [[Cliff Thorburn|Cliffu Thorburnu]] in [[Alex Higgins|Alexu Higginsu]] segel do polfinala, kjer ga je nato odpravil Terry Griffiths. ==Nagradni sklad== Zmagovalec: 10.000 [[Funt šterling|GB£]]<br> Skupaj: 40.000 £ ==Kvalifikacije== {| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" |- style="background:#00AF00;" ! Zmagovalec ! Izid ! Nasprotnik |- style="text-align:left;" ! colspan="6" style="text-align:left; background-color:LightGreen" | ''Skupina 1'' |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Paul Medati]]''' | style="text-align:center;" | 9-6 | {{ikonazastave|SCO}} [[Eddie McLaughlin]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Paul Medati]]''' | style="text-align:center;" | 9-7 | {{ikonazastave|Švedska}} [[Erik Press]] |- style="text-align:left;" ! colspan="6" style="text-align:left; background-color:LightGreen" | ''Skupina 2'' |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Mike Hallett]]''' | style="text-align:center;" | 9-4 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Vic Harris (snuker)|Vic Harris]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Mike Hallett]]''' | style="text-align:center;" | 9-6 | {{ikonazastave|}} [[Dennis Hughes]] |- style="text-align:left;" ! colspan="6" style="text-align:left; background-color:LightGreen" | ''Skupina 3'' |- | {{ikonazastave|SCO}} '''[[Matt Gibson]]''' | style="text-align:center;" | 9-6 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Jack Fitzmaurice]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Clive Everton]]''' | style="text-align:center;" | 9-6 | {{ikonazastave|SCO}} [[Matt Gibson]] |- style="text-align:left;" ! colspan="6" style="text-align:left; background-color:LightGreen" | ''Skupina 4'' |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]]''' | style="text-align:center;" | 9-6 | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Tommy Murphy (snuker)|Tommy Murphy]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Mike Watterson]]''' | style="text-align:center;" | 9-4 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Bernard Bennett]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]]''' | style="text-align:center;" | 9-3 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Watterson]] |- style="text-align:left;" ! colspan="6" style="text-align:left; background-color:LightGreen" | ''Skupina 5'' |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Pat Houlihan]]''' | style="text-align:center;" | 9-1 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Kingsley Kennerley]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Pat Houlihan]]''' | style="text-align:center;" | 9-4 | {{ikonazastave|SCO}} [[Ian Black]] |- style="text-align:left;" ! colspan="6" style="text-align:left; background-color:LightGreen" | ''Skupina 6'' |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Geoff Foulds]]''' | style="text-align:center;" | 9-7 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Billy Kelly]] |- style="text-align:left;" ! colspan="6" style="text-align:left; background-color:LightGreen" | ''Skupina 7'' |- | {{ikonazastave|SCO}} '''[[Eddie Sinclair]]''' | style="text-align:center;" | 9-6 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Mark Wildman]] |- | {{ikonazastave|SCO}} '''[[Eddie Sinclair]]''' | style="text-align:center;" | 9-0 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Sid Hood]] |- style="text-align:left;" ! colspan="6" style="text-align:left; background-color:LightGreen" | ''Skupina 8'' |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Rex Williams]]''' | style="text-align:center;" | 9-3 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Doug French]] |- | {{ikonazastave|Wales}} '''[[Colin Roscoe]]''' | style="text-align:center;" | 9-7 | {{ikonazastave|SCO}} [[Murdo McLeod]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Rex Williams]]''' | style="text-align:center;" | 9-4 | {{ikonazastave|Wales}} [[Colin Roscoe]] |} ==Glavni del turnirja== ===1. in 2. krog=== {| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" |- style="background:#00AF00;" ! Zmagovalec ! Izid ! Nasprotnik |- style="text-align:left;" ! colspan="6" style="text-align:left; background-color:LightGreen" | ''Prvi krog'' |- |{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Willie Thorne]]''' | style="text-align:center;" | 9-6 |{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Medati]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Mike Hallett]]''' | style="text-align:center;" | 9-5 |{{ikonazastave|Republika Irska}} [[Patsy Fagan]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Jimmy White]]''' | style="text-align:center;" | 9-4 |{{ikonazastave|Anglija}} [[Clive Everton]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]]''' | style="text-align:center;" | 9-5 |{{ikonazastave|Wales}} [[Cliff Wilson]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Pat Houlihan]]''' | style="text-align:center;" | 9-4 |{{ikonazastave|Anglija}} [[Jim Meadowcroft]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Tony Knowles (snuker)|Tony Knowles]]''' | style="text-align:center;" | 9-1 |{{ikonazastave|Anglija}} [[Geoff Foulds]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Dave Martin (snuker)|Dave Martin]]''' | style="text-align:center;" | 9-7 | {{ikonazastave|SCO}} [[Eddie Sinclair]] |- |{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Rex Williams]]''' | style="text-align:center;" | 9-4 |{{ikonazastave|Anglija}} [[John Dunning (snuker)|John Dunning]] |- style="text-align:left;" ! colspan="6" style="text-align:left; background-color:LightGreen" | ''Drugi krog'' |- |{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Willie Thorne]]''' | style="text-align:center;" | 9-4 |{{ikonazastave|Anglija}} [[Ray Edmonds]] |- | {{ikonazastave|Kanada}} '''[[Kirk Stevens]]''' | style="text-align:center;" | 9-4 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Mike Hallett]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Jimmy White]]''' | style="text-align:center;" | 9-6 | {{ikonazastave|Anglija}} [[John Virgo]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]]''' | style="text-align:center;" | 9-5 | {{ikonazastave|Anglija}} [[John Spencer (snuker)|John Spencer]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Graham Miles]]''' | style="text-align:center;" | 9-5 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Pat Houlihan]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Tony Knowles (snuker)|Tony Knowles]]''' | style="text-align:center;" | 9-6 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Fred Davis (snuker)|Fred Davis]] |- | {{ikonazastave|Severna Irska}} '''[[Alex Higgins]]''' | style="text-align:center;" | 9-7 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Dave Martin (snuker)|Dave Martin]] |- | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Tony Meo]]''' | style="text-align:center;" | 9-8 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Rex Williams]] |} <br style="clear:left;" /> ===Drevo končnice turnirja=== {{Round16 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Steve Davis]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Willie Thorne]]|2 ||{{ikonazastave|Kanada}} '''[[Bill Werbeniuk]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Kanada}} [[Kirk Stevens]]|7 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Jimmy White]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[Dennis Taylor]]|5 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Ray Reardon]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Johnson (snuker)|Joe Johnson]]|7 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Terry Griffiths]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Graham Miles]]|4 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Tony Knowles (snuker)|Tony Knowles]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Wales}} [[Doug Mountjoy]]|6 ||{{ikonazastave|Severna Irska}} '''[[Alex Higgins]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[David Taylor (snuker)|David Taylor]]|5 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Tony Meo]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Kanada}} [[Cliff Thorburn]]|6 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Steve Davis]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Kanada}} [[Bill Werbeniuk]]|5 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Jimmy White]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Wales}} [[Ray Reardon]]|8 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Terry Griffiths]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Knowles (snuker)|Tony Knowles]]|5 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Tony Meo]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[Alex Higgins]]|4 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Steve Davis]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jimmy White]]|0 ||{{ikonazastave|Wales}} '''[[Terry Griffiths]]'''|'''9'''|{{ikonazastave|Anglija}} [[Tony Meo]]|3 ||{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Steve Davis]]'''|'''16'''|{{ikonazastave|Wales}} [[Terry Griffiths]]|3 |3rdplace=no}} {{UK Championship (snooker)}} [[Kategorija:UK Snooker Championship]] [[Kategorija:1981 v snukerju|UK Snooker Championship]] m3vcbuq8dwxdlg6vl86y5aiyy4jmk93 Svetovna snooker lestvica 1976/77 0 232157 6708286 2108808 2026-07-08T00:41:40Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1976/77]] 6708286 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1976/77]] 9ukx1ddze4o4ruy1s1vs5rg028vc3qy Svetovna snooker lestvica 1977/78 0 232159 6708284 2108810 2026-07-08T00:41:18Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1977/78]] 6708284 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1977/78]] isz6v6x0thcazussho8sslivoqbz6qm Svetovna snooker lestvica 1994/95 0 232160 6708285 2108811 2026-07-08T00:41:28Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1994/95]] 6708285 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1994/95]] iio8r5qzcbrpwegbzgdyd01qltd7ac8 Svetovna snooker lestvica 1995/96 0 232162 6708288 2108813 2026-07-08T00:42:03Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96]] 6708288 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96]] e2qjx2z2ibzhzzkup9hekfbrug1wt1g Svetovna snooker lestvica 1996/97 0 232163 6708287 2108814 2026-07-08T00:41:52Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97]] 6708287 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97]] 9g6dx2dr4fudcraz2o6roxn4ucjsnfe Svetovno prvenstvo v snukerju 1930 0 232708 6708133 6706146 2026-07-07T16:59:56Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708133 wikitext text/x-wiki {{Infobox Individual Snooker Tournament |slika= |velikost= |pod_sliko= |tournament_name=[[Svetovno prvenstvo v snukerju]] |dates=1930 |venue=Thurston's Hall |location=[[London]] |country=[[Anglija]] |organisation= |format= |Total prize fund= |winners_share= |highest_break=79 ([[Joe Davis]]) |defending_champion={{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Davis]] |winner={{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Davis]] |runner_up={{ikonazastave|Anglija}} [[Tom Dennis]]}} '''Svetovno prvenstvo v snukerju 1930''' je bilo četrto po vrsti. Potekalo je na različnih lokacijah skozi celotno leto 1930, finale pa je potekalo na prizorišču Thurston's Hall v [[London]]u, [[Anglija]]. Še četrtič je svetovni prvak postal [[Joe Davis]], ki je v finalu s 25-12 odpravil [[Tom Dennis|Toma Dennisa]]. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.global-snooker.com/professional-archive-world-snooker-championship-history-1930.asp |title=Global Snooker Coverage |accessdate=2010-01-18 |archive-date=2012-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120222034148/http://www.global-snooker.com/professional-archive-world-snooker-championship-history-1930.asp |url-status=dead }}</ref> == Izidi == {{8TeamBracket-Compact-NoSeeds-Byes | RD1=1. krog<br/> Največ 25 framov | RD2=Polfinale <br/>Največ 25 framov | RD3=Finale <br/>Največ of 49 framov | RD1-seed03={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team03='''[[Fred Lawrence]]''' | RD1-score03='''13''' | RD1-seed04={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team04=[[Alec Mann]] | RD1-score04=11 | RD1-seed07={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team07=[[Tom Newman (biljard)|Tom Newman]] | RD1-score07=11 | RD1-seed08={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team08='''[[Nat Butler]]''' | RD1-score08='''13''' | RD2-seed01={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team01='''[[Joe Davis]]''' | RD2-score01='''13''' | RD2-seed02={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team02=[[Fred Lawrence]] | RD2-score02=2 | RD2-seed03={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team03='''[[Tom Dennis]]''' | RD2-score03='''13''' | RD2-seed04={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team04=[[Nat Butler]] | RD2-score04=11 | RD3-seed01={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team01='''[[Joe Davis]]''' | RD3-score01='''25''' | RD3-seed02={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team02=[[Tom Dennis]] | RD3-score02=12 }} ==Sklici== {{sklici}} {{-}} {{World Snooker Championship}} {{škrbina-snuker}} [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v snukerju|1930]] [[Kategorija:1930 v snukerju]] 1d8pvfok2cs7kxe53ap4kc3xrt08rte Kategorija:1996 v snukerju 14 233259 6708231 2123135 2026-07-07T19:57:07Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:1996 v snookerju]] na [[Kategorija:1996 v snukerju]] brez preusmeritve: Slovenjenje naslova 2123135 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snooker po letih|1996]] 0obdh5wgldl4luff23lgd4zdvl0gwi8 6708232 6708231 2026-07-07T19:57:26Z Yerpo 8417 rektgr 6708232 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snuker po letih|1996]] [[Kategorija:1996 v športu|Snuker]] ijibweq6dwn2eig8dgntfqcf21nqejw Kategorija:1995 v snukerju 14 233260 6708209 2123136 2026-07-07T19:35:12Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:1995 v snookerju]] na [[Kategorija:1995 v snukerju]] brez preusmeritve: Slovenjenje naslova 2123136 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snooker po letih|1995]] o7u9ssyve2fso6qplpdmrsbdnbqw3w1 6708210 6708209 2026-07-07T19:35:25Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Snooker po letih]]; dodal [[Kategorija:Snuker po letih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708210 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snuker po letih|1995]] 02bk1banc6scgkvnnsirlijsl9aadiu 6708211 6708210 2026-07-07T19:35:38Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:1995 v športu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708211 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snuker po letih|1995]] [[Kategorija:1995 v športu|Snuker]] evnyvz6294oo0eh4h78zahs0gfrfg0c Darja Mihelič 0 233543 6708296 6707890 2026-07-08T03:05:45Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708296 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Darja Mihelič''' (r. Darjenka Grafenauer), [[Slovenci|slovenska]] [[zgodovinar]]ka in univerzitetna profesorica,<ref name=DM70let>{{navedi splet |url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/download/1010/1351 |title=Darja Mihelič – sedemdesetletnica |website=[[Zgodovinski časopis]] |date=1920 }}</ref> * [[3. marec]] [[1950]], [[Ljubljana]], † [[14. junij]] [[2026]].<ref>{{Navedi revijo|date=20. junij 2026|title=Darja Mihelič (r. Grafenauer) (osmrtnica)|magazine=Delo}}</ref><ref name="Zgodovina.si">{{navedi splet |url=https://zgodovina.si/darja-mihelic-1950-2026/ |title=Darja Mihelič (1950-2026) |website=Zgodovina.si}}</ref> == Življenje in delo == Rodila se je v [[Ljubljana|Ljubljani]] kot drugi otrok v družini znanega slovenskega zgodovinarja [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] <ref name="Zbornik" /><ref name="Anales 60 let" /> in kot vnukinja [[Ivan Grafenauer|Ivana Grafenauerja]]. Ob rojstvu so jo poimenovali Darjenka, a jo potem hitro začeli klicati najprej Daša, nato pa Darja.<ref name="Zbornik" /> Obiskovala je osemletko na [[OŠ Prežihov Voranc]] in [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo v Ljubljani]] (v istem razredu kot njen bratranec Marko Grafenauer, starejši brat [[Irena Grafenauer|Irene Grafenauer]]) in tam tudi maturirala. Njen ded Ivan Grafenauer je večkrat rekel, njen oče Bogo Grafenauer pa tudi zapisal, da izvira družinsko zanimanje in dar za zgodovino iz rodu njegove matere, Flašbergerjev,<ref name=KZSSSŽ>{{navedi knjigo |last1=Grafenauer |first1=Ivan |last2=Grafenauer |first2=Bogo |title=Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva |pages=232,233 }}</ref> vendar morda ne gre toliko za genetiko kot za zgodnje srečanje s tem področjem in družinsko tradicijo,<ref name=DM70let/> da se (še zlasti) na otroška vprašanja odgovarja resno, spoštljivo in na njim razumljiv način, kar je veljalo tako za njenega očeta kot tudi deda, pa tudi zanjo - vsak je skušal predati svoje znanje otrokom (in ne le svojim) na podoben - zanimiv in razumljiv - način kot ga je sam prejel kot otrok. Tako se je vpisala in leta 1974 [[diploma|diplomirala]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]; prav tam je 1983 tudi [[doktorat|doktorirala]] pri prof. [[Ferdo Gestrin|Ferdu Gestrinu]] s tezo {{em|Neagrarno gospodarstvo Pirana 1280 do 1340}}.<ref name="Anales 60 let"/> Kot štipendistka Humboldtovega sklada (Alexander von Humboldt-Stiftung) se je v akademskem letu 1990/1991 izpopolnjevala v [[München|Münchnu]] in [[Münster|Münstru]].<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let">{{navedi časopis |last1=Rožac-Darovec |first1=Vida |last2=Darovec |first2=Darko |title=Prof. dr. Darja Mihelič - šestdesetletnica |journal=Annales. Series historia et sociologia |date=2010 |volume=letnik 20, številka 1 |page=247-248 |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCHCJ3QE |access-date=28. februar 2023 |ref=Anales |publisher=Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije}}</ref> Leta 1974 se je zaposlila na [[Zgodovinski inštitut Milka Kosa|Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa]] pri [[ZRC SAZU]], kjer je bila zaposlena do upokojitve, še po njej pa je bila predsednica njegovega znanstvenega sveta. Na ZRC SAZU so ji za leto 2018 podelili naziv zaslužne raziskovalke (2019). Poleg tega je od 1985<ref name="Anales 60 let"/> do ??? predavala na Filozofski fakulteti v Ljubljani [[zgodovina|zgodovino]] Slovencev do konca 18. stoletja. Predavala je tudi na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, najprej izbrana poglavja {{em|iz srednjeveške zgodovine vzodoalpskega prostora}}, od leta 1995 naprej pa zgodovino srednjega veka, ter na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] predmet {{em|vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Sredozemlja}} ter {{em|občo zgodovino srednjega veka}}.<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let"/><ref name=ZZDS>{{navedi splet |url=https://zzds.si/post-2026-06-24.html |title=Poslovila se je zaslužna članica ZZDS, prof. dr. Darja Mihelič |website=[[Zveza zgodovinskih društev Slovenije|ZZDS]]}}</ref><ref name="ZIMK ZRC SAZU">{{navedi splet |url=https://zimk.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/darja-mihelic-sl |title=dr. Darja Mihelič (1950-2026) |website=[[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU ]]}}</ref> Osredotočila se je na proučevanje gospodarske in družbene zgodovine in na preteklost mest na Slovenskem, s poudarkom na zgodovini vsakdanjega življenja.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref><ref name="Zbornik"> Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)</ref> Še posebej jo je očaral Mediteran, kar je pogosto pri ljudeh s celine, zato so jo kot raziskovalko še posebej zanimali viri severoistrskega področja.<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let"/><ref name="ZIMK ZRC SAZU"/> Kot je rekla sama, je nikoli ni zanimalo suhoparno nizanje političnih dogodkov ali faktografsko nizanje minucioznih dejstev, ampak življenje in usode tako imenovanih malih ljudi, tudi žensk in otrok (ki jih "velika" zgodovina često spregleda), njihov vsakdan in opravila, ki so jim omogočala življenje.<ref name="Anales 60 let"/> Tako je v letih 1995-2000 vodila projekt {{em|Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev}}, 200-2004 {{em|program Slovenska zgodovina od antike do 16. stoletja}} in od 2004 program Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti.<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let"/><ref name="ZIMK ZRC SAZU"/> Poleg raziskovanja in poučevanja je opravljala tudi druge naloge. V letih 2000-2010 je bila predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kos ZRC SAZU, 1982-1992 predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana, 1988-1992 predsednica Zveze zgodovinskih društev RS, 1999-2002 predsednica Znanstveno-raziskovalnega sveta za področje narava in civilizacijsko-kulturna podoba Slovenije in Slovencev, članica Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta, 2004 in 2005 koordinatorkja za zgodovino in s tem članica znanstveno-raziskovalnega sveta na področju humanistike.<ref name="Anales 60 let"/> Leta 1994 je bila izvoljena v mednarodno komisijo za zgodovino mest (Commission internationale pour l'histoire de villes) in od 2002 članica njenega izvršnega odbora. Od leta 1995 je bila slovenska predstavnica v izvršnem odboru mednarodnega združenja za zgodovino Alp (Comité de l'Association internacionale pour l'histoiree des Alpes).<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let"/><ref name=ZZDS/><ref name=HU>{{navedi splet |url=https://www.historiaurbium.org/membership/in-memoriam/prof-darja-mihelic/ |title=Prof. Darja MIHELIC |website=Historia Urbium }}</ref> Bila je ena od ustanovnih članic Zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki je pričelo z izdajanji revij Annales za istrske in mediteranske študije, in Acta Histrie, in je dejavna članica društva in uredništev obeh revij. <ref name="Anales 60 let"/> Poročena je bila z matematikom, elektrotehnikom [[France Mihelič (matematik)|Francetom Miheličem]], sinom slikarja [[France Mihelič|Franceta Miheliča]]. Oba sta bila zagnana in dolgoletna (in tudi tekmovalno uspešna) [[jadranje|jadralca]]. <ref name="Anales 60 let"/><ref>France Mihelič z Daphne (88. mesto med 778 uvrščenimi od 1526 prijavljenih, 45. Barcolana, l. 2013), v: Denis Sabadin,''Tri slovenske zmage v razredih'', Slovenske novice, URL=http://www.primorske.si/2013/10/15/tri-slovenske-zmage-v-razredih</ref><ref>ZAPISNIK redne skupščina sekcije za velike jadrnice pri JZS, dne 15.01.2020, URL=https://www.jzs.si/wp-content/uploads2020/02sekcija_skupscina.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="GZ ZRC SAZU">{{navedi splet |url=https://gz.zrc-sazu.si/darja-mihelic/ |title=Generacije znanosti: Prof. dr. Darja Mihelič |website=ZRC SAZU}}</ref> Tudi to je pripomoglo k njenemu posebnemu razumevanju in zanimanju ter ljubezni do prostora, krajev in zgodovine [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. == Nekaj del iz bibliografije == * Darja Mihelič: ''Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela,'' <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''Etnična struktura prebivalstva ob piranskem zalivu v luči imen ~ 1330, ~1890'', <ref name="Zbornik"/> * Darja Mihelič: ''J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?''<ref name=JAccuse>{{navedi splet |title=J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1KCWZBER |date=1997 |accessdate=2026-06-04 |publisher=Zgodovinsko društvo Celje |website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] }}</ref> {{cobiss|id=5393965}} * Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 = = La produzione non rurale di Pirano dal 1280 al 1340 : / Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1985 * Tržaški pomorski promet 1759-1760 = = Il Trafico maritimo di Trieste 1759-1760 : / Ferdo Gestrin ; Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1990 * Darja Mihelič: ''HAZARD'', 250 strani, Knjižnica Annales, 1993, ISBN: 978-961-6033-00-X *Slovenci skozi čas / Janez Marlot, Darja Mihelič, Maja Žvanut,...[et al.] / Ljubljana : Založba Mihelač 1999 * Crafts and trades practised by women in urban settlements in the territory of Slovenia during the Middle and Early Modern Ages / Darja Mihelič / Zgodovinsko društvo za južno Primorsko], Koper, 2002 * Darja Mihelič: ''Ribič, kje zdaj tvoja barka plava?'' Piransko ribolovno območje skozi čas, 223 strani, knjižnica Annales vol. 47, ZRS Koper 2007, ISBN: 978-961-6033-94-7 * Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig / Darja Mihelič / Računalniški program / Založil: Amebis ; Založba ZRC, ZRC SAZU, Kamnik, Ljubljana, 2010 * OBZORJE DUHÀ ISTRANOV ZGODNJEGA NOVEGA VEKA POPIS ZAPUŠČINE PREMOŽNEGA PIRANČANA (1599), zbirka Annales, Koper, 2023 (ur.) == Nagrade in priznanja == * Leta 1974 je prejela [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za diplomsko delo,<ref name=DM70let/><ref name="Anales 60 let"/> * leta 1986 [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za vrhunske raziskovalne dosežke na področju raziskovanja starejše zgodovine naših mest,<ref name="Anales 60 let"/><ref name=DM70let/><ref>[http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti]</ref>, * leta 2010 Zlati znak ZRC SAZU za raziskave na področju historičnih ved, <ref name=DM70let/> * leta 2014 je postala častna članica Zveze zgodovinskih društev Slovenije, <ref name=DM70let/> * leta 2018 Zaslužna raziskovalka ZRC SAZU<ref name=DM70let/> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06501 |title=dr. Darjenka Mihelič [06501] Osebna bibliografija za obdobje 1974-2026 |website=[[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] |accessdate=2026-06-05 }} <!-- url predlagal Yerpo --> * {{navedi splet |url=https://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dMiheli%c4%8d%2c+Darja%27&pageSize=100&page=2|title=Objave Darje Mihelič, dostopne v dlib.si|website=[[Digitalna knjižnica Slovenije]] |accessdate=2026-06-04 }} {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Mihelič, Darja}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 3e6amifk719i0y6osrmr11bcrje0rww Mlečna kislina 0 233575 6708291 6702174 2026-07-08T02:34:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708291 wikitext text/x-wiki {{chembox | Name = Mlečna kislina | ImageFileL1 = Lactic-acid-skeletal.svg | ImageSizeL1 = 120px | ImageNameL1 = Skeletna formula mlečne kisline | ImageFileR1 = Lactic-acid-3D-balls.png | ImageSizeR1 = 120px | ImageNameR1 = Kroglični model mlečne kisline | IUPACName = 2-hidroksipropanojska kislina | Section1 = {{Chembox Identifiers | CASNo= 598-82-3 | CASOther = <br /><small>D</'''Krepko besedilo'''small>/<small>L</small>: [50-21-5] <br /><small>L</small>: [79-33-4]<br /><small>D</small>: [10326-41-7] | ChemSpiderID = 96860 | SMILES = CC(O)C(=O)O | ATCCode_prefix = G01 | ATCCode_suffix = AD01 | ATC_Supplemental = {{ATCvet|P53|AG02}} }} | Section2 = {{Chembox Properties | Formula = C<sub>3</sub>H<sub>6</sub>O<sub>3</sub> | MolarMass = 90,08 g/mol | MeltingPt =<small>L</small>: 53&nbsp;°C<br /><small>D</small>: 53&nbsp;°C<br /><small>D</small>/<small>L</small>: 16,8&nbsp;°C | BoilingPt = 122&nbsp;°C pri 12 mmHg | pKa = 3,86 pri 25&nbsp;°C }} | Section4 = {{Chembox Related | OtherAnions = laktat | Function = ([[karboksilne kisline]]) | OtherFunctn = [[ocetna kislina]]<br />[[glikolna kislina]]<br />[[propanojska kislina]]<br />[[3-hidroksipropanojska kislina]]<br />[[malonska kislina]]<br />[[maslena kislina]]<br />[[hidroksimaslena kislina]] | OtherCpds = [[1-propanol]]<br />[[2-propanol]]<br />[[propionaldehid]]<br />[[akrolein]]<br />[[natrijev laktat]] }} }} [[Slika:Racemic lactic acid sample.jpg|thumb|right|250px|Vzorec mlečne kisline]] '''Mlečna kislina''' ([[IUPAC]]-ime: '''2-hidroksipropanojska kislina''', v uporabi je tudi ime '''propan-2-olska kislina''') je [[šibka kislina|šibka]] [[karboksilna kislina]] s tremi [[ogljik]]ovimi atomi, s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] C<sub>3</sub>H<sub>6</sub>O<sub>3</sub>. Spada med alfahidroksikarboksilne kisline, ker ima na prvem ogljikovem atomu ob [[karboksilna skupina|karboksilni skupini]] vezano [[hidroksilna skupina|hidroksilno skupino]]. Z oddajo protona na karboksilni skupini nastane [[anion]], imenovan '''laktat''': CH<sub>3</sub>CH(OH)COO<sup>−</sup>. Lahko se meša z [[voda|vodo]] in [[etanol]]om in je [[higroskopnost|higroskopna]]. Vsebuje hidroksilno skupino, ki leži tik ob [[karboksilna skupina|karboksilni skupini]], kar pomeni, da je [[alfa hidroksilna kislina]] (AHA). Sodeluje v različnih [[biokemija|biokemičnih]] procesih; nastaja v [[skeletna mišica|skeletnih mišicah]] pri večjih obremenitvah, v [[srčna mišica|srčni mišici]] se oksidira v prisotnosti [[kisik]]a, je eden od [[substrat]]ov [[glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v [[jetra|jetrih]] in je tudi produkt bakterijske [[vrenje|vrenja]].<ref>Slovenski medicinski slovar</ref> Prvič jo je leta 1780 izoliral švedski kemik [[Carl Wilhelm Scheele]]. V raztopini lahko izgubi [[proton]] iz kislinske skupine, zaradi česar nastane laktatni [[ion]] (natančneje, [[anion]], ker je negativno nabit z dodatnim elektronom) CH3CH(OH)COO−. V primerjavi z [[ocetna kislina|ocetno kislino]] je njena vrednost pKa za eno enoto manjša, kar pomeni, da mlečna kislina deset krat lažje izgubi proton kot ocetna kislina. Ta večja kislost je posledica intramolekularne hidrogenske vezi med α-hidroksilom in karboksilatno skupino, zato ima slednja manjšo zmožnost močnega privlaka protona. Mlečno kislino je mogoče mešati z vodo ali etanolom in je [[Higroskopnost|higroskopska]]. Mlečna kislina je [[Kiralnost (kemija)|kiralna]] in ima dva optična izomera. Ena je tako imenovana L-(+)-laktična kislina ali (S)-laktična kislina, druga pa je njena zrcalna podoba, D-(−)-laktična kislina ali (R)-laktična kislina. Pri živalih se L-laktat nenehno proizvaja iz [[Piruvična kislina|piruvata]] z encimom [[Laktat dehidrogenaza|laktat dehidrogenazo]] (LDH) v postopku [[fermentacija|fermentacije]] med normalno presnovo in vadbo. Njena koncentracija se ne poveča, dokler proizvodnja laktata ne preseže stopnje odstranitve laktata, kar uravnavajo številni dejavniki, vključno z [[mono-karboksilatni prenašalec|mono-karboksilatnimi prenašalci]], koncentracijo in izoformo LDH ter oksidativne zmogljivosti tkiv. Koncentracija laktata v [[Kri|krvi]] je običajno 1–2&nbsp;mmol/L v mirovanju, med intenzivnim naprezanjem pa lahko preseže 20&nbsp;mmol/L.{{Citation needed|date=July 2012}} V industriji fermentacijo mlečne kisline povzročijo [[mlečnokislinske bakterije]]. Te bakterije se lahko razvijejo tudi v [[Usta|ustih]]; [[kislina]], ki jo proizvajajo, povzroča zobno gnilobo, znano kot [[karies]]<ref>{{cite journal | pmid = 19088910 | last1 = Badet | year = 2008 | first1 = C | pages = 38–48 | last2 = Thebaud | volume = 2 | journal = The open microbiology journal | first2 = NB | title = Ecology of Lactobacilli in the Oral Cavity: A Review of Literature | pmc = 2593047 | doi = 10.2174/1874285800802010038}}</ref><ref>{{cite journal | last1 = Nascimento | pmid = 19239634 | first1 = MM | year = 2009 | pages = 89–95 | issue = 2 | last2 = Gordan | volume = 24 | journal = Oral microbiology and immunology | first2 = VV | last3 = Garvan | first3 = CW | last4 = Browngardt | first4 = CM | last5 = Burne | first5 = RA | title = Correlations of oral bacterial arginine and urea catabolism with caries experience | pmc = 2742966 | doi = 10.1111/j.1399-302X.2008.00477.x }}</ref><ref>{{cite journal | pmid = 18216213 | last1 = Aas | first1 = JA | year = 2008 | pages = 1407–17 | issue = 4 | volume = 46 | last2 = Griffen | first2 = AL | journal = Journal of clinical microbiology | last3 = Dardis | first3 = SR | last4 = Lee | first4 = AM | last5 = Olsen | first5 = I | last6 = Dewhirst | first6 = FE | last7 = Leys | first7 = EJ | last8 = Paster | first8 = BJ | title = Bacteria of Dental Caries in Primary and Permanent Teeth in Children and Young Adults | pmc = 2292933 | doi = 10.1128/JCM.01410-07 }}</ref><ref>{{cite journal | doi = 10.1159/000096099 | last1 = Caufield | first1 = PW | last2 = Li | first2 = Y | last3 = Dasanayake | first3 = A | last4 = Saxena | first4 = D | title = Diversity of Lactobacilli in the Oral Cavities of Young Women with Dental Caries | journal = Caries Res. | year = 2007 | volume = 41 | issue = 1 | pages = 2–8 | pmid = 17167253 | pmc = 2646165}}</ref>. [[Medicina|V medicini]] je laktat ena od glavnih sestavin [[Ringerjeva raztopina|Ringerjeve laktatne raztopine]] in [[Hartmannova raztopina|Hartmannove raztopine]]. Ti intravenozni tekočini sta sestavljeni iz [[Natrijev klorid|natrijevih]] in [[Kalij|kalijevih]] kationov skupaj z laktatnimi in [[Klorid|kloridnimi]] anioni v raztopini z destilirano [[voda|vodo]], po navadi v koncentracijah, ki so [[Toničnost|izotonične]] s človeško krvjo. Najpogosteje se uporablja za obnovitev tekočin po izgubi krvi zaradi [[poškodba|poškodbe]], [[Operacija (medicina)|operacije]] ali [[Opeklina|opekline]]. == Zgodovina == Mlečno kislino je prvič izoliral švedski kemik [[Carl Wilhelm Scheele]] leta 1780 iz kislega mleka.Leta 1808 je [[Jöns Jacob Berzelius]] odkril, da se mlečna kislina (pravzaprav L-laktat) proizvaja tudi v [[mišica]]h med naporom.<ref>{{navedi splet|last=Roth|first=Stephen M.|title=Why does lactic acid build up in muscles? And why does it cause soreness?|url=http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=why-does-lactic-acid-buil|accessdate=23 January 2006}}</ref> Njeno zgradbo je leta 1873 določil [[Johannes Wislicenus.]] Leta 1856 je [[Louis Pasteur]] odkril bakterijo ''[[Lactobacillus]]'' in njeno vlogo pri nastanku mlečne kisline. Mlečno kislino je začela komercialno proizvajati nemška [[lekarna Boehringer Ingelheim]] leta 1895. Leta 2006 je svetovna proizvodnja mlečne kisline dosegla 275.000 ton z 10-odstotno povprečno letno rastjo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nnfcc.co.uk/publications/nnfcc-renewable-chemicals-factsheet-lactic-acid |title=NNFCC Renewable Chemicals Factsheet: Lactic Acid |accessdate=2012-12-17 |archive-date=2012-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120904213907/http://www.nnfcc.co.uk/publications/nnfcc-renewable-chemicals-factsheet-lactic-acid |url-status=dead }}</ref> == Telesna vadba in laktat == Med vadbo za moč, kot je [[tek|šprint]], ki zahteva veliko energije, se [[glukoza]] razgradi in oksidira v [[piruvat]], laktat pa se iz piruvata proizvaja hitreje, kot ga tkiva lahko odstranijo, zato začne koncentracija laktata naraščati. Proizvodnja laktata je koristen proces, saj obnovi koencim [[NAD+]], ki se porabi pri tvorbi piruvata iz glukoze, kar zagotavlja ohranjanje proizvodnje energije in nadaljevanje vadbe. Povečana količina proizvedenega laktata se lahko odstrani na dva načina: [[Oksidacija]] nazaj v [[piruvat]] z dobro oksigeniranimi [[Mišica|mišičnimi]] celicami [potreben citat] • Piruvat secija nato neposredno uporabi kot gorivo za [[Krebsov cikel]]. • Pretvorba v [[glukoza|glukozo]] prek [[glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih in sproščanje nazaj v obtok; glej [[Corijev cikel]].<ref name="McArdle2010">{{navedi knjigo |first1=William D |last1=McArdle |first2=Frank I |last2=Katch |first3=Victor L |last3=Katch |title=Exercise physiology: Energy, nutrition, and human performance|url=https://archive.org/details/essentialsofexer0000katc |year=2010|publisher=Wolters Kluwer/Lippincott Williams & Wilkins Health|isbn=9780683057317}}</ref> Če se glukoza ne sprosti, se lahko uporabi za obnovo zalog [[glikogen]]a, če so izpraznjene. Zahtevne anaerobne vaje povzročijo znižanje vrednosti [[pH]] in bolečino, ki se imenuje [[acidoza]]. Učinek proizvodnje laktata na acidozo je bila tema številnih nedavnih konferenc na področju vadbene fiziologije. Robergs in drugi so obravnavali nastanek pozitivnih vodikovih ionov (H+) med glikolizo<ref name=Robergs>{{cite journal | url = http://ajpregu.physiology.org/cgi/reprint/287/3/R502.pdf | last1 = Robergs | first1 = RA | last2 = Ghiasvand | first2 = F | last3 = Parker | first3 = D | title = Biochemistry of exercise-induced metabolic acidosis | journal = Am J Physiol Regul Integr Comp Physiol | year = 2004 | pages = R502–R516 | issue = 3 | volume = 287 | pmid = 15308499 | doi = 10.1152/ajpregu.00114.2004 | access-date = 2012-12-17 | archive-date = 2010-09-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100923063002/http://ajpregu.physiology.org/cgi/reprint/287/3/R502.pdf | url-status = dead }}</ref> in trdijo, da je ideja, da acidozo povzroča nastajanje mlečne kisline mit („konstrukt“), pri čemer poudarjajo, da je znižanje vrednosti pH deloma posledica reakcije ATP-4+H2O=ADP-3+HPO4-2+H+, in da se pri razgradnji piruvata v laktat (piruvat+NADH+H+=laktat+NAD+) dejansko porabljajo pozitivni vodikovi ioni (H+). Vendar pa so Lindinger in drugi.<ref name=lindinger>{{cite journal | last1 = Lindinger | doi = 10.1152/ajpregu.00225.2005 | first1 = M. I. | title = Applying physicochemical principles to skeletal muscle acid-base status | journal = Am J Physiol Regul Integr Comp Physiol | year = 2004 | volume = 289 | issue = 3 | pages = R890–94}}</ref> v odziv na to zapisali, da so Robergs in drugi zanemarili vzročne dejavnike za povečanje koncentracije vodikovih ionov (imenovanih [H+]). Natančneje, laktat je anion, njegovo nastajanje pa povzroči zmanjšanje količine kationov, kot so Na+ minus anioni, kar posledično povzroči povečanje vodikovih ionov [H+], da se ohrani elektronevtralnost. Tudi povečanje [[Delni tlak|delnega tlaka]] CO2, PCO2, povzroči povečanje vodikovih ionov [H+]. Med vadbo se koncentracija medmišičnega laktata in PCO2 poveča, kar povzroči povečanje vodikovih ionov [H+] in posledično znižanje vrednosti pH (glej [[Le Chatelierjevo načelo]]). Med intenzivno vadbo respiratorna veriga ne more dohajati količine vodikovih atomov, ki se združijo v NADH. NAD+ je potreben za oksidacijo [[3-fosfogliceraldehid]]a, da se ohrani proizvodnja anaerobne energije med glikolizo. Med anaerobno glikolizo se NAD+ „osvobodi“, ko se NADH poveže s piruvatom in tvori laktat (kot je navedeno zgoraj). Če se to ne bi zgodilo, bi se glikoliza ustavila. Vendar se laktat nenehno tvori tudi med počitkom in zmerno vadbo. Do tega pride zaradi metabolizma [[Rdeče krvničke|rdečih krvničk]], ki [[Mitohondrij|nimajo mitohondrijev]] in omejitev, ki izhajajo iz encimske aktivnosti, do katere pride v mišičnih vlaknih, ki imajo visoko glikolitično zmogljivost.<ref name="McArdle2010"/> == Presnova v možganih == Čeprav se [[glukoza]] običajno šteje za glavni vir energije živih tkiv, obstajajo nekateri dokazi, da [[nevron]]i v [[možgani]]h več vrst [[Sesalci|sesalcev]] (najbolj znani so [[miš|miši,]] [[Podgana|podgane]] in [[ljudje]]) raje presnavljajo laktat in ne [[glukoza]]<ref name=zilberter2010/><ref>{{cite journal |author1=Wyss MT |author2=Jolivet R |author3=Buck A |author4=Magistretti PJ |author5=Weber B |title=In vivo evidence for lactate as a neuronal energy source |journal=J. Neurosci. |volume=31 |issue=20 |pages=7477–85 |year=maj 2011 |pmid=21593331 |doi=10.1523/JNEUROSCI.0415-11.2011 |url=}}</ref>.V skladu s hipotezo o prenosu laktata so [[Glija|glialne]] celice odgovorne za pretvorbo glukoze v laktat in za zagotavljanje laktata nevronom.<ref>{{cite journal |author=Gladden LB |title=Lactate metabolism: a new paradigm for the third millennium |journal=J. Physiol. (Lond.) |volume=558 |issue=Pt 1 |pages=5–30 |year=julij 2004 |pmid=15131240 |pmc=1664920 |doi=10.1113/jphysiol.2003.058701 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-physiology_2004-07-01_558_1/page/5}}</ref><ref>{{cite journal |author=Pellerin L |title=Activity-dependent regulation of energy metabolism by astrocytes: an update |journal=Glia |volume=55 |issue=12 |pages=1251–62 |year=september 2007 |pmid=17659524 |doi=10.1002/glia.20528 |author2=Bouzier-Sore AK |author3=Aubert A |last4=Serres |first4=Sébastien |last5=Merle |first5=Michel |last6=Costalat |first6=Robert |last7=Magistretti |first7=Pierre J.}}</ref> Zaradi te lokalne metabolične aktivnosti [[Nevroglija|glialnih celic]] se zunajcelična tekočina, ki neposredno obdaja nevrone, po sestavi močno razlikuje od [[Kri|krvi]] ali [[cerebrospinalna tekočina|cerebrospinalne tekočine]], saj vsebuje veliko več laktata, kot je bilo ugotovljeno v [[Mikrodializa|mikrodializnih]] študijah.<ref name=zilberter2010>{{cite journal |author1=Zilberter Y |author2= Zilberter T |author3=Bregestovski P |title=Neuronal activity in vitro and the in vivo reality: the role of energy homeostasis |journal=Trends Pharmacol. Sci. |volume=31 |issue=9 |pages=394–401 |year=september 2010 |pmid=20633934 |doi=10.1016/j.tips.2010.06.005 |url=}}</ref> Zdi se, da je vloga laktata pri metabolizmu v možganih še pomembnejša v zgodnjih fazah razvoja (pred [[rojstvo]]m in takoj po [[rojstvo|rojstvu]]), saj je v teh fazah v telesnih tekočinah več laktata, ki ga možgani še raje porabijo kot glukozo.<ref name=zilberter2010/> Domnevalo se je tudi, da bi lahko laktat močno vplival na povezave, ki sproščajo [[Γ-aminomaslena kislina|gama-aminomasleno kislino]] (GABA) v razvijajočih se možganih, tako da te postanejo bolj zaviralne, kot se je nekdaj domnevalo,<ref>{{cite journal |author1=Holmgren CD |author2=Mukhtarov M |author3=Malkov AE |author4=Popova IY |author5=Bregestovski P |author6=Zilberter Y |title=Energy substrate availability as a determinant of neuronal resting potential, GABA signaling and spontaneous network activity in the neonatal cortex in vitro |journal=J. Neurochem. |volume=112 |issue=4 |pages=900–12 |year=februar 2010 |pmid=19943846 |doi=10.1111/j.1471-4159.2009.06506.x |url=}}</ref> pri čemer delujejo zaradi večje pomoči metabolitov<ref name="Khakhalin AS 2011 1065–7">{{cite journal |author=Khakhalin AS |title=Questioning the depolarizing effects of GABA during early brain development |journal=J Neurophysiol |volume= 106|issue= 3|pages= 1065–7|year=maj 2011 |pmid=21593390 |doi=10.1152/jn.00293.2011 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-neurophysiology_2011-09_106_3/page/1065}}</ref> ali sprememb osnovnih vrednosti [[pH]] v medceličnini,[<ref>{{cite journal |author=Tyzio R |title=Depolarizing actions of GABA in immature neurons depend neither on ketone bodies nor on pyruvate |journal=J. Neurosci. |volume=31 |issue=1 |pages=34–45 |year=januar 2011 |pmid=21209187 |doi=10.1523/JNEUROSCI.3314-10.2011 |author2=Allene C |author3=Nardou R |display-authors=3 |last4=Picardo |first4=M. A. |last5=Yamamoto |first5=S. |last6=Sivakumaran |first6=S. |last7=Caiati |first7=M. D. |last8=Rheims |first8=S. |last9=Minlebaev |first9=M.}}</ref><ref>{{cite journal |author1=Ruusuvuori E |author2=Kirilkin I |author3=Pandya N |author4=Kaila K |title=Spontaneous network events driven by depolarizing GABA action in neonatal hippocampal slices are not attributable to deficient mitochondrial energy metabolism |journal=J. Neurosci. |volume=30 |issue=46 |pages=15638–42 |year=november 2010 |pmid=21084619 |doi=10.1523/JNEUROSCI.3355-10.2010 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-neuroscience_2010-11-17_30_46/page/15638}}</ref> ali obojega.<ref name="Khakhalin AS 2011 1065–7"/> V novejšem članku Zilberterjeve skupine so bile neposredno obravnavane značilnosti metabolizma v prerezih možganov miši in pokazalo se je, da beta-hidroksibutirat, laktat in piruvat delujejo kot oksidativni energetski substrati, kar povzroča povečanje v fazi oksidacije NAD(P)H, da glukoza ne zadošča kot prenašalec energije med intenzivno sinaptično dejavnostjo, in nazadnje, da je lahko laktat učinkovit energetski substrat, ki lahko ohranja in povečuje aerobno energijo metabolizma in vitro.<ref>{{cite journal | doi = 10.3389/fnene.2011.00002 | title = Lactate Effectively Covers Energy Demands during Neuronal Network Activity in Neonatal Hippocampal Slices | year = 2011 | last1 = Zilberter | first1 = Yuri | last2 = Bregestovski | first2 = Piotr | last3 = Mukhtarov | first3 = Marat | last4 = Ivanov | first4 = Anton | journal = Frontiers in Neuroenergetics | volume = 3 | pmid=21602909 | pmc=3092068 | pages = 2}}</ref> Članek je pozitivno komentiral Kasischke: „Študija, ki so jo izvedli Ivanov in drugi (2011), zagotavlja tudi nove podatke o dvofaznih fluorescenčnih prehodih NAD(P)H, kar je pomemben fiziološki odziv na nevralno aktivacijo, ki je bila ponovljena v številnih študijah in naj bi izhajala predvsem iz sprememb koncentracije celičnih skupin NADH, povzročenih z aktivnostjo.“<ref>{{Cite journal | doi = 10.3389/fnene.2011.00004 | title = Lactate Fuels the Neonatal Brain | year = 2011 | last1 = Kasischke | first1 = Karl | journal = Frontiers in Neuroenergetics | volume = 3}}</ref> == Testiranje krvi == Referenčni razponi za [[krvni test|krvne teste]], pri čemer se vsebnost laktata v krvi (prikazano z vijolično na sredini desno) primerja z drugimi sestavinami. S krvnimi testi za laktat se določa stanje homeostaze kislinske baze v telesu. Pri tem se [[vzorec krvi|vzorčenje krvi]] pogosto opravi z vzorčenjem arterijske krvi (čeprav je to težje kot [[punkcija vene]]), saj se ravni laktata v arterijah in venah bistveno razlikujejo, arterijska raven pa je v ta namen bolj reprezentativna. {| class="wikitable" |+ Referenčni razponi |- ! Spodnja meja !!Zgornja meja !! Enota !! |- | Venska || 4,5<ref name=bloodbook>[http://www.bloodbook.com/ranges.html Blood Test Results - Normal Ranges] Bloodbook.Com</ref> || 19,8<ref name=bloodbook/> || mg/dl |- | || 0,5<ref name=lactate-mass>Derived from mass values using molar mass of 90.08 g/mol</ref> || 2,2<ref name=lactate-mass/> || mmol/L |- | Arterijska || 4,5<ref name=bloodbook/> || 14,4<ref name=bloodbook/> || mg/dl |- | || 0,5<ref name="lactate-mass"/ || 1,6<ref name=lactate-mass/> || mmol/L |} Med [[porod]]om se lahko ravni laktata v plodu določijo s testiranjem krvi iz plodove glave. == Polimerni prekurzor == Dve molekuli laktične kisline se lahko dehidrirata v [[laktid]], ciklični lakton. Z različnimi [[katalizator]]ji je mogoče polimerizirati laktid v heterotaktni ali [[sindiotaktni poliaktid]], ki kot biorazgradljiva [[Poliester|poliestra]] z (med drugim) koristnimi medicinskimi lastnostmi trenutno privabljata veliko pozornosti. Laktična kislina se uporablja tudi kot monomer za proizvodnjo [[polilaktična kislina|polilaktične kisline]] (PLA), ki se je kasneje začela uporabljati kot biorazgradljiva plastika. Take vrste plastika je zaradi nizkega izpusta ogljikovega dioksida dober nadomestek za običajno plastiko, proizvedeno iz nafte. Postopek, ki se običajno uporablja za proizvodnjo laktične kisline, je fermentacija, sledi pa ji polimerizacija, s katero dobimo polilaktično kislino. [[Slika:Vsebuje_mlečno_kislino.jpeg|thumb|right|250px|Vzorec mlečne kisline]] == Uporaba v farmaciji in kozmetiki == Mlečna kislina se uporablja tudi v [[Farmacevtska tehnologija|farmacevtski tehnologiji]] za proizvodnjo v vodi topnih laktatov iz sicer netopnih aktivnih sestavin. Nadalje se uporablja v topičnih pripravkih in [[Kozmetika|kozmetiki]] za uravnavanje kislosti ter za [[Dezinfekcija|dezinfekcijske]] in keratolitične lastnosti. == Hrana == Mlečno kislino najdemo predvsem v izdelkih iz kislega [[mleko|mleka]], kot so [[kumis]], [[jogurt]], [[kefir]] in nekatere vrste kmečkih [[Sir|sirov]]. [[Kazein]] v fermentiranem mleku koagulira (se strdi) zaradi mlečne kisline. Mlečna kislina poskrbi tudi za kiselkast okus kislega kruha. Ta kislina se uporablja pri varjenju piva za znižanje vrednosti pH, da se zmanjša vsebnost nekaterih neželenih sestavin, kot so tanini, ne da bi se pojavili neprijetni priokusi, kot je citronska kislina, in povečanje volumna piva.{{Navedi vir}} Nekateri pivovarji in pivovarne uporabljajo jedilno mlečno kislino za znižanje vrednosti pH v dozorelih pivih.{{Citation needed|date=March 2012}} V vinarstvu se bakterijsko delovanje, naravno ali kontrolirano, pogosto uporablja za pretvorbo naravno prisotne [[jabolčna kislina|jabolčne kisline]] v mlečno kislino, da se zmanjša ostrina in iz drugih razlogov, povezanih z okusom. To jabolčno-mlečno fermentacijo sproži družina mlečnokislinskih bakterij. Kot [[Aditiv|prehranski dodatek]] je dovoljena za uporabo v EU,<ref>UK Food Standards Agency: {{navedi splet |url=http://www.food.gov.uk/safereating/chemsafe/additivesbranch/enumberlist |title=Current EU approved additives and their E Numbers |accessdate=2011-10-27 |archive-date=2012-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120207124535/http://www.food.gov.uk/safereating/chemsafe/additivesbranch/enumberlist |url-status=dead }}</ref> ZDA<ref>US Food and Drug Administration: {{navedi splet |url=http://www.fda.gov/Food/FoodIngredientsPackaging/FoodAdditives/ucm191033.htm#ftnT |title=Listing of Food Additives Status Part II |accessdate=2011-10-27}}</ref> ter Avstraliji in Novi Zelandiji;<ref>Australia New Zealand Food Standards Code{{navedi splet |url=http://www.comlaw.gov.au/Details/F2011C00827 |title=Standard 1.2.4 - Labelling of ingredients |accessdate=2011-10-27}}</ref> navedena je s številko INS 270 ali [[Število E|številko E]] E270. == Čistila == Mlečna kislina je v zadnjem desetletju postala pomembna v industriji čistil. Učinkovita je za odstranjevanje vodnega kamna, umazanije od mila in je registrirana protibakterijska učinkovina. Koristna je tudi v gospodarskem smislu kot del usmeritve k okolju prijaznejšim in naravnim sestavinam. == Reference == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hidroksikisline]] [[Kategorija:Fiziologija telesne aktivnosti]] [[Kategorija:Konservansi]] 6wwtvv7lmxcl54cmyp77crwdi2wbadr Kategorija:1930 v snukerju 14 233731 6708134 2131087 2026-07-07T17:00:26Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:1930 v snookerju]] na [[Kategorija:1930 v snukerju]] brez preusmeritve: Slovenjenje naslova 2131087 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snooker po letih|1930]] [[Kategorija:1930 v športu|Snooker]] 7n646w8d72a5y32qlkmi8niappuyzra 6708135 6708134 2026-07-07T17:00:47Z Yerpo 8417 rektgr 6708135 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snuker po letih|1930]] [[Kategorija:1930 v športu|Snuker]] ixdbl531o81kgsk6ak6600pz72gnima Ciril Tavčar 0 236844 6708292 6586741 2026-07-08T02:43:25Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708292 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ciril Tavčar''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[izumitelj]], * [[17. julij]] [[1904]], [[Ljubljana]], † [[20. maj]] [[1980]], Ljubljana. == Življenje in delo == Tavčar je študiral [[arhitektura|arhitekturo]] na ljubljanski [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti]] in 1929 [[diploma|diplomiral]] pri [[Jože Plečnik|J. Plečniku]]. Med študijem je že risal za MOL. Pomagal je pri urejanju parka Tivoli in pri gradnji mostov na Ljubljanici. Leta 1932 je v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo, ki se je ukvarjala predvsem z načrtovanjem [[pohištvo|pohištva]] in hkrati v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidu pri Ljubljani]] ustanovil podjetje Pangos, ki se je ukvarjalo z izdelavo umetnoobrtnega pohištva. Po osvoboditvi je bil na prisilnem delu v biroju za načrtovanje [[Kidričevo|Kidričevega]], potem je v letih 1957−1967 delal v Zavodu za ureditev stare Ljubljane. Izdeloval je prenovitvene načrte za [[Grad Ribnica|ribniški grad]] v [[Ribnica|Ribnici]], se ukvarjal z racionalizacijo stanovanjske gradnje ter urbanističnimi vprašanji in prometno ureditvijo Ljubljane. Tavčarjevo ustvarjanje se je gibalo med racionalizacijo načrtovanja in fantazijo, ki je vodila v izumiteljstvo. Pred [[druga svetovna vojna|vojno]] je med drugim načrtoval plovila prihodnosti, po vojni pa je [[patent]]iral več izumov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Pokopan je na Žalah v Ljubljani. == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Tavčar, Ciril}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 7jt8kvhm1a0ibm1ytwk23z3qjiekrvq Micka Pavlič 0 240873 6708290 6689427 2026-07-08T01:21:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708290 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Micka Pavlič|birth_date=30. marec 1821|birth_place=Selca|death_date=12. september 1891|death_place=Selca|nationality=Slovenska|religion=Rimokatoliška}} '''Micka Pavlič''', znana tudi kot Marija Pavlič, Podnartovčeva Micka ali Blažičeva Micka,[[slovenci|slovenska]] ljudska [[Slikar|slikarka]] in [[Rezbarstvo|rezbarka]], * [[30. marec]] [[1821]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02124 {{!}} Selca {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/selca/02124/?pg=35|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-05-01}}</ref>, [[Selca]], † [[12. september]] [[1891]]<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 04159 {{!}} Selca {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/selca/04159/?pg=102|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-05-01}}</ref>, [[Selca]]. == Zgodnje življenje == Rodila se je 30. marca 1821 v Selcih v revni družini.<ref name=":0" /> Njena mati je bila kmetica kajžarica Elizabeta Gašperič, njen oče pa je bil ljudski umetnik [[Andrej Pavlič]] (1790–1873).<ref name=":0" /><ref name=":2">https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_20_21_1951_dolenc_o_ljudskih.pdf</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poslikane panjske končnice iz Selške delavnice v Selcah|url=https://www.loski-muzej.si/poslikane-panjske-koncnice-iz-selske-delavnice-v-selcah/|website=Loški muzej Škofja Loka|accessdate=2025-07-21|language=sl|archive-date=2025-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20250717154404/https://www.loski-muzej.si/poslikane-panjske-koncnice-iz-selske-delavnice-v-selcah/|url-status=dead}}</ref> Imela je sestro, ki je kasneje postala kmetica kajžarica.<ref name=":2" /> Že v zgodnjem otroštvu jo je oče začel učiti svoje umetnosti.<ref name=":2" /> == Delo == [[Slika:Boj za hlače (panjska končnica).jpg|thumb|right|250px|''Boj za hlače'', [[panjska končnica]], hrani [[Slovenski etnografski muzej]]]] V poznih najstniških letih je postala boljša umetnica od očeta in odprla svojo delavnico v Selcih. Oče ji je pri tem pomagal.<ref>{{Navedi splet|title=Priloga|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/65-priloga?start=30|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2025-07-21|archive-date=2025-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250811201952/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/65-priloga?start=30|url-status=dead}}</ref>Izdelovala je: * Panjske končnice: Lesene deske, pritrjene na vhode panjev, okrašene s prizori, od svetopisemskih pripovedi do alegoričnih in podeželskih motivov. * Steklo: Majhne pobožne podobe, naslikane na steklenih ploščah za domače oltarje. * Lesene rezbarije: »Bridke mantre« (nabožne plošče) in druge nabožne figure za zasebno in cerkveno uporabo. Njena najboljša dela so bile panjske končnice, podolgovate sprednje plošče za čebelnjake, pri čemer je uporabljala šablone, v katere je bilo izrezanih več deset drobnih luknjic.<ref>https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_27_kumer_godcevski.pdf</ref>Pigment v prahu je nanašala tako, da je z vrečko tapkala po šabloni, kar je ustvarilo ostre, živahne vzorce, ki so se zelo dobro ohranili.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.jzr.si/assets/uploads/documents/pages/640473c2939ef_Selcaneko.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2025-07-21 |archive-date=2024-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241010134416/https://www.jzr.si/assets/uploads/documents/pages/640473c2939ef_Selcaneko.pdf |url-status=dead }}</ref> == Kasnejša leta == Poučevala je vnuka svoje sestre [[Peter Žmitek|Petra Žmitka]].<ref>{{Navedi splet|title=Žmitek, Peter (1874–1935) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi906737/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-07-21}}</ref>Po smrti staršev je živela sama z dvema kozama.<ref name=":2" />Nikoli se ni poročila.<ref name=":2" />Posvečale se je le umetnosti in slikala do svoje smrti 12. septembra 1891 v Selcah.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> == Slog in tehnika == Mickine figure so zelo stilizirane. Zaznamujejo jih oblačila, drža in dejavnost, ne pa individualizirane poteze, upodobljene pa so v rdečih, okrastih, rjavih, modrih in zelenih odtenkih. Uporaba šablon in pigmenta v prahu je zagotovila, da so njene barve ostale žive tudi po desetletjih brez neposredne sončne svetlobe.<ref name=":3" />Katalog njene delavnice je vseboval vsaj 141 različnih motivov, 71 verskih in 70 posvetnih, od biblijskih in nabožnih prizorov do posvetnih žanrskih motivov, kot so iniciacijski obredi ameriških staroselcev Mandanov<ref>https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69GPFOXQ</ref>, prepiri kmetov zaradi živine, bojni prizori in Turek, ki kadi pipo.<ref name=":3" /> == Zapuščina == Primerke Mickinih panjskih polic in poslikav na steklu hranijo zbirke Slovenskega etnografskega muzeja in Loškega muzeja v Škofji Loki.<ref name=":3" />Še naprej se jih preučuje kot ene najpomembnejših primerkov kranjskega ljudskega slikarstva 19. stoletja.<ref name=":3" /> == Viri == {{sklici}} ==Dodatna literatura== * Selška dolina (1973) - Železniki : Muzejsko društvo {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pavlič, Marija}} [[Kategorija:Rojeni leta 1821]] [[Kategorija:Umrli leta 1891]] [[Kategorija:Slovenski podobarji]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] duoruvntnjkn1o5fa38nh7ombq6utdi Uporabnik:Stebunik 2 240887 6708310 6707670 2026-07-08T04:58:48Z Stebunik 55592 /* Peskovniki */ 6708310 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom File:Kal-Ro-0354 Pista-Janez.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] kraljuje na [[Kalemegdan]]u nad [[Donava|Donavo]] Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] File:Kal-Ro-0317 cerkev-Rožica-obzidje.jpg|Tudi v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] ne manjka romarjev File:Kal-Ro-0299 Cerkev-Rožica Pista-Tapai.jpg|Vojaka pred [[Cerkev Rožica|Rožico]] naj bi kot zadnja oznanjala mir ([[1918]]) </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Turning Point USA]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Svetosavje]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Nadškofija Beograd-Karlovci]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik51 - Dimitrij Pavlović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik52 - Tomaž Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik53 - Gavrilo Dožić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik54 - Danica Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik55 - Vikentij Prodanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik56 - Ivan Đurić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik57 - Vuk Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik58 - Vojislav Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik59 - Novo pokopališče, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik60 - Biljana Vilimon]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik61 - Menih Hawkeye]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik62 - Margaret Mitchell]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik63 - Aleksandar Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik64 - Hamdija Pozderac]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik65 - Sulejman Ugljanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik66 - Dragoljub Mićunović]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] dz0xhhja0mac9a72y0btq4pdqgdqqqx Boris Golec 0 242005 6708434 6651391 2026-07-08T09:54:59Z MaksiKavsek 244409 /* Izbrana bibliografija */ 6708434 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | box_width = 300px | name = Boris Golec | image = | image_size = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | residence = [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] <br /> [[Slika:Flag of Slovenia.svg|22px]] [[Slovenija]] | citizenship = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | ethnicity = | field = [[zgodovina]] | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani]] | work_institution = [[Zgodovinski inštitut Milka Kosa]] | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | influences = | influenced = | prizes = | religion = | signature = | footnotes = }} '''Boris Golec''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], * [[4. september]] [[1967]], [[Trbovlje]]. Po končani [[I. gimnazija v Celju|celjski gimnaziji]] se je vpisal na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Po diplomi se je kot štipendist avstrijske vlade izpopolnjeval v Gradcu in bil kot mladi raziskovalec zaposlen na Oddelku za zgodovino Pedagoške fakultete v Mariboru. Leta 1997 magistriral in 2000 doktoriral na matičnem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Za doktorat je prejel Zlati znak [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Leta 2001 se je zaposlil na [[Zgodovinski inštitut Milka Kosa|Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa]] ZRC SAZU, z nazivom višji znanstveni delavec. Leta 2001 je bil izvoljen v naziv [[Docent|docenta]] za slovensko zgodovino 16.–18. stoletja in arhivistiko. 2006 je docent za področje slovenska in obča zgodovina srednjega novega veka in za področje pomožne zgodovinske vede in [[Arhivistika|arhivistike]]. Zdaj je znanstveni svetnik in redni profesor. V zadnjem času se posveča tudi biografijam znamenitih Slovencev. Raziskuje zgodovino meščanskih naselbin ter socialno in kulturno zgodovino današnjega slovenskega prostora med 16. in 19. stoletjem. V letih 2007–12 je bil predsednik, nato pa podpredsednik Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja. Je soavtor pomembnega ''[[Slovenski zgodovinski atlas|Slovenskega zgodovinskega atlasa]]'' (2011). Mdr. je urednik inštitutske zbirke ''Thesaurus Memoriae''. == Izbrana bibliografija == * ''Zgodovina in razvoj PTT dejavnosti v Zasavju''. Trbovlje, 1986[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/3707392] * ''Rodbina [[Čop]] skozi stoletja: družbeni in gospodarski prerez z rodovnikom''. Celje, 1986 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/49313890] * ''Korenine in spomini rodbine Šušterič iz Žalca : rodovnik z družbenim in gospodarskim orisom iz srede 18. stoletja''. Ljubljana, 1992.[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/307765] * ''Etnično-jezikovna struktura slovenskih celinskih mest do prehoda v novi vek: poskus kvantitativnega ovrednotenja'', 2005. * ''Ljubljansko škofijsko gospostvo (Pfalz) - zakladnica slovenskih sodnih priseg (1752-1811)'', 2005. * {{navedi knjigo |year=2005 |title=Ormož v stoletjih mestne avtonomije : posestna, demografska, gospodarska, socialna, etnična in jezikovna podoba mesta ob Dravi : 1331-1849 |publisher=Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=9789616500777 |cobiss=220035840 |pages=}} * ''Ljubljanski malefični red iz leta 1514 v sodni praksi'', 2005. * ''Etnično-jezikovna struktura slovenskih celinskih mest do prehoda v novi vek: poskus kvantitativnega ovrednotenja'', 2005. * ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDYIGVA7 Neznano in presenetljivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapuščini Janeza Vajkarda Valvasorja]'', 2007. * [http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege/index-sl.html ''Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja''. Ljubljana, 2009.] {{cobiss|ID=30090541}} * ''Kdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar? : Trubarjev novi "rojstni list" in popravljena "osebna izkaznica"'', 2009. * ''Trgi, ki jih ni bilo? Prezrta trška naselja Bele krajine in njen nikoli obstoječit trg'', 2010 * {{navedi knjigo |author1=Golec, Boris |author2=[[France M. Dolinar]] |author3=[[Aleš Gabrič]] |author4=[[Miha Kosi]] |author5=Tomaž Nabergoj|year=2011 |title=[[Slovenski zgodovinski atlas]] |publisher=Ljubljana : Nova revija |isbn=978-961-6580-89-2 |cobiss=256791808 |pages=}} * ''Elite v majhnih mestih - Višnja Gora "ab urbe condita" (1478) do terezijanskih reform sredi 18. stoletja'', 2011. * ''Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem: po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji'', ZRC SAZU, 2012 * ''Valvasorjeva hiša v Krškem - napačna in prava'', 2013 * ''[[Primož Trubar]]: prispevki k življenjepisu'', ZRC SAZU, 2014 * ''Nastanek in razvoj slovenskih pokrajinskih imen z ozirom na identitete prebivalcev'', 2014 * ''[https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/1126 Valvasorji: med vzponom, Slavo in zatonom]'', 2015. * ''Zemljiški gospod [[Janez Vajkard Valvasor]] in njegov urbar'', 2015 * ''Valvasor: njegove korenine in potomstvo do danes'' (ZRC SAZU, zbirka Thesaurus Memoriae), 2016 * ''Vzpon in zaton Dienerspergov: štajersko potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja v luči svojih genealoško-biografskih in spominskih zapisov (1278-1908)'', 2017. * ''Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah (1671-1850)'', 2017 * ''Zadnji Valvasorjevi potomci na Slovenskem: med domoznanstvom, nostalgijo, politiko, umetnostjo in evtanazijo'', 2018 * ''Integracija vzhodnih kristjanov in muslimanov v družbo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem'', 2019 * ''Novonastali zgodnjenovoveški trgi na Kranjskem in njihova identiteta'', 2019 * ''Uradovalna slovenika od začetkov do prelomne srede 19. stoletja'', 2020 * ''Slovenska posebnost - dvorec Podšentjur v Podkumu: od nenavadnega nastanka do desetih rodov rodbine Čop'', 2020 * ''[[Jurij Dalmatin]] (ok. 1547–1589) in njegovi: identiteta in družina avtorja prvega popolnega prevoda'', 2022 * ''Manj osvetljene plati življenja Adama Bohoriča (ok. 1524-1601/2)'' (Novi pogledi na Adama Bohoriča; uredil Marko Jesenšek, 2022) * {{cite book|title=Družinsko in gensko ozadje škofa Slomška|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=167096579|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILB9F6DU}} * ''[[Adam Bohorič]], Jurij Dalmatin in mesto [[Krško]] v 16. stoletju'' (ZRC SAZU, zbirka Thesaurus Memoriae), 2024 * ur. {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Zunanje povezave== [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=14117 Bibliografije] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golec, Boris}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 1fra046mueuzr10bg3ns3lxzbaz8snj Zagoričnik 0 242337 6708078 6707912 2026-07-07T15:19:18Z ~2026-32552-67 260877 6708078 wikitext text/x-wiki '''Zagoričnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Franci Zagoričnik]] (1933—1997), pesnik, esejist in prevajalec * [[Ifigenija Zagoričnik]] (*1953), pesnica, pisateljica in keramičarka * [[Irena Tomažin]] - Zagoričnik (*1979), plesalka, performerka, glasbenica (glasovna umetnica - pevka) *[[Luka Zagoričnik|Luka T. Zagoričnik]], glasbeni promotor in publicist * [[Nina Zagoričnik]], novinarka *[[Petra Zagoričnik]], tekvondoistka * [[Štefan Zagoričnik]] (1921—1991), rudarski strokovnjak == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zagoričnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gw6x361444ygz2gk3elexc94g0d0qi4 Pokrajinska povest 0 264147 6708374 5785020 2026-07-08T07:36:37Z Romanm 13 -interwiki 6708374 wikitext text/x-wiki '''Pokrajinska''' ali '''regionalna povest''' je žanrski tip slovenske [[kmečka povest|kmečke povesti]] z začetkom takoj po koncu prve svetovne vojne in vrhom v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Pokrajinska povest izpostavlja značilnosti pokrajine, v kateri se dogaja. == Slovenska pokrajinska povest == Glavni namen pokrajinske povesti je bil popularizirati manj znane slovenske pokrajine in njihove ljudi. Na nastanek slovenske pokrajinske povesti je vplivala upravna združitev slovenskih pokrajin leta [[1918]], ki ni vključevala [[Primorska|Primorske]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroške]]. Program [[zedinjena Slovenija|zedinjene Slovenije]] v 19. stoletju poudarjanju perifernih pokrajin še ni bil naklonjen. Funkcija pokrajinske povesti dvajsetih let je bila nacionalno mobilizacijska. V ospredje je postavljala zapostavljene (obrobne) pokrajine Slovenije, ki so si prizadevale ohraniti stik s centrom. Najbolj izrazita pokrajinska povest se je porajala na Primorskem, ki je v celoti pripadala Italiji, Koroškem, Štajerskem ter v Beli in Suhi krajini. Če so pri pokrajinski povesti prevladovali avtorji obrobnih pokrajin, so bili med vodilnimi pisci [[kmečka povest|kmečke povesti]] Gorenjci, pri [[zgodovinski roman|zgodovinskem romanu]] pa so prednjačili Štajerci. V tridesetih letih se pokrajinskim opisom pridruži še poudarjena socialna problematika ([[Miško Kranjec]], [[Prežihov Voranc]] ...) ali domačijstvo ([[Janko Kač]], [[Stanko Kociper]]). Po drugi svetovni vojni je pokrajinska povest začela hitro izginjati. Na slovenskem literarnem zemljevidu so se po zaslugi mlajših avtorjev pojavili tudi Brkini, Istra in Prekmurje. Velikokrat že sam naslov povesti pokaže na kraj dogajanja. Značilni so dvodelni naslovi iz imena osebe in kraja (''[[Aleš iz Razora]]'', ''[[Fant s Kresinja]]'', ''[[Nevesta s Korinja]]''). Fabula se v pokrajinski povesti umika in na njeno mesto stopijo pokrajinski, folklorni, potopisni ali lirski opisi. Z literarnim upodabljanjem manj znanih in zapostavljenih slovenskih pokrajin so si pokrajinski avtorji prizadevali spodbuditi medsebojno poznavanje med regijami in oblikovati enoten slovenski prostor (ideja zedinjene Slovenije). == Pokrajinski avtorji == *'''[[Tolmin]]sko''': **[[Ivan Pregelj]] (''Matkova Tina'', ''Runje'') **[[Ciril Kosmač]] (''Iz moje doline'', 1958) *'''[[Vipavska dolina|Vipavsko]]''': **[[Narte Velikonja]] (''Besede'', 1937) *'''[[Cerkljansko hribovje|Cerkljansko]]''': **[[France Bevk]] (''Ljudje pod Osojnikom'', 1934) *'''[[Brkini]]''': **[[Milan Lipovec]] (''Ljudje ob cesti'', 1961) *'''[[Istra]]''': **[[Marjan Tomšič]] (''Olive in sol'' (istrske novele), 1983, ''Kažuni'' (istrske novele), 1990, ''Vruja'' (istrske novele), 1994, ''Glavo gor, uha dol'' (istrske pravljice), 1993, ''Začarana hiša'' (istrske pravljice), 1994, ''Noč je moja, dan je tvoj'' (istrske ljud. zgodbe), 1989) *'''[[Gorenjska]]''': **[[Janez Jalen]] *'''[[Škofjeloško hribovje|Škofjeloško]]''': **[[Ivan Tavčar]] (''Med gorami'',''¨Slike iz loškega pogorja¨'', 1876-1888) **[[Jan Plestenjak (pisatelj)|Jan Plestenjak]] (''Lovrač'', 1936, ''Bajtarji'', 1937, ''Mlinar Bogataj'', 1942, ''Herodež'', 1944) *'''[[Pohorje]]''': **[[Jože Kranjc]] (''Pot ob prepadu'', 1932) *'''[[Slovenske gorice]]''': **[[Stanko Kociper]] (''Goričanec'', 1942) **[[Anton Ingolič]] (''Žeja'', 1946, ''Soseska'', 1939) **[[Ivan Potrč]] (''Sin'', 1939) **[[Janez Švajncer]] (''Streli na meji'', 1955) **[[Manica Lobnik]] (''Gorniki in čas'', 1957) **[[Ignac Koprivec]] (''Hiša pod vrhom'', 1957, ''Pot ne pelje v dolino'', 1961) *'''[[Savinjska dolina]]''': **[[Janko Kač]] (''Grunt'', 1932, ''Na novinah'', 1942) *'''[[Prekmurje]]''': **[[Miško Kranjec]] *'''[[Koroška (pokrajina)|Koroška]]''': **[[Prežihov Voranc]] (''Samorastniki'', 1940) *'''[[Dolenjska]]''': **[[Jože Dular]] (''Krka umira'', 1943) *'''[[Bela krajina]]''': **[[Lojze Zupanc]] (''Stari Hrk'', 1934, ''Tretji rod'', 1938, ''Mlini stoje'', 1945) **[[Jože Dular]] (''Zemlja in ljubezen'', 1943) *'''[[Suha krajina]]''': **[[Fran Jaklič]] (''Naši vaščanje'', 1891) == Pokrajinska povest v drugih književnostih == V nemški literaturi slovenskemu izrazu pokrajinska povest ustreza izraz [[regionalni roman]] oz. [[Heimatroman]] ([[:de:Heimatroman|Heimatroman]]), ki ga Nemci uvrščajo med [[trivialna literatura|trivialno literaturo]]. Kot nadrejeni pojem zajema žanre: [[vaška zgodba]] ([[:de:Dorfgeschichte|Dorfgeschichte]]), [[kmečka povest|kmečki roman]] (Buernroman) in [[planinska povest|planinski roman]] (Bergroman). Francoska literatura razume pod izrazom pokrajinska povest »roman tal« ali »lokalni roman« ([[:fr:Roman du terroir|Roman du terroir]]). Ta tip romana naj bi spodbujal kmetijstvo in podeželjski način življenja na začetku [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] v [[Kanada|Kanadi]] ([[Quebec]]). Izraz [[lokalni kolorit]] (angl. [[:en:local color|local color]]) je povezan z izrazom [[regionalizem]] [http://www.ijs.si/lit/regional.html], ki se osredotoča na posebnosti določene regije, kot so običaji, narečja, zgodovinsko ozadje in topografija neke pokrajine oz. regije. Umestitev dogajanja v konkretno poimenovane in realno obstoječe kraje ali pokrajine je v žanru zgodovinskega romana celo pogostejša kot v kmečki povesti. Pri zgodovinskem romanu je bilo dogajanje največkrat postavljeno v Ljubljano. [[Ivan Pregelj|Pregljevo]] poimenovanje "geografična povest" (Iz poetike, ''Mentor'' 1916/17) se ni uveljavilo. == Viri == *[[Miran Hladnik]] (1998). ''Regionalizem in slovenska književnost''. XXXIV SSJLK: Zbornik predavanj, str. 103-14. {{COBISS|ID=6583650}} ali [http://www.ijs.si/lit/pokrajin.html] *[[Miran Hladnik]] (2009): ''[http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf Slovenski zgodovinski roman] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131019101046/http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf |date=2013-10-19 }}''. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.{{COBISS|ID=245948160}} == Glej tudi == * [[pokrajinska literatura]] {{Portal:Literatura/povezava}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Povesti po zvrsti]] [[Kategorija:Književnost]] cld32cq0xbu6zqnvi4v9u1rewn6vqmi Ciril Bernot 0 266452 6708339 6597447 2026-07-08T06:20:21Z Romanm 13 [[Hinje, Žužemberk]] 6708339 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Ciril Bernot | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | field = biologija | work_institution = Biotehniška fakulteta v Ljubljani | alma_mater = Univerza v Ljubljani | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = | known_for = | prizes = | religion = | footnotes = }} '''Ciril Bernot''', [[Slovenci|slovenski]] [[biolog]], * [[7. februar]] [[1900]], [[Hinje, Žužemberk|Hinje]], † [[26. avgust]] [[1961]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == [[Diploma|Diplomiral]] je 1926 iz [[biologija|biologije]] in 1927 iz [[geografija|geografije]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Po končanem študiju je poučeval na ženskem učiteljišču v Ljubljani in sodeloval pri pripravi zemljepisnega atlasa za srednje šole. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil interniran v [[Italija|Italiji]] in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišču Dachau]] (1943-1945). Od 1947 je poučeval na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški akademiji]] v Ljubljani, od 1950 je bil [[docent]] za zoologijo z osnovami evolucije na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov za [[zoologija|zoologijo]] ter pisal strokovna dela s področja splošne biologije in [[Ontogenija|ontogenije]] [[ribe|rib]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Bibliografija == * ''Zoologija'' {{COBISS|ID=916737}} * ''Prispevek k razvoju primordialnega kranija pezdirka'' {{COBISS|ID=62491137}} * ''Turbelarijska teorija knidarijev in novi živalski sistem'' {{COBISS|ID=63270657}} * ''Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne šole'' {{COBISS|ID=65297408}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih biologov]] * [[seznam slovenskih geografov]] == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bernot, Ciril}} [[Kategorija:Slovenski biologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] qn9vk06god0bsltmc8qddfw2x0s75yx Arthur Terence de Rhe-Philippe 0 279020 6708462 5926414 2026-07-08T11:13:39Z Engelbert 76895 pp 6708462 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Terence de Rhe-Philippe |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1953]] |rank=[[Slika:UK Army OF7.png|25px]] [[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red kopeli|CB]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]] |relations= |laterwork= }} '''Arthur Terence de Rhe-Philippe''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. september]] [[1905]], † [[10. oktober]] [[1971]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/de_Rh%C3%A9-Philipe/Arthur_Terence/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:de Rhe-Philippe, Arthur Terence}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] rpofciigqckznd5d2ovtb1ou20171us 6708463 6708462 2026-07-08T11:14:07Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708463 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Terence de Rhe-Philippe |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1953]] |rank=[[Slika:UK Army OF7.png|25px]] [[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red kopeli|CB]]<br>[[red britanskega imperija|CBE]] |relations= |laterwork= }} '''Arthur Terence de Rhe-Philippe''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. september]] [[1905]], † [[10. oktober]] [[1971]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/de_Rh%C3%A9-Philipe/Arthur_Terence/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:de Rhe-Philippe, Arthur Terence}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] an27uuyom0t0cxgvgweu81c0idw96rb Thomas Wynford Rees 0 279869 6708022 5936573 2026-07-07T13:15:20Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6708022 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Thomas Wynford Rees |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1915–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Thomas Wynford Rees''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. januar]] [[1898]], † [[15. oktober]] [[1959]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rees/Thomas_Wynford/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rees, Thomas Wynford}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1959]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] 62pk2pfue9lfs9mpgim9uv6zik4aeru 6708024 6708022 2026-07-07T13:17:00Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1898]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1959]]; +[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708024 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Thomas Wynford Rees |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1915–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Thomas Wynford Rees''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. januar]] [[1898]], † [[15. oktober]] [[1959]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rees/Thomas_Wynford/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rees, Thomas Wynford}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] mqqi9405i291ccndb2h9m6lc6myssrc John Talbot Wentworth Reeve 0 279870 6708035 5931234 2026-07-07T13:28:58Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6708035 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Talbot Wentworth Reeve |lived= |image= |caption= |nickname=»Jack« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Talbot Wentworth Reeve''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. september]] [[1891]], † [[25. junij]] [[1983]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Reeve/John_Talbot_Wentworth/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Reeve, John Talbot Wentworth}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 2pnaii0qm7yu76voi8gh0yuqbhzpttj Denys Whitehorn Reid 0 279872 6708038 3926973 2026-07-07T13:40:38Z Engelbert 76895 pp, zp 6708038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Denys Whitehorn Reid |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]<br>[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1914–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[29. (indijska) pehotna divizija]] (1941–1942)<br>[[10. (indijska) pehotna divizija]] (1944–1947) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Denys Whitehorn Reid,''' [[Red kopeli|CB]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[Distinguished Service Order|DSO s ploščico]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC s ploščico]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. marec]] [[1897]], † [[28. november]] [[1970]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Reid/Dennis_Whitehorn/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Reid, Dennis Whitehorn}} [[Kategorija:Rojeni leta 1897]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] pnyjln24xei7ks9clgdpkfha73of71y 6708039 6708038 2026-07-07T13:42:09Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; +[[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]]; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708039 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Denys Whitehorn Reid |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]<br>[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1914–1947 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[29. (indijska) pehotna divizija]] (1941–1942)<br>[[10. (indijska) pehotna divizija]] (1944–1947) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Denys Whitehorn Reid,''' [[Red kopeli|CB]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[Distinguished Service Order|DSO s ploščico]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC s ploščico]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[24. marec]] [[1897]], † [[28. november]] [[1970]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Reid/Dennis_Whitehorn/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Reid, Dennis Whitehorn}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] nkjp02j5rq6xbazjw1bx1oyy2dwc4xj Francis Smith Reid 0 279873 6708047 6065097 2026-07-07T13:51:39Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6708047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis Smith Reid |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Francis Smith Reid''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1900]], † [[1979]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Reid/Francis_Smith/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Reid, Francis Smith}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1979]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] rys2jszfu6wi1apkkq312li3uxrwlev 6708049 6708047 2026-07-07T13:52:55Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis Smith Reid |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Francis Smith Reid''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1900]], † [[1979]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Reid/Francis_Smith/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Reid, Francis Smith}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 07x3f1kkzci7eg2he2hav86u49wcmv2 Tom Gordon Rennie 0 279875 6708012 5936594 2026-07-07T13:01:40Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6708012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Tom Gordon Rennie |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1919–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Tom Gordon Rennie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[3. januar]] [[1900]], † [[24. marec]] [[1945]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rennie/Tom_Gordon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rennie, Tom Gordon}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1945]] [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] dekxa9qxgvxyzj051ltegtk0enly31q 6708015 6708012 2026-07-07T13:04:55Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Tom Gordon Rennie |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1919–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Tom Gordon Rennie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[3. januar]] [[1900]], † [[24. marec]] [[1945]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rennie/Tom_Gordon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rennie, Tom Gordon}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] lk2dnejw47h1k7kzebg6npaoefw4ybd George Douglas Renny 0 279876 6708433 5928786 2026-07-08T09:54:35Z Engelbert 76895 pp, zp 6708433 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Douglas Renny |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1959]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Douglas Renny''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1908]], † [[1971]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Renny/George_Douglas/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Renny, George Douglas}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] sxuohs3kgdskdeiebocnjht0gej293i James Malcom Leslie Renton 0 279877 6708439 5930713 2026-07-08T10:05:54Z Engelbert 76895 pp 6708439 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Malcom Leslie Renton |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] (1942) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Malcom Leslie Renton''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. marec]] [[1898]], † [[11. januar]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Renton/James_Malcom_Leslie/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Renton, James Malcom Leslie}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 831jp97orh0btf7uz31o9mld5fa0zch 6708442 6708439 2026-07-08T10:08:23Z Engelbert 76895 + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708442 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=James Malcom Leslie Renton |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] (1942) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''James Malcom Leslie Renton''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. marec]] [[1898]], † [[11. januar]] [[1972]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Renton/James_Malcom_Leslie/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Renton, James Malcom Leslie}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] srfablojnhw09fsxf5akn2mykjusn19 William Revell Revell-Smith 0 279878 6708447 6110173 2026-07-08T10:13:45Z Engelbert 76895 pp 6708447 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Revell Revell-Smith |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Red kopeli|CB]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|Vojaški križec]] |relations= |laterwork= }} '''William Revell Revell-Smith''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. november]] [[1894]], [[Melbourne]], [[Avstralija]], † [[4. junij]] [[1956]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Revell-Smith/William_Revell/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Revell-Smith, William Revell}} [[Kategorija:Rojeni leta 1894]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci reda Avstralije]] 8ur6p66l9wh49yyslhy062782xf7d9c 6708448 6708447 2026-07-08T10:14:17Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1956]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708448 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Revell Revell-Smith |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Red kopeli|CB]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|Vojaški križec]] |relations= |laterwork= }} '''William Revell Revell-Smith''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. november]] [[1894]], [[Melbourne]], [[Avstralija]], † [[4. junij]] [[1956]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Revell-Smith/William_Revell/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Revell-Smith, William Revell}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci reda Avstralije]] msxh846oxxxmyuzfo5v0d8w0b4waxid 6708458 6708448 2026-07-08T11:03:52Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708458 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=William Revell Revell-Smith |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1916–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|CBE]]<br>[[Red kopeli|CB]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]]<br>[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|Vojaški križec]] |relations= |laterwork= }} '''William Revell Revell-Smith''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. november]] [[1894]], [[Melbourne]], [[Avstralija]], † [[4. junij]] [[1956]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Revell-Smith/William_Revell/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Revell-Smith, William Revell}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci reda Avstralije]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] tb06pae4x49z7w0rxglkbs1cbdhhb1a Roger Clayton Reynolds 0 279879 6708459 5935202 2026-07-08T11:07:11Z Engelbert 76895 pp 6708459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Roger Clayton Reynolds |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Roger Clayton Reynolds''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. januar]] [[1895]], † [[12. november]] [[1983]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Reynolds/Roger_Clayton/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Reynolds, Roger Clayton}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] er5tr5eo2m077p5noxa80z9ybylk002 6708460 6708459 2026-07-08T11:07:29Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708460 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Roger Clayton Reynolds |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Roger Clayton Reynolds''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. januar]] [[1895]], † [[12. november]] [[1983]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Reynolds/Roger_Clayton/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Reynolds, Roger Clayton}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] 0ch8z8pgg8kukmhpf3qwk8rszr5bdyw Henry Hampden Rich 0 279880 6708467 5930103 2026-07-08T11:20:45Z Engelbert 76895 pp, zp 6708467 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Hampden Rich |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henry Hampden Rich''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. marec]] [[1891]], † [[24. avgust]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rich/Henry_Hampden/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rich, Henry Hampden}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] t6aucvfbpbmimg45u4zkn7f2n73yuwu 6708468 6708467 2026-07-08T11:21:30Z Engelbert 76895 pp 6708468 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Hampden Rich |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=?–1944 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henry Hampden Rich''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. marec]] [[1891]], † [[24. avgust]] [[1974]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Rich/Henry_Hampden/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Rich, Henry Hampden}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] h9tksdbhdof7bfesjtzxond4chjxet9 Tajga 0 279953 6708229 6674820 2026-07-07T19:56:47Z ~2026-32552-67 260877 /* Značilni organizmi */ 6708229 wikitext text/x-wiki [[Slika:Taiga ecoregion.png|thumb|Tajga se nahaja v višjih severnih zemljepisnih širinah, med [[tundra|tundro]] in [[zmerni gozd|zmernimi gozdovi]], od 50°N do 70°N.]] [[Slika:Picea glauca taiga.jpg|thumb|right|Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska]] '''Tajga''' je redko posejano območje [[iglavci|iglastih dreves]] v [[zmerno topli pas|severnem zmerno toplem pasu]]. Pokriva približno 11% [[Zemljino površje|zemljinega površja]] kar pomeni da je največji [[biotop]] na svetu. Razprostirajo se po [[Evrazija|Evraziji]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. ==Razmere== Ima [[kontinentalno podnebje|hladno celinsko podnebje]] z velikim temperaturnim nihanjem. Temperature nihajo od -50&nbsp;°C do 20&nbsp;°C. [[Dež]]ja je bolj malo. [[Zima|Zime]] trajajo 6-8 mesecev. [[Prst (pedologija)|Prst]] v tajgi je revna s hranilnimi snovmi, primanjkuje ji [[humus]]a, ki je prisotna v [[listnato drevo|listnatih gozdovih]]. Poleg tega pa je večina prsti zamrznjene. ==Prilagoditve== [[Rastlinstvo]]: * [[iglavci]] so stožičaste oblike, da se [[sneg]] ne začne nabirati na vejah in s svojo [[težo]] ne polomi vej * [[iglica|iglice]] so povoskane, da varujejo [[drevo]] pred mrazom in zmanjšujejo izhlapevanje vode. [[Živalstvo]]: *nekateri [[sesalci]] imajo [[hibernacija|hibernacijo]] ali [[zimsko spanje]] *predvsem [[ptice]] se pozimi odselijo na jug, kjer je toplejše *nekatere ptice imajo zavit [[kljun]], da lahko dosežejo najbolj težko dostopna semena v storžih. ==Značilni organizmi== [[Živali]]: *[[los]] oz. [[jelen]] in [[severni jelen]] *[[rjavi medved]] *[[ris]] *[[sove]] *[[volk]] *[[rosomah]] *[[krivokljun]] *[[veliki kalin]] [[Rastline]]: *[[borovci]] *[[smreka]] *[[Jelka (drevo)|jelka]] *[[breza]] in [[Vrba (drevo)|vrba]] (samo na svetlejših območjih) *[[trave]]: [[masnica]], [[šušulica]] *[[brusnica]] *[[orlova praprot]] {{Kategorija v Zbirki|Taiga}} {{biomi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biomi]] [[Kategorija:Gozdovi]] [[Kategorija:Izposojenke iz ruščine]] 6gmgh23kfnzbw5rt4yjv5bi3khhjy7p 6708237 6708229 2026-07-07T20:03:56Z ~2026-32552-67 260877 /* Značilni organizmi */ 6708237 wikitext text/x-wiki [[Slika:Taiga ecoregion.png|thumb|Tajga se nahaja v višjih severnih zemljepisnih širinah, med [[tundra|tundro]] in [[zmerni gozd|zmernimi gozdovi]], od 50°N do 70°N.]] [[Slika:Picea glauca taiga.jpg|thumb|right|Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska]] '''Tajga''' je redko posejano območje [[iglavci|iglastih dreves]] v [[zmerno topli pas|severnem zmerno toplem pasu]]. Pokriva približno 11% [[Zemljino površje|zemljinega površja]] kar pomeni da je največji [[biotop]] na svetu. Razprostirajo se po [[Evrazija|Evraziji]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. ==Razmere== Ima [[kontinentalno podnebje|hladno celinsko podnebje]] z velikim temperaturnim nihanjem. Temperature nihajo od -50&nbsp;°C do 20&nbsp;°C. [[Dež]]ja je bolj malo. [[Zima|Zime]] trajajo 6-8 mesecev. [[Prst (pedologija)|Prst]] v tajgi je revna s hranilnimi snovmi, primanjkuje ji [[humus]]a, ki je prisotna v [[listnato drevo|listnatih gozdovih]]. Poleg tega pa je večina prsti zamrznjene. ==Prilagoditve== [[Rastlinstvo]]: * [[iglavci]] so stožičaste oblike, da se [[sneg]] ne začne nabirati na vejah in s svojo [[težo]] ne polomi vej * [[iglica|iglice]] so povoskane, da varujejo [[drevo]] pred mrazom in zmanjšujejo izhlapevanje vode. [[Živalstvo]]: *nekateri [[sesalci]] imajo [[hibernacija|hibernacijo]] ali [[zimsko spanje]] *predvsem [[ptice]] se pozimi odselijo na jug, kjer je toplejše *nekatere ptice imajo zavit [[kljun]], da lahko dosežejo najbolj težko dostopna semena v storžih. ==Značilni organizmi== [[Živali]]: *[[los]] in [[severni jelen]], pa tudi [[karibu]] *[[rjavi medved]] *[[ris]] *[[sove]] *[[volk]] *[[rosomah]] *[[krivokljun]] *[[veliki kalin]] [[Rastline]]: *[[borovci]] *[[smreka]] *[[Jelka (drevo)|jelka]] *[[breza]] in [[Vrba (drevo)|vrba]] (samo na svetlejših območjih) *[[trave]]: [[masnica]], [[šušulica]] *[[brusnica]] *[[orlova praprot]] {{Kategorija v Zbirki|Taiga}} {{biomi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biomi]] [[Kategorija:Gozdovi]] [[Kategorija:Izposojenke iz ruščine]] 41gnihzvqk5tfquyg5cdyuxr0h9nkhk 6708238 6708237 2026-07-07T20:05:16Z ~2026-32552-67 260877 /* Značilni organizmi */ 6708238 wikitext text/x-wiki [[Slika:Taiga ecoregion.png|thumb|Tajga se nahaja v višjih severnih zemljepisnih širinah, med [[tundra|tundro]] in [[zmerni gozd|zmernimi gozdovi]], od 50°N do 70°N.]] [[Slika:Picea glauca taiga.jpg|thumb|right|Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska]] '''Tajga''' je redko posejano območje [[iglavci|iglastih dreves]] v [[zmerno topli pas|severnem zmerno toplem pasu]]. Pokriva približno 11% [[Zemljino površje|zemljinega površja]] kar pomeni da je največji [[biotop]] na svetu. Razprostirajo se po [[Evrazija|Evraziji]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. ==Razmere== Ima [[kontinentalno podnebje|hladno celinsko podnebje]] z velikim temperaturnim nihanjem. Temperature nihajo od -50&nbsp;°C do 20&nbsp;°C. [[Dež]]ja je bolj malo. [[Zima|Zime]] trajajo 6-8 mesecev. [[Prst (pedologija)|Prst]] v tajgi je revna s hranilnimi snovmi, primanjkuje ji [[humus]]a, ki je prisotna v [[listnato drevo|listnatih gozdovih]]. Poleg tega pa je večina prsti zamrznjene. ==Prilagoditve== [[Rastlinstvo]]: * [[iglavci]] so stožičaste oblike, da se [[sneg]] ne začne nabirati na vejah in s svojo [[težo]] ne polomi vej * [[iglica|iglice]] so povoskane, da varujejo [[drevo]] pred mrazom in zmanjšujejo izhlapevanje vode. [[Živalstvo]]: *nekateri [[sesalci]] imajo [[hibernacija|hibernacijo]] ali [[zimsko spanje]] *predvsem [[ptice]] se pozimi odselijo na jug, kjer je toplejše *nekatere ptice imajo zavit [[kljun]], da lahko dosežejo najbolj težko dostopna semena v storžih. ==Značilni organizmi== [[Živali]]: *[[los]], [[jelen]] oz. [[severni jelen]], pa tudi [[karibu]] *[[rjavi medved]] *[[ris]] *[[sove]] *[[volk]] *[[rosomah]] *[[krivokljun]] *[[veliki kalin]] [[Rastline]]: *[[borovci]] *[[smreka]] *[[Jelka (drevo)|jelka]] *[[breza]] in [[Vrba (drevo)|vrba]] (samo na svetlejših območjih) *[[trave]]: [[masnica]], [[šušulica]] *[[brusnica]] *[[orlova praprot]] {{Kategorija v Zbirki|Taiga}} {{biomi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biomi]] [[Kategorija:Gozdovi]] [[Kategorija:Izposojenke iz ruščine]] oztdiqc7u1cqiy7x6dkja5emoq5431l 6708306 6708238 2026-07-08T04:33:05Z Yerpo 8417 slovnica, np 6708306 wikitext text/x-wiki [[Slika:Taiga ecoregion.png|thumb|Tajga se nahaja v višjih severnih zemljepisnih širinah, med [[tundra|tundro]] in [[zmerni gozd|zmernimi gozdovi]], od 50°N do 70°N.]] [[Slika:Picea glauca taiga.jpg|thumb|right|Tajga, Denali Highway, [[Aljaško gorovje]], [[Aljaska]]]] '''Tajga''' je redko posejano območje [[iglavci|iglastih dreves]] v [[zmerno topli pas|severnem zmerno toplem pasu]]. Pokriva približno 11 % [[Zemljino površje|zemljinega površja]], kar pomeni, da je največji [[biotop]] na svetu. Razprostirajo se po [[Evrazija|Evraziji]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. ==Razmere== Ima [[kontinentalno podnebje|hladno celinsko podnebje]] z velikim temperaturnim nihanjem. Temperature nihajo od -50&nbsp;°C do 20&nbsp;°C. [[Dež]]ja je bolj malo. [[Zima|Zime]] trajajo 6-8 mesecev. [[Prst (pedologija)|Prst]] v tajgi je revna s hranilnimi snovmi, primanjkuje ji [[humus]]a, ki je prisoten v [[listnato drevo|listnatih gozdovih]]. Poleg tega pa je večina prsti [[Permafrost|zamrznjene]]. ==Prilagoditve== [[Rastlinstvo]]: * [[iglavci]] so stožičaste oblike, da se [[sneg]] ne začne nabirati na vejah in s svojo težo ne polomi vej * [[iglica|iglice]] so povoskane, da varujejo [[drevo]] pred mrazom in zmanjšujejo izhlapevanje vode. [[Živalstvo]]: *nekateri [[sesalci]] imajo [[hibernacija|hibernacijo]] ali [[zimsko spanje]] *predvsem [[ptice]] se pozimi odselijo na jug, kjer je toplejše *nekatere ptice imajo zavit [[kljun]], da lahko dosežejo najbolj težko dostopna semena v storžih. ==Značilni organizmi== [[Živali]]: *[[los]], [[jelen]] oz. [[severni jelen]], pa tudi [[karibu]] *[[rjavi medved]] *[[ris]] *[[sove]] *[[volk]] *[[rosomah]] *[[krivokljun]] *[[veliki kalin]] [[Rastline]]: *[[borovci]] *[[smreka]] *[[Jelka (drevo)|jelka]] *[[breza]] in [[Vrba (drevo)|vrba]] (samo na svetlejših območjih) *[[trave]]: [[masnica]], [[šušulica]] *[[brusnica]] *[[orlova praprot]] {{Kategorija v Zbirki|Taiga}} {{biomi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Biomi]] [[Kategorija:Gozdovi]] [[Kategorija:Izposojenke iz ruščine]] 8etx8hjqmipsdn4qx4q4u4smf3czpqi Divjak 0 280593 6708277 6521726 2026-07-08T00:05:21Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6708277 wikitext text/x-wiki '''Divjak''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 623 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 420. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == *[[Alenka Divjak]], raziskovalka staroangleške književnosti ... *[[Breda Rajh Divjak]], pianistka ([[PORL]]) *[[Darja Divjak Jurca]] (* 1975), otroška pisateljica, prevajalka *[[Duša Divjak Race]], jezikoslovka slovenistka-leksikologinja/lekisografka *[[Franci Divjak]] - Štef, lutkar (v partizanih) * [[Igor Divjak]] (* 1974), literarni kritik in prevajalec, urednik * [[Marjan Divjak]], meteorolog * [[Marko Divjak]], psiholog * [[Milan Divjak]] (* 1931), pedagog, psiholog, prof. * [[Mojca Divjak]] (* 1956), fizioterapevtka, predstojnica oddelka za protetiko in pred. Zdravstvene fakultete * [[Ratko Divjak]] (* 1947), glasbenik, bobnar (hrv.-slov.) * [[Saša Divjak]] (* 1946), računalničar, univ. profesor * [[Stevo Divjak|Stevo (Štefan) Divjak]] (1868 - 1938), zdravnik psihiater * [[Tina Divjak]] (*1981), pravnica, namestnica predsednika [[KPK]] * [[Viljem Divjak]], španski borec * [[Zdenka Zalokar Divjak]] (* 1954), logoterapevtka, izr. profesorica * [[Žiga Divjak]] (* 1993), režiser == Znani tuji nosilci priimka == * [[Blaženka Divjak]] (* 1967), hrvaška matematičarka in političarka *[[Jovan Divjak]] (1937 - 2021),<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/umrl-je-jovan-divjak-srb-ki-je-vodil-obrambo-sarajeva.html|title=Umrl je Jovan Divjak, Srb, ki je vodil obrambo Sarajeva|date=8.4.2021|accessdate=8.4.2021|website=24ur.com|publication-place=Sarajevo}}</ref> bosansko-hercegovski provladni general in poveljnik vojske BiH, branitelj [[Sarajevo|Sarajeva]] (po poreklu krajiški Srb!) *[[Ksenija Divjak]] (1924 - 1995), srbska slikarka *[[Manojlo Divjak]] (1878 - 1938), hrvaško-srbski gozdarski strokovnjak * [[Marko Divjak]], makedonski nogometaš * Milan Divjak (1895 - 1980), hrvaški ekonomist == Glej tudi == * priimek [[Devjak]] * priimek [[Dovjak]] * [[Dario Diviacchi]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Divjak}} == Sklici == {{Sklici}}{{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] er8gvqu9vd6pl7puhi1eclisd42pcl1 Wikipedija:Pod lipo 4 282723 6707986 6707977 2026-07-07T12:02:42Z Yerpo 8417 /* Nekaj zmede */ popravek ravni številčenja 6707986 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) 5xs156ocxfg55rso5ktx4yve04ivijk 6707987 6707986 2026-07-07T12:06:36Z Yerpo 8417 /* Nekaj zmede */ odg 6707987 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ryol9gquz4rcyjfgt6z3a0akkq00vwt 6707988 6707987 2026-07-07T12:06:57Z Yerpo 8417 /* Nekaj zmede */ tn 6707988 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) qbwn8ll4nvm94kx1mm72711cw78rg22 6708362 6707988 2026-07-08T06:40:22Z Marjan Tomki SI 190558 /* Nekaj zmede */ odgovor 6708362 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo citatni blok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) bo3esgifectzq64filfxtziwam6t39e 6708363 6708362 2026-07-08T06:42:16Z Marjan Tomki SI 190558 /* Nekaj zmede */ poudarek dveh črk 6708363 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) k1qj5t6sabycb85g6susr7gddrw7ktm 6708371 6708363 2026-07-08T07:28:19Z Pinky sl 2932 /* Nekaj zmede */ odgovor 6708371 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) munjj77xavqwv13d4ghe6k3r5e0tyg9 Klemenc 0 292578 6708223 6519593 2026-07-07T19:53:28Z ~2026-32552-67 260877 6708223 wikitext text/x-wiki '''Klemenc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 727 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alenka Klemenc]] (*1947), umetnostna zgodovinarka * Alenka Klemenc (*1977), psihologinja * [[Andrej Klemenc]] (*1963), sociolog/filoz./politolog?, ekolog * [[Andreja Blažič Klemenc]] (*1968), prevajalka, pesnica * [[Darinka Klemenc]], medicinska sestra, predsednica zbornice * [[Dunja Klemenc]] (1943—2023), filmska producentka *[[Franek Klemenc]], zdravnik *[[Jernej Klemenc]], strojnik, univ. prof. * [[Josip Klemenc]] (1898—1967), arheolog, univ. profesor * [[Katja Klemenc]], pevka * [[Klemen Klemenc]], metalurg? * [[Leonardo Klemenc]], vsestranski glasbenik, ohranjevalec beneškega izročila * [[Marijan Klemenc]] (*1962), ekonomist in politik * [[Marjeta Klemenc]] (*1969), novinarka, TV voditeljica * [[Matjaž Klemenc]], zdravnik kardiovaskularni kirurg * [[Metod Klemenc]] (1934—2023), športni delavec, publicist (o tenisu) * [[Nestor Klemenc]] (1922—2015), veterinar, univ. profesor * [[Peter Klemenc]] (*1956), hokejist * [[Sonja Klemenc]] (*1960), biokemičarka, forenzičarka * [[Sonja Klemenc]] (1960—2009), umetnostna zgodovinarka * [[Stane Klemenc]] (*1950), alpinist, fotograf *[[Vid Klemenc]] (*1981)'','' igralec *[[Zorka Peršič]] (r. Klemenc), založnica == Glej tudi == * priimek [[Klemenčič]] *priimek [[Klemen]] *[[Klemenšek]], Klement, [[Klemše]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Klemenc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] c3la8mo27gf2v5moee9t7d8ao5lbpei Svetovno prvenstvo v snukerju 1931 0 292625 6708138 6706144 2026-07-07T17:02:29Z Yerpo 8417 slovenjenje 6708138 wikitext text/x-wiki {{Infobox Individual Snooker Tournament |slika= |velikost= |pod_sliko= |tournament_name=[[Svetovno prvenstvo v snukerju]] |dates=1931 |venue=Lounge Hall |location=[[Nottingham]] |country=[[Anglija]] |organisation= |format= |winners_share= |highest_break= |defending_champion={{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Davis]] |winner={{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Davis]] |runner_up={{ikonazastave|Anglija}} [[Tom Dennis]]}} '''Svetovno prvenstvo v snukerju 1931''' je bilo peto po vrsti. Poteklo je v biljardnici Lounge Hall v [[Nottingham|Nottinghamu]], [[Anglija]]. <ref>{{navedi splet|last=Turner|first=Chris|title=Svetovno prvenstvo v snookerju |url= http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/world.html |work= cajt.pwp.blueyonder.co.uk |publisher= Chris Turner's Snooker Archive |accessdate= 9. februar 2011}} {{ikona en}}</ref><ref name="Global Snooker"/> Kljub obuditvi športa in dvigu priljubljenosti sta na prvenstvu sodelovala le dva igralca - štirikratni branilec naslova [[Joe Davis]] in dvakratni finalist [[Tom Dennis]]. <ref name="Global Snooker">{{navedi splet|title=Svetovno prvenstvo 1931|url=http://www.global-snooker.com/professional-archive-world-snooker-championship-history-1931.asp|publisher=Global Snooker|accessdate=9. februar 2011|archive-date=2014-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20140424161802/http://www.global-snooker.com/professional-archive-world-snooker-championship-history-1931.asp|url-status=dead |language=en}}</ref> Svoj peti zaporedni naslov je slavil Davis, ki je Dennisa premagal s 25&ndash;21. == Izidi == {{2TeamBracket | RD1=Finale<br/>Največ 49 framov | RD1-seed1={{flagicon|ENG}} | RD1-team1='''[[Joe Davis]]''' | RD1-score1='''25''' | RD1-seed2={{flagicon|ENG}} | RD1-team2=[[Tom Dennis]] | RD1-score2=21 }} Vir: <ref name="Global Snooker"/> == Viri == {{refsez}} {{-}} {{World Snooker Championship}} {{škrbina-snuker}} [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v snukerju]] [[Kategorija:1931 v snukerju]] d4hnf6q851emzwbpqnwy8359kzyzquy Lucky (pesem, Britney Spears) 0 293200 6708176 6603549 2026-07-07T18:02:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni singl | Name = Lucky | Cover = Britney Spears - Lucky Logo.png | Artist = [[Britney Spears]] | Album = [[Oops!... I Did It Again]] | B-side= »Heart« | Released = [[8. avgust]] [[2000]] | Format = [[Kompaktni disk|CD]], [[gramofon|gramofonska plošča]] | Recorded = November 1999 | Genre = [[Dance-pop]], [[teen pop]] | Length = 3:24 | Label = [[Jive Records|Jive]] | Writer = Max Martin, Rami Yacoub, Alexander Kronlund | Producer = Max Martin, Rami | Last single = »[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!... I Did It Again]]« <br />(2000) | This single = »'''Lucky'''« <br />(2000) | Next single = »[[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]]« <br />(2000) | Misc = }} »'''Lucky'''« je [[Pesem (petje)|pesem]] [[Američani|ameriške]] [[glasbenik|glasbenice]] [[Britney Spears]]. Pesem sta napisala in producirala Max Martin ter Rami, ki sta pri pisanju sodelovala še z Alexandrom Kronlundom. Singl so napisali za drugi [[glasbeni album]] Britney Spears, ''[[Oops!... I Did It Again]]'' (2000). Izšel je [[8. avgust]]a [[2000]] preko založbe [[Jive Records]] kot drugi singl iz albuma. [[Teen pop]] pesem govori o slavni pop zvezdi, ki je kljub temu, da naj bi bila takšna »srečnica« in naj bi imela vse (slavo, denar, lepoto in podobno), v resnici osamljena. Pesem »Lucky« je uživala v velikem komercialnem uspehu, saj je zasedla prvo mesto na glasbenih lestvicah v [[Avstrija|Avstriji]], [[Evropa|Evropi]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]] in na [[Švedska|Švedskem]] ter se uvrstil med prvih deset pesmi na lestvicah v še enajstih državah. Pričakovano je bilo, da bo pesem na [[Združene države Amerike|ameriški lestvici]] zasedla prvo, vendar se je na lestvici [[Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] uvrstila šele na triindvajseto mesto, pa tudi na lestvici ''Billboard'' Pop Songs je zasedla le deveto mesto. Pesem »Lucky« je po svetu prejela veliko različnih certifikacij, od srebrne do platinaste. Videospot za pesem, ki ga je režiral Dave Meyers, Britney Spears prikaže kot slavno igralko imenovano Lucky, ki naj bi čutila občutke, enake tistim, opisanim v pesmi. Britney Spears je s pesmijo nastopila na dveh turnejah, vključno s turnejo [[Oops!... I Did It Again World Tour]] leta 2000, ki je imela vojaško temo, ter turnejo [[Dream Within a Dream Tour]] iz leta 2001, kjer se je Britney Spears na odru prikazala iz velikanske glasbene škatle kot [[balet|balerina]] ter izvedla pesmi »Lucky«, »[[Born to Make You Happy]]« in »[[Sometimes (pesem, Britney Spears)|Sometimes]]«. == Ozadje == Pesem »Lucky« sta napisala in producirala Max Martin ter Rami, ki sta pri pisanju sodelovala še z Alexandrom Kronlundom. Britney Spears je svoje vokale za pesem posnela novembra 1999 v studiju Cheiron v [[Stockholm]]u, [[Švedska]]. Programiranje in avdio urejanje sta opravila Max Martin in Rami. [[Kitara|Kitaro]] je zaigral Esbjörn Öhrwall, spremljevalne vokale pa so zapeli Britney Spears, Max Martin in Nana Hedin.<ref name=liner>Opombe singla »Lucky«. [[Jive Records]] (2000) {{ikona en}}</ref> Pesem »Lucky« je izšla [[8. avgust]]a [[2000]] preko založbe [[Jive Records]] kot drugi singl iz albuma ''[[Oops!... I Did It Again]]'' (2000).<ref name=billboardmag>{{cite journal |author= |year=2000 |title=Britney Spears – »Lucky«: Singl o slavi |journal=Billboard |volume=112 |issue=32 |pages=108 |publisher=Prometheus Global Media |issn=0006-2510 |doi= |pmid= |pmc= |url=http://books.google.com/books?id=mBAEAAAAMBAJ&pg=PA26&dq=%22Britney+Spears+-+Lucky%22+single&hl=en&ei=5cvBTd3iE4fq0gGuqOm2Cg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CDwQ6AEwAw#v=onepage&q=%22Britney%20Spears%20-%20Lucky%22%20single&f=false |accessdate= 4.5.2011 }} {{ikona en}}</ref> Britney Spears je posnela tudi pesem »Heart«, ki je izšla kot B-stran singla. Pesem sta napisala Eugene Wilde in George Teren, producirala pa sta jo Steve Lunt ter Larry Campbell.<ref name=liner/> == Sestava == Pesem »Lucky« je [[teen pop]] in [[dance-pop]] pesem, ki traja tri minute in štiriindvajset sekund.<ref>{{navedi splet|url=http://allmusic.com/album/lucky-r493587|title=»Lucky« – Britney Spears – AllMusic }} {{ikona en}}</ref> Pesem je napisana v D-duru, glas Britney Spears pa se v njej razteza čez eno oktavo, od A<sub>3</sub> do E<sub>5</sub>.<ref name=sheet>{{navedi splet|url=http://www.musicnotes.com/sheetmusic/mtdVPE.asp?ppn=MN0037258|title=Britney Spears - »Lucky« – Digitalna glasba |work=Music Notes |publisher=Universal Music Publishing Group |accessdate=6.2.2010 }} {{ikona en}}</ref> Pesem ima podobno ozadje, kot debitantski singl Britney Spears, »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]« (1999) ter singlu »[[Sometimes (pesem, Britney Spears)|Sometimes]]« (1999).<ref name=billboardmag/><ref name=canoe>{{navedi splet|url=http://travel.canoe.ca/AllPop-SpearsBritney/cd_ooops1.html|title=Britney nas ponovno preseneti |last=Veitch|first=David|work=Calgary Sun |date=13.5.2000 |accessdate=11.6.2011 }} {{ikona en}}</ref> Na začetku pesmi Britney Spears reče: »To je zgodba o dekletu z imenom Lucky,« nato pa prične peti o pop zvezdnici, ki se, kljub temu, da naj bi imela vse, počuti osamljeno.<ref name=billboardmag/><ref name=canoe/> Glasbeni kritiki so opazili, da besedilo pesmi morda govori o njej sami.<ref name=canoe/> Pesem »Lucky« sestavlja osnovna procesija akordov, D-Bm-D-Bm.<ref name=sheet/> == Dosežki na lestvicah == Čeprav pesem »Lucky« ni bila tako uspešna, kot glavni singl iz albuma ''Oops!... I Did It Again'', je še vseeno požela velik uspeh. Na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] je pesem zasedla triindvajseto mesto, in sicer zahvaljujoč dejstvu, da je na lestvici ''Billboard'' Hot 100 Airplay zasedla eno izmed prvih dvajsetih mest (osemnajsto).<ref>{{navedi splet | author=Billboard magazine | title=Hot 100 Airplay | date=9. september 2000 | url=http://www.billboard.com/bbcom/esearch/chart_display.jsp?cfi=350&cfgn=Singles&cfn=Hot+100+Airplay&ci=3039016&cdi=7621828&cid=09%2F09%2F2000 | accessdate=17.10.2008 }} {{Dead link|date=Oktober 2010 |bot=H3llBot}} {{ikona en}}</ref> Kakorkoli že, kot mnogi prejšnji singli Britney Spears je pesem »Lucky« ni izšla samostojno preko [[zgoščenka|zgoščenke]], da bi se prodaja povečala in da bi bila pesem tako uspešnejša na lestvicah. Poleg tega se je singl uvrstil med prvih dvajset pesmi na lestvici štiridesetih največjih radijskih uspešnic, na lestvici Top 40 Mainstream ter na lestvici Rhythmic Top 40. Singl se je uvrstil tudi na vrh mnogih pomembnejših [[Evropa|evropskih glasbenih lestvic]], vključno z [[Avstrija|avstrijsko]], [[Nemčija|nemško]], [[švica]]rsko in [[Švedska|švedska lestvica]]. V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] je pesem na lestvici zasedla peto mesto ter prejela srebrno certifikacijo za 200.000 prodanih kopij izvodov v državi. V [[Pacifik|pacifiških]] državah je pesem »Lucky« zasedla eno izmed prvih petih mest na [[Avstralija|avstralski]] in [[Nova Zelandija|novozelandski glasbeni lestvici]], v obeh državah pa je nazadnje prejela platinasto certifikacijo. Na [[Kanada|kanadski glasbeni lestvici]] je pesem zasedla samo petdeseto mesto, s čimer je postala najmanj uspešna pesem iz albuma ''[[Oops!... I Did It Again]]'' v tisti državi. == Videospot == Videospot za pesem »Lucky«, ki ga je režiral Dave Meyers, je bil posnet v [[Hollywood]]u, [[Kalifornija]], 12. in 13. junija 2000. V videospotu ima Britney Spears vlogo pripovedovalke igre, ki prikazuje življenje izredno slavne hollywoodske igralke Lucky (tudi njo je zaigrala Britney Spears). Pripovedovalka Britney, oblečena v rožnato majico in zelene hlače, reče: »To je zgodba o dekletu z imenom Lucky.« Nato se razgrnejo zavese in razkrije se velik plakat z Luckyjino sliko in napisom »Lucky na ''Vrhu sveta''.« Na plakatu je prikazana pripovedovalka Britney, oblečena v rdečo majico in bele hlače. Preostanek videospota prikazuje Lucky, oblečena v modno rožnato obleko s puhastimi belimi bombažnimi kroglicami, pritrjenimi na robove obleke, znotraj njenega dvorca in med snemanjem filma ali na balkonu. Lepa in bogata, kakršna je, je v prizoru, ki prikazuje snemanje filma, izgledala precej težavna. V tem prizoru pripovedovalka Britney sedi na vrhu »zvezd«, oblečena v rožnato obleko in črne hlače, navzdol pa je metala bleščice. Nato Lucky odpre vrata in stopi do čednega moškega, ki jo objame, režiser pa zavpije: »Rez! Posneli smo.« Lucky nato odide z odra in režiserju reče: »Končno! Posneli smo že petdesetmilijonkrat!« Nato si uredi ličila in frizuro; pripovedovalka Britney neopažena in zelo zaskrbljena stoji zraven nje. Nato Lucky, oblečena v sivo večerno obleko, odide na podelitev [[oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], kjer dobi eno izmed nagrad (»Najboljša igralka in zmagovalka je Lucky!«). Lucky se ob sprejemu oskarjev zdi srečna, smehlja se svojim oboževalcem, vendar je ta sreča samo zaigrana. Ko se od oboževalcev umakne v svojo limuzino, presenečena najde majhno ogledalce, ki ji ga je Britney Spears dala na snemanju. Pogleda nazaj v gnečo, da bi videla, kdo ji ga je podaril in pripovedovalka Britney se nagne naprej, tokrat oblečena v črno majico in ujemajoče se hlače. Gneča z Luckyjinimi oboževalci jo nato zakrije in vrata limuzine se zaprejo, še prej pa ujame Britneyjin bežen pogled. Limuzina se odpelje, Britney pa ostane na rdeči preprogi, obe dekleti pa se zopet znajdeta v stiski. Videospot se konča z Lucky, ki joka v postelji, njena ličila pa so se ji že razmazala po obrazu. Zavese se zagrnejo in s tem se videospot konča. == Nastopi v živo == S pesmijo »Lucky« je Britney Spears nastopila na dveh svetovnih turnejah. Leta 2000 je pesem izvedla na turneji [[Oops!... I Did It Again World Tour]], kjer so za ozadje uporabili vojaško temo.<ref name=pitch>{{navedi novice|url=http://www.pitch.com/2000-07-20/music/britney-spears-mikaila%26page%3D211|title=Britney Spears/Mikaila|date=20.7.2000|accessdate=20.1.2010|last=Miller|first=Andrew|publisher=The Pitch. Village Voice Media|archiveurl=https://archive.today/20121204185644/http://www.pitch.com/kansascity/music/Section?oid=2124213|archivedate=2012-12-04|url-status=dead |language=en}}</ref> Pesem »Lucky« je nazadnje izvedla leta 2001 na turneji [[Dream Within a Dream Tour]], kjer je pred nastopom na oder prišla iz velikanske glasbene škatle, oblečena v [[balet|balerino]] ter nato izvedla pesmi »Lucky«, »[[Born to Make You Happy]]« in »[[Sometimes (pesem, Britney Spears)|Sometimes]]«, takoj za tem, ko je izvedla pesem »[[Overprotected]]«.<ref name=livedesign>{{navedi novice|url=http://livedesignonline.com/mag/britneys_big_splash/index.html?smte=wr|title=Britneyjin veliki pljusk |date=2.7.2002 |accessdate=4.2.2001 |last=McHugh|first=Catherine|publisher=Live Design. Penton Media }} {{ikona en}}</ref><ref name=mtvreview>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1450487/20011102/spears_britney.jhtml|title=Britney se obrije, igra majhno plesalko, ob začetku turneje pa jo ujame dež|last=Reid|first=Shaheem|last2=Moss|first2=Corey|date=2.11.2001|work=[[MTV]]|publisher=MTV Networks|accessdate=6.1.2010|archive-date=2008-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20080418101925/http://www.mtv.com/news/articles/1450487/20011102/spears_britney.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> == Seznam verzij == {{col-begin}} {{col-2}} * '''CD singl'''<ref>{{navedi splet|url=http://allmusic.com/album/lucky-r493587|title=»Lucky« (glavna verzija) od Britney Spears |date=15.8.2008 |work=Allmusic |publisher=Rovi Corporation |accessdate=11.6.2011 }} {{ikona en}}</ref> # »Lucky« – 3:27 # »Heart« – 3:03 # »Lucky [radijski remix Jacka D. Elliota]« – 3:28 * '''Japonski CD s singlom'''<ref>{{navedi splet|url=http://allmusic.com/album/lucky-r499179|title=»Lucky« (Avexov CD) od Britney Spears |date=15.8.2000 |work=Allmusic |publisher=Rovi Corporation |accessdate=11.6.2011 }}</ref> # »Lucky« – 3:29 # »Lucky [radijski remix Jacka D. Elliota]« – 3:30 # »[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!...I Did It Again]]« [Ospinin remix] – 3:18 # »Oops!...I Did It Again [Riprock in Alex G. Ups! Še en remix!]« – 3:54 {{col-2}} * '''Gramofonska plošča'''<ref>{{Cite music release notes|title=»Lucky« |type=gramofonska plošča |others=Britney Spears |year=2000|format=Opombe gramofonske plošče |publisher=Jive Records|id=01241-42742-1 }} {{ikona en}}</ref> # »Lucky [klubski remix Jacka D. Elliota]« – 6:42 # »Lucky [verzija z albuma]« – 3:25 # »Lucky [radijski remix Jacka D. Elliota]« – 3:27 # »Lucky [razširjeni klubski remix Riprocka in Alexa G.-ja]« – 7:16 # »Lucky [remix verzija Jasona Nevinsa]« – 5:51 * '''Škatla z dodatki k albumu ''[[The Singles Collection (album, Britney Spears)|The Singles Collection]]'''''<ref>{{Cite music release notes|title=''The Singles Collection''|type=kompilacija|others=Britney Spears|year=2009|format=Opombe škatle z dodatki |publisher=Jive Records|id=886975967629 }} {{ikona en}}</ref> # »Lucky« – 3:24 # »Heart« – 3:00 {{col-end}} == Dosežki in certifikacije == === Dosežki === {| class="wikitable sortable" |- !Lestvica (2000) !Dosežek |- |Avstralija (ARIA Charts)<ref>http://www.australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Lucky&cat=s {{ikona en}}</ref> |3 |- |Avstrija (Ö3 Austria Top 75)<ref>http://www.austriancharts.at/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Lucky&cat=s {{ikona de}}</ref> |1 |- |[[Belgija]] ([[Flandrija]]; Ultratop 50)<ref>http://www.ultratop.be/nl/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Lucky&cat=s (v nizozemščini)</ref> |9 |- |Belgija ([[Valonija]]; Ultratop 40)<ref>http://www.ultratop.be/fr/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Lucky&cat=s {{ikona fr}}</ref> |10 |- |[[Kanada]] (''RPM-jeva'' lestvica singlov)<ref>{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?&file_num=nlc008388.7170&type=1&interval=50&PHPSESSID=c6btf3r8hs459qqt5ln3o3dcv5|title=Najboljši singli – Volumen 71, št. 18, 4. september 2000|publisher=RPM |accessdate=31.1.2011 }} {{ikona en}}</ref> |align="center"|2 |- |[[Danska]] (''Billboard'')<ref>{{navedi knjigo|author=Billboard|title=''Billboard'' 16. septembra 2000 |publisher=Billboard|url=http://books.google.com/books?id=fxEEAAAAMBAJ&pg=PA56&dq=Billboard+2000&hl=en&ei=3-7BTObCKIrtOcKd0ZsF&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CCsQ6AEwATgU#v=onepage&q=denmark&f=false|accessdate=22.10.2010 }} {{ikona en}}</ref> |align="center"|8 |- |[[Evropa]] (European Hot 100 Singles)<ref>http://www.billboard.com/#/artist/Britney+Spears/chart-history/290150?f=349&g=Singles {{ikona en}}</ref> |1 |- |[[Finska]] (Suomen virallinen lista)<ref>http://www.finnishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Lucky&cat=s {{ikona en}}</ref> |15ž |- |[[Francija]] (SNEP)<ref>http://www.lescharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Lucky&cat=s {{ikona fr}}</ref> |16 |- |[[Nemčija]] (Media Control AG)<ref>http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Spears%2CBritney/Lucky/single {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120817224121/http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Spears,Britney/Lucky/single |date=2012-08-17 }} {{ikona de}}</ref> |1 |- |[[Irska]] (IRMA)<ref>http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%2Fmusicvideo%2Fmusic%2Farchive%2Findex_test.jsp&ct=240001&arch=t&lyr=2000&year=2000&week=33 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120510114947/http://www.chart-track.co.uk/index.jsp?c=p%2Fmusicvideo%2Fmusic%2Farchive%2Findex_test.jsp&ct=240001&arch=t&lyr=2000&year=2000&week=33 |date=2012-05-10 }} {{ikona en}}</ref> |2 |- |[[Italija]] (FIMI)<ref>http://www.italiancharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Lucky&cat=s {{ikona en}}</ref> |8 |- |[[Nizozemska]] (Dutch Top 40)<ref>http://www.top40.nl/index.aspx?week=35&jaar=2000 (v nizozemščini)</ref> |4 |- |[[Nova Zelandija]] (RIANZ)<ref>http://www.charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Lucky&cat=s {{ikona en}}</ref> |4 |- |Norveška (VG-lista)<ref>http://www.norwegiancharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Lucky&cat=s {{ikona en}}</ref> |5 |- |[[Švedska]] (Sverigetopplistan)<ref>http://www.swedishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Lucky&cat=s {{ikona en}}</ref> |1 |- |[[Švica]] (Media Control AG)<ref>http://www.swisscharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=Lucky&cat=s {{ikona en}}</ref> |1 |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (UK Singles Chart)<ref>http://www.chartstats.com/songinfo.php?id=28433 {{ikona en}}</ref> |5 |- |[[Združene države Amerike]] (''Billboard'' Hot 100)<ref>http://www.billboard.com/#/artist/Britney+Spears/chart-history/290150?f=379&g=Singles {{ikona en}}</ref> |23 |- |Združene države Amerike (''Billboard'' Pop Songs)<ref>http://www.billboard.com/#/artist/Britney+Spears/chart-history/290150?f=381&g=Singles {{ikona en}}</ref> |9 |} {{col-2}} === Lestvice ob koncu leta === {|class="wikitable sortable" !Država !Dosežek |- | Avstralija<ref>{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | publisher=Lestvice ARIA | title=Lestvice ob koncu leta | year=2000 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-100-singles-2000.htm | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=live |language=en}}</ref> |align="center"|29 |- | Avstrija<ref>{{navedi splet | author=Hung Medien | title=Jahreshitparade | publisher=Avstrijska lestvica | year=2000 | url=http://www.austriancharts.at/2000_single.asp | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=live |language=de}}</ref> |align="center"|9 |- | Francija<ref>{{navedi splet | author=Syndicat National de l'Édition Phonographique | publisher=Disque en France | title=Klasični singli | year=2000 | url=http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259376-Classements-Annuels.html?year=2000 | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | archive-date=2012-01-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120113082733/http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259376-Classements-Annuels.html?year=2000 }} {{ikona fr}}</ref> |align="center"|100 |- | Nemčija<ref>{{navedi splet | author=Media Control Charts | title=Vsakoletna lestvica | publisher=Universität Würzburg | year=2000 | url=http://ki.informatik.uni-wuerzburg.de/~topsi/deu2000/deu_2000t.html | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | archive-date=2015-11-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20151130002727/http://ki.informatik.uni-wuerzburg.de/~topsi/deu2000/deu_2000t.html }} {{ikona de}}</ref> |align="center"|10 |- | Nova Zelandija<ref>{{navedi splet | author=Recording Industry Association of New Zealand | title=Vsakoletna lestvica | publisher=RIANZ | year=2000 | url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart_annual.asp | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | archive-date=2011-05-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110526200911/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart_annual.asp }} {{ikona en}}</ref> |align="center"|35 |- | Švedska<ref>{{navedi splet | author=Sverigetopplistan | title=Årslista Singlar | language=sv | year=2000 | url=http://www.sverigetopplistan.se/ | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=live }}</ref> |align="center"|8 |- | Švica<ref>{{navedi splet | author=Hung Medien | title=Schweizer Jahreshitparade | publisher=Hit Parade | year=2000 | url=http://hitparade.ch/year.asp?key=2000 | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=live |language=de}}</ref> |align="center"|25 |} === Certifikacije === {| class="wikitable" ! Država ! Certifikacija |- | [[Avstralija]] | Platinasta<ref>{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Dodatki | year=2000 | url=http://aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2000.htm | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=live |language=en}}</ref> |- | [[Avstrija]] | Zlata<ref>{{navedi splet | author=International Federation of the Phonographic Industry | publisher=IFPI (Avstrija) | title=Zlate & platnianste certifikacije (baza za iskanje) | date=21. september 2000 | url=http://www.ifpi.at/?section=goldplatin | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | language=en | archive-date=2008-12-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081216161149/http://www.ifpi.at/?section=goldplatin }}</ref> |- | [[Nemčija]] | Zlata |- | [[Nova Zelandija]] | Platinasta<ref>{{navedi splet | author=Recording Industry Association of New Zealand | publisher=RIANZ | title=Certifikacije (baza za iskanje) | date=22. oktober 2000 | url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | archive-date=2012-01-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120102122140/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp }} {{ikona en}}</ref> |- | [[Švedska]] | Platinasta<ref>{{navedi splet | author=International Federation of the Phonographic Industry | publisher=IFPI (Švedska) | title=Certifikacije | year=2000 | url=http://www.ifpi.se/wp/wp-content/uploads/ar-20021.pdf | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | archiveurl=https://web.archive.org/web/20110616145405/http://www.ifpi.se/wp/wp-content/uploads/ar-20021.pdf | archivedate=2011-06-16 }} {{ikona en}}</ref> |- | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | Srebrna<ref>{{navedi splet | author=British Phonographic Industry | title=BPI-jeve certifikacije (baza za iskanje) | date=15. september 2000 | url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | archive-date=2017-10-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20171006162141/https://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx }} {{ikona en}}</ref> |- |} {{col-end}} === Ostali pomembnejši dosežki === {{S-start}} {{s-bef | before = »[[Around the World (La La La La La)]]« od [[A Touch of Class (glasbena skupina)|A Touch of Class]]}} {{s-ttl | title = Prvo mesto na [[Švica|švicarski glasbeni lestvici]] | years = 27. avgust 2000 – 3. september 2000}} {{s-aft | after = »[[Music (Madonnina pesem)|Music]]« od [[Madonna|Madonne]]}} {{s-bef | before = »Around the World (La La La La La)« od A Touch of Class}} {{s-ttl | title = Prvo mesto na [[Nemčija|nemški glasbeni lestvici]] | years = 1. september 2000 – 22. september 2000}} {{s-aft | after = »[[The Spirit of the Hawk]]« od [[Rednex]]a}} {{s-bef | before = »[[I'm Outta Love]]« od [[Anastacia|Anastacie]]}} {{s-ttl | title = Prvo mesto na [[Evropa|evropski glasbeni lestvici]] | years = 2. september 2000 – 9. september 2000}} {{s-aft | after = »[[Music (Madonnina pesem)|Music]]« od [[Madonna|Madonne]]}} {{s-bef | before = »Around the World (La La La La La)« od A Touch of Class}} {{s-ttl | title = Prvo mesto na [[Avstrija|avstrijski glasbeni lestvici]] | years = 3. september 2000 – 1. oktober 2000}} {{s-aft | after = »[[I Turn to You (pesem, Melanie C)|I Turn to You]]« od [[Melanie C]]}} {{s-bef| before = »I Turn to You« od Melanie C<br />»Nitar Och Läder« od Magnusa Uggle}} {{s-ttl|title = Prvo mesto na [[Švedska|švedski glasbeni lestvici]] |years=7. september 2000 – 14. september 2000 (prvi krog)<br />21. september 2000 – 28. september 2000 (drugi krog)}} {{s-aft|after = »Nitar Och Läder« od Magnusa Uggle<br />»Nitar Och Läder« od Magnusa Uggle}} {{S-end}} == Literatura == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.britneyspears.com/ Britney Spears – Uradna spletna stran] {{ikona en}} {{Britney Spears}} {{Singli Britney Spears}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pesmi Britney Spears]] [[Kategorija:Singli leta 2001]] gr3gbsesalelexx1iiypiebzvgxe727 Kušar 0 296148 6708376 6620596 2026-07-08T07:38:35Z ~2026-32552-67 260877 6708376 wikitext text/x-wiki '''Kušar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] in tudi Hrvatov: *[[Alenka Vojska Kušar]] (*1942), zdravnica *[[Anita Kušar]], agronomka, nutricionistka *[[Barbara Kušar]], zborovska pevka, vodja zbora [[Carmen manet]] * [[Bene Kušar]], oblikovalec plakatov za filme * [[Domen Kušar]], arhitekt, doc. FA * [[Franci Kušar]], harmonikar in skladatelj ([[Beneški fantje]]) * [[Igor Kušar]] (*1955), ekonomist, podjetnik in politik * [[Ivan Kušar]] (1859—1942), hrvaški časnikar in prevajalec v Trstu * [[Janez Kušar]] (*1958), strojnik * [[Janko Kušar]] (1929—2014), politik * [[Jerneja Kušar]] (*1982), dramaturginja * [[Jože Kušar]] (1940—2026), arhitekt, izr. profesor FA * [[Josip Kušar]] (1838—1902), podjetnik in politik * Josip Kušar (1865—1913), pravnik, odvetnik * [[Jure Kušar]] (*1958), operni pevec, tenorist * [[Katja Kušar]], poliotologinja *[[Klemen Kušar]], arhitekt *[[Marcel Kušar]] (1858—1940), hrvaški jezikoslovec *[[Matej Kušar]], harmonikar * [[Meta Kušar]] (*1952), pesnica, esejistka * [[Peter Kušar]] (1940—2004), muzikolog, glasbeni kritik in publicist * [[Simon Kušar]] (*1976), geograf, strok. za regionalno planiranje, prof. FF * [[Slavko Kušar]] (*1946), gradbenik * [[Špela Kušar]] (*1981), slikarka, restavratorka * [[Štefan Kušar]] (1910—2002), duhovnik * [[Valentin Kušar]] (1873—1962), fizik in matematik, prof. UL *[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904—1984), zdravnik patolog in fotograf == Glej tudi == * priimek [[Kušej]] * priimka [[Kuščer]] in [[Kušljan]] * priimek [[Kuša]] (Cussa) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kušar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] s69k5eyz0n9tqjx95var5etcktdmcqh Okončina 0 297633 6708469 6106503 2026-07-08T11:30:44Z Upwinxp 126544 = ud 6708469 wikitext text/x-wiki '''Okončina''' (tudi '''ud''', '''končina''' ali '''ekstremiteta''') je gibljiv del telesa [[živali]], ki se uporablja za premikanje ali prijemanje. Gibljivost omogočajo [[mišica|mišice]], pripete na členjen [[človeški skelet|skelet]] ([[zunanji skelet|zunanji]] kot pri [[členonožci]]h ali notranji kot pri [[tetrapodi]]h), okončinam živali brez skeleta, kot so [[mehkužci]], pa zagotavljajo gibljivost pasovi podkožnega mišičja. [[Človek]] spada med tetrapode, [[klad]] [[strunarji|strunarjev]], ki jih združuje značilnost, da imajo dva para okončin. Zgornji par človeških okončin so [[roka|roke]], spodnji pa [[noga človeka|noge]]. Človek je prilagojen za dvonožno premikanje in uporablja roke za prijemanje, zato so šibkejše, a tudi mnogo gibljivejše od nog. Večina drugih tetrapodov uporablja vse štiri okončine za premikanje, zato vsem štirim pravimo noge, nekateri, kot so človeku podobne [[opica|opice]], pa lahko uporabljajo za prijemanje tudi zadnji par okončin. {{škrbina-anatomija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Okončine| ]] 87dfekvqgjksbk5zbkn4cd6rwm05sa9 Peršman 0 304258 6708412 6604433 2026-07-08T08:54:46Z ~2026-38822-81 262667 /* Zgodovina */ 6708412 wikitext text/x-wiki [[slika:Gedenktafel Persman.jpg|thumb|right|300px|Spominska plošča na Peršmanu]] '''Peršman''' je nekdanja kmečka domačija in sedaj osrednji muzej [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega odpora]] [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] v [[Železna Kapla - Bela|Železni Kapli]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Bila je tudi [[Partizani|partizanska]] postojanka med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], kjer so nacisti storili zločin nad civilisti in pobili domala celo družino. == Zgodovina == Peršmanova domačija je postala leta 1941 važna postojanka [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|partizanov]]. Slovenska družina Sadovnik je obdelovala domačijo. Konec aprila 1945 je pričakalo 150 partizanov bližajoči se konec vojne prav na Peršmanu. Deli posebne enote 4. kompanije I. bataljona nacistične SS in policijskega regimenta 13, ki so posebej zasledovali OF, so 25. aprila 1945 napadli Peršmanovo domačijo. Partizani so zbežali, toda civilne žrtve so postali člani družine Sadovnik in Kogoj: štirje odrasli in sedem otrok je bilo umorjenih. Štirje otroci so težko ranjeni preživeli, ko so nacisti domačijo požgali.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Das Massaker an den Familien Sadovnik und Kogoj |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1946 je avstrijsko sodstvo raziskovalo dejanja zaradi storitve [[vojni zločin|vojnega zločina]]. Leta 1949 pa so raziskovanja ustavili. Razlogi za to do danes niso znani. Proti SS-ovski kompaniji in policijskemu regimentu 13 oz. do njujinih članov nikdar ni prišlo do rednega procesa.<ref>[http://www.erinnern.at/bundeslaender/oesterreich/gedaechtnisorte-gedenkstaetten/katalog/museum_persmanhof erinnern.at: Museum Peršmanhof]</ref> == Spominski muzej Peršman == [[slika:Persman.jpg|thumb|right|400px|[[Partizanski spomenik]] na Peršmanu]] 25. aprila 1965 je bila prva komemoracija na Peršmanu in takrat je bila postavljena slovenska spominska plošča na kraj nacističnega zločina. Od začetka 1980-ih let pa so na Peršmanu redne spominske proslave v opomin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Der Peršmanhof nach 1945 |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1982 je [[Zveza koroških partizanov]] v eni sobi stanovanjskega poslopja uredila spominski muzej, ki predstavlja zgodovino partizanskega odpora koroških Slovencev za časa nacistične strahovlade. Leto kasneje je bil postavljen osrednji spomenik protifašističnega odpora. Le-ta je bil postavljen leta 1947 na pokopališču v [[Velikovec|Velikovcu]], spomenik mednarodnim žrtvam nacizma, in borcem, ki so se borili na [[Svinja|Svinjski planini]] proti okupatorju. Neznani storilci so ta spomenik leta 1953 razstrelili in za to niso bili nikdar kaznovani. Zaradi političnih razmer ni bilo možno postaviti spomenika na svojo prvotno mesto.<ref>[http://www.doew.at/aktuell/persman.html Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstandes Gedenkfeier am Peršmanhof]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Koroški Slovenci]] * [[Železna Kapla - Bela]] == Zunanje povezave == * [http://www.persman.at Uradna spletna stran] {{Koordinate DMS v naslovu|46|30|25|N|14|41|45|E|type=landmark |region=AT-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Avstriji]] [[Kategorija:Železna Kapla - Bela]] bkewnmcqnqdbotu928vgd9igs5ctsa8 6708414 6708412 2026-07-08T09:04:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6708412|6708412]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-38822-81|~2026-38822-81]] ([[User talk:~2026-38822-81|pogovor]]) 6708414 wikitext text/x-wiki [[slika:Gedenktafel Persman.jpg|thumb|right|300px|Spominska plošča na Peršmanu]] '''Peršman''' je nekdanja kmečka domačija in sedaj osrednji muzej [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega odpora]] [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] v [[Železna Kapla - Bela|Železni Kapli]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Bila je tudi [[Partizani|partizanska]] postojanka med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], kjer so nacisti storili zločin nad civilisti in pobili domala celo družino. == Zgodovina == Peršmanova domačija je postala leta 1941 važna postojanka [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|partizanov]]. Slovenska družina Sadovnik je obdelovala domačijo. Konec aprila 1945 je pričakalo 150 partizanov bližajoči se konec vojne prav na Peršmanu. Deli posebne enote 4. kompanije I. bataljona nacistične SS in policijskega regimenta 13, ki so posebej zasledovali OF, so 25. aprila 1945 napadli Peršmanovo domačijo. Partizani so se umaknili, toda civilne žrtve so postali člani družine Sadovnik in Kogoj: štirje odrasli in sedem otrok je bilo umorjenih. Štirje otroci so težko ranjeni preživeli, ko so nacisti domačijo požgali.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Das Massaker an den Familien Sadovnik und Kogoj |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1946 je avstrijsko sodstvo raziskovalo dejanja zaradi storitve [[vojni zločin|vojnega zločina]]. Leta 1949 pa so raziskovanja ustavili. Razlogi za to do danes niso znani. Proti SS-ovski kompaniji in policijskemu regimentu 13 oz. do njujinih članov nikdar ni prišlo do rednega procesa.<ref>[http://www.erinnern.at/bundeslaender/oesterreich/gedaechtnisorte-gedenkstaetten/katalog/museum_persmanhof erinnern.at: Museum Peršmanhof]</ref> == Spominski muzej Peršman == [[slika:Persman.jpg|thumb|right|400px|[[Partizanski spomenik]] na Peršmanu]] 25. aprila 1965 je bila prva komemoracija na Peršmanu in takrat je bila postavljena slovenska spominska plošča na kraj nacističnega zločina. Od začetka 1980-ih let pa so na Peršmanu redne spominske proslave v opomin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Der Peršmanhof nach 1945 |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1982 je [[Zveza koroških partizanov]] v eni sobi stanovanjskega poslopja uredila spominski muzej, ki predstavlja zgodovino partizanskega odpora koroških Slovencev za časa nacistične strahovlade. Leto kasneje je bil postavljen osrednji spomenik protifašističnega odpora. Le-ta je bil postavljen leta 1947 na pokopališču v [[Velikovec|Velikovcu]], spomenik mednarodnim žrtvam nacizma, in borcem, ki so se borili na [[Svinja|Svinjski planini]] proti okupatorju. Neznani storilci so ta spomenik leta 1953 razstrelili in za to niso bili nikdar kaznovani. Zaradi političnih razmer ni bilo možno postaviti spomenika na svojo prvotno mesto.<ref>[http://www.doew.at/aktuell/persman.html Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstandes Gedenkfeier am Peršmanhof]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Koroški Slovenci]] * [[Železna Kapla - Bela]] == Zunanje povezave == * [http://www.persman.at Uradna spletna stran] {{Koordinate DMS v naslovu|46|30|25|N|14|41|45|E|type=landmark |region=AT-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Avstriji]] [[Kategorija:Železna Kapla - Bela]] 7chiz49rw79mqmcqb84d332akm0bfu6 6708440 6708414 2026-07-08T10:06:12Z Upwinxp 126544 +slika 6708440 wikitext text/x-wiki [[Slika:Persmanhof.jpg|sličica|desno|Peršmanova domačija]] [[slika:Gedenktafel Persman.jpg|sličica|desno|Spominska plošča na Peršmanu]] '''Peršman''' je nekdanja kmečka domačija in sedaj osrednji muzej [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega odpora]] [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] v [[Železna Kapla - Bela|Železni Kapli]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Bila je tudi [[Partizani|partizanska]] postojanka med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], kjer so nacisti storili zločin nad civilisti in pobili domala celo družino. == Zgodovina == Peršmanova domačija je postala leta 1941 važna postojanka [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|partizanov]]. Slovenska družina Sadovnik je obdelovala domačijo. Konec aprila 1945 je pričakalo 150 partizanov bližajoči se konec vojne prav na Peršmanu. Deli posebne enote 4. kompanije I. bataljona nacistične SS in policijskega regimenta 13, ki so posebej zasledovali OF, so 25. aprila 1945 napadli Peršmanovo domačijo. Partizani so se umaknili, toda civilne žrtve so postali člani družine Sadovnik in Kogoj: štirje odrasli in sedem otrok je bilo umorjenih. Štirje otroci so težko ranjeni preživeli, ko so nacisti domačijo požgali.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Das Massaker an den Familien Sadovnik und Kogoj |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1946 je avstrijsko sodstvo raziskovalo dejanja zaradi storitve [[vojni zločin|vojnega zločina]]. Leta 1949 pa so raziskovanja ustavili. Razlogi za to do danes niso znani. Proti SS-ovski kompaniji in policijskemu regimentu 13 oz. do njujinih članov nikdar ni prišlo do rednega procesa.<ref>[http://www.erinnern.at/bundeslaender/oesterreich/gedaechtnisorte-gedenkstaetten/katalog/museum_persmanhof erinnern.at: Museum Peršmanhof]</ref> == Spominski muzej Peršman == [[slika:Persman.jpg|sličica|desno|[[Partizanski spomenik]] na Peršmanu]] 25. aprila 1965 je bila prva komemoracija na Peršmanu in takrat je bila postavljena slovenska spominska plošča na kraj nacističnega zločina. Od začetka 1980-ih let pa so na Peršmanu redne spominske proslave v opomin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Der Peršmanhof nach 1945 |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1982 je [[Zveza koroških partizanov]] v eni sobi stanovanjskega poslopja uredila spominski muzej, ki predstavlja zgodovino partizanskega odpora koroških Slovencev za časa nacistične strahovlade. Leto kasneje je bil postavljen osrednji spomenik protifašističnega odpora. Le-ta je bil postavljen leta 1947 na pokopališču v [[Velikovec|Velikovcu]], spomenik mednarodnim žrtvam nacizma, in borcem, ki so se borili na [[Svinja|Svinjski planini]] proti okupatorju. Neznani storilci so ta spomenik leta 1953 razstrelili in za to niso bili nikdar kaznovani. Zaradi političnih razmer ni bilo možno postaviti spomenika na svojo prvotno mesto.<ref>[http://www.doew.at/aktuell/persman.html Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstandes Gedenkfeier am Peršmanhof]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Koroški Slovenci]] * [[Železna Kapla - Bela]] == Zunanje povezave == * [http://www.persman.at Uradna spletna stran] {{Koordinate DMS v naslovu|46|30|25|N|14|41|45|E|type=landmark |region=AT-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Avstriji]] [[Kategorija:Železna Kapla - Bela]] k0vk66vhytxdbvy31zl0i1fksz3npoo Vogelnik 0 307145 6708068 6678333 2026-07-07T14:28:43Z Marjan Tomki SI 190558 Glej https://www.facebook.com/100063767760060/videos/1374436411276877/?__so__=permalink 6708068 wikitext text/x-wiki '''Vogelnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Blaž Vogelnik]] (*1932), arhitekt, prof. FA *[[Borut Vogelnik]] (*1959), slikar, likovni tehnolog, predavatelj, član skupine [[IRWIN]] * [[Brina Vogelnik]] (*1977), pevka, glasbenica, lutkarica in oblikovalka * [[Dolfe Vogelnik]] (1909—1987), pravnik, statistik, univ. profesor * [[Eka Vogelnik|Eka (Alenka) Vogelnik]] (1946—2024), slikarka, pisateljica, režiserka, lutkarica in scenografinja * [[Franc Vogelnik]] (1931—2017), knjižničar, prevajalec in urednik * [[Janez Vogelnik|Janez (Ivan) Vogelnik]] (1863—1923), šolnik, ustanovitelj in ravnatelj Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani (čipkaraske... šole) * [[Jure Vogelnik]], smučarski serviser [[Ingemar Stenmark|Ingemarja Stenmarka]] *[[Katja Repič Vogelnik]], arhitektka, urbanistka? * [[Marica Vogelnik]] (1904/5?—1976), pianistka, klavirska pedagoginja * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) (1914—2008), arhitektka, slikarka, ilustratorka in baletna pedagoginja *[[Metka Centrih Vogelnik]], televizijska napovedovalka in voditeljica * [[Mojca Vogelnik]] (1941—2003), arhitektka, pisateljica, producentka, režiserka, scenografinja, pedagoginja in plesna kritičarka * [[Silva Vogelnik]] (por. Berce) (1905—1989), profesorica jezikov * Zoja Vogelnik, jahalka, z lipicanko Venezia mladinska državna prvakinja v preskakovanju ovir == Glej tudi == * priimek [[Vogel (priimek)|Vogel]] * priimek [[Voglar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Vogelnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 5lh4zaifovaf5g3xwhibo7monv71dz5 Tomažin 0 307389 6708087 6707831 2026-07-07T15:43:08Z ~2026-32552-67 260877 6708087 wikitext text/x-wiki '''Tomažin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Andrej Tomažin]] (*1988), pisatelj, pesnik *[[Anja Križnik Tomažin]] (*1975), pevka, igralka in TV-voditeljica *[[Blaž Tomažin Bolcar]], odvetnik za športno pravo * [[Irena Tomažin|Irena (Z.) Tomažin]] - [[Zagoričnik]] (*1979), plesalka, performerka, glasbenica (glasovna umetnica - pevka) * [[Jožef Tomažin|Jožef (Aljoša) Tomažin]] (1901—1925), pesnik, gledališčnik * [[Katja Tomažin]], atletičarka, profesorica športne vzgoje, kineziologinja * [[Luka Zagoričnik|Luka T.(omažin) Zagoričnik]], * [[Martin Tomažin]], novinar * [[Maša Tomažin Hladen]], novinarka * [[Mojca Tomažin]] (*1965), ekonomistka * [[Nina Tomažin Bolcar]], strokovnjakinja za trženje * [[Tomaž Tomažin]] (*1971), kipar, videast, fotograf == Glej tudi == * priimek [[Tomazin]] *priimke [[Tomaž]], [[Tomažinčič]], pa tudi [[Tomažič]], [[Tomaževič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tomažin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] oonb1lorzzagz3l4smby15a3xdzpx59 6708097 6708087 2026-07-07T16:01:30Z ~2026-32552-67 260877 6708097 wikitext text/x-wiki '''Tomažin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Andrej Tomažin]] (*1988), pisatelj, pesnik *[[Anja Križnik Tomažin]] (*1975), pevka, igralka in TV-voditeljica *[[Blaž Tomažin Bolcar]], odvetnik za športno pravo * [[Irena Tomažin|Irena (Z.) Tomažin]] - [[Zagoričnik]] (*1979), plesalka, performerka, glasbenica (glasovna umetnica - pevka) * [[Jožef Tomažin|Jožef (Aljoša) Tomažin]] (1901—1925), pesnik, gledališčnik * [[Katja Tomažin]], atletičarka, profesorica športne vzgoje, kineziologinja * [[Luka Zagoričnik|Luka T.(omažin) Zagoričnik]], glasbeni promotor in publicist * [[Martin Tomažin]], novinar * [[Maša Tomažin Hladen]], novinarka * [[Mojca Tomažin]] (*1965), ekonomistka * [[Nina Tomažin Bolcar]], strokovnjakinja za trženje * [[Tomaž Tomažin]] (*1971), kipar, videast, fotograf == Glej tudi == * priimek [[Tomazin]] *priimke [[Tomaž]], [[Tomažinčič]], pa tudi [[Tomažič]], [[Tomaževič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tomažin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0mr2aww5s3rrerz2i7g772fo3wki7rc Kategorija:1977 v snukerju 14 323666 6708153 3296937 2026-07-07T17:14:27Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:1977 v snookerju]] na [[Kategorija:1977 v snukerju]]: Slovenjenje naslova 3296937 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:1977 v športu|Snooker]] [[Kategorija:Snooker po letih|1977]] eij349p6tbxv5qw129c4ividw12jsod 6708155 6708153 2026-07-07T17:15:04Z Yerpo 8417 ±[[Kategorija:1977 v športu]]; ±[[Kategorija:Snooker po letih]]→[[Kategorija:Snuker po letih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708155 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:1977 v športu|Snuker]] [[Kategorija:Snuker po letih|1977]] ssefctf7h1296u8qa1whb39y7lwawll Kategorija:1978 v snukerju 14 323667 6708157 3296938 2026-07-07T17:15:40Z Yerpo 8417 ±[[Kategorija:1978 v športu]]; ±[[Kategorija:Snooker po letih]]→[[Kategorija:Snuker po letih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708157 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:1978 v športu|Snuker]] [[Kategorija:Snuker po letih|1978]] hum8zvxnl921rpv2uw0g49n7phpitfb 6708158 6708157 2026-07-07T17:15:49Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:1978 v snookerju]] na [[Kategorija:1978 v snukerju]] brez preusmeritve: Slovenjenje naslova 6708157 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:1978 v športu|Snuker]] [[Kategorija:Snuker po letih|1978]] hum8zvxnl921rpv2uw0g49n7phpitfb Uporabnik:Yerpo/DYK 2 333573 6708308 6683539 2026-07-08T04:48:37Z Yerpo 8417 +1 6708308 wikitext text/x-wiki {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Uporabnik je prispeval '''403 podatke''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden |- |1. |... je '''[[etologija]]''' [[znanost|znanstvena]] [[veda]] znotraj [[zoologija|zoologije]], ki preučuje vedenje [[živali]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2007|15/2007]] |- |2. |... da se [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''[[Strigalice|strigalic]]''' Dermaptera nanaša na membranasta zadnja [[krilo|krila]], ki jih zlagajo pod sprednja, in imajo podobno teksturo kot [[povrhnjica]] [[človek|človeške]] [[koža|kože]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2007|22/2007]] |- |3. |... da samica '''[[zajedavske uši|zajedavskih uši]]''' po oploditvi odloži 50 do 150 jajčec, ki jih zalepi na dlako ali perje gostitelja? |[[Predloga:Ste vedeli/29. teden 2007|29/2007]] |- |4. |... da ima '''[[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelek za biologijo]]''' <small>(na sliki logotip)</small> na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] svoj začetek v Botaničnem in Zoološkem inštitutu leta [[1919]] ustanovljene [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]]? |[[Predloga:Ste vedeli/36. teden 2007|36/2007]] |- |5. |... da so '''[[dvokrilci]]''' dobro znan in razširjen [[red (biologija)|red]] [[žuželke|žuželk]], ki so svoje ime dobili po tem, da je en od dveh parov [[krilo|kril]] zakrnel? |36/2007 |- |6. |... da je [[Francozi|francoski]] [[entomolog]] '''[[Pierre André Latreille]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih opisal in poimenoval mnogo [[takson]]ov [[žuželke|žuželk]], katerih [[znanstveno ime|znanstveno poimenovanje]] se je ohranilo do danes? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2007|41/2007]] |- |7. |... da je bil [[ptiči|ptič]] neletalec '''[[dodo]]''' zanesljivo opisan šele leta [[1598]] in dokončno iztrebljen manj kot 100 let pozneje? |[[Predloga:Ste vedeli/43. teden 2007|43/2007]] |- |8. |... da imajo '''[[pračeljustnice]]''', ki so majhen [[red (biologija)|red]] [[žuželke|žuželk]], na glavi velike [[sestavljeno oko|sestavljene oči]], ki se na vrhu stikajo in tri [[očesce|očesca]]? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2007|48/2007]] |- |9. |... da je '''[[furkula]]''' dvorogim vilicam podoben izrastek četrtega člena [[zadek|zadka]] [[skakači (členonožci)|skakačev]], ki jo uporabljajo samo za beg pred [[plenilec|plenilci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/49. teden 2007|49/2007]] |- |10. |... da je osrednja tema romana [[američani|ameriškega]] [[pisatelj]]a [[Kurt Vonnegut|Kurta Vonneguta]] '''[[Klavnica pet]]''' zavezniško bombardiranje [[Nemčija|nemškega]] [[Dresden|Dresdna]] konec [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ki ga je avtor sam doživel kot vojni ujetnik v mestu? |49/2007 |- |11. |... da je '''[[repnik]]''' v [[Slovenija|Sloveniji]] splošno razširjena [[ptica]], a je gostota [[populacija (ekologija)|populacije]] majhna, in da zato sodi med manj poznane slovenske ptice? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2007|50/2007]] |- |12. |... da je '''[[Populacija (biologija)|populacija]]''' v [[biologija|biologiji]] skupina [[organizem|organizmov]] iste [[vrsta (biologija)|vrste]], ki zasedajo določen prostor v določenem času? |[[Predloga:Ste vedeli/52. teden 2007|52/2007]] |- |13. |... je najočitnejša značilnost '''[[metulji|metuljev]]''', da je celotno telo vključno s [[žuželčje krilo|krili]] pokrito z drobnimi luskami? |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2008|2/2008]] |- |14. |... da so '''[[Protodonata]]''' [[izumrtje|izumrl]] [[red (biologija)|red]] [[žuželke|žuželk]] iz [[paleozoik]]a, ki so znane po gigantskih telesnih merah? |3/2008 |- |15. |... da je na '''[[Seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah|seznamu živali, poimenovanih po slavnih osebah]] ''' tudi [[Krešiči|krešič]] ''[[Agra schwarzeneggeri]]'', ki je svoje ime zaradi nabreklih [[dvoglava nadlaktna mišica|biceps]]om podobnih srednjih členov nog dobil po telovadcu [[Arnold Schwarzenegger|Arnoldu Schwarzeneggerju]]? |4/2008 |- |16. |... da v zadnjem času opažajo upad [[populacija (biologija)|populacije]] '''[[rjavi srakoper|rjavega srakoperja]]''' <small>(na sliki)</small>, ki šteje okoli 10 milijonov osebkov, vendar ne v tolikšni meri, da bi ga smatrali za ogroženo vrsto? |6/2008 |- |17. |... da je '''[[levitev]]''' proces, pri katerem [[živali|žival]] odvrže trdno zunanjo plast [[koža|kože]], pod katero ji je predhodno zrasla nova? |6/2008 |- |18. | ... da živa barva odraslih '''[[polonice|polonic]]''' sporoča plenilcem, da so neužitne - ob napadu namreč iz nožnih sklepov izločajo smrdečo [[hemolimfa|hemolimfo]], ki vsebuje oljnat rumenkast [[toksin]]? |8/2008 |- |19. |... da se tako slovensko kot [[latinščina|latinsko]] ime nočnih metuljev '''[[pedici|pedicev]]''' (Geometridae) nanaša na premikanje njihovih [[gosenica|gosenic]], ki ga opisujemo kot »pednjanje« <small>(na sliki)</small>, dobeseden prevod [[grščina|grškega]] izraza ''geometron'' pa bi se glasil »zemljemerec« - ob premikanju namreč izgledajo, kot bi s telesom merile razdaljo? |11/2008 |- |20. |... da so '''[[srakoper|srakoperji]]''' mesojede živali, večinoma lovijo večje [[žuželke]] v letu, napadejo pa tudi manjše ptiče, [[plazilci|plazilce]] in [[sesalci|sesalce]]? |12/2008 |- |21. |... da '''[[bramorji]]''' živijo v sistemu podzemnih rovov, ki si jih z močnimi sprednjimi nogami izkopljejo pod zemljo? |13/2008 |- |22. |... da beseda '''[[velblod]]''' izvira iz [[Goti|gotske]] besede ''ulbandus'' za [[kamele|kamelo]], ta pa iz [[stara grščina|starogrške]] besede ''elefas'' (oz. njenega [[rodilnik]]a ''elefantos'') za [[slon]]a? |15/2008 |- |23. |... da je '''[[penicilin]] ''' prvi odkriti naravni [[antibiotik]]? |16/2008 |- |24. |... '''[[pritlikavi listni zavrtači]]''' sodijo med najmanjše [[metulji|metulje]], saj ima večina premer kril manjši od 3 mm? |19/2008 |- |25. |... da je '''[[udomačitev]]''' proces, pri katerem [[populacija (biologija)|populacija]] [[živali|živalske]] ali [[rastline|rastlinske]] [[vrsta (biologija)|vrste]] postane navajena na [[človek]]ovo oskrbo in nadzor, pri čemer postane pogosto nesposobna samostojno preživeti v naravnem okolju? |20/2008 |- |26. |... da '''[[močvirska sklednica]]''' del leta, ko so temperature zraka nižje od 10ºC, preživi zakopana v blatu, vendar ne gre za pravo [[hibernacija|hibernacijo]], saj je aktivna tudi v kratkih obdobjih toplejšega vremena pozimi? |22/2008 |- |27. |... da je '''[[iskanje prstnih odtisov DNA]]''' tehnika za identificiranje posameznikov in ugotavljanje sorodstvenih vezi med njimi izključno na podlagi zaporedja njihove [[Deoksiribonukleinska kislina|DNA]]? |23/2008 |- |28. |... da je [[biolog]] '''[[Narcis Mršić]]''' avtor knjige ''Živali naših tal'', ki je temeljno delo s področja [[pedozoologija|pedozoologije]] v Sloveniji in eno najbolj izčrpnih predstavitev talne favne nekega območja na svetu? |27/2008 |- |29. |... da je '''[[komodoški varan]]''' <small>(na sliki)</small> največji [[kuščar]] na svetu? |29/2008 |- |30. |... da se genitalije samcev in samic '''[[vinske mušice|vinskih mušic]]''' <small>(na sliki)</small> ujemajo po principu ključ-ključavnica in da je njihova oblika vrstno specifična, kar naj bi preprečevalo parjenje med vrstami ter je hkrati uporaben [[taksonomija|taksonomski]] znak za določanje vrst? |30/2008 |- |31. |... da je ameriški pisatelj [[Joe Haldeman]] prejel za [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[roman]] '''''[[The Forever War]]''''' (''Večna vojna'') obe najpomembnejši književni nagradi za področje znanstvene fantastike, [[nagrada Nebula|nagrado Nebula]] leta [[1975]] in [[nagrada Hugo|nagrado Hugo]] leta [[1976]]? |33/2008 |- |32. |... da '''[[Preobrazba (biologija)|preobrazba]]''' ali metamorfoza v [[zoologija|zoologiji]] označuje [[biološki proces]], pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe [[živali]]? |34/2008 |- |33. |... da so '''[[DDT]]''' prvič sintetizirali leta 1874, njegovo [[insekticid]]no delovanje pa so odkrili šele leta 1939? |43/2008 |- |34. |... da je bilo v preteklosti območje presihajočega '''[[Palško jezero|Palškega jezera]]''' del vojaškega poligona, ki ga je v ta namen uporabljala že [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrska]] vojska, po njej pa tudi [[italija]]nska in [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanska]]? |43/2008 |- |35. |... da komični [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] '''''[[Mars napada!]]''''' parodira znanstvenofantastične filme B-produkcije iz sredine [[20. stoletje|20. stoletja]]? |44/2008 |- |36. |... je '''[[opraševanje]]''' s pomočjo živali<small> (na sliki čebela s pelodom)</small> poseben primer sožitja, kjer rastlina vzpodbudi žival, da ta pride v bližino njenih spolnih organov z »nagrado« - [[nektar]]jem? |47/2008 |- |37. |... da '''[[črna štorklja]]''' gnezdi od [[Evropa|Evrope]] preko vse severne [[Azija|Azije]] (razen skrajnega severa) do [[Tihi ocean|Tihega oceana]] in v južnem delu [[Afrika|Afrike]]? |51/2008 |- |38. |... se '''[[domači vrabec|domači vrabci]]''' zadržujejo v skupinah v vseh letnih časih, tudi v obdobju [[parjenje|parjenja]]? |52/2008 |- |39. |... je '''[[siva vrana]]''' <small> (na sliki)</small> vsejedi [[mrhovinar]], ki s tal pobira oreške, [[školjke]] ali [[rakovice]] in jih spušča z velike višine na trdo podlago da se razbijejo? |53/2008 |- |40. |... letos mineva 150 let od izida [[Charles Darwin|Darwinovega]] najpomembnejšega dela '''''[[O izvoru vrst]]'''''? |3/2009 |- |41. |... je bil '''''[[Physical Graffiti]]''''' eden prodajno najuspešnejših albumov skupine [[Led Zeppelin]], ki so ga samo v [[Združene države Amerike|ZDA]] prodali v osmih milijonih izvodov? |4/2009 |- |42. |... si glavno mesto [[Demokratična republika Kongo|Demokratične republike Kongo]] '''[[Kinšasa]]''' <small>(na sliki)</small> z [[Johannesburg]]om deli status tretjega največjega mesta v [[Afrika|Afriki]] (za [[Kairo]]m in [[Lagos]]om)? |5/2009 |- |43. |... so se '''[[ostvarji]]''' <small>(na sliki)</small> razvili v [[kambrij]]u pred več kot 500 milijoni let in so od takrat praktično nespremenjeni, zaradi česar jih označujemo za [[živi fosil|žive fosile]]? |6/2009 |- |44. |... [[fosil]]ni zapis '''[[ščipalci|ščipalcev]]''' <small>(na sliki ''Centruroides suffusus'')</small> sega v preteklost do [[silur]]ja pred okoli 430 milijoni let, s čemer so najstarejši znani kopenski [[členonožci]]? |9/2009 |- |45. |... uradnega pravila za položaj '''[[znak evra|znaka za evro]]''' ni, zato ga v [[evroobmočje|različnih državah]] pišejo bodisi pred, bodisi za zneskom, pogosto odvisno od tega, kako so pisali zneske v nekdanjih [[valuta]]h? |11/2009 |- |46. |... '''[[vodni drsalci]]''' za premikanje po vodni gladini izkoriščajo [[površinska napetost|površinsko napetost]] vode? |12/2009 |- |47. |... je prepričanje, da imajo '''[[suhe južine]]''' <small>(na sliki)</small> najmočnejši [[strup]] med vsemi [[pajkovci]], zmotno? |15/2009 |- |48. |... je '''[[močvirski tulipan]]''' [[Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji|v Sloveniji zaščiten]], kljub temu pa velja za prizadeto [[vrsta (biologija)|vrsto]] zaradi izgube [[habitat]]ov in nabiranja? |17/2009 |- |49. |... je epizode v začetku četrte sezone [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastične]] TV serije '''''[[Bojna ladja Galactica (TV serija, 2004)|Bojna ladja Galactica]]''''' gledalo v povprečju 1,7 milijona gledalcev? |18/2009 |- |50. |... je [[stenice|stenica]] '''[[rjava trnovka]]''' dobila ime po zanjo značilnih trnih, ki izraščata ob straneh [[oprsje|oprsja]]? |22/2009 |- |51. |... so '''[[hobotnice]]''' <small>(na sliki)</small> med najinteligentnejšimi [[nevretenčarji]], kar s pridom izkoriščajo pri lovu na [[plenilstvo|plen]] in izogibanju naravnim sovražnikom? |24/2009 |- |52. |... je '''[[naravni izbor]]''' eden ključnih mehanizmov [[evolucija|evolucije]], ni pa edini? |26/2009 |- |53. |... so '''[[ribniki v dolini Drage]]''' <small>(na sliki)</small> eden redkih preostalih [[habitat]]ov ogrožene [[močvirska sklednica|močvirske sklednice]] v Sloveniji? |27/2009 |- |54. |... je '''[[lateralna inhibicija]]''' mehanizem, s katerim se na nivoju [[čutilni organ|čutilnega organa]] izboljšata [[ločljivost]] in [[kontrast]] zaznave? |27/2009 |- |55. |... '''[[vodne bolhe]]''' <small>(na sliki ''Daphnia pulex'')</small> plavajo s [[tipalnica]]mi, ne z nogami? |29/2009 |- |56./57. |... '''[[poljski škrjanec]]''', podobno kot ostali '''[[škrjanci]]''', gnezdi v odprti krajini, kjer na tleh stika za [[seme]]ni in [[žuželke|žuželkami]]? |30/2009 |- |58. |... samcev, samic in mladičev '''[[velika bela čaplja|velike bele čaplje]]''' večino leta ni mogoče razločiti med seboj? |32/2009 |- |59. |... imajo '''[[breguljka|breguljke]]''' več »lastnih« [[vrsta (biologija)|vrst]] [[zajedavec|zajedavcev]], ki zajedajo samo na njih? |33/2009 |- |60. |... je posebnost '''[[Zelenonoga tukalica|zelenonoge tukalice]]''', da pri vzgoji legla sodelujejo tudi mladiči iz prejšnjega legla? |34/2009 |- |61. |... so roman '''''[[Vesoljski bojevniki]]''''' nekateri zaradi pretiranega poveličevanja [[vojna|vojne]] in [[militarizem|militarizma]] primerjali s [[fašizem|fašistično]] propagando a je leta 1960 [[Robert Anson Heinlein]] zanj kljub temu prejel [[Nagrada Hugo|nagrado Hugo]], eno najprestižnejših nagrad v [[znanstvena fantastika|znanstveni fantastiki]]? |35/2009 |- |62. |... '''[[kmečka lastovka]]''' pogosto gnezdi v kmečkih hišah, [[hlev]]ih, lopah, pod mostovi ipd., kjer si par zgradi skodeličasto [[gnezdo]] iz blata, ojačanega z rastlinskim materialom? |36/2009 |- |63. |... je po definiciji belgijskega Centra za raziskave epidemiologije katastrof (CRED) '''[[naravna katastrofa]]''' pojav, ki mora povzročiti vsaj 10 človeških smrtnih žrtev in/ali prizadeti še 100 ljudi in/ali pripraviti lokalne oblasti da razglasijo izredno stanje oz. zaprosijo mednarodno skupnost za pomoč? |37/2009 |- |64. |... '''[[črni hudournik]]i''' preživijo večino življenja v zraku, v letu celo [[spanje|spijo]] in se [[parjenje|parijo]]? |38/2009 |- |65. |... je ameriški komični film '''''[[Ledene steze]]''''' navdihnil resnični debitantski nastop [[Jamajka|jamajške]] ekipe v [[bob (šport)|bobu]] na [[Zimske olimpijske igre 1988|OI 1988]] v [[Calgary]]ju, a je v njem večina podrobnosti izmišljenih? |38/2009 |- |66. |... je '''[[Južna Azija]]''' najgosteje poseljena [[regija]] sveta, kjer živi več kot petina svetovnega [[prebivalstvo|prebivalstva]]? |40/2009 |- |67. |... je '''[[sinji presličar]]''' <small>(na sliki)</small> nezahteven [[kačji pastirji|kačji pastir]], ki se lahko razmnožuje tudi v tako reguliranih vodotokih kot je kanal [[Glinščica, Ljubljana|Glinščice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]? |42/2009 |- |68. |... je [[Američani|ameriški]] [[genetik]], [[embriolog]] in [[nobelovec]] '''[[Thomas Hunt Morgan]]''' ustanovil na [[Tehnološki inštitut Kalifornije|Tehnološkem inštitutu Kalifornije]] oddelek za biologijo, kjer se je kasneje izšolalo sedem [[Nobelova nagrada|nobelovcev]]? |44/2009 |- |69. |... '''[[spolno razmnoževanje]]''' izredno pospeši nastanek novih kombinacij [[gen]]ov napram [[nespolno razmnoževanje|nespolnem]], zaradi česar se lahko [[populacija (biologija)|populacije]] hitreje prilagajajo [[naravni izbor|selekcijskim]] pritiskom? |47/2009 |- |70. |... je ostankov '''[[jamski medved|jamskih medvedov]]''' <small>(na sliki)</small> po [[Evropa|evropskih]] [[jama]]h toliko, da so med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] iz njih pridobivali [[fosfat]]e? |48/2009 |- |71. |... največjo skupino [[stonoge|stonog]] '''[[dvojnonoge]]''' <small>(na sliki)</small> prepoznamo predvsem po značilnosti, da sta po dva člena njihovega [[oprsje|oprsja]] zlita, zaradi česar imajo navidez po dva para nog na vsak člen? |50/2009 |- |72. |... je '''[[Mednarodno leto biotske raznovrstnosti]]''' celoletni projekt [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], katerega namen je z vrsto aktivnosti leta 2010 povečevati zavedanje ljudi o pomenu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] za [[življenje]] na [[Zemlja|Zemlji]] in preživetje človeštva <small>(na sliki logo)</small>? |51/2009 |- |73. |... je '''[[gomolj]]''' [[rastline|rastlinska]] struktura, namenjena shranjevanju založnih snovi, ki se razvije pri nekaterih rastlinah in jim pomaga preživeti obdobja neugodna za rast? |51/2009 |- |74. |... je za večino '''[[stročnice|stročnic]]''' značilno, da tvorijo [[sožitje]] z [[bakterije|bakterijami]] iz [[rod (biologija)|rodu]] ''Rhizobium'', ki v zameno za metabolno energijo vežejo [[dušik]] iz zraka v obliko, ki jo lahko rastlina uporabi? |52/2009 |- |75. |... je [[Giovanni Antonio Scopoli]] leta 1763 na [[Slovenija|slovenskem]] ozemlju našel in opisal prvo [[vrsta (biologija)|vrsto]] '''[[drobnonožke]]''' na svetu? |53/2009 |- |76. |... lahko strojna oprema '''[[zaslon na dotik|zaslona na dotik]]''' zaznava položaj dotika bodisi s spremembo [[upornost]]i ali [[kapacitivnost]]i površine, spremembo osvetlitve ali prevajanja [[zvok|zvočnega]] valovanja na določenem preseku točk nad njo? |5/2010 |- |77. |... je bil [[film]] '''''[[Metropolis (film)|Metropolis]]''''' nemškega režiserja [[Fritz Lang|Fritza Langa]] najdražji film svojega časa in prvi visokoproračunski [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] film? |6/2010 |- |78. |... je '''[[genetski kod]]''' skupek pravil, po katerih žive [[celica|celice]] informacije, zapisane v [[genotip|genetskem materialu]] (zaporedja [[DNK]] in [[RNK|mRNK]]), [[Gensko prevajanje|prevajajo]] v zaporedje [[aminokislina|aminokislin]], ki gradijo [[beljakovina|beljakovine]] <small>(na sliki shema prevajanja DNK)</small>? |7/2010 |- |79. |... imajo [[raki]] '''[[vitičnjaki]]''' verjetno najdaljši [[penis]] v razmerju z velikostjo telesa v vsem [[živali|živalskem]] [[kraljestvo (biologija)|kraljestvu]]? |9/2010 |- |80. |... lahko [[raki|rak]] '''[[bogomolčarji|bogomolčar]]''' vrste ''Odontodactylus scyllarus'' <small>(na sliki)</small> iztegne nogo s pospeškom 10.400 ''[[težni pospešek|g]]'' in udari v oklep plena s silo, primerljivo z [[Naboj (orožje)|nabojem]] kalibra .22? |11/2010 |- |81. |... je [[Američani|ameriški]] [[biokemik]] in [[farmakolog]], [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|nobelovec]] '''[[Julius Axelrod]]''' <small>(na sliki)</small> v laboratorijski nesreči izgubil levo oko in je od takrat nosil sprva ščitek za oko, nato pa očala z zatemnjeno levo stranjo, ki so postala njegov zaščitni znak? |12/2010 |- |82. |... je melodija znane skladbe »Down Under« [[Avstralija|avstralske]] [[pop rock]] [[glasbena skupina|skupine]] '''[[Men at Work]]''' [[plagiat]] otroške izštevanke, ki jo je napisala učiteljica Marion Sinclair leta 1934? |13/2010 |- |83. |... je '''[[faktor vpliva]]''' mera, ki opisuje, kolikokrat so članki, objavljeni v [[znanstvena revija|znanstvenih revijah]] na področjih [[naravoslovje|naravoslovja]] in [[družboslovje|družboslovja]], citirani? |19/2010 |- |84. |... je '''[[predor pod Rokavskim prelivom]]''' drugi najdaljši predor na svetu, še vedno pa ima najdaljši odsek speljan pod morskim dnom? |20/2010 |- |85. |... so '''[[paščipalci]]''' <small>(na sliki)</small> [[red (biologija)|red]] majhnih [[pajkovci|pajkovcev]], v katerega uvrščamo okrog 3.300 danes živečih opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]]? |23/2010 |- |86. |... je [[fosil]]ni zapis '''[[dvoklopniki|dvoklopnikov]]''' tako dobro ohranjen, da poznamo dvakrat toliko [[izumrtje|izumrlih]] kot danes živečih [[vrsta (biologija)|vrst]]? |26/2010 |- |87. |... je bil '''[[Zmajski most]]''' čez [[Ljubljanica|Ljubljanico]] zgrajen za časa županovanja [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]] kot nadomestilo za leseni Mesarski most, ki je stal prej na tistem mestu in je bil poškodovan v [[Ljubljanski potres 1895|ljubljanskem potresu leta 1895]]? |29/2010 |- |88. |... je prvo znano '''[[alternativna zgodovina|alternativnozgodovinsko]]''' delo napisal [[antični Rim|rimski]] zgodovinar [[Tit Livij|Livij]] v [[1. stoletje pr. n. št.|1. stoletju pr. n. št.]]? |33/2010 |- |89. |... [[polži]] vrste '''''[[Cerithidea decollata]]''''' napovedujejo prihodnost? |34/2010 |- |90. |... je reka '''[[Temza]]''' v spodnjem toku polslana in da se višina njene gladine spreminja z [[bibavica|bibavico]] - v [[London]]u je tako razlika med plimo in oseko 7 m? |40/2010 |- |91. |... je upoštevanje '''[[Kroghovo načelo|Kroghovega načela]]''' v veliki meri botrovalo vsaj trem [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovim nagradam za fiziologijo ali medicino]] <small>(na sliki [[August Krogh]])</small>? |42/2010 |- |92. |... je film '''''[[Forrest Gump]]''''' prejel šest [[oskar (filmska nagrada)|oskarjev]] (med njimi [[oskar za najboljši film|oskarja za najboljši film]]), tri [[zlati globus|zlate globuse]] in številne druge nagrade? |43/2010 |- |93. |... je avtor prvega slovenskega visokošolskega učbenika [[ekologija|ekologije]] slovenski biolog '''[[Kazimir Tarman]]'''? |45/2010 |- |94./95. |... je '''[[zibajoči ples]]''', ki ga je razvozlal avstrijski [[etologija|etolog]] '''[[Karl von Frisch]]''', abstraktno sporočilo [[čebele|čebel]] o oddaljenosti in smeri paše, vira vode ali ustreznega mesta za gnezdišče? |47/2010 |- |96. |... je [[bakterije|bakterija]] '''[[GFAJ-1]]''', ki so jo odkrili leta 2009, prvi znani [[organizem]], ki lahko preživi brez [[fosfor]]ja? |49/2010 |- |97. |... tradicionalno uvrščamo med '''[[goži|gože]]''' <small>(na sliki)</small> dve tretjini vseh znanih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[kače|kač]], vendar sodeč po [[genetika|genetskih]] znakih večina ne sodi tja? |50/2010 |- |98. |... so ličinke '''[[muhe trepetavke|muh trepetavk]]''' iz rodu ''Eristalis'' znane po tem, da živijo v močno onesnaženi vodi in dihajo skozi izrastek na zadnjem delu, ki je lahko daljši od preostanka telesa? |50/2010 |- |99./100. |... so slovenski [[paleontolog]]i leta 2005 v [[Tunjice|Tunjiškem]] gričevju odkrili daleč najstarejše [[fosil]]ne ostanke [[morski konjiček|morskih konjičkov]] na svetu in jih opisali kot [[vrsta (biologija)|vrsti]] '''''[[Hippocampus sarmaticus]]''''' ter '''''[[Hippocampus slovenicus]]''''' <small>(na sliki umetniška upodobitev ''H. sarmaticus'' z manjšim ''H. slovenicus'' na desni)</small>? |51/2010 |- |101. |... je [[Japonci|japonski]] [[slikar]] in [[grafik]] '''[[Hokusaj]]''' začel ustvarjati že kot mladenič in je v 70 letih uporabil vsaj 30 umetniških imen? |52/2010 |- |102. |... so '''[[predalasta pljuča]]''' tip [[dihala|dihal]], kakršna imajo nekateri predstavniki [[pajkovci|pajkovcev]] in se nahajajo v razširitvi v [[zadek|zadku]] členonožcev? |3/2011 |- |103. |... je [[Združene države Amerike|ameriški]] [[filmska komedija|komični]] [[animirani film]] '''''[[Shrek]]''''' leta 2001 prejel prvega [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v novoustanovljeni kategoriji animiranih celovečernih filmov? |5/2011 |- |104. |... do danes ni bilo še nobene potrjene najdbe samca '''[[žagarica|žagarice]]''' <small>(na sliki samica)</small>, saj se te [[kobilice]] razmnožujejo skoraj izključno [[partenogeneza|partenogenetsko]]? |7/2011 |- |105. |... se je [[Nemci|nemški]] [[Prirodopis|prirodoslovec]] in [[raziskovalec]] '''[[Peter Simon Pallas]]''' <small>(na sliki)</small> leta 1768 udeležil znanstvene odprave po [[Rusija|Rusiji]] in [[Sibirija|Sibiriji]], katere glavni cilj je bil opazovati [[prehod Venere]] leta 1769? |9/2011 |- |106. |... je ključni preobrat za alternativni tok zgodovine, opisan v [[alternativna zgodovina|alternativnozgodovinskem]] [[roman]]u ameriškega pisatelja [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] '''''[[Človek v visokem dvorcu]]''''', uspešen atentat na ameriškega predsednika [[Franklin D. Roosevelt|Roosevelta]] leta 1933? |10/2011 |- |107. |... '''[[Univerza Kalifornije, Berkeley]]''' vključuje poleg kampusa tudi več raziskovalnih laboratorijev, univerzitetni [[botanični vrt]] in 323 ha nepozidanega ekološkega rezervata? |11/2011 |- |108./109. |... je ogromen [[kljun]] '''[[tukani|tukanov]]''' presenetljivo zelo lahek in na primer pri '''[[orjaški tukan|orjaškem tukanu]]''' <small>(na sliki)</small> predstavlja tretjino telesne dolžine, a samo dvajsetino teže? |13/2011 |- |110. |... je bila podelitev [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino]] '''[[John James Rickard Macleod|Johnu Macleodu]]''' leta 1923 ena od bolj kontroverznih potez Nobelove fundacije? |14/2011 |- |111./112. |... uvrščamo '''[[nogači|nogače]]''' <small>(na sliki)</small> na podlagi prisotnosti pipalk in nekaterih drugih znakov med '''[[pipalkarji|pipalkarje]]''', vendar je njihova telesna zgradba tako nenavadna, da jih nekateri [[taksonomija|taksonomi]] obravnavajo kot ločen [[takson]]? |15/2011 |- |113. |... je nemški arhitekt [[Herman Sörgel]] v 20. letih 20. stoletja izdelal megalomanski načrt za zajezitev '''[[Gibraltarska ožina|Gibraltarske ožine]]''' <small>(na sliki)</small> in izkoriščanje [[Oceanski tok|toka]] med [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] ter [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] za pridobivanje [[električna energija|električne energije]]? |19/2011 |- |114. |... je bil otok '''[[Tajvan (otok)|Tajvan]]''' v preteklosti znan kot Formoza, kar izvira iz [[portugalščina|portugalskega]] izraza ''Ilha formosa'' - »lep otok«? |20/2011 |- |115. |... so nekateri '''[[počasniki]]''' v stanju [[kriptobioza|kriptobioze]] sposobni preživeti 10 dni [[vakuum]]a in nefiltriranega [[kozmični žarki|kozmičnega sevanja]] na zunanjosti [[vesoljska sonda|vesoljske sonde]]? |21/2011 |- |116. |... je '''[[preživetvena grozljivka]]''' podzvrst [[akcijska videoigra|akcijsko]]-[[pustolovska videoigra|pustolovskih videoiger]], ki se v podajanju zgodbe in vzdušju zgleduje po [[grozljivka]]h kot zvrsti [[fikcija|fikcije]]? |23/2011 |- |117. |... ima [[Godzilla]] svojo zvezdo na '''[[Hollywoodska aleja slavnih|Hollywoodski aleji slavnih]]''', [[Clint Eastwood]] pa ne? |24/2011 |- |118. |... naj bi bil [[Ljubljana|ljubljanski]] [[nebotičnik]] '''[[Kristalna palača, Ljubljana|Kristalna palača]]''' po prvotnih načrtih visok preko 100 m, je pa tudi pri končnih 89 metrih višine trenutno [[Seznam najvišjih stavb v Sloveniji|najvišja stavba v Sloveniji]]? |26/2011 |- |119. |... je v [[Slovenija|Sloveniji]] znanih več kot 40 bolnikov z [[redka bolezen|redko]] '''[[Fabryjeva bolezen|Fabryjevo boleznijo]]''', kar je eden najvišjih deležev obolelih med vsemi svetovnimi državami? |26/2011 |- |120. |... so '''[[Portable Document Format]]''' (kratica PDF) razvili pri podjetju [[Adobe Systems]] leta 1993, leta 2007 pa so različico 1.7 predlagali [[Mednarodna organizacija za standardizacijo|Mednarodni organizaciji za standardizacijo]], ki je junija 2008 potrdila PDF kot standard ISO 32000-1:2008? |27/2011 |- |121./122. |... je bil ameriški [[virologija|virolog]] in [[Nobelova nagrada|nobelovec]] '''[[Harold Varmus]]''' kot direktor '''[[Nacionalni inštituti za zdravje|Nacionalnih inštitutov za zdravje]]''' tako uspešen, da ga je eden od komentatorjev označil za »najučinkovitejšega politika iz ozadja, kar jih je ustvarila [[Bill Clinton|Clintonova]] administracija«? |32/2011 |- |123. |... se [[stenice|stenica]] '''[[velika ostrorobka]]''' <small>(na sliki)</small> najraje prehranjuje s [[plod]]ovi [[glog]]a, če teh ni na voljo pa sesa tudi rastlinske sokove listopadnih [[drevo|dreves]], kot so [[Sorbus|jerebike]] in [[jablana|jablane]]? |33/2011 |- |124. |... '''[[planinski pelin]]''' <small>(na sliki)</small> v resnici ni [[pelin]], temveč [[rman]]? |35/2011 |- |125. |... je '''[[inteligentni načrt]]''' teza, da je možno določene lastnosti [[vesolje|vesolja]] in [[življenje|živih bitij]] bolje razložiti z inteligentnim načrtovalcem kot z neusmerjenimi procesi, kakršen je [[naravni izbor]]? |36/2011 |- |126. |... je '''[[AKC Metelkova mesto]]''' avtonomni kulturni center, ki se nahaja v središču [[Ljubljana|Ljubljane]] v severnem delu kompleksa nekdanje vojašnice iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob [[Metelkova cesta, Ljubljana|Metelkovi cesti]], nastal leta 1993, ko je skupina prostovoljcev in aktivistov, povezanih v t.i. ''Mrežo za Metelkovo'', [[skvotanje|zasedla]] stavbe kompleksa, iz katerega so se dve leti pred tem umaknili vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] in so bile namenjene za rušenje? |36/2011 |- |127. |... da je '''[[sistem linearnih enačb]]''' serija [[linearna enačba|linearnih enačb]], ki imajo isti nabor [[Spremenljivka|neznank]] <small>(na sliki sistem linearnih enačb, ki s tremi spremenljivkami definira zbirko ravnin - rešitev sistema je točka, kjer se križajo)</small>? |37/2011 |- |128. |... '''[[lignji]]''' <small>(na sliki)</small> skupaj s [[sipe|sipami]] sodijo med [[deseterolovkarji|deseterolovkarje]] - okrog ust imajo obroč 10 lovk, od katerih je en par podaljšan? |39/2011 |- |129. |... 12 od 50 '''[[seznam otokov po površini|največjih svetovnih otokov]]''' pripada [[Kanada|Kanadi]]? |39/2011 |- |130. |... so člani odbora za podeljevanje [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovih nagrad za fiziologijo ali medicino]] po razglasitvi letošnjih dobitnikov izvedeli, da je eden od njih, kanadski [[imunolog]] '''[[Ralph Steinman]]''', umrl tri dni prej, a so se odločili, da bo ostal prejemnik, s čemer je Steinman postal prvi [[Nobelova nagrada|nobelovec]], ki je prejel to nagrado posthumno? |41/2011 |- |131. |... so nekdaj pogosto videvali '''[[zlata krastača|zlato krastačo]]''' <small>(na sliki)</small>, prebivalko višinskih [[deževni gozd|deževnih gozdov]] nad mestom [[Monteverde]] v [[Kostarika|Kostariki]], leta 1989 pa so našli samo še enega samca in v nadaljnjih letih kljub obsežnim iskalnim akcijam nobene zlate krastače več, zato šteje vrsta za [[izumrla vrsta|izumrlo]]? |43/2011 |- |132. |... je dobila angleška [[pop glasba|pop]]-[[reggae]] [[glasbena skupina|skupina]] '''[[UB40]]''' ime po oznaki obrazca za zahtevek za dodelitev denarne [[socialna podpora|socialne podpore]] britanskega Ministrstva za zdravje in socialno varstvo? |43/2011 |- |133. |... je bil '''[[Veliki čilski potres]]''' hud [[potres]] z močjo 9,5 po [[momentna magnitudna lestvica|momentni lestvici]], ki je [[22. maj]]a [[1960]] prizadel jug [[Čile|Čila]] in je do danes najmočnejši potres v zgodovini merjenja? |45/2011 |- |134. |... so '''[[harlekinska polonica|harlekinsko polonico]]''' <small>(na sliki)</small>, ki je danes ena najhujših [[invazivna vrsta|invazivnih vrst]] v [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], še pred nekaj desetletji uvažali iz [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]] za [[biološki nadzor škodljivcev|biološki nadzor]] [[listne uši|listnih uši]]? |47/2011 |- |135. |... je z [[zasebna univerza|zasebno]] raziskovalno '''[[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerzo Johnsa Hopkinsa]]''' s sedežem v mestu [[Baltimore, Maryland|Baltimore]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] povezanih 36 prejemnikov [[Nobelova nagrada|Nobelovih nagrad]], od tega jih je pet prejelo nagrado v času, ko so delovali na univerzi kot predavatelji ali raziskovalci? |50/2011 |- |136. |... so imeli najuspešnejši programi klasičnega '''[[Biološki nadzor škodljivcev|biološkega nadzora škodljivcev]]''' razmerje med koristmi in stroški več sto proti ena, pri nekaterih ponesrečenih pa je postal vneseni [[organizem]] sam [[škodljivec]]? |50/2011 |- |137. |... je '''[[kitovec]]''', največja [[ribe|riba]] na svetu, človeku povsem nenevarna? |51/2011 |- |138. |... so veljavnosti oporoke švedskega izumitelja [[Alfred Nobel|Alfreda Nobela]], s katero so ustanovili '''[[Nobelov sklad]]''', oporekali Nobelovi dediči in sprva tudi sam kralj [[Oskar II. Švedski|Oskar II.]], češ da oporoka ni dovolj patriotska? |[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Ste_vedeli/1._teden_2012&oldid=3308724 1/2012] |- |139. |... ima [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[gliste]] '''''[[Caenorhabditis elegans]]''''' dva [[Biološki spol|spola]], predstavniki so bodisi [[hermafrodit]]i, bodisi mnogo redkejši samci, ki jih je v [[populacija (biologija)|populaciji]] samo 0,01 %? |2/2012 |- |140. |... so bile besede »I still love you« v videospotu pesmi skupine [[Queen]] »'''[[These Are the Days of Our Lives]]'''« zadnje, kar je pevec [[Freddie Mercury]] rekel pred kamero v svojem življenju? |4/2012 |- |141. |... je basist '''[[John Deacon]]''', ki je veljal za najbolj zadržanega člana skupine [[Queen]], napisal nekaj njihovih največjih hitov? |5/2012 |- |142. |... beseda »'''[[karantena]]'''« posredno izvira iz ugotovitve, da se pri [[človek]]u pojavijo prvi [[simptom]]i [[kuga|kuge]] približno 40 dni po [[okužba|okužbi]]? |6/2012 |- |143. |... '''[[Univerza v Uppsali|Univerzo v Uppsali]]''' <small>(na sliki sedež univerze)</small> sestavlja devet [[fakulteta|fakultet]], ki imajo skupno okrog 20.000 dodiplomskih in 2.000 podiplomskih študentov ter 4.000 predavateljev? |8/2012 |- |144. |... je [[Belgijci|belgijski]] [[celična biologija|citolog]] '''[[Christian de Duve]]''' med preučevanjem [[presnova|presnove]] [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]] v [[celica|celici]] po naključju odkril dva nova celična [[organel]]a, kar mu je prineslo [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]]? |12/2012 |- |145. |... je '''[[zelena listna stenica]]''' <small>(na sliki)</small> v [[Turčija|Turčiji]] ekonomsko najpomembnejši [[škodljivec|škodljivec]] [[leska|lesk]], pri nas pa velja za manj pomembnega škodljivca? |13/2012 |- |146. |... je bilo glavno mesto [[Madagaskar]]ja '''[[Antananarivo]]''' za razliko od številnih ostalih prestolnic afriških držav veliko in pomembno naselje že pred [[kolonializem|kolonialnim]] časom? |13/2012 |- |147. |... je [[Kanadčani|kanadski]] [[film]]ski ustvarjalec, [[izumitelj]] in [[raziskovalec]] '''[[James Cameron]]''' ustvaril dva najdobičkonosnejša filma vseh časov, ''[[Titanik (film, 1997)|Titanik]]'' in ''[[Avatar (film)|Avatar]]''? |14/2012 |- |148. |... so '''[[ptiči neletalci]]''' raznovrstna skupina [[ptiči|ptičev]], ki nimajo sposobnosti [[letenje|letenja]], pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem? |15/2012 |- |149. |... je [[Švedi|švedski]] [[nevrofiziologija|nevrofiziolog]], [[akademik]] in [[nobelovec]] '''[[Torsten N. Wiesel]]''' odraščal v bolnišnici Beckomberga, [[psihiatrija|psihiatrični]] ustanovi v predmestju [[Stockholm]]a, kjer je bil njegov oče direktor in glavni psihiater? |16/2012 |- |150. |... je pred odkritjem '''[[Hayflickova meja|Hayflickove meje]]''' veljalo prepričanje, da so izolirane [[celica|celične]] linije nesmrtne? |17/2012 |- |151. |... je bil [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[roman]] ameriškega pisatelja [[Daniel Keyes|Daniela Keyesa]] '''''[[Rože za Algernona]]''''' v 1990. letih eden od tistih, ki so jih različni posamezniki ali skupine največkrat poskušali odstraniti iz knjižničnih zbirk v ameriških šolah, predvsem zaradi motiva spolnosti? |18/2012 |- |152. |... je '''[[španska muha]]''' znana po tem, da izloča snov [[kantaridin]], ki na človeka in druge [[sesalci|sesalce]] deluje kot [[mehurjevec]] – strup, ki povzroča mehurje in vnetje [[koža|kože]] ter [[sluznica|sluznic]]? |19/2012 |- |153. |... velja francoska revija '''''[[Journal des sçavans]]''''' za prvo [[znanstvena revija|znanstveno revijo]] na svetu, čeprav je njena vsebina pokrivala širšo tematiko? |20/2012 |- |154./155. |... je '''[[Gerty Cori]]''' leta 1947 postala prva ženska prejemnica [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino]], prejela pa jo je skupaj z možem '''[[Carl Ferdinand Cori|Carlom Corijem]]'''? |21/2012 |- |156. |... je '''[[Viktorijin otok]]''' na severu [[Kanada|Kanade]] približno tako velik kot [[Velika Britanija]], ima pa manj kot 2000 prebivalcev? |22/2012 |- |157. |... med '''[[Čmrlj|črmlje]]''' <small>(na sliki temni zemeljski čmrlj)</small> uvrščamo približno 250 [[vrsta (biologija)|vrst]], razširjenih skoraj po vsej [[Evrazija|Evraziji]] in obeh [[Amerika]]h? |23/2012 |- |158. |... samci [[komarji|komarjev]] zaznavajo [[zvok]] utripanja [[žuželčje krilo|kril]] samic z '''[[Johnstonov organ|Johnstonovimi organi]]''', ki se nahajajo v [[tipalnica]]h, na podlagi česar jih prepoznajo in najdejo? |25/2012 |- |159. |... je [[otologija|otolog]] '''[[Robert Bárány]]''' leta 1915 postal prvi član [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]], ki je prejel [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]], a so mu kasneje kljub temu zavrnili vlogo za rednega [[profesor]]ja? |27/2012 |- |160. |... [[inuitščina|inuitsko]] ime [[Kanada|kanadskega]] arktičnega otoka '''[[Ellesmere]]''' ''Umingmak Nuna'' dobesedno pomeni »dežela [[Moškatno govedo|moškatnega goveda]]« <small>(na sliki tundra v Narodnem parku Quttinirpaaq)</small> ? |28/2012 |- |161. |... je glavno mesto [[Togo|Toga]] '''[[Lomé]]''' na račun zmogljivega pristanišča pomembno transportno središče [[Zahodna Afrika|Zahodne Afrike]]? |30/2012 |- |162. |... je bila '''[[Univerza v Lundu]]''' na jugu [[Švedska|Švedske]] ustanovljena z namenom »[[švedi]]fikacije« zgornjega sloja prebivalstva pokrajine, ki si jo je Švedska pred tem priborila od [[Danska|Danske]]? |35/2012 |- |163. |... je '''[[Max Theiler]]''', [[Južnoafričani|južnoafriško]]-[[Američani|ameriški]] [[zdravnik]] in [[virologija|virolog]], znan predvsem kot znanstvenik, ki je razvil učinkovito [[cepivo]] proti [[rumena mrzlica|rumeni mrzlici]], za kar je leta 1951 prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]]? |36/2012 |- |164. |... je '''[[veliki londonski požar]]''' leta [[1666]], ki je uničil domove 70.000 od 80.000 prebivalcev takratnega srednjeveškega [[City of London|mestnega središča]], po uradnih podatkih zahteval samo šest žrtev? |37/2012 |- |165. |... je starodavna [[kitajska]] vojaška razprava '''''[[Umetnost vojne]]''''' sestavljena iz trinajstih poglavij, ki je vsako posvečeno svojemu vidiku vojskovanja <small>(na sliki popisane [[bambus]]ove palčke z besedilom)</small>? |38/2012 |- |166. |... je mesto '''[[Tripoli]]''' v današnji [[Libija|Libiji]] v zadnjih dveh stoletjih trikrat napadla [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]]? |39/2012 |- |167. | ... se je število prebivalcev glavnega mesta [[Mongolija|Mongolije]] '''[[Ulan Bator]]''' v zadnjih dveh desetletjih podvojilo? |40/2012 |- |168. | ... ameriški [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] '''''[[Stik (film)|Stik]]''''' režiserja [[Robert Zemeckis|Roberta Zemeckisa]], ki je izšel leta 1997, temelji na istoimenskem romanu pisatelja [[Carl Sagan|Carla Sagana]], ki pa izida filma ni dočakal, saj je konec leta 1996 umrl? |41/2012 |- |169. | ... se '''[[pritlikavi kormoran]]''' <small>(na sliki)</small> samo v koloniji [[oglašanje ptic|oglaša]] z grlenim krakanjem, dlje od [[gnezdo|gnezda]] pa je tiho? |43/2012 |- |170. | ... je v [[pleistocen]]u po '''[[Dolina Lepene|dolini Lepene]]''' tekel pobočni [[ledenik]], ki je napajal veliki [[Soški ledenik]]? |44/2012 |- |171. |... se manjše število '''[[njivska gos|njivskih gosi]]''' zadržuje na prezimovanju tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]? |44/2012 |- |172. | ... ustvarjalci [[zlonamerna programska oprema|zlonamerne programske opreme]] včasih namerno kršijo '''[[načelo najmanjše osuplosti]]'''? |46/2012 |- |173. | ... '''[[turška grlica]]''' <small>(na sliki)</small> zaradi bliskovitega širjenja v zadnjih 100 letih velja za enega vélikih [[ptiči|ptičjih]] kolonizatorjev? |[[Predloga:Ste vedeli/47. teden 2012|47/2012]] |- |174. | ... vzhodni rob '''[[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]]''' obravnavamo kot naravno mejo med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]]? |47/2012 |- |175. | ... je hlinjenje [[slušna prizadetost|slušne prizadetosti]] možno enostavno razkriti zaradi '''[[Lombardov učinek|Lombardovega učinka]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2012|48/2012]] |- |176. | ... je '''[[kukavica]]''' [[ptica selivka]], ki prezimuje v [[tropi]]h, zgodaj spomladi pa se vrne na območje gnezditve in prične razmnoževati? |48/2012 |- |177. | ... [[invazivna vrsta|invazivne]] tropske [[mravlje]] vrste '''''[[Anoplolepis gracilipes]]''''' <small>(na sliki)</small> posredno povzročajo tudi propadanje [[drevo|dreves]]? |[[Predloga:Ste vedeli/49. teden 2012|49/2012]] |- |178. |... se je [[Američani|ameriški]] [[entomologija|entomolog]] '''[[John Henry Comstock]]''' najprej preživljal kot mornar? |[[Predloga:Ste vedeli/51. teden 2012|51/2012]] |- |179. |... se [[ptice|morski ptič]] '''[[Strmoglavec (ptič)|strmoglavec]]''' prehranjuje z [[ribe|ribami]] in drugimi pelaškimi organizmi (predvsem [[lignji]]), ki jih lovi z značilnim strmim pikiranjem z višine 10 do 40 m, po čemer je dobil tudi ime? |[[Predloga:Ste vedeli/52. teden 2012|52/2012]] |- |180. |... največji delež '''[[Palearktika|Palearktike]]''' zavzema [[tajga|tajga]], severno od nje je [[tundra]], južno pa so mongolske [[stepa|stepe]] na vzhodu in evropski listopadni [[gozd]]ovi na zahodu? |[[Predloga:Ste vedeli/1. teden 2013|1/2013]] |- |181. |... so glavni motivi zgodbe akcijske videoigre '''''[[Deus Ex: Human Revolution]]''''' vzpon korporacij in [[globalizacija]], [[vohunstvo]], preživetje, [[revščina]] ter [[etika]] umetnega izboljševanja ljudi? |[[Predloga:Ste vedeli/3. teden 2013|3/2013]] |- |182. |... je '''[[ameriški škržatek]]''' <small>(na sliki)</small> znan predvsem kot [[vektor (epidemiologija)|prenašalec]] uničujoče bolezni vinske trte, [[zlata trsna rumenica|zlate trsne rumenice]], in da je v najbolj kritičnih območjih v Sloveniji predmet obveznega zatiranja po vladni uredbi? |[[Predloga:Ste vedeli/6. teden 2013|6/2013]] |- |183. |... so ustanovna sredstva za zagon '''[[Družba cesarja Viljema|Družbe cesarja Viljema]]''' (nemške raziskovalne organizacije na področju [[naravoslovje|naravoslovja]] in [[tehnika|tehnike]]) prispevali nemški industrialci, veleposestniki, bankirji in plemiči, [[Prusija|pruska]] vlada pa je podarila posestva v [[berlin]]skem okrožju [[Berlin-Dahlem|Dahlem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2013|9/2013]] |- |184. |... je [[Američani|ameriška]] [[morska biologija|morska biologinja]], [[pisatelj]]ica in [[varstvo okolja|okoljevarstvenica]] '''[[Rachel Carson]]''' znana predvsem po svoji knjigi ''[[Silent Spring]]'' (''Tiha pomlad'') iz leta 1962, katere naslov je svarilo o opustošenju naravnega okolja zaradi [[pesticid]]ov? |[[Predloga:Ste vedeli/10. teden 2013|10/2013]] |- |185. |... je '''[[modelni organizem]]''' [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[organizem|živih bitij]], ki je iz praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje ali pomembna za [[človek]]a, zato [[biologija|biologi]] intenzivno raziskujejo različne biološke procese pri njej? |10/2013 |- |186. |... '''[[šoja]]''' z jesenskim delanjem zalog [[želod]]a pomembno prispeva k širjenju in vzdrževanju [[hrast]]ovih sestojev? |[[Predloga:Ste vedeli/11. teden 2013|11/2013]] |- |187. |... je bila '''[[Luanda]]''' v [[Angola|Angoli]] dve leti zapored najdražje mesto na svetu za tujce? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2013|17/2013]] |- |188. |... izraz '''[[poskusi na živalih]]''' obsega široko paleto [[poskus|eksperimentalnih]] tehnik, od opazovanja [[vedenje|vedenja]] živali v umetno spremenjenem okolju do [[seciranje|seciranja]] in vnašanja [[Toksin|toksičnih substanc]], ki se običajno končata z usmrtitvijo poskusnega subjekta, ter [[kloniranje|kloniranja]]? |17/2013 |- |189. |... ima [[Slovenija]] '''[[slovenski ščipalec|»svojo« vrsto]]''' [[ščipalci|ščipalca]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2013|18/2013]] |- |190. |... '''[[semenčica|semenčice]]''' nastajajo iz zarodnih celic moškega [[razmnoževalni sistem|razmnoževalnega sistema]] s procesom [[mejoza|mejoze]] oz. redukcijske [[celična delitev|delitve]], pri kateri vsaka hčerinska celica prejme polovice [[kromosom]]ov? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2013|23/2013]] |- |191. |... je iz obdobja '''[[dinastija Han|dinastije Han]]''' znanih več pomembnih odkritij v znanosti in tehniki, med njimi izdelovanje [[papir]]ja, navtično [[krmilo]], uporaba [[negativno število|negativnih števil]] v matematiki, zemljevidi z dvignjenim reliefom, [[hidravlika|hidravlična]] [[armilarna sfera]] v astronomiji in [[seizmometer]] z [[Obrnjeno nihalo|obrnjenim nihalom]]? |[[Predloga:Ste vedeli/27. teden 2013|27/2013]] |- |192. |... več kot polovica znanih vrst '''[[gliste|glist]]''' zajeda na predstavnikih drugih skupin organizmov, od [[rastline|rastlin]] do [[vretenčarji|vretenčarjev]] vključno s [[človek]]om? |[[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2013|28/2013]] |- |193. |... je [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]] '''[[Creedence Clearwater Revival]]''' leta 1969 prodala več [[glasbeni album|albumov]] v ZDA kot [[The Beatles]]? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2013|31/2013]] |- |194. |... je bil najbolje prodajan avtomat za '''[[fliper]]''' izdelan leta 1992 in bil okrašen z motivom [[Adamsovi]]h? |[[Predloga:Ste vedeli/32. teden 2013|32/2013]] |- |195. |... je '''[[očesce]]''' <small>(na sliki tri očesca na vrhu glave ose)</small> tip [[čutilni organ|čutilnega organa]] za [[vid]], preprosta oblika [[oko|očesa]], ki ga sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina? |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2013|33/2013]] |- |196.–198. |... je potok '''[[Belca (Idrijca)|Belca]]''' v [[Idrijsko hribovje|Idrijskem hribovju]] znan po paru [[Klavže (pregrada)|klavž]], '''[[Brusove klavže|Brusovih]]''' in '''[[Putrihove klavže|Putrihovih]]''' <small>(na sliki)</small>, ki so jih v preteklosti uporabljali za splavljanje posekanega lesa proti [[Idrija|Idriji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/35. teden 2013|35/2013]] |- |199. |... '''[[morska biologija|morski biologi]]''' preučujejo zelo raznolike [[organizem|organizme]], od mikroskopskih [[prokarioti|prokariotov]] do večdesetmetrskih [[kiti|kitov]]? |35/2013 |- |200. |... je '''[[Monrovija|glavno mesto Liberije]]''' v [[Zahodna Afrika|Zahodni Afriki]] poimenovano po [[James Monroe|ameriškem predsedniku]]? |[[Predloga:Ste vedeli/37. teden 2013|37/2013]] |- |201. |... se '''[[plodova vinska mušica]]''' <small>(na sliki)</small> od konca 2000. let intenzivno širi po [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] ter postaja pomemben [[škodljivec]] v pridelavi [[jagodičevje|jagodičevja]]? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2013|38/2013]] |- |202. |... je '''[[Rabat]]''' <small>(na sliki mestni grb)</small> v 12. stoletju ustanovil prvi [[kalif]] iz dinastije [[Almohadi|Almohadov]] kot utrjen [[samostan]] (''ribāṭ'') za nastanitev čet v [[džihad]]u proti [[Španija|Španiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/40. teden 2013|40/2013]] |- |203. |... [[Albert Einstein]] ni prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelove nagrade]] za razvoj [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]] zaradi [[oftalmologija|oftalmologa]] '''[[Allvar Gullstrand|Allvarja Gullstranda]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2013|41/2013]] |- |204. |... [[Američani|ameriška]] [[pilot]]ka, [[astronavt]]ka in [[častnik|častnica]] [[Indijci|indijsko]]-[[Ameriški Slovenci|slovenskega]] rodu '''[[Sunita Williams]]''' drži ženske rekorde za najdaljši [[vesoljski polet]], največje število izhodov v odprto vesolje ter najdaljši čas bivanja v odprtem vesolju? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2013|41/2013]] |- |205. |... je '''[[momentna magnitudna lestvica]]''' (oznaka '''M<sub>W</sub>''' ali '''M''') v [[seizmologija|seizmologiji]] mera jakosti [[potres]]a po količini sproščene [[energija|energije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2013|42/2013]] |- |206. |... so '''[[trdoživnjaki]]''' večinoma [[plenilec|plenilski]], z ožigalkami omamijo druge majhne živali, kot so [[ribe|ribje]] mladice in [[zooplankton|planktonski]] [[raki]], ter jih prebavijo? <small>(na sliki morski grmiček vrste ''Eudendrium ramosum'')</small> |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2013|43/2013]] |- |207. | ... so '''[[slonovi zobčki]]''' majhen [[razred (biologija)|razred]] [[mehkužci|mehkužcev]], ki so ime dobili po podolgovati [[stožec|stožčasti]] lupini, ki spominja na [[sloni|slonov]] okel? |[[Predloga:Ste vedeli/45. teden 2013|45/2013]] |- |208. | ... je [[Američani|ameriški]] [[farmakologija|farmakolog]] [[Albanci|albanskega]] rodu '''[[Ferid Murad]]''' odkril [[celično signaliziranje|signalno]] vlogo [[dušikov monoksid|dušikovega oksida]] v [[celica|celici]], kar je kasneje vodilo do razvoja [[viagra|viagre]]? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2013|48/2013]] |- |209. | ... je '''[[Sinonim (taksonomija)|sinonim]]''' v [[biologija|biološki]] [[taksonomija|taksonomiji]] formalno [[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] za [[takson]], ki ima dve ali več takih imen? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2013|50/2013]] |- |210. | ... je ena izmed posebnosti letala '''[[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]]''' <small>(na sliki)</small> izjemno robustna konstrukcija za zaščito pred ognjem s tal, ki omogoča nadaljevanje leta kljub obsežnejšim poškodbam? |[[Predloga:Ste vedeli/52. teden 2013|52/2013]] |- |211. | ... se trasa '''[[Mariborska cesta, Celje|Mariborske ceste]]''' v [[Celje|Celju]] približno prekriva s traso ene glavnih vpadnic antične [[Claudia Celeia|Celeie]], ki je vodila od mestnega [[forum]]a proti [[Poetovio|Poetoviu]]? <small>(na sliki promet na Mariborski cesti leta 1957)</small> |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2014|2/2014]] |- |212. | ... je bil izumitelj [[računalniška tomografija|računalniške tomografije]] '''[[Godfrey Hounsfield]]''' v veliki meri samouk in brez formalne univerzitetne izobrazbe? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2014|4/2014]] |- |213. | ... majhen in eksotičen [[razred (biologija)|razred]] '''[[Remipedia]]''' združuje edine znane [[strup]]ene predstavnike [[raki|rakov]]? |[[Predloga:Ste vedeli/7. teden 2014|7/2014]] |- |214. | ... je nizozemski prirodoslovec '''[[Antonie van Leeuwenhoek]]''' <small>(na sliki)</small> kot prvi človek ugledal [[Enoceličen organizem|enocelične]] [[mikroorganizem|mikroorganizme]]? |[[Predloga:Ste vedeli/11. teden 2014|11/2014]] |- |215. | ... [[metulji|metulj]] '''[[kranjski ovnič]]''' <small>(na sliki)</small> živi v večjem delu [[Evropa|Evrope]], prvi pa ga je opisal [[Giovanni Antonio Scopoli]] po primerkih, ujetih na [[Kranjska|Kranjskem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2014|14/2014]] |- |216. | ... [[stenice|stenica]] '''''[[Halyomorpha halys]]''''' ob sesanju rastlinskih sokov na [[plod]]ovih povzroča razbarvanje ali pojav črnih pik na površini, kar znižuje njihovo ekonomsko vrednost? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2014|16/2014]] |- |217. | ... pri skrbi za mladiče [[papige]] '''[[črni lori|črnega lorija]]''' <small>(na sliki)</small> sodelujeta oba starša, samostojni pa so po dveh mesecih od izvalitve? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2014|21/2014]] |- |218. | ... je '''[[galapaški pingvin]]''' najseverneje razširjena [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[pingvini|pingvinov]] in edina, ki živi ob [[ekvator]]ju? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2014|22/2014]] |- |219. |... naj bi imela [[fantazija|fantazijska]] TV-serija '''''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]''''' največjo igralsko zasedbo v zgodovini televizije? |[[Predloga:Ste vedeli/25. teden 2014|25/2014]] |- |220. |... so '''[[orjaški azijski sršen]]i''' <small>(na sliki)</small> zaradi agresivnosti in obilnega [[strup]]a smrtno nevarni za človeka, vendar jih prebivalci kmetijskih delov [[Japonska|Japonske]] lovijo tudi za hrano? |[[Predloga:Ste vedeli/27. teden 2014|27/2014]] |- |221. |... je '''[[taksija]]''' prirojen [[vedenjski vzorec]], katerega funkcija je premik organizma proti območju, kjer so ugodnejši pogoji za njegovo preživetje? |[[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2014|28/2014]] |- |222. |... je '''[[Kongresna knjižnica]]''' <small>(na sliki)</small> z zbirko preko 34,5 milijona knjig in preko 150 milijonov vseh katalogiziranih enot največja knjižnica v [[ZDA]] ter po nekaterih merilih tudi na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/29. teden 2014|29/2014]] |- |223. |... je cilj igralca v [[strateška videoigra|strateški videoigri]] '''''[[Plague Inc.]]''''' iztrebiti človeštvo s svojim [[patogen]]om? |[[Predloga:Ste vedeli/30. teden 2014|30/2014]] |- |224. |... je bilo staro mestno jedro '''[[Bridgetown]]a''' leta 2011 uvrščeno na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne kulturne dediščina]] kot tipičen primer britanske kolonialne arhitekture? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2014|31/2014]] |- |225. |... so '''[[strateška videoigra|strateške videoigre]]''' [[zvrst videoigre|zvrst videoiger]], pri katerih je poudarek na [[strategija|strateškem]] upravljanju z dostopnimi viri in dolgoročnem načrtovanju za prevlado nad nasprotnikom? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2014|31/2014]] |- |226. |... je bil soodkritelj zgradbe [[DNK]] [[James D. Watson]] prvi doktorski študent [[molekularna biologija|molekularnega biologa]] in kasnejšega [[Nobelova nagrada|nobelovca]] '''[[Salvador Luria|Salvadorja Lurie]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/39. teden 2014|39/2014]] |- |227. |... '''[[priba]]''' zaradi izginjanja mokrotnih travnikov, ki so njen prvotni [[habitat (ekologija)|habitat]], pogosto gnezdi na obdelovalnih površinah? |[[Predloga:Ste vedeli/40. teden 2014|40/2014]] |- |228. |... je danski nobelovec '''[[Niels Kaj Jerne]]''' začel kariero v sadjarskem podjetju, nato 13 let študiral [[medicina|medicino]] in se posvetil znanosti šele po 40. letu starosti? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2014|41/2014]] |- |229. |... je bil pred kratkim ponovno odkrit skoraj 100 let star '''[[Sherlock Holmes (film, 1916)|film o Sherlocku Holmesu]]''' <small>(na sliki oglas v reviji ''Moving Picture World'', oktober 1916)</small>, ki je veljal za izgubljenega? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2014|42/2014]] |- |230. |... so leta 1968 v morju pred obalo '''[[Porto-Novo|Porto-Nova]]''' odkrili [[nafta|nafto]], ki je v 1990. letih postala glavni [[benin]]ski izvoz? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2014|42/2014]] |- |231. |... je [[Norvežani|norveški]] [[nevroznanost|nevroznanstvenik]], [[akademik]] in [[Nobelova nagrada|nobelovec]] '''[[Edvard Moser]]''' odkril »možganski [[Globalni sistem pozicioniranja|GPS]]«? |[[Predloga:Ste vedeli/47. teden 2014|47/2014]] |- |232. | ... so v '''[[Špehovka (jama)|jami Špehovka]]''' našli kamnito orodje iz mlajše [[kamena doba|kamene dobe]], harpuno in šilo iz medvedove kosti? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2014|48/2014]] |- |233. |... je bil '''[[Rakušev mlin]]''' zgrajen leta 1903 kot prvi parni [[mlin]] v [[Celje|Celju]]? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2014|50/2014]] |- |234. |... površine, kjer živi '''[[barjanski okarček]]''', predstavljajo manj kot 4 % ozemlja Evrope, lokalno pa je že izumrl v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]], [[Bolgarija|Bolgariji]] in na [[Slovaška|Slovaškem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/51. teden 2014|51/2014]] |- |235. |... je pristanišče v '''[[Maputo|Maputu]]''', glavnem mestu [[Mozambik]]a, eno najpomembnejših pristanišč na vzhodni obali [[Afrika|Afrike]]? |[[Predloga:Ste vedeli/1. teden 2015|1/2015]] |- |236. |... se '''[[Harare]]''' zaradi revščine in politične nestabilnosti sooča s številnimi težavami z infrastrukturo in se običajno uvršča pri dnu lestvic svetovnih mest po kakovosti življenja? |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2015|2/2015]] |- |237. |... je edino znano najdišče [[vodne bolhe]] vrste '''''[[Alona sketi]]''''' [[jama]] na jugozahodu [[Slovenija|Slovenije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/3. teden 2015|3/2015]] |- |238. |... je bilo administrativno [[glavno mesto]] kraljevine [[Svazi]] '''[[Mbabane]]''' do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] majhno mestece z nekaj tisoč prebivalci? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2015|4/2015]] |- |239. |... je '''[[tigmomorfogeneza]]''' pojav, ko [[rastline|rastlina]] spremeni vzorec rasti v odziv na mehanske [[dražljaj]]e? <small>(na sliki rastna oblika ''Krumholz'')</small> |[[Predloga:Ste vedeli/5. teden 2015|5/2015]] |- |240.–242. |... je ekscentrični diktator [[Ekvatorialna Gvineja|Ekvatorialne Gvineje]] '''[[Francisco Macías Nguema]]''' po sebi preimenoval otok '''[[Bioko]]''', na katerem stoji glavno mesto '''[[Malabo]]'''? |5/2015 |- |243. |... je enocevni [[železnica|železniški]] [[predor]] '''[[Seikan]]''', ki povezuje glavna [[japonska]] otoka [[Honšu]] in [[Hokaido]], najdaljši in najgloblji železniški predor na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/6. teden 2015|6/2015]] |- |244. |... '''[[Mednarodni urad za uteži in mere]]''' med drugim s primerjanjem izmerjenih vrednosti številnih [[atomska ura|atomskih ur]] v inštitutih širom po svetu določa [[univerzalni koordinirani čas]] in v svojem trezorju hrani t. i. ''[[kilogram|mednarodni prototipni prakilogram]]'', ki je trenutno veljavni standard za [[masa|maso]]? |[[Predloga:Ste vedeli/7. teden 2015|7/2015]] |- |245. |... je '''[[Volkswagen hrošč]]''' nastal na pobudo nemškega kanclerja [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], ki si je zamislil kompakten in zanesljiv družinski avtomobil za široke množice? |[[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2015|8/2015]] |- |246. |... je bil '''[[Conakry]]''' nekoč »biser [[Zahodna Afrika|Zahodne Afrike]]«, danes pa v njem vlada revščina? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2015|9/2015]] |- |247. |... je današnje [[glavno mesto]] [[Kamerun]]a '''[[Yaoundé]]''' leta 1888 ustanovila nemška odprava pod vodstvom raziskovalca in botanika [[Georg August Zenker|Georga Zenkerja]] kot raziskovalno postojanko? |[[Predloga:Ste vedeli/10. teden 2015|10/2015]] |- |248. |... je [[Američani|ameriška]] [[entomologija|entomologinja]], [[ilustrator]]ka, [[okoljevarstvo|okoljevarstvenica]] in [[pisatelj]]ica '''[[Anna Botsford Comstock]]''' leta 1899 postala prva ženska, ki je na [[Univerza Cornell|Univerzi Cornell]] dosegla položaj profesorice? |10/2015 |- |249. |... v '''[[Bissau|glavnem mestu]]''' [[Gvineja Bissau|Gvineje Bissau]] živi skoraj četrtina njenih prebivalcev? |[[Predloga:Ste vedeli/11. teden 2015|11/2015]] |- |250. |... koncentracija plastičnih drobcev v višjih delih [[vodni stolpec|vodnega stolpca]] znotraj '''[[Velika pacifiška cona smeti|velike pacifiške cone smeti]]''' presega koncentracijo [[plankton]]a? |11/2015 |- |251. |... je bil letošnji '''[[dan pi]]''' prav posebej slovesen? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2015|12/2015]] |- |252. |... je '''[[NASA World Wind]]''' [[odprta koda|odprtokodno]] [[kartografija|kartografsko]] orodje – virtualni [[globus]], ki ga razvija ameriška vesoljska agencija [[NASA]]? |12/2015 |- |253./254. |... je do leta 1992 v [[albanija|albanskem]] '''[[Elbasan]]u''' obratoval velik [[metalurgija|metalurški]] kompleks, ki je hudo onesnaževal okolico in reko '''[[Škumbin]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2015|14/2015]] |- |255. |... je [[zober]] simbol '''[[Beloveška pušča|Beloveške pušče]]''', na območju gozda namreč živi okrog 900 osebkov, kar je skoraj tretjina vse prostoživeče [[populacija (ekologija)|populacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2015|15/2015]] |- |256. |... se '''[[Struvejev geodetski lok]]''', ki je v izvirniku obsegal 265 [[triangulacija|triangulacijskih]] točk, razteza od [[Hammerfest]]a na severu [[Norveška|Norveške]] do kraja [[Staro-Nekrasovka]] na [[Črno morje|črnomorski]] obali na jugu [[Ukrajina|Ukrajine]], v razdalji 2821,9 km? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2015|17/2015]] |- |257. |... je [[Madžari|madžarsko]]-[[Američani|ameriški]] [[animator]], [[režiser]] in [[filmski producent|producent]] '''[[George Pal]]''' ob smrti leta 1980 zapustil nekaj nedokončanih projektov, med drugim je podpisan kot soavtor knjige ''Time Machine II'' (1981), nadaljevanja romana ''[[Časovni stroj (roman)|Časovni stroj]]'' [[Herbert George Wells|H.G. Wellsa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2015|19/2015]] |- |258. |... je [[Poljaki|poljski]] [[mikrobiologija|mikrobiolog]], [[parazitologija|parazitolog]] in [[akademik]] '''[[Rudolf Weigl]]''' razvil prvo učinkovito [[cepivo]] za [[tifus]], s katerim je rešil številna življenja med [[Tretji rajh|nacistično]] okupacijo Poljske med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2015|20/2015]] |- |259. |... imajo tudi '''[[kresnice (hrošči)|kresnice]]''' <small>(na sliki)</small> svoje fatalne ženske? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2015|21/2015]] |- |260. |... je celoten kompleks [[Beograd|beograjskega]] '''[[Beograjska trdnjava|Kalemegdana]]''' danes urejen kot [[park]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2015|22/2015]] |- |261. |... pri '''[[obadi]]h''', podobno kot pri [[komarji]]h, kri sesajo le samice? |[[Predloga:Ste vedeli/24. teden 2015|24/2015]] |- |262. |... je bil '''[[Spomenik Valentinu Vodniku, Ljubljana|spomenik Valentinu Vodniku]]''' <small>(na sliki)</small> na današnjem [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] prvi slovenski narodni [[spomenik]]? |[[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2015|28/2015]] |- |263. |... '''[[filogenija]]''' temelji na osnovni predpostavki, da novi [[takson]]i nastajajo z razcepom skupnega prednika na dve evolucijski liniji, zato ima obliko drevesa, kjer od najstarejšega skupnega prednika nastajajo nove in nove razvejitve? |[[Predloga:Ste vedeli/34. teden 2015|34/2015]] |- |264. |... je '''[[Whoopi Goldberg]]''' <small>(na sliki)</small> leta 1990 prejela [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo žensko stransko vlogo v filmu ''[[Duh (film, 1990)|Duh]]'', kot šele druga temnopolta igralka z oskarjem za igro? |[[Predloga:Ste vedeli/36. teden 2015|36/2015]] |- |265. |... se gosenice '''[[modrini|modrinov]]''' <small>(na sliki [[veliki mravljiščar]])</small> največkrat prehranjujejo z listi [[stročnice|stročnic]]? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2015|38/2015]] |- |266. |... odrasla samica '''[[hišni molj|hišnega molja]] '''<small>(na sliki)</small> živi nekaj tednov in v tem času običajno izleže 40 do 100 jajčec? |[[Predloga:Ste vedeli/40. teden 2015|40/2015]] |- |267. |... '''[[zlonamerna programska oprema]]''' v splošnem deluje tako, da okuži [[računalnik]] in nato prikrito spreminja njegovo delovanje v korist upravitelja, pri čemer izkorišča ranljivost [[operacijski sistem|operacijskega sistema]] ali druge programske opreme, nameščene na žrtvinem računalniku? |40/2015 |- |268. |... ima '''[[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana]]''' svoje začetke v letu 1867 ustanovljenem [[Dramatično društvo|Dramatičnem društvu]], v sedanji obliki pa deluje od leta 1918, ko je pridobilo poklicni [[orkester]] in baletni ansambel? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2015|41/2015]] |- |269. |... je bila '''[[Zapornica na Ljubljanici]]''' <small>(na sliki)</small> zgrajena leta 1944 po načrtih [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], ki si jo je zamislil kot simbolični zaključek mestnega središča in slovo [[Ljubljanica|Ljubljanici]]? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2015|42/2015]] |- |270. | ... je [[Kitajci|kitajska]] [[farmakologija|farmakologinja]] in [[Nobelova nagrada|nobelovka]] '''[[Joujou Tu]]''' razvila zdravilo [[artemizinin]], ki je nastalo na podlagi recepture iz [[Tradicionalna kitajska medicina|tradicionalne kitajske medicine]] in je zdaj del standardne terapije proti [[malarija|malariji]]? |42/2015 |- |271. |... je bil leta 1884 na [[Mednarodna poldnevniška konferenca|Mednarodni poldnevniški konferenci]] greenwiški poldnevnik sprejet kot svetovni standard za '''[[ničelni poldnevnik]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/43. teden 2015|43/2015]] |- |272. |... je v [[Slovenija|Sloveniji]] do leta 2015 odlikovanje '''[[red za izredne zasluge (Slovenija)|red za izredne zasluge]]''' <small>(na sliki)</small> prejelo 20 posameznikov in organizacij, od tega največ tujih državnikov za utrjevanje odnosov med Slovenijo in njihovo državo? |[[Predloga:Ste vedeli/44. teden 2015|44/2015]] |- |273. |... je '''[[univerzalni kontejner]]''' velik [[standardizacija|standardiziran]] [[kontejner]], namenjen [[transport]]u, ki vključuje pretovarjanje med različnimi prevoznimi sredstvi [[Cestni prevoz|cestnega]], [[Železniški prevoz|železniškega]] in [[ladijski prevoz|ladijskega prevoza]]? |44/2015 |- |274./275. |... sta si '''[[William C. Campbell]]''' in '''[[Satoši Omura]]''' leta 2015 razdelila [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]], ker sta razvila zdravilo, ki se je izkazalo za zelo učinkovito proti okužbam z zajedavskimi [[gliste|glistami]] in je zdaj del seznama bistvenih zdravil [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/46. teden 2015|46/2015]] |- |276. |... je '''[[Yamoussoukro]]''' leta 1983 postal že četrto glavno mesto [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]] v 80 letih? <small>(na sliki poslopje poslanske zbornice)</small> |[[Predloga:Ste vedeli/49. teden 2015|49/2015]] |- |277. |... po oceni na slovenskem gnezdi 5.000 do 10.000 parov '''[[bela pastirica|belih pastiric]]''' <small>(na sliki)</small>, del lokalne populacije, ki živi v toplejših predelih, pa tu tudi prezimi? |[[Predloga:Ste vedeli/53. teden 2015|53/2015]] |- |278. |... '''''[[Padli astronavt]]''''' <small>(na sliki)</small>, eno redkih umetniških del, postavljenih na [[Luna|Luni]], avtorju kljub temu dosežku ni prinesel veselja? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2016|4/2016]] |- |279. |... '''[[mikrocefalija|mikrocefalijo]]''' ali drobnoglavost povzročajo različni dejavniki, med drugim izpostavljenost [[teratogenost|teratogenim]] snovem, kot je [[alkohol]], okužbe med nosečnostjo (npr. [[rdečke]]) in [[kromosom]]ske napake (npr. [[Downov sindrom]]), pri nekateri družinah pa se kaže '''[[dednost|dedna]]''' predispozicija? |[[Predloga:Ste vedeli/6. teden 2016|6/2016]] |- |280. |... je [[Kanadčani|kanadski]] [[kantavtor]] '''[[Neil Young]]''' znan kot »boter [[grunge]]a«? |[[Predloga:Ste vedeli/7. teden 2016|7/2016]] |- |281. |... se je '''[[Let 105 Britannia Airways|najhujša letalska nesreča]]''' na ozemlju sedanje [[Slovenija|Slovenije]] zgodila pred skoraj 50 leti? |[[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2016|8/2016]] |- |282. |... je za [[Slovenija|Slovenijo]] znanih '''[[Seznam kačjih pastirjev v Sloveniji|72 vrst]]''' [[kačji pastirji|kačjih pastirjev]] <small>(na sliki [[modri bleščavec]])</small>, vendar dveh že pol stoletja ni našel nihče? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2016|14/2016]] |- |283. |... je otok '''[[Mindanao]]''' zaradi rodovitnosti znan kot »[[Filipini|filipinska]] košarica s hrano«? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2016|17/2016]] |- |284. | ... je [[videoigra]] '''''[[Fallout 2]]''''' izšla pičlih petnajst mesecev po izidu [[Fallout|prvenca]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2016|21/2016]] |- |285. | ... je režiser [[Ridley Scott]] opisal film '''''[[Iztrebljevalec]]''''' kot njegov »verjetno najpopolnejši in najbolj osebnoizpoveden film«? |[[Predloga:Ste vedeli/25. teden 2016|25/2016]] |- |286. | ... je [[nočni metulji|nočni metulj]] '''[[smrtoglavec]]''' navkljub številnim [[vraža]]m, ki jim je botroval vzorec [[lobanja|lobanje]] na [[oprsje|oprsju]], človeku povsem nenevaren? |[[Predloga:Ste vedeli/30. teden 2016|30/2016]] |- |287. | ... je '''[[Edwin G. Krebs]]''' leta 1992 postal že drugi [[Krebs]], ki je prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]], a s [[Hans Adolf Krebs|prvim]] ni bil v sorodu? |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2016|33/2016]] |- |288. |... je [[kip]] [[Sveta Marija|sv. Marije]] na vrhu '''[[Marijin steber, Ljubljana|Marijinega stebra]]''' v [[Ljubljana|Ljubljani]] zasnoval [[Janez Vajkard Valvasor]] z uporabo nove tehnike ulivanja tankostenskih [[bron]]astih skulptur, ki jo je sam izumil? |[[Predloga:Ste vedeli/36. teden 2016|36/2016]] |- |289. |... so '''[[temačniki]]''' nekoliko podobni [[pajki|pajkom]], vendar so najbolj sorodni [[paščipalci|paščipalcem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2016|38/2016]] |- |290. |... v jami '''[[Velika Pasica|Veliki Pasici]]''' blizu [[Ig]]a deluje stalni [[biospeleologija|biospeleološki]] laboratorij [[Nacionalni inštitut za biologijo|Nacionalnega inštituta za biologijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/43. teden 2016|43/2016]] |- |291. |... je izvir '''[[Orinoko|Orinoka]]''' šele v 1950. letih odkrila venezuelsko-francoska odprava? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2016|48/2016]] |- |292. |... so '''[[meduza (zoologija)|meduze]]''' <small>(na sliki [[morski klobuk]])</small> najučinkovitejši plavalci med vsemi [[živali|živalmi]], kljub temu, da nimajo [[možgani|možgan]]? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2017|4/2017]] |- |293. |... se [[Avstralija|avstralska]] '''[[vojna emujev|vojna proti emujem]]''' <small>(na sliki)</small> ni končala s tako prepričljivim izidom kot so nekateri pričakovali? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2017|9/2017]] |- |294. |... so iz mesta '''[[Nassau, Bahami|Nassau]]''' na [[Bahami]]h nekoč operirali nekateri od najslavnejših [[pirat]]ov, kot sta [[Calico Jack]] in [[Črnobradec]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2017|13/2017]] |- |295. |... je [[ornitologija|ornitolog]] '''[[Janko Ponebšek]]''' pred 90 leti vzpostavil organizirano [[obročkanje ptic|obročkovalsko]] dejavnost na [[Slovenija|Slovenskem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2017|17/2017]] |- |296. |... bo slovenski elektroinženir '''[[Igor Papič]]''' oktobra letos nastopil mandat [[rektor]]ja [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] kot eden najmlajših rektorjev v zgodovini te univerze? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2017|21/2017]] |- |297. |... je dedinja ljubljanskega župana [[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]] zapustila '''[[Hribarjeva vila|njegovo vilo]]''' državi, ki pa v desetih letih ni poskrbela niti za osnovno vzdrževanje? |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2017|26/2017]] |- |298. |... lahko na naslov novice, ki se konča z vprašajem, '''[[Betteridgeov zakon|praviloma odgovorimo z »ne«]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2017|31/2017]] |- |299. |... lahko spopadi med samci '''[[Trirogi skarabej|trirogih skarabejev]]''' trajajo tudi po več kot eno uro? |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2017|33/2017]] |- |300. |... so '''[[cirkadiani ritem|cirkadiani ritmi]]''' pomembni za usklajeno prilagajanje celičnih procesov večine znanih [[organizem|organizmov]] spremenljivim razmeram tekom dneva? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2017|41/2017]] |- |301. |... je [[glavno mesto]] [[Dominika|Dominike]], '''[[Roseau]]''' <small>(na sliki)</small>, od ustanovitve prizadelo več kot 20 hudih [[hurikan]]ov? |[[Predloga:Ste vedeli/44. teden 2017|44/2017]] |- |302. |... staro mestno jedro '''[[Manama|Maname]]''' propada na račun megalomanskih gradbenih projektov v okolici? |[[Predloga:Ste vedeli/47. teden 2017|47/2017]] |- |303. |... je okrožje '''[[Yaren]]''' <small>(na sliki)</small> prepoznano kot [[glavno mesto]] [[Nauru]]ja, pri čemer država uradno nima glavnega mesta? |[[Predloga:Ste vedeli/1. teden 2018|1/2018]] |- |304. |... je '''[[zlata minica]]''' eden najpogostejših [[hrošči|hroščev]] na Slovenskem? |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2018|2/2018]] |- |305. |... imajo '''[[udavi]]''' <small>(na sliki [[mavrični udav]])</small> še vidne ostanke zakrnelih zadnjih okončin? |[[Predloga:Ste vedeli/7. teden 2018|7/2018]] |- |306. |... je '''[[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]]''' ena od treh visokošolskih ustanov, ki si lastijo naziv najstarejše javne univerze v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2018|12/2018]] |- |307. |... delavke [[mravlje|mravelj]] s '''[[stridulacija|stridulacijo]]''' rekrutirajo druge delavke za obsežnejša opravila? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2018|16/2018]] |- |308. |... je ameriški pisatelj '''[[Herman Melville]]''' <small>(na sliki)</small> življenje med [[Polinezija|Polinezijci]] in delo na [[kitolov]]cu opisoval po lastnih izkušnjah? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2018|21/2018]] |- |309. |... je kanadska kantavtorica '''[[Joni Mitchell]]''' skozi pesmi izražala čustveno stisko, ker je morala dati svojo hčer v posvojitev? |[[Predloga:Ste vedeli/24. teden 2018|24/2018]] |- |310. |... je '''''[[MTV Unplugged in New York]]''''' prvi [[glasbeni album|album]] skupine [[Nirvana]], ki je izšel po smrti frontmana [[Kurt Cobain|Kurta Cobaina]]? |[[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2018|28/2018]] |- |311. |... je bil do konca 20. stoletja znan en sam podatek o pojavljanju [[kačji pastirji|kačjega pastirja]] '''[[pasasti kamenjak|pasastega kamenjaka]]''' <small>(na sliki)</small> v [[Slovenija|Sloveniji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/32. teden 2018|32/2018]] |- |312. |... ima '''[[Petišovsko jezero]]''' <small>(na sliki)</small> na severovzhodu [[Slovenija|Slovenije]] velik pomen kot življenjski prostor vodnih in obvodnih rastlin ter živali? |[[Predloga:Ste vedeli/36. teden 2018|36/2018]] |- |313. |... skupina [[The Cranberries]] ni nikoli ponovila uspeha albuma '''''[[No Need to Argue]]'''''? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2018|41/2018]] |- |314. |... so '''[[sondirna raketa|sondirne rakete]]''' edini način za neposreden dostop do plasti [[ozračje|ozračja]] med 40 in 120 km visoko? |[[Predloga:Ste vedeli/43. teden 2018|43/2018]] |- |315. | ... je '''[[veliki vodomec]]''' redek in plašen predstavnik [[vodomci|vodomcev]], ki živi v južnem delu [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/43. teden 2018|48/2018]] |- |316. | ... je [[čezneptunsko telo]] '''[[2018 VG18|2018 VG<sub>18</sub>]]''' zares »Dalečzunaj«? |[[Predloga:Ste vedeli/52. teden 2018|52/2018]] |- |317. | ... odrasli '''''[[Anax junius]]''''' <small>(na sliki)</small> doseže 7,6 cm telesne dolžine in 8 cm prek [[žuželčje krilo|kril]], s čemer je eden od večjih predstavnikov [[Kačji pastir|kačjih pastirjev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2019|4/2019]] |- |318. | ... je zbirka [[Angleži|angleškega]] [[srebrar]]ja in [[entomolog]]a '''[[Dru Drury|Druja Druryja]]''' obsegala več kot 11.000 primerkov [[žuželke|žuželk]]? |4/2019 |- |319. | ... so za '''[[Aleksandrov otok]]''' <small>(na sliki)</small> na [[Antarktika|Antarktiki]] zaradi ledenega pokrova dolgo mislili, da je del celine? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2019|9/2019]] |- |320. |... naj bi spletišče '''''[[Sci-Hub]]''''' predstavljalo podoben prelom za znanstveno založništvo kot ga je ''[[Napster]]'' za glasbeno industrijo? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2019|16/2019]] |- |321. |... [[stenice|stenica]] '''[[Saulijev dvoličnik]]''' živi samo na [[Vremščica|Vremščici]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2019|19/2019]] |- |322. | ... '''[[tropiki|tropikom]]''' <small>(na sliki)</small> izraščajo noge tako močno zadaj, da se lahko na tleh premikajo le s potiskanjem naprej po trebuhu? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2019|23/2019]] |- |323./324. | ... '''[[svetivci]]''' vrste '''''[[Lycorma delicatula]]''''' med prehranjevanjem v gručah izločajo velike količine odvečnih rastlinskih sokov in voska, s katerimi popackajo gostiteljsko rastlino in okolico? |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2019|26/2019]] |- |325. | ... gozdove '''[[Nova Britanija|Nove Britanije]]''' v zadnjih desetletjih intenzivno izsekavajo za plantaže za pridobivanje [[palmovo olje|palmovega olja]]? |[[Predloga:Ste vedeli/29. teden 2019|29/2019]] |- |326. | ... je [[biokemija|biokemik]] in [[Nobelova nagrada|nobelovec]] '''[[Fritz Albert Lipmann]]''' <small>(na sliki)</small> najprej želel postati [[odvetnik]], a mu je oče dejal, da za ta poklic ni »dovolj pokvarjen«? |[[Predloga:Ste vedeli/37. teden 2019|37/2019]] |- |327. | ... je '''[[barjanski spreletavec]]''' <small>(na sliki)</small> eden najpogostejših [[kačji pastirji|kačjih pastirjev]] v [[Severna Evropa|Severni Evropi]], na [[Balkanski polotok|Balkanu]] pa se pojavlja le v višavjih? |[[Predloga:Ste vedeli/40. teden 2019|40/2019]] |- |328. | ... je indijsko mesto '''[[Ahmedabad]]''' znano kot eno ključnih prizorišč [[Mahatma Gandhi|Gandhijevega]] boja za neodvisnost države? |[[Predloga:Ste vedeli/45. teden 2019|45/2019]] |- |329. | ... se je akademska založba '''[[Springer Nature]]''' uklonila zahtevam vlade [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] po [[cenzura|cenzuri]] politično občutljivih vsebin v zameno za nemoten dostop do kitajskega trga? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2019|50/2019]] |- |330. | ... so '''[[nimfa (biologija)|nimfe]]''' [[žuželke|žuželk]] <small>(na sliki kobilica [[drevesna zelenka]])</small> običajno videti kot pomanjšane različice odraslih živali brez [[žuželčje krilo|kril]]? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2020|4/2020]] |- |331. | ... je [[New York]] ob izgradnji '''[[Eriejski prekop|Eriejskega prekopa]]''' postal najpomembnejše pristanišče v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]? |[[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2020|8/2020]] |- |332. | ... je '''[[Most SNP|Most slovaške narodne vstaje]]''' v [[Bratislava|Bratislavi]] zaradi značilne opazovalne ploščadi dobil vzdevek »NLP-most«? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2020|13/2020]] |- |333. | ... je britanski časopis '''''[[The Guardian]]''''' nekoč slovel po številnih tiskarskih napakah, zato ga je neka satirična revija prekrstila v »Grauniad«? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2020|17/2020]] |- |334. | ... je ruska reka '''[[Pečora]]''', tretja največja reka v [[Evropa|Evropi]], več kot pol leta zamrznjena? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2020|21/2020]] |- |335. | ... je kačji pastir '''[[brzični škratec]]''' dobil [[znanstveno ime]] ''Coenagrion mercuriale'' po znamenju v obliki astrološkega znaka za [[merkur]] ('''☿''') na zadku? |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2020|26/2020]] |- |336. | ... je '''[[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]]''' z več kot 2,8 milijona zaposlenimi največji delodajalec na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/30. teden 2020|30/2020]] |- |337. | ... spadajo med '''[[žerjavi|žerjave]]''' <small>(na sliki afriški kronski žerjav)</small> nekateri od največjih letečih [[ptiči|ptičev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/34. teden 2020|34/2020]] |- |338. | ... je [[kačji pastirji|kačji pastir]] '''[[vresni spreletavec]]''' <small>(na sliki)</small> razširjen skoraj do skrajnega severa [[Evropa|Evrope]]? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2020|41/2020]] |- |339. | ... pomorščaki '''[[brazdasti kit|brazdastemu kitu]]''' zaradi elegantnih linij pravijo tudi »morski hrt«? |[[Predloga:Ste vedeli/46. teden 2020|46/2020]] |- |340. | ... so močan radijski signal '''[[Wow!]]''' <small>(na sliki izpis)</small>, ki so ga leta 1977 zaznali iz smeri ozvezdja [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]], obravnavali kot možen znak [[zunajzemeljsko življenje|zunajzemeljske inteligence]], a ga od takrat niso več našli? |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2021|2/2021]] |- |341. | ... povzročajo '''[[ogorčice koreninskih šišk]]''' <small>(na sliki)</small> dvajsetino vsega izpada kmetijske pridelave, ki ga beležimo na svetovni ravni? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2021|9/2021]] |- |342. | ... je leta 1996 pri [[Dubrovnik]]u '''[[Strmoglavljenje letala USAF CT-43 na Hrvaškem (1996)|strmoglavilo letalo Ameriške vojne mornarice]]''' z ameriškim ministrom za trgovino na krovu? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2021|14/2021]] |- |343. | ... je [[antiutopija|antiutopični]] roman '''''[[Mi (roman)|Mi]]''''' ruskega pisatelja [[Jevgenij Zamjatin|Jevgenija Zamjatina]] prvič izšel v [[angleščina|angleškem]] prevodu? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2021|18/2021]] |- |344. | ... je '''[[Newyorška podzemna železnica]]''' najprometnejši sistem [[podzemna železnica|podzemne železnice]] na [[Zahodni svet|Zahodu]]? |[[Predloga:Ste vedeli/25. teden 2021|25/2021]] |- |345. | ... se '''[[govnačke]]''' izven paritvenega obdobja klatijo na dolge razdalje in jih včasih opazijo celo na [[južni pol|južnem polu]]? |[[Predloga:Ste vedeli/30. teden 2021|30/2021]] |- |346. | ... je avtor [[Metro 2033|knjižne predloge]] za videoigro '''''[[Metro 2033 (videoigra)|Metro 2033]]''''' tesno sodeloval z razvijalci? |[[Predloga:Ste vedeli/34. teden 2021|34/2021]] |- |347. | ... nekateri '''[[hudourniki (družina)|hudourniki]]''' gnezdijo v [[jama]]h, v katerih se orientirajo z [[eholokacija|eholokacijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2021|38/2021]] |- |348. | ... so '''[[jastrebi Novega sveta]]''' zelo podobni [[Evrazija|evrazijskim]] [[jastreb]]om, kot je [[beloglavi jastreb]], vendar podobnost ni posledica bližnje sorodnosti? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2021|42/2021]] |- |349. | ... je švicarski botanik '''[[Carl Nägeli]]''' med drugim utemeljil, da je tvorba [[Celična stena|celične stene]] med hčerinskima [[celica|celicama]] posledica in ne vzrok [[Celična delitev|delitve]]? |[[Predloga:Ste vedeli/49. teden 2021|49/2021]] |- |350. | ... je ameriški virolog in nobelovec '''[[J. Michael Bishop]]''' <small>(na sliki)</small> zadnje desetletje svoje kariere deloval kot kancler [[Univerza Kalifornije, San Francisco|Univerze Kalifornije v San Franciscu]]? |[[Predloga:Ste vedeli/4. teden 2022|4/2022]] |- |351. | ... služijo '''[[Pregledni članek|pregledni znanstveni članki]]''' predvsem kot zgoščen povzetek primarnih virov o neki strokovni tematiki, a lahko tudi sami prinašajo svež uvid? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2022|12/2022]] |- |352. | ... je '''[[Potres v Dubrovniku (1667)|potres leta 1667]]''' skoraj v celoti porušil [[Dubrovnik]], mestno obzidje pa je ostalo celo? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2022|18/2022]] |- |353. | ... velja '''[[Ala Pugačova]]''' za eno najslavnejših sodobnih ruskih glasbenic, ki pa izven rusko govorečega območja ni dosegla vidnega uspeha? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2022|22/2022]] |- |354. | ... lahko podkožna tolšča predstavlja tudi do polovico telesne teže '''[[Plavutonožci|plavutonožcev]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2022|26/2022]] |- |355. | ... različne predstavnike rodu '''[[Sokol (rod)|sokolov]]''' v [[slovenščina|slovenščini]] imenujemo »sokol«, »postovka« ali »škrjančar«? |[[Predloga:Ste vedeli/30. teden 2022|30/2022]] |- |356. | ... imajo '''[[rovke]]''' visoko stopnjo [[presnova|presnove]], zato morajo stalno jesti? |[[Predloga:Ste vedeli/34. teden 2022|34/2022]] |- |357. | ... je švedski [[genetika|genetik]] in letošnji [[Nobelova nagrada|nobelovec]] '''[[Svante Pääbo]]''' <small>(na sliki)</small> kot otrok želel raziskovati [[Stari Egipt|egipčanske]] [[mumija|mumije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/41. teden 2022|41/2022]] |- |358. | ... '''[[polarni slapnik]]''' gnezdi na severu [[Evrazija|Evrazije]] in prezimuje južneje do obal [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno s [[slovenska obala|slovensko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/44. teden 2022|44/2022]] |- |359. | ... je okužbo drevesa s '''[[hrastova čipkarka|hrastovimi čipkarkami]]''' <small>(na sliki)</small> mogoče prepoznati tudi po črnih iztrebkih na [[rastlinski list|listih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/48. teden 2022|48/2022]] |- |360. | ... imajo '''[[uhati tjulnji]]''' gibljivo zadnjo plavut, s pomočjo katere lahko plezajo tudi po skalah? |[[Predloga:Ste vedeli/1. teden 2023|1/2023]] |- |361. | ... je angleški zoolog '''[[John Edward Gray]]''' v londonskem [[Prirodoslovni muzej, London|Prirodoslovnem muzeju]] zgradil najpomembnejšo zoološko zbirko na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/7. teden 2023|7/2023]] |- |362. | ... so kritiki označili '''''[[The Last of Us]]''''' za eno najpomembnejših [[videoigra|videoiger]] za sedmo generacijo [[igralna konzola|konzol]]? |[[Predloga:Ste vedeli/11. teden 2023|11/2023]] |- |363. | ... je zadrževalnik '''[[Bovilla]]''' <small>(na sliki)</small> v [[Albanija|Albaniji]] glavni vir pitne vode za [[Tirana|Tirano]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2023|15/2023]] |- |364. | ... je avstrijska vlada na podlagi izida '''[[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referenduma o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf]]''' leta&nbsp;1978 popolnoma prepovedala uporabo [[jedrska energija|jedrske energije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2023|20/2023]] |- |365. | ... se je '''[[listni zavrtač divjega kostanja]]''' v 20 letih razširil po večini [[Evropa|Evrope]]? |[[Predloga:Ste vedeli/24. teden 2023|24/2023]] |- |366. | ... je ameriški zoolog '''[[Roger Payne]]''' odkril bogat repertoar oglašanja [[Kit grbavec|kitov grbavcev]], kar je dalo zagon svetovni kampanji za zaščito [[kiti|kitov]] v začetku 1970. let? |[[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2023|28/2023]] |- |367. | ... se evropska populacija '''[[rumenonogi galeb|rumenonogih galebov]]''' <small>(na sliki)</small> v zadnjih letih veča? |[[Predloga:Ste vedeli/32. teden 2023|32/2023]] |- |368. | ... so za razliko od [[prašiči|prašičev]] njihovi bližnji sorodniki '''[[pekariji]]''' družabni in živijo v tropih? |[[Predloga:Ste vedeli/37. teden 2023|37/2023]] |- |369. | ... so se '''[[konji]]''' razvili v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], po izumrtju v začetku [[holocen]]a pa so jih nazaj naselili šele Evropejci? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2023|42/2023]] |- |370. | ... je '''[[navadna metuljčnica]]''' <small>(na sliki)</small> med drugim znana po velikih dvodelnih [[Sestavljeno oko|sestavljenih očeh]]? |[[Predloga:Ste vedeli/46. teden 2023|46/2023]] |- |371. | ... je pravnica '''[[Beti Hohler]]''' prva slovenska [[sodnik|sodnica]] [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]]? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2023|50/2023]] |- |372. | ... je videoigro '''''[[Jagged Alliance 3]]''''' dokončala šele peta [[Razvijalec videoiger|razvijalska ekipa]], ki se je lotila razvoja? |[[Predloga:Ste vedeli/5. teden 2024|5/2024]] |- |373. | ... je '''[[Senegal (reka)|Senegal]]''' poleg [[Niger (reka)|Nigra]] najpomembnejša reka v [[Zahodna Afrika|Zahodni Afriki]]? |[[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2024|8/2024]] |- |374. | ... naj bi [[Španija]] dobila ime po '''[[pečinarji]]h''', ki tam sploh ne živijo? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2024|12/2024]] |- |375. | ... je mineral '''[[macedonit]]''' znan samo s para nahajališč v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]] in na [[Švedska|Švedskem]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2024|16/2024]] |- |376. | ... je bilo '''[[mednarodno letališče Larnaka]]''' na [[Ciper|Cipru]] postavljeno v naglici zaradi [[turška invazija na Ciper|turške invazije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2024|21/2024]] |- |377. | ... je imel strup '''[[kurare]]''' ključno vlogo pri odkritju in zgodnjih raziskavah [[kemična sinapsa|kemičnih sinaps]]? |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2024|26/2024]] |- |378. | ... so iz materiala ruševin [[grad Črnelo|gradu Črnelo]] v [[Turnše|Turnšah]] postavili '''[[Dvorec Črnelo|istoimenski dvorec]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/31. teden 2024|31/2024]] |- |379. | ... je bil avgustovski '''[[Tajfun Šanšan (2024)|tajfun Šanšan]]''' najmočnejši [[tropski ciklon]] v zadnjih desetletjih, ki je dosegel glavnino [[Japonsko otočje|Japonskega otočja]]? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2024|38/2024]] |- |380./381. | ... sta letošnjo [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] prejela '''[[Gary Ruvkun]]''' in '''[[Victor Ambros]]''' <small>(na sliki)</small>, odkritelja novega razreda molekul [[RNA]]? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2024|42/2024]] |- |382. | ... je v [[videoigra]]h zvrsti '''[[4X]]''' bistveno večji poudarek na [[diplomacija|diplomaciji]] in gospodarskem upravljanju kot v ostalih [[strateška videoigra|strateških igrah]]? |[[Predloga:Ste vedeli/46. teden 2024|46/2024]] |- |383. | ... so ljudje odkrili '''[[Maskareni|Maskarensko otočje]]''' šele v 16. stoletju? |[[Predloga:Ste vedeli/50. teden 2024|50/2024]] |- |384. | ... so '''[[makak]]i''' med najuspešnejšimi in najbolj razširjenimi prestavniki [[prvaki|prvakov]]? |[[Predloga:Ste vedeli/2. teden 2025|2/2025]] |- |385. | ... je še bistveno bolj od [[severni tečaj|severnega pola]] odročen severni '''[[pol nedostopnosti]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2025|8/2025]] |- |{{nobr|386.–388.}} | ... '''[[žličarka|žličarko]]''' <small>(na sliki)</small> z ostalimi '''[[žličarka (rod)|žličarkami]]''' uvrščamo med '''[[ibisi (družina)|ibise]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/12. teden 2025|12/2025]] |- |389. | ... [[slepa kužeta|slepo kuže]] vrste '''''[[Spalax zemni]]''''' živi samo na enem bregu izliva [[Dneper|Dnepra]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2025|17/2025]] |- |390. | ... je romunsko-nemški fizik '''[[Stefan Hell]]''' iznašel način, kako ločiti [[ločljivost mikroskopa|ločljivost]] od [[valovna dolžina|valovne dolžine]] uporabljene svetlobe v svetlobni [[mikroskop]]iji? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2025|21/2025]] |- |391. | ... je '''[[polojnik]]''' vpisan v ''[[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovo knjigo rekordov]]'' zaradi svojih dolgih nog? |[[Predloga:Ste vedeli/25. teden 2025|25/2025]] |- |392. | ... lahko traja razvoj '''[[borova lubna stenica|borove lubne stenice]]''' tudi do tri leta? |[[Predloga:Ste vedeli/29. teden 2025|29/2025]] |- |393. | ... v [[Srednja Amerika|Srednji]] in [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] živijo tri vrste '''[[vampirski netopirji|netopirjev, ki se prehranjujejo s krvjo]]''' <small>(na sliki [[Desmodus rotundus|veliki vampir]])</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/32. teden 2025|32/2025]] |- |394. | ... so se razvijalci videoigre '''''[[Subnautica]]''''' po strelskem pohodu na osnovni šoli Sandy Hook odločili, da bo igra nenasilna? |[[Predloga:Ste vedeli/38. teden 2025|38/2025]] |- |395. | ... je bila '''[[Chryslerjeva stolpnica]]''' v [[New York]]u kratek čas [[Seznam najvišjih zgradb in struktur na svetu po kategorijah|najvišja stavba na svetu]]? |[[Predloga:Ste vedeli/42. teden 2025|42/2025]] |- |396. | ... je slovenska filmska produkcija uvedla magnetni zapis zvoka po zaslugi [[Rudi Omota|Rudija Omote]] in '''[[Emilija Soklič|Emilije Soklič]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/47. teden 2025|47/2025]] |- |397. | ... se velika večina mineralnih '''[[Gnojilo|gnojil]]''' dodaja v trdni obliki? |[[Predloga:Ste vedeli/51. teden 2025|51/2025]] |- |398. | ... je [[Danska]] ob podpisu '''[[Pogodba o Danski zahodni Indiji|pogodbe o prodaji Danske zahodne Indije]]''' od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] prejela deklaracijo o priznanju njene suverenosti nad [[Grenlandija|Grenlandijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/5. teden 2026|5/2026]] |- |399. | ... '''[[travniške stenice]]''' predstavljajo skoraj tretjino znane raznovrstnosti [[stenice|stenic]]? |[[Predloga:Ste vedeli/9. teden 2026|9/2026]] |- |400. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |- |401. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |- |402. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |- |403. | ... obsega družina '''[[gozdni tekači|gozdnih tekačev]]''' le četrt toliko [[vrsta (biologija)|vrst]], kot jih je nekoč? |[[Predloga:Ste vedeli/28. teden 2026|28/2026]] |} ixq7bxu1i0vktbqi8jg0o30m12ldm6g Predloga:Slog navajanja - dokumentacija/id2 10 345857 6708185 4807602 2026-07-07T18:30:36Z Pinky sl 2932 posodobitev 6708185 wikitext text/x-wiki Naslednji identifikatorji ustvarijo povezave in so zasnovani tako, da sprejmejo le eno vrednost. Če vnesete več vrednosti ali drugo besedilo, se bo povezava pokvarila in/ali identifikator ne bo več veljaven. Na splošno morajo parametri vsebovati le spremenljivi del identifikatorja, na primer <code>|rfc=822</code> ali <code>|pmc=345678</code>. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ARXIV|id=csdoc_arxiv}}: [[arXiv]] [https://arxiv.org/help/arxiv_identifier identifier]; na primer: <code>|arxiv=hep-th/9205027</code> (pred aprilom 2007) ali <code>|arxiv=0706.0001</code> (april 2007 – december 2014) ali <code>|arxiv=1501.00001</code> (od januarja 2015). Ne vključujte odvečnih končnic datotek, kot sta ".pdf" ali ".html". Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ARXIV}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ASIN|id=csdoc_asin}}: [[Amazon Standard Identification Number]]; Če je prvi znak vrednosti parametra {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ASIN}} cifra, uporabite {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ISBN}}. Ker ta povezava daje prednost točno določenemu ponudniku, , jo dodajte le takrat, ko standardni identifikatorji niso na voljo. Zgled <code>|asin=B00005N5PF</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ASIN}}. ** {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ASINTLD|id=csdoc_asin-tld}}: Vrhnja domena ASIN za spletna mesta Amazon zunaj ZDA; veljavne vrednosti: {{#lst:Pomoč:Napake CS1|asin-tld_values_list}}. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ASINTLD}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|BIBCODE|id=csdoc_bibcode}}: [[bibcode]]; uporablja ga več astronomskih podatkovnih sistemov; na primer: <code>1974AJ.....79..819H</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|BIBCODE}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|BIORXIV|id=csdoc_biorxiv}}: identifikator [[bioRxiv]], v obliki celotnega DOI (npr. <code>10.1101/078733</code> za http://biorxiv.org/content/early/2016/10/01/078733 ali https://doi.org/10.1101/078733; <code>10.1101/2020.07.24.220400</code> za https://doi.org/10.1101/2020.07.24.220400). Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|BIORXIV}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|CITESEERX|id=csdoc_citeseerx}}: [[CiteSeerX]] id, a string of digits and dots found in a CiteSeerX URL (e.g. <code>10.1.1.176.341</code> for https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.176.341). Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|CITESEERX}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|DOI|id=csdoc_doi}}: [[Digital object identifier]]; na primer: <code>10.1038/news070508-7</code>. It is checked to ensure it begins with ({{code|10.}}). Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|DOI}}. ** Supports accept-this-as-written markup to indicate ''valid'' DOIs using a non-standard format, see [[#ATAWM|below]]. ** {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|DoiBroken|id=csdoc_doi_brokendate}}: Date a valid DOI was found to be non-working/inactive at https://doi.org. Use the same format as other dates in the article. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|DoiBroken}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|EISSN|id=csdoc_eissn}}: [[International Standard Serial Number]] for the electronic media of a serial publication; eight characters may be split into two groups of four using a [[hyphen]], but not an [[dash#En dash|en dash]] ali a space; zgled <code>|eissn=1557-2986</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|EISSN}}. ** Supports accept-this-as-written markup to indicate ''valid'' eISSNs using a non-standard format, see [[#ATAWM|below]]. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|HDL|id=csdoc_hdl}}: [[Handle System]] identifier for digital objects and other resources on the Internet; zgled <code>|hdl=20.1000/100</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|HDL}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ISBN|id=csdoc_isbn}}: [[International Standard Book Number]]; na primer: <code>978-0-8126-9593-9</code>. {{crossref|(See [[Wikipedia:ISBN]] and {{section link|ISBN|Overview}}.)}} Hyphens in the ISBN are optional, but preferred. Use the ISBN actually printed on ali in the book. Use the 13-digit ISBN – beginning with 978 ali 979 – when it is available. If only a 10-digit ISBN is printed on ali in the book, use it. ISBNs can be found on the page with the publisher's information – usually the back of the title page – ali beneath the barcode as a number beginning with 978 ali 979 (barcodes beginning with any other numbers are not ISBNs). For sources with the older 9-digit SBN system, use {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|SBN}}. Do not convert a 10-digit ISBN to 13-digit by just adding the 978 prefix; the last digit is a calculated check digit and just making changes to the numbers will make the ISBN invalid. This parameter should hold only the ISBN without {{em|any}} additional characters. It is checked for length, invalid characters – anything other than numbers, spaces, and hyphens, with "X" permitted as the last character in a 10-digit ISBN – and the proper check digit. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ISBN}}. ** Use the {{tp|Format ISBN}} template within the parameter{{snd}}in the form <code><nowiki>|isbn={{Format ISBN|9780812695939}}</nowiki></code>{{snd}}if you are unsure of how any particular ISBN should be hyphenated, as the pattern varies by country and publisher. ** Supports accept-this-as-written markup to indicate ''valid'' ISBNs using a non-standard format, see [[#ATAWM|below]]. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ISMN|id=csdoc_ismn}}: [[International Standard Music Number]]; na primer: <code>979-0-9016791-7-7</code>. [[Hyphens]] ali spaces in the ISMN are optional. Use the ISMN actually printed on ali in the work. This parameter should hold only the ISMN without ''any'' additional characters. It is checked for length, invalid characters – anything other than numbers, spaces, and hyphens – and the proper check digit. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ISMN}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ISSN|id=csdoc_issn}}: [[International Standard Serial Number]]; eight characters may be split into two groups of four using a [[hyphen]], but not an [[dash#En dash|en dash]] ali a space; zgled <code>|issn=2049-3630</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ISSN}}. ** Supports accept-this-as-written markup to indicate ''valid'' ISSNs using a non-standard format, see [[#ATAWM|below]]. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|JFM|id=csdoc_jfm}}: {{lang|de|[[Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik]]}}; do not include "JFM" in the value; zgled <code>|jfm=53.0144.01</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|JFM}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|JSTOR|id=csdoc_jstor}}: [[JSTOR]] reference number; na primer: <code>|jstor=3793107</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|JSTOR}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|LCCN|id=csdoc_lccn}}: [[Library of Congress Control Number]]. When present, alphabetic prefix characters are to be lower case and without a space; zgled <code>|lccn=79-57364</code> ali <code>|lccn=2004042477</code> ali <code>|lccn=e09001178</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|LCCN}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|MR|id=csdoc_mr}}: [[Mathematical Reviews]]; zgled <code>|mr=630583</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|MR}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|OCLC|id=csdoc_oclc}}: [[OCLC Number]] for looking up publications in the [[WorldCat]] [[union catalog]]; zgled <code>|oclc=9355469</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|OCLC}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|OL|id=csdoc_ol}}: [[Open Library]] identifier; do not include "OL" in the value; zgled <code>|ol=7030731M</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|OL}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|OSTI|id=csdoc_osti}}: [[Office of Scientific and Technical Information]]; zgled <code>|osti=4367507</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|OSTI}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMC|id=csdoc_pmc}}: [[PubMed Central]]; use article number for [[open repository]] full-text of a journal article, e.g. <code>|pmc=345678</code>. Do not include "PMC" in the value. {{crossref|See also the {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMID}} parameter, below; these are two different identifiers}}. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|PMC}}. ** {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|Embargo|id=csdoc_Embargo}}: Date that {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMC}} goes live; if this date is in the future, then {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMC}} is not linked until that date. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|Embargo}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMID|id=csdoc_pmid}}: [[PubMed]]; use unique identifier; zgled <code>|pmid=17322060</code> {{crossref|See also the {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMC}} parameter, above; these are two different identifiers.}} Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|PMID}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|RFC|id=csdoc_rfc}}: [[Request for Comments]]; zgled <code>|rfc=3143</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|RFC}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|SBN|id=csdoc_sbn}}: [[Standard Book Number]]; zgled <code>|sbn=356-02201-3</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|SBN}}. ** Supports accept-this-as-written markup to indicate ''valid'' SBNs using a non-standard format, see [[#ATAWM|below]]. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|SSRN|id=csdoc_ssrn}}: [[Social Science Research Network]]; zgled <code>|ssrn=1900856</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|SSRN}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|S2CID|id=csdoc_s2cid}}: [[Semantic Scholar]] corpus ID; zgled <code>|s2cid=37220927</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|S2CID}}. * {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|ZBL|id=csdoc_zbl}}: {{lang|de|[[Zentralblatt MATH]]|italic=no}}; zgled <code>|zbl=0472.53010</code> For zbMATH search results like <code>JFM 35.0387.02</code> use <code>|jfm=35.0387.02</code>. Aliasi: {{#invoke:cs1 documentation support|alias_names_get|ZBL}}. {{anchor|ATAWM}}In very rare cases, identifiers are published which do not follow their defined standard format ali use non-conforming checksums. These would typically cause an error message to be shown. Do not alter them to match a different checksum. In order to suppress the error message, some identifiers ({{para|doi}}, {{para|eissn}}, {{para|isbn}}, {{para|issn}}, and {{para|sbn}}) support a special [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]] which can be applied to disable the error-checking (as {{para|&lt;{{var|param}}>|((&lt;{{var|value}}>))}}). If the problem is down to a mere typographical error in a third-party source, correct the identifier value instead of overriding the error message. For some identifiers, it is possible to specify the [[Pomoč:Slog navajanja 1#Zahtevana je registracija ali naročnina|access status]] using the corresponding {{para|&lt;{{var|param}}>-access}} parameter. For {{tl|navedi časopis}}, some identifiers (specifying free resources) will automatically be linked to the title when {{para|url}} and {{para|title-link}} are not used to specify a different link target. This behaviour can be overridden by one out of a number of special keywords for {{para|title-link}} to manually select a specific source ({{para|title-link|pmc}} ali {{para|title-link|doi}}) for auto-linking ali to disable the feature ({{para|title-link|none}}). It is not necessary to specify a URL to a link ''identical'' to a link also produced by an identifier. The {{para|url}} parameter (or {{para|title-link}}) can then be used for providing a direct deep link to the corresponding document ali a [[WP:PRIRPOV|convenience link]] to a resource that would not otherwise be obviously accessible. pl3ksqqh825gwjw3ubrliut0wdpk4nq Predloga:Markup 10 350477 6708396 4090551 2026-07-08T08:28:43Z Pinky sl 2932 posodobitev 6708396 wikitext text/x-wiki <includeonly><templatestyles src="Markup/styles.css" /> {| class="markup" style="{{#if:{{{width|}}}|width:{{{width}}};}} {{#if:{{{margin-left|{{{margin|}}}}}}|margin-left:{{{margin-left|{{{margin}}}}}};}} {{{style|}}}" {{#if:{{{title|}}} |{{!}}+ {{{title}}}}} {{#if:{{{noheaders|}}}{{{notitle|}}} | |! scope="col" style="{{{colheaderstyle|}}}{{{col1headerstyle|}}}"{{!}} {{{col1|{{{t1|Uporaba}}}}}} {{!!}}<!-- -->scope="col" style="{{{colheaderstyle|}}}{{{col2headerstyle|}}}"{{!}} {{{col2|{{{t2|Izpis}}}}}} }}<!-- -->{{For loop||call=format item|pc1n=template|pc1v=Markup/row|pc2n=col1style|pc2v={{{col1style|}}}|pc3n=col2style|pc3v={{{col2style|}}}|pc4n=c1style|pc4v={{{codestyle|{{{markupstyle|}}}}}}|pc5n=c2style|pc5v={{{outputstyle|}}}|pc6n=tag|pc6v={{{tag|}}}|pc7n=padding|pc7v={{{padding|}}}|pv=item|{{item|c1={{{1|}}}|c2={{{2|}}}}}|{{item|c1={{{3|}}}|c2={{{4|}}}}}|{{item|c1={{{5|}}}|c2={{{6|}}}}}|{{item|c1={{{7|}}}|c2={{{8|}}}}}|{{item|c1={{{9|}}}|c2={{{10|}}}}}|{{item|c1={{{11|}}}|c2={{{12|}}}}}|{{item|c1={{{13|}}}|c2={{{14|}}}}}|{{item|c1={{{15|}}}|c2={{{16|}}}}}|{{item|c1={{{17|}}}|c2={{{18|}}}}}|{{item|c1={{{19|}}}|c2={{{20|}}}}}|{{item|c1={{{21|}}}|c2={{{22|}}}}}|{{item|c1={{{23|}}}|c2={{{24|}}}}}|{{item|c1={{{25|}}}|c2={{{26|}}}}}|{{item|c1={{{27|}}}|c2={{{28|}}}}}|{{item|c1={{{29|}}}|c2={{{30|}}}}}|{{item|c1={{{31|}}}|c2={{{32|}}}}}|{{item|c1={{{33|}}}|c2={{{34|}}}}}|{{item|c1={{{35|}}}|c2={{{36|}}}}}|{{item|c1={{{37|}}}|c2={{{38|}}}}}|{{item|c1={{{39|}}}|c2={{{40|}}}}}}} |}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> ma9s5dxiw0wwuzs5bkey9lvpcewf4ol 6708402 6708396 2026-07-08T08:37:51Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6708396|6708396]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6708402 wikitext text/x-wiki <includeonly>{| style="table-layout: fixed; width: {{{width|100%}}}; border-width: medium; margin-left: {{{margin|0em}}};{{{style|}}}" {{#if: {{{title|}}} | {{!}}+ '''{{{title}}}'''}} {{#if: {{{notitle|}}} || ! style="width:50%" scope="col" {{!}} {{{t1|Uporaba}}}}} {{#if: {{{notitle|}}} || ! style="width:50%" scope="col" {{!}} {{{t2|Izpis}}}}}<!-- -->{{#if: {{{1|}}}|{{Markup/row|cell1={{{1|}}}|cell2={{{2|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{3|}}}|{{Markup/row|cell1={{{3|}}}|cell2={{{4|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{5|}}}|{{Markup/row|cell1={{{5|}}}|cell2={{{6|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{7|}}}|{{Markup/row|cell1={{{7|}}}|cell2={{{8|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{9|}}}|{{Markup/row|cell1={{{9|}}}|cell2={{{10|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{11|}}}|{{Markup/row|cell1={{{11|}}}|cell2={{{12|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{13|}}}|{{Markup/row|cell1={{{13|}}}|cell2={{{14|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{15|}}}|{{Markup/row|cell1={{{15|}}}|cell2={{{16|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{17|}}}|{{Markup/row|cell1={{{17|}}}|cell2={{{18|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{19|}}}|{{Markup/row|cell1={{{19|}}}|cell2={{{20|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{21|}}}|{{Markup/row|cell1={{{21|}}}|cell2={{{22|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{23|}}}|{{Markup/row|cell1={{{23|}}}|cell2={{{24|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{25|}}}|{{Markup/row|cell1={{{25|}}}|cell2={{{26|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{27|}}}|{{Markup/row|cell1={{{27|}}}|cell2={{{28|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{29|}}}|{{Markup/row|cell1={{{29|}}}|cell2={{{30|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{31|}}}|{{Markup/row|cell1={{{31|}}}|cell2={{{32|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{33|}}}|{{Markup/row|cell1={{{33|}}}|cell2={{{34|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{35|}}}|{{Markup/row|cell1={{{35|}}}|cell2={{{36|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{37|}}}|{{Markup/row|cell1={{{37|}}}|cell2={{{38|}}}}}}}<!-- -->{{#if: {{{39|}}}|{{Markup/row|cell1={{{39|}}}|cell2={{{40|}}}}}}} |- | style="width:50%; border-width: 1px; padding: 5px; border-style: solid none none none; border-color: #ddd; vertical-align:text-top;" | | style="width:50%; border-width: 1px; padding: 5px; border-style: solid none none none; border-color: #ddd; vertical-align:text-top;" | |}</includeonly><noinclude>{{documentation}}</noinclude> nhepa0rsgl8nkuy4fq01t0n4avxpqrv Predloga:Markup/row 10 350479 6708404 4090552 2026-07-08T08:39:34Z Pinky sl 2932 6708404 wikitext text/x-wiki <noinclude>{|</noinclude><includeonly>{{#if:{{{c1|value}}}|&#32; {{!-}} {{!}} style="{{#if:{{{padding|}}}|padding:{{{padding}}};}} {{{col1style|}}}"{{!}} <!-- --><div class="markup-wrapper">{{#switch:{{{tag|}}} |none = {{{c1|[markup]}}}<!-- mark up --> |syntaxhighlight = {{#tag:syntaxhighlight |{{{c1|[markup]}}}<!-- mark up -->|lang="wikitext"|style="{{{c1style|}}}"|class="markup-markup"}} ||pre = {{#tag:pre |{{{c1|[markup]}}}<!-- mark up -->|style="{{{c1style|}}}"|class="markup-markup"}} |#default = {{#tag:{{{tag}}} |{{{c1|[markup]}}}<!-- mark up -->|style="{{{c1style|}}}"}} }}</div> {{!}}style{{=}}"{{#if:{{{padding|}}}|padding:{{{padding}}};}} {{{col2style|}}}"{{!}} <!-- --><div class="markup-wrapper" style="{{{c2style|}}}"><!-- renders as --> {{{c2|[''rendering'']}}} </div> }}</includeonly><noinclude> |} {{Documentation}} </noinclude> 44q18stn8xpy9nc7o1obfnqjncmdy65 6708405 6708404 2026-07-08T08:40:58Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6708404|6708404]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6708405 wikitext text/x-wiki <noinclude>{| style="width:90%; border-width: medium;"</noinclude><br /> |- | style="width:50%; background-color: #f9f9f9; border-width: 1px; padding: 5px; border-style: solid none none solid; border-color: #ddd; vertical-align:text-top;" | {{#tag:pre|{{{cell1|Uporaba}}}|style="border: none; margin:0; padding: 0; word-wrap: break-word; white-space: -moz-pre-wrap; white-space: -o-pre-wrap; white-space: -pre-wrap; white-space: pre-wrap"}} | style="width:50%; background-color: #f9f9f9; border-width: 1px; padding: 5px; border-style: solid solid none solid; border-color: #ddd; vertical-align:text-top;" | {{{cell2|Izpis}}} <noinclude> |- | style="width:50%; border-width: 1px; padding: 5px; border-style: solid none none none; border-color: #ddd; vertical-align:text-top;" | | style="width:50%; border-width: 1px; padding: 5px; border-style: solid none none none; border-color: #ddd; vertical-align:text-top;" | |}</noinclude> scswgs9q4tko9clxl4kkffem9fdut94 Množično zunanje izvajanje 0 357455 6708294 6643967 2026-07-08T02:47:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708294 wikitext text/x-wiki {{popravi}} '''Crowdsourcing''' je vrsta aktivnosti, pri katerih sodeluje [[množica]] ljudi z namenom reševanja širšega [[problem]]a. Vsak posameznik z različnimi znanji prispeva manjši del, skupek del pa predstavlja dolgoročno korist za celotno [[skupnost]]. Problem vsebuje spremenljive kompleksnosti, ki jih mora množica upoštevati. Crowdsourcing se ukvarja s štirimi nalogami, med katere sodijo, kako zaposliti ljudi, kakšen je lahko njihov doprinos, kako združiti vse prispevke in kako se lotiti zlorab, ki lahko pri tem nastanejo. V glavnem se crowdsourcing pojavlja na spletu, uveljavil pa se je tudi v poslovnem svetu kot eden od možnih poslovnih modelov za podjetja. Razlikuje se od klasičnega [[outsourcing]]a, saj prenese funkcijo v zunanje izvajanje nedoločeni mreži ljudi. Med najbolj znane se uvrščajo sistemi Threadless, iStockphoto, [[Wikipedija]], [[Linux]] ipd. == Definicije == Zaradi nejasno določenih mej pojava crowdsourcinga, obstaja veliko podobnih dejavnosti, ki jih štejejo pod crowsourcing, četudi to niso. Posledično se širijo tudi opredelitve oz. definicije crowdsourcinga v znanstveni literaturi. Različni avtorji podajajo različne definicije crowdsourcing-a glede na njihove posebnosti, vendar se s tem izgublja celostna slika izraza crowdsourcing. Enrique Estellés -Arolas in Fernando González Ladrón-de-Guevara sta v svoji študiji ugotovila, da obstaja več kot 40 definicij crowdsourcinga.<ref name="Estelles-Arolas2012">{{navedi revijo| last= Estellés Arolas|first= Enrique|last2= González Ladrón de Guevara| first2= Fernando|title=Towards an Integrated Crowdsourcing Definition|journal= Journal of Inofrmation Science|volume= 38|issue= 2|pages= 189-200}}</ref> * Crowdsourcing je s splošnega vidika sistem, sestavljen iz množice ljudi, ki sodelujejo na spletu, z namenom reševanja široko zastavljenega problema, ki je dolgoročno koristen za celotno skupnost.<ref name="AnhaiDoan2011">{{navedi revijo| last =Anhai|first =Doan| last2 = Ramakrishnan| first2 =Raghu|last3 =Halevy| first3 =Alon Y. |title =Crowdsourcing Systems on the World-Wide Web|journal = Communications of the ACM| volume = 54|issue =4|pages =86-96}}</ref> V zadnjem desetletju so se na spletu pojavili sistemi, kot so Threadless, iStockphoto, InnoCentivein pa tudi Wikipedija, Linux, Yahoo!Answers in podobni.<ref name="Brabham2008"/> Crowdsourcing se ukvarja s štirimi nalogami, ki so, kako zaposliti ljudi, kaj lahko ti storijo, kako združiti prispevke in kako se lotiti zlorab, ki lahko pri tem nastanejo. Crowdsourcing skuša zgraditi splošne crowdsourcing platforme, ki se lahko uporabijo pri ustvarjanju 'crowdsourcing' aplikacij na mnogih področjih, s čimer se z veliko hitrostjo gradijo zbirke podatkov.<ref name="AnhaiDoan2011"/> * Crowdsourcing je z vidika [[kolaboracija|kolaboracije]] na svetovnem spletu vrsta aktivnosti sodelovanja na spletu, v kateri posameznik, [[ustanova]], neprofitna organizacija ali [[podjetje]] predlaga, da bi skupina številnih, heterogenih posameznikov z različnimi znanji, preko odprtih razpisov prostovoljno sodelovala pri nekem problemu. Problem vsebuje spremenljive kompleksnosti in modularnosti, ki jih mora množica crowdsourcarjev upoštevati, hkrati pa morajo doprinesti svoje delo, denar, znanje in/ali izkušnje, katere so vzajemno koristne dobrine. Uporabnik bo zadovoljen, glede na to kaj išče, pa naj bodo to gospodarski problemi, odobravanje, samozavest ali razvoj posameznikovih lastnosti. Crowdsourcer pa medtem tiste aktivnosti, ki jih od uporabnika pridobi, uporabi in oblikuje v njihovo korist.<ref name="Estelles-Arolas2012"/> * Crowdsourcing nastane, ko podjetje ali ustanova prenese funkcijo, ki so jo nekoč opravljali zaposleni v zunanje izvajanje nedoločeni in na splošno veliki mreži ljudi v obliki odprtega razpisa. Razpis je lahko tako vobliki skupinske medsebojne produkcije ali pa individualno. Temeljni pogoj je uporaba javnega razpisa, in velike mreže potencialnih delavcev <ref name="Howe2006">{{navedi splet|last= Howe|first= Jeff|url= http://crowdsourcing.typepad.com/cs/2006/06/crowdsourcing_a.html|title= Crowdsourcing: A Definition|publisher= Crowdsourcing Blog|date= 2.6.2006|accessdate= 20. maj 2013|archive-date= 2007-05-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20070509023817/http://crowdsourcing.typepad.com/cs/2006/06/crowdsourcing_a.html|url-status= dead}}</ref> * Po Shirky-ju je 'crowdsourcing' fenomen, kjer posamezniki sodelujejo na spletu kot virtualna množica. Crowdsourcing sestavljajo posamezniki, kjer vsak od njih naredi neki manjšo nalogo, skupek njihovega dela pa predstavlja nek večji cilj, in sicer skupno dobro. Najbolj znan primer je Wikipedija, ki jo soustvarja milijone prostovoljcev. Crowdsourcing se povezuje z naslednjimi pojmi: spletna kolaboracija, virtualno prostovoljstvo, [[splet 2.0]], [[znanje]] množic. V ospredju so načini, kako lahko dejanja skupine naredijo veliko več kot le posameznik. Takšne kolaboracije delujejo zato, ker posamezniki to radi delajo oziroma to hočejo delati. Sistem Wikipedije deluje na naslednji način: nekdo ustvari članek, za katerega meni, da na Wikipediji mora obstajati, vendar mu o tem ni treba vedeti vsega. Njegovo delo potem bralci lahko dopolnjujejo, popravijo obstoječ članek, dodajo vire in zunanje povezave ali le popravijo slovnične napake.<ref name="Holley2012">{{navedi splet|last=Holley|first=Rose|title=Harnessing the cognitives urplus of the nation: new opportunities for libraries in a time of change|url=http://eprints.rclis.org/16971/1/Jean%20|accessdate=13. maj 2013}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pri crowdsourcingu gre predvsem za medsebojno sodelovanje posameznikov na spletu, ki s svojimi znanji in izkušnjami sodelujejo pri razrešitvi širšega problema. Crowdsoursing gradi platforme, ki se uporabljajo na mnogih področjih za ustvarjanje crowdsourcing [[Aplikacija (računalništvo)|aplikacij]] na več področjih, s čimer se zelo hitro gradijo zbirke [[podatek|podatkov]]. Crowdsourcing je lahko tudi [[aktivnost]], ki jo posameznik, ustanova, neprofitna organizacija ali podjetje predlaga, v namen, da bi skupina posameznikov preko odprtih razpisov [[prostovoljstvo|prostovoljno]] sodelovala pri problemu. == Prevodi v slovenščino == Pri prevodu besede oziroma pojma crowdsourcing naletimo na problem, saj ni nobenega konkretnega prevoda ali kakšnega bolj strokovnega, relevantnega vira, ki bi podajal ustrezen prevod tega pojma v slovenščino. Pojavlja se nekaj primerov, ki se jih zasledi na različnih [[spletna stran|spletnih straneh]] in [[spletni forum|spletnih forumih]]. Edini trenutno pravi in uradni vir prevoda te besede je ''Slovar informatike'',<ref>{{navedi splet |url=http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp |title=Enostavno iskanje |work=Slovar informatike |accessdate=19.2.2014 |archive-date=2013-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130523045347/http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp |url-status=dead }}</ref> ki prevede pojem crowdsourcing kot množično zunanje izvajanje in je torej trenutno ta prevod najbolj relevanten in primeren. Poleg njega pa se najdejo na spletu tudi drugi primeri in poskusi prevodov, kot so: * moč množic<ref name="Tinap2012">{{navedi splet|last=P |first=Tina|title=Crowdsourcing-moč množic |url=http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articl |accessdate = 14. maj 2013}}</ref> * množično izvajanje <ref name="Mirt2012">{{navedi splet|last=Mirt|first=Jernej|title=Vpreženje v množice |url= http://prezi.com/1yfae21erwma/crowdsourcing-slovenscina/ |accessdate = 30. april 2013}}</ref> * množično povezovanje * množično sodelovanje * znanje množic * vpreženje množice<ref name="Staš2011">{{navedi revijo|last=Zgonik |first=Staš|year= 2011|title=Crowdsourcing slovenščina |journal= Mladina}}</ref> * množicanje <ref name="Abecednik2013">{{navedi splet|title = Abecednik|url = http://www.abecednik.si/}}</ref> Izmed virov, ki so navedeni poleg prevodov, je razvidno, da je pravilen in splošno uporabljan prevod te besede v slovenščino zelo težko najti oziroma uradno sploh še ne obstaja, edini uraden vir je v našem primeru ''Slovar informatike''. Tudi v večini slovenskih virov, tako spletnih kot drugih, se še vedno uporablja angleški izraz, ki je podan opisno, z definicijo, da se ga lažje razume. == Zgodovina crowdsourcinga == Na spletu je dostopnih veliko člankov o sodelovanju ljudi in pridobitev njihove moči iz določene skupine množic oziroma kako priti do njihovega opolnomočenja (empowerment). V veliki večini pa se crowdsourcing uporablja na gospodarski ravni ter na ravni izvajanja različnih vrst eksperimentov z velikim številom udeležencev. Današnji oz. moderni crowdsourscing je v močni povezavi s spletom oziroma s terminom [[Splet 2.0]].<ref name=dawson2011>{{navedi knjigo|first=Ross|last=Dawson|authorlink= Ross Dawson|year=2011|title= The definitive guide to using crowdsourcing to grow your business|location=San Francisco|publisher=Advanced Human Technologies }}</ref> Najbolj razvidna zgodovina oz. genealogija crowdsourcinga je razvidna v knjigi »Getting results From Crowds«, v kateri je opisan celovit pregled crowdsourcing storitev zbranih iz strani crowdsourcing strokovnjaka Rossa Dawsona.<ref name="dawson2011"/> Ross Dawson v svojem delu opisuje različne tehnike in metode ustvarjanja crowdsourcinga ter tudi kdaj je primeren čas za ustvaritev crowdsourcinga ter njegov poslovni model. Iz zgodovine je razvidno, da crowdsourcing pripisuje moč množicam, omogoča njihovo sodelovanje na projektih, dogodkih ter eksperimentih različnih vrst. Zgodovina oziroma genealogija ali s slovenskim izrazom rodoslovje crowdsourcinga je najbolj razvidna po časovnici crowdsourcinga iz te knjige. Začetki crowdsourcinga ter njegova offline komponenta segajo že v leto 1700. Bolj natančno v leto 1714, ko je takratna britanska vlada ponudila »Nagrado za razdaljo« v vrednosti 20.000 L za zanesljivo metodo preračunavanja ladijskih razdalj. S tem so skušali motivirati skupino pomorščakov in ladjedelcev, da v zameno za nagrado, naredijo za tisti čas dovršeno ladjo, ki bo plula ogromne razdalje. Vlada je v sodelovanju z ladjedelci in pomorščaki posodobila svoje pomorske sile. Leta 1783 pa je francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik štirinajsti]] ponudil nagrado za proizvodnjo alkalije iz [[Morska sol|morske soli]]. Ampak šele po osmih letih nagrado dobi Nicholas Leblanc. Leta 1884 izide prva publikacija fascikla [[Oxford]]ovega angleškega [[slovar]]ja, kateri je uporabil okoli 800 prostovoljnih bralcev za katalogiziranje besed. Zanimivo tukaj je bilo, da se je udeležilo tolikšno število prostovoljcev, katerih naloga je bila umeščanje oz. katalogiziranje besed. [[Oxford]]ov angleški [[slovar]] je bil odvisen od le-teh prostovoljcev saj jim je le z njihovo (po)močjo uspelo priti do končnih in uspešnih rezultatov. Leta 1916 je podjetje Planters Peanuts priredilo tekmovanje za oblikovanje njihovega [[logotip]]a. Ponovno, kot v primeru »nagrade za razdaljo« se je za tekmovanje prijavilo kar nekaj ljudi. Namen samega tekmovanja je bil, kdo bo izoblikoval boljši [[logotip]] za podjetje. Kot zanimivost zmagal je 14 letni Antonio Gentile. Leta 1957 je bil Jorn Utzon izbran za zmagovalca na oblikovalskem tekmovanju za [[Sydneyjska opera|opero v Sydneyju]]. Leta 1979 pa Tim in Nina Zagat ustanovita podjetje Zagat Survey in kasneje vodič ocenjenih restavracij, ki je bil prvotno osnovan iz pregledov njunih prijateljev, kasneje pa s pomočjo širše skupnosti. V letu 1981 publikacija tretjega »Lonely Planet« potovalnega vodiča preide v obdobje, ko začnejo prispevati sami uporabniki, nasvete in popravke pa začnejo objavljati neodvisni popotniki. Leta 1996 je bila ustanovljena [[Hollywood|Hollywood-sko]] delniška menjava z namenom, da kupuje in prodaja delnice napovedanih filmov, igralcev, režiserjev in filmsko povezanih možnosti. Leta 1997 pa je [[rock]] skupina Marillion zbrala 60.000$ prispevkov s pomočjo spleta od oboževalcev, da so lahko financirali svojo turnejo po [[Amerika|Ameriki]].<ref name=hawlina2012>{{navedi splet |url=http://www.scoop.it/t/rodoslovje/p/1543855851/crowdsourcing |title=Crowdsourcing |accessdate=2013-05-21 |last=Hawlina |first=Peter |date=2012-04-04 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Do leta 1998 se je Crowdsourcing pojavljal samo v offline obliki. Prehod iz offline oblike v online obliko pa predstavlja leto 1999, ko Elance prvič predstavi kot večji spletni servis na trgu, ki je povzet po HRB članku leta 1998. Leta 2000 podjetje Procter and Gamble CEO A.G. Lafley napove načrt za ustvarjanje 50 % raziskav in razvoja izven družbe. Podjetje JustGiven ustanovi platformo za zbiranje [[denar]]ja za dobrodelne namene. 2001 Wikipedija postavi temelje za bolj strukturirano Nupidijo. Podjetje InnoCentiver, ki je bilo ustanovljeno od Eli Lilly prične delovati kot posrednik med množico registriranih uporabnikov in zunanjim področju raziskav in razvoja v farmacevtskih podjetjih. Sledi preskok v leto 2003 kjer, oDesk pričel s kontroliranjem oddaj tako, da se je bilo potrebno pred ogledom oddaje prijaviti. Ministrstvo za obrambo ZDA prične z analizo politike trga za napovedovanje dogodkov, vendar jo po velikih kritikah glede [[Terorizem|terorizma]] zapre. 2004 se zgodi objava knjige Jamesa Surowiecki The Wisdom of Crowds, ki populizira idejo o »kolektivni modrosti«. 2005 Amazon.com objavi microtask platformo Mechanical Turk, katera je bila v osnovi razvita za notranje odkrivanje podvojenih izdelkov. Sam izraz crowdsourcing je bil prvič uporabljen junija 2006 v reviji ''[[Wired]]'', skoval pa jo je Jeff Howe po zgledu besede outsourcing in jo zapisal v svojem članku The Rise of Crowdsourcing.<ref>{{navedi revijo|last1=Estelles-Arolas|first1=Enriques|last2= Fernando|first2= Gonzalez-LArdon-de-Guevara|year=2012|title=Towards an integrated crowdsourcing definition|journal=Journal of Information Science|volume=XX (X) |pages= 1-14 }}</ref> Lahko rečemo, da je crowdsourcing nekakšno nadaljevanje tistega, kar je v začetku pomenil pojem outsourcing. Če je outsourcing pomenil vključevanje zunanjih sodelavcev v projekt, crowdsourcing tako pomeni vključevanje številčno neomejene množice.<ref name="hawlina2012"/> Beseda crowdsourcing se je najprej uveljavila v poslovnem svetu kot eden od možnih poslovnih modelov za podjetja. Nekatera inovativna podjetja so crowdsourcing izbrala kot svoj osnovni poslovni model, nekatera pa zgolj kot dopolnilo svojemu sicer tradicionalnemu poslovnemu modelu. S pomočjo crowdsourcinga namreč za razmeroma malo sredstev dobijo zelo pomembne ideje in informacije, ki bi jih sicer stale veliko denarja. Ta poslovni model so najprej uporabila predvsem podjetja s področja oblikovanja. Primera takšnih podjetij sta Threadless in iStockphoto. Poleg tega pa se crowdsourcing uspešno uporablja tudi na področju znanstvenega raziskovanja in razvoja. Takšen primer je podjetje InnoCentive.<ref name="Brabham2008"/> Čeprav danes crowdsourcing povezujemo predvsem z internetom, je bilo to, kar je postalo znano pod tem izrazom, mogoče zaslediti že pred izumom [[internet]]a, celo mnogo pred pojavom kanalov za množično komuniciranje. Poznamo kar nekaj zelo starih primerov, ko so se ljudje prostovoljno in množično odzvali ter pomagali doseči nek cilj. Verjetno najstarejši znan primer crowdsourcinga sega še v čas [[Babilon]]a. In sicer je na principu crowdsourcinga temeljil njihov sistem zdravstvene oskrbe. Po grškemu zgodovinarju [[Herodot]]u naj bi [[Babilon]]ci, ker še niso poznali zdravniškega poklica, svojega bolnega svojca prinesla v mestno središče in ga tam pustili. Nato pa naj bi vsak mimoidoči, ki je morda imel kakšne izkušnje z boleznijo ali je o njej kaj vedel, bolniku svetoval kaj naj naredi, da bo ozdravel.<ref>{{navedi splet |url=http://info.articleonepartners.com/top-5-oldest-examples-of-crowdsourcing/ |title=Top 5: Oldest Examples of Crowdsourcing |accessdate=2013-05-11 |last=Roberts |first=Seth |date=2011-09-16 |archive-date=2013-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501053002/http://info.articleonepartners.com/top-5-oldest-examples-of-crowdsourcing/ |url-status=dead }}</ref> == Tipi crowdsourcinga == === Množično glasovanje (crowdvoting) === Množično glasovanje ali crowdvoting nastane, ko spletna stran zbira mnenja in presojanja o določeni temi, s pomočjo velikih skupin. [[Iowa Electronic Market]] napoveduje trg, ki združuje poglede množice na politiko in tako zagotovi točnost udeležencem, ki so plačali za nakup in prodajo pogodb, ki temeljijo na političnih izidih.<ref name="Robson2012">{{navedi splet |last=Robson |first=John |title=IEM Demonstrates the Political Wisdom of Crowds |url=http://tippie.uiowa.edu/iem/media/story.cfm?id=2793 |publisher=Canoe.ca |accessdate=24. februar 2012 |archive-date=2012-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120407121438/http://tippie.uiowa.edu/iem/media/story.cfm?ID=2793 |url-status=dead }}</ref> Pri [[Threadless.com]] so izbrali določene modele majic, za katere so uporabniki glasovali in katere bodo kasneje natisnjene ter na voljo za nakup. Zato je kljub majhnemu podjetju, na tisoče članov pripomoglo k uspešnemu modelu majic, za katere so glasovali in ki jih je podjetje na koncu ponudilo na trgu. Ni bilo podjetje tisto, ki je izdelek ustvarilo ampak ga je zares ustvarila množica.<ref name="Brabham2008"/> Najbolj znani primeri, ki so uporabili socialne medijske kanale: [[Domino's Pizza]], [[Podjetje Coca-Cola|Coca Cola]], [[Heineken International|Heineken]] in Sam Adams. S pomočjo crowdsourcinga so tako ustvarili novo pico, oblikovali steklenico, pivo ali napisali pesem.<ref>4 Great Examples of Crowdsourcing through Social Media</ref> === Ustvarjalna dela množičnih virov (crowdsourcing creative work) === Crowdsourcing [[ustvarjalno delo|ustvarjalnega dela]] je lahko izvor za ustvarjale projekte, kot so [[grafično oblikovanje]], [[arhitektura]], oblikovanje oblačil, pisanje, ilustracija... === Množično financiranje (crowdfunding) === [[Crowdfunding]] ali množično financiranje je vlaganje majhne vsote denarja v podjetja ali projekte, s strani več ljudi, ki navadno poteka prek interneta.<ref name="Prive2012"/><ref name="Belleflame2012">{{navedi splet|last=Belleflame |first=Paul|title=Crowdfunding: Tapping the Right Crowd |url= http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1578175|accessdate = 25. april 2012}}</ref> V času vedno hujše [[Recesija|recesije]], množično financiranje manjšim podjetnikom ponuja priložnost za uspeh, in sicer tako, da na nov način celotnemu svetu predstavijo svoje podjetje in svoje projekte. Obratno kot pri običajnih finančnih vlaganjih, pa v projekte množičnega financiranja vlaga splošna javnost.<ref name="Prive2012"/> Kljub temu pa ponekod vlaganje v projekte ni neomejeno. V mnogih državah je namreč omejeno število zasebnih vlagateljev v družbi, ki pomembno vplivajo tudi na množično financiranje, in sicer tako, da omejujejo zunanje ponudbe.<ref name="Belleflame2012"/> Po novi uredbi, ki v ZDA velja od 1. januarja letos, bodo imele družbe, ki zbirajo finančna sredstva, na voljo širšo bazo vlagateljev. V prejšnji uredbi so zahtevali, da so vlagatelji »pooblaščeni« investitorji, glede na novo uredbo pa so investitorji lahko tudi zaposleni na socialnih omrežjih. Profil ustvarjalcev nekega projekta navadno vsebuje kratek [[video]], uvod v njihov projekt, seznam nagrad za posamezno donacijo ter nekaj slik za izdelavo. Ustvarjalci morajo ustvariti profil s prepričljivim sporočilom, ki bo prepričalo vlagatelje. Vsak takšen projekt ima določeno točno vsoto denarja, ki ga zbira, in fiksno število dni. Ko začnejo s projektom, se nato to fiksno število dni odšteva, zbrani denar pa spodbuja vlagatelje, da sledijo projektu in njegovemu uspehu.<ref name="Prive2012">{{navedi splet|last=Prive|first=Tanya|title=What is crowdfunding and how does it benefit the economy |url= http://www.forbes.com/sites/tanyaprive/2012/11/27/what-is-crowdfunding-and-how-does-it-benefit-the-economy/ |accessdate = 27. november 2012}}</ref> Obstaja več spletnih strani, na katerih lahko posamezniki varno zaprosijo za denar ali pa tega varno vlagajo. Med takšne spletne strani lahko štejemo Kikstarter, Indiegogo, [[Rockethub]] in [[Rock The Post]].<ref name="Prive2012"/> Znano orodje za množično financiranje je Kickstarter, ki je tudi največja spletna stran za financiranje kreativnih projektov. Leta 2011 so na spletni strani zbrali več kot 100 milijonov dolarjev za projekte iz sveta glasbe, filma, umetnosti, [[Tehnologija|tehnologije]], dizajna, hrane, publicitete in ostalih smeri, kljub temu da Kickstarter deluje na principu »[[vse ali nič]]«. To pomeni, da mora ustvarjalec projekta doseči svoj finančni cilj še preden poteče njegov čas za to.<ref name="Ferriss2012">{{navedi splet|last=Ferriss|first=Tim|title=Beyond X prize: the 10 best crowdsourcing tools and technologies |url= http://www.fourhourworkweek.com/blog/2012/02/20/beyond-x-prize-the-10-best-crowdsourcing-tools-and-technologies/ |accessdate = 20. februar 2012}}</ref> Nedavno pa je svojo spletno stran za množično financiranje dobila tudi odrasla industrija, in sicer s spletno stranjo [[Offbeatr]]. Ta spletna stran omogoča, da vlagatelji podpirajo projekte, ki jih zanimajo, brez da bi vanje vložili finančna sredstva. Prav tako pa lahko pornografski ustvarjalci svoje projekte prodajo neposredno na Offbeatr.<ref name="Grandoni2012">{{navedi splet|last=Grandoni|first=Dino|title=Offbeatr, A Kickstarter For Porn, Was Inevitable Because, Well, The Internet Is For Porn |url= http://www.huffingtonpost.com/2012/08/16/offbeatr-kickstarter-for-porn_n_1790554.html |accessdate = 16. avgust 2012}}</ref> === »Modrost množice« === [[Modrost množice]] (''wisdom of the crowd'') je četrti tip množičnih virov. Ta tip zbira ogromne količine [[Informacija|informacij]] in jih agregira, da bi pridobil popolno in točno sliko določene teme. Predpostavka tega tipa množičnih virov je, da je skupina ljudi v povprečju bolj pametna kot posameznik. Ideja kolektivne inteligence je posebej efektivna na internetu, saj lahko ljudje z različnimi ozadji prispevajo ob enakem času v isti forum.<ref name="Brabham2008">{{navedi revijo| last =Brabham|first =C. Daren.| title =Crowdsourcing as a Model for Problem Solving: An Introduction and Cases|journal = Convergence| volume = 14|issue =1|pages =75-90}}</ref> Spletna aplikacija [[iStockPhoto]] dovoljuje ljudem, da prenašajo svoje fotografije na splet in jih tudi kupujejo za nizke cene. Stranke lahko kupijo fotografije preko kreditov, tako da fotografi pridobijo majhen zaslužek. Zbirka slik je določena z množično zahtevo skupine po nizkih cenah.<ref name="Brabham2008"/> V februarju 2012, je izšla aplikacijska igra, ki izbira delnice, imenovana Ticker Picker Pro. Ta uporablja modrost množice pri množičnih virih, saj ustvarja zavarovalniški sklad, ki kupuje in prodaja delnice, glede na ideje, ki prihajajo iz igre. Te ideje množičnih virov, ki prihajajo od tako velikega števila ljudi, bi lahko pomagale nekomu izbrati najboljše delnice glede na idejo, da so kolektivne ideje boljše kot ideje posameznika.<ref name="Rulison2012">{{navedi splet|last=Rulison| first=Larry|title=A Winning App? They Hope So| publisher=Times Union (Albany)| url= http://www.timesunion.com/business/article/A-winning-app-They-hope-so-3323905.php |accessdate = 14. februar 2012}}</ref> [[James Surowiecki]] v ''The Wisdom of Crowds'' pojasnjuje mehanizme, zaradi katerih so množice v določenih okoliščinah izjemno inteligentne, saj lahko njihovi dosežki močno presegajo zmožnosti najbolj sposobnih posameznikov, ki jih sestavljajo. Čeprav v množici nihče sam zase ni sposoben velikih dosežkov, lahko s pravimi mehanizmi sprejemanja skupnih odločitev, množica dosega izjemne rezultate. Pametna množica je po Surowieckiju tista, ki zna konstantno reševati probleme bolje kot njeni posamezni član, kar je predvsem posledica večje kolektivne agregacije znanja in manjše pristranskosti pri sprejemanju odločitev.<ref>{{navedi knjigo|first=J.| last=Surowiecki| title=The wisdom of crowds: Introdruction in Chapter 1|url=https://archive.org/details/wisdomofcrowds0000suro| publisher=New York: Anchor| year=2004| pages=i-22}}</ref> === Mikrodelo (microwork) === [[Mikrodelo]] je izraz, ki najbolj pogosto opisuje naloge, za katere ni bil narejen noben učinkovit računalniški algoritem in za njihovo zanesljivo dokončanje zahtevajo človeško inteligenco. [[Platforma (technologija)|Platforma]] podpira trajnostni razvoj in pomaga ljudem do njihovih prihodkov v tveganih okoliščinah. Uporabniki so plačani (v manjših vsotah), da izvedejo in dokončajo določeno nalogo, za katero zaprosi nek drug uporabnik. Ideja mikrodela je usposobitev revnih za delo. Njegove naloge pa se sicer med seboj zelo razlikujejo. Uporablja se ga lahko v kriznem komuniciranju (prevajanje urgentnih sms sporočil med potresno katastrofo na Haitiju), prav tako služi za ustvarjanje internetnih voščilnic ali za analiziranje [[Google Maps|Googlovih zemljevidov]], tudi za transkripcije besedil.<ref name="Grant2010">{{navedi splet |last=Grant |first=Tavia |title=Microwork is the new, new buzzword in global outsourcing |url= http://www.theglobeandmail.com/news/world/microwork-is-the-new-new-buzzword-in-global-outsourcing/article1496456/ |accessdate = 10. marec 2010}}</ref> Ena najbolj znanih takšnih platform je Amazonov Mechanical Turk, katerega tipične naloge so kratki prevodi in iskanje informacij na spletu. Podoben Mechanical Turku je prav tako kitajski [[Witkey]], ki vsebuje spletne strani kot sta Taskcn.com in k68.cn.<ref>{{navedi knjigo|first1=J.| last1=Yang| first2=Lada|last2= Adamic|first3= Mark S.|last3= Ackerman| title=Crowdsourcing and Knowledge Sharing: Strategic User Behavior on Taskcn. Proceedings of the 9th ACM Conference on Electronic Commerce| publisher=USA: University of Michingan| year=2008}}</ref> Na žalost pa pri mikrodelu lahko pride tudi do njegove zlorabe pri raznih raziskavah, [[anketa]]h ali pri pošiljanju nezaželenih sporočil. Nekateri ga uporabljajo za pridobivanje ''všečkov'' na [[Facebook]]u oz. sledilcev na [[Twitter]]ju, spet drugim je v pomoč za boljšo [[Optimizacija spletnih strani|optimizacijo njihovih spletnih strani]].<ref name="Grant2010"/> === Napeljevanje nagradnih iger (inducement prize contest) === Spletno osnovane ideje tekmovanj] ali napeljevanje nagradnih iger, so pogosto sestavljene iz splošnih idej, denarnih nagrad in platform, ki temeljijo na internetu. Slednje omogočajo olajšanje novih zamisli za razpravo. Primer teh tekmovanj je [[IBM|IBM-ov]] 2006 »Innovation Jam«, ki se ga je udeležilo več kot 140.000 mednarodnih udeležencev in prinaša okoli 46.000 idej. Zdi se, da so ideje povezane s tekmovanji, obetavno orodje za crowdsourcing in odprte inovacijske procese. Aktivno sodelovanje potencialnih uporabnikov je ključ do uspeha. Drug primer je [[Netflix Prize]] leta 2009.<ref name="Leimeister2009">{{navedi splet|last1=Leimeister| first1=Jan Marco|last2=M.|first2= Huber|last3= U.|first3= Bretschneider|last4= H.|first4= Krcmar| title=Leveraging Crowdsourcing: Activation-Supporting Components for IT-Based Ideas Competition| url= http://dl.acm.org/citation.cfm?id=1653890| journal=Journal of Management Information Systems |volume=26| issue=1| pages=197-224}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1=Ebner| first1=W.| last2=J.|first2= Leimeister|last3= H.|first3= Krcmar| title=Community Engineering for Innovations: The Ideas Competition as a method to nurture a Virtual Community for Innovations| journal=R&D Management| volume=39| issue=4| pages=342-356}}</ref> Ideja je bila, da množica pripravi priporočila glede algoritma bolj natančno kot je Netflix-ov lastni [[algoritem]]. Primer konkurence crowdsourcinga je tudi [[DARPA]] baloon eksperiment iz leta 2009, v katerem DARPA postavi oz. razvrsti 10 balonov na lokacije po vsej ZDA in nato spodbuja ekipe, da tekmujejo kdo bo prvi poročal o lokaciji vseh balonov.<ref>DARPA Network Challenge</ref> Podoben izziv je bil [[Tag Challenge]], ki je zahteval iskanje posameznikov v petih mestih v ZDA in v Evropi, čas za iskanje pa je bil omejen na 12 ur. Pri tem izzivu naj bi šlo za pet tatov draguljev, ki so na begu in iščejo zatočišče v petih različnih mestih po vsem svetu. Njihova imena in izgled so neznani. Vse kar je znano je, da tatovi nosijo obarvane majice s kratkimi rokavi, na katerih je natisnjen logo in skrivna koda. Vse to se zdi skrajno nemogoče, vendar je ekipi, ki jo je vodil Manuel Cebrian, izziv uspelo rešiti v odmerjenem času, našli pa so tri osumljence. Enega v Washingtonu, drugega v Bratislavi in tretjega v New York City-u. K temu je pripomoglo spodbujanje [[Družbeni mediji|družbenih medijev]] in crowsourcing. »Tag Challenge« je bil organiziran z namenom, da prikaže, kako lahko socialni mediji pomagajo zveznim agencijam slediti pravim kriminalcem.<ref>Social media web snares 'criminals'</ref> Odprte inovacijske platforme so zelo učinkovit način crowdsourcinga idej in misli ljudi, za nadaljnje raziskave in razvoj. Crowdsourcing je spletno porazdeljeno reševanje problemov, prav tako pa je proizvodni model, ki se pojavlja v zadnjih letih. Znani primeri proizvodnega model vključujejo Threadless, iStockphoto, [[InnoCentive]], Goldcorp Challenge in uporabniško ustvarjeno oglaševanje tekmovanj. Crowdsourcing je model, ki združuje talent, vplivno iznajdljivost ob hkratnem zmanjševanju stroškov in časa, ki so sicer potrebni za reševanje problemov. Crowdsourcing je omogočen le s pomočjo tehnologije na spletu in je ustvarjalen način [[interaktivnost]]i uporabnikov. InnoCentive družba oz. podjetje je tako crowdsourcing platforma za podjetne raziskave in razvoj, ki se nanašajo na težke znanstvene probleme. Njihov namen je odkriti odgovore in osvojiti denarno nagrado v vrednosti od 10.000 do 100.000 $ na izziv.<ref name="Brabham2008"/> InnoCentive družba je vodilna v Walthamu, MA in Londonu, pri zagotavljanju dostopa do milijonov znanstvenih in tehničnih strokovnjakov iz vsega sveta. Družba trdi, da je stopnja uspešnosti 50% pri zagotavljanju uspešnih rešitev, za prej nerešene znanstvene in tehnične težave. IdeaConnection.com izziva ljudi, da bi prišli do novih izumov in [[Inovacija|inovacij]], [[NineSigma.com]] pa povezuje odjemalce s strokovnjaki z različnih področij. [[X Prize Foundation]] ustvarja in deluje spodbujevalno na tekmovanja, kjer lahko posameznik osvoji med 1.000.000 $ in 30.000.000 $ za reševanje izzivov. Predsednik in izvršni direktor podjetja X Prize Foundation je Dr. Peter H. Diamandis. Še en primer crowdsourcinga je Local Motor. Gre za skupnost 20.000 avtomobilskih inženirjev, oblikovalcev in navdušencev, ki tekmuje za izgradnjo »offroad rally« tovornjakov.<ref name="Ferriss2012"/> === Implicitni množični viri (implicit crowdsourcing) === Crowdsourcing lahko razumemo eksplicitno, kot tudi implicitno. Eksplicitni crowdcourcing uporabnikom omogoča sodelovanje pri ocenjevanju, deljenju in gradnji različnih specifičnih nalog. Implicitno pa po drugi strani pomeni, da uporabniki rešujejo problem, kot stranski učinek nečesa drugega, kar opravljajo. Implicitni crowdsourcing lahko zavzema dve obliki: samostojno ali oprtno. Samostojna oblika ljudem omogoča reševanje problemov, kot stranskih učinkov, kar opravljajo, medtem, ko oprtna oblika jemlje informacije od neke tretje strani, ki zbira informacije.<ref name="AnhaiDoan2011"/> Implicitni množični viri so manj očitni, saj uporabniki ne vedo nujno, da prispevajo, med tem, ko so lahko zelo učinkoviti pri delu, ki ga opravljajo. Vključuje uporabnike, ki delajo neko drugo opravilo, kjer tretja stranka pridobi podatke določene tematike, ki temelji na uporabnikovemu delovanju.<ref name="Brabham2008"/> Dober primer implicitnih množičnih virov so [[ESP igra|ESP igre]], kjer uporabniki skušajo uganiti, kaj predstavljajo določene slike in jih nato označijo. Te oznake so nato uporabljene pri označevanju slik na Googlu. Druga priljubljena uporaba implicitnega crowdsourcinga je [[CAPTCHA]], ki prosi ljudi za reševanje določene naloge za dokazovanje, da so ljudje in ne računalnik.<ref name="AnhaiDoan2011"/> Oprtni množični viri se opazijo predvsem pri spletnih straneh, kot je Google, ki hrani podatke uporabnikov, kot je iskalni niz in odpiranje spletnih strani, zato da bi s tem odkrili ključne besede za oglase, pravopisne popravke in sopomenke. Na ta način uporabniki nenamerno pomagajo pri modifikaciji obstoječih sistemov, kot je Googlov [[AdWords]].<ref>{{navedi knjigo|last1 = Kittur| first1 =A.| last2 = Chi |first2 = E.H.|last3 = Sun|first3 = B|title=Crowdsourcing user studies with Mechanical Turk| publisher=CHI 2008| year=2008}}</ref> == Crowdsourcing orodja/storitve == === Tipologija === Različni avtorji govorijo o različnih tipologijah,<ref name=p2p>{{navedi splet |url= http://p2pfoundation.net/Crowdsourcing |title= p2pfoundation |accessdate=21. maj 2013}}</ref> po katerih lahko razvrščamo crowdsourcing orodja/storitve. ==== Tipologija množic ==== Nicholas Carr<ref name="p2p"/> je tipologijo množic razdelil na: * Množica družbene produkcije: sestoji iz velike skupine posameznikov, ki nudijo svoje specifične sposobnosti za pomoč pri kreiranju nekaterih produktov, kot na primer [http://sl.wikipedia.org/ Wikipedia] ali [[Linux]]. * Ocenjevalna množica: deluje kot raziskovalna skupina, ki nudi sodbe o nekaterih kompleksnih zadevah, ki so v nekaterih primerih bolj natančne od sodb posameznikov. * Množica za rudarjenje podatkov: velika skupina, ki preko svojih akcij, a pogosto brez eksplicitnega vedenja njenih članov, proizvaja nabor vedenjskih podatkov, ki se jih lahko zbere in analizira za namene vpogleda v vedenjske ali tržne vzorce (primer: množica, ki napaja [[Google|Googlov]] iskalni algoritem in [[Amazon.com|Amazonov]] sistem predlaganih izdelkov). * Mreženjska množice: skupina, ki izmenjuje informacije preko skupnega komunikacijskega omrežja, kot je telefonsko omrežje ali Facebook ali Twitter. Clay Shirky<ref name="p2p"/> je predlagal še peti tip množice: * Transakcijska množica: skupina, ki se uporablja za sprožanje in koordinacijo tistega, kar je pretežno le point-to-point transakcija. Takšne množice na primer zbirajo [[Match.com]], [[eBay]], [[Innocentive]], [[LinkedIn]] in podobne storitve. Dodatne predlagane kategorije: * Dogodkovna množica: skupina, ki se organizira preko online komunikacije za določen dogodek, ki se bo odvil v online ali resničnem svetu in ima lahko politične, družbene, estetske ali druge namene. * Množica virov: skupina, ki jo najbolje predstavljajo platforme za množično financiranje (Crowdfunding, kot so na primer [[Kickstarter]], Kiva in [[Indiegogo]]. Te platforme agregirajo majhne prispevke za dokončanje projektov. Omogočajo sodelovanje pri financiranju projektov, ki bi bili drugače nedostopni za povprečnega posameznika, ki želi prispevati. Hkrati pa proizvajajo tudi financiranje potrebno za proizvajalce, ki pred obstojem takšne platforme ne bi bili zmožni zbiranja sredstev. Moč se torej skriva v agregaciji majhnih prispevkov velike množice. ==== Participativna in povabilna tipologija ==== Jeffery Philips<ref>{{navedi knjigo |last=Philips|first=Jeffery |editor-first=Paul| editor-last=Sloan |title=A Guide to Open Innovation and Crowdsourcing |publisher=Kogan Page |date=2011 |pages=22–36 |chapter=Open Innovation Typology}}</ref> participativno in povabilno tipologijo definira skozi: * Sugestivno participativno (ang. Suggestive Participative) Sugestivno participativne storitve so tiste, na katerih lahko vsi objavijo svoje prispevke, ki so kakorkoli povezane s tematiko storitve. Spodbuja se medsebojna komunikacija in oblikovanje skupnosti. Primer take storitve je Dellova storitev Idea Storm. * Sugestivno povabilno (ang. Suggestive Invitational) Sugestivno povabilne storitve spodbujajo uporabnike k sodelovanju preko izzivov. Večinoma gre za kratkotrajnejša obdobja sodelovanja, v katerem se poudarja skupinsko delo, ki pripelje do želenega cilja oz. potrebne rešitve. Primer take storitve je AMP's IdeaLab * Direktno povabilno (ang. Directed Invitational) Dogajanje in sodelovanje v direktno povabilnih storitvah je vnaprej določeno in strukturirano. Vsebina je specifična, uporabniki pa so strokovnjaki na svojem področju. Primer take storitve je Procter & Gamble storitev Connect and Develop. *Direktno participativno (ang. Directed Participative) Pri direktno participativnih storitvah k razpravi o določeni tematiki spodbujajo sponzorji storitve. Sodelujejo lahko vsi zainteresirani, a morajo biti njihovi prispevki vezani na razpravljajočo tematiko. Večinoma gre za mnenja uporabnikov ali njihove ideje glede storitev. Primer take storitve je AMP Bank IdeaLab. ==== Motivacijska tipologija ==== Derek Smith in drugi<ref name="p2p"/><ref>{{navedi splet |url= http://timreview.ca/article/657 |title= How Can Entrepreneurs Motivate Crowdsourcing Participants? |accessdate= 20. maj 2013 |author1= Smith, Derek |author2= Mohammad Mehdi |author3= Gharaei Manesh |author4= Asrar Alshaikh |year= februar 2013 |archive-date= 2013-06-05 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130605023646/http://timreview.ca/article/657 |url-status= dead }}</ref> (2013) prepoznavajo tri tipe crowdsourcinga v povezavi z motivacijo udeležencev: temelječe na nalogi (angl. Task-based), temelječe na delavcih (angl. Employe-based) ter izmenjavi informacij (angl. Information-exchange). Pri tipu, ki temelji na nalogi (angl. Task-based), udeleženci opravljajo specifično nalogo ali vrsto nalog. Med udeleženci, kjer po navadi ne obstaja nikakršno razmerje, ugotavljajo naslednje motivacijske zagone: takojšnje finančno plačilo za različno velike količine, izboljševanje spretnosti, užitek, zabava ter občutek skupnosti. V tem tipu crowdsourcinga so po navadi naloge povezane z elektroniko, oblikovanjem, izdelki digitalnih medijev, majicami, grafiko, oglaševanjem in spletnimi stranmi. Udeleženci so v tipu, ki temelji na delavcih (angl. Employe-based) zaposleni s strani gostitelja (v tem primeru podjetja). Pri tem tipu Smith in drugi ugotavljajo, da udeleženci vidijo motivacijo predvsem pri takojšnjih izplačilih nagrad in priznanj, kariernih napredovanj in strokovnemu razvoju. V tem tipu crowdsourcinga so po navadi naloge povezane z iskanjem novih idej in jezikovnimi prevodi. Izmenjava informacij (angl. Information-exchange) predstavlja tip crowdsourcinga, kjer udeleženci iščejo ali pa ponujajo tehnične informacije (vloga se lahko spreminja). Poleg tehničnih informacij pa nekatere naloge zahtevajo tudi ustvarjalnost. Motivacija se kaže v dostopu do tehničnih strokovnjakov, ki rešujejo nastale težave, učenju, zabavi ter občutkom skupnosti. ==== Ekonomija globalnega znanja ==== Ross DawsonRoss Dawson<ref name="p2p"/><ref>{{navedi splet |url= http://www.mycustomer.com/topic/customer-intelligence/ross-dawson-six-tools-start-your-crowdsourcing-strategy/109914 |title= Six tools to kickstart your crowdsourcing strategy |accessdate=20. maj 2013 |author= Ross, Dawson |year= 2010}}</ref> govori o ekonomiji globalnega znanja, ki je kot tipologija sestavljena iz: * Porazdeljenih inovacijskih platform: Ugotovili so, da več kot polovica ljudi ki je rešila izzive, za spodbujanje že vedo odgovore na vprašanja. Zakaj bi potem morali ponovno rešiti problem, če lahko najdejo nekoga ki že pozna odgovore. * Idejne platforme: Včasih se teh platform ne vidi, vendar pa so to platforme, kjer ljudje znotraj organizacij pogosto vložijo ideje oziroma predloge, ki zmanjšajo porabo, ustvarijo nov izdelek, novo storitev, izboljšajo proces in konstantno urejajo svoje predloge. Velikokrat te predlogi postanejo inovacije, ki omogočijo napredek posamezne organizacije. * Nagrade za inovacije: Vsakdo lahko svoje inovacije in ideje objavi, drugi pa glasujejo o teh idejah ter pripomorejo k idejni učinkovitosti same inovacije in pripomorejo k zmagi določene ideje inovacije, lastnik ideje pa prejme četrt milijona dolarjev. * Napovedni trgi: Podjetja, ki prodajajo programsko opremo zelo težko predvidijo rast oziroma padec prodaje njihovih izdelkov. Na trgu programske opreme prihaja zaradi različnih razlogov do številnih nihanj. Prodajalci programske opreme v veliki večini podajo veliko bolj natančne napovedi rasti oziroma padanja prodaje programske opreme, zato so veliko bolj zanesljivi. * Konkurenčne platforme: DesignCrowd, [[Crowdspring]] in Guerra Creativa ([http://rossdawsonblog.com/weblog/archives/2010/07/six_platforms_t.html/ Ross Dawson Blog]). ==== Znanost (znanje) prebivalcev ==== Wiggins in Crowston<ref name="p2p"/><ref>{{navedi konferenco |first1= Andrea|last1= Wiggins |first2= Kevin|last2= Crowston |title= Conservation to Crowdsourcing: A Typology of Citizen Science |book-title=Conference Paper|date= 2011 |location= Koloa, HI |date=14. maj 2013}}</ref> ločita naslednje vidike tipologije znanosti prebivalcev: * Akcija (ang. action) * Zaščita (ang. conservation) * Proučevanje (ang. investigation) * Virtualnost (ang. virtual) * Izobraževanje (ang. education) Navedene kategorije se razlikujejo v primarnih ciljih in v pomembnosti fizične prisotnosti za sodelovanje. ==== Mikro, makro, finance, tekmovalnost ==== David Bratvold deli crowdsourcing na naslednje kategorije:<ref name="p2p"/> * Mikropravila (npr. [[Amazon Mechanical Turk|Mechanical Turk]]) * Makropravila (npr. [[Netflix]]) * Skupinsko financiranje (npr. [[CrowdRise]]) * Skupinsko tekmovanje (npr. 99designs, Launchsite) === Orodja === ==== Kickstarter ==== [[Kickstarter]] je največja svetovna socialna platforma za financiranje ustvarjalnih in kreativnih projektov, ki je bila ustanovljena leta 2009. Kickstarter je namenjen kreativnim posameznikom iz različnih področji, ki imajo idejo, a za njeno uresničitev nimajo dovolj sredstev. Finančna podpora projekom, ki se na platformi zbirajo, poteka preko mini investicij ali donatorstva. Če je ideja dobro marketinško promovirana in če v njej ljudje (potencialni donatorji) prepoznajo potencial, bo projekt tako lahko zbral potrebna finančna sredstva. Kickstarter od drugih podobnih storitev loči ideja oz. podjetniški model »vse ali nič«, v katerem posamezni projekt prejme finančna sredstva le v primeru, da svoje cilje doseže v predvidenem času. V letu 2011 je Kickstarter zbral preko 100 milijonov dolarjev za kreativne projekte iz različnih tematik (od glasbe in filma do oglaševalskih, tehnoloških in prehrambenih tematik). ==== CrowdRise ==== [[CrowdRise]] je inovativna storitev crowdsourcinga, ki je bila ustanovljena leta 2010. Gre za skupnost posameznikov, ki na spletu zbirajo sredstva za različne dobrodelne in druge namene. Na CrowdRise-u lahko vsak posameznik (ali ne-profitne organizacije) brezplačno začnejo ali prenesejo svojo akcijo zbiranja denarja. Poleg učinkovite in brezplačne storitve CrowdRise ponuja tudi nove ter inovativne načine zbiranja sredstev, ki so razdeljeni v naslednje kategorije: dobrodelni teki, prostovoljstvo, rojstnodnevno ter poročno zbiranje sredstev v dobrodelne namene in drugi kreativni načini zbiranja sredstev. CrowdRise storitev je inovativna zato, ker ponuja nove načine zbiranja denarja, pa tudi preoblikovanje udeležencev v aktivne in uspešne spletne zbiratelje sredstev (preko točkovno-nagradnega sistema in t. i. [[igrifikacija|igrifikacije]]. Ideja CrowdRise-a je, da bodo ljudje pogosteje prispevali sredstva, če bo sam postopek prispevanja postal bolj zabaven. ==== Amazon Mechanical Turk==== [[Amazon Mechanical Turk]] je zelo popularna storitev crowdsourcinga, saj je na njej registriranih že več kot pol milijona uporabnikov. Kot platforma od leta 2003 ustvarja trg enostavnih nalog, ki jih računalniki (še) ne morejo opraviti sami (kot npr. urejanje besedil, prepis zvočnega posnetka, izpolnjevanje anket, klikanje reklam ipd.). Ideja storitve je oblikovanje trga majhnih nalog za majhno plačilo, njen slogan pa nudenje »umetno umetne« inteligence. Storitev je namenjena potencialnim delavcem in naročnikom. Delavcem je preko storitve vsak trenutek ponujenih več kot 200 tisoč nalog, ki praviloma ne vzamejo veliko časa. Opravljeno delo je plačano, a to večinoma ne preseže vrednosti enega dolarja. Naročnikom (ki objavijo posamezno delo), pa storitev omogoča občutno zmanjšanje stroškov. ==== Xprize ==== [[X Prize Foundation|Xprize]] je eno najboljših orodij/storitev crowdsourcinga danes. Xprize je neprofitna organizacija, ki oblikuje in upravlja javna tekmovanja, ki imajo namen spodbujanja tehnološkega napredka v dobro človeštva. Misija Xprize-a je prenesti radikalne preboje v benefit človeštva preko motiviranega tekmovanja. Spodbuja visoko profilirana tekmovanja, ki motivirajo posameznike, podjetja in organizacije vseh disciplin, da razvijajo inovativne ideje in tehnologije, ki pomagajo pri reševanju velikih izzivov, ki omejujejo človeški napredek. ==== Cofundos ==== Podobno orodje crowdsourcinga je Cofundos, ki pomaga pri realizaciji dobrih odprtokodnih sofwareskih idej tako, da priskrbuje platformo za diskusije in oplemenitenje ter z vzpostavljanjem procesa za organiziranje prispevkov in zanimanja različnih interesnih skupin. Cofundos temelji na spodnjih principih: * Dostopno znanje in odprta koda * Sloves in skupnost * Pravičnost in zaupanje * Velike spremembe se doseže preko malih korakov Cofundos v praksi deluje tako, da nekdo objavi idejo projekta. To idejo ostali prediskutirajo, jo izboljšajo, prispevajo in ponudijo sredstva za njeno realizacijo. V naslednjem koraku specialisti ponudijo realizacijo te projektne ideje v določenem časovnem okviru in za določeno vsoto denarja. Za tem ponudniki glasujejo o sprejetju najboljše ponudbe. Ko jo izberejo, izbrani specialist realizira projekt. V naslednjem koraku ponudniki glasujejo o tem ali je bil projekt uspešno realiziran in če je bil, donirajo ponujeno vsoto sredstev izbranemu specialistu. ==== Ennovent ==== Ennovent pospešuje inovacije za trajnostni razvoj na trgih z nizkim dohodkom. Ennovent deluje na globalni ravni z namenom raziskovanja, zagona, financiranja in povečanja najboljših inovacij. Ennovent predstavlja zanesljivo prihodnost ljudem z nizkim dohodkom. Ljudje z nizkim dohodkom imajo omejen dostop do osnovnih dobrin, storitev in omejitev za dobavo dela, izdelkov ter storitev na trg. Poslanstvo Ennoventa je torej pospešiti inovacije za trajnostni razvoj na trgih z nizkim dohodkom. Ennovent omogoča štiri glavne storitve svojim uporabnikom: *Odkritje: Poiskati in izbrati najboljše inovacije *Zagon: Razviti in izboljšati poslovne modele *Financiranje: Omogočiti financiranje podjetjem *Prilagajanje: Povečati delovanje in imeti trajni vpliv Ennovent ima namen prodreti na globalni trg, trenutno pa se ukvarjajo predvsem z Indijskim trgom. ==== NineSigma ==== [[NineSigma]] je podjetje v polni lasti NineSigma Europe, ki ima sedež v Leuvenu v Belgiji. Z nekaj hčerinskimi uradi, ki se nahajajo v celotni regiji, pomagajo evropskim podjetjim graditi odprte inovacije s katerimi želijo povečalti dostop do novih možnih znanj, rešitev in moči. NineSigma Europe združuje skupino inovativnih strokovnjakov, ki zagotavljajo najvišjo profesionalno raven pri inovacijah odprtih produktov, storitev in praks. Njihov prodajni direktorij se nahaja na ozemlju, kjer opravljajo svoje storitve in tako lažje razumejo kulturo, kjer svoje storitve opravljajo. Njihovi programski menedžerji imajo širok razpon znanja in izkušenj v vseh večjih industrijskih sektorjih. ==== InnoCentive ==== [[InnoCentive]] je eno izmed vodilnih podjetij na področju crowdsourcinga, kjer ljudje iz celega sveta tekmujejo v zagotovitvi idej in rešitev za pomembne poslovne, družbene, politične, znanstvene in tehnične izzive. InnoCentive] ponuja 300.000 reševalcev iz 200 držav, skupaj pa so rešili že več kot 13 milijonov težav. Med njihove partnerje se štejejo številna znana podjetja: [[AARP|AARP Foundation]], [[Air Force Research Laboratory]], [[Booz Allen Hamilton]], [[Cleveland Clinic]], [[Eli Lilly and Company]], [[EMC Corporation]], [[NASA]], [[Nature Publishing Group]], [[Procter and Gamble]], [[Scientific American]], [[Syngenta]], [[The Economist]], [[Thomson Reuters]]... ==== Indiegogo ==== [[Indiegogo]] je platforma za množično financiranje, kjer ljudje iščejo denar za svoje ideje. Indiegogo ponuja brezplačno registracijo, vendar pa odvzema delež od pridobljenega denarja – 4% če pridobiš načrtovan znesek ter 9% za nenačrtovan znesek. Na voljo je kateremukoli uporabniku iz celega sveta, vse dokler ima ta uporabnik veljaven bančni račun. Uporabniki platforme Indiegogo so do sedaj zbrali že več milijonov dolarjev, z več kot 65.000 kampanjami v 211 državah. ==== GeniusRocket ==== [[GeniusRocket]] je ustvarjalna video agencija, zgrajena na principu crowdsourcinga. Leta 2007 so jo ustanovili Mathew Gross, Mike Ford, Nicco Mele, BoB Kiernan, Sally Ford in Joe Trippi, soustanovitelj pa je Mark Walsh. GeniusRocket je edino znano profesionalno podjetje, ki uporablja crowdsourcing v vodah video produkcije. Njihovo področje zajema predvsem video produkcijo, ki jo opravljajo zunanji sodelavci. Z drugimi besedami, so mešanica dveh močno različnih kreativnih modelov. Agencija priskrbi talent, ugodno ponudbo in hitrost, ki jo omogoča crowdsourcing, hkrati pa zagotavljajo kakovost, zasebnost in ustvarjalnost, ki jo je pričakovati od agencije svetovnega ranga. Agencija omogoča sodelovanje z briljantnimi umi okoli 600 ustvarjalnih strokovnjakov iz področij animacije, pisanja, kreativnosti ipd. Zagotavljajo uspeh, saj nadzorujejo vsak korak od nastanka projekta od ideje ter do končne prodaje in analize kampaneje. ==== Utest ==== [[Utest Inc.]] je podjetje za testiranje programske opreme. Družba s sedežem v Southborough, Massachusetts je bila ustanovljena avgusta 2007. Ustanovitela Doron Reuveni in Roy Salomon sta pričela z $ 2,3 milijona v izhodiščnih sredstvih Mesco doo in podjetja za tehnološki razvoj Massachusetts (Massachusetts Technology Development Corporation). Utest je zabeleženo kot prvo podjetje, ki je uvedlo preizkušanje v divjini (ang. in-the-wild testing) oziroma metodo zagotavljanja kakovosti, ki temelji na crowdsourcingu. Utest dopolnjuje globalna skupnost več kot 60.000 strokovnih preizkuševalcev programske opreme v 190 državah po svetu. Preizkuševalci preizkušajo programsko opremo na spletu, mobilnih in namiznih napravah pod vsakdanjim pogoji, kar je v veliko pomoč razvijalcem programske opreme. Podjetjem omogočajo hitrejši zagon aplikacije, pri nižjih skupnih stroških in z izboljšano zanesljivostjo delovanja. Danes sodelujejo z vodilnimi podjetji kot so: [[Google]], [[USA Today]], [[Zynga]], [[Microsoft]] in [[The Container Store]]. ==== Top Coder ==== [[TopCoder]] je podjetje, ki upravlja tekmovanja v računalniškem programiranju. TopCoder vsakih štirinajst dni gosti spletna tekmovanja v programiranju - znane kot SST ali boji v eni rundi (ang. single round matches) - pa tudi tedenska tekmovanja v oblikovanju in razvoju. Delo v oblikovanju in razvoju proizvaja uporabno programsko opremo, za katero ima licenco za prodajo TopCoder, proizvajalci oziroma tekmovalci pa so plačani z deležem od prodaje. Programska oprema, ki nastane na tekmovanjih je po navadi subvencionirana s strani potencialnih uporabnikov. Poslovni načrt za TopCoder obsega več ciljev, npr. kot zaposlitveni center za programerje, ki se lahko izkažejo na njihovih tekmovanjih, kjer se predstavljajo potencialnim delodajalcem, delujejo pa tudi kot podjetje, ki za naročnike z outsourcingom oziroma crowdsourcingom izvaja projekte. == Raziskave o crowdsourcingu == Pojav »crowdsourcing« ni bil zanimiv samo za posameznike, ki so se zapletli v takšne skupnosti, ampak tudi za različne raziskovalce. Tako se je na temo crowdsourcinga pojavilo ogromno raziskav, ki so se omenjenega pojava lotile iz različnih zornih kotov, odvisno od tega, kaj so raziskovalci želeli preučiti. Spodaj so tako predstavljene tri raziskave, katere rezultati lahko pridejo prav posameznikom ali večjim korporacijam, ki si želijo ustvariti omenjeno skupnost. Prva raziskava nam predstavi dva modela oblikovanja takšne skupnosti. Sledi raziskava, ki se je ukvarjala s pomenom nagrajevanja za čim bolj uspešno delo. Zadnja raziskava pa se ukvarja z učinkovitostjo podjetja [[Amazon Mechanical Turk]] (MTurk), katera se ukvarja z iskanjem pravih ljudi za pravo delo v omenjenih skupnostih. Raziskava iz leta 2013 se je ukvarjala z vprašanjem, kakšna mora biti sestava takšne [[skupnost]]i, da je delo čim bolj učinkovito in produktivno.<ref name="parvanta2013">{{navedi splet|last1=Parvanta|first1=Claudia|last2=Yannig|first2= Roth|last3= Heidi|first3= Keller|title=Crowdsourcing 101: A Few Basics to Make You the Leader of the Pack|url=http://hpp.sagepub.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/content/14/2/163.full.pdf+html|accessdate=8. januar 2013}}</ref> Omenjeni raziskovalci so skozi študijo različnih tovrstnih skupin prišli do dveh modelov, ki sta tako rekoč recept za uspešno in najbolj učinkovito delovanje skupine. Prvi model govori o pomembnosti štirih F faktorjev (Fun, Fulfilment, Fame in Fortune). To so faktorji, ki so potrebni za [[motivacija|motivacijo]] takšnih skupnosti. Tako mora biti delo, za katerega sestavljamo skupnost, zabavno oziroma zanimivo (Fun). Omenjeno delo naj bo usmerjeno k uporabnosti, tako da bodo ljudje ob končanem delu imeli občutek notranjega zadovoljstva z dejstvom, da so naredili nekaj pomembnega za svet. Slava je v tem kontekstu mišljena kot 15 min slave za posameznika, ki je sodeloval v nečem pomembnem in bo ob tem predstavljen kot eden ključnih členov tega dosežka. Premoženje (Fortune) oziroma zaslužek je faktor, ki mora biti še posebej visok, če so ostali navedeni fakotrji šibki. Drugi model pa sestoji iz formule 90/9/1 na podlagi opazovanja [[virtualna skupnost|virtualne skupnosti]]. Zanj je značilno, da sestoji iz 90% pasivnih posameznikov, ki samo spremljajo objave, 9 % delno aktivnih posameznikov, ki prebirajo objave in občasno tudi sami objavljajo ali komentirajo, in 1 % aktivnih posameznikov, ki redno komentirajo in objavljajo. Na podlagi tega pravi, da je za čim bolj učinkovito in produktivno skupinsko delo potrebno najprej zbrati 90 % posameznikov, ki so navdušeni nad tovrstno tematiko in bodo podali širok okvir, znotraj katerega se bo odvijalo delo. Nato je potrebno najti 1% kreativnih posameznikov, ki se bodo zakopali v delo in ideje spremenili v realnost. Tukaj pa preidemo še na zadnjih 9 % ljudi, ki sestoji iz navdušencev nad dobljenim produktom in so pripravljeni za testiranje in podajanje objektivnih ter subjektivnih mnenj, ki služijo za izboljšave in morebitne popravke. Nekatere raziskave kažejo na to, da uporabniki svoja prizadevanja oz. rezultate svojega dela prilagajajo nagradam, ki se razlikujejo glede na sposobnosti uporabnikov.<ref name="dipalantino2011">{{navedi splet|last1=DiPalantino|first1=Dominic|last2=Thomas|first2= Karagiannis|last3= Milan|first3= Vojnovic|title=Individual and Collective User Behavior in Crowdsourcing Services|url=http://research.microsoft.com/pubs/131632/MSR-TR-2010-59.pdf |date=junij 2011}}</ref> Analiza kaže, da sta intenzivnost [[konkurenca|konkurence]] in pogostost ponavljajočih tekmovanj med istimi uporabniki (»delavci«) ena najpomembnejših dejavnikov za napovedovanje zaslužka posameznikov. Ti medtem ko ponujajo rešitve tekmujejo med sabo, saj se hočejo pred ponudnikom naloge pokazati kot posameznik z veliko znanja. Kompetitivni trg uporabnika prisili, da se skozi čas zboljšuje, da pridobiva izkušnje, ki mu pomagajo pri nadaljnjih nalogah. Zato velja predvsem individualno ponujanje rešitev, saj je vrednost nagrade pri posamezniku višja, kot pri tistih, ki so videni kot neka skupnost. Povečanje števila vlog vodi v zmanjšanje vrednosti nagrade. Kljub temu, pa vsaka opravljena naloga s strani [[množica|množice]] ni nagrajena. V več primerih gre za to, da so ravno izkušnje in posameznikova potrpežljivost tisto, kar je s časom nagrajeno. Kot je vidno iz raziskav,<ref name="niederer2010">{{navedi splet|last1=Niederer|first1=Sabine|last2=Jose|first2=van Dijck|title=Wisdom of the Crowd or Technicity of Content? Wikipedia as a socio-technical system|url=http://ivz.fdvinfo.net/uploadi/editor/1302345028niederer_wisdom_of_the_crowd_or_technicity_of_content.pdf|accessdate=7. julij 2010}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je [[Wikipedija|Wikipedia]] lep primer za to. Je odprt sistem, h kateremu svoje znanje prispeva širša množica. Wikipedia ima [[hierarhična struktura|hierarhično strukturo]], kjer imajo pripadniki določenega »sloja« svoje pravice in dolžnosti. Na sploh se uspešnost Wikipedije in njenih objav odlikuje v disciplinskem sistemu. Ta podeljuje nagrade za uspešno sodelovanje, posameznik se lahko povzpne tudi do administratorskega nivoja. Tisti, ki [[sidrna pravila|sidrnih pravil]] namenjenih vsem uporabnikom ne upoštevajo, pa hitro pristanejo na listi [[blokiran uporabnik|blokiranih uporabnikov]]. Zato je pomembno, da posameznik, ki sodeluje v »crowdsourcingu« pozna in sprejema pravila, saj so le ta nekakšen pogoj za nagrajevanje njegovega lastnega dela. Avtorji nekaterih raziskav poskušajo raziskati izvedljivost vodenja spletne ocenjevalne uspešnosti interakcije med anonimnimi, nenadzorovanimi, plačanimi udeleženci, ki so zaposleni preko Amazon Mechanical Turk (MTurk).<ref name="komarov2013">{{navedi splet|last1=Komarov|first1=Steven|last2=Katharina|first2= Reinecke|last3= Krzysztof Z.|first3= Gajos|title=Crowdsourcing Performance Evaluations of User Interfaces|url=http://www.eecs.harvard.edu/~kgajos/papers/2013/komarov13crowdsourcing.pdf|accessdate=2. maj 2013}}</ref> Online/Spletni trgi dela, kot so Amazon Mechanical Turk, zagotavljajo privlačno izhodišče za izvajanje eksperimentov na človeških subjektih, saj je enostavnost zaposlovanja, nizki stroški in raznolik skupek potencialov udeležencev omogočil obsežnejše izvajanje eksperimentov in hitrejše eksperimentalne roke v primerjavi z laboratorijskimi nastavitvami. Vendar pa, ker eksperimentator nima neposrednega nadzora nad okoljem in vedenjem udeležencev, je zaskrbljenost glede kakovosti podatkov, ki so bili zbrani v spletnih okoljih, upravičena. Izvedli so tri uspešne poskuse za ocenitev treh, prej dobro preučenih modelov [[uporabniški vmesnik|uporabniškega vmesnika]]. Vsak poskus so izvedli tako v laboratoriju kot na spletu z udeleženci, ki so zaposleni preko Amazon Mechanical Turk. Analiza rezultatov ni prinesla nobenih dokazov o večjih ali bistveno različnih podatkih, ki so bili zbrani v dveh okoljih. Vse statistično pomembne razlike, ugotovljene v laboratoriju, so bile prisotne tudi v Amazon Mechanical Turku-u, prav tako pa je bila tudi velikost učinka podobna. Poleg tega ni bilo razlik v stopnji napak, doslednosti ali stopnji izkoriščanja mehanizmov novih interakcij, ki so bile uvedene v poskusih. Ti rezultati kažejo, da je lahko Amazon Mechanical Turk produktivno okolje za izvajanje uspešnosti ocenjevanja uporabniških vmesnikov. == Kritike == Kar se tiče pojava »crowdsourcinga« gre zaznati veliko pohval, pozitivnih mnenj, hkrati pa je prisotnih tudi precej kritik. Medtem, ko se nekatere kritike nanašajo na ekonomski vidik ter kvaliteto objav, pa je zanemarjen [[Etika|etični vidik]]. V tem delu bodo predstavljene tehnike neetičnega obnašanja vodilnih pri »crowdsourcingu«, ne glede na to, ali to počnejo vedoč ali ne vedoč.<ref name=harris2011>{{navedi konferenco |first= Christopher G. |last= Harris |authorlink= Christopher G. Harris |title= IEEE International Conference on Privacy, Security, Risk, and Trust, and IEEE International Conference on Social Computing |book-title= Dirty Deeds Done Dirt Cheap: A Darker Side to Crowdsourcing |pages= 1314 – 1317 |publisher= The University of Iowa |date= 2011 |location= Iowa City |url= http://myweb.uiowa.edu/cgharris/papers/harris_c08.pdf |accessdate= 2013-05-20 |archive-date= 2014-02-26 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140226164130/http://myweb.uiowa.edu/cgharris/papers/harris_c08.pdf |url-status= dead }}</ref> Kritik crowdsourcinga je v stroki precej manj kakor hvale, pa vendar nekateri avtorji opažajo pasti spletnega delovanja množic. Najpogostejše kritike se nanašajo na to, da čeprav lahko crowdsourcing določenim ljudem, ki sodelujejo pri projektih, prinaša prihodke od dobička, drugim ljudem ta isti proces odvzema zaposlitev. Na primer, če so uporabniki na forumu boljši svetovalci glede popravila internetne linije kot zaposleni svetovalci, lahko slednji ostanejo brez službe. Kar pa ni vedno nujno slabo, saj je to naraven razvoj v sferi [[internet]]a. Ko so denimo nastali turistični spletni portali, na katerih so ljudje lahko rezervirali lete in apartmaje, je poklic potovalnih agentov postav nepotreben, vendar pa so se na ta način verjetno odprle priložnosti drugje. Edini problem pretiranega zanašanja podjetij na crowdsourcing, lahko nastane, ko morajo podjetja upravičiti velike investicije v razvoj [[Tehnologija|tehnologij]]. Crowdsourcing je namreč zelo poceni način, kako priti do novih rešitev, vendar pa včasih to ni dovolj. Zato lahko podjetja, ki se ne zanašajo toliko na crowdsourcing, temveč vlagajo v tehnologijo, na dolgi rok preidejo v prednost pred tistimi, ki se tega poslužujejo.<ref name=morphy2009>{{navedi splet|url=http://67.227.152.205/pdfs/LinuxInsider%202009-04-24.pdf|title=The Dark Side of Crowdsourcing|accessdate=2013-05-20|last=Morphy|first=Erika|authorlink=Erika Morphy|date=2009-04-24|archive-date=2014-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228043642/http://67.227.152.205/pdfs/LinuxInsider%202009-04-24.pdf|url-status=dead}}</ref> Prav tako nekateri avtorji opozarjajo na to, da si podjetja, kadar izkoriščajo crowdsourcing, odrežejo največji kos pogače. Tisti, ki ponudijo platformo in ki spodbudi crowdsourcing pa lahko iz rezultatov tega procesa naredi produkte, od katerih ima profit. Lahko pa se zgodi, da uporabnikom za njihov prispevek ne plačajo niti centa, čeprav brez njihove pomoči ne bi imeli vsebine, torej ne bi bile tako zanimive in obiskane.<ref name="Brabham2008"/> Lep primer tega sta denimo [[Facebook]] in [[Youtube]], ki živita od vsebin, ki jih nanj nalagajo uporabniki. Poleg tega se pri crowdsourcingu pojavlja tudi kritika različnih mnenj. Ugotovljeno je bilo namreč, da na spletu v večini aktivno sodeluje pretežno bela, višje izobražena populacija, pod 30. letom starosti. V tem primeru torej ne gre za rešitve, ki so najboljše za celotno populacijo, temveč za rešitve, ki najbolj ustrezajo zgoraj opisani skupini.<ref name="Brabham2008"/> === Socialni inženiring === Veliko kritik crowdsourcinga pa se nanaša tudi na velik potencial spleta v smislu zlorabe in neetičnosti. Študije kažejo, da ljudje, ko so del množice in so v njej anonimni, odreagirajo drugače, kot bi sicer.<ref name="harris2011"/> Tehnike socialnega inženiringa so tako lahko uporabljene za manipulacijo ljudi z namenom, da opravljajo določeno delo ali pa za pridobivanje osebnih podatkov, katere nato zlorabijo – pogosto s krajo identitete.<ref name="harris2011"/> === Testi preverjanja človečnosti === Druga tehnika je do določene mere povezana s prvo. Računalniški testi za ljudi so uporabljeni za preprečevanje avtomatiziranih strojev, tako imenovanih »botov«, ki so programirani, za opravljanje določenih del namesto ljudi. Kot mehanizem preverjanja je po navadi uporabljeno ne povesem razločno napisano besedilo, ki ga mora uporabnik prepisati, medtem ko »boti« tega niso sposobni storiti.<ref name="harris2011"/> === Napadi in zbeži === Čedalje več [[Spletna stran|spletnih strani]] in [[Spletni forum|spletnih forumov]] zahteva od uporabnika vnos [[Osebni podatek|osebnih podatkov]]. Obstajajo pa tudi [[Spletna stran|spletne strani]], katerih cilj je drugačen. Tako želijo čim višjo stopnjo anonimnosti in teh podatkov ne zahtevajo. Pri takšnih [[Spletni forum|spletnih forumih]] pa lahko prihaja do nevarnosti zlorabe, saj si je moč zgraditi lažno zaupanje drugih, ki ga lahko zlorabijo na različne načine.<ref name="harris2011"/> Zaradi zgoraj naštetih pojavov, ki smo jim pogosto priča v življenju na spletu, je potrebno kritično gledati na [[Etika|etični vidik]] »crowdsourcinga«. Potrebno je slediti smernicam, kako ga izboljšati, raziskati trenutne [[Etika|etične meje]] ter v obzir vzeti, kako so trenutne strani, ki temeljijo na »crowdsourcingu«, sposobne postaviti [[Etika|etične standarde]]. === Primeri zlorab crowdsourcinga: nerealne kritike === Spletne strani s kritikami oz. ocenami (restavracij, potovanj itd.) – kritike so velikokrat eden glavnih razlogov za ali proti nečemu (ogledu filma, odločanju o prehrani o tem, kam iti na dopust itd.). S pomočjo podkupovanja uporabnikov ali lastnikov spletnih strani, kjer so kritike pomemben del poslovanja, lahko podjetja nadzirajo kakšne kritike bo dobil njihov izdelek/storitev, in lahko tako ustvarjajo lažno sliko o dejanski kakovosti proizvodov oziroma storitev. === Nadzor === Crowdsourcing se lahko izkorišča tudi za to, da se pripadnike določenih [[Etnična skupina|etničnih]] ali verskih skupin oz. marginalnih združb lažje nadzoruje s tem, da se iskanje določenih ljudi spremeni v [[Računalniška igra|računalniško igro]] ipd.<ref>{{navedi splet|url= http://www.theverge.com/2013/4/18/4238768/online-witch-hunt-for-boston-bomber-leads-to-ny-post-cover-photo-mess|title=Online witch hunt for Boston bomber leads to NY Post cover photo of innocent »suspects«|accessdate=2013-05-20|last=Popper|first=Ben|authorlink= Ben Popper|date=2013}}</ref> === Zbiranje informacij === Mnoge spletne strani zahtevajo veliko informacij o osebi (stan, prebivališče, šolo itd.), kar je lahko problematično, če se te informacije predajo v roke napačnim ljudem oziroma v napačne namene (maščevanja, nadzor, izkoriščanje). === Možne težave === Glavna težava je, da je crowdsourcing v neetične namene težko najti ter preganjati. Množica, ki opravlja majhne naloge, se namreč velikokrat ne zaveda, da so del večjega neetičnega projekta. Drugi problem pa je, da je sankcije s pomočjo [[zakon]]ov na spletu težko izvajati, saj se ti nanašajo na meje države, [[internet]] pa je globalne narave.<ref name="harris2011"/> Da bi se izognili težavam, ki jih lahko povzročijo zlorabe, je potrebno slediti smernicam, kako izboljšati »crowdsourcing«. Potrebno je raziskati trenutne [[Etika|etične meje]] ter vzeti v obzir, kako so trenutne strani, ki temeljijo na »crowdsourcingu« sposobne postaviti [[Etika|etične standarde]]. Potrebno je tudi začeti uporabljati metode za boj proti neetičnemu obnašanju. Tretja smernica je, narediti eksperimentalno analizo obnašanja sodelujočih pri »crowdsourcingu«, ko imajo pred seboj neetično nalogo.<ref name="harris2011"/> == Literatura == {{refsez|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Internet]] [[Kategorija:Svetovni splet]] [[Kategorija:Sodelovanje]] [[Kategorija:Socialna psihologija]] ttf46rjna2vj2yovlxemgcuif144rn6 Boško Boškovič 0 357573 6708437 5886827 2026-07-08T10:02:37Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708437 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]] | height = 190 cm | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 1990–1991 | clubs1 = [[NK Primorac 1929|Primorac]] | caps1 = | goals1 = | years2 = 1991–1992 | clubs2 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] | caps2 = | goals2 = | years3 = 1992–1993 | clubs3 = [[NK Koper|Koper]] | caps3 = 30 | goals3 = 0 | years4 = 1993–1994 | clubs4 = [[NK Mura|Mura]] | caps4 = 29 | goals4 = 0 | years5 = 1994–1995 | clubs5 = [[Antalyaspor]] | caps5 = 31 | goals5 = 0 | years6 = 1995 | clubs6 = [[NK Izola|Izola]] | caps6 = 5 | goals6 = 0 | years7 = 1995–1996 | clubs7 = [[NK Beltinci|Beltinci]] | caps7 = 17 | goals7 = 0 | years8 = 1996–1997 | clubs8 = [[FC Felgueiras|Felgueiras]] | caps8 = 27 | goals8 = 0 | years9 = 1997–1999 | clubs9 = [[SC Freiburg|Freiburg]] | caps9 = 6 | goals9 = 0 | years10 = 1999–2001 | clubs10 = [[Tabor Sežana]] | caps10 = | goals10 = | years11 = 2001–2002 | clubs11 = [[MNK Izola|Izola]] | caps11 = 9 | goals11 = 0 | years12 = 2002 | clubs12 = [[HIT Gorica]] | caps12 = 3 | goals12 = 0 | years13 = 2003 | clubs13 = [[NK Koper|Koper]] | caps13 = 3 | goals13 = 0 | nationalyears1 = 1993–1998 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 27 | nationalgoals1 = 0 }} '''Boško Boškovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. januar]] [[1969]], [[Koper]]. Boškovič je večji del kariere igral v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] za klube [[NK Koper|Koper]], [[NK Mura|Mura]], [[NK Izola|Izola]], [[NK Beltinci|Beltinci]], [[Tabor Sežana]] in [[HIT Gorica]]. Skupno je v prvi slovenski ligi odigral 92 prvenstvenih tekem. Ob tem je igral še v hrvaški, turški, portugalski in nemški ligi. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je med letoma 1993 in 1998 odigral 27 uradnih tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Boškovič, Boško}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorca 1929]] [[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Mure]] [[Kategorija:Nogometaši Antalyasporja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Izole]] [[Kategorija:Nogometaši NK Beltincev]] [[Kategorija:Nogometaši F.C. Felgueirasa]] [[Kategorija:Nogometaši SC Freiburga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Koprski športniki]] 6pynoum9zzxuhfowlngswn3byuw5o6g Danijel Brezič 0 357886 6708435 5886864 2026-07-08T09:56:19Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SG Steinfelda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708435 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 174 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | years1 = 1993–1997 | years2 = 1997–1999 | years3 = 1999–2001 | years4 = 2001–2002 | years5 = 2002–2005 | years6 = 2005–2007 | years7 = 2007–2009 | years8 = 2009–2010 | years9 = 2010–2011 | years10= 2011–2012 | years11= 2013–2015 | clubs1 = [[NK Mura|Mura]] | clubs2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | clubs3 = [[Austria Lustenau]] | clubs4 = [[R.W.D. Molenbeek]] | clubs5 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | clubs7 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs8 = [[NK Interblock|Interblock]] | clubs9 = [[NK Celje|Celje]] | clubs10= [[Grazer AK|Grazer AK II]] | clubs11= [[SG Steinfeld]] | caps1 = 99 | caps2 = 60 | caps3 = 28 | caps4 = 9 | caps5 = 70 | caps6 = 58 | caps7 = 60 | caps8 = 13 | caps9 = 12 | caps10= 4 | caps11= 15 | goals1 = 4 | goals2 = 4 | goals3 = 1 | goals4 = 0 | goals5 = 4 | goals6 = 2 | goals7 = 3 | goals8 = 0 | goals9 = 0 | goals10= 0 | goals11= 2 | nationalyears1 = 1998 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 }} '''Danijel Brezič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[15. februar]] [[1976]], [[Murska Sobota]]. Brezič je večji del kariere igral v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] za klube [[NK Mura|Mura]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Celje|Celje]], [[NK Domžale|Domžale]] in [[NK Interblock|Interblock]]. Skupno je v prvi slovenski ligi odigral 404 prvenstvenih tekem in dosegel sedemnajst golov. Igral je tudi v belgijski in avstrijski ligi. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je edino tekmo odigral 25. marca 1998 na prijateljski tekmi proti [[Poljska nogometna reprezentanca|poljski reprezentanci]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Brezič, Danijel}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Mure]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši SC Austrie Lustenau]] [[Kategorija:Nogometaši R. White Daring Molenbeeka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Grazerja AK]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] [[Kategorija:Nogometaši SG Steinfelda]] 9aa8fiymots6r3hj19eli3vjmwj4ra8 Pogovor:Ivan Šumljak 1 359297 6708269 4061686 2026-07-07T21:36:58Z Marjan Tomki SI 190558 /* Ni bil profesor le geografije */ nov razdelek 6708269 wikitext text/x-wiki ==Prosta fotografija== Ena od prostih fotografij je dostopna v Planinskem vestniku, [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1959_11.pdf 1959/11, str. 514]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:43, 12. junij 2013 (CEST) :Če si si se zavzel zbrisat eno in najt drugo ('prosto') sliko, jo prosim naloži, lahko? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 14:46, 12. junij 2013 (CEST) Naloženo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:49, 12. junij 2013 (CEST) == Ni bil profesor le geografije == Za začetek sem dodal še en vir, v njem pa kaže, da je bil že zgodaj usposobljen za poučevanje jezikov: slovenščine, nemščine, kmalu pa tudi angleščine; kasneje se je resno ukvarjal tudi s francoščino. Še več, v tem viru geografija sploh ni omenjena? Bil je tudi ravnatelj Mariborskega učiteljišča. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:36, 7. julij 2026 (CEST) 9dcslx3i0woedod0g1zusywsed8ccbb 6708272 6708269 2026-07-07T21:55:44Z Marjan Tomki SI 190558 /* Ni bil profesor le geografije */ odgovor 6708272 wikitext text/x-wiki ==Prosta fotografija== Ena od prostih fotografij je dostopna v Planinskem vestniku, [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1959_11.pdf 1959/11, str. 514]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:43, 12. junij 2013 (CEST) :Če si si se zavzel zbrisat eno in najt drugo ('prosto') sliko, jo prosim naloži, lahko? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 14:46, 12. junij 2013 (CEST) Naloženo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:49, 12. junij 2013 (CEST) == Ni bil profesor le geografije == Za začetek sem dodal še en vir, v njem pa kaže, da je bil že zgodaj usposobljen za poučevanje jezikov: slovenščine, nemščine, kmalu pa tudi angleščine; kasneje se je resno ukvarjal tudi s francoščino. Še več, v tem viru geografija sploh ni omenjena? Bil je tudi ravnatelj Mariborskega učiteljišča. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:36, 7. julij 2026 (CEST) :Kako prav navesti kot vir za sklice besedilo, ki je v Wikivir-u? V tem viru je geografija omenjena, a ne kot predmet, ki bi ga kdaj poučeval kot profesor ali učitelj v šoli. :{{bq|Pravi planinec mora biti vse v eni osebi, mineralog in geolog, botanik in zoolog, antropolog in geograf, imeti mora posluh za umetnost, za vso materialno in duševno kulturo naroda. Ker ga hoja po gorah osrečuje, mu bo pot do tega znanja odprta. In vse to je Ivan Šumljak tudi bil.}} [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:55, 7. julij 2026 (CEST) 3cvwo8nlk431faaby5ih5spai6zvzp4 6708274 6708272 2026-07-07T22:01:51Z Marjan Tomki SI 190558 /* Ni bil profesor le geografije */ v viru v wikivir-u najden vzrok za nesporazum;-) 6708274 wikitext text/x-wiki ==Prosta fotografija== Ena od prostih fotografij je dostopna v Planinskem vestniku, [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1959_11.pdf 1959/11, str. 514]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:43, 12. junij 2013 (CEST) :Če si si se zavzel zbrisat eno in najt drugo ('prosto') sliko, jo prosim naloži, lahko? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 14:46, 12. junij 2013 (CEST) Naloženo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:49, 12. junij 2013 (CEST) == Ni bil profesor le geografije == Za začetek sem dodal še en vir, v njem pa kaže, da je bil že zgodaj usposobljen za poučevanje jezikov: slovenščine, nemščine, kmalu pa tudi angleščine; kasneje se je resno ukvarjal tudi s francoščino. Še več, v tem viru geografija sploh ni omenjena? Bil je tudi ravnatelj Mariborskega učiteljišča. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:36, 7. julij 2026 (CEST) :Kako prav navesti kot vir za sklice besedilo, ki je v Wikivir-u? V tem viru je geografija omenjena, a ne kot predmet, ki bi ga kdaj poučeval kot profesor ali učitelj v šoli. :{{bq|Pravi planinec mora biti vse v eni osebi, mineralog in geolog, botanik in zoolog, antropolog in geograf, imeti mora posluh za umetnost, za vso materialno in duševno kulturo naroda. Ker ga hoja po gorah osrečuje, mu bo pot do tega znanja odprta. In vse to je Ivan Šumljak tudi bil.}} :{{bq|O sebi je hudomušno dejal, da je profesor »zemljepisa in vsega, kar spada zraven«. Vedno znova se je odpravljal na planinska pota, ure in ure počival na vrhovih, pogosto cele dni, užival v razgledu, vsaki najmanjši spremembi, risal in fotografiral, domov pa se vračal srečen, spodbujen za iskanje spoznanj, ki so bila kdaj z umetniško ali učeno besedo, domačo ali tujo, zapisana o naših planinah, vnet za snovanje. }} Kaže, da bo treba popraviti tudi poklic (čeprav je nanoškrbina to ni nanonapaka;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:55, 7. julij 2026 (CEST) es2uv8kqs6itzx306qkykgk5yjw49g1 6708312 6708274 2026-07-08T05:07:43Z Andrejj 94 /* Ni bil profesor le geografije */ odgovor 6708312 wikitext text/x-wiki ==Prosta fotografija== Ena od prostih fotografij je dostopna v Planinskem vestniku, [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1959_11.pdf 1959/11, str. 514]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:43, 12. junij 2013 (CEST) :Če si si se zavzel zbrisat eno in najt drugo ('prosto') sliko, jo prosim naloži, lahko? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 14:46, 12. junij 2013 (CEST) Naloženo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:49, 12. junij 2013 (CEST) == Ni bil profesor le geografije == Za začetek sem dodal še en vir, v njem pa kaže, da je bil že zgodaj usposobljen za poučevanje jezikov: slovenščine, nemščine, kmalu pa tudi angleščine; kasneje se je resno ukvarjal tudi s francoščino. Še več, v tem viru geografija sploh ni omenjena? Bil je tudi ravnatelj Mariborskega učiteljišča. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:36, 7. julij 2026 (CEST) :Kako prav navesti kot vir za sklice besedilo, ki je v Wikivir-u? V tem viru je geografija omenjena, a ne kot predmet, ki bi ga kdaj poučeval kot profesor ali učitelj v šoli. :{{bq|Pravi planinec mora biti vse v eni osebi, mineralog in geolog, botanik in zoolog, antropolog in geograf, imeti mora posluh za umetnost, za vso materialno in duševno kulturo naroda. Ker ga hoja po gorah osrečuje, mu bo pot do tega znanja odprta. In vse to je Ivan Šumljak tudi bil.}} :{{bq|O sebi je hudomušno dejal, da je profesor »zemljepisa in vsega, kar spada zraven«. Vedno znova se je odpravljal na planinska pota, ure in ure počival na vrhovih, pogosto cele dni, užival v razgledu, vsaki najmanjši spremembi, risal in fotografiral, domov pa se vračal srečen, spodbujen za iskanje spoznanj, ki so bila kdaj z umetniško ali učeno besedo, domačo ali tujo, zapisana o naših planinah, vnet za snovanje. }} Kaže, da bo treba popraviti tudi poklic (čeprav je nanoškrbina to ni nanonapaka;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:55, 7. julij 2026 (CEST) :Tak način 'navajanja' virov nima pravega smisla. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:07, 8. julij 2026 (CEST) 09jdrug531abw87umytnx561jypzcfa 6708313 6708312 2026-07-08T05:23:07Z Marjan Tomki SI 190558 /* Ni bil profesor le geografije */ predlog spremembe 6708313 wikitext text/x-wiki ==Prosta fotografija== Ena od prostih fotografij je dostopna v Planinskem vestniku, [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1959_11.pdf 1959/11, str. 514]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:43, 12. junij 2013 (CEST) :Če si si se zavzel zbrisat eno in najt drugo ('prosto') sliko, jo prosim naloži, lahko? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 14:46, 12. junij 2013 (CEST) Naloženo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:49, 12. junij 2013 (CEST) == Ni bil profesor le geografije == Za začetek sem dodal še en vir, v njem pa kaže, da je bil že zgodaj usposobljen za poučevanje jezikov: slovenščine, nemščine, kmalu pa tudi angleščine; kasneje se je resno ukvarjal tudi s francoščino. Še več, v tem viru geografija sploh ni omenjena? Bil je tudi ravnatelj Mariborskega učiteljišča. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:36, 7. julij 2026 (CEST) :Kako prav navesti kot vir za sklice besedilo, ki je v Wikivir-u? V tem viru je geografija omenjena, a ne kot predmet, ki bi ga kdaj poučeval kot profesor ali učitelj v šoli. :{{bq|Pravi planinec mora biti vse v eni osebi, mineralog in geolog, botanik in zoolog, antropolog in geograf, imeti mora posluh za umetnost, za vso materialno in duševno kulturo naroda. Ker ga hoja po gorah osrečuje, mu bo pot do tega znanja odprta. In vse to je Ivan Šumljak tudi bil.}} :{{bq|O sebi je <u>{{em|hudomušno}}</u> dejal, da je profesor »zemljepisa in vsega, kar spada zraven«. Vedno znova se je odpravljal na planinska pota, ure in ure počival na vrhovih, pogosto cele dni, užival v razgledu, vsaki najmanjši spremembi, risal in fotografiral, domov pa se vračal srečen, spodbujen za iskanje spoznanj, ki so bila kdaj z umetniško ali učeno besedo, domačo ali tujo, zapisana o naših planinah, vnet za snovanje. }} Kaže, da bo treba popraviti tudi poklic (čeprav je nanoškrbina to ni nanonapaka;-) Predlagam spremembo iz <q>profesor geografije</q> v <q>profesor na srednjih šolah, gimnaziji in učiteljišču v </q>. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:55, 7. julij 2026 (CEST) :Tak način 'navajanja' virov nima pravega smisla. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:07, 8. julij 2026 (CEST) 1n7kxgl8bcvsgttmh53ugfz09i9ubog 6708333 6708313 2026-07-08T06:15:42Z Marjan Tomki SI 190558 /* Ni bil profesor le geografije */ odgovor 6708333 wikitext text/x-wiki ==Prosta fotografija== Ena od prostih fotografij je dostopna v Planinskem vestniku, [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1959_11.pdf 1959/11, str. 514]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:43, 12. junij 2013 (CEST) :Če si si se zavzel zbrisat eno in najt drugo ('prosto') sliko, jo prosim naloži, lahko? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 14:46, 12. junij 2013 (CEST) Naloženo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:49, 12. junij 2013 (CEST) == Ni bil profesor le geografije == Za začetek sem dodal še en vir, v njem pa kaže, da je bil že zgodaj usposobljen za poučevanje jezikov: slovenščine, nemščine, kmalu pa tudi angleščine; kasneje se je resno ukvarjal tudi s francoščino. Še več, v tem viru geografija sploh ni omenjena? Bil je tudi ravnatelj Mariborskega učiteljišča. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:36, 7. julij 2026 (CEST) :Kako prav navesti kot vir za sklice besedilo, ki je v Wikivir-u? V tem viru je geografija omenjena, a ne kot predmet, ki bi ga kdaj poučeval kot profesor ali učitelj v šoli. :{{bq|Pravi planinec mora biti vse v eni osebi, mineralog in geolog, botanik in zoolog, antropolog in geograf, imeti mora posluh za umetnost, za vso materialno in duševno kulturo naroda. Ker ga hoja po gorah osrečuje, mu bo pot do tega znanja odprta. In vse to je Ivan Šumljak tudi bil.}} :{{bq|O sebi je <u>{{em|hudomušno}}</u> dejal, da je profesor »zemljepisa in vsega, kar spada zraven«. Vedno znova se je odpravljal na planinska pota, ure in ure počival na vrhovih, pogosto cele dni, užival v razgledu, vsaki najmanjši spremembi, risal in fotografiral, domov pa se vračal srečen, spodbujen za iskanje spoznanj, ki so bila kdaj z umetniško ali učeno besedo, domačo ali tujo, zapisana o naših planinah, vnet za snovanje. }} Kaže, da bo treba popraviti tudi poklic (čeprav je nanoškrbina to ni nanonapaka;-) Predlagam spremembo iz <q>profesor geografije</q> v <q>profesor na srednjih šolah, gimnaziji in učiteljišču v </q>. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:55, 7. julij 2026 (CEST) :Tak način 'navajanja' virov nima pravega smisla. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:07, 8. julij 2026 (CEST) ::Vprašanje okrog načina navajanja virov se je nanašalo na to, kako narediti sklic na vir, ki se nahaja v Wikivir-u, npr. ali tudi tu s predlogo kot je {{tl|navedi splet}} in url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ivan_%C5%A0umljak_(1899%E2%80%931984) in title= ali je kak boljši način. ::Seveda si več ko dobrodošel da te vire uporabiš na boljši način, morda pa mi prej pojasniš še, na kakšen način ta začasni način nima pravega smisla, saj: ::* je vsebina povzeta natančno po (IMO zelo dobrem vsaj v delu, ki sem ga navedel) izvirniku ::* je (IMO že izvirno) zanimiva in podana na zanimiv način ::* bi mi bilo to vsebino zelo težko povzeti hkrati natančno, jedrnato in podobno zanimivo kot je v izvirniku ::* glede na to da je že objavljena v WM projektih z dovoljenjem avtorja, ni problematična kar zadeva avtorske pravice ::* vsebuje navajanje izvirnega avtorja in s tem ni plagiat ::* potencialno spreminja nanoškrbino z resno napako v nano vsebini v (non-nano)škrbino, v kateri bom še popravil napako o profesorju geografije (vsaj če temu ne bo kdo utemeljeno nasprotoval). ::* v članek dodajam tudi razdelek sklici (kar bo pravilno prikazalo tudi sklice, ki spremljajo podatke, ki so v info-oknu privzeti iz wikipodatkov ::Opravičujem se tudi za dopolnjevanje zgornjega zapisa prej, preden sem opazil tvoj odgovor (bila je v predogledu že prej preden si ti odgovoril, pa se brskalnik tedaj ni odzival, da bi lahko objavil, zdaj pa se je in sem objavil). Upam, da mi zadnje spremembe pred tole ni treba razveljaviti. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:15, 8. julij 2026 (CEST) 16xtln6zc19dm975nfw6lsg6wpxh4cq 6708425 6708333 2026-07-08T09:33:03Z Marjan Tomki SI 190558 /* Ni bil profesor le geografije */ odgovor 6708425 wikitext text/x-wiki ==Prosta fotografija== Ena od prostih fotografij je dostopna v Planinskem vestniku, [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1959_11.pdf 1959/11, str. 514]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 12:43, 12. junij 2013 (CEST) :Če si si se zavzel zbrisat eno in najt drugo ('prosto') sliko, jo prosim naloži, lahko? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 14:46, 12. junij 2013 (CEST) Naloženo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 15:49, 12. junij 2013 (CEST) == Ni bil profesor le geografije == Za začetek sem dodal še en vir, v njem pa kaže, da je bil že zgodaj usposobljen za poučevanje jezikov: slovenščine, nemščine, kmalu pa tudi angleščine; kasneje se je resno ukvarjal tudi s francoščino. Še več, v tem viru geografija sploh ni omenjena? Bil je tudi ravnatelj Mariborskega učiteljišča. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:36, 7. julij 2026 (CEST) :Kako prav navesti kot vir za sklice besedilo, ki je v Wikivir-u? V tem viru je geografija omenjena, a ne kot predmet, ki bi ga kdaj poučeval kot profesor ali učitelj v šoli. :{{bq|Pravi planinec mora biti vse v eni osebi, mineralog in geolog, botanik in zoolog, antropolog in geograf, imeti mora posluh za umetnost, za vso materialno in duševno kulturo naroda. Ker ga hoja po gorah osrečuje, mu bo pot do tega znanja odprta. In vse to je Ivan Šumljak tudi bil.}} :{{bq|O sebi je <u>{{em|hudomušno}}</u> dejal, da je profesor »zemljepisa in vsega, kar spada zraven«. Vedno znova se je odpravljal na planinska pota, ure in ure počival na vrhovih, pogosto cele dni, užival v razgledu, vsaki najmanjši spremembi, risal in fotografiral, domov pa se vračal srečen, spodbujen za iskanje spoznanj, ki so bila kdaj z umetniško ali učeno besedo, domačo ali tujo, zapisana o naših planinah, vnet za snovanje. }} Kaže, da bo treba popraviti tudi poklic (čeprav je nanoškrbina to ni nanonapaka;-) Predlagam spremembo iz <q>profesor geografije</q> v <q>profesor na srednjih šolah, gimnaziji in učiteljišču v </q>. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:55, 7. julij 2026 (CEST) :Tak način 'navajanja' virov nima pravega smisla. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:07, 8. julij 2026 (CEST) ::Vprašanje okrog načina navajanja virov se je nanašalo na to, kako narediti sklic na vir, ki se nahaja v Wikivir-u, npr. ali tudi tu s predlogo kot je {{tl|navedi splet}} in url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ivan_%C5%A0umljak_(1899%E2%80%931984) in title= ali je kak boljši način. ::Seveda si več ko dobrodošel da te vire uporabiš na boljši način, morda pa mi prej pojasniš še, na kakšen način ta začasni način nima pravega smisla, saj: ::* je vsebina povzeta natančno po (IMO zelo dobrem vsaj v delu, ki sem ga navedel) izvirniku ::* je (IMO že izvirno) zanimiva in podana na zanimiv način ::* bi mi bilo to vsebino zelo težko povzeti hkrati natančno, jedrnato in podobno zanimivo kot je v izvirniku ::* glede na to da je že objavljena v WM projektih z dovoljenjem avtorja, ni problematična kar zadeva avtorske pravice ::* vsebuje navajanje izvirnega avtorja in s tem ni plagiat ::* potencialno spreminja nanoškrbino z resno napako v nano vsebini v (non-nano)škrbino, v kateri bom še popravil napako o profesorju geografije (vsaj če temu ne bo kdo utemeljeno nasprotoval). ::* v članek dodajam tudi razdelek sklici (kar bo pravilno prikazalo tudi sklice, ki spremljajo podatke, ki so v info-oknu privzeti iz wikipodatkov ::Opravičujem se tudi za dopolnjevanje zgornjega zapisa prej, preden sem opazil tvoj odgovor (bila je v predogledu že prej preden si ti odgovoril, pa se brskalnik tedaj ni odzival, da bi lahko objavil, zdaj pa se je in sem objavil). Upam, da mi zadnje spremembe pred tole ni treba razveljaviti. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:15, 8. julij 2026 (CEST) :::Dodatni razlog za tako navajanje pa je bilo, da sem si pri branju vira postavljal vprašanja, ki bi jih postavil drugemu uredniku članka (lahko s predlogami {{tl|pojasni}}, {{tl|kdaj}} in podobnim), pa v doslej najdenih virih nanje nisem našel (zlasti ne preverjenega/preverljivega) odgovora. Postavil bi si npr. vprašanja :::* kaj je ''nastavni razred meščanske šole'' :::* kaj je ''deška ljudska šola'' :::* kaj je bil in kje in kdaj je obstajal ter kakšen pome je imel omenjeni angleški klub :::* Kakšno delo je dobil v Kovinu :::* Sta v Kovin odšla oba z ženo (kasneje vir omenja, da je žena ostala v Medmurju ko je od odšel v Prekmurje, kar pomeni da njuna pot ni bila ves čas skupna) :::Tako - vsaj dokler nimam virov za boljše razumevanje vsebine tega vira - težko dobro s svojimi besedami povzamem njegovo vsebino; ''pri dobesednem navajanju'', ki sem ga uporabil, ''pa tega zapleta ni''. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 11:33, 8. julij 2026 (CEST) mlb9olk7ggvt5mqivp9a5z991dnox3b Kategorija:1979 v snukerju 14 360245 6708160 4071127 2026-07-07T17:16:53Z Yerpo 8417 ±[[Kategorija:1979 v športu]]; ±[[Kategorija:Snooker po letih]]→[[Kategorija:Snuker po letih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708160 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:1979 v športu|Snuker]] [[Kategorija:Snuker po letih|1979]] mb747se9zzi97xp6k4h9orbvs6jcl2g 6708161 6708160 2026-07-07T17:17:02Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:1979 v snookerju]] na [[Kategorija:1979 v snukerju]] brez preusmeritve: Slovenjenje naslova 6708160 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:1979 v športu|Snuker]] [[Kategorija:Snuker po letih|1979]] mb747se9zzi97xp6k4h9orbvs6jcl2g Marina Gržinić 0 360360 6708268 6177812 2026-07-07T21:25:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708268 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marina Gržinić|birth_date=|birth_place=|image=|caption=}} '''Marina Gržinić''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filozofija|filozofinja]], [[Teorija|teoretičarka]], [[Umetnik|umetnica]], * [[1958]], [[Reka, Hrvaška|Reka]]. Marina Gržinić je ugledna osebnost, znana po svojih prispevkih kot umetnica, teoretičarka, filozofinja in kustosinja, predvsem na področju prehoda od feminizma k pluralnim feminizmom in transfeminizmom. Je doktorica filozofije in zaposlena kot znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] v Ljubljani (kratko ZRC-SAZU).<ref>{{Navedi splet|url=http://fi2.zrc-sazu.si/en/sodelavci/marina-gr%C5%BEini%C4%87-mauhler-en#v|title=Marina Gržinić Mauhler, PhD &#124; Institute of Philosophy|publisher=Fi2.zrc-sazu.si|date=|accessdate=2013-04-20}}</ref> Deluje tudi kot svobodna medijska teoretičarka, umetnostna kritičarka in kustosinja. Gržinić je od leta 2003 profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju.<ref>{{Navedi splet|title=Marina Grzinic|url=https://www.akbild.ac.at/en/news/2003/marina-grzinic|website=Akademie der bildenden Künste Wien|date=26 May 2003}}</ref> Veliko objavlja, predava po vsem svetu in se od leta 1982 ukvarja z video umetnostjo.<ref>{{Navedi splet|url=http://grzinic-smid.si/|title=Relations/|publisher=Grzinic-smid.si|date=|accessdate=2013-04-20}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Marina Gržinić se je rodila leta 1958 na [[Reka, Hrvaška|Reki]] ([[Jugoslavija]]), v današnji [[Hrvaška|Hrvaški]]. Odraščala je v družini italijanske manjšine. Sama se je preselila v Ljubljano pri sedemnajstih letih (po končani gimnaziji na Reki). Leta 1985 je diplomirala iz analitične sociologije, magistrirala leta 1991 na Filozofski fakulteti in leta 1995 doktorirala na Oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] . Naslov njene doktorske disertacije je bil Virtualne realnosti. Akroničen čas, paraprostor in simulacija. Gržinić je bila ena prvih, če ne prva v Sloveniji in morda nekdanji Jugoslaviji z doktoratom iz filozofije in [[Navidezna resničnost|virtualne resničnosti]], [[Kibernetski prostor|kiberprostora]], kiberfeminizma (Haraway), postkolonialne teorije (Trinh T. Minh-ha), francoskega [[Strukturalizem|strukturalizma]] in medijske teorije ([[Jean Baudrillard|Baudrillard]], Couchot, Klonaris/Thomadaki, Virilio itd.).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.obn.org/obn_pro/downloads/reader2.pdf|title=Archived copy|accessdate=3 March 2013|archivedate=1 September 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200901130819/https://www.obn.org/obn_pro/downloads/reader2.pdf}}</ref> V obdobju od 1997 do 1998 se je podoktorsko izpopolnjevala na Japonskem, na [[Univerza v Tokiu|Univerzi v Tokiu]] (prejela je štipendijo Japonske vlade, JSPS) in eno leto preživela pri profesorju Machiko Kusahara.<ref>{{Navedi splet|url=http://goldberg.berkeley.edu/art/tele/|title=Telepistemology: MIT Press|publisher=Goldberg.berkeley.edu|date=|accessdate=2013-04-20}}</ref> == Kariera == V Ljubljani se je angažirala pri ustanavljanju ljubljanskega alternativnega ali subkulturnega gibanja, ki je v osemdesetih letih razvilo nove umetniške prakse (kot sta umetniški video in performans) politično angažirana gibanja, kot sta homoseksualna, gejevska in lezbična scena ter številni drugi procesi, ki so bili konstitutivni za razpravo o položaju umetnosti in kulture na Slovenskem v povezavi z zahtevami in boji za politično emancipirano življenje, ki zaobide [[Buržoazija|meščansko]] dojemanje slovenske družbe in stvarnosti.<ref name="Munt2020">{{Navedi časopis|last=Munt|first=Sally R|date=8 September 2020|title=Interview with Marina Gržinić|journal=Feminist Encounters|volume=4|issue=2|pages=31|doi=10.20897/femenc/8519|doi-access=free}}</ref> === Teorija === Gržinić teoretično delo se osredotoča na sodobno filozofijo in [[Estetika|estetiko]] po obdobju modernizma. Njeno delo je usmerjeno v teorijo ideologije, teorijo tehnologije, biopolitiko/nekropolitiko, video tehnologijo<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Bmg_ZIseeUMC&q=context+providers,+intellect+press&pg=PP5|title=Context Providers: Conditions of Meaning in Media Arts – Google Knjige|accessdate=2013-04-20|isbn=9781841503080|year=2011|last=Lovejoy|first=Margot|last2=Paul|first2=Christiane|last3=Bulajić|first3=Viktorija Vesna|last4=Vesna|first4=Victoria|publisher=Intellect}}</ref> in transfeminizem<ref>{{Navedi splet|last=Löcker Verlag|url=http://www.loecker-verlag.at/sites/dynamic.pl?sid=&action=shop&item=140&group=&words=new%20feminism|title=Löcker Verlag – Reitsamer, Grzinic (Hg.) – New Feminism|publisher=Loecker-verlag.at|date=16 April 2013|accessdate=2013-04-20|archivedate=27 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150927195941/http://www.loecker-verlag.at/sites/dynamic.pl?sid=&action=shop&item=140&group=&words=new%20feminism}}</ref> v povezavi z dekolonializacijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://pavilionmagazine.org/download/pavilion_14.pdf|title=Archived copy|accessdate=3 March 2013|archivedate=9 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180509043920/http://pavilionmagazine.org/download/pavilion_14.pdf}}</ref> Njena dela ni mogoče zlahka uokviriti v to ali ono šolo ali disciplino, čeprav je v zadnjih letih predstavila globalno kritično filozofijo, ki je hkrati drzna in nevarno konkretna, kritična do lokalnega, napirjena proti rasizmu, kolonialnosti in globalno tematizira kapitalizem in nekropolitiki.<ref>{{Navedi časopis|last=Gržinić|first=Marina|date=2011|title=Southeastern Europe and the Question of Knowledge, Capital, and Power|journal=The Global South|volume=5|issue=1|pages=51–65|doi=10.2979/globalsouth.5.1.51}}<templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles></ref> Svoje raziskovalne rezultate redno uveljavlja v izobraževalnih procesih in tudi v drugih disciplinah, predvsem v vizualni umetnosti. Intenzivno se vključuje v javno življenje doma in v tujini, saj je del različnih politično in družbeno motiviranih bojev proti kapitalizmu in njegovim procesom razlastitve, rasizma in brutalne diskriminacije.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.artmargins.com/index.php/5-interviews/692-from-biopolitics-to-necropolitics-marina-grini-in-conversation-with-maja-and-reuben-fowkes|title=From Biopolitics to Necropolitics: Marina Gržinić in conversation with Maja and Reuben Fowkes|publisher=Artmargins.com|date=9 October 2012|accessdate=2013-04-20|archivedate=20 April 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130420040939/http://www.artmargins.com/index.php/5-interviews/692-from-biopolitics-to-necropolitics-marina-grini-in-conversation-with-maja-and-reuben-fowkes}}</ref> === Umetnost/video === Gržinić se od leta 1982 ukvarja z video in medijsko umetnostjo. Deluje v sodelovanju z Aino Šmid, umetnostno zgodovinarko in umetnico iz Ljubljane.<ref>{{Navedi splet|last=Löcker Verlag|url=http://www.loecker-verlag.at/sites/dynamic.pl?sid=&action=shop&item=149&group=&words=New%20media|title=Löcker Verlag – Marina Grzinic – New-Media Technology, Science, and Politics|publisher=Loecker-verlag.at|date=16 April 2013|accessdate=2013-04-20|archivedate=27 September 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150927223846/http://www.loecker-verlag.at/sites/dynamic.pl?sid=&action=shop&item=149&group=&words=New%20media}}</ref> Med 25.11.2022 in 28.2.2023 2022 je bila v Galeriji Loža v Kopru velika retrospektivna razstava del in vizualnih instalacij Marine Gržinić in Aine Šmid iz obdobja od 1982 do 2022, z naslovom ODPADNIŠKE ZGODOVINE, kustosinja razstave: Mara Ambrožič Verderber.<ref>{{Navedi splet|title=ODPADNIŠKE ZGODOVINE: Marina Gržinić & Aina Šmid – Obalne Galerije Piran|url=https://www.obalne-galerije.si/marina-grzinic-aina-smid-odpadniske-zgodovine/|accessdate=2024-02-07|language=sl-SI}}</ref> Obrazstavno je v zloženki izšla tudi obsežna študija Tjaše Kancler.<ref>http://www.damne.net/wp-content/uploads/2022/11/Grzinic_zgibanka_web_compressed.pdf</ref> Med 7. 10. 2023 in 14. 4. 2024 sodelujeta na skupinski razstavi v Moderni galeriji, Ljubljana: Vedno na voljo. Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije. Kustosinja: Martina Vovk. Vključene projekcije 3 video dela zbirke Moderne galerije, MG+, Ljubljana: Bilokacija, Odnosi, Uporniški tokovi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mg-lj.si/si/razstave/3820/vedno-na-voljo/|title=Vedno na voljo. Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije|date=27. oktober 2023|accessdate=24. februar 2024|website=Moderna galerija|last=Vovk|first=Martina}}</ref> == Izbrana dela == Knjige od leta 1995 naprej: * V vrsti za virtualni kruh: čas, prostor, subjekt in novi mediji v letu 2000, (Zbirka Sophia, 1996, 5). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996. SLOVENŠČINA<ref>{{Navedi knjigo|title=V vrsti za virtualni kruh : čas, prostor, subjekt in novi mediji v letu 2000|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Znanstveno in publicistično središče|year=1996|isbn=9616014714|location=Ljubljana|cobiss=59867392}}</ref> * Rekonstruirana fikcija: novi mediji, (video) umetnost, postsocializem in retroavantgarda: teorija, politika, estetika: 1997–1985, (Knjižna zbirka Koda). Ljubljana: Študentska organizacija Univerze, Študentska založba, 1997.<ref>{{Navedi knjigo|title=Rekonstruirana fikcija : novi mediji, (video) umetnost, postsocializem in retroavantgarda : teorija, politika, estetika : 1997-1985|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Študentska organizacija Univerze, Študentska založba|year=1997|isbn=9616211072|location=Ljubljana|cobiss=66697984}}</ref> * U redu za virtualni kruh, (Biblioteka Intermedia, knj. 2). Zagreb: Meandar, 1998. HRVAŠKA<ref>{{Navedi knjigo|title=U redu za virtualni kruh|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Meandar|year=1998|isbn=9536181940|location=Zagreb|cobiss=10101293}}</ref> * Fikcija rekonstruirana: Vzhodna Evropa, postsocializem & retroavantgarda. Dunaj: Selene, 2000. ANGLEŠČINA <ref>{{Navedi splet|last=Louis Gerber|url=http://www.cosmopolis.ch/cosmo18/reconstructed.htm|title=Fiction Reconstructed: Eastern Europe, Post socialism and the Retro-Avant-Garde by Marina Grzinic|publisher=Cosmopolis.ch|date=|accessdate=2013-04-20}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Estetika kibersveta in učinki derealizacije, (Zbirka Prizma). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003.<ref>{{Navedi knjigo|title=Estetika kibersveta in učinki derealizacije|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|year=2003|isbn=961650004X|location=Ljubljana|cobiss=125851904}}</ref> * Situated contemporary art practices : art, theory and activism from (the east of) Europe. Ljubljana: Založba ZRC: = ZRC Publishing; Frankfurt am Main: Revolver – Archiv für aktuelle Kunst, 2004. ANGLEŠČINA<ref>{{Navedi knjigo|title=Situated contemporary art practices : art, theory and activism from (the east of) Europe|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Založba ZRC = ZRC Publishing ; Frankfurt am Main : Revolver - Archiv für aktuelle Kunst|year=2004|isbn=9616500538|location=Ljubljana|cobiss=215233280}}</ref> * Avangarda i politika: istočnoevropska paradigma i rat na Balkanu, (Bibliteka Slovenica). Belgrade: Belgradeski krug, 2005. SRBSKEGA<ref>{{Navedi knjigo|title=Avangarda i politika : istočnoevropska paradigma i rat na Balkanu|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Beogradski krug|year=2005|isbn=8682299712|location=Beograd|cobiss=24602157}}</ref> * Estetika kibersvijeta i učinci derealizacije, (Basic). Zagreb: Multimedijalni institut; Sarajevo: Košnica – centar za komunikaciju i kulturu, 2005.HRVAŠČINA <ref>{{Navedi splet|url=https://monoskop.org/images/1/1c/Grzinic_Marina_Estetika_kibersvijeta_i_ucinci_derealizacije.pdf|title=Estetika kibersvijeta i učinci derealizacije}}</ref> * Une fiction reconstruite : Europe de l'Est, post-socialisme et rétro-avant-garde, (Ouverture philosophique). Paris; Budapest; Torino: Harmattan, 2005. FRANCOŠČINA <ref>{{Navedi splet|last=|url=http://grzinic-smid.si/?p=944|title=Une fiction reconstruite : Europe de l'Est, post-socialisme et rétro-avant-garde (2005) &#124;|publisher=Grzinic-smid.si|date=13 February 2013|accessdate=2013-04-20}}</ref> * Re-politicizing art, theory, representation and new media technology, (Schriften der Akademie der bildenden Künste Vienna, Vol. 6). Vienna: Schlebrügge.Editor, cop. 2008. ANGLEŠČINA<ref>{{Navedi knjigo|title=Re-politicizing art, theory, representation and new media technology|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Schlebrügge.Editor, cop.|year=2008|isbn=9783851601190|location=Dunaj|cobiss=27483693}}</ref> * Necropolitics, Racialization, and Global Capitalism. Historicization of Biopolitics and Forensics of Politics, Art, and Life. Marina Gržinić and Šefik Tatlić, Lexington books, 2014. ANGLEŠČINA<ref>{{Navedi knjigo|title=Necropolitics, Racialization, and Global Capitalism|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Lexington Books|isbn=0739191969|year=2014}}</ref> * Regimes of invisibility in contemporary art, theory and culture: image, racialization, history. Marina Gržinić, Aneta Stojnić and Miško Šuvaković, eds., Cham: Palgrave Macmillan. cop. 2017. ANGLEŠČINA<ref>{{Navedi knjigo|title=Regimes of invisibility in contemporary art, theory and culture : image, racialization, history|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Palgrave Macmillan, cop.|year=2017|isbn=9783319551722|location=Cham|cobiss=42168877}}</ref> * Shifting corporealities in contemporary performance: danger, im/mobility and politics, Marina Gržinić and Aneta Stojnić, eds., (Avant-gardes in performance). Cham: Palgrave Macmillan. cop. 2018. ANGLEŠČINA<ref>{{Navedi knjigo|title=Shifting corporealities in contemporary performance : danger, im/mobility and politics|last=Gržinić; Stojanić|first=Marina; Aneta|publisher=Palgrave Macmillan, cop.|year=2018|isbn=9783319783420|location=Cham|cobiss=43797293}}</ref> * Border Thinking. Disassembling Histories of Racialized Violence. Marina Gržinić, ed., Vienna, Berlin: Publication Series of the Academy of Fine Arts Vienna. Vol 21., and Sternberg Press, 2018. ANGLEŠČINA<ref>{{Navedi knjigo|title=Border Thinking : Disassembling Histories of Racialized Violence|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Sternberg Press|year=2018|isbn=3956793838}}</ref> * Arte-Política-Resistencia, Tjaša Kancler, Barcelona: Ediciones t.i.c.t.a.c., 2018. ŠPANŠČINA * Opposing Colonialism, Antisemitism, and Turbo-Nationalism. Rethinking the Past for New Conviviality. Marina Gržinić, Jovita Pristovšek, Sophie Uitz, eds. PEEK/FWF Research Project Vienna, 578 pp., Cambridge Scholars, United Kingdom, 2020.<ref>{{Navedi knjigo|title=Opposing colonialism, antisemitism, and turbo-nationalism : rethinking the past for new conviviality|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Cambridge Scholars Publishing, cop.|year=2020|isbn=9781527541849|location=Newcastle upon Tyne|cobiss=45889581|last2=Pristovšek|first2=Jovita|last3=Uitz|first3=Sophie}}</ref> * Dialogues for the Future: Countering the Genealogy of Amnesia, Marina Gržinić, Šefik Tatlić in collaboration with Valerija Zabret, Jovita Pristovšek, Tjaša Kancler, and Sophie Uitz, 312 pp., Center for Cultural Decontamination CKZD, Belgrade, Serbia, Academy of Fine Arts Vienna; PEEK/FWF Research Project Vienna, 2020. ANGLEŠČINA * Re-Activating Critical Thinking in the Midst of Necropolitical Realities: For Radical Change, Marina Gržinić, Jovita Pristovšek, 458 pp., eds. Cambridge Scholars, United Kingdom, 2022. ANGLEŠČIN<ref>{{Navedi knjigo|title=Re-activating critical thinking in the midst of necropolitical realities : for radical change|last=Gržinić|first=Marina|publisher=Cambridge Scholars Publishing|year=2022|isbn=9781527581647|location=Newcastle upon Tyne|cobiss=97163523|last2=Pristovšek|first2=Jovita}}</ref> * Parallel Histories of Slovenia's Empowerment and Urbanity / Paralelne zgodovine opolnomočenja in urbanosti Slovenije 1980-1990-2000. Zbirko gradiva zbrala Marina Gržinić.<ref>{{Navedi splet|title=Paralelne zgodovine opolnomočenja in urbanosti Slovenije 1980–1990–2000 / Parallel Histories of Slovenia's Empowerment and Urbanity 1980-1990-2000Od ljubljanske subkulturne scene do novomedijske scene v Sloveniji / From the Ljubljana Subcultural Scene to the New Media Scene in Slovenia|url=https://sistory.github.io/ljsubkultmediji/index.html|accessdate=2024-02-07|website=sistory.github.io}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gržinić, Marina}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Feministični WikiMaraton]] s469lseyng6hw6soq6aqf3cs76v3w66 Modul:Citation/CS1/Configuration 828 361613 6708028 6707097 2026-07-07T13:19:29Z Pinky sl 2932 sign = 'navedi znak', 6708028 Scribunto text/plain local lang_obj = mw.language.getContentLanguage(); -- make a language object for the local language; used here for languages and dates --[[--------------------------< S E T T I N G S >-------------------------------------------------------------- boolean settings used to control various things. these setting located here to make them easy to find ]] -- these settings local to this module only local local_digits_from_mediawiki = false; -- for i18n; when true, module fills date_names['local_digits'] from MediaWiki; manual fill required else; always false at en.wiki local local_date_names_from_mediawiki = false; -- for i18n; when true, module fills date_names['local']['long'] and date_names['local']['short'] from MediaWiki; -- manual translation required else; ; always false at en.wiki -- these settings exported to other modules local use_identifier_redirects = true; -- when true use redirect name for identifier label links; always true at en.wiki local local_lang_cat_enable = false; -- when true categorizes pages where |language=<local wiki's language>; always false at en.wiki local date_name_auto_xlate_enable = false; -- when true translates English month-names to the local-wiki's language month names; always false at en.wiki local date_digit_auto_xlate_enable = false; -- when true translates Western date digit to the local-wiki's language digits (date_names['local_digits']); always false at en.wiki local enable_sort_keys = true; -- when true module adds namespace sort keys to error and maintenance category links local suppress_archive_today_urls = true; -- when true module suppresses all parameters with an archive.today url and any deprendent parameters --[[--------------------------< U N C A T E G O R I Z E D _ N A M E S P A C E S >------------------------------ List of namespaces identifiers for namespaces that will not be included in citation error categories. Same as setting notracking = true by default. For wikis that have a current version of Module:cs1 documentation support, this #invoke will return an unordered list of namespace names and their associated identifiers: {{#invoke:cs1 documentation support|uncategorized_namespace_lister|all=<anything>}} ]] local uncategorized_namespaces_t = {[2]=true}; -- init with user namespace id for k, _ in pairs (mw.site.talkNamespaces) do -- add all talk namespace ids uncategorized_namespaces_t[k] = true; end local uncategorized_subpages = {'/[Pp]eskovnik', '/[Tt]estniprimeri', '/[^/]*[Dd]nevnik', '/[Aa]rhiv', '/[Ss]andbox', '/[Tt]estcases', '/[^/]*[Ll]og', '/[Aa]rchive'}; -- list of Lua patterns found in page names of pages we should not categorize --[[ at en.wiki Greek characters are used as sort keys for certain items in a category so that those items are placed at the end of a category page. See Wikipedia:Categorization#Sort_keys. That works well for en.wiki because English is written using the Latn script. This may not work well for other languages. At en.wiki it is desireable to place content from certain namespaces at the end of a category listing so the module adds sort keys to error and maintenance category links when rendering a cs1|2 template on a page in that namespace. i18n: if this does not work well for your language, set <enable_sort_keys> to false. ]] local name_space_sort_keys = { -- sort keys to be used with these namespaces: [4] = 'ω', -- wikipedia; omega [10] = 'τ', -- template; tau [118] = 'Δ', -- draft; delta ['other'] = 'ο', -- all other non-talk namespaces except main (article); omicron } --[[--------------------------< M E S S A G E S >-------------------------------------------------------------- Translation table The following contains fixed text that may be output as part of a citation. This is separated from the main body to aid in future translations of this module. ]] local messages = { ['agency'] = '$1 $2', -- $1 is sepc, $2 is agency ['archived-dead'] = 'Arhivirano iz $1 dne $2', ['archived-live'] = '$1 iz spletišča dne $2', ['archived-unfit'] = 'Arhivirano iz spletišča dne $1', ['archived'] = 'Arhivirano', ['by'] = 'By', -- contributions to authored works: introduction, foreword, afterword ['cartography'] = 'Kartografija $1', ['editor'] = 'ur.', ['editors'] = 'ur.', ['edition'] = '($1&nbsp;izd.)', ['episode'] = 'Epizoda $1', ['et al'] = 'in&nbsp;sod.', ['in'] = 'V', -- edited works ['inactive'] = ' (neaktivno $1)', -- $1 is date which the doi was found to be broken in ['inset'] = 'vstavek $1', ['interview'] = 'Intervju z $1', invisible_1 = '$1 $2', -- $1 stripmarker name; $2 is text from <invisible_chars[1]> invisible_2 = '$1 character', -- $1 character name from <invisible_chars[1]> ['mismatch'] = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code> / <code class="cs1-code">&#124;$2=</code> mismatch', -- $1 is year param name; $2 is date param name ['newsgroup'] = '[[Usenet newsgroup|Newsgroup]]:&nbsp;$1', ['notitle'] = 'Brez naslova', -- for |title=(()) and (in the future) |title=none ['original'] = 'prvotnega spletišča', ['origdate'] = ' [$1]', ['published'] = ' (objavljeno $1)', ['retrieved'] = 'Pridobljeno $1', ['season'] = 'Sezona $1', ['section'] = '§&nbsp;$1', ['sections'] = '§§&nbsp;$1', ['series'] = '$1 $2', -- $1 is sepc, $2 is series ['seriesnum'] = 'Serija $1', ['translated'] = 'Prevedel $1', ['type'] = ' ($1)', -- for titletype wikidata = 'Wikipodatki', -- these used for interwikilinked author/editor/... names wikipedia = 'Wikipedija', wikisource = 'Wikivir', ['written'] = 'Napisano v $1', ['vol'] = '$1 Zv.&nbsp;$2', -- $1 is sepc; bold journal style volume is in presentation{} ['vol-no'] = '$1 Zv.&nbsp;$2, št.&nbsp;$3', -- sepc, volume, issue (alternatively insert $1 after $2, but then we'd also have to change capitalization) ['issue'] = '$1 Št.&nbsp;$2', -- $1 is sepc ['art'] = '$1 Čl.&nbsp;$2', -- $1 is sepc; for {{cite conference}} only ['vol-art'] = '$1 Zv.&nbsp;$2, čl.&nbsp;$3', -- sepc, volume, article-number; for {{cite conference}} only ['j-vol'] = '$1 $2', -- sepc, volume; bold journal volume is in presentation{} ['j-issue'] = ' ($1)', ['j-article-num'] = ' $1', -- TODO: any punctuation here? static text? ['nopp'] = '$1 $2'; -- page(s) without prefix; $1 is sepc ['p-prefix'] = "$1 str.&nbsp;$2", -- $1 is sepc ['pp-prefix'] = "$1 str.&nbsp;$2", -- $1 is sepc ['j-page(s)'] = ': $1', -- same for page and pages ['sheet'] = '$1 List&nbsp;$2', -- $1 is sepc ['sheets'] = '$1 Listi&nbsp;$2', -- $1 is sepc ['j-sheet'] = ': List&nbsp;$1', ['j-sheets'] = ': Listi&nbsp;$1', ['language'] = '(v $1)', ['via'] = " &ndash; prek $1", ['event'] = 'Dogodek se je zgodil ob', ['minutes'] = ' v $1 minuti', -- $1 is the number of minutes -- Determines the location of the help page ['help page link'] = 'Pomoč:Napake CS1', ['help page label'] = 'pomoč', -- categories ['cat wikilink'] = '[[Kategorija:$1]]', -- $1 is the category name ['cat wikilink sk'] = '[[Kategorija:$1|$2]]', -- $1 is the category name; $2 is namespace sort key [':cat wikilink'] = '[[:Kategorija:$1|povezava]]', -- category name as maintenance message wikilink; $1 is the category name -- Internal errors (should only occur if configuration is bad) ['undefined_error'] = 'Klicano z neopredeljeno napako', ['unknown_ID_key'] = 'Neprepoznan ID ključ: ', -- an ID key in id_handlers not found in ~/Identifiers func_map{} ['unknown_ID_access'] = 'Neprepoznana dostopovna ID beseda: ', -- an ID access keyword in id_handlers not found in keywords_lists['id-access']{} ['unknown_argument_map'] = 'Preslikava argumenta za to spremenljivko ni opredeljena', ['bare_url_no_origin'] = 'Najden je bil gol URL, vendar je indikator izvora ničeln', ['warning_msg_e'] = '<span style="color:#d33"><code style="color: inherit; background: inherit; border: none; padding: inherit;">&#123;{$1}}</code>: ta [[#$2|sklic]] vsebuje napake</span>; sporočila so lahko skrita ([[Pomoč:Napake CS1#Nadzor prikaza sporočil o napakah|pomoč]]).'; -- $1 is template link; $2 is anchor ID ['warning_msg_m'] = '<span style="color:#085"><code style="color: inherit; background: inherit; border: none; padding: inherit;">&#123;{$1}}</code>: ta [[#$2|sklic]] vsebuje vzdrževalna sporočila</span>; sporočila so lahko skrita ([[Pomoč:Napake CS1#Nadzor prikaza sporočil o napakah|pomoč]]).'; -- $1 is template link; $2 is anchor ID } --[[--------------------------< C I T A T I O N _ C L A S S _ M A P >------------------------------------------ this table maps the value assigned to |CitationClass= in the cs1|2 templates to the canonical template name when the value assigned to |CitationClass= is different from the canonical template name. |CitationClass= values are used as class attributes in the <cite> tag that encloses the citation so these names may not contain spaces while the canonical template name may. These names are used in warning_msg_e and warning_msg_m to create links to the template's documentation when an article is displayed in preview mode. ]] local citation_class_map_t = { -- TODO: in Module:Cite/config write a function to use this table arxiv = 'navedi arXiv', -- as the source for known_templates_t and citation_classes_t ['audio-visual'] = 'navedi AV medij', ['AV-media-notes'] = 'navedi zaznamke iz AV medija', biorxiv = 'navedi bioRxiv', book = 'navedi knjigo', citation = 'citat', citeseerx = 'navedi citeSeerX', conference = 'navedi konferenco', document = 'navedi dokument', encyclopaedia = 'navedi enciklopedijo', episode = 'navedi epizodo', interview = 'navedi intervju', journal = 'navedi časopis', magazine = 'navedi revijo', mailinglist = 'navedi poštni seznam', map = 'navedi zemljevid', medrxiv = 'navedi medRxiv', news = 'navedi novice', newsgroup = 'navedi newsgroup', podcast = 'navedi podkast', pressrelease = 'navedi sporočilo za javnost', report = 'navedi poročilo', serial = 'navedi nadaljevanko', sign = 'navedi znak', speech = 'navedi govor', ssrn = 'navedi ssrn', techreport = 'navedi tehnično poročilo', thesis = 'navedi disertacijo', web = 'navedi splet', } --[=[-------------------------< E T _ A L _ P A T T E R N S >-------------------------------------------------- This table provides Lua patterns for the phrase "et al" and variants in name text (author, editor, etc.). The main module uses these to identify and emit the 'etal' message. ]=] local et_al_patterns = { "[;,]? *[\"']*%f[%a][Ee][Tt]%.? *[Aa][Ll][%.;,\"']*$", -- variations on the 'et al' theme "[;,]? *[\"']*%f[%a][Ee][Tt]%.? *[Aa][Ll][Ii][AaIi][Ee]?[%.;,\"']*$", -- variations on the 'et alia', 'et alii' and 'et aliae' themes (false positive 'et aliie' unlikely to match) "[;,]? *%f[%a]and [Oo]thers", -- an alternative to et al. "%[%[ *[Ee][Tt]%.? *[Aa][Ll]%.? *%]%]", -- a wikilinked form "%(%( *[Ee][Tt]%.? *[Aa][Ll]%.? *%)%)", -- a double-bracketed form (to counter partial removal of ((...)) syntax) "[%(%[] *[Ee][Tt]%.? *[Aa][Ll]%.? *[%)%]]", -- a bracketed form "[;,]? *%f[%i]n [Dd]rugi", -- slwiki } --[[--------------------------< P R E S E N T A T I O N >------------------------ Fixed presentation markup. Originally part of citation_config.messages it has been moved into its own, more semantically correct place. ]] local presentation = { -- .citation-comment class is specified at Help:CS1_errors#Controlling_error_message_display ['hidden-error'] = '<span class="cs1-hidden-error citation-comment">$1</span>', ['visible-error'] = '<span class="cs1-visible-error citation-comment">$1</span>', ['hidden-maint'] = '<span class="cs1-maint citation-comment">$1</span>', ['accessdate'] = '<span class="reference-accessdate">$1$2</span>', -- to allow editors to hide accessdate using personal CSS ['bdi'] = '<bdi$1>$2</bdi>', -- bidirectional isolation used with |script-title= and the like ['cite'] = '<cite class="$1">$2</cite>'; -- for use when citation does not have a namelist and |ref= not set so no id="..." attribute ['cite-id'] = '<cite id="$1" class="$2">$3</cite>'; -- for use when when |ref= is set or when citation has a namelist ['format'] = ' <span class="cs1-format">($1)</span>', -- for |format=, |chapter-format=, etc. ['interwiki'] = ' <span class="cs1-format">[v $1]</span>', -- for interwiki-language-linked author, editor, etc ['interproj'] = ' <span class="cs1-format">[v $1]</span>', -- for interwiki-project-linked author, editor, etc (:d: and :s: supported; :w: ignored) -- various access levels, for |access=, |doi-access=, |arxiv=, ... -- narrow no-break space &#8239; may work better than nowrap CSS. Or not? Browser support? ['ext-link-access-signal'] = '<span class="$1" title="$2">$3</span>', -- external link with appropriate lock icon ['free'] = {class='id-lock-free', title='Prosto dostopno'}, -- classes defined in Module:Citation/CS1/styles.css ['registration'] = {class='id-lock-registration', title='Zahtevana brezplačna registracija'}, ['limited'] = {class='id-lock-limited', title='Preizkusni prosti dostop, običajno naročnina'}, ['subscription'] = {class='id-lock-subscription', title='Zahtevana plačana naročnina'}, ['interwiki-icon'] = '<span class="$1" title="$2">$3</span>', ['class-wikisource'] = 'cs1-ws-icon', ['italic-title'] = "''$1''", ['kern-left'] = '<span class="cs1-kern-left"></span>$1', -- spacing to use when title contains leading single or double quote mark ['kern-right'] = '$1<span class="cs1-kern-right"></span>', -- spacing to use when title contains trailing single or double quote mark ['nowrap1'] = '<span class="nowrap">$1</span>', -- for nowrapping an item: <span ...>yyyy-mm-dd</span> ['nowrap2'] = '<span class="nowrap">$1</span> $2', -- for nowrapping portions of an item: <span ...>dd mmmm</span> yyyy (note white space) ['ocins'] = '<span title="$1" class="Z3988"></span>', ['parameter'] = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', ['ps_cs1'] = '.'; -- CS1 style postscript (terminal) character ['ps_cs2'] = ''; -- CS2 style postscript (terminal) character (empty string) ['quoted-text'] = '<q>$1</q>', -- for wrapping |quote= content ['quoted-title'] = '»$1«', ['sep_cs1'] = '.', -- CS1 element separator ['sep_cs2'] = ',', -- CS2 separator ['sep_nl'] = ';', -- CS1|2 style name-list separator between names is a semicolon ['sep_nl_and'] = ' in ', -- used as last nl sep when |name-list-style=and and list has 2 items ['sep_nl_end'] = ' in ', -- used as last nl sep when |name-list-style=and and list has 3+ names ['sep_name'] = ', ', -- CS1|2 style last/first separator is <comma><space> ['sep_nl_vanc'] = ',', -- Vancouver style name-list separator between authors is a comma ['sep_name_vanc'] = ' ', -- Vancouver style last/first separator is a space ['sep_list'] = ', ', -- used for |language= when list has 3+ items except for last sep which uses sep_list_end ['sep_list_pair'] = ' in ', -- used for |language= when list has 2 items ['sep_list_end'] = ' in ', -- used as last list sep for |language= when list has 3+ items ['trans-italic-title'] = "&#91;''$1''&#93;", ['trans-quoted-title'] = "&#91;$1&#93;", -- for |trans-title= and |trans-quote= ['vol-bold'] = '$1 <b>$2</b>', -- sepc, volume; for bold journal cites; for other cites ['vol'] in messages{} } --[[--------------------------< A L I A S E S >--------------------------------- Aliases table for commonly passed parameters. Parameter names on the right side in the assignments in this table must have been defined in the Whitelist before they will be recognized as valid parameter names ]] local aliases = { ['AccessDate'] = {'access-date', 'accessdate'}, -- Used by InternetArchiveBot ['Agency'] = 'agency', ['ArchiveDate'] = {'archive-date', 'archivedate'}, -- Used by InternetArchiveBot ['ArchiveFormat'] = 'archive-format', ['ArchiveURL'] = {'archive-url', 'archiveurl'}, -- Used by InternetArchiveBot ['ArticleNumber'] = 'article-number', ['ASINTLD'] = 'asin-tld', ['At'] = 'at', -- Used by InternetArchiveBot ['Authors'] = {'people', 'credits'}, ['BookTitle'] = {'book-title', 'booktitle'}, ['Cartography'] = 'cartography', ['Chapter'] = {'chapter', 'contribution', 'entry', 'article', 'section'}, ['ChapterFormat'] = {'chapter-format', 'contribution-format', 'entry-format', 'article-format', 'section-format'}; ['ChapterURL'] = {'chapter-url', 'contribution-url', 'entry-url', 'article-url', 'section-url'}, -- Used by InternetArchiveBot ['ChapterUrlAccess'] = {'chapter-url-access', 'contribution-url-access', 'entry-url-access', 'article-url-access', 'section-url-access'}, -- Used by InternetArchiveBot ['Class'] = 'class', -- cite arxiv and arxiv identifier ['Cobiss'] = 'cobiss', ['Collaboration'] = 'collaboration', ['Conference'] = {'conference', 'event'}, ['ConferenceFormat'] = 'conference-format', ['ConferenceURL'] = 'conference-url', -- Used by InternetArchiveBot ['Date'] = {'date', 'air-date', 'airdate'}, -- air-date and airdate for cite episode and cite serial only ['Degree'] = 'degree', ['DF'] = 'df', ['DisplayAuthors'] = {'display-authors', 'display-subjects'}, ['DisplayContributors'] = 'display-contributors', ['DisplayEditors'] = 'display-editors', ['DisplayInterviewers'] = 'display-interviewers', ['DisplayTranslators'] = 'display-translators', ['Docket'] = 'docket', ['DoiBroken'] = 'doi-broken-date', ['Edition'] = 'edition', ['Embargo'] = 'pmc-embargo-date', ['Encyclopedia'] = {'encyclopedia', 'encyclopaedia', 'dictionary'}, -- cite encyclopedia only ['Episode'] = 'episode', -- cite serial only TODO: make available to cite episode? ['Format'] = 'format', ['ID'] = {'id', 'ID'}, ['Inset'] = 'inset', ['Issue'] = {'issue', 'number'}, ['Language'] = {'language', 'lang'}, ['MailingList'] = {'mailing-list', 'mailinglist'}, -- cite mailing list only ['Map'] = 'map', -- cite map only ['MapFormat'] = 'map-format', -- cite map only ['MapURL'] = {'map-url', 'mapurl'}, -- cite map only -- Used by InternetArchiveBot ['MapUrlAccess'] = 'map-url-access', -- cite map only -- Used by InternetArchiveBot ['Minutes'] = {'minutes', 'minute', 'minuta'}, ['Mode'] = {'mode', 'način'}, ['NameListStyle'] = 'name-list-style', ['Network'] = {'network', 'omrežje'}, ['Newsgroup'] = 'newsgroup', -- cite newsgroup only ['NoPP'] = {'no-pp', 'nopp'}, ['NoTracking'] = {'no-tracking', 'template-doc-demo'}, ['Number'] = {'number', 'številka'}, -- this case only for cite techreport ['OrigDate'] = {'orig-date', 'orig-year', 'origyear'}, ['Others'] = 'others', ['Page'] = {'page', 'p', 'stran'}, -- Used by InternetArchiveBot ['Pages'] = {'pages', 'pp', 'strani'}, -- Used by InternetArchiveBot ['Periodical'] = {'journal', 'magazine', 'newspaper', 'periodical', 'website', 'work', 'revija', 'časopis', 'spletišče'}, ['Place'] = {'place', 'location'}, ['PostScript'] = 'postscript', ['PublicationDate'] = {'publication-date', 'publicationdate', 'kraj-izdaje'}, ['PublicationPlace'] = {'publication-place', 'publicationplace', 'datum-izdaje'}, ['PublisherName'] = {'publisher', 'institution', 'izdajatelj', 'založnik', 'izdaja'}, ['Quote'] = {'quote', 'quotation'}, ['QuotePage'] = 'quote-page', ['QuotePages'] = 'quote-pages', ['Ref'] = 'ref', ['Scale'] = 'scale', ['ScriptChapter'] = {'script-chapter', 'script-contribution', 'script-entry', 'script-article', 'script-section'}, ['ScriptEncyclopedia'] = {'script-encyclopedia', 'script-encyclopaedia'}, -- cite encyclopedia only ['ScriptMap'] = 'script-map', ['ScriptPeriodical'] = {'script-journal', 'script-magazine', 'script-newspaper', 'script-periodical', 'script-website', 'script-work'}, ['ScriptQuote'] = 'script-quote', ['ScriptTitle'] = 'script-title', -- Used by InternetArchiveBot ['Season'] = {'season', 'sezona'}, ['Sections'] = 'sections', -- cite map only ['Series'] = {'series', 'version', 'različica'}, ['SeriesLink'] = {'series-link', 'serieslink'}, ['SeriesNumber'] = {'series-number', 'series-no'}, ['Sheet'] = {'sheet', 'list'}, -- cite map only ['Sheets'] = {'sheets', 'listi'}, -- cite map only ['Station'] = 'station', ['Time'] = {'time', 'čas'}, ['TimeCaption'] = 'time-caption', ['Title'] = {'title', 'naslov'}, -- Used by InternetArchiveBot ['TitleLink'] = {'title-link', 'episode-link', 'episodelink'}, -- Used by InternetArchiveBot ['TitleNote'] = {'title-note', 'department'}, ['TitleType'] = {'type', 'medium'}, ['TransChapter'] = {'trans-article', 'trans-chapter', 'trans-contribution', 'trans-entry', 'trans-section'}, ['Transcript'] = 'transcript', ['TranscriptFormat'] = 'transcript-format', ['TranscriptURL'] = {'transcript-url', 'transcripturl'}, -- Used by InternetArchiveBot ['TransEncyclopedia'] = {'trans-encyclopedia', 'trans-encyclopaedia'}, -- cite encyclopedia only ['TransMap'] = 'trans-map', -- cite map only ['TransPeriodical'] = {'trans-journal', 'trans-magazine', 'trans-newspaper', 'trans-periodical', 'trans-website', 'trans-work'}, ['TransQuote'] = 'trans-quote', ['TransTitle'] = {'trans-title', 'trans_title'}, -- Used by InternetArchiveBot ['URL'] = {'url', 'URL'}, -- Used by InternetArchiveBot ['UrlAccess'] = 'url-access', -- Used by InternetArchiveBot ['UrlStatus'] = 'url-status', -- Used by InternetArchiveBot ['Vauthors'] = 'vauthors', ['Veditors'] = 'veditors', ['Via'] = {'via', 'prek'}, ['Volume'] = {'volume', 'zvezek'}, ['Year'] = {'year', 'leto'}, ['AuthorList-First'] = {"first#", "author-first#", "author#-first", "author-given#", "author#-given", "subject-first#", "subject#-first", "subject-given#", "subject#-given", "given#"}, ['AuthorList-Last'] = {"last#", "author-last#", "author#-last", "author-surname#", "author#-surname", "subject-last#", "subject#-last", "subject-surname#", "subject#-surname", "author#", 'host#', "subject#", "surname#"}, ['AuthorList-Link'] = {"author-link#", "author#-link", "subject-link#", "subject#-link", "authorlink#", "author#link"}, ['AuthorList-Mask'] = {"author-mask#", "author#-mask", "subject-mask#", "subject#-mask"}, ['ContributorList-First'] = {'contributor-first#', 'contributor#-first', 'contributor-given#', 'contributor#-given'}, ['ContributorList-Last'] = {'contributor-last#', 'contributor#-last', 'contributor-surname#', 'contributor#-surname', 'contributor#'}, ['ContributorList-Link'] = {'contributor-link#', 'contributor#-link'}, ['ContributorList-Mask'] = {'contributor-mask#', 'contributor#-mask'}, ['EditorList-First'] = {"editor-first#", "editor#-first", "editor-given#", "editor#-given"}, ['EditorList-Last'] = {"editor-last#", "editor#-last", "editor-surname#", "editor#-surname", "editor#"}, ['EditorList-Link'] = {"editor-link#", "editor#-link"}, ['EditorList-Mask'] = {"editor-mask#", "editor#-mask"}, ['InterviewerList-First'] = {'interviewer-first#', 'interviewer#-first', 'interviewer-given#', 'interviewer#-given'}, ['InterviewerList-Last'] = {'interviewer-last#', 'interviewer#-last', 'interviewer-surname#', 'interviewer#-surname', 'interviewer#'}, ['InterviewerList-Link'] = {'interviewer-link#', 'interviewer#-link'}, ['InterviewerList-Mask'] = {'interviewer-mask#', 'interviewer#-mask'}, ['TranslatorList-First'] = {'translator-first#', 'translator#-first', 'translator-given#', 'translator#-given'}, ['TranslatorList-Last'] = {'translator-last#', 'translator#-last', 'translator-surname#', 'translator#-surname', 'translator#'}, ['TranslatorList-Link'] = {'translator-link#', 'translator#-link'}, ['TranslatorList-Mask'] = {'translator-mask#', 'translator#-mask'}, } --[[--------------------------< D E P E N D E N C I E S _ T >-------------------------------------------------- a table of url-holding parameters upon which other parameters are dependent. this table is used by has_archive_today_url() to suppress parameters that are dependant upon a url-holding parameter that has as a value an archive.today (or alternate tld) url. archive.today is deprecated at en.wiki; see Wikipedia:Requests_for_comment/Archive.is_RFC_5 ]] local url_dependency_map_t = { -- table of url-holding parameters and the meta-parameters that are dependent on them ['url'] = {'AccessDate', 'ArchiveURL', 'Format', 'UrlAccess'}, ['archive-url'] = {'ArchiveDate', 'ArchiveFormat', 'UrlStatus'}, ['archiveurl'] = {'ArchiveDate', 'ArchiveFormat', 'UrlStatus'}, ['article-url'] = {'ChapterFormat', 'ChapterUrlAccess'}, ['chapter-url'] = {'ChapterFormat', 'ChapterUrlAccess'}, ['conference-url'] = {'ConferenceFormat'}, ['contribution-url'] = {'ChapterFormat', 'ChapterUrlAccess'}, ['entry-url'] = {'ChapterFormat', 'ChapterUrlAccess'}, ['map-url'] = {'MapFormat', 'MapUrlAccess'}, ['section-url'] = {'ChapterFormat', 'ChapterUrlAccess'}, ['transcript-url'] = {'TranscriptFormat'}, }; local dependencies_t = {}; -- the table of url-holding parameters and their dependent parameters for url_param, meta_parameters_t in pairs (url_dependency_map_t) do -- sequence of meta-parameters (indexes) into <aliases> table local dependant_params_t = {}; -- collection of parameters that are dependent on this <url_param> for _, meta_parameter in ipairs (meta_parameters_t) do -- for each <aliases> meta-parameter (index) if 'string' == type (aliases[meta_parameter]) then -- for single parameter names (no aliases), <aliases[meta_parameter]> will be a string table.insert (dependant_params_t, aliases[meta_parameter]); -- add to this <url_param>'s dependency sequence else for _, alias in ipairs (aliases[meta_parameter]) do -- for each alias in aliases[meta_parameter] (aliases['AccessDate'] for example) table.insert (dependant_params_t, alias); -- add to this <url_param>'s dependency sequence end end end dependencies_t[url_param] = dependant_params_t; -- add the <url_param> and its dependent parameters end --[[--------------------------< P U N C T _ S K I P >--------------------------- builds a table of parameter names that the extraneous terminal punctuation check should not check. ]] local punct_meta_params = { -- table of aliases[] keys (meta parameters); each key has a table of parameter names for a value 'BookTitle', 'Chapter', 'ScriptChapter', 'ScriptTitle', 'Title', 'TransChapter', 'Transcript', 'TransMap', 'TransTitle', -- title-holding parameters 'AuthorList-Mask', 'ContributorList-Mask', 'EditorList-Mask', 'InterviewerList-Mask', 'TranslatorList-Mask', -- name-list mask may have name separators 'PostScript', 'Quote', 'ScriptQuote', 'TransQuote', 'Ref', -- miscellaneous 'ArchiveURL', 'ChapterURL', 'ConferenceURL', 'MapURL', 'TranscriptURL', 'URL', -- URL-holding parameters } local url_meta_params = { -- table of aliases[] keys (meta parameters); each key has a table of parameter names for a value 'ArchiveURL', 'ChapterURL', 'ConferenceURL', 'ID', 'MapURL', 'TranscriptURL', 'URL', -- parameters allowed to hold urls 'Page', 'Pages', 'At', 'QuotePage', 'QuotePages', -- insource locators allowed to hold urls } local function build_skip_table (skip_t, meta_params) for _, meta_param in ipairs (meta_params) do -- for each meta parameter key local params = aliases[meta_param]; -- get the parameter or the table of parameters associated with the meta parameter name if 'string' == type (params) then skip_t[params] = 1; -- just a single parameter else for _, param in ipairs (params) do -- get the parameter name skip_t[param] = 1; -- add the parameter name to the skip table local count; param, count = param:gsub ('#', ''); -- remove enumerator marker from enumerated parameters if 0 ~= count then -- if removed skip_t[param] = 1; -- add param name without enumerator marker end end end end return skip_t; end local punct_skip = {}; local url_skip = {}; --[[--------------------------< U R L _ A C C E S S _ M A P >-------------------------------------------------- this table used by the wikipedia library url test, has_twl_url(), which automatically sets a url-access parameter to 'subscription' when it discovers a wikipedia library url in any of the url-holding paramters used as keys in this table. translators: if your wiki uses parameter names for these url-holding parameters and their matching -access parameters, add your wiki's parameters to this list. Leave the English parameters in place. TODO: is there a better way to do this? ]] local url_access_map_t = { ['chapter-url'] = 'chapter-url-access', ['contribution-url'] = 'contribution-url-access', ['entry-url'] = 'entry-url-access', ['article-url'] = 'article-url-access', ['section-url'] = 'section-url-access', ['map-url'] = 'map-url-access', ['mapurl'] = 'map-url-access', ['url'] = 'url-access', ['URL'] = 'url-access' } --[[--------------------------< S I N G L E - L E T T E R S E C O N D - L E V E L D O M A I N S >---------- this is a list of tlds that are known to have single-letter second-level domain names. This list does not include ccTLDs which are accepted in is_domain_name(). ]] local single_letter_2nd_lvl_domains_t = {'cash', 'company', 'foundation', 'media', 'org', 'today'}; --[[-----------< S P E C I A L C A S E T R A N S L A T I O N S >------------ This table is primarily here to support internationalization. Translations in this table are used, for example, when an error message, category name, etc., is extracted from the English alias key. There may be other cases where this translation table may be useful. ]] local is_Latn = 'A-Za-z\195\128-\195\150\195\152-\195\182\195\184-\198\191\199\132-\201\143\225\184\128-\225\187\191'; local special_case_translation = { author = 'author', editor = 'editor', name_list_params = '$1-name-list parameters', -- $1 is 'author' or 'editor'; used with err_redundant_parameters ['AuthorList'] = 'seznam avtorjev', -- used to assemble maintenance category names ['ContributorList'] = 'seznam sodelavcev', -- translation of these names plus translation of the base maintenance category names in maint_cats{} table below ['EditorList'] = 'seznam urednikov', -- must match the names of the actual categories ['InterviewerList'] = 'seznam spraševalcev', -- this group or translations used by name_has_ed_markup() and name_has_mult_names() ['TranslatorList'] = 'seznam prevajalcev', -- Lua patterns to match pseudo-titles used by InternetArchiveBot and others as placeholder for unknown |title= value ['archived_copy'] = { -- used with CS1 maint: Archive[d] copy as title ['en'] = '^archived?%s+copy$', -- for English; translators: keep this because templates imported from en.wiki ['local'] = nil, -- translators: replace ['local'] = nil with lowercase translation only when bots or tools create generic titles in your language }, -- Lua patterns to match generic titles; usually created by bots or reference filling tools -- translators: replace ['local'] = nil with lowercase translation only when bots or tools create generic titles in your language -- generic titles and patterns in this table should be lowercase only -- leave ['local'] nil except when there is a matching generic title in your language -- boolean 'true' for plain-text searches; 'false' for pattern searches ['generic_titles'] = { ['accept'] = { }, ['reject'] = { {['en'] = {'^wayback%s+machine$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'are you a robot', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'hugedomains', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^[%(%[{<]?no +title[>}%]%)]?$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'page not found', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'subscribe to read', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^[%(%[{<]?unknown[>}%]%)]?$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'website is for sale', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^404', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'error[ %-]404', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'internet archive wayback machine', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'log into facebook', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'login • instagram', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'redirecting...', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'usurped title', true}, ['local'] = nil}, -- added by a GreenC bot {['en'] = {'wayback machine', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'webcite query result', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'wikiwix\'s cache', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'bot verification', true}, ['local'] = nil}, } }, -- boolean 'true' for plain-text searches, search string must be lowercase only -- boolean 'false' for pattern searches -- leave ['local'] nil except when there is a matching generic name in your language ['generic_names'] = { ['accept'] = { {['en'] = {'%[%[[^|]*%(author%) *|[^%]]*%]%]', false}, ['local'] = nil}, }, ['reject'] = { {['en'] = {'about us', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'%f[%a][Aa]dvisor%f[%A]', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'allmusic', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'%f[%a][Aa]uthor%f[%A]', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^[Bb]ureau$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'business', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'cnn', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'collaborator', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^[Cc]ompany$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'contributor', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'contact us', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'correspondent', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^[Dd]esk$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'directory', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'%f[%(%[][%(%[]%s*eds?%.?%s*[%)%]]?$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'[,%.%s]%f[e]eds?%.?$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^eds?[%.,;]', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^[%(%[]%s*[Ee][Dd][Ss]?%.?%s*[%)%]]', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'%f[%a][Ee]dited%f[%A]', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'%f[%a][Ee]ditors?%f[%A]', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'%f[%a][Ee]mail%f[%A]', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'facebook', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'google', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^[Gg]roup$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'home page', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^[Ii]nc%.?$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'instagram', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'interviewer', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^[Ll]imited$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'linkedIn', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'^[Nn]ews$', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'[Nn]ews[ %-]?[Rr]oom', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'pinterest', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'policy', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'privacy', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'reuters', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'translator', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'tumblr', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'twitter', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'site name', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'statement', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'submitted', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'super.?user', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'%f['..is_Latn..'][Uu]ser%f[^'..is_Latn..']', false}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'updated', true}, ['local'] = nil}, {['en'] = {'verfasser', true}, ['local'] = nil}, } } } --[[--------------------------< D A T E _ N A M E S >---------------------------------------------------------- This table of tables lists local language date names and fallback English date names. The code in Date_validation will look first in the local table for valid date names. If date names are not found in the local table, the code will look in the English table. Because citations can be copied to the local wiki from en.wiki, the English is required when the date-name translation function date_name_xlate() is used. In these tables, season numbering is defined by Extended Date/Time Format (EDTF) Specification (https://www.loc.gov/standards/datetime/) which became part of ISO 8601 in 2019. See '§Sub-year groupings'. The standard defines various divisions using numbers 21-41. CS1|2 only supports generic seasons. EDTF does support the distinction between north and south hemisphere seasons but CS1|2 has no way to make that distinction. 33-36 = Quarter 1, Quarter 2, Quarter 3, Quarter 4 (3 months each) The standard does not address 'named' dates so, for the purposes of CS1|2, Easter and Christmas are defined here as 98 and 99, which should be out of the ISO 8601 (EDTF) range of uses for a while. local_date_names_from_mediawiki is a boolean. When set to: true – module will fetch local month names from MediaWiki for both date_names['local']['long'] and date_names['local']['short']; this will unconditionally overwrite manual translations false – module will *not* fetch local month names from MediaWiki Caveat lector: There is no guarantee that MediaWiki will provide short month names. At your wiki you can test the results of the MediaWiki fetch in the debug console with this command (the result is alpha sorted): =mw.dumpObject (p.date_names['local']) While the module can fetch month names from MediaWiki, it cannot fetch the quarter, season, and named date names from MediaWiki. Those must be translated manually. ]] local local_date_names_from_mediawiki = false; -- SLWIKI: use from the tables below / when false, manual translation required for date_names['local'][''] and date_names['local']['short']; overwrites manual translations -- when true, module fetches and short month names from MediaWiki local date_names = { ['en'] = { -- English ['long'] = {['January'] = 1, ['February'] = 2, ['March'] = 3, ['April'] = 4, ['May'] = 5, ['June'] = 6, ['July'] = 7, ['August'] = 8, ['September'] = 9, ['October'] = 10, ['November'] = 11, ['December'] = 12}, ['short'] = {['Jan'] = 1, ['Feb'] = 2, ['Mar'] = 3, ['Apr'] = 4, ['May'] = 5, ['Jun'] = 6, ['Jul'] = 7, ['Aug'] = 8, ['Sep'] = 9, ['Oct'] = 10, ['Nov'] = 11, ['Dec'] = 12}, ['quarter'] = {['First Quarter'] = 33, ['Second Quarter'] = 34, ['Third Quarter'] = 35, ['Fourth Quarter'] = 36}, ['season'] = {['Winter'] = 24, ['Spring'] = 21, ['Summer'] = 22, ['Fall'] = 23, ['Autumn'] = 23}, ['named'] = {['Easter'] = 98, ['Christmas'] = 99}, }, -- when local_date_names_from_mediawiki = false ['local'] = { -- replace these English date names with the local language equivalents ['long'] = { ['januar'] = 1, ['februar'] = 2, ['marec'] = 3, ['april'] = 4, ['maj'] = 5, ['junij'] = 6, ['julij'] = 7, ['avgust'] = 8, ['september'] = 9, ['oktober'] = 10, ['november'] = 11, ['december'] = 12, ['januarja']=1, ['februarja']=2, ['marca']=3, ['aprila']=4, ['maja']=5, ['junija']=6, ['julija']=7, ['avgusta']=8, ['septembra']=9, ['oktobra']=10, ['novembra']=11, ['decembra']=12, -- Spodnji zapisi so le za prepoznavo, da deluje tudi ob "tipkarskih" napakah uporabnikov: ['Januar']=1, ['Februar']=2, ['Marec']=3, ['April']=4, ['Maj']=5, ['Junij']=6, ['Julij']=7, ['Avgust']=8, ['September']=9, ['Oktober']=10, ['November']=11, ['December']=12, ['Januarja']=1, ['Februarja']=2, ['Marca']=3, ['Aprila']=4, ['Maja']=5, ['Junija']=6, ['Julija']=7, ['Avgusta']=8, ['Septembra']=9, ['Oktobra']=10, ['Novembra']=11, ['Decembra']=12, }, ['short'] = { ['Jan']=1, ['Feb']=2, ['Mar']=3, ['Apr']=4, ['May']=5, ['Jun']=6, ['Jul']=7, ['Aug']=8, ['Sep']=9, ['Oct']=10, ['Nov']=11, ['Dec']=12, ['maj']=5, ['Jan']=1, ['Feb']=2, ['Mar']=3, ['Apr']=4, ['Maj']=5, ['Jun']=6, ['Jul']=7, ['Avg']=8, ['Sep']=9, ['Okt']=10, ['Nov']=11, ['Dec']=12, ['jan.']=1, ['feb.']=2, ['mar.']=3, ['apr.']=4, ['maj']=5, ['jun.']=6, ['jul.']=7, ['avg.']=8, ['sep.']=9, ['okt.']=10, ['nov.']=11, ['dec.']=12 }, ['quarter'] = {['prvo četrtletje'] = 33, ['drugo četrtletje'] = 34, ['tretje četrtletje'] = 35, ['četrto četrtletje'] = 36}, ['season'] = {['zima'] = 24, ['pomlad'] = 21, ['poletje'] = 22, ['jesen'] = 23, ['jesen'] = 23}, ['named'] = {['velika noč'] = 98, ['božič'] = 99}, }, ['inv_local_long'] = {}, -- used in date reformatting & translation; copy of date_names['local'].long where k/v are inverted: [1]='<local name>' etc. ['inv_local_short'] = {}, -- used in date reformatting & translation; copy of date_names['local'].short where k/v are inverted: [1]='<local name>' etc. ['inv_local_quarter'] = {}, -- used in date translation; copy of date_names['local'].quarter where k/v are inverted: [1]='<local name>' etc. ['inv_local_season'] = {}, -- used in date translation; copy of date_names['local'].season where k/v are inverted: [1]='<local name>' etc. ['inv_local_named'] = {}, -- used in date translation; copy of date_names['local'].named where k/v are inverted: [1]='<local name>' etc. ['local_digits'] = {['0'] = '0', ['1'] = '1', ['2'] = '2', ['3'] = '3', ['4'] = '4', ['5'] = '5', ['6'] = '6', ['7'] = '7', ['8'] = '8', ['9'] = '9'}, -- used to convert local language digits to Western 0-9 ['xlate_digits'] = {}, } if local_date_names_from_mediawiki then -- if fetching local month names from MediaWiki is enabled local long_t = {}; local short_t = {}; for i=1, 12 do -- loop 12x and local name = lang_obj:formatDate('F', '2022-' .. i .. '-1'); -- get long month name for each i long_t[name] = i; -- save it name = lang_obj:formatDate('M', '2022-' .. i .. '-1'); -- get short month name for each i short_t[name] = i; -- save it end date_names['local']['long'] = long_t; -- write the long table – overwrites manual translation date_names['local']['short'] = short_t; -- write the short table – overwrites manual translation end -- create inverted date-name -- create inverted date-name tables for reformatting and/or translation for _, invert_t in pairs {{'long', 'inv_local_long'}, {'short', 'inv_local_short'}, {'quarter', 'inv_local_quarter'}, {'season', 'inv_local_season'}, {'named', 'inv_local_named'}} do for name, i in pairs (date_names['local'][invert_t[1]]) do -- this table is ['name'] = i date_names[invert_t[2]][i] = name; -- invert to get [i] = 'name' for conversions from ymd end end -- =========================================================================== -- NUJNI POPRAVEK ZA SLOVENSKI IZPIS DATUMOV (|date=): -- Ker zgornja zanka pairs() zaradi več sopomenk naključno izbere napačno obliko, -- tukaj eksplicitno prepišemo tabeli z čistimi imenovalniki z malo začetnico. -- =========================================================================== date_names['inv_local_long'] = { [1] = 'januar', [2] = 'februar', [3] = 'marec', [4] = 'april', [5] = 'maj', [6] = 'junij', [7] = 'julij', [8] = 'avgust', [9] = 'september', [10] = 'oktober', [11] = 'november', [12] = 'december' } date_names['inv_local_short'] = { [1] = 'jan.', [2] = 'feb.', [3] = 'mar.', [4] = 'apr.', [5] = 'maj', [6] = 'jun.', [7] = 'jul.', [8] = 'avg.', [9] = 'sep.', [10] = 'okt.', [11] = 'nov.', [12] = 'dec.' } -- =========================================================================== -- (Tukaj se nato koda modula nemoteno nadaljuje naprej z naslednjimi lokalnimi spremenljivkami ali funkcijami) if local_digits_from_mediawiki then -- if fetching local digits from MediaWiki is enabled local digits_t = {}; for i=0, 9 do -- loop 10x and digits_t [lang_obj:formatNum (i)] = tostring (i); -- format the loop indexer as local lang table index and assign loop indexer (a string) as the value end date_names['local_digits'] = digits_t; end for ld, ed in pairs (date_names.local_digits) do -- make a digit translation table for simple date translation from en to local language using local_digits table date_names.xlate_digits [ed] = ld; -- en digit becomes index with local digit as the value end local df_template_patterns = { -- table of redirects to {{Use dmy dates}} and {{Use mdy dates}} '{{ *[Uu]se +(dmy) +dates *[|}]', -- 1159k -- sorted by approximate transclusion count '{{ *[Uu]se +(mdy) +dates *[|}]', -- 212k '{{ *[Uu]se +(MDY) +dates *[|}]', -- 788 '{{ *[Uu]se +(DMY) +dates *[|}]', -- 343 '{{ *([Mm]dy) *[|}]', -- 176 '{{ *[Uu]se *(dmy) *[|}]', -- 156 + 18 '{{ *[Uu]se *(mdy) *[|}]', -- 149 + 11 '{{ *([Dd]my) *[|}]', -- 56 '{{ *[Uu]se +(MDY) *[|}]', -- 5 '{{ *([Dd]MY) *[|}]', -- 3 '{{ *[Uu]se(mdy)dates *[|}]', -- 1 '{{ *[Uu]se +(DMY) *[|}]', -- 0 '{{ *([Mm]DY) *[|}]', -- 0 } local title_object = mw.title.getCurrentTitle(); local content; -- done this way so that unused templates appear in unused-template-reports; self-transcluded makes them look like they are used if 10 ~= title_object.namespace then -- all namespaces except Template content = title_object:getContent() or ''; -- get the content of the article or ''; new pages edited w/ve do not have 'content' until saved; ve does not preview; phab:T221625 end local function get_date_format () if not content then -- nil content when we're in template return nil; -- auto-formatting does not work in Template space so don't set global_df end for _, pattern in ipairs (df_template_patterns) do -- loop through the patterns looking for {{Use dmy dates}} or {{Use mdy dates}} or any of their redirects local start, _, match = content:find(pattern); -- match is the three letters indicating desired date format if match then local use_dates_template = content:match ('%b{}', start); -- get the whole template if use_dates_template:match ('| *cs1%-dates *= *[lsy][sy]?') then -- look for |cs1-dates=publication date length access-/archive-date length return match:lower() .. '-' .. use_dates_template:match ('| *cs1%-dates *= *([lsy][sy]?)'); else return match:lower() .. '-all'; -- no |cs1-dates= k/v pair; return value appropriate for use in |df= end end end end local global_df; -- TODO: add this to <global_cs1_config_t>? --[[-----------------< V O L U M E , I S S U E , P A G E S >------------------ These tables hold cite class values (from the template invocation) and identify those templates that support |volume=, |issue=, and |page(s)= parameters. Cite conference and cite map require further qualification which is handled in the main module. ]] local templates_using_volume = {'citat', 'audio-visual', 'knjigo', 'konferenco', 'enciklopedijo', 'intervju', 'časopis', 'revijo', 'zemljevid', 'novice', 'poročilo', 'tehnično poročilo', 'disertacijo', 'citation', 'audio-visual', 'book', 'conference', 'encyclopaedia', 'interview', 'journal', 'magazine', 'map', 'news', 'report', 'techreport', 'thesis'} local templates_using_issue = {'citat', 'konferenco', 'epizodo', 'intervju', 'časopis', 'revijo', 'zemljevid', 'novice', 'podcast', 'citation', 'conference', 'episode', 'interview', 'journal', 'magazine', 'map', 'news', 'podcast'} local templates_not_using_page = {'audio-visual', 'epizodo', 'nadaljevanko', 'poštni seznam', 'newsgroup', 'podkast', 'govor', 'znak', 'audio-visual', 'episode', 'mailinglist', 'newsgroup', 'podcast', 'serial', 'sign', 'speech'} --[[ These tables control when it is appropriate for {{citation}} to render |volume= and/or |issue=. The parameter names in the tables constrain {{citation}} so that its renderings match the renderings of the equivalent cs1 templates. For example, {{cite web}} does not support |volume= so the equivalent {{citation |website=...}} must not support |volume=. ]] local citation_no_volume_t = { -- {{citation}} does not render |volume= when these parameters are used 'website', 'mailinglist', 'script-website', } local citation_issue_t = { -- {{citation}} may render |issue= when these parameters are used 'journal', 'magazine', 'newspaper', 'periodical', 'work', 'script-journal', 'script-magazine', 'script-newspaper', 'script-periodical', 'script-work', } --[[ Patterns for finding extra text in |volume=, |issue=, |page=, |pages= ]] local vol_iss_pg_patterns = { good_ppattern = '^P[^%.PpGg]', -- OK to begin with uppercase P: P7 (page 7 of section P), but not p123 (page 123); TODO: this allows 'Pages' which it should not bad_ppatterns = { -- patterns for |page= and |pages= '^[Pp][PpGg]?%.?[ %d]', '^[Pp][Pp]?%.&nbsp;', -- from {{p.}} and {{pp.}} templates '^[Pp]ages?', '^[Pp]gs.?', }, vi_patterns_t = { -- combined to catch volume-like text in |issue= and issue-like text in |volume= '^volumes?', -- volume-like text '^vols?[%.:=]?', '^issues?', --issue-like text '^iss[%.:=]?', '^numbers?', '^nos?%A', -- don't match 'november' or 'nostradamus' '^nr[%.:=]?', '^n[%.:= ]', -- might be a valid issue without separator (space char is sep char here) '^n°', -- 'n' with degree sign (U+00B0) '^№', -- precomposed unicode numero character (U+2116) }, } --[[--------------------------< K E Y W O R D S >------------------------------- These tables hold keywords for those parameters that have defined sets of acceptable keywords. ]] --[[-------------------< K E Y W O R D S T A B L E >-------------------------- this is a list of keywords; each key in the list is associated with a table of synonymous keywords possibly from different languages. for I18N: add local-language keywords to value table; do not change the key. For example, adding the German keyword 'ja': ['affirmative'] = {'yes', 'true', 'y', 'ja', 'res', 'da'}, Because CS1|2 templates from en.wiki articles are often copied to other local wikis, it is recommended that the English keywords remain in these tables. ]] local keywords = { ['amp'] = {'&', 'amp', 'ampersand'}, -- |name-list-style= ['and'] = {'and', 'serial', 'in'}, -- |name-list-style= ['affirmative'] = {'yes', 'true', 'y', 'res', 'da'}, -- |no-tracking=, |no-pp= -- Used by InternetArchiveBot ['afterword'] = {'afterword'}, -- |contribution= ['bot: unknown'] = {'bot: unknown'}, -- |url-status= -- Used by InternetArchiveBot ['cs1'] = {'cs1'}, -- |mode= ['cs2'] = {'cs2'}, -- |mode= ['dead'] = {'dead', 'deviated', 'mrtva'}, -- |url-status= -- Used by InternetArchiveBot ['dmy'] = {'dmy'}, -- |df= ['dmy-all'] = {'dmy-all'}, -- |df= ['foreword'] = {'foreword', 'predgovor'}, -- |contribution= ['free'] = {'free', 'prosta', 'prosto', 'prost'}, -- |<id>-access= -- Used by InternetArchiveBot ['harv'] = {'harv'}, -- |ref=; this no longer supported; is_valid_parameter_value() called with <invert> = true ['introduction'] = {'introduction', 'uvod'}, -- |contribution= ['limited'] = {'limited', 'omejeno'}, -- |url-access= -- Used by InternetArchiveBot ['live'] = {'live'}, -- |url-status= -- Used by InternetArchiveBot ['mdy'] = {'mdy'}, -- |df= ['mdy-all'] = {'mdy-all'}, -- |df= ['none'] = {'none', 'brez'}, -- |postscript=, |ref=, |title=, |type= -- Used by InternetArchiveBot ['off'] = {'off'}, -- |title= (potentially also: |title-link=, |postscript=, |ref=, |type=) ['preface'] = {'preface'}, -- |contribution= ['registration'] = {'registration', 'registracija'}, -- |url-access= -- Used by InternetArchiveBot ['subscription'] = {'subscription', 'naročnina'}, -- |url-access= -- Used by InternetArchiveBot ['unfit'] = {'unfit'}, -- |url-status= -- Used by InternetArchiveBot ['usurped'] = {'usurped'}, -- |url-status= -- Used by InternetArchiveBot ['vanc'] = {'vanc'}, -- |name-list-style= ['ymd'] = {'ymd'}, -- |df= ['ymd-all'] = {'ymd-all'}, -- |df= -- ['yMd'] = {'yMd'}, -- |df=; not supported at en.wiki -- ['yMd-all'] = {'yMd-all'}, -- |df=; not supported at en.wiki } --[[------------------------< X L A T E _ K E Y W O R D S >--------------------- this function builds a list, keywords_xlate{}, of the keywords found in keywords{} where the values from keywords{} become the keys in keywords_xlate{} and the keys from keywords{} become the values in keywords_xlate{}: ['affirmative'] = {'yes', 'true', 'y', 'da'}, -- in keywords{} becomes ['yes'] = 'affirmative', -- in keywords_xlate{} ['true'] = 'affirmative', ['y'] = 'affirmative', ['da'] = 'affirmative', the purpose of this function is to act as a translator between a non-English keyword and its English equivalent that may be used in other modules of this suite ]] local function xlate_keywords () local out_table = {}; -- output goes here for k, keywords_t in pairs (keywords) do -- spin through the keywords table for _, keyword in ipairs (keywords_t) do -- for each keyword out_table[keyword] = k; -- create an entry in the output table where keyword is the key end end return out_table; end local keywords_xlate = xlate_keywords (); -- the list of translated keywords --[[----------------< M A K E _ K E Y W O R D S _ L I S T >--------------------- this function assembles, for parameter-value validation, the list of keywords appropriate to that parameter. keywords_lists{}, is a table of tables from keywords{} ]] local function make_keywords_list (keywords_lists) local out_table = {}; -- output goes here for _, keyword_list in ipairs (keywords_lists) do -- spin through keywords_lists{} and get a table of keywords for _, keyword in ipairs (keyword_list) do -- spin through keyword_list{} and add each keyword, ... table.insert (out_table, keyword); -- ... as plain text, to the output list end end return out_table; end --[[----------------< K E Y W O R D S _ L I S T S >----------------------------- this is a list of lists of valid keywords for the various parameters in [key]. Generally the keys in this table are the canonical en.wiki parameter names though some are contrived because of use in multiple differently named parameters: ['yes_true_y'], ['id-access']. The function make_keywords_list() extracts the individual keywords from the appropriate list in keywords{}. The lists in this table are used to validate the keyword assignment for the parameters named in this table's keys. ]] local keywords_lists = { ['yes_true_y'] = make_keywords_list ({keywords.affirmative}), ['contribution'] = make_keywords_list ({keywords.afterword, keywords.foreword, keywords.introduction, keywords.preface}), ['df'] = make_keywords_list ({keywords.dmy, keywords['dmy-all'], keywords.mdy, keywords['mdy-all'], keywords.ymd, keywords['ymd-all']}), -- ['df'] = make_keywords_list ({keywords.dmy, keywords['dmy-all'], keywords.mdy, keywords['mdy-all'], keywords.ymd, keywords['ymd-all'], keywords.yMd, keywords['yMd-all']}), -- not supported at en.wiki ['mode'] = make_keywords_list ({keywords.cs1, keywords.cs2}), ['name-list-style'] = make_keywords_list ({keywords.amp, keywords['and'], keywords.vanc}), ['ref'] = make_keywords_list ({keywords.harv}), -- inverted check; |ref=harv no longer supported ['url-access'] = make_keywords_list ({keywords.subscription, keywords.limited, keywords.registration}), ['url-status'] = make_keywords_list ({keywords.dead, keywords.live, keywords.unfit, keywords.usurped, keywords['bot: unknown']}), ['id-access'] = make_keywords_list ({keywords.free}), } --[[--------------------------< C S 1 _ C O N F I G _ G E T >-------------------------------------------------- fetch and validate values from {{cs1 config}} template to fill <global_cs1_config_t> no error messages; when errors are detected, the parameter value from {{cs1 config}} is blanked. Supports all parameters and aliases associated with the metaparameters: DisplayAuthors, DisplayContributors, DisplayEditors, DisplayInterviewers, DisplayTranslators, NameListStyle, and Mode. The DisplayWhatever metaparameters accept numeric values only (|display-authors=etal and the like is not supported). ]] local global_cs1_config_t = {}; -- TODO: add value returned from get_date_format() to this table? local function get_cs1_config () if not content then -- nil content when we're in template return nil; -- auto-formatting does not work in Template space so don't set global_df end local start = content:find('{{ *[Cc][Ss]1 config *[|}]'); -- <start> is offset into <content> when {{cs1 config}} found; nil else if start then local cs1_config_template = content:match ('%b{}', start); -- get the whole template if not cs1_config_template then return nil; end local params_t = mw.text.split (cs1_config_template:gsub ('^{{%s*', ''):gsub ('%s*}}$', ''), '%s*|%s*'); -- remove '{{' and '}}'; make a sequence of parameter/value pairs (split on the pipe) table.remove (params_t, 1); -- remove the template name because it isn't a parameter/value pair local config_meta_params_t = {'DisplayAuthors', 'DisplayContributors', 'DisplayEditors', 'DisplayInterviewers', 'DisplayTranslators', 'NameListStyle', 'Mode'}; local meta_param_map_t = {}; -- list of accepted parameter names usable in {{cs1 config}} goes here for _, meta_param in ipairs (config_meta_params_t) do -- for i18n using <config_meta_params_t>, map template parameter names to their metaparameter equivalents if 'table' == type (aliases[meta_param]) then -- if <meta_param> is a sequence, for _, param in ipairs (aliases[meta_param]) do -- extract its contents meta_param_map_t[param] = meta_param; -- and add to <meta_param_map_t> end else meta_param_map_t[aliases[meta_param]] = meta_param; -- not a sequence so just add the parameter to <meta_param_map_t> end end local keywords_t = {}; -- map valid keywords to their associate metaparameter; reverse form of <keyword_lists[key] for these metaparameters for _, metaparam_t in ipairs ({{'NameListStyle', 'name-list-style'}, {'Mode', 'mode'}}) do -- only these metaparameter / keywords_lists key pairs for _, keyword in ipairs (keywords_lists[metaparam_t[2]]) do -- spin through the list of keywords keywords_t[keyword] = metaparam_t[1]; -- add [keyword] = metaparameter to the map end end for _, param in ipairs (params_t) do -- spin through the {{cs1 config}} parameters and fill <global_cs1_config_t> local k, v = param:match ('([^=]-)%s*=%s*(.+)'); -- <k> is the parameter name; <v> is parameter's assigned value if k then if k:find ('^display') then -- if <k> is one of the |display-<namelist>= parameters if v:match ('%d+') then -- the assigned value must be digits; doesn't accept 'etal' global_cs1_config_t[meta_param_map_t[k]]=v; -- add the display param and its value to globals table end else if keywords_t[v] == meta_param_map_t[k] then -- keywords_t[v] returns nil or the metaparam name; these must be the same global_cs1_config_t[meta_param_map_t[k]]=v; -- add the parameter and its value to globals table end end end end end end get_cs1_config (); -- fill <global_cs1_config_t> --[[---------------------< S T R I P M A R K E R S >---------------------------- Common pattern definition location for stripmarkers so that we don't have to go hunting for them if (when) MediaWiki changes their form. ]] local stripmarkers = { ['any'] = '\127[^\127]*UNIQ%-%-(%a+)%-[%a%d]+%-QINU[^\127]*\127', -- capture returns name of stripmarker ['math'] = '\127[^\127]*UNIQ%-%-math%-[%a%d]+%-QINU[^\127]*\127' -- math stripmarkers used in coins_cleanup() and coins_replace_math_stripmarker() } --[[------------< I N V I S I B L E _ C H A R A C T E R S >--------------------- This table holds non-printing or invisible characters indexed either by name or by Unicode group. Values are decimal representations of UTF-8 codes. The table is organized as a table of tables because the Lua pairs keyword returns table data in an arbitrary order. Here, we want to process the table from top to bottom because the entries at the top of the table are also found in the ranges specified by the entries at the bottom of the table. Also here is a pattern that recognizes stripmarkers that begin and end with the delete characters. The nowiki stripmarker is not an error but some others are because the parameter values that include them become part of the template's metadata before stripmarker replacement. ]] local invisible_defs = { del = '\127', -- used to distinguish between stripmarker and del char zwj = '\226\128\141', -- used with capture because zwj may be allowed } local invisible_chars = { {'replacement', '\239\191\189'}, -- U+FFFD, EF BF BD {'zero width joiner', '('.. invisible_defs.zwj .. ')'}, -- U+200D, E2 80 8D; capture because zwj may be allowed {'zero width space', '\226\128\139'}, -- U+200B, E2 80 8B {'hair space', '\226\128\138'}, -- U+200A, E2 80 8A {'soft hyphen', '\194\173'}, -- U+00AD, C2 AD {'horizontal tab', '\009'}, -- U+0009 (HT), 09 {'line feed', '\010'}, -- U+000A (LF), 0A {'no-break space', '\194\160'}, -- U+00A0 (NBSP), C2 A0 {'carriage return', '\013'}, -- U+000D (CR), 0D {'stripmarker', stripmarkers.any}, -- stripmarker; may or may not be an error; capture returns the stripmaker type {'delete', '('.. invisible_defs.del .. ')'}, -- U+007F (DEL), 7F; must be done after stripmarker test; capture to distinguish isolated del chars not part of stripmarker {'C0 control', '[\000-\008\011\012\014-\031]'}, -- U+0000–U+001F (NULL–US), 00–1F (except HT, LF, CR (09, 0A, 0D)) {'C1 control', '[\194\128-\194\159]'}, -- U+0080–U+009F (XXX–APC), C2 80 – C2 9F -- {'Specials', '[\239\191\185-\239\191\191]'}, -- U+FFF9-U+FFFF, EF BF B9 – EF BF BF -- {'Private use area', '[\238\128\128-\239\163\191]'}, -- U+E000–U+F8FF, EE 80 80 – EF A3 BF -- {'Supplementary Private Use Area-A', '[\243\176\128\128-\243\191\191\189]'}, -- U+F0000–U+FFFFD, F3 B0 80 80 – F3 BF BF BD -- {'Supplementary Private Use Area-B', '[\244\128\128\128-\244\143\191\189]'}, -- U+100000–U+10FFFD, F4 80 80 80 – F4 8F BF BD } --[[ Indic script makes use of zero width joiner as a character modifier so zwj characters must be left in. This pattern covers all of the unicode characters for these languages: Devanagari 0900–097F – https://unicode.org/charts/PDF/U0900.pdf Devanagari extended A8E0–A8FF – https://unicode.org/charts/PDF/UA8E0.pdf Bengali 0980–09FF – https://unicode.org/charts/PDF/U0980.pdf Gurmukhi 0A00–0A7F – https://unicode.org/charts/PDF/U0A00.pdf Gujarati 0A80–0AFF – https://unicode.org/charts/PDF/U0A80.pdf Oriya 0B00–0B7F – https://unicode.org/charts/PDF/U0B00.pdf Tamil 0B80–0BFF – https://unicode.org/charts/PDF/U0B80.pdf Telugu 0C00–0C7F – https://unicode.org/charts/PDF/U0C00.pdf Kannada 0C80–0CFF – https://unicode.org/charts/PDF/U0C80.pdf Malayalam 0D00–0D7F – https://unicode.org/charts/PDF/U0D00.pdf plus the not-necessarily Indic scripts for Sinhala and Burmese: Sinhala 0D80-0DFF - https://unicode.org/charts/PDF/U0D80.pdf Myanmar 1000-109F - https://unicode.org/charts/PDF/U1000.pdf Myanmar extended A AA60-AA7F - https://unicode.org/charts/PDF/UAA60.pdf Myanmar extended B A9E0-A9FF - https://unicode.org/charts/PDF/UA9E0.pdf the pattern is used by has_invisible_chars() and coins_cleanup() ]] local indic_script = '[\224\164\128-\224\181\191\224\163\160-\224\183\191\225\128\128-\225\130\159\234\167\160-\234\167\191\234\169\160-\234\169\191]'; -- list of emoji that use a zwj character (U+200D) to combine with another emoji -- from: https://unicode.org/Public/emoji/17.0/emoji-zwj-sequences.txt; version: 17.0; 2025-01-08 -- table created by: [[:en:Module:Make emoji zwj table]] local emoji_t = { -- indexes are decimal forms of the hex values in U+xxxx [8596] = true, -- U+2194 ↔ left right arrow [8597] = true, -- U+2195 ↕ up down arrow [9760] = true, -- U+2620 ☠ skull and crossbones [9792] = true, -- U+2640 ♀ female sign [9794] = true, -- U+2642 ♂ male sign [9877] = true, -- U+2695 ⚕ staff of aesculapius [9878] = true, -- U+2696 ⚖ scales [9895] = true, -- U+26A7 ⚧ male with stroke and male and female sign [9992] = true, -- U+2708 ✈ airplane [10052] = true, -- U+2744 ❄ snowflake [10084] = true, -- U+2764 ❤ heavy black heart [10145] = true, -- U+27A1 ➡ black rightwards arrow [11035] = true, -- U+2B1B ⬛ black large square [127752] = true, -- U+1F308 🌈 rainbow [127787] = true, -- U+1F32B 🌫 fog [127806] = true, -- U+1F33E 🌾 ear of rice [127859] = true, -- U+1F373 🍳 cooking [127868] = true, -- U+1F37C 🍼 baby bottle [127876] = true, -- U+1F384 🎄 christmas tree [127891] = true, -- U+1F393 🎓 graduation cap [127908] = true, -- U+1F3A4 🎤 microphone [127912] = true, -- U+1F3A8 🎨 artist palette [127979] = true, -- U+1F3EB 🏫 school [127981] = true, -- U+1F3ED 🏭 factory [128048] = true, -- U+1F430 🐰 rabbit face [128102] = true, -- U+1F466 👦 boy [128103] = true, -- U+1F467 👧 girl [128104] = true, -- U+1F468 👨 man [128105] = true, -- U+1F469 👩 woman [128139] = true, -- U+1F48B 💋 kiss mark [128165] = true, -- U+1F4A5 💥 collision symbol [128168] = true, -- U+1F4A8 💨 dash symbol [128171] = true, -- U+1F4AB 💫 dizzy symbol [128187] = true, -- U+1F4BB 💻 personal computer [128188] = true, -- U+1F4BC 💼 brief case [128293] = true, -- U+1F525 🔥 fire [128295] = true, -- U+1F527 🔧 wrench [128300] = true, -- U+1F52C 🔬 microscope [128488] = true, -- U+1F5E8 🗨 left speech bubble [128640] = true, -- U+1F680 🚀 rocket [128658] = true, -- U+1F692 🚒 fire engine [129001] = true, -- U+1F7E9 🟩 large green square [129003] = true, -- U+1F7EB 🟫 large brown square [129309] = true, -- U+1F91D 🤝 handshake [129455] = true, -- U+1F9AF 🦯 probing cane [129456] = true, -- U+1F9B0 🦰 emoji component red hair [129457] = true, -- U+1F9B1 🦱 emoji component curly hair [129458] = true, -- U+1F9B2 🦲 emoji component bald [129459] = true, -- U+1F9B3 🦳 emoji component white hair [129466] = true, -- U+1F9BA 🦺 safety vest [129468] = true, -- U+1F9BC 🦼 motorized wheelchair [129469] = true, -- U+1F9BD 🦽 manual wheelchair [129489] = true, -- U+1F9D1 🧑 adult [129490] = true, -- U+1F9D2 🧒 child [129648] = true, -- U+1FA70 🩰 ballet shoes [129657] = true, -- U+1FA79 🩹 adhesive bandage [129775] = true, -- U+1FAEF 🫯 fight cloud [129778] = true, -- U+1FAF2 🫲 leftwards hand } --[[----------------------< L A N G U A G E S U P P O R T >------------------- These tables and constants support various language-specific functionality. ]] --local this_wiki_code = mw.getContentLanguage():getCode(); -- get this wiki's language code local this_wiki_code = lang_obj:getCode(); -- get this wiki's language code if string.match (mw.site.server, 'wikidata') then this_wiki_code = mw.getCurrentFrame():callParserFunction('int', {'lang'}); -- on Wikidata so use interface language setting instead end local mw_languages_by_tag_t = mw.language.fetchLanguageNames (this_wiki_code, 'all'); -- get a table of language tag/name pairs known to Wikimedia; used for interwiki tests local mw_languages_by_name_t = {}; for k, v in pairs (mw_languages_by_tag_t) do -- build a 'reversed' table name/tag language pairs know to MediaWiki; used for |language= v = mw.ustring.lower (v); -- lowercase for tag fetch; get name's proper case from mw_languages_by_tag_t[<tag>] if mw_languages_by_name_t[v] then -- when name already in the table if 2 == #k or 3 == #k then -- if tag does not have subtags mw_languages_by_name_t[v] = k; -- prefer the shortest tag for this name end else -- here when name not in the table mw_languages_by_name_t[v] = k; -- so add name and matching tag end end local inter_wiki_map = {}; -- map of interwiki prefixes that are language-code prefixes for k, v in pairs (mw.site.interwikiMap ('local')) do -- spin through the base interwiki map (limited to local) if mw_languages_by_tag_t[v["prefix"]] then -- if the prefix matches a known language tag inter_wiki_map[v["prefix"]] = true; -- add it to our local map end end --[[--------------------< S C R I P T _ L A N G _ C O D E S >------------------- This table is used to hold ISO 639-1 two-character and ISO 639-3 three-character language codes that apply only to |script-title= and |script-chapter= ]] local script_lang_codes = { 'ab', 'am', 'ar', 'as', 'az', 'be', 'bg', 'bn', 'bo', 'bs', 'ce', 'chr', 'cu', 'dv', 'dz', 'el', 'fa', 'grc', 'gu', 'he', 'hi', 'hy', 'ja', 'ka', 'kaa', 'kk', 'km', 'kn', 'ko', 'ku', 'ky', 'lo', 'mk', 'ml', 'mn', 'mni', 'mr', 'my', 'ne', 'or', 'ota', 'pa', 'ps', 'ru', 'sd', 'si', 'sr', 'syc', 'ta', 'te', 'tg', 'th', 'ti', 'tkr', 'tt', 'ug', 'uk', 'ur', 'uz', 'yi', 'yue', 'zh', 'zgh' }; --[[---------------< L A N G U A G E R E M A P P I N G >---------------------- These tables hold language information that is different (correct) from MediaWiki's definitions For each ['<tag>'] = 'language name' in lang_code_remap{} there must be a matching ['language name'] = {'language name', '<tag>'} in lang_name_remap{} lang_tag_remap{}: key is always lowercase ISO 639-1, -2, -3 language tag or a valid lowercase IETF language tag value is properly spelled and capitalized language name associated with <tag> only one language name per <tag>; key/value pair must have matching entry in lang_name_remap{} lang_name_remap{}: key is always lowercase language name value is a table the holds correctly spelled and capitalized language name [1] and associated tag [2] (tag must match a tag key in {}) may have multiple keys referring to a common preferred name and tag; For example: ['kolsch'] and ['kölsch'] both refer to 'Kölsch' and 'ksh' ]] local lang_tag_remap = { -- used for |language= and |script-title= / |script-chapter= ['af'] = 'afrikanščini', ['als'] = 'toskovski albanščini', -- MediaWiki returns Alemannisch ['ar'] = 'arabščini', ['az'] = 'azerbajdžanščini', ['be'] = 'beloruščini', ['bg'] = 'bolgarščini', ['bh'] = 'biharščini', -- MediaWiki uses 'bh' as a subdomain name for Bhojpuri Wikipedia: bh.wikipedia.org ['bla'] = 'jeziku črnih nog', -- MediaWiki/IANA/ISO 639: Siksika; use en.wiki preferred name ['bn'] = 'bengalščini', -- MediaWiki returns Bangla ['ca'] = 'katalonščini', ['cr'] = 'krijščini', ['cs'] = 'češčini', ['bs'] = 'bosanščini', ['ca-valencia'] = 'valencijščini', -- IETF variant of Catalan ['da'] = 'danščini', ['de'] = 'nemščini', ['de-at'] = 'avstrijski nemščini', ['el'] = 'grščini', ['en'] = 'angleščini', ['en-gb'] = 'britanski angleščini', ['en-us'] = 'ameriški angleščini', ['es'] = 'španščini', ['et'] = 'estonščini', ['eu'] = 'baskovščini', ['fa'] = 'perzijščini', ['fi'] = 'finščini', ['fkv'] = 'Kven', -- MediaWiki returns Kvensk ['fr'] = 'francoščini', ['fy'] = 'zahodni frizijščini', ['ga'] = 'irščini', ['gl'] = 'galicijščini', ['gsw'] = 'švicarski nemščini', ['he'] = 'hebrejščini', ['hi'] = 'hindijščini', ['hr'] = 'hrvaščini', ['hu'] = 'madžarščini', ['hy'] = 'armenščini', ['id'] = 'indonezijščini', ['ilo'] = 'ilokanščini', -- MediaWiki/IANA/ISO 639: Iloko; use en.wiki preferred name ['is'] = 'islandščini', ['it'] = 'italijanščini', ['ja'] = 'japonščini', ['ka'] = 'gruzinščini', ['kk'] = 'kazaščini', ['kn'] = 'kanareščini', ['ko'] = 'korejščini', ['ksh'] = 'kölnščini', -- MediaWiki: Colognian; use IANA/ISO 639 preferred name ['ku'] = 'kurdščini', ['ky'] = 'kirgiščini', ['la'] = 'latinščini', ['lt'] = 'litovščini', ['lv'] = 'latvijščini', ['ksh-x-colog'] = 'cologščini', -- override MediaWiki ksh; no IANA/ISO 639 code for Colognian; IETF private code created at Module:Lang/data ['mk'] = 'makedonščini', ['mis-x-ripuar'] = 'ripuarijščini', -- override MediaWiki ksh; no IANA/ISO 639 code for Ripuarian; IETF private code created at Module:Lang/data ['ms'] = 'malajščini', ['mt'] = 'malteščini', ['my'] = 'burmanščini', ['nan-tw'] = 'Taiwanese Hokkien', -- make room for MediaWiki/IANA/ISO 639 nan: Min Nan Chinese and support en.wiki preferred name ['nb'] = 'knjižni norveščini', ['ne'] = 'nepalščini', ['nl'] = 'nizozemščini', ['no'] = 'norveščini', ['pa'] = 'pandžabščini', ['pl'] = 'poljščini', ['ps'] = 'paštunščini', ['pt'] = 'portugalščini', ['ro'] = 'romunščini', ['ru'] = 'ruščini', ['sh'] = 'srbohrvaščini', ['si'] = 'singalščini', ['sk'] = 'slovaščini', ['sl'] = 'slovenščini', ['sq'] = 'albanščini', ['sr'] = 'srbščini', ['sr-ec'] = 'srbščini (latinica)', -- MediaWiki returns српски (ћирилица) ['sr-el'] = 'srbščini (cirilica)', -- MediaWiki returns srpski (latinica) ['sr-cyrl'] = 'srbščini (cirilica)', ['sv'] = 'švedščini', ['th'] = 'tajščini', ['tr'] = 'turščini', ['uk'] = 'ukrajinščini', ['uz'] = 'uzbeščini', ['vi'] = 'vietnamščini', ['zh'] = 'kitajščini', } local lang_name_remap = { -- used for |language=; names require proper capitalization; tags must be lowercase ['alemannic'] = {'švicarska nemščina', 'gsw'}, -- ISO 639-2, -3 alternate for Swiss German; MediaWiki mediawiki returns Alemannic for gsw; en.wiki preferred name ['alemannisch'] = {'švicarska nemščina', 'gsw'}, -- not an ISO or IANA language name; MediaWiki uses 'als' as a subdomain name for Alemannic Wikipedia: als.wikipedia.org ['bangla'] = {'bengalščina', 'bn'}, -- MediaWiki returns Bangla (the endonym) but we want Bengali (the exonym); here we remap ['bengali'] = {'bengalščina', 'bn'}, -- MediaWiki doesn't use exonym so here we provide correct language name and 639-1 code ['bhojpuri'] = {'Bhojpuri', 'bho'}, -- MediaWiki uses 'bh' as a subdomain name for Bhojpuri Wikipedia: bh.wikipedia.org ['bihari'] = {'biharščina', 'bh'}, -- MediaWiki replaces 'Bihari' with 'Bhojpuri' so 'Bihari' cannot be found ['blackfoot'] = {'jezik črnih nog', 'bla'}, -- MediaWiki/IANA/ISO 639: Siksika; use en.wiki preferred name ['colognian'] = {'cologščina', 'ksh-x-colog'}, -- MediaWiki preferred name for ksh ['ilocano'] = {'ilokanščina', 'ilo'}, -- MediaWiki/IANA/ISO 639: Iloko; use en.wiki preferred name ['italian'] = {'italijanščina', 'it'}, ['kolsch'] = {'kölnščina', 'ksh'}, -- use IANA/ISO 639 preferred name (use non-diacritical o instead of umlaut ö) ['korean'] = {'korejščina', 'ko'}, ['kölsch'] = {'kölnščini', 'ksh'}, -- use IANA/ISO 639 preferred name ['kven'] = {'Kven', 'fkv'}, -- Unicode CLDR have decided not to support English language name for these two... ['kvensk'] = {'Kven', 'fkv'}, -- ...they say to refer to IANA registry for English names ['ripuarian'] = {'ripuarijščina', 'mis-x-ripuar'}, -- group of dialects; no code in MediaWiki or in IANA/ISO 639 ['serbian (cyrillic script)'] = {'srbščina (cirilica)', 'sr-cyrl'}, -- special case to get correct tag when |language=sr-ec ['serbian (latin script)'] = {'srbščina (latinica)', 'sr-latn'}, -- special case to get correct tag when |language=sr-el ['swiss german'] = {'švicarska nemščina', 'gsw'}, ['taiwanese hokkien'] = {'Taiwanese Hokkien', 'nan-tw'}, -- make room for MediaWiki/IANA/ISO 639 nan: Min Nan Chinese ['tosk albanian'] = {'toskovska albanščina', 'als'}, -- MediaWiki replaces 'Tosk Albanian' with 'Alemannisch' so 'Tosk Albanian' cannot be found ['valencian'] = {'valencijščina', 'ca-valencia'}, -- variant of Catalan; categorizes as Valencian } local lang_nominative_remap = { ['ab'] = 'abhazijščina', ['am'] = 'amharščina', ['ar'] = 'arabščina', ['be'] = 'beloruščina', ['bg'] = 'bolgarščina', ['bn'] = 'bengalščina', ['bo'] = 'tibetanščina', ['bs'] = 'bosanščina', ['dv'] = 'divehi', ['dz'] = 'dzongkha', ['el'] = 'grščina', ['en'] = 'angleščina', ['fa'] = 'perzijščina', ['gu'] = 'gudžaratščina', ['he'] = 'hebrejščina', ['hi'] = 'hindijščina', ['hy'] = 'armenščina', ['ja'] = 'japonščina', ['ka'] = 'gruzinščina', ['kk'] = 'kazaščina', ['km'] = 'kmerščina', ['kn'] = 'kanareščina', ['ko'] = 'korejščina', ['ku'] = 'kurdščina', ['ky'] = 'kirgiščina', ['lo'] = 'laoščina', ['mk'] = 'makedonščina', ['ml'] = 'malajalamščina', ['mn'] = 'mongolščina', ['mr'] = 'maratščina', ['my'] = 'burmanščina', ['ne'] = 'nepalščina', ['or'] = 'odijščina', ['ota'] = 'osmanska turščina', ['pa'] = 'pandžabščina', ['pl'] = 'poljščina', ['ps'] = 'paštunščina', ['ru'] = 'ruščina', ['sd'] = 'sindščina', ['si'] = 'singalščina', ['sr'] = 'srbščina', ['syc'] = 'stara sirščina', ['ta'] = 'tamilščina', ['te'] = 'teluščina', ['tg'] = 'tadžiščina', ['th'] = 'tajščina', ['ti'] = 'tigrajščina', ['tt'] = 'tatarščina', ['ug'] = 'ujgurščina', ['uk'] = 'ukrajinščina', ['ur'] = 'urdujščina', ['uz'] = 'uzbeščina', ['yi'] = 'jidiš', ['yue'] = 'kantonščina', ['zh'] = 'kitajščina', -- Add other languages and their nominative forms here } --[[---------------< P R O P E R T I E S _ C A T E G O R I E S >---------------- Properties categories. These are used for investigating qualities of citations. ]] local prop_cats = { ['foreign-lang-source'] = 'Viri CS1 v ' .. '$1' .. ' ($2)', -- |language= categories; $1 is foreign-language name, $2 is ISO639-1 code ['foreign-lang-source-2'] = 'Viri CS1 v tujih jezikih (ISO 639-2)|$1', -- |language= category; a cat for ISO639-2 languages; $1 is the ISO 639-2 code used as a sort key ['interproj-linked-name'] = 'CS1 interproject-linked names|$1', -- any author, editor, etc that has an interproject link; $1 is interproject tag used as a sort key ['interwiki-linked-name'] = 'CS1 interwiki-linked names|$1', -- any author, editor, etc that has an interwiki link; $1 is interwiki tag used as a sort key; yeilds to interproject ['local-lang-source'] = 'Viri CS1 v $1 ($2)', -- |language= categories; $1 is local-language name, $2 is ISO639-1 code; not emitted when local_lang_cat_enable is false ['location-test'] = 'lokacijski test CS1', ['long-vol'] = 'CS1: dolga vrednost volume', -- probably temporary cat to identify scope of |volume= values longer than 4 characters ['script'] = 'CS1 uporablja pisavo jezika ' .. '$1' .. ' ($2)', -- |script-title=xx: has matching category; $1 is language name, $2 is language tag ['tracked-param'] = 'sledeni parameter CS1: $1', -- $1 is base (enumerators removed) parameter name ['unfit'] = 'CS1: unfit URL', -- |url-status=unfit or |url-status=usurped; used to be a maint cat ['vanc-accept'] = 'CS1:Vancouver names with accept markup', -- for |vauthors=/|veditors= with accept-as-written markup ['year-range-abbreviated'] = 'CS1: okrajšani razpon let', -- probably temporary cat to identify scope of |date=, |year= values using YYYY–YY form } --[[-------------------< T I T L E _ T Y P E S >-------------------------------- Here we map a template's CitationClass to TitleType (default values for |type= parameter) ]] local title_types = { ['AV-media-notes'] = 'opombe o predstavnosti', ['document'] = 'dokument', ['interview'] = 'intervju', ['mailinglist'] = 'dopisni seznam', ['map'] = 'zemljevid', ['podcast'] = 'podkast', ['pressrelease'] = 'tiskovna objava', ['report'] = 'poročilo', ['speech'] = 'govor', ['techreport'] = 'tehnično poročilo', ['thesis'] = 'diplomska naloga', } --[[--------------------------< B U I L D _ K N O W N _ F R E E _ D O I _ R E G I S T R A N T S _ T A B L E >-- build a table of doi registrants known to be free-to-read In a doi, the registrant ID is the series of digits between the '10.' and the first '/': in doi 10.1100/sommat, 1100 is the registrant ID see §3.2.2 DOI prefix of the Doi Handbook p. 43 https://www.doi.org/doi-handbook/DOI_Handbook_Final.pdf#page=43 ]] local function build_free_doi_registrants_table() local registrants_t = {}; for _, v in ipairs ({ '1045', '1074', '1096', '1100', '1155', '1186', '1194', '1371', '1613', '1629', '1989', '1999', '2147', '2196', '3285', '3389', '3390', '3906', '3748', '3814', '3847', '3897', '4061', '4089', '4103', '4172', '4175', '4230', '4236', '4239', '4240', '4249', '4251', '4252', '4253', '4254', '4291', '4292', '4329', '4330', '4331', '5086', '5194', '5210', '5306', '5312', '5313', '5314', '5315', '5316', '5317', '5318', '5319', '5320', '5321', '5334', '5402', '5409', '5410', '5411', '5412', '5492', '5493', '5494', '5495', '5496', '5497', '5498', '5499', '5500', '5501', '5527', '5528', '5662', '6064', '6219', '7167', '7217', '7287', '7482', '7490', '7554', '7717', '7759', '7766', '9778', '11131', '11569', '11647', '11648', '12688', '12703', '12715', '12942', '12998', '13105', '14256', '14293', '14303', '15215', '15347', '15412', '15560', '16995', '17645', '18637', '19080', '19173', '20944', '21037', '21105', '21468', '21767', '21425', '22261', '22323', '22459', '24105', '24196', '24966', '26775', '30845', '32545', '35711', '35712', '35713', '35995', '36648', '37126', '37532', '37871', '47128', '47622', '47959', '52437', '52975', '53288', '53347', '54081', '54947', '55667', '55914', '57009', '58647', '59081', }) do registrants_t[v] = true; -- build a k/v table of known free-to-read doi registrants end return registrants_t; end -- known free registrants identifiable by the doi suffix incipit local extended_registrants_t = { -- doi suffix incipits are evaluated as lua patterns ['1002'] = {'aelm', 'leap', 'loe2%.', 'lol2%.'}, -- Advanced Electronic Materials, Learned Publishing, L&O e-Lectures, L&O Letters ['1016'] = {'j%.aace', 'j%.aed', 'j%.aiopen', 'j%.animal', 'j%.apsb', 'j%.addicn', -- AACE Endocrinology and Diabetes, AACE Endocrinology and Diabetes, AI Open, Animal, Acta Pharmaceutica Sinica B, Addiction Neuroscience 'j%.abrep', 'j%.gpb', 'j%.heliyon', 'j%.nlp', 'j%.patter', 'j%.proche', -- Addictive Behaviors Reports, Genomics, Proteomics & Bioinformatics after 2015, Heliyon, Natural Language Processing, Patterns, Procedia Chemistry 'j%.vgie', 'S1672-0229'}, -- VideoGIE, Genomics, Proteomics & Bioinformatics before 2015 ['1017'] = {'apj%.', 'nlp', 'mdh', 'S15574660'}, -- Natural Language Processing Journal, Medical History, Asia Pacific Journal ['1046'] = {'j%.1365-8711', 'j%.1365-246x'}, -- MNRAS, GJI ['1021'] = {'acscentsci', 'acsomega'}, -- ACS Central Science, ACS Omega ['1093'] = {'mnras', 'mnrasl', 'gji', 'pnasnexus', 'rasti'}, -- MNRAS, MNRAS Letters, GJI, PNAS Nexus, RASTI ['1098'] = {'rsbm', 'rsob', 'rsos'}, -- Biographical Memoirs of Fellows of the Royal Society, Open Biology, Royal Society Open Science ['1099'] = {'acmi', 'mic', '00221287', 'mgen'}, -- Access Microbiology, Microbiology, Journal of General Microbiology, Microbial Genomics ['1107'] = {'S20569890', 'S20522525', 'S16005775', 'S24143146'}, -- Acta Crystallographica E, IUCrJ, Journal of Synchrotron Radiation, IUCrData ['1109'] = {'oa', 'oj'}, -- IEEE Open Access..., IEEE Open Journal... ['1111'] = {'aogs', 'j%.1365-2966', 'j%.1745-3933', 'j%.1365-246X'}, -- Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica, MNRAS, MNRAS Letters, GJI ['1128'] = {'asmcr', 'jmbe', 'mbio', 'mra', 'spectrum', 'msphere', 'msystems'}, --ASM Case Reports, Journal of Microbiology & Biology Education, mBio, Microbiology Resource Announcements, Microbiology Spectrum, mSphere, mSystems ['1136'] = {'bmjopen'}, -- BMJ Open ['1140'] = {'epjc'}, -- European Physical Journal C ['1192'] = {'bjo'}, -- BJPsych Open ['1210'] = {'jendso','jcemcr'}, -- Journal of the Endocrine Society, JCEM Case Reports ['1215'] = {'21573689', '21573698'}, -- L&O Fluids ['1590'] = {'0102-3306'}, -- Acta Botanica Brasilica ['4171'] = {'dm','mag'}, -- Documenta Mathematica, EMS Magazine ['4319'] = {'lo%.', 'lol%.', 'lom%.'}, -- L&O, L&O e-Lectures, L&O Methods ['5852'] = {'ejt'}, -- European Journal of Taxonomy ['7155'] = {'jgaa'}, -- Journal of Graph Algorithms and Applications ['11158'] = {'saasp'}, -- Systematic and Applied Acarology Special Publications ['11646'] = {'megataxa', 'mesozoic'}, -- Megataxa, Mesozoic ['14231'] = {'ag'}, -- Algebraic Geometry ['15446'] = {'abc'}, -- Acta Biológica Colombiana ['17239'] = {'jowr'}, -- Journal of Writing Research ['22073'] = {'pja'}, -- Persian Journal of Acarology ['24310'] = {'abm'}, -- Acta Botanica Malacitana ['24425'] = {'agp'}, -- Acta Geologica Polonica ['35249'] = {'rche'}, -- Revista Chilena de Entomología ['37520'] = {'fi'}, -- Fossil Imprint ['53562'] = {'ajcb'} -- Asian Journal of Conservation Biology } --[[===================<< E R R O R M E S S A G I N G >>====================== ]] --[[----------< E R R O R M E S S A G E S U P P L E M E N T S >------------- I18N for those messages that are supplemented with additional specific text that describes the reason for the error TODO: merge this with special_case_translations{}? ]] local err_msg_supl = { ['char'] = 'neveljaven znak', -- |isbn=, |sbn= ['check'] = 'preveri vsoto', -- |isbn=, |sbn= empty_str = '(prazen string)', -- empty unknown parameter check when cite has |= ['flag'] = 'oznaka', -- |archive-url= ['form'] = 'neveljavna oblika', -- |isbn=, |sbn= ['group'] = 'neveljaven id skupine', -- |isbn= ['initials'] = 'začetnice', -- Vancouver ['invalid language code'] = 'neveljavna oznaka jezika', -- |script-<param>= ['journal'] = 'revija', -- |bibcode= ['length'] = 'dolžina', -- |isbn=, |bibcode=, |sbn= ['liveweb'] = 'liveweb', -- |archive-url= ['missing comma'] = 'manjka vejica', -- Vancouver ['missing prefix'] = 'manjka predpona', -- |script-<param>= ['missing title part'] = 'manjka del naslova', -- |script-<param>= ['name'] = 'ime', -- Vancouver ['non-Latin char'] = 'nelatinski znak', -- Vancouver ['path'] = 'pot', -- |archive-url= ['prefix'] = 'neveljavna predpona', -- |isbn= ['punctuation'] = 'ločilo', -- Vancouver ['save'] = 'shrani ukaz', -- |archive-url= ['suffix'] = 'pripona', -- Vancouver ['timestamp'] = 'časovni žig', -- |archive-url= ['unknown language code'] = 'neznana oznaka jezika', -- |script-<param>= ['value'] = 'vrednost', -- |bibcode= ['year'] = 'leto', -- |bibcode= } --[[--------------< E R R O R _ C O N D I T I O N S >--------------------------- Error condition table. This table has two sections: errors at the top, maintenance at the bottom. Maint 'messaging' does not have a 'message' (message=nil) The following contains a list of IDs for various error conditions defined in the code. For each ID, we specify a text message to display, an error category to include, and whether the error message should be wrapped as a hidden comment. Anchor changes require identical changes to matching anchor in Help:CS1 errors TODO: rename error_conditions{} to something more generic; create separate error and maint tables inside that? ]] local error_conditions = { err_accessdate_missing_url = { message = '<code class="cs1-code">&#124;access-date=</code> potrebuje <code class="cs1-code">&#124;url=</code>', anchor = 'accessdate_missing_url', category = 'Napake CS1: access-date brez URL-ja', hidden = false }, err_apostrophe_markup = { message = 'Ležeče ali krepko označevanje ni dovoljeno v: <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'apostrophe_markup', category = 'Napake CS1: označevanje', hidden = false }, err_archive_date_missing_url = { message = '<code class="cs1-code">&#124;archive-date=</code> potrebuje <code class="cs1-code">&#124;archive-url=</code>', anchor = 'archive_date_missing_url', category = 'Napake CS1: archive-url', hidden = false }, err_archive_date_url_ts_mismatch = { message = '<code class="cs1-code">Neujemanje časovnih žigov &#124;archive-date=</code> / <code class="cs1-code">&#124;archive-url=</code>; Predlagano je $1', anchor = 'archive_date_url_ts_mismatch', category = 'Napake CS1: archive-url', hidden = false }, err_archive_missing_date = { message = '<code class="cs1-code">&#124;archive-url=</code> potrebuje <code class="cs1-code">&#124;archive-date=</code>', anchor = 'archive_missing_date', category = 'Napake CS1: archive-url', hidden = false }, err_archive_missing_url = { message = '<code class="cs1-code">&#124;archive-url=</code> potrebuje <code class="cs1-code">&#124;url=</code>', anchor = 'archive_missing_url', category = 'Napake CS1: archive-url', hidden = false }, err_archive_url = { message = '<code class="cs1-code">&#124;archive-url=</code> je nepravilno oblikovan: $1', -- $1 is error message detail anchor = 'archive_url', category = 'Napake CS1: archive-url', hidden = false }, err_arxiv_missing = { message = 'Potreben je <code class="cs1-code">&#124;arxiv=</code>', anchor = 'arxiv_missing', category = 'Napake CS1: arXiv', -- same as bad arxiv hidden = false }, err_asintld_missing_asin = { message = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code> potrebuje <code class="cs1-code">&#124;asin=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'asintld_missing_asin', category = 'Napake CS1: ASIN TLD', hidden = false }, err_bad_arxiv = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;arxiv=</code>', anchor = 'bad_arxiv', category = 'Napake CS1: arXiv', hidden = false }, err_bad_asin = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;asin=</code>', anchor = 'bad_asin', category ='Napake CS1: ASIN', hidden = false }, err_bad_asin_tld = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;asin-tld=</code>', anchor = 'bad_asin_tld', category ='Napake CS1: ASIN TLD', hidden = false }, err_bad_bibcode = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;bibcode=</code> $1', -- $1 is error message detail anchor = 'bad_bibcode', category = 'Napake CS1: bibcode', hidden = false }, err_bad_biorxiv = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;biorxiv=</code>', anchor = 'bad_biorxiv', category = 'Napake CS1: bioRxiv', hidden = false }, err_bad_citeseerx = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;citeseerx=</code>', anchor = 'bad_citeseerx', category = 'Napake CS1: citeseerx', hidden = false }, err_bad_date = { message = 'Preveri datumske vrednosti v: $1', -- $1 is a parameter name list anchor = 'bad_date', category = 'Napake CS1: datumi', hidden = false }, err_bad_doi = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;doi=</code>', anchor = 'bad_doi', category = 'Napake CS1: DOI', hidden = false }, err_bad_hdl = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;hdl=</code>', anchor = 'bad_hdl', category = 'Napake CS1: HDL', hidden = false }, err_bad_isbn = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;isbn=</code>: $1', -- $1 is error message detail anchor = 'bad_isbn', category = 'Napake CS1: ISBN', hidden = false }, err_bad_ismn = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;ismn=</code>', anchor = 'bad_ismn', category = 'Napake CS1: ISMN', hidden = false }, err_bad_issn = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;$1issn=</code>', -- $1 is 'e' or '' for eissn or issn anchor = 'bad_issn', category = 'Napake CS1: ISSN', hidden = false }, err_bad_jfm = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;jfm=</code>', anchor = 'bad_jfm', category = 'Napake CS1: JFM', hidden = false }, err_bad_jstor = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;jstor=</code>', anchor = 'bad_jstor', category = 'Napake CS1: JSTOR', hidden = false }, err_bad_lccn = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;lccn=</code>', anchor = 'bad_lccn', category = 'Napake CS1: LCCN', hidden = false }, err_bad_medrxiv = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;medrxiv=</code>', anchor = 'bad_medrxiv', category = 'Napake CS1: medRxiv', hidden = false }, err_bad_mr = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;mr=</code>', anchor = 'bad_mr', category = 'Napake CS1: MR', hidden = false }, err_bad_oclc = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;oclc=</code>', anchor = 'bad_oclc', category = 'Napake CS1: OCLC', hidden = false }, err_bad_ol = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;ol=</code>', anchor = 'bad_ol', category = 'Napake CS1: OL', hidden = false }, err_bad_osti = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;osti=</code>', anchor = 'bad_osti', category = 'Napake CS1: OSTI', hidden = false }, err_bad_paramlink = { -- for |title-link=, |author/editor/translator-link=, |series-link=, |episode-link= message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'bad_paramlink', category = 'Napake CS1: parameter link', hidden = false }, err_bad_pmc = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;pmc=</code>', anchor = 'bad_pmc', category = 'Napake CS1: PMC', hidden = false }, err_bad_pmid = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;pmid=</code>', anchor = 'bad_pmid', category = 'Napake CS1: PMID', hidden = false }, err_bad_rfc = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;rfc=</code>', anchor = 'bad_rfc', category = 'Napake CS1: RFC', hidden = false }, err_bad_s2cid = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;s2cid=</code>', anchor = 'bad_s2cid', category = 'Napake CS1: S2CID', hidden = false }, err_bad_sbn = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;sbn=</code>: $1', -- $1 is error message detail anchor = 'bad_sbn', category = 'Napake CS1: SBN', hidden = false }, err_bad_ssrn = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;ssrn=</code>', anchor = 'bad_ssrn', category = 'Napake CS1: SSRN', hidden = false }, err_bad_url = { message = 'Preveri vrednost $1', -- $1 is parameter name anchor = 'bad_url', category = 'Napake CS1: URL', hidden = false }, err_bad_usenet_id = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;message-id=</code>', anchor = 'bad_message_id', category = 'Napake CS1: message-id', hidden = false }, err_bad_zbl = { message = 'Preveri vrednost <code class="cs1-code">&#124;zbl=</code>', anchor = 'bad_zbl', category = 'Napake CS1: Zbl', hidden = false }, err_bare_url_missing_title = { message = 'Manjkajoč naslov $1', -- $1 is parameter name anchor = 'bare_url_missing_title', category = 'Napake CS1: gol URL', hidden = false }, err_biorxiv_missing = { message = 'Potreben je <code class="cs1-code">&#124;biorxiv=</code>', anchor = 'biorxiv_missing', category = 'Napake CS1: bioRxiv', -- same as bad bioRxiv hidden = false }, err_chapter_ignored = { message = 'Prezrt <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'chapter_ignored', category = 'Napake CS1: prezrt chapter', hidden = false }, err_citation_missing_title = { message = 'Manjkajoč ali prazen <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'citation_missing_title', category = 'Napake CS1: manjkajoč title', hidden = false }, err_citeseerx_missing = { message = 'Potreben je <code class="cs1-code">&#124;citeseerx=</code>', anchor = 'citeseerx_missing', category = 'Napake CS1: citeseerx', -- same as bad citeseerx hidden = false }, err_cite_web_url = { -- this error applies to cite web and to cite podcast message = 'Manjkajoč ali prazen <code class="cs1-code">&#124;url=</code>', anchor = 'cite_web_url', category = 'Napake CS1: manjkajoč URL', hidden = false }, err_class_ignored = { message = 'Prezrt <code class="cs1-code">&#124;class=</code>', anchor = 'class_ignored', category = 'Napake CS1: class', hidden = false }, err_contributor_ignored = { message = 'Prezrt <code class="cs1-code">&#124;contributor=</code>', anchor = 'contributor_ignored', category = 'Napake CS1: contributor', hidden = false }, err_contributor_missing_required_param = { message = '<code class="cs1-code">&#124;contributor=</code> potrebuje <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'contributor_missing_required_param', category = 'Napake CS1: contributor', hidden = false }, err_deprecated_params = { message = 'Sklic uporablja opuščeni parameter <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'deprecated_params', category = 'Napake CS1: opuščeni parametri', hidden = false }, err_disp_name = { message = 'Neveljaven <code class="cs1-code">&#124;$1=$2</code>', -- $1 is parameter name; $2 is the assigned value anchor = 'disp_name', category = 'Napake CS1: display-names', hidden = false, }, err_doibroken_missing_doi = { message = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code> potrebuje <code class="cs1-code">&#124;doi=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'doibroken_missing_doi', category = 'Napake CS1: DOI', hidden = false }, err_embargo_missing_pmc = { message = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code> potrebuje <code class="cs1-code">&#124;pmc=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'embargo_missing_pmc', category = 'Napake CS1: embargo PMC', hidden = false }, err_empty_citation = { message = 'Prazen sklic', anchor = 'empty_citation', category = 'Napake CS1: prazen sklic', hidden = false }, err_etal = { message = 'Izrecna uporaba in sod. v: <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'explicit_et_al', category = 'Napake CS1: izrecna uporaba in sod.', hidden = false }, err_extra_text_edition = { message = '<code class="cs1-code">&#124;edition=</code> ima odvečno besedilo', anchor = 'extra_text_edition', category = 'Napake CS1: odvečno besedilo: edition', hidden = false, }, err_extra_text_issue = { message = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code> ima odvečno besedilo', -- $1 is parameter name anchor = 'extra_text_issue', category = 'Napake CS1: odvečno besedilo: issue', hidden = false, }, err_extra_text_pages = { message = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code> ima odvečno besedilo', -- $1 is parameter name anchor = 'extra_text_pages', category = 'Napake CS1: odvečno besedilo: strani', hidden = false, }, err_extra_text_volume = { message = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code> ima odvečno besedilo', -- $1 is parameter name anchor = 'extra_text_volume', category = 'Napake CS1: odvečno besedilo: volume', hidden = false, }, err_first_missing_last = { message = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code> manjka <code class="cs1-code">&#124;$2=</code>', -- $1 is first alias, $2 is matching last alias anchor = 'first_missing_last', category = 'Napake CS1: manjkajoče ime', -- author, contributor, editor, interviewer, translator hidden = false }, err_format_missing_url = { message = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code> potrebuje <code class="cs1-code">&#124;$2=</code>', -- $1 is format parameter $2 is url parameter anchor = 'format_missing_url', category = 'Napake CS1: format brez URL-ja', hidden = false }, err_generic_name = { message = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code> ima generično ime', -- $1 is parameter name anchor = 'generic_name', category = 'Napake CS1: generično ime', hidden = false, }, err_generic_title = { message = 'Sklic uporablja generičen naslov', anchor = 'generic_title', category = 'Napake CS1: generičen naslov', hidden = false, }, err_invalid_isbn_date = { message = 'ISBN / Date nekompatibilen', anchor = 'invalid_isbn_date', category = 'Napake CS1: datum ISBN', hidden = true }, err_invalid_param_val = { message = 'Neveljaven <code class="cs1-code">&#124;$1=$2</code>', -- $1 is parameter name $2 is parameter value anchor = 'invalid_param_val', category = 'Napake CS1: neveljavna parametrska vrednost', hidden = false }, err_invisible_char = { message = '$1 v $2 na mestu $3', -- $1 is invisible char $2 is parameter name $3 is position number anchor = 'invisible_char', category = 'Napake CS1: nevidni znaki', hidden = false }, err_medrxiv_missing = { message = '<code class="cs1-code">Potreben je &#124;medrxiv=</code>', anchor = 'medrxiv_missing', category = 'Napake CS1: medRxiv', -- same as bad medRxiv hidden = false }, err_missing_name = { message = 'Manjkajoč <code class="cs1-code">&#124;$1$2=</code>', -- $1 is modified NameList; $2 is enumerator anchor = 'missing_name', category = 'Napake CS1: manjkajoče ime', -- author, contributor, editor, interviewer, translator hidden = false }, err_missing_periodical = { message = 'Navedi $1 potrebuje <code class="cs1-code">&#124;$2=</code>', -- $1 is cs1 template name; $2 is canonical periodical parameter name for cite $1 anchor = 'missing_periodical', category = 'Napake CS1: manjkajoč periodical', hidden = false }, err_missing_pipe = { message = 'Manjkajoča navpičnica v: <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'missing_pipe', category = 'Napake CS1: manjkajoča navpičnica', hidden = false }, err_missing_publisher = { message = 'Navedi $1 potrebuje <code class="cs1-code">&#124;$2=</code>', -- $1 is cs1 template name; $2 is canonical publisher parameter name for cite $1 anchor = 'missing_publisher', category = 'Napake CS1: manjkajoč publisher', hidden = false }, err_numeric_names = { message = '<code class="cs1-code">&#124;$1=</code> ima številsko ime', -- $1 is parameter name', anchor = 'numeric_names', category = 'Napake CS1: številsko ime', hidden = false, }, err_param_access_requires_param = { message = '<code class="cs1-code">&#124;$1-access=</code> potrebuje <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'param_access_requires_param', category = 'Napake CS1: param-access', hidden = false }, err_param_has_ext_link = { message = 'Zunanja povezava v <code class="cs1-code">$1</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'param_has_ext_link', category = 'Napake CS1: zunanje povezave', hidden = false }, err_param_has_twl_url = { message = 'Wikipedia Library povezava v <code class="cs1-code">$1</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'param_has_twl_url', category = 'Napake CS1: URL', hidden = false }, err_parameter_ignored = { message = 'Prezrt neznani parameter <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'parameter_ignored', category = 'Napake CS1: nepodprt parameter', hidden = false }, err_parameter_ignored_suggest = { message = 'Prezrt neznani parameter <code class="cs1-code">&#124;$1=</code> (predlagan je <code class="cs1-code">&#124;$2=</code>)', -- $1 is unknown parameter $2 is suggested parameter name anchor = 'parameter_ignored_suggest', category = 'Napake CS1: nepodprt parameter', hidden = false }, err_periodical_ignored = { message = 'Prezrt <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>', -- $1 is parameter name anchor = 'periodical_ignored', category = 'Napake CS1: prezrt periodical', hidden = false }, err_redundant_parameters = { message = 'Določen je več kot en $1', -- $1 is error message detail anchor = 'redundant_parameters', category = 'Napake CS1: odvečen parameter', hidden = false }, err_script_parameter = { message = 'Neveljaven <code class="cs1-code">&#124;$1=</code>: $2', -- $1 is parameter name $2 is script language code or error detail anchor = 'script_parameter', category = 'Napake CS1: parametri pisave', hidden = false }, err_ssrn_missing = { message = 'Potreben je <code class="cs1-code">&#124;ssrn=</code>', anchor = 'ssrn_missing', category = 'Napake CS1: SSRN', hidden = false }, err_text_ignored = { message = 'Prezrto besedilo »$1«', -- $1 is ignored text anchor = 'text_ignored', category = 'Napake CS1: neprepoznan parameter', hidden = false }, err_trans_missing_title = { message = '<code class="cs1-code">&#124;trans-$1=</code> potrebuje <code class="cs1-code">&#124;$1=</code> or <code class="cs1-code">&#124;script-$1=</code>', -- $1 is base parameter name anchor = 'trans_missing_title', category = 'Napake CS1: translated-title', hidden = false }, err_param_unknown_empty = { message = 'Sklic ima neznan prazen parameter$1: $2', -- $1 is 's' or empty space; $2 is empty unknown param list anchor = 'param_unknown_empty', category = 'Napake CS1: neznani prazni parametri', hidden = false }, err_vancouver = { message = 'Napaka vancouvrskega sloga: $1 v imenu $2', -- $1 is error detail, $2 is the nth name anchor = 'vancouver', category = 'Napake CS1: vancouvrski slog', hidden = false }, err_wikilink_in_url = { message = 'Navzkrižje URL–ja in wikipovezave', -- uses ndash anchor = 'wikilink_in_url', category = 'Napake CS1: navzkrižje URL-ja in wikipovezave', -- uses ndash hidden = false }, --[[--------------------------< M A I N T >------------------------------------- maint messages do not have a message (message = nil); otherwise the structure is the same as error messages ]] maint_archive_origin = { message = nil, anchor = 'archive_origin', category = 'Vzdrževanje CS1: arhiviran original', hidden = true, }, maint_archived_copy = { message = nil, anchor = 'archived_copy', category = 'Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov', hidden = true, }, maint_bibcode = { message = nil, anchor = 'bibcode', category = 'Vzdrževanje CS1: bibcode', hidden = true, }, maint_location_no_publisher = { -- cite book, conference, encyclopedia; citation as book cite or encyclopedia cite message = nil, anchor = 'location_no_publisher', category = 'Vzdrževanje CS1: lokacija brez založnika', hidden = true, }, maint_bot_unknown = { message = nil, anchor = 'bot:_unknown', category = 'Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja', hidden = true, }, maint_date_auto_xlated = { -- date auto-translation not supported by en.wiki message = nil, anchor = 'date_auto_xlated', category = 'Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma', hidden = true, }, maint_date_format = { message = nil, anchor = 'date_format', category = 'Vzdrževanje CS1: zapis datuma', hidden = true, }, maint_date_year = { message = nil, anchor = 'date_year', category = 'Vzdrževanje CS1: datum in leto', hidden = true, }, maint_deprecated_archive = { message = nil, anchor = 'deprecated_archive', category = 'Vzdrževanje CS1: opuščena arhivska storitev', hidden = true, }, maint_doi_ignore = { message = nil, anchor = 'doi_ignore', category = 'Vzdrževanje CS1: prezrte napake DOI', hidden = true, }, maint_doi_inactive = { message = nil, anchor = 'doi_inactive', category = 'Vzdrževanje CS1: neaktiven DOI', hidden = true, }, maint_doi_inactive_dated = { message = nil, anchor = 'doi_inactive_dated', category = 'Vzdrževanje CS1: neaktiven DOI ($2$3$1)', -- $1 is year, $2 is month-name or empty string, $3 is space or empty string hidden = true, }, maint_doi_unflagged_free = { message = nil, anchor = 'doi_unflagged_free', category = 'Vzdrževanje CS1: neoznačen prost dostop do DOI', hidden = true, }, maint_extra_punct = { message = nil, anchor = 'extra_punct', category = 'Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo', hidden = true, }, maint_id_limit_load_fail = { -- applies to all cs1|2 templates on a page; message = nil, -- maint message (category link) never emitted anchor = 'id_limit_load_fail', category = 'Vzdrževanje CS1: ID odpovedi pri mejni obremenitvi', hidden = true, }, maint_isbn_ignore = { message = nil, anchor = 'ignore_isbn_err', category = 'Vzdrževanje CS1: prezrte napake ISBN', hidden = true, }, maint_issn_ignore = { message = nil, anchor = 'ignore_issn', category = 'Vzdrževanje CS1: prezrte napake ISSN', hidden = true, }, maint_jfm_format = { message = nil, anchor = 'jfm_format', category = 'Vzdrževanje CS1: zapis JFM', hidden = true, }, maint_location = { message = nil, anchor = 'location', category = 'Vzdrževanje CS1: lokacija', hidden = true, }, maint_missing_class = { message = nil, anchor = 'missing_class', category = 'Vzdrževanje CS1: manjka class', hidden = true, }, maint_mr_format = { message = nil, anchor = 'mr_format', category = 'Vzdrževanje CS1: zapis MR', hidden = true, }, maint_mult_names = { message = nil, anchor = 'mult_names', category = 'Vzdrževanje CS1: več imen: $1', -- $1 is '<name>s list'; gets value from special_case_translation table hidden = true, }, maint_numeric_names = { message = nil, anchor = 'numeric_names', category = 'Vzdrževanje CS1: številska imena: $1', -- $1 is '<name>s list'; gets value from special_case_translation table hidden = true, }, maint_others = { message = nil, anchor = 'others', category = 'Vzdrževanje CS1: drugo', hidden = true, }, maint_others_avm = { message = nil, anchor = 'others_avm', category = 'Vzdrževanje CS1: drugo v Navedi AV medij (opombe)', hidden = true, }, maint_overridden_setting = { message = nil, anchor = 'overridden', category = 'Vzdrževanje CS1: preglasovana nastavitev', hidden = true, }, maint_page_art_num = { message = nil, anchor = 'page_art_num', category = 'Vzdrževanje CS1: številka članka kot številka strani', hidden = true, }, maint_pmc_embargo = { message = nil, anchor = 'embargo', category = 'Vzdrževanje CS1: pretečen embargo PMC', hidden = true, }, maint_pmc_format = { message = nil, anchor = 'pmc_format', category = 'Vzdrževanje CS1: format PMC', hidden = true, }, maint_postscript = { message = nil, anchor = 'postscript', category = 'Vzdrževanje CS1: postscript', hidden = true, }, maint_publisher_location = { message = nil, anchor = 'publisher_location', category = 'Vzdrževanje CS1: lokacija založnika', hidden = true, }, maint_ref_duplicates_default = { message = nil, anchor = 'ref_default', category = 'Vzdrževanje CS1: ref podvaja privzeto', hidden = true, }, maint_shortened_archive_url = { message = nil, anchor = 'shortened_archive_url', category = 'Vzdrževanje CS1: skrajšan URL arhiva', hidden = true, }, maint_unknown_lang = { message = nil, anchor = 'unknown_lang', category = 'Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik', hidden = true, }, maint_untitled = { message = nil, anchor = 'untitled', category = 'Vzdrževanje CS1: periodika brez naslova', hidden = true, }, maint_url_status = { message = nil, anchor = 'url_status', category = 'Vzdrževanje CS1: url-status', hidden = true, }, maint_work_isbn = { message = nil, anchor = 'work_isbn', category = 'Vzdrževanje CS1: parameter work z ISBN', hidden = true, }, maint_year= { message = nil, anchor = 'year', category = 'Vzdrževanje CS1: leto', hidden = true, }, maint_zbl = { message = nil, anchor = 'zbl', category = 'Vzdrževanje CS1: Zbl', hidden = true, }, } --[[--------------------------< I D _ L I M I T S _ D A T A _ T >---------------------------------------------- fetch id limits for certain identifiers from c:Data:CS1/Identifier limits.tab. This source is a json tabular data file maintained at wikipedia commons. Convert the json format to a table of k/v pairs. The values from <id_limits_data_t> are used to set handle.id_limit. From 2025-02-21, MediaWiki is broken. Use this link to edit the tablular data file: https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Data:CS1/Identifier_limits.tab&action=edit See Phab:T389105 ]] local id_limits_data_t = {}; local use_commons_data = true; -- set to false if your wiki does not have access to mediawiki commons; then, if false == use_commons_data then -- update this table from https://commons.wikimedia.org/wiki/Data:CS1/Identifier_limits.tab; last update: 2025-02-21 id_limits_data_t = {['OCLC'] = 10450000000, ['OSTI'] = 23010000, ['PMC'] = 11900000, ['PMID'] = 40400000, ['RFC'] = 9300, ['SSRN'] = 5200000, ['S2CID'] = 276000000}; -- this table must be maintained locally else -- here for wikis that do have access to mediawiki commons local load_fail_limit = 99999999999; -- very high number to avoid error messages on load failure id_limits_data_t = {['OCLC'] = load_fail_limit, ['OSTI'] = load_fail_limit, ['PMC'] = load_fail_limit, ['PMID'] = load_fail_limit, ['RFC'] = load_fail_limit, ['SSRN'] = load_fail_limit, ['S2CID'] = load_fail_limit}; local id_limits_data_load_fail = false; -- flag; assume that we will be successful when loading json id limit tabular data if mw.ext.data == nil then id_limits_data_load_fail = true; -- safeguard against Lua errors if mw.ext.data is not available for some reason else local tab_data_t = mw.ext.data.get ('CS1/Identifier limits.tab'); -- attempt to load the tabular data from commons into <tab_data_t> if false == tab_data_t then -- undocumented 'feature': mw.ext.data.get() sometimes returns false id_limits_data_load_fail = true; -- set the flag so that Module:Citation/CS1 can create an unannotated maint category else for _, limit_t in ipairs (tab_data_t.data) do -- overwrite default <load_fail_limit> values from the data table in the tabular data id_limits_data_t[limit_t[1]] = limit_t[2]; -- <limit[1]> is identifier; <limit[2]> is upper limit for that identifier end end end end --[[--------------------------< I D _ H A N D L E R S >-------------------------------------------------------- The following contains a list of values for various defined identifiers. For each identifier we specify a variety of information necessary to properly render the identifier in the citation. parameters: a list of parameter aliases for this identifier; first in the list is the canonical form link: Wikipedia article name redirect: a local redirect to a local Wikipedia article name; at en.wiki, 'ISBN (identifier)' is a redirect to 'International Standard Book Number' q: Wikidata q number for the identifier label: the label preceding the identifier; label is linked to a Wikipedia article (in this order): redirect from id_handlers['<id>'].redirect when use_identifier_redirects is true Wikidata-supplied article name for the local wiki from id_handlers['<id>'].q local article name from id_handlers['<id>'].link prefix: the first part of a URL that will be concatenated with a second part which usually contains the identifier suffix: optional third part to be added after the identifier encode: true if URI should be percent-encoded; otherwise false COinS: identifier link or keyword for use in COinS: for identifiers registered at info-uri.info use: info:.... where '...' is the appropriate identifier label for identifiers that have COinS keywords, use the keyword: rft.isbn, rft.issn, rft.eissn for |asin= and |ol=, which require assembly, use the keyword: url for others make a URL using the value in prefix/suffix and #label, use the keyword: pre (not checked; any text other than 'info', 'rft', or 'url' works here) set to nil to leave the identifier out of the COinS separator: character or text between label and the identifier in the rendered citation id_limit: for those identifiers with established limits, this property holds the upper limit access: use this parameter to set the access level for all instances of this identifier. the value must be a valid access level for an identifier (see ['id-access'] in this file). custom_access: to enable custom access level for an identifier, set this parameter to the parameter that should control it (normally 'id-access') ]] local id_handlers = { ['ARXIV'] = { parameters = {'arxiv', 'eprint'}, link = 'arXiv', redirect = 'arXiv (identifikator)', q = 'Q118398', label = 'arXiv', prefix = 'https://arxiv.org/abs/', encode = false, COinS = 'info:arxiv', separator = ':', access = 'free', -- free to read }, ['ASIN'] = { parameters = { 'asin', 'ASIN' }, link = 'Amazon Standard Identification Number', redirect = 'ASIN (identifikator)', q = 'Q1753278', label = 'ASIN', prefix = 'https://www.amazon.', COinS = 'url', separator = '&nbsp;', encode = false; }, ['BIBCODE'] = { parameters = {'bibcode'}, link = 'Bibcode', redirect = 'Bibcode (identifikator)', q = 'Q25754', label = 'Bibcode', prefix = 'https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/', encode = false, COinS = 'info:bibcode', separator = ':', custom_access = 'bibcode-access', }, ['BIORXIV'] = { parameters = {'biorxiv'}, link = 'bioRxiv', redirect = 'bioRxiv (identifikator)', q = 'Q19835482', label = 'bioRxiv', prefix = 'https://doi.org/', COinS = 'pre', -- use prefix value access = 'free', -- free to read encode = true, separator = '&nbsp;', }, ['CITESEERX'] = { parameters = {'citeseerx'}, link = 'CiteSeerX', redirect = 'CiteSeerX (identifikator)', q = 'Q2715061', label = 'CiteSeerX', prefix = 'https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=', COinS = 'pre', -- use prefix value access = 'free', -- free to read encode = true, separator = '&nbsp;', }, ['DOI'] = { -- Used by InternetArchiveBot parameters = { 'doi', 'DOI'}, link = 'Identifikator digitalnega objekta', redirect = 'doi (identifikator)', q = 'Q25670', label = 'doi', prefix = 'https://doi.org/', COinS = 'info:doi', separator = ':', encode = true, custom_access = 'doi-access', }, ['EISSN'] = { parameters = {'eissn', 'EISSN'}, link = 'International Standard Serial Number#Electronic ISSN', redirect = 'eISSN (identifikator)', q = 'Q46339674', label = 'eISSN', prefix = 'https://search.worldcat.org/issn/', COinS = 'rft.eissn', encode = false, separator = '&nbsp;', }, ['HDL'] = { parameters = { 'hdl', 'HDL' }, link = 'Handle System', redirect = 'hdl (identifikator)', q = 'Q3126718', label = 'hdl', prefix = 'https://hdl.handle.net/', COinS = 'info:hdl', separator = ':', encode = true, custom_access = 'hdl-access', }, ['ISBN'] = { -- Used by InternetArchiveBot parameters = {'isbn', 'ISBN'}, link = 'Mednarodna standardna knjižna številka', redirect = 'ISBN (identifikator)', q = 'Q33057', label = 'ISBN', prefix = 'Special:BookSources/', COinS = 'rft.isbn', separator = '&nbsp;', }, ['ISMN'] = { parameters = {'ismn', 'ISMN'}, link = 'Mednarodna standardna glasbena številka', redirect = 'ISMN (identifikator)', q = 'Q1666938', label = 'ISMN', prefix = '', -- not currently used; COinS = nil, -- nil because we can't use pre or rft or info: separator = '&nbsp;', }, ['ISSN'] = { parameters = {'issn', 'ISSN'}, link = 'Mednarodna standardna serijska številka', redirect = 'ISSN (identifikator)', q = 'Q131276', label = 'ISSN', prefix = 'https://search.worldcat.org/issn/', COinS = 'rft.issn', encode = false, separator = '&nbsp;', }, ['JFM'] = { parameters = {'jfm', 'JFM'}, link = 'Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik', redirect = 'JFM (identifikator)', q = '', label = 'JFM', prefix = 'https://zbmath.org/?format=complete&q=an:', COinS = 'pre', -- use prefix value encode = true, separator = '&nbsp;', }, ['JSTOR'] = { parameters = {'jstor', 'JSTOR'}, link = 'JSTOR', redirect = 'JSTOR (identifikator)', q = 'Q1420342', label = 'JSTOR', prefix = 'https://www.jstor.org/stable/', COinS = 'pre', -- use prefix value encode = false, separator = '&nbsp;', custom_access = 'jstor-access', }, ['LCCN'] = { parameters = {'lccn', 'LCCN'}, link = 'Kontrolna številka Kongresne knjižnice', redirect = 'LCCN (identifikator)', q = 'Q620946', label = 'LCCN', prefix = 'https://lccn.loc.gov/', COinS = 'info:lccn', encode = false, separator = '&nbsp;', }, ['MEDRXIV'] = { parameters = {'medrxiv'}, link = 'medRxiv', redirect = 'medRxiv (identifikator)', q = 'Q58465838', label = 'medRxiv', prefix = 'https://www.medrxiv.org/content/', COinS = 'pre', -- use prefix value access = 'free', -- free to read encode = false, separator = '&nbsp;', }, ['MR'] = { parameters = {'mr', 'MR'}, link = 'Mathematical Reviews', redirect = 'MR (identifikator)', q = 'Q211172', label = 'MR', prefix = 'https://mathscinet.ams.org/mathscinet-getitem?mr=', COinS = 'pre', -- use prefix value encode = true, separator = '&nbsp;', }, ['OCLC'] = { parameters = {'oclc', 'OCLC'}, link = 'OCLC', redirect = 'OCLC (identifikator)', q = 'Q190593', label = 'OCLC', prefix = 'https://search.worldcat.org/oclc/', COinS = 'info:oclcnum', encode = true, separator = '&nbsp;', id_limit = id_limits_data_t.OCLC or 0, }, ['OL'] = { parameters = { 'ol', 'OL' }, link = 'Open Library', redirect = 'OL (identifikator)', q = 'Q1201876', label = 'OL', prefix = 'https://openlibrary.org/', COinS = 'url', separator = '&nbsp;', encode = true, custom_access = 'ol-access', }, ['OSTI'] = { parameters = {'osti', 'OSTI'}, link = 'Office of Scientific and Technical Information', redirect = 'OSTI (identifikator)', q = 'Q2015776', label = 'OSTI', prefix = 'https://www.osti.gov/biblio/', COinS = 'pre', -- use prefix value encode = true, separator = '&nbsp;', id_limit = id_limits_data_t.OSTI or 0, custom_access = 'osti-access', }, ['PMC'] = { parameters = {'pmc', 'PMC'}, link = 'PubMed Central', redirect = 'PMC (identifikator)', q = 'Q229883', label = 'PMC', prefix = 'https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC', suffix = '', COinS = 'pre', -- use prefix value encode = true, separator = '&nbsp;', id_limit = id_limits_data_t.PMC or 0, access = 'free', -- free to read }, ['PMID'] = { parameters = {'pmid', 'PMID'}, link = 'Identifikator PubMed', redirect = 'PMID (identifikator)', q = 'Q2082879', label = 'PMID', prefix = 'https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/', COinS = 'info:pmid', encode = false, separator = '&nbsp;', id_limit = id_limits_data_t.PMID or 0, }, ['RFC'] = { parameters = {'rfc', 'RFC'}, link = 'Request for Comments', redirect = 'RFC (identifikator)', q = 'Q212971', label = 'RFC', prefix = 'https://tools.ietf.org/html/rfc', COinS = 'pre', -- use prefix value encode = false, separator = '&nbsp;', id_limit = id_limits_data_t.RFC or 0, access = 'free', -- free to read }, ['SBN'] = { parameters = {'sbn', 'SBN'}, link = 'Standard Book Number', -- redirect to International_Standard_Book_Number#History redirect = 'SBN (identifikator)', label = 'SBN', prefix = 'Special:BookSources/0-', -- prefix has leading zero necessary to make 9-digit sbn a 10-digit isbn COinS = nil, -- nil because we can't use pre or rft or info: separator = '&nbsp;', }, ['SSRN'] = { parameters = {'ssrn', 'SSRN'}, link = 'Social Science Research Network', redirect = 'SSRN (identifikator)', q = 'Q7550801', label = 'SSRN', prefix = 'https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=', COinS = 'pre', -- use prefix value encode = true, separator = '&nbsp;', id_limit = id_limits_data_t.SSRN or 0, custom_access = 'ssrn-access', }, ['S2CID'] = { parameters = {'s2cid', 'S2CID'}, link = 'Semantic Scholar', redirect = 'S2CID (identifikator)', q = 'Q22908627', label = 'S2CID', prefix = 'https://api.semanticscholar.org/CorpusID:', COinS = 'pre', -- use prefix value encode = false, separator = '&nbsp;', id_limit = id_limits_data_t.S2CID or 0, custom_access = 's2cid-access', }, ['USENETID'] = { parameters = {'message-id'}, link = 'Usenet', redirect = 'Usenet (identifikator)', q = 'Q193162', label = 'Usenet:', prefix = 'news:', encode = false, COinS = 'pre', -- use prefix value separator = '&nbsp;', }, ['ZBL'] = { parameters = {'zbl', 'ZBL' }, link = 'Zentralblatt MATH', redirect = 'Zbl (identifikator)', q = 'Q190269', label = 'Zbl', prefix = 'https://zbmath.org/?format=complete&q=an:', COinS = 'pre', -- use prefix value encode = true, separator = '&nbsp;', }, ['COBISS'] = { parameters = {'COBISS', 'cobiss'}, link = 'Vzajemni bibliografski sistem COBISS', label = 'COBISS', mode = 'external', prefix = 'https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/', suffix = '#full', COinS = 'pre', encode = true, separator = '&nbsp;', }, } --[[--------------------------< E X P O R T S >--------------------------------- ]] return { use_identifier_redirects = use_identifier_redirects, -- booleans defined in the settings at the top of this module local_lang_cat_enable = local_lang_cat_enable, date_name_auto_xlate_enable = date_name_auto_xlate_enable, date_digit_auto_xlate_enable = date_digit_auto_xlate_enable, enable_sort_keys = enable_sort_keys, suppress_archive_today_urls = suppress_archive_today_urls, -- tables and variables created when this module is loaded dependencies_t = dependencies_t, -- used to suppress parameters dependent on url-holding parameters holding archive.today urls enum_needs_xlation = '1' ~= date_names.xlate_digits['1'], -- to avoid unnecessary enumerator translation global_df = 'dmy-all', -- SLWIKI: vse pretvarjamo v dmy-all / this line can be replaced with "global_df = 'dmy-all'," to have all dates auto translated to dmy format. global_cs1_config_t = global_cs1_config_t, -- global settings from {{cs1 config}} id_limits_data_load_fail = id_limits_data_load_fail, -- true when commons tabular identifier-limit data fails to load known_free_doi_registrants_t = build_free_doi_registrants_table(), punct_skip = build_skip_table (punct_skip, punct_meta_params), url_skip = build_skip_table (url_skip, url_meta_params), archive_today_tlds_t = {['today'] = true, ['ph'] = true, ['is'] = true, ['md'] = true, ['li'] = true, ['fo'] = true, ['vn'] = true}; -- used by is_archive_today_url() name_space_sort_keys = name_space_sort_keys, aliases = aliases, special_case_translation = special_case_translation, date_names = date_names, err_msg_supl = err_msg_supl, error_conditions = error_conditions, editor_markup_patterns = editor_markup_patterns, et_al_patterns = et_al_patterns, extended_registrants_t = extended_registrants_t, id_handlers = id_handlers, keywords_lists = keywords_lists, keywords_xlate = keywords_xlate, stripmarkers = stripmarkers, invisible_chars = invisible_chars, invisible_defs = invisible_defs, indic_script = indic_script, emoji_t = emoji_t, maint_cats = maint_cats, messages = messages, presentation = presentation, prop_cats = prop_cats, script_lang_codes = script_lang_codes, lang_tag_remap = lang_tag_remap, lang_name_remap = lang_name_remap, lang_nominative_remap = lang_nominative_remap, this_wiki_code = this_wiki_code, title_types = title_types, uncategorized_namespaces = uncategorized_namespaces_t, uncategorized_subpages = uncategorized_subpages, templates_using_volume = templates_using_volume, templates_using_issue = templates_using_issue, templates_not_using_page = templates_not_using_page, vol_iss_pg_patterns = vol_iss_pg_patterns, single_letter_2nd_lvl_domains_t = single_letter_2nd_lvl_domains_t, url_access_map_t = url_access_map_t, inter_wiki_map = inter_wiki_map, mw_languages_by_tag_t = mw_languages_by_tag_t, mw_languages_by_name_t = mw_languages_by_name_t, citation_class_map_t = citation_class_map_t, citation_issue_t = citation_issue_t, citation_no_volume_t = citation_no_volume_t, } mqs3x9fvcgah7l4tdfpx15shslfzf2e Predloga:MediaWiki URL pravila 10 361660 6708174 4092992 2026-07-07T17:50:59Z Pinky sl 2932 dp 6708174 wikitext text/x-wiki URL nalovi se morajo začeti s podprto [[Uniform Resource Identifier|shemo UR]] (enolični identifikator vira). Vsi brskalniki podpirajo <code>http://</code> in <code>https://</code>; vendar pa lahko <code>ftp://</code>, <code>gopher://</code>, <code>irc://</code>, <code>ircs://</code>, <code>mailto:</code> in <code>news:</code> zahtevajo vtičnik ali zunanjo aplikacijo, zato se jim je običajno bolje izogibati. Gostiteljska imena [[IPv6]] trenutno niso podprta. Če URLji in [[Wikipedija:Predloge za navajanje#Zgledi|parametrih predlog za navajanje]] vsebujejo določene znake, vsebujejo določene znake, se ne bodo pravilno prikazali in povezali. Te znake je treba kodirati s procenti. Na primer, presledek se mora nadomestiti z <code>%20</code>. Za kodiranje naslova URL zamenjajte naslednje znake z: {| class="wikitable" !scope="row"| Znak !scope="col"| presledek !scope="col"| " !scope="col"| ' !scope="col"| < !scope="col"| > !scope="col"| [ !scope="col"| ] !scope="col"| { !scope="col"| <nowiki>|</nowiki> !scope="col"| } |- !scope="row"| Kodiranje | %20 || %22 || %27 || %3C || %3E || %5B || %5D || %7B || %7C || %7D |} Enojnega apostrofa ni potrebno kodirati; ; vendar pa se bo več nekodiranih skupaj interpretiralo kot koda za ležeče ali krepko oblikovanje. Prav tako ni treba kodirati enojnih zavitih zaklepajev, vendar pa se bo nekodiran par zavitih zaklepajev interpretiral kot dvojni zaklepaj za vključitev predloge.<noinclude> {{documentation}} </noinclude> 903u724gcg0wqonn3d82ex2znttfztz Pomoč:Napake CS1 12 361689 6708050 6706576 2026-07-07T13:53:01Z Pinky sl 2932 /* |page(s)= ima odvečno besedilo */ sl 6708050 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to}} <!-- POMEMBNO: ne odstranjujte ali spreminjajte span id-jev naslovov razdelkov, ne da bi hkrati spremenili tudi povezav v Modul:Citation/CS1 --> Ta stran opisuje sporočila o napakah, ki jih javljajo sklici, ki vsebujejo {{cs1}} in {{Cs2}}, kaj pomenijo in kako lahko urejevalci te napake odpravijo. [[:Kategorija:Napake CS1]] je glavna napakovna kategorija , [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1|Kategorija:Vzdrževanje CS1]] pa glavna vzdrževalna kategorija. Napake, ki jih javi Wikipedijin sistem <code>&lt;ref></code>, v katerega so običajno vstavljene predloge za citiranje, najdete na strani [[Pomoč:Napake v navajanju]]. ==Nadzor nad prikazom sporočil o napakah== === Predogled sporočil === Ko uredniki pregledujejo predogled članka, MediaWiki izpiše sporočila v polju pod naslovom Predogled. Kadar predloge {{cs1}} in {{cs2}} vsebujejo napakovna ali vzdrževalna sporočila, [[Modul:Citation/CS1]] naredi povzetek teh sporočil v polju pod naslovom Predogled. Polje s sporočilom bi lahko izgledalo nekako takole: <div style="margin-left:1.6em;" class="cdx-message cdx-message--warning cdx-message--block"> <span class="cdx-message__icon"></span><div class="cdx-message__content"> {{int:Previewnote}} <span class="mw-continue-editing"> {{fakelink|→ {{int:Continue-editing}}|#editform}}</span> {{int:Scribunto-lua-warning|{{color|#085|{{mono|<nowiki>{{</nowiki>[[Predloga:navedi knjigo|navedi knjigo]]<nowiki>}}</nowiki>}}: ta {{fakelink|sklic}} ima sporočila o vzdrževanju}}; sporočila so lahko skrita ([[Pomoč:CS1 napake#Nadzor_nad_prikazom_sporočil_o_napakah|pomoč]]).}} {{int:Scribunto-lua-warning|{{color|#bf3c2c|{{mono|<nowiki>{{</nowiki>[[Predloga:navedi časopis|navedi časopis]]<nowiki>}}</nowiki>}}: ta {{fakelink|sklic}} ima napake}}; sporočila so lahko skrita ([[Pomoč:CS1 napake#Nadzor_nad_prikazom_sporočil_o_napakah|pomoč]]).}} </div> </div> Povzetki sporočil so sestavljeni iz treh komponent: #'{{int:Scribunto-lua-warning|}}' – to predpono samodejno doda MediaWiki; # obarvano ({{color|#085|zeleno vzdrževalno}} ali {{color|#bf3c2c|rdeče napakovno}}) sporočilo označuje vrsto predloge, ki je sprožila obvestilo. Vsebuje tudi povezavo do dokumentacije te predloge; če gre za ovojno predlogo s sporočili, se prikaže ime izvorne (ovite) predloge. # pripon 'sporočila so lahko skrita' vsebuje povezavo do pomoči na tej strani. Opozorilnih sporočil, ki se prikažejo v oknu za predogled, ni mogoče skriti. Pripona sporočila 'sporočila so lahko skrita' zgolj opozarja, da dejanska sporočila same predloge v shranjenem članku morda ne bodo vidna. Navodila za prikaz ali skrivanje teh sporočil najdete v naslednjem razdelku ({{slink||Napakovna in vzdrževalna sporočila}}). === Napakovna in vzdrževalna sporočila === <section begin="show_error_messages_help_text" /><section begin="show_all_messages_help_text" />Privzeto so {{cs1}} in {{cs2}} <span style="color:#bf3c2c">napakovna sporočila</span> vidna vsem bralcem, <span style="color:#085">vzdrževalna sporočila</span> pa so skrita pred vsemi bralci. Če želite v prikazanem članku omogočiti izpis <span style="color:#085">vzdrževalnih sporočil</span> vključite sledeče besedilo v svojo [[Cascading Stylesheets|CSS]] stran ([[Special:MyPage/common.css|common.css]]) ali v ([[Special:MyPage/skin.css|skin.css]]<!-- in other wiki without [[MediaWiki:Redirect skin.js]], replace this link to [[Special:MyPage/vector-2022.css|vector-2022.css]]、[[Special:MyPage/vector.css|vector.css] -->). <syntaxhighlight lang="css">:root .mw-parser-output .cs1-maint {display: inline;} /* display Citation Style 1 maintenance messages */</syntaxhighlight> Za skrivanje <span style="color:#bf3c2c">napakovnih sporočil</span>: <syntaxhighlight lang="css">:root .mw-parser-output .cs1-hidden-error {display: inline;} /* display hidden Citation Style 1 error messages */</syntaxhighlight> Celo s tem vključenim CSS se lahko zgodi, da starejše strani v medpomnilniku Wikipedije niso osvežene in ne prikažejo teh sporočil o napakah, čeprav je stran vključena v eno izmed sledilnih kategorij. [[Wikipedija:NULLEDIT|WP:NULLEDIT]] bo rešil ta problem. Ko se prikažejo sporočila o napakah/vzdrževanju, jih v velikem članku z veliko sklici morda še vedno ni enostavno najti. Sporočila lahko nato najdete z iskanjem (z {{key press|Ctrl|F}}) za "(pomoč)" ali "cs1". Če želite skriti <span style="color:#bf3c2c">napakovna sporočila</span>: <syntaxhighlight lang="css">:root .mw-parser-output .cs1-visible-error {display: none;} /* hide Citation Style 1 error messages */</syntaxhighlight> Slog izpisa lahko prilagodite (npr. barva), ampak mogoče boste morali povprašati za pomoč nekoga, ki pozna CSS.<section end="show_all_messages_help_text" /><section end="show_error_messages_help_text" /> === Izpostavljanje kategorij lastnosti === <section begin="prop_cat_highlight_help_text" /> [[Modul:Citation/CS1]] nekaterim sklice CS1|2 dodaja lastnosti kategorije. Za razliko od napak ali potreb po vzdrževanju se ob dodajanju kategorije lastnosti ne prikaže nobeno sporočilo. Kategorije lastnosti so lahko začasne ali trajne. Uredniki lahko s pomočjo CSS dodajo posebno oblikovanje izpisu predlog CS1|2, ki bo izpostavilo sklic, ki je dodal kategorijo lastnosti. Ta predloga na primer uporablja dolgo ime letnika/zvezka: :<code><nowiki>{{navedi knjigo |title=Naslov |date=May–Jun 2021 |volume = 1: Dolgo ime}}</nowiki></code> ::{{cite book |title=Naslov |date=May–Jun 2021 |volume = 1: Dolgo ime |no-tracking=y}}: :<code><nowiki>{{navedi knjigo |title=Naslov |date=May–Jun 2021 |volume = 1: Dolgo ime}}</nowiki></code> ::{{cite book |title=Naslov |date=May–Jun 2021 |volume = 1: Dolgo ime |no-tracking=y}} Če to dodate v svoj CSS, se bo ta navedek izpisal z {{background|#FFC|bledo rumenim}} ozadjem: :<syntaxhighlight lang="css">.cs1-prop-long-vol {background: #FFC;}</syntaxhighlight> V svoj CSS dodajte enega ali več teh razredov (z ustreznim oblikovanjem), da izpostavite izpise predlog, ko te predloge dodajo povezano kategorijo lastnosti: ::{{code|lang=css|.cs1-prop-foreign-lang-source {}|}} – podkategorije {{cl|Viri CS1 v tujih jezikih}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-foreign-lang-source-2 {}|}} – {{cl|Viri CS1 v tujih jezikih (ISO 639-2)}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-interwiki-linked-name {}|}} – author, contributor, editor, interviewer, translator name(s), povezani z Wikipedijo v drugem jeziku ::{{code|lang=css|.cs1-prop-interproj-linked-name {}|}} – author, contributor, editor, interviewer, translator name(s), povezani z drugim projektom MediaWiki ::{{code|lang=css|.cs1-prop-location-test {}|}} – {{cl|Lokacijski test CS1}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-long-vol {}|}} – {{cl|CS1: dolga vrednost volume}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-script {}|}} – podkategorije {{cl|CS1 uporablja uporablja tujo pisavo tujega jezika}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-tracked-param {}|}} – podkategorije {{cl|CS1 tracked parameters}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-unfit {}|}} — {{cl|CS1: unfit URL}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-year-range-abbreviated {}|}} – {{cl|CS1: okrajšani razpon let}} <section end="prop_cat_highlight_help_text" /> ==Najpogostejše napake== To je seznam najpogostejših cs1|2 napak {{#invoke:cs1 documentation support|most_common_error_cats}} {{See also|Kategorija:Napake CS1|Kategorija:Vzdrževanje CS1}} ==<span id="accessdate_missing_url">|access-date= zahteva |url= </span>== <section begin="accessdate_missing_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_accessdate_missing_url}} Parameter {{para|access-date}} (ali {{para|accessdate}}) je datum dostopa do spletnega vira, ki je naveden v {{para|url}} - to je datum, ko je bil spletni vir dodan v članek. To sporočilo se pojavi, če je bil {{para|access-date}} vključen v sklic brez {{para|url}}. Če sklic ne uporablja spletno povezavo, je {{para|access-date}} nepotreben in naj se odstrani. Kadar ima spletni vir datum publikacije ali drug fiksni datum povezan z njim, ima {{para|access-date}} omejeno vrednost, čeprav je lahko koristen pri identifikaciji ustrezne arhivske verzije vira. Brez {{para|url}}, {{para|access-date}} nima pomena. Za rešitev tega problema, zagotovite vrednost za {{para|url}} ali odstranite {{para|access-date}}. Urejevalci naj poskusijo določiti zakaj sklic vsebuje {{para|access-date}} brez {{para|url}}. Na primer, sklic nikoli ni vseboval {{para|url}}, ali pa je bil {{para|url}} odstranjen, ker je bil povezan na stran, ki je kršila avtorske pravice (glejte [[WP:AP]]), ali pa ker je {{para|url}} veljal za slepega in je bil (po pomoti) odstranjen. Če sklic nikoli ni vseboval {{para|url}} ali je bil odstranjen zaradi avtorskih pravic, odstranite {{para|access-date}}. Če je bil odstranjen slepi {{para|url}}, obnovite {{para|url}} in ga po možnosti popravite (glejte [[WP:DEADLINK]]). Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_accessdate_missing_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="accessdate_missing_url_help_text" /> ==<span id="archive_date_url_ts_mismatch">Neujemanje časovnih žigov |archive-date= / |archive-url= </span>== <section begin="archive_date_url_ts_mismatch_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_archive_date_url_ts_mismatch}} Arhivski URL-ji spletišča vsebujejo 14-mestni časovni žig posnetka. To napakovno sporočilo se prikaže, ko se datum posnetka arhiva ne ujema z datumom, navedenim v {{para|archive-date}}. Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da se {{para|archive-url}} in {{para|archive-date}} nanašata na isti posnetek. To lahko pomeni, da je treba posodobiti vrednosti, dodeljene enemu ali obema parametroma. Če želite dobiti pravilno vrednost za {{para|archive-date}}, si oglejte izvorno kodo arhivirane strani in blizu dna poiščite vrstico, ki se začne z "FILE ARCHIVED ON". V tej vrstici bi se moral izpisati datum arhiva. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_archive_date_url_ts_mismatch|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="archive_date_url_ts_mismatch_help_text" /> Strani s to napako v sledilni kategoriji lahko popravi bot [[:en:WP:WAYBACKMEDIC]]. Zahteve za zagon bota lahko podate [[:en:WP:URLREQ]]. ==<span id="archive_date_missing_url">|archive-date= potrebuje |archive-url= </span>== <section begin="archive_date_missing_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_archive_date_missing_url}} {{para|archive-date}} določa datum, ko je bil spletni vir arhiviran. Brez ustreznega parametra {{para|archive-url}} je {{para|archive-date}} brezpomenski. Če želite odpraviti to napako, navedite vrednost za {{para|archive-url}} ali odstranite {{para|archive-date}} Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_archive_date_missing_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="archive_date_missing_url_help_text" /> ==<span id="archive_url">|archive-url= je nepravilno oblikovan </span>== <section begin="archive_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_archive_url|$1=&lt;razlog>}} Archive.org omogoča dostop do posnetkov arhiviranih strani različnih url-jev. Nekateri izmed teh so: :<code><nowiki>https://web.archive.org/web/YYYYMMDD</nowiki><wbr /><nowiki>hhmmss/http://www.example.com</nowiki></code> – en posnetek; to je osnovna oblika uporabe v {{para|archive-url}} :<code><nowiki>https://web.archive.org/web/*/http://</nowiki><wbr />www.example.com</code> – rezultat poizvedovanja z nadomestnimi znaki (wildcard search); uporabno za lociranje ustreznega posnetka, kar pa ni uporabno v sklicevanjih :<code><nowiki>https://web.archive.org/web/</nowiki><wbr />201603/<nowiki>http://www.example.com</nowiki></code> – nepopolna časovna oznaka; archive.org vrne najnovejši posnetek :<code><nowiki>https://web.archive.org/save/http://</nowiki><wbr />www.example.com</code> – shrani nov posnetek trenutnega cilja; ne uporabljajte te oblike Obstajata dve obliki za osnovni url: :<code><nowiki>https://web.archive.org/</nowiki><''timestamp''>/...</code> – starejša oblika :<code><nowiki>https://web.archive.org</nowiki>/'''web/'''<''timestamp''><''flags''>/...</code> – novejša oblika Sporočilo o napaki identificira razlog za sporočilo. Razlogi so: :<span class="error" style="font-size:inherit;">save command</span> – archive.org url je v obliki save ukaza :<span class="error" style="font-size:inherit;">path</span> – pričakovano je '''web/''', toda našlo se je nekaj drugega :<span class="error" style="font-size:inherit;">timestamp</span> – časovna oznaka, ki je del url poti, nima 14 cifer :<span class="error" style="font-size:inherit;">flag</span> – the flag portion of the url path (if present; new form urls only) is not 2 lowercase letters followed by an underscore: 'id_' :<span class="error" style="font-size:inherit;">liveweb</span> – <code>liveweb.archive.org</code> is a deprecated form of the domain name Če ima archive.org url katerokoli od teh napak, Modul:Citation/CS1 ne more povezati archive.org in ustvari ustrezno sporočilo o napaki. Za rešitev tega problema izberite url ustreznega posnetka, ki se nahaja v archive.org. [https://archive.org/web/ Poiščite ciljni URL]. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_archive_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="archive_url_help_text" /> ==<span id="archive_missing_date">|archive-url= potrebuje |archive-date= </span>== <section begin="archive_missing_date_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_archive_missing_date}} parameter {{para|archive-date}} določa datum, ko je bil spletni vir arhiviran. Za rešitev tega problema vpišite {{para|archive-date}}. Za spletne vire arhivirane v archive.org,<ref name="archive.org" /> se datum arhiviranja najde v {{para|archive-url}}; za vire arhivirane v webcitation.org,<ref name="webcitation.org" /> je datum vključen v glavi arhiva. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_archive_missing_date|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="archive_missing_date_help_text" /> ==<span id="archive_missing_url">|archive-url= zahteva |url= </span>== <section begin="archive_missing_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_archive_missing_url}} Pravilno formatiran sklic, ki vključuje {{para|archive-url}} in {{para|archive-date}} zahteva {{para|url}}. Kadar sklic vključuje {{para|url-status|live}}, se vrstni red elementov v sklicu spremeni (originalni url je prvi). Za rešitev tega problema zagotovite vrednost za {{para|url}}. Za spletne vire arhivirane v archive.org,<ref name="archive.org" /> se originalni url najde v {{para|archive-url}}; za vire arhivirane v webcitation.org,<ref name="webcitation.org" /> je originalni url vključen v glavi arhiva. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_archive_missing_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="archive_missing_url_help_text" /> ==<span id="arxiv_missing">Potreben je |arxiv= </span>== <section begin="arxiv_missing_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_arxiv_missing}} Predloga {{tlx|Navedi arXiv}} zahteva eno, in ne obeh, parametrov za identifikacijo {{para|arxiv}} ali {{para|eprint}}. Za rešitev tega problema zagotovite, da predloga vsebuje {{para|arxiv}} ali {{para|eprint}} s pravilno formirano vrednostjo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_arxiv_missing|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="arxiv_missing_help_text" /> ==<span id="asintld_missing_asin">|asin-tld= potrebuje |asin=</span>== <section begin="asintld_missing_asin_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_asintld_missing_asin|$1=asin-tld}} Ko se v predlogi CS1|2 uporabi {{para|asin-tld}} , mora biti prisoten tudi parameter {{para|asin}} (z vrednostjo). Če želite odpraviti to napako, dodajte manjkajoči ASIN ali pa odstranite 'okvarjeni' parameter. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_asintld_missing_asin|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="asintld_missing_asin_help_text" /> ==<span id="biorxiv_missing">Potreben je |biorxiv= </span>== <section begin="biorxiv_missing_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_biorxiv_missing}} {{tlx|Navedi bioRxiv}} zahteva identifikator v parametru {{para|biorxiv}}. Za rešitev tega problema, zagotovite, da predloga vsebuje {{para|biorxiv}} pravilno sestavljeno vrednost. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_biorxiv_missing|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="biorxiv_missing_help_text" /> ==<span id="chapter_ignored">Prezrt |chapter= </span>== <section begin="chapter_ignored_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_chapter_ignored|$1=chapter}} {{cs1}} predloge {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi novice}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi sporočilo za javnost}}, {{tlx|cite podcast}}, {{tlx|navedi novičarsko skupino}} in predloga {{tlx|citat}}, ne podpirajo parametra {{para|chapter}} in njegovih komponent {{para|trans-chapter}}, ne podpirajo parametra {{para|chapter}} in njegovih komponent {{para|trans-chapter}}, {{para|script-chapter}}, {{para|chapter-url}} in {{para|chapter-format}}. Alias parameteri {{para|contribution}}, {{para|entry}}, {{para|article}}, {{para|section}} in njegove komponente, prav tako niso podprte. Za rešitev tega problema: * uporabite ustrezno predlogo za navajanje (kot je {{tl|navedi knjigo}} ali {{tl|navedi enciklopedijo}}) ali * prenesite vsebino parametra {{para|chapter}} v parameter {{para|title}} ali * za {{tl|navedi novice}} se lahko {{para|department}} uporabi za podajanje imena poglavja v časopisu, kot je "Osmrtnice" ali * za {{tl|citat}}, odstranite {{para|work}} ali njegove aliase kot je {{para|website}} in preneseite vsebino v {{para|title}}, če je to ustrezno * prenesite vsebino parametra {{para|chapter}} izven predloge, pred zaključnim <nowiki></ref></nowiki> Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_chapter_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="chapter_ignored_help_text" /> ==<span id="invisible_char">&lt;char> znak v |param= na mestu ''n''</span>== <section begin="invisible_char_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_invisible_char|$1=&lt;char> znak|$2=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param>=</code>|$3={{var|n}}}} Ta napaka se javi za sklice, ki v vrednosti parametra vsebujejo nevidni ali nenatisljivi znak znani kot [[kontrolni znak]]i; napaka vključuje pozicijo na kateri se znak nahaja. [[Modul:Citation/CS1]] razpozna vrednosti parametre, ki vsebujejo kateregakoli izmed teh znakov: *[[non-breaking space]], U+00A0 *[[soft hyphen]], U+00AD *[[replacement character]], U+FFFD *[[hair space]], U+200A *[[zero width space]], U+200B *[[zero width joiner]], U+200D *[[horizontal tab]], U+0009 (HT) *[[line feed]], U+0010 (LF) *[[carriage return]], U+0013 (CR) *[[delete character]], U+007F (DEL) *[[C0 and C1 control codes|C0 control]], U+0000–U+001F (NULL–US) *[[C0 and C1 control codes|C1 control]], U+0080–U+009F (XXX–APC) Za rešitev napake nevidnih znakov odstranite ali zamenjajte razpoznani znak. Ker so ti znaki večinoma nevidni, sporočilo o napaki izpiše tudi pozicijo znaka znotraj parametra. Znaki za presledke med operatorjem enačaja (znak '=' ) in vrednostjo parametra se ne upoštevajo. Če se po sklicu premikate s poščicami na tipkovnici, lahko kurzor obstane pri miru, ko je na nevidnem znaku - odstranite ga s pritiskom na {{keypress|Delete}} ali {{keypress|Backspace}}. Če kopirate-lepite niz v polje "Characters" na https://r12a.github.io/app-conversion/ in kliknete "View in UniView", se prikaže ime in pozicija vseh znakov. {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_invisible_char|$1=&lt;name> stripmarker|$2=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param>=</code>|$3={{var|n}}}} Stripmarkerji so posebna zaporedja znakov, ki jih za določene označevalce vriva [[MediaWiki]] kot ohranjevalec prostora za [[xml]]-podobne označevalces. Ti označevalci so {{tag|gallery}}, {{tag|math}}, {{tag|nowiki}}, {{tag|pre}}, in {{tag|ref}}. Stripmarkerji se zamenjajo z vsebino pred zakjučnim shranjevanjem strani. Modul ne upošteva math in nowiki stripmarkerje. Za rešitev stripmarker napak odstranite ali zamenjajte razpoznan označevalec. Sporočilo o napaki izpiše tudi pozicijo stripmarkerja znotraj vrednosti parametra. Znaki za presledke med operatorjem enačaja (znak '=' ) in vrednostjo parametra se ne upoštevajo. Strip marker napake clahko povzroči tudi nepodprto dodatno besedilo ali predloge v vrednostih parametrov{{mdash}}na primer, {{tl|ISBN}} v parametru {{para|title}}. Težavo rešite tako, da odvečno besedilo premaknete izven predloge za navajanje virov ali pa ustrezno odstranite odvečno besedilo oziroma kodo predloge. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_invisible_char|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="invisible_char_help_text" /> ==<span id="bad_arxiv">Preveri vrednost |arxiv= vrednost</span>== <section begin="bad_arxiv_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_arxiv}} Ko {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo {{para|arxiv}}, se preveri ali arXiv identifikator ustreza arXiv shemi identifikatorja.<ref>{{navedi splet |url=https://arxiv.org/help/arxiv_identifier |title=Understanding the arXiv identifier |website=[[Cornell University Library]] |accessdate=2014-08-20}}</ref> Identifikatorju se preveri število cifer; veljavnost ''year'' in ''month'' vrednosti; in pravilna uporaba pomišljajev, poševnic in pik. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost v {{para|arxiv}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_arxiv|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_arxiv_help_text" /> ==<span id="bad_asin">Preveri vrednost |asin=</span>== <section begin="bad_asin_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_asin}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|asin}}, se preveri ali [[ASIN]] identifikator vsebuje deset alfanumeričnih znakov (velike črke) brez ločil ali presledkov in če je prvi znak cifra. Za rešitev tega problema zagotovite, da je {{para|asin}} vrednost pravilna. Če je {{para|asin}} vrednost pravilna in sestavljena iz samih cifer, uporabite namesto tega {{para|isbn}} in izbrišite vse {{para|asin-tld}} parametre. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_asin|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_asin_help_text" /> ==<span id="bad_asin_tld">Preveri vrednost |asin-tld= </span>== <section begin="bad_asin-tld_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_asin_tld}} Predloge za {{cs1}} in {{cs2}} vsebujejo test za znane vrednosti {{para|asin-tld}} za določitev [[Vrhnja internetna domena|vrhnje internetne domene]] (TLD) za dano povezavo identifikatorja [[ASIN]]. Seznam trenutno podprtih vrednosti je: <section begin="asin-tld_values_list" /><code>ae</code>, <code>au</code>, <code>br</code>, <code>ca</code>, <code>cn</code>, <code>de</code>, <code>es</code>, <code>fr</code>, <code>in</code>, <code>it</code>, <code>jp</code>, <code>mx</code>, <code>nl</code>, <code>pl</code>, <code>sa</code>, <code>se</code>, <code>sg</code>, <code>tr</code>, <code>uk</code><section end="asin-tld_values_list" /> Parametru {{para|asin-tld}} ne potrebno določiti privzete vrednosti (Združene Države). Če želite ta pogoj izrecno določiti, lahko v ta namen navedete vrednost <code>us</code>. Vse te vrednosti se samodejno razrešijo v pravilno vrhnjo domeno (TLD) po eni od shem <code>''nn''</code>, <code>com.''nn''</code>, <code>co.''nn''</code>, <code>z.''nn''</code> in <code>com</code>. Če predloga naleti na nepodprto vrednost, izpiše napakovno sporočilo. Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost {{para|asin-tld}} pravilna. Če je vrednost pravilna, jo prijavite na strani [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da jo lahko dodamo na seznam podprtih vrednosti. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_asin_tld|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_asin-tld_help_text" /> ==<span id="bad_bibcode">Preveri vrednost |bibcode= &lt;sporočilo></span>== <section begin="bad_bibcode_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_bibcode|$1=&lt;sporočilo>}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|bibcode}}, se preveri ali ima identifikator [[bibcode]] pravilen format.<ref>{{cite web |title=Bibcodes |url=https://ui.adsabs.harvard.edu/help/actions/bibcode |website=ADS news, blogs, and help pages |publisher=The SAO Astrophysics Data System |access-date=2025-10-21 |date=2015-02-09}}</ref> Kode Bibcode morajo izpolnjevati naslednje zahteve: :dolžina mora biti natanko 19 znakov (&lt;sporočilo> = '<span class="error" style="font-size:100%">dolžina</span>') :znaki na naslednjih položajih (razen če je določeno drugače, kršitve povzročijo izpis '<span class="error" style="font-size:100%">vrednost</span>' v &lt;sporočilo> v delu napakovnega sporočila: ::1–4 morajo biti števke in morajo predstavljati leto v razponu od 1000 do prihodnjega leta (&lt;sporočilo> = '<span class="error" style="font-size:100%">leto</span>') ::5 mora biti črka ::6–8 morajo biti črka, števka, znak ampersand (&) ali pika (ampersand ne sme neposredno slediti piki; &. (&lt;sporočilo> = '<span class="error" style="font-size:100%">journal</span>')) ::9–18 morajo biti črka, števka ali pika ::9 mora biti črka ali pika Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost {{para|bibcode}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_bibcode|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_bibcode_help_text" /> ==<span id="bad_biorxiv">Preveri vrednost |biorxiv= </span>== <section begin="bad_biorxiv_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_biorxiv}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|biorxiv}}, se izvede preverjanje, ali ima identifikator [[bioRxiv]] iustrezno obliko. Obstajata dve veljavni obliki, pri čemer se vsaka začne z "bioRxiv's doi directory identifikatorjem" in registracijsko kodo (10.1101 ali 10.64898), sledi pa jima: : šest numeričnih znakov brez ločil ali presledkov: ::{{para|biorxiv|10.1101/######}} ::: <code>######</code> – 6-mestni identifikator bioRxiv : predpona datuma v obliki ymd, ki ji sledi šest številčnih znakov brez ločil ali presledkov followed, ter izbirna različica: :: {{para|biorxiv|10.1101/yyyy.mm.dd.######v#}} kjer: ::: <code>yyyy.mm.dd.</code> – predstavlja datum, ki ni starejši od 11. decembra 2019 (<code>2019.12.11.</code>) in ne poznejši od jutrišnjega datuma; datum mora biti veljaven ::: <code>######</code> – 6-mestni identifikator bioRxiv ::: <code>v#</code> – izbirni indikator različice Pogosta napaka je vključitev bioRxiv ''URLja'' (<code>{{red|<nowiki>https://dx.doi.org/</nowiki>}}10.1101/######}}</code>). Za rešitev tega problema zagotovite, da je {{para|biorxiv}} vrednost pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_biorxiv|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_biorxiv_help_text" /> ==<span id="bad_citeseerx">Preveri vrednost |citeseerx= </span>== <section begin="bad_citeseerx_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_citeseerx}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|citeseerx}}, se preveri, če ima [[CiteSeerX]] identifikator pravilen format. Pričakovan identifikator je vrednost dodeljena <code>?doi=</code> "query key" v URL-ju CiteSeerX dokumenta. (Ta "query key" naj se ne zamenjuje z [[Digital Object Identifier]]: naj ne bo vpisan v {{para|doi}}.) Na primer, če želite ustvariti povezava na <code>http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.220.7880</code>, uporabite {{para|citeseerx|10.1.1.220.7880}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_citeseerx|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_citeseerx_help_text" /> ==<span id="bad_date">Preveri datumske vrednosti v: |&lt;param1>=, |&lt;param2>=, ...</span>== <section begin="bad_date_help_text" />{{help desk}} {{plainlist}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_date|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param1>=</code>, <code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param2>=</code>, ...}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_date|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}year=</code> / <code class="cs1-code">{{pipe}}date=</code> mismatch}} {{endplainlist}} Če predloge {{cs1}} ali {{cs2}} vsebujejo parametre z datumi, se izvede avtomatiziran test z namenom preverjanja veljavnosti datumov, ki ustrezajo slogu. Za rešitev problema zagotovite, da datum ustreza [[Wikipedija:Slogovni_priročnik#Datumi|smernicam Slogovnega priročnika]]. Poleg tega sklici v slovenski Wikipediji omogočajo vnos datumov v angleških formatih. Nekaj stvari, na katere morate paziti: * nemogoči datumi, kot je 29. februar 2011 (2011 ni bilo prestopno leto) * {{para|access-date}} mora vsebovati dan in ne le mesec in leto. * {{para|archive-date}} mora vsebovati polni datum * napačno postavljena, nepravilna ali odvečna ločila * napačno postavljeni, nepravilni ali odvečni presledki * odvečne ali manjkajoče ničle, kot je 06. junij namesto 6. junij * odvečno besedilo * vezaji ali poševnice namesto pomišljajev v časovnih razponih * napačno črkovanje ali nepravilna uporaba velikih začetnic * druge nesprejemljive oblike zapisov datumov * več kot en datum v parametru, ki je namenjen datumu * dnevi v tednu (such as ponedeljek, 6. junij namesto 6. junij) * letnice pred letom 100 n. št., vključno z datumi pr. n. št. Poskusite raje uporabiti parameter {{para|orig-date}}. Ne uporabljajte <code>&amp;nbsp;</code>, <code>&amp;ndash;</code> ali {{tlx|spaced ndash}}, saj ti elementi pokvarijo metapodatke. Če želite dodati pomišljaj (en dash), uporabite orodje za urejanje [[Pomoč:CharInsert#Insert|CharInsert]]. Lahko pa kopirate in prilepite tega: &ndash;. <!-- Bot je pogosto sposoben popraviti ločilo, pod pogojem, da je celoten format nedvoumen. --> Prihodnji datumi v parametru {{para|date}} v CS1|2 sklicih so omejeni na trenutno leto + 1; t.j., za {{#time:Y}}, so datumi v sklicu {{#time:Y|now +1 year}} sprejemljivi, toda datumi {{#time:Y|now +2 year}} in kasneje pa ne. Datumi pred letom 1582 se obravnavajo kot datumi po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]]. Datumi od leta 1582 naprej se obravnavajo kot datumi po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Julijanski koledar se je ponekod uporabljal približno do leta 1923. Trije julijanski datumi v prestopnih letih, 29. februar v letih 1700, 1800 in 1900, bodo sprožili to sporočilo o napaki, saj ta leta v gregorijanskem koledarju niso prestopna. Datum dostopa (v {{para|access-date}}) se preverja zato, da se zagotovi polna oblika datuma (dan, mesec in leto) in njegova vrednost mora biti med 15. januarjem 2001 (ustanovitev Wikipedije) in današnjim datumom plus en dan, ker predstavlja datum, ko je urejevalec pregledoval spletni vir. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#ifeq: {{FULLPAGENAME}} | Kategorija:Napake CS1: datumi | Kategorija:Napake CS1: datumi | [[:Kategorija:Napake CS1: datumi]] ({{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: datumi}} strani)}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end=bad_date_help_text /> {{anchor|Date Fix Table|Dates|DateFixTable}} {{anchor|ExamplesOfUnacceptableDates}} {| class="wikitable" |+ Primeri nesprejemljivih tipov datumov in kako jih popraviti: |- ! Problem !! Nesprejemljivo!! Popravljeno |- | Pomišljaji v razponih || {{para|plain=y|date|2002{{red|-}}2003}} || {{para|plain=y|date|2002{{green|–}}2003}} |- | Pomišljaji v razponih || {{para|plain=y|date|2002{{red|/}}2003}} ali {{para|plain=y|date|julij{{red|/}}avgust 2003}}||{{para|plain=y|date|2002{{green|–}}2003}} ali {{para|plain=y|date|julij{{green|–}}avgust 2003}} |- | Pomišljaji v razponih || {{para|plain=y|date|april{{red|-}}maj 2004}} || {{para|plain=y|date|april{{green|–}}maj 2004}} |- | Manjkajoči presledek okoli pomišljaja za razpon polnih datumov || {{para|plain=y|date|april 2003{{red|–}}maj 2004}} || {{para|plain=y|date|april 2003 {{green|–}} maj 2004}} |- | Poševnica v časovnem razponu (uporabite pomišljaj) || {{para|plain=y|date|2002{{red|/}}2003}} or {{para|plain=y|date|julij{{red|/}}avgust 2003}}||{{para|plain=y|date|2002{{green|–}}2003}} ali {{para|plain=y|date|julij{{green|–}}avgust 2003}} |- | Velike začetnice mesecev (pri nas dovoljujejo oboje)|| {{para|plain=y|date|28. {{red|f}}ebruar 1900}} || {{para|plain=y|date|28. {{green|F}}ebruar 1900}} |- | Velike črke mesecev || {{para|plain=y|date|28. F{{red|EBRUAR}} 1900}} || {{para|plain=y|date|28. F{{green|ebruar}} 1900}} |- | Velike črke letnih časov (pri nas dovoljujejo oboje) || {{para|plain=y|date|{{red|p}}omlad 2011}} || {{para|plain=y|date|{{green|P}}omlad 2011}} |- | Datum v prihodnosti (tipkarska napaka) || {{para|plain=y|date|2{{red|10}}2}} || {{para|plain=y|date|2{{green|01}}2}} |- | Access date v prihodnosti (glej opombe zgoraj) || {{para|plain=y|access-date|{{red|{{jutri}}, {{CURRENTYEAR}}}}}} || {{para|plain=y|access-date|{{včeraj|type=short}}, {{CURRENTYEAR}}}} |- | Access date predaleč v preteklosti (tipkarska napaka) || {{para|plain=y|access-date|1. january 20{{red|01}}}} || {{para|plain=y|access-date|1. january 20{{green|10}}}} |- | Access date ima določen le mesec || {{para|plain=y|access-date|{{red|januar}} 2015}} || {{para|plain=y|access-date|{{green|12. januar}} 2015}} |- | Nejasen razpon datumov ali leta in meseca || {{para|plain=y|date|2002-{{red|03}}}} || {{plainlist| *{{para|plain=y|date|2002–{{green|20}}03}} *{{para|plain=y|date|{{green|marec}} 2002}}}} |- | Nepravilno okrajševanje || {{para|plain=y|date|{{red|Febr.}} 28, 1900}} || {{plainlist| *{{para|plain=y|date|{{green|Feb}} 28, 1900}} *{{para|plain=y|date|{{green|Februar}} 28, 1900}}}} |- | Neobstoječ datum || {{para|plain=y|date|{{red|29. februar 1900}}}} || |- | Undated || {{para|plain=y|date|{{red|Undated}}}} || {{para|plain=y|date|{{green|n.d.}}}} |- | Vejica v mesecu in letu || {{para|plain=y|date|Februar{{red|,}} 1900}} || {{para|plain=y|date|Februar 1900}} |- | Vejica v sezoni || {{para|plain=y|date|Zima{{red|,}} 1900–1901}} || {{para|plain=y|date|Zima 1900–1901}} |- | Manjka vejica v formatu, kjer je obvezna || {{para|plain=y|date|{{red|28. februar 1900}}}} || {{para|plain=y|date|28. februar{{green|,}} 1900}} |- | Text v datumu || {{para|plain=y|date|2008{{red|, originalno 2000}}}} || {{para|plain=y|date|2008}} {{green|{{para|plain=y|orig-year|2000}}}} |- | Vodilne ničle || {{para|plain=y|date|januar {{red|04}}, 1987}} || {{para|plain=y|date|januar {{green|4}}, 1987}} |- | Datum s poševnicami || {{para|plain=y|date|12{{red|/}}6{{red|/}}87}} || {{plainlist| *{{para|plain=y|date|{{green|6. december 19}}87}} *{{para|plain=y|date|{{green|12, junij 19}}87}}}} |- | Leto z dvema ciframa || {{para|plain=y|date|{{red|87}}-12-06}} || {{para|plain=y|date|{{green|19}}87-12-06}} |- | Ena cifra za mesec ali dan || {{para|plain=y|date|2007-{{red|3}}-{{red|6}}}} || {{para|plain=y|date|2007-{{green|03}}-{{green|06}}}} |- | Wikificiran datum || {{para|plain=y|date|{{red|<nowiki>[[</nowiki>}}April 1{{red|<nowiki>]]</nowiki>}}, {{red|<nowiki>[[</nowiki>}}1999{{red|<nowiki>]]</nowiki>}} }} || {{para|plain=y|date|{{green|1. april 1999}}}} |- | "mm-dd-yyyy" ali "dd-mm-yyyy" format || {{para|plain=y|date|{{red|07-12-}}2009}} || {{para|plain=y|date|{{green|7. december}} 2009}} ali {{para|plain=y|date|{{green|12. julij}} 2009}}<br />ali<br />{{para|plain=y|date|{{green|12. julij,}} 2009}} ali {{para|plain=y|date|{{green|7. december,}} 2009}} |- |Približni ali nezanesljivi datumi || {{para|plain=y|date|{{red|circa}} 1970}} ali {{para|plain=y|date|{{red|<nowiki>{{circa}}</nowiki>}} 1970}} ||{{para|plain=y|date|{{green|c.}} 1970}} |- |} ==<span id="bad_doi">Preveri vrednost |doi= </span>== <section begin="bad_doi_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_doi}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|doi}}, se izvede test, ki preveri ali je prefiks vrednost [[Identifikator digitalnega objekta|DOI]] pravilno formatiran in ima pravilni vsebuje pravilni identifikator registra. Pravilni prefiks doi se prične <code>10.</code> indikatrojem direktorija. Preostali del prefiksa je niz cifer in znak pika, ki oblikujejo kodo registra. Če je indikator direktorija <code>10.</code>, cs1|2 predloge izvedejo test veljavnosti kode registra. Veljavne kode registra: *mora biti sestavljen iz cifer *mora biti znotraj obsega: ** 1000–9999 ** 10000–89999 *ima lahko enega ali več podkod, ki se začnejo s piko, ki ji sledijo cifre (1000.10) *ne sme biti 5555 (invalid/temporary/test) Poleg tega se preveri vrednost {{para|doi}}, če vsebuje presledke ali pomišljaje in da se ne končajo z ločilom. Nadaljnje preverjanje DOI se ne izvaja. Ne vključujte sheme in domenskega imena <code><nowiki>https://doi.org/</nowiki></code> iz URLja. Pravilna vrednost parametra {{para|doi}} je videti takole: {{para|doi|10.1103/PhysRevLett.80.904}}. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|doi}} pravilna. V zelo redkih primerih so založniki izdali dela z identifikatorjem DOI, ki odstopa od standardne oblike. Če ste prepričani, da tak neskladen DOI resnično ustreza objavljenemu delu, lahko okoli identifikatorja dodate [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]] da s tem preprečite prikaz sporočila o napaki. (Tega označevanja ne uporabljajte za identifikatorje DOI, ki so »neaktivni« in ne »neskladni«. Namesto tega zanje uporabite {{para|doi-broken-date}}.) Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_doi|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_doi_help_text" /> ==<span id="bad_hdl">Preveri vrednost |hdl= </span>== <section begin="bad_hdl_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_hdl}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|hdl}}, se izvede test, če [[Handle System|hdl]] vrednost ustrezno definirana. Vrednosti {{para|hdl}} se preveri, da ne vsebuje praznih prostorov ali pomišljajev in da se ne konča z ločilom. Nadaljnja preverjanja hdl-ja se ne izvajajo. Za rešitev tega problema zagotovite, da je {{para|hdl}} vrednost pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_hdl|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_hdl_help_text" /> ==<span id="bad_isbn">Preveri vrednost |isbn= </span>== <section begin="bad_isbn_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_isbn|$1=&lt;type>}} {{cs1}} in {{cs2}} predloge, ki vsebujejo parameter {{para|isbn}} preverjajo ali ima [[ISBN]] ustrezno dolžino (10 ali 13 cifer), da ISBN uporablja pravilne opcijske separatorje (presledek ali pomišljaj) in ovrednotijo končno številko. V tem polju se dovolje le en ISBN, ker je vrednost {{para|isbn}} vključena v [[COinS]] metapodatke sklica. Glejte tudi [[Wikipedija:COinS]]. Več kot en ISBN ali znaki, ki niso del ISBN-ja,okvarijo COinS metapodatke in lahko prav tako okvarijo povezavo na [[Posebno:ViriKnjig]]. Indikator &lt;type> sporočila o napaki je lahko: : {{error-small|length}} – ISBN ne vsebuje 10 ali 13 cifer : {{error-small|checksum}} – ISBN vsebuje eno ali več cifer nepravilnih; preverite tipkarske napake : {{error-small|invalid character}} – ISBN vsebuje eno ali več 'cifer', ki niso dovoljene : {{error-small|invalid prefix}} – 13-cifrni ISBNji se morajo začeti z '978' ali '979' : {{error-small|invalid form}} – 10-cifrni ISBNji z napačno pozicijo 'X' znaka : {{error-small|invalid group id}} – 13-cifrni ISBN ji se morajo začeti z '9790'; ta kombinacija prefiks / group ID je rezervirirana za [[ISMN]] Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost v {{para|isbn}} pravilna in da je uporabljen le en ISBN, ter da ni vključeno kakšno drugo besedilo. Uporabite 13-številčni ISBN ''kjer je le-ta na voljo''. Če je ISBN 10-številčni, preverite ali vsebuje mali 'x' in ga spremenite v veliki 'X'. * '''Nikoli ne''' poskušajte odpraviti napake zgolj s ponovnim izračunom kontrolne številke. Kontrolna številka je namenjena preverjanju, ali je glavni del številke pravilen. Če validacija kode ISBN ne uspe, gre verjetno za tipkarsko napako v glavnem delu številke. V tem primeru bi ponovni izračun kontrolne številke ustvaril na videz veljaven ISBN, ki pa bi vodil do napačnega vira (ali nikamor). * Če imate na voljo samo 10-mestni ISBN, številko '''uporabite''' takšno, kot je, in je ne poskušajte pretvoriti v 13-mestno obliko. * Če validacija kode ISBN, kot je natisnjena v vašem viru, ne uspe, '''preverite''' tako uvodne strani (kolofon) kot tudi platnico knjige. Ni nenavadno, da je ISBN napačno natisnjen v kolofonu, na platnici pa je pravilen. * '''Predoglejte''' svoje urejanje in preverite, ali novi ISBN zdaj res vodi do pravega vira * Napačni ISBN-ji so [[Wikipedija:Znaki pisanja z umetno inteligenco#Napačen DOI ali ISBN|možen kazalnik besedila, ki ga je ustvaril LLM]]. '''Premislite''' o pregledu besedila v bližini, celotnega članka ali nedavnih urejanj tega članka glede morebitih [[Halucinacija (umetna inteligenca)|halucinacij UI]] in [[Wikipedija:Znaki pisanja z umetno inteligenco|drugih značilnosti ustvarjanja z LLM]]. V redkih primerih, založniki izdajo knjige z okvarjenimi ISBN-ji. Če ste prepričani, da taki ISBN-ji resnično ustrezajo objavljenemu delu, lahko okoli identifikatorja dodate [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]], da s tem preprečite prikaz sporočila o napaki. V veliko primerih so bile knjige ponatisnjene s popravljenim ISBN-jem. Uporabite popravljen ISBN kjer je to mogoče. Včasih številke dodeljene {{para|isbn}} izgledajo pravilne – dolžina je prava, check številka je pravilna – ampak niso prava ISBN števila. To [http://isbn.org/ISBN_converter orodje] vam je lahko v pomoč. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_isbn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><!-- See [[bugzilla:47049]] about {{FULLPAGENAME}}, category pagenames containing ISBN, and #ifeq: --><section end="bad_isbn_help_text" /> ==<span id="bad_ismn">Preveri vrednost |ismn= </span>== <section begin="bad_ismn_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_ismn}} Predloge {{cs1}} in {{cs2}}, ki vsebujejo parameter {{para|ismn}}, se preverjajo zato, da se zagotovi pravilna dolžina [[ISMN]] (trinajst cifer), da koda ISMN uporablja pravilna neobvezna ločila (navaden presledek in pomišljaj), in da je zadnja [[kontrolna številka]] pravilna v skladu s specifikacijo. V tem polju je dovoljena samo ena koda ISMN, ker je celotna vrednost parametra {{para|ismn}} vključena v [[COinS]] [[metapodatek|metapodatke]] sklica. Glejte tudi [[Wikipedija:COinS]]. Več kot ena koda ISMN ali znaki, ki niso del kode ISMN, pokvarijo metapodatke COinS (Če je to ustrezno, jih lahko namesto tega navedete z uporabo {{para|id|{{tlp|ISMN|...}}}}.) Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost {{para|ismn}} pravilna, da je uporabljena samo ena koda ISMN, da so uporabljena pravilna neobvezna ločila in da ni vključeno nobeno drugo besedilo. Prepričajte se, da ISMN vsebuje natanko 13 cifer. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_ismn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_ismn_help_text" /> ==<span id="bad_issn">Preveri vrednost |issn= </span>== <section begin="bad_issn_help_text" />{{help desk}} {{plainlist}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_issn|$1=_}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_issn|$1=e}} {{endplainlist}} Predloge {{cs1}} and {{cs2}}, ki vsebujejo parameter{{para|issn}}in/ali {{para|eissn}} se preveri, da se zagotovi pravilna dolžina kode [[ISSN]] (osem števk) in da je zadnja [[kontrolna številka]] veljavna v skladu s specifikacijo. V tem polju je dovoljena le po ena koda ISSN in eISSN, ker sta celotni vrednosti parametrov {{para|issn}} in {{para|eissn}} vključeni v [[COinS]] [[metapodatki|metapodatke]] sklica. Glejte tudi [[Wikipedija:COinS]]. (Če je to ustrezno, jih lahko namesto tega navedete z uporabo {{para|id|{{tlp|ISSN|...}} {{tlp|EISSN|...}}}}.) Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da sta vrednosti v {{para|issn}} in {{para|eissn}} pravilni, da je uporabljena le ena vrednost na parameter in da ni vključeno nobeno drugo besedilo (dovoljeni znaki so 0-9, X, in -). Če je kontrolna številka mala črka »x«, jo spremenite v veliko črko »X«. Morda je smiselno preveriti tudi, ali je bil uporabljen dejanski [[vezaj]] (-) in ne vezaju podoben znak, kot je [[pomišljaj]] (–). V zelo redkih primerih so založniki izdali dela z nepravilno oblikovanim identifikatorjem. Če ste prepričani, da neskladen identifikator resnično ustreza objavljenemu delu, lahko okoli identifikatorja dodate [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]], da s tem preprečite izpis sporočila o napaki. V nekaterih primerih so bila dela morda ponovno izdana s popravljenim identifikatorjem. Ko je to mogoče, uporabite popravljenega. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_issn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><!-- See [[bugzilla:47049]] about {{FULLPAGENAME}}, category pagenames containing ISSN, and #ifeq: --><section end="bad_issn_help_text" /> ==<span id="bad_jfm">Preveri vrednost |jfm= </span>== <section begin="bad_jfm_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_jfm}} Ko {{cs1}} in {{cs2}} predloge vsebujejo {{para|jfm}}, se izvede test kjer se preveri, da vrednost [[Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik|jfm]] identifikatorja izgleda kot pravilno definirana vrednost. Identifikator {{para|jfm}} se preveri zato, da se zagotovi njegova oblika: <code>nn.nnnn.nn</code> where <code>n</code> is any digit 0–9. Nadaljnje preverjanje jfm identifikatorja se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|jfm}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_jfm|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_jfm_help_text" /> ==<span id="bad_jstor">Preveri vrednost |jstor= </span>== <section begin="bad_jstor_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_jstor}} Ko predloge {{cs1}} in {{cs2}} vsebujejo parameter {{para|jstor}}, se izvede preverjanje, ali je vrednost identifikatorja [[JSTOR (identifikator)]])|JSTOR]] videti kot pravilno določena vrednost. Napakovno sporočilo se izpiše, če dodeljena vrednost vsebuje kakršno koli obliko niza 'jstor' (ne glede na velike/male črke), če vsebuje shemo (<code>http://</code> ali <code>https://</code>)ali če vsebuje kakršne koli presledke. Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost parametra {{para|jstor}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_jstor|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_jstor_help_text" /> ==<span id="bad_lccn">Preveri vrednost |lccn= </span>== <section begin="bad_lccn_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_lccn}} Parameter {{para|lccn}} vsebuje [[Library of Congress Control Number]] identifikator. Preveri se zato, da se zagotovi pravilna dolžina in da ima pravilne prve cifre. LCCN je niz znakov dolžine 8–12 znakov. Dolžina LCCN narekuje tip prvih treh znakov; zadnjih osem znakov na desni so vedno cifre.<ref>{{cite web |url=https://www.loc.gov/marc/lccn-namespace.html#syntax |title=The LCCN Namespace |website=Network Development and MARC Standards Office |publisher=[[Library of Congress]] |date=November 2003}}</ref> {|class="wikitable" |+Opis formata LCCN !Dožina!!Opis |- |8 || vsi znaki so cifre |- |9 || prvi znak je mala črka |- |10|| prva dva znaka sta ali obe mali črki ali oba cifri |- |11|| prvi znak je mala črka, drugin in tretji znak sta ali obe mali črki ali oba cifri |- |12|| prva dva znaka sta oba mali črko |- |} Nadaljnje preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|lccn}} pravilna in da ne vsebuje drugih črk, ločil ali znakov. Ko se ta napak izpiše, bodite pozorni na izdajatelje, ki izpustijo vodilne ničle v LCCN, ki sledijo dvo ali štiri cifrnemu letu. Na primer, LCCN je [https://catalog.loc.gov/vwebv/search?searchCode=LCCN&searchArg=92035247&searchType=1&permalink=y pravilna 92-035427] in se lahko skrajša za tiskano delo v [https://books.google.com/books?id=3ocPU-S9gloC&q=35247 92-35247]. Ko eksperimentirate z vrivanjem vodilnih ničel, preverite končno število s spletno LCCN povezavo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_lccn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_lccn_help_text" /> ==<span id="bad_medrxiv">Preveri vrednost |medrxiv= </span>== <section begin="bad_medrxiv_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_medrxiv}} Ko predloge {{cs1}} in {{cs2}} vsebujejo parameter {{para|medrxiv}}, se izvede preverjanje, ali ima identifikator [[medRxiv]] pravilno obliko. Identifikator medRxiv se začne z indikatorjem medRxiv doi direktorija in registracijsko kodo (10.1101 ali 10.64898), čemur sledi: : predpona datuma v obliki ymd, ki ji sledi osem številčnih znakov brez ločil ali presledkov, ki ji neobvezno sledi različica: :: {{para|medrxiv|10.1101/yyyy.mm.dd.########v#}} kjer: ::: <code>yyyy.mm.dd.</code> – predstavlja datum, ki ni starejši od 1. januarja 2020 (<code>2020.01.01.</code>) in ni poznejši od jutrišnjega datuma; datum mora biti veljaven ::: <code>########</code> – 8-mestni identifikator medRxiv ::: <code>v#</code> – neobvezna oznaka različice Pogosta napaka je vključitev celotnega medRxiv ''URL'' (<code>{{red|<nowiki>https://dx.doi.org/</nowiki>}}10.1101/yyyy.mm.dd.########}}</code>). Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost parametra {{para|medrxiv}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_medrxiv|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_medrxiv_help_text" /> ==<span id="bad_message_id">Preveri vrednost |message-id= </span>== <section begin="bad_message_id_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_usenet_id}} Parameter {{para|message-id}} vsebuje unikatni identifikator povezan z netnews sporočilom.<ref>{{cite web |url=//tools.ietf.org/html/rfc5536 |title=Netnews Article Format |website=[[Internet Engineering Task Force]] |at=[//tools.ietf.org/html/rfc5536#section-3.1.3 3.1.3]|rfc=5536 |date=november 2009}}</ref> Vrednost v {{para|message-id}} preveri, če vsebuje <code>@</code> med levim in desnim identifikatorjem. {{para|message-id}} se preveri tudi zato, da se zagotovi, da prvi znak ni <code>&lt;</code> in da zadnji znak ni <code>></code>. [[Modul:Citation/CS1]] doda uri <code>news:</code> vrednost v {{para|message-id}}. Če je vrednost v {{para|message-id}} obdana v <code><...></code> znake, kreacija povezave ni mogoča. Nadaljnje preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|message-id}} pravilna, da vsebuje <code>@</code> in da ni obdana z <code><...></code> znaki. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_usenet_id|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_message_id_help_text" /> ==<span id="bad_mr">Preveri vrednost |mr= </span>== <section begin="bad_mr_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_mr}} Ko {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo {{para|mr}}, se preveri pravilnost vrednosti v [[Mathematical Reviews|mr]] identifikatorju. Identifikator {{para|mr}} se preveri zato, da se zagotovi, da vsebuje le cifre in da ni daljši od 7 cifer. Nadaljnje preverjanje mr identifikatorja se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|mr}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_mr|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_mr_help_text" /> ==<span id="bad_oclc">Preveri vrednost |oclc= </span>== <section begin="bad_oclc_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_oclc}} Parameter {{para|oclc}} vsebuje [[OCLC]] identifikator. Dovoljen je le en OCLC identifikator. (Če je to primerno, se lahko namesto tega navede več številk OCLC z uporabo {{para|id|{{tlp|OCLC|...}}}}.) Identifikator mora biti v eni izmed teh oblik: # prefiks <code>ocm</code>, ki mu sledi 8 cifer # prefiks <code>ocn</code>, ki mu sledi 9 cifer # prefiks <code>on</code>, ki mu sledi 10 cifer # prefiks <code>(OCoLC)</code>, ki mu sledi različno število cifer brez vodilnih ničel # od 1 do 10 cifer brez prefiksa Nadaljnje preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|oclc}} pravilna. Namig za popravilo te napake: Urejevalci občasno umestijo v {{para|oclc}} veljavne [[ISBN]], [[LCCN]], [[ASIN]] ali druge identifikatorje. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_oclc|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_oclc_help_text" /> ==<span id="bad_ol">Preveri vrednost |ol= </span>== <section begin="bad_ol_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_ol}} Parameter {{para|ol}} je [[Open Library]] identifikator. Identifikator vsebuje eno ali več cifer, ki jim sledi zadnji znak, ki je lahko <code>A</code> (avtorji), <code>M</code> (knjige) ali <code>W</code> (dela). Nadaljne preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema, zagotovite da je vednost {{para|ol}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_ol|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_ol_help_text" /> ==<span id="bad_osti">Preveri vrednost |osti= </span>== <section begin="bad_osti_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_osti}} Parameter {{para|osti}} je namenjen identifikatorju [[Office of Scientific and Technical Information]] (OSTI). Identifikatorji OSTI se preverijo, da se zagotovi, da je identifikator število brez ločil ali presledkov z vrednostjo med 1018 in {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|osti}}. Dodatno preverjanje se ne izvaja. Pogosta napaka je vključitev OSTI ''URL'' (<code><nowiki>https://dx.doi.org/10.2172/</nowiki>{{red|&lt;{{var|OSTI>}}}}</code>) ali OSTI ''DOI'' (<code>10.2172/{{red|&lt;{{var|OSTI>}}}}</code>). Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost parametra {{para|osti}} pravilna. Če je vrednost pravilna in je manjša od 1018 ali večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|osti}}, sporočite to na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_osti|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_osti_help_text" /> ==<span id="bad_paramlink">Preveri vrednost |&lt;param>-link= </span>== <section begin="bad_paramlink_help_text" />{{help desk}} {{plainlist}} * {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_paramlink|$1=<code class="cs1-code">&lt;param>-link</code>}} * {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_paramlink|$1=<code class="cs1-code">&lt;param></code>}} {{endplainlist}} Ti parametri, ki vsebujejo povezave z naslovi, imajo namen ustvariti delujočo [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje|wikipovezavo]] na povezani članek. {| class="wikitable" |+Parametri za ustvarjanje wikipovezav !Link-holding parameter !! title-/name-holding parameter(s) |- | {{para|author-link}}{{dagger}} || {{para|author}}, {{para|last}}, {{para|last}} + {{para|first}} |- | {{para|contributor-link}}{{dagger}} || {{para|contributor}}, {{para|contributor-last}}, {{para|contributor-last}} + {{para|contributor-first}} |- | {{para|editor-link}}{{dagger}} || {{para|editor}}, {{para|editor-last}}, {{para|editor-last}} + {{para|editor-first}} |- | {{para|episode-link}} || {{para|episode}} |- | {{para|interviewer-link}}{{dagger}} || {{para|interviewer}}, {{para|interviewer-last}}, {{para|interviewer-last}} + {{para|interviewer-first}} |- | {{para|series-link}} || {{para|series}} |- | {{para|subject-link}}{{dagger}} || {{para|subject}} |- | {{para|title-link}} || {{para|title}} |- | {{para|translator-link}}{{dagger}} || {{para|translator}}, {{para|translator-last}}, {{para|translator-last}} + {{para|translator-first}} |- |colspan="2"|{{dagger}} Parametri, ki se preverjajo, imajo lahko tudi oštevilčene oblike: {{para|author-link{{var|n}}}} ali {{para|author{{var|n}}-link}} itd. |} Ta napaka se pojavi, ko eden izmed {{para|&lt;param>-link}} parametrov vsebuje wikipovezavo ali URL ali pa vsebuje znake, ki niso dovoljeni v naslovih Wikipedijinih člankov kot je to zapisano v [[WP:TITLESPECIALCHARACTERS]] (razen <code>_</code> (podčrtaj), ki se uporablja za nadomeščanje presledkov, in <code>#</code>, ki se uporablja za povezovanje na poglavja člankov). prepovedani znaki so: <code>&lt; > [ ] | { }</code>. Parameter {{para|&lt;param>-link}} naj vsebuje naslov Wikipedijinega članka ali povezavo na poglavje v Wikipedijinem članku. [[Modul:Citation/CS1]] preveri, če vrednosti v parametru {{para|&lt;param>-link}} vsebujejo wikioznačevalce in pravilnost [[URI sheme]] (<code>http://</code>, <code>https://</code>, relativna shema protokola <code>//</code>, etc.). Medjezikovne povezave v katerem koli od parametrov {{para|&lt;param>-link}} zahtevajo dvopičje na začetku: : <code><nowiki>:fr:Période d'exil de Caravage</nowiki></code> Čeprav je Modul:Citation/CS1 prvenstveno namenjen iskanju zgoraj omenjenih napak, bo zaznal tudi nepravilno oblikovane medjezikovne povezave, kjer koli se pojavijo. Medjezikovne povezave v obliki: : <code><nowiki>[[fr:Période d'exil de Caravage]]</nowiki></code> v besedilu članka ne ustvarijo vidnih wiki povezav. Namesto tega se te povezave prikažejo v levem podoknu na seznamu jezikov. Modul:Citation/CS1 onemogoči medjezikovne povezave v tej obliki in izpiše sporočilo o napaki. Pravilna oblika je: : <code><nowiki>[[:fr:Période d'exil de Caravage]]</nowiki></code> Do te napake lahko pride tudi, kadar, * obstaja vrednost za {{para|&lt;param>-link}}, pripadajoči paramete {{para|&lt;param>}} pa vsebuje notranjo povezavo (wikipovezavo).<!--formatting template such as {{tl|smallcaps}} or {{tl|IAST}}, which should not be used in CS1 or CS2 templates.--> * {{para|first}} in {{para|&lt;param>-first}} (ter njune oštevilčene oblike) vsebujejo wikipovezavo. Za rešitev tega problema, naredite nekaj od spodaj zapisanega: * Zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|&lt;param>-link}} polno ime Wikipedijinega članka (brez oklepajev) ali poglavje v članku, in da ni povezava na zunanjo spletno stran. * Zagotovite, da ne vsebuje wikipovezav v ujemajočem se {{para|&lt;param>}} parametru. * Če želite ustvariti povezavo na URL izven Wikipedije, prestavite povezavo v {{para|url}} ali v podoben parameter, če ga vsebuje predloga, ki jo uporabljate. <!--* Make sure that there are no illegal characters in the paired parameters. These templates or HTML entities can be used to replace illegal characters in the title-holding parameter: {| class="wikitable" style="margin-left: 6.4em" |+replacements for prohibited wikilink title characters ! < !! > !! [ !! ] !! {{pipe}} !! { !! } |- | &amp;lt; || &amp;gt; || &amp;#91; || &amp;#93; || &amp;#124; || &amp;#123; || &amp;#125; |- |colspan="2"|&nbsp;||colspan="2" style="text-align: center;" | [[Template:Bracket|<nowiki>{{bracket|text}}</nowiki>]] || [[Template:Pipe|<nowiki>{{pipe}}</nowiki>]] ||colspan="2" | &nbsp; |}--> Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_paramlink|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_paramlink_help_text" /> ==<span id="bad_pmc">Preveri vrednost |pmc= </span>== <section begin="bad_pmc_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_pmc}} Parameter {{para|pmc}} vsebuje [[PubMed Central]] identifikator. PMC-ji so zaporedna števila, ki se začnejo z 1 navzgor. [[Modul:Citation/CS1]] preveri PMC identifikator z namenom, da preveri, da vrednost vsebuje število večje od 0 in manjše od {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|pmc}} in da identifikator vsebuje le cifre. Nadaljnje preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost {{para|pmc}} pravilna, in da ne vsebuje črk, ločil in drugih znakov. V vrednost ne vključujte "PMC". Če je vrednost pravilna in večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|pmc}}, to sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_pmc|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_pmc_help_text" /> ==<span id="bad_pmid">Preveri vrednost |pmid= </span>== <section begin="bad_pmid_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_pmid}} Parameter {{para|pmid}} vsebuje [[PMID|PubMed identifikator]]. PMIDi se preverjajo z namenom, da se zagotovi, da je identifikator število brez ločil ali presledkov z vrednostjo večjo od 1 in manjšo ali enako {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|pmid}}. Nadaljne preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema, zagotovite da je vrednost {{para|pmid}} pravilna. Če najdete nekaj kar je podobno PMIDu in se začne z "PMC", uporabite {{para|pmc}} namesto {{para|pmid}}. Če je vrednost pravilna in večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|pmid}}, to sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_pmid|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_pmid_help_text" /> ==<span id="bad_rfc">Preveri vrednost |rfc= </span>== <section begin="bad_rfc_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_rfc}} Parameter {{para|rfc}} je namenjen identifikatorju Internet Engineering Task Force (IETF) [[IETF RFC|RFC]].Identifikatorji IETF RFC se preverijo, da se zagotovi, da je identifikator število brez ločil ali presledkov z vrednostjo med 1 in {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|rfc}}. Dodatno preverjanje se ne izvaja. Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost parametra {{para|rfc}} pravilna. Če je vrednost pravilna in večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|rfc}}, to sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_rfc|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_rfc_help_text" /> ==<span id="bad_sbn">Preveri vrednost |sbn= </span>== <section begin="bad_sbn_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_sbn|$1=&lt;type>}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|sbn}}, se preveri, če je [[SBN]] pravilne dolžine (devet cifer), da SBN uporablja pravilne opcijske separatorje (presledek ali pomišljaj), in da je zadnja "check" cifra ptavilna glede na SBN pravila. Dovoljen je le en SBN v tem polju, ker je vrednost v {{para|sbn}} vključena v [[Metapodatek|metapodatke]] [[COinS]] sklica. Več kot en SBN ali znaki, ki niso del SBN-ja, povzročijo napako v COinS metapodatkih in lahko pokvarijo povezavo na [[Posebno:ViriKnjig]]. Indikator tipa sporočila o napaki &lt;type> je lahko: :<span class="error" style="font-size:100%">length</span> – SBN ne vsebuje 9 cifer :<span class="error" style="font-size:100%">checksum</span> – SBN vsebuje eno ali več napačnih cifer; preverite morebitne tiskarske napake ali zamenjavo vrstnega reda :<span class="error" style="font-size:100%">invalid character</span> – SBN vsebuje eno ali več 'cifer', ki niso v dovoljenem naboru :<span class="error" style="font-size:100%">invalid form</span> – napačno postavljena kontrolna cifra 'X' Če želite odpraviti to napako, zagotovite, da je vrednost {{para|sbn}} pravilna in da je uporabljen le en SBN, da so uporabljeni ustrezni neobvezni ločilni znaki in da ni vključeno nikakršno drugo besedilo. Če je kontrolna cifra mala črka 'x' in jo spremenite v veliki 'X'. * '''Nikoli ne''' poskušajte odpraviti napake zgolj s ponovnim izračunom kontrolne številke. Kontrolna številka je namenjena preverjanju, ali je glavni del številke pravilen. Če validacija kode SBN ne uspe, gre verjetno za tipkarsko napako v glavnem delu številke. V tem primeru bi ponovni izračun kontrolne številke ustvaril na videz veljaven SBN, ki pa bi vodil do napačnega vira (ali nikamor). * Če validacija kode SBN, kot je natisnjena v vašem viru, ne uspe, '''preverite''' tako uvodne strani (kolofon) kot tudi platnico knjige. Ni nenavadno, da je ISBN napačno natisnjen v kolofonu, na platnici pa je pravilen. * '''Predoglejte''' svoje urejanje in preverite, ali novi SBN zdaj res vodi do pravega vira V redkih primerih, založniki izdajo knjige z okvarjenimi SBN-ji. Če ste prepričani, da taki SBN-ji resnično ustrezajo objavljenemu delu, lahko dodate [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]], da s tem preprečite prikaz sporočila o napaki. V veliko primerih so bile knjige ponatisnjene s popravljenim SBN-jem. Uporabite popravljen SBN kjer je to mogoče. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_sbn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_sbn_help_text" /> ==<span id="bad_ssrn">Preveri vrednost |ssrn= </span>== <section begin="bad_ssrn_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_ssrn}} Parameter {{para|ssrn}} je [[Social Science Research Network|Social Science Research Network identifikator]]. SSRNji se preverijo zato, da se zagotovi, da je identifikator število brez ločil in presledkov z vrednostjo večjo ali enako 100 in manjše ali enako {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|ssrn}}. Nadaljnje preverjanje identifikatorja se ne izvaja. Za rešitev tega problema, zagotovite da je vrednost {{para|ssrn}} pravilna. Če je vrednost pravilna in večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|ssrn}}, to sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_ssrn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_ssrn_help_text" /> ==<span id="bad_s2cid">Preveri vrednost |s2cid= </span>== <section begin="bad_s2cid_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_s2cid}} Parameter {{para|s2cid}} je [[Semantic Scholar]] korpusni identifikator. Preveri se zato, da se zagotovi, da je identifikator število brez ločil in presledkov z vrednostjo večje ali enako 1 in manjše ali enako {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|s2cid}}. Nadaljnje preverjanje identifikatorja se ne izvaja. Za rešitev tega problema, zagotovite da je vednost {{para|s2cid}} pravilna. Če je vrednost pravilna in večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|s2cid}}, to sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_s2cid|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_s2cid_help_text" /> ==<span id="bad_url">Preveri vrednost |url= </span>== <section begin="bad_url_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_url|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}url=</code>}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_url|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}archive-url=</code>}}}} Zunanje povezave v {{cs1}} in {{cs2}} predlogah so sestavljene iz dveh delov: ''title'' ({{para|title}}, {{para|chapter}}, itd.) in ''URL'' ({{para|url}}, {{para|archive-url}}, {{para|chapter-url}}, itd.). {{para|url}} parameter in drugi URL parametrise morajo začeti s podprto [[Uniform Resource Identifier|URI shemo]]. URI shemi <code>http://</code>, <code>https://</code> in protokol relativne sheme <code>//</code> so najpogosteje uporabljene; prav tako so podprti tudi <code>irc://</code>, <code>ircs://</code>, <code>ftp://</code>, <code>news:</code>, <code>mailto:</code> in <code>gopher://</code>. URL polje se preverja, da se zagotovi, da vključuje le znake latinice in da ne vsebuje presledkov. URL je lahko tudi relativni protokol (začna se z <code>//</code>). Če ne vsebuje presledkov in URL ni relativni protokol, potem mora shema ustrezati <nowiki>RFC 3986</nowiki>.<ref>{{citation |mode=cs1 |contribution-url=http://tools.ietf.org/html/std66#section-3.1 |contribution=Scheme |title=Uniform Resource Identifier (URI): Generic Syntax |publisher=[[Internet Engineering Task Force]] |date=januar 2005|rfc=3986}}</ref> Nekatere domene URL so zapisane z nelatiničnimi znaki. Sistem cs1|2 ne sprejema takšnih vrst URL-jev, zato morajo biti '[[Internationalized domain name|internacionalizirani]]'. Za mednarodno prilagoditev URL-jev, ki so zapisani v ne-latiničnih pisavah, so na voljo spletna orodja: * {{cite web |url=https://www.verisign.com/en_US/channel-resources/domain-registry-products/idn/idn-conversion-tool/index.xhtml?loc=en_US |title=IDN Conversion Tool |website=Verisign }} V orodje vnesite samo domeno in ne celotnega URL-ja. Domenskim imenom vrhnjega ali drugega nivoja se preveri forma. Običajno morajo vrhnja imena vsebovati dva ali več znakov; imena drugega nivoja vsebujejo dva ali več znakov, cifre ali pomišljaje (prvi in zadnji znak mora biti črka ali cifra). Imena drugega nivoja z enim znakom so podprta za: * vse [[CcTLD|vrhnje internetne domene državne kode (ccTLD)]] (državna koda se ne preverja) * [[.org]] [[TLD]] * določene črke [[.com]] TLD (q, x, z) * določene črke [[.net]] TLD (i, q) * nekatere druge vrhnje domene ({{#invoke:cs1 documentation support|single_ltr_2nd_lvl_domain_lister}}) Domenska imena tretje in nadaljnjih ravni se ne preverjajo. Prav tako se ne preverja pot v URLju. Za parameter {{para|archive-url}} obstaja dodatno preverjanje. Predloge cs1|2 pričakujejo, da bo {{para|archive-url}}vseboval edinstven URL za arhiviran posnetek vira, ki je določen s parametrom {{para|url}} ali {{para|chapter-url}} (ali katerim koli od njunih aliasov). To sporočilo o napaki se izpiše, ko je vrednost, dodeljena parametru {{para|archive-url}}, enaka pripadajočemu URL-ju naslova ali poglavja. Če želite odpraviti to napako, zagotovite, da:: * parameter {{para|url}} in drugi parametri URL vsebujejo veljavne URLje * naslovi URL, prekopirani od drugod, vključujejo shemo URI * domensko ime uporablja samo latinične znake * so vsi presledki (" ") v naslovu URL zamenjani z "%20" Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_url_help_text" /> ==<span id="bad_zbl">Preveri vrednost |zbl= </span>== <section begin="bad_zbl_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_zbl}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|zbl}}, se preveri, če ima identifikator [[Zentralblatt MATH|zbl]] pravilen format. Identifikator {{para|zbl}} se preveri, da se zagotovi pravilen format: <code>nnnn.nnnnn</code> kjer je <code>n</code> katerakoli cifra 0–9. Do tri vodilne ničle v prvi četrtini se lahko izpusti. Nadaljnje preverjanje zbl-ja se ne izvaja. Za rešitev tega problema, zagotovite da je vrednost {{para|zbl}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_zbl|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_zbl_help_text" /> ==<span id="param_unknown_empty">Sklic ima neznan prazen parameter: &lt;param></span>== <section begin="param_unknown_empty_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_param_unknown_empty|$1=_|$2=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param>=</code>}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_param_unknown_empty|$1=_|$2=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param1>=</code>, <code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param2>=</code>, ...}}}} To sporočilo o napaki označuje predloge CS1|2, ki vsebujejo prazne parametre z imeni, ki jih določena predloga CS1|2 ne prepozna. To sporočilo o napaki je sorodno sporočilu [[Help:CS1 errors#parameter_ignored|Prezrt neznani parameter {{pipe}}xxxx= ]]. Prazni pozicijski parametri, ki so v predlogi običajno videti kot dve zaporedni navpičnici, <code><nowiki>| |</nowiki></code>, ali kot navpičnica in nato zaključek predloge, <code><nowiki>|}}</nowiki></code>, se prepoznajo kot oštevilčeni parametri: {{error-small|{{para|1|plain=yes}}}}. Podobno, navpičnica, ki ji sledi komentar HTML, ki zaobjema vse pred naslednjo navpičnico ali zaključnim zaklepajem, <code>| &lt;!--&lt;{{var|param name/value pair}}>--> |</code> bo identificiran kot prazen oštevičen parameter. Parametri, ki vsebujejo tako navpičnico kot enačaj, nimajo pa navedenega imena, se prepoznajo kot parametri s praznim nizom: <code>|=</code> or <code>| =</code> → {{error-small|{{para|(prazen niz)|plain=yes}}}}. To napako lahko povzročijo tudi različne predloge, ki ovijajo predloge CS1|2, če uporabljajo konstrukte kot je ta: <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>|{{#if:{{{2|}}}|title}}={{{2|}}}</syntaxhighlight>. Kadar <code><nowiki>{{{2|}}}</nowiki></code> nima določene vrednosti, predloga ustvari <code>|=</code>. Če želite odpraviti to napako: * odstranite odvečno navpičnico, * popravite ime parametra, * odstranite parameter iz predloge CS1|2 ali * spremenite sklic tako, da uporabite primernejšo predlogo (npr. spremenite {{tl|Navedi dokument}} v {{tl|Navedi splet}}) Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_param_unknown_empty|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="param_unknown_empty_help_text" /> ==<span id="missing_publisher"></span>Navedi dokument potrebuje |publisher=== <section begin="missing_publisher_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_missing_publisher|$1=dokument|$2=publisher}} To sporočilo o napaki se prikaže, ko predloga {{tlx|Navedi dokument}} nima parametra {{para|publisher}}. Običajno obstaja primernejša predloga, ki jo lahko uporabite namest {{tld|navedi dokument}}. Kadar se uporablja{{tld|navedi dokument}}, sprejema le omejen del nabora parametrov CS1|2, vendar nujno zahteva {{para|publisher}}. Če želite odpraviti to napako, uporabite primernejšo predlogo (prednostna rešitev) ali navedite parameter {{para|publisher}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_missing_publisher|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="missing_publisher_help_text" /> ==<span id="missing_periodical"></span>Navedi &lt;predloga> potrebuje |&lt;param>=== <section begin="missing_periodical_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_missing_periodical|$1=&lt;predloga>|$2=&lt;param>}} Te CS1 predloge za periodiko zahtevajo parameter periodike. Predloge za periodiko so: :{{tlx|navedi časopis}} <!-- :{{tlx|cite news}} -->:{{tlx|navedi revijo}} <!-- :{{tlx|cite web}} -->Sporočilo o napaki predlaga ustrezni parameter za periodiko, ki ustreza uporabljeni predlogi, toda predlaganega parametera ni treba uporabiti; uporabite lahko kateregakoli od spodnjih parametrov: *{{para|journal}} *{{para|magazine}} *{{para|newspaper}} *{{para|periodical}} *{{para|website}} *{{para|work}} V nekaterih primerih je uporabljena napačna predloga (npr. {{tlx|navedi revijo}} za spletno stran, knjigo ali samostojni dokument). Najboljša rešitev v teh primerih je spremeniti nepravilno predlogo v {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi knjigo}}, {{tlx|navedi dokument}} ali katero drugo ustrezno predlogo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_missing_periodical|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="missing_periodical_help_text" /> ==<span id="deprecated_params">Sklic uporablja opuščeni parameter |&lt;param></span>== <section begin="deprecated_params_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_deprecated_params|$1=&lt;param>}} Sčasoma nekateri parametri postanejo zastareli ali nepotrebni. Ko se to zgodi, se parameri označijo kot nezaželeni. Urednike spodbujamo, da uporabijo druge parametre, ki nadomeščajo nezaželene. CS1|2 nezaželeni parametri so navedeni v spodnji tabeli, skupaj s priporočenimi parametri, primerni za zamenjavo. Urejevalci naj pričakujejo, da se bo podpora nezaželenih parametrov sčasoma ukinila. Za rešitev tega problema uporabite parameter, ki ga predloga podpira. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_deprecated_params|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section begin="deprecated_params_table" /> {|class="wikitable" |+Nezaželeni CS1/CS2 parametri ! style="width: 12em;" | Nezaželen parameter ! Zamenjan z ! style="width: 6em;" | Datum |- |trenutno ni nezaželenih parametrov || || |}<section end="deprecated_params_table" /><section end="deprecated_params_help_text" /><section begin="deleted_params_table" /> <!-- Support for the following parameter aliases was recently removed. Usage in mainspace should be about zero, and hints for them added to the suggestion list. However, as they may occasionally pop up again through copy&paste or usage of old scripts for some while, list them here as well for users coming here searching for help. --> {|class="wikitable" |+ nedavno odstranjeni parametri CS1/CS2 ! style="width: 12em;" | Odstranjen parameter !! Zamenjan z !! style="width: 6em;" | Datum !! Opomba <!-- |- | none removed at present | --> |- | {{para|authors}} | {{para|last{{var|n}}}} / {{para|first{{var|n}}}}, {{para|author{{var|n}}}}, {{para|vauthors}} | Avgust 2024 | |}<section end="deleted_params_table" /> ==<span id="generic_name">Navedi uporablja generično ime</span>== <section begin="generic_name_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_generic_name|$1=&lt;param>}} Članki so uvrščeni v to kategorijo, ko [[Module:Citation/CS1]]v predlogi zazna parametre za ime avtorja ali urednika, ki uporabljajo drugotna imena. Takšna imena so morda vnesli boti ali druga orodja, ki ne morejo prepoznati pravilnih imen v viru. Strani v to kategorijo se dodajati le preko Module:Citation/CS1. CS1|2 vzdržuje kratek seznam 'imen', ki običajno niso prava imena za citirani vir. Nekaj primerov: {{div col begin |colwidth=15em}} *<code>about us</code> *<code>author</code> *<code>bureau</code> *<code>collaborator</code> *<code>contributor</code> *<code>contact us</code> *<code>directory</code> *<code>editor</code> *<code>email</code> *<code>facebook</code> *<code>google</code> *<code>home page</code> *<code>instagram</code> *<code>interviewer</code> *<code>linkedIn</code> *<code>pinterest</code> *<code>policy</code> *<code>privacy</code> *<code>site name</code> *<code>statement</code> *<code>submitted</code> *<code>super user</code> *<code>translator</code> *<code>tumblr</code> *<code>twitter</code> *<code>user</code> *<code>verfasser</code> {{div col end}} Če poznate druga pogosta nadomestna imena, jih sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da jih bo mogoče dodati na seznam. Če želite odpraviti to napako, nadomestno ime zamenjajte s pravim imenom avtorja ali urednika vira ali pa uporabite primernejši parameter. Primeri popravkov: * Zamenjaj {{para|author|Smith, Jane, editor}} z {{para|editor|Smith, Jane}} Možni so lažni pozitivni rezultati. Če je ime veljavno, vrednost parametra obdajte z [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]]: :{{para|author|((Super User))}} Prosimo, da tega označevanja ne uporabljate, kadar ni primerno. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_generic_name|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /> Glejte tudi napakovno kategorijo [[:Kategorija:Napake CS1: generičen naslov]].<section end="generic_name_help_text" /> ==<span id="generic_title">Navedi uporablja generičen naslov</span>== <section begin="generic_title_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_generic_title}} Članki so uvrščeni v to kategorijo, ko [[Module:Citation/CS1]] v predlogi zazna parametre {{para|title}}, ki uporabljajo drugotne naslove. Takšne naslove so morda vnesli boti ali druga orodja, ki ne morejo prepoznati pravilnega naslova vira. Strani v to kategorijo se dodaja le preko Module:Citation/CS1. CS1|2 vzdržuje kratek seznam 'naslovov', ki običajno niso pravi naslovi citiranega vira. Nekaj primerov: {{div col begin |colwidth=15em}} *<code>404</code> *<code>are you a robot</code> *<code>hugedomains.com</code> *<code>internet archive wayback machine</code> *<code>log into facebook</code> *<code>login • instagram</code> *<code>no title</code> – various forms *<code>page not found</code> *<code>redirecting...</code> *<code>subscribe to read</code> *<code>unknown</code> – various forms *<code>usurped title</code> *<code>wayback machine</code> *<code>webcite query result</code> *<code>website is for sale</code> *<code>wikiwix's cache</code> {{div col end}} Če poznate druge pogoste drugotne naslove, jih sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da jih bo mogoče dodati na seznam. Če želite odpraviti to napako, nadomestni naslov zamenjajte s pravim naslovom vira. Možni so lažni pozitivni rezultati. Ko je ime veljavno, vrednost parametra obdajte z [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]]: :{{para|title|((404th Fighter Aviation Regiment))}} Prosimo, da tega označevanja ne uporabljate, kadar ni primerno. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_generic_title|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /> Glejte tudi vzdrževalno kategorijo [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov]] in podobno napakovno kategorijo [[:Kategorija:Napake CS1: generično ime]].<section end="generic_title_help_text" /> ==<span id="citeseerx_missing">Potreben je |citeseerx= </span>== <section begin="citeseerx_missing_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_citeseerx_missing}} {{tlx|navedi citeseerx}} zahteva identifikator v parametru {{para|citeseerx}}. Za rešitev tega problema, zagotovite da predloga vsebuje {{para|citeseerx}} s pravilno sestavljeno vrednostjo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_citeseerx_missing|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="citeseerx_missing_help_text" /> ==<span id="class_ignored">Prezrt |class= </span>== <section begin="class_ignored_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_class_ignored}} Uporablja se le v {{tlx|navedi arXiv}} predlogah, {{para|class}} je ustrezen le, če predloga uporablja format identifikatorja {{para|arxiv|YYMM.NNNN}} ali {{para|arxiv|YYMM.NNNNN}}; glejte [[Predloga:Navedi arXiv#Uporaba|Navedi arXiv §Uporaba]]. Za rešitev tega problema odstranite {{para|class}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_class_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="class_ignored_help_text" /> ==<span id="contributor_ignored">Prezrt |contributor= </span>== <section begin="contributor_ignored_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_contributor_ignored}} Uporablja se le v sklicevanjih na knjige, {{para|contributor}} identificira avtorja prispevka, običajno spremne besede, uvoda, zaključne besede, itd v delu drugega (primarnega) avtorja. Ta napaka se pojavi, če se {{para|contributor}} uporabi v predlogi, ki ni {{tlx|navedi knjigo}} ali {{tlx|citat}} ali pa je ena izmed teh dveh predlog z nastavljenim aliasem {{para|work}}. Za rešitev tega problema izberite ustreznejšo CS1 ali CS2 predlogo ali odstranite {{para|contributor}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_contributor_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="contributor_ignored_help_text" /> ==<span id="contributor_missing_required_param">|contributor= potrebuje |&lt;param>= </span>== <section begin="contributor_missing_required_param_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_contributor_missing_required_param|$1=author}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_contributor_missing_required_param|$1=contribution}}}} Uporablja se le v sklicevanjih na knjige, {{para|contributor}} identificira avtorja prispevka, običajnno spremne besede, uvoda, zaključne besede, itd v delu drugega (primarnega) avtorja. Zato je zahtevan porameter ({{para|author}} ali ustrezen alias) kot tudi naslov prispevka ({{para|contribution}}). Za rešitev tega problema, vključite primarnega avtorja knjige v {{para|author1}} ali {{para|last1}}, {{para|first1}}, ali v {{para|vauthors}}, ter vključite naslov prispevka v {{para|contribution}}; ali odstranite {{para|contributor}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_contributor_missing_required_param|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="contributor_missing_required_param_help_text" /> ==<span id="doibroken_missing_doi">|doi-broken-date= potrebuje |doi=</span>== <section begin="doibroken_missing_doi_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_doibroken_missing_doi|$1=doi-broken-date}} Če je v predlogi CS1|2 uporabljen parameter {{para|doi-broken-date}}, mora biti naveden tudi {{para|doi}} (z določeno vrednostjo). Za rešitev te napake dodajte manjkajoči DOI ali odstranite 'okvarjene' parametre. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_doibroken_missing_doi|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="doibroken_missing_doi_help_text" /> ==<span id="extra_text_edition">|edition= ima odvečno besedilo </span>== <section begin="extra_text_edition_help_text" />{{help desk}} {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_extra_text_edition}} Predloge so odgovorne za statično besedilo, ki se prikaže v sklicu. Ko se v predlogi uporabi {{para|edition}}, cs1|2 vrednosti v parametru doda okrajšavo 'izd.' , tako da se: :{{para|edition|1. ed}} izpiše kot: :4. ed izd. Predloge izpišejo to sporočilo o napaki, ko so v vrednosti, dodeljeni parametru {{para|edition}}, zaznane različne oblike zapisov <code>ed</code>, <code>edn</code> ali <code>edition</code>. Za odpravo te napake odstranite odvečno besedilo iz vrednosti parametra. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_extra_text_edition|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="extra_text_edition_help_text" /> ==<span id="empty_citation">Prazen sklic</span>== <section begin="empty_citation_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_empty_citation}} {{cs1}} ali {{cs2}} predloge označene kot "Prazne" ne vsebujejo nobenega prepoznavnega parametra. Na primer, ta sklic je označen kot »prazen«, tudi če vsebuje uporabno informacijo: :<code><nowiki>{{navedi splet | http://www.foobar.com | The Foobar News}}</nowiki></code> Sklic je »prazen«, ker ne vsebuje nobenega nujnega parametra (v tem primeru {{para|url}} in {{para|title}}), ki povesta predlogi {{tlx|navedi splet}} kako naj uporabi informacijo, ki jo sklic vsebuje. Sklic je označen kot "prazen" tudi takrat, ko vsebuje samo parametre, ki jih ne prepozna: : <code><nowiki>{{navedi knjigo |titolo=The Bazquux Uprising |anno=2015}}</nowiki></code> Ta sklic je »prazen«, ker italijanski parametri {{para|titolo}} in {{para|anno}} na slovenski Wikipediji niso prepoznani kot veljavna imena parametrov. »Prazen sklic« lahko tudi pomeni, da je urejevalec želel uporabiti drugo predlogo. Mogoče je urejevalec uporabil {{tlx|citat}}, njegov namen pa je bil uporabiti {{tlx|navedi vir}} ali {{tlx|quote}}. Za odpravo te napake dodajte ustrezne identifikatorje parametrov, prevedite imena parametrov v tujem jeziku v njihove slovenske ustreznike ali pa zamenjajte predlogo CS1/CS2 z ustreznejšo predlogo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_empty_citation|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="empty_citation_help_text" /> == <span id="explicit_et_al">Neposredna uporaba et al.</span> == <section begin="explicit_etal_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_etal|$1=&lt;param>}} Ta napaka se pojavi kjer {{cs1}} ali {{cs2}} predloga detektirata, da je en izmed parametrov za imena vsebuje eno izmed oblik "et al." ali kot lasten parameter za ime ({{para|author6|et al.}}) ali kot sufiks dodan imenu ({{para|author|Smith, A.B. et al.}}), ({{para|first|John, et al.}}). Ta napaka se pojavi v kateremkoli izmed parametrov namenjenih avtorjem, urednikom, izvajalcem intervjujev, prevajalcem ali sodelavcem. Namesto tega uporabite parameter {{para|display-authors}} (ali drugi primerni {{para|display-&lt;{{var|names}}>}} parameter), kot je dokumentirano v [[Pomoč:Slog navajanja 1#Display options]]. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_etal|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="explicit_etal_help_text" /> ==<span id="param_has_ext_link">Zunanja povezava v |&lt;param>= </span>== <section begin="param_has_ext_link_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_param_has_ext_link|$1={{pipe}}&lt;param>=}} Ta napaka se pojavi, ko je URL najden v katerem koli parametru, ki ni eden izmed naslednjih parametrov, namenjenih shranjevanju URL-jev: {{div col begin}} *{{para|archive-url}} *{{para|article-url}} *{{para|chapter-url}} *{{para|conference-url}} *{{para|contribution-url}} *{{para|entry-url}} *{{para|map-url}} *{{para|section-url}} *{{para|transcript-url}} *{{para|url}} {{div col end}} ali v katerem koli od teh parametrov za določanje mesta v viru: {{div col begin}} *{{para|page}} *{{para|p}} *{{para|pages}} *{{para|pp}} *{{para|at}} *{{para|quote-page}} *{{para|quote-pages}} {{div col end}} Za rešitev tega problema odstranite zunanjo povezavo iz omenjenih parametrov. Razmislite o umestitvi zunanje povezave v ustreznejše parameter: * za {{para|chapter}} lahko uporabite {{para|chapter-url}}. * za druge parametre pa lahko npr. uporabite {{para|url}}. Ovijanje vrednosti parametra v dvojne oklepaje (tj. "accept as written" markup) ne zaobide tega sporočila o napaki. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_param_has_ext_link|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="param_has_ext_link_help_text" /> ==<span id="first_missing_last">|&lt;first>''n''= manjka |&lt;last>''n''=</span>== <section begin="first_missing_last_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_first_missing_last|$1=&lt;first>{{var|n}}|$2=&lt;last>{{var|n}}}} {{cs1}} in {{cs2}} predloge zahtevajo v sklicih za vsak parameter {{para|&lt;last>''n''}} ujemajoč se parameter {{para|&lt;first>''n''}}. Seznamom avtorjev, sodelavcev, izvajalcev intervjujev, prevajalcev in urednikov se preverja ujemanje parov last/first. CS1|2 izpiše sporočilo o napaki, če zazna neujemanje. Če obstaja več teh napak v sklicih, se vse ponavljajoče napake ne preverjajo. Za {{para|&lt;last>''n''}}} velja, da ne potrebuje ujemajočega se {{para|&lt;first>''n''}}. Za rešitev tega problema zagotovite, da ima vsak {{para|&lt;first>''n''}} ustrezen {{para|&lt;last>''n''}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_first_missing_last|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="first_missing_last_help_text" /> ==<span id="format_missing_url">|format= potrebuje |url= </span>== <section begin="format_missing_url_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_format_missing_url|$1=format|$2=url}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_format_missing_url|$1=...-format|$2=...-url}}}} Ta napaka se pojavi, ko {{cs1}} in {{cs2}} predloge uporabljajo {{para|format}} ali {{para|...-format}} brez zagotovitve URLja za {{para|url}} ali {{para|...-url}}. Parametri {{para|format}} in {{para|...-format}} se uporabljjo za opredelitev formata datoteke spletnega vira (npr. [[PDF]], [[DOC]], [[XLS]], itd.). V nekaterih primerih je lahko urejevalec želel uporabiti {{para|type}} za določitev tipa dokumenta (npr. trda vezava, broširana izdaja, letak, itd.) Vrednost {{para|format}} in {{para|...-format}} se vedno izpišeta. Seznam parametrov {{para|...-format}} je: :{{para|archive-format}}, {{para|chapter-format}}, {{para|conference-format}}, {{para|contribution-format}}, {{para|event-format}}, {{para|lay-format}}, {{para|section-format}}, {{para|transcript-format}} <!-- ''As of 29 November 2014, {{para|chapter-format}} is a new parameter. Citations that relied on the old, somewhat odd use of {{para|url}} and {{para|format}} may need adjustment.'' --> Za rešitev tega problema odstranite {{para|format}} ali {{para|chapter-format}}; določite {{para|url}} ali {{para|chapter-url}}; ali spremenite {{para|format}} v {{para|type}} (ali v {{para|chapter-format}}, če je {{para|chapter-url}} uporabljen brez {{para|url}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_format_missing_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="format_missing_url_help_text" /> ==<span id="disp_name">Neveljaven |display-&lt;names>=&lt;vrednost></span>== <section begin="disp_name_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_disp_name|$1=display-&lt;names>|$2=&lt;vrednost>}} Ta napakovna sporočila se izpišejo, ko [[Modul:Citation/CS1]] prepozna sklice, ki uporabljajo enega ali več parametrov {{para|display-&lt;names>}}z neveljavno dodeljeno <code>&lt;vrednostjo></code>. Neveljavna dodeljena <code>&lt;vrednost></code> je število, ki je večje ali enako številu <code>&lt;names></code> v pripadajočem seznamu imen, ali pa neštevilsko besedilo, ki ga Modul:Citation/CS1 ne more prepoznati kot obliko ključne besede <code>etal</code>. Za odpravo te napake naredite nekaj od naslednjega: * Odstranite parameter {{para|display-&lt;names>}} iz sklica (običajno zato, ker »et al.« v sklicu ni primeren) * Spremenite <code>&lt;vrednost></code> parametra {{para|display-&lt;names>}} tako, da je manjša od števila <code>&lt;names></code> v seznamu imen (s čimer se prikazani seznam skrajša na to število) * Spremenite <code>&lt;vrednost></code> parametra {{para|display-&lt;names>}} v <code>etal</code>,kar bo povzročilo, da se za zadnjim <code>&lt;name></code> izpiše »et al.«. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_disp_name|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="disp_name_help_text" /> ==<span id="invalid_param_val">Neveljaven &lt;param>=&lt;vrednost></span>== <section begin="invalid_param_val_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_invalid_param_val|$1=&lt;param>|$2=&lt;vrednost>}} Da nekateri parametri delujejo pravilno, imajo omejen nabor vrednosti. To sporočilo o napaki kaže, da parameter vsebuje vrednost, ki je ni v naboru dovoljenih vrednosti. Črke v vrednostih morajo bite male, kot je prikazano spodaj. {|class="wikitable" |+Parametri z omejenim naborom vrednosti |- !parameter !! dovoljene vrednosti |- | {{para|df}} ||<code>dmy</code>, <code>dmy-all</code>, <code>mdy</code>, <code>mdy-all</code>, <code>ymd</code>, <code>ymd-all</code> |- | {{para|mode}}||<code>cs1</code>, <code>cs2</code> |- | {{para|name-list-style}} || <code>amp</code>, <code>ampersand</code>, <code>and</code>, <code>&</code>, <code>serial</code>, <code>vanc</code> |- | {{para|no-pp}}||rowspan=2|<code>true</code>, <code>y</code>, <code>yes</code> |- | {{para|no-tracking}} |- | {{para|bibcode-access}}||rowspan=8|<code>free</code> |- | {{para|doi-access}} |- | {{para|hdl-access}} |- | {{para|jstor-access}} |- | {{para|ol-access}} |- | {{para|osti-access}} |- | {{para|ssrn-access}} |- | {{para|s2cid-access}} |- | {{para|url-access}}||rowspan=7|<code>subscription</code>, <code>registration</code>, <code>limited</code> |- | {{para|article-url-access}} |- | {{para|chapter-url-access}} |- | {{para|contribution-url-access}} |- | {{para|entry-url-access}} |- | {{para|map-url-access}} |- | {{para|section-url-access}} |- | {{para|url-status}}||<code>dead</code>, <code>live</code>, <code>deviated</code>, <code>unfit</code>, <code>usurped</code> (glejte [[Predloga:Slog navajanja - dokumentacija#csdoc_urlstatus|dokumentacijo]]) |} Za odpravo te napake za parametre v tabeli uporabite ustrezno vrednost. Podpora za {{para|ref|harv}}je umaknjena, ker predloge cs1|2 zdaj samodejno ustvarijo sidrno vrednost <code>CITEREF</code>, ki jo je nadzoroval parameter{{para|ref|harv}}. Za odpravo te napake odstranite {{para|ref|harv}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_invalid_param_val|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="invalid_param_val_help_text" /> ==<span id="script_parameter">Neveljaven |script-&lt;param>=: &lt;type></span>== <section begin="script_parameter_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_script_parameter|$1=script-&lt;param>|$2=&lt;type>}} Različnim {{para|script-&lt;{{var|param}}>}} parametrom se preveri pravilnost formata. Če je zaznana napaka, sporočilo o napaki identificira tip napake: :<span class="error" style="font-size:100%">manjka naslovni del</span> – parameter {{para|script-&lt;{{var|param}}>}} vsebuje prefiks kode jezika, drugače pa je prazen :<span class="error" style="font-size:100%">manjka prefiks</span> – parameter {{para|script-&lt;{{var|param}}>}} vsebuje besedilo, toda manjka zaktevan prefiks kode jezika; prefiks ima obliko <code>xx:</code> kjer je <code>xx</code> veljavna [[ISO 639-1]] koda jezika poznana cs1|2 kot jezik, ki uporablja ne-latinično pisavo; podpičje (<code>:</code>) je zahtevano :<span class="error" style="font-size:100%">neznana koda jezika</span> – parameter {{para|script-&lt;{{var|param}}>}} vsebuje (mogoče veljavno) ISO 639-1 kodo jezika, ki jo cs1|2 ne prepozna kot jezik, ki uporablja ne-latinično pisavo Znane kode so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_script_parameter|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="script_parameter_help_text" /> ==<span id="invalid_isbn_date">ISBN / Date nekompatibilen</span>== <section begin="invalid_isbn_date_help_text" />{{help desk}} {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_invalid_isbn_date}} – to napakovno sporočilo je privzeto skrito Številke [[ISBN]] so bile ustvarjene ok. leta 1965. Knjige, izdane pred tem datumom, niso prejele številke ISBN. Vendar pa ponovne izdaje publikacij iz obdobja pred uvedbo ISBN <em>so</em> prejele ISBNje, tudi če ni prišlo do izida nove izdaje. Preden številko ISBN odstranite, premislite o ponovnem preverjanju njene veljavnosti. Za odpravo te napake: * Odstranite ISBN, ko citirate vir, izdan pred letom 1965. ** Če je bila citirana ali ponovni natis knjige objavljen po letu 1965, se prepričajte, da parametra {{para|date}} ali {{para|year}} vsebujeta pravilno leto objave. Datum ponovne izdaje je običajno mogoče najti z iskanjem po zbirki [[WorldCat]] s pomočjo številke ISBN ponovne izdaje. V takšnih primerih je morda primerno dodati parameter {{para|orig-date}}; npr. {{para|orig-date|1. izd. 1929}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_invalid_isbn_date|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="invalid_isbn_date_help_text" /> ==<span id="extra_text_issue">|issue=/|number= ima odvečno besedilo</span>== <section begin="extra_text_issue_help_text" />{{help desk}} {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_extra_text_issue|$1=issue}}<br/> {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_extra_text_issue|$1=number}} Predloge so odgovorne za statično besedilo, ki se izpiše v sklicu. Ko v predlogi uporabite parameter {{para|issue}} ali {{para|number}}, sistem CS1|2 samodejno oblikuje številko izdaje glede na tip vira. Predloge izpišejo to napakovno sporočilo, kadar v vrednosti, dodeljeni parametru {{para|issue}} or {{para|number}}, zaznajo različne predpone za izdajo ali številko (kot je <code>Iss.</code> ali <code>No.</code>). Da odpravite to napako, Odstranite odvečno besedilo iz vrednosti parametra. Če se odstranjeno besedilo nanaša na izdajo (issue), uporabite parameter {{para|issue}} namesto {{para|number}} in obratno. Trenutno je izpis za oba parametra enak, vendar to v prihodnjih različicah morda ne bo več držalo. Zato je ključno vpisati vrednosti v pravi parameter glede na izrazoslovje, uporabljeno v dejanski publikaciji. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_extra_text_issue|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="extra_text_issue_help_text" /> ==<span id="apostrophe_markup">Ležeče ali krepko označevanje ni dovoljeno v: |&lt;param>=</span>== <section begin="apostrophe_markup_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_apostrophe_markup|$1=&lt;param>{{var|n}}}} Označba za poševno (<code><nowiki>''</nowiki></code>) ali poudarjeno (<code><nowiki>'''</nowiki></code>) pisavo ni dovoljena v paramerih za izdajatelje in periodiko. Ti parametri so: * {{para|publisher}} * {{para|journal}} * {{para|magazine}} * {{para|newspaper}} * {{para|periodical}} * {{para|website}} * {{para|work}} Za odpravo te napake odstranite wikioznačevanje iz vrednosti imenovanega parametra in se prepričajte, da predloga uporablja pravilne parametre; pri citiranju časopisa uporabite {{para|newspaper}} za ime časopisa, ne pa {{para|publisher}}, itd. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_apostrophe_markup|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="apostrophe_markup_help_text" /> ==<span id="medrxiv_missing">Potreben je |medrxiv= </span>== <section begin="medrxiv_missing_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_medrxiv_missing}} Predloga {{tlx|Navedi medRxiv}} zahteva parameter identifikatorja {{para|medrxiv}}. Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da ima predloga naveden parameter {{para|medrxiv}} s pravilno sestavljeno vrednostjo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_medrxiv_missing|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="medrxiv_missing_help_text" /> ==<span id="missing_name">Manjkajoč |&lt;name>''n''=</span>== <section begin="missing_name_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_missing_name|$1=&lt;name>|$2={{var|n}}}} Da so vsa imena obravnavana v sklicu, {{cs1}} in {{cs2}} predloge zahtevajo, da se ''n'' v {{para|&lt;last>{{var|n}}}} (in aliasi) poveča za 1 za vsako ime v seznamu (avtor, sodelavec, urednik, prevajalec, izvajalec intervjuja). To sporočilo o napaki se ne izpiše, če je v številčenju 'vrzel' (npr. seznam avtorjev je sestavljen iz {{para|author1}} in {{para|author3}}, a brez {{para|author2}}). Test ne bo zaznalo 'vrzeli', ki je večja od 1. Privzeto je, da je preverjanje doseglo konec seznama, kadar nista prisotna niti {{para|author{{var|n}}}} in {{para|author{{var|n+1}}}}. Za rešitev tega problema zagotovite, da se oštevilčenje {{para|&lt;last>{{var|n}}}} parameterov pravilno povečuje. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_missing_name|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="missing_name_help_text" /> ==<span id="missing_title">Manjkajoč ali prazen |title= </span>== Obstajata dva rahlo različna pogoja za napako, ki se lahko pojavita v [[Pomoč:Citation Style 1|CS1 sklicih]] v primeru pomanjkljivih naslovov. V obeh primerih CS1 javi to napako. Rešitev problema je ovisna od vzroka napake. Sporočilo o napaki pa je povezano na ustrezni opis spodaj. ===<span id="bare_url_missing_title">Goli URL brez naslova</span>=== <section begin="bare_url_missing_title_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bare_url_missing_title|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param>=</code>}} Vse {{cs1}} in {{cs2}} predloge javljajo to napako, ko eden izmed parametrov, ki vsebuje [[URL]], nima svojega para s povezanim naslovom. Ta napaka se lahko pojavi tudi, ko se {{para|title}} ne more povezati z {{para|url}}, ker sklic vsebuje tudi navzkrižni parameter {{para|title-link}}. {|class="wikitable" |+Parametri, ki vsebujejo URL in povezani parametri za naslov |- !URL parametri !Parametri za naslov |- | {{para|archive-url}} | {{para|title}} |- | {{para|article-url}} | {{para|article}}, {{para|chapter}}, {{para|contribution}}, {{para|entry}}, {{para|section}} |- | {{para|chapter-url}} | {{para|chapter}}, {{para|article}}, {{para|contribution}}, {{para|entry}}, {{para|section}} |- | {{para|conference-url}} | {{para|conference}}, {{para|event}} |- | {{para|contribution-url}} | {{para|contribution}}, {{para|chapter}}, {{para|article}}, {{para|entry}}, {{para|section}} |- | {{para|entry-url}} | {{para|entry}}, {{para|chapter}}, {{para|article}}, {{para|contribution}}, {{para|section}} |- | {{para|event-url}} | {{para|event}}, {{para|conference}} <!-- |- | {{para|lay-url}} | &nbsp;&nbsp;({{para|lay-source}}) --> |- | {{para|map-url}} | {{para|map}} |- | {{para|section-url}} | {{para|section}}, {{para|chapter}}, {{para|article}}, {{para|contribution}}, {{para|entry}} |- | {{para|transcript-url}} | {{para|transcript}} |- | {{para|url}} | {{para|title}} |} Za predlogo {{tl|navedi časopis}} velja edinstvena izjema: če imata parametra |pmc= ali |doi= določeno vrednost, parameter |url= pa je izpuščen ali prazen, in |title-link= ne kaže na noben članek, se naslov |title= samodejno poveže z enakim URLjem kot PMC ali DOI. To privzeto vedenje lahko preglasite z uporabo vrednosti |title-link=none/pmc/doi. Ker so naslovi URL neprivlačni in na splošno neprepoznavni po vsebini, se od urednikov pričakuje, da za vsak spletni naslov navedejo smiseln naslov. V večini primerov je to mogoče doseči z uporabo parametra {{para|title}}. Za rešitev tega problema zagotovite ustrezen naslov za parameter, ki vsebuje URL. V primeru, ko se {{para|url}} in {{para|title-link}} potegujeta za {{para|title}}, morate izbrati, katerega boste obdržali. Razmislite o premiku {{para|url}} ali {{para|title-link}} v primernejši parameter. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bare_url_missing_title|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bare_url_missing_title_help_text" /> ===<span id="citation_missing_title">Sklic brez naslova v kakršnikoli obliki</span>=== <section begin="citation_missing_title_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_citation_missing_title|$1=title}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_citation_missing_title|$1=series}}}} Ta napaka se pojavi v {{cs1}} in {{cs2}} predlogah, ko so vsi {{para|title}}, {{para|trans-title}} in {{para|script-title}} izpuščeni ali prazni. Vsaj en izmed teh parametrov za naslov mora biti vsebovan v vsakem sklicu. Predloga {{tlx|navedi epizodo}} bo izpisala to napako, če je {{para|series}} izpuščen ali prazen (tudi če vsebuje {{para|title}}). Predloga {{tlx|navedi enciklopedijo}} bo izpisala to napako, če {{para|encyclopedia}} vsebuje vrednost, toda {{para|entry}} (ali drugo {{para|chapter}} aliasi) je izpuščen ali prazen. Včasih se ta napaka pojavi, ker je urejevalec uporabil CS1|2 sklic kot [[WP:KRATKISKLIC|kratki sklic]] in bi bila uporaba {{tlx|sfn}} ali ene izmed družine predlog {{tlx|harv}} bolj primerna. Ta napaka se pojavi tudi, ko urejevalec uporabi {{tlx|citat}} nameraval pa je uporabiti {{tlx|navedi vir}}. Za rešitev tega problema zagotovite vrednost za {{para|title}}, {{para|trans-title}} in/ali {{para|script-title}} ali nadomestite CS1|2 sklic z ustreznejšo predlogo. Če v bibliografiji navajate periodično publikacijo ali njeno posamezno izdajo, namesto da bi jo vključili znotraj oznak {{tag|ref}}, je morda bolj primerna uporaba predloge {{tlx|List journal}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_citation_missing_title|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="citation_missing_title_help_text" /> ==<span id="cite_web_url">Manjkajoč ali prazen |url= </span>== <section begin="cite_web_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_cite_web_url}} To sporočilo o napaki javljajo {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi podkast}} in {{tlx|navedi poštni seznam}} kjer manjkata oba parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}, sta prazna ali nista pravilno vnesena. Za rešitev tega problema zagotovite vrednost za {{para|url}} ali uporabite ustreznejšo predlogo kot je {{tl|navedi knjigo}}, {{tl|navedi časopis}} ali katero drugo {{cs1}} ali {{cs2}} predlogo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_cite_web_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="cite_web_url_help_text" /> ==<span id="missing_pipe">Manjka navpičnica</span>== <section begin="missing_pipe_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_missing_pipe|$1=&lt;param>}} {{cs1}} in {{cs2}} predloge izpišejo to napako, ko parameter vsebuje besedilo za katerega izgleda, da parametru manjka navpičnica (<code>|</code>). Ta napaka se pojavi, ko vrednost parametra v predlogi vsebuje znake ali cifre, ki jim sledi znak za enačaj. Če je alfanumerično besedilo tik pred enačajem, modul predvideva, da v predlogi manjka navpičnica in izpiše to sporočilo o napaki. Nekateri pravilni naslovi vsebujejo ime cs1|2 parametra, ki mu sledi znak za enačaj. V tem primeru obdajte enačaj v nowiki označevalce, npr: {{tag|nowiki|content={{=}}}}. V večini ostalih primerov, dodajte manjkajočo navpičnico. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_missing_pipe|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="missing_pipe_help_text" /> ==<span id="redundant_parameters">Opredeljen je več kot en |&lt;param1>=, |&lt;param2>= in |&lt;param3>= </span>== <section begin="redundant_parameters_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_redundant_parameters|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param1>=</code>, <code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param2>=</code> in <code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param3>=</code>}} Ta napaka se pojavi, ko {{cs1}} ali {{cs2}} predloga vključuje več kot en parameter istega pomena. Npr., {{para|author}}, {{para|last}} in {{para|last1}} so si med seboj sinonimi, zato se jih nikoli ne sme uporabiti več kot enega v posameznem sklicu. Za rešitev tega problema odstranite ali spremenite podvojene parametre. {{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_redundant_parameters|$1=parameter author-name-list}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_redundant_parameters|$1=parameter editor-name-list}}}} Ta napaka se pojavi, ko CS1 ali CS2 predloge uporabljajo več kot en tip za vnos seznama imen avtorjev ali urednikov. Obstajajo trije tipi nekompatibilnih author-name-list slogov: :{{para|author''n''}} in {{para|last''n''}} / {{para|first''n''}} (z različnimi aliasi), {{para|vauthors}}, in {{para|authors}} in podobno, trije editor-name-list slogov: :{{para|editor''n''}} in {{para|editor-last''n''}} / {{para|editor-first''n''}} (z različnimi aliasi), {{para|veditors}}, in {{para|editors}} Za rešitev tega problema, izberite en name-list-slog. Uporabite izbran slog za oba seznama avtorjev in urednikov. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_redundant_parameters|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="redundant_parameters_help_text" /> ==<span id="extra_text_pages">|page(s)= ima odvečno besedilo</span>== <section begin="extra_text_pages_help_text" />{{help desk}} {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_extra_text_pages|$1=&lt;param>}} Predloge so odgovorne za statično besedilo, prikazano v sklicu. Ko se v predlogi uporabi {{para|page}}/{{para|p}}, {{para|pages}}/{{para|pp}}, {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, cs1|2 pred vrednost parametra vstavi prefiks 'str.', tako da: :{{para|page|123}} se izpiše kot: :str. 123 in: :{{para|page|123–125}} se izpiše kot: :str. 123–125 Predloge izpišejo to sporočilo o napaki, ko so v vrednosti, dodeljeni parametru <code>p</code>, <code>pp</code>, <code>pg</code>, <code>pgs</code>, <code>page</code> ali <code>pages</code>, najdene različne oblike zapisov {{para|page}}/{{para|p}}, {{para|pages}}/{{para|pp}}, {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}. Če želite odpraviti to napako, odstranite odvečno besedilo iz vrednosti parametra. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_extra_text_pages|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="extra_text_pages_help_text" /> ==<span id="param_access_requires_param">&#124;&lt;param>-access= zahteva &#124;&lt;param>=</span>== <section begin="param_access_requires_param_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_param_access_requires_param|$1=&lt;param>|$2=&lt;param>}} Ta napaka se izpiše, ko je določen nivo dostopa za neko zunanjo povezavo, ampak ustrezen zahtevan parameter manjka ali pa je prazen. Parameter je lahko eden izmed {| class="wikitable" |+obvezni parameter določevalnika ravni dostopa |- ! Določevalnik !! Zahtevan parameter |- | {{para|article-url-access}} || {{para|article-url}} |- | {{para|bibcode-access}} || {{para|bibcode}} |- | {{para|chapter-url-access}} || {{para|chapter-url}} |- | {{para|contribution-url-access}} || {{para|contribution-url}} |- | {{para|doi-access}} || {{para|doi}} |- | {{para|entry-url-access}} || {{para|entry-url}} |- | {{para|hdl-access}} || {{para|hdl}} |- | {{para|jstor-access}} || {{para|jstor}} |- | {{para|map-url-access}} || {{para|map-url}} |- | {{para|ol-access}} || {{para|ol}} |- | {{para|osti-access}} || {{para|osti}} |- | {{para|section-url-access}} || {{para|section-url}} |- | {{para|s2cid-access}} || {{para|s2cid}} |- | {{para|url-access}} || {{para|url}} |} Za rešitev te napake zagotovite vrednost v parametru ali odstranite določen nivo dostopa. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_param_access_requires_param|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="param_access_requires_param_help_text" /> ==<span id="numeric_names">|&lt;param>= ima številsko ime</span>== <section begin="numeric_names_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_numeric_names|$1=&lt;param>}} Ta napaka se javi, ko ima parameter name-list {{para|author{{var|n}}}}, {{para|contributor{{var|n}}}}, {{para|editor{{var|n}}}}, {{para|interviewer{{var|n}}}}, {{para|translator{{var|n}}}} (vključno z aliasi) dodeljeno vrednost, ki jo sestavljajo izključno številke in/ali ločila. Napake te vrste so pogosto posledica avtomatiziranih ali polavtomatiziranih urejanj, pri katerih so izvorni metapodatki napačno postavljeni ali neustrezno prevedeni. Če želite odpraviti to napako, poskrbite, da je vrednost, dodeljena parametru name-list parameter, ime in samo ime. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_numeric_names|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="numeric_names_help_text" /> ==<span id="periodical_ignored">Prezrt |&lt;periodical>= </span>== <section begin="periodical_ignored_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_periodical_ignored|$1=periodical}} Predlogi {{cs1}} {{tlx|navedi knjigo}} in {{tlx|navedi enciklopedijo}} ne podpirata parametra {{para|periodical}} (in aliasov {{para|journal}}, {{para|magazine}}, {{para|newspaper}}, {{para|website}}, {{para|work}}) ter pripadajočih {{para|script-periodical}} on {{para|trans-periodical}} (i njihovoh aliasov). Če želite odpraviti to napako: * uporabite ustreznejšo predlogo za sklicevanje ali * najpogosteje: spremenite {{para|title}} v {{para|chapter}} (ali ustrezen alias) in nato spremenite {{para|periodical}} v {{para|title}} ali * spremenite {{para|work}} v {{para|series}}, če je {{para|title}} dejanski naslov knjige in {{para|work}} vsebuje ime zbirke knjig ali * spremenite {{para|work}} v drug ustrezen parameter (uporabljen je bil za shranjevanje vrednosti za {{para|publisher}}, {{para|editor}}, {{para|via}} in več) ali * premaknite vsebino parametra {{para|periodical}} izven predloge, pred zapirajočim <nowiki></ref></nowiki> ali * izbrišite parameter {{para|periodical}} Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_periodical_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="periodical_ignored_help_text" /> ==<span id="embargo_missing_pmc">|pmc-embargo-date= potrebuje |pmc=</span>== <section begin="embargo_missing_pmc_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_embargo_missing_pmc|$1=pmc-embargo-date}} Kadar se v predlogi CS1|2 uporabi parameter {{para|pmc-embargo-date}}, mora biti prisoten tudi parameter {{para|pmc}} (z vrednostjo). Če želite odpraviti to napako, dodajte manjkajoči PMC ali odstranite 'okvarjen' parameter. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_embargo_missing_pmc|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="embargo_missing_pmc_help_text" /> ==<span id="ssrn_missing">Potreben je |ssrn= </span>== <section begin="ssrn_missing_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_ssrn_missing}} {{tlx|navedi ssrn}} zahteva parameter identifikatorja {{para|ssrn}}. Za rešitev tega problema zagotovite, da predloga vsebuje {{para|ssrn}} s pravilno oblikovano vrednostjo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_ssrn_missing|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="ssrn_missing_help_text" /> ==<span id="text_ignored">Prezrto besedilo »????«</span>== <section begin="text_ignored_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_text_ignored|$1=????}} Za razliko od drugih Wikipedijinih predlog, predloge {{cs1}} in {{cs2}} ne uporabljajo neimenovanih parametrov ali pozicijskih parametrov. Ko sklic vsebuje besedilo med [[navpičnica|navpičnicami]] in to besedilo ne vsebuje enačaja (=), CS1|2 ignorira besedilo in izpiše se sporočilo o napaki. To se izpiše tudi, če je besedilo ime veljavnega parametra. To napako lahko povzroči tudi uporaba navpičnic v URL-jih ali naslovih. Če se navpičnice pojavijo v URL-ju, jih nadomestite z <code>%7c</code>. Če se navpičnice pojavijo v vrednostih parametra, ki ni URL, jih nadomestite z <code>&amp;#124;</code> ali <code>{{tl|!}}</code> Za rešitev tega problema odstranite nerelevantno besedilo, dodajte '=', dodajte ustrezno ime parametra ali pravilno zakodirajte navpičnice v URL-jih in naslovih. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_text_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="text_ignored_help_text" /> ==<span id="trans_missing_title">|trans-&lt;param>= potrebuje |&lt;param>= </span>== <section begin="trans_missing_title_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_trans_missing_title|$1=&lt;param>|$2=&lt;param>|$3=&lt;param>}} Ta napaka se pojavi, ko {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebuje slovenski prevod naslova v {{para|trans-title}} ali naslova poglavja v {{para|trans-chapter}}, toda ne vsebuje tudi naslova v originalnem jeziku {{para|title}} ali naslova poglavja v originalnem jeziku v {{para|chapter}}. Za rešitev tega problema zagotovite vrednost originalnega naslova v {{para|title}} ali ali originalnega naslova poglavja v {{para|chapter}}. Razmislite o tem, da bi dodali {{para|language}}, če že ni del sklica. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_trans_missing_title|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="trans_missing_title_help_text" /> ==<span id="parameter_ignored">Prezrt neznani parameter |&lt;param>= <span id="parameter_ignored_suggest"> </span></span>== <section begin="parameter_ignored_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_parameter_ignored|$1=&lt;param>}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_parameter_ignored_suggest|$1=&lt;param>|$2=&lt;sparam>}}}} Predloge {{cs1}} in {{cs2}} javijo to napako, ko del z imenom parametra v paru {{para|name|value}} ni prepoznan kot veljavno ime. Najpogostejši razlogi za to napako so: * Napake pri črkovanju ali napačna uporaba velikih in malih črk. * Stran je bila povrnjena na starejšo različico, v kateri je predloga za citiranje ta parameter še podpirala (v trenutni različici pa ni več veljaven). * Stran je bila povrnjena na starejšo različico, v kateri je predloga za citiranje ta parameter še podpirala (v trenutni različici pa ni več veljaven). Na primer, pri uporabo predloge {{tl|navedi knjigo}} se včasih pomotoma uporabita parametra {{para|title}} in {{para|work}}, čeprav bi morala biti pravilno uporabljena {{para|chapter}} in {{para|title}}. CS1|2 predloge ne ignorirajo neprepoznanih parametrov. Namen sklica je pravilna identifikacija vira; in ne skladišče opomb in dodatnih informacij. CS1|2 parametri predlog so običajno zapisani z malimi črkami. CS1|2 predloge bodo izpisale to napako, ko parametri vsebujejo nepravilne velike črke ({{!xt|Xxxx, xxXx, XXXX}}), parameter pa je definiran z malimi črkami ({{xt|xxxx}}). Parametri identifikatorjev, kot je {{para|isbn}}, {{para|pmc}}, {{para|doi}}, itd., so lahko zapisani z velikimi ali malimi črkami, ampak ne mešano ({{para|isbn|mxt=y}} ali {{para|ISBN|mxt=y}}, toda ne {{para|Isbn|!mxt=y}}). Za [[Module:Citation/CS1/Suggestions|splošne napake v črkovanju]], kot je {{para|pubisher}} namesto {{para|publisher}}, bo CS1|2 predlagal pravilno ime parametra. [[Pomoč:Napake CS1#deprecated_params|Seznam opuščenih in nedavno odstranjenih parametrov]] lahko prav tako vsebuje tudi dodatne informacije. <!-- Reported unknown parameters following a {{para|DUPLICATE_&lt;param>}} scheme are created by [[User:Citation bot|Citation Bot]] when it finds duplicate parameters {{para|&lt;param>}} in a template. --> Za rešitev tega problema zagotovite, da je ime parametra pravilno črkovano in da ni drugih znakov razen presledkov med imenom parametra in vodečo navpičnico (|) ali sledečim enačajem (=). Seznam veljavnih parametrov lahko najdete v [[Pomoč:Slog navajanja 1]] ali obiščete opisno stran predloge, ki jo uporabljate, kot je {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi knjigo}}, {{tlx|navedi časopis}}, itd. Razmislite o premiku informacije iz nepoznanega parametra v ustrezni veljavni parameter ali pa informacijo zaradi ohranitve prenesete v poglavje na pogovorno stran članka. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_parameter_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="parameter_ignored_help_text" /> ==<span id="wikilink_in_url">Navzkrižje URL–ja in wikipovezave</span>== <section begin="wikilink_in_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_wikilink_in_url}} Zunanje povezave v sklicih so kombinacija parametrov, ki vsebujejo url ({{para|url}}, {{para|chapter-url}}, itd.) s parametri, ki vsebujejo naslov ({{para|title}}, {{para|chapter}}, itd.). Parametri z naslovi so lahko [[wikipovezava|wikipovezani]] na drug članek v Wikipediji ampak ne takrat, ko v sklicu obstaja povezan parameter z url-jem. Ko se pojavi takšno stanje, se wikipovezava umakne, wikioznačevalec se ne upošteva, in povezava v sklicu vodi na zunanjo spletno stran. Nekatere [[Wikipedija:Predloga|predloga]] lahko prav tako povzročijo to napaka, če so del parametra, ki vsebujejo naslov. Napaka se pojavi, ko predloga ustvari wikipovezano vsebino. Npr., predloge {{tlx|jezik}} izpišejo wikipovezane kategorije. Predloge v parametrih z url-ji prav tako lahko pokvarijo [[Wikipedija:COinS|COinS]] metapodatke sklica. Velja splošno pravilo, da se izogibamo predlogam v parametrih z naslovi, razen, če veš, da je učinek predloge izključno vizualni ({{tlx|!}} in podobni). Ta tip napake se lahko pojavi tudi v predlogah, ki temeljijo na identifikatorjih ({{tlx|navedi doi}}, etc.). V tem primeru se v članku sporočilo o napaki izpiše, toda napaka je pravzaprav v sami predlogi, namenjeni identifikatorju. Za rešitev tega problema odstranite wikipovezave iz parametrov z naslovi katerih namen je biti zunanje povezan ali pa odstranite zunanji URL, s čimer bo notranja povezava delovala kot je to pričakovano. Če so predloge, ki ustvarjajo wikipovezave, v sklicu pomembne, jih premaknite izven CS1 predlog, toda pustite jih znotraj označevalcev sklica {{tag|ref}}. Nekatere funkcionalnosti, ki jih podpirajo predloge, so lahko dostopne tudi preko CS1 parametrov. Za rešitev napak v predlogah za sklice, ki temeljijo na identifikatorjih, se mora za popravilo napake urediti predloga. Bodite previdni pri urejanju teh predlog, ker so le-te pogosto uporabljene. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_wikilink_in_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="wikilink_in_url_help_text" /> ==<span id="vancouver">Napaka vancouvrskega sloga</span>== <section begin="vancouver_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_vancouver|$1=&lt;type>|$2=&lt;number>}} Ta napaka se izpiše za sklice, ki uporabljajo {{para|vauthors}}, {{para|veditors}}, {{para|name-list-format|vanc}}. [[Vancouver sistem|Vancouver slog]] omejuje imena avtorjev in urednikov na zapis v latinici. Za namene tega test [[Modul:Citation/CS1]] definira latinsko abecedo kot črke vsebovane v naboru [[Unicode]] znakov latinice: : C0 Controls and Basic Latin<ref>{{cite web |title=C0 Controls and Basic Latin |website=[[Unicode]] |url=https://www.unicode.org/charts/PDF/U0000.pdf |access-date=2015-04-19}}</ref> (0041–005A, 0061–007A) : C1 Controls and Latin-1 Supplement<ref>{{cite web |title=C1 Controls and Latin-1 Supplement |website=Unicode |url=https://www.unicode.org/charts/PDF/U0080.pdf |access-date=2015-04-19}}</ref> (00C0–00D6, 00D8–00F6, 00F8–00FF) : Latin Extended-A<ref>{{cite web |title=Latin Extended-A |website=Unicode |url=https://www.unicode.org/charts/PDF/U0100.pdf |access-date=2015-04-19}}</ref> (0100–017F) : Latin Extended-B<ref>{{cite web |title=Latin Extended-B |website=Unicode |url=https://www.unicode.org/charts/PDF/U0180.pdf |access-date=2015-04-19}}</ref> (0180–01BF, 01C4–024F) : Latin Extended Additional<ref>{{cite web |title=Latin Extended Additional |website=Unicode |url=https://www.unicode.org/charts/PDF/U1E00.pdf |access-date=2025-06-02}}</ref> (1E00–1EFF) Ta napaka se izpiše tudi v primeru, ko sta uporabljeni več kot dve inicialki: v premeru več kot dveh inicialk, se izpišeta le prvi dve. Ta napaka se izpiše tudi, ko je v {{para|vauthors}} naveden korporativni ali institucionalen avtor brez ustreznih ločil. Korporativni avtorji morajo biti navedeni takole: :{{para|vauthors|Prvo ime FM, Priimek AB, {{green|((}}Korporativni ali institucionalen Avthor{{green|))}}, Zadnji Priimek XY}} Medtem ko so običajno pravilna, včasih imena navedena na PMID strani vsebujejo napake, ko ima avtor plemiški naslov zapisan z malimim črkami. Na primer, {{PMID|17726700}} ima v seznamu Magnus von Knebel Doeberitz kot Doeberitz Mv kar ni pravilno. Ime tega avtorja bi moralo biti {{para|vauthors|von Knebel Doeberitz M}}.<ref>{{cite web |title=Other surname rules |website=National Center for Biotechnology Information |date=2018-05-18 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33081/}}</ref> Določena ločila bodo prav tako označena kot napaka. Na primer, Unicode U+2019, desni enojni narekovaj povzroči napako, ker le-ta ni v seznamu znakov latinice kot je zapisano zgoraj: {{para|vauthors|Van{{red|’}}t Veer M}}. Nadomestite ta znak z apostrofom: {{para|vauthors|Van{{green|'}}t Veer M}}. Za rešitev tega problema, romanizirajte imana avtorjev in urednikov.<ref>{{cite book |chapter=Names in non-roman alphabets or character-based languages |title=Citing Medicine: The NLM Style Guide for Authors, Editors, and Publishers |author-last=Patrias |author-first=Karen |editor-last=Wendling |editor-first=Dan |location=Bethesda, Maryland, USA |publisher=[[National Library of Medicine]] |date=2007 |edition=2nd |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7258/box/A48818/}}</ref> Romaniziranje lahko povzroči dvočrkovne inicialke, na primer, grška črka 'Θ' se romanizira v 'Th'.<ref>{{cite web |url=https://www.loc.gov/catdir/cpso/romanization/greek.pdf |title=Greek |website=Library of Congress}}</ref> Ko imena avtorja vsebujejo to vrsto inicialk, Modul:Citation/CS1 ne razloči ali gre za tipkarsko napako ali legitimni romanizirani znak - zato se bo izpisala Vancouver napaka. Za ignoriranje napake po ugotovitvi, da je dvočrkovna inicialka pravilna, ravnatje z imenom kot da je le-to korporativno ime - vključite ga v dvojne oklepaje: {{para|vauthors|..., Tatarinov IuS, ...}} → {{para|vauthors|..., ((Tatarinov IuS)), ...}} Podobno se lahko v PubMed pojavijo kitajska imena z vezajem. Na primer: 'Wang Hsien-yu' je lahko v PubMed zapisan kot 'Wang Hy', kar bo povzročilo Vancouver napako. Ko se takšna napaka pojavi in po preverbi, da je takšno ime pravilno, ga vključite v dvojne oklepaje. Posebna pravila za imena:<ref>{{cite book |title=Citing Medicine: The NLM Style Guide for Authors, Editors, and Publishers [Internet] |edition=2. |author-first=Karen |author-last=Patrias |editor-first=Dan |editor-last=Wendling |location=Bethesda, Maryland, USA |publisher=National Library of Medicine |date=2007 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/ |access-date=2019-03-31}}</ref> * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33071/?report=objectonly Surnames with hyphens and other punctuation in them] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33081/?report=objectonly Other surname rules] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33104/?report=objectonly Given names containing punctuation, a prefix, a preposition, or particle] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33118/?report=objectonly Degrees, titles, and honors before or after a personal name] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33127/?report=objectonly Designations of rank within a family, such as Jr and III] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33134/?report=objectonly Names appearing in non-roman alphabets (Cyrillic, Greek, Arabic, Hebrew, Korean) or character-based languages (Chinese, Japanese)] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33152/?report=objectonly Organizations as author] ** CS1|2 ne upošteva pravila o podpičju kot ločilu. Imena podjetij in organizacij ločite med seboj in od imen posameznikov z vejico; imena podjetij in organizacij ogradite z dvojnimi oklepaji, kot je opisano zgoraj. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_vancouver|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="vancouver_help_text" /> ==<span id="extra_text_volume">|volume= ima odvečno besedilo</span>== <section begin="extra_text_volume_help_text" />{{help desk}} {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_extra_text_volume|$1=volume}} Predloge so odgovorne za statično besedilo, prikazano v sklicu. Ko se v predlogi uporabi {{para|volume}}, cs1|2 oblikuje letnika/letnika revije (letnika izdaje) v skladu s slogom, ki ustreza vrsti publikacije, povezani z uporabljeno predlogo za sklicevanje. Predloge izpišejo to sporočilo o napaki, ko je v vrednosti, dodeljeni parametru {{para|volume}}, najdena kakšna oblika besede "volume" ("volume", "vol.", "zv.", "zvezek"). Če želite odpraviti to napako, odstranite odvečno besedilo iz vrednosti parametra. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_extra_text_volume|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="extra_text_volume_help_text" /> ==<span id="param_has_twl_url">Wikipedia Library povezava v &lt;param></span>== <section begin="twl_url_help_text" />{{Shortcut|WP:WLERROR}}{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_param_has_twl_url|$1=&lt;{{var|param}}>}} Ta napaka se javi, ko parameter, ki vsebuje URL, vključuje povezavo, ki vodi do [[Wikipedija:The Wikipedia Library|The Wikipedia Library]]. Ti URLji vsebujejo naslednje besedilo:: :<code>wikipedialibrary.idm.oclc.org</code> Ko naleti na tovrstne URLje, [[Modul:Citation/CS1]] izpiše to napakovno sporočilo in samodejno nastavi {{para|url-access|subscription}} saj ti URLji bralcem niso dostopni. Če želite odpraviti to napako, poskrbite, da vrednost, dodeljena parametru URL {{em|ni}} the Wikipedia Library URL ampak {{em|je}} dejanski URL vira. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_param_has_twl_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="twl_url_help_text" /> ==<span id="module_cite">Napake #invoke:Cite</span>== <section begin="module_cite_help_text" />{{help desk}} {{hatnote|Ta napakovna sporočila izpiše [[Modul:Cite]], pomožni modul za [[Modul:Citation/CS1]], ki se lahko uporabi za zamenjavo predlog cs1{{!}}2 v člankih, ki so presegli ali bodo presegli omejitev [[Pomoč:Omejitve predloge#Post-expand include size|Post-expand include size]].}} <templatestyles src="Modul:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles><span class="citation-comment" style="color:#d33; font-size:120%">manjka ime predloge kot prvi pozicijski parameter</span> [[Module:Cite]] kot svoj prvi pozicijski parameter zahteva standardno ime ene izmed predlog cs1 (brez prefiksa <code>cite</code>) ali ime predloge (<code>citation</code>). Modul izpiše to napakovno sporočilo, če prvi pozicijski parameter manjka ali je prazen <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles><span class="citation-comment" style="color:#d33; font-size:120%">neznano ime predloge: &lt;{{var|ime predloge}}></span> Modul izpiše to sporočilo o napaki, ko prvi pozicijski parameter ni kanonično ime prepoznane predloge cs1|2. Če želite odpraviti katero koli od teh napak, poskrbite, da bo klic modula imel eno od teh kanoničnih imen predlog kot vrednost prvega pozicijskega parametra: {{div col|colwidth=20em}} *<code>arxiv</code> *<code>av media</code> *<code>av media notes</code> *<code>biorxiv</code> *<code>book</code> *<code>citation</code> *<code>citeseerx</code> *<code>conference</code> *<code>document</code> *<code>encyclopedia</code> *<code>episode</code> *<code>interview</code> *<code>journal</code> *<code>magazine</code> *<code>mailing list</code> *<code>map</code> *<code>medrxiv</code> *<code>news</code> *<code>newsgroup</code> *<code>podcast</code> *<code>press release</code> *<code>report</code> *<code>serial</code> *<code>sign</code> *<code>speech</code> *<code>ssrn</code> *<code>tech report</code> *<code>thesis</code> *<code>web</code> {{div col end}} Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Kategorija:CS1 napake: modul cite|Kategorija:CS1 napake: modul cite|[[:Kategorija:CS1 napake: modul cite]]}} ({{PAGESINCATEGORY:CS1 napake: modul cite}} strani).<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="module_cite_help_text" /> ==Opombe== <!-- When moving this section keep <section begin="notes_help_text"> (located above this section header) attacted --> {{reflist |group=lower-alpha |refs= <ref group="lower-alpha" name="categories">Strani v imenskih prostorih Pogovor o kategoriji, Pogovor o osnutku , Pogovor o datoteki, Pogovor o pomoči, Pogovor o MediaWiki, Pogovor o modulu, Pogovor o portalu, Pogovor, Pogovor o predlogi, Uporabnik, Uporabnikov pogovor in Pogovor o Wikipediji niso vključene v sledilne kategorije. Poleg tega v sledilne kategorije niso vključene strani, katerih imena ustrezajo vzorcem '/[Pp]eskovnik', '/[Tt]estniprimeri', '/[^/]*[Ll]og' in '/[Aa]rhiv.<!--See Module:Citation/CS1/Configuration in uncategorized_namespaces{}--></ref> }}<section end="notes_help_text" /><!-- When moving this section keep the following attached to the References section below --><section begin="references_help_text" /> ==Sklici== <!-- When moving this section keep <section begin="references_help_text"> (located above this section header) attacted --> {{reflist |refs= <ref name="archive.org">{{cite web |url=http://www.archive.org |title=archive.org website}}</ref> <ref name="webcitation.org">{{cite web |url=http://www.webcitation.org |title=webcitation.org website}}</ref> }}<section end="references_help_text" /> {{Wikipedia referencing}} {{Help navigation}} 1ao9q6hhx4nk36z29cumfk9g6ixw3y7 6708051 6708050 2026-07-07T13:56:20Z Pinky sl 2932 /* Napake #invoke:Cite */ 6708051 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to}} <!-- POMEMBNO: ne odstranjujte ali spreminjajte span id-jev naslovov razdelkov, ne da bi hkrati spremenili tudi povezav v Modul:Citation/CS1 --> Ta stran opisuje sporočila o napakah, ki jih javljajo sklici, ki vsebujejo {{cs1}} in {{Cs2}}, kaj pomenijo in kako lahko urejevalci te napake odpravijo. [[:Kategorija:Napake CS1]] je glavna napakovna kategorija , [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1|Kategorija:Vzdrževanje CS1]] pa glavna vzdrževalna kategorija. Napake, ki jih javi Wikipedijin sistem <code>&lt;ref></code>, v katerega so običajno vstavljene predloge za citiranje, najdete na strani [[Pomoč:Napake v navajanju]]. ==Nadzor nad prikazom sporočil o napakah== === Predogled sporočil === Ko uredniki pregledujejo predogled članka, MediaWiki izpiše sporočila v polju pod naslovom Predogled. Kadar predloge {{cs1}} in {{cs2}} vsebujejo napakovna ali vzdrževalna sporočila, [[Modul:Citation/CS1]] naredi povzetek teh sporočil v polju pod naslovom Predogled. Polje s sporočilom bi lahko izgledalo nekako takole: <div style="margin-left:1.6em;" class="cdx-message cdx-message--warning cdx-message--block"> <span class="cdx-message__icon"></span><div class="cdx-message__content"> {{int:Previewnote}} <span class="mw-continue-editing"> {{fakelink|→ {{int:Continue-editing}}|#editform}}</span> {{int:Scribunto-lua-warning|{{color|#085|{{mono|<nowiki>{{</nowiki>[[Predloga:navedi knjigo|navedi knjigo]]<nowiki>}}</nowiki>}}: ta {{fakelink|sklic}} ima sporočila o vzdrževanju}}; sporočila so lahko skrita ([[Pomoč:CS1 napake#Nadzor_nad_prikazom_sporočil_o_napakah|pomoč]]).}} {{int:Scribunto-lua-warning|{{color|#bf3c2c|{{mono|<nowiki>{{</nowiki>[[Predloga:navedi časopis|navedi časopis]]<nowiki>}}</nowiki>}}: ta {{fakelink|sklic}} ima napake}}; sporočila so lahko skrita ([[Pomoč:CS1 napake#Nadzor_nad_prikazom_sporočil_o_napakah|pomoč]]).}} </div> </div> Povzetki sporočil so sestavljeni iz treh komponent: #'{{int:Scribunto-lua-warning|}}' – to predpono samodejno doda MediaWiki; # obarvano ({{color|#085|zeleno vzdrževalno}} ali {{color|#bf3c2c|rdeče napakovno}}) sporočilo označuje vrsto predloge, ki je sprožila obvestilo. Vsebuje tudi povezavo do dokumentacije te predloge; če gre za ovojno predlogo s sporočili, se prikaže ime izvorne (ovite) predloge. # pripon 'sporočila so lahko skrita' vsebuje povezavo do pomoči na tej strani. Opozorilnih sporočil, ki se prikažejo v oknu za predogled, ni mogoče skriti. Pripona sporočila 'sporočila so lahko skrita' zgolj opozarja, da dejanska sporočila same predloge v shranjenem članku morda ne bodo vidna. Navodila za prikaz ali skrivanje teh sporočil najdete v naslednjem razdelku ({{slink||Napakovna in vzdrževalna sporočila}}). === Napakovna in vzdrževalna sporočila === <section begin="show_error_messages_help_text" /><section begin="show_all_messages_help_text" />Privzeto so {{cs1}} in {{cs2}} <span style="color:#bf3c2c">napakovna sporočila</span> vidna vsem bralcem, <span style="color:#085">vzdrževalna sporočila</span> pa so skrita pred vsemi bralci. Če želite v prikazanem članku omogočiti izpis <span style="color:#085">vzdrževalnih sporočil</span> vključite sledeče besedilo v svojo [[Cascading Stylesheets|CSS]] stran ([[Special:MyPage/common.css|common.css]]) ali v ([[Special:MyPage/skin.css|skin.css]]<!-- in other wiki without [[MediaWiki:Redirect skin.js]], replace this link to [[Special:MyPage/vector-2022.css|vector-2022.css]]、[[Special:MyPage/vector.css|vector.css] -->). <syntaxhighlight lang="css">:root .mw-parser-output .cs1-maint {display: inline;} /* display Citation Style 1 maintenance messages */</syntaxhighlight> Za skrivanje <span style="color:#bf3c2c">napakovnih sporočil</span>: <syntaxhighlight lang="css">:root .mw-parser-output .cs1-hidden-error {display: inline;} /* display hidden Citation Style 1 error messages */</syntaxhighlight> Celo s tem vključenim CSS se lahko zgodi, da starejše strani v medpomnilniku Wikipedije niso osvežene in ne prikažejo teh sporočil o napakah, čeprav je stran vključena v eno izmed sledilnih kategorij. [[Wikipedija:NULLEDIT|WP:NULLEDIT]] bo rešil ta problem. Ko se prikažejo sporočila o napakah/vzdrževanju, jih v velikem članku z veliko sklici morda še vedno ni enostavno najti. Sporočila lahko nato najdete z iskanjem (z {{key press|Ctrl|F}}) za "(pomoč)" ali "cs1". Če želite skriti <span style="color:#bf3c2c">napakovna sporočila</span>: <syntaxhighlight lang="css">:root .mw-parser-output .cs1-visible-error {display: none;} /* hide Citation Style 1 error messages */</syntaxhighlight> Slog izpisa lahko prilagodite (npr. barva), ampak mogoče boste morali povprašati za pomoč nekoga, ki pozna CSS.<section end="show_all_messages_help_text" /><section end="show_error_messages_help_text" /> === Izpostavljanje kategorij lastnosti === <section begin="prop_cat_highlight_help_text" /> [[Modul:Citation/CS1]] nekaterim sklice CS1|2 dodaja lastnosti kategorije. Za razliko od napak ali potreb po vzdrževanju se ob dodajanju kategorije lastnosti ne prikaže nobeno sporočilo. Kategorije lastnosti so lahko začasne ali trajne. Uredniki lahko s pomočjo CSS dodajo posebno oblikovanje izpisu predlog CS1|2, ki bo izpostavilo sklic, ki je dodal kategorijo lastnosti. Ta predloga na primer uporablja dolgo ime letnika/zvezka: :<code><nowiki>{{navedi knjigo |title=Naslov |date=May–Jun 2021 |volume = 1: Dolgo ime}}</nowiki></code> ::{{cite book |title=Naslov |date=May–Jun 2021 |volume = 1: Dolgo ime |no-tracking=y}}: :<code><nowiki>{{navedi knjigo |title=Naslov |date=May–Jun 2021 |volume = 1: Dolgo ime}}</nowiki></code> ::{{cite book |title=Naslov |date=May–Jun 2021 |volume = 1: Dolgo ime |no-tracking=y}} Če to dodate v svoj CSS, se bo ta navedek izpisal z {{background|#FFC|bledo rumenim}} ozadjem: :<syntaxhighlight lang="css">.cs1-prop-long-vol {background: #FFC;}</syntaxhighlight> V svoj CSS dodajte enega ali več teh razredov (z ustreznim oblikovanjem), da izpostavite izpise predlog, ko te predloge dodajo povezano kategorijo lastnosti: ::{{code|lang=css|.cs1-prop-foreign-lang-source {}|}} – podkategorije {{cl|Viri CS1 v tujih jezikih}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-foreign-lang-source-2 {}|}} – {{cl|Viri CS1 v tujih jezikih (ISO 639-2)}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-interwiki-linked-name {}|}} – author, contributor, editor, interviewer, translator name(s), povezani z Wikipedijo v drugem jeziku ::{{code|lang=css|.cs1-prop-interproj-linked-name {}|}} – author, contributor, editor, interviewer, translator name(s), povezani z drugim projektom MediaWiki ::{{code|lang=css|.cs1-prop-location-test {}|}} – {{cl|Lokacijski test CS1}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-long-vol {}|}} – {{cl|CS1: dolga vrednost volume}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-script {}|}} – podkategorije {{cl|CS1 uporablja uporablja tujo pisavo tujega jezika}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-tracked-param {}|}} – podkategorije {{cl|CS1 tracked parameters}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-unfit {}|}} — {{cl|CS1: unfit URL}} ::{{code|lang=css|.cs1-prop-year-range-abbreviated {}|}} – {{cl|CS1: okrajšani razpon let}} <section end="prop_cat_highlight_help_text" /> ==Najpogostejše napake== To je seznam najpogostejših cs1|2 napak {{#invoke:cs1 documentation support|most_common_error_cats}} {{See also|Kategorija:Napake CS1|Kategorija:Vzdrževanje CS1}} ==<span id="accessdate_missing_url">|access-date= zahteva |url= </span>== <section begin="accessdate_missing_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_accessdate_missing_url}} Parameter {{para|access-date}} (ali {{para|accessdate}}) je datum dostopa do spletnega vira, ki je naveden v {{para|url}} - to je datum, ko je bil spletni vir dodan v članek. To sporočilo se pojavi, če je bil {{para|access-date}} vključen v sklic brez {{para|url}}. Če sklic ne uporablja spletno povezavo, je {{para|access-date}} nepotreben in naj se odstrani. Kadar ima spletni vir datum publikacije ali drug fiksni datum povezan z njim, ima {{para|access-date}} omejeno vrednost, čeprav je lahko koristen pri identifikaciji ustrezne arhivske verzije vira. Brez {{para|url}}, {{para|access-date}} nima pomena. Za rešitev tega problema, zagotovite vrednost za {{para|url}} ali odstranite {{para|access-date}}. Urejevalci naj poskusijo določiti zakaj sklic vsebuje {{para|access-date}} brez {{para|url}}. Na primer, sklic nikoli ni vseboval {{para|url}}, ali pa je bil {{para|url}} odstranjen, ker je bil povezan na stran, ki je kršila avtorske pravice (glejte [[WP:AP]]), ali pa ker je {{para|url}} veljal za slepega in je bil (po pomoti) odstranjen. Če sklic nikoli ni vseboval {{para|url}} ali je bil odstranjen zaradi avtorskih pravic, odstranite {{para|access-date}}. Če je bil odstranjen slepi {{para|url}}, obnovite {{para|url}} in ga po možnosti popravite (glejte [[WP:DEADLINK]]). Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_accessdate_missing_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="accessdate_missing_url_help_text" /> ==<span id="archive_date_url_ts_mismatch">Neujemanje časovnih žigov |archive-date= / |archive-url= </span>== <section begin="archive_date_url_ts_mismatch_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_archive_date_url_ts_mismatch}} Arhivski URL-ji spletišča vsebujejo 14-mestni časovni žig posnetka. To napakovno sporočilo se prikaže, ko se datum posnetka arhiva ne ujema z datumom, navedenim v {{para|archive-date}}. Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da se {{para|archive-url}} in {{para|archive-date}} nanašata na isti posnetek. To lahko pomeni, da je treba posodobiti vrednosti, dodeljene enemu ali obema parametroma. Če želite dobiti pravilno vrednost za {{para|archive-date}}, si oglejte izvorno kodo arhivirane strani in blizu dna poiščite vrstico, ki se začne z "FILE ARCHIVED ON". V tej vrstici bi se moral izpisati datum arhiva. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_archive_date_url_ts_mismatch|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="archive_date_url_ts_mismatch_help_text" /> Strani s to napako v sledilni kategoriji lahko popravi bot [[:en:WP:WAYBACKMEDIC]]. Zahteve za zagon bota lahko podate [[:en:WP:URLREQ]]. ==<span id="archive_date_missing_url">|archive-date= potrebuje |archive-url= </span>== <section begin="archive_date_missing_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_archive_date_missing_url}} {{para|archive-date}} določa datum, ko je bil spletni vir arhiviran. Brez ustreznega parametra {{para|archive-url}} je {{para|archive-date}} brezpomenski. Če želite odpraviti to napako, navedite vrednost za {{para|archive-url}} ali odstranite {{para|archive-date}} Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_archive_date_missing_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="archive_date_missing_url_help_text" /> ==<span id="archive_url">|archive-url= je nepravilno oblikovan </span>== <section begin="archive_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_archive_url|$1=&lt;razlog>}} Archive.org omogoča dostop do posnetkov arhiviranih strani različnih url-jev. Nekateri izmed teh so: :<code><nowiki>https://web.archive.org/web/YYYYMMDD</nowiki><wbr /><nowiki>hhmmss/http://www.example.com</nowiki></code> – en posnetek; to je osnovna oblika uporabe v {{para|archive-url}} :<code><nowiki>https://web.archive.org/web/*/http://</nowiki><wbr />www.example.com</code> – rezultat poizvedovanja z nadomestnimi znaki (wildcard search); uporabno za lociranje ustreznega posnetka, kar pa ni uporabno v sklicevanjih :<code><nowiki>https://web.archive.org/web/</nowiki><wbr />201603/<nowiki>http://www.example.com</nowiki></code> – nepopolna časovna oznaka; archive.org vrne najnovejši posnetek :<code><nowiki>https://web.archive.org/save/http://</nowiki><wbr />www.example.com</code> – shrani nov posnetek trenutnega cilja; ne uporabljajte te oblike Obstajata dve obliki za osnovni url: :<code><nowiki>https://web.archive.org/</nowiki><''timestamp''>/...</code> – starejša oblika :<code><nowiki>https://web.archive.org</nowiki>/'''web/'''<''timestamp''><''flags''>/...</code> – novejša oblika Sporočilo o napaki identificira razlog za sporočilo. Razlogi so: :<span class="error" style="font-size:inherit;">save command</span> – archive.org url je v obliki save ukaza :<span class="error" style="font-size:inherit;">path</span> – pričakovano je '''web/''', toda našlo se je nekaj drugega :<span class="error" style="font-size:inherit;">timestamp</span> – časovna oznaka, ki je del url poti, nima 14 cifer :<span class="error" style="font-size:inherit;">flag</span> – the flag portion of the url path (if present; new form urls only) is not 2 lowercase letters followed by an underscore: 'id_' :<span class="error" style="font-size:inherit;">liveweb</span> – <code>liveweb.archive.org</code> is a deprecated form of the domain name Če ima archive.org url katerokoli od teh napak, Modul:Citation/CS1 ne more povezati archive.org in ustvari ustrezno sporočilo o napaki. Za rešitev tega problema izberite url ustreznega posnetka, ki se nahaja v archive.org. [https://archive.org/web/ Poiščite ciljni URL]. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_archive_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="archive_url_help_text" /> ==<span id="archive_missing_date">|archive-url= potrebuje |archive-date= </span>== <section begin="archive_missing_date_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_archive_missing_date}} parameter {{para|archive-date}} določa datum, ko je bil spletni vir arhiviran. Za rešitev tega problema vpišite {{para|archive-date}}. Za spletne vire arhivirane v archive.org,<ref name="archive.org" /> se datum arhiviranja najde v {{para|archive-url}}; za vire arhivirane v webcitation.org,<ref name="webcitation.org" /> je datum vključen v glavi arhiva. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_archive_missing_date|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="archive_missing_date_help_text" /> ==<span id="archive_missing_url">|archive-url= zahteva |url= </span>== <section begin="archive_missing_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_archive_missing_url}} Pravilno formatiran sklic, ki vključuje {{para|archive-url}} in {{para|archive-date}} zahteva {{para|url}}. Kadar sklic vključuje {{para|url-status|live}}, se vrstni red elementov v sklicu spremeni (originalni url je prvi). Za rešitev tega problema zagotovite vrednost za {{para|url}}. Za spletne vire arhivirane v archive.org,<ref name="archive.org" /> se originalni url najde v {{para|archive-url}}; za vire arhivirane v webcitation.org,<ref name="webcitation.org" /> je originalni url vključen v glavi arhiva. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_archive_missing_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="archive_missing_url_help_text" /> ==<span id="arxiv_missing">Potreben je |arxiv= </span>== <section begin="arxiv_missing_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_arxiv_missing}} Predloga {{tlx|Navedi arXiv}} zahteva eno, in ne obeh, parametrov za identifikacijo {{para|arxiv}} ali {{para|eprint}}. Za rešitev tega problema zagotovite, da predloga vsebuje {{para|arxiv}} ali {{para|eprint}} s pravilno formirano vrednostjo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_arxiv_missing|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="arxiv_missing_help_text" /> ==<span id="asintld_missing_asin">|asin-tld= potrebuje |asin=</span>== <section begin="asintld_missing_asin_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_asintld_missing_asin|$1=asin-tld}} Ko se v predlogi CS1|2 uporabi {{para|asin-tld}} , mora biti prisoten tudi parameter {{para|asin}} (z vrednostjo). Če želite odpraviti to napako, dodajte manjkajoči ASIN ali pa odstranite 'okvarjeni' parameter. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_asintld_missing_asin|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="asintld_missing_asin_help_text" /> ==<span id="biorxiv_missing">Potreben je |biorxiv= </span>== <section begin="biorxiv_missing_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_biorxiv_missing}} {{tlx|Navedi bioRxiv}} zahteva identifikator v parametru {{para|biorxiv}}. Za rešitev tega problema, zagotovite, da predloga vsebuje {{para|biorxiv}} pravilno sestavljeno vrednost. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_biorxiv_missing|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="biorxiv_missing_help_text" /> ==<span id="chapter_ignored">Prezrt |chapter= </span>== <section begin="chapter_ignored_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_chapter_ignored|$1=chapter}} {{cs1}} predloge {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi novice}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi sporočilo za javnost}}, {{tlx|cite podcast}}, {{tlx|navedi novičarsko skupino}} in predloga {{tlx|citat}}, ne podpirajo parametra {{para|chapter}} in njegovih komponent {{para|trans-chapter}}, ne podpirajo parametra {{para|chapter}} in njegovih komponent {{para|trans-chapter}}, {{para|script-chapter}}, {{para|chapter-url}} in {{para|chapter-format}}. Alias parameteri {{para|contribution}}, {{para|entry}}, {{para|article}}, {{para|section}} in njegove komponente, prav tako niso podprte. Za rešitev tega problema: * uporabite ustrezno predlogo za navajanje (kot je {{tl|navedi knjigo}} ali {{tl|navedi enciklopedijo}}) ali * prenesite vsebino parametra {{para|chapter}} v parameter {{para|title}} ali * za {{tl|navedi novice}} se lahko {{para|department}} uporabi za podajanje imena poglavja v časopisu, kot je "Osmrtnice" ali * za {{tl|citat}}, odstranite {{para|work}} ali njegove aliase kot je {{para|website}} in preneseite vsebino v {{para|title}}, če je to ustrezno * prenesite vsebino parametra {{para|chapter}} izven predloge, pred zaključnim <nowiki></ref></nowiki> Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_chapter_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="chapter_ignored_help_text" /> ==<span id="invisible_char">&lt;char> znak v |param= na mestu ''n''</span>== <section begin="invisible_char_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_invisible_char|$1=&lt;char> znak|$2=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param>=</code>|$3={{var|n}}}} Ta napaka se javi za sklice, ki v vrednosti parametra vsebujejo nevidni ali nenatisljivi znak znani kot [[kontrolni znak]]i; napaka vključuje pozicijo na kateri se znak nahaja. [[Modul:Citation/CS1]] razpozna vrednosti parametre, ki vsebujejo kateregakoli izmed teh znakov: *[[non-breaking space]], U+00A0 *[[soft hyphen]], U+00AD *[[replacement character]], U+FFFD *[[hair space]], U+200A *[[zero width space]], U+200B *[[zero width joiner]], U+200D *[[horizontal tab]], U+0009 (HT) *[[line feed]], U+0010 (LF) *[[carriage return]], U+0013 (CR) *[[delete character]], U+007F (DEL) *[[C0 and C1 control codes|C0 control]], U+0000–U+001F (NULL–US) *[[C0 and C1 control codes|C1 control]], U+0080–U+009F (XXX–APC) Za rešitev napake nevidnih znakov odstranite ali zamenjajte razpoznani znak. Ker so ti znaki večinoma nevidni, sporočilo o napaki izpiše tudi pozicijo znaka znotraj parametra. Znaki za presledke med operatorjem enačaja (znak '=' ) in vrednostjo parametra se ne upoštevajo. Če se po sklicu premikate s poščicami na tipkovnici, lahko kurzor obstane pri miru, ko je na nevidnem znaku - odstranite ga s pritiskom na {{keypress|Delete}} ali {{keypress|Backspace}}. Če kopirate-lepite niz v polje "Characters" na https://r12a.github.io/app-conversion/ in kliknete "View in UniView", se prikaže ime in pozicija vseh znakov. {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_invisible_char|$1=&lt;name> stripmarker|$2=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param>=</code>|$3={{var|n}}}} Stripmarkerji so posebna zaporedja znakov, ki jih za določene označevalce vriva [[MediaWiki]] kot ohranjevalec prostora za [[xml]]-podobne označevalces. Ti označevalci so {{tag|gallery}}, {{tag|math}}, {{tag|nowiki}}, {{tag|pre}}, in {{tag|ref}}. Stripmarkerji se zamenjajo z vsebino pred zakjučnim shranjevanjem strani. Modul ne upošteva math in nowiki stripmarkerje. Za rešitev stripmarker napak odstranite ali zamenjajte razpoznan označevalec. Sporočilo o napaki izpiše tudi pozicijo stripmarkerja znotraj vrednosti parametra. Znaki za presledke med operatorjem enačaja (znak '=' ) in vrednostjo parametra se ne upoštevajo. Strip marker napake clahko povzroči tudi nepodprto dodatno besedilo ali predloge v vrednostih parametrov{{mdash}}na primer, {{tl|ISBN}} v parametru {{para|title}}. Težavo rešite tako, da odvečno besedilo premaknete izven predloge za navajanje virov ali pa ustrezno odstranite odvečno besedilo oziroma kodo predloge. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_invisible_char|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="invisible_char_help_text" /> ==<span id="bad_arxiv">Preveri vrednost |arxiv= vrednost</span>== <section begin="bad_arxiv_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_arxiv}} Ko {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo {{para|arxiv}}, se preveri ali arXiv identifikator ustreza arXiv shemi identifikatorja.<ref>{{navedi splet |url=https://arxiv.org/help/arxiv_identifier |title=Understanding the arXiv identifier |website=[[Cornell University Library]] |accessdate=2014-08-20}}</ref> Identifikatorju se preveri število cifer; veljavnost ''year'' in ''month'' vrednosti; in pravilna uporaba pomišljajev, poševnic in pik. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost v {{para|arxiv}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_arxiv|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_arxiv_help_text" /> ==<span id="bad_asin">Preveri vrednost |asin=</span>== <section begin="bad_asin_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_asin}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|asin}}, se preveri ali [[ASIN]] identifikator vsebuje deset alfanumeričnih znakov (velike črke) brez ločil ali presledkov in če je prvi znak cifra. Za rešitev tega problema zagotovite, da je {{para|asin}} vrednost pravilna. Če je {{para|asin}} vrednost pravilna in sestavljena iz samih cifer, uporabite namesto tega {{para|isbn}} in izbrišite vse {{para|asin-tld}} parametre. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_asin|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_asin_help_text" /> ==<span id="bad_asin_tld">Preveri vrednost |asin-tld= </span>== <section begin="bad_asin-tld_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_asin_tld}} Predloge za {{cs1}} in {{cs2}} vsebujejo test za znane vrednosti {{para|asin-tld}} za določitev [[Vrhnja internetna domena|vrhnje internetne domene]] (TLD) za dano povezavo identifikatorja [[ASIN]]. Seznam trenutno podprtih vrednosti je: <section begin="asin-tld_values_list" /><code>ae</code>, <code>au</code>, <code>br</code>, <code>ca</code>, <code>cn</code>, <code>de</code>, <code>es</code>, <code>fr</code>, <code>in</code>, <code>it</code>, <code>jp</code>, <code>mx</code>, <code>nl</code>, <code>pl</code>, <code>sa</code>, <code>se</code>, <code>sg</code>, <code>tr</code>, <code>uk</code><section end="asin-tld_values_list" /> Parametru {{para|asin-tld}} ne potrebno določiti privzete vrednosti (Združene Države). Če želite ta pogoj izrecno določiti, lahko v ta namen navedete vrednost <code>us</code>. Vse te vrednosti se samodejno razrešijo v pravilno vrhnjo domeno (TLD) po eni od shem <code>''nn''</code>, <code>com.''nn''</code>, <code>co.''nn''</code>, <code>z.''nn''</code> in <code>com</code>. Če predloga naleti na nepodprto vrednost, izpiše napakovno sporočilo. Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost {{para|asin-tld}} pravilna. Če je vrednost pravilna, jo prijavite na strani [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da jo lahko dodamo na seznam podprtih vrednosti. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_asin_tld|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_asin-tld_help_text" /> ==<span id="bad_bibcode">Preveri vrednost |bibcode= &lt;sporočilo></span>== <section begin="bad_bibcode_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_bibcode|$1=&lt;sporočilo>}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|bibcode}}, se preveri ali ima identifikator [[bibcode]] pravilen format.<ref>{{cite web |title=Bibcodes |url=https://ui.adsabs.harvard.edu/help/actions/bibcode |website=ADS news, blogs, and help pages |publisher=The SAO Astrophysics Data System |access-date=2025-10-21 |date=2015-02-09}}</ref> Kode Bibcode morajo izpolnjevati naslednje zahteve: :dolžina mora biti natanko 19 znakov (&lt;sporočilo> = '<span class="error" style="font-size:100%">dolžina</span>') :znaki na naslednjih položajih (razen če je določeno drugače, kršitve povzročijo izpis '<span class="error" style="font-size:100%">vrednost</span>' v &lt;sporočilo> v delu napakovnega sporočila: ::1–4 morajo biti števke in morajo predstavljati leto v razponu od 1000 do prihodnjega leta (&lt;sporočilo> = '<span class="error" style="font-size:100%">leto</span>') ::5 mora biti črka ::6–8 morajo biti črka, števka, znak ampersand (&) ali pika (ampersand ne sme neposredno slediti piki; &. (&lt;sporočilo> = '<span class="error" style="font-size:100%">journal</span>')) ::9–18 morajo biti črka, števka ali pika ::9 mora biti črka ali pika Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost {{para|bibcode}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_bibcode|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_bibcode_help_text" /> ==<span id="bad_biorxiv">Preveri vrednost |biorxiv= </span>== <section begin="bad_biorxiv_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_biorxiv}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|biorxiv}}, se izvede preverjanje, ali ima identifikator [[bioRxiv]] iustrezno obliko. Obstajata dve veljavni obliki, pri čemer se vsaka začne z "bioRxiv's doi directory identifikatorjem" in registracijsko kodo (10.1101 ali 10.64898), sledi pa jima: : šest numeričnih znakov brez ločil ali presledkov: ::{{para|biorxiv|10.1101/######}} ::: <code>######</code> – 6-mestni identifikator bioRxiv : predpona datuma v obliki ymd, ki ji sledi šest številčnih znakov brez ločil ali presledkov followed, ter izbirna različica: :: {{para|biorxiv|10.1101/yyyy.mm.dd.######v#}} kjer: ::: <code>yyyy.mm.dd.</code> – predstavlja datum, ki ni starejši od 11. decembra 2019 (<code>2019.12.11.</code>) in ne poznejši od jutrišnjega datuma; datum mora biti veljaven ::: <code>######</code> – 6-mestni identifikator bioRxiv ::: <code>v#</code> – izbirni indikator različice Pogosta napaka je vključitev bioRxiv ''URLja'' (<code>{{red|<nowiki>https://dx.doi.org/</nowiki>}}10.1101/######}}</code>). Za rešitev tega problema zagotovite, da je {{para|biorxiv}} vrednost pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_biorxiv|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_biorxiv_help_text" /> ==<span id="bad_citeseerx">Preveri vrednost |citeseerx= </span>== <section begin="bad_citeseerx_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_citeseerx}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|citeseerx}}, se preveri, če ima [[CiteSeerX]] identifikator pravilen format. Pričakovan identifikator je vrednost dodeljena <code>?doi=</code> "query key" v URL-ju CiteSeerX dokumenta. (Ta "query key" naj se ne zamenjuje z [[Digital Object Identifier]]: naj ne bo vpisan v {{para|doi}}.) Na primer, če želite ustvariti povezava na <code>http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.220.7880</code>, uporabite {{para|citeseerx|10.1.1.220.7880}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_citeseerx|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_citeseerx_help_text" /> ==<span id="bad_date">Preveri datumske vrednosti v: |&lt;param1>=, |&lt;param2>=, ...</span>== <section begin="bad_date_help_text" />{{help desk}} {{plainlist}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_date|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param1>=</code>, <code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param2>=</code>, ...}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_date|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}year=</code> / <code class="cs1-code">{{pipe}}date=</code> mismatch}} {{endplainlist}} Če predloge {{cs1}} ali {{cs2}} vsebujejo parametre z datumi, se izvede avtomatiziran test z namenom preverjanja veljavnosti datumov, ki ustrezajo slogu. Za rešitev problema zagotovite, da datum ustreza [[Wikipedija:Slogovni_priročnik#Datumi|smernicam Slogovnega priročnika]]. Poleg tega sklici v slovenski Wikipediji omogočajo vnos datumov v angleških formatih. Nekaj stvari, na katere morate paziti: * nemogoči datumi, kot je 29. februar 2011 (2011 ni bilo prestopno leto) * {{para|access-date}} mora vsebovati dan in ne le mesec in leto. * {{para|archive-date}} mora vsebovati polni datum * napačno postavljena, nepravilna ali odvečna ločila * napačno postavljeni, nepravilni ali odvečni presledki * odvečne ali manjkajoče ničle, kot je 06. junij namesto 6. junij * odvečno besedilo * vezaji ali poševnice namesto pomišljajev v časovnih razponih * napačno črkovanje ali nepravilna uporaba velikih začetnic * druge nesprejemljive oblike zapisov datumov * več kot en datum v parametru, ki je namenjen datumu * dnevi v tednu (such as ponedeljek, 6. junij namesto 6. junij) * letnice pred letom 100 n. št., vključno z datumi pr. n. št. Poskusite raje uporabiti parameter {{para|orig-date}}. Ne uporabljajte <code>&amp;nbsp;</code>, <code>&amp;ndash;</code> ali {{tlx|spaced ndash}}, saj ti elementi pokvarijo metapodatke. Če želite dodati pomišljaj (en dash), uporabite orodje za urejanje [[Pomoč:CharInsert#Insert|CharInsert]]. Lahko pa kopirate in prilepite tega: &ndash;. <!-- Bot je pogosto sposoben popraviti ločilo, pod pogojem, da je celoten format nedvoumen. --> Prihodnji datumi v parametru {{para|date}} v CS1|2 sklicih so omejeni na trenutno leto + 1; t.j., za {{#time:Y}}, so datumi v sklicu {{#time:Y|now +1 year}} sprejemljivi, toda datumi {{#time:Y|now +2 year}} in kasneje pa ne. Datumi pred letom 1582 se obravnavajo kot datumi po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]]. Datumi od leta 1582 naprej se obravnavajo kot datumi po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Julijanski koledar se je ponekod uporabljal približno do leta 1923. Trije julijanski datumi v prestopnih letih, 29. februar v letih 1700, 1800 in 1900, bodo sprožili to sporočilo o napaki, saj ta leta v gregorijanskem koledarju niso prestopna. Datum dostopa (v {{para|access-date}}) se preverja zato, da se zagotovi polna oblika datuma (dan, mesec in leto) in njegova vrednost mora biti med 15. januarjem 2001 (ustanovitev Wikipedije) in današnjim datumom plus en dan, ker predstavlja datum, ko je urejevalec pregledoval spletni vir. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#ifeq: {{FULLPAGENAME}} | Kategorija:Napake CS1: datumi | Kategorija:Napake CS1: datumi | [[:Kategorija:Napake CS1: datumi]] ({{PAGESINCATEGORY:Napake CS1: datumi}} strani)}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end=bad_date_help_text /> {{anchor|Date Fix Table|Dates|DateFixTable}} {{anchor|ExamplesOfUnacceptableDates}} {| class="wikitable" |+ Primeri nesprejemljivih tipov datumov in kako jih popraviti: |- ! Problem !! Nesprejemljivo!! Popravljeno |- | Pomišljaji v razponih || {{para|plain=y|date|2002{{red|-}}2003}} || {{para|plain=y|date|2002{{green|–}}2003}} |- | Pomišljaji v razponih || {{para|plain=y|date|2002{{red|/}}2003}} ali {{para|plain=y|date|julij{{red|/}}avgust 2003}}||{{para|plain=y|date|2002{{green|–}}2003}} ali {{para|plain=y|date|julij{{green|–}}avgust 2003}} |- | Pomišljaji v razponih || {{para|plain=y|date|april{{red|-}}maj 2004}} || {{para|plain=y|date|april{{green|–}}maj 2004}} |- | Manjkajoči presledek okoli pomišljaja za razpon polnih datumov || {{para|plain=y|date|april 2003{{red|–}}maj 2004}} || {{para|plain=y|date|april 2003 {{green|–}} maj 2004}} |- | Poševnica v časovnem razponu (uporabite pomišljaj) || {{para|plain=y|date|2002{{red|/}}2003}} or {{para|plain=y|date|julij{{red|/}}avgust 2003}}||{{para|plain=y|date|2002{{green|–}}2003}} ali {{para|plain=y|date|julij{{green|–}}avgust 2003}} |- | Velike začetnice mesecev (pri nas dovoljujejo oboje)|| {{para|plain=y|date|28. {{red|f}}ebruar 1900}} || {{para|plain=y|date|28. {{green|F}}ebruar 1900}} |- | Velike črke mesecev || {{para|plain=y|date|28. F{{red|EBRUAR}} 1900}} || {{para|plain=y|date|28. F{{green|ebruar}} 1900}} |- | Velike črke letnih časov (pri nas dovoljujejo oboje) || {{para|plain=y|date|{{red|p}}omlad 2011}} || {{para|plain=y|date|{{green|P}}omlad 2011}} |- | Datum v prihodnosti (tipkarska napaka) || {{para|plain=y|date|2{{red|10}}2}} || {{para|plain=y|date|2{{green|01}}2}} |- | Access date v prihodnosti (glej opombe zgoraj) || {{para|plain=y|access-date|{{red|{{jutri}}, {{CURRENTYEAR}}}}}} || {{para|plain=y|access-date|{{včeraj|type=short}}, {{CURRENTYEAR}}}} |- | Access date predaleč v preteklosti (tipkarska napaka) || {{para|plain=y|access-date|1. january 20{{red|01}}}} || {{para|plain=y|access-date|1. january 20{{green|10}}}} |- | Access date ima določen le mesec || {{para|plain=y|access-date|{{red|januar}} 2015}} || {{para|plain=y|access-date|{{green|12. januar}} 2015}} |- | Nejasen razpon datumov ali leta in meseca || {{para|plain=y|date|2002-{{red|03}}}} || {{plainlist| *{{para|plain=y|date|2002–{{green|20}}03}} *{{para|plain=y|date|{{green|marec}} 2002}}}} |- | Nepravilno okrajševanje || {{para|plain=y|date|{{red|Febr.}} 28, 1900}} || {{plainlist| *{{para|plain=y|date|{{green|Feb}} 28, 1900}} *{{para|plain=y|date|{{green|Februar}} 28, 1900}}}} |- | Neobstoječ datum || {{para|plain=y|date|{{red|29. februar 1900}}}} || |- | Undated || {{para|plain=y|date|{{red|Undated}}}} || {{para|plain=y|date|{{green|n.d.}}}} |- | Vejica v mesecu in letu || {{para|plain=y|date|Februar{{red|,}} 1900}} || {{para|plain=y|date|Februar 1900}} |- | Vejica v sezoni || {{para|plain=y|date|Zima{{red|,}} 1900–1901}} || {{para|plain=y|date|Zima 1900–1901}} |- | Manjka vejica v formatu, kjer je obvezna || {{para|plain=y|date|{{red|28. februar 1900}}}} || {{para|plain=y|date|28. februar{{green|,}} 1900}} |- | Text v datumu || {{para|plain=y|date|2008{{red|, originalno 2000}}}} || {{para|plain=y|date|2008}} {{green|{{para|plain=y|orig-year|2000}}}} |- | Vodilne ničle || {{para|plain=y|date|januar {{red|04}}, 1987}} || {{para|plain=y|date|januar {{green|4}}, 1987}} |- | Datum s poševnicami || {{para|plain=y|date|12{{red|/}}6{{red|/}}87}} || {{plainlist| *{{para|plain=y|date|{{green|6. december 19}}87}} *{{para|plain=y|date|{{green|12, junij 19}}87}}}} |- | Leto z dvema ciframa || {{para|plain=y|date|{{red|87}}-12-06}} || {{para|plain=y|date|{{green|19}}87-12-06}} |- | Ena cifra za mesec ali dan || {{para|plain=y|date|2007-{{red|3}}-{{red|6}}}} || {{para|plain=y|date|2007-{{green|03}}-{{green|06}}}} |- | Wikificiran datum || {{para|plain=y|date|{{red|<nowiki>[[</nowiki>}}April 1{{red|<nowiki>]]</nowiki>}}, {{red|<nowiki>[[</nowiki>}}1999{{red|<nowiki>]]</nowiki>}} }} || {{para|plain=y|date|{{green|1. april 1999}}}} |- | "mm-dd-yyyy" ali "dd-mm-yyyy" format || {{para|plain=y|date|{{red|07-12-}}2009}} || {{para|plain=y|date|{{green|7. december}} 2009}} ali {{para|plain=y|date|{{green|12. julij}} 2009}}<br />ali<br />{{para|plain=y|date|{{green|12. julij,}} 2009}} ali {{para|plain=y|date|{{green|7. december,}} 2009}} |- |Približni ali nezanesljivi datumi || {{para|plain=y|date|{{red|circa}} 1970}} ali {{para|plain=y|date|{{red|<nowiki>{{circa}}</nowiki>}} 1970}} ||{{para|plain=y|date|{{green|c.}} 1970}} |- |} ==<span id="bad_doi">Preveri vrednost |doi= </span>== <section begin="bad_doi_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_doi}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|doi}}, se izvede test, ki preveri ali je prefiks vrednost [[Identifikator digitalnega objekta|DOI]] pravilno formatiran in ima pravilni vsebuje pravilni identifikator registra. Pravilni prefiks doi se prične <code>10.</code> indikatrojem direktorija. Preostali del prefiksa je niz cifer in znak pika, ki oblikujejo kodo registra. Če je indikator direktorija <code>10.</code>, cs1|2 predloge izvedejo test veljavnosti kode registra. Veljavne kode registra: *mora biti sestavljen iz cifer *mora biti znotraj obsega: ** 1000–9999 ** 10000–89999 *ima lahko enega ali več podkod, ki se začnejo s piko, ki ji sledijo cifre (1000.10) *ne sme biti 5555 (invalid/temporary/test) Poleg tega se preveri vrednost {{para|doi}}, če vsebuje presledke ali pomišljaje in da se ne končajo z ločilom. Nadaljnje preverjanje DOI se ne izvaja. Ne vključujte sheme in domenskega imena <code><nowiki>https://doi.org/</nowiki></code> iz URLja. Pravilna vrednost parametra {{para|doi}} je videti takole: {{para|doi|10.1103/PhysRevLett.80.904}}. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|doi}} pravilna. V zelo redkih primerih so založniki izdali dela z identifikatorjem DOI, ki odstopa od standardne oblike. Če ste prepričani, da tak neskladen DOI resnično ustreza objavljenemu delu, lahko okoli identifikatorja dodate [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]] da s tem preprečite prikaz sporočila o napaki. (Tega označevanja ne uporabljajte za identifikatorje DOI, ki so »neaktivni« in ne »neskladni«. Namesto tega zanje uporabite {{para|doi-broken-date}}.) Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_doi|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_doi_help_text" /> ==<span id="bad_hdl">Preveri vrednost |hdl= </span>== <section begin="bad_hdl_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_hdl}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|hdl}}, se izvede test, če [[Handle System|hdl]] vrednost ustrezno definirana. Vrednosti {{para|hdl}} se preveri, da ne vsebuje praznih prostorov ali pomišljajev in da se ne konča z ločilom. Nadaljnja preverjanja hdl-ja se ne izvajajo. Za rešitev tega problema zagotovite, da je {{para|hdl}} vrednost pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_hdl|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_hdl_help_text" /> ==<span id="bad_isbn">Preveri vrednost |isbn= </span>== <section begin="bad_isbn_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_isbn|$1=&lt;type>}} {{cs1}} in {{cs2}} predloge, ki vsebujejo parameter {{para|isbn}} preverjajo ali ima [[ISBN]] ustrezno dolžino (10 ali 13 cifer), da ISBN uporablja pravilne opcijske separatorje (presledek ali pomišljaj) in ovrednotijo končno številko. V tem polju se dovolje le en ISBN, ker je vrednost {{para|isbn}} vključena v [[COinS]] metapodatke sklica. Glejte tudi [[Wikipedija:COinS]]. Več kot en ISBN ali znaki, ki niso del ISBN-ja,okvarijo COinS metapodatke in lahko prav tako okvarijo povezavo na [[Posebno:ViriKnjig]]. Indikator &lt;type> sporočila o napaki je lahko: : {{error-small|length}} – ISBN ne vsebuje 10 ali 13 cifer : {{error-small|checksum}} – ISBN vsebuje eno ali več cifer nepravilnih; preverite tipkarske napake : {{error-small|invalid character}} – ISBN vsebuje eno ali več 'cifer', ki niso dovoljene : {{error-small|invalid prefix}} – 13-cifrni ISBNji se morajo začeti z '978' ali '979' : {{error-small|invalid form}} – 10-cifrni ISBNji z napačno pozicijo 'X' znaka : {{error-small|invalid group id}} – 13-cifrni ISBN ji se morajo začeti z '9790'; ta kombinacija prefiks / group ID je rezervirirana za [[ISMN]] Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost v {{para|isbn}} pravilna in da je uporabljen le en ISBN, ter da ni vključeno kakšno drugo besedilo. Uporabite 13-številčni ISBN ''kjer je le-ta na voljo''. Če je ISBN 10-številčni, preverite ali vsebuje mali 'x' in ga spremenite v veliki 'X'. * '''Nikoli ne''' poskušajte odpraviti napake zgolj s ponovnim izračunom kontrolne številke. Kontrolna številka je namenjena preverjanju, ali je glavni del številke pravilen. Če validacija kode ISBN ne uspe, gre verjetno za tipkarsko napako v glavnem delu številke. V tem primeru bi ponovni izračun kontrolne številke ustvaril na videz veljaven ISBN, ki pa bi vodil do napačnega vira (ali nikamor). * Če imate na voljo samo 10-mestni ISBN, številko '''uporabite''' takšno, kot je, in je ne poskušajte pretvoriti v 13-mestno obliko. * Če validacija kode ISBN, kot je natisnjena v vašem viru, ne uspe, '''preverite''' tako uvodne strani (kolofon) kot tudi platnico knjige. Ni nenavadno, da je ISBN napačno natisnjen v kolofonu, na platnici pa je pravilen. * '''Predoglejte''' svoje urejanje in preverite, ali novi ISBN zdaj res vodi do pravega vira * Napačni ISBN-ji so [[Wikipedija:Znaki pisanja z umetno inteligenco#Napačen DOI ali ISBN|možen kazalnik besedila, ki ga je ustvaril LLM]]. '''Premislite''' o pregledu besedila v bližini, celotnega članka ali nedavnih urejanj tega članka glede morebitih [[Halucinacija (umetna inteligenca)|halucinacij UI]] in [[Wikipedija:Znaki pisanja z umetno inteligenco|drugih značilnosti ustvarjanja z LLM]]. V redkih primerih, založniki izdajo knjige z okvarjenimi ISBN-ji. Če ste prepričani, da taki ISBN-ji resnično ustrezajo objavljenemu delu, lahko okoli identifikatorja dodate [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]], da s tem preprečite prikaz sporočila o napaki. V veliko primerih so bile knjige ponatisnjene s popravljenim ISBN-jem. Uporabite popravljen ISBN kjer je to mogoče. Včasih številke dodeljene {{para|isbn}} izgledajo pravilne – dolžina je prava, check številka je pravilna – ampak niso prava ISBN števila. To [http://isbn.org/ISBN_converter orodje] vam je lahko v pomoč. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_isbn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><!-- See [[bugzilla:47049]] about {{FULLPAGENAME}}, category pagenames containing ISBN, and #ifeq: --><section end="bad_isbn_help_text" /> ==<span id="bad_ismn">Preveri vrednost |ismn= </span>== <section begin="bad_ismn_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_ismn}} Predloge {{cs1}} in {{cs2}}, ki vsebujejo parameter {{para|ismn}}, se preverjajo zato, da se zagotovi pravilna dolžina [[ISMN]] (trinajst cifer), da koda ISMN uporablja pravilna neobvezna ločila (navaden presledek in pomišljaj), in da je zadnja [[kontrolna številka]] pravilna v skladu s specifikacijo. V tem polju je dovoljena samo ena koda ISMN, ker je celotna vrednost parametra {{para|ismn}} vključena v [[COinS]] [[metapodatek|metapodatke]] sklica. Glejte tudi [[Wikipedija:COinS]]. Več kot ena koda ISMN ali znaki, ki niso del kode ISMN, pokvarijo metapodatke COinS (Če je to ustrezno, jih lahko namesto tega navedete z uporabo {{para|id|{{tlp|ISMN|...}}}}.) Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost {{para|ismn}} pravilna, da je uporabljena samo ena koda ISMN, da so uporabljena pravilna neobvezna ločila in da ni vključeno nobeno drugo besedilo. Prepričajte se, da ISMN vsebuje natanko 13 cifer. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_ismn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_ismn_help_text" /> ==<span id="bad_issn">Preveri vrednost |issn= </span>== <section begin="bad_issn_help_text" />{{help desk}} {{plainlist}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_issn|$1=_}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_issn|$1=e}} {{endplainlist}} Predloge {{cs1}} and {{cs2}}, ki vsebujejo parameter{{para|issn}}in/ali {{para|eissn}} se preveri, da se zagotovi pravilna dolžina kode [[ISSN]] (osem števk) in da je zadnja [[kontrolna številka]] veljavna v skladu s specifikacijo. V tem polju je dovoljena le po ena koda ISSN in eISSN, ker sta celotni vrednosti parametrov {{para|issn}} in {{para|eissn}} vključeni v [[COinS]] [[metapodatki|metapodatke]] sklica. Glejte tudi [[Wikipedija:COinS]]. (Če je to ustrezno, jih lahko namesto tega navedete z uporabo {{para|id|{{tlp|ISSN|...}} {{tlp|EISSN|...}}}}.) Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da sta vrednosti v {{para|issn}} in {{para|eissn}} pravilni, da je uporabljena le ena vrednost na parameter in da ni vključeno nobeno drugo besedilo (dovoljeni znaki so 0-9, X, in -). Če je kontrolna številka mala črka »x«, jo spremenite v veliko črko »X«. Morda je smiselno preveriti tudi, ali je bil uporabljen dejanski [[vezaj]] (-) in ne vezaju podoben znak, kot je [[pomišljaj]] (–). V zelo redkih primerih so založniki izdali dela z nepravilno oblikovanim identifikatorjem. Če ste prepričani, da neskladen identifikator resnično ustreza objavljenemu delu, lahko okoli identifikatorja dodate [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]], da s tem preprečite izpis sporočila o napaki. V nekaterih primerih so bila dela morda ponovno izdana s popravljenim identifikatorjem. Ko je to mogoče, uporabite popravljenega. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_issn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><!-- See [[bugzilla:47049]] about {{FULLPAGENAME}}, category pagenames containing ISSN, and #ifeq: --><section end="bad_issn_help_text" /> ==<span id="bad_jfm">Preveri vrednost |jfm= </span>== <section begin="bad_jfm_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_jfm}} Ko {{cs1}} in {{cs2}} predloge vsebujejo {{para|jfm}}, se izvede test kjer se preveri, da vrednost [[Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik|jfm]] identifikatorja izgleda kot pravilno definirana vrednost. Identifikator {{para|jfm}} se preveri zato, da se zagotovi njegova oblika: <code>nn.nnnn.nn</code> where <code>n</code> is any digit 0–9. Nadaljnje preverjanje jfm identifikatorja se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|jfm}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_jfm|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_jfm_help_text" /> ==<span id="bad_jstor">Preveri vrednost |jstor= </span>== <section begin="bad_jstor_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_jstor}} Ko predloge {{cs1}} in {{cs2}} vsebujejo parameter {{para|jstor}}, se izvede preverjanje, ali je vrednost identifikatorja [[JSTOR (identifikator)]])|JSTOR]] videti kot pravilno določena vrednost. Napakovno sporočilo se izpiše, če dodeljena vrednost vsebuje kakršno koli obliko niza 'jstor' (ne glede na velike/male črke), če vsebuje shemo (<code>http://</code> ali <code>https://</code>)ali če vsebuje kakršne koli presledke. Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost parametra {{para|jstor}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_jstor|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_jstor_help_text" /> ==<span id="bad_lccn">Preveri vrednost |lccn= </span>== <section begin="bad_lccn_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_lccn}} Parameter {{para|lccn}} vsebuje [[Library of Congress Control Number]] identifikator. Preveri se zato, da se zagotovi pravilna dolžina in da ima pravilne prve cifre. LCCN je niz znakov dolžine 8–12 znakov. Dolžina LCCN narekuje tip prvih treh znakov; zadnjih osem znakov na desni so vedno cifre.<ref>{{cite web |url=https://www.loc.gov/marc/lccn-namespace.html#syntax |title=The LCCN Namespace |website=Network Development and MARC Standards Office |publisher=[[Library of Congress]] |date=November 2003}}</ref> {|class="wikitable" |+Opis formata LCCN !Dožina!!Opis |- |8 || vsi znaki so cifre |- |9 || prvi znak je mala črka |- |10|| prva dva znaka sta ali obe mali črki ali oba cifri |- |11|| prvi znak je mala črka, drugin in tretji znak sta ali obe mali črki ali oba cifri |- |12|| prva dva znaka sta oba mali črko |- |} Nadaljnje preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|lccn}} pravilna in da ne vsebuje drugih črk, ločil ali znakov. Ko se ta napak izpiše, bodite pozorni na izdajatelje, ki izpustijo vodilne ničle v LCCN, ki sledijo dvo ali štiri cifrnemu letu. Na primer, LCCN je [https://catalog.loc.gov/vwebv/search?searchCode=LCCN&searchArg=92035247&searchType=1&permalink=y pravilna 92-035427] in se lahko skrajša za tiskano delo v [https://books.google.com/books?id=3ocPU-S9gloC&q=35247 92-35247]. Ko eksperimentirate z vrivanjem vodilnih ničel, preverite končno število s spletno LCCN povezavo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_lccn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_lccn_help_text" /> ==<span id="bad_medrxiv">Preveri vrednost |medrxiv= </span>== <section begin="bad_medrxiv_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_medrxiv}} Ko predloge {{cs1}} in {{cs2}} vsebujejo parameter {{para|medrxiv}}, se izvede preverjanje, ali ima identifikator [[medRxiv]] pravilno obliko. Identifikator medRxiv se začne z indikatorjem medRxiv doi direktorija in registracijsko kodo (10.1101 ali 10.64898), čemur sledi: : predpona datuma v obliki ymd, ki ji sledi osem številčnih znakov brez ločil ali presledkov, ki ji neobvezno sledi različica: :: {{para|medrxiv|10.1101/yyyy.mm.dd.########v#}} kjer: ::: <code>yyyy.mm.dd.</code> – predstavlja datum, ki ni starejši od 1. januarja 2020 (<code>2020.01.01.</code>) in ni poznejši od jutrišnjega datuma; datum mora biti veljaven ::: <code>########</code> – 8-mestni identifikator medRxiv ::: <code>v#</code> – neobvezna oznaka različice Pogosta napaka je vključitev celotnega medRxiv ''URL'' (<code>{{red|<nowiki>https://dx.doi.org/</nowiki>}}10.1101/yyyy.mm.dd.########}}</code>). Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost parametra {{para|medrxiv}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_medrxiv|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_medrxiv_help_text" /> ==<span id="bad_message_id">Preveri vrednost |message-id= </span>== <section begin="bad_message_id_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_usenet_id}} Parameter {{para|message-id}} vsebuje unikatni identifikator povezan z netnews sporočilom.<ref>{{cite web |url=//tools.ietf.org/html/rfc5536 |title=Netnews Article Format |website=[[Internet Engineering Task Force]] |at=[//tools.ietf.org/html/rfc5536#section-3.1.3 3.1.3]|rfc=5536 |date=november 2009}}</ref> Vrednost v {{para|message-id}} preveri, če vsebuje <code>@</code> med levim in desnim identifikatorjem. {{para|message-id}} se preveri tudi zato, da se zagotovi, da prvi znak ni <code>&lt;</code> in da zadnji znak ni <code>></code>. [[Modul:Citation/CS1]] doda uri <code>news:</code> vrednost v {{para|message-id}}. Če je vrednost v {{para|message-id}} obdana v <code><...></code> znake, kreacija povezave ni mogoča. Nadaljnje preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|message-id}} pravilna, da vsebuje <code>@</code> in da ni obdana z <code><...></code> znaki. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_usenet_id|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_message_id_help_text" /> ==<span id="bad_mr">Preveri vrednost |mr= </span>== <section begin="bad_mr_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_mr}} Ko {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo {{para|mr}}, se preveri pravilnost vrednosti v [[Mathematical Reviews|mr]] identifikatorju. Identifikator {{para|mr}} se preveri zato, da se zagotovi, da vsebuje le cifre in da ni daljši od 7 cifer. Nadaljnje preverjanje mr identifikatorja se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|mr}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_mr|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_mr_help_text" /> ==<span id="bad_oclc">Preveri vrednost |oclc= </span>== <section begin="bad_oclc_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_oclc}} Parameter {{para|oclc}} vsebuje [[OCLC]] identifikator. Dovoljen je le en OCLC identifikator. (Če je to primerno, se lahko namesto tega navede več številk OCLC z uporabo {{para|id|{{tlp|OCLC|...}}}}.) Identifikator mora biti v eni izmed teh oblik: # prefiks <code>ocm</code>, ki mu sledi 8 cifer # prefiks <code>ocn</code>, ki mu sledi 9 cifer # prefiks <code>on</code>, ki mu sledi 10 cifer # prefiks <code>(OCoLC)</code>, ki mu sledi različno število cifer brez vodilnih ničel # od 1 do 10 cifer brez prefiksa Nadaljnje preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|oclc}} pravilna. Namig za popravilo te napake: Urejevalci občasno umestijo v {{para|oclc}} veljavne [[ISBN]], [[LCCN]], [[ASIN]] ali druge identifikatorje. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_oclc|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_oclc_help_text" /> ==<span id="bad_ol">Preveri vrednost |ol= </span>== <section begin="bad_ol_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_ol}} Parameter {{para|ol}} je [[Open Library]] identifikator. Identifikator vsebuje eno ali več cifer, ki jim sledi zadnji znak, ki je lahko <code>A</code> (avtorji), <code>M</code> (knjige) ali <code>W</code> (dela). Nadaljne preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema, zagotovite da je vednost {{para|ol}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_ol|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_ol_help_text" /> ==<span id="bad_osti">Preveri vrednost |osti= </span>== <section begin="bad_osti_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_osti}} Parameter {{para|osti}} je namenjen identifikatorju [[Office of Scientific and Technical Information]] (OSTI). Identifikatorji OSTI se preverijo, da se zagotovi, da je identifikator število brez ločil ali presledkov z vrednostjo med 1018 in {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|osti}}. Dodatno preverjanje se ne izvaja. Pogosta napaka je vključitev OSTI ''URL'' (<code><nowiki>https://dx.doi.org/10.2172/</nowiki>{{red|&lt;{{var|OSTI>}}}}</code>) ali OSTI ''DOI'' (<code>10.2172/{{red|&lt;{{var|OSTI>}}}}</code>). Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost parametra {{para|osti}} pravilna. Če je vrednost pravilna in je manjša od 1018 ali večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|osti}}, sporočite to na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_osti|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_osti_help_text" /> ==<span id="bad_paramlink">Preveri vrednost |&lt;param>-link= </span>== <section begin="bad_paramlink_help_text" />{{help desk}} {{plainlist}} * {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_paramlink|$1=<code class="cs1-code">&lt;param>-link</code>}} * {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_paramlink|$1=<code class="cs1-code">&lt;param></code>}} {{endplainlist}} Ti parametri, ki vsebujejo povezave z naslovi, imajo namen ustvariti delujočo [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje|wikipovezavo]] na povezani članek. {| class="wikitable" |+Parametri za ustvarjanje wikipovezav !Link-holding parameter !! title-/name-holding parameter(s) |- | {{para|author-link}}{{dagger}} || {{para|author}}, {{para|last}}, {{para|last}} + {{para|first}} |- | {{para|contributor-link}}{{dagger}} || {{para|contributor}}, {{para|contributor-last}}, {{para|contributor-last}} + {{para|contributor-first}} |- | {{para|editor-link}}{{dagger}} || {{para|editor}}, {{para|editor-last}}, {{para|editor-last}} + {{para|editor-first}} |- | {{para|episode-link}} || {{para|episode}} |- | {{para|interviewer-link}}{{dagger}} || {{para|interviewer}}, {{para|interviewer-last}}, {{para|interviewer-last}} + {{para|interviewer-first}} |- | {{para|series-link}} || {{para|series}} |- | {{para|subject-link}}{{dagger}} || {{para|subject}} |- | {{para|title-link}} || {{para|title}} |- | {{para|translator-link}}{{dagger}} || {{para|translator}}, {{para|translator-last}}, {{para|translator-last}} + {{para|translator-first}} |- |colspan="2"|{{dagger}} Parametri, ki se preverjajo, imajo lahko tudi oštevilčene oblike: {{para|author-link{{var|n}}}} ali {{para|author{{var|n}}-link}} itd. |} Ta napaka se pojavi, ko eden izmed {{para|&lt;param>-link}} parametrov vsebuje wikipovezavo ali URL ali pa vsebuje znake, ki niso dovoljeni v naslovih Wikipedijinih člankov kot je to zapisano v [[WP:TITLESPECIALCHARACTERS]] (razen <code>_</code> (podčrtaj), ki se uporablja za nadomeščanje presledkov, in <code>#</code>, ki se uporablja za povezovanje na poglavja člankov). prepovedani znaki so: <code>&lt; > [ ] | { }</code>. Parameter {{para|&lt;param>-link}} naj vsebuje naslov Wikipedijinega članka ali povezavo na poglavje v Wikipedijinem članku. [[Modul:Citation/CS1]] preveri, če vrednosti v parametru {{para|&lt;param>-link}} vsebujejo wikioznačevalce in pravilnost [[URI sheme]] (<code>http://</code>, <code>https://</code>, relativna shema protokola <code>//</code>, etc.). Medjezikovne povezave v katerem koli od parametrov {{para|&lt;param>-link}} zahtevajo dvopičje na začetku: : <code><nowiki>:fr:Période d'exil de Caravage</nowiki></code> Čeprav je Modul:Citation/CS1 prvenstveno namenjen iskanju zgoraj omenjenih napak, bo zaznal tudi nepravilno oblikovane medjezikovne povezave, kjer koli se pojavijo. Medjezikovne povezave v obliki: : <code><nowiki>[[fr:Période d'exil de Caravage]]</nowiki></code> v besedilu članka ne ustvarijo vidnih wiki povezav. Namesto tega se te povezave prikažejo v levem podoknu na seznamu jezikov. Modul:Citation/CS1 onemogoči medjezikovne povezave v tej obliki in izpiše sporočilo o napaki. Pravilna oblika je: : <code><nowiki>[[:fr:Période d'exil de Caravage]]</nowiki></code> Do te napake lahko pride tudi, kadar, * obstaja vrednost za {{para|&lt;param>-link}}, pripadajoči paramete {{para|&lt;param>}} pa vsebuje notranjo povezavo (wikipovezavo).<!--formatting template such as {{tl|smallcaps}} or {{tl|IAST}}, which should not be used in CS1 or CS2 templates.--> * {{para|first}} in {{para|&lt;param>-first}} (ter njune oštevilčene oblike) vsebujejo wikipovezavo. Za rešitev tega problema, naredite nekaj od spodaj zapisanega: * Zagotovite, da je vrednost zapisana v {{para|&lt;param>-link}} polno ime Wikipedijinega članka (brez oklepajev) ali poglavje v članku, in da ni povezava na zunanjo spletno stran. * Zagotovite, da ne vsebuje wikipovezav v ujemajočem se {{para|&lt;param>}} parametru. * Če želite ustvariti povezavo na URL izven Wikipedije, prestavite povezavo v {{para|url}} ali v podoben parameter, če ga vsebuje predloga, ki jo uporabljate. <!--* Make sure that there are no illegal characters in the paired parameters. These templates or HTML entities can be used to replace illegal characters in the title-holding parameter: {| class="wikitable" style="margin-left: 6.4em" |+replacements for prohibited wikilink title characters ! < !! > !! [ !! ] !! {{pipe}} !! { !! } |- | &amp;lt; || &amp;gt; || &amp;#91; || &amp;#93; || &amp;#124; || &amp;#123; || &amp;#125; |- |colspan="2"|&nbsp;||colspan="2" style="text-align: center;" | [[Template:Bracket|<nowiki>{{bracket|text}}</nowiki>]] || [[Template:Pipe|<nowiki>{{pipe}}</nowiki>]] ||colspan="2" | &nbsp; |}--> Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_paramlink|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_paramlink_help_text" /> ==<span id="bad_pmc">Preveri vrednost |pmc= </span>== <section begin="bad_pmc_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_pmc}} Parameter {{para|pmc}} vsebuje [[PubMed Central]] identifikator. PMC-ji so zaporedna števila, ki se začnejo z 1 navzgor. [[Modul:Citation/CS1]] preveri PMC identifikator z namenom, da preveri, da vrednost vsebuje število večje od 0 in manjše od {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|pmc}} in da identifikator vsebuje le cifre. Nadaljnje preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema zagotovite, da je vrednost {{para|pmc}} pravilna, in da ne vsebuje črk, ločil in drugih znakov. V vrednost ne vključujte "PMC". Če je vrednost pravilna in večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|pmc}}, to sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_pmc|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_pmc_help_text" /> ==<span id="bad_pmid">Preveri vrednost |pmid= </span>== <section begin="bad_pmid_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_pmid}} Parameter {{para|pmid}} vsebuje [[PMID|PubMed identifikator]]. PMIDi se preverjajo z namenom, da se zagotovi, da je identifikator število brez ločil ali presledkov z vrednostjo večjo od 1 in manjšo ali enako {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|pmid}}. Nadaljne preverjanje se ne izvaja. Za rešitev tega problema, zagotovite da je vrednost {{para|pmid}} pravilna. Če najdete nekaj kar je podobno PMIDu in se začne z "PMC", uporabite {{para|pmc}} namesto {{para|pmid}}. Če je vrednost pravilna in večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|pmid}}, to sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_pmid|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_pmid_help_text" /> ==<span id="bad_rfc">Preveri vrednost |rfc= </span>== <section begin="bad_rfc_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_rfc}} Parameter {{para|rfc}} je namenjen identifikatorju Internet Engineering Task Force (IETF) [[IETF RFC|RFC]].Identifikatorji IETF RFC se preverijo, da se zagotovi, da je identifikator število brez ločil ali presledkov z vrednostjo med 1 in {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|rfc}}. Dodatno preverjanje se ne izvaja. Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da je vrednost parametra {{para|rfc}} pravilna. Če je vrednost pravilna in večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|rfc}}, to sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_rfc|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_rfc_help_text" /> ==<span id="bad_sbn">Preveri vrednost |sbn= </span>== <section begin="bad_sbn_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_sbn|$1=&lt;type>}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|sbn}}, se preveri, če je [[SBN]] pravilne dolžine (devet cifer), da SBN uporablja pravilne opcijske separatorje (presledek ali pomišljaj), in da je zadnja "check" cifra ptavilna glede na SBN pravila. Dovoljen je le en SBN v tem polju, ker je vrednost v {{para|sbn}} vključena v [[Metapodatek|metapodatke]] [[COinS]] sklica. Več kot en SBN ali znaki, ki niso del SBN-ja, povzročijo napako v COinS metapodatkih in lahko pokvarijo povezavo na [[Posebno:ViriKnjig]]. Indikator tipa sporočila o napaki &lt;type> je lahko: :<span class="error" style="font-size:100%">length</span> – SBN ne vsebuje 9 cifer :<span class="error" style="font-size:100%">checksum</span> – SBN vsebuje eno ali več napačnih cifer; preverite morebitne tiskarske napake ali zamenjavo vrstnega reda :<span class="error" style="font-size:100%">invalid character</span> – SBN vsebuje eno ali več 'cifer', ki niso v dovoljenem naboru :<span class="error" style="font-size:100%">invalid form</span> – napačno postavljena kontrolna cifra 'X' Če želite odpraviti to napako, zagotovite, da je vrednost {{para|sbn}} pravilna in da je uporabljen le en SBN, da so uporabljeni ustrezni neobvezni ločilni znaki in da ni vključeno nikakršno drugo besedilo. Če je kontrolna cifra mala črka 'x' in jo spremenite v veliki 'X'. * '''Nikoli ne''' poskušajte odpraviti napake zgolj s ponovnim izračunom kontrolne številke. Kontrolna številka je namenjena preverjanju, ali je glavni del številke pravilen. Če validacija kode SBN ne uspe, gre verjetno za tipkarsko napako v glavnem delu številke. V tem primeru bi ponovni izračun kontrolne številke ustvaril na videz veljaven SBN, ki pa bi vodil do napačnega vira (ali nikamor). * Če validacija kode SBN, kot je natisnjena v vašem viru, ne uspe, '''preverite''' tako uvodne strani (kolofon) kot tudi platnico knjige. Ni nenavadno, da je ISBN napačno natisnjen v kolofonu, na platnici pa je pravilen. * '''Predoglejte''' svoje urejanje in preverite, ali novi SBN zdaj res vodi do pravega vira V redkih primerih, založniki izdajo knjige z okvarjenimi SBN-ji. Če ste prepričani, da taki SBN-ji resnično ustrezajo objavljenemu delu, lahko dodate [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]], da s tem preprečite prikaz sporočila o napaki. V veliko primerih so bile knjige ponatisnjene s popravljenim SBN-jem. Uporabite popravljen SBN kjer je to mogoče. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_sbn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_sbn_help_text" /> ==<span id="bad_ssrn">Preveri vrednost |ssrn= </span>== <section begin="bad_ssrn_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_ssrn}} Parameter {{para|ssrn}} je [[Social Science Research Network|Social Science Research Network identifikator]]. SSRNji se preverijo zato, da se zagotovi, da je identifikator število brez ločil in presledkov z vrednostjo večjo ali enako 100 in manjše ali enako {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|ssrn}}. Nadaljnje preverjanje identifikatorja se ne izvaja. Za rešitev tega problema, zagotovite da je vrednost {{para|ssrn}} pravilna. Če je vrednost pravilna in večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|ssrn}}, to sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_ssrn|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_ssrn_help_text" /> ==<span id="bad_s2cid">Preveri vrednost |s2cid= </span>== <section begin="bad_s2cid_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_s2cid}} Parameter {{para|s2cid}} je [[Semantic Scholar]] korpusni identifikator. Preveri se zato, da se zagotovi, da je identifikator število brez ločil in presledkov z vrednostjo večje ali enako 1 in manjše ali enako {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|s2cid}}. Nadaljnje preverjanje identifikatorja se ne izvaja. Za rešitev tega problema, zagotovite da je vednost {{para|s2cid}} pravilna. Če je vrednost pravilna in večja od trenutno nastavljene meje {{#invoke:Cs1 documentation support|id_limits_get|s2cid}}, to sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da se meja lahko posodobi. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_s2cid|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_s2cid_help_text" /> ==<span id="bad_url">Preveri vrednost |url= </span>== <section begin="bad_url_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_url|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}url=</code>}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_url|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}archive-url=</code>}}}} Zunanje povezave v {{cs1}} in {{cs2}} predlogah so sestavljene iz dveh delov: ''title'' ({{para|title}}, {{para|chapter}}, itd.) in ''URL'' ({{para|url}}, {{para|archive-url}}, {{para|chapter-url}}, itd.). {{para|url}} parameter in drugi URL parametrise morajo začeti s podprto [[Uniform Resource Identifier|URI shemo]]. URI shemi <code>http://</code>, <code>https://</code> in protokol relativne sheme <code>//</code> so najpogosteje uporabljene; prav tako so podprti tudi <code>irc://</code>, <code>ircs://</code>, <code>ftp://</code>, <code>news:</code>, <code>mailto:</code> in <code>gopher://</code>. URL polje se preverja, da se zagotovi, da vključuje le znake latinice in da ne vsebuje presledkov. URL je lahko tudi relativni protokol (začna se z <code>//</code>). Če ne vsebuje presledkov in URL ni relativni protokol, potem mora shema ustrezati <nowiki>RFC 3986</nowiki>.<ref>{{citation |mode=cs1 |contribution-url=http://tools.ietf.org/html/std66#section-3.1 |contribution=Scheme |title=Uniform Resource Identifier (URI): Generic Syntax |publisher=[[Internet Engineering Task Force]] |date=januar 2005|rfc=3986}}</ref> Nekatere domene URL so zapisane z nelatiničnimi znaki. Sistem cs1|2 ne sprejema takšnih vrst URL-jev, zato morajo biti '[[Internationalized domain name|internacionalizirani]]'. Za mednarodno prilagoditev URL-jev, ki so zapisani v ne-latiničnih pisavah, so na voljo spletna orodja: * {{cite web |url=https://www.verisign.com/en_US/channel-resources/domain-registry-products/idn/idn-conversion-tool/index.xhtml?loc=en_US |title=IDN Conversion Tool |website=Verisign }} V orodje vnesite samo domeno in ne celotnega URL-ja. Domenskim imenom vrhnjega ali drugega nivoja se preveri forma. Običajno morajo vrhnja imena vsebovati dva ali več znakov; imena drugega nivoja vsebujejo dva ali več znakov, cifre ali pomišljaje (prvi in zadnji znak mora biti črka ali cifra). Imena drugega nivoja z enim znakom so podprta za: * vse [[CcTLD|vrhnje internetne domene državne kode (ccTLD)]] (državna koda se ne preverja) * [[.org]] [[TLD]] * določene črke [[.com]] TLD (q, x, z) * določene črke [[.net]] TLD (i, q) * nekatere druge vrhnje domene ({{#invoke:cs1 documentation support|single_ltr_2nd_lvl_domain_lister}}) Domenska imena tretje in nadaljnjih ravni se ne preverjajo. Prav tako se ne preverja pot v URLju. Za parameter {{para|archive-url}} obstaja dodatno preverjanje. Predloge cs1|2 pričakujejo, da bo {{para|archive-url}}vseboval edinstven URL za arhiviran posnetek vira, ki je določen s parametrom {{para|url}} ali {{para|chapter-url}} (ali katerim koli od njunih aliasov). To sporočilo o napaki se izpiše, ko je vrednost, dodeljena parametru {{para|archive-url}}, enaka pripadajočemu URL-ju naslova ali poglavja. Če želite odpraviti to napako, zagotovite, da:: * parameter {{para|url}} in drugi parametri URL vsebujejo veljavne URLje * naslovi URL, prekopirani od drugod, vključujejo shemo URI * domensko ime uporablja samo latinične znake * so vsi presledki (" ") v naslovu URL zamenjani z "%20" Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_url_help_text" /> ==<span id="bad_zbl">Preveri vrednost |zbl= </span>== <section begin="bad_zbl_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bad_zbl}} Če {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebujejo parameter {{para|zbl}}, se preveri, če ima identifikator [[Zentralblatt MATH|zbl]] pravilen format. Identifikator {{para|zbl}} se preveri, da se zagotovi pravilen format: <code>nnnn.nnnnn</code> kjer je <code>n</code> katerakoli cifra 0–9. Do tri vodilne ničle v prvi četrtini se lahko izpusti. Nadaljnje preverjanje zbl-ja se ne izvaja. Za rešitev tega problema, zagotovite da je vrednost {{para|zbl}} pravilna. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bad_zbl|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bad_zbl_help_text" /> ==<span id="param_unknown_empty">Sklic ima neznan prazen parameter: &lt;param></span>== <section begin="param_unknown_empty_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_param_unknown_empty|$1=_|$2=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param>=</code>}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_param_unknown_empty|$1=_|$2=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param1>=</code>, <code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param2>=</code>, ...}}}} To sporočilo o napaki označuje predloge CS1|2, ki vsebujejo prazne parametre z imeni, ki jih določena predloga CS1|2 ne prepozna. To sporočilo o napaki je sorodno sporočilu [[Help:CS1 errors#parameter_ignored|Prezrt neznani parameter {{pipe}}xxxx= ]]. Prazni pozicijski parametri, ki so v predlogi običajno videti kot dve zaporedni navpičnici, <code><nowiki>| |</nowiki></code>, ali kot navpičnica in nato zaključek predloge, <code><nowiki>|}}</nowiki></code>, se prepoznajo kot oštevilčeni parametri: {{error-small|{{para|1|plain=yes}}}}. Podobno, navpičnica, ki ji sledi komentar HTML, ki zaobjema vse pred naslednjo navpičnico ali zaključnim zaklepajem, <code>| &lt;!--&lt;{{var|param name/value pair}}>--> |</code> bo identificiran kot prazen oštevičen parameter. Parametri, ki vsebujejo tako navpičnico kot enačaj, nimajo pa navedenega imena, se prepoznajo kot parametri s praznim nizom: <code>|=</code> or <code>| =</code> → {{error-small|{{para|(prazen niz)|plain=yes}}}}. To napako lahko povzročijo tudi različne predloge, ki ovijajo predloge CS1|2, če uporabljajo konstrukte kot je ta: <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>|{{#if:{{{2|}}}|title}}={{{2|}}}</syntaxhighlight>. Kadar <code><nowiki>{{{2|}}}</nowiki></code> nima določene vrednosti, predloga ustvari <code>|=</code>. Če želite odpraviti to napako: * odstranite odvečno navpičnico, * popravite ime parametra, * odstranite parameter iz predloge CS1|2 ali * spremenite sklic tako, da uporabite primernejšo predlogo (npr. spremenite {{tl|Navedi dokument}} v {{tl|Navedi splet}}) Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_param_unknown_empty|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="param_unknown_empty_help_text" /> ==<span id="missing_publisher"></span>Navedi dokument potrebuje |publisher=== <section begin="missing_publisher_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_missing_publisher|$1=dokument|$2=publisher}} To sporočilo o napaki se prikaže, ko predloga {{tlx|Navedi dokument}} nima parametra {{para|publisher}}. Običajno obstaja primernejša predloga, ki jo lahko uporabite namest {{tld|navedi dokument}}. Kadar se uporablja{{tld|navedi dokument}}, sprejema le omejen del nabora parametrov CS1|2, vendar nujno zahteva {{para|publisher}}. Če želite odpraviti to napako, uporabite primernejšo predlogo (prednostna rešitev) ali navedite parameter {{para|publisher}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_missing_publisher|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="missing_publisher_help_text" /> ==<span id="missing_periodical"></span>Navedi &lt;predloga> potrebuje |&lt;param>=== <section begin="missing_periodical_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_missing_periodical|$1=&lt;predloga>|$2=&lt;param>}} Te CS1 predloge za periodiko zahtevajo parameter periodike. Predloge za periodiko so: :{{tlx|navedi časopis}} <!-- :{{tlx|cite news}} -->:{{tlx|navedi revijo}} <!-- :{{tlx|cite web}} -->Sporočilo o napaki predlaga ustrezni parameter za periodiko, ki ustreza uporabljeni predlogi, toda predlaganega parametera ni treba uporabiti; uporabite lahko kateregakoli od spodnjih parametrov: *{{para|journal}} *{{para|magazine}} *{{para|newspaper}} *{{para|periodical}} *{{para|website}} *{{para|work}} V nekaterih primerih je uporabljena napačna predloga (npr. {{tlx|navedi revijo}} za spletno stran, knjigo ali samostojni dokument). Najboljša rešitev v teh primerih je spremeniti nepravilno predlogo v {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi knjigo}}, {{tlx|navedi dokument}} ali katero drugo ustrezno predlogo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_missing_periodical|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="missing_periodical_help_text" /> ==<span id="deprecated_params">Sklic uporablja opuščeni parameter |&lt;param></span>== <section begin="deprecated_params_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_deprecated_params|$1=&lt;param>}} Sčasoma nekateri parametri postanejo zastareli ali nepotrebni. Ko se to zgodi, se parameri označijo kot nezaželeni. Urednike spodbujamo, da uporabijo druge parametre, ki nadomeščajo nezaželene. CS1|2 nezaželeni parametri so navedeni v spodnji tabeli, skupaj s priporočenimi parametri, primerni za zamenjavo. Urejevalci naj pričakujejo, da se bo podpora nezaželenih parametrov sčasoma ukinila. Za rešitev tega problema uporabite parameter, ki ga predloga podpira. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_deprecated_params|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section begin="deprecated_params_table" /> {|class="wikitable" |+Nezaželeni CS1/CS2 parametri ! style="width: 12em;" | Nezaželen parameter ! Zamenjan z ! style="width: 6em;" | Datum |- |trenutno ni nezaželenih parametrov || || |}<section end="deprecated_params_table" /><section end="deprecated_params_help_text" /><section begin="deleted_params_table" /> <!-- Support for the following parameter aliases was recently removed. Usage in mainspace should be about zero, and hints for them added to the suggestion list. However, as they may occasionally pop up again through copy&paste or usage of old scripts for some while, list them here as well for users coming here searching for help. --> {|class="wikitable" |+ nedavno odstranjeni parametri CS1/CS2 ! style="width: 12em;" | Odstranjen parameter !! Zamenjan z !! style="width: 6em;" | Datum !! Opomba <!-- |- | none removed at present | --> |- | {{para|authors}} | {{para|last{{var|n}}}} / {{para|first{{var|n}}}}, {{para|author{{var|n}}}}, {{para|vauthors}} | Avgust 2024 | |}<section end="deleted_params_table" /> ==<span id="generic_name">Navedi uporablja generično ime</span>== <section begin="generic_name_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_generic_name|$1=&lt;param>}} Članki so uvrščeni v to kategorijo, ko [[Module:Citation/CS1]]v predlogi zazna parametre za ime avtorja ali urednika, ki uporabljajo drugotna imena. Takšna imena so morda vnesli boti ali druga orodja, ki ne morejo prepoznati pravilnih imen v viru. Strani v to kategorijo se dodajati le preko Module:Citation/CS1. CS1|2 vzdržuje kratek seznam 'imen', ki običajno niso prava imena za citirani vir. Nekaj primerov: {{div col begin |colwidth=15em}} *<code>about us</code> *<code>author</code> *<code>bureau</code> *<code>collaborator</code> *<code>contributor</code> *<code>contact us</code> *<code>directory</code> *<code>editor</code> *<code>email</code> *<code>facebook</code> *<code>google</code> *<code>home page</code> *<code>instagram</code> *<code>interviewer</code> *<code>linkedIn</code> *<code>pinterest</code> *<code>policy</code> *<code>privacy</code> *<code>site name</code> *<code>statement</code> *<code>submitted</code> *<code>super user</code> *<code>translator</code> *<code>tumblr</code> *<code>twitter</code> *<code>user</code> *<code>verfasser</code> {{div col end}} Če poznate druga pogosta nadomestna imena, jih sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da jih bo mogoče dodati na seznam. Če želite odpraviti to napako, nadomestno ime zamenjajte s pravim imenom avtorja ali urednika vira ali pa uporabite primernejši parameter. Primeri popravkov: * Zamenjaj {{para|author|Smith, Jane, editor}} z {{para|editor|Smith, Jane}} Možni so lažni pozitivni rezultati. Če je ime veljavno, vrednost parametra obdajte z [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]]: :{{para|author|((Super User))}} Prosimo, da tega označevanja ne uporabljate, kadar ni primerno. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_generic_name|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /> Glejte tudi napakovno kategorijo [[:Kategorija:Napake CS1: generičen naslov]].<section end="generic_name_help_text" /> ==<span id="generic_title">Navedi uporablja generičen naslov</span>== <section begin="generic_title_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_generic_title}} Članki so uvrščeni v to kategorijo, ko [[Module:Citation/CS1]] v predlogi zazna parametre {{para|title}}, ki uporabljajo drugotne naslove. Takšne naslove so morda vnesli boti ali druga orodja, ki ne morejo prepoznati pravilnega naslova vira. Strani v to kategorijo se dodaja le preko Module:Citation/CS1. CS1|2 vzdržuje kratek seznam 'naslovov', ki običajno niso pravi naslovi citiranega vira. Nekaj primerov: {{div col begin |colwidth=15em}} *<code>404</code> *<code>are you a robot</code> *<code>hugedomains.com</code> *<code>internet archive wayback machine</code> *<code>log into facebook</code> *<code>login • instagram</code> *<code>no title</code> – various forms *<code>page not found</code> *<code>redirecting...</code> *<code>subscribe to read</code> *<code>unknown</code> – various forms *<code>usurped title</code> *<code>wayback machine</code> *<code>webcite query result</code> *<code>website is for sale</code> *<code>wikiwix's cache</code> {{div col end}} Če poznate druge pogoste drugotne naslove, jih sporočite na [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1]], da jih bo mogoče dodati na seznam. Če želite odpraviti to napako, nadomestni naslov zamenjajte s pravim naslovom vira. Možni so lažni pozitivni rezultati. Ko je ime veljavno, vrednost parametra obdajte z [[Pogovor o pomoči:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|accept-this-as-written markup]]: :{{para|title|((404th Fighter Aviation Regiment))}} Prosimo, da tega označevanja ne uporabljate, kadar ni primerno. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_generic_title|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /> Glejte tudi vzdrževalno kategorijo [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov]] in podobno napakovno kategorijo [[:Kategorija:Napake CS1: generično ime]].<section end="generic_title_help_text" /> ==<span id="citeseerx_missing">Potreben je |citeseerx= </span>== <section begin="citeseerx_missing_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_citeseerx_missing}} {{tlx|navedi citeseerx}} zahteva identifikator v parametru {{para|citeseerx}}. Za rešitev tega problema, zagotovite da predloga vsebuje {{para|citeseerx}} s pravilno sestavljeno vrednostjo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_citeseerx_missing|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="citeseerx_missing_help_text" /> ==<span id="class_ignored">Prezrt |class= </span>== <section begin="class_ignored_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_class_ignored}} Uporablja se le v {{tlx|navedi arXiv}} predlogah, {{para|class}} je ustrezen le, če predloga uporablja format identifikatorja {{para|arxiv|YYMM.NNNN}} ali {{para|arxiv|YYMM.NNNNN}}; glejte [[Predloga:Navedi arXiv#Uporaba|Navedi arXiv §Uporaba]]. Za rešitev tega problema odstranite {{para|class}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_class_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="class_ignored_help_text" /> ==<span id="contributor_ignored">Prezrt |contributor= </span>== <section begin="contributor_ignored_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_contributor_ignored}} Uporablja se le v sklicevanjih na knjige, {{para|contributor}} identificira avtorja prispevka, običajno spremne besede, uvoda, zaključne besede, itd v delu drugega (primarnega) avtorja. Ta napaka se pojavi, če se {{para|contributor}} uporabi v predlogi, ki ni {{tlx|navedi knjigo}} ali {{tlx|citat}} ali pa je ena izmed teh dveh predlog z nastavljenim aliasem {{para|work}}. Za rešitev tega problema izberite ustreznejšo CS1 ali CS2 predlogo ali odstranite {{para|contributor}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_contributor_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="contributor_ignored_help_text" /> ==<span id="contributor_missing_required_param">|contributor= potrebuje |&lt;param>= </span>== <section begin="contributor_missing_required_param_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_contributor_missing_required_param|$1=author}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_contributor_missing_required_param|$1=contribution}}}} Uporablja se le v sklicevanjih na knjige, {{para|contributor}} identificira avtorja prispevka, običajnno spremne besede, uvoda, zaključne besede, itd v delu drugega (primarnega) avtorja. Zato je zahtevan porameter ({{para|author}} ali ustrezen alias) kot tudi naslov prispevka ({{para|contribution}}). Za rešitev tega problema, vključite primarnega avtorja knjige v {{para|author1}} ali {{para|last1}}, {{para|first1}}, ali v {{para|vauthors}}, ter vključite naslov prispevka v {{para|contribution}}; ali odstranite {{para|contributor}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_contributor_missing_required_param|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="contributor_missing_required_param_help_text" /> ==<span id="doibroken_missing_doi">|doi-broken-date= potrebuje |doi=</span>== <section begin="doibroken_missing_doi_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_doibroken_missing_doi|$1=doi-broken-date}} Če je v predlogi CS1|2 uporabljen parameter {{para|doi-broken-date}}, mora biti naveden tudi {{para|doi}} (z določeno vrednostjo). Za rešitev te napake dodajte manjkajoči DOI ali odstranite 'okvarjene' parametre. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_doibroken_missing_doi|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="doibroken_missing_doi_help_text" /> ==<span id="extra_text_edition">|edition= ima odvečno besedilo </span>== <section begin="extra_text_edition_help_text" />{{help desk}} {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_extra_text_edition}} Predloge so odgovorne za statično besedilo, ki se prikaže v sklicu. Ko se v predlogi uporabi {{para|edition}}, cs1|2 vrednosti v parametru doda okrajšavo 'izd.' , tako da se: :{{para|edition|1. ed}} izpiše kot: :4. ed izd. Predloge izpišejo to sporočilo o napaki, ko so v vrednosti, dodeljeni parametru {{para|edition}}, zaznane različne oblike zapisov <code>ed</code>, <code>edn</code> ali <code>edition</code>. Za odpravo te napake odstranite odvečno besedilo iz vrednosti parametra. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_extra_text_edition|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="extra_text_edition_help_text" /> ==<span id="empty_citation">Prazen sklic</span>== <section begin="empty_citation_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_empty_citation}} {{cs1}} ali {{cs2}} predloge označene kot "Prazne" ne vsebujejo nobenega prepoznavnega parametra. Na primer, ta sklic je označen kot »prazen«, tudi če vsebuje uporabno informacijo: :<code><nowiki>{{navedi splet | http://www.foobar.com | The Foobar News}}</nowiki></code> Sklic je »prazen«, ker ne vsebuje nobenega nujnega parametra (v tem primeru {{para|url}} in {{para|title}}), ki povesta predlogi {{tlx|navedi splet}} kako naj uporabi informacijo, ki jo sklic vsebuje. Sklic je označen kot "prazen" tudi takrat, ko vsebuje samo parametre, ki jih ne prepozna: : <code><nowiki>{{navedi knjigo |titolo=The Bazquux Uprising |anno=2015}}</nowiki></code> Ta sklic je »prazen«, ker italijanski parametri {{para|titolo}} in {{para|anno}} na slovenski Wikipediji niso prepoznani kot veljavna imena parametrov. »Prazen sklic« lahko tudi pomeni, da je urejevalec želel uporabiti drugo predlogo. Mogoče je urejevalec uporabil {{tlx|citat}}, njegov namen pa je bil uporabiti {{tlx|navedi vir}} ali {{tlx|quote}}. Za odpravo te napake dodajte ustrezne identifikatorje parametrov, prevedite imena parametrov v tujem jeziku v njihove slovenske ustreznike ali pa zamenjajte predlogo CS1/CS2 z ustreznejšo predlogo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_empty_citation|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="empty_citation_help_text" /> == <span id="explicit_et_al">Neposredna uporaba et al.</span> == <section begin="explicit_etal_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_etal|$1=&lt;param>}} Ta napaka se pojavi kjer {{cs1}} ali {{cs2}} predloga detektirata, da je en izmed parametrov za imena vsebuje eno izmed oblik "et al." ali kot lasten parameter za ime ({{para|author6|et al.}}) ali kot sufiks dodan imenu ({{para|author|Smith, A.B. et al.}}), ({{para|first|John, et al.}}). Ta napaka se pojavi v kateremkoli izmed parametrov namenjenih avtorjem, urednikom, izvajalcem intervjujev, prevajalcem ali sodelavcem. Namesto tega uporabite parameter {{para|display-authors}} (ali drugi primerni {{para|display-&lt;{{var|names}}>}} parameter), kot je dokumentirano v [[Pomoč:Slog navajanja 1#Display options]]. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_etal|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="explicit_etal_help_text" /> ==<span id="param_has_ext_link">Zunanja povezava v |&lt;param>= </span>== <section begin="param_has_ext_link_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_param_has_ext_link|$1={{pipe}}&lt;param>=}} Ta napaka se pojavi, ko je URL najden v katerem koli parametru, ki ni eden izmed naslednjih parametrov, namenjenih shranjevanju URL-jev: {{div col begin}} *{{para|archive-url}} *{{para|article-url}} *{{para|chapter-url}} *{{para|conference-url}} *{{para|contribution-url}} *{{para|entry-url}} *{{para|map-url}} *{{para|section-url}} *{{para|transcript-url}} *{{para|url}} {{div col end}} ali v katerem koli od teh parametrov za določanje mesta v viru: {{div col begin}} *{{para|page}} *{{para|p}} *{{para|pages}} *{{para|pp}} *{{para|at}} *{{para|quote-page}} *{{para|quote-pages}} {{div col end}} Za rešitev tega problema odstranite zunanjo povezavo iz omenjenih parametrov. Razmislite o umestitvi zunanje povezave v ustreznejše parameter: * za {{para|chapter}} lahko uporabite {{para|chapter-url}}. * za druge parametre pa lahko npr. uporabite {{para|url}}. Ovijanje vrednosti parametra v dvojne oklepaje (tj. "accept as written" markup) ne zaobide tega sporočila o napaki. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_param_has_ext_link|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="param_has_ext_link_help_text" /> ==<span id="first_missing_last">|&lt;first>''n''= manjka |&lt;last>''n''=</span>== <section begin="first_missing_last_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_first_missing_last|$1=&lt;first>{{var|n}}|$2=&lt;last>{{var|n}}}} {{cs1}} in {{cs2}} predloge zahtevajo v sklicih za vsak parameter {{para|&lt;last>''n''}} ujemajoč se parameter {{para|&lt;first>''n''}}. Seznamom avtorjev, sodelavcev, izvajalcev intervjujev, prevajalcev in urednikov se preverja ujemanje parov last/first. CS1|2 izpiše sporočilo o napaki, če zazna neujemanje. Če obstaja več teh napak v sklicih, se vse ponavljajoče napake ne preverjajo. Za {{para|&lt;last>''n''}}} velja, da ne potrebuje ujemajočega se {{para|&lt;first>''n''}}. Za rešitev tega problema zagotovite, da ima vsak {{para|&lt;first>''n''}} ustrezen {{para|&lt;last>''n''}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_first_missing_last|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="first_missing_last_help_text" /> ==<span id="format_missing_url">|format= potrebuje |url= </span>== <section begin="format_missing_url_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_format_missing_url|$1=format|$2=url}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_format_missing_url|$1=...-format|$2=...-url}}}} Ta napaka se pojavi, ko {{cs1}} in {{cs2}} predloge uporabljajo {{para|format}} ali {{para|...-format}} brez zagotovitve URLja za {{para|url}} ali {{para|...-url}}. Parametri {{para|format}} in {{para|...-format}} se uporabljjo za opredelitev formata datoteke spletnega vira (npr. [[PDF]], [[DOC]], [[XLS]], itd.). V nekaterih primerih je lahko urejevalec želel uporabiti {{para|type}} za določitev tipa dokumenta (npr. trda vezava, broširana izdaja, letak, itd.) Vrednost {{para|format}} in {{para|...-format}} se vedno izpišeta. Seznam parametrov {{para|...-format}} je: :{{para|archive-format}}, {{para|chapter-format}}, {{para|conference-format}}, {{para|contribution-format}}, {{para|event-format}}, {{para|lay-format}}, {{para|section-format}}, {{para|transcript-format}} <!-- ''As of 29 November 2014, {{para|chapter-format}} is a new parameter. Citations that relied on the old, somewhat odd use of {{para|url}} and {{para|format}} may need adjustment.'' --> Za rešitev tega problema odstranite {{para|format}} ali {{para|chapter-format}}; določite {{para|url}} ali {{para|chapter-url}}; ali spremenite {{para|format}} v {{para|type}} (ali v {{para|chapter-format}}, če je {{para|chapter-url}} uporabljen brez {{para|url}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_format_missing_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="format_missing_url_help_text" /> ==<span id="disp_name">Neveljaven |display-&lt;names>=&lt;vrednost></span>== <section begin="disp_name_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_disp_name|$1=display-&lt;names>|$2=&lt;vrednost>}} Ta napakovna sporočila se izpišejo, ko [[Modul:Citation/CS1]] prepozna sklice, ki uporabljajo enega ali več parametrov {{para|display-&lt;names>}}z neveljavno dodeljeno <code>&lt;vrednostjo></code>. Neveljavna dodeljena <code>&lt;vrednost></code> je število, ki je večje ali enako številu <code>&lt;names></code> v pripadajočem seznamu imen, ali pa neštevilsko besedilo, ki ga Modul:Citation/CS1 ne more prepoznati kot obliko ključne besede <code>etal</code>. Za odpravo te napake naredite nekaj od naslednjega: * Odstranite parameter {{para|display-&lt;names>}} iz sklica (običajno zato, ker »et al.« v sklicu ni primeren) * Spremenite <code>&lt;vrednost></code> parametra {{para|display-&lt;names>}} tako, da je manjša od števila <code>&lt;names></code> v seznamu imen (s čimer se prikazani seznam skrajša na to število) * Spremenite <code>&lt;vrednost></code> parametra {{para|display-&lt;names>}} v <code>etal</code>,kar bo povzročilo, da se za zadnjim <code>&lt;name></code> izpiše »et al.«. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_disp_name|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="disp_name_help_text" /> ==<span id="invalid_param_val">Neveljaven &lt;param>=&lt;vrednost></span>== <section begin="invalid_param_val_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_invalid_param_val|$1=&lt;param>|$2=&lt;vrednost>}} Da nekateri parametri delujejo pravilno, imajo omejen nabor vrednosti. To sporočilo o napaki kaže, da parameter vsebuje vrednost, ki je ni v naboru dovoljenih vrednosti. Črke v vrednostih morajo bite male, kot je prikazano spodaj. {|class="wikitable" |+Parametri z omejenim naborom vrednosti |- !parameter !! dovoljene vrednosti |- | {{para|df}} ||<code>dmy</code>, <code>dmy-all</code>, <code>mdy</code>, <code>mdy-all</code>, <code>ymd</code>, <code>ymd-all</code> |- | {{para|mode}}||<code>cs1</code>, <code>cs2</code> |- | {{para|name-list-style}} || <code>amp</code>, <code>ampersand</code>, <code>and</code>, <code>&</code>, <code>serial</code>, <code>vanc</code> |- | {{para|no-pp}}||rowspan=2|<code>true</code>, <code>y</code>, <code>yes</code> |- | {{para|no-tracking}} |- | {{para|bibcode-access}}||rowspan=8|<code>free</code> |- | {{para|doi-access}} |- | {{para|hdl-access}} |- | {{para|jstor-access}} |- | {{para|ol-access}} |- | {{para|osti-access}} |- | {{para|ssrn-access}} |- | {{para|s2cid-access}} |- | {{para|url-access}}||rowspan=7|<code>subscription</code>, <code>registration</code>, <code>limited</code> |- | {{para|article-url-access}} |- | {{para|chapter-url-access}} |- | {{para|contribution-url-access}} |- | {{para|entry-url-access}} |- | {{para|map-url-access}} |- | {{para|section-url-access}} |- | {{para|url-status}}||<code>dead</code>, <code>live</code>, <code>deviated</code>, <code>unfit</code>, <code>usurped</code> (glejte [[Predloga:Slog navajanja - dokumentacija#csdoc_urlstatus|dokumentacijo]]) |} Za odpravo te napake za parametre v tabeli uporabite ustrezno vrednost. Podpora za {{para|ref|harv}}je umaknjena, ker predloge cs1|2 zdaj samodejno ustvarijo sidrno vrednost <code>CITEREF</code>, ki jo je nadzoroval parameter{{para|ref|harv}}. Za odpravo te napake odstranite {{para|ref|harv}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_invalid_param_val|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="invalid_param_val_help_text" /> ==<span id="script_parameter">Neveljaven |script-&lt;param>=: &lt;type></span>== <section begin="script_parameter_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_script_parameter|$1=script-&lt;param>|$2=&lt;type>}} Različnim {{para|script-&lt;{{var|param}}>}} parametrom se preveri pravilnost formata. Če je zaznana napaka, sporočilo o napaki identificira tip napake: :<span class="error" style="font-size:100%">manjka naslovni del</span> – parameter {{para|script-&lt;{{var|param}}>}} vsebuje prefiks kode jezika, drugače pa je prazen :<span class="error" style="font-size:100%">manjka prefiks</span> – parameter {{para|script-&lt;{{var|param}}>}} vsebuje besedilo, toda manjka zaktevan prefiks kode jezika; prefiks ima obliko <code>xx:</code> kjer je <code>xx</code> veljavna [[ISO 639-1]] koda jezika poznana cs1|2 kot jezik, ki uporablja ne-latinično pisavo; podpičje (<code>:</code>) je zahtevano :<span class="error" style="font-size:100%">neznana koda jezika</span> – parameter {{para|script-&lt;{{var|param}}>}} vsebuje (mogoče veljavno) ISO 639-1 kodo jezika, ki jo cs1|2 ne prepozna kot jezik, ki uporablja ne-latinično pisavo Znane kode so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_script_parameter|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="script_parameter_help_text" /> ==<span id="invalid_isbn_date">ISBN / Date nekompatibilen</span>== <section begin="invalid_isbn_date_help_text" />{{help desk}} {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_invalid_isbn_date}} – to napakovno sporočilo je privzeto skrito Številke [[ISBN]] so bile ustvarjene ok. leta 1965. Knjige, izdane pred tem datumom, niso prejele številke ISBN. Vendar pa ponovne izdaje publikacij iz obdobja pred uvedbo ISBN <em>so</em> prejele ISBNje, tudi če ni prišlo do izida nove izdaje. Preden številko ISBN odstranite, premislite o ponovnem preverjanju njene veljavnosti. Za odpravo te napake: * Odstranite ISBN, ko citirate vir, izdan pred letom 1965. ** Če je bila citirana ali ponovni natis knjige objavljen po letu 1965, se prepričajte, da parametra {{para|date}} ali {{para|year}} vsebujeta pravilno leto objave. Datum ponovne izdaje je običajno mogoče najti z iskanjem po zbirki [[WorldCat]] s pomočjo številke ISBN ponovne izdaje. V takšnih primerih je morda primerno dodati parameter {{para|orig-date}}; npr. {{para|orig-date|1. izd. 1929}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_invalid_isbn_date|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="invalid_isbn_date_help_text" /> ==<span id="extra_text_issue">|issue=/|number= ima odvečno besedilo</span>== <section begin="extra_text_issue_help_text" />{{help desk}} {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_extra_text_issue|$1=issue}}<br/> {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_extra_text_issue|$1=number}} Predloge so odgovorne za statično besedilo, ki se izpiše v sklicu. Ko v predlogi uporabite parameter {{para|issue}} ali {{para|number}}, sistem CS1|2 samodejno oblikuje številko izdaje glede na tip vira. Predloge izpišejo to napakovno sporočilo, kadar v vrednosti, dodeljeni parametru {{para|issue}} or {{para|number}}, zaznajo različne predpone za izdajo ali številko (kot je <code>Iss.</code> ali <code>No.</code>). Da odpravite to napako, Odstranite odvečno besedilo iz vrednosti parametra. Če se odstranjeno besedilo nanaša na izdajo (issue), uporabite parameter {{para|issue}} namesto {{para|number}} in obratno. Trenutno je izpis za oba parametra enak, vendar to v prihodnjih različicah morda ne bo več držalo. Zato je ključno vpisati vrednosti v pravi parameter glede na izrazoslovje, uporabljeno v dejanski publikaciji. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_extra_text_issue|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="extra_text_issue_help_text" /> ==<span id="apostrophe_markup">Ležeče ali krepko označevanje ni dovoljeno v: |&lt;param>=</span>== <section begin="apostrophe_markup_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_apostrophe_markup|$1=&lt;param>{{var|n}}}} Označba za poševno (<code><nowiki>''</nowiki></code>) ali poudarjeno (<code><nowiki>'''</nowiki></code>) pisavo ni dovoljena v paramerih za izdajatelje in periodiko. Ti parametri so: * {{para|publisher}} * {{para|journal}} * {{para|magazine}} * {{para|newspaper}} * {{para|periodical}} * {{para|website}} * {{para|work}} Za odpravo te napake odstranite wikioznačevanje iz vrednosti imenovanega parametra in se prepričajte, da predloga uporablja pravilne parametre; pri citiranju časopisa uporabite {{para|newspaper}} za ime časopisa, ne pa {{para|publisher}}, itd. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_apostrophe_markup|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="apostrophe_markup_help_text" /> ==<span id="medrxiv_missing">Potreben je |medrxiv= </span>== <section begin="medrxiv_missing_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_medrxiv_missing}} Predloga {{tlx|Navedi medRxiv}} zahteva parameter identifikatorja {{para|medrxiv}}. Če želite odpraviti to napako, se prepričajte, da ima predloga naveden parameter {{para|medrxiv}} s pravilno sestavljeno vrednostjo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_medrxiv_missing|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="medrxiv_missing_help_text" /> ==<span id="missing_name">Manjkajoč |&lt;name>''n''=</span>== <section begin="missing_name_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_missing_name|$1=&lt;name>|$2={{var|n}}}} Da so vsa imena obravnavana v sklicu, {{cs1}} in {{cs2}} predloge zahtevajo, da se ''n'' v {{para|&lt;last>{{var|n}}}} (in aliasi) poveča za 1 za vsako ime v seznamu (avtor, sodelavec, urednik, prevajalec, izvajalec intervjuja). To sporočilo o napaki se ne izpiše, če je v številčenju 'vrzel' (npr. seznam avtorjev je sestavljen iz {{para|author1}} in {{para|author3}}, a brez {{para|author2}}). Test ne bo zaznalo 'vrzeli', ki je večja od 1. Privzeto je, da je preverjanje doseglo konec seznama, kadar nista prisotna niti {{para|author{{var|n}}}} in {{para|author{{var|n+1}}}}. Za rešitev tega problema zagotovite, da se oštevilčenje {{para|&lt;last>{{var|n}}}} parameterov pravilno povečuje. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_missing_name|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="missing_name_help_text" /> ==<span id="missing_title">Manjkajoč ali prazen |title= </span>== Obstajata dva rahlo različna pogoja za napako, ki se lahko pojavita v [[Pomoč:Citation Style 1|CS1 sklicih]] v primeru pomanjkljivih naslovov. V obeh primerih CS1 javi to napako. Rešitev problema je ovisna od vzroka napake. Sporočilo o napaki pa je povezano na ustrezni opis spodaj. ===<span id="bare_url_missing_title">Goli URL brez naslova</span>=== <section begin="bare_url_missing_title_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_bare_url_missing_title|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param>=</code>}} Vse {{cs1}} in {{cs2}} predloge javljajo to napako, ko eden izmed parametrov, ki vsebuje [[URL]], nima svojega para s povezanim naslovom. Ta napaka se lahko pojavi tudi, ko se {{para|title}} ne more povezati z {{para|url}}, ker sklic vsebuje tudi navzkrižni parameter {{para|title-link}}. {|class="wikitable" |+Parametri, ki vsebujejo URL in povezani parametri za naslov |- !URL parametri !Parametri za naslov |- | {{para|archive-url}} | {{para|title}} |- | {{para|article-url}} | {{para|article}}, {{para|chapter}}, {{para|contribution}}, {{para|entry}}, {{para|section}} |- | {{para|chapter-url}} | {{para|chapter}}, {{para|article}}, {{para|contribution}}, {{para|entry}}, {{para|section}} |- | {{para|conference-url}} | {{para|conference}}, {{para|event}} |- | {{para|contribution-url}} | {{para|contribution}}, {{para|chapter}}, {{para|article}}, {{para|entry}}, {{para|section}} |- | {{para|entry-url}} | {{para|entry}}, {{para|chapter}}, {{para|article}}, {{para|contribution}}, {{para|section}} |- | {{para|event-url}} | {{para|event}}, {{para|conference}} <!-- |- | {{para|lay-url}} | &nbsp;&nbsp;({{para|lay-source}}) --> |- | {{para|map-url}} | {{para|map}} |- | {{para|section-url}} | {{para|section}}, {{para|chapter}}, {{para|article}}, {{para|contribution}}, {{para|entry}} |- | {{para|transcript-url}} | {{para|transcript}} |- | {{para|url}} | {{para|title}} |} Za predlogo {{tl|navedi časopis}} velja edinstvena izjema: če imata parametra |pmc= ali |doi= določeno vrednost, parameter |url= pa je izpuščen ali prazen, in |title-link= ne kaže na noben članek, se naslov |title= samodejno poveže z enakim URLjem kot PMC ali DOI. To privzeto vedenje lahko preglasite z uporabo vrednosti |title-link=none/pmc/doi. Ker so naslovi URL neprivlačni in na splošno neprepoznavni po vsebini, se od urednikov pričakuje, da za vsak spletni naslov navedejo smiseln naslov. V večini primerov je to mogoče doseči z uporabo parametra {{para|title}}. Za rešitev tega problema zagotovite ustrezen naslov za parameter, ki vsebuje URL. V primeru, ko se {{para|url}} in {{para|title-link}} potegujeta za {{para|title}}, morate izbrati, katerega boste obdržali. Razmislite o premiku {{para|url}} ali {{para|title-link}} v primernejši parameter. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_bare_url_missing_title|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="bare_url_missing_title_help_text" /> ===<span id="citation_missing_title">Sklic brez naslova v kakršnikoli obliki</span>=== <section begin="citation_missing_title_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_citation_missing_title|$1=title}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_citation_missing_title|$1=series}}}} Ta napaka se pojavi v {{cs1}} in {{cs2}} predlogah, ko so vsi {{para|title}}, {{para|trans-title}} in {{para|script-title}} izpuščeni ali prazni. Vsaj en izmed teh parametrov za naslov mora biti vsebovan v vsakem sklicu. Predloga {{tlx|navedi epizodo}} bo izpisala to napako, če je {{para|series}} izpuščen ali prazen (tudi če vsebuje {{para|title}}). Predloga {{tlx|navedi enciklopedijo}} bo izpisala to napako, če {{para|encyclopedia}} vsebuje vrednost, toda {{para|entry}} (ali drugo {{para|chapter}} aliasi) je izpuščen ali prazen. Včasih se ta napaka pojavi, ker je urejevalec uporabil CS1|2 sklic kot [[WP:KRATKISKLIC|kratki sklic]] in bi bila uporaba {{tlx|sfn}} ali ene izmed družine predlog {{tlx|harv}} bolj primerna. Ta napaka se pojavi tudi, ko urejevalec uporabi {{tlx|citat}} nameraval pa je uporabiti {{tlx|navedi vir}}. Za rešitev tega problema zagotovite vrednost za {{para|title}}, {{para|trans-title}} in/ali {{para|script-title}} ali nadomestite CS1|2 sklic z ustreznejšo predlogo. Če v bibliografiji navajate periodično publikacijo ali njeno posamezno izdajo, namesto da bi jo vključili znotraj oznak {{tag|ref}}, je morda bolj primerna uporaba predloge {{tlx|List journal}}. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_citation_missing_title|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="citation_missing_title_help_text" /> ==<span id="cite_web_url">Manjkajoč ali prazen |url= </span>== <section begin="cite_web_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_cite_web_url}} To sporočilo o napaki javljajo {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi podkast}} in {{tlx|navedi poštni seznam}} kjer manjkata oba parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}, sta prazna ali nista pravilno vnesena. Za rešitev tega problema zagotovite vrednost za {{para|url}} ali uporabite ustreznejšo predlogo kot je {{tl|navedi knjigo}}, {{tl|navedi časopis}} ali katero drugo {{cs1}} ali {{cs2}} predlogo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_cite_web_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="cite_web_url_help_text" /> ==<span id="missing_pipe">Manjka navpičnica</span>== <section begin="missing_pipe_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_missing_pipe|$1=&lt;param>}} {{cs1}} in {{cs2}} predloge izpišejo to napako, ko parameter vsebuje besedilo za katerega izgleda, da parametru manjka navpičnica (<code>|</code>). Ta napaka se pojavi, ko vrednost parametra v predlogi vsebuje znake ali cifre, ki jim sledi znak za enačaj. Če je alfanumerično besedilo tik pred enačajem, modul predvideva, da v predlogi manjka navpičnica in izpiše to sporočilo o napaki. Nekateri pravilni naslovi vsebujejo ime cs1|2 parametra, ki mu sledi znak za enačaj. V tem primeru obdajte enačaj v nowiki označevalce, npr: {{tag|nowiki|content={{=}}}}. V večini ostalih primerov, dodajte manjkajočo navpičnico. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_missing_pipe|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="missing_pipe_help_text" /> ==<span id="redundant_parameters">Opredeljen je več kot en |&lt;param1>=, |&lt;param2>= in |&lt;param3>= </span>== <section begin="redundant_parameters_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_redundant_parameters|$1=<code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param1>=</code>, <code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param2>=</code> in <code class="cs1-code">{{pipe}}&lt;param3>=</code>}} Ta napaka se pojavi, ko {{cs1}} ali {{cs2}} predloga vključuje več kot en parameter istega pomena. Npr., {{para|author}}, {{para|last}} in {{para|last1}} so si med seboj sinonimi, zato se jih nikoli ne sme uporabiti več kot enega v posameznem sklicu. Za rešitev tega problema odstranite ali spremenite podvojene parametre. {{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_redundant_parameters|$1=parameter author-name-list}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_redundant_parameters|$1=parameter editor-name-list}}}} Ta napaka se pojavi, ko CS1 ali CS2 predloge uporabljajo več kot en tip za vnos seznama imen avtorjev ali urednikov. Obstajajo trije tipi nekompatibilnih author-name-list slogov: :{{para|author''n''}} in {{para|last''n''}} / {{para|first''n''}} (z različnimi aliasi), {{para|vauthors}}, in {{para|authors}} in podobno, trije editor-name-list slogov: :{{para|editor''n''}} in {{para|editor-last''n''}} / {{para|editor-first''n''}} (z različnimi aliasi), {{para|veditors}}, in {{para|editors}} Za rešitev tega problema, izberite en name-list-slog. Uporabite izbran slog za oba seznama avtorjev in urednikov. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_redundant_parameters|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="redundant_parameters_help_text" /> ==<span id="extra_text_pages">|page(s)= ima odvečno besedilo</span>== <section begin="extra_text_pages_help_text" />{{help desk}} {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_extra_text_pages|$1=&lt;param>}} Predloge so odgovorne za statično besedilo, prikazano v sklicu. Ko se v predlogi uporabi {{para|page}}/{{para|p}}, {{para|pages}}/{{para|pp}}, {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, cs1|2 pred vrednost parametra vstavi prefiks 'str.', tako da: :{{para|page|123}} se izpiše kot: :str. 123 in: :{{para|page|123–125}} se izpiše kot: :str. 123–125 Predloge izpišejo to sporočilo o napaki, ko so v vrednosti, dodeljeni parametru <code>p</code>, <code>pp</code>, <code>pg</code>, <code>pgs</code>, <code>page</code> ali <code>pages</code>, najdene različne oblike zapisov {{para|page}}/{{para|p}}, {{para|pages}}/{{para|pp}}, {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}. Če želite odpraviti to napako, odstranite odvečno besedilo iz vrednosti parametra. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_extra_text_pages|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="extra_text_pages_help_text" /> ==<span id="param_access_requires_param">&#124;&lt;param>-access= zahteva &#124;&lt;param>=</span>== <section begin="param_access_requires_param_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_param_access_requires_param|$1=&lt;param>|$2=&lt;param>}} Ta napaka se izpiše, ko je določen nivo dostopa za neko zunanjo povezavo, ampak ustrezen zahtevan parameter manjka ali pa je prazen. Parameter je lahko eden izmed {| class="wikitable" |+obvezni parameter določevalnika ravni dostopa |- ! Določevalnik !! Zahtevan parameter |- | {{para|article-url-access}} || {{para|article-url}} |- | {{para|bibcode-access}} || {{para|bibcode}} |- | {{para|chapter-url-access}} || {{para|chapter-url}} |- | {{para|contribution-url-access}} || {{para|contribution-url}} |- | {{para|doi-access}} || {{para|doi}} |- | {{para|entry-url-access}} || {{para|entry-url}} |- | {{para|hdl-access}} || {{para|hdl}} |- | {{para|jstor-access}} || {{para|jstor}} |- | {{para|map-url-access}} || {{para|map-url}} |- | {{para|ol-access}} || {{para|ol}} |- | {{para|osti-access}} || {{para|osti}} |- | {{para|section-url-access}} || {{para|section-url}} |- | {{para|s2cid-access}} || {{para|s2cid}} |- | {{para|url-access}} || {{para|url}} |} Za rešitev te napake zagotovite vrednost v parametru ali odstranite določen nivo dostopa. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_param_access_requires_param|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="param_access_requires_param_help_text" /> ==<span id="numeric_names">|&lt;param>= ima številsko ime</span>== <section begin="numeric_names_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_numeric_names|$1=&lt;param>}} Ta napaka se javi, ko ima parameter name-list {{para|author{{var|n}}}}, {{para|contributor{{var|n}}}}, {{para|editor{{var|n}}}}, {{para|interviewer{{var|n}}}}, {{para|translator{{var|n}}}} (vključno z aliasi) dodeljeno vrednost, ki jo sestavljajo izključno številke in/ali ločila. Napake te vrste so pogosto posledica avtomatiziranih ali polavtomatiziranih urejanj, pri katerih so izvorni metapodatki napačno postavljeni ali neustrezno prevedeni. Če želite odpraviti to napako, poskrbite, da je vrednost, dodeljena parametru name-list parameter, ime in samo ime. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_numeric_names|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="numeric_names_help_text" /> ==<span id="periodical_ignored">Prezrt |&lt;periodical>= </span>== <section begin="periodical_ignored_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_periodical_ignored|$1=periodical}} Predlogi {{cs1}} {{tlx|navedi knjigo}} in {{tlx|navedi enciklopedijo}} ne podpirata parametra {{para|periodical}} (in aliasov {{para|journal}}, {{para|magazine}}, {{para|newspaper}}, {{para|website}}, {{para|work}}) ter pripadajočih {{para|script-periodical}} on {{para|trans-periodical}} (i njihovoh aliasov). Če želite odpraviti to napako: * uporabite ustreznejšo predlogo za sklicevanje ali * najpogosteje: spremenite {{para|title}} v {{para|chapter}} (ali ustrezen alias) in nato spremenite {{para|periodical}} v {{para|title}} ali * spremenite {{para|work}} v {{para|series}}, če je {{para|title}} dejanski naslov knjige in {{para|work}} vsebuje ime zbirke knjig ali * spremenite {{para|work}} v drug ustrezen parameter (uporabljen je bil za shranjevanje vrednosti za {{para|publisher}}, {{para|editor}}, {{para|via}} in več) ali * premaknite vsebino parametra {{para|periodical}} izven predloge, pred zapirajočim <nowiki></ref></nowiki> ali * izbrišite parameter {{para|periodical}} Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_periodical_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="periodical_ignored_help_text" /> ==<span id="embargo_missing_pmc">|pmc-embargo-date= potrebuje |pmc=</span>== <section begin="embargo_missing_pmc_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_embargo_missing_pmc|$1=pmc-embargo-date}} Kadar se v predlogi CS1|2 uporabi parameter {{para|pmc-embargo-date}}, mora biti prisoten tudi parameter {{para|pmc}} (z vrednostjo). Če želite odpraviti to napako, dodajte manjkajoči PMC ali odstranite 'okvarjen' parameter. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_embargo_missing_pmc|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="embargo_missing_pmc_help_text" /> ==<span id="ssrn_missing">Potreben je |ssrn= </span>== <section begin="ssrn_missing_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_ssrn_missing}} {{tlx|navedi ssrn}} zahteva parameter identifikatorja {{para|ssrn}}. Za rešitev tega problema zagotovite, da predloga vsebuje {{para|ssrn}} s pravilno oblikovano vrednostjo. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_ssrn_missing|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="ssrn_missing_help_text" /> ==<span id="text_ignored">Prezrto besedilo »????«</span>== <section begin="text_ignored_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_text_ignored|$1=????}} Za razliko od drugih Wikipedijinih predlog, predloge {{cs1}} in {{cs2}} ne uporabljajo neimenovanih parametrov ali pozicijskih parametrov. Ko sklic vsebuje besedilo med [[navpičnica|navpičnicami]] in to besedilo ne vsebuje enačaja (=), CS1|2 ignorira besedilo in izpiše se sporočilo o napaki. To se izpiše tudi, če je besedilo ime veljavnega parametra. To napako lahko povzroči tudi uporaba navpičnic v URL-jih ali naslovih. Če se navpičnice pojavijo v URL-ju, jih nadomestite z <code>%7c</code>. Če se navpičnice pojavijo v vrednostih parametra, ki ni URL, jih nadomestite z <code>&amp;#124;</code> ali <code>{{tl|!}}</code> Za rešitev tega problema odstranite nerelevantno besedilo, dodajte '=', dodajte ustrezno ime parametra ali pravilno zakodirajte navpičnice v URL-jih in naslovih. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_text_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="text_ignored_help_text" /> ==<span id="trans_missing_title">|trans-&lt;param>= potrebuje |&lt;param>= </span>== <section begin="trans_missing_title_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_trans_missing_title|$1=&lt;param>|$2=&lt;param>|$3=&lt;param>}} Ta napaka se pojavi, ko {{cs1}} ali {{cs2}} predloge vsebuje slovenski prevod naslova v {{para|trans-title}} ali naslova poglavja v {{para|trans-chapter}}, toda ne vsebuje tudi naslova v originalnem jeziku {{para|title}} ali naslova poglavja v originalnem jeziku v {{para|chapter}}. Za rešitev tega problema zagotovite vrednost originalnega naslova v {{para|title}} ali ali originalnega naslova poglavja v {{para|chapter}}. Razmislite o tem, da bi dodali {{para|language}}, če že ni del sklica. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_trans_missing_title|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="trans_missing_title_help_text" /> ==<span id="parameter_ignored">Prezrt neznani parameter |&lt;param>= <span id="parameter_ignored_suggest"> </span></span>== <section begin="parameter_ignored_help_text" />{{help desk}}{{plainlist| *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_parameter_ignored|$1=&lt;param>}} *{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_parameter_ignored_suggest|$1=&lt;param>|$2=&lt;sparam>}}}} Predloge {{cs1}} in {{cs2}} javijo to napako, ko del z imenom parametra v paru {{para|name|value}} ni prepoznan kot veljavno ime. Najpogostejši razlogi za to napako so: * Napake pri črkovanju ali napačna uporaba velikih in malih črk. * Stran je bila povrnjena na starejšo različico, v kateri je predloga za citiranje ta parameter še podpirala (v trenutni različici pa ni več veljaven). * Stran je bila povrnjena na starejšo različico, v kateri je predloga za citiranje ta parameter še podpirala (v trenutni različici pa ni več veljaven). Na primer, pri uporabo predloge {{tl|navedi knjigo}} se včasih pomotoma uporabita parametra {{para|title}} in {{para|work}}, čeprav bi morala biti pravilno uporabljena {{para|chapter}} in {{para|title}}. CS1|2 predloge ne ignorirajo neprepoznanih parametrov. Namen sklica je pravilna identifikacija vira; in ne skladišče opomb in dodatnih informacij. CS1|2 parametri predlog so običajno zapisani z malimi črkami. CS1|2 predloge bodo izpisale to napako, ko parametri vsebujejo nepravilne velike črke ({{!xt|Xxxx, xxXx, XXXX}}), parameter pa je definiran z malimi črkami ({{xt|xxxx}}). Parametri identifikatorjev, kot je {{para|isbn}}, {{para|pmc}}, {{para|doi}}, itd., so lahko zapisani z velikimi ali malimi črkami, ampak ne mešano ({{para|isbn|mxt=y}} ali {{para|ISBN|mxt=y}}, toda ne {{para|Isbn|!mxt=y}}). Za [[Module:Citation/CS1/Suggestions|splošne napake v črkovanju]], kot je {{para|pubisher}} namesto {{para|publisher}}, bo CS1|2 predlagal pravilno ime parametra. [[Pomoč:Napake CS1#deprecated_params|Seznam opuščenih in nedavno odstranjenih parametrov]] lahko prav tako vsebuje tudi dodatne informacije. <!-- Reported unknown parameters following a {{para|DUPLICATE_&lt;param>}} scheme are created by [[User:Citation bot|Citation Bot]] when it finds duplicate parameters {{para|&lt;param>}} in a template. --> Za rešitev tega problema zagotovite, da je ime parametra pravilno črkovano in da ni drugih znakov razen presledkov med imenom parametra in vodečo navpičnico (|) ali sledečim enačajem (=). Seznam veljavnih parametrov lahko najdete v [[Pomoč:Slog navajanja 1]] ali obiščete opisno stran predloge, ki jo uporabljate, kot je {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi knjigo}}, {{tlx|navedi časopis}}, itd. Razmislite o premiku informacije iz nepoznanega parametra v ustrezni veljavni parameter ali pa informacijo zaradi ohranitve prenesete v poglavje na pogovorno stran članka. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_parameter_ignored|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="parameter_ignored_help_text" /> ==<span id="wikilink_in_url">Navzkrižje URL–ja in wikipovezave</span>== <section begin="wikilink_in_url_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_wikilink_in_url}} Zunanje povezave v sklicih so kombinacija parametrov, ki vsebujejo url ({{para|url}}, {{para|chapter-url}}, itd.) s parametri, ki vsebujejo naslov ({{para|title}}, {{para|chapter}}, itd.). Parametri z naslovi so lahko [[wikipovezava|wikipovezani]] na drug članek v Wikipediji ampak ne takrat, ko v sklicu obstaja povezan parameter z url-jem. Ko se pojavi takšno stanje, se wikipovezava umakne, wikioznačevalec se ne upošteva, in povezava v sklicu vodi na zunanjo spletno stran. Nekatere [[Wikipedija:Predloga|predloga]] lahko prav tako povzročijo to napaka, če so del parametra, ki vsebujejo naslov. Napaka se pojavi, ko predloga ustvari wikipovezano vsebino. Npr., predloge {{tlx|jezik}} izpišejo wikipovezane kategorije. Predloge v parametrih z url-ji prav tako lahko pokvarijo [[Wikipedija:COinS|COinS]] metapodatke sklica. Velja splošno pravilo, da se izogibamo predlogam v parametrih z naslovi, razen, če veš, da je učinek predloge izključno vizualni ({{tlx|!}} in podobni). Ta tip napake se lahko pojavi tudi v predlogah, ki temeljijo na identifikatorjih ({{tlx|navedi doi}}, etc.). V tem primeru se v članku sporočilo o napaki izpiše, toda napaka je pravzaprav v sami predlogi, namenjeni identifikatorju. Za rešitev tega problema odstranite wikipovezave iz parametrov z naslovi katerih namen je biti zunanje povezan ali pa odstranite zunanji URL, s čimer bo notranja povezava delovala kot je to pričakovano. Če so predloge, ki ustvarjajo wikipovezave, v sklicu pomembne, jih premaknite izven CS1 predlog, toda pustite jih znotraj označevalcev sklica {{tag|ref}}. Nekatere funkcionalnosti, ki jih podpirajo predloge, so lahko dostopne tudi preko CS1 parametrov. Za rešitev napak v predlogah za sklice, ki temeljijo na identifikatorjih, se mora za popravilo napake urediti predloga. Bodite previdni pri urejanju teh predlog, ker so le-te pogosto uporabljene. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_wikilink_in_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="wikilink_in_url_help_text" /> ==<span id="vancouver">Napaka vancouvrskega sloga</span>== <section begin="vancouver_help_text" />{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_vancouver|$1=&lt;type>|$2=&lt;number>}} Ta napaka se izpiše za sklice, ki uporabljajo {{para|vauthors}}, {{para|veditors}}, {{para|name-list-format|vanc}}. [[Vancouver sistem|Vancouver slog]] omejuje imena avtorjev in urednikov na zapis v latinici. Za namene tega test [[Modul:Citation/CS1]] definira latinsko abecedo kot črke vsebovane v naboru [[Unicode]] znakov latinice: : C0 Controls and Basic Latin<ref>{{cite web |title=C0 Controls and Basic Latin |website=[[Unicode]] |url=https://www.unicode.org/charts/PDF/U0000.pdf |access-date=2015-04-19}}</ref> (0041–005A, 0061–007A) : C1 Controls and Latin-1 Supplement<ref>{{cite web |title=C1 Controls and Latin-1 Supplement |website=Unicode |url=https://www.unicode.org/charts/PDF/U0080.pdf |access-date=2015-04-19}}</ref> (00C0–00D6, 00D8–00F6, 00F8–00FF) : Latin Extended-A<ref>{{cite web |title=Latin Extended-A |website=Unicode |url=https://www.unicode.org/charts/PDF/U0100.pdf |access-date=2015-04-19}}</ref> (0100–017F) : Latin Extended-B<ref>{{cite web |title=Latin Extended-B |website=Unicode |url=https://www.unicode.org/charts/PDF/U0180.pdf |access-date=2015-04-19}}</ref> (0180–01BF, 01C4–024F) : Latin Extended Additional<ref>{{cite web |title=Latin Extended Additional |website=Unicode |url=https://www.unicode.org/charts/PDF/U1E00.pdf |access-date=2025-06-02}}</ref> (1E00–1EFF) Ta napaka se izpiše tudi v primeru, ko sta uporabljeni več kot dve inicialki: v premeru več kot dveh inicialk, se izpišeta le prvi dve. Ta napaka se izpiše tudi, ko je v {{para|vauthors}} naveden korporativni ali institucionalen avtor brez ustreznih ločil. Korporativni avtorji morajo biti navedeni takole: :{{para|vauthors|Prvo ime FM, Priimek AB, {{green|((}}Korporativni ali institucionalen Avthor{{green|))}}, Zadnji Priimek XY}} Medtem ko so običajno pravilna, včasih imena navedena na PMID strani vsebujejo napake, ko ima avtor plemiški naslov zapisan z malimim črkami. Na primer, {{PMID|17726700}} ima v seznamu Magnus von Knebel Doeberitz kot Doeberitz Mv kar ni pravilno. Ime tega avtorja bi moralo biti {{para|vauthors|von Knebel Doeberitz M}}.<ref>{{cite web |title=Other surname rules |website=National Center for Biotechnology Information |date=2018-05-18 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33081/}}</ref> Določena ločila bodo prav tako označena kot napaka. Na primer, Unicode U+2019, desni enojni narekovaj povzroči napako, ker le-ta ni v seznamu znakov latinice kot je zapisano zgoraj: {{para|vauthors|Van{{red|’}}t Veer M}}. Nadomestite ta znak z apostrofom: {{para|vauthors|Van{{green|'}}t Veer M}}. Za rešitev tega problema, romanizirajte imana avtorjev in urednikov.<ref>{{cite book |chapter=Names in non-roman alphabets or character-based languages |title=Citing Medicine: The NLM Style Guide for Authors, Editors, and Publishers |author-last=Patrias |author-first=Karen |editor-last=Wendling |editor-first=Dan |location=Bethesda, Maryland, USA |publisher=[[National Library of Medicine]] |date=2007 |edition=2nd |chapter-url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7258/box/A48818/}}</ref> Romaniziranje lahko povzroči dvočrkovne inicialke, na primer, grška črka 'Θ' se romanizira v 'Th'.<ref>{{cite web |url=https://www.loc.gov/catdir/cpso/romanization/greek.pdf |title=Greek |website=Library of Congress}}</ref> Ko imena avtorja vsebujejo to vrsto inicialk, Modul:Citation/CS1 ne razloči ali gre za tipkarsko napako ali legitimni romanizirani znak - zato se bo izpisala Vancouver napaka. Za ignoriranje napake po ugotovitvi, da je dvočrkovna inicialka pravilna, ravnatje z imenom kot da je le-to korporativno ime - vključite ga v dvojne oklepaje: {{para|vauthors|..., Tatarinov IuS, ...}} → {{para|vauthors|..., ((Tatarinov IuS)), ...}} Podobno se lahko v PubMed pojavijo kitajska imena z vezajem. Na primer: 'Wang Hsien-yu' je lahko v PubMed zapisan kot 'Wang Hy', kar bo povzročilo Vancouver napako. Ko se takšna napaka pojavi in po preverbi, da je takšno ime pravilno, ga vključite v dvojne oklepaje. Posebna pravila za imena:<ref>{{cite book |title=Citing Medicine: The NLM Style Guide for Authors, Editors, and Publishers [Internet] |edition=2. |author-first=Karen |author-last=Patrias |editor-first=Dan |editor-last=Wendling |location=Bethesda, Maryland, USA |publisher=National Library of Medicine |date=2007 |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/ |access-date=2019-03-31}}</ref> * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33071/?report=objectonly Surnames with hyphens and other punctuation in them] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33081/?report=objectonly Other surname rules] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33104/?report=objectonly Given names containing punctuation, a prefix, a preposition, or particle] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33118/?report=objectonly Degrees, titles, and honors before or after a personal name] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33127/?report=objectonly Designations of rank within a family, such as Jr and III] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33134/?report=objectonly Names appearing in non-roman alphabets (Cyrillic, Greek, Arabic, Hebrew, Korean) or character-based languages (Chinese, Japanese)] * [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK7282/box/A33152/?report=objectonly Organizations as author] ** CS1|2 ne upošteva pravila o podpičju kot ločilu. Imena podjetij in organizacij ločite med seboj in od imen posameznikov z vejico; imena podjetij in organizacij ogradite z dvojnimi oklepaji, kot je opisano zgoraj. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_vancouver|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="vancouver_help_text" /> ==<span id="extra_text_volume">|volume= ima odvečno besedilo</span>== <section begin="extra_text_volume_help_text" />{{help desk}} {{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_extra_text_volume|$1=volume}} Predloge so odgovorne za statično besedilo, prikazano v sklicu. Ko se v predlogi uporabi {{para|volume}}, cs1|2 oblikuje letnika/letnika revije (letnika izdaje) v skladu s slogom, ki ustreza vrsti publikacije, povezani z uporabljeno predlogo za sklicevanje. Predloge izpišejo to sporočilo o napaki, ko je v vrednosti, dodeljeni parametru {{para|volume}}, najdena kakšna oblika besede "volume" ("volume", "vol.", "zv.", "zvezek"). Če želite odpraviti to napako, odstranite odvečno besedilo iz vrednosti parametra. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_extra_text_volume|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="extra_text_volume_help_text" /> ==<span id="param_has_twl_url">Wikipedia Library povezava v &lt;param></span>== <section begin="twl_url_help_text" />{{Shortcut|WP:WLERROR}}{{help desk}}{{#invoke:Cs1 documentation support|help_text_error_messages|err_param_has_twl_url|$1=&lt;{{var|param}}>}} Ta napaka se javi, ko parameter, ki vsebuje URL, vključuje povezavo, ki vodi do [[Wikipedija:The Wikipedia Library|The Wikipedia Library]]. Ti URLji vsebujejo naslednje besedilo:: :<code>wikipedialibrary.idm.oclc.org</code> Ko naleti na tovrstne URLje, [[Modul:Citation/CS1]] izpiše to napakovno sporočilo in samodejno nastavi {{para|url-access|subscription}} saj ti URLji bralcem niso dostopni. Če želite odpraviti to napako, poskrbite, da vrednost, dodeljena parametru URL {{em|ni}} the Wikipedia Library URL ampak {{em|je}} dejanski URL vira. Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#invoke:cs1 documentation support|help_text_cats|err_param_has_twl_url|pages=yes}}.<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="twl_url_help_text" /> ==<span id="module_cite">Napake #invoke:Cite</span>== <section begin="module_cite_help_text" />{{help desk}} {{hatnote|Ta napakovna sporočila izpiše [[Modul:Cite]], pomožni modul za [[Modul:Citation/CS1]], ki se lahko uporabi za zamenjavo predlog cs1{{!}}2 v člankih, ki so presegli ali bodo presegli omejitev [[Pomoč:Omejitve predloge#Post-expand include size|Post-expand include size]].}} <templatestyles src="Modul:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles><span class="citation-comment" style="color:#d33; font-size:120%">manjka ime predloge kot prvi pozicijski parameter</span> [[Module:Cite]] kot svoj prvi pozicijski parameter zahteva standardno ime ene izmed predlog cs1 (brez prefiksa <code>cite</code>) ali ime predloge (<code>citation</code>). Modul izpiše to napakovno sporočilo, če prvi pozicijski parameter manjka ali je prazen <templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles><span class="citation-comment" style="color:#d33; font-size:120%">neznano ime predloge: &lt;{{var|ime predloge}}></span> Modul izpiše to sporočilo o napaki, ko prvi pozicijski parameter ni kanonično ime prepoznane predloge cs1|2. Če želite odpraviti katero koli od teh napak, poskrbite, da bo klic modula imel eno od teh kanoničnih imen predlog kot vrednost prvega pozicijskega parametra: {{div col|colwidth=20em}} *<code>arxiv</code> *<code>av media</code> *<code>av media notes</code> *<code>biorxiv</code> *<code>book</code> *<code>citation</code> *<code>citeseerx</code> *<code>conference</code> *<code>document</code> *<code>encyclopedia</code> *<code>episode</code> *<code>interview</code> *<code>journal</code> *<code>magazine</code> *<code>mailing list</code> *<code>map</code> *<code>medrxiv</code> *<code>news</code> *<code>newsgroup</code> *<code>podcast</code> *<code>press release</code> *<code>report</code> *<code>serial</code> *<code>sign</code> *<code>speech</code> *<code>ssrn</code> *<code>tech report</code> *<code>thesis</code> *<code>web</code> {{div col end}} Strani s to napako se avtomatsko umestijo v {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Kategorija:CS1 napake: modul cite|Kategorija:CS1 napake: modul cite|[[:Kategorija:CS1 napake: modul cite]]}} ({{PAGESINCATEGORY:CS1 napake: modul cite}} strani).<ref group="lower-alpha" name="categories" /><section end="module_cite_help_text" /><!--When moving this section keep the following attached to the Notes section below --><section begin="notes_help_text" /> ==Opombe== <!-- When moving this section keep <section begin="notes_help_text"> (located above this section header) attacted --> {{reflist |group=lower-alpha |refs= <ref group="lower-alpha" name="categories">Strani v imenskih prostorih Pogovor o kategoriji, Pogovor o osnutku , Pogovor o datoteki, Pogovor o pomoči, Pogovor o MediaWiki, Pogovor o modulu, Pogovor o portalu, Pogovor, Pogovor o predlogi, Uporabnik, Uporabnikov pogovor in Pogovor o Wikipediji niso vključene v sledilne kategorije. Poleg tega v sledilne kategorije niso vključene strani, katerih imena ustrezajo vzorcem '/[Pp]eskovnik', '/[Tt]estniprimeri', '/[^/]*[Ll]og' in '/[Aa]rhiv.<!--See Module:Citation/CS1/Configuration in uncategorized_namespaces{}--></ref> }}<section end="notes_help_text" /><!-- When moving this section keep the following attached to the References section below --><section begin="references_help_text" /> ==Sklici== <!-- When moving this section keep <section begin="references_help_text"> (located above this section header) attacted --> {{reflist |refs= <ref name="archive.org">{{cite web |url=http://www.archive.org |title=archive.org website}}</ref> <ref name="webcitation.org">{{cite web |url=http://www.webcitation.org |title=webcitation.org website}}</ref> }}<section end="references_help_text" /> {{Wikipedia referencing}} {{Help navigation}} h1mvmtc27i1ad16ogsqvc0lh4xxfcza Wikipedija:PAGELINKS 4 361828 6708113 4092978 2026-07-07T16:39:46Z Pinky sl 2932 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezovanje na Google Knjige]] na stran [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezovanje na strani v datotekah PDF]] 6708113 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Wikipedija:Navajanje virov#Povezovanje na strani v datotekah PDF]] 6ayhdhnwnepcan2d4ysp5wkso326ckd Momoiro Clover Z 0 361991 6708297 6610120 2026-07-08T03:17:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708297 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Momoiro Clover Z | Background = group_or_band | Alias = Momoclo (''Momokuro'')<br />MCZ | Origin = [[Tokio]]<br />[[Slika:Flag of Japan.svg|25px]] [[Japonska]] | Genre = [[j-pop]], [[pop glasba|pop]] | Years_active = 2008–danes | Label = [[King Records]] | Associated_acts = <!--[[Shiritsu Ebisu Chugaku]]<br />[[Team Syachihoko]]--> | Current_members = [[Kanako Momota]]<br />[[Šiori Tamai]]<br />[[Ajaka Sasaki]]<br />[[Reni Takagi]] | Past_members = [[Akari Hajami]]<br />[[Momoka Arijasu]]<br /><small>Glej tudi razdelek »[[#Nekdanje članice|Nekdanje članice]]«</small> | Notable_instruments = }} '''Momoiro Clover Z''' ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|ももいろクローバーZ}} ''Momoiro Kurōbā Zetto'', dobesedno »rožnata detelja Z«) je [[japonska]] pop [[glasbena skupina|skupina]], ki je bila ustanovljena leta 2008.<ref name="yomiuri20110722">{{navedi splet|url=http://www.yomiuri.co.jp/dy/features/arts/T110719003531.htm|title=QUIRKY QUINTET / Momoiro Clover Z adding splash of color to music world|work=[[Jomiuri Šimbun]]|publisher=Daily Yomiuri Online|date=2011-07-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110731143157/http://www.yomiuri.co.jp/dy/features/arts/T110719003531.htm|archivedate=2011-07-31|accessdate=2013-09-08|language=en|url-status=dead}}</ref> == Članice == {|class="wikitable" style="text-align:left" |- ! Ime ! Datum rojstva ! Barva ! Opombe |- | [[Kanako Momota]] ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|百田 夏菜子}} ''Momota Kanako'')<!--{{nihongo|[[Kanako Momota]]|百田 夏菜子|Momota Kanako}}--> |align="right"| 12. julij 1994 ({{age|1994|7|12}} let) |align="center" style="color:Black; background-color:#f66;"| '''Rdeča''' | Vodja grupe |- | [[Šiori Tamai]] ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|玉井 詩織}} ''Tamai Shiori'')<!--{{nihongo|[[Šiori Tamai]]|玉井 詩織|Tamai Shiori}}--> |align="right"| 4. junij 1995 ({{age|1995|6|4}} let) |align="center" style="color:Black; background-color:#ff6;"| '''Rumena''' | Vzdevek: Šiorin |- | [[Ajaka Sasaki]] ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|佐々木 彩夏}} ''Sasaki Ayaka'')<!--{{nihongo|[[Ajaka Sasaki]]|佐々木 彩夏|Sasaki Ayaka}}--> |align="right"| 11. junij 1996 ({{age|1996|6|11}} let) |align="center" style="color:Black; background-color:#ff99cc"| '''Rožnata''' | Vzdevek: Arin |- | [[Reni Takagi]] ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|高城 れに}} ''Takagi Reni'')<!--{{nihongo|[[Reni Takagi]]|高城 れに|Takagi Reni}}--> |align="right"| 21. junij 1993 ({{age|1993|6|21}} let) |align="center" style="color:Black; background-color:#c6f;"| '''Vijolična''' | Nekdanja vodja |} === Nekdanje članice === {|class="wikitable" style="text-align:left" |- ! Ime ! Datum rojstva ! Barva ! Opombe |- | [[Akari Hajami]] ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|早見 あかり}} ''Hayami Akari'')<!--{{nihongo|[[Akari Hajami]]|早見 あかり|Hayami Akari}}--> |align="right"| 17. marec 1995 ({{age|1995|3|17}} let) |align="center" style="color:Black; background-color:#6cf;"| '''Modra''' | Vzdevek: Akarin |- | [[Momoka Arijasu]] ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|有安 杏果}} ''Ariyasu Momoka'')<!--{{nihongo|[[Momoka Arijasu]]|有安 杏果|Ariyasu Momoka}}--> |align="right"| 15. marec 1995 ({{age|1995|3|15}} let) |align="center" style="color:Black; background-color:#6f6;"| '''Zelena''' | |} '''Drugih''' * Runa Jumikava ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|弓川 留奈}} ''Yumikawa Runa'', * 4. februar 1994)<!--{{nihongo|Runa Jumikava|弓川留奈|Yumikawa Runa|* 4. februar 1994}}--><!--{{birth date|1994|2|4}}--> * Cukina Takai ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|高井 つき奈}} ''Takai Tsukina'', * 6. julij 1995)<!--{{nihongo|Cukina Takai|高井 つき奈|Takai Tsukina|* 6. julij 1995}}--><!--{{birth date|1995|7|6}}--> * Miju Vagava ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|和川 未優}} ''Wagawa Miyū'', * 19. december 1993)<!--{{nihongo|Miju Vagava|和川 未優|Wagawa Miyū|* 19. december 1993}}--><!--{{birth date|1993|12|19}}--> * Manami Ikura ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|伊倉 愛美}} ''Ikura Manami'', * 4. februar 1994)<!--{{nihongo|Manami Ikura|伊倉 愛美|Ikura Manami|* 4. februar 1994}}--><!--{{birth date|1994|2|4}}--> * Sumire Fudžiširo ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|藤白 すみれ}} ''Fujishiro Sumire'', * 8. maj 1994)<!--{{nihongo|Sumire Fudžiširo|藤白 すみれ|Fujishiro Sumire|* 8. maj 1994}}--><!--{{birth date|1994|5|8}}--> * Jukina Kašiva ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|柏 幸奈}} ''Kashiwa Yukina'', * 12. avgust 1994)<!--{{nihongo|Jukina Kašiva|柏 幸奈|Kashiwa Yukina|* 12. avgust 1994}}--><!--{{birth date|1994|8|12}}--> == Diskografija == === Singli === {|class="wikitable" style="text-align:center" !rowspan="2"| No.<!--Zaporedna<br />številka--> !rowspan="2"| Naslov !rowspan="2"| Datum izdaje !colspan="2"| Dosežek !rowspan="2"| Certifikacija<br /><small>([[Recording Industry Association of Japan|RIAJ]])</small> !rowspan="2"| Album |- ! <small>[[Oricon]]<br />Weekly<br />Singles<br />Chart</small><br /><ref>{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/prof/artist/484876/ranking/cd_single/|title=ももいろクローバーＺのCDシングルランキング、ももいろクローバーＺのプロフィールならオリコン芸能人事典-ORICON STYLE|publisher=[[Oricon]]|accessdate=2013-09-08|language=ja}}</ref> ! <small>''[[Billboard|Billboard<br />Japan]]''<br />Hot 100</small> |- !colspan="9"| Neodvisni singli |- | 1 |align="left"| »Momoiro Punch« ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|ももいろパンチ}} ''Momoiro Panchi'')<!--{{nihongo|»Momoiro Punch«|ももいろパンチ|Momoiro Panchi}}--> |align="right"| 5. avgust 2009<!--{{date|2009|08|05}}--> | 23 | — | |rowspan="2"| ''Iriguchi<br />no Nai<br />Deguchi'' |- | 2 |align="left"| »Mirai e Susume!« ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|未来へススメ！}})<!--{{nihongo|»Mirai e Susume!«|未来へススメ！}}--> |align="right"| 11. november 2009<!--{{date|2009|11|11}}--> | 11 | — | |- !colspan="9"| Singli pri veliki založbi |- | 1 |align="left"| Ikuze! Kaitō Shōjo ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|行くぜっ！怪盗少女}})<!--{{nihongo|»Ikuze! Kaitō Shōjo«|行くぜっ！怪盗少女}}--> * <small>Ponovno izdan 26. septembra 2012<!--{{date|2012|09|26}}--><br />pod naslovom »Ikuze! Kaitō Shōjo ~Special Edition~«<!--行くぜっ！怪盗少女 ～Special Edition～--></small> |align="right"| 5. maj 2010<!--{{date|2010|05|05}}--> | 3<br /><small>7*</small> | 19<br /><small>29*</small> | |rowspan="5"| ''Battle<br />and<br />Romance'' |- | 2 |align="left"| »Pinky Jones« ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|ピンキージョーンズ}} ''Pinkī Jōnzu'')<!--{{nihongo|»Pinky Jones«|ピンキージョーンズ|Pinky Jōnzu}}--> |align="right"| 10. november 2010<!--{{date|2010|11|10}}--> | 8 | 28 | |- | 3 |align="left"| »Mirai Bowl / Chai Maxx«<br />&nbsp;([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|ミライボウル/Chai Maxx}} ''Mirai Bōru / Chai Makkusu'')<!--{{nihongo|»Mirai Bowl / Chai Maxx«<br />&nbsp;|ミライボウル/Chai Maxx|Mirai Bōru / Chai Makkusu}}--> |align="right"| 7. marec 2011<!--{{date|2011|03|07}}--> | 3 | 12 | |- | 4 |align="left"| »Z Densetsu: Owarinaki Kakumei«<br />&nbsp;([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|Z伝説 ～終わりなき革命～}})<!--{{nihongo|»Z Densetsu: Owarinaki Kakumei«<br />&nbsp;|Z伝説 ～終わりなき革命～}}--> |rowspan="2" align="right"| 6. julij 2011<!--{{date|2011|07|06}}--> | 5 | 22 | |- | 5 |align="left"| »D' no Junjō« ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|D'の純情}})<!--{{nihongo|»D' no Junjō«|D'の純情}}--> | 6 | 59 | |- | 6 |align="left"| »Rōdō Sanka« ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|労働賛歌}})<!--{{nihongo|»Rōdō Sanka«|労働賛歌}}--> |align="right"| 23. november 2011<!--{{date|2011|11|23}}--> | 7 | 13 | |rowspan="3"| ''5th<br />Dimension'' |- | 7 |align="left"| »Mōretsu Uchū Kōkyōkyoku Dai 7 Gakushō »Mugen no Ai««<br />&nbsp;([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|猛烈宇宙交響曲・第七楽章「無限の愛」}})<!--{{nihongo|»Mōretsu Uchū Kōkyōkyoku Dai 7 Gakushō »Mugen no Ai««<br />&nbsp;|猛烈宇宙交響曲・第七楽章「無限の愛」}}--> |align="right"| 7. marec 2012<!--{{date|2012|03|07}}--> | 5 | 2 | Zlata<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201301.html|title=一般社団法人 日本レコード協会｜各種統計|publisher=[[RIAJ]]|accessdate=2013-09-08|language=ja|archive-date=2013-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20130211020001/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201301.html|url-status=dead}}</ref> |- | 8 |align="left"| »Otome Sensō« ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|Z女戦争}})<!--{{nihongo|»Otome Sensō«|Z女戦争}}--> |align="right"| 27. junij 2012<!--{{date|2012|06|27}}--> | 3 | 3 | Zlata<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201206.html|title=一般社団法人 日本レコード協会｜各種統計|publisher=[[RIAJ]]|accessdate=2013-09-08|language=ja|archive-date=2012-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20120813170633/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201206.html|url-status=dead}}</ref> |- | — |align="left"| »Nippon Egao Hyakkei« ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|ニッポン笑顔百景}})<!--{{nihongo|»Nippon Egao Hyakkei«|ニッポン笑顔百景}}--> * <small>Izdan pod imenom skupine Momoclo Tei Ichimon ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|桃黒亭一門}})</small><!--{{nihongo|Momoclo Tei Ichimon|桃黒亭一門}}--> |align="right"| 5. september 2012<!--{{date|2012|09|05}}--> | 6 | — | | — |- | 9 |align="left"| »Saraba, Itoshiki Kanashimitachi yo«<br />&nbsp;([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|サラバ、愛しき悲しみたちよ}})<!--{{nihongo|»Saraba, Itoshiki Kanashimitachi yo«<br />&nbsp;|サラバ、愛しき悲しみたちよ}}--> |align="right"| 21. november 2012<!--{{date|2012|11|21}}--> | 2 | 1 | Zlata<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201211.html|title=ゴールド等認定作品一覧　2012年8月|publisher=[[RIAJ]]|accessdate=2013-09-08|language=ja|archive-date=2012-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20121213025429/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201211.html|url-status=dead}}</ref> | ''5th<br />Dimension'' |} '''*''' leta 2012 === Albumi === {|class="wikitable" style="text-align:center" !rowspan="2"| No.<!--Zaporedna<br />številka--> !rowspan="2"| Album !rowspan="1"| Dosežek !rowspan="2"| Certifikacija<br /><small>([[Recording Industry Association of Japan|RIAJ]])</small> |- ! <small>[[Oricon]]<br />Weekly<br />Albums<br />Chart<br /></small><ref>{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/prof/artist/484876/ranking/cd_album/|title=ももいろクローバーＺのCDアルバムランキング、ももいろクローバーＺのプロフィールならオリコン芸能人事典-ORICON STYLE|publisher=[[Oricon]]|accessdate=2013-09-08|language=ja}}</ref> |- | 1 |align="left"| ''[[Battle and Romance]]'' ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|バトル アンド ロマンス}} ''Batoru ando Romansu'')<!--{{nihongo|''[[Battle and Romance]]''|バトル アンド ロマンス|Batoru ando Romansu}} * <small>Izdan: 27. julij 2011</small><!--{{date|2011|07|27}}--> * <small>Založba: Starchild / King Records<br />&nbsp;(KICS-91678 (Limited A), KICS-91679 (Limited B), KICS-1678 (Regular))</small> | 3<br />2* | Zlata<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201211.html|title=一般社団法人 日本レコード協会｜各種統計|publisher=[[RIAJ]]|accessdate=2013-09-08|language=ja|archive-date=2012-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20121213025429/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201211.html|url-status=dead}}</ref> |- | 2 |align="left"| ''[[5th Dimension]]'' ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|5TH DIMENSION}} ''Fifusu Dimenshon'')<!--{{nihongo|''[[5th Dimension]]''|5TH DIMENSION|Fifusu Dimenshon}}--> * <small>Izdan: 10. april 2013</small><!--{{date|2013|04|10}}--> * <small>Založba: Starchild / King Records</small> | 1 | Platinasta |- | – |align="left"| ''Iriguchi no Nai Deguchi'' ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|入口のない出口}})<!--{{nihongo|''Iriguchi no Nai Deguchi''|入口のない出口}}--> * <small>Kompilacija vseh neodvisnih pesmi skupine</small> * <small>Izdan: 5. junij 2013</small><!--{{date|2013|06|05}}--> * <small>Založba: SDR (Stardust Records)</small> | 2 | |} '''*''' leta 2013 == Videografija == [[File:Shrimp Jump.jpg|thumb|»Ikuze! Kaitō Shōjo«]] {|class="wikitable" style="text-align:left" |- ! Singl<br />No. ! Naslov ! Uradni video<br />na[[YouTube|YouTubu]] |- !colspan="3"| Neodvisni singli |- |align="center"| 1 | »Momoiro Punch« | |- |align="center"| 2 | »Mirai e Susume!« | |- !colspan="3"| Singli pri veliki založbi |- |align="center"| 1 | »Ikuze! Kaitō Shōjo« |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=u7z9M0vFPbI glej] |- |rowspan="3" align="center"| 2 | »Pinky Jones«<!-- (Web ver.)--> |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=qVn3_qeIrBA glej] |- | »Coco Natsu« ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|ココ☆ナツ}})<!--{{nihongo|»Coco Natsu«|ココ☆ナツ}}--> | |- | »Kimi to Sekai« ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|キミとセカイ}})<!--{{nihongo|»Kimi to Sekai«|キミとセカイ}}--> | |- |rowspan="2" align="center"| 3 | »Mirai Bowl«<!-- (Short ver.)--> |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=KUoy582ePlQ glej] |- | »Chai Maxx«<!-- (web ver.)--> |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=kI429sOiQ3w glej] |- |align="center"| 4 | »Z Densetsu: Owarinaki Kakumei«<!-- (Dorama-nashi Full)--> |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=oCRlKdMnPLI glej] |- |align="center"| 5 | »D' no Junjō«<!-- (Full Version)--> |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=UVKHgXoqyuc glej] |- |rowspan="2" align="center"| 6 | »Rōdō Sanka«<!-- (Uta nomi ver.)--> |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=GDhFNdmVR5U glej] |- | »Santa-san« ([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|サンタさん}})<!--{{nihongo|»Santa-san«|サンタさん}}--> |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=LwMuHy8t_Vk glej] |- |align="center"| 7 | »Mōretsu Uchū Kōkyōkyoku Dai 7 Gakushō »Mugen no Ai«« |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=TIokp4MonxE glej] |- |rowspan="3" align="center"| 8 | »Otome Sensō« |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=-72Lje6nwg0 glej] |- | »PUSH« |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=5degcfbioz4 glej] |- | »Mite Mite Kocchichi« (koreografsko video)<br />&nbsp;([[japonščina|jap.]]: {{lang|ja|みてみて☆こっちっち}})<!--{{nihongo|»Mite Mite Kocchichi« (koreografsko video)<br />&nbsp;|みてみて☆こっちっち}}--> |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=xmKFs6NWTDA glej] |- |rowspan="2" align="center"| 9 | »Saraba, Itoshiki Kanashimitachi yo« |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=OWSbfCPkTBk glej] |- | »Wee-Tee-Wee-Tee« |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=01cKliHh2sM glej] |- |rowspan="2" align="center"| 2nd<br />album | »Neo STARGATE« |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=tiX22vnR-SU glej] |- | »BIRTH Ø BIRTH« |align="center"| [http://www.youtube.com/watch?v=TddL31RBOZo glej] |} == Nagrade == {| class="wikitable" ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Delo ! Rezultat |- |rowspan="1" align="center"| 2012 | 4th CD Shop Awards<ref name="natalie20120227">{{navedi splet|url=http://natalie.mu/music/news/65122|title=ももクロがCDショップ大賞受賞「次はノーベル賞！」|publisher=Natalie|date=2012-02-27|accessdate=2013-09-08|language=ja|archive-date=2016-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307195300/http://natalie.mu/music/news/65122|url-status=dead}}</ref><ref name="eigacom20120228">{{navedi splet|url=http://eiga.com/news/20120228/17/|title=アイドル初の快挙！ ももクロ、CDショップ大賞受賞|publisher=Eiga.com|date=2012-02-28|accessdate=2013-09-08|language=ja}}</ref> | |rowspan="1" align="center"| ''[[Battle and Romance]]'' | style="background:#90ff90;"| Osvojila <!--| {{won}}--> |- |rowspan="1" align="center"| 2013 | 2013 MTV Video Music Awards Japan | Best Choreography |rowspan="1" align="center"| »Saraba, Itoshiki Kanashimitachi yo« | style="background:#90ff90;"| Osvojila <!--| {{won}}--> |} == Glej tudi == * [[Shiritsu Ebisu Chugaku]] * [[Team Syachihoko]] == Literatura == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Momoiro Clover Z}} * [http://www.momoclo.net/ Uradna spletna stran skupine Momoiro Clover Z] {{ikona ja}} * [http://evilline.com/momoclo/global/ Uradna spletna stran skupine Momoiro Clover Z] {{ikona en}} * [http://www.youtube.com/user/stardustdigital/videos?sort=p Uradni kanal Stardust Music] na [[Youtube]]u * [http://www.ustream.tv/channel/momoclotv/ Momoiro Clover Z na Ustreamu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121001124035/http://www.ustream.tv/channel/momoclotv |date=2012-10-01 }} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:J-pop skupine]] [[Kategorija:Japonske glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2008]] [[Kategorija:Guinnessova knjiga rekordov]] [[Kategorija:Dekliške glasbene skupine]] pu14k621yt71esngkalbiwlqal3gt7o Predloga:Slog navajanja - dokumentacija/cs1 10 362144 6708029 6707094 2026-07-07T13:20:10Z Pinky sl 2932 6708029 wikitext text/x-wiki {{Infopolje |bodystyle = |name = Slog navajanja - dokumentacija/cs1 |title = {{cs1}} predloge |titlestyle = |headerstyle = |labelstyle = width:47%; font-size:80% |datastyle = |label1 = {{tl|Navedi arXiv}} |data1 = [[arXiv]] preprint |label2 = {{tl|Navedi AV medij}} |data2 = avdio in vizualna dela |label3 = {{tl|Navedi zaznamke iz AV medija}} |data3 = avdio in video spremna beseda/zaznamki |label4 = {{tl|Navedi knjigo}} |data4 = knjige |label5 = {{tl|Navedi konferenco}} |data5 = zborniki konferenc |label6 = {{tl|Navedi DVD-zaznamki}} |data6 = DVD (film) spremna beseda/zaznamki |label7 = {{tl|Navedi enciklopedijo}} |data7 = edited collections |label8 = {{tl|Navedi epizodo}} |data8 = radijske ali televizijske epizode |label9 = {{tl|Navedi intervju}} |data9 = intervjuji |label10 = {{tl|Navedi časopis}} |data10 = akademski časopisi |label11 = {{tl|Navedi revijo}} |data11 = revije, periodika |label12 = {{tl|Navedi poštni seznam}} |data12 = javni poštni seznami |label13 = {{tl|Navedi zemljevid}} |data13 = zemljevidi |label14 = {{tl|Navedi zaznamke ob izdaji glasbe}} |data14 = avdio in video zaznamki ob izdaji |label15 = {{tl|Navedi novice}} |data15 = članki z novicami |label16 = {{tl|Navedi novičarsko skupino}} |data16 = spletne novičarske skupine |label17 = {{tl|Navedi podkast}} |data17 = audio ali video podkast |label18 = {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} |data18 = sporočilo za javnost |label19 = {{tl|Navedi poročilo}} |data19 = poročila |label20 = {{tl|Navedi nadaljevanko}} |data20 = audio ali video nadaljevanke |label21 = {{tl|Navedi znak}} |data21 = znaki, plakete |label22 = {{tl|Navedi govor}} |data22 = govori |label23 = {{tl|Navedi ssrn}} |data23 = [[SSRN]] dokumenti |label24 = {{tl|Navedi tehnično poročilo}} |data24 = technical reports |label25 = {{tl|Navedi disertacijo}} |data25 = disertacije |label26 = {{tl|Navedi citeseerx}} |data26 = [[CiteSeerX]] dokumenti |label27 = {{tl|Navedi splet}} |data27 = spletni viri |label28 = {{tl|Navedi podkast}} |data28 = podkasti |label29 = Glej tudi |data29 = {{nowrap|''[[:Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1 iz specifičnih virov|Predloge specifičnih virov]]''}} }}<noinclude>{{documentation|content= ==Glej tudi== *{{tl|Citation Style 1}} }}</noinclude> stgf8j460s5wn4frz8c82hjnjndmnjr Pomoč:Slog navajanja 1 12 362248 6708070 6707620 2026-07-07T14:30:13Z Pinky sl 2932 /* Strani */ sl 6708070 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi (title) in poglavja (chapter)=== * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''': Identifies the particular edition of a cited source when the source has more than one edition, such as "2nd", "Revised", etc. Note that this parameter automatically displays "ed." after your entry. For example, {{para|edition|Revised third}} displays as: "Revised third ed.". The edition parameter can be omitted if there is no content difference between two editions of the same work; e.g. if a book was identically published in the UK and the US except, for example, ISBN number and cover art, it is not necessary to indicate either "UK" or "US" edition; or if citing minute:seconds of a film available in both a regular edition and a "Special Limited Collector's Edition", if the running time and cut are the same, it is not necessary to cite the particular edition. * '''series''': When the source is part of a series, such as a book series or a journal where the issue numbering has restarted. For journal series, {{para|series}} should be limited to {{code|Original/New Series}}, {{code|First/Second/Third/... Series}}, or similar.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Some numbered series have gone on so long that, as with certain long-lived journals, numbering has started over again, preceded by n.s. (new series), 2nd ser. (second series), or some similar notation, usually enclosed in commas. (A change of publisher may also be the occasion for a change in series designation.) Books in the old series may be identified by o.s., 1st ser., or whatever complements the notation for the new series."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17th |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>For instance the journal ''[[Physical Review]]'', was numbered volumes 1–35 from 1893 to 1912 (the first series). From 1913 to 1969, the volume numbering restarted at 1 and went up to 188 (the second series). In 1970, ''Physical Review'' split into different parts, ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'', and ''Physical Review D'', where volumes again restarted at 1 (the third series). Since there are two publications identified as ''Physical Review, Volume 1'', there is a need to distinguish which is which by use of {{para|series|First Series}} or {{para|series|Second Series}}. While ''Physical Review A'' is in the third series of the ''Physical Review'' [[media franchise]], it is the first series of the publication known as ''Physical Review A''. Since there is no confusion about what ''Physical Review A, Volume 1'' could be referring to, there is no need to clarify to which numbering series the journal belong.</p> <p>In particular, note that the {{para|series}} parameter is not to be used to distinguish the different parts of a [[media franchise]], like ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': For a source published in several volumes. This field is displayed in bold after the title and series parameters. An alternative is to include the volume information in the title parameter after the main title. Separate volume ranges with an [[En dash#En dash|en dash]]: – , for example {{para|volume|I–IV}}. Separate non-sequential volumes either with commas or semicolons, for example {{para|volume|I, III}}. The form {{para|volume|I, III–V}} is used when you are citing both non-contiguous and sequential volumes. For volume numbers higher than 999, either do not use thousands separators or enclose the volume number in [[#Accept-this-as-written markup|accept-this-as-written markup]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': When the source is part of a series that is published periodically. Alias: '''number'''. When the issue has a special title of its own, this may be given, in italics, along with the issue number, e.g. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Please choose either {{para|issue}} or {{para|number}} depending on what nomenclature is actually used in a publication. If a publication carries both, issue and number designations (typically one being a year-relative and the other an absolute value), provide them both, for example {{para|issue|2 #143}}. Separate ranges with an [[En dash#En dash|en dash]]: – , and non-sequential numbers either with commas or semicolons. For numbers higher than 999, either do not use thousands separators or enclose the number in [[#Accept-this-as-written markup|accept-this-as-written markup]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators. ===Zunanje povezave=== * '''url''': Adds a link to the title * '''chapter-url''': Adds a link to the chapter. * '''format''': Format of the document at its URL (e.g., PDF, XLS, etc.). Do not specify for HTML as it is implied as the default. Do not use this parameter for completely different purposes, with annotations such as "fee required" or "reprint"; its intent is to notify readers what the file format is (e.g. in case some browsers might have trouble with it, or some might prefer to save the link to disk rather than open it in the browser). Access restrictions can be shown using the appropriate {{para|url-access}} parameter, see [[#Registration or subscription required|Registration or subscription required]]. Other notes about reprintings, etc., should be placed after the template, and before {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== When MediaWiki encounters an external link URL with a '.pdf' or '.PDF' [[filename extension|extension]], it renders the external link with a [https://example.com/document.pdf PDF icon] in place of the usual [https://example.com/document external-link icon]. To make rendered cs1|2 citations that link to PDF documents somewhat more accessible, cs1|2 automatically adds a parenthetical PDF annotation so that those readers using screen-reader technology can know the type of the linked file. This is imperfect because some on-line sources redirect .pdf URLs to .html landing pages (this is common for PDF documents behind paywalls or registration barriers). Because the parenthetical PDF annotation happens automatically, editors are not required to set {{para|format|PDF}}, though doing so causes no harm. The {{para|format|PDF}} parameter may be deleted as part of a more substantial edit but editors should consider that many cs1|2 templates are copied from en.Wikipedia to other-language Wikipedias when articles here are translated to that other language. Do not assume that other-language Wikipedias use up-to-date cs1|2 templates; many do not, so removing {{para|format|PDF}} here can affect readers/translators at other Wikipedias. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Links to sources are regarded as conveniences and are not required, except when citing Web-only sources. There are many digital libraries with works that may be used as sources. * Links should be to full versions of the source. * Online sources that require payment or subscription may be included per [[Wikipedia:Verifiability]]. Do not link to: * Sites that do not have permission to republish the work or that otherwise violate copyright. * Commercial sites such as Amazon, unless no alternative exists. * Reviews of the work. * Very short extracts such as Google Books snippet view where there is not enough context to verify the content, unless the entire work is also freely available there. (See [[WP:BOOKLINKS]]) ====Formati povezav==== Links should be kept as simple as possible. For example, when performing a search for a Google Book, the link for ''Monty Python and Philosophy'' would look like: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false But can be trimmed to: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false or: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover or: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (if Google Books does not provide the cover page). ====Strani==== A direct link to a specific page may be used if supported by the host. For example, the link to page 172 of ''Monty Python and Philosophy'' on Google Books: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 like so: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datium dostopa==== * '''access-date''': The full date when the content pointed to by '''url''' was last verified to support the text in the article; do not wikilink; requires '''url'''; use the same format as other access and archive dates in the article's citations. It is ''not required for linked documents that do not change''. For example, '''access-date''' is not required for links to copies of published research papers accessed via DOI or a published book, but should be used for links to news articles on commercial websites (these can change from time to time, even if they are also published in a physical medium). Note that '''access-date''' is the date that the URL was checked to not just be working, but to support the assertion being cited (which the current version of the page may not do). Can be [[Help:Citation Style 1/accessdate|hidden or styled]] by registered editors. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. The original link may become unavailable. When an archived version is located, the original URL is retained and {{para|archive-url}} is added with a link to an archived copy of a web page, usually from services like WebCite and the Internet Archive. {{para|archive-date}} must be added to show the date the page was archived, not the date the link was added. When {{para|archive-url}} is used, {{para|url}} and {{para|archive-date}} are required, else an error will show. When an archived link is used, the citation displays with the title linked to the archive and the original link at the end: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=May 1, 2013}} * '''url-status''': To change the order with the title retaining the original link and the archive linked at the end, set {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=May 1, 2013 |url-status=live}} When the original URL has been usurped for the purposes of spam, advertising, or is otherwise unsuitable, setting {{para|url-status|unfit}} or {{para|url-status|usurped}} suppresses display of the original URL (but {{para|url}} and {{para|archive-url}} are still required). When the original URL is still 'live' but no longer supports the text in an article, set {{para|url-status|deviated}}. For further documentation of {{para|url-status}}, see {{slink|Template:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} A custom identifier can be specified through {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== The module creates HTML IDs by default suitable for use with [[WP:CITESHORT|shortened footnotes]] using the [[Template:Sfn/doc|Harv- and sfn-family templates]]. These styles use in-text cites with a link that will jump to the ID created by the CS1 template. The ID is created from up to four author last names and the year, of the format <code>CITEREF''lastname(s)year''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Creates a custom ID equivalent to the value <var>ID</var>. This is useful where the author and/or date is unknown. The {{tlx|harvid}} template may be used here to create an ID for the Harv- and sfn-family templates. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Kind !scope="col"| Wikitext !scope="col"| ID created !scope="col"| Targetable by |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Display options=== These features are not often used, but can customize the display for use with other styles. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. is the abbreviation of the Latin {{lang|la|et alii}} ('and others'). It is used to complete a list of authors of a published work, where the complete list is considered overly long. The abbreviation is widely used in English, thus it is not italicized per [[MOS:FOREIGN]]. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup}} There are occasions where [[Module:Citation/CS1]] emits error or maintenance messages because of, or makes changes to, the values assigned to a select set of parameters. Special markup can be used to enforce that a value will nonetheless be accepted as written. The markup for this is <code>(({{var|value}}))</code>, i.e., wrap the entire parameter value in two sets of parentheses. Parameters that support this markup are: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| The various {{var|name}} parameters (including their enumerated variants) are checked for extra comma and semicolon separator characters, which may indicate that the parameter is holding more than one name. If so, the list of names should be split up over multiple {{var|n}}-enumerated parameters. Corporate names, however, are sometimes comma-separated lists of names as well and so are erroneously flagged as a multiple-name error; markup can be used to indicate this.<br /><br />Legitimate names may be caught by the [[Help:CS1_errors#generic_name|generic-name test]]. This markup can prevent legitimate names from being flagged as generic. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifiers are checked for validity to the extent possible. In rare cases, identifiers actually used in published works deviate from the checked standard format but are nonetheless valid. If the problem is down to a mere typographical error in a third-party source, correct the identifier instead of overriding the error message. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"|Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of issues, a hyphen is converted to an ndash in issue ranges, etc. A hyphenated issue number and an issue range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more issues. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of volumes, a hyphen is converted to an ndash in volume ranges, etc. A hyphenated volume and a volume range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit volume with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more volumes. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of pages, a hyphen is converted to an ndash in page ranges, etc. A hyphenated page number and a page range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more pages. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries; does not apply to {{para|page}}, {{para|p}}, or {{para|quote-page}}. (This special markup is also supported by the plural page parameters {{para|pages}}, {{para|pp}} and {{para|quote-pages}} (as well as other aliases) of the {{tl|r}}, {{tl|rp}} and {{tl|ran}} citation templates. The family of {{tl|sfn}}- and {{tl|harv}}-style templates supports it as well in conjunction with {{para|pages}} and {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Trailing dots (periods) are normally removed from the value assigned to {{para|title}} as being redundant. There are cases where trailing dots are not redundant but are part of the title proper so should be retained. <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, etc.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->) taking precedence over free text input to specify a title; if a value also matching a keyword is meant as actual title text, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>) taking precedence over free text input to specify a link target; if a value also matching a keyword is meant as actual link target, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Markup to suppress error messages and automatic Vancouver reformatting of allowed corporate names. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] 59c3v9c95fbaz298irthmrd0j1ncrx8 6708103 6708070 2026-07-07T16:20:24Z Pinky sl 2932 /* Identifikatorji izdaje */ sl 6708103 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi (title) in poglavja (chapter)=== * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': Adds a link to the title * '''chapter-url''': Adds a link to the chapter. * '''format''': Format of the document at its URL (e.g., PDF, XLS, etc.). Do not specify for HTML as it is implied as the default. Do not use this parameter for completely different purposes, with annotations such as "fee required" or "reprint"; its intent is to notify readers what the file format is (e.g. in case some browsers might have trouble with it, or some might prefer to save the link to disk rather than open it in the browser). Access restrictions can be shown using the appropriate {{para|url-access}} parameter, see [[#Registration or subscription required|Registration or subscription required]]. Other notes about reprintings, etc., should be placed after the template, and before {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== When MediaWiki encounters an external link URL with a '.pdf' or '.PDF' [[filename extension|extension]], it renders the external link with a [https://example.com/document.pdf PDF icon] in place of the usual [https://example.com/document external-link icon]. To make rendered cs1|2 citations that link to PDF documents somewhat more accessible, cs1|2 automatically adds a parenthetical PDF annotation so that those readers using screen-reader technology can know the type of the linked file. This is imperfect because some on-line sources redirect .pdf URLs to .html landing pages (this is common for PDF documents behind paywalls or registration barriers). Because the parenthetical PDF annotation happens automatically, editors are not required to set {{para|format|PDF}}, though doing so causes no harm. The {{para|format|PDF}} parameter may be deleted as part of a more substantial edit but editors should consider that many cs1|2 templates are copied from en.Wikipedia to other-language Wikipedias when articles here are translated to that other language. Do not assume that other-language Wikipedias use up-to-date cs1|2 templates; many do not, so removing {{para|format|PDF}} here can affect readers/translators at other Wikipedias. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Links to sources are regarded as conveniences and are not required, except when citing Web-only sources. There are many digital libraries with works that may be used as sources. * Links should be to full versions of the source. * Online sources that require payment or subscription may be included per [[Wikipedia:Verifiability]]. Do not link to: * Sites that do not have permission to republish the work or that otherwise violate copyright. * Commercial sites such as Amazon, unless no alternative exists. * Reviews of the work. * Very short extracts such as Google Books snippet view where there is not enough context to verify the content, unless the entire work is also freely available there. (See [[WP:BOOKLINKS]]) ====Formati povezav==== Links should be kept as simple as possible. For example, when performing a search for a Google Book, the link for ''Monty Python and Philosophy'' would look like: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false But can be trimmed to: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false or: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover or: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (if Google Books does not provide the cover page). ====Strani==== A direct link to a specific page may be used if supported by the host. For example, the link to page 172 of ''Monty Python and Philosophy'' on Google Books: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 like so: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datium dostopa==== * '''access-date''': The full date when the content pointed to by '''url''' was last verified to support the text in the article; do not wikilink; requires '''url'''; use the same format as other access and archive dates in the article's citations. It is ''not required for linked documents that do not change''. For example, '''access-date''' is not required for links to copies of published research papers accessed via DOI or a published book, but should be used for links to news articles on commercial websites (these can change from time to time, even if they are also published in a physical medium). Note that '''access-date''' is the date that the URL was checked to not just be working, but to support the assertion being cited (which the current version of the page may not do). Can be [[Help:Citation Style 1/accessdate|hidden or styled]] by registered editors. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. The original link may become unavailable. When an archived version is located, the original URL is retained and {{para|archive-url}} is added with a link to an archived copy of a web page, usually from services like WebCite and the Internet Archive. {{para|archive-date}} must be added to show the date the page was archived, not the date the link was added. When {{para|archive-url}} is used, {{para|url}} and {{para|archive-date}} are required, else an error will show. When an archived link is used, the citation displays with the title linked to the archive and the original link at the end: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=May 1, 2013}} * '''url-status''': To change the order with the title retaining the original link and the archive linked at the end, set {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=May 1, 2013 |url-status=live}} When the original URL has been usurped for the purposes of spam, advertising, or is otherwise unsuitable, setting {{para|url-status|unfit}} or {{para|url-status|usurped}} suppresses display of the original URL (but {{para|url}} and {{para|archive-url}} are still required). When the original URL is still 'live' but no longer supports the text in an article, set {{para|url-status|deviated}}. For further documentation of {{para|url-status}}, see {{slink|Template:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} A custom identifier can be specified through {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== The module creates HTML IDs by default suitable for use with [[WP:CITESHORT|shortened footnotes]] using the [[Template:Sfn/doc|Harv- and sfn-family templates]]. These styles use in-text cites with a link that will jump to the ID created by the CS1 template. The ID is created from up to four author last names and the year, of the format <code>CITEREF''lastname(s)year''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Creates a custom ID equivalent to the value <var>ID</var>. This is useful where the author and/or date is unknown. The {{tlx|harvid}} template may be used here to create an ID for the Harv- and sfn-family templates. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Kind !scope="col"| Wikitext !scope="col"| ID created !scope="col"| Targetable by |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Display options=== These features are not often used, but can customize the display for use with other styles. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. is the abbreviation of the Latin {{lang|la|et alii}} ('and others'). It is used to complete a list of authors of a published work, where the complete list is considered overly long. The abbreviation is widely used in English, thus it is not italicized per [[MOS:FOREIGN]]. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup}} There are occasions where [[Module:Citation/CS1]] emits error or maintenance messages because of, or makes changes to, the values assigned to a select set of parameters. Special markup can be used to enforce that a value will nonetheless be accepted as written. The markup for this is <code>(({{var|value}}))</code>, i.e., wrap the entire parameter value in two sets of parentheses. Parameters that support this markup are: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| The various {{var|name}} parameters (including their enumerated variants) are checked for extra comma and semicolon separator characters, which may indicate that the parameter is holding more than one name. If so, the list of names should be split up over multiple {{var|n}}-enumerated parameters. Corporate names, however, are sometimes comma-separated lists of names as well and so are erroneously flagged as a multiple-name error; markup can be used to indicate this.<br /><br />Legitimate names may be caught by the [[Help:CS1_errors#generic_name|generic-name test]]. This markup can prevent legitimate names from being flagged as generic. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifiers are checked for validity to the extent possible. In rare cases, identifiers actually used in published works deviate from the checked standard format but are nonetheless valid. If the problem is down to a mere typographical error in a third-party source, correct the identifier instead of overriding the error message. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"|Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of issues, a hyphen is converted to an ndash in issue ranges, etc. A hyphenated issue number and an issue range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more issues. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of volumes, a hyphen is converted to an ndash in volume ranges, etc. A hyphenated volume and a volume range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit volume with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more volumes. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of pages, a hyphen is converted to an ndash in page ranges, etc. A hyphenated page number and a page range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more pages. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries; does not apply to {{para|page}}, {{para|p}}, or {{para|quote-page}}. (This special markup is also supported by the plural page parameters {{para|pages}}, {{para|pp}} and {{para|quote-pages}} (as well as other aliases) of the {{tl|r}}, {{tl|rp}} and {{tl|ran}} citation templates. The family of {{tl|sfn}}- and {{tl|harv}}-style templates supports it as well in conjunction with {{para|pages}} and {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Trailing dots (periods) are normally removed from the value assigned to {{para|title}} as being redundant. There are cases where trailing dots are not redundant but are part of the title proper so should be retained. <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, etc.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->) taking precedence over free text input to specify a title; if a value also matching a keyword is meant as actual title text, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>) taking precedence over free text input to specify a link target; if a value also matching a keyword is meant as actual link target, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Markup to suppress error messages and automatic Vancouver reformatting of allowed corporate names. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] 6pnp239o4cbxhh04s0qi1mviv6pvens 6708118 6708103 2026-07-07T16:46:32Z Pinky sl 2932 /* Zunanje povezave */ sl 6708118 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi (title) in poglavja (chapter)=== * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': The full date when the content pointed to by '''url''' was last verified to support the text in the article; do not wikilink; requires '''url'''; use the same format as other access and archive dates in the article's citations. It is ''not required for linked documents that do not change''. For example, '''access-date''' is not required for links to copies of published research papers accessed via DOI or a published book, but should be used for links to news articles on commercial websites (these can change from time to time, even if they are also published in a physical medium). Note that '''access-date''' is the date that the URL was checked to not just be working, but to support the assertion being cited (which the current version of the page may not do). Can be [[Help:Citation Style 1/accessdate|hidden or styled]] by registered editors. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. The original link may become unavailable. When an archived version is located, the original URL is retained and {{para|archive-url}} is added with a link to an archived copy of a web page, usually from services like WebCite and the Internet Archive. {{para|archive-date}} must be added to show the date the page was archived, not the date the link was added. When {{para|archive-url}} is used, {{para|url}} and {{para|archive-date}} are required, else an error will show. When an archived link is used, the citation displays with the title linked to the archive and the original link at the end: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=May 1, 2013}} * '''url-status''': To change the order with the title retaining the original link and the archive linked at the end, set {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=May 1, 2013 |url-status=live}} When the original URL has been usurped for the purposes of spam, advertising, or is otherwise unsuitable, setting {{para|url-status|unfit}} or {{para|url-status|usurped}} suppresses display of the original URL (but {{para|url}} and {{para|archive-url}} are still required). When the original URL is still 'live' but no longer supports the text in an article, set {{para|url-status|deviated}}. For further documentation of {{para|url-status}}, see {{slink|Template:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} A custom identifier can be specified through {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== The module creates HTML IDs by default suitable for use with [[WP:CITESHORT|shortened footnotes]] using the [[Template:Sfn/doc|Harv- and sfn-family templates]]. These styles use in-text cites with a link that will jump to the ID created by the CS1 template. The ID is created from up to four author last names and the year, of the format <code>CITEREF''lastname(s)year''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Creates a custom ID equivalent to the value <var>ID</var>. This is useful where the author and/or date is unknown. The {{tlx|harvid}} template may be used here to create an ID for the Harv- and sfn-family templates. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Kind !scope="col"| Wikitext !scope="col"| ID created !scope="col"| Targetable by |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Display options=== These features are not often used, but can customize the display for use with other styles. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. is the abbreviation of the Latin {{lang|la|et alii}} ('and others'). It is used to complete a list of authors of a published work, where the complete list is considered overly long. The abbreviation is widely used in English, thus it is not italicized per [[MOS:FOREIGN]]. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup}} There are occasions where [[Module:Citation/CS1]] emits error or maintenance messages because of, or makes changes to, the values assigned to a select set of parameters. Special markup can be used to enforce that a value will nonetheless be accepted as written. The markup for this is <code>(({{var|value}}))</code>, i.e., wrap the entire parameter value in two sets of parentheses. Parameters that support this markup are: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| The various {{var|name}} parameters (including their enumerated variants) are checked for extra comma and semicolon separator characters, which may indicate that the parameter is holding more than one name. If so, the list of names should be split up over multiple {{var|n}}-enumerated parameters. Corporate names, however, are sometimes comma-separated lists of names as well and so are erroneously flagged as a multiple-name error; markup can be used to indicate this.<br /><br />Legitimate names may be caught by the [[Help:CS1_errors#generic_name|generic-name test]]. This markup can prevent legitimate names from being flagged as generic. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifiers are checked for validity to the extent possible. In rare cases, identifiers actually used in published works deviate from the checked standard format but are nonetheless valid. If the problem is down to a mere typographical error in a third-party source, correct the identifier instead of overriding the error message. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"|Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of issues, a hyphen is converted to an ndash in issue ranges, etc. A hyphenated issue number and an issue range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more issues. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of volumes, a hyphen is converted to an ndash in volume ranges, etc. A hyphenated volume and a volume range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit volume with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more volumes. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of pages, a hyphen is converted to an ndash in page ranges, etc. A hyphenated page number and a page range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more pages. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries; does not apply to {{para|page}}, {{para|p}}, or {{para|quote-page}}. (This special markup is also supported by the plural page parameters {{para|pages}}, {{para|pp}} and {{para|quote-pages}} (as well as other aliases) of the {{tl|r}}, {{tl|rp}} and {{tl|ran}} citation templates. The family of {{tl|sfn}}- and {{tl|harv}}-style templates supports it as well in conjunction with {{para|pages}} and {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Trailing dots (periods) are normally removed from the value assigned to {{para|title}} as being redundant. There are cases where trailing dots are not redundant but are part of the title proper so should be retained. <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, etc.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->) taking precedence over free text input to specify a title; if a value also matching a keyword is meant as actual title text, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>) taking precedence over free text input to specify a link target; if a value also matching a keyword is meant as actual link target, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Markup to suppress error messages and automatic Vancouver reformatting of allowed corporate names. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] 1k5hqbh45zgppk350n4yo6i33h78sqz 6708178 6708118 2026-07-07T18:04:00Z Pinky sl 2932 /* Datum dostopa */ sl 6708178 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi (title) in poglavja (chapter)=== * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. The original link may become unavailable. When an archived version is located, the original URL is retained and {{para|archive-url}} is added with a link to an archived copy of a web page, usually from services like WebCite and the Internet Archive. {{para|archive-date}} must be added to show the date the page was archived, not the date the link was added. When {{para|archive-url}} is used, {{para|url}} and {{para|archive-date}} are required, else an error will show. When an archived link is used, the citation displays with the title linked to the archive and the original link at the end: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=May 1, 2013}} * '''url-status''': To change the order with the title retaining the original link and the archive linked at the end, set {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=May 1, 2013 |url-status=live}} When the original URL has been usurped for the purposes of spam, advertising, or is otherwise unsuitable, setting {{para|url-status|unfit}} or {{para|url-status|usurped}} suppresses display of the original URL (but {{para|url}} and {{para|archive-url}} are still required). When the original URL is still 'live' but no longer supports the text in an article, set {{para|url-status|deviated}}. For further documentation of {{para|url-status}}, see {{slink|Template:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} A custom identifier can be specified through {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== The module creates HTML IDs by default suitable for use with [[WP:CITESHORT|shortened footnotes]] using the [[Template:Sfn/doc|Harv- and sfn-family templates]]. These styles use in-text cites with a link that will jump to the ID created by the CS1 template. The ID is created from up to four author last names and the year, of the format <code>CITEREF''lastname(s)year''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Creates a custom ID equivalent to the value <var>ID</var>. This is useful where the author and/or date is unknown. The {{tlx|harvid}} template may be used here to create an ID for the Harv- and sfn-family templates. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Kind !scope="col"| Wikitext !scope="col"| ID created !scope="col"| Targetable by |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Display options=== These features are not often used, but can customize the display for use with other styles. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. is the abbreviation of the Latin {{lang|la|et alii}} ('and others'). It is used to complete a list of authors of a published work, where the complete list is considered overly long. The abbreviation is widely used in English, thus it is not italicized per [[MOS:FOREIGN]]. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup}} There are occasions where [[Module:Citation/CS1]] emits error or maintenance messages because of, or makes changes to, the values assigned to a select set of parameters. Special markup can be used to enforce that a value will nonetheless be accepted as written. The markup for this is <code>(({{var|value}}))</code>, i.e., wrap the entire parameter value in two sets of parentheses. Parameters that support this markup are: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| The various {{var|name}} parameters (including their enumerated variants) are checked for extra comma and semicolon separator characters, which may indicate that the parameter is holding more than one name. If so, the list of names should be split up over multiple {{var|n}}-enumerated parameters. Corporate names, however, are sometimes comma-separated lists of names as well and so are erroneously flagged as a multiple-name error; markup can be used to indicate this.<br /><br />Legitimate names may be caught by the [[Help:CS1_errors#generic_name|generic-name test]]. This markup can prevent legitimate names from being flagged as generic. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifiers are checked for validity to the extent possible. In rare cases, identifiers actually used in published works deviate from the checked standard format but are nonetheless valid. If the problem is down to a mere typographical error in a third-party source, correct the identifier instead of overriding the error message. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"|Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of issues, a hyphen is converted to an ndash in issue ranges, etc. A hyphenated issue number and an issue range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more issues. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of volumes, a hyphen is converted to an ndash in volume ranges, etc. A hyphenated volume and a volume range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit volume with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more volumes. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of pages, a hyphen is converted to an ndash in page ranges, etc. A hyphenated page number and a page range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more pages. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries; does not apply to {{para|page}}, {{para|p}}, or {{para|quote-page}}. (This special markup is also supported by the plural page parameters {{para|pages}}, {{para|pp}} and {{para|quote-pages}} (as well as other aliases) of the {{tl|r}}, {{tl|rp}} and {{tl|ran}} citation templates. The family of {{tl|sfn}}- and {{tl|harv}}-style templates supports it as well in conjunction with {{para|pages}} and {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Trailing dots (periods) are normally removed from the value assigned to {{para|title}} as being redundant. There are cases where trailing dots are not redundant but are part of the title proper so should be retained. <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, etc.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->) taking precedence over free text input to specify a title; if a value also matching a keyword is meant as actual title text, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>) taking precedence over free text input to specify a link target; if a value also matching a keyword is meant as actual link target, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Markup to suppress error messages and automatic Vancouver reformatting of allowed corporate names. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] q0yryf1iwqymyin608ml4ytrhp07o11 6708180 6708178 2026-07-07T18:14:17Z Pinky sl 2932 /* Spletni arhivi */ sl 6708180 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi (title) in poglavja (chapter)=== * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter {{para|archive-url}}s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter {{para|archive-date}}, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter {{para|archive-url}}, sta parametra {{para|url}} in {{para|archive-date}} obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013}} * '''url-status''': Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013 |url-status=live}} Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev {{para|url-status|unfit}} ali {{para|url-status|usurped}}. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite {{para|url-status|deviated}}. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte {{slink|Predloga:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} A custom identifier can be specified through {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== The module creates HTML IDs by default suitable for use with [[WP:CITESHORT|shortened footnotes]] using the [[Template:Sfn/doc|Harv- and sfn-family templates]]. These styles use in-text cites with a link that will jump to the ID created by the CS1 template. The ID is created from up to four author last names and the year, of the format <code>CITEREF''lastname(s)year''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Creates a custom ID equivalent to the value <var>ID</var>. This is useful where the author and/or date is unknown. The {{tlx|harvid}} template may be used here to create an ID for the Harv- and sfn-family templates. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Kind !scope="col"| Wikitext !scope="col"| ID created !scope="col"| Targetable by |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Display options=== These features are not often used, but can customize the display for use with other styles. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. is the abbreviation of the Latin {{lang|la|et alii}} ('and others'). It is used to complete a list of authors of a published work, where the complete list is considered overly long. The abbreviation is widely used in English, thus it is not italicized per [[MOS:FOREIGN]]. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup}} There are occasions where [[Module:Citation/CS1]] emits error or maintenance messages because of, or makes changes to, the values assigned to a select set of parameters. Special markup can be used to enforce that a value will nonetheless be accepted as written. The markup for this is <code>(({{var|value}}))</code>, i.e., wrap the entire parameter value in two sets of parentheses. Parameters that support this markup are: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| The various {{var|name}} parameters (including their enumerated variants) are checked for extra comma and semicolon separator characters, which may indicate that the parameter is holding more than one name. If so, the list of names should be split up over multiple {{var|n}}-enumerated parameters. Corporate names, however, are sometimes comma-separated lists of names as well and so are erroneously flagged as a multiple-name error; markup can be used to indicate this.<br /><br />Legitimate names may be caught by the [[Help:CS1_errors#generic_name|generic-name test]]. This markup can prevent legitimate names from being flagged as generic. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifiers are checked for validity to the extent possible. In rare cases, identifiers actually used in published works deviate from the checked standard format but are nonetheless valid. If the problem is down to a mere typographical error in a third-party source, correct the identifier instead of overriding the error message. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"|Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of issues, a hyphen is converted to an ndash in issue ranges, etc. A hyphenated issue number and an issue range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more issues. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of volumes, a hyphen is converted to an ndash in volume ranges, etc. A hyphenated volume and a volume range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit volume with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more volumes. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of pages, a hyphen is converted to an ndash in page ranges, etc. A hyphenated page number and a page range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more pages. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries; does not apply to {{para|page}}, {{para|p}}, or {{para|quote-page}}. (This special markup is also supported by the plural page parameters {{para|pages}}, {{para|pp}} and {{para|quote-pages}} (as well as other aliases) of the {{tl|r}}, {{tl|rp}} and {{tl|ran}} citation templates. The family of {{tl|sfn}}- and {{tl|harv}}-style templates supports it as well in conjunction with {{para|pages}} and {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Trailing dots (periods) are normally removed from the value assigned to {{para|title}} as being redundant. There are cases where trailing dots are not redundant but are part of the title proper so should be retained. <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, etc.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->) taking precedence over free text input to specify a title; if a value also matching a keyword is meant as actual title text, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>) taking precedence over free text input to specify a link target; if a value also matching a keyword is meant as actual link target, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Markup to suppress error messages and automatic Vancouver reformatting of allowed corporate names. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] sojg5gxiedajqvvcaoo8jzs7jxn1lcf 6708181 6708180 2026-07-07T18:15:48Z Pinky sl 2932 /* Identifikatorji */ 6708181 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi (title) in poglavja (chapter)=== * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter {{para|archive-url}}s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter {{para|archive-date}}, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter {{para|archive-url}}, sta parametra {{para|url}} in {{para|archive-date}} obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013}} * '''url-status''': Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013 |url-status=live}} Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev {{para|url-status|unfit}} ali {{para|url-status|usurped}}. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite {{para|url-status|deviated}}. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte {{slink|Predloga:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} Poljuben identifikator lahko določite z uporabo {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== The module creates HTML IDs by default suitable for use with [[WP:CITESHORT|shortened footnotes]] using the [[Template:Sfn/doc|Harv- and sfn-family templates]]. These styles use in-text cites with a link that will jump to the ID created by the CS1 template. The ID is created from up to four author last names and the year, of the format <code>CITEREF''lastname(s)year''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Creates a custom ID equivalent to the value <var>ID</var>. This is useful where the author and/or date is unknown. The {{tlx|harvid}} template may be used here to create an ID for the Harv- and sfn-family templates. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Kind !scope="col"| Wikitext !scope="col"| ID created !scope="col"| Targetable by |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Display options=== These features are not often used, but can customize the display for use with other styles. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. is the abbreviation of the Latin {{lang|la|et alii}} ('and others'). It is used to complete a list of authors of a published work, where the complete list is considered overly long. The abbreviation is widely used in English, thus it is not italicized per [[MOS:FOREIGN]]. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup}} There are occasions where [[Module:Citation/CS1]] emits error or maintenance messages because of, or makes changes to, the values assigned to a select set of parameters. Special markup can be used to enforce that a value will nonetheless be accepted as written. The markup for this is <code>(({{var|value}}))</code>, i.e., wrap the entire parameter value in two sets of parentheses. Parameters that support this markup are: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| The various {{var|name}} parameters (including their enumerated variants) are checked for extra comma and semicolon separator characters, which may indicate that the parameter is holding more than one name. If so, the list of names should be split up over multiple {{var|n}}-enumerated parameters. Corporate names, however, are sometimes comma-separated lists of names as well and so are erroneously flagged as a multiple-name error; markup can be used to indicate this.<br /><br />Legitimate names may be caught by the [[Help:CS1_errors#generic_name|generic-name test]]. This markup can prevent legitimate names from being flagged as generic. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifiers are checked for validity to the extent possible. In rare cases, identifiers actually used in published works deviate from the checked standard format but are nonetheless valid. If the problem is down to a mere typographical error in a third-party source, correct the identifier instead of overriding the error message. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"|Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of issues, a hyphen is converted to an ndash in issue ranges, etc. A hyphenated issue number and an issue range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more issues. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of volumes, a hyphen is converted to an ndash in volume ranges, etc. A hyphenated volume and a volume range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit volume with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more volumes. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of pages, a hyphen is converted to an ndash in page ranges, etc. A hyphenated page number and a page range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more pages. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries; does not apply to {{para|page}}, {{para|p}}, or {{para|quote-page}}. (This special markup is also supported by the plural page parameters {{para|pages}}, {{para|pp}} and {{para|quote-pages}} (as well as other aliases) of the {{tl|r}}, {{tl|rp}} and {{tl|ran}} citation templates. The family of {{tl|sfn}}- and {{tl|harv}}-style templates supports it as well in conjunction with {{para|pages}} and {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Trailing dots (periods) are normally removed from the value assigned to {{para|title}} as being redundant. There are cases where trailing dots are not redundant but are part of the title proper so should be retained. <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, etc.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->) taking precedence over free text input to specify a title; if a value also matching a keyword is meant as actual title text, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>) taking precedence over free text input to specify a link target; if a value also matching a keyword is meant as actual link target, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Markup to suppress error messages and automatic Vancouver reformatting of allowed corporate names. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] hdwvh6orwdli3zst8p1bmh41x4fnjh6 Lavrinova diploma 0 368108 6708175 6453281 2026-07-07T17:55:18Z ~2026-32552-67 260877 /* Prejemniki Lavrinove diplome */ 6708175 wikitext text/x-wiki '''Lavrinovo diplomo''' vsako leto podeljuje [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]] za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike ali za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Priznanje je bilo ustanovljeno leta 2003. Ime je dobilo po [[Janko Lavrin|Janku Lavrinu]], slovenskemu prevajalcu, esejistu in literarnemu zgodovinarju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dskp-drustvo.si/lavrinova-diploma/|title=Lavrinova diploma|accessdate=8. 5. 2023|website=DSKP}}</ref> ==Prejemniki Lavrinove diplome== * 2003 [[František Benhart]] * 2004 [[Klaus Detlef Olof]] * 2005 [[Jolka Milič]] * 2006 [[Orsolya Gallos|Orsolya Gállos]] * 2007 [[Josip Osti]] * 2008 [[Katarina Šalamun-Biedrzycka|Katarina Šalamun Biedrzycka]] * 2009 [[Luko Paljetak]] * 2010 [[Erwin Koestler|Erwin Köstler]] * 2011 [[Andrée Lück Gaye]] * 2012 projekt [[Litterae Slovenicae]] * 2013 [[Ciril Zlobec]] * 2014 [[Fabjan Hafner]] * 2015 [[Michael Biggins]] * 2016 [[Pablo Juan Fajdiga]] * 2017 [[Ljudmil Dimitrov]] * 2018 [[Kari Klemelä]] * 2019 [[Darja Betocchi]] *2020 [[Simona Škrabec]] *2021 [[Rawley Grau]] *2022 [[Ludwig Hartinger]] *2023 [[Patrizia Raveggi]] *2024 [[Joanna Pomorska]] *2025 [[Anita Peti-Stantić]] *2026 [[Judit Reiman]] == Viri== *[http://dskp-drustvo.si/index.php/nagrade/lavrinova-diploma DSKP - Lavrinova diploma] == Sklici == [[Kategorija:Prevajalske nagrade]] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2003]] 8cv7zut2j1wbl26q1kki8fd3nvljw06 Kategorija:1981 v snukerju 14 368515 6708194 4152512 2026-07-07T18:59:50Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:1981 v snookerju]] na [[Kategorija:1981 v snukerju]] brez preusmeritve: Slovenjenje naslova 4152512 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:1981 v športu|Snooker]] [[Kategorija:Snooker po letih|1981]] 7e1orekzyr88qsfzmdyz1nlcbsa5wyj 6708195 6708194 2026-07-07T19:00:04Z Yerpo 8417 rektgr 6708195 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:1981 v športu|Snuker]] [[Kategorija:Snuker po letih|1981]] k3ejmrnak2ax338hw18pwhruxl2cc0h Kategorija:1931 v snukerju 14 371143 6708136 4174859 2026-07-07T17:01:24Z Yerpo 8417 ±[[Kategorija:Snooker po letih]]→[[Kategorija:Snuker po letih]]; ±[[Kategorija:1931 v športu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708136 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snuker po letih|1931]] [[Kategorija:1931 v športu|Snuker]] 3d5h5b5flniv1c1jkltcwzy41pwbxhy 6708137 6708136 2026-07-07T17:01:38Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Kategorija:1931 v snookerju]] na [[Kategorija:1931 v snukerju]] brez preusmeritve: Slovenjenje naslova 6708136 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Snuker po letih|1931]] [[Kategorija:1931 v športu|Snuker]] 3d5h5b5flniv1c1jkltcwzy41pwbxhy Čipkarska šola Idrija 0 372259 6708033 5536606 2026-07-07T13:25:56Z Marjan Tomki SI 190558 /* Ustanovitev in obratovanje šole */ popravek opaženega zatipkanja 6708033 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Idrija - Čipkarska šola | image = | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = Prelovčeva ulica 2, [[Idrija]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Idrija - Čipkarska šola | designation1_date = 26. april 1986 | designation1_number = 4827<ref>{{RKD|4827}}</ref> | občina = Idrija }} '''Čipkarska šola''' je šola [[klekljanje|klekljanja]] [[Idrijska čipka|čipk]] v [[Idrija|Idriji]], ki neprekinjeno deluje že od leta 1876. == Zgodovina == === Ustanovitev in obratovanje šole === Tradicija čipk je bila v Idriji prisotna že nekaj stoletij pred ustanovitvijo tamkajšnje čipkarske šole. Učenje klekljanja je najprej potekalo v prostorih rudniškega uradnika Leopolda Urbasa a zaradi prevelikega števila učenk se je šola kmalu preselila v stavbo rudniške ljudske šole. Kmalu se je zaradi vedno večjega števila učenk šola razširila tudi v prostore v starem župnišču. Denar za obnovo in popravilo šolskih prostorov, ki so bili slednjega potrebni, je priskrbel [[Rudnik Idrija|Rudnik živega srebra v Idriji]].<ref>Leskovec 2012, str. 174.</ref> Sprva so se učenke Čipkarske šole delile v dve skupini: *Prva skupina učenk je v dopoldanskem času redno obiskovala ljudsko šolo, v popoldanskem času pa hodila na učenje klekljanja še na Čipkarsko šolo. *Drugo skupino pa so sestavljali odrasla dekleta in žene, ki so redno hodile na vaje iz klekljanja v dopoldanskem in popoldanskem času z željo, da bi se v klekljanju izurile dovolj, da bi postale poklicne kleklarjice.<ref name="Leskovec 2012, str. 177">Leskovec 2012, str. 177.</ref> Prva učiteljica klekljanja na Čipkarski šoli v Idriji je bila Ivanka Ferjančič. Kot risarka se ji je 1. 8. 1879 pridružila Ana Rossmann, ki je odšla na dvomesečno izobraževanje o idrijski čipkarski tehniki in potrebni spretnosti za izdelovanju papircev na Dunaj.<ref>Leskovec 2012, str. 176.</ref> V času rednega šolanja, ki je trajalo 2 leti, so se učenke naučile tako osnovnih kot tudi bolj zapletenih tehnik klekljanja. Že v letih med 1878 in 1879 so na šoli potekala tudi izobraževanja za žene in odrasle, tako imenovane »izredne gojenke« oz. »hospitantke«. Te so se vaj iz klekljanja udeleževale le občasno.<ref name="Leskovec 2012, str. 177"/> Konec 19. stoletja se je povpraševanje po čipkah močno povečalo in zaradi potrebe po večji produktivnosti je v letih med 1894 in 1895 kurator Čipkarske šole postal Ivan Vogelnik, ki predlaga šolanje šoloobveznih deklet v klekljanju tudi med šolskimi počitnicami. Poleg tega so se med letoma 1897 in 1898 ob sredah popoldne izobraževala tudi ostala dekleta, ki so Čipkarsko šolo obiskovale neredno. Leta 1903 je bil ustvarjen nov program za Strokovno šolo za čipkanje v Idriji, kot se je šola imenovala v tedanjem času. Natančno je bil popisan potek šolanja, opredeljena pa je bila tudi razvrstitev učenk glede na njihov način obiskovanja pouka. Učenke Čipkarske šole so se delile na tri različne skupine:<ref name="Leskovec 2012, str. 178">Leskovec 2012, str. 178.</ref> *''Pripravnice'' so bile učenke, ki so redno obiskovale ljudsko šolo, v Čipkarsko šolo pa hodile le v svojem prostem času. *''Redne učenke'' - v skupino rednih učenk so spadala dekleta, ki so se po končani ljudski šoli vpisale na čipkarsko šolo in po njenem uspešnem zaključku postale poklicne čipkarice. *''Hospitantke'' pa so sestavljala dekleta in žene, ki so na učenje klekljanja hodile le občasno, saj so si želele razširiti svoje dotedanje znanje o klekljanju.<ref name="Leskovec 2012, str. 178"/> Leta 1912 pa je prišlo še do natančnejše razvrstitve učenk Filialnega zavoda za žensko domačo obrt v Idriji (tedanji naziv Čipkarske šole): *''Pripravljalne učenke'' so obiskovale ljudsko šolo redno, Čipkarske šole pa so se udeleževale v prostem času. Bilo jih je zelo veliko, zato so jih po navadi razvrščali v skupine po 30 učenk. Nadzorovala jih je učiteljica, ki je težavnost snovi in tehnik prilagodila njihovi starosti. Material, ki so ga uporabljale pri izdelovanju čipk, je bil za njih brezplačen, končan izdelek pa je pripadal šoli. Na koncu meseca so bili njihovi izdelki ocenjeni in v primeru dobrega izde ocenjeni in v primeru dobrega izdelka so učenke dobile tudi denarno nagrado. Če pa so želele s svojimi izdelki služiti, so morale klekljati izven šole in uporabljati svoj material, a šola jim je vseeno nudila pomoč učiteljic klekljaric, ki so jih pri tem spremljale. * ''Nadaljevalne učenke'' so razvrstili v dve skupini: :*Redne nadaljevalne učenke (“Frekventanke”), ki še niso bile neizurjene, zato so njihovo delo vedno nadzorovale učiteljice. Njihovo učenje je potekalo vsakodnevno v času pouka v šolskih prostorih. Naročila za čipke je po navadi dajala šola in le v redkih primerih privatni pooblaščeni podjetniki. :* Izredne nadaljevalne učenke, ki so se učnih ur klekljanja udeleževale le občasno, a takrat so se ukvarjale le z bolj zahtevnimi vzorci. Naročila so večinoma dobile od privatnih pooblaščenih podjetnikov.<ref name="Leskovec 2012, str. 179">Leskovec 2012, str. 179.</ref> Po zaključku dveletnega šolanja sta bili najboljšim učenkam omogočeni še dve leti nadaljnjega šolanja, če so razmere to dopuščale.<ref>Leskovec 2012, str. 180.</ref> Najbolj nadarjene izmed klekljaric so namreč lahko postale učiteljice klekljanja, vendar le z udeležbo na osrednji izobraževalni ustanovi za klekljanje na Dunaju. Nadarjenim učenkam so za 8-mesečno (in kasneje dvoletno) <ref name="Leskovec 2012, str. 189">Leskovec 2012, str. 189.</ref> šolanje na Dunaju nudili tudi štipendije.<ref name="Leskovec 2012, str. 179"/> === Prva svetovna vojna === Čipkarska šola je neprekinjeno delovala tudi med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Obiskovanje je bilo sicer nekoliko moteno, saj so zaradi odsotnosti moških morale tudi ženske poprijeti za marsikatero njihovo delo. Poleg tega v času prve svetovne vojne tudi družbeno življenje v Idriji ni zamrlo, saj so vsako leto še vedno potekali razni dogodki in razstave. Učenke Čipkarske šole pa so bile na pobudo oblasti zadolžene tudi za izdelovanje oblačil za vojake (nogavice, šale, rokavice, puloverje), za katere material je poskrbela občina in nekateri posamezniki. V času prve svetovne vojne so bile tudi počitnice nekoliko daljše, saj so učiteljice čipkarske šole v prostem času delale za [[Rdeči križ]].<ref name="Leskovec 2012, str. 185">Leskovec 2012, str. 185.</ref> Zaradi denarne stiske med vojno je šolski nadzornik od nadaljevalnih učenk zahteval 2 vinarja vsak teden. Denar so dobili tudi z novo uvedenimi kaznimi za nepokorščino.<ref name="Leskovec 2012, str. 185"/> === Obdobje med vojnama === Šele s koncem prve svetovne vojne pride do večjih sprememb. Po italijanski prevzemi oblasti so sicer želeli, da bi življenje v Idriji potekalo v normalnih razmerah, a negotovost in razočaranje sta bila vseeno prisotna. Pouk je bil na Čipkarski šoli prekinjen, dokler učiteljice niso podpisale vdanostne zaobljube, s katero so se zavezale, da se bodo izogibale političnim vprašanjem.<ref>Leskovec 2012, str. 186.</ref> V času pod italijansko oblastjo so vsi čipkarski izdelki šli v prodajo le preko enega trgovca, Dragotina Lapajneta, ki jih je pošiljal na komisariat v Logatec. Civilni komisar je celo obiskal šolo in denarno nagradil nabolj uspešne učenke.<ref>Leskovec 2012, str. 184.</ref> Z letom 1922 in Mussolinijevim prihodom na oblast pa je v šolah slovenščino zamenjala italijanščina. Italijanščina je postala uradni in nadrejeni jezik in učiteljice klekljanja so morale med poletnimi počitnicami obiskovati tečaje italijanščine. Kasneje so vse slovenske učiteljice zamenjale italijanske.<ref>Leskovec 2012, str. 188.</ref> Vpis v šolo je bil v tem času prostovoljen.<ref name="Leskovec 2012, str. 189"/> === Druga svetovna vojna === Tudi v času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], vse do februarja 1944, je pouk potekal normalno. Šola je bila zaprta le ob bombandiranju ali pa takrat, ko je vojaščina prepovedala prehod v 2. nadstropje.<ref name="Leskovec 2012, str. 185"/> === Čas po koncu vojne === Po koncu 2. svetovne vojne so se na Čipkarski šoli pouka udeleževale le še redne in nadaljevalne učenke. V letih 1993/4 so na Čipkarski šoli uvedli triletno poklicno izobraževanje, s katerim so učenci in učenke dobili naziv čipkarja oz. čipkarice. Preko tega programa so imeli tako splošno-izobraževalne kot tudi strokovno-teoretične predmete. A program je bil leta 2001 zaradi premajhnega zanimanja ukinjen.<ref name="Leskovec 2012, str. 189"/> == Čipkarska šola danes == Danes pouk na Čipkarski šoli poteka 4 ure na teden. Učenci se udeležijo praktičnega pouka klekljanja kot tudi teoretičnega dela, učijo pa se tudi tehnik klekljanja in risanja vzorcev. Po zaključeni šoli učenci dobijo interno spričevalo. Po ukinitvi poklicnega programa leta 2001 je učenje klekljanja na šoli zgolj prostovoljno. Poleg tega pa se na šoli ukvarjajo tudi z organizacijo izobraževalnih programov za odrasle (tečaji), izobraževanjem učiteljev klekljanja, sodelujejo pa tudi na mednarodnih projektih in natečajih. Na šoli se izvaja tudi preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije za čipkarje in čipkarice, ki se je leta 2010 preimenovalo v poklicno kvalifikacijo klekljar oz. klekljarica.<ref>Leskovec 2012, str. 193.</ref> V šoli je mogoče kupiti najrazličnejše ročno izdelane čipke in izdelke s čipkami, strokovno literaturo, material in pripomočke za klekljanje, vzorce za klekljanje in mnoge druge stvari. Vsako leto na šoli poteka tudi razstava “Poglej, kaj znam!”, ki jo učenci in učitelji šole pripravijo junija ob zaključku šolskega leta. Na razstavo postavijo mojstrovine, ki so jih učenci šole naredili tekom iztekajočega se šolskega leta. Junija 2021 je bil s sodelovanjem učencev OŠ Spodnja Idrija ter lokalnih podjetij pred zgradbo postavljen spomenik klekljaricam in [[Idrijska čipka|idrijski čipki]].<ref>{{Navedi splet|title=V Idriji postavljena skulptura, spomenik klekljaricam in idrijski čipki|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15604|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-25|date=2021-06-24|last=Rupnik|first=Metka}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{Navedi knjigo|title=Idrijska čipka : z nitjo pisana zgodovina|url=https://www.worldcat.org/oclc/840020056|publisher=Mestni muzej|date=2012|location=Idrija|isbn=978-961-6563-23-9|oclc=840020056 |first=Mirjam|last=Gnezda|first2=Maja|last2=Svetlik|first3=Marija|last3=Terpin|first4=Tina|last4=Koder|cobiss=264565248}} [[Kategorija:Ustanove v Idriji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1876]] qn5mi6o3q33y7ce3cypxi8li9sa6lli 6708088 6708033 2026-07-07T15:45:44Z Marjan Tomki SI 190558 /* Ustanovitev in obratovanje šole */ povezava na članek o kuratorju šole, ko članek bo 6708088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Idrija - Čipkarska šola | image = | caption = | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = Prelovčeva ulica 2, [[Idrija]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Idrija - Čipkarska šola | designation1_date = 26. april 1986 | designation1_number = 4827<ref>{{RKD|4827}}</ref> | občina = Idrija }} '''Čipkarska šola''' je šola [[klekljanje|klekljanja]] [[Idrijska čipka|čipk]] v [[Idrija|Idriji]], ki neprekinjeno deluje že od leta 1876. == Zgodovina == === Ustanovitev in obratovanje šole === Tradicija čipk je bila v Idriji prisotna že nekaj stoletij pred ustanovitvijo tamkajšnje čipkarske šole. Učenje klekljanja je najprej potekalo v prostorih rudniškega uradnika Leopolda Urbasa a zaradi prevelikega števila učenk se je šola kmalu preselila v stavbo rudniške ljudske šole. Kmalu se je zaradi vedno večjega števila učenk šola razširila tudi v prostore v starem župnišču. Denar za obnovo in popravilo šolskih prostorov, ki so bili slednjega potrebni, je priskrbel [[Rudnik Idrija|Rudnik živega srebra v Idriji]].<ref>Leskovec 2012, str. 174.</ref> Sprva so se učenke Čipkarske šole delile v dve skupini: *Prva skupina učenk je v dopoldanskem času redno obiskovala ljudsko šolo, v popoldanskem času pa hodila na učenje klekljanja še na Čipkarsko šolo. *Drugo skupino pa so sestavljali odrasla dekleta in žene, ki so redno hodile na vaje iz klekljanja v dopoldanskem in popoldanskem času z željo, da bi se v klekljanju izurile dovolj, da bi postale poklicne kleklarjice.<ref name="Leskovec 2012, str. 177">Leskovec 2012, str. 177.</ref> Prva učiteljica klekljanja na Čipkarski šoli v Idriji je bila Ivanka Ferjančič. Kot risarka se ji je 1. 8. 1879 pridružila Ana Rossmann, ki je odšla na dvomesečno izobraževanje o idrijski čipkarski tehniki in potrebni spretnosti za izdelovanju papircev na Dunaj.<ref>Leskovec 2012, str. 176.</ref> V času rednega šolanja, ki je trajalo 2 leti, so se učenke naučile tako osnovnih kot tudi bolj zapletenih tehnik klekljanja. Že v letih med 1878 in 1879 so na šoli potekala tudi izobraževanja za žene in odrasle, tako imenovane »izredne gojenke« oz. »hospitantke«. Te so se vaj iz klekljanja udeleževale le občasno.<ref name="Leskovec 2012, str. 177"/> Konec 19. stoletja se je povpraševanje po čipkah močno povečalo in zaradi potrebe po večji produktivnosti je v letih med 1894 in 1895 kurator Čipkarske šole postal [[Ivan Vogelnik]], ki predlaga šolanje šoloobveznih deklet v klekljanju tudi med šolskimi počitnicami. Poleg tega so se med letoma 1897 in 1898 ob sredah popoldne izobraževala tudi ostala dekleta, ki so Čipkarsko šolo obiskovale neredno. Leta 1903 je bil ustvarjen nov program za Strokovno šolo za čipkanje v Idriji, kot se je šola imenovala v tedanjem času. Natančno je bil popisan potek šolanja, opredeljena pa je bila tudi razvrstitev učenk glede na njihov način obiskovanja pouka. Učenke Čipkarske šole so se delile na tri različne skupine:<ref name="Leskovec 2012, str. 178">Leskovec 2012, str. 178.</ref> *''Pripravnice'' so bile učenke, ki so redno obiskovale ljudsko šolo, v Čipkarsko šolo pa hodile le v svojem prostem času. *''Redne učenke'' - v skupino rednih učenk so spadala dekleta, ki so se po končani ljudski šoli vpisale na čipkarsko šolo in po njenem uspešnem zaključku postale poklicne čipkarice. *''Hospitantke'' pa so sestavljala dekleta in žene, ki so na učenje klekljanja hodile le občasno, saj so si želele razširiti svoje dotedanje znanje o klekljanju.<ref name="Leskovec 2012, str. 178"/> Leta 1912 pa je prišlo še do natančnejše razvrstitve učenk Filialnega zavoda za žensko domačo obrt v Idriji (tedanji naziv Čipkarske šole): *''Pripravljalne učenke'' so obiskovale ljudsko šolo redno, Čipkarske šole pa so se udeleževale v prostem času. Bilo jih je zelo veliko, zato so jih po navadi razvrščali v skupine po 30 učenk. Nadzorovala jih je učiteljica, ki je težavnost snovi in tehnik prilagodila njihovi starosti. Material, ki so ga uporabljale pri izdelovanju čipk, je bil za njih brezplačen, končan izdelek pa je pripadal šoli. Na koncu meseca so bili njihovi izdelki ocenjeni in v primeru dobrega izde ocenjeni in v primeru dobrega izdelka so učenke dobile tudi denarno nagrado. Če pa so želele s svojimi izdelki služiti, so morale klekljati izven šole in uporabljati svoj material, a šola jim je vseeno nudila pomoč učiteljic klekljaric, ki so jih pri tem spremljale. * ''Nadaljevalne učenke'' so razvrstili v dve skupini: :*Redne nadaljevalne učenke (“Frekventanke”), ki še niso bile neizurjene, zato so njihovo delo vedno nadzorovale učiteljice. Njihovo učenje je potekalo vsakodnevno v času pouka v šolskih prostorih. Naročila za čipke je po navadi dajala šola in le v redkih primerih privatni pooblaščeni podjetniki. :* Izredne nadaljevalne učenke, ki so se učnih ur klekljanja udeleževale le občasno, a takrat so se ukvarjale le z bolj zahtevnimi vzorci. Naročila so večinoma dobile od privatnih pooblaščenih podjetnikov.<ref name="Leskovec 2012, str. 179">Leskovec 2012, str. 179.</ref> Po zaključku dveletnega šolanja sta bili najboljšim učenkam omogočeni še dve leti nadaljnjega šolanja, če so razmere to dopuščale.<ref>Leskovec 2012, str. 180.</ref> Najbolj nadarjene izmed klekljaric so namreč lahko postale učiteljice klekljanja, vendar le z udeležbo na osrednji izobraževalni ustanovi za klekljanje na Dunaju. Nadarjenim učenkam so za 8-mesečno (in kasneje dvoletno) <ref name="Leskovec 2012, str. 189">Leskovec 2012, str. 189.</ref> šolanje na Dunaju nudili tudi štipendije.<ref name="Leskovec 2012, str. 179"/> === Prva svetovna vojna === Čipkarska šola je neprekinjeno delovala tudi med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Obiskovanje je bilo sicer nekoliko moteno, saj so zaradi odsotnosti moških morale tudi ženske poprijeti za marsikatero njihovo delo. Poleg tega v času prve svetovne vojne tudi družbeno življenje v Idriji ni zamrlo, saj so vsako leto še vedno potekali razni dogodki in razstave. Učenke Čipkarske šole pa so bile na pobudo oblasti zadolžene tudi za izdelovanje oblačil za vojake (nogavice, šale, rokavice, puloverje), za katere material je poskrbela občina in nekateri posamezniki. V času prve svetovne vojne so bile tudi počitnice nekoliko daljše, saj so učiteljice čipkarske šole v prostem času delale za [[Rdeči križ]].<ref name="Leskovec 2012, str. 185">Leskovec 2012, str. 185.</ref> Zaradi denarne stiske med vojno je šolski nadzornik od nadaljevalnih učenk zahteval 2 vinarja vsak teden. Denar so dobili tudi z novo uvedenimi kaznimi za nepokorščino.<ref name="Leskovec 2012, str. 185"/> === Obdobje med vojnama === Šele s koncem prve svetovne vojne pride do večjih sprememb. Po italijanski prevzemi oblasti so sicer želeli, da bi življenje v Idriji potekalo v normalnih razmerah, a negotovost in razočaranje sta bila vseeno prisotna. Pouk je bil na Čipkarski šoli prekinjen, dokler učiteljice niso podpisale vdanostne zaobljube, s katero so se zavezale, da se bodo izogibale političnim vprašanjem.<ref>Leskovec 2012, str. 186.</ref> V času pod italijansko oblastjo so vsi čipkarski izdelki šli v prodajo le preko enega trgovca, Dragotina Lapajneta, ki jih je pošiljal na komisariat v Logatec. Civilni komisar je celo obiskal šolo in denarno nagradil nabolj uspešne učenke.<ref>Leskovec 2012, str. 184.</ref> Z letom 1922 in Mussolinijevim prihodom na oblast pa je v šolah slovenščino zamenjala italijanščina. Italijanščina je postala uradni in nadrejeni jezik in učiteljice klekljanja so morale med poletnimi počitnicami obiskovati tečaje italijanščine. Kasneje so vse slovenske učiteljice zamenjale italijanske.<ref>Leskovec 2012, str. 188.</ref> Vpis v šolo je bil v tem času prostovoljen.<ref name="Leskovec 2012, str. 189"/> === Druga svetovna vojna === Tudi v času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], vse do februarja 1944, je pouk potekal normalno. Šola je bila zaprta le ob bombandiranju ali pa takrat, ko je vojaščina prepovedala prehod v 2. nadstropje.<ref name="Leskovec 2012, str. 185"/> === Čas po koncu vojne === Po koncu 2. svetovne vojne so se na Čipkarski šoli pouka udeleževale le še redne in nadaljevalne učenke. V letih 1993/4 so na Čipkarski šoli uvedli triletno poklicno izobraževanje, s katerim so učenci in učenke dobili naziv čipkarja oz. čipkarice. Preko tega programa so imeli tako splošno-izobraževalne kot tudi strokovno-teoretične predmete. A program je bil leta 2001 zaradi premajhnega zanimanja ukinjen.<ref name="Leskovec 2012, str. 189"/> == Čipkarska šola danes == Danes pouk na Čipkarski šoli poteka 4 ure na teden. Učenci se udeležijo praktičnega pouka klekljanja kot tudi teoretičnega dela, učijo pa se tudi tehnik klekljanja in risanja vzorcev. Po zaključeni šoli učenci dobijo interno spričevalo. Po ukinitvi poklicnega programa leta 2001 je učenje klekljanja na šoli zgolj prostovoljno. Poleg tega pa se na šoli ukvarjajo tudi z organizacijo izobraževalnih programov za odrasle (tečaji), izobraževanjem učiteljev klekljanja, sodelujejo pa tudi na mednarodnih projektih in natečajih. Na šoli se izvaja tudi preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije za čipkarje in čipkarice, ki se je leta 2010 preimenovalo v poklicno kvalifikacijo klekljar oz. klekljarica.<ref>Leskovec 2012, str. 193.</ref> V šoli je mogoče kupiti najrazličnejše ročno izdelane čipke in izdelke s čipkami, strokovno literaturo, material in pripomočke za klekljanje, vzorce za klekljanje in mnoge druge stvari. Vsako leto na šoli poteka tudi razstava “Poglej, kaj znam!”, ki jo učenci in učitelji šole pripravijo junija ob zaključku šolskega leta. Na razstavo postavijo mojstrovine, ki so jih učenci šole naredili tekom iztekajočega se šolskega leta. Junija 2021 je bil s sodelovanjem učencev OŠ Spodnja Idrija ter lokalnih podjetij pred zgradbo postavljen spomenik klekljaricam in [[Idrijska čipka|idrijski čipki]].<ref>{{Navedi splet|title=V Idriji postavljena skulptura, spomenik klekljaricam in idrijski čipki|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15604|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-25|date=2021-06-24|last=Rupnik|first=Metka}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{Navedi knjigo|title=Idrijska čipka : z nitjo pisana zgodovina|url=https://www.worldcat.org/oclc/840020056|publisher=Mestni muzej|date=2012|location=Idrija|isbn=978-961-6563-23-9|oclc=840020056 |first=Mirjam|last=Gnezda|first2=Maja|last2=Svetlik|first3=Marija|last3=Terpin|first4=Tina|last4=Koder|cobiss=264565248}} [[Kategorija:Ustanove v Idriji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1876]] cmj9ps4qneotc6xbus4wnunpgc2ou57 Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana) 0 372372 6708201 6681624 2026-07-07T19:27:11Z Nyc94 100515 /* Zgodovina */ 6708201 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Avtobusna linija | bg_colour= #C0C0C0 | font_colour= #FFFFFF | linija= 6B | slika= [[File:LPP 409.JPG|200px]] | končna_postaja_1= '''BEŽIGRAD <small>(ŽELEZNA)</small>''' | končna_postaja_2= '''NOTRANJE GORICE''' | dolžina_linije= 27,7 | delavniki_vozilo= zgibni | sobote_vozilo= enojni, zgibni | nedelje_in_prazniki_vozilo=enojni, zgibni | delavniki_presledek= 10-45 | sobote_presledek= 70-100 | nedelje_in_prazniki_presledek= 70-100 | delavniki_čas= 04.55 - 22.37 | sobote_čas= 05.30 - 22.37 | nedelje_in_prazniki_čas= 05.40 - 22.37 | delavniki_število_vozil= | sobote_število_vozil= | nedelje_in_prazniki_število_vozil= }} '''Mestna avtobusna linija''' [[številka]] '''6B BEŽIGRAD – NOTRANJE GORICE''' je ena izmed 33 [[avtobus]]nih linij [[Ljubljanski potniški promet|javnega mestnega prometa]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Poteka v smeri [[sever]] - [[jug]] po najprometnejših ljubljanskih cestah in povezuje [[Bežigrad]], [[Bavarski dvor]], [[Ljubljana - Vič|Vič]], Dolgi most, [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovico pri Ljubljani]], [[Vnanje Gorice]] in [[Notranje Gorice]]. == Zgodovina == V načrtih širitve MPP je bilo že konec 70. let 20. stoletja predvideno, da bi progo št. '''6''' podaljšali do Brezovice. Obračališče je bilo predvideno pri gostilni Gorjanc, vendar je do realizacije prišlo skoraj trideset let kasneje. Mestni avtobus je na [[Občina Brezovica|Brezovico]] pripeljal 31. marca 2008, ko je pričela z obratovanjem linija št. '''6B''', sprva kot izpeljanka linije št. '''6'''. Ob delavnikih je približno vsak četrti avtobus z Dolgega mosta nadaljeval vožnjo do novega obračališča [[Vnanje Gorice]]. Podaljšek linije je bil označen kot št. '''6B''' ''Črnuče – Vnanje Gorice''. 6. decembra 2008 so na tej liniji zaradi večjega števila potnikov uvedli obratovanje tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. 16. januarja 2012 je bila trasa linije '''6B''' podaljšana od Vnanjih Goric za 3 kilometre do Notranjih Goric, kjer sta bili vzpostavljeni tudi dve novi parkirišči P+R. 1. februarja 2012 je bilo v Notranjih Goricah zaradi uskladitve voznih redov omogočeno prestopanje na integrirani avtobusni liniji št. '''43''' (''Notranje Gorice – Podpeč – Preserje/Krimom'') in '''44''' (''Notranje Gorice – Podpeč – Preserje/Krimom – Rakitna''). 1. maja 2014 pa je bila linija št. '''6B''' zaradi predolge trase in številnih zamud skrajšana do Bežigrada in odcepljena od linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']]. Samostojna linija je v taki obliki obratovala do 12. decembra 2016, ko je bila spremenjena trasa na območju Bežigrada. Zaradi v prometnih konicah preobremenjenega končnega postajališča na Železni cesti (tu imajo urejeno končno postajališče še linije '''[[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|3G]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|11B]]''' in '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]]''') so traso linije speljali v obratni smeri. Končno postajališče je po novem tako na nasprotni strani ceste, izločeno je bilo postajališče Navje. Sprememba je lahko nastala šele po rekonstrukciji križišča Vilharjeva - Dunajska, ki je omogočila zavijanje vozil z Vilharjeve tudi v smeri centra mesta. == Trasa == * smer BEŽIGRAD – NOTRANJE GORICE: [[Železna cesta, Ljubljana|Železna cesta]] - [[Vilharjeva cesta, Ljubljana|Vilharjeva cesta]] - [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajska cesta]] - [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenska cesta]] - [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]] - [[Tržaška cesta, Ljubljana|Tržaška cesta (Ljubljana)]] - Tržaška cesta (Brezovica) - Podpeška cesta. * smer NOTRANJE GORICE – BEŽIGRAD: Podpeška cesta - Tržaška cesta (Brezovica) - Tržaška cesta (Ljubljana) - Aškerčeva cesta - Slovenska cesta - Dunajska cesta - [[Linhartova cesta, Ljubljana|Linhartova cesta]] - Železna cesta. == Številke in imena avtobusnih postajališč (pomembni objekti in ustanove) == {|{{Glava shematskega prikaza (center)|collapse = yes}} {{BS-Glava|<small>Trasa linije</small> 6B||#C0C0C0|#FFFFFF|500px}} {{BS-Shema}} {{BS3-2||uSTR+l|uSTR+r|||}} {{BS3-2||uBHF(L)g|uBHF|101032 Bežigrad|201012 '''Železna'''|[[SMG]]|končno postajališče linij št. [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']]}} {{BS3-2||uBHF(L)g|uSTR|100022 Razstavišče||Gospodarsko razstavišče, Slovenijales, SMG||}} {{BS3-2||uABZg+l|uSTRr|||}} {{BS3-2|STRq|umKRZu|BHFq|[[Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.|Ljubljana – Jesenice d.m.]], [[Železniška proga Ljubljana - Sežana d.m.|Ljubljana – Sežana d.m.]]|[[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljana]]|O1=BAHN|}} {{BS3-2||uHST||600012 Bavarski dvor (Kozolec)|600011 Bavarski dvor (Korabar)|parkirna hiša, k. p. linij št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''N3''' in '''N3B''']]|[[Ljubljanska borza|borza]], [[Telekom Slovenije|Telekom]], k. p. linij št. [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27B''' in '''27K''']]|}} {{BS3-2||uHST||600022 Ajdovščina|600021 Ajdovščina|MNZ, [[Nebotičnik]]||}} {{BS3-2||uHST||601012 Konzorcij|601011 Pošta|Šubičeva gimnazija, [[Parlament]]|Glavna [[pošta]], [[Inštitut za novejšo zgodovino Slovenije|INZ]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]], Hotel Slon|}} {{BS3-2||uHST||602022 Drama|602021 Drama|[[Ljubljanska opera|SNG]], [[Cankarjev dom]]|[[Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana|ERSŠG]]|}} {{BS3-2||uHST||602052 Aškerčeva|602051 Aškerčeva|[[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]], Zdravstveni dom za študente, Fakulteta za strojništvo, FNT Montanistika|Center strokovnih šol, [[Fakulteta za kemijo v Ljubljani|Fakulteta za kemijo]], Fakulteta za tekstilno tehnologijo|}} {{BS3-2||uHST||602042 Tobačna|602041 Tobačna|Upravna enota Ljubljana|[[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|FGG]]|}} {{BS3-2||uHST||602032 Hajdrihova|602031 Hajdrihova|tovarna [[Ilirija (podjetje)|Ilirija]]|[[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteta za elektrotehniko]], [[Ministrstvo za promet Republike Slovenije|Ministrstvo za promet]]|}} {{BS3-2||uHST||703082 Glince|703081 Glince|[[Gimnazija Vič]], OŠ Vič||}} {{BS3-2|WASSERq|uWBRÜCKE1|WASSERq||[[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]]|}} {{BS3-2||uHST||703092 Vič|703091 Vič|Avtohiša Malgaj|[[cerkev (zgradba)|cerkev]] sv. Antona|}} {{BS3-2||uHST||703102 Bonifacija|703101 Bonifacija|}} {{BS3-2|WASSERq|uhKRZWae|WASSERq||[[Gradaščica]]|}} {{BS3-2|PANDRl|uHST||703112 Dolgi most|703111 Dolgi most|končno postajališče linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']]||}} {{BS3-2|RAq|uSKRZ-Au|RAq||Avtocesta [[Avtocesta A1|A1]], [[Avtocesta A2|A2]]|}} {{BS3-2|WASSERq|uhKRZWae|WASSERq||[[Mali graben]]|}} {{BS3-2||uHST||704182 Podvozna pot|704181 Podvozna pot|}} {{BS3-2|STRq|umKRZo|STRq||[[Železniška proga Ljubljana - Sežana d.m.|Ljubljana – Sežana d.m.]]|O1=BAHN|}} {{BS3-2||uHST||704052 Dolgi most Rotar|704051 Dolgi most Rotar|}} {{BS3-2||uBHF(R)f||704102 Kozarje||}} {{BS3-2|RAq|uSKRZ-Au|RAq||Avtocesta A1|}} {{BS3-2||uBHF(L)g|||704101 Kozarje|}} {{BS3-2||uHST||704062 Na Gmajnici|704061 Na Gmajnici|}} {{BS3-2|GRZq|uSTR+GRZq|GRZq|[[Mestna občina Ljubljana]]|[[Občina Brezovica]]|}} {{BS3-2|WASSERq|uWBRÜCKE1|WASSERq||[[Radna (Ljubljanica)|Radna]]|}} {{BS3-2||uHST||704072 Radna|704071 Radna|}} {{BS3-2||uBHF(L)g|||704081 Pri Poku|}} {{BS3-2|RAq|uSKRZ-Ao|RAq||Avtocesta A1|}} {{BS3-2||uBHF(R)f||744032 Brezovica pošta||}} {{BS3-2||uHST||744012 Šolska|744011 Šolska|}} {{BS3-2||uBHF(L)g|||744021 Japelj|}} {{BS3-2|STRq|uSTR|STRq||Ljubljana – Sežana d.m.|O1=BAHN|O2=BUEq|}} {{BS3-2||uBHF(R)f||744022 Japelj||}} {{BS3-2||uHST||745022 Erbežnik|745021 Erbežnik|}} {{BS3-2||uHST||745032 Mostiček|745031 Mostiček|}} {{BS3-2|STRq|uSTR|HSTq|Ljubljana – Sežana d.m.|[[Železniško postajališče Notranje Gorice|Notranje Gorice]]|O1=BAHN|O2=BUEq|}} {{BS3-2||uKBHFe||745041 '''Notranje Gorice'''||}} |} |} == Režim obratovanja == Linija obratuje vse dni v letu, tj. ob delavnikih, [[sobota]]h, [[nedelja]]h in [[praznik]]ih. Na obračališču NOTRANJE GORICE je omogočen časovno usklajen prestop na zaledni medkrajevni avtobusni liniji '''43''' in '''44''' proti Preserjam in Rakitni. === Preglednice časovnih presledkov v minutah === {{col-begin}} {{col-3}} <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> <caption><tt>'''delavnik'''</tt></caption> <tr> <td rowspan=2>ura</td> <td colspan=2 align=center >interval (minute)</td> <tr> <td><small>1.9. - 30.6.</small></td> <td><small>1.7. - 31.8.</small></td> <tr> <td>4.55 - 6.00</td> <td>'''35'''</td> <td>'''35'''</td> <tr> <td>6.00 - 6.45</td> <td>'''15'''</td> <td>'''25'''</td> <tr> <td>6.45 - 7.45</td> <td>'''11-15'''</td> <td>'''25'''</td> <tr> <td>7.45 - 12.00</td> <td>'''25-40'''</td> <td>'''50-60'''</td> <tr> <td>12.00 - 13.00</td> <td>'''30'''</td> <td>'''50'''</td> <tr> <td>13.00 - 14.00</td> <td>'''20'''</td> <td>'''30-40'''</td> <tr> <td>14.00 - 16.00</td> <td>'''15-20'''</td> <td>'''25-30'''</td> <tr> <td>16.00 - 18.00</td> <td>'''25-30'''</td> <td>'''35-45'''</td> <tr> <td>18.00 - 20.30</td> <td>'''30'''</td> <td>'''45'''</td> <tr> <td>20.30 - 22.35</td> <td>'''30-35'''</td> <td>'''40'''</td> </table> {{col-break}} <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> <caption><tt>'''sobota'''</tt></caption> <tr> <td>ura</td> <td>interval (minute)</td> <tr> <td>5.30 - 8.00</td> <td>'''70-75'''</td> <tr> <td>8.00 - 11.00</td> <td>'''90-100'''</td> <tr> <td>11.00 - 14.00</td> <td>'''100'''</td> <tr> <td>14.00 - 16.00</td> <td>'''90'''</td> <tr> <td>16.00 - 20.30</td> <td>'''95-100'''</td> <tr> <td>20.30 - 22.35</td> <td>'''85'''</td> </table> {{col-break}} <table border=1 cellpadding=2 cellspacing=0> <caption><tt>'''nedelja in praznik'''</tt></caption> <tr> <td>ura</td> <td>interval (minute)</td> <tr> <td>5.40 - 8.10</td> <td>'''75'''</td> <tr> <td>8.10 - 15.30</td> <td>'''90'''</td> <tr> <td>15.30 - 20.15</td> <td>'''90'''</td> <tr> <td>20.15 - 22.35</td> <td>'''95'''</td> </table> {{col-end}} == Viri in reference == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] == Zunanje povezave == * [http://www.openstreetmap.org/?relation=2022011 Trasa linije '''6B''' na OpenStreetMap] {{-}} {{Mestni promet}} [[Kategorija:Mestne avtobusne linije Ljubljanskega potniškega prometa|06B]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2008]] 2rg02mw7yp66xr10fraocsxacresuc8 Vzletno-pristajalna steza 0 377002 6708016 6569936 2026-07-07T13:05:09Z ~2026-38460-45 262626 Pravopisna napaka 6708016 wikitext text/x-wiki [[File:Runways Brussels Airport (7655183522).jpg|thumb|Pristajalna steza na bruseljskem letališču]] [[File:ORD Airport Diagram.svg|thumb|[[FAA]] diagram Chikaškega letališča [[O'Hare International Airport]] s kar šestimi stezami]] [[File:ChennaiAirport.jpg|thumb|Mednarodno letališče Chennai, [[Indija]]]] '''Vzletno-pristajalna steza''', '''letališka steza''', '''pristajalna steza''' ([[angleščina|ang]]. runway) je pravokotna površina na kateri [[Pristajanje|pristajajo]] in vzletajo [[letalo|letala]] (ali drugi [[zrakoplov|zrakoplovi]]). Po navadi je zgrajena iz [[asfalt]]a, [[beton]]a lahko pa je tudi travnata, iz zemlje, ledu ali pa soli. [[File:Runway 22.svg|thumb|Oznaka "22" pomeni magnetno smer 220°]] Steze se označuje s številko med 01 in 36 - ta številka pomeni desetino magnetne smeri. Npr. steza ki je usmerjena na sever (360°) bo imela oznako 36, na vzhod (90°) bo imela oznako 09, na jug (180°) bo imela oznako 18 in na zahod (270°) bo imela oznako 27. Vsaka steza ima torej dve oznaki, npr. 09 ali 27: če bo letalo vzletelo ali pristalo proti vzhodu bo uporabljalo oznako 09 (90°), če pa vzletelo ali pristalo proti zahodu bo oznaka 27 (270°). Če ima letališče dve vzporedni (paralelni) stezi se za levo uporablja oznaka L (left) za desno pa R (right). Primer za letališče z dvema stezama 18L in 18R, če pa letalo pristaja iz nasprotne smeri, 18L postane 36R, 18R pa 36L. Če ima tri vzporedne, se uporablja poleg L in R še oznaka C (center) za centralno stezo. Če pa ima letališče štiri vzporedne steze (redko), se uporablja dve magnetni smeri, ki sta najbljižje. ==Glej tudi== * [[Sistem za instrumentalno pristajanje]] (ILS) * [[Mikrovalovni pristajalni sistem]] MLS * [[PAPI]] * [[VASI]] * [[Pristajalno podvozje]] ==Sklici in reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.faa.gov/air_traffic/publications/atpubs/aim/ United States Aeronautical Information Manual – Federal Aviation Administration – published yearly] * [http://aeronav.faa.gov/index.asp?xml=aeronav/applications/d_afd United States Airport/Facility Directory (d-AFD) – Federal Aviation Administration – published every 56 days.] * [http://aeronav.faa.gov/index.asp?xml=aeronav/applications/d_tpp United States Terminal Procedures Publication/Airport Diagrams (d-TPP) – Federal Aviation Administration – published every 28 days.] * [http://www.nappf.com/index.html NAPPF] * [http://www.nappf.com/airport_markings.htm 'Airport Markings'] * [http://eddh.de/x-files/dl_files/visual-aids.pdf 'Visual Aids Handbook by Civil Aviation Authority, London'] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo]] 2lreqqi4htygbejet6xlzslnsj5q1bb Lockheed P-38 Lightning 0 380161 6708165 6663977 2026-07-07T17:23:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708165 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name =Lockheed P-38 Lightning |image =Lockheed P-38H Lightning - 1.jpg |caption =P-38H Lightning }}{{Infobox aircraft type |type= [[lovsko letalo]], [[spremljevalno letalo]], [[jurišnik]], [[nočni lovec]], [[izvidniško letalo]]... |manufacturer= [[Lockheed Corporation]] |designer= [[Kelly Johnson (engineer)|Clarence "Kelly" Johnson]] |first flight= 27. januar 1939 |introduced= 1941 |retired= 1965 [[Honduraške letalske sile]]<ref>[http://www.aeroflight.co.uk/waf/americas/honduras/Honduras-af-all-time-chron.htm "Honduran Air Force."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030426200144/http://www.aeroflight.co.uk/waf/americas/honduras/Honduras-af-all-time-chron.htm |date=2003-04-26 }} ''aeroflight.co.uk.'' Retrieved: 10 October 2010.</ref> |primary user= [[USAAF]] |more users= |produced= 1941–45 |number built= 10.037 |unit cost= 97.147 US$ leta 1944<ref name="Army Air Forces Statistical Digest">[http://www.usaaf.net/digest/t82.htm "Army Air Forces Statistical Digest - World War II. Table 82—Average Cost of Airplanes Authorized, by principal model: Fiscal Years 1939–1945".] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121102211638/http://www.usaaf.net/digest/t82.htm |date=2012-11-02 }} ''maxwell.af.mil''. Retrieved: 7 February 2009.</ref> |variants with their own articles= |developed into= [[Lockheed XP-49]] <br>[[Lockheed XP-58 Chain Lightning|Lockheed XP-58]] |national origin={{USA}}}} |} '''Lockheed P-38 Lightning''' (''Blisk'') je bil ameriški dvomotorni [[lovsko letalo|lovec]] 2. svetovne vojne. Bil je tudi [[strmoglavec]], jurišnik, spremljevalni lovec bombnikov, [[nočni lovec]] in [[izvidniško letalo]].<ref name="USAF Museum">[https://web.archive.org/web/20090727150514/http://www.af.mil/information/transcripts/story.asp?storyID=123006545 "P-38 Lightning."] ''National Museum of the United States Air Force.'' Retrieved: 21 January 2007.</ref> Skupaj so zgradili nekaj več kot 10.000 letal. P-38 je bil lahko prepoznaven po dvojnem trupu, Nemci so mu dali vzdevek "Hudič z viličastim repom". S tem tipom letala sta 18. aprila 1943 v skrivni operaciji ''Vengeance'' (Maščevanje) pilota Rex T. Barber in Thomas G. Lanphier nad otokom Bougainville v Solomonovem otočju sestrelila osebno letalo, dvomotorni bombnik ''Mitsubishi G4M1 "Betty"'', velikega japonskega admirala Isorokuja Jamamota. Ostanki admiralovega letala so še danes vidni v džungli, kamor je strmoglavilo. Uporabljali so ga na pacifiških in evropskih bojiščih. Do uvedbe [[North American P-51 Mustang|P-51D Mustanga]] je bil glavno spremljevalno letalo ameriških bombnikov. P-38 je bil relativno tih med letom turbopolnilnika sta zelo zmanjšala hrup in močno povečala moč motorjev in zmogljivosti. Vidna sta ob koncu kril na zgornji strani obeh trupov. V tistem času so bili turbopolnilniki še vojaška tajnost. S P-38 je letelo veliko ameriških asov: Richard I. Bong (40 zmag), Thomas B. McGuire (38 zmag) itn. ==Specifikacije (P-38L)== [[File:Lockheed P-38 Lightning 3-view.svg|right|425px]]{{aircraft specifications <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> <!-- please answer the following questions --> |plane or copter?=plane |jet or prop?=prop <!-- Now, fill out the specs. Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For additional lines, end your alt units with ) and start a new, fully formatted line with * --> |ref=Lockheed P-38 Lightning Pilot's Flight Manual<ref>[http://books.google.com/books?id=qhEkkjp1bnMC "Lockheed P-38 Lightning Pilot's Flight Manual."] ''USAAF'', 1944. Retrieved: 14 December 2009.</ref> |crew=pilot |length main={{convert|37|ft|10|in|m|abbr=on}} |length alt=11,53 m |span main={{convert|52|ft|0|in|m|abbr=on}} |span alt=15,85 m |height main={{convert|12|ft|10|in|m|abbr=on}} |height alt=3,91 m |area main=327,5 sq ft |area alt=30,43 m² |airfoil=[[NACA airfoil|NACA 23016]] / NACA 4412 |empty weight main=12.800 lb |empty weight alt=5.800 kg |loaded weight main=17.500 lb |loaded weight alt=7.940 kg |max takeoff weight main=21.600 lb |max takeoff weight alt=9.798 kg |more general= * '''[[Vitkost (krilo)|Vitkost]]:''' 8,26 |engine (prop)=[[Allison V-1710]]-111/113 tekočinsko hlajen V-12 motor |type of prop= 12 valjni [[V motor]] |number of props=2 trikraka propelerja (navzven vrteča) |power main=1.600 KM |power alt=1.193 kW |power more=<nowiki></nowiki><ref>{{navedi splet|url=http://1.airwar.z8.ru/bibl/p-38pilot.pdf|title=P-38H/J/L Pilot's Flight Operating Instructions|accessdate=February 7, 2014|archive-date=2012-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20120723101140/http://1.airwar.z8.ru/bibl/p-38pilot.pdf|url-status=dead}}</ref> |max speed main=414 mph |max speed alt=667 km/h |max speed more=moč: 1.425 KM na 7.620 m |cruise speed main = |cruise speed alt = |cruise speed more = |stall speed main={{convert|105|mi/h|km/h|abbr=on}} |stall speed alt=170 km/h |range main={{convert|1,300|mi|km|abbr=on}} bojni |range alt=1.770 km / 3.640 km |ferry range={{convert|3300|mi|km|abbr=on}} |ferry range alt= |ceiling main={{convert|44000|ft|m|abbr=on}} |ceiling alt=13.400 m |climb rate main=4,750 ft/min |climb rate alt=24,1 m/s |climb rate more=maks. |loading main=53,4 lb/sq ft |loading alt=260,9 kg/m² |power/mass main=0,16 KM/lb |power/mass alt=0,27 kW/kg |more performance= * '''[[Razmerje vzgon/upor]]:''' 13.5 |armament= * 1× top [[Hispano-Suiza HS.404|Hispano M2(C) 20 mm (.79 in)]] s 150 naboji * 4× strojnica [[M2 Browning]] [[.50 BMG|0.50 in (12,7 mm)]] * 4× M10 tricevni lanserji 4.5 in (112 mm) raket; '''ali''': ** Podtrupni nosilci: *** 2× {{convert|2000|lb|kg|0|abbr=on}} bomb ali odvrgljivih rezervoarjev; '''ali''' *** 2× {{convert|1000|lb|kg|0|abbr=on}} bomb ali odvrgljivih rezervoarjev **** 4× {{convert|500|lb|kg|0|abbr=on}} bomb ali **** 4× {{convert|250|lb|kg|0|abbr=on}} bomb; '''ali''' *** 6× {{convert|500|lb|kg|0|abbr=on}} bomb; '''ali''' *** 6× {{convert|250|lb|kg|0|abbr=on}} bomb ** Zunanji nosilci: *** 10× 5 in (127 mm) nevodenih raket [[HVAR]]; '''ali''' *** 2× {{convert|500|lb|kg|0|abbr=on}} bombe; '''ali''' *** 2× {{convert|250|lb|kg|0|abbr=on}} bombe }}<gallery> Slika:Lockheed P-38 Lightning (USAAC).jpg|P-38 v letu. Slika:Major Richard Bong and Major Thomas McGuire 15 November 1944 in Philippines.jpg|Najbolj uspešna asa na P-38. Na levi Dick Bong (40 zmag) in Tommy McGuire (38 zmag). Slikano 15. novembra 1944 na Filipnih. Slika:P-38 Marge.jpg|Richard Bong pred svojim P-38, zroč v sliko svoje zaročenke Marge. Slika:Thomas McGuire.jpg|Thomas McGuire pred svojim P-38 "Pudgy". Slika:Mechanized P-38 conveyor lines.jpg|Tako je izgledala izdelava P-38 pred 75. leti. Slika:Lockheed P-38H cockpit 061019-F-1234P-009.jpg|Instrumentna plošča P-38. Slika:Ruth Dailey with P-38.jpg|Dostavna pilotka Ruth Dailey se vkrcava v novega P-38. Slika:Lockheed P-38G on retractable skis 061018-F-1234P-013.jpg|Nenavaden P-38. Namesto uvlačljivih koles ima uvlačljive smuči. Slika:P-38M 44-53082 Surplus (4413485049).jpg|Povojni "višek" P-38M. Danes bi jih v trenutku razgrabili. Slika:Lockheed P-38L Lightning, The Flying Bulls JP7198733.jpg|Ohranjen P-38 v lasti Red Bulla. </gallery> ==Glej tudi== * [[Lockheed XP-49]] * [[Lockheed XP-58 Chain Lightning]] * [[de Havilland Mosquito]] * [[Focke-Wulf Fw 187]] * [[Fokker G.I]] * [[Hughes XF-11]] * [[Kawasaki Ki-96]] * [[Messerschmitt Me 210]] * [[Mitsubishi Ki-83]] * [[Northrop P-61 Black Widow]] * [[Westland Whirlwind (fighter)|Westland Whirlwind]] * [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] * [[Richard Ira Bong|Richard Bong]], letalski as * Thomas McGuire, letalski as ==Sklici in reference== {{sklici|1}} == Bibliografija == * Abela, Stephen. [http://www.jamesabela.co.uk/advanced/listening/Lincswar.html "Airfield Tales: Lincolnshire’s wartime legacy."] ''www.jamesabela.co.uk'' (Video documentary), 2006. * {{navedi knjigo |author=Bodie, Warren M. |year=1991 |title=The Lockheed P-38 Lightning: The Definitive Story of Lockheed's P-38 Fighter. |publisher=Hayesville, North Carolina: Widewing Publications |isbn=0-9629359-5-6 |cobiss= |pages=}} * Boyne, Walter J. ''Silver wings: A History of the United States Air Force.'' New York: Simon & Schuster, 1993. ISBN 0-67178-537-0. * Bruning, John R. [http://books.google.com/books?id=WqbFXUvLhV8C&pg=PT124 ''Jungle Ace.''] Dulles, Virginia: Potomac Books, 2003. ISBN 1-61234-086-5. * Caidin, Martin. ''Fork-tailed Devil.'' New York: Ballantine Books, 1983. ISBN 0-345-31292-9. * Cain, Charles W. and Mike Jerram. ''Fighters of World War II.'' New York: Exeter Books, 1979. ISBN 0-89673-026-3. * Cesarani, David and Sarah Kavanaugh. ''Holocaust: Critical Concepts in Historical Studies, Volume 5''. Abingdon, Oxford, UK: Routledge, 2004. ISBN 0-415-31871-8. * Christy, Joe and Jeffrey L. Ethell. ''P-38 Lightning at War''. New York: Scribners, 1977. ISBN 0-684-15740-3. * Dimensione cielo. ''Caccia Assalto 3 – aerei italiani nella 2a guerra mondiale'' (in Italian). Rome: Edizioni Bizzarri, 1973. NO ISBN. * {{navedi knjigo |author= |editor=Donald, David|year=1997 |title=Lockheed P-38 Lightning. The Encyclopedia of World Aircraft. |publisher=Etobicoke, Ontario, Canada: Prospero Books |isbn=1-85605-375-X |cobiss= |pages=}} * Dorr, Robert F. and David Donald. ''Fighters of the US Air Force: From World War I Pursuits to the F-117''. New York: Military Press, 1990. ISBN 0-517-66994-3. * Ethell, Jeffrey L. ''P-38 Lightning in World War II Color''. St. Paul, Minnesota: Motorbooks International, 1994. ISBN 0-87938-868-4. * Ethell, Jeffrey L. et al. "P-38 Lightning." ''The Great Book of World War II Airplanes'' (Originally published as 12 separate volumes for each individual aircraft). Tokyo: Bonanza Books, 1984. ISBN 0-517-45993-0. * Francillon, René J. ''Lockheed Aircraft since 1913''. Annapolis, Maryland: Naval Institute Press, 1987. (Originally published by Putnam Aeronautical Books, London). ISBN 978-0-87021-897-2. * Gunston, Bill. ''Aircraft of World War II''. New York: Crescent Books, 1980. ISBN 0-517-31680-3. * Gunston, Bill. ''The Illustrated History of Fighters''. New York: Pocket Books, 1981. ISBN 0-671-05655-7. * Hearn, Chester G. [http://books.google.com/books?id=qmnO1b71f_YC&pg=PA86 ''Air Force: An Illustrated History: The U.S. Air Force from 1907 to the 21st Century.''] Minneapolis, Minnesota: Zenith Imprint, 2008. ISBN 0-76033-308-4. * Holls, Dave and Michael Lamm. ''A Century of Automotive Style: 100 Years of American Car Design''. Stockton, California: Lamm-Morada Publishing Co., 1996. ISBN 978-0-93212-807-2. * Kaplan, Philip and Andy Saunders. ''Little Friends: The Fighter Pilot Experience in World War II England.'' New York: Random House, 1991. ISBN 0-394-58434-1. * Knaack, Marcelle Size. ''Encyclopedia of US Air Force Aircraft and Missile Systems: Volume 1 Post-World War II Fighters 1945–1973''. Washington, D.C.: Office of Air Force History, 1978. ISBN 0-912799-59-5. * Maloney, Edward T. ''Lockheed P-38 "Lightning"'', Aero Series Vol. 19, Fallbrook, California: Aero Publishers, Inc., 1968. * McFarland, Stephen L. [http://books.google.com/books?id=AZt6nAEpADAC&pg=PA33 ''A Concise History of the U.S. Air Force.''] Washington, D.C.: Government Printing Office, Fiftieth Anniversary Commemorative edition 1997. ISBN 0-16049-208-4. * Neulen, Hans Werner. ''In the Skies of Europe.'' Ramsbury, Marlborough, UK: The Crowood Press, 2000. ISBN 1-86126-799-1. * ''Of Men and Stars: A History of Lockheed Aircraft Corporation, 1913–1957''. Burbank, California: Lockheed Aircraft Corporation, 1958. * Schom, Alan. [http://books.google.com/books?id=uaTrtr_ZSsUC&pg=PA310 ''The Eagle and the Rising Sun: The Japanese–American War, 1941–1943, Pearl Harbor Through Guadalcanal.''] New York: W. W. Norton, 2004. ISBN 0-39304-924-8. * Schnitzler, R., G.W. Feuchter and R. Schulz, eds. ''Handbuch der Luftfahrt (Manual of Aviation)'' (in German). Munich: J.F. Lehmanns Verlag, 1939. * Scutts, Jerry. ''Bf 109 Aces of North Africa and the Mediterranean''. Oxford, UK: Osprey Publishing, 1994. ISBN 1-85532-448-2. * Scutts, Jerry. ''Lockheed P-38 Lightning''. London: The Crowood Press, 2006. ISBN 1-86126-770-3. * Sgarlato, Nico. "I P-38 Italiani. (in Italian)". ''Aerei Nella Storia n.21'', December 2000. * Sims, Edward H. ''Fighter Tactics and Strategy 1914–1970''. Fallbrook, California: Aero publisher Inc., 1980. ISBN 0-8168-8795-0. * Spick, Mike. ''Fighter Pilot Tactics: The Techniques of Daylight Air Combat''. Cambridge, UK: Patrick Stephens, 1983. ISBN 0-85059-617-3. * {{navedi knjigo |author=Spick, Mike |year=2002 |title=Illustrated Directory of Fighters. |url=https://archive.org/details/illustrateddirec0000davi |publisher=St. Paul, Minnesota: Salamander Books |isbn=0-7603-1343-1 |cobiss= |pages=}} * Stanaway, John C. ''P-38 Lightning Aces of the Pacific and CBI.'' New York: Osprey, 1997. ISBN 1-85532-633-7. * Stanaway, John C. ''P-38 Lightning Aces of the ETO/MTO''. London: Osprey Publishing, 1998. ISBN 1-85532-698-1. * Stanaway, John C. ''P-39 Airacobra Aces of World War 2''. London: Osprey Publishing, 2001. ISBN 1-84176-204-0. * Thompson, J. Steve with Peter C. Smith. ''Air Combat Manoeuvres: The Technique and History of Air Fighting for Flight Simulation.'' Hersham, Surrey, UK: Ian Allan Publishing, 2008. ISBN 978-1-903223-98-7. * Thornborough, Anthony M. and Peter E. Davies. ''Lockheed Blackbirds.'' St. Paul, Minnesota: Motorbooks International, 1988. ISBN 978-0-71101-794-8. * Tillman, Barrett. ''Brassey's D-Day Encyclopedia: The Normandy Invasion A–Z''. Dulles, Virginia: Potomac Books (formerly Brassey's, Inc.), 2004. ISBN 1-57488-760-2. * ''United States Air Force Museum Guidebook''. Wright-Patterson AFB, Ohio: Air Force Museum Foundation, 1987. * Villagrán Kramer, Francisco. ''Biografía política de Guatemala'' (in Spanish). Guatemala City: Guatemala: [[Latin American Social Sciences Institute|Facultad Latinoamericana de Ciencias Sociales]] (FLACSO), 1993. ISBN 978-9-99397-201-3 ==Zunanje povezave== {{Commons|Lockheed P-38 Lightning}} * [http://www.scribd.com/doc/53353510 Manual: (1943) AN 01-75FF-2 Erection and Maintenance Instructions for Army Model P-38L-1 Airplane] * [http://www.popsci.com/archive-viewer?id=kCcDAAAAMBAJ&pg=96&query=destroyer+escort "German Pilots Renamed It: Gabelschwanz Teufel (Fork-tailed Devil)", ''Popular Science'', September 1943] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121010180016/http://www.popsci.com/archive-viewer?id=kCcDAAAAMBAJ&pg=96&query=destroyer+escort |date=2012-10-10 }} * {{YouTube|id=ilArlZzLW-U|title="Lockheed P-38 Flight Characteristics – 1943 Flight Training Film"}} * [http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1943/1943%20-%202627.html "The Lockheed Lightning"] a 1943 ''Flight'' article * [http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1943/1943%20-%202291.html "Jap-hunting without a Gun!"] a 1943 Lockheed advertisement in ''Flight'' * [http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1944/1944%20-%201281.html "Lockheed Lightning (P-38/J)"] a 1944 ''Flight'' article {{Lockheed}} [[Kategorija:Letala Lockheed]] [[Kategorija:Propelerska letala]] [[Kategorija:Twin-boom letala]] {{aero-stub}} {{normativna kontrola}} 58yiz8ixnnzg223wkrc4wdytl4dpat5 Magdalena Gornik 0 380953 6708196 6664590 2026-07-07T19:04:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Teolog | name = Magdalena Gornik | image = <!-- Wikidata --> | imagesize = 200px | alt = | caption =[[Frančišek Lampe]]:<br />''Magdalena Gornik v zamaknjenju'' | titles = [[mistik]]inja, [[stigmatik]]inja | era = 19. stoletje | region = Evropa | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | occupation = | language = | nationality = [[Slovenci|Slovenka]] | period = | tradition_movement= | main_interests = [[mistika]] | notable_ideas = zadoščevanje za grehe | notableworks = | spouse = | children = | religion = [[rimskokatoliška]] | signature = <!-- Wikidata --> | signature_alt = }} '''Magdalena Gornik''', (tudi '''Gornikova Lenčka''' ali '''Šmetova Alenka'''), [[Slovenci|slovenska]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[mistikinja]] ter [[stigmatik]]inja; * [[19. julij]] [[1835]], [[Janeži]], [[Sodražica]] ([[Avstrijsko cesarstvo]]), † [[23. februar]] [[1896]], [[Petrinci]], [[Sodražica]] ([[Avstro-Ogrska]], danes [[Slovenija]]). == Življenjepis == === Mladost === [[Slika:Janezi-hisa.jpg|thumb|200px|<center>Tukaj, v [[Janeži]]h na številki 4, se je rodila Gornikova Lenčka 19. julija 1835]]</center> [[Slika:Janezi-hisa-11.jpg|thumb|200px|<center>Danes je pri Gornikovih hišna številka 11]]</center> [[Slika:Gora-krstilnik2.jpg|thumb|200px|<center>Pri tem krstnem kamnu je bila krščena na dan rojstva na ime Marija Magdalena]]</center> [[Slika:Gora-tabernaculum.jpg|thumb|200px|<center>Tukaj je Magdalena 1847 prejela prvo [[sveta evharistija|sveto obhajilo]] in zaslišala skrivnosten glas]]</center> [[Slika:Gora-Goetzl-1856.jpg|thumb|200px|<center>[[Kranj]]čan [[Karel Goetzl]] (1816–1892) je 1856 naslikal na Gori tale [[križev pot]]]]</center> [[Slika:Sodrazica-farovz.jpg|thumb|200px|<center>V tem »farovžu« v [[Sodražica|Sodražici]] je župnik [[Jožef Lesjak]] znanstveno preiskoval Magdalenina zamaknjenja]]</center> [[Slika:Fara-farovz.jpg|thumb|200px|<center>Na [[Bloke|Blokah]] je priskrbel Magdaleni skozi več desetletij varno bivanje [[župnik]] [[Janez Kaplanek]].]]</center> [[Slika:Gornik-M 14VI1851.jpg|thumb|200px|<center>Lastnoročno Magdalenino pismo z dne [[14. junij|14. junija]] [[1851]] [[frančiškani|frančiškanskemu]] bratu [[Tobija Vernik|Tobiju]]]]</center> Gora pri Sodražici se dviga nad ribniško dolino na višini 885 metrov ravno na meji med Dolenjsko in Notranjsko. Gorniki so bili že od nekdaj bolj revni kot bogati. Kljub revščini pa so skušali primerno vzdrževati svojega dušnega pastirja in [[Župnija Gora pri Sodražici|župnijsko cerkvico]] Marije Snežne, ki se dviga na hribčku nad vasjo Petrinci. Cerkev obdaja pokopališče, na katerem je pokopana Magdalena Gornik. Pod vasjo [[Petrinci]], približno četrt ure hoda od cerkve, se razprostira zaselek [[Janeži]], kjer je bilo leta 2016 le 13 prebivalcev. Tam se je okrog 1828 pri »Šmetovih« mladi Jožef Gornik poročil z Ano iz bližnjih Petrincev, ki se je prav tako pisala Gornik. Imela sta sedem otrok: # Ana se je rodila 1829 # Marija 1831 # Magdalena 1835 # Alojz — gospodar na domačiji po očetovi smrti — rojen je bil kmalu za njo. # Agnes 1840 # Apolonija 1843 # Terezija 1847; umrla je od jetike stara komaj 13 let. Magdalena se je rodila 19. julija 1835 v domači hiši v Janežih 4, danes številka 11. Ta hiša je pogorela in 1881 je Magdalenin brat Alojz na istem mestu postavil novo. O tem priča tudi letnica nad podboji. Še isti dan sta jo nesla v domačo cerkev Marije Snežne h krstu botra iz Petrincev Mihael Levstek in Marjeta Košir. Krstil jo je tedanji kaplan na Gori Matevž Ravnikar (Poženčan). Dobila je ime Marija Magdalena. Magdaleno so klicali tudi Lenka, Alenka, Alenčka ali Lenčka, a podpisovala se je vedno kot Magdalena. O Magdaleninem otroštvu je največ napisal v nemščini Janez Plaper. Magdalenini starši so veljali za poštene in dobre ljudi. Bili so pobožni kristjani in so otroke tudi vzgajali v krščanskem duhu. Mama je imela posebej rada Magdaleno, ker jo je ubogala na prvo besedo, ji bila v veliko pomoč pri gospodinjstvu, pa tudi pri drugih kmečkih opravilih. Magdalena je bila živahna in bistra deklica modrih oči in šibke postave, pa preproste in blage narave. Rada se je družila s svojimi vrstnicami pri igri, delu in molitvi; večkrat jih je poučevala krščanski nauk, ki ga je rada obiskovala. Med deklicami je delovala pomirjevalno, bila spodobnega vedenja in prijazna do vsakogar. Kadar je imela čas, ga je namenila molitvi ali poslušanju duhovnih pogovorov. Pogosto se je mudila pri v cerkvi in se z [[Bog]]om zaupno pogovarjala; s pobožnostjo pa se ni razkazovala.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=15 in 16}}</ref> === Prvo sveto obhajilo === Gorniški kaplan Jožef Žagar se je trdno držal starega izročila, da morejo otroci šele pri dvanajstih letih pristopiti k prvemu [[sveta evharistija|svetemu obhajilu]]. Šele odlok svetega [[papež Pij X.|Pija X.]] o zgodnjem svetem obhajilu [[Quam singulari]] z dne 7. avgusta 1910 je omogočil pristop k prvemu svetemu obhajilu že v »letih razločevanja«, okrog sedmega leta starosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.armatabianca.org/it-IT/prima-comunione/29-il-decreto-quam-singulari-di-san-pio-x|title=Il Decreto »Quam Singulari« di San Pio X|accessdate=2014-11-18|publisher=Armata Bianca della Madonna|archive-date=2014-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129051405/http://www.armatabianca.org/it-IT/prima-comunione/29-il-decreto-quam-singulari-di-san-pio-x|url-status=dead}}</ref> Magdalena se je vsak dan pridruževala vrstnicam pri duhovni pripravi, ki jo je vodil kaplan Žagar. Skrbno si je zapomnila vsako duhovnikovo besedo predvsem o Jezusovi resnični navzočnosti pod podobama kruha in vina. Magdalena je snov hitro dojela in si pridobila potrebno znanje. Kaplan Žagar, ki je bil obenem tudi njen spovednik, ji je dovolil pristopiti h Gospodovi mizi.<ref>Do bogoslužne prenove 2. vatikanskega koncila je morala biti v cerkvi tkim. "obhajilna miza", pri kateri so verniki kleče prejemali sveto obhajilo. Obenem je nekako delila prezbiterij (prostor za duhovščino in ministrante) od cerkvene ladje (kjer je bil prostor za vernike) in kora (prostora za pevce).</ref> Dvanajstletna Magdalena je torej v letu 1847 v družbi sovrstnic pristopila k prvemu obhajilu. Pisec njene mladosti Janez Plaper piše, <blockquote>da ji je najsvetejši Bog ob tem prvem vstopu v njeno čisto srce »vnel tako gorečo ljubezen, da so njene telesne moči jele slabeti. Le s težavo je zmogla tistih nekaj korakov do svojega mesta v klopi. Tu je padla na kolena in četrt ure nepremično zrla v podobo Marije Snežne nad oltarjem. Ko je po končani sveti maši vstala, da bi šla iz cerkve, je zaslišala glas:<br /> 'Nikomur ne povej, kaj si doživela.' Začudena nad glasom si je mislila, da ga slišijo tudi druge deklice.<br /> 'Ne,' je spet slišala skrivnostni glas, 'one ne slišijo tega glasu, ampak ti sama. Jaz sem tisti, ki si ga pravkar zaužila.' Čez kratek čas je z drugimi vrstnicami zapustila cerkev.«<ref>Zgodovinski zapiski fasc. 16, Velika knjiga prikazovanja 1-6</ref></blockquote><ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=19.20}}</ref> == Mistični pojavi == Vse Magdalenino življenje je povezano z nenavadnimi [[mistika|mističnimi]] pojavi. Tako imenujemo skrivnostna dogajanja, ki jih izkustvena [[znanost]] ne more razložiti z naravnimi zakoni, kot so npr.: videnja, stigme, obnavljanje [[Jezus Kristus|Kristusovega]] trpljenja, življenje brez telesne hrane skozi mnogo let, predvidevanje dogodkov, nenavadna ozdravljenja. Omenili bomo nekatere take pojave iz njenega življenja, ki so izpričani v arhivskih listinah, kjer je o Magdaleni ohranjenih skoraj sedem tisoč strani raznih zapiskov. »V ljubljanskem nadškofijskem arhivu so vsakomur dostopni vsi viri o Magdaleni Gornik, tega je 6800 strani,« je povedala teologinja [[Martina Kraljič]], avtorica knjige ''Magdalena Gornik''. Povedala je tudi, da je njene zapiske in dopisovanja hranil duhovnik [[Frančišek Lampe]], ki je posnel tudi znamenito fotografijo s stigmami med zamaknjenostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/misticno-je-krvavela-zivela-brez-hrane|title=Vladimir Jerman: Mistično je krvavela in živela brez hrane|accessdate=2014-11-16|publisher=Slovenskenovice.si|archive-date=2014-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20141126165632/http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/misticno-je-krvavela-zivela-brez-hrane|url-status=dead}}</ref> === Zamaknjenja === Prvo [[zamaknjenje]] naj bi doživela že pri trinajstih letih, 11. avgusta 1848.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=28}}</ref> Od 24. avgusta 1848 pa do svoje smrti, 23. februarja 1896, naj bi vsak večer imela zamaknjenje, kakor tudi ob petkih v velikem tednu in pri vsaki [[sveta maša|sveti maši]]. Zamaknjenja so se ravnala po cerkvenem letu. V zamaknjenju je bilo njeno telo neobčutljivo za zunanje dražljaje. Magdalena je pozneje vedela povedati vse, kar se je v zamaknjenju dogajalo. Zamaknjenja so bila povezana z videnjem in trpljenjem; takrat naj bi se ji odprle tudi stigme. === Videnja === [[Videnje (duhovnost)|Videnja]] naj bi imela Magdalena vse življenje. Vsebina Magdaleninih videnj je bila zelo različna. Skladala so se s potekom cerkvenega leta. Prvo videnje naj bi imela spomladi 1847,<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=17}}</ref> zadnje pa dan pred smrtjo.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=127}}</ref> Magdalena naj bi v videnjih videla in govorila z [[angel]]i, s [[svetnik]]i, z [[Sveta Marija|Devico Marijo]] in s [[Sveta Trojica|Sveto Trojico]]. Angeli so jo po njenih besedah poučevali glede Marijinega in Božjega češčenja in jokali nad nevero ljudi. Devica Marija naj bi ji govorila o čednostih, o molitvi, jo opogumljala k potrpežljivemu prenašanju trpljenja in jo vabila k premišljevanju Jezusovega trpljenja in smrti; Marija se je pokazala tudi kot zagovornica ljudi pri svojem Sinu.<ref>{{cite web|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2026-magdalena-gornik|title=Magdalena Gornik. Rada trpim – Pričevanje|publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=November 2008|accessdate=15. marec 2026|archive-date=2019-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190329164207/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2026-magdalena-gornik|url-status=dead}}</ref> Ob petkih in v [[postni čas|postnem času]] je prisostvovala Jezusovemu trpljenju. Na [[Veliki četrtek]] je bila deležna tudi [[zadnja večerja|zadnje večerje]], na [[Veliki petek]] pa je prisostvovala Jezusovemu [[križev pot|križevemu potu]] in smrti. Na [[Velika noč|Veliko noč]] je bila priča Jezusovega vstajenja in potem na [[Vnebohod]] tudi njegovega vnebohoda. Včasih naj bi prek videnja od doma spremljala sveto mašo v domači cerkvi.<ref>{{cite web|url=https://zupnija-sodrazica.rkc.si/MagdalenaGornik/mistika.html|title=Mistični pojavi v življenju Magdalene Gornik|publisher=Župnija Sodražica|author=|place=Sodražica|language=sl|date=|accessdate=4. julij 2025}}</ref> === Skrivnostno obhajilo === Magdalena naj bi prejemala tako zakramentalno (kakršno lahko prejme vsak vernik) kot mistično [[sveto obhajilo|obhajilo]] (nekateri svetniki). Oboje se je zgodilo največkrat v zamaknjenju. Mistično obhajilo je prejemala le v zamaknjenju. Takrat jo je obhajal Jezus sam, svetnik-duhovnik ali pa angel. Mnogo ljudi, vključno z duhovniki, naj bi takrat videlo, kako se je nenadoma znašla v njenih ustih sveta hostija, kmalu zatem pa so še videli poseben kelih. Magdalena se je po takem dogodku vedno zahvaljevala, včasih pa navzoče še opominjala k pokori.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=37}}</ref> === Znamenja ran (stigme) === Magdalena naj bi prejela [[stigme|znamenja Jezusovih ran]] ali stigme novembra 1848 kot trinajstletna deklica na rokah, nogah in na strani, o čemer je sama zapisala: <blockquote> »Tisti teden pred adventom 1848 sem dobila rane. Že tri tedne prej sem to vedela. Vsi trije: Jezus, Marija in [[Sveti Frančišek Asiški|sv. Frančišek]] so mi povedali, da jih bom dobila. V sredo ob enajstih sem dobila rane. Iz neba so tekli v roke in noge prav tenki krvavi curki; v desno stran pa je tekel debel curek. Močno me je zabolelo. Od tistega časa mi rane krvavijo vsak petek; v letu 1849 so pa krvavele tudi vsako sredo. Vsak dan me bolijo od treh do štirih popoldan.«<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=36}}</ref><ref>Nadškofijski arhiv v Ljubljani: »Zgodovinski zapiski« fasc. 16, št. 1/1; Velika knjiga prikazovanj I, 292 (prepis)</ref> </blockquote> Svoje rane je tako skrivala, da dolgo niti domači niso vedeli zanje; do leta 1855 je nosila na svojem telesu vidne rane. Kadar je v videnju zagledala s trnjem kronanega ali kako drugače trpečega Odrešenika, naj bi se ji odprle na čelu rane trnjeve krone. V velikem tednu naj bi se ji odprle po telesu tudi rane bičanja. Stigme so ji povzročale hude bolečine, a se Magdalena ni pritoževala. Rane so preiskovali zdravniki, jih opazovali duhovniki in obiskovalci, a nihče ni našel kake prevare.<ref name="#1"/> === Neješčnost (inedia) === Magdalena je do svojega trinajstega leta uživala hrano kot vsi drugi; od 25. septembra 1848 pa do svoje smrti naj ne bi potrebovala več nobene zemeljske hrane; 47 let naj bi torej živela brez vsake hrane. Prenesla ni niti vonja po običajni hrani. Njena hrana naj bi bila le sveta evharistija in neke vrste »nebeška jed«, katero je prejemala le v zamaknjenju. Župniku Lesjaku so povedale njene strežnice, da temu ustrezno ni imela nobenih telesnih izločkov. Kljub neješčnosti je — kadar je bila zdrava — z lahkoto opravljala svoje vsakdanje obveznosti.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=170s}}</ref> === Predmetenje (materializacija) === Magdalena naj bi v stanju zamaknjenja prejela več predmetov, ki so bili vidni ne samo njej sami, ampak tudi drugim ljudem. Eden izmed teh je bila nenavadna ali nebeška jed, ki jo je Magdalena prejemala skoraj vsak dan na koncu zamaknjenja. Največkrat jo je v videnju prejela od Device Marije ali pa od angela. Očividci so poročali, da je bila ta jed v obliki majhnega koščka ali zrnca; večkrat je bila različne barve. Posebnost je bil tudi križec, ki naj bi ga Magdalena prejemala v zamaknjenju in ji je ostal na prsih tudi še potem. Ta križec naj bi visel na njenem telesu brez kakršnekoli vrvice in ni nikoli padel na tla. Več duhovnikov je ta križec držalo v rokah; natančno so opisali njegove mere in barvo.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=173s}}</ref> === Lebdenje (levitacija) in otežitev === Lebdenje je mističen pojav, pri katerem se človeško telo dvigne v zrak, v zraku lebdi ali se premika brez kakršnekoli naravne pomoči. Nasproten temu pojavu pa je otežitev, ko postane celo sicer slabotno telo tako težko, da ga drugi ne morejo premakniti ali pa lahko to storijo le z veliko težavo. Pri Magdaleni obstajajo poročila o obeh pojavih. Lebdenje naj bi se pri Magdaleni največkrat dogodilo, kadar si je močno želela prejeti sveto obhajilo; takrat se je njeno telo dvignilo v zrak. Sicer pa naj bi lebdela tudi, ko je duhovnik blagoslavljal z [[sveta evharistija|Najsvetejšim]], med mistično smrtjo na [[Veliki petek]] in mističnim vstajenjem na [[Velika noč|velikonočno]] jutro.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=178s}}</ref> Otežitev naj bi se zgodila, kadar je bila Magdalena zamaknjena.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=181}}</ref> === Tujejezičnost (ksenoglosija, glosolalija) === Magdalena naj bi v stanju zamaknjenja razumela in govorila jezike, ki se jih ni nikoli učila ali jih kdaj slišala govoriti. Obvladala naj bi [[latinščina|latinščino]], [[grščina|grščino]], [[hebrejščina|hebrejščino]], [[kaldejščina|kaldejščino]] (=babilonščino) in še druge, tudi neevropske jezike. Nekaterih jezikov, ki jih je govorila v zamaknjenju, niso prepoznali niti največji jezikovni strokovnjaki.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=182}}</ref> === Duševidnost (kardiognozija) === Duševidnost je mistični pojav, po katerem oseba spozna in tako rekoč vidi stanje človeške duše. Magdalena naj bi imela tudi dar uvida v notranje stanje duše: ali je kdo v posvečujoči milosti ali v smrtnem grehu; kdor jo je prosil, mu je njegovo duševno stanje tudi razodela: ne le vernikom, ampak tudi mnogim duhovnikom. Tudi svojemu duhovnemu voditelju gorniškemu kaplanu Žagarju je Magdalena razkrila njegove pomanjkljivosti.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=181s}}</ref> === Prerokbe === [[Prerok]]ba pomeni napovedovanje prihodnjih dogodkov. Magdalena je večkrat napovedovala prihodnje dogodke. 2. avgusta 1848 naj bi napovedala beg [[papež Pij IX.|papeža Pija IX.]] iz [[Rim]]a. Ta dogodek je Magdalena omenila Jerneju Kržetu iz [[Vinice|Vinic]] že na začetku novembra 1848. Še istega meseca, 24. novembra 1848, je moral papež zaradi zaostrenih političnih razmer resnično zbežati iz Rima v [[Gaeta|Gaeto]].<ref>{{cite web|url=https://www.gliscritti.it/approf/dandrea/pio9.htm|title= Tesi di Laurea: La Repubblica Romana vista da Pio IX in Gaeta|publisher= UNIVERSITA' DEGLI STUDI DI ROMA "LA SAPIENZA" Facoltà di Scienze Umanistiche|author=Francesco Pesce|place=Rim|language=it|date=2003|accessdate=23. marec 2026}}</ref> Napovedovala naj bi tudi razne šibe, ujme in hudine.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=159s}}</ref> == Pisma == O Magdaleni obstaja veliko pisanih dokumentov. Med njimi so njena lastnoročna pisma, kakor tudi lastnoročna poročila oseb, ki so jo opazovale in so pisale poročila na škofijo, ali pa tudi v časopise. Kako jo je prizadevalo nasprotovanje in s kakim duhom ga je sprejemala, nam kaže tole njeno lastnoročno pismo, ki ga je pisala petdesetletnemu [[frančiškani|frančiškanskemu]] bratu [[Tobija Vernik|Tobiju Verniku]] (1801-1886)<ref>{{cite web|url=https://sbs.manuscripta.zrc-sazu.si/sbs_dipl_ms_206 |title=Dokumenti o mističnem življenju Magdalene Gornik. Elektronska diplomatična izdaja v nastajanju|publisher=ZRC SAZU |author=uredila Matija Ogrin in Barbara Lenarčič |place=Ljubljana|language=sl|date=2024|accessdate=23. marec 2026}}</ref> dne 14. junija 1851. Ker je zaradi starinske pisave [[bohoričica|bohoričice]] in takratnega — sicer nenavadno čistega in pristnega — jezika za koga morda težje berljivo, ga tukaj prinašamo v izvirniku kot je napisano, pa tudi v sodobni slovenščini in za primerjavo obojega v sodobni angleščini: {| |- ! Izvirno besedilo<ref>{{cite book|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=192; zadnja platnica}}</ref> ! Sodobna slovenščina ! Prevod v angleščino |- | <blockquote> <center>„O jest dobro vem, de imam dosti nasprotnikou Bogu bodi sahvala, di sim savolj Njega sanizhvana.</br>Res je, de Bog nas s’mnogim terpljenjam obiskuje, pa sahvalimo Ga lepo, de nas tukaj obishe, in prosimo Ga, de bi nas tukaj po svojim dopadajenju szhistil, na unim svetu pa nam dobrotlivo persanesil.</br>Magdalena Gornik.“</center> </blockquote> | <blockquote><center>»O jaz dobro vem, da imam dosti nasprotnikov. Bogu bodi zahvala, da sem zavoljo Njega zaničevana.</br>Res je, da nas Bog obiskuje z mnogim trpljenjem, pa zahvalimo Ga lepo, da nas tukaj obišče, in prosimo Ga, da bi nas tukaj po svojem dopadenju sčistil, na onem svetu pa nam dobrotljivo prizanesel.«</br>Magdalena Gornik<ref>{{cite book|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=192; last cover}}</ref></center> </blockquote> | <blockquote><center>"Oh, I know very well that I have many opponents. Thank God that I am despised for His sake.</br>It is true that God visits us with many sufferings, so let us thank Him well that He visits us here, and let us ask Him to purify us here according to His will, and in the next world to spare us kindly."</br>Magdalena Gornik.</center> </blockquote> |} == Smrt in češčenje == [[Slika:Petrinci-dom.jpg|thumb|200px|<center>V [[Petrinci]]h, kjer je zdaj Gasilski dom, je umrla Magdalena Gornikova]]</center> [[Slika:Gornik-Magdalena-spomenik.jpg|thumb|200px|<center>V ta grob na Gori so Magdaleno pokopali poleg njenih sorodnikov]]</center> V zvezi z Magdalenino smrtjo, umrla je 23. februarja 1896, je ohranjen spomin, da je njene bližnje, vse po vrsti revne, skrbelo zavoljo pogostitve pogrebcev. Zaman jih je umirajoča mirila, naj si ne delajo skrbi, saj bo že Bog poskrbel, da bo vse prav. In res, namedlo je ogromno snega pa pritisnil oster mraz, da se je na pogrebu pri odprtem grobu zbralo le osem pogrebcev. Danes se zbirajo ob njenem grobu številni romarji, ki se priporočajo njeni priprošnji pri [[Bog]]u.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/misticno-je-krvavela-zivela-brez-hrane|title=Vladimir Jerman: Mistično je krvavela in živela brez hrane|accessdate=2014-08-03|publisher=Slovenske novice|archive-date=2014-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20141126165632/http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/misticno-je-krvavela-zivela-brez-hrane|url-status=dead}}</ref> === Spomin === ==== Prva knjiga o prvi slovenski mistikinji ==== "Njena zamaknjenja so se začela avgusta 1848; njihova vsebina so dogodki iz Jezusovega trpljenja; pri tem začnejo krvaveti njene stigme, ki so vidne tudi drugim" – je že leta 1851 ribniški dekan Ignacij Holzapfel poročal ljubljanskemu škofu Alojziju Wolfu o "zamaknjneni deklici" z Gore pri Sodražici. Ob stoletnici njene smrti 1996 je [[France Baraga]] v Koledarju [[Celjska Mohorjeva družba|Celjske Mohorjeve družbe]] izrazil obžalovanje, da se ni "do danes še nihče lotil objave njenega življenjepisa". Tega zahtevnega dela pa se je dobro desetletje pozneje (2009) lotila študentka teologije Martina Kraljič. Njena diplomska naloga je "narasla" v knjigo, ki vsebuje veliko zanimivih pričevanj o tej „duši-žrtvi“.<ref>Martina Kraljič: ''Magdalena Gornik''. Kulturno društvo Magdalene Gornik, Medvedica 2009.</ref> Zanimivo, da se šele zdaj začenja uresničevati njena prerokba, za katero je vedel [[Sodražica|sodraški]] župnik in poznejši pomožni [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]] [[Stanislav Lenič]], "da se bodo čez šest rodov začeli goditi čudeži na njeno priprošnjo". Sama pisateljica te knjige je prepričana, da jo je prav Lenčkina priprošnja rešila iz denarnih težav, v katere je zašla v zvezi z izdajo knjige ''Magdalena Gornik'' v samozaložbi.<ref>{{cite web|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2026-magdalena-gornik|title=Magdalena Gornik. Rada trpim – Pričevanje|publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=november 2008|accessdate=15. marec 2026|archive-date=2019-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190329164207/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2026-magdalena-gornik|url-status=dead}}</ref> ==== Wikipedija ==== Na [[Wikipedija|Wikipediji]] je leta 2014 nastal članek v [[slovenščina|slovenščini]], [[hrvaščina|hrvaščini]], [[srbohrvaščina|srbohrvaščini]] in [[madžarščina|madžarščini]], 2026 pa še v [[angleščina|angleščini]], kar naj bi prispevalo k večjemu zanimanju za to malo znano [[Slovenci|Slovenko]]. ==== Mnenja visokih cerkvenih dostojanstvenikov ==== O premiku k naklonjenosti do nekdaj zaničevane Magdalene — ki so ji nasprotovale ne le svetne, ampak tudi cerkvene oblasti, katerih glavna skrb je bilo omejevanje romarjev — priča tudi uvodna beseda v knjigi Martine Kraljič. V njej pravi upokojeni [[Nadškofija Maribor|mariborski nadškof]] [[Marjan Turnšek]] takole: <blockquote>»Preseneča, kako je Magdalena že kot mlado dekle zmogla sprejemati toliko trpljenja. Na pristnost dogajanja je mogoče sklepati tudi zaradi zorenja in rasti v krepostnem življenju. Čeprav nenavadni mistični pojavi še niso zagotovilo svetosti, kaže, da so se v življenju Magdalene Gornik kreposti postopoma razvijale v smeri herojske stopnje.«<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=8}}</ref></blockquote> [[Kardinal]] [[Franc Rode]] pa je o Magdaleni dejal: <blockquote> »Ob izrednem pojavu mističnih doživetij in svetniškega življenja Magdalene Gornik je naravno, da mislimo na postopek za [[beatifikacija|beatifikacijo]] in [[kanonizacija|kanonizacijo]]. Drugi narodi bi to že zdavnaj storili.« (Rim, 3. septembra 2008)<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=211}}</ref></blockquote> Magdaleno Gornik je leta 2000 upodobil akademski slikar [[Lojze Čemažar]] skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi svetniškimi osebami na freski zunanje kapele [[Cerkev Marije Kraljice miru, Kurešček|Cerkve Kraljice miru na Kureščku]]. Po lastnem pričevanju je v sanjah videl mesto, kje naj jo naslika, kakor tudi njeno velikost, zunanjost in atribute (križ, trnjeva krona, mistično obhajilo).<ref>Martina Kraljič, ''Magdalena Gornik'', Kulturno društvo Magdalene Gornik, Medvedica 2009, stran 199.</ref> === Postopek za posvečenje (kanonizacijo) === ==== »Eppur si muove!« ==== »[[In vendar se vrti|Eppur si muove!]]« bi skoraj smeli vzklikniti, ko so se začele zadeve v zvezi z Šmetovo Lenčko končno premikati z mrtve točke po dobrem stoletju zapostavljanja in pozabe. Pobudo za postopek je prejela Ljubljanska nadškofija leta 2003 in takratni nadškof [[Franc Rode]] je bil zadevi sicer naklonjen, vendar je bil poklican že naslednje leto na novo službo v osrednjem vodstvu Cerkve in stvar je spet začasno zastala.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=211}}</ref></blockquote> 24. septembra 2018 pa so vsi slovenski škofje na 108. redni seji [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] soglasno podprli začetek postopka<ref>Sporočila slovenskih škofij, 11/2018</ref>. [[Zakonik cerkvenega prava|Cerkveni predpisi]] v zvezi s tem zahtevajo, da pristojni škof imenuje posebnega postulatorja oziroma pospeševalca svetniškega postopka.<ref> Postulatorja zakonito imenuje akter z mandatom postulatorja in ga pisno potrdi pristojna cerkvena oblast, ki je v škofijski fazi škof, v rimski fazi pa Kongregacija za zadeve svetnikov. (Regulation of the postulators / Navodila za postulatorje t. 6b)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.causesanti.va/it/documenti/regulation-of-the-postulators.html|title=Regulation of the postulators|publisher=Dicastero delle Cause dei Santi|author=kardinal Marcello Semeraro|place=Vatikan|language=en|date=11. oktober 2021|accessdate=22. marec 2026}}</ref> 19. februarja 2019 je [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof]] in metropolit [[Stanislav Zore]] imenoval za [[postulator]]ja dolgoletnega urednika ''[[Družina (časopis)|Družine]]'' [[Franci Petrič|Francija Petriča]], ki v zvezi s tem pravi: »Moji nalogi sta dve. #Prva: v postopku moram dokazati verodostojen in obširen sluh svetosti o kandidatki; #druga naloga pa je dokazati razširjeno mnenje med verniki o milostih, prejetih od Boga na njeno priprošnjo.«<ref>{{cite journal|last1=Čuk|first1=Silvo|title=Magdalena Gornik se bliža oltarju|journal=Ognjišče|date=april 2019|volume=LV|issue=635|pages=29}}</ref> ==== Zelena luč za začetek postopka ==== Po temeljitih preiskavah [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] v zvezi z njenim „sluhom svetosti“ je dne 23. novembra 2021 [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] izdala dovoljenje, s katerim lahko Ljubljanska nadškofija začne postopek za Magdalenino prištetje k svetnikom.<ref>{{cite web|url=https://www.magdalenagornik.com/beatifikacija|title=Beatifikacija|publisher=Magdalena Gornik|author=Martina Kraljič|place=|language=sl|date=|accessdate=15. marec 2026}}</ref> Vse kaže, da se zdaj začenja uresničevati njena napoved, da se bodo čez šest rodov na njeno priprošnjo začeli goditi čudeži. Zaznavno češčenje med vernim ljudstvom in uslišanja na njeno priprošnjo so namreč pogoj, da se prične postopek za njeno razglasitev za blaženo. Če se bo dogodil čudež, ki ga bo kot takega po izredno temeljitih preiskavah in zaslišanjih priznala tudi vrhovna cerkvena oblast, ne bo več ovir za njeno razglasitev za blaženo; podobno pozneje tudi za svetnico.<ref>Regulation of the postulators (Navodila za postulatorje) t. 28-30b</ref><ref>{{cite web|url=https://www.causesanti.va/it/documenti/regulation-of-the-postulators.html|title=Regulation of the postulators|publisher=Dicastero delle Cause dei Santi|author=kardinal Marcello Semeraro|place=Vatikan|language=en|date=11. oktober 2021|accessdate=22. marec 2026}}</ref> Na praznik Povišanja Svetega Križa, 14. septembra 2022, se je postopek pričel in pod postulatorjevim vodstvom dobro napreduje. Odslej ji pripada časten naslov [[Božji služabnik|Božje služabnice]].<ref>{{cite web|url=https://radio.ognjisce.si/sl/245/novice/34154/iz-vatikana-zelena-luc-za-zacetek-postopka-za-beatifikacijo-in-kanonizacijo-magdalene-gornik.htm?trk=guest_job_details_nav-header-logo|title= Iz Vatikana zelena luč za začetek postopka za beatifikacijo in kanonizacijo Magdalene Gornik |publisher=Radio Ognjišče|author=|place=Koper|language=sl|date=11. december 2021|accessdate=15. marec 2026}}</ref> ==== Magdalenino sporočilo ==== [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanski nadškof]] [[Stanislav Zore]] je ob »Nedelji svetniških kandidatov ljubljanske metropolije«, ki je bila 17. septembra 2023 v [[Sodražica|sodraški]] župnijski cerkvi sv. Magdalene, med drugim v zvezi z Magdaleno Gornikovo dejal: "V Sodražici smo se zbrali, ker je v tukajšnjem župnišču po škofovem naročillu od 2. marca do 11. aprila 1852 potekala cerkvena preiskava. Sodraški župnik Lesjak in drugi bližnji duhovniki so se pretreseni prepričali o pristnosti mističnih pojavov in o tem, da ''Magdalena ni prevarantka'', za kar so jo namreč razglašala tedanja občila in tudi svetne oblasti." Po nadškofovem mnenju ima za nas sporočilo ter nas tudi danes uči: #''Sprejemanja trpljenja''; povedala je namreč, da »Mati Božja tiste tolaži, ki za Jezusom hodijo, z Jezusom trpijo in mu zvesti ostanejo«. #''Zavračanja nasilja in evtanazije'', ki pomeni strahopeten beg pred trpljenjem. Danes je vsesplošna težnja, da bi trpljenje popolnoma odstranili iz življenja: da bi izbrisali ne le trpljenje, ampak tudi sebe iz knjige večnega življenja. [[Jezus Kristus|Kristus]] in Magdalena pa nas učita, da je neizogibno trpljenje čistilo duše ter zadostilno sredstvo za lastne in tuje grehe, ki zapira peklenska in odpira nebeška vrata. Tudi [[France Bevk]] je zapisal, da je v urah trpljenja prejel več kot v vseh letih mirnega in lagodnega življenja. #''Izkazovanja velikodušnega odpuščanja'', kot ga je bila zmožna slovenska učiteljica [[Ivanka Novak]] iz [[Hrovača|Hrovače]], ki ni hotela izdati svojega moža Franca. [[Partizani]] so jo zato 3. junija 1942 zjutraj kot mater v šestem mesecu nosečnosti odgnali v gozd, kjer si je morala sama izkopati grob; zaman je prosila za življenje nerojenega otroka, kateremu je napisala poslovilno pismo, ki so ga našli pozneje: „V smrti ne bom sama: z menoj boš ti, moj otrok in [[Sveta Marija|Marija]], ki naju bo ponesla v večno srečni dom«. Nobene zamere, nobenega maščevanja, ampak en sam izraz ljubezni in tolažbe. Svetniki in tudi Magdalena nas vzgajajo za odpuščanje, ki celi rane v srcu posameznika, znotraj družin, v naših skupnostih in v našem narodu.<ref>{{cite web|url=https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Magdalena-Gornik-2024_SPLET.pdf|title=Magdalenin glas z Gore – Posebna revija o Božji služabnici Magdaleni Gornik |publisher=Nadškofija Ljubljana|author=|place=|language=sl|date=2024|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === Takratno časopisje === Poglejmo še malo v zgodovino, da bomo lažje razumeli, zakaj so z začetkom postopka čakali tako dolgo. Ni brez pomena, da so se začela nenavadna dogajanja ravno v času [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]], ki je po eni strani želela osvoboditev narodov od tujega gospostva; ni pa šlo tu samo za osvoboditev od tujcev, ampak sploh od kakršnihkoli gospodarjev po [[Karl Marx|Marksovem]] geslu: "Proletarce vseh dežel - združite se!" (zoper izkoriščanje kapitalistov) - kar je izraženo zlasti v "[[Komunistični manifest|Komunističnem manifestu]]". Temu je predhodila krilatica iz 1844, češ da je "[[opij ljudstva|vera opij ljudstva]]"<ref>{{cite web|url=https://katholisch.de/artikel/28011-nur-opium-des-volkes-karl-marx-und-die-religion|title= Er kritisierte und veränderte die Kirche: Nur "Opium des Volkes"? Karl Marx und die Religion|publisher=katholisch.de|author= Christoph Paul Hartmann|place=|language=de|date=24. januar 2021|accessdate=24. marec 2026}}</ref> in je s tem povezal neizprosen boj za osvoboditev od Boga in zvezo zoper Boga in vse nadnaravno, zlasti pa zoper "[[srednji vek|srednjeveški]] [[mistika|misticizem]]", ki pa ga je Lenčkino dogajanje pravzaprav poosebljalo. To je bil glavni razlog, da se takratnemu duhovnemu vodstvu ni mudilo in ni zdelo primerno dajati kakršnekoli priložnosti, da bi se ta proticerkvena gonja še stopnjevala ali podžigala s kakim tovrstnim postopkom. Iz samega ravnanja škofa Wolfa in njegovih naslednikov pa bi se dalo sklepati, da skupaj s svobodomiselnim tokom niti oni niso bili kaj dosti prepričani o pristnosti, še manj pa navdušeni nad podobnimi dogodki, ki so se tudi njim dozdevali sumljive vrednosti. Na splošno takratno časopisje mističnim pojavom ni bilo naklonjeno: občutno manj kot danes, ko tako pisanje ali poročanje pravzaprav nikogar resno ne moti. O dogodkih na Gori so svoje bralce obvestile najprej [[Janez Bleiweis|Bleiweisove]] ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]'', ki sicer niso bile protiversko usmerjene. Nepodpisani avtor iz Ljubljane se je v rubriki ''Novičar'' dne 6. junija 1849 spotaknil ob Magdaleno; čeprav je sam ni videl, jo je — glede na govorice — razglasil za bolno in sicer piše takole: <blockquote> »Ob tej priložnosti moramo povedati, da smo te dni slišali o tako imenovanem zamaknjenju dekleta na Gori v ribniškem okraju take reči, da je ali res bolna ali pa goljufica, ki jo je naščuval kak skriti slepar ali sleparka, če je vse res, kar o tem dekletu ljudje trosijo po svetu… Torej ne delajmo čudežev iz reči, ki so ali zares bolezen ali pa goljufija.«<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik, opomba 39|page=41 in 42}}</ref><ref>N. N., Novičar iz Ljubljane, v: Novice 7 (6. junij 1849), 100</ref></blockquote> V [[Dunaj|dunajski]] časopis »Der Lloyd« je neki nepodpisani poročevalec prav tako iz [[Ljubljana|Ljubljane]] 29. julija 1849 v nemščini zapisal: <blockquote> »V neki vasi v [[Ribnica|ribniškem]] okraju naj bi mlada deklica v magnetiziranem stanju povzročala veliko razburjenje, ker se k njej zgrinjajo velike množice in si dajo od nje prerokovati, v prepričanju, da je svetnica. To zaslepljenost naj bi, kot slišim, pospeševala krajevna duhovščina. Zato bi škofijski svet s premestitvijo močno podprl ukrepe, (ki bi jih naj izvedla politična oblast), če bi pri vraževernem ljudstvu naleteli na nepredvidene ovire.«</blockquote> Ko ta časopis omenja, da je bila deklica »magnetizirana«, misli pri tem reči, da je bila [[hipnoza|hipnotizirana]]; ta izraz je takrat preprosto ljudstvo razumelo tako; danes [[magnetizem]] razumemo v njegovem ožjem, t. j. [[fizika]]lnem pomenu. Ko jo je pa [[Kočevje|kočevski]] [[zdravnik]] [[Anton Zhesnik|Česnik]]<ref>Dr. Anton Česnik (1801–1862) iz Zgornjega Brnika je doktoriral iz medicine in diplomiral iz veterine na Dunaju. Bil je od 1849 okrožni zdravnik v Kočevju</ref> pri svojem od oblasti naročenem strokovnem opazovanju njenih pojavov res poskušal hipnotizirati, mu to ni nikoli uspelo in je sklenil, da za take vrste poskusov sploh ni dovzetna.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik, opomba 40|page=42}}</ref><ref>N. N., Der Lloyd (29. VII. 1849) , 2. Prevedel F. Baraga v: Glasnik Kraljice miru 18 (2001), 5/6, 23</ref> === Cerkvena oblast === Ljubljanski škof [[Anton Alojzij Wolf|Anton Wolf]] se je najprej ravnal po poročanju časopisja, češ da gre za goljufijo. Obenem pa je začela nanj pritiskati civilna oblast, da naj ukrepa. Zavedal pa se je, da ukrepanje civilnih oblasti ni potrebno. Držal pa se je najmanj zahtevnega načela, da je pač treba še počakati in zadevo preiskovati. Naročal je odgovornim duhovnikom, naj mu o zadevi redno poročajo, obenem pa skušajo zaustaviti naval romarjev. Da ne bi ljudi spodbudil k romanju, sam osebno nikoli ni šel obiskat Gornikove Magdalene niti Wolf niti njegovi nasledniki; obenem pa ni poslal s škofije nobenega pooblaščenca v tem smislu.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=43s}}</ref> Bržkone je bilo vodstvo slovenske Cerkve — tudi zaradi slabih izkušenj s prevarantko [[Vodiška Johanca|Vodiško Johanco]] — dolga desetletja pretirano previdno, čeprav ni izražalo dvoma o čudežnih dogajanjih v zvezi z Magdaleninim življenjem. Iz več razlogov torej izredno dolgo časa ni bil sprožen postopek za razglasitev za [[blaženec|blaženo]], čeprav so ti nenavadni izpričani dogodki s cerkvenega stališča tak postopek priporočali.<ref>Marovt, Alenka. [http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60471779&section_id=3&article_id=3316737 Preverjeno: Čudeži slovenske Magdalene] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141129035243/http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60471779&section_id=3&article_id=3316737 |date=2014-11-29 }}. 24ur, 8. junij 2010.</ref> === Pomota pri sliki === Ni se zgodilo v zgodovini prvič, da so zamenjali Gornikovo Lenčko z Vodiško Johanco. Tako je leta 2012 v časopisu ''Reporter'' izšel štiristranski članek Monike Kubelj o »Vodiški Johanci« z naslovom ''»Johanina predstava čudežev«''. V zvezi s tem izraža Jože Bartolj svoje pomisleke: :V tem članku se je pojavila fotografija, ki zavaja, da ne rečem, zavestno potvarja resnico. Člankarica trdi, da je to »Slavna slika krvaveče Johance«. Fotografija namreč ne prikazuje te, ampak Magdaleno Gornik — mistikinjo z Gore pri Sodražici — ki je verjetno največja žrtev vodiške prevare. Zakaj žrtev? Zato, ker je zaradi negativne odmevnosti primera Vodiške Johance bila po krivici zapostavljena največja slovenska mistikinja Lenčka. Taki in podobni članki ne prispevajo k temu, da bi lahko primer Magdalene z Gore in njena mistična doživetja spoznali neobremenjeno in nepristransko.<ref>{{navedi splet|url=http://jozeb.blog.siol.net/2012/05/06/stigme-magdalena-gornik-in-vodiska-johanca/|title=Jože Bartolj: Stigme, Magdalena Gornik in Vodiška Johanca|accessdate=2014-11-14|publisher=jozeb.blog|archive-date=2014-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20141127224558/http://jozeb.blog.siol.net/2012/05/06/stigme-magdalena-gornik-in-vodiska-johanca/|url-status=dead}}</ref> Tovrstne pomote ali podtikanja pa so vendarle dandanes izjema. Ni pa bilo tako sredi 19. stoletja: gibanja kot prevratna vrenja, nasprotovanje papežu in veri nasploh ter "Pomlad narodov" nikakor niso bili naklonjeni kakršnikoli [[mistika|mistiki]]. Prevara Vodiške Johance v začeku [[20. stoletje|Dvajsetega stoletja]] pa je Gornikovo spet za dolgo časa odrinila v pozabo. Danes o Gornikovi poročajo izčrpno in v zvezi z dogajanjem katoliški pisci, pa tudi dnevno posvetno časopisje sorazmerno točno in nepristransko, če izvzamemo nekater neokusne komentarje bralcev, ki pa se ne spotikajo prvenstveno ob Magdaleno.<ref>{{cite web|url=https://svet24.si/novice/kultura/izjemna-zgodba-magdalene-gornik-1398609|title=Izjemna zgodba Magdalene Gornik|publisher=Svet24.si|author=Majda Goznik|place=Ljubljana|language=sl|date=7. april 2024|accessdate=15. marec 2026}}</ref> === [[Vodiška Johanca]] o Magdaleni === Vodiška Johanca oziroma Ivanka Jerovšek je torej v začetku dvajsetega stoletja varala lahkoverne množice z uprizarjanjem Kristusovega trpljenja; po njeni pripovedi pravzaprav ni imela namena goljufati, pač pa je zbirala denar, da bi reševala duše iz [[vice|vic]]. Od kod pa je prišla na to zamisel? Na [[Ljubljana|ljubljanskem]] sodišču je glede tega med drugim pojasnila: <blockquote>»Ko sem prišla v [[Vodice]], mi je nekoč neka ženska povedala, da je baje že preje bila nekoč na [[Kranjska|Kranjskem]] neka [[Magdalena Gornik|Gornik Lenčka]] iz Sodražice, ki je ravno tako trpela kakor jaz, obenem pa je tudi zamogla zvedeti, kaj da je za rešitev duš iz vic potrebno. Na to sem pa tudi jaz začela pripovedovati, da vidim duše v vicah in da zvem, kaj je za njihovo rešitev potrebno. K temu me je posebno tudi zapeljala okoliščina, da so me ljudje vedno izpraševali o dušah mrličev. Tega pa nikakor nisem storila v namenu, da bi bila ljudem izvabila denar; to mi sploh ni prišlo na misel, kajti kar sem potrebovala, sem itak dobila v župnišču.« </blockquote> Gornikova Lenčka, ki jo omenja Johanca, je bila Magdalena Gornik s Svete Gore nad Sodražico. <ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/kako-smo-ostali-prikrajsani-za-novo-slovensko-svetnico-2-del-in-kazen/317741 | title=Andrej MrakKako smo ostali prikrajšani za novo slovensko svetnico (2. del … in kazen; Razglednice preteklosti)|accessdate=2014-11-13|publisher=rtvslo.si}}</ref> Glede usode [[duša|duš]] pokojnih pa Lenčka pravzaprav ni rada govorila: <blockquote>Tudi ko se je vrnila z [[Fara, Bloke|Blok]] na [[Župnija Gora pri Sodražici|Goro]], so jo ljudje hodili obiskovat in iskat nasvete. K njej so prihajali z različnimi željami in nameni, ki pa Magdaleni niso bili vedno všeč. Kaplan [[Dominik Janež|Janež]] <ref>Dominik Janež (1865–1946) je bil tri mesece 1893 kaplan na Blokah, nato pa je postal istega leta kaplan na Gori. 1902 je šel za župnika v [[Studeno, Postojna|Studeno pri Postojni]]</ref><ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik: Kratka predstavitev oseb, ki so spremljale M. G.|page=12}}</ref> piše, da so jo hodili spraševat, kje se nahajajo njihovi pokojni. Izkoristili so čas, ko je bila v stanju zamaknjenja. Toda običajno niso dobili odgovora. ''Magdalena ni marala takšnih vprašanj.'' Janež piše, da sta nekoč v času od vnebohoda do binkošti, ko je bila Magdalena neprekinjeno v zamaknjenju, prišli spraševat Magdaleno o svojih pokojnih kneginja [[Sapieha]] iz Galicije in neka grofica s Poljskega. Magdalena je bila zelo užaljena in je pokazala z izrazom obraza, da ji je vprašanje o pokojnih zelo neljubo. Zvedeli nista ničesar.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik, opomba 40|page=126}}</ref></blockquote> == Glej tudi == *[[Pij iz Pietrelcine|Pater Pij]] *[[Frančišek Asiški|Sveti Frančišek Asiški]] *[[Terezija Neumann]] == Slikovna zbirka == <center> <gallery> Slika:Petrinci-Gora.jpg|Petrinci s cerkvijo na Gori Slika:Gora-cerkev.jpg|Gora pri Sodražici Slika:Gora-hisa.jpg|Tu se je rodila Magdalena Gornikova Slika:Gora-hisa1881.jpg|Na pogorišču je brat zgradil novo hišo 1881 Slika:Gora-kapela-Marija.jpg|V to kapelo je Magdalena hodila molit Slika:Gora-kapela-romarji.jpg|Veliko romarjev prihaja na ta svet kraj Slika:Gora-kriz-Gornik.jpg|Pri tem križu naj bi Magdalena imala prvo videnje Slika:Gora-kriz.jpg|Ko je šla po šavje na njivo, naj bi se ji na tem mestu prikazala Marija Slika:Gora-krstilnik.jpg|Tu je bila Magdalena krščena Slika:Gora-oltar.jpg|Oltar svetega Jožefa v cerkvi na Gori Slika:Gora-prezbiterij.jpg|Oltar Marije Snežne in krstilnik Slika:Gornik-spomenik.jpg|K Magdaleninemu grobu prihajajo romarji Slika:Gornik-spomenik2.jpg|Romarji se priporočajo Magdalenini priprošnji Slika:Gornik-Gora-spomenik.jpg|Magdalenin grob | V Sodražici je Magdalena hodila v to cerkev Slika:Mihael Stroj - Anton Alojzij Wolf.jpg|[[Mihael Stroj|Stroj]] 1857: [[Ljubljana|Ljubljanski]] [[škof]] [[Anton Alojzij Wolf|Wolf]]<ref>{{navedi knjigo|author=M. Kraljič|title=Magdalena Gornik|page=103-105}}</ref> </gallery> </center> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Martina Kraljič: ''Magdalena Gornik''. Kulturno društvo Magdalene Gornik, Medvedica 2009. * France M. Dolinar: ''Marija Magdalena Gornik (1835-1896)''. Družina, Ljubljana, 2019. == Film == * [https://www.youtube.com/watch?v=d9pTr0gCp_g ''OKRONANA (Crowned)'' — film o mistikinji Magdaleni Gornik | YouTube] * [http://www.casnik.si/index.php/2013/06/28/slovenska-mistikinja-magdalena-gornik/ Jožica Kolar: ''Slovenska mistikinja — Magdalena Gornik'', komentar filma] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141127231605/http://www.casnik.si/index.php/2013/06/28/slovenska-mistikinja-magdalena-gornik/ |date=2014-11-27 }} * [http://www.demokracija.si/komentar/video-poznate-mistikinjo-magdaleno-gornik-oglejte-si-film.html (Video) ''Poznate mistikinjo Magdaleno Gornik? Oglejte si film!'' Napisal A. S.] * [http://nova24tv.si/sprosceno/zanimivosti/video-marijino-prikazovanje-magdaleni-gornik/ Zanimivosti: (Video) ''Marijino prikazovanje Magdaleni Gornik''] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} * [https://nadskofija-ljubljana.si/wp-content/uploads/Magdalena-Gornik-2024_SPLET.pdf Magdalenin glas z Gore – Posebna revija o Božji služabnici Magdaleni Gornik * 2024] * [https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/2026-magdalena-gornik Ognjišče Magdalena Gornik (pričevanje 11_2008)] * [http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/1611/magdalena-gornik Rojstvo in življenje: Magdalena Gornik] * [http://24kul.si/magdalena-gornik-obletnica Blaž Kovačič: Magdalena Gornik - obletnica rojstva 19.07.2017] * [https://si.aleteia.org/2018/08/29/magdalena-gornik-z-gore-pri-sodrazici-47-let-brez-hrane-kristusove-rane-zamaknjenja/ Duhovnost: Posebna žena z Gore pri Sodražici: 47 let brez hrane, Kristusove rane, zamaknjenja] * [https://www.casnik.si/slovenska-mistikinja-magdalena-gornik/ Časnik: Slovenska mistikinja] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjiga/marija-magdalena-gornik-1835-1896?Open Družina: Marija Magdalena Gornik] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/57-33-NasPogovor-1 »V Magdaleni Gornik imamo veliko priprošnjico« 17. 8. 2008 | Marjan Pogačnik | Pogovor z Martino Kraljič, avtorico knjige o slovenski mistikinji 19. stoletja (celoten pogovor)] * [https://revijazarja.si/clanek/alter/55ed65a766130/mistikinja-magdalena-je-zivela-od-bozjih-zrnc Zarja: Mistikinja Magdalena je živela od božjih zrnc] * [http://www.obcestvo.si/aktualno/337-romanje-po-poteh-magdalene-gornik Občestvo: Romanje po poteh Magdalene Gornik] * [https://www.facebook.com/MagdalenaMistikinja/ Facebook: Magdalena mistikinja] * [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/57-33-NasPogovor-1 »V Magdaleni Gornik imamo veliko priprošnjico« Družina: 17. avgust 2008 | Marjan Pogačnik | Naš pogovor Pogovor z Martino Kraljič, avtorico knjige o slovenski mistikinji 19. stoletja] * [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/magdalena-gornik Magdalena Gornik. 2. marec 2014 | Katja Lavrih | Naša Družina] * [http://klicbozjeljubezni.blogspot.com/2012/02/vice-nebesa-pekel-vec-vidcev.html Mistika - klic Božje ljubezni: Nebesa, vice, pekel - pričevanja vidcev in vidkinj: Kovalska, Magdalena Gornikova, Vidka. multilingualno] * [http://www.kdfjm.si/?page_id=1602 Jana Vizjak - Slike posvečene Magdaleni Gornik (Ana Škrlep)] * [http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/kako-smo-ostali-prikrajsani-za-novo-slovensko-svetnico-1-del-zlocin/317179 Andrej Mrak: Kako smo ostali prikrajšani za novo slovensko svetnico (1. del - Zločin …) Pred stotimi leti so razkrinkali Johanco iz Vodic] * [http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/kako-smo-ostali-prikrajsani-za-novo-slovensko-svetnico-2-del-in-kazen/317741 Andrej Mrak: Kako smo ostali prikrajšani za novo slovensko svetnico (2. del … in kazen). Razglednice preteklosti] * [http://www.jana.si/2009/07/mistikinja-magdalena-je-zivela-od-bozjih-zrnc/ Mistikinja Magdalena je živela od božjih zrnc. Jana, 21. julij 2009, Simona Furlan | Foto: Šimen Zupančič] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141127092651/http://www.jana.si/2009/07/mistikinja-magdalena-je-zivela-od-bozjih-zrnc/ |date=2014-11-27 }} ;{{ikona hr}} * [https://www.bitno.net/vjera/duhovnost/magdalena-gornik-slovenska-stigmaticarka-i-dusa-patnica-koja-je-47-godina-zivjela-bez-hrane/ Kristina D. | Bitno.net: VELIKE MISTIČARKE KATOLIČKE CRKVE (8) Magdalena Gornik – slovenska stigmatičarka i duša patnica koja je 47 godina živjela bez hrane] * [http://misticizam-u-crkvi.tumblr.com/post/99925764393/magdalena-gornik-slovenska-misticarka-stigmaticarka Misticizam u Katoličkoj Crkvi. Magdalena Gornik - slovenska mističarka, stigmatičarka i duša patnica]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ;{{ikona en}} * [http://www.mysticsofthechurch.com/2011/11/magdalena-gornik-mystic-stigmatic-and.html Magdalena Gornik -Mystic, Stigmatic and Victim Soul Magdalena Gornik] * [http://www.visionsofjesuschrist.com/weeping1730.html Visions: Magdalena Gornik] * [https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/the-mysterious-life-of-magdalena-gornik/475386 Slovenia Revealed: The Mysterious Life of Magdalena Gornik from Jaka Bartolj - MMC RTV SLO] {{Slovenski svetniki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gornik, Magdalena}} [[Kategorija:Rojeni leta 1835]] [[Kategorija:Umrli leta 1896]] [[Kategorija:Slovenski mistiki]] [[Kategorija:Karizmatiki]] [[Kategorija:Stigmatiki]] [[Kategorija:Čudodelniki]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] 5zst55z4pau3a67i66nds055xekjebg Liharda Kamenska 0 382482 6708099 6251635 2026-07-07T16:06:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708099 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Svetnik | name = Sveta Liharda Kamenska | image = <!-- WD --> | imagesize = | caption = Liharda Kamenska, <br><small>slika iz Slomškovih Drobtinic iz leta 1855</small> | titles = | birth_date = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | feast_day = 5. februar | venerated_in = [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška Cerkev]] | beatified_date = | beatified_by = | canonized_date = [[Tridentinski koncil|predtridentinsko obdobje]] <br>preden si je [[1171]] [[papež Aleksander III.|Aleksander III.]] pridržal pravico do [[kanonizacija|kanonizacije]] | canonized_place = | canonized_by = | major_shrine = [[Cerkev svetega Lovrenca, Kamen v Podjuni]]<br><small>(pokopana)</small> | attributes = berač, štručej | patronage = | issues = | suppressed_date = | suppressed_by = }} [[Slika:Stein im Jauntal (4).jpg|thumb|right|200px|Oltar svete Liharde Kamenske s slovenskim napisom v [[Cerkev svetega Lovrenca, Kamen v Podjuni|župnijski cerkvi]] v Kamnu v Podjuni. Kip ima za atribut berača in štručej.]] [[Slika:Hildegard von Stein 19102005 01.jpg|thumb|right|200px|Liharda Kamenska, kip iz znamenja v Kamnu v Podjuni]] '''Liharda Kamenska''' ({{Jezik-de|Hildegard von Stein}}), [[Koroška (zvezna dežela)|koroška]] [[plemkinja]] in [[svetnik|svetnica]], * okoli 910, † [[5. februar]], verjetno leta 985 ali pozneje, [[Kamen v Podjuni]]. Po Slomšku je živela nad 100 let, v Kamnu v Podjuni. Je zgodovinska osebnost, ki verjetno izvira iz iste rodbine kot sveta [[Ema Krška]]. Kot dobrodelna ''mila mati Slovencev'' in kot ''Slovenka'' je bila sprejeta kot svetnica in z njo je povezana ljudska šega metanja ''štručejev'' oziroma ''kržejev''. Njen sin, ''sveti [[Albin Koroški|Albin]]'', je bil zadnji škof v Sebnu in prvi škof v [[Briksen|Briksnu]] na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]]. == Zgodovina == Liharda Kamenska je bila hčerka [[Aribo|Ariba]] iz Leobna iz bogate bavarske rodbine [[Ariborni|Aribonov]]. <ref>{{navedi knjigo|author=Anselm Sparber|title=Albuin v LThK/I |page=293}}</ref> Ni mogoče natančneje ugotoviti, ali in kako je bila v sorodu s sveto [[Ema Krška|Emo Krško]]. Znano je le, da sta obe svetnici živeli v približno isti dobi in da sta bili obe bogati; vendar je Liharda doživela višjo starost. Liharda je bila poročena z [[Albuin Koroški|Albuinom]], imenovanem tudi Pavel (vzhodno od [[Škarbinja|Škarbinje]] je poznan kot Albuin ali Alboin, zahodno pa kot Pavel); bil je palatinski grof [[Koroška (vojvodina)|Koroške]]<ref>Mon. Car. III 218.</ref>. Živela je na [[Grad Prosnica|Gradu Prosnica]] na Škarbinji visoko nad [[Drava|Dravo]]. Od tega gradu ni več sledu. ==== Lihardina družina ==== Zgodovina poroča, da sta Albuin in [[Liharda Kamenska|Liharda]] imela pet otrok. #Najstarejši je bil ''Hartvik'' (''Hartwich''), ki je bil rojen okoli 930, in je bil – kot njegov oče – [[Palatin (naziv)|palatin]] v [[Karantanija|Karantaniji]]. #Drugi sin je bil ''Aribo'' (ali ''Aripo''), ki se je rodil okoli 935 in je bil mejni grof v Podjuni in ob Dravi. #Tretji sin – ''sveti [[Albin Koroški|Albin]]'' – je bil rojen okrog 945 in je bil zadnji škof v Sebnu ter prvi škof v Briksnu. #Starejša hčerka ''Gepa'' (oziroma ''Geupa'') je bila poročena s plemičem ''Pezilijem'' (oziroma ''Pezzilinom''), #mlajša sestra pa je bila ''Vezela'' (ali ''Wezala''). <ref>{{navedi splet|url=http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/aribonen/albuin_bischof_von_brixen_+_1006.html |title= HERKUNFT UND GESCHICHTE FÜHRENDER BAYERISCH-ÖSTERREICHISCHER GESCHLECHTER IM HOCHMITTELALTER|publisher=Manfred Hiebl|date= |accessdate=28. april 2020}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.heiligenlegenden.de/literatur/bavaria-sancta/vierter-abschnitt/albuin/home.html|title= Die Heiligenlegenden |publisher=Josef Dirschl|date=1861 |accessdate=28. april 2020}}</ref> Po smrti svojega moža Albuina je podarila Liharda sinu diakonu [[Albin Koroški|Albinu]], kasnejšemu [[Škofija Brixen|briksenškemu škofu]], okoli leta 975 posestvo na Kamnu v Podjuni z osmimi slovenskimi [[huba]]mi (tj. kmetijami).<ref>[http://books.google.de/books?id=jJDNAAAAMAAJ&pg=RA2-PA24 Ankershofen: ''Kärntner Regesten'' in AÖG 1848]</ref> <ref>Schnabl, Bojan-Ilija: ''Sveta Liharda kamenska, « Usmiljena mati Slovencev » in njeni podjunski štručeji''; v: Nedelja (27.1.2013) str. 4–5.</ref> Relikvije svete Liharde so deloma v Lihardinem oltarju v [[Cerkev svetega Lovrenca, Kamen v Podjuni|Cerkvi svetega Lovrenca]] na Kamnu v Podjuni, deloma v [[Samostan klaris Gradec|Samostanu klaris v Gradcu]], kamor so jih preneseli v 19. stoletju. == Legende == O Lihardini hudi usodi in družinskem nasilju obstaja več legend, ki so objavljene v različnih knjigah, različnih zbirkah in različnih časih. V njih je prikazano njeno sveto in dobrodelno življenje, pa tudi nevoščljivo, maščevalno in hudobno življenje ter izživljanje njenih najbližjih. V usodnem trenutku nastopi Božje posredovanje, ki reši nedolžno žrtev pred smrtjo, kar spodbudi ljubosumnega moža h katarzi - očiščenju po hudem kesanju in dolgoletni pokori. Ena od legend se nanaša na njeno mučeništvu zaradi moža, ki je bil nanjo - po natolcevanju okolice - tako ljubosumen, da jo je vrgel z grajskega okna v prepad. Angel pa jo je rešil in jo odnesel na njen [[Grad Kamen v Podjuni]]. Mož je za svoje nepremišljeno dejanje delal hudo in dolgo pokoro. == Ocena == === Inkulturacija in slovenska [[zgodovina]] === Češčenje svete Liharde Kamenske je po [[Bojan-Ilija Schnabl|Schnablovem]] mnenju šolski primer za številne postopne procese [[Inkulturacija|inkulturacije]]. V njem morebiti najdemo elemente češčenja [[Sveta Agata|Svete Agate iz Katanije]] na Siciliji, ki je menda prevzela oziroma »inkulturirala« grško-rimski boginji [[Ceres]] in [[Demeter]]. Po drugi strani pa se v češčenju svete Liharde najdejo tudi prvine slovanskega poganskega pomladanskega kulta ter končno krščansko-katoliške tradicije. Češčenje je tesno povezano s slovensko zgodovino: [[slovenščina|slovenščini]] je pripadala vloga kulturnega posredovalca, ker je bila jezik domačinov oziroma lokalnega avtohtonega prebivalstva [[Podjuna|Podjune]] na strnjenem ozemlju južno od Drave. Šele v desetletjih po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je pod ponemčevalnimi pritiski znatno spremenila jezikovna slika domačinov, četudi je do danes župnija ostala dvojezična.<ref>Štefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Jauntales: Dekanat Eberndorf, Klagenfurt/Celovec 1979</ref> Do danes je ohranjena Lihardina [[ljudska pesem]]. Lihardina šega ima več pristnih slovenskih imen: #''Lihardini kržeji'', #''Lihardini štruceji'', #''Agatini kržeji''.<ref>Schnabl, Bojan-Ilija : ''Sveta Liharda Kamenska, „Usmiljena mati Slovencev“ in njeni podjunski štučeji''. v: Nedelja (27. januar 2013) s. 4–5.</ref> Za prenašanje znanje o Lihardi in njenega izročila na Slovenskem je pomembno delo lavantinskega škofa blaženega [[Anton Martin Slomšek|Slomška]], ki je zapisal legendo o sveti Lihardi Kamenski v Drobtinicah za novo leto 1855.<ref>A. M. Slomšek: ''Izveličana Lihard, ubogih mila mati, Slovenka''; v: Drobtinice za leto 1855. U Celovcu 1855, XI–XV.</ref> Oltar svete Liharde v župnijski cerkvi na Kamnu ima slovenski napis v čast svete Liharde: ''Sveta Lihard, prosi za nas!'' Metanje štručejev ali kržejev je šega, ki jo obnavljajo izpred župnijske cerkve vsako leto na prvo nedeljo v februarju in je povezana z njeno dobrodelnostjo in sočutjem do revežev. Na to slovesnost pridejo velike množice iz bližnje in daljnje okolice - kar je skromen spomin na nekdanje mogočne pogostitve revežev, ki so se plačevale iz Lihardine zapuščine. === Lihardino svetništvo === {{izvirno raziskovanje|razdelek|datum=april 2020}} Lihardo je ljudstvo častilo kot svetnico že po smrti. Po splošnem mnenju je bila razglašena za svetnico še pred letom 1171, ko si je papež pridržal pravico razglasitve svetniškega kandidata za svetnika. Razglasitev je tako najverjetneje opravil domači škof, čeprav danes ne obstaja o tem nobena ohranjena listina, česar ni niti za druge bolj znane svetnike. Arheologa in znanstvenika [[Franz Glaser|Glaser]] in [[Franz Nikolasch|Nikolasch]] menita, v zvezi s češčenjem [[Domicijan Koroški|Domicijana Koroškega]] in srednjeveških - med njimi tudi koroško-slovenskih svetnikov, da jim pripadajo tiste stopnje češčenja, ki so jih dosegli v svojem času.<ref name="#1">{{navedi splet|url=http://austria-forum.org/af/Wissenssammlungen/Symbole/K%C3%A4rnten_Domitianverehrung|title=Die Verehrung des hl. Domitian (Auszug aus einem Vortrag beim Jubiläumsfest der Jesuiten in Kärnten, Millstatt, 16. September 2006)|accessdate=2014-12-06|author= Franz Nikolasch}}</ref> Upravičenost svetniškega naziva – tudi v smislu kanoničnega papeškega priznanja – je podana v dejstvu, da sega v čase pred [[papež Aleksander III.|papežem Aleksandrom III.]] (1159-1181), ki si je 1171 pridržal pravico do postopka za poblaženje (beatifikacijo) in posvečenje (kanonizacijo). Potemtakem češčenje teh starodavnih svetnikov kake nove papeške potrditve pravzaprav niti ne potrebuje; ker je Lihardo v tistem času, ko posebna potrditev še ni bila potrebna, ljudstvo častilo kot svetnico, ji pripada tudi danes častni naziv "sveti". Podobno je izpričano starodavno češčenje tudi za njenega sina - briksenškega škofa [[Albin Koroški|Albina]]<ref name="#1"/> Češčenje svete Liharde omenjajo tudi nekateri vidnejši življenjepisi svetnikov. Tako zgodovinar [[Crescens Lajos Dedek|Dedek]] <ref>Crescens Lajos Dedek (1862-1933) madžarski duhovnik, zgodovinar in svetopisec</ref> omenja v svojem ''Življenju svetnikov'' za dan 5. februarja naslednje: {| |- ! Madžarski izvirnik <ref>{{navedi knjigo|author=C. L. Dedek|title= Szentek élete I|page=158}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>E napon ünneplik meg Európában: Sz. ''Domitiánt'', Karinthia herczegét és nejét ''Máriát'', meg sz. ''Hildegardis Agatha'' őrgrófnőt, † 1024 Karinthiában. </blockquote> | <blockquote>Tega dne slavijo v Evropi <ref>poleg v knjigi za ta dan opisane ''[[sveta Agata|svete Agate]]'' ter ''Svetega Pavla Mikija in drugih [[Japonski mučenci|Japonskih mučencev]]''</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/21-sv-pavel-miki-in-drugi-japonski-mucenci|title=Sv. Pavel Miki in drugi japonski mučenci † 1597 god: 6. februar|publisher=Radio Ognjišče|date=6. februar 2020|accessdate=2. maj 2020|archive-date=2019-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20191212065734/https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/21-sv-pavel-miki-in-drugi-japonski-mucenci|url-status=dead}}</ref>: Svetega ''[[Domicijan Koroški|Domicijana]]'', koroškega vojvoda in njegovo ženo ''Marijo'', ter sveto ''[[Liharda Kamenska|Hildegardo Agato]]'' mejno grofico, † 1024 na Koroškem. </blockquote> |} Tudi spletna stran ''Saints'' priznava Lihardi svetniški naslov, ko pravi, da 5. februarja goduje: {| |- ! Angleški izvirnik <ref>{{navedi splet|url=http://saints.sqpn.com/saint-agatha-hildegard-of-carinthia/|title=Saint Agatha Hildegard of Carinthia|publisher=Saints.SQPN|date= |accessdate=10. december 2014}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>''Saint Agatha Hildegard of Carinthia'', also known as ''Liharda'' </blockquote> | <blockquote>''Sveta Agata Hildegarda s Koroškega'', ki je znana tudi kot ''Liharda''. </blockquote> |} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File:Kamen-Liharda_01.jpg|[[Liharda Kamenska|Lihardino]] ''Malo znamenje'' File:Kamen-Liharda_03.jpg|Notranjost [[Liharda Kamenska|Lihardinega]] ''Malega znamenja'' File:Kamen-Liharda_08.jpg|Dobrosrčna [[Liharda Kamenska|Liharda]] - ''Mila mati Slovencev'' slika:Stein im Jauntal Grosser Hildegard Bildstock 06122007 21.jpg|„Veliko Lihardino znamenje“ na Kamnu Slika:Stein Striezelwerfen 01.jpg|metanje kržejev na god svete Liharde na Kamnu File:Kamen-vasica.jpg|Vasica, [[križev pot]] in [[cerkev (stavba)|cerkev]] File:Kamen-cerkev_03.jpg|Postaje [[križev pot]] in [[cerkev (stavba)|cerkev]] File:Kamen-cerkev_05.jpg|V župnijski ''Cerkvi svetega Lovrenca'' so njene [[relikvije]] File:Kamen-cerkev_08_rotunda.jpg|Poleg cerkve je okroglina-kostnica Slika:Kamen-stara cerkev.jpg|Na pokopališču je stara lesena cerkev pokrita s skodlami File:Kamen-vas_21.jpg|Pogled od cerkve na vasico [[Kamen v Podjuni|Kamen]] File:Kamen-04.jpg|Pogled na vas [[Kamen v Podjuni|Kamen]] File:Kamen-Drava-Tinje.jpg|Pogled prek [[Drava|Drave]] na [[Tinje, Koroška|Tinje]] File:Kamen-01_Tinje.jpg|Pogled prek Kamna na Tinje in Dom duhovnih vaj ''Sodalitas'' </gallery> </center> == Sklici== {{sklici}} == Nadaljnje branje == * Bojan-Ilija Schnabl: ''Sveta Liharda kamenska, « Usmiljena mati Slovencev » in njeni podjunski kržeji''; v: Koledar Mohorjeve družbe 2014. Celovec [2013], 48-52. * Bojan-Ilija Schnabl: ''Sveta Liharda kamenska, « Usmiljena mati Slovencev » in njeni podjunski štučeji''; v: Nedelja (27. januar 2013) s. 4–5. * {{navedi knjigo |author=Jože Till |year=2009 |title=4 K in Stein im Jauntal in der Gemeinde St. Kanzian am Klopeinersee |publisher=Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva družba |isbn=978-3-7086-0400-8 |cobiss=1824724 |pages=}} * Crescens Lajos Dedek: ''Szentek élete I'', Kiss János, Budapest 1900. * ''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967. == Glej tudi == * [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] * [[Seznam slovenskih svetnikov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Hildegard of Stein}} * [http://www.gym1.at/comenius/striezl/reports.htm Das Striezelwerfen in Stein im Jauntal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924024400/http://www.gym1.at/comenius/striezl/reports.htm |date=2015-09-24 }} * [http://www.sagen.at/texte/sagen/oesterreich/kaernten/Graber/hildegard_von_stein.html Hildegard von Stein, Sagen aus Kärnten] {{Slovenski svetniki}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Liharda Kamenska}} [[Kategorija:Slovenski svetniki]] dnelguke3aki6x74wv9mk0nhyxvxkz6 Jez Šilvodu 0 383700 6707997 6707556 2026-07-07T12:23:34Z Ljuba24b 92351 dp 6707997 wikitext text/x-wiki {{Infobox dam | name = Jez Šilvodu | image = | image_caption = | name_official = 溪洛渡大坝 | dam_crosses = [[Džinša]] | location = Šilvodu (mesto), [[Junan]], [[Sečuan]], LR Kitajska | dam_type = Dvojno ukrivljen lok, beton | dam_length = 700 m | dam_height = 285,5 m<ref>{{cite web|title=Xiluodu Dam, Jinsha River, China|url=http://www.water-technology.net/projects/xiluodu-dam-jinsha-yangtze-china/|publisher=Water Technology|access-date=11 August 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20140412155113/http://www.water-technology.net/projects/xiluodu-dam-jinsha-yangtze-china/|archive-date=12 April 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|title=Xiluodu Hydropower Station to Benefit Hunan with its Digitized Operation |url=http://www.enghunan.gov.cn/Business/B_News/201305/t20130506_850425.htm |publisher=Hunan Provincial People's Government |access-date=11 August 2013 |date=6 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140810211403/http://www.enghunan.gov.cn/Business/B_News/201305/t20130506_850425.htm |archive-date=August 10, 2014 }}</ref> | dam_elevation_crest = 610 m | dam_width_base = | spillway_type = 7 × zapornice, 7 × odprtine, 4 × predori | spillway_capacity = 32.278 m<sup>3</sup>/s | construction_began = December 2005 | opening = julij 2013 | cost = US$6,2 mrd | owner = | res_name = zajezitveno jezero Šilvodu | res_capacity_total = 12670000000 m<sup>3</sup> | res_capacity_active = 6460000000 m<sup>3</sup> | res_capacity_inactive = | res_catchment = 454.400 km<sup>2</sup> | res_surface = | res_elevation = 600 m | res_max_depth = | plant_name = Xiluodu Hydropower Station | plant_operator = China Yangtze Power | plant_turbines = 18 × 770 [[Megawatt|MW]] [[Francisova turbina]] | plant_capacity = 13.860 MW | plant_annual_gen = 55,2 [[TWh]] (2015) | plant_commission = 2013–2014 | plant_decommission = | location_map = Kitajska | location_map_caption = | coordinates = {{koord novi|28|15|35.46|N|103|38|58.20|E|type:landmark|display=inline,title}} | website = | extra = | mapframe = yes | mapframe-zoom = 13 | mapframe-wikidata = no }} '''Jez Šilvodu''' ({{zh|s=溪洛渡大坝|t=溪洛渡大壩|p=Xīluòdù Dàbà}}) je ločni jez na reki Džinša, tj. zgornjem toku reke [[Jangce]] v LR Kitajski. Stoji v bližini mesta Šilvodu (''Xiluodu'') v okrožju Jongšan v provinci [[Junan]], vendar se jez razteza na nasprotni strani reke v okrožje Leibo v provinci [[Sečuan]]. Glavni namen jezu je proizvodnja ektrike, njegova elektrarna pa ima nameščeno moč 13.860 MW. Poleg tega jez zagotavlja nadzor nad [[poplava|poplavami]] in muljem, njegovi regulirani izpusti vode pa so namenjeni izboljšanju plovbe dolvodno. Gradnja jezu in elektrarne se je začela leta 2005, prvi generator pa je bil zagnan leta 2013, zadnji pa leta 2014. Upravlja ga podjetje China Yangtze Power in je trenutno četrta največja elektrarna na svetu ter peti najvišji jez na svetu.<ref name=operation/><ref>{{cite web | url=http://www.industcards.com/hydro-china-yunnan.htm | title=Hydroelectric Power Plants in China - Yunnan | publisher=Indust Cards | access-date=21 July 2014 | archive-url=https://archive.today/20130103105331/http://www.industcards.com/hydro-china-yunnan.htm | archive-date=3 January 2013 | url-status=usurped }}</ref> == Lokacija == [[Slika:Yangtze longitudinal profile upstream.JPG|thumb|left|Profil višine jezov na reki Jangce]] Jez Šilvodu je na reki Džinša (zgornji Jangce), ko izstopa iz goratega območja gorovja Hengduan in planote Jungui ter vstopa v Sečuansko kotlino. Ta del reke Džinša teče med gorovjem Daliang v Sečuanu na levem (severozahodnem) bregu in reko Vulian Feng v Junanu na desnem (jugovzhodnem) bregu. Džinša se tukaj spušča do nadmorske višine 400 m, medtem ko se gore na obeh straneh dvigajo več kot 2000 m nad reko.<ref name="atlas">{{cite book |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Atlas of China |location=Beijing, China |publisher=SinoMaps Press |date=2006 |isbn=9787503141782}}</ref> == Ozadje == Predhodna gradnja (ceste, mostovi, predori) za jez se je začela leta 2003, dela na glavnih objektih pa so se uradno začela 26. decembra 2005. Novembra 2007 je bila reka Džinša uspešno preusmerjena okoli gradbišča, kar je omogočilo gradnjo jezu. Izlivanje betona se je začelo leta 2008.<ref>{{cite web | url=http://www.water-technology.net/projects/xiluodu-dam-jinsha-yangtze-china/ | title=Xiluodu Dam, Jinsha River, China | publisher=Water Technology | access-date=21 July 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140804150259/http://www.water-technology.net/projects/xiluodu-dam-jinsha-yangtze-china/ | archive-date=4 August 2014 | url-status=live }}</ref> Rezervoar je bil zajezen maja 2013, prva od 18 × 770 MW Francisovih turbin pa je bila predana v obratovanje 15. julija 2013.<ref>{{cite web|title=Xiluodu Hydropower first unit formal grid|url=http://news.bjx.com.cn/html/20130715/445839.shtml|publisher=Polaris News|access-date=2 August 2013|language=zh|date=15 July 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131224061929/http://news.bjx.com.cn/html/20130715/445839.shtml|archive-date=24 December 2013|url-status=live}}</ref> Štirinajsti generator je bil predan v obratovanje aprila 2014.<ref>{{cite web|title=03 April 2014 - China Three Gorges starts 14th unit at 13.9 GW Xiluodu dam (China)|url=http://www.enerdata.net/enerdatauk/press-and-publication/energy-news-001/china-three-gorges-starts-14th-unit-139-gw-xiluodu-dam-china_27015.html|publisher=EnerData|access-date=3 April 2014|date=3 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140407071519/http://www.enerdata.net/enerdatauk/press-and-publication/energy-news-001/china-three-gorges-starts-14th-unit-139-gw-xiluodu-dam-china_27015.html|archive-date=7 April 2014|url-status=live}}</ref> Osemnajsti in zadnji generator je bil predan v obratovanje 30. junija 2014.<ref name=operation>{{cite news | url=http://news.xinhuanet.com/english/china/2014-07/02/c_133453148.htm | title=China's second-largest hydropower station in full operation | date=1 July 2014 | agency=Xinhua | access-date=21 July 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140707154321/http://news.xinhuanet.com/english/china/2014-07/02/c_133453148.htm | archive-date=7 July 2014 | url-status=dead }}</ref> == Zasnova == [[Slika:Sanxia Runner04 300.jpg|thumb|left|rotor Francisove turbine]] Šilvodu je 285,5 m visok in 700 m dolg dvojno ukrivljen ločni jez. Je tretji najvišji ločni jez na svetu in ključni sestavni del projekta reke Džinša. Vsebuje jezero s prostornino 12.670.000.000 kubičnih metrov, od tega 6.460.000.000 kubičnih metrov velja za aktivno shranjevanje za proizvodnjo električne energije. Jez ima več prelivnih odprtin, vključno s sedmimi površinskimi izpusti, osmimi odprtinami na srednji ravni in štirimi prelivnimi predori. Vsa prelivna odprtina omogoča največji pretok 32.278 m<sup>3</sup>/s.<ref>{{cite web | url=http://www.enginsci.cn/chinaesen/ch/reader/create_pdf.aspx?file_no=20120111002&flag=1&journal_id=chinaesen&year_id=2012 | title=Key technologies for the construction of the Xiluodu high arch dam on the Jinsha River in the development of hydropower in western China | publisher=China Three Gorges Corporation | date=11 January 2012 | access-date=21 July 2014 | author=Ｌｕ Ｙｏｕｍｅｉ | archive-url=https://web.archive.org/web/20140728171622/http://www.enginsci.cn/chinaesen/ch/reader/create_pdf.aspx?file_no=20120111002&flag=1&journal_id=chinaesen&year_id=2012 | archive-date=28 July 2014 | url-status=live }}</ref> Elektrarna je razdeljena na dve podzemni elektrarni, ena je za desnim opornikom, druga pa za levim opornikom. Vsaka elektrarna vsebuje devet Francisovih turbinskih generatorjev z močjo 770 MW, kar skupaj znaša 13.860 MW.<ref>{{cite web|title=Xiluodu|url=http://www.chincold.org.cn/dams/rootfiles/2010/07/20/1279253974175246-1279253974178251.pdf|publisher=Chinese National Committee on Large Dams|access-date=3 January 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20120513212558/http://www.chincold.org.cn/dams/rootfiles/2010/07/20/1279253974175246-1279253974178251.pdf|archive-date=13 May 2012|url-status=live}}</ref> ==Glej tudi== * [[Jez treh sotesk]] * [[Jez Baihetan|Jez Bajhetan]] * [[Jez Itaipu]] * [[Jez Tucurui]] == Sklici == {{sklici}} == Filmi == * CTG: [https://www.youtube.com/watch?v=LEkWl5nA9Gk Xiluodu Great]. [[YouTube]] World largest arch dam——Xiluodu Dam溪洛渡水电站. Video ohne Worte. Abgerufen am 10. Januar 2019 * CCTV+: [https://www.youtube.com/watch?v=wKmnTc3gmyo China's 2nd-largest Hydropower Station Wins Global Recognition]. Video mit Untertitel in Englisch. Abgerufen am 16. Januar 2019 ==Zunanje povezave== * [http://www.ctg.com.cn/english/ China Three Gorges Corporation] (CTG) * [https://www.water-technology.net/projects/xiluodu-dam-jinsha-yangtze-china/ Xiluodu Dam, Jinsha River, China; Water Technology] * [https://www.power-technology.com/projects/xiluodu-hydroelectric-power-plant/ Xiluodu Hydroelectric Power Plant; Power Technology] * [http://www.youtube.com/watch?v=s_HRky4TEQU Xiluodu dam under construction in 2013] {{Največje hidroelektrarne}} [[Kategorija:Jezovi na Kitajskem|Šiluodu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]] [[Kategorija:Junan]] np5zoqubhd2af9qsrte5w7ihem2wmyb Jez Šjangdžjaba 0 383702 6707995 6707851 2026-07-07T12:22:52Z Ljuba24b 92351 dp 6707995 wikitext text/x-wiki {{Infobox dam | name = Jez Šjangdžjaba | image = | image_caption = | name_official = 向家坝 | dam_crosses = [[Džinša]] | location = [[Junan]] | dam_type = Gravitacijski | dam_length = 909 m | dam_height = 161 m | dam_width_base = | spillway_type = | spillway_capacity = | construction_began = 25. november 2006 | opening = 2012 | status = O | cost = | owner = | res_name = | res_capacity_total = 5.163.000.000 m<sup>3</sup> | res_catchment = 458.800 km<sup>2</sup> | res_surface = 95,6 km<sup>2</sup><ref>{{cite web|title=About Xiangjiaba Hydropower|url=http://www.sffg.gov.cn/keystone/2006-06/21/223.html|publisher=Shuifu Development and Reform Bureau|access-date=23 August 2011|language=zh|archive-date=10 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110810203529/http://www.sffg.gov.cn/keystone/2006-06/21/223.html|url-status=dead}}</ref> | res_max_depth = | plant_operator = China Yangtze Power | plant_turbines = 4 × 812 MW, 4 × 800 MW, 3 x 450 [[Megawatt|MW]] [[Francisova turbina]] | plant_capacity = 7798 [[Megawatt|MW]] | plant_annual_gen = 30,7 [[TWh]] (2015) | plant_commission = 2012-2014 | plant_decommission = | location_map = Kitajska | location_map_caption = | coordinates = {{koord novi|28|38|48|N|104|23|33|E|type:landmark|display=inline,title}} | website = | extra = }} '''Jez Šjangdžjaba''' ({{zh|s=向家坝|t=向家壩|p=Xiàngjiābà}}) je velik [[gravitacijski jez]] na kitajski reki [[Džinša]] (pritok reke [[Jangce]]), približno 1000 kilometrov gorvodno od znamenitega projekta [[jez Treh sotesk]]. Je med provincama [[Sečuan]] (Jibin) in [[Junan]] (Šuifu), [[Ljudska republika Kitajska]]. [[Hidroelektrarna]] ima osem turbin, vsaka z močjo 800 MW, skupna kapaciteta je 6448 MW. Gradnja se je začela 26. novembra 2006, prvi generator je začel obratovati oktobra 2012,<ref>{{navedi splet|title=October impoundment acceptance of the Xiangjiaba Hydropower Station was officially launched|url=http://power.in-en.com/html/power-08130813711375862.html|publisher=International Power Grid|accessdate=30 April 2012|language=zh|archive-date=2012-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20120501071630/http://power.in-en.com/html/power-08130813711375862.html|url-status=dead}}</ref> zadnji pa 9. julija 2014 <ref>{{navedi splet | url=http://energy1.cri.cn/2/2014/07/15/22s1574.htm | title=Xiangjiaba, Xiluodu hydropower generating units put into the equivalent of a Three Gorges Power Station | publisher=People's Daily Online | date=15 July 2014 | accessdate=21 July 2014 | language=zh | archive-date=2014-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140924044951/http://energy1.cri.cn/2/2014/07/15/22s1574.htm | url-status=dead }}</ref> Proizvedena elektrika se prenaša po namenskem visokonapetostnem enosmernem vodu (HVDC) med {{Pk|Xiangjiabo}} in [[Šanghaj]]em na širše območje Šanghaja, ki je oddaljeno 2000 km. To je drugi projekt na tej reki, po [[jez Šilvodu|jezu Šilvodu]], ki se je začel obratovati leto prej. Je med najmočnejšimi hidroelektrarnami na Kitajskem. == Gradnja in obratovanje == Gradnja 161 metrov visokega in 909,26 metra dolgega<ref name="Baubeginn">{{Internetquelle |url=http://www.gov.cn/english/2005-12/15/content_281739.htm |titel=Gigantic hydropower plant to start construction in Sichuan |autor= |werk=gov.cn |datum=2005-12-15 |zugriff=2019-01-05 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190105201628/http://www.gov.cn/english/2005-12/15/content_281739.htm |date=2019-01-05 }}</ref> gravitacijskega jezu se je začela leta 2008. Hidroelektrarna je bila v gradnji od leta 2009. Maja 2011 je bil dobavljen prvi turbinski rotor, ki je lahko proizvedel 812 MW. Rotor tehta 406 ton, ima premer 10,5 metra in višino 4,7 metra.<ref name="erste Turbine">{{Internetquelle | url=http://www.hydroworld.com/articles/2011/05/alstom-delivers-first.html | titel=Alstom Delivers First Turbine Runner for Xiangjiaba Hydro Project in China| werk=Hydropower | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}</ref> Prve generatorske enote so bile dokončane julija 2012.<ref name="erste Generatoren">{{Internetquelle | url=http://www.hydroworld.com/articles/2012/07/china-reports-first-big-unit-installed-at-6400-mw-xiangjiaba.html | titel=China Reports First Big Unit Installed at 6,400-MW Xiangjiaba | werk= Hydropower | datum=2012-07-16 | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}</ref> Voda se v zajezitvenem jezeru zadržuje od oktobra 2012. V enem tednu naj bi se gladina vode dvignila z 280 metrov na 354 metrov. Dotok vode se je ustalil pri 15.000 kubičnih metrih na sekundo. Le šest ur po začetku shranjevanja vode se je gladina vode v jezeru Treh sotesk znižala za 4 centimetre.<ref name="Speicherung">{{Internetquelle | url= http://usa.chinadaily.com.cn/business/2012-10/11/content_15809898.htm| titel=China Hydropower Plant Starts Water Storage | werk=USA Chinadaily | datum= 2012-10-11 | archiv-url= | archiv-datum= | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}</ref> Električna energija, proizvedena v hidroelektrarni, se po enem najdaljših visokonapetostnih enosmernih daljnovodov (HVDC) na svetu prenaša v Šanghaj, ki je oddaljen več kot 2000 kilometrov. Daljnovod je bil po 30-mesečni gradnji predan v obratovanje leta 2010.<ref name="Stromleitung">{{Internetquelle | url=http://www.powermag.com/business/China-Completes-Ultra-High-Voltage-Transmission-Superhighway_2940.html | titel= China Completes Ultra-High-Voltage Transmission Superhighway| titelerg= | autor= Sonal Patel| werk=Powernews | datum=2010-09-01 | zugriff=2012-11-29| sprache=en }}</ref> Drugi nameni jezu so nadzor poplav, namakanje, plovba ter zadrževanje mulja in usedlin.<ref name="Baubeginn" /> Projekt naj bi skupno stal približno 6,3 milijarde ameriških dolarjev.<ref name="erste Turbine" /> Po poročanju ''Frankfurter Allgemeine Zeitung'' (FAZ) so skupni stroški vseh štirih jezov ocenjeni na 200 milijard juanov (24 milijard evrov).<ref> http://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/unternehmen/staudaemme-china-setzt-auf-riesige-wasserkraftwerke-1638275.html</ref> == Vpliv na ljudi in okolje == Za jezero naj bi preselili med 88.000 in 118.000 ljudi.<ref name="Umsiedlung">{{Internetquelle | url=http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2006/11/28/2003338255 | titel= New Dam to Match Three Gorges’ Electricity Output | werk= Taipei Times| datum=2006-11-28 | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}</ref><ref name="Grafik">{{Internetquelle | url=http://www.yp.scmp.com/Home/Website/Images/UploadImages/20120606/20120606161225.jpg | titel=Detaillierte Darstellung aller geplanten und gebauten Staudämme am Flusslauf | zugriff=2012-11-29 | sprache=en | format=jpg | offline=ja | archiv-url=https://web.archive.org/web/20131224105739/http://www.yp.scmp.com/Home/Website/Images/UploadImages/20120606/20120606161225.jpg | archiv-datum=2013-12-24}}</ref> Lokalna vlada je navedla številko 40.100 ljudi za okrožje Suidžjang, kjer je na območju, kjer naj bi bil zgrajen rezervoar, šest mest. Marca 2012 je zaradi preselitev izbruhnilo pet dni množičnih protestov. Prebivalci niso želeli podpisati sporazumov o odškodninah, saj so menili, da so bila njihova zemljišča in domovi podcenjeni. Več kot 2000 ljudi je nato blokiralo glavne dostopne ceste do okrožja, kar je povzročilo pomanjkanje hrane. Prvi poskus prepričati protestnike, naj popolnoma končajo blokado, ni uspel. Na koncu je bilo napotenih več kot 400 policistov, da bi prepričali približno 300 protestnikov, ki so še naprej blokirali križišče in most, naj prenehajo s protesti. Javni red je bil po petih dneh vzpostavljen.<ref name="Proteste">{{Internetquelle | url=http://chinabusinessphilippines.com/index.php?option=com_content&view=article&id=1786:mass-disturbance-over-yunnan-dam&catid=34:news&Itemid=56 | titel=Mass Disturbance over Yunnan Dam | werk= China Business - Philippines | datum=2012-10-10 | zugriff=2012-11-29| sprache=en }}</ref> Junija 2010 je zaradi plazu v bližini jezu več kot 250 vaščanov izgubilo svoje domove. Po navedbah lokalnih oblasti je plaz povzročila gradnja ceste nad vasjo. Vendar pa so prebivalci poročali, da se je število in resnost plazov od začetka gradnje jezu znatno povečalo.<ref name="Erdrutsch">{{Internetquelle | url=http://www.yp.scmp.com/home/website/article.aspx?id=4223&section=National%20News | titel= A Barrage of Doubts | titelerg= | autor=Shi Jiangtao | hrsg= | werk=South China Morning Post | datum=2012-06-06 | zugriff=2012-11-29| sprache=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.china.org.cn/english/news/190253.htm ''Hydropower Stations Dot Yangtze River''] china.org.cn, Xinhua * [https://www.theguardian.com/environment/2003/may/30/china.naturaldisasters ''Hidden Danger Behind Three Gorges Dam''] * [http://infrastructure.tdctrade.com/content.aspx?data=Infrastructure_content_en&contentid=737375&src=IN_ChInNe&w_sid=194&w_pid=755&w_nid=10795&w_cid=737375&w_idt=1900-01-01&w_oid=156&w_jid= Infrastructure & Real Estate * [http://journal.probeinternational.org/2005/12/21/new-yangtze-dams-spell-disaster-fish/ ''New Yangtze Dams Spell Disaster for Fish''] {{coord|28|38|48|N|104|23|33|E|type:mountain_region:SI_dim:4300|display=title}} [[Kategorija:Jezovi na Kitajskem|Šjangdžjaba]] [[Kategorija:Sečuan]] [[Kategorija:Junan]] {{Največje hidroelektrarne}} 3exdloamp7xqlwxzf19xgeovif9910v Jez Belo Monte 0 383703 6707999 6251709 2026-07-07T12:28:06Z Ljuba24b 92351 infopolje, dodano iz en wiki 6707999 wikitext text/x-wiki {{Infobox dam | name = Jez Belo Monte | image = 09 09 2021 Visita à Usina Hidrelétrica Belo Monte (51443381900).jpg | image_caption = glavni jez | name_official = Complexo Hidrelétrico Belo Monte | dam_crosses = [[Rio Xingu]] | location = [[Pará, Brazilija|Pará]], Brazilija | dam_type = Kompozitni | dam_length = Belo Monte: 3545 m <br />Pimental: 6248 m<br />Bela Vista: 351 m<ref name="techspecs"/> | dam_height = Belo Monte: 90 m<br />Pimental: 36 m<br />Bela Vista: 33 m<ref name="techspecs"/> | dam_volume = Belo Monte and embankments: 25.356.000 m<sup>3</sup><br />Pimental: 4.768.000 m<sup>3</sup><br />Bela Vista: 239.500 m<sup>3</sup><ref name="techspecs"/> | status = Delujoč | dam_width_base = | spillway_count = 2 (Jezova Pimental in Bela Vista) | spillway_type = Pimental: 17 vrat<br />Bela Vista: 4 vrata | spillway_capacity = Pimental: 47.400 m<sup>3</sup>/s<br />Bela Vista: 14.600 m<sup>3</sup>/s}<ref name="techspecs"/> | construction_began = 2011 | opening = 2016 | cost = US$18.5&nbsp;mrd (ocena) | owner = Norte Energia, S.A. | operator = Eletronorte | res_name = Dos Canais Reservoir (Belo Monte, Bela Vista Dam)<br />Calha Do Xingu Reservoir (Pimental Dam) | res_capacity_total = Dos Canais: 1.889.000.000 m<sup>3</sup><br />Calha Do Xingu: 2.069.000.000 m<sup>3</sup><ref name="techspecs"/> | res_catchment = 447,719 km<sup>2</sup> | res_surface = Dos Canais: 108 km<sup>2</sup><br />Calha Do Xingu: 333 km<sup>2</sup><ref name="techspecs"/> | res_max_depth = 6,2 - 23,4 m | plant_operator = Eletronorte | plant_hydraulic_head = Belo Monte: 89,3 m<br />Pimental: 13,1 m<ref name="techspecs"/> | plant_turbines = Belo Monte: 18 x 611,11&nbsp;[[Megawatt|MW]] [[Francisova turbina]]s<br />Pimental: 6 x 38.85 MW [[Kaplanova turbina]] | plant_capacity = 11.233&nbsp;MW<ref>{{Cite web|url=https://www.norteenergiasa.com.br/pt-br/uhe-belo-monte/historico|title=A história de Belo Monte – Cronologia|website=Norte Energia|language=pt-BR|access-date=5 February 2022|archive-date=4 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190404200230/https://www.norteenergiasa.com.br/pt-br/uhe-belo-monte/historico|url-status=dead}}</ref> | plant_annual_gen = 39,5 TWh<ref name="epe2010">Empresa de Pesquisa Energética (2010), ''[http://www.epe.gov.br/ResenhaMensal/20100125_1.pdf Consumo nacional de energia elétrica cresce 8,4% em dezembro] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160203091632/http://www.epe.gov.br/ResenhaMensal/20100125_1.pdf |date=3 February 2016 }}''. Resenha Mensal do Mercado de Energia Elétrica <sub>([[Portuguese language|In Portuguese]])</sub>, Ano III, no. 28, Janeiro de 2010. Acessada em 2011-12-01.</ref> | plant_commission = November 2019 | plant_decommission = | location_map = Brazilija | location_map_caption = Lega jezu Belo Monte v Braziliji | coordinates = {{koord novi|3|7|40|S|51|46|33|W|type:landmark|display=inline,title}} | website = | extra = | mapframe = yes }} [[File:The Belo Monte Dam - the costs.png|thumb|upright=1.5|Infografika o stroških jezu Belo Monte]] '''Jez Belo Monte''' (prej znan kot '''Kararaô''') je hidroelektrarniški jez na severnem delu reke [[Rio Xingu]] v zvezni državi [[Pará, Brazilija|Pará]] v Braziliji.<ref>{{Cite web |title=The Belo Monte Hydroelectric Dam complex in Brazil {{!}} RGS |url=https://www.rgs.org/schools/resources-for-schools/the-belo-monte-hydroelectric-dam-complex-in-brazil |access-date=2025-11-24 |website=www.rgs.org |language=en}}</ref> Po dokončanju, z namestitvijo 18. turbine, novembra 2019, je nameščena moč kompleksa jezu znašala 11.233 megavatov (MW), kar ga uvršča med druge največje hidroelektrarne v Braziliji in pete največje na svetu po nameščeni moči, za [[jez Treh sotesk|jezom Treh sotesk]], [[jez Baihetan|jezom Baihetan]] in [[jez Šiluodu|jezom Šiluodu]] na Kitajskem ter brazilsko-paragvajskim [[Jez Itaipu|jezom Itaipu]]. Glede na nihanje rečnega pretoka bi bila zagotovljena minimalna proizvodnja moči iz jezu Belo Monte 4571 MW, kar je 39 % njegove največje zmogljivosti.<ref name=aneel>{{Cite web|url= http://www.aneel.gov.br/aplicacoes/Contrato/Documentos_Aplicacao/Contrato%20Belo%20Monte.pdf |title= Contrato de concessão №01/2010-mme-UHE Belo Monte|trans-title= Concession Contract № 01/2010 Belo Monte Dam|language= pt|year= 2010|publisher= ANEEL|access-date= 7 March 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20110706155528/http://www.aneel.gov.br/aplicacoes/Contrato/Documentos_Aplicacao/Contrato%20Belo%20Monte.pdf|archive-date= 6 July 2011|url-status= live}}</ref> Hitra gospodarska rast Brazilije v zadnjem desetletju je povzročila veliko povpraševanje po novih in stabilnih virih energije, zlasti za oskrbo rastočih industrij. V Braziliji hidroelektrarne proizvedejo več kot 66 % električne energije.<ref>{{Cite web |title=Hydropower made up 66% of Brazil's electricity generation in 2020 |url=https://www.eia.gov/todayinenergy/detail.php?id=49436 |access-date=2023-11-15 |website=www.eia.gov |language=en}}</ref> Vlada se je odločila za izgradnjo novih hidroelektrarn, da bi zagotovila nacionalno energetsko varnost. Vendar pa je bilo tako v Braziliji kot v mednarodni skupnosti nasprotovanje morebitni gradnji projekta glede njegove ekonomske upravičenosti, učinkovitosti proizvodnje jezov in zlasti njegovih vplivov na prebivalce in okolje v regiji. Poleg tega kritike skrbi, da bi lahko gradnja jezu Belo Monte povečala izvedljivost gradnje drugih jezov gorvodno, ki bi lahko imeli večji vpliv. Načrti za jez so se začeli leta 1975, vendar so bili zaradi polemik kmalu opuščeni; pozneje so bili v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja ponovno oživljeni. V 2000-ih je bil jez preoblikovan, vendar se je soočil z novimi polemikami in opravljene so bile kontroverzne presoje vplivov. 26. avgusta 2010 je bila podpisana pogodba z družbo Norte Energia za gradnjo jezu, potem ko je Brazilski inštitut za okolje in obnovljive naravne vire (IBAMA) izdal dovoljenje za postavitev. Delno dovoljenje za postavitev je bilo izdano 26. januarja 2011, polno dovoljenje za gradnjo jezu pa 1. junija 2011. Postopek izdaje dovoljenja in gradnja jezu sta se znašla v sporih na zveznih sodiščih; Trenutna sodba določa, da je gradnja dovoljena, ker dovoljenje temelji na petih različnih okoljskih tehničnih poročilih<ref>VIEIRA, Isabel (2011). [http://agenciabrasil.ebc.com.br/noticia/2011-01-31/diretora-do-ibama-diz-que-licenca-para-belo-monte-teve-por-base-cinco-pareceres-tecnicos "Diretora do Ibama diz que licença para Belo Monte teve por base cinco pareceres técnicos" ] [https://www.bemparana.com.br/noticias/brasil/diretora-do-ibama-diz-que-licenca-para-belo-monte-teve-por-base-cinco-pareceres-tecnicos-168477/?__cf_chl_f_tk=i0DNDhqeYBpC2puIQceu_fjO49wWnWla.02sbinBFBU-1783427201-1.0.1.1-thAbKsJIFVA9pPUJpINfd.yjlWeZv0ULEaeRHDxJzs4]|date=31 December 2012 }}|language= Portuguese. Agência Brasil, 31 January 2011</ref> in je v skladu s študijo RIMA (Poročilo o vplivih na okolje, EIA-RIMA) za Belo Monte.<ref>RIMA (2009). [http://www.eletrobras.com/elb/services/DocumentManagement/FileDownload.EZTSvc.asp?DocumentID={0CFEA9F1-FC24-4CB0-9DC7-441CEE10BB3D}&ServiceInstUID={D568BD4B-D546-4012-9AD7-97E0FA130EC9} "Relatório de Impacto Ambiental do Aproveitamento Hidrelétrico Belo Monte"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303232529/http://www.eletrobras.com/elb/services/DocumentManagement/FileDownload.EZTSvc.asp?DocumentID=%7B0CFEA9F1-FC24-4CB0-9DC7-441CEE10BB3D%7D&ServiceInstUID=%7BD568BD4B-D546-4012-9AD7-97E0FA130EC9%7D |date=3 March 2016 }}. Eletrobrás. May/2009.</ref> Prve turbine so bile zagnane 5. maja 2016.<ref>{{Cite web |url=http://www.brasil.gov.br/governo/2016/05/dilma-inaugura-usina-hidreletrica-de-belo-monte |title=Dilma inaugura usina hidrelétrica de Belo Monte — Portal Brasil |access-date=29 July 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160716131616/http://www.brasil.gov.br/governo/2016/05/dilma-inaugura-usina-hidreletrica-de-belo-monte |archive-date=16 July 2016 |url-status=live }}</ref> Oktobra 2019 so bile v obratovanju vse turbine v elektrarni Pimental in 17 turbin v glavni elektrarni, skupna nameščena moč na lokaciji Belo Monte pa znaša 10.388,87 MW, kar skupaj z lokacijo Pimental znaša 10.621,97 MW.<ref name="cron">{{Cite web|url=https://www.norteenergiasa.com.br/pt-br/uhe-belo-monte/historico|title=A história de Belo Monte – Cronologia|website=Norte Energia|language=pt-BR|archive-url=https://web.archive.org/web/20190404200230/https://www.norteenergiasa.com.br/pt-br/uhe-belo-monte/historico|archive-date=4 April 2019|url-status=live|access-date=2019-05-16}}</ref> Elektrarna je bila dokončana novembra 2019.<ref>{{Cite web|url=https://agenciabrasil.ebc.com.br/en/politica/noticia/2019-11/brazil-unveils-worlds-fourth-biggest-hydropower-plant|title=Brazil unveils world's fourth biggest hydropower plant|date=2019-11-28|website=Agência Brasil|language=en|access-date=2020-04-25}}</ref> ==Glej tudi== *[[Jez Itaipu]] *[[Jez Tucurui]] *[[Jez Guri]] *[[Jez Treh sotesk]] *[[Jezovi Inga]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.belomonte.gov.br/ Belo Monte hydroelectric complex] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070501112800/http://www.belomonte.gov.br/ |date=2007-05-01 }} * [http://www.eletrobras.com/elb/main.asp?View=%7B46763BB8-3B05-432F-A206-C8F93CC3BA90%7D AHE Belo Monte] at Eletrobras * [http://www.internationalrivers.org/en/node/5236 Belo Monte campaign] at International Rivers * [http://www.amazonwatch.org/amazon/BR/bmd/index.php?page_number=99 Belo Monte Dam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101212094640/http://amazonwatch.org/amazon/BR/bmd/index.php?page_number=99 |date=2010-12-12 }} at Amazon Watch * [http://www.cultureunplugged.com/play/7472 Documentary] * [http://belo-monte.com Belo Monte backgrounder] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170527133252/http://belo-monte.com/ |date=2017-05-27 }} * [http://www.economist.com/news/americas/21577073-having-spent-heavily-make-worlds-third-biggest-hydroelectric-project-greener-brazil ''The rights and wrongs of Belo Monte''] May 4, 2013 The Economist *{{navedi splet|last=Pontiroli Gobbi|first=Francesco|title=Brazil's Belo Monte Dam project. Financial impact, indigenous peoples' rights & the environment|url=http://www.europarl.europa.eu/RegData/bibliotheque/briefing/2013/130579/LDM_BRI(2013)130579_REV1_EN.pdf|work=Library Briefing|publisher=Library of the European Parliament|accessdate=20 June 2013}} * ''[http://taylorweidman.com/building_belo_monte Building Belo Monte]'', a photographic documentary series [[Kategorija:Jezovi]] [[Kategorija::Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2019]] {{Največje hidroelektrarne}} {{normativna kontrola}} 2ymdz62tjcw69lwyhpk63mhw2glvps3 6708021 6707999 2026-07-07T13:12:02Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6708021 wikitext text/x-wiki {{Infobox dam | name = Jez Belo Monte | image = 09 09 2021 Visita à Usina Hidrelétrica Belo Monte (51443381900).jpg | image_caption = glavni jez | name_official = Complexo Hidrelétrico Belo Monte | dam_crosses = [[Rio Xingu]] | location = [[Pará, Brazilija|Pará]], Brazilija | dam_type = Kompozitni | dam_length = Belo Monte: 3545 m <br />Pimental: 6248 m<br />Bela Vista: 351 m<ref name="techspecs"/> | dam_height = Belo Monte: 90 m<br />Pimental: 36 m<br />Bela Vista: 33 m<ref name="techspecs"/> | dam_volume = Belo Monte and embankments: 25.356.000 m<sup>3</sup><br />Pimental: 4.768.000 m<sup>3</sup><br />Bela Vista: 239.500 m<sup>3</sup><ref name="techspecs"/> | status = Delujoč | dam_width_base = | spillway_count = 2 (Jezova Pimental in Bela Vista) | spillway_type = Pimental: 17 vrat<br />Bela Vista: 4 vrata | spillway_capacity = Pimental: 47.400 m<sup>3</sup>/s<br />Bela Vista: 14.600 m<sup>3</sup>/s}<ref name="techspecs"/> | construction_began = 2011 | opening = 2016 | cost = US$18.5&nbsp;mrd (ocena) | owner = Norte Energia, S.A. | operator = Eletronorte | res_name = Dos Canais Reservoir (Belo Monte, Bela Vista Dam)<br />Calha Do Xingu Reservoir (Pimental Dam) | res_capacity_total = Dos Canais: 1.889.000.000 m<sup>3</sup><br />Calha Do Xingu: 2.069.000.000 m<sup>3</sup><ref name="techspecs"/> | res_catchment = 447,719 km<sup>2</sup> | res_surface = Dos Canais: 108 km<sup>2</sup><br />Calha Do Xingu: 333 km<sup>2</sup><ref name="techspecs"/> | res_max_depth = 6,2 - 23,4 m | plant_operator = Eletronorte | plant_hydraulic_head = Belo Monte: 89,3 m<br />Pimental: 13,1 m<ref name="techspecs"/> | plant_turbines = Belo Monte: 18 x 611,11&nbsp;[[Megawatt|MW]] [[Francisova turbina]]s<br />Pimental: 6 x 38.85 MW [[Kaplanova turbina]] | plant_capacity = 11.233&nbsp;MW<ref>{{Cite web|url=https://www.norteenergiasa.com.br/pt-br/uhe-belo-monte/historico|title=A história de Belo Monte – Cronologia|website=Norte Energia|language=pt-BR|access-date=5 February 2022|archive-date=4 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190404200230/https://www.norteenergiasa.com.br/pt-br/uhe-belo-monte/historico|url-status=dead}}</ref> | plant_annual_gen = 39,5 TWh<ref name="epe2010">Empresa de Pesquisa Energética (2010), ''[http://www.epe.gov.br/ResenhaMensal/20100125_1.pdf Consumo nacional de energia elétrica cresce 8,4% em dezembro] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160203091632/http://www.epe.gov.br/ResenhaMensal/20100125_1.pdf |date=3 February 2016 }}''. Resenha Mensal do Mercado de Energia Elétrica <sub>([[Portuguese language|In Portuguese]])</sub>, Ano III, no. 28, Janeiro de 2010. Acessada em 2011-12-01.</ref> | plant_commission = November 2019 | plant_decommission = | location_map = Brazilija | location_map_caption = Lega jezu Belo Monte v Braziliji | coordinates = {{koord novi|3|7|40|S|51|46|33|W|type:landmark|display=inline,title}} | website = | extra = | mapframe = yes }} [[File:The Belo Monte Dam - the costs.png|thumb|upright=1.5|Infografika o stroških jezu Belo Monte]] '''Jez Belo Monte''' (prej znan kot '''Kararaô''') je hidroelektrarniški jez na severnem delu reke [[Rio Xingu]] v zvezni državi [[Pará, Brazilija|Pará]] v Braziliji.<ref>{{Cite web |title=The Belo Monte Hydroelectric Dam complex in Brazil {{!}} RGS |url=https://www.rgs.org/schools/resources-for-schools/the-belo-monte-hydroelectric-dam-complex-in-brazil |access-date=2025-11-24 |website=www.rgs.org |language=en}}</ref> Po dokončanju, z namestitvijo 18. turbine, novembra 2019, je nameščena moč kompleksa jezu znašala 11.233 megavatov (MW), kar ga uvršča med druge največje hidroelektrarne v Braziliji in pete največje na svetu po nameščeni moči, za [[jez Treh sotesk|jezom Treh sotesk]], [[jez Baihetan|jezom Baihetan]] in [[jez Šiluodu|jezom Šiluodu]] na Kitajskem ter brazilsko-paragvajskim [[Jez Itaipu|jezom Itaipu]]. Glede na nihanje rečnega pretoka bi bila zagotovljena minimalna proizvodnja moči iz jezu Belo Monte 4571 MW, kar je 39 % njegove največje zmogljivosti.<ref name=aneel>{{Cite web|url= http://www.aneel.gov.br/aplicacoes/Contrato/Documentos_Aplicacao/Contrato%20Belo%20Monte.pdf |title= Contrato de concessão №01/2010-mme-UHE Belo Monte|trans-title= Concession Contract № 01/2010 Belo Monte Dam|language= pt|year= 2010|publisher= ANEEL|access-date= 7 March 2011|archive-url= https://web.archive.org/web/20110706155528/http://www.aneel.gov.br/aplicacoes/Contrato/Documentos_Aplicacao/Contrato%20Belo%20Monte.pdf|archive-date= 6 July 2011|url-status= live}}</ref> Hitra gospodarska rast Brazilije v zadnjem desetletju je povzročila veliko povpraševanje po novih in stabilnih virih energije, zlasti za oskrbo rastočih industrij. V Braziliji hidroelektrarne proizvedejo več kot 66 % električne energije.<ref>{{Cite web |title=Hydropower made up 66% of Brazil's electricity generation in 2020 |url=https://www.eia.gov/todayinenergy/detail.php?id=49436 |access-date=2023-11-15 |website=www.eia.gov |language=en}}</ref> Vlada se je odločila za izgradnjo novih hidroelektrarn, da bi zagotovila nacionalno energetsko varnost. Vendar pa je bilo tako v Braziliji kot v mednarodni skupnosti nasprotovanje morebitni gradnji projekta glede njegove ekonomske upravičenosti, učinkovitosti proizvodnje jezov in zlasti njegovih vplivov na prebivalce in okolje v regiji. Poleg tega kritike skrbi, da bi lahko gradnja jezu Belo Monte povečala izvedljivost gradnje drugih jezov gorvodno, ki bi lahko imeli večji vpliv. Načrti za jez so se začeli leta 1975, vendar so bili zaradi polemik kmalu opuščeni; pozneje so bili v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja ponovno oživljeni. V 2000-ih je bil jez preoblikovan, vendar se je soočil z novimi polemikami in opravljene so bile kontroverzne presoje vplivov. 26. avgusta 2010 je bila podpisana pogodba z družbo Norte Energia za gradnjo jezu, potem ko je Brazilski inštitut za okolje in obnovljive naravne vire (IBAMA) izdal dovoljenje za postavitev. Delno dovoljenje za postavitev je bilo izdano 26. januarja 2011, polno dovoljenje za gradnjo jezu pa 1. junija 2011. Postopek izdaje dovoljenja in gradnja jezu sta se znašla v sporih na zveznih sodiščih; Trenutna sodba določa, da je gradnja dovoljena, ker dovoljenje temelji na petih različnih okoljskih tehničnih poročilih<ref>VIEIRA, Isabel (2011). [http://agenciabrasil.ebc.com.br/noticia/2011-01-31/diretora-do-ibama-diz-que-licenca-para-belo-monte-teve-por-base-cinco-pareceres-tecnicos "Diretora do Ibama diz que licença para Belo Monte teve por base cinco pareceres técnicos" ] [https://www.bemparana.com.br/noticias/brasil/diretora-do-ibama-diz-que-licenca-para-belo-monte-teve-por-base-cinco-pareceres-tecnicos-168477/?__cf_chl_f_tk=i0DNDhqeYBpC2puIQceu_fjO49wWnWla.02sbinBFBU-1783427201-1.0.1.1-thAbKsJIFVA9pPUJpINfd.yjlWeZv0ULEaeRHDxJzs4]|date=31 December 2012 }}|language= Portuguese. Agência Brasil, 31 January 2011</ref> in je v skladu s študijo RIMA (Poročilo o vplivih na okolje, EIA-RIMA) za Belo Monte.<ref>RIMA (2009). [http://www.eletrobras.com/elb/services/DocumentManagement/FileDownload.EZTSvc.asp?DocumentID={0CFEA9F1-FC24-4CB0-9DC7-441CEE10BB3D}&ServiceInstUID={D568BD4B-D546-4012-9AD7-97E0FA130EC9} "Relatório de Impacto Ambiental do Aproveitamento Hidrelétrico Belo Monte"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303232529/http://www.eletrobras.com/elb/services/DocumentManagement/FileDownload.EZTSvc.asp?DocumentID=%7B0CFEA9F1-FC24-4CB0-9DC7-441CEE10BB3D%7D&ServiceInstUID=%7BD568BD4B-D546-4012-9AD7-97E0FA130EC9%7D |date=3 March 2016 }}. Eletrobrás. May/2009.</ref> Prve turbine so bile zagnane 5. maja 2016.<ref>{{Cite web |url=http://www.brasil.gov.br/governo/2016/05/dilma-inaugura-usina-hidreletrica-de-belo-monte |title=Dilma inaugura usina hidrelétrica de Belo Monte — Portal Brasil |access-date=29 July 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160716131616/http://www.brasil.gov.br/governo/2016/05/dilma-inaugura-usina-hidreletrica-de-belo-monte |archive-date=16 July 2016 |url-status=live }}</ref> Oktobra 2019 so bile v obratovanju vse turbine v elektrarni Pimental in 17 turbin v glavni elektrarni, skupna nameščena moč na lokaciji Belo Monte pa znaša 10.388,87 MW, kar skupaj z lokacijo Pimental znaša 10.621,97 MW.<ref name="cron">{{Cite web|url=https://www.norteenergiasa.com.br/pt-br/uhe-belo-monte/historico|title=A história de Belo Monte – Cronologia|website=Norte Energia|language=pt-BR|archive-url=https://web.archive.org/web/20190404200230/https://www.norteenergiasa.com.br/pt-br/uhe-belo-monte/historico|archive-date=4 April 2019|url-status=live|access-date=2019-05-16}}</ref> Elektrarna je bila dokončana novembra 2019.<ref>{{Cite web|url=https://agenciabrasil.ebc.com.br/en/politica/noticia/2019-11/brazil-unveils-worlds-fourth-biggest-hydropower-plant|title=Brazil unveils world's fourth biggest hydropower plant|date=2019-11-28|website=Agência Brasil|language=en|access-date=2020-04-25}}</ref> == Zgodovina == Načrti za to, kar se je sčasoma imenovalo ''jezovni kompleks Belo Monte'', so se začeli leta 1975 med brazilsko vojaško diktaturo, ko je Eletronorte naročil Consórcio Nacional de Engenheiros Consultores (CNEC) za izvedbo hidrografske študije za iskanje potencialnih lokacij za hidroelektrarniški projekt na reki Xingu. CNEC je svojo študijo zaključil leta 1979 in opredelil možnost izgradnje petih jezov na reki Xingu in enega na reki Iriri.<ref name="elehis"/> Prvotni načrti za projekt, ki so temeljili na študiji iz leta 1979, so vključevali dva jezova v bližini Belo Monte. To sta bila: Kararaô (po letu 1989 imenovan Belo Monte) in Babaquara (po letu 1998 imenovan Altamira), ki je bil naslednji gorvodno.<ref name="elehis">{{Cite web|title=AHE Belo Monte – Evolucado Dos Estudos|url=http://www.eletrobras.com/elb/services/eletrobras/ContentManagementPlus/FileDownload.ThrSvc.asp?DocumentID=%7BD7EFE913-EA8E-42A7-8D28-5FFF2C719F46%7D&ServiceInstUID=%7B5947E09B-BDF0-4A21-A48F-518B42072401%7D&InterfaceInstUID=%7B75E11C49-A34C-4276-B9CE-256B5BE9EB6A%7D&InterfaceUID=%7B72215A93-CAA7-4232-A6A1-2550B7CBEE2F%7D&ChannelUID=%7B1D26C51F-7323-4BD4-A98C-C816FC6B58EB%7D&PageUID=%7B46763BB8-3B05-432F-A206-C8F93CC3BA90%7D&BrowserType=IE&BrowserVersion=6|publisher=Eletrobras|access-date=7 March 2011|language=pt}}</ref> Gorvodno so bili načrtovani tudi štirje drugi jezovi, med njimi Ipixuna, Kakraimoro, Iriri in Jarina. Projekt je bil del Eletrobrasovega ''načrta 2010'', ki je vključeval 297 jezov, ki naj bi bili v Braziliji zgrajeni do leta 2010. Načrt je pricurljal v javnost zgodaj in je bil uradno objavljen decembra 1987 nasprotni javnosti. Načrt je predvideval gradnjo Belo Monte do leta 2000 in Altamire do leta 2005. Tako hiter časovni načrt je bil posledica prepričanja, da relativno novi brazilski okoljski predpisi ne morejo ustaviti velikih projektov.<ref name="Fearnside">{{Cite journal|last=Fearnside|first=Phillip M.|title=Dams in the Amazon: Belo Monte and Brazil's Hydroelectric Development of the Xingu River Basin|url=https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:UaT2PxOKbRkJ:philip.inpa.gov.br/publ_livres/Preprints/2006/Belo%2520Monte%2520dec%2520making-EM-3.pdf+cnec+1975+belo+monte&hl=en&gl=us&pid=bl&srcid=ADGEEShMicMyIzdlicp3epTAHvpmhRwhMh17-JB31vVCcarqf2PW_JTco71GzvFGwz3Uq6WkltziP5rC5vSwWsrX0PUKolpwetk6s0-2vGMwoobx0K-ezZbMuRaG7y3ihJK6bCbYRvyN&sig=AHIEtbTG8xKdZsJ2U9z9D6vCPpXqEejiPQ|journal=Environmental Management|access-date=7 March 2011|date=12 January 2006|volume=38 |issue=1 |pages=16–27 |doi=10.1007/s00267-005-0113-6 |pmid=16738820 |bibcode=2006EnMan..38...16F |s2cid=11513197 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160120134112/http://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache%3AUaT2PxOKbRkJ%3Aphilip.inpa.gov.br%2Fpubl_livres%2FPreprints%2F2006%2FBelo%2520Monte%2520dec%2520making-EM-3.pdf+cnec+1975+belo+monte&hl=en&gl=us&pid=bl&srcid=ADGEEShMicMyIzdlicp3epTAHvpmhRwhMh17-JB31vVCcarqf2PW_JTco71GzvFGwz3Uq6WkltziP5rC5vSwWsrX0PUKolpwetk6s0-2vGMwoobx0K-ezZbMuRaG7y3ihJK6bCbYRvyN&sig=AHIEtbTG8xKdZsJ2U9z9D6vCPpXqEejiPQ|archive-date=20 January 2016|url-status=live|url-access=subscription}}</ref> Vlada je ljudem, ki bi jih to prizadelo, ponudila le malo transparentnosti glede načrtov za hidroelektrarno, kar je izzvalo avtohtona plemena v regiji, da so leta 1989 organizirala tako imenovano ''I Encontro das Nações Indígenas do Xingu'' (Prvo srečanje avtohtonih narodov Xingu) ali ''Zbiranje v Altamiri''. Srečanje, ki ga je simbolizirala voditeljica avtohtonih narodov Tuíra, ki je držala mačeto ob obrazu takratnega inženirja Joséja Antonia Muniza Lopesa, je sprožilo ogromne posledice tako v Braziliji kot mednarodno zaradi načrtov za šest jezov. Posledično je bilo pet jezov nad Belo Monte umaknjenih iz načrtovanja, Kararaô pa je bil na zahtevo prebivalcev tega plemena preimenovan v Belo Monte. Eletronorte je tudi izjavil, da bodo ''ponovno izmerili padec'', kar pomeni, da bodo ponovno izmerili jezove na reki.<ref name="urlTenotã–mõ Executive Summary"> {{Cite web |url = http://www.internationalrivers.org/en/latin-america/amazon-basin/xingu-river/tenot-m-executive-summary |title = Tenotã–mõ Executive Summary |first = Oswaldo |last= Sevá |date = 1 May 2005 |publisher = International Rivers |access-date = 24 October 2010 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20101227174852/http://www.internationalrivers.org/en/latin-america/amazon-basin/xingu-river/tenot-m-executive-summary |archive-date = 27 December 2010}}</ref> === Preoblikovanje === Med letoma 1989 in 2002 je bil projekt Belo Monte preoblikovan. Površina akumulacijskega jezera se je zmanjšala z 1225 km² na 440 km² s premikom jezu višje v smeri proti toku. Glavni razlog za to je bil zmanjšanje poplavljanja avtohtonega območja Bacajá. Leta 1998 je bil jez Babaquara ponovno uvrščen v načrtovanje, vendar pod novim imenom, jez Altamira. To je presenetilo lokalne voditelje, saj so menili, da so načrti za jezove nad Belo Montejem odpovedani. Nekateri uradniki v Braziliji so bili odločeni zgraditi jez na reki s povprečnim pretokom 7800 m³/s in na mestu, ki ponuja padec 87,5 m. Neki inženir je o jezu dejal: »Bog le občasno ustvari kraj, kot je Belo Monte. Ta kraj je bil ustvarjen za jez.«<ref name="Fearnside"/> Predsednik Eletronorteja, José Muniz Lopes, je v intervjuju za časopis O Liberal (Belo Monte entusiasma an Eletronorte por Sônia Zaghetto, 15. julij 2001) potrdil: {{quote|»V okviru načrtovanja elektroenergetskega sektorja za obdobje 2010/2020 preučujemo tri jezove – Marabá (reka Tocantins), Altamira (prej imenovana Babaquara, reka Xingu) in Itaituba (São Luís do Tapajós). Nekateri novinarji pravijo, da o teh jezovih ne govorimo, ker jih poskušamo skriti. Gre le za to, da njihov čas še ni prišel. Zdaj prosimo za dovoljenje za okrepitev naših študij za te jezove. Braziliji bi zelo koristilo, če bi lahko po Belo Monteju zgradili Marabá, nato Altamiro in Itaitubo.«<ref name="urlTenotã–mõ Executive Summary" />}} === Druga študija === Leta 2002 je Eletronorte predstavil novo presojo vplivov na okolje za kompleks jezov Belo Monte, ki je predstavila tri alternative. Alternativa A je vključevala šest prvotnih jezov, načrtovanih leta 1975. Alternativa B je vključevala zmanjšanje na štiri jezove, pri čemer bi opustili Jarina in Iriri. Alternativa C je vključevala zmanjšanje samo na Belo Monte. Nova presoja vplivov na okolje je vsebovala zmanjšanje velikosti rezervoarjev in uvedbo modela pretoka reke, v nasprotju z velikimi rezervoarji, značilnimi za načrte iz leta 1975.<ref>{{Cite web|url=http://www.eletrobras.gov.br/ELB/services/eletrobras/ContentManagementPlus/FileDownload.ThrSvc.asp?DocumentID={D7EFE913-EA8E-42A7-8D28-5FFF2C719F46}&ServiceInstUID={5947E09B-BDF0-4A21-A48F-518B42072401}&InterfaceInstUID={75E11C49-A34C-4276-B9CE-256B5BE9EB6A}&InterfaceUID={72215A93-CAA7-4232-A6A1-2550B7CBEE2F}&ChannelUID={1D26C51F-7323-4BD4-A98C-C816FC6B58EB}&PageUID={46763BB8-3B05-432F-A206-C8F93CC3BA90}&BrowserType=IE&BrowserVersion=6|title=AHE Belo Monte Evolução dos Estudos|author1=Carlos Alberto de Moya Figueira Netto |author2=Hélio Costa de Barros Franco |author3=Paulo Fernando Vieira Souto Rezende |publisher=Eletrobras|year = 2007| trans-title = Belo Monte Dam Evolution Studies|language= pt|access-date=11 November 2010}}</ref> Leta 2002 je vodja Delavske stranke [[Luiz Inácio Lula da Silva]] zmagal v svoji predsedniški kampanji, potem ko je sprva vodil neuspešne kampanje v letih 1989, 1994 in 1998. Lula je kmalu leta 2003 posredoval pri političnih dogovorih s sredinskim in desničarskim sektorjem, zlasti z nekdanjim predsednikom Joséjem Sarneyjem iz zvezne države Maranhão iz PMDB, kar je postavilo precedens, ki je sčasoma zaznamoval obe Lulini administraciji: sodelovanje med trgom in državo, kombinacija prostega tržnega gospodarstva z večjimi socialnimi izdatki in socialno varnostjo. Ta gospodarski model je zagotovil utemeljitev in finančno podporo za nova prizadevanja za izgradnjo Belo Monteja. Leta 2007, na začetku Lulinega drugega mandata, je bil uveden nov nacionalni investicijski program: ''Programa de Aceleração do Crescimento'' (Program za pospešitev rasti). Jez Belo Monte je bil osrednji projekt novega investicijskega načrta. Leta 2008 je bila napisana še ena nova ocena vplivov na okolje, tokrat jo je izvedlo podjetje Eletrobras s sodelovanjem Odebrechta, Camarga Corrêe in Andradeja Gutierreza, ki je formalno sprejela alternativo C oziroma gradnjo samo jezu Belo Monte. Ocena je predstavila tudi nadaljnje spremembe zasnove; da bi se izognili poplavljanju avtohtonega ozemlja, kar brazilska ustava ne dovoljuje, je nova zasnova vključevala dva kanala za preusmeritev vode stran od avtohtonih ozemelj in v rezervoar, imenovan ''Reservatorio dos Canais'' (Kanalski rezervoar). Zgrajen bi bil dodaten rezervoar, imenovan ''Reservatorio da Calha do Xingu'' (Rezervoar struge reke Xingu), elektrika pa bi se proizvajala iz obeh rezervoarjev z uporabo treh jezov: dopolnilne elektrarne Pimental (233 MW), dopolnilnega preliva Bela Vista in glavne elektrarne Belo Monte (11.000 MW). Rezervoar dos Canais bi zadrževalo več kot ducat velikih nasipov, voda iz rezervoarjev pa bi se speljala proti glavni elektrarni.<ref>{{Cite web|url=http://www.eletrobras.gov.br/ELB/main.asp?View={46763BB8-3B05-432F-A206-C8F93CC3BA90}|title=Belo Monte|publisher=Eletrobras|language= pt|access-date=11 November 2010}}</ref> Vendar pa je preglednost vladnih načrtov znova postala problem, kar je spodbudilo avtohtona plemena v regiji, da so 20. maja 2008 v mestu Altamira v Paráju organizirala še eno veliko srečanje z imenom ''Segundo Encontro dos Povos do Xingu'' (Drugo srečanje ljudstev Xingu).<ref name="urlBBC - Bruce Parrys Amazon-The Kayapo">{{Cite web|url=https://www.bbc.co.uk/amazon/sites/kayapo/pages/content.shtml|title=The Kayapo|year=2008|publisher=BBC|access-date=27 October 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101203084501/http://www.bbc.co.uk/amazon/sites/kayapo/pages/content.shtml|archive-date=3 December 2010|url-status=live}}</ref> === Prvo dovoljenje podeljeno === Februarja 2010 je brazilska okoljska agencija IBAMA podelila začasno okoljsko dovoljenje, eno od treh dovoljenj, ki jih brazilska zakonodaja zahteva za razvojne projekte. Začasno dovoljenje je odobrilo presojo vplivov na okolje iz leta 2008 in dovolilo, da se dražba projekta izvede aprila 2010.<ref name="urlBBC News-environmental licence-Belo Monte dam"> {{Cite news|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/8492577.stm|title=Brazil grants environmental licence for Belo Monte dam|first= Gary | last= Duffy|date=2 February 2010|work=BBC News|access-date=24 October 2010| archive-url= https://web.archive.org/web/20101202055836/http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/8492577.stm| archive-date= 2 December 2010 | url-status= live}}</ref><ref name="urlFury as Amazon rainforest dam approved by Brazil - Times Online">{{Cite news|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/environment/article7012769.ece|title=Fury as Amazon rainforest dam approved by Brazil|first=Hannah|last=Strange|date=2 February 2010|newspaper=The Times|access-date=24 October 2010|location=London|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629134529/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/environment/article7012769.ece|archive-date=29 June 2011|url-status=dead}}</ref> Aprila 2010 so se podjetja Odebrecht, Camargo Corrêa in CPFL Energia umaknila iz razpisa za projekt, ker so trdili, da umetno nizka cena dražbe (83 brazilskih realov/47 ameriških dolarjev), ki jo je določila vlada, ni bila vzdržna za ekonomsko donosnost naložbe.<ref name=ft>{{Cite news|url= https://www.ft.com/content/3f3ce3c4-4b3c-11df-a7ff-00144feab49a|title=Brazil pushes ahead with Amazon power plan|first= Jonathan |last= Wheatley|date=19 April 2010|newspaper=Financial Times|access-date=24 October 2010| archive-url= https://web.archive.org/web/20100911234635/http://www.ft.com/cms/s/0/3f3ce3c4-4b3c-11df-a7ff-00144feab49a.html| archive-date= 11 September 2010 | url-status= live}}</ref> 20. aprila 2010 je konzorcij Norte Energia zmagal na dražbi projekta s ponudbo 77,97 brazilskih realov/MWh, kar je skoraj 6 % pod zgornjo ceno 83 brazilskih realov/MWh.<ref>{{Cite web|last=Craide|first=Sabrina|title=Brazil's Big Contractors Looking for a Bigger Slice of Belo Monte's Action|url=http://www.brazzilmag.com/component/content/article/84-april-2010/12152-brazils-big-contractors-looking-for-a-bigger-slice-of-belo-montes-action.html|publisher=Brazzil Mag|access-date=7 March 2011|date=27 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101121115235/http://brazzilmag.com/component/content/article/84-april-2010/12152-brazils-big-contractors-looking-for-a-bigger-slice-of-belo-montes-action.html|archive-date=21 November 2010}}</ref> Po dražbi so lokalni voditelji okoli lokacije projekta opozorili na neizbežno nasilje. Vodja Kayapója, Raoni Metuktire, je izjavil: »Prišlo bo do vojne, da se belci ne bodo mogli več vmešavati v naša ozemlja.«<ref>{{cite news|last=Phillips|first=Tom|title=Awarding of Brazilian dam contract prompts warning of bloodshed|url=https://www.theguardian.com/environment/2010/apr/21/contract-belo-monte-dam?INTCMP=ILCNETTXT3487|publisher=Guardian UK|access-date=9 March 2011|date=21 April 2010|location=London|archive-url=https://web.archive.org/web/20160120134112/http://www.theguardian.com/environment/2010/apr/21/contract-belo-monte-dam?INTCMP=ILCNETTXT3487|archive-date=20 January 2016|url-status=live}}</ref>Kanadski filmski režiser [[James Cameron]] je pred dražbo obiskal tudi lokacijo in izjavil, da bo posnel film proti jezu Belo Monte z naslovom ''Sporočilo iz Pandore'', ki je bil kasneje izdan novembra. Aprila 2010 je brazilski zvezni državni tožilec začasno ustavil razpis za projekt in razveljavil začasno okoljsko dovoljenje zaradi obtožb o neustavnosti.<ref>{{Cite news|url=http://noticias.uol.com.br/cotidiano/2010/04/14/justica-suspende-leilao-e-licenca-de-belo-monte.jhtm|title=Suspensos leilão e licença de Belo Monte|trans-title=Court suspends license auction and Belo Monte|date=14 April 2010|work=UOL Notícias|language=pt|access-date=7 March 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706154959/http://noticias.uol.com.br/cotidiano/2010/04/14/justica-suspende-leilao-e-licenca-de-belo-monte.jhtm|archive-date=6 July 2011|url-status=live}}</ref> Natančneje, 176. člen zvezne ustave določa, da mora zvezni zakon določiti pogoje za pridobivanje mineralov in hidroelektrarn, kadar se te dejavnosti izvajajo na ozemljih avtohtonih ljudstev, kot velja za regijo »Big Bend« (Volta Grande). Posledično je elektroenergetsko podjetje ANEEL odpovedalo dražbo projekta. Istega dne je pritožbeno sodišče za regijo 1 odvzelo volilno pravico zaradi suspenza državnega tožilca in ponovno uvedlo dražbo projekta pri ANEEL.<ref>{{Cite news |url= http://www.trf1.jus.br/sitetrf1/conteudo/detalharConteudo.do;jsessionid=CF35B348B6E68181A22F8B1CBC348A59?conteudo=52291&canal=2 |title = Autorizado o leilão da usina Belo Monte pelo TRF |trans-title = Authorized the Belo Monte plant auction at TRF |publisher = Tribunal Regional Federal da Primeira Região |language = pt |date = 16 April 2010 |access-date = 26 February 2011 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20110706160612/http://www.trf1.jus.br/sitetrf1/conteudo/detalharConteudo.do%3Bjsessionid%3DCF35B348B6E68181A22F8B1CBC348A59?conteudo=52291&canal=2 |archive-date = 6 July 2011}}</ref> Predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je 26. avgusta 2010 na slovesnosti v [[Brasilia|Brasílii]] podpisal pogodbo z družbo Norte Energia. Gradnja kompleksa jezu Belo Monte se ni smela začeti, dokler IBAMA ni podelila drugega od zvezno zahtevanih okoljskih dovoljenj, imenovanega dovoljenje za namestitev. Dovoljenje za namestitev naj bi bilo podeljeno šele, ko bo Norte Energia predložila neizpodbiten dokaz, da je izpolnila 40 socialno-okoljskih pogojev za blaženje, s katerimi je bilo pogojeno prvo začasno okoljsko dovoljenje. Glede na poročilo IBAMA iz oktobra 2010 ni bilo izpolnjenih vsaj 23 pogojev. Poročila kažejo, da je 14. januarja 2011 poročilo uslužbencev FUNAI, Fundação Nacional do Índio (Nacionalna indijanska fundacija), poslalo poročilo IBAMI, v katerem je izrazilo zaskrbljenost glede lokacije projekta, njegovega vpliva na rezervatna zemljišča in pomanjkanja pozornosti do potreb avtohtonih ljudstev, zlasti Paquiçamba, ter priporočilo, naj FUNAI nasprotuje kakršnemu koli dovoljenju za delovanje. Kljub temu poročilu je višje vodstvo FUNAI 21. januarja 2011 poslalo pismo IBAMI, v katerem je izjavilo, da ne nasprotuje izdaji omejenega gradbenega dovoljenja.<ref name="urlBrazil: Despite Being Against Belo Monte, FUNAI Gives Assent to the Work - Indigenous Peoples Issues and Resources">{{Cite web |url=http://indigenouspeoplesissues.com/index.php?option=com_content&view=article&id=8660:brazil-despite-being-against-belo-monte-funai-gives-assent-to-the-work&catid=53:south-america-indigenous-peoples&Itemid=75 |title=Brazil: Despite Being Against Belo Monte, FUNAI Gives Assent to the Work|work=Indigenous Peoples Issues and Resources|access-date=26 February 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110713025755/http://indigenouspeoplesissues.com/index.php?option=com_content&view=article&id=8660:brazil-despite-being-against-belo-monte-funai-gives-assent-to-the-work&catid=53:south-america-indigenous-peoples&Itemid=75|archive-date=13 July 2011|url-status=live}}</ref> IBAMA je 26. januarja 2011 podelila delno gradbeno dovoljenje, s katerim je družbi Norte Energia dovoljevala začetek začetnih gradbenih dejavnosti, vključno s krčenjem gozdov, gradnjo služnostnih območij in izboljšanjem obstoječih cest za prevoz opreme in strojev. Februarja 2011 je Norte Energía podpisala pogodbe z več dobavitelji za načrtovanje, proizvodnjo, montažo in zagon proizvodne in pripadajoče opreme. 1. junija 2011 je IBAMA podelila polno dovoljenje za gradnjo jezu, potem ko so bile opravljene študije, konzorcij pa se je strinjal s plačilom 1,9 milijarde dolarjev stroškov za reševanje socialnih in okoljskih problemov. Edina preostala licenca je za upravljanje elektrarne na jezu.<ref>{{cite news|last=Brooks|first=Bradley|title=Brazil grants building license for Amazon dam|url=http://www.businessweek.com/ap/financialnews/D9NJBCFO0.htm|access-date=3 June 2011|newspaper=Bloomberg Businessweek|date=1 June 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121102034645/http://www.businessweek.com/ap/financialnews/D9NJBCFO0.htm|archive-date=2 November 2012}}</ref> == Zasnova == [[File:Rio Xingu, Altamira-PA.png|300px|thumb|left|Veliki ovinek (Volta Grande) reke Xingu, <br />zajezitveno jezero Belo Monte, jez na vrhu]] Jez Belo Monte (AHE Belo Monte) je kompleks treh [[jez]]ov, številnih nasipov in vrste kanalov, ki oskrbujejo dve različni elektrarni z vodo. Jez Pimental ({{Coord|3|27|33|S|51|57|31|W|name=Pimental Dam}}) na reki Xingu bi bil visok 36 metrov, dolg 6248 metrov in bi imel strukturno prostornino 4.768.000 kubičnih metrov. Ustvaril bi rezervoar Calha Do Xingu, ki bi imel normalno prostornino 2.069.000.000 kubičnih metrov in površino 333 kvadratnih kilometrov. Jez bi podpiral elektrarno, njegov preliv pa bi služil kot glavni preliv kompleksa s 17 zapornicami in največjim pretokom 47.400 kubičnih metrov na sekundo.<ref name="techspecs"/> Zajezitveno jezero jezu bi vodo preusmerjalo tudi v dva 12 km dolga kanala. Ta kanala bi vodo dovajala v rezervoar Dos Canais, ki ga znotraj ''Velikega ovinka'' ustvarja glavni jez Belo Monte ({{Coord|3|06|44|S|51|48|56|W|name=Belo Monte Dam}}), vrsta 28 nasipov okoli oboda rezervoarja in jez Bela Vista ({{Coord|3|19|46|S|51|47|27|W|name=Bela Vista Dam}}), ki leži na vzhodnem obodu rezervoarja Dos Canais. Jez Belo Monte bi podpiral glavno elektrarno v kompleksu.<ref name="ipanel">{{Cite web|title=Experts Panel Assesses Belo Monte Dam Viability|url=http://assets.survivalinternational.org/documents/266/Experts_Panel_BeloMonte_summary_oct2009.pdf|publisher=Survival International|access-date=6 March 2011|date=October 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20110615045501/http://assets.survivalinternational.org/documents/266/Experts_Panel_BeloMonte_summary_oct2009.pdf|archive-date=15 June 2011|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|title=AHE Belo Monte|url=https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:EVlFWXa-oHkJ:www.eletrobras.com/elb/services/eletrobras/ContentManagementPlus/FileDownload.ThrSvc.asp%3FDocumentID%3D%257BD7EFE913-EA8E-42A7-8D28-5FFF2C719F46%257D%26ServiceInstUID%3D%257B5947E09B-BDF0-4A21-A48F-518B42072401%257D%26InterfaceInstUID%3D%257B75E11C49-A34C-4276-B9CE-256B5BE9EB6A%257D%26InterfaceUID%3D%257B72215A93-CAA7-4232-A6A1-2550B7CBEE2F%257D%26ChannelUID%3D%257B1D26C51F-7323-4BD4-A98C-C816FC6B58EB%257D%26PageUID%3D%257B46763BB8-3B05-432F-A206-C8F93CC3BA90%257D%26BrowserType%3DIE%26BrowserVersion%3D6+AHE+belo+monte&hl=en&gl=us&pid=bl&srcid=ADGEEShnIFbKurRmLot_gBu9WJbgTLnOC7zf8eCAHSZvUCYb6E96-9ScR0YSIx8HbaNa_FA_zZFSrYkBTwVIgBV97PUIB11KMQl26ZIe8tkcI-TuuVfFHLoEL6KQKS1kLhR7J7S6QtoR&sig=AHIEtbT-86SCQZ1gT2KwK-3rgZjpq_oJyg|publisher=Eletronorte|access-date=6 March 2011|page=14|language=pt|archive-url=https://web.archive.org/web/20121112190557/https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache%3AEVlFWXa-oHkJ%3Awww.eletrobras.com%2Felb%2Fservices%2Feletrobras%2FContentManagementPlus%2FFileDownload.ThrSvc.asp%3FDocumentID%3D%7BD7EFE913-EA8E-42A7-8D28-5FFF2C719F46%7D&ServiceInstUID=%7B5947E09B-BDF0-4A21-A48F-518B42072401%7D&InterfaceInstUID=%7B75E11C49-A34C-4276-B9CE-256B5BE9EB6A%7D&InterfaceUID=%7B72215A93-CAA7-4232-A6A1-2550B7CBEE2F%7D&ChannelUID=%7B1D26C51F-7323-4BD4-A98C-C816FC6B58EB%7D&PageUID=%7B46763BB8-3B05-432F-A206-C8F93CC3BA90%7D&BrowserType=IE&BrowserVersion=6+AHE+belo+monte&hl=en&gl=us&pid=bl&srcid=ADGEEShnIFbKurRmLot_gBu9WJbgTLnOC7zf8eCAHSZvUCYb6E96-9ScR0YSIx8HbaNa_FA_zZFSrYkBTwVIgBV97PUIB11KMQl26ZIe8tkcI-TuuVfFHLoEL6KQKS1kLhR7J7S6QtoR&sig=AHIEtbT-86SCQZ1gT2KwK-3rgZjpq_oJyg|archive-date=12 November 2012|url-status=live}}</ref> Elektrarna naj bi imela dvajset vertikalnih [[Francisova turbina|Francisovih turbin]] z močjo 550 MW (največ 560 MW). Vsako turbino z vodo oskrbuje 113 metrov dolg in 11,2 metra cevovod, ki zagotavlja povprečno 89,3 metra hidravličnega tlaka. Elektrarna jezu Pimental naj bi imela sedem Kaplanovih turbin z nazivno močjo 25,9 MW in 13,1 metra hidravličnega tlaka.<ref name="techspecs"/> Kasneje se je število enot zmanjšalo z uporabo močnejših enot (glejte naslednji razdelek). Jez Belo Monte naj bi bil visok 90 metrov in dolg 3545 metrov, s strukturno prostornino (vključno z nasipi) 25.356.000 kubičnih metrov; medtem ko bi bil Bella Vista visok 33 metrov in dolg 351 metrov, s strukturno prostornino 239.500 kubičnih metrov. Rezervoar Dos Canais bi imel normalno prostornino 1.889.000.000 kubičnih metrov, normalno površino 108 kvadratnih kilometrov in normalno višino 97 metrov nadmorske višine. Jez Bela Vista, ki služi kot sekundarni preliv kompleksa, bi imel največjo zmogljivost pretoka 14.600 kubičnih metrov na sekundo.<ref name="techspecs">{{Cite web|title=Complexo Hidreletrico Belo Monte (Technical Details)|url=http://www.eletrobras.com/elb/services/eletrobras/ContentManagementPlus/FileDownload.ThrSvc.asp?DocumentID={D7D37586-AE7E-4E23-81B4-7E1696CDF271}&ServiceInstUID={9F99B54C-E9F1-479F-A9B0-F08EFBF20600}&InterfaceInstUID={DEBB4A99-8091-4B77-8E97-0C4830B2355A}&InterfaceUID={72215A93-CAA7-4232-A6A1-2550B7CBEE2F}&ChannelUID={1D26C51F-7323-4BD4-A98C-C816FC6B58EB}&PageUID={46763BB8-3B05-432F-A206-C8F93CC3BA90}&BrowserType=IE&BrowserVersion=6|publisher=Eletrobras|access-date=6 March 2011|location=In the.zip file, see the file: Volume III Anexos\FICHA_TECNICA\Ficha_Tecnica_BMonte.pdf|language=pt}}</ref> === Napaka v zasnovi === Malo pred načrtovano namestitvijo zadnje (18.) turbine jezu novembra 2019 se je izkazalo, da je mogoča katastrofalna okvara jezu zaradi izpostavljenosti nezaščitenega dela jezovnega zidu delovanju valov pri takrat prevladujočem nizkem vodostaju. V poročilu družbe Norte Energia z dne 11. oktobra 2019 je izvršni direktor družbe zahteval več vode iz vmesnega rezervoarja, da bi se dopolnila nevarno nizka gladina vode 95,2 metra.<ref name=Watts2019>{{cite news|newspaper=The Guardian|title=Poorly planned Amazon dam project 'poses serious threat to life' |url=https://www.theguardian.com/environment/2019/nov/08/death-of-a-river-the-ruinous-design-flaw-in-a-vast-amazon-rainforest-dam|last=Watts|first=Jonathan|date=8 November 2019|access-date=9 November 2019}}</ref> === Proizvodnja in distribucija električne energije === Načrtovana zmogljivost elektrarne Belo Monte je 11.233 MW. Sestavljena je iz glavnega jezu Belo Monte in njegove turbinske postaje z nameščeno močjo 11.000 MW. Jez Pimental, ki vključuje tudi turbinsko postajo, bi imel nameščeno moč 233,1 MW, vključno s 38,85 MW cevnimi turbinami. Proizvodni objekt naj bi imel 18 Francisovih turbin z zmogljivostjo 611,11 MW vsaka.<ref name="urlhydroworld-2011-0209">{{Cite web| url=http://www.hydroworld.com/index/display/article-display/5672453213/articles/hrhrw/News-2/2011/01/alstom-to_provide.html|title=Alstom to provide equipment to Belo Monte hydro project in Brazil|work=HydroWorld.com|publisher=PennWell Corporation|date=9 February 2011|access-date=26 February 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110712233410/http://www.hydroworld.com/index/display/article-display/5672453213/articles/hrhrw/News-2/2011/01/alstom-to_provide.html|archive-date=12 July 2011|url-status=live}}</ref> Februarja 2011 je Norte Energía podpisala pogodbe z: *IMPSA v vrednosti 450 milijonov dolarjev za načrtovanje in namestitev štirih proizvodnih enot s Francisovimi turbinami do jeseni 2015, ki bodo zagotavljale 2500 MW energije.<ref name="urlpennenergy-2011-0221">{{Cite web |url=http://www.pennenergy.com/index/power/display/4670071001/articles/pennenergy/power/renewable/2011/february/impsa-secures__450mm.html|title=IMPSA secures $450MM contract for Belo Monte hydropower plant in Brazil |publisher=PennWell Corporation|date=21 February 2011|access-date=26 February 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715062737/http://www.pennenergy.com/index/power/display/4670071001/articles/pennenergy/power/renewable/2011/february/impsa-secures__450mm.html|archive-date=15 July 2011|url-status=live }}</ref> *Andritz AG za dobavo treh Francisovih turbin in šestih cevnih turbin ter 14 vzbujevalnih sistemov za glavno elektrarno in dodatne opreme za elektrarno Pimental.<ref name="urlNews-ANDRITZ-2011-0214">{{Cite press release |url=http://www.andritz.com/ANONID7051E44FE57B590/news?id=62005&count=1|title= Andritz to supply major equipment for Belo Monte hydropower plant|publisher=Andritz AG|date= 14 February 2011|access-date=26 February 2011}}</ref> *Alstom bo za objekt vložil 682,3 milijona dolarjev za dobavo 7 Francisovih turbin in 14 plinsko izoliranih podstanic. === Zmogljivost === Walter Coronado Antunes, nekdanji minister za okolje zvezne države São Paulo in nekdanji predsednik državnega podjetja za vodo in sanitarije Sabesp, je dejal, da bo kompleks jezu Belo Monte eden najmanj učinkovitih hidroelektrarn v zgodovini Brazilije, saj bo med julijem in oktobrom proizvedel le 10 % svoje nazivne zmogljivosti 11.233 MW (1.123 MW in povprečno le 4419 MW skozi vse leto oziroma 39-odstotni faktor zmogljivosti). Po besedah ​​predsednika brazilskega podjetja za energetske raziskave (EPE) je 39 % "le malo pod" brazilskim povprečjem 55 %. Običajno je faktor zmogljivosti hidroelektrarn med 30 % in 80 %, medtem ko je faktor zmogljivosti vetrnih elektrarn običajno med 20 % in 40 %. Glede na študijo podjetja Eletrobras bi Belo Monte, tudi z zmanjšano zmogljivostjo, še vedno lahko oskrboval celotno zvezno državo Para z električno energijo. === Razpoložljivost === Kritiki trdijo, da bi bil projekt finančno smiseln le, če bi brazilska vlada zgradila dodatne rezervoarje za jez gorvodno, da bi zagotovila celoletni pretok vode in s tem povečala razpoložljivost proizvodnje. Podporniki projekta poudarjajo, da se sezonski minimalni pretok reke Xingu pojavlja v času, ko so druge brazilske hidroelektrarne dobro oskrbljene, zato ne bi bilo treba graditi dodatnih jezov. Brazilski nacionalni svet za energetsko politiko naj bi odobril resolucijo, ki jo je predhodno odobril takratni predsednik Lula, da bi na Xinguju zgradili le en hidroelektrarni jez. Kritiki ne vidijo prednosti razmerja med stroški in koristmi pri enem jezu in dvomijo v odločitev vlade, da zgradi le enega.<ref name=small>{{cite news|title=Brazilian government claims only a 'small minority' oppose Belo Monte dam|url=https://www.theguardian.com/environment/2011/feb/18/brazil-belo-monte-dam|publisher=Guardian UK|access-date=9 March 2011|location=London|date=18 February 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130921043753/http://www.theguardian.com/environment/2011/feb/18/brazil-belo-monte-dam|archive-date=21 September 2013|url-status=live}}</ref> Dodatni jezovi gorvodno bi neposredno ali posredno vplivali na 25.000 avtohtonih prebivalcev celotnega porečja Xingu. Posebej velja omeniti jez Altamira (Babaquara), ki bi po prvotni zasnovi poplavil dodatnih 6140 kvadratnih kilometrov akumulacijskega jezera.<ref name=csf>{{Cite web | publisher=Conservation Strategy Fund | url=http://conservation-strategy.org/en/brazil/belomonte | title=Belo Monte Dam (Brazil : 2004-2006) | access-date=13 May 2007 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070928210202/http://conservation-strategy.org/en/brazil/belomonte | archive-date=28 September 2007 | url-status=dead }}</ref> == Okoljski učinki == [[File:Cacique Raoni opposing the amazon dam.jpg|left|thumb|Poglavar Raoni na tiskovni konferenci nasprotuje jezu Belo Monte]] [[Image:RAONI et sa pétition internationale contre le barrage de Belo Monte.jpeg|thumb|right|upright=1.2|Poglavar Raoni v Parizu s svojo peticijo proti jezu Belo Monte]] Projekt ostro kritizirajo domorodna ljudstva in številne okoljske organizacije v Braziliji ter organizacije in posamezniki po vsem svetu.ref>{{Cite web|last=Downie|first=Andrew|title=In Earth Day setback, Brazil OKs dam that will flood swath of Amazon|url=https://www.csmonitor.com/World/Americas/2010/0422/In-Earth-Day-setback-Brazil-OKs-dam-that-will-flood-swath-of-Amazon/(page)/2|work=The Christian Science Monitor|access-date=24 January 2011|date=22 April 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20110130095918/http://www.csmonitor.com/World/Americas/2010/0422/In-Earth-Day-setback-Brazil-OKs-dam-that-will-flood-swath-of-Amazon/(page)/2|archive-date=30 January 2011|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|title=(Reuters) - Brazil is planning a massive hydroelectric dam in the Amazon region that has sparked controversy over its environmental impact and its displacement of residents.|url=https://www.reuters.com/article/idUSN2020273720100420|work=Reuters|access-date=24 January 2011|date=20 April 2010}}</ref> 668 kvadratnih kilometrov velikega rezervoarja Belo Monte bo poplavilo 400 kvadratnih kilometrov gozda, kar predstavlja približno 0,01 % amazonskega gozda. Čeprav se trdi, da je to relativno majhna površina za proizvodnjo energije jezu, te proizvodnje ni mogoče v celoti doseči brez izgradnje drugih jezov, načrtovanih znotraj kompleksa jezu.[13] Pričakovana površina rezervoarja za jez Belo Monte in potrebni jez Altamira skupaj bo presegla 6500 km2 deževnega gozda. Ocena vplivov na okolje, ki so jo napisali Eletrobras, Odebrecht, Camargo Corrêa in Andrade Gutierrez, je navedla naslednje možne škodljive učinke: *Izguba vegetacije in naravnih prostorov s spremembami v favni in flori; *Spremembe v kakovosti in poti oskrbe z vodo ter migracijskih poteh rib; *Začasna prekinitev oskrbe z vodo v strugi reke Xingu, ki traja 7 mesecev; === Nepopolna okoljska presoja === Februarja 2010 je brazilska okoljska agencija IBAMA podelila okoljsko dovoljenje za gradnjo jezu kljub ogorčenju znotraj agencije zaradi nepopolnih informacij v presoji vplivov na okolje (PVO), ki so jo napisali Eletrobras, Odebrecht, Camargo Corrêa in Andrade Gutierrez. Pred tem, oktobra 2009, je komisija, sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov in specialistov z brazilskih univerz in raziskovalnih inštitutov, izdala poročilo o PVO, v katerem je ugotovila »različne opustitve in metodološke nedoslednosti v PVO ...« Med težavami, navedenimi v PVO, so bili negotovi stroški projekta, krčenje gozdov, proizvodna zmogljivost, emisije toplogrednih plinov in zlasti opustitev upoštevanja tistih, ki jih prizadene preusmeritev reke v 100 km dolgem ''Velikem ovinku'' (Volta Grande). Dva visoka uradnika pri IBAMA, Leozildo Tabajara da Silva Benjamin in Sebastião Custódio Pires, sta leta 2009 odstopila s svojih položajev, pri čemer sta navedla pritisk na visoki politični ravni za odobritev projekta.<ref>{{Cite web |url=http://www.huntingtonnews.net/columns/100311-sommer-columnsbrazil.html |title=Shame on Brazil: Stop the Amazon Mega-Dam Project Belo Monte |publisher=Huntington News Network |date=11 March 2010 |access-date=7 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100314064409/http://www.huntingtonnews.net/columns/100311-sommer-columnsbrazil.html |archive-date=14 March 2010 |url-status=live }}</ref> Januarja 2011 je odstopil tudi predsednik IBAMA Abelardo Azevedo. Tudi prejšnji predsednik Roberto Messias je odstopil, aprila 2010 pa je to navedel zaradi pritiska vlade in okoljskih organizacij. 140 organizacij in gibanj iz Brazilije in z vsega sveta je v pismu brazilskemu predsedniku Luizu Inácio Luli da Silvi leta 2010 obsodilo postopek odločanja o podelitvi okoljskega dovoljenja za jezove.<ref>{{Cite web |url=http://www.internationalrivers.org/files/Appeal_letter_English.pdf |title=Archived copy |access-date=18 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100415052839/http://www.internationalrivers.org/files/Appeal_letter_English.pdf |archive-date=15 April 2010 |url-status=live }}</ref> === Izguba biotske raznovrstnosti === [[File:Hypancistrus zebra4305.jpg|thumb|''[[Hypancistrus zebra]]'', ena od vrst, ki jih najdemo le v Volti Grande]] Ribja favna reke Xingu je izjemno bogata, saj je ocenjenih 600 vrst rib in ima visoko stopnjo endemizma.<ref>Camargo M., GiarrizzoT. & Isaac V. (2004). "Review of the geographic distribution of fish fauna of the Xingu river basin, Brazil". ''Ecotropica'' '''10''': 123-147. [http://www.gtoe.de/public_html/publications/pdf/10-2/Camargo,Giarizzo,Isaac%202004.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110409013200/http://www.gtoe.de/public_html/publications/pdf/10-2/Camargo,Giarizzo,Isaac%202004.pdf |date=9 April 2011 }}.</ref> Območje, ki ga je jez bodisi izsušil bodisi potopil, zajema celotno znano svetovno razširjenost številnih vrst, npr. ''Hypancistrus zebra'', ''Scobinancistrus aureatus'', ''Teleocichla centisquama'', ribic ''Anablepsoides xinguensis'' in ''Spectrolebias reticulatus'' ter strupene žabe Xingu (''Allobates crombiei''). Neodvisna strokovna ocena stroškov jezu je ugotovila, da predlagani pretok skozi Volto Grande pomeni, da reka »ne bo mogla ohranjati vrstne raznovrstnosti«, kar tvega »izumrtje stotin vrst«.<ref name="ipanel"/> === Okoljski vplivi na avtohtone skupnosti === Poleg kvantitativnega ekološkega odtisa je jez Belo Monte povezan tudi z večjimi družbeno-okoljskimi vplivi na skupnosti ob reki Xingu. Strokovnjaki poročajo, da obsežni infrastrukturni projekti v Braziliji pogosto odražajo vzorce notranjega kolonializma, ki je opisan kot »struktura družbenih odnosov, ki temelji na prevladi in izkoriščanju med heterogenimi, različnimi skupinami« znotraj države.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Ribeiro |first=Heidi Michalski |last2=Morato |first2=Jose Rubens |date=2020-07-24 |title=Social environmental injustices against indigenous peoples: the Belo Monte dam |url=http://www.emerald.com/dpm/article/29/6/865-876/31117 |journal=Disaster Prevention and Management|language=en |volume=29 |issue=6 |pages=865–876 |doi=10.1108/DPM-02-2020-0033 |issn=0965-3562|url-access=subscription }}</ref> Rast hidroenergije se obravnava kot krepitev neenakomerne dinamike moči, v kateri gospodarska in politična središča prevzemajo vrednost iz oddaljenih regij, medtem ko lokalne skupnosti nosijo okoljske in družbene posledice. Terenske raziskave in lokalna poročila ponazarjajo, kako spremenjeni vodni tokovi vplivajo na vodno biotsko raznovrstnost in preživetje, odvisno od reke. Biologi in tradicionalni ribiči so med delovanjem jezu leta 2016 opazili izgubo ali premik več vrst rib, kar je povzročilo večje ekološko poslabšanje.<ref name=":1">{{Cite web |last=Seven years after the Belo Monte hydroelectric plant went into operation |first=fishers confirm what scientists have been verifying in studies: the fish have disappeared from this stretch of the Xingu River |last2=According to Brazil’s Public Prosecutor’s Office |first2=the construction of the dam caused the direct deaths of more than 85 |last3=The loss of fish has reverberated up the food chain |first3=with local fishing communities no longer able to make a living that generations before them took for granted |date=2023-06-08 |title=Fishers confirm scientists' warning: Brazil's Belo Monte dam killed off the river |url=https://news.mongabay.com/2023/06/fishers-confirm-scientists-warning-brazils-belo-monte-dam-killed-off-the-river/ |access-date=2025-10-13 |website=Mongabay Environmental News |language=en-US}}</ref> Ta dogajanja so povzročila zmanjšanje ulova, večje stroške goriva in slabšo kakovost vode na bregovih reke.[86] Voditelji in zagovorniki avtohtonih prebivalcev so poudarili, da sta ribolov in lov, ki sta ključni gospodarski in kulturni dejavnosti, prekinjena, kar ogroža tako preživetje kot kulturno kontinuiteto. Vpliv jezu na avtohtona ljudstva v porečju Xingu presegajo materialne izgube. Reka oskrbuje več kot 25.000 ljudi iz 18 etničnih skupin, mnogi pa so za preživetje odvisni od občasnih poplav in migracij rib. Znižana gladina vode je vplivala na promet ter prizadela tradicionalno trgovino in oskrbo s hrano.<ref name=":2">{{Cite journal |last=Diamond |first=Sara |last2=Poirier |first2=Christian |date=September 2010 |title=Brazil's Native Peoples and the Belo Monte Dam: A Case Study |url=https://doi.org/10.1080/10714839.2010.11725513 |journal=NACLA Report on the Americas |volume=43 |issue=5 |pages=25–29 |via=Taylor & Francis}}</ref> Reka Xingu, ki se prevaja kot »božja hiša«, je tudi duhovno pomembna, njena sprememba pa je bila opisana kot duhovni premik znotraj svetovnonazorskih pogledov avtohtonih prebivalcev. ==Glej tudi== *[[Jez Itaipu]] *[[Jez Tucurui]] *[[Jez Guri]] *[[Jez Treh sotesk]] *[[Jezovi Inga]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.belomonte.gov.br/ Belo Monte hydroelectric complex] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070501112800/http://www.belomonte.gov.br/ |date=2007-05-01 }} * [http://www.eletrobras.com/elb/main.asp?View=%7B46763BB8-3B05-432F-A206-C8F93CC3BA90%7D AHE Belo Monte] at Eletrobras * [http://www.internationalrivers.org/en/node/5236 Belo Monte campaign] at International Rivers * [http://www.amazonwatch.org/amazon/BR/bmd/index.php?page_number=99 Belo Monte Dam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101212094640/http://amazonwatch.org/amazon/BR/bmd/index.php?page_number=99 |date=2010-12-12 }} at Amazon Watch * [http://www.cultureunplugged.com/play/7472 Documentary] * [http://belo-monte.com Belo Monte backgrounder] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170527133252/http://belo-monte.com/ |date=2017-05-27 }} * [http://www.economist.com/news/americas/21577073-having-spent-heavily-make-worlds-third-biggest-hydroelectric-project-greener-brazil ''The rights and wrongs of Belo Monte''] May 4, 2013 The Economist *{{navedi splet|last=Pontiroli Gobbi|first=Francesco|title=Brazil's Belo Monte Dam project. Financial impact, indigenous peoples' rights & the environment|url=http://www.europarl.europa.eu/RegData/bibliotheque/briefing/2013/130579/LDM_BRI(2013)130579_REV1_EN.pdf|work=Library Briefing|publisher=Library of the European Parliament|accessdate=20 June 2013}} * ''[http://taylorweidman.com/building_belo_monte Building Belo Monte]'', a photographic documentary series [[Kategorija:Jezovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2019]] {{Največje hidroelektrarne}} {{normativna kontrola}} 36bow9ro9y19zi7xjyl76i47oznszlu Jez Longtan 0 383784 6707992 6707749 2026-07-07T12:21:44Z Ljuba24b 92351 dp 6707992 wikitext text/x-wiki {{Infobox dam | name = Jez Longtan | name_official = 龙滩大坝 | image = Longtan Dam1.JPG | image_size = | image_caption = Jez Longtan | location_map = Kitajska | location_map_caption = | coordinates = {{koord novi|25|01|38|N|107|02|51|E|type:landmark|display=inline,title}} | country = [[Ljudska republika Kitajska]] | location = okrožje {{Pk|Tian'e|1}}, [[Guangši]] | status = v obratovanju | construction_began = 2001 | opening = 2009 | demolished = | cost = US$ 4,2 mrd | owner = Longtan Hydropower Development Co., Ltd. | operator = | dam_type = Graviacijski | dam_length = 849 m | dam_height = 216,2 m | dam_width_crest = | dam_width_base = | dam_volume = 7.670.000 m<sup>3</sup> | dam_crosses = [[Hongšui (reka)|Hongšui]] | spillway_type = Storitev, nadzorovana | spillway_capacity = 27.134 m<sup>3</sup>/s (največja poplava) | res_name = zajezitveno jezero Longtan | res_capacity_active = 20.530.000.000 m<sup>3</sup> | res_capacity_inactive = | res_capacity_total = 27.270.000.000 m<sup>3</sup> | res_catchment = 98.500 km<sup>2</sup> | res_elevation = 400 m | res_surface = | res_max_depth = | plant_operator = | plant_commission = 2007-2009 | plant_decommission = | plant_type = | plant_turbines = 9 × 714 [[Megawatt|MW]] [[Francisova turbina]] | plant_hydraulic_head = 179 m (max.) | plant_capacity = 6426 [[Megawatt|MW]] | plant_annual_gen = 18.700 [[GWh]] (estimate) | website = | extra = | mapframe = yes | mapframe-wikidata = no }} '''Jez Longtan''' ({{zh|s=龙滩大坝|t=龍灘大壩|p=Lóngtān Dàbà}}) je velik [[gravitacijski jez]] na reki [[Hongšui (reka)|Hongšui]]. Stoji v okraju {{Pk|Tian'e|1}}, v avtonomni regiji [[Guangši]], [[Ljudska republika Kitajska]]. Hongšui je pritok reke [[Ši (reka)|Ši]], le-ta pa je pritok [[Biserna reka|Biserne reke]].<ref name=ChinaDaily20031026>{{navedi novice|url=http://www.chinadaily.com.cn/en/doc/2003-10/26/content_275623.htm|title=Hongshui River in south China to be dammed in November|publisher=China Daily|date=2003-10-26|accessdate=2008-02-10}}</ref><ref name=Potain>{{navedi novice| url=http://www.potain.com/upload/reference/000D55648D9B11F78D9B80F03BE7EEA8Looking_Up_COM_EN_filet.pdf|title=Building Longtan|publisher=Potain|author=Ben Shaw|accessdate=2008-02-10|quote=Li Xuejiang, a manager with one of the technical departments for the contracting joint venture, explains the working process at the site: “This jobsite operates 24 hours a day, seven days a week – in common with most working job sites in China.”}}</ref> Jez je visok 216,2 metra (je najvišji te vrste na svetu) in 849 metrov dolg. Namenjen je generiranju [[električna energija|električne energije]], kontroliranju poplav in plovbi z ladjami. Jez ima sedem površinskih prelivov, dva dna izpusta in podzemno elektrarno. Dvigalo za ladje Longtan, ki je del kompleksa jezu, je najvišji sistem dvigal za ladje na svetu.<ref name=Zhongnam>{{cite news |url = http://www.msdi.cn/en/vnews.php?m=36&m1=45&type=n&id=982 |title = Longtan HPP |publisher = Zhongnam Engineering Corporation |archive-url = https://web.archive.org/web/20160315040744/http://www.msdi.cn/en/vnews.php?m=36&m1=45&type=n&id=982 |archive-date = 2016-03-15 |accessdate = 2016-09-19 |url-status = dead |quote = A scheme of two-stage counterweight-type vertical ship lift with an open channel in the middle was adopted as the navigation structure for Longtan project.}}</ref> == Gradnja == Jez je bil načrtovan v 1950-ih, vendar se je predhodna gradnja (ceste, mostovi, preusmeritev reke) začela šele v 1940-ih. Uradna gradnja projekta se je začela 1. julija 2001, reka pa je bila preusmerjena do novembra 2003.<ref name=Cn>{{cite news| url = http://en.people.cn/200310/26/print20031026_126850.html| title = Hongshui River in S.China to be dammed in November| language = en| accessdate = 2016-09-20| archive-date = 2016-09-20| archive-url = https://web.archive.org/web/20160920071150/http://en.people.cn/200310/26/print20031026_126850.html| url-status = dead}}</ref> Z mesta jezu je bilo izkopanih skupno 20.000.000 m<sup>3</sup> materiala.<ref>{{cite web |title=Longtan |url= http://www.chincold.org.cn/dams/rootfiles/2010/07/20/1279253974085140-1279253974089979.pdf |publisher= Chinese National Committee on Large Dams |accessdate= 7 January 2011}}</ref> Zajezitev akumulacijskega jezera s površino 27.270.000.000 m<sup>3</sup> se je začela leta 2006, prva od treh delujočih hidroelektrarn jezu pa je bila testirana maja 2007.<ref name=PeoplesDaily20070528>{{cite news| url = http://english.people.com.cn/200705/28/eng20070528_378429.html| title = First generator of China's 3rd largest hydropower project passes trial operation| publisher = People's Daily| date = 2007-05-18| accessdate = 2008-02-10| archive-date = 2011-06-06| archive-url = https://web.archive.org/web/20110606040915/http://english.people.com.cn/200705/28/eng20070528_378429.html| url-status = live| quote = "We are preparing for the operation of the other two generators, which is also slated for this year," said Dai Bo, general manager of the Longtan Hydropower Development Co. of China Datang Corporation (CDT).}}</ref> Leta 2009 je začel obratovati zadnji generator, nameščena zmogljivost pa se je povečala na 6.426 MW, njegova letna proizvodnja pa je ocenjena na 18,7 TWh. Med gradnjo sta dva predora preusmerila reko okoli mesta jezu.<ref name=Fuzzy>{{cite book| url = https://books.google.com/books?id=yzu5BQAAQBAJ&q=Longtan+%22ship+lift%22+OR+shiplift&pg=PA301| title= Fuzzy-Like Multiple Objective Multistage Decision Making| volume = 533| author1 = Jiuping Xu| author2 = Ziqiang Zeng| publisher = Springer Publishing| page = 301| year = 2014| access-date = 2020-01-07| isbn = 9783319033983}}</ref> Hidroelektrarna ima 9 × 714 MW [[Francisova turbina|Francisovih turbin]], skupna kapaciteta je 6426 MW. Na leto naj bi proizvedel 18,7 TWh (18,7 milijard kWh) električne energije. Hidravlični padec je 179 metrov, kapaciteta izliva pa 27.134 m<sup>3</sup>/s == Plovba == Jez je potopil več kot 300 plitvin, zaradi katerih je zgornji tok reke Hongšui postal neploven.<ref name=Bj2008-10-30>{{cite news| url = http://www.bjreview.com.cn/special/United_Nations_Climate_Conference/2008-10/27/content_234162_2.htm| title = Harnessing the Hongshuihe| publisher = Beijing Review| author = Lan Xinzhen| date = 2008-10-30| archive-url = https://web.archive.org/web/20160919145200/http://www.bjreview.com.cn/special/United_Nations_Climate_Conference/2008-10/27/content_234162_2.htm| archive-date = 2016-09-19| url-status = live}}</ref> [[Dvigalo za ladje Longtan]] bo lahko dvignilo plovila do 500 ton.<ref name=Zhongnam/> Kitajski uradniki trdijo, da sta jez in dvigalo za ladje spremenila Hongšui v ''zlato vodno pot'' za doseganje celinskih provinc Guidžov in Guangši. ==Glej tudi== * [[Jez treh sotesk]] * [[Jez Xiluodu|Jez Šilvodu]] * [[Jez Baihetan|Jez Bajhetan]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.potain.de/upload/reference/000D55648D9B11F78D9B80F03BE7EEA8Looking_Up_DE_DE_filet.pdf Longtan im Bau] (PDF-Datei; 159 kB) * [http://elib.uni-stuttgart.de/opus/volltexte/2005/2271/pdf/Diss_Qin.pdf ''Wirklichkeitsnahe und recheneffiziente Ermittlung von Temperatur und Spannungen bei großen RCC-Staumauern,'' Diss. Stuttgart 2005] (PDF-Datei; 8,30 MB). * [http://www.chinadaily.com.cn/en/doc/2003-10/26/content_275623.htm ''Hongshui River in South China to Be Dammed in November,''] ''China Daily,'' 26. Oktober 2003. * [http://www.china.org.cn/english/2003/Nov/79398.htm ''Guangxi Builds Huge Hydraulic Power Station,'' ''China Through a Lens,'' 6. November 2003] [[Kategorija:Jezovi]] [[Kategorija:Jezovi na Kitajskem|Longtan]] [[Kategorija:Guangši]] {{Največje hidroelektrarne}} 9wbqa9re8gr5ce4jp8ui865c3lwfgm2 Nik Omladič 0 401076 6708093 6365752 2026-07-07T15:54:48Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši GSV St. Martin/Sulmtal]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708093 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Nik Omladič | image = <!--Wikidata--> | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | height = 180 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2005 | youthclubs1 = [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | youthyears2 = 2005–2007 | youthclubs2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | years1 = 2006–2010 | clubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps1 = 83 | goals1 = 7 | years2 = 2008–2009 | clubs2 = → [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] (pos.) | caps2 = 6 | goals2 = 4 | years3 = 2010–2015 | clubs3 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps3 = 124 | goals3 = 25 | years4 = 2015–2017 | clubs4 = [[Eintracht Braunschweig]] | caps4 = 65 | goals4 = 4 | years5 = 2017–2019 | clubs5 = [[SpVgg Greuther Fürth|Greuther Fürth]] | caps5 = 15 | goals5 = 1 | years6 = 2018 | clubs6 = → [[SpVgg Greuther Fürth II|Greuther Fürth II]] | caps6 = 3 | goals6 = 1 | years7 = 2019–2022 | clubs7 = [[F.C. Hansa Rostock|Hansa Rostock]] | caps7 = 54 | goals7 = 8 | years8 = 2022 | clubs8 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps8 = 11 | goals8 = 5 | years9 = 2023 | clubs9 = [[Hallescher FC]] | caps9 = 15 | goals9 = 0 | years10= 2023–2026 | clubs10= [[FC Koper|Koper]] | caps10= 69 | goals10= 6 | years11= 2026– | clubs11= [[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]] | caps11= | goals11= | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija 18 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007 | nationalteam2 = Slovenija 19 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2008–2009 | nationalteam3 = Slovenija 20 let | nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2008–2009 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija 21 let]] | nationalcaps4 = 6 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2015–2017 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 6 | nationalgoals5 = 0 }} '''Nik Omladič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[21. avgust]] [[1989]], [[Celje]]. Člansko kariero je začel leta 2006 v klubu [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski prvi ligi]], leta 2010 je prestopil v [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]]. Skupno je v prvi ligi odigral 168 prvenstvenih tekem in dosegel 28 golov. Leta 2015 je prestopil v [[Eintracht Braunschweig]], ki igra v nemški drugi ligi. Omladič je debitiral v dresu [[Slovenska nogometna reprezentanca|članske reprezentance]] 30. marca na prijateljski tekmi v [[Doha|Dohi]] proti [[Katarska nogometna reprezentanca|Katarju]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/katancev-eksperiment-z-novinci-ni-obrodil-sadov/361711 |title=Katančev eksperiment z novinci ni obrodil sadov |accessdate=30. marca 2015 |date=30. marec 2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Tudi njegov starejši brat [[Nejc Omladič|Nejc]] je nogometaš. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Omladič, Nik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Eintrachta Braunschweig]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši Greuther Fürtha]] [[Kategorija:Nogometaši Greuther Fürtha II]] [[Kategorija:Nogometaši F.C. Hanse Rostock]] [[Kategorija:Nogometaši Hallescherja FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Celjski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši GSV St. Martin/Sulmtal]] 60f8klgfgd675nioo9cf6xw8so4zk6w Franc Kern 0 401151 6708337 6305286 2026-07-08T06:19:20Z Romanm 13 /* Življenje */ [[Župnija Hinje]] 6708337 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franc Kern''', [[Slovenski|slovenski]] duhovnik, * [[7. december]] [[1917]], [[Praprotna Polica]], † [[21. april]] [[1944]], [[Sadinja vas pri Dvoru]]. == Življenje == V Velesovem je hodil v ljudsko šolo nato pa je obiskoval gimnazijo v Kranju. Leta 1937 se je vpisal na študij prava v Ljubljani, po enem letu pa je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Med vojno je postal begunec in našel zatočišče v [[Župnija Hinje|župniji Hinje]] v Suhi krajini. Že junija 1942 so partizani požgali bližnjo vas [[Zvirče (razločitev)|Žvirče]], hinjski kaplan Novak pa je bil med prvimi duhovniki, ki so jih odpeljali in mučili ter nato umorili. 11. julija 1943 je bil posvečen v duhovnka in ga imenoval za kaplana v njegovi begunjski župniji Hinje. 5. aprila 1944, na veliko sredo, so ga partizani odpeljali iz vasi. Na mestnem pokopališču v Metliki je opolnoči smel še enkrat maševati, potem pa naj bi ga 'Gašper' obsodil na smrt. 21. aprila sta ga na morišče vodila Gašperjev Gašper iz Toplic in neki Cvetko iz Ljubljane. Po nepreverjenih podatkih naj bi ga ubili v gozu blizu Sadinje vasi. == Viri == * Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje, 1994 * Kri mučencev, Ljubljana, 1944 * Posvečena samota, Smej, Maribor, 1994 {{Slovenski svetniki}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kern, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Umorjeni duhovniki]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] bmxp17w1jbdi68weremq1mamp5xzxdk Ljudje z veliko depresivno motnjo 0 402691 6708140 6678068 2026-07-07T17:05:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708140 wikitext text/x-wiki To je seznam znanih ljudi, ki trpijo ali pa so trpeli za [[Velika depresivna motnja|veliko depresivno motnjo]]. Za motnjo je trpelo veliko znanih ljudi. V preteklosti so na depresijo gledali kot na sramotno skrivnost, v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja pa se je o motnji začelo govoriti bolj odkrito. Znani ljudje so pogosto neradi o tem govorili, zaradi [[družbena stigmatizacija|družbene stigmatizacije]] in nepoznavanja diagnoze ali metod zdravljenja. Za nekatere zgodovinske osebnosti se na temelju pisem, dnevnikov, umetniških del ali pripovedi družinskih članov ali prijateljev, domneva, da so trpele zaradi depresije. ==Seznam== {{compact ToC|side=yes|top=yes|num=yes}} ==A== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[John Adams]], drugi predsednik ZDA in ustanovitveni oče{{Dummy ref|česa?}}<ref>http://www.healthcentral.com/bipolar/c/15/2149/oval-office-mania</ref><ref name="popcrunch.com">{{Navedi splet |url=http://www.popcrunch.com/depressed-135-famous-people-who-struggled-with-depression/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816174826/http://www.popcrunch.com/depressed-135-famous-people-who-struggled-with-depression/ |url-status=dead }}</ref><ref>Suggestion of depression in various biographies about Adams, including [[David McCullough]]'s [[John Adams (book)|book]] and the [[John Adams (miniseries)|2008 mini-series]]</ref> *[[Caroline Aherne]], angleška igralka<ref>{{navedi novice | url=http://bbc.net.uk/comedy/news/20021001.shtml | title=Caroline Aherne quits sitcom | work=[[BBC]] | date=1 October 2002 | accessdate=9 August 2006 | archive-date=2002-12-16 | archive-url=https://archive.today/20021216123614/http://www.bbc.co.uk/comedy/news/20021001.shtml | url-status=dead }}</ref> *[[Alan Alda]], ameriški igralec in avtor<ref>{{navedi novice | url= http://abcnews.go.com/2020/Entertainment/story?id=1126307&page=1&singlePage=true | title=Another Side of Alan Alda | work=[[ABC News]] | date=15 September 2005 }}</ref> *[[Buzz Aldrin]], ameriški astronavt, drugi človek na Luni<ref>Aldrin, Buzz, Return to Earth ISBN 0-394-48832-6</ref> *[[Woody Allen]], ameriški filmski režiser in komik<ref>{{navedi novice | url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4539493.stm | title= Allen uses films to avoid anxiety | work=[[BBC]] | date=12 May 2005 | accessdate= 6 November 2006 | first=Caroline | last=Briggs}}</ref><ref>[http://www.biogs.com/famous/allenwoody.html Woody Allen] biogs.com</ref> *[[Claus von Amsberg]], Nemški diplomat in soprog [[Kraljica Beatrix Nizozemska|Kraljice Beatrix]] Nizozemske<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/obituaries/story/0,,1174778,00.html | title=Queen Juliana of the Netherlands | work=[[The Guardian]] | date=22 March 2004 | accessdate= 9 August 2006 | location=London}}</ref> *[[Hans Christian Andersen]], Danski pisatelj<ref>Bloom, Harold [http://www.opinionjournal.com/extra/?id=110006606 Hans Christian Andersen wrote dark, timeless fairytales—for children and grown-ups] [[The Wall Street Journal]] 20 April 2005 {{Dead link|date=July 2011}}</ref> *[[Hideaki Anno]], japonski animator in filmski režiser<ref name="What-were-we-making">{{navedi knjigo | last = Sadamoto | first = Yoshiyuki | authorlink = Yoshiyuki Sadamoto | others = Essay by [[Hideaki Anno]]; translated by Mari Morimoto, English adaptation by Fred Burke | title = Neon Genesis Evangelion, Vol. 1 |date=December 1998 | origyear = 1995 | publisher = VIZ Media LLC | location = San Francisco | isbn = 1-56931-294-X | pages = 170–171 | chapter = What were we trying to make here? }}</ref> *[[Malcolm Arnold]], angleški skladatelj<ref>[http://www.timesonline.co.uk/article/0,,60-2373141,00.html Sir Malcolm Arnold]Timesonline; 25 September 2006 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081012174229/http://www.timesonline.co.uk/article/0,,60-2373141,00.html |date=2008-10-12 }}</ref> *[[ASAP Rocky]], raper *[[Richard Ashcroft]], angleški pevec in pesnik<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/uk/2007/nov/09/rock.music | work=The Guardian | location=London | title=Music's a personal crusade, very much within his soul. But he's reaching out for something else – what he can be | first=Dave | last=Simpson | date=8 November 2007 | accessdate=27 March 2010}}</ref><ref>{{navedi novice | url=http://www.thecmuwebsite.com/article/ashcroft-commends-fry-for-removing-stigma-of-depression/ | title=Ashcroft commends Fry for removing stigma of depression | date=5 July 2010 | accessdate=27 July 2011 | archive-date=2011-10-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20111006191024/http://www.thecmuwebsite.com/article/ashcroft-commends-fry-for-removing-stigma-of-depression/ | url-status=dead }}</ref> * [[Isaac Asimov]], ameriški avtor in profesor<ref>{{Navedi splet |url=http://www.anxietysecrets.com/celebrities.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060816091930/http://www.anxietysecrets.com/celebrities.htm |url-status=dead }}</ref> * [[Julian Assange]], avstralski publicist in urednik ([[WikiLeaks]])<ref>http://www.theguardian.com/media/2011/jan/30/julian-assange-wikileaks-profile</ref> ==B== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Parveen Babi]], bollywoodska igralka.<ref>{{Navedi splet |url=http://movies.indiainfo.com/newsbytes/babi-240106.html |title=Pooja Bhat gifts Parveen Babi's cassette to dad "Parveen Babi has spoken for 45 minutes. It was the time when she was going through depression."IndiaInfo.com |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-08-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070817143243/http://movies.indiainfo.com/newsbytes/babi-240106.html |url-status=dead }}</ref> *[[Alec Baldwin]], ameriški igralec<ref>[http://www.contactmusic.com/news.nsf/story/baldwin-details-suicidal-thoughts-in-new-book_1080713]</ref> *[[Christian Bale]], angleški igralec<ref>{{navedi novice| url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/christian-bale-cinemas-extremist-484641.html | location=London | work=The Independent | first=Stephen | last=Applebaum | date=25 February 2005 | title=Christian Bale: Cinema's extremist}}</ref> *[[Maria Bamford]], komediantka in voice-over igralka<ref>http://www.dead-frog.com/blog/entry/interview_maria_bamford_stand_up_comic/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503190246/http://www.dead-frog.com/blog/entry/interview_maria_bamford_stand_up_comic |date=2016-05-03 }} Interview: Maria Bamford, Stand-Up Comic|Dead-Frog – A Comedy Blog</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.mariabamford.com/interview_vangeem.php |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926210843/http://www.mariabamford.com/interview_vangeem.php |url-status=dead }}</ref> * [[David Banner]], ameriški hip hop umetnik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.hiphopdx.com/index/features/id.809/title.david-banner-preaches |title=David Banner Preaches! |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091026183002/http://www.hiphopdx.com/index/features/id.809/title.david-banner-preaches |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice | url=http://www.mtv.com/videos/news/169132/railing-against-the-bush-sharpton-and-the-irs.jhtml#id=1567190 | work=MTV | title=Railing Against The Bush, Sharpton... and the IRS | date=15 August 2007 | accessdate=27 July 2011 | archive-date=2011-07-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110727031828/http://www.mtv.com/videos/news/169132/railing-against-the-bush-sharpton-and-the-irs.jhtml#id=1567190 | url-status=dead }}</ref> *[[Charles Baudelaire]], francoski pesnik<ref>[http://www.poetsgraves.co.uk/baudelaire.htm Charles Baudelaire] Poet's graves</ref> *[[Amanda Beard]], ameriški plavalec in dobitnik olimpijske zlate medalje<ref>{{navedi splet | title = In The Water They Can't See You Cry – home | accessdate =9 April 2012 | url = http://pages.simonandschuster.com/amandabeard }}</ref> *[[Ingmar Bergman]], švedski filmski režiser<ref>Katz, Ephraim [http://www.bergmanorama.com/profile.htm Bergman Biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303231335/http://www.bergmanorama.com/profile.htm |date=2016-03-03 }} The Film Encyclopedia (3rd ed., 1998)</ref> *[[Halle Berry]], ameriška igralka.<ref>[http://www.people.com/people/article/0,,20016312,00.html]</ref> *[[Beyoncé]], ameriška pevka<ref>[http://www.femalefirst.co.uk/celebrity/Beyonce+Knowles-12915.html]</ref> *[[William Blake]], angleški pesnik in slikar<ref name="philosophicalsociety">[http://www.philosophicalsociety.com/Archives/Philosophy%20And%20Depression.htm Philosophy and Depression] Philosophical Society, USA, June 2005</ref> *[[David Bohm]], angleški kvantni fizik<ref>Pruyn, Fred [http://www.theosophy-nw.org/theosnw/science/sc-pruyn.htm Infinite Potential: The Life and Times of David Bohm]</ref> *[[Kjell Magne Bondevik]], norveški politik in bivši predsednik Norveške<ref name="WP">{{navedi novice | first=Kay | last=Redfield Jamison | title=Acknowledging Depression | date=25 June 2006 | publisher= | url =http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/06/24/AR2006062400771.html | work =The Washington Post | pages = | accessdate = 9 August 2006 | language = }}</ref> *[[Jon Bon Jovi]], ameriški rock pevec in komponist<ref>{{Navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2010/11/08/jon_bon_jovi_without_my_wife_and_kids_ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304053834/http://www.starpulse.com/news/index.php/2010/11/08/jon_bon_jovi_without_my_wife_and_kids_ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=nLYWCaHuCkY]</ref> *[[Lorraine Bracco]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice | first=Elizabeth | last=Forbes | title=Sopranos' Psychologist: Role Model | date=Fall 2011 | url=http://www.hopetocope.com/Item.aspx/814/sopranos-psychologist | work=esperanza | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2013-10-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131005002736/http://www.hopetocope.com/Item.aspx/814/sopranos-psychologist | url-status=dead }}</ref> *[[Terry Bradshaw]], ameriški nogometaš, nogometni reporter<ref>{{navedi novice | first=John | last=Morgan |author2=Stephen A. Shoop | title=Terry Bradshaw's winning drive against depression | date=30 January 2004 | publisher= | url =http://www.usatoday.com/news/health/spotlighthealth/2004-01-30-bradshaw_x.htm | work =USA today | pages = | accessdate = 10 August 2006 | language = }}</ref> *[[Wayne Brady]], ameriški komik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.etonline.com/news/153335_wayne_brady_opens_up_about_his_depression/index.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809031525/http://www.etonline.com/news/153335_wayne_brady_opens_up_about_his_depression/index.html |url-status=dead }}</ref> *[[Zach Braff]], ameriški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20008446,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304062125/http://www.people.com/people/article/0,,20008446,00.html |url-status=dead }}</ref> *[[Frank Bruno]], angleški boksar<ref>http://www.mirror.co.uk/news/most-popular/2011/04/03/frank-bruno-interview-i-ve-finally-beaten-my-mental-health-demons-115875-23033560/</ref> *[[Art Buchwald]], humorist<ref>{{navedi novice | first=Bob | last=Minzesheimer | title=Art Buchwald made sure to leave us laughing | url=http://www.usatoday.com/life/people/2007-01-18-buchwald-obit_x.htm | work=[[USA TODAY]] | date=18 January 2007}}</ref> *[[Joe Budden]], ameriški hip hop umetnik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rollingstone.com/artists/joebudden/articles/story/5935489/joe_budden_pumps_it_up |title=Joe Budden Pumps It Up |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090822145457/http://www.rollingstone.com/artists/joebudden/articles/story/5935489/joe_budden_pumps_it_up |url-status=dead }}</ref> *[[Delta Burke]], ameriška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/b/2008/02/26/delta-burke-talks-about-her-depression.htm |title=Delta Burke Talks About Her Depression |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413195542/http://depression.about.com/b/2008/02/26/delta-burke-talks-about-her-depression.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Robert Burton (scholar)|Robert Burton]] angleški akademik, (avtor knjige Anatomija melanholije)<ref>*Burton, Robert ''The Anatomy of Melancholy'', New York Review of Books, 2001 – one-volume reprint of 1932 3-volume [[Everyman Library|Everyman]] pocket edition, with a new introduction by [[William H. Gass]]</ref> *[[Barbara Bush]], prva dama ZDA 1989–93 in druga dama 1981–1989.<ref>{{Navedi splet |url=http://articles.philly.com/1990-05-22/news/25886573_1_barbara-bush-doggie-bag-volunteer-work |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130726123655/http://articles.philly.com/1990-05-22/news/25886573_1_barbara-bush-doggie-bag-volunteer-work |url-status=dead }}</ref> ==C== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Beverley Callard]], angleška televizijska igralka<ref>{{navedi novice |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1265900/Beverley-Callard-enjoys-day-partner-recovers-nervous-breakdown.html| title=Beverley Callard enjoys a day out with partner as she recovers from nervous breakdown|date=14 April 2010|work=[[The Daily Mail]] |accessdate=16 June 2013|location=London}}</ref> *[[Anthony Callea]], avstralski pop pevec<ref name="smh">{{navedi novice |url=http://www.smh.com.au/articles/2007/03/27/1174761391314.html |title=Anthony Callea comes out |work=The Sydney Morning Herald |date= 27 March 2007 |accessdate=4 January 2008 |last=AAP}}</ref> * [[Alastair Campbell]], angleški reporter in politični delavec<ref>{{navedi novice |title=How I got happy and stayed grumpy |author=Alastair Campbell |url=http://www.guardian.co.uk/theguardian/2012/jan/06/how-alastair-campbell-got-happy|newspaper=The Guardian |date=6 January 2012 |accessdate=28 November 2012 |location=London}}</ref> *[[Sopor Æternus & the Ensemble of Shadows|Anna-Varney Cantodea]], glasbenik<ref>{{Navedi splet |url=http://forum.sopor-aeternus.de/viewtopic.php?t=2287&start=0&sid=34d6fad4b15841003d130b9a4996690d |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-08 |archive-url=https://archive.today/20120708221517/http://forum.sopor-aeternus.de/viewtopic.php?t=2287&start=0&sid=34d6fad4b15841003d130b9a4996690d |url-status=dead }}</ref> *[[Truman Capote]], ameriški pisatelj, poznan po delih [[Zajtrk pri Tiffanyju (novela)|Zajtrk pri Tiffanyju]] in Hladnokrvno.<ref>Audio commentary to the film "Capote" and various interviews with friends of Capote who have claimed that he developed depression as a result of his tragic upbringing and the experience of writing "In Cold Blood".</ref> *[[Drew Carey]], ameriški komik in igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1%2FXJ%2FYa&sdn=depression&cdn=health&tm=20&f=10&su=p284.8.150.ip_&tt=14&bt=1&bts=1&zu=http%3A%2F%2Fwww.jhu.edu%2F~gazette%2Faprjun96%2Fapr2996%2Fdrew.html |title=This Comic's Life Is Not Always A Laughing Matter |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-08 |archive-url=https://archive.today/20120708002153/http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1/XJ/Ya&sdn=depression&cdn=health&tm=20&f=10&su=p284.8.150.ip_&tt=14&bt=1&bts=1&zu=http://www.jhu.edu/~gazette/aprjun96/apr2996/drew.html |url-status=dead }}</ref> *[[Clarke Carlisle]], angleški nogometaš<ref>{{navedi novice | first = Clarke | last = Carlisle | title = Depression and suicide: Football's secret uncovered | url = http://www.bbc.co.uk/sport/0/football/23226524 | publisher = BBC Sport | date = 9 July 2013 | accessdate = 22 December 2014}}</ref> *[[Jim Carrey]], kanadski igralec in komik<ref>{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2004/11/18/60minutes/main656547.shtml | title=Carrey: 'Life Is Too Beautiful' | work=CBS News | accessdate = 10 August 2006 | date=21 November 2004}}</ref> *[[Mary Chapin Carpenter]], ameriški pevec-komponist<ref>{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2004/11/18/60minutes/main656547.shtml | title=Country Music Star Mary Chapin Carpenter Talks About Struggle With Depression | work=Fox News | date=2 May 2006}}</ref> *[[Johnny Carson]], nestor ameriške zabavne televizije.<ref>{{navedi novice|url=http://www.youtube.com/watch?v=_0cDeQAoCDo | title=Barbara Walters Interviews Johnny Carson | work = ABC News | accessdate = 24 July 2011 | year= 1984}}</ref> *[[Helena Bonham Carter]], angleška igralka<ref>{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/femail/article-1360471/Oscars-2011-nominee-Helena-Bonham-Carter-says-mother-REAL-star.html | location=London | work=Daily Mail | first=Paul | last=Scott | title=Best Supporting Mum! Why Helena Bonham Carter says her mother is the REAL star | date=25 February 2011}}</ref><ref>http://www.nndb.com/people/073/000025995/</ref> *[[Dick Cavett]], vodja ameriških pogovornih TV oddaj<ref>{{navedi novice | first=Nate | last=Jenkins | title=Dick Cavett Talks About His Depression | url=http://www.huffingtonpost.com/2008/06/20/dick-cavett-talks-about-h_n_108332.html | work=[[The Huffington Post]] | date=20 June 2008}}</ref> *[[Raymond Chandler]], pisatelj detektivskih romanov<ref>[http://www.panbello.com/WebNoir7_Raymond_Chandler.html]</ref> *[[Iris Chang]], kitajsko-ameriška pisateljica in zgodovinarka<ref>{{navedi splet|url= http://www.metroactive.com/papers/metro/11.17.04/chang-0447.html|title=Remembering Iris Chang }}</ref> *[[Ray Charles]], afriško-ameriški pevec<ref>http://depressionintrospection.wordpress.com/tag/ray-charles/</ref><ref>his own autobiography</ref> *[[David Chase]], ameriški pisatelj, režiser in producent<ref>{{navedi novice | first=Peter | last=Biskind | title=An American Family | date=April 2007 | url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2007/04/sopranos200704?currentPage=1 | work=Vanity Fair}}</ref> *[[Lawton Chiles]], ameriški senator in guverner Floride<ref name="WP" /> *[[Melanie Chisholm]], angleški pop pevec-komponist<ref>{{navedi novice| url=http://music.guardian.co.uk/pop/story/0,,2091851,00.html | work=The Guardian | location=London | title=Question time | first=Hannah | last=Pool | date=31 May 2007 | accessdate=8 May 2010}}</ref> *[[Agatha Christie]], angleški kriminalni pisatelj<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/uk/2006/oct/15/books.booksnews | work=The Guardian | location=London | title=Christie's most famous mystery solved at last | first=Vanessa | last=Thorpe | date=15 October 2006 | accessdate=8 May 2010}}</ref> *[[Winston Churchill]], nekdanji angleški predsednik<ref>Storr, Anthony: Churchill's Black Dog, Kafka's Mice, and Other Phenomena of the Human Mind ISBN 978-0-345-36547-7</ref> *[[Louis C.K.]], mehiško-ameriški komik, igralec, pisatelj in režiser<ref>{{navedi novice | first=Jonah | last=Weiner | title=Louis C.K.: The Man Who Loves to Hate Himself | url=http://jonahweiner.com/RS_Louie_CK_Jonah_Weiner.html | work=[[Rolling Stone]] | date=December 2011}}</ref> *[[Eric Clapton]], angleški glasbenik<ref>http://www.eric-clapton.co.uk/interviewsandarticles/hisfatherseyes.htm</ref> *[[Kurt Cobain]], ameriški glasbenik ([[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvana]])<ref>{{Navedi splet |url=http://www.burntout.com/kurt/biography/ |title=Biography of Kurt Cobain |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160727010334/http://www.burntout.com/kurt/biography/ |url-status=dead }}</ref> *[[Leonard Cohen]], kanadski pevec-komponist<ref>Pita, Elena [http://www.webheights.net/10newsongs/press/elmunmag.htm An Intimate Conversation with...Leonard Cohen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081011082500/http://www.webheights.net/10newsongs/press/elmunmag.htm |date=2008-10-11 }}, El Mundo 26 September 2001 (translated from Spanish)</ref> *[[Stan Collymore]], angleški nogometaš<ref>{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-36405/Collymore-tells-depression.html | location=London | work=Daily Mail | title=Collymore tells of 'depression' | date=18 April 2014}}</ref> *[[Joseph Conrad]], Poljski pisatelj<ref>Najder, Zdzisław [http://conrad-centre.w.interia.pl/pages/conrad_life_en.htm Józef Teodor Konrad Korzeniowski -Joseph Conrad] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110123104832/http://conrad-centre.w.interia.pl/pages/conrad_life_en.htm |date=2011-01-23 }} 2nd Polish ed. [[Warszawa]] 1996</ref> *[[Calvin Coolidge]], 30. predsednik ZDA. predsednik<ref>''Tormented President: Calvin Coolidge, Death, and Clinical Depression'' by [[Robert E. Gilbert]]. 2003</ref> *[[Billy Corgan]], ameriški glasbenik ([[The Smashing Pumpkins]])<ref>{{navedi novice | first=Nekesa | last=Mumbi Moody | title=Billy Corgan embraces solo life | date=6 June 2005 | publisher= | url =http://www.nctimes.com/articles/2005/07/06/entertainment/music/7605130259.txt | work =Associated Press | pages = | accessdate = 10 August 2006 | language = }}</ref> *[[Jeb Corliss]], ameriški poklicni padalec in BASE skakalec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visualnews.com/2011/11/02/they-call-him-the-human-bird/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120911081541/http://www.visualnews.com/2011/11/02/they-call-him-the-human-bird/ |url-status=dead }}</ref> *[[Chris Cornell]], ameriški glasbenik ([[Soundgarden]], [[Audioslave]])<ref>{{Navedi splet |url=http://www.blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=58302 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2019-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190722152321/http://www.blabbermouth.net/news.aspx%3Fmode%3DArticle%26newsitemID%3D58302 |url-status=dead }}</ref> *[[Courteney Cox]], ameriška igralka<ref>[http://www.people.com/people/article/0,,1085027,00.html]</ref> *[[Sheryl Crow]], ameriški pevec-komponist<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/sherylcrow.htm |title=Famous People with Depression – Sheryl Crow |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160322060726/http://depression.about.com/od/famous/p/sherylcrow.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Rivers Cuomo]], ameriški glasbenik ([[Weezer]])<ref>{{navedi splet | url=http://www.chartattack.com/reviews/49721/live-weezer-arent-afraid-of-the-blues | title=LIVE: Weezer Aren't Afraid Of The Blues | date=9 May 2005 | publisher=[[Chart (magazine)|Chart]] | accessdate=11 September 2009 }}</ref> ==D== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Roméo Dallaire]], kanadski general, senator in človekoljub<ref>Dallaire, Roméo, Shake Hands with the Devil ISBN 0-7867-1510-3</ref> *[[Rodney Dangerfield]], ameriški komik in igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1%2FXJ%2FYa&sdn=depression&cdn=health&tm=632&f=10&su=p284.8.150.ip_&tt=14&bt=1&bts=1&zu=http%3A%2F%2Fwww.signonsandiego.com%2Funiontrib%2F20040718%2Fnews_1a18rodney.html |title=Dangerfield is no laughing matter |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://archive.today/20120716104927/http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1/XJ/Ya&sdn=depression&cdn=health&tm=632&f=10&su=p284.8.150.ip_&tt=14&bt=1&bts=1&zu=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20040718/news_1a18rodney.html |url-status=dead }}</ref> *[[Charles Darwin]], angleški prirodoslovec<ref>{{navedi novice | first=Jonah | last=Lehrer | title=Depression's Upside | url=http://www.nytimes.com/2010/02/28/magazine/28depression-t.html?pagewanted=all | work=[[New York Times]] | date=25 February 2010}}</ref> *[[Larry David]], ameriški igralec, pisatelj, komik in producent<ref>{{navedi splet | url=http://thelarrydavidstory.com/larry_david_biography_timeline.html | title=The Larry David Story | accessdate=2 December 2012 | archive-date=2012-05-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120509203534/http://www.thelarrydavidstory.com/larry_david_biography_timeline.html | url-status=dead }}</ref> *[[Edgar Degas]], francoski slikar<ref>[http://www.metmuseum.org/toah/hd/dgsp/hd_dgsp.htm Edgar Degas (1834–1917): Painting and Drawing | Thematic Essay | Timeline of Art History | The Metropolitan Museum of Art]</ref> *[[Ellen DeGeneres]], ameriška komičarka in voditeljica TV oddaj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.wmagazine.com/celebrities/2007/03/ellen_degeneres |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130528102351/http://www.wmagazine.com/celebrities/2007/03/ellen_degeneres |url-status=dead }}</ref> *[[John Denver]], ameriški glasbenik<ref>{{navedi novice| url=http://movies.nytimes.com/movie/198538/Take-Me-Home-The-John-Denver-Story/overview | work=The New York Times | accessdate=8 May 2010 | title=Movies: About Take Me Home: The John Denver Story}}</ref> *[[Johnny Depp]], ameriški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.entertainmentwise.com/news/75300/Johnny-Depps-Kids-Cured-His-Depression |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2015-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150320175633/http://www.entertainmentwise.com/news/75300/Johnny-Depps-Kids-Cured-His-Depression |url-status=dead }}</ref> *[[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/princessdiana.htm |title=Famous People with Depression – Princess Diana |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160322015541/http://depression.about.com/od/famous/p/princessdiana.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Charles Dickens]], angleški pisatelj<ref name="philosophicalsociety"/> *[[Barry Dickens]], avstralski pisatelj romanov in dramatik; napisal spomine na svoje boje z depresijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.angusrobertson.com.au/book/unparalleled-sorrow-finding-my-way-back-from-depression/6968629/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2014-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715002340/http://www.angusrobertson.com.au/book/unparalleled-sorrow-finding-my-way-back-from-depression/6968629/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://mwfblog.com.au/2009/08/28/parley-with-barry-dickins/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120718032115/http://mwfblog.com.au/2009/08/28/parley-with-barry-dickins/ |url-status=dead }}</ref> *[[Emily Dickinson]], ameriška pesnica<ref name="popcrunch.com"/><ref>http://www.hermitary.com/articles/dickinson.html</ref> *[[Monty Don]], osebnost angleške televizije, pisatelj in predavatelj<ref>[http://www.theguardian.com/media/2008/may/25/bbc.gardens]</ref> *[[Graeme Dott]], Škotski poklicni igralec biljarda<ref>[http://www.bbc.co.uk/sport/0/snooker/21105377]</ref> *[[Nick Drake]], angleški glasbenik<ref>[http://www.nickdrake.com/nick_life_in_quotes.html www.nickdrake.com]</ref> *[[Doug Duncan]], ameriški politik, demokratski kandidat za guvernerja države Maryland na volitvah 2006<ref name="WP" /> *[[Kirsten Dunst]], ameriško-nemška igralka<ref>{{navedi novice | url= http://uk.eonline.com/uberblog/marc_malkin/b1352_kirsten_dunst_battles_depression_not.html | title= Kirsten Dunst Battles Depression, Not Drugs and Alcohol }}</ref> *[[Bob Dylan]], ameriški pevec-komponist, pesnik in umetnik<ref>{{navedi knjigo | author=Bradford, Adam Timothy | title=Out of the Dark Woods: Dylan, Depression and Faith | publisher=Templehouse | year=2011 | isbn=0956479820}}</ref> ==E== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Thomas Eagleton]], Senator ZDA za zv.državo [[Missouri]]<ref>{{Navedi splet |url=http://pn.psychiatryonline.org/cgi/content/full/37/21/10 |title=With Politics and Mental Illness, The More Things Change... – Bender 37 (21): 10 – Psychiatr News |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2003-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030827001021/http://pn.psychiatryonline.org/cgi/content/full/37/21/10 |url-status=dead }}</ref> *[[Blake Edwards]], ameriški filmski režiser, scenarist in producent<ref>[http://transcripts.cnn.com/TRANSCRIPTS/0207/27/lklw.00.html CNN | Larry King Weekend | Transcript of interview with Blake Edwards, | date=2002-07-27]</ref> *[[Richey Edwards]], kitarist in lirik ([[Manic Street Preachers]])<ref>{{Citation | last = Foster | first = Patrick | title = Parents Register Missing Manics Star Richey Edwards Legally Dead | work = [[The Times]] | publisher = [[News Corporation]] | date = 24 November 2008 | url = http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5219264.ece | accessdate = 6 July 2011 | location = London }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *[[James Ellroy]], ameriški kriminalni pisatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://reviews.ebay.com/JAMES-ELLROY-WRITES-LONGHAND-Writer-apos-s-Cramp-Not-Block_W0QQugidZ10000000008123320 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331234004/http://reviews.ebay.com/JAMES-ELLROY-WRITES-LONGHAND-Writer-apos-s-Cramp-Not-Block_W0QQugidZ10000000008123320 |url-status=dead }}</ref> *[[Eminem]], ameriški raperer<ref>{{Navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2009/04/16/eminem_struggled_with_depression_after_r |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130704225837/http://www.starpulse.com/news/index.php/2009/04/16/eminem_struggled_with_depression_after_r |url-status=dead }}</ref> *[[Robert Enke]], nemški igralec nogometa<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/internationals/8353733.stm | work=BBC News | title=Suicide keeper battled depression | date=11 November 2009 | accessdate=27 March 2010}}</ref> ==F== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[William Faulkner]], ameriški avtor<ref>Lisa C. Hickman: William Faulkner and Joan Williams: the romance of two writers. McFarland&Co. Publishers, Jefferson (NC), 2006, p. 91-93</ref> *[[Craig Ferguson]], škotski-ameriški televizijski voditelj<ref>[http://www.tvguide.com/news/craig-ferguson-to-12132.aspx]</ref> *[[Paul Feyerabend]], avstrijski filozof<ref>Feyerabend, Paul, Killing Time: The Autobiography of Paul Feyerabend (1995), ISBN 0-226-24531-4, ISBN 0-226-24532-2</ref> *[[Lupe Fiasco]], ameriški raper<ref>{{Citation | last = Conner | first = Thomas | title = Lupe Fiasco's Battles with Atlantic Dampens Long-Awaited 'Lasers' | work = [[Chicago Sun-Times]] | publisher = Sun-Times Media Group | date = 4 March 2011 | url = http://www.suntimes.com/entertainment/music/4099380-421/the-lasers-fiasco.html | accessdate =1 July 2011}}</ref> *[[F. Scott Fitzgerald]], ameriški avtor<ref name="huffingtonpost.com">[http://www.huffingtonpost.com/2011/08/31/celebs-with-depression_n_942771.html]</ref> *[[Harrison Ford]], ameriški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/harrisonford.htm |title=Famous People With Depression – Harrison Ford |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061106064128/http://depression.about.com/od/famous/p/harrisonford.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Michel Foucault]], Francoski filozof<ref>Eribon, Didier, Michel Foucault Cambridge, MA: Harvard University Press, 1991 ISBN 0-674-57286-6</ref> *[[Stephen Fry]], angleški komik, igralec in pisatelj<ref>http://www.telegraph.co.uk/health/10104138/Stephen-Fry-is-the-brave-face-of-suicidal-depression.html</ref> *[[Vic Fuentes]], pevec in kitarist banda [[Pierce the Veil]]<ref>http://www.wattpad.com/14123251-vic-fuentes-fanfiction-baby-this-is-paradise-and</ref> *[[Jackson C. Frank]], britanski komponist, glasbenik in kitarist. ==G== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Peter Gabriel]], angleški pevec in član [[Genesis (band)|''Genesis'']]<ref>http://gab-news.blogspot.com.au/2007/06/free-peter-gabriel-cd-in-next-weeks.html</ref> *[[Geoff Gallop]], avstralski politik<ref>{{navedi novice | url=http://www.abc.net.au/news/newsitems/200601/s1548584.htm | title=Quitting Gallop's frankness earns praise | work=ABC News Online | date= 16 January 2006 | accessdate = 10 August 2006}}</ref> *[[Romain Gary]], Francosko-litvansko-poljski pisatelj romanov in diplomat<ref>{{Navedi splet |url=http://www.liw.lt/archive_vid.php?shid=1157453649&id=1157107083 |title=A Promising Beginning by Romas Ramanauskas – Lithuania in the World |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170909052205/http://www.liw.lt/archive_vid.php?shid=1157453649&id=1157107083 |url-status=dead }}</ref> *[[Gaston Gaudio]], Igralec tenisa in zmagovalec 2004 French Open<ref>[http://www.wearetennis.com/nl_BE/#/2013/06/20/top-10-life-hasn-t-spared-them/3115]</ref> *[[Paul Gauguin]], Francoski slikar<ref>{{Navedi splet |url=http://www.abcgallery.com/G/gauguin/gauguinbio.html |title=Paul Gauguin. Biography – Olga's Gallery |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061206074215/http://abcgallery.com/G/gauguin/gauguinbio.html |url-status=dead }}</ref> *[[Carlo Gesualdo]], Italijanski skladatelj, diagnoza po uboju žene, njenega ljubimca in lastnega sina<ref>Watkings, Glenn: ''Gesualdo: The Man and His Music.'' 2nd edition. Oxford, 1991. ISBN 0-19-816197-2</ref> *[[Paul Getty]], angleški filantrop<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/obituaries/story/0,3604,938991,00.html | work= Sir Paul Getty, Philanthropist who gave £50m to the National Gallery | first= John | last= Cunningham | title=The Guardian | date= 17 April 2003 | accessdate = 10 August 2006 | location=London}}</ref> *[[Joseph Gordon-Levitt]], ameriški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://wonderwall.msn.com/movies/Joseph-Gordon-Levitt-Inspiring-creativity-8558.gallery |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005075308/http://wonderwall.msn.com/movies/joseph-gordon-levitt-inspiring-creativity-8558.gallery |url-status=dead }}</ref> *[[Tipper Gore]], druga dama ZDA<ref name="huffingtonpost.com"/> *[[Francisco de Goya]], španski slikar<ref>[http://www.worldandi.com/newhome/public/2004/february/bkpub1.asp The Sleep of Reason Brings Forth Monsters]</ref> *[[Spalding Gray]], ameriški igralec in pisatelj<ref>{{navedi novice | url=http://www.newyorkmetro.com/nymetro/news/features/n_9787/ | title=Vanishing Act | work=New York Magazine | first=Alex | last=Williams | date=2 February 2004 | accessdate=10 August 2006 | archive-date=2006-07-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060716033903/http://www.newyorkmetro.com/nymetro/news/features/n_9787/ | url-status=dead }}</ref> *[[Graham Greene]], angleški pisatelj<ref>Sherry, Norman, The Life of Graham Greene ISBN 0-641-68443-6</ref> *[[Zack Greinke]], ameriški igralec bejzbola [[MLB]]<ref>{{navedi novice |title=Greinke Battles Depression in Bid for K.C. Rotation |last=Donovan |first=John |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/writers/john_donovan/03/15/royals.greinke/index.html |newspaper=[[Sports Illustrated]] |date=15 March 2007 |accessdate=28 December 2010 |archive-date=2007-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070317193401/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/writers/john_donovan/03/15/royals.greinke/index.html |url-status=dead }}</ref> *[[Ken Griffey Jr.]], ameriški igralec bejzbola [[MLB]]<ref>[http://www.nytimes.com/1992/03/16/sports/griffey-jr-recalls-attempted-suicide.html nytimes.com]</ref> *[[Eddie Griffin (basketball)|Eddie Griffin]], ameriški igralec bejzbola [[NBA]]<ref>{{navedi novice| url=http://www.usatoday.com/sports/basketball/2007-08-24-406325719_x.htm | work=USA Today | title=Eddie Griffin: His last chance ended in a fiery crash | date=24 August 2007 | accessdate=8 May 2010 | first=Larry | last=McShane}}</ref> ==H== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Jon Hamm]], ameriški igralec<ref>{{Citation | last = Vernon | first = Polly | title = Mad Men: Jon Hamm on Life as Don Draper and the Blessings of Late Fame | work = [[The Observer]] | publisher = [[Guardian Media Group]] | date = 19 September 2010 | url = http://www.guardian.co.uk/tv-and-radio/2010/sep/19/jon-hamm-mad-men-don-draper | accessdate =2 March 2011 | location=London }}</ref> *[[Tony Hancock]], angleški igralec in komik<ref>{{navedi novice | url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/tv_and_radio/article3554582.ece | work=The Times | location=London | title=Tony Hancock the comic genius I loved | first=Paul | last=Hoggart | date=17 March 2008 | accessdate=8 May 2010 | archive-date=2011-06-15 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110615232547/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/tv_and_radio/article3554582.ece | url-status=dead }}</ref> *[[Glen Hansard]], irski pevec-komponist in igralec <ref>{{navedi novice | url=http://www.irishmusiccentral.com/theframes/biography.html | work=Irish Music Central | title=The Frames: Biography | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2009-02-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090207065028/http://www.irishmusiccentral.com/theframes/biography.html | url-status=dead }}</ref> *[[Andrew Hansen]], avstralski komik (član tima ''[[The Chaser]]'')<ref>{{Navedi splet |url=http://www.greenleft.org.au/1997/296/15583 |title=Uni Documentary |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2008-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081206135802/http://www.greenleft.org.au/1997/296/15583 |url-status=dead }}</ref> *[[Johann Hari]], angleški reporter<ref>{{Navedi splet |url=http://johannhari.com/2006/08/09/my-love-affair-with-anti-depressants-is-drawing-to-an-end/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717191814/http://johannhari.com/2006/08/09/my-love-affair-with-anti-depressants-is-drawing-to-an-end |url-status=dead }}</ref> *[[H. L. A. Hart|Herbert Hart]], angleški filozof<ref>{{navedi novice | url=http://www.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/career_and_jobs/legal/article431917.ece | work=The Times | location=London | title=The troubled life of a tormented man and brilliant legal philosopher | date=22 March 2005 | accessdate=8 May 2010 | first1=David | last1=Pannick }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *[[Elizabeth Hartman]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice| url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B0DE7DD103FF931A25755C0A961948260 | title=Elizabeth Hartman, 'Patch of Blue' Star, Is Suspected Suicide | work= [[New York Times]] | date = 12 June 1987 | accessdate=10 August 2006}}</ref> *[[Anne Hathaway]], ameriška igralka<ref>http://depressionandcreativity.org/anne-hathaway-on-her-depression-as-a-teen/</ref> *[[Friedrich August Hayek]], avstrijski ekonomist<ref>Jesus Huerta de Soto: The Austrian School of Economics: market order and entrepreneurial creativity. Edward Elgar, 2008, p. 77. ISBN 978-1-84720-769-2.</ref> *[[Ernest Hemingway]], ameriški pisatelj<ref name="philosophicalsociety"/> *[[Margaux Hemingway]], ameriška igralka; vnukinja Ernesta Hemingwaya<ref>[http://www.ew.com/ew/article/0,,165437,00.html 1996: Margaux Hemingway is found dead] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607202403/http://www.ew.com/ew/article/0,,165437,00.html |date=2011-06-07 }}, [[Entertainment Weekly|ew.com]]. Retrieved on 2-04-08</ref> *[[Bill Hicks]], ameriški komik in glasbenik<ref>{{cite video | people=Harlock, Matt and Thomas, Paul (Directors) | title = American: The Bill Hicks Story | medium=Documentary | publisher = American the Movie | date = 2009}}</ref> *[[Audrey Hepburn]], angleška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.elegantwoman.org/audrey-hepburn-biography.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816151849/http://www.elegantwoman.org/audrey-hepburn-biography.html |url-status=dead }}</ref> *[[Geoffrey Hill]], angleški pesnik<ref>[http://www.guardian.co.uk/books/2002/aug/10/featuresreviews.guardianreview15 "The Praise Singer", ''The Guardian'', 10 August 2002]</ref> *[[John Hinckley, Jr.]], ameriški (neuspeli) morilec [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/hinckleykeyfigures.htm |title=The John Hinckley trial: Key figures |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060719213437/http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/hinckleykeyfigures.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Tuomas Holopainen]], Finski komponist in pianist skupine [[Nightwish]]<ref>http://www.tuomas-holopainen.com/main/index.php/biography{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *Sir [[Anthony Hopkins]], angleški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2011/01/31/20110131anthony-hopkins-wife-saved-him-from-depression.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110202080655/http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2011/01/31/20110131anthony-hopkins-wife-saved-him-from-depression.html |url-status=dead }}</ref> * [[Vladimir Horowitz]], ameriški pianist in skladatelj<ref>Plaskin, Glenn (1983). Biography of Vladimir Horowitz Quill ISBN 0-688-02656-7 Pages 338, 387, 389</ref> *[[Frankie Howerd]] OBE, angleški komik<ref>[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-511820/Frankie-Howerds-long-time-gay-partner-breaks-silence.html Frankie Howerd's long-time gay partner breaks his silence]</ref> *[[Michael Hutchence]], avstralski pevec–komponist<ref>{{navedi splet|url=http://www.michaelhutchenceinfo.com/support.htm|title=Finding a Healing Note in Michael's Absence|work=Michael Hutchence Official Site|accessdate=23 June 2009|archive-date=2016-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160804083150/http://www.michaelhutchenceinfo.com/support.htm|url-status=dead}}</ref> *Sir [[Julian Huxley]], angleški biolog, avtor in administrator<ref>[http://www.icr.org/article/496/ Evolutionists and the Moth Myth]</ref> ==I== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> * [[Janis Ian|Janis Joplin]], ameriška pevka-skladateljica<ref>{{navedi novice | url=http://www.time.com/time/arts/article/0,8599,1830208,00.html | work=Time | first=Andrea | last=Sachs | title=Janis Ian | date=7 August 2008 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2013-08-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130826050257/http://www.time.com/time/arts/article/0,8599,1830208,00.html | url-status=dead }}</ref> *[[Natalie Imbruglia]], avstralska pevka-skladateljica, igralka in model.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sane.org/Information/People/Natalie_Imbruglia.html |title=SANE Australia – Natalie Imbruglia |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070319222840/http://www.sane.org/Information/People/Natalie_Imbruglia.html |url-status=dead }}</ref> *[[Jack Irons]], ameriški glasbenik, bobnar v bendih [[Eleven (band)|Eleven]], [[Pearl Jam]], in [[Red Hot Chili Peppers]]<ref>[http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/chili%20peppers%20jack%20irons%20pays%20tribute%20to%20slovak_14_05_2006 "Chili Peppers’ Jack Irons Pays Tribute to Slovak"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090112164631/http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/chili%20peppers%20jack%20irons%20pays%20tribute%20to%20slovak_14_05_2006 |date=2009-01-12 }}. [[Contactmusic.com]]. 14 May 2006.</ref> ==J== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Janet Jackson]], ameriški pevec<ref>[http://www.washingtonpost.com/wp-srv/style/features/janetjack.htm Washington Post – ''Crushed Velvet'']</ref> *[[Henry James]], angleški pisatelj<ref name="psychology.about.com">{{Navedi splet |url=http://psychology.about.com/od/profilesofmajorthinkers/p/jamesbio.htm |title=William James – Biography of William James |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305010857/http://psychology.about.com/od/profilesofmajorthinkers/p/jamesbio.htm |url-status=dead }}</ref> *[[William James]], ameriški filozof in psiholog<ref>{{Navedi splet |url=http://www.des.emory.edu/mfp/jphotos.html |title=Biography, Chronology and Photographs of William James |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061101225956/http://www.des.emory.edu/mfp/jphotos.html |url-status=dead }}</ref> *[[Jim Jefferies (comedian)|Jim Jefferies]], avstralski komik *[[Richard Jeni]], ameriški komik in igralec<ref>[http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/06/29/AR2007062900313_pf.html "Coroner's Report: Jeni Was Mentally Ill]." ''[[Associated Press]]'' via ''[[Washington Post]].'' 29 June 2007. Retrieved on 16 August 2009.</ref> *[[Billy Joel]], ameriški glasbenik<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/billyjoel.htm |title=Famous People With Depression – Billy Joel |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160106220546/http://depression.about.com/od/famous/p/billyjoel.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Daniel Johns]], avstralski glasbenik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sane.org/mos/index.php?option=com_content&task=view&id=383 |title=Daniel Johns – SANE Australia editorial |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060925211037/http://www.sane.org/mos/index.php?option=com_content&task=view&id=383 |url-status=dead }}</ref> *[[Samuel Johnson]], angleški leksikolog, življenjepisec, esejist in pesnik<ref>James Boswell's ''Life of Johnson''</ref> *[[Daniel Johnston]], ameriški glasbenik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sonyclassics.com/devilanddaniel/aboutthefilm.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120119033607/http://www.sonyclassics.com/devilanddaniel/aboutthefilm.html |url-status=dead }}</ref> *[[Angelina Jolie]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice| url= http://madeinatlantis.com/angelina_jolie/interview2.htm| title= arhivska kopija| accessdate= 2015-05-06| archive-date= 2012-07-11| archive-url= https://archive.today/20120711/http://madeinatlantis.com/angelina_jolie/interview2.htm| url-status= dead}}</ref> *[[Bruce Jones (actor)|Bruce Jones]], angleški TV igralec [[Coronation Street]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.mirror.co.uk/tv/tv-news/coronation-street-star-bruce-jones-887432 |title=Coronation Street star Bruce Jones reveals how his battle against depression and drink has driven him to the brink of suicide – Mirror Online |publisher=Mirror.co.uk |date=17 June 2012 |accessdate=4 July 2013}}</ref> *[[Kevan Jones]], Labour Party MP za North Durham<ref>{{navedi novice |title=MPs Charles Walker and Kevan Jones tell of mental health issues |url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-18444516 |newspaper=BBC News |date=14 June 2012 |accessdate=28 November 2012}}</ref> *[[Ashley Judd]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice | url= http://www.msnbc.msn.com/id/13722724/ | title= Ashley Judd says she was treated for depression | work=[[Associated Press|AP]] | date=5 July 2006}}</ref> *[[Jung Da Bin]], korejska igralka<ref>[http://english.yna.co.kr/Engnews/20070210/670000000020070210154936E4.html Suicide News]</ref> ==K== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Franz Kafka]], češki pisatelj<ref>{{navedi splet | url=http://www.kafka.org/index.php?biography | title=Kafka's Life (1883–1924) | accessdate=2 December 2012 | archive-date=2016-08-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160817185231/http://www.kafka.org/index.php?biography | url-status=dead }}</ref> *[[Antonie Kamerling]], nizozemski igralec<ref>{{navedi novice | url = http://www.nu.nl/achterklap/2350712/antonie-kamerling-overleden.html | title = Antonie Kamerling overleden | work = nu.nl | date = 7 October 2010 | accessdate = 8 August 2011 | location = Amsterdam | archive-date = 2011-09-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110906103959/http://www.nu.nl/achterklap/2350712/antonie-kamerling-overleden.html | url-status = dead }}</ref> *[[Sarah Kane]], angleški dramatik<ref>{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/arts/main.jhtml?xml=/arts/2001/05/14/btkane14.xml | title= Sarah Kane's howl of pain is an act of artistic heroism | work = Telegraph.co.uk | date = 14 May 2001 | accessdate =11 August 2006 | location=London}}</ref> *[[Hamid Karzai]], afganistanski predsednik<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/afghanistan/8017747/Karzai-suffers-depression-says-Watergate-investigator.html | title= Karzai Suffers Depression, Says Watergate Investigator | work = Telegraph.co.uk | date = 22 September 2010 | location=London | first=Ben | last=Farmer}}</ref> *[[Charlie Kaufman]], ameriški scenarist<ref>{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/film/2009/apr/18/charlie-kaufman-interview | title= It's just a big mess inside my head | work = guardian.co.uk | date = 17 April 2009 | location=London | first=Laura | last=Barton}}</ref> *[[Susanna Kaysen]], ameriški pisatelj<ref>Kaysen, Susanna: Girl Interrupted ISBN 0-679-74604-8</ref> *[[Demi C. Kazanis, DDS]] ameriška filmska igralka, filantrop, zobozdravnica *[[John Keats]], angleški pesnik<ref name=autogenerated1>[http://scorpioncity.com/depr.html Artists with Depression]</ref> *[[Kid Cudi]], ameriški hip hop umetnik<ref>http://www.washingtonpost.com/blogs/therootdc/post/breaking-hip-hops-silence-kid-cudi-speaks-on-mental-health/2013/01/17/257828fe-60b0-11e2-9940-6fc488f3fecd_blog.html</ref> *[[Kool Keith]], ameriški hip hop umetnik<ref>http://www.earthhiphop.com/modules/news/article.php?storyid=42 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215172748/http://www.earthhiphop.com/modules/news/article.php?storyid=42 |date=2018-12-15 }} Kool Keith "Nogatco Rd."</ref> *[[Jack Kerouac]], ameriški pesnik<ref>{{Navedi splet |url=http://mentalhealthheal.com/87926/jack-kerouac-mental-disorder/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303233704/http://mentalhealthheal.com/87926/jack-kerouac-mental-disorder/ |url-status=dead }}</ref> *[[Marian Keyes]], Irski pisatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mariankeyes.com/newsletter/May |title=2010?forumboardid=9&forumtopicid=9 |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-09-04 |archive-url=https://archive.today/20120904154617/http://www.mariankeyes.com/newsletter/May |url-status=dead }}</ref> *[[Alicia Keys]], ameriški pevec-komponist<ref>[http://www.people.com/people/article/0,,20166204,00.html]</ref> *[[Anthony Kiedis]], ameriški glasbenik, pevec funk rock skupine [[Red Hot Chili Peppers]].<ref>{{Navedi splet |url=http://anthonykiedis.net/magazine-scansarticles/2000-2005/2000-2/kerrang-july-2000/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160726182137/http://anthonykiedis.net/magazine-scansarticles/2000-2005/2000-2/kerrang-july-2000/ |url-status=dead }}</ref> *[[Stephen King]], ameriški avtor <ref>{{navedi novice |url=http://www.theguardian.com/books/2000/sep/14/stephenking.fiction1| title='Part two of the full Stephen King interview'|date=14 September 2010|work=[[The Guardian]] |first=Tim |last=Adams}}</ref> *[[Ernst Ludwig Kirchner]], Nemški slikar<ref>{{Navedi splet |url=http://www.museothyssen.org/thyssen_ing/coleccion/obras_ficha_biografia409.html |title=Kirchner Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303225725/http://www.museothyssen.org/thyssen_ing/coleccion/obras_ficha_biografia409.html |url-status=dead }}</ref> *[[Anne Kirkbride]], angleška TV igralka [[Coronation Street]]<ref>{{navedi novice |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-90523/My-struggle-beat-blues.html| title='My struggle to beat the blues'|date=3 November 2012|work=[[The Daily Mail]] |accessdate=8 June 2013|location=London|first=Mark|last=Reynolds}}</ref> * [[Cris Kirkwood]], ameriški glasbenik, basist [[Meat Puppets]]. *[[John Kirwan (rugby)|John Kirwan]], novozelandski ragbi igralec, nekdanji član tima [[All Black]].<ref name="NZ_Herald_10405228">{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/section/1/story.cfm?c_id=1&objectid=10405228 |title=John Kirwan to front new depression campaign |date=10 October 2006 |agency=[[NZPA]] |work=[[The New Zealand Herald]] |accessdate=15 October 2011}}</ref> *[[Joey Kramer]], ameriški glasbenik ([[Aerosmith]])<ref>Kramer, Joey: Hit Hard: A Story of Hitting Rock Bottom at the Top ISBN 978-0-06-156662-2</ref> *[[Akira Kurosawa]], japonski filmski režiser<ref>{{Navedi splet |url=http://www.1worldfilms.com/Tribute%20Akira%20Kurosawa.htm |title=Tribute to Akira Kurosawa |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160329111116/http://1worldfilms.com/Tribute%20Akira%20Kurosawa.htm |url-status=dead }}</ref> ==L== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Alan Ladd]], ameriški igralec<ref>[http://www.tcm.com/thismonth/article.jsp?cid=161109 Alan Ladd 8/12]</ref> *[[Kendrick Lamar]], ameriški hip hop umetnik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.complex.com/music/2014/11/kendrick-lamar-devi-dev-houston-interview |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125040331/http://www.complex.com/music/2014/11/kendrick-lamar-devi-dev-houston-interview |url-status=dead }}</ref> *[[Michael Landsberg]], Kanadski športni reporter<ref>[http://www.tsn.ca/nhl/story/?id=375694 Landsberg]</ref> *[[Hugh Laurie]], angleški igralec<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/magazine/4631772.stm | title=Hugh Laurie | work=BBC.co.uk | date = 20 January 2006 | accessdate=11 August 2006}}</ref> *[[Denis Lawson]], angleški igralec<ref>[http://www.bbc.co.uk/drama/faces/denis_lawson.shtml Denis Lawson BBC bio]</ref> *[[Jenny Lawson]], ameriški avtor in bloger<ref>{{navedi novice| url=http://thebloggess.com/2012/09/today-and-forever/ | title=Today and forever | work=The Blogess | date = 10 September 2012 }}</ref> *[[William Lee (valet)|William Lee]], afriško-ameriški suženj *[[John Lennon]], MBE, angleški pevec-komponist<ref>{{navedi knjigo | author=Riley, Time | title=Lennon: The Man, the Myth, the Music – The Definitive Life | url=https://archive.org/details/lennonmanmythmus0000rile_p3z0 | publisher=Hyperion | year=2011 | isbn=1401324525}}</ref> *[[Neil Lennon]], severnoirski nogometaš<ref>[http://scotlandonsunday.scotsman.com/football.cfm?id=1220872006 Scotland on Sunday]</ref> *[[David Letterman]], ameriški komik in TV komentator<ref>{{navedi novice | url=http://technorati.com/entertainment/tv/article/david-letterman-i-get-medicinal-help/ | title=David Letterman: I Get ‘Medicinal Help’ for Depression | work=Technorati | date=4 February 2011 | accessdate=22 March 2011 | archive-date=2011-03-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110311020253/http://technorati.com/entertainment/tv/article/david-letterman-i-get-medicinal-help | url-status=dead }}</ref> *[[Lee Joon-gi]], korejski igralec<ref>http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/Article.aspx?aid=2979115&cloc=joongangdaily|home|online</ref> *[[Meriwether Lewis]], ameriški raziskovalec<ref>Ambrose Stephen. Undaunted Courage</ref> *[[Richard Lewis (comedian)|Richard Lewis]], ameriški komik in igralec<ref>{{navedi knjigo | author=Lewis, Richard | title=The Other Great Depression: How I'm Overcoming, on a Daily Basis, at Least a Million Addictions and Dysfunctions and Finding a Spiritual (Sometimes) Life | url=https://archive.org/details/othergreatdepres0000lewi | publisher=PublicAffairs | year=2000 | isbn=1891620932}}</ref> * [[Gary Lightbody]], severnoirski pevec skupine [[Snow Patrol]]<ref>http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/rems-michael-stipe-saves-gary-lightbody-on-snow-patrols-new-album-fallen-empire/story-e6frexl9-1226197159271</ref> *[[Abraham Lincoln]], ameriški pravnik in politik, 16thpredsednik ZDA<ref>Burlingame, Michael: The inner world of Abraham Lincoln ISBN 0-252-06667-7</ref> *[[Heather Locklear]], ameriška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20214221,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160829165414/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20214221,00.html |url-status=dead }}</ref> *[[Oscar Lopez]], Čilensko-kanadski folk kitarist<ref>{{Navedi splet |url=http://www.smoothjazznow.com/interview_oscar_lopez.htm |title=Oscar Lopez Talks About His Darkest Moment |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060722102248/http://www.smoothjazznow.com/interview_oscar_lopez.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Demi Lovato]], ameriški pevec in igralka<ref>http://www.huffingtonpost.com/2014/04/30/demi-lovato-childhood-depression_n_5241422.html</ref> *[[Courtney Love]], ameriški pevec in igralka ([[Hole (band)|Hole]])<ref>http://www.medindia.net/news/Courtney-Love-Turns-to-Buddhism-to-Overcome-Anxiety-Depression-31465-1.htm</ref> *[[H.P. Lovecraft]], ameriški pisec kozmičnih grozljivk. ==M== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Claudio Magris]], Italijanski pisatelj<ref>http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2000/08/11/un-tavolo-al-caffe-san-marco-il.html</ref> * [[Gustav Mahler]], Avstrijski skladatelj<ref>[http://www.pep-web.org/document.php?id=irp.008.0257a Mahler's Depression]</ref> * [[Rafe Mair]], Kanadski radijski delavec in član kabinetar<ref>{{navedi novice|last1=Mair|first1=Rafe|title=Depression no cause for shame|url=http://www.mentalhealth.com/story/p52-mair.html|accessdate=18 August 2014|work=Vancouver Courier|date=11 October 1995|archive-date=2014-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140805190514/http://www.mentalhealth.com/story/p52-mair.html|url-status=dead}}</ref> *[[Shirley Manson]], škotski pevec skupine [[Garbage (band)|Garbage]]<ref>{{Navedi splet |url=http://chickswhorock.webs.com/shirleymanson.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110813130417/http://chickswhorock.webs.com/shirleymanson.htm |url-status=dead }}</ref> *[[John Marsden (writer)|John Marsden]], avstralski pisatelj romanov in pedagog, znan po svojih jutranjih serijah.<ref>http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1137536.htm</ref><ref>http://www.abc.net.au/gnt/profiles/Transcripts/s1235463.htm</ref> *[[Heather Matarazzo]], ameriška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.halfofus.com/video/?videoID=80&chapterID=1 |title=Heather Matarazzo – Half of Us |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130523021931/http://www.halfofus.com/video/?videoID=80&chapterID=1 |url-status=dead }}</ref> *[[Henri Matisse]], francoski slikar<ref>[http://www.newstatesman.com/200503280038 New Statesman – Paradise found]</ref> *[[Guy de Maupassant]], francoski pisatelj<ref>[http://www.bbc.co.uk/worldservice/arts/highlights/000808_maupassant.shtml Remembering Maupassant | Arts and Entertainment | BBC World Service]</ref> *[[Brian May]], angleški kitarist<ref>[http://www.popmatters.com/pm/review/94773-brian-may-the-definitive-biography-by-laura-jackson/]</ref> *[[Vladimir Mayakovsky|Vladimir Majakovski]], ruski pisatelj in pesnik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.schicklerart.com/exh/mayakovsky/index.html |title=Mayakovsky Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061103085934/http://www.schicklerart.com/exh/mayakovsky/index.html |url-status=dead }}</ref> *[[Garry McDonald (actor)|Garry McDonald]], avstralski igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://bluepages.anu.edu.au/symptoms/experiences/famous_people/mcdonald |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130411073000/http://www.bluepages.anu.edu.au/symptoms/experiences/famous_people/mcdonald |url-status=dead }}</ref><ref>An interview with the Australian organization Beyond Blue in 2009 for their educational videos</ref> *[[Ewan McGregor]], škotski igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/ewan%20mcgregor.s%20star%20wars%20depression%20led%20to%20boozing |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2008-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081105193816/http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/ewan%20mcgregor.s%20star%20wars%20depression%20led%20to%20boozing |url-status=dead }}</ref> *[[Herman Melville]], ameriški pisatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=18 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070206220727/http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=18 |url-status=dead }}</ref> *[[Paul Merton]], angleški komik<ref>[http://justaminutesite.blogspot.com/2006/05/interesting-article-about-paul-merton.html Just A Minute blog: Interesting article about Paul Merton]</ref> *[[Charlotte Mew]], angleški pesnik<ref>[http://hermes.hrc.ntu.edu.tw/lctd/asp/authors/00110/introduction.htm Biography Charlotte Mew]</ref> *[[Michelangelo]], Italijanski slikar in kipar<ref>{{Navedi splet |url=http://www.theallineed.com/medicine/06012118.htm |title=Illnesses in artists |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160812123600/http://www.theallineed.com/medicine/06012118.htm |url-status=dead }}</ref> *[[John Stuart Mill]], angleški politični filozof<ref>Capaldi, Nicholad: John Stuart Mill: A Biography ISBN 0-521-62024-4</ref> *[[Spike Milligan]], irski komik in pisatelj<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/tv_and_radio/1092904.stm | work=BBC News | title=Milligan's comic genius | date=27 February 2002 | accessdate=8 May 2010}}</ref> *[[Kylie Minogue]], avstralski pevec<ref>{{navedi novice | url=http://www.nzherald.co.nz/lifestyle/news/article.cfm?c_id=6&objectid=10843929 | work=The New Zealand Herald | title=Kylie Minogue suffers spells of 'mini depression' | date=30 October 2012 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2017-02-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170225214358/http://www.nzherald.co.nz/lifestyle/news/article.cfm?c_id=6&objectid=10843929 | url-status=dead }}</ref> *[[Joan Miró]], španski slikar<ref>{{Navedi splet |url=http://us.easyart.com/artist/Joan-Miro-2394.html |title=Joan Miro Art Prints & Posters. Buy Joan Miro Art Prints in the UK |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2008-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080527073724/http://us.easyart.com/artist/Joan-Miro-2394.html |url-status=dead }}</ref> *[[Frunzik Mkrtchyan|Frunzik Mkrčian]], armenski igralec<ref>{{navedi novice|title=Armenia commemorates actor Mher Mkrtchyan|url=http://vestnikkavkaza.net/news/society/3136.html|accessdate=16 February 2014|newspaper=Vestnik Kavkaza|date=4 July 2010}}</ref> *[[Marilyn Monroe]], ameriška igralka in seks simbol<ref>http://entertainment.howstuffworks.com/marilyn-monroe-final-years4.htm</ref> *[[Alanis Morissette]], kanadski glasbenik in komponist<ref>{{navedi novice| url=http://www.usmagazine.com/celebrity-moms/news/alanis-morissette-post-partum-depression-was-a-really-intense-time-2012288 | work=US Weekly | title=Alanis Morissette: Post-Partum Depression Was a "Really Intense Time" | date=28 August 2012 | accessdate=29 December 2012}}</ref> *[[Morrissey]], angleški pevec in nekdanji prva oseba skupine [[The Smiths]]<ref>[http://www.morrissey-solo.com/articles/uncut0898b.htm Manchester's Answer To The H-Bomb (Uncut magazine, August 1998 – part 2)]</ref> *[[Wolfgang Amadeus Mozart]], avstrijski skladatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.famousbipolarpeople.com/wolfgang-amadeus-mozart.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809071719/http://www.famousbipolarpeople.com/wolfgang-amadeus-mozart.html |url-status=dead }}</ref> *[[Bill Murray]], ameriški igralec<ref>http://www.masslive.com/entertainment/index.ssf/2008/10/bill_murray_talks_candidly_abo.html</ref> *[[Les Murray (poet)|Les Murray]], avstralski pesnik<ref>http://www.abc.net.au/7.30/content/2006/s1610581.htm</ref><ref>His collection of poems "Killing the Black Dog: A Memoir of Depression"</ref> ==N== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Isaac Newton]], angleški fizik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.incwell.com/Biographies/Newton,Isaac.html |title=SPECTRUM Biographies – Isaac Newton |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160815203035/http://www.incwell.com/Biographies/Newton,Isaac.html |url-status=dead }}</ref> * [[Matthew Newton]], avstralski igralec<ref>{{navedi novice | url=http://www.news.com.au/entertainment/celebrity/matthew-newton-suffering-very-very-severe-depression-clinic/story-e6frfmqi-1225910232548 | work=The Daily Telegraph | title=Matthew Newton suffering 'very, very severe' depression – clinic | date=26 August 2010 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2013-10-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131013160638/http://www.news.com.au/entertainment/celebrity/matthew-newton-suffering-very-very-severe-depression-clinic/story-e6frfmqi-1225910232548 | url-status=dead }}</ref> *[[Friedrich Nietzsche]], Nemški filozof<ref name="philosophicalsociety"/> ==O== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Graeme Obree]], angleški kolesar<ref>{{navedi novice | url=http://www.guardian.co.uk/sport/2003/sep/17/cycling.cycling | title=Obree opens up on a story of speed, success and suicide | work=Guardian.co.uk | accessdate=11 November 2011 | location=London | first=William | last=Fotheringham | date=17 September 2003}}</ref> *[[Conan O'Brien]], ameriški televizijski gostitelj, komik, pisatelj, producenti<ref>{{navedi novice | first=Mark | last=Binelli | title=Conan O'Brien Comes Clean | url=http://www.rollingstone.com/culture/news/conan-obrien-comes-clean-20101027 | work=[[Rolling Stone]] | date=11 November 2010 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2017-02-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170225210034/http://www.rollingstone.com/culture/news/conan-obrien-comes-clean-20101027 | url-status=dead }}</ref> *[[Bill Oddie]], angleški humorist in prirodoslovec<ref>{{navedi splet | url=http://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2004/09_september/24/who_oddie.shtml | title=Who do you think you are | work = BBC.Co.uk | accessdate=11 August 2006}}</ref> *[[Eugene O'Neill]], ameriški dramatik<ref>{{navedi knjigo | author=Black, Stephen A. | title=Eugene O'Neill: Beyond Mourning and Tragedy | publisher=Yale University press | year=2002 | isbn=0-300-09399-3}}</ref> *[[Julius Robert Oppenheimer]], ameriški fizik (»oče atomske bombe«)<ref>Kai Bird and Martin J. Sherwin: [[American Prometheus: The Triumph and Tragedy of J. Robert Oppenheimer]] ISBN 0-375-41202-6</ref> *[[Marie Osmond]], ameriški glasbenik<ref>[http://www.oprah.com/health/coping/depression/health_copedep_mosmond.jhtml Coping with Depression — Kids and Depression] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517022313/http://www.oprah.com/health/coping/depression/health_copedep_mosmond.jhtml |date=2008-05-17 }} {{Dead link|date=July 2011}}</ref> *[[Ronnie O'Sullivan]], angleški igralec biljarda<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2001/world_snooker_championship/1318231.stm | work=BBC News | title=Tale of two Ronnies | date=8 May 2001 | accessdate=27 March 2010}}</ref> *[[Patton Oswalt]], ameriški komik in igralec<ref>http://comedians.about.com/od/comedyalbums/fr/myweaknessisstrong.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091101232335/http://comedians.about.com/od/comedyalbums/fr/myweaknessisstrong.htm |date=2009-11-01 }} Review of Patton Oswalt: My Weakness is Strong</ref> ==P== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Gwyneth Paltrow]], ameriška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,1063489,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231622/http://www.people.com/people/article/0,,1063489,00.html |url-status=dead }}</ref> *[[Dolly Parton]], ameriška country pevka in igralka<ref>http://www.contactmusic.com/news-article/parton-forced-herself-out-of-suicidal-depression</ref> *[[Jenny Pat]], Oseba na kitajsko-japonski oddaji [[Discovery Channel|Kanal odkritja]] in slaven preprodajalec umetnin<ref>{{Navedi splet |url=http://hk.apple.nextmedia.com/news/art/20080210/10735721 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805173221/http://hk.apple.nextmedia.com/news/art/20080210/10735721 |url-status=dead }}</ref> *[[Ryan Phillippe]], ameriški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.r-phillippe.com/nydailynews2002.php |title=Ryan Phillippe |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-09-28 |archive-url=https://archive.today/20070928060703/http://www.r-phillippe.com/nydailynews2002.php |url-status=dead }}</ref> *[[Deepika Padukone]], bollywoodska igralka <ref>http://timesofindia.indiatimes.com/entertainment/hindi/bollywood/news/Deepika-Padukone-to-spread-mental-health-awareness-in-2015/articleshow/45741895.cms</ref><ref>http://www.huffingtonpost.com/2015/01/15/deepika-padukone-depression_n_6480602.html?ir=India</ref> *[[T. Boone Pickens, Jr.]], ameriški naftni tajkun<ref>[http://www.portfolio.com/executives/features/2007/03/29/Fortune-Hunter Fortune Hunter – Executive Articles – Portfolio.com] by Harry Hurt III. Retrieved on 2-04-08.</ref> *[[János Pilinszky]], madžarski pesnik<ref name="czeizel_pilinszky">[http://www.kortars.com/0005/ceizel.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090624140034/http://www.kortars.com/0005/ceizel.htm |date=2009-06-24 }} (Hungarian)</ref> *[[Brad Pitt]], ameriški igralec<ref>{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/9042512/Brad-Pitt-I-suffered-depression.html | work=The Daily Telegraph | first=Nick | last=Allen | title=Brad Pitt: 'I suffered depression' | date=26 January 2012 | location=London}}</ref> *[[Sylvia Plath]], ameriški pisatelj<ref name="philosophicalsociety" /> *[[Edgar Allan Poe]], ameriški pesnik in pisatelj<ref name="philosophicalsociety" /> *[[Jackson Pollock]], ameriški slikar<ref>Jackson Pollock: A Biography by Deborah Solomon 28 September 2001</ref> *[[Charley Pride]], ameriški country pevec.<ref>[http://www.cmt.com/shows/dyn/inside_fame/91408/episode.jhtml CMT ''Inside Fame'' show on Charley Pride.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131005073042/http://www.cmt.com/shows/dyn/inside_fame/91408/episode.jhtml |date=2013-10-05 }} – accessed 8 August 2010.</ref> *[[Bill Pulsipher]], ameriški bejzbolist<ref name="Schwarz">{{navedi novice |title=For Pulsipher, Down Doesn't Mean Out |author=Bill Pulsipher as told to [[Alan Schwarz]] |publisher=[[Baseball America]] |date=7 April 2005 |accessdate=26 March 2007 |url=http://www.baseballamerica.com/today/columnists/050407schwarz.html |archive-date=2007-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070406212222/http://baseballamerica.com/today/columnists/050407schwarz.html |url-status=dead }}</ref> ==R== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]], ruski skladatelj in pianist<ref name="ng709710">Norris, ''New Grove 2nd Ed.'', 709–710.</ref> *[[Charlotte Rampling]], angleška igralka<ref>{{navedi novice| url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/charlotte-rampling-in-from-the-cold-529788.html | work=The Independent | location=London | title=Charlotte Rampling: In from the cold | date=26 March 2005 | accessdate=27 March 2010}}</ref> *[[Trent Reznor]], ameriški glasbenik<ref>{{navedi novice| url=http://www.smh.com.au/news/music/hammer-time-over/2005/08/04/1122748732635.html | work=[[The Sydney Morning Herald]]|last=Roberts|first=Jo | location=Sydney | title=Hammer Time Over | date=5 August 2005 | accessdate=4 January 2011}}</ref> *[[Christina Ricci]], ameriška igralka<ref name="huffingtonpost.com"/> *[[Anne Rice]], ameriška pisateljica<ref>[http://www.annerice.com/ReaderInteraction-MessagesToFans-Archive.html]</ref> *[[Rainer Maria Rilke]], Avstrijski pesnik<ref>[http://art-bin.com/art/oduinocontents.html Rilke and Depression]</ref> *[[John D. Rockefeller]], ameriški kapitalist<ref>{{Navedi splet |url=http://eh.net/bookreviews/library/0103 |title=Titan: The Life of John D. Rockefeller, Sr. {{!}} Book Reviews {{!}} EH.Net |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2010-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100119081019/http://eh.net/bookreviews/library/0103 |url-status=dead }}</ref> *[[Mark Rothko]], ameriški slikar<ref>{{Navedi splet |url=http://articons.co.uk/rothko.htm |title=Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160726185950/http://www.articons.co.uk/rothko.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Hans Rott]], Avstrijski skladatelj<ref>[http://www.hans-rott.de/life.htm Hans Rott – His Life]</ref> *[[Ronda Rousey]], UFC rokoborec<ref>[http://larrybrownsports.com/mma/ronda-rousey-depression-olympics/234656]</ref> *[[Jessica Rowe]], Avstralska reporterka in TV osebnost<ref>{{Navedi splet |url=http://aww.ninemsn.com.au/living/8230543/jessica-rowe-on-motherhood-and-her-new-book |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512061509/http://aww.ninemsn.com.au/living/8230543/jessica-rowe-on-motherhood-and-her-new-book |url-status=dead }}</ref><ref>http://www.beyondblue.org.au/index.aspx?link_id=59.952</ref> *[[J. K. Rowling]], angleška pisateljica<ref>{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=/news/2008/03/23/nrowling123.xml | work=The Daily Telegraph | location=London | title=JK Rowling contemplated suicide | first=Simon | last=Johnson | date=23 March 2008 | accessdate=8 May 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.showbizspy.com/article/57235/jk-rowling-speaks-out-about-the-depression-that-inspired-her-to-write-harry-potter-books.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090803221201/http://www.showbizspy.com/article/57235/jk-rowling-speaks-out-about-the-depression-that-inspired-her-to-write-harry-potter-books.html |url-status=dead }}</ref> *[[Winona Ryder]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice| url=http://www.actressarchives.com/news/winona-ryder-battled-depression-after-johnny-depp-split| work=Actress Archives | date=28 May 2009 | accessdate=6 February 2012}}</ref> ==S== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Antoine de Saint-Exupéry]], Francoski avtor ''[[Mali princ|Malega princa]]''<ref>http://www.poemhunter.com/antoine-de-saint-exupery/biography/</ref> *[[J. D. Salinger]], ameriški avtor ''[[Franny and Zooey|Igre v rži]]''<ref>{{navedi novice| url=http://www.nytimes.com/2011/02/11/books/11salinger.html?pagewanted=all&_r=0 | work=New York Times | title=Peering into a Reclusive Life | date=10 February 2011 | accessdate=29 December 2012 | first=Michiko | last=Kakutani}}</ref> *[[Jim Salinger]], Novozelandski klimatolog<ref name="Stuff.co.nz_2976535">{{navedi novice |url=http://www.stuff.co.nz/national/2976535/Salinger-suffered-major-disorder-authority-told |title=Salinger call to Hickey 'personal' |date=19 October 2009 |agency=[[NZPA]] |work=[[Stuff.co.nz]] |accessdate=15 October 2011}}</ref> *[[Frankie Sandford]], angleški pop pevec<ref>{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2121472/Frankie-Sandfords-battle-depression-The-Saturdays-singer-felt-worthless-ugly.html | work=Daily Mail| title=The Saturdays's Frankie Sandford opens up on her battle with depression| date=28 March 2012 | accessdate=31 March 2013| location=London| first=Emily| last=Sheridan}}</ref> *[[Siegfried Sassoon]], angleški pesnik in vojak<ref>{{navedi novice| url=http://books.guardian.co.uk/review/story/0,12084,924120,00.html | title=The Hermit of Heytesbury | work=[[The Guardian]] | date = 29 March 2003 | accessdate=11 August 2006 | location=London}}</ref> *[[Terry Sawchuk]], Kanadski vratar<ref>{{Citation | last = Klein | first = Jeff Z. | title = Brodeur Ties Sawchuk and Plays Closest to the Legend | work = [[The New York Times]] | publisher = The New York Times Company | date = 6 September 2009 | url = http://www.nytimes.com/2009/12/09/sports/hockey/09brodeur.html | accessdate =1 July 2011}}</ref> *[[Charles M. Schultz]], ameriški avtor risank <ref name="huffingtonpost.com"/> *[[Robert Schumann]], Nemški skladatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.classicalarchives.com/bios/schumann_bio.html |title=Schumann Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070203085602/http://www.classicalarchives.com/bios/schumann_bio.html |url-status=dead }}</ref> *[[Jean Seberg]], ameriška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tedstrong.com/jeanseberg.html |title=Jean Seberg |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060424071253/http://www.tedstrong.com/jeanseberg.html |url-status=dead }}</ref> *[[Brian Sewell]], angleški umetniški kritik<ref>[http://mccooke.blogspot.com/2007/11/is-brian-sewell-actually-best-thing-on.html That's Mad: Is Brian Sewell the Best Thing on Television?]</ref> *[[Anne Sexton]], ameriška pesnica<ref>Middlebrook, Diane Wood: Anne Sexton: A Biography, ISBN 0-679-74182-8</ref> *[[Amanda Seyfried]], igralka<ref>{{navedi novice | url = http://www.glamour.com/magazine/2010/03/amanda-seyfried-the-most-down-to-earth-member-of-the-glam-new-guard | title = Amanda Seyfried: The Most Down-To-Earth Member of the Glam New Guard | first = Amy | last = Spencer |date = 1 March 2010 | work=glamour.com | accessdate = 23 February 2011}}</ref> *[[Brooke Shields]], ameriška igralka<ref>Shields, Brooke: Down Came the Rain: My Journey Through Postpartum Depression ISBN 1-4013-0189-4</ref> * [[Sarah Silverman]], ameriška komičarka<ref>{{navedi novice | url=http://www.slate.com/id/2129955/ | title = Sarah Silverman Interview | work = Slate.com | date = 10 November 2003 | accessdate=11 August 2006}}</ref> *[[Elliott Smith]], ameriški glasbenik<ref>{{navedi novice | url = http://arts.guardian.co.uk/fridayreview/story/0,12102,1172275,00.html | title = The mysterious death of Mr Misery | work=[[The Guardian]] | date = 19 March 2004 |accessdate=11 August 2006 | location=London | first=Alexis | last=Petridis}}</ref> *[[Brittany Snow]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice | url=http://www.halfofus.com/video/?videoID=23&chapterID=3 | work=Half of Us | title=Half of Us: Videos: Brittany Snow | date=23 April 2011 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2012-03-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120320083556/http://www.halfofus.com/video/?videoID=23&chapterID=3 | url-status=dead }}</ref> *[[Andrew Solomon]], ameriški avtor<ref>Solomon, Andrew: The Noonday Demon: An Atlas of Depression ISBN 0-7011-6819-6</ref> *[[Britney Spears]], ameriška pop pevka<ref>[http://www.healthcentral.com/depression/c/7399/13484/time-spears/ Depression – Here we go again. This time, Britney Spears]</ref> *[[Rick Springfield]], ameriški pevec-komponist<ref>{{navedi novice | first=Lauren | last=Sher| title=Rick Springfield on Battle With Depression, Promiscuity | url=http://abcnews.go.com/GMA/morning_mix/rick-springfield-jessies-girl-singer-opens-battle-depression/story?id=11857669 | work=[[ABC News - Good Morning America]] | date=12 October 2010}}</ref> *[[Bruce Springsteen]], ameriški pevec-komponist<ref>{{navedi novice | first=Doug | last=Remnick | title=We Are Alive: Bruce Springsteen at Sixty-Two | url=http://www.newyorker.com/reporting/2012/07/30/120730fa_fact_remnick | work=[[The New Yorker]] | date=30 July 2012}}</ref> *[[Aaron Stainthorpe]], angleški pevec skupine [[My Dying Bride]]<ref>http://www.metal-rules.com/interviews/MDB-May2004.htm</ref> *[[Nicolas de Staël]], francoski slikar ruskih korenin<ref>Douglas Cooper, Nicolas de Staël, Masters and Movements, Weidenfeld and Nicolson Ltd. London, 1961</ref> *[[Layne Staley]], ameriški glasbenik ([[Alice in Chains]], [[Mad Season (band)|Mad Season]])<ref>{{Navedi splet |url=http://www.untreatableonline.com/2009/04/layne-staley-shares-date-of-mourning.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160106220546/http://www.untreatableonline.com/2009/04/layne-staley-shares-date-of-mourning.html |url-status=dead }}</ref> *[[Vivian Stanshall]], angleški humourist in glasbenik ([[Bonzo Dog Doo-Dah Band|Bonzo Dog Doo-Dah Bin]])<ref>Randall, Lucian: Ginger Geezer: The Life of Vivian Stanshall ISBN 1-84115-679-5</ref> *[[Peter Steele]], ameriški glasbenik<ref>{{navedi novice| url=http://www.casketcrew.com/media/interviews/life-is-killing-him/ }}</ref><ref>[http://www.theatlantic.com/entertainment/archive/2010/04/why-peter-steele-mattered/39039/]</ref> *[[Gwen Stefani]], ameriški pop pevec<ref>[http://www.femalefirst.co.uk/celebrity/Gwen+Stefani-1934.html]</ref> *[[Rod Steiger]], ameriški igralec<ref>{{navedi novice | url= http://transcripts.cnn.com/TRANSCRIPTS/0207/14/lklw.00.html | title= Larry King Weekend: Interview with Rod Steiger | work=[[CNN]] | date=15 July 2002}}</ref> *[[Michael Stipe]], ameriški glasbenik, čelna oseba za R.E.M.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2011/05/09/michael_stipe_i_was_afraid_that_i_was_ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304001119/http://www.starpulse.com/news/index.php/2011/05/09/michael_stipe_i_was_afraid_that_i_was_ |url-status=dead }}</ref> *[[August Strindberg]], švedski dramatik, pisatelj romanov, pesnik, esejist in slikar<ref>{{navedi splet | url=http://www.imagi-nation.com/moonstruck/clsc8.htm | title=August Strindberg (1849–1912) | accessdate=2 December 2012}}</ref> *[[William Styron]], pisatelj<ref>{{navedi novice | author=BBC | title=US novelist William Styron dies | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6108594.stm | work=[[BBC News]] | date=2 November 2006}}</ref> ==T== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Tablo]] (Daniel Armand Lee), korejsko-kanadski hip hop umetnik ([[Epik High]])<ref>http://followtheflow.wordpress.com/2010/05/23/05-10-10-epik-highs-tablo-depression-is-integrated-into-my-life/</ref> *[[Amy Tan]], ameriški pisatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.salon.com/12nov1995/feature/tan2.html |title=The SALON Interview: Amy Tan |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060815131220/http://www.salon.com/12nov1995/feature/tan2.html |url-status=dead }}</ref> *[[Catherine Tate]], angleška igralka<ref>{{navedi novice| url=http://www.independent.co.uk/news/people/catherine-tate-the-shy-star-429671.html | work=The Independent | location=London | title=Catherine Tate: The shy star | first=Brian | last=Viner | date=23 December 2006 | accessdate=8 May 2010}}</ref> *[[Corey Taylor]], ameriški pevec grup [[Slipknot (band)|Slipknot]] in [[Stone Sour]]<ref>http://www.nme.com/news/slipknot/44844</ref> *[[James Taylor]], ameriški pevec-komponist<ref>White, Tomithy: James Taylor: Long Ago and Far Away ISBN 0-7119-8803-X</ref> *[[Pyotr Ilyich Tchaikovsky|Peter Ilič Čaikovski]], ruski skladatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.geocities.com/Vienna/5648/PLife.htm |title=Personal Life |accessdate=2009-10-27 |archive-date=2009-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091027084532/http://www.geocities.com/Vienna/5648/PLife.htm |url-status=live }}</ref> *[[Emma Thompson]], angleška igralka in scenarist<ref>{{Navedi splet |url=http://talentdevelop.com/3304/emma-thompson-depression-and-mental-health-awareness-month/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170722160533/http://talentdevelop.com/3304/emma-thompson-depression-and-mental-health-awareness-month/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/7530122/Emma-Thompson-says-work-saved-her-from-going-under-in-her-battle-with-depression.html | location=London | work=The Daily Telegraph | first=Roya | last=Nikkhah | title=Emma Thompson says work saved her from 'going under' in her battle with depression | date=28 March 2010}}</ref> *[[Uma Thurman]], ameriška igralka<ref>{http://www.contactmusic.com/news.nsf/story/thurman-confesses-to-depression_1001726}</ref> *[[T.I.]], ameriški raper<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1639197/ti-tells-larry-king-depression-led-his-arrest.jhtml |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130619060730/http://www.mtv.com/news/articles/1639197/ti-tells-larry-king-depression-led-his-arrest.jhtml |url-status=dead }}</ref> *[[Leo Tolstoy]], ruski pisatelj<ref>{{navedi splet|title=Tolstoy – MSN Encarta|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761579029/Tolstoy_Leo_Nikolayevich.html|work=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080807141131/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761579029/Tolstoy_Leo_Nikolayevich.html|archivedate=2008-08-07|url-status=dead|accessdate=2015-05-06}}</ref> *[[Georg Trakl]], avstrijski pesnik<ref>{{navedi splet | url = http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=27 | work = Georg Trakl (1887–1914) Poet, Playwright | title = Littlebluelight.com | accessdate = 11 August 2006 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20060715040043/http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=27 | archivedate = 2006-07-15 | url-status = live }}</ref> *[[Marcus Trescothick]], angleški igralec kriketa<ref>[http://www.espncricinfo.com/magazine/content/story/431496.html Trescothick, Gimblett and the black wings of depression]</ref> *[[Lars von Trier]], aanski filmski režiser<ref>[http://www.cbc.ca/arts/film/story/2007/05/12/vontrier-depression.html CBC.ca Arts – Lars von Trier's depression could finish his filmmaking]</ref> *[[Mark Twain]], ameriški pisatelj<ref name="philosophicalsociety"/> *[[Mike Tyson]], afriško-ameriški boksar<ref>{{Navedi splet |url=http://innthebasement.com/index.php/2009/08/13/mike-tyson-depresseda-dark-moment-in-life-when-daughter-exodus-died/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110820223525/http://innthebasement.com/index.php/2009/08/13/mike-tyson-depresseda-dark-moment-in-life-when-daughter-exodus-died/ |url-status=dead }}</ref> ==V== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Ville Valo]] – finski pevec ([[HIM (glasbena skupina)|HIM]])<ref>[http://www.komodorock.com/latest-news/latest-news/ville-valo-depressed-by-song-writting-200710032132/ Komodo Rock | Ville Valo Depressed By Song Writting (sic)]</ref> *[[Vincent van Gogh]] – nizozemski umetnik<ref>Perry, I. 'Vincent van Gogh's illness: a case record' in Bulletin of the History of Medicine, 1947, Volume 21, pages 146–172</ref><ref>[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/van_gogh_vincent.shtml BBC History: Vincent Van Gogh]</ref> * [[Eddie Vedder]] – ameriški glasbenik, pevec [[Pearl Jam]]<ref>[http://www.fivehorizons.com/archive/articles/la112094.shtml]</ref> *[[Ned Vizzini]] – ameriški pisatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nedvizzini.com/ |title=Ned Vizzini {{!}} Home |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170122075831/http://nedvizzini.com/ |url-status=dead }}</ref> *[[Kurt Vonnegut]] – ameriški avtor<ref>[http://www.wdog.com/rider/writings/KVJ_soitgoes.htm Kurt Vonnegut Jr.: So it goes]</ref> *[[Joey Votto]] – kanadski bejzbolist<ref>{{navedi novice | url=http://www.thestar.com/sports/baseball/article/655653 | work=The Star | location=Toronto | title=Votto opens up about his battle with depression | first=Richard | last=Griffin | date=24 June 2009 | accessdate=27 March 2010 | archive-date=2010-07-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100711085723/http://www.thestar.com/sports/baseball/article/655653 | url-status=dead }}</ref> ==W== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Mike Wallace (journalist)|Mike Wallace]], ameriški reporter na ''[[60 Minutes]]''<ref>{{navedi novice | author=CBC | title=Mike Wallace Interview | url=http://www.achievement.org/autodoc/page/wal2int-7 | work=[[CBS News]] | publisher=Academy of Achievement | date=8 June 2002 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2009-08-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090807082055/http://www.achievement.org/autodoc/page/wal2int-7 | url-status=dead }}</ref> *[[David Walliams]], angleški igralec, pisatelj in komik<ref>[http://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/4741511/Tears-of-a-clown-David-Walliams-speaks-of-battle-with-depression-and-despair.html Daily Telegraph: David Walliams speaks of battle with depression]</ref> *[[Evelyn Waugh]], angleški pisatelj romanov in reporter<ref>[http://www.nd.edu/~ndmag/au2003/waugh.html Literary Scamp Evelyn Waugh, by Arthur Jones; Notre Dame Magazine Online – University of Notre Dame]</ref> *[[Ruby Wax]], ameriška komičarka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.depressionalliance.org/latest-news/ruby-wax-1.php |title=Interview with Ruby Wax |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-04-14 |archive-url=https://archive.today/20130414150332/http://www.depressionalliance.org/latest-news/ruby-wax-1.php |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=426RPll-9qI Ruby Wax talks about what it is like to live with depression for Time to Change]</ref> *[[Gerard Way]], ameriški pevec in pisatelj, čelna oseba skupine [[My Chemical Romance]]<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=-oySKiCuIJk]</ref> *[[Denise Welch]], angleška igralka in televizijska napovedovalka<ref>{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/health/article-454942/The-secret-depression-drove-Denise-Welch-brink-suicide.html | location=London | work=Daily Mail | title=The secret depression that drove Denise Welch to the brink of suicide | first=Lester | last=Middlehurst | date=15 May 2007}}</ref> *[[Jonathon Welch]], avstralski operni pevec in vodja zbora Choir of Hope in Inspiration (prej znanega kot [[The Choir of Hard Knocks]])<ref>Pages 152 to 153 of his autobiography ''Choir Man'', published by HarperCollins in 2009</ref> *[[Pete Wentz]], basist in lirik za rock bend [[Fall Out Boy]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20224443,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160825183146/http://www.people.com/people/article/0,,20224443,00.html |url-status=dead }}</ref> *[[Billy West]], ameriški glasbeni umetnik<ref>[http://www.billywest.com/forum/forum_posts.asp?TID=333&KW=the+smile]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *[[Delonte West]], ameriški košarkar<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bvonsports.com/2008/10/21/cavs-delonte-west-s-depression-made-him-want-to-quit-team/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131013014347/http://www.bvonsports.com/2008/10/21/cavs-delonte-west-s-depression-made-him-want-to-quit-team/ |url-status=dead }}</ref> *[[Jerry West]], ameriški košarkar in menedžer<ref>{{navedi novice | author=Associated Press | title=Jerry West reveals lifelong depression | url=http://espn.go.com/los-angeles/nba/story/_/id/7106320/hall-famer-jerry-west-reveals-lifelong-depression | work=ESPN Los Angeles | publisher=[[ESPN]] | date=15 October 2011}}</ref> *[[Wil Wheaton]], ameriški igralec in avtor<ref>{{navedi novice | author=Wil Wheaton | title=Depression lies | url=https://wilwheaton.net/2012/09/depression-lies/ | work=Wil Wheaton dot net | date=10 September 2012}}</ref> *[[Dan White]], ameriški morilec Harvey Milk in George Moscone<ref>[http://www.mistersf.com/notorious/notwhiteindex.htm Dan White]</ref> *[[Walt Whitman]], ameriški pesnik<ref>{{Navedi splet |url=http://classiclit.about.com/od/whitmanwalt/a/aa_wwchr.htm |title=Walt Whitman A Brief Chronology |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160601231435/http://classiclit.about.com/od/whitmanwalt/a/aa_wwchr.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Kevin Whitrick]], angleški električni inženir<ref>{{navedi splet |url=http://www.thisislondon.co.uk/news/article-23390052-details/British+man+commits+suicide+on+live+webcam/article.do |title=Chatroom users 'egged on father to kill himself live on webcam' |accessdate=27 May 2007 |date=23 March 2007 |work=This is London |publisher=Associated Newspapers Ltd |archive-date=2009-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090307222607/http://www.thisislondon.co.uk/news/article-23390052-details/British+man+commits+suicide+on+live+webcam/article.do |url-status=dead }}</ref> *[[Kenneth Williams]], angleški komik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.findadeath.com/Deceased/w/kennethwilliams/kennethwilliams.htm |title=Life story of Kenneth and his life with depression |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160526211005/http://www.findadeath.com/Deceased/w/kennethwilliams/kennethwilliams.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Robbie Williams]], angleški pop pevec<ref>{{cite episode|title=The Secret Life of the Manic Depressive|network=BBC TV|url=http://www.bbc.co.uk/health/tv_and_radio/secretlife_documentary.shtml}}</ref> *[[Robin Williams]], ameriški komik in igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.adherents.com/people/pw/Robin_Williams.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170215221331/http://www.adherents.com/people/pw/Robin_Williams.html |url-status=dead }}</ref> *[[Tennessee Williams]], ameriški dramatik<ref>Jeste ND, Palmer BW, Jeste DV. Tennessee Williams. Am J Geriatr Psychiatry. 2004 Jul–Aug;12(4):370-5. PMID 15249274 [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?db=PubMed&cmd=search&term=15249274]</ref> *[[William Carlos Williams]], ameriški pesnik<ref>http://www.writing.upenn.edu/~afilreis/88/asphodel.html</ref> *[[Alan Wilson (musician)|Alan Wilson]], ameriški glasbenik ([[Canned Heat]])<ref>{{navedi knjigo|last=Davis|first=Rebecca|title=Blind Owl Blues: The Mysterious Life and Death of Blues Legend Alan Wilson|year=2013|publisher=Blind Owl Blues|isbn=0615792987|pages=187, 188, 220, 221, 231|url=http://books.google.com/books/about/Blind_Owl_Blues.html?id=dbNCIDz9jQQC|accessdate= 25 April 2014}}</ref> *[[Brian Wilson]], ameriški glasbenik ([[Beach Boys]])<ref>Van Dyke & Wilson, Brian: Smile: The Story of Brian Wilson's Lost Masterpiece ISBN 1-86074-627-6</ref> *[[Owen Wilson]], ameriški komik in igralec<ref>[http://www.newsweek.com/id/42927 Owen Wilson: Battling Depression]</ref> *[[Greg Wilton|Gregory Wilton]], avstralski politik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.aph.gov.au/hansard/reps/dailys/dr190600.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070831131354/http://www.aph.gov.au/hansard/reps/dailys/dr190600.pdf |url-status=dead }}</ref> *[[Dean Windass]], angleški nogometaš<ref>[http://www.mirror.co.uk/news/uk-news/ex-footballer-dean-windass-i-tried-to-kill-172452]</ref> *[[Oprah Winfrey]], Voditeljica ameriških TV oddaj<ref>[http://www.usmagazine.com/healthylifestyle/news/oprah-depression-made-me-eat-30-pounds-of-mac-n-cheese-2011131]</ref> *[[Reese Witherspoon]], ameriška igralka in producentka<ref>{{navedi novice | url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2582742.ece | location=London | work=The Times | first=Fiona | last=Hamilton | title=arhivska kopija | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2008-09-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080908053142/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2582742.ece | url-status=dead }}</ref> *[[Hugo Wolf]], Avstrijski skladatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://w3.rz-berlin.mpg.de/cmp/wolf.html |title=Hugo Wolf biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-07-17 |archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20090717073110/http://w3.rz-berlin.mpg.de/cmp/wolf.html |url-status=dead }}</ref> *[[Lewis Wolpert]], angleški razvojni biolog, avtor in radijski delavec<ref>''Malignant Sadness: The Anatomy of Depression'', ISBN 0-571-20727-8</ref> *[[Virginia Woolf]], angleška pisateljica romanov<ref>[http://www.malcolmingram.com/vwframe.htm] Virginia Woolf's Psychiatric History</ref> *[[Elizabeth Wurtzel]], ameriška pisateljica<ref>Wurtzel, Elizabeth: Prozac Nation ISBN 1-57322-512-6</ref> ==Y== *[[Michael Yardy]], angleški igralec kriketa<ref>[http://www.espncricinfo.com/ci/content/player/23523.html Michael Yardy]</ref> *[[Boris Jelcin]], prvi predsednik Rusije<ref>[http://www.healthieryou.com/exclusive/yeltsin.html Yeltsin's V.I.P. Depression]</ref> *[[Thom Yorke]], angleški glasbenik, glavni pevec skupine [[Radiohead]]<ref name="ECCLES"> {{navedi novice | last=Eccleston | first=Danny | date=1 October 2000 | magazine =[[Q (magazine)|Q]] | accessdate = 23 December 2007 }}</ref><ref>{{navedi novice | url=http://citizeninsane.eu/s2003-08Mojo.htm | work=[[Mojo (magazine)|Mojo]] | title=Into the Light | first=Peter | last=Padhides | date=August 2003 | accessdate=27 July 2011 | archive-date=2010-12-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101204215231/http://www.citizeninsane.eu/s2003-08Mojo.htm | url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{DEFAULTSORT:Major Depressive Disorder, List Of People With}} [[Kategorija:Depresija]] 0ifcqh9vbl26rizd85mm09apl0zippo Seznam slovenskih učiteljev 0 410617 6708004 6707542 2026-07-07T12:35:38Z ~2026-28279-21 259659 /* R */ 6708004 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] egjcyn65rtdj1rjn1avckr2xjjwserg 6708461 6708004 2026-07-08T11:08:33Z Sivimedved 235862 6708461 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] j544ulo23wfddf1m4zhonkxhv48br1w Klotar I. 0 417839 6708069 6699869 2026-07-07T14:30:11Z Ljuba24b 92351 np 6708069 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty |name = Klotar I. |title = |image = <!-- WD --> |caption = Klotar I. |succession = Kralj [[Soissons]]a |reign =511–558 |predecessor = [[Klodvik I.]] |successor = [[Hilperik I.]] |succession1 = Kralj [[Orléans]]a |reign1 =524–558 |predecessor1=[[Klodomer]] |successor1 = [[Guntram]] |succession2 = Kralj [[Reims]]a |predecessor2=[[Teodebald]] |successor2 = [[Sigibert I.]] |reign2 = 555–558 |succession3 = Kralj [[Pariz]]a |predecessor3=[[Hildebert I.]] |successor3 = [[Haribert I.]] |reign3 = 555–558 |succession4 = Kralj [[Frankovsko cesarstvo|Frankov]] |predecessor4 = prazno<small>(zadnji nosilec [[Klodvik I.]])</small> |successor4 = prazno<small>(naslednji nosilec [[Klotar II.]])</small> |reign4 = 558–561 |spouse =Gondioka<br/>Radegunda<br/>Ingunda<br/>Aregunda<br/>Hunsina |issue = Guntar<br/>Hilderik<br/>[[Haribert I.|Haribert]]<br/>[[Guntram]]<br/>[[Sigibert I.|Sigibert]]<br/>[[Hilperik I.|Hilperik]]<br/>Klotsind<br/>Hramn |house =[[Merovingi|Merovinška dinastija]] |house-type = Dinastija |father =[[Klodvik I.]] |mother = Klotilda |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |burial_date = |burial_place= |religion = }} '''Klotar I.''' ({{langx|fr|Clotaire I}}, {{langx|de|Chlothar I}}) je bil [[Franki|frankovski]] kralj, ki je celemu [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskemu cesarstvuu]] vladal od leta 558 do 561, * [[497]], † [[29. november]] [[561]], [[Compiègne]]. ==Življenje== Klotarjev oče kralj [[Klodvik I.]] je skladno s [[Salijski Franki|salijsko]] tradicijo Frankovsko kraljestvo po smrti razdelil med svoje štiri sinove. Klotarju je leta 511 pripadla četrtina s sedežem v sedanjem [[Soissons]]u. Klotar se je nato skoraj pol stoletja trudil, da bi ponovno združil Frankovsko kraljestvo. Prva priložnost se mu je ponudila po smrti brata [[Klodomer]]ja v vojni z [[Burgundi]] leta 524, po kateri je prevzel njegov del kraljestva z mestoma [[Tours]] in [[Poitiers]]. Leta 531 sta z nečakom [[Teodebert I.|Teodebertom I.]] izvedla uspešen pohod proti [[Turingija|Turingom]] in leta 534 proti [[Burgundija|Burgundom]]. Po pohodu sta k svojim posestim priključila del Burgundije. [[Ostrogoti|Ostrogotom]] je zasegel del sedanje [[Provansa|Provanse]] in leta 542 skupaj z bratom [[Hildebert I.|Hildebertom I.]] izvedel pohod proti [[Vizigoti|Vizigotom]]. Leta 555 je po smrti nečaka Teodebalda prevzel njegovo ozemlje, leta 558 po smrti brata Hildeberta pa še njegovo, s čimer je postal edini frankovski vladar. ==Družina== Klotar se je poročil pet krat, prvič leta 524 z Gondioko, vdovo po bratu Klodomerju, ki je padel v [[Bitka pri Vézeronceu|bitki pri Vézeronceu]]. Po njeni smrti okoli leta 532 se je poroćil s turinško princeso Radegundo, s katero prav tako ni imel nobenih otrok. Radegunda se je kmalu po poroki umaknila v samostan in bila kasneje razglašena za svetnico. Tretja žena je bila Ingunda, s katero je imel pet sinov – Guntarja, Hilderika, [[Haribert I.|Hariberta]], [[Guntram Burgundski|Guntrama]] in [[Sigibert I.|Sigiberta]] in hčerko Klotsindo. Četrta žena je bila Ingundina sestra Aregunda, s katero je imel sina [[Hilperik I.|Hilperika]]. Zadnja žena je bila Hunsina, s katero je imel sina Hramna. Hramn se mu je okoli leta 560 uprl. Klotar je upor zatrl in Hramna usmrtil, zaradi česar je imel do smrti slabo vest. ==Smrt in zapuščina== Umrl je v kraljevi palači v sedanjem [[Compiegne]]u konec leta 561. Z oporoko je po salijski tradiciji kraljestvo razdelil med svoje sinove, kar je izzvalo novo obsežno državljansko vojno, ki je trajala skoraj pol stoletja. Zmagovalec je bil [[Klotar II. |Klotar II. Veliki]]. == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo |author=Bachrach, Bernard S. |year=1972 |title=Merovingian Military Organization, 481–751 |url=https://archive.org/details/merovingianmilit0000bach |publisher=Minneapolis: University of Minnesota Press |isbn=0-8166-0621-8 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Geary, Patrick J. |year=1988 |title=Before France and Germany: The Creation and Transformation of the Merovingian World. |url=https://archive.org/details/beforefrancegerm0000gear |publisher=Oxford: Oxford University Press |isbn=0-19-504458-4 |cobiss=4676186 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=James, Edward |year=1991 |title=The Franks |url=https://archive.org/details/franks0000jame_h0y1 |publisher=London: Blackwell |isbn=0-631-14872-8 |cobiss=126314496 |pages=}} * Oman, Charles (1908). ''The Dark Ages, 476–918''. London: Rivingtons. * Wallace-Hadrill, J. M. (1962). ''The Long-Haired Kings, and Other Studies in Frankish History''. London: Methuen. * {{navedi knjigo |author=Wood, Ian N. |year=1994 |title=The Merovingian Kingdoms, 450–751. |publisher=London ; New York : Longman |isbn=0-582-21878-0 |cobiss=7264627 |pages=}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Chlothar I}} {{S-start}} {{S-hou|[[Merovingi|Merovinška dinastija]]||497||561}} {{S-bef|before=[[Klodvik I.]]}} {{S-ttl|title= Kralj [[Soissons]]a|years=511&ndash;558}} {{S-aft|after=[[Hilperik I.]]}} {{S-bef|before=[[Klodomer]]}} {{S-ttl|title= Kralj [[Orléans]]a|years=524&ndash;558}} {{S-aft|after=[[Guntram]]}} {{S-bef|before=[[Teodebald]]}} {{S-ttl|title= Kralj [[Reims]]a|years=555&ndash;558}} {{S-aft|after=[[Sigibert I.]]}} {{S-bef|before=[[Hildebert I.]]}} {{S-ttl|title=Kralj [[ Pariz]]a|years=558}} {{S-aft|after=[[Haribert I.]]}} {{S-vac|last=[[Klodvik I.]]}} {{S-ttl|title= Kralj [[Frankovsko kraljestvo|Frankovskega kraljestva]] |years=558&ndash;561}} {{S-vac|next=[[Klotar II.]]}} {{end}} {{Merovingi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Frankovski kralji]] [[Kategorija:Merovingi]] pydwhpwjb6uq1h6bnwt660gsf1mzl5q 6708071 6708069 2026-07-07T14:30:42Z Ljuba24b 92351 /* Družina */ 6708071 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty |name = Klotar I. |title = |image = <!-- WD --> |caption = Klotar I. |succession = Kralj [[Soissons]]a |reign =511–558 |predecessor = [[Klodvik I.]] |successor = [[Hilperik I.]] |succession1 = Kralj [[Orléans]]a |reign1 =524–558 |predecessor1=[[Klodomer]] |successor1 = [[Guntram]] |succession2 = Kralj [[Reims]]a |predecessor2=[[Teodebald]] |successor2 = [[Sigibert I.]] |reign2 = 555–558 |succession3 = Kralj [[Pariz]]a |predecessor3=[[Hildebert I.]] |successor3 = [[Haribert I.]] |reign3 = 555–558 |succession4 = Kralj [[Frankovsko cesarstvo|Frankov]] |predecessor4 = prazno<small>(zadnji nosilec [[Klodvik I.]])</small> |successor4 = prazno<small>(naslednji nosilec [[Klotar II.]])</small> |reign4 = 558–561 |spouse =Gondioka<br/>Radegunda<br/>Ingunda<br/>Aregunda<br/>Hunsina |issue = Guntar<br/>Hilderik<br/>[[Haribert I.|Haribert]]<br/>[[Guntram]]<br/>[[Sigibert I.|Sigibert]]<br/>[[Hilperik I.|Hilperik]]<br/>Klotsind<br/>Hramn |house =[[Merovingi|Merovinška dinastija]] |house-type = Dinastija |father =[[Klodvik I.]] |mother = Klotilda |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |burial_date = |burial_place= |religion = }} '''Klotar I.''' ({{langx|fr|Clotaire I}}, {{langx|de|Chlothar I}}) je bil [[Franki|frankovski]] kralj, ki je celemu [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskemu cesarstvuu]] vladal od leta 558 do 561, * [[497]], † [[29. november]] [[561]], [[Compiègne]]. ==Življenje== Klotarjev oče kralj [[Klodvik I.]] je skladno s [[Salijski Franki|salijsko]] tradicijo Frankovsko kraljestvo po smrti razdelil med svoje štiri sinove. Klotarju je leta 511 pripadla četrtina s sedežem v sedanjem [[Soissons]]u. Klotar se je nato skoraj pol stoletja trudil, da bi ponovno združil Frankovsko kraljestvo. Prva priložnost se mu je ponudila po smrti brata [[Klodomer]]ja v vojni z [[Burgundi]] leta 524, po kateri je prevzel njegov del kraljestva z mestoma [[Tours]] in [[Poitiers]]. Leta 531 sta z nečakom [[Teodebert I.|Teodebertom I.]] izvedla uspešen pohod proti [[Turingija|Turingom]] in leta 534 proti [[Burgundija|Burgundom]]. Po pohodu sta k svojim posestim priključila del Burgundije. [[Ostrogoti|Ostrogotom]] je zasegel del sedanje [[Provansa|Provanse]] in leta 542 skupaj z bratom [[Hildebert I.|Hildebertom I.]] izvedel pohod proti [[Vizigoti|Vizigotom]]. Leta 555 je po smrti nečaka Teodebalda prevzel njegovo ozemlje, leta 558 po smrti brata Hildeberta pa še njegovo, s čimer je postal edini frankovski vladar. ==Družina== Klotar se je poročil pet krat, prvič leta 524 z Gondioko, vdovo po bratu Klodomerju, ki je padel v [[Bitka pri Vézeronceu|bitki pri Vézeronceu]]. Po njeni smrti okoli leta 532 se je poroćil s turinško princeso Radegundo, s katero prav tako ni imel nobenih otrok. Radegunda se je kmalu po poroki umaknila v samostan in bila kasneje razglašena za svetnico. Tretja žena je bila Ingunda, s katero je imel pet sinov – Guntarja, Hilderika, [[Haribert I.|Hariberta]], [[Guntram |Guntrama Burgundskega]] in [[Sigibert I.|Sigiberta]] in hčerko Klotsindo. Četrta žena je bila Ingundina sestra Aregunda, s katero je imel sina [[Hilperik I.|Hilperika]]. Zadnja žena je bila Hunsina, s katero je imel sina Hramna. Hramn se mu je okoli leta 560 uprl. Klotar je upor zatrl in Hramna usmrtil, zaradi česar je imel do smrti slabo vest. ==Smrt in zapuščina== Umrl je v kraljevi palači v sedanjem [[Compiegne]]u konec leta 561. Z oporoko je po salijski tradiciji kraljestvo razdelil med svoje sinove, kar je izzvalo novo obsežno državljansko vojno, ki je trajala skoraj pol stoletja. Zmagovalec je bil [[Klotar II. |Klotar II. Veliki]]. == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo |author=Bachrach, Bernard S. |year=1972 |title=Merovingian Military Organization, 481–751 |url=https://archive.org/details/merovingianmilit0000bach |publisher=Minneapolis: University of Minnesota Press |isbn=0-8166-0621-8 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Geary, Patrick J. |year=1988 |title=Before France and Germany: The Creation and Transformation of the Merovingian World. |url=https://archive.org/details/beforefrancegerm0000gear |publisher=Oxford: Oxford University Press |isbn=0-19-504458-4 |cobiss=4676186 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=James, Edward |year=1991 |title=The Franks |url=https://archive.org/details/franks0000jame_h0y1 |publisher=London: Blackwell |isbn=0-631-14872-8 |cobiss=126314496 |pages=}} * Oman, Charles (1908). ''The Dark Ages, 476–918''. London: Rivingtons. * Wallace-Hadrill, J. M. (1962). ''The Long-Haired Kings, and Other Studies in Frankish History''. London: Methuen. * {{navedi knjigo |author=Wood, Ian N. |year=1994 |title=The Merovingian Kingdoms, 450–751. |publisher=London ; New York : Longman |isbn=0-582-21878-0 |cobiss=7264627 |pages=}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Chlothar I}} {{S-start}} {{S-hou|[[Merovingi|Merovinška dinastija]]||497||561}} {{S-bef|before=[[Klodvik I.]]}} {{S-ttl|title= Kralj [[Soissons]]a|years=511&ndash;558}} {{S-aft|after=[[Hilperik I.]]}} {{S-bef|before=[[Klodomer]]}} {{S-ttl|title= Kralj [[Orléans]]a|years=524&ndash;558}} {{S-aft|after=[[Guntram]]}} {{S-bef|before=[[Teodebald]]}} {{S-ttl|title= Kralj [[Reims]]a|years=555&ndash;558}} {{S-aft|after=[[Sigibert I.]]}} {{S-bef|before=[[Hildebert I.]]}} {{S-ttl|title=Kralj [[ Pariz]]a|years=558}} {{S-aft|after=[[Haribert I.]]}} {{S-vac|last=[[Klodvik I.]]}} {{S-ttl|title= Kralj [[Frankovsko kraljestvo|Frankovskega kraljestva]] |years=558&ndash;561}} {{S-vac|next=[[Klotar II.]]}} {{end}} {{Merovingi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Frankovski kralji]] [[Kategorija:Merovingi]] cde8sph12d8kovp0vyc39q4l8ofz7j7 Maša Slavec 0 430879 6708302 6692027 2026-07-08T04:19:47Z Ihana Aneta 242446 /* Filmografija */ 6708302 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|caption=Maša Slavec v 1920-tih letih}} '''Maša Nachtigall Slavčeva''', znana kot '''Maša Slavec''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališki igralec|gledališka]] in [[filmska igralka]], [[gledališka režiserka]], [[Pisatelj|pisateljica]] in [[prevajalka]], * [[23. maj]] [[1906]], [[Ljubljana]], † [[5. april]] [[1989]], Ljubljana. == Otroštvo == Rojena je bila 23. maja 1906 v Ljubljani kot nezakonska edinka Marije Nachtigall (1869–1962).<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Slavec, Maša (1906–1989)|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi582158/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-06-18|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Koblar|first=France|language=Sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=Slavec, Maríca (1869–1962)|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi582017/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-06-18|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Koblar|first=France|language=Sl}}</ref> Njena mati je pred letom 1901 pod umetniškim imenom [[Maríca Slavec]] delala kot igralka, od leta 1902 pa je zaradi spora z gledališčem delala kot šivilja in učiteljica krojnega risanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/5087c12e-8c77-40bb-8fe0-c59d1b4a1a48/enota/0/ab3989a9-a723-4926-bb3f-ab879a401784|website=www.sistory.si|accessdate=2026-06-18|title=Popis prebivalstva Ljubljana 1921, 1. del / Knafljeva ulica, 5|date=1921|language=Sl}}</ref><ref name=":0" /> Maša je z mamo živela v najetem stanovanju v Ljubljani skupaj z materino sestro, zasebnico, in materinim bratom, natakarjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/e47218ad-0646-4ff2-af2d-8345a89f0eb7/enota/0/00d4c437-afd2-4c03-9d30-f48c729719b2|website=www.sistory.si|accessdate=2026-06-19|title=Popis prebivalstva Ljubljana 1910 / Knafljeva ulica, 5|date=1910|language=Sl}}</ref> Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani med letoma 1912 in 1917, nato pa je šolanje nadaljevala na realni gimnaziji pri liceju, kjer je maturirala leta 1922. V letih 1922–1924 se je izobraževala na dramski šoli Udr. gledaliških igralcev, kjer je pridobila temeljna znanja s področja gledališke igre. Svoje umetniško izobraževanje je pozneje nadgradila na Dunaju, kjer je med letoma 1926 in 1928 študirala na Hochschule für Musik und darstellende Kunst.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/48099995-4c4a-46b8-bfa2-834c8176cd82/enota/0/560930b1-c88f-4b3c-b427-be1ee7895ce3|website=www.sistory.si|accessdate=2026-06-18|title=Popis prebivalstva Ljubljana 1931 (K-Ž) / Langusova ulica, 5|date=1931|language=Sl}}</ref> Vsestranska gledališka in radijska ustvarjalka je med obema vojnama igrala v ljubljanski Drami, režirala mladinske igre in operete ter pisala za gledališke liste in časopise. Na Radiu Ljubljana je delala kot igralka, med letoma 1935 in 1941 je delovala v skupini igralk, ki je pisala zabavne igre za otroke in skeče ter v njih tudi igrala. Ustvarile so prvo otroško radijsko serijo. Med letoma 1947 in 1962 je Slavčeva režirala z velikim posluhom za radiofonske prvine in glasbo. Arhiv hrani 50 njenih režij radijskih iger. Do vseh zvočnih podrobnosti je izpisala režijsko knjigo: z didaskalijami, napotki, lektorskimi in igralskimi popravki, kar je svojevrsten dokument o tedanjem režiserskem delu in razmislekih.<ref>{{Navedi splet|title=Radijske igre: O krhkosti medsebojnih odnosov, moči medijev, o moči prepričanja in otroških sanj|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/radijske-igre-o-krhkosti-medsebojnih-odnosov-moci-medijev-o-moci-prepricanja-in-otroskih-sanj/762736|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=Sl|first=Vilma|last=Štritof|date=3. november 2025|publisher=MMC RTV SLO, Radio Slovenija}}</ref> V času med [[prva svetovna vojna|prvo]] in [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je igrala v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Ljubljanski Drami]] ter režirala mladinske igre in operete. Delala je tudi na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]] kot igralka, med letoma 1947 in 1962 pa še kot režiserka. Ob tem je še prevajala dramska besedila iz nemščine, italijanščine, francoščine, hrvaščine in srbščine ter Nastopila v dveh filmih iz leta 1953, ''[[Nezgode lepe Irene]]'' in ''[[Jara gospoda (film)|Jara gospoda]]''. ==Filmografija== * ''[[Nezgode lepe Irene]]'' (1953, celovečerni igrani film) * ''[[Jara gospoda (film)|Jara gospoda]]'' (1953, celovečerni igrani film, igrala postarano gospodično) ==Zunanje povezave== * {{IMDb-ime|0805539}} * [http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/3789/masa-slavec/ Profil] na film-center.si * [http://sigledal.org/geslo/Ma%C5%A1a_Slavec Profil] na sigledal.org {{Wikivir}} == Sklici == {{DEFAULTSORT:Slavec, Maša}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1989]] [[Kategorija:Ljubljančani]] n45fe6621sfkvtpqytj1ws57bpjxvom Seznam cerkva v Sloveniji, ki so bile zgrajene v 20. in 21. stoletju 0 433374 6708351 6626221 2026-07-08T06:27:09Z Romanm 13 /* Seznam */ [[Hinje, Žužemberk]] 6708351 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Cerkev (zgradba)|cerkva]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki so bile zgrajene v [[20. stoletje|20.]] in [[21. stoletje|21. stoletju]],''' vsebuje cerkve različnih veroizpovedi, in sicer evangeličanske, grškokatoliške, mormonske, pravoslavne in rimskokatoliške. Nekaj objektov je v arhitekturnem smislu dejansko [[Kapela|kapel]], vendar se v virih omenjajo kot cerkve, zato so vključene v seznam. Za nekatere cerkve, ki so bile zgrajene po prvi svetovni vojni kot nadomestne cerkve na mestu porušenih, je težko določiti, v kolikšni meri je šlo za novogradnjo, v kolikšni pa za obnovo porušene stavbe. Ocena je subjektivne narave in je odvisna od navedb v virih. Nekaj cerkva je bilo do danes porušenih. Te so v seznamu označene s poševno pisavo. Nekaj cerkva je kasneje prejelo naziv stolnica, sostolnica ali bazilika, z izjemo bazilike na Sveti Gori, ki je že ob zgraditvi naziv podedovala po svoji porušeni predhodnici. Statistično je glede na število objektov zgrajenih v obravnavanem obdobju razvidno, da je vsako leto (oziroma nekaj manj) nekje v Sloveniji zrasla nova cerkev. Glede [[patrocinij]]ev je razvidno, da je večina cerkva bila posvečenih antičnim in srednjeveškim svetnikom oziroma patrocinijem. Predvsem v primerih »nadomestnih cerkva« vsled vojnega upostošenja so praviloma nove cerkve samo »prevzele« patrocinij stare. V precej skromni meri pa so zastopani novoveški (od leta 1500 naprej) in sodobni svetniki oziroma patrociniji (mednje smemo šteti tiste iz 19. in 20. stoletja). Sem sodijo [[Kristus Kralj]], [[Srce Jezusovo]], [[Brezmadežno Srce Marijino|Srce Marijino]], [[Marijino brezmadežno spočetje]], [[Lurška Mati Božja]], [[Rožnovenska Mati Božja]], [[sveta družina]]<ref>[http://svetniki.org/sveta-druzina-praznik/ Sveta družina – praznik], Svetniki.org, pridobljeno 15. februar 2016.</ref>, sveti [[Janez Bosko]], sveti [[Maksimilijan Kolbe]], sveti [[Stanislav Kostka]], sveti [[Leopold Mandić]], blaženi [[Anton Martin Slomšek]] in sveta [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja|Terezija Deteta Jezusa]]. == Seznam == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto<br>izgradnje ! Slika ! Cerkev ! Kraj ! Župnija ! Škofija ! Vir |- | 1902 | {{Slika d|Q12788607}} | [[Evangeličanska cerkev, Domanjševci|Evangeličanska cerkev]] | [[Domanjševci]] | [[Evangeličanska cerkvena občina Domanjševci|Domanjševci]]<br><small>(evangeličanska)</small> | <div style="text-align: center;">–</div> | |- | rowspan=2 | 1903 | {{Slika d|Q19933067}} | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Metlika|Cerkev sv. Cirila in Metoda]]<br><small>(grškokatoliška)</small> | [[Metlika]] | [[Grškokatoliška župnija Metlika|Metlika]]<br><small>(grškokatoliška)</small> | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | |- | {{Slika d|Q12786853}} | [[Cerkev sv. Jerneja, Kočevje|Cerkev sv. Jerneja]] | [[Kočevje]] | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref>[http://www.kocevje.si/turizem-kulturna-dediscina-cerkve Cerkve na Kočevskem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130118165129/http://www.kocevje.si/turizem-kulturna-dediscina-cerkve |date=2013-01-18 }}, Kocevje.si, pridobljeno 7. februar 2016.</ref> |- | rowspan=3 | 1904 | {{Slika d|Q12786836}} | [[Cerkev sv. Družine, Barislovci|Cerkev sv. Družine]] | [[Barislovci]] | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref name="Mihael Napotnik">Franci Lazarini, ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22364 Cerkvena arhitektura Lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889–1922)]'', doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor 2012.</ref> |- | {{Slika d|Q60354549}} | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Polšnik|Cerkev Lurške Matere Božje]] | [[Polšnik]] | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://polsnik.si/okraju/zupnija.aspx Župnija Polšnik], Polsnik.si, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q60352857}} | [[Cerkev sv. Pankracija, Radelca|Cerkev sv. Pankracija]] | [[Radelca]] | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref name="Mihael Napotnik"/> |- | rowspan=2 | 1905 | {{Slika d|Q60351737}} | [[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|Cerkev sv. Marka]] | [[Cerklje ob Krki]] | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=1700 Cerklje ob Krki - Cerkev sv. Marka], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q21124085}} | [[Cerkev sv. Martina, Bled|Cerkev sv. Martina]] | [[Bled]] | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://kraji.eu/slovenija/bled_cerkev_sv_martina/slo Bled - Cerkev sv. Martina], Kraji.eu, pridobljeno 7. februar 2016.</ref> |- | rowspan=5 | 1906 | {{Slika d|Q105622655}} | ''[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]]<br><small>(porušena julija 1964)</small>'' | ''[[Celje]]'' | ''[[Evangeličanska cerkvena občina Celje|Celje]]<br><small>(evangeličanska)</small>'' | <div style="text-align: center;">–</div> | ''<ref name="Raziskovalna naloga">Lejla Valentić, Nina Žlof, Filip Komplet, ''[http://www.prvagim.si/modules/uploader/uploads/system_menu/files_system/porusena-svetisca.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', raziskovalna naloga I. gimnazije v Celju, Mestna občina Celje, Mladi za Celje, Celje 2013, strani 16–19, 23–24.</ref>'' |- | {{Slika d|Q105658994}} | [[Cerkev sv. Jerneja, Begunje pri Cerknici|Cerkev sv. Jerneja]] | [[Begunje pri Cerknici]] | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=1613 Begunje pri Cerknici - Cerkev sv. Jerneja], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105687963}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Pregara|Cerkev Karmelske Matere Božje]] | [[Pregara]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2001607&id=3578 Pregarska cerkev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426055722/http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2001607&id=3578 |date=2017-04-26 }}, Koper.si, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q60349361}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Cirkovce|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Cirkovce]] | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref name="Mihael Napotnik"/> |- | {{Slika d|Q60352137}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Žalec|Cerkev sv. Miklavža]] | [[Žalec]] | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref name="Mihael Napotnik"/> |- | rowspan=3 | 1907 | {{Slika d|Q60353960}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|Cerkev sv. Antona Padovanskega]] | [[Prečna]] | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2161 Prečna - Cerkev sv. Antona Padovanskega], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 25. april 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q105628795}} | [[Cerkev sv. Družine, Globel|Cerkev sv. Družine]] | [[Globel]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2278 Globel - Cerkev sv. Družine], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q66458866}} | [[Cerkev sv. Križa, Podbočje|Cerkev sv. Križa]] | [[Podbočje]] | [[Župnija Podbočje|Podbočje]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2399 Podbočje - Cerkev sv. Križa], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | rowspan=2 | 1908 | {{Slika d|Q12808052}} | [[Župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega, Ljubljana|Cerkev sv. Antona Padovanskega]] | [[Ljubljana]]<br><small>(Vič)</small> | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Mihael Napotnik"/> |- | {{Slika d|Q60351524}} | [[Cerkev sv. Martina, Teharje|Cerkev sv. Martina]] | [[Teharje]] | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref name="Mihael Napotnik"/> |- | rowspan=3 | 1909 | {{Slika d|Q60352216}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Dol pri Hrastniku|Cerkev sv. Jakoba]] | [[Dol pri Hrastniku]] | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref name="Mihael Napotnik"/> |- | {{Slika d|Q60351781}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Miliči|Cerkev sv. Petra in Pavla]]<br><small>(pravoslavna)</small> | [[Miliči]] | [[Župnija Miliči|Miliči]]<br><small>(pravoslavna)</small> | [[Metropolija Zagreb - Ljubljana|Zagreb - Ljubljana]]<br><small>(pravoslavna)</small> | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si, pridobljeno 17. februar 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q105713784}} | [[Cerkev sv. Trojice, Hrovača|Cerkev sv. Trojice]] | [[Hrovača]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2224 Hrovača - Cerkev sv. Trojice], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | rowspan=6 | 1910 | {{Slika d|Q60349436}} | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Župečja vas|Cerkev sv. Antona Puščavnika]] | [[Župečja vas]] | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref name="Mihael Napotnik"/> |- | {{Slika d|Q105627838}} | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Podgrad|Cerkev sv. Cirila in Metoda]] | [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrad]] | [[Župnija Podgrad|Podgrad]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3896 Podgrad pri Ilirski Bistrici - Cerkev sv. Cirila in Metoda], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q12788620}} | [[Evangeličanska cerkev Martina Luthra, Murska Sobota|Evangeličanska cerkev Martina Luthra]] | [[Murska Sobota]] | [[Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota|Murska Sobota]]<br><small>(evangeličanska)</small> | <div style="text-align: center;">–</div> | <ref>[http://www.trivago.si/murska-sobota-530654/cerkevstolnicasamostan/evangelistina-cerkev-martina-luthra-2289722 Opis]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Trivago.si, pridobljeno 9. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q78223368}} | [[Zavod sv. Stanislava|Cerkev sv. Stanislava Kostke]]<br><small>(Zavod sv. Stanislava)</small> | [[Ljubljana]]<br><small>(Šentvid)</small> | <div style="text-align: center;">–</div> | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://www.stanislav.si/o-zavodu/zgodovina-zavoda-sv-stanislava Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160825204334/http://www.stanislav.si/o-zavodu/zgodovina-zavoda-sv-stanislava |date=2016-08-25 }}, Stanislav.si, pridobljeno 9. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q60359420}} | [[Cerkev sv. Martina, Žiri|Cerkev sv. Martina]] | [[Žiri]] | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Mihael Napotnik"/> |- | {{Slika d|Q105714718}} | [[Cerkev sv. Urha, Veliki Gaber|Cerkev sv. Urha]] | [[Veliki Gaber]] | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2650 Veliki Gaber - Cerkev sv. Urha], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 14. februar 2016.</ref> |- | rowspan=2 | 1911 | {{Slika d|Q10877653}} | [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|Bazilika Lurške Matere Božje]] | [[Brestanica]] | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref name="Mihael Napotnik"/> |- | {{Slika d|Q60354534}} | [[Cerkev sv. Petra, Radeče|Cerkev sv. Petra]] | [[Radeče]] | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://zupnija-radece.rkc.si/?cat=12 Bilo je ...], Zupnija-radece.rkc.si, pridobeljno 13. februar 2016.</ref> |- | 1912 | {{Slika d|Q3790872}} | [[Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota|Stolnica sv. Nikolaja]] | [[Murska Sobota]] | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- | 1914 | {{Slika d|Q60361727}} | [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|Cerkev Srca Jezusovega]] | [[Drežnica]] | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref name="Mihael Napotnik"/> |- | rowspan=3 | 1915 | {{Slika d|Q105622649}} | ''[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]]<br><small>(porušena po 2. svetovni vojni)</small>'' | ''[[Radlje ob Dravi]]'' | ''[[Evangeličanska cerkvena občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]<br><small>(evangeličanska)</small>'' | <div style="text-align: center;">–</div> | ''<ref>[http://zgodovina.si/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ “Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!”]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Zgodovina.si, pridobljeno 10. februar 2016.</ref>'' |- | {{Slika d|Q12786859}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Mirna Peč|Cerkev sv. Kancijana]] | [[Mirna Peč]] | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | |- | {{Slika d|Q60344958}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Turnišče]] | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- | 1916 | {{Slika d|Q18396713}} | [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Cerkev sv. Duha]] | [[Zatolmin]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|Koper]] | |- | 1917 | {{Slika d|Q58336302}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Čatež|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Čatež, Trebnje|Čatež]] | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | |- | 1923 | {{Slika d|Q12786824}} | [[Cerkev Srca Jezusovega, Velika Polana|Cerkev Srca Jezusovega]] | [[Velika Polana]] | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- | 1924 | {{Slika d|Q66458783}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Ljubljana (Rakovnik)|Cerkev Marije Pomočnice]] | [[Ljubljana]]<br><small>(Rakovnik)</small> | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | rowspan=5 | 1925 | {{Slika d|Q66458892}} | [[Cerkev sv. Andreja, Opatje Selo|Cerkev sv. Andreja]] | [[Opatje selo]] | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3857 Opatje selo - Cerkev sv. Andreja], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 14. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q18562676}} | [[Cerkev sv. Jurija, Sveti Jurij (Občina Rogašovci)|Cerkev sv. Jurija]] | [[Sveti Jurij, Rogašovci|Sveti Jurij]] | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | <ref name="Mihael Napotnik"/> |- | {{Slika d|Q60352195}} | [[Cerkev sv. Pankracija, Ponikva pri Žalcu|Cerkev sv. Pankracija]] | [[Ponikva pri Žalcu]] | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2988 Ponikva pri Žalcu - Cerkev sv. Pankracija], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105702713}} | [[Cerkev sv. Petra, Temnica|Cerkev sv. Petra]] | [[Temnica]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4063 Temnica - Cerkev sv. Petra], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 14. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105664744}} | [[Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba|Cerkev Srca Jezusovega]] | [[Vrtojba]] | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4127 Vrtojba - Cerkev Srca Jezusovega], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | rowspan=3 | 1926 | {{Slika d|Q12786865}} | [[Cerkev sv. Martina, Kobilje|Cerkev sv. Martina]] | [[Kobilje]] | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | <ref>[http://www.park-goricko.org/sl/informacije.asp?id_informacija=50&id_jezik=0&id_tip1=4&id_tip2=1&id_tip3=2 Kulturne znamenitosti], Park-goricko.org, pridobljeno 14. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q66458933}} | [[Cerkev sv. Martina, Kostanjevica na Krasu|Cerkev sv. Martina]] | [[Kostanjevica na Krasu]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3781 Kostanjevica na Krasu - Cerkev sv. Martina], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 14. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q18515940}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Hotiza|Cerkev sv. Petra in Pavla]] | [[Hotiza]] | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=1146 Hotiza - Cerkev sv. Petra in Pavla], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 14. februar 2016.</ref> |- | rowspan=2 | 1927 | {{Slika d|Q12786803|lokalna=Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina1.jpg}} | [[Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina|Cerkev Gospodovega vnebohoda]] | [[Bogojina]] | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- | {{Slika d|Q105674929}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Brestovica pri Komnu]] | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://www.stanjel.eu/kulturna_dediscina/sakralna/2015080313371207/Cerkev%20sv.%20Lovrenca,%20Brestovica%20pri%20Komnu/ Cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426062713/http://www.stanjel.eu/kulturna_dediscina/sakralna/2015080313371207/Cerkev%20sv.%20Lovrenca,%20Brestovica%20pri%20Komnu/ |date=2017-04-26 }}, Stanjel.eu, pridobljeno 14. februar 2016.</ref> |- | rowspan=2 | 1928 | {{Slika d|Q12788615}} | [[Evangeličanska cerkev, Gornji Slaveči|Evangeličanska cerkev]] | [[Gornji Slaveči]] | [[Evangeličanska cerkvena občina Gornji Slaveči|Gornji Slaveči]]<br><small>(evangeličanska)</small> | <div style="text-align: center;">–</div> | |- | {{Slika d|Q12785547}} | [[Bazilika Marijinega vnebovzetja, Sveta Gora|Bazilika Marijinega vnebovzetja]] | [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]] | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Škofija Koper|Koper]] | |- | rowspan=2 | 1929 | {{Slika d|Q105695234}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Sela na Krasu|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Sela na Krasu]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3583 Sela na Krasu - Cerkev Marijinega vnebovzetja], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 14. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q60361312}} | [[Cerkev sv. Petra, Šempeter pri Gorici|Cerkev sv. Petra]] | [[Šempeter pri Gorici]] | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://www.kstm-sempeter-vrtojba.si/index.php?page=11 Cerkve v Šempetru in Vrtojbi], Kstm-sempeter-vrtojba.si, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | 1930 | {{Slika d|Q105706963}} | [[Cerkev sv. Silvestra, Nova vas|Cerkev sv. Silvestra]] | [[Nova vas, Miren - Kostanjevica|Nova vas]] | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3858 Nova vas na Krasu - Cerkev sv. Silvestra], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 11. februar 2016.</ref> |- | 1931 | {{Slika d|Q18515941}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren|Cerkev Žalostne Matere Božje]] | [[Miren]] | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://www.mirenski-grad.si/cerkev-zalostne-matere-bozje Cerkev Žalostne Matere Božje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426151115/http://www.mirenski-grad.si/cerkev-zalostne-matere-bozje |date=2017-04-26 }}, Mirenski-grad.si, pridobljeno 14. februar 2016.</ref> |- | rowspan=2 | 1932 | {{Slika d|Q12808050|lokalna=CerkevSvFrančiškaOdStrani.jpg}} | [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|Cerkev sv. Frančiška Asiškega]] | [[Ljubljana]] | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | {{Slika d|Q13567595|lokalna=Cerkev svetega Save, Celje.jpg}} | ''[[Cerkev sv. Save, Celje|Cerkev sv. Save]]<br><small>(pravoslavna, porušena leta 1941)</small>'' | ''[[Celje]]'' | ''[[Pravoslavna cerkvena občina Celje|Celje]]<br><small>(pravoslavna)</small>'' | ''[[Metropolija Zagreb - Ljubljana|Zagreb - Ljubljana]]<br><small>(pravoslavna)</small>'' | <ref name="Raziskovalna naloga"/> |- | rowspan=3 | 1934 | {{Slika d|Q18562616}} | [[Evangeličanska cerkev, Lendava|Evangeličanska cerkev]] | [[Lendava]] | [[Evangeličanska cerkvena občina Lendava|Lendava]]<br><small>(evangeličanska)</small> | <div style="text-align: center;">–</div> | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=8372 Lendava - Evangeličanska cerkev], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q60348630}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dobrovce|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] | [[Dobrovce]] | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=6825 Dobrovce - Cerkev sv. Marije], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q96678955}} | [[Cerkev Srca Jezusovega, Spodnje Škofije|Cerkev Srca Jezusovega]] | [[Spodnje Škofije]] | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4041 Spodnje Škofije - Cerkev Srca Jezusovega], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 17. februar 2017.</ref> |- | 1935 | {{Slika d|Q18515887|lokalna=Lokavec cerkev.jpeg}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Lokavec|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]] | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://www.lokavec.si/vrednoogleda Župnijska cerkev svetega Lovrenca] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160725000655/http://www.lokavec.si/vrednoogleda |date=2016-07-25 }}, Lokavec.si, pridobljeno 17. februar 2017.</ref> |- | rowspan=4 | 1936 | {{Slika d|Q60352109|lokalna=Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Zgornja Rečica.JPG}} | [[Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Zgornja Rečica|Cerkev bl. Antona Martina Slomška]] | [[Zgornja Rečica]] | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref>[http://www.slovenia.info/?sakralna_dediscina=10546&lng=1 Cerkev blaženega Antona Martina Slomška - Zgornja Rečica], Slovenia.info, pridobljeno 9. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q1262088}} | [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkev sv. Cirila in Metoda]]<br><small>(pravoslavna)</small> | [[Ljubljana]] | [[Pravoslavna cerkvena občina Ljubljana|Ljubljana]]<br><small>(pravoslavna)</small> | [[Metropolija Zagreb - Ljubljana|Zagreb - Ljubljana]]<br><small>(pravoslavna)</small> | |- | {{Slika d|Q105664375}} | [[Cerkev Kristusa Kralja, Hrastnik|Cerkev Kristusa Kralja]] | [[Hrastnik]] | [[Župniaj Hrastnik|Hrastnik]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref>[http://euparky.si/Slovenija/Zasavska/Hrastnik/HrastnikZgodovinakultura.aspx Zgodovina in kultura] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426062250/http://euparky.si/Slovenija/Zasavska/Hrastnik/HrastnikZgodovinakultura.aspx |date=2017-04-26 }}, Euparky.si, pridobljeno 17. februar 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q19933066}} | ''[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Cerkev sv. Lazarja]]<br><small>(pravoslavna, porušena leta 1941)</small>'' | ''[[Maribor]]'' | ''[[Pravoslavna cerkvena občina Maribor|Maribor]]<br><small>(pravoslavna)</small>'' | ''[[Metropolija Zagreb - Ljubljana|Zagreb - Ljubljana]]<br><small>(pravoslavna)</small>'' | |- | rowspan=5 | 1938 | {{Slika d|Q97386426}} | [[Cerkev Kristusa Kralja, Zgornje Škofije|Cerkev Kristusa Kralja]] | [[Zgornje Škofije]] | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://skofije.donbosko.si/cerkev-kristusa-kralja Cerkev Kristusa Kralja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160826143644/http://skofije.donbosko.si/cerkev-kristusa-kralja |date=2016-08-26 }}, Skofije.donbosko.si, pridobljeno 17. februar 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q105664634|lokalna=Cerkev sv. Rešnjega telesa, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Rešnjega telesa, Maribor|Cerkev sv. Rešnjega telesa]] | [[Maribor]]<br><small>(Tabor)</small> | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje telo|Maribor - Sv. Rešnje telo]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | |- | {{Slika d|Q105662557}} | [[Cerkev Srca Jezusovega, Rakek|Cerkev Srca Jezusovega]] | [[Rakek]] | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2213 Rakek - Cerkev Srca Jezusovega], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 17. februar 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q20522810|lokalna=2011-10-Kodeljevo.JPG}} | [[Cerkev sv. Terezije deteta Jezusa, Ljubljana-Kodeljevo|Cerkev sv. Terezije Deteta Jezusa]] | [[Ljubljana]]<br><small>(Kodeljevo)</small> | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | {{Slika d|Q60359791}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Idrija|Cerkev Žalostne Matere Božje]] | [[Idrija]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3692 Idrija - Cerkev Žalostne Matere božje], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 18. februar 2017.</ref> |- | 1939 | {{Slika d|Q10661422|lokalna=Saint Michael on the Marsh 01 th.jpg}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Črna vas|Cerkev sv. Mihaela]] | [[Črna vas]] | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | 1940 | {{Slika d|Q105627366}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Velika Loka|Cerkev sv. Antona Padovanskega]] | [[Velika Loka, Grosuplje|Velika Loka]] | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2665 Velika Loka pri Višnji Gori - Cerkev sv. Antona Padovanskega], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 17. februar 2017.</ref> |- | 1941 | {{Slika d|Q60355770}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Preska|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Preska, Medvode|Preska]] | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://www.zupnija-preska.si/zupnijska-cerkev-sv-janeza-krstnika-preska/ Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika – Preska], zupnija-Preska.si, pridobljeno 18. februar 2017.</ref> |- | 1943 | {{Slika d|Q97394243}} | [[Cerkev sv. Mateja, Spodnje Škofije|Cerkev sv. Mateja]] | [[Spodnje Škofije]] | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2001607&id=3586 Znamenitosti in atrakcije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426060358/http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2001607&id=3586 |date=2017-04-26 }}, Koper.si, pridobljeno 18. februar 2017.</ref> |- | 1946 | {{Slika d|Q105702289}} | [[Cerkev sv. Pavla, Vrtovin|Cerkev sv. Pavla]] | [[Vrtovin]] | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://www.kamnje.net/Sveti%20Pavel-zgodovina Zgodovina, listine o Svetem Pavlu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426071740/http://www.kamnje.net/Sveti%20Pavel-zgodovina |date=2017-04-26 }}, Kamnje.net, pridobljeno 18. februar 2017.</ref> |- | 1958 | {{Slika d|Q60355911|lokalna=Ciril-Metod-Bezigrad.jpg}} | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|Cerkev sv. Cirila in Metoda]] (prestavljena) | [[Ljubljana]]<br><small>(Bežigrad)</small> | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | 1960 | {{Slika d|Q105681892}} | [[Cerkev sv. Martina, Šmartno v Tuhinju|Cerkev sv. Martina]] | [[Šmartno v Tuhinju]] | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/9392-sveti-martin-na-slovenskem Sveti Martin na Slovenskem], Revija.ognjisce.si, pridobljeno 20. februar 2017.</ref> |- | 1961 | {{Slika d|Q60358691}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Sveti Lenart (Občina Škofja Loka)|Cerkev sv. Lenarta]] | [[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]] | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2404 Sveti Lenart - Cerkev sv. Lenarta], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 22. februar 2017.</ref> |- | 1962 | {{Slika d|Q18552403}} | [[Evangeličanska cerkev, Moravske Toplice|Evangeličanska cerkev]] | [[Moravske Toplice]] | [[Evangeličanska cerkvena občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]<br><small>(evangeličanska)</small> | <div style="text-align: center;">–</div> | |- | 1963 | {{Slika d|Q18515899}} | [[Cerkev sv. Helene, Pertoča|Cerkev sv. Helene]] | [[Pertoča]] | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | <ref>[http://obcina-rogasovci.si/turizem/cerkev-sv-helene-pertoca Župnijska cerkev Sv. Helene na Pertoči] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426063415/http://obcina-rogasovci.si/turizem/cerkev-sv-helene-pertoca |date=2017-04-26 }}, Obcina-rogasovci.si, pridobljeno 22. februar 2017.</ref> |- | rowspan=2 | 1966 | {{Slika d|Q12788618}} | [[Evangeličanska cerkev, Selo|Evangeličanska cerkev]] | [[Selo, Moravske Toplice|Selo]] | [[Evangeličanska cerkvena občina Selo|Selo]]<br><small>(evangeličanska)</small> | <div style="text-align: center;">–</div> | |- | {{Slika d|Q66658986}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše|Cerkev sv. Lucije]] | [[Dražgoše]] | [[Župnija Dražgoše|Dražgoše]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/20144469C9249996C12573280045CC95 Dražgoše], Družina.si, pridobljeno 18. februar 2017.</ref> |- | rowspan=3 | 1967 | {{Slika d|Q105659364}} | [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Rače|Cerkev sv. Jožefa Delavca]] | [[Rače]] | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://zupnija-race.rkc.si/index.php/content/display/52/zgodovina/20 Kratka zgodovina župnije Sv. Jožefa Delavca v Račah], Zupnija-race.rkc.si, pridobljeno 22. februar 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q60359445}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|Cerkev sv. Martina]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | {{Slika d|Q18515905|lokalna=Cerkev sv. Trojice, Odranci.JPG}} | [[Cerkev sv. Trojice, Odranci|Cerkev sv. Trojice]] | [[Odranci]] | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- | rowspan=2 | 1969 | {{Slika d|Q66458917}} | [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|Cerkev sv. Jožefa Delavca]] | [[Idrija]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=48263 Cerkev sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji], Dk.um.si, pridobljeno 18. februar 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q18515883}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Kuzma|Cerkev sv. Kozme in Damijana]] | [[Kuzma]] | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | <ref>[http://kuzma.zupnija.info/?id_strani=733 Zgodovina], Kuzma.zupnija.info, pridobljeno 22. februar 2017.</ref> |- | rowspan=2 | 1971 | {{Slika d|Q105627814|lokalna=Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor|Cerkev sv. Cirila in Metoda]] | [[Maribor]]<br><small>(Tezno)</small> | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://www.zupnijatezno.si/zupnija/zgosovin Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426062932/http://www.zupnijatezno.si/zupnija/zgosovin |date=2017-04-26 }}, Zupnijatezno.si, pridobljeno 9. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q20520837}} | [[Evangeličanska cerkev, Pečarovci|Evangeličanska cerkev]] | [[Pečarovci]] | [[Evangeličanska cerkvena občina Pečarovci|Pečarovci]]<br><small>(evangeličanska)</small> | <div style="text-align: center;">–</div> | <ref>[http://www.eco-puconci.si/go/711/1090/Evangelicanska_cerkev_v_Pecarovcih Evangeličanska cerkev v Pečarovcih], Eco-puconci.si, pridobljeno 19. april 2017.</ref> |- | rowspan=8 | 1972 | {{Slika d|Q24758939|lokalna=Cerkev sv. Družine, Tepanje.JPG}} | [[Cerkev sv. Družine, Tepanje|Cerkev sv. Družine]] | [[Tepanje]] | [[Župnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/104/slovenija/1058/ Pevci iz Tepanj], Radio.ognjisce.si, pridobljeno 7. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105693430}} | [[Cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji, Hinje|Cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji]] | [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref>[http://www.hinje.si/index.php/o-hinjah O Hinjah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426072340/http://www.hinje.si/index.php/o-hinjah |date=2017-04-26 }}, Hinje.si, pridobljeno 11. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105675400}} | [[Cerkev sv. Maksimilijana Kolbeja, Žvirče|Cerkev sv. Maksimilijana Kolbeja]] | [[Žvirče]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | |- | {{Slika d|Q105659317}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Josipdol|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Josipdol]] | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://www.josipdol.si/page.php?8 Kapela Sv. Jožefa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426063704/http://www.josipdol.si/page.php?8 |date=2017-04-26 }}, Josipdol.si, pridobljeno 15. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105659342}} | [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Leskovec|Cerkev sv. Jožefa Delavca]] | [[Leskovec, Celje|Leskovec]] | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref>Lucija Podvršnik, Maja Rajšter, Kaja Škrubej, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200704747.pdf Cerkvena obeležja v Krajevni skupnosti Ljubečna]''; na: Knjiznica-celje.si, pridobljeno 16. november 2018.</ref> |- | {{Slika d|Q63201015}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Grosuplje (nova)|Cerkev sv. Mihaela]] | [[Grosuplje]] | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Stroškovni vidiki">Arnold Oton Ciraj, ''[http://drugg.fgg.uni-lj.si/3817/ Stroškovni vidiki gradnje novih cerkva] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426064228/http://drugg.fgg.uni-lj.si/3817/ |date=2017-04-26 }}'', diplomska naloga, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2012.</ref> |- | {{Slika d|Q105627016|lokalna=Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Gornja Bistrica.JPG}} | [[Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Gornja Bistrica|Cerkev bl. Antona Martina Slomška]] | [[Gornja Bistrica]] | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | <ref>[http://www.zupnija-crensovci.si/?page_id=2616 Potek gradnje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426060852/http://www.zupnija-crensovci.si/?page_id=2616 |date=2017-04-26 }}, Zupnija-crensovci.si, pridobljeno 7. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105696444}} | [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Trebnje|Cerkev Žalostne Matere Božje]] | [[Trebnje]] | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref>[http://zupnija-trebnje.rkc.si/index.php/content/display/25/20/20 Žalostna Mati Božja - Vina Gorica], Zupnija-trebnje.rkc.si, pridobljeno 28. december 2017.</ref> |- | 1973 | {{Slika d|Q78222684}} | [[Cerkev Matere Božje, Ljubljana (Koseze)|Cerkev Matere Božje]] | [[Ljubljana]]<br><small>(Koseze)</small> | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://zupnija-lj-koseze.rkc.si/index.php/content/display/685 Zgodovina cerkve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120622180250/http://zupnija-lj-koseze.rkc.si/index.php/content/display/685 |date=2012-06-22 }}, Zupnija-lj-koseze.rkc.si, pridobljeno 9. februar 2016.</ref> |- | 1975 | {{Slika d|Q66458881|lokalna=Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo.JPG}} | [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|Cerkev Vstalega Odrešenika]] | [[Senovo]] | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 7. februar 2016.</ref> |- | 1976 | {{Slika d|Q105659381}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Škale|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Škale]] | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | rowspan=2 | 1978 | {{Slika d|Q105695121}} | [[Cerkev sv. Marije Vnebovzete in sv. Maksimilijana Kolbeja, Janževski Vrh|Cerkev sv. Marije Vnebovzete in sv. Maksimilijana Kolbeja]] | [[Janževski Vrh]] | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://www.zupnijaribnicanapohorju.si/index.php?option=com_content&view=article&id=55&Itemid=71 Sv. Maksimilijan Kolbe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160505151339/http://www.zupnijaribnicanapohorju.si/index.php?option=com_content&view=article&id=55&Itemid=71 |date=2016-05-05 }}, Zupnijaribnicanapohorju.si, pridobljeno 15. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105682587}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Šoštanj|Cerkev sv. Mihaela]] | [[Šoštanj]] | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | 1981 | {{Slika d|Q78220803}} | [[Cerkev sv. Družine, Ljubljana|Cerkev sv. Družine]] | [[Ljubljana]]<br><small>(Moste)</small> | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | rowspan=2 | 1982 | {{Slika d|Q105628921}} | [[Cerkev sv. Družine, Predmeja|Cerkev sv. Družine]] | [[Predmeja]] | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q16543504|lokalna=Salvator church in Nova Gorica 02 (Tournasol7).jpg}} | [[Sostolnica Kristusa Odrešenika, Nova Gorica|Sostolnica Kristusa Odrešenika]] | [[Nova Gorica]] | [[Župnija Nova Gorica - Kristus Odrešenik|Nova Gorica - Kristus Odrešenik]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/kultura/2012032010425923/Cerkev%20Kristusa%20Odre%C5%A1enika%20-%20Konkatedrala/ Cerkev Kristusa Odrešenika - Konkatedrala] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160619142317/http://novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/kultura/2012032010425923/Cerkev%20Kristusa%20Odre%C5%A1enika%20-%20Konkatedrala |date=2016-06-19 }}, Novagorica-turizem.com, pridobljeno 7. februar 2016.</ref> |- | rowspan=2 | 1984 | {{Slika d|Q105700814}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Ankaran|Cerkev sv. Miklavža]] | [[Ankaran]] | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q25496385|lokalna=Portorož parish church.jpg}} | [[Cerkev Rožnovenske Matere Božje, Portorož|Cerkev Rožnovenske Matere Božje]] | [[Portorož]] | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://kraji.eu/slovenija/portoroz_cerkev_roznovenske_matere_bozje/slo Portorož - Cerkev Rožnovenske Matere Božje], Kraji.eu, pridobljeno 7. februar 2016.</ref> |- | rowspan=3 | 1985 | {{Slika d|Q78222104|lokalna=Cerkev Kristusovega učlovečenja Dravlje 2020.JPG}} | [[Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana|Cerkev Kristusovega učlovečenja]] | [[Ljubljana]]<br><small>(Dravlje)</small> | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://www.zupnija-dravlje.si/o-zupniji/nova-cerkev Nova cerkev], Zupnija-dravlje.si, pridobljeno 9. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105691600}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Loke pri Zagorju|Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca]] | [[Loke pri Zagorju]] | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q60352255}} | [[Cerkev sv. Marjete, Polzela|Cerkev sv. Marjete]] | [[Polzela]] | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | rowspan=3 | 1986 | {{Slika d|Q105627846}} | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Škofljica|Cerkev sv. Cirila in Metoda]] | [[Škofljica]] | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://skofljica.info/content/zgodovina-%C5%BEupnije-%C5%A1kofljica Zgodovina župnije Škofljica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426062736/http://skofljica.info/content/zgodovina-%C5%BEupnije-%C5%A1kofljica |date=2017-04-26 }}, Skofljica.info, pridobljeno 9. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105649823}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Dragatuš|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Dragatuš]] | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q105688819}} | [[Cerkev Marije Pomočnice kristjanov, Log Čezsoški|Cerkev Marije Pomočnice kristjanov]] | [[Log Čezsoški]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | rowspan=4 | 1987 | {{Slika d|Q105609498}} | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Radenci|Cerkev sv. Cirila in Metoda]] | [[Radenci]] | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | <ref>[http://www.zupnija-radenci.com/?q=gradnja-cerkve Gradnja cerkve], Zupnija-radenci.com, pridobljeno 7. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q65969590|lokalna=Kidričevo cerkev2.jpg}} | [[Cerkev sv. Družine, Kidričevo|Cerkev sv. Družine]] | [[Kidričevo]] | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q78223853}} | [[Cerkev Vseh svetih, Ljubljana|Cerkev Vseh svetih]] | [[Ljubljana]]<br><small>(Žale)</small> | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | {{Slika d|Q105663831|lokalna=Zreče župnijska.jpeg}} | [[Cerkev Vstalega Zveličarja, Zreče|Cerkev Vstalega Zveličarja]] | [[Zreče]] | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | rowspan=2 | 1989 | {{Slika d|Q105632453|lokalna=Cerkev sv. Duha, Celje.jpg}} | [[Cerkev sv. Duha, Celje|Cerkev sv. Duha]] | [[Celje]] | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref>[http://www.zupnija-svduh.si/index.php?option=com_content&view=article&id=2&Itemid=3 Zgodovina naše župnije], Zupnija-svduh.si, pridobljeno 9. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105667521}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Stražišče|Cerkev sv. Kozme in Damijana]] | [[Stražišče, Ravne na Koroškem|Stražišče]] | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://www.meziska-dolina.si/index.php/sl/sakralne-znamenitosti/446-podruznicna-cerkev-svetega-kozme-in-damijana-brinjeva-gora Podružnična cerkev svetega Kozme in Damijana na Brinjevi gori] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426151637/http://www.meziska-dolina.si/index.php/sl/sakralne-znamenitosti/446-podruznicna-cerkev-svetega-kozme-in-damijana-brinjeva-gora |date=2017-04-26 }}, Meziska-dolina.si, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |- | rowspan=6 | 1990 | {{Slika d|Q105668908|lokalna=Cerkev sv. Križa, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Križa, Maribor|Cerkev sv. Križa]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q105695260}} | [[Cerkev Marije Vnebovzete, Pirniče|Cerkev Marije Vnebovzete]] | [[Zgornje Pirniče]] | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q105695238}} | [[Cerkev Marije Vnebovzete, Slovenja vas|Cerkev Marije Vnebovzete]] | [[Slovenja vas]] | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q105715840}} | [[Cerkev sv. Vida, Šentvid pri Zavodnju|Cerkev sv. Vida]] | [[Šentvid pri Zavodnju]] | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref>[http://www.zupnija-sostanj.si/predstavitev_cerkva.pdf Predstavitev cerkva] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170421093108/http://www.zupnija-sostanj.si/predstavitev_cerkva.pdf |date=2017-04-21 }}, Zupnija-sostanj.si, pridobljeno 11. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105679309}} | [[Cerkev sv. Marka, Koper|Cerkev sv. Marka]] | [[Koper]] | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://zupnija-markovec.rkc.si/index.php/content/display/12/zupnijska-cerkev/20 Župnijska cerkev Sv. Marka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160110105818/http://zupnija-markovec.rkc.si/index.php/content/display/12/zupnijska-cerkev/20 |date=2016-01-10 }}, Zupnija-markovec.rkc.si, pridobljeno 7. februar 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q105713628}} | [[Cerkev sv. Trojice, Dolnji Ajdovec|Cerkev sv. Trojice]] | [[Dolnji Ajdovec]] | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=1599 Dolnji Ajdovec - Cerkev sv. Trojice], Giskd2s.situla.org, pridobljeno 22. april 2017.</ref> |- | rowspan=2 | 1992 | {{Slika d|Q105653056}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Lajše|Cerkev sv. Jedrti]] | [[Lajše, Železniki|Lajše]] | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q61356686|lokalna=2018-5-Cerkev sv. Jožefa Ivančna gorica.png}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Ivančna Gorica|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Ivančna Gorica]] | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | rowspan=2 | 1993 | {{Slika d|Q66458924}} | [[Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije, Grahovo|Cerkev Brezmadežnega spočetja Device Marije]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=125 Grahovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160918195914/http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=125 |date=2016-09-18 }}, Pespoti.si, pridobljeno 22. april 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q105675100}} | [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]] | [[Zabreznica]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | rowspan=3 | 1994 | {{Slika d|Q78221297|lokalna=Nova cerkev Svetega Duha.jpg}} | [[Cerkev sv. Duha, Ljubljana|Cerkev sv. Duha]] | [[Ljubljana]]<br><small>(Stožice)</small> | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | {{Slika d|Q105679352}} | [[Cerkev sv. Marka, Žabče|Cerkev sv. Marka]] | [[Žabče]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://zupnija-tolmin.rkc.si/index.php/content/display/19/podruznice/20 Podružnice Župnija Tolmin], Zupnija-tolmin.rkc.si, pridobljeno 20. februar 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q105705127}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Petišovci|Cerkev sv. Rozalije]] | [[Petišovci]] | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | <ref>[http://www.lendava.net/index.php?option=com_content&view=article&id=46&Itemid=53 Mesto Lendava] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426060744/http://www.lendava.net/index.php?option=com_content&view=article&id=46&Itemid=53 |date=2017-04-26 }}, Lendava.net, pridobljeno 22. april 2017.</ref> |- | rowspan=2 | 1995 | {{Slika d|Q66476505}} | [[Cerkev sv. Gabrijela, Planica|Cerkev sv. Gabrijela]] | [[Planica, Kranj|Planica]] | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q66458869|lokalna=Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor.JPG}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor|Cerkev Marije Matere Cerkve]] | [[Maribor]]<br><small>(Pobrežje)</small> | [[Župnija Maribor - Pobrežje|Maribor - Pobrežje]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://www.marijamaticerkve.si/index.php/page/about-us Zgodovina župnije]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Marijamaticerkve.si, pridobljeno 9. februar 2016.</ref> |- | rowspan=3 | 1996 | {{Slika d|Q105682597}} | [[Cerkev sv. Modesta, Kranj|Cerkev sv. Modesta]] | [[Kranj]] | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q105699375}} | [[Cerkev sv. Neže, Liboje|Cerkev sv. Neže]] | [[Liboje]] | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q105668899}} | [[Cerkev Povišanja sv. Križa, Mala Ilova Gora|Cerkev Povišanja sv. Križa]] | [[Mala Ilova Gora]] | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | 1997 | {{Slika d|Q105687928}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Gaberje|Cerkev Karmelske Matere Božje]] | [[Gaberje, Lendava|Gaberje]] | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | <ref>[http://zupnija-lendava.si/sl/cerkev-karmelske-matere-bozje-v-gaberju/ Cerkev Karmelske Matere Božje v Gaberju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426063648/http://zupnija-lendava.si/sl/cerkev-karmelske-matere-bozje-v-gaberju/ |date=2017-04-26 }}, Zupnija-lendava.si, pridobljeno 14. februar 2016.</ref> |- | rowspan=2 | 1998 | {{Slika d|Q105688908}} | [[Cerkev Marije Pomagaj, Visejec|Cerkev Marije Pomagaj]] | [[Visejec]] | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q105702578}} | [[Cerkev sv. Petra, Ježni Vrh|Cerkev sv. Petra]] | [[Ježni Vrh]] | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | 1999 | {{Slika d|Q105650987}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | [[Kočevska Reka]] | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | rowspan=3 | 2000 | {{Slika d|Q78219619|lokalna=Cerkev Angelov varuhov-Zalog Ljubljana.jpg}} | [[Cerkev Angelov varuhov, Ljubljana|Cerkev Angelov varuhov]] | [[Ljubljana]]<br><small>(Zalog)</small> | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://m.slovenskenovice.si/novice/slovenija/na-praznik-drzave-dobili-zvonove Na praznik države dobili zvonove], M.slovenskenovice.si, pridobljeno 25. april 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q105688546}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Trbovlje|Cerkev Marije Matere Cerkve]] | [[Trbovlje]] | [[Župnija Trbovlje - Sveta Marija|Trbovlje - Sveta Marija]] | [[Škofija Celje|Celje]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | {{Slika d|Q105681756}} | [[Cerkev sv. Martina, Manče|Cerkev sv. Martina]] | [[Manče]] | –<br><small>(zasebna cerkev)</small> | [[Škofija Koper|Koper]] | <ref>[http://www.slovenia.info/si/cerkev/Cerkev-Sv-Martina-v-Man%C4%8Dah,-Vipavska-dolina.htm?cerkev=5477&lng=1 Cerkev Sv. Martina v Mančah, Vipavska dolina], slovenia.info, pridobljeno 7. februar 2016.</ref> |- | 2003 | {{Slika d|Q66458944|lokalna=Pragersko cerkev 1.jpg}} | [[Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca, Pragersko|Cerkev Marijinega Brezmadežnega Srca]] | [[Pragersko]] | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://www.tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/sakralni-objekti/cerkev-marijinega-brezmade%C5%BEnega-srca.html Cerkev Marijinega brezmadežnega srca na Pragerskem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170426150832/http://www.tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/sakralni-objekti/cerkev-marijinega-brezmade%C5%BEnega-srca.html |date=2017-04-26 }}, Tic-sb.si, pridobljeno 7. februar 2016.</ref> |- | 2004 | {{Slika d|Q47488837}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Ptuj|Cerkev sv. Petra in Pavla]]<br><small>([[Samostan sv. Petra in Pavla, Ptuj|Samostan sv. Petra in Pavla Ptuj]])</small> | [[Ptuj]] | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://www.kloster.si/si/zgodovina Kratka zgodovina samostana sv. Petra in Pavla] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161017192356/http://www.kloster.si/si/zgodovina |date=2016-10-17 }}, Kloster.si, pridobljeno 11. februar 2016.</ref> |- | 2005 | {{Slika d|Q78222997}} | [[Cerkev sv. Rešnjega telesa in krvi, Ljubljana|Cerkev sv. Rešnjega telesa in krvi]] | [[Ljubljana]]<br><small>(Podutik)</small> | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | 2008 | {{Slika d|Q12786802}} | [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, Ljubljana|Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]]<br><small>(mormonska)</small> | [[Ljubljana]] | [[Mormonska veja Ljubljana|Ljubljana]]<br><small>(mormonska)</small> | <div style="text-align: center;">–</div> | |- | 2010 | {{Slika d|Q25495511|lokalna=Rogla cerkev.jpg}} | [[Cerkev Jezusove spremenitve na gori, Rogla|Cerkev Jezusove spremenitve na gori]] | [[Rogla]] | [[Župnija Sveta Kunigunda na Pohorju|Sveta Kunigunda na Pohorju]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | 2011 | {{Slika d|Q105688797}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Križ|Cerkev Marije Pomočnice]] | [[Križ, Sevnica|Križ]] | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref>[http://zupnija-trzisce.weebly.com/kova269ev-hrib.html Cerkev: Marije Pomočnice v Kovačevem hribu], Zupnija-trzisce.weebly.com, pridobljeno 20. februar 2017.</ref> |- | 2013 | {{Slika d|Q66545429}} | [[Cerkev Marije Pomočnice, Šmarčna|Cerkev Marije Pomočnice]] | [[Šmarčna]] | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | <ref>[http://zupnija-bostanj.rkc.si/cerkve/podruznicna-cerkev-marije-pomocnice-smarcna Cerkev Marije Pomočnice - Šmarčna], Zupnija-bostanj.rkc.si, pridobljeno 22. februar 2017.</ref> |- | 2015 | {{Slika d|Q66458842|lokalna=Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor|Cerkev sv. Janeza Boska]] | [[Maribor]] | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | |- | rowspan=2 | 2019 | {{Slika d|Q105674791}} | [[Cerkev sv. Leopolda Mandića, Ptuj|Cerkev sv. Leopolda Mandića]] | [[Ptuj]] | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://minoriti.rkc.si/poslanstvo/duh-assisija/9-novice/395-posvetitev-oltarja-in-cerkve-sv-leopolda-mandica-na-ptuju Posvetitev oltarja in cerkve sv. Leopolda Mandića na Ptuju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210830203001/http://minoriti.rkc.si/poslanstvo/duh-assisija/9-novice/395-posvetitev-oltarja-in-cerkve-sv-leopolda-mandica-na-ptuju |date=2021-08-30 }}, Minoriti.rkc.si, pridobljeno 9. marec 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q66498316|lokalna=Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Maribor.jpg}} | [[Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Maribor|Cerkev bl. Antona Martina Slomška]] | [[Maribor]]<br><small>(Košaki)</small> | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | <ref>[http://zupnijambkosaki.wordpress.com/about/nova-cerkev/ Nova cerkev], Zupnijambkosaki.wordpress.com, pridobljeno 9. februar 2016.</ref><ref>[https://www.druzina.si/clanek/posvetitev-zupnijske-cerkve-v-kosakih Posvetitev župnijske cerkve v Košakih], Družina.si, pridobljeno 28. avgust 2021.</ref> |- | ? | {{Slika d|Q105659419}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Vir|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Vir, Domžale|Vir]] | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref name="Stroškovni vidiki"/> |- | ? | {{Slika d|Q105668866}} | [[Cerkev sv. Križa, Križevska vas|Cerkev sv. Križa]] | [[Križevska vas]] | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | <ref>[http://zupnija-dolsko.rkc.si/index.php/content/display/101/arhivnovica-88/20 Cerkev sv. Križa], Zupnija-dolsko.rkc.si, pridobljeno 13. februar 2016.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Cerkev sv. Jerneja, Ajbelj]], obnovljena leta 2014 * [[Cerkev sv. Jurija, Deskle]], obnovljena leta 1928 * [[Cerkev Kraljice miru, Visoko]] ([[Kurešček]]), obnovljena leta 1992 * [[Cerkev sv. Marjete, Kranj]] ([[Šmarjetna gora]]), obnovljena leta 1989 == Viri == {{Sklici|2}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] q4m7dmqbg44pqrp3tgaa82kv8i79sz2 Letalski center Maribor 0 436486 6707989 6707981 2026-07-07T12:10:40Z Nareto 77605 /* V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013 */ 6707989 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje Austrian Airlines, v povprečju je imela floto 6 letal. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba (vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi), administracija, učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih pilotov vse do danes. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] (shv. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% od vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med rednim službovanjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie Airways imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za DC-6B, ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1960-06 |Type rating za JAT pilote na: B-707, DC-9, DC-10, B-737, Yak-40 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |preide v JAT tehniko |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena od prvih kupcev v svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA izdobavi vojaškemu letalstvu 450 jurišnih raket zrak-zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 miljonov USD (ekvivaletno 335 milijonov v 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natačnega jurišnega letalskega orožja. Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno udarila kriza z gorivom na račun državne omejitve uvoza goriva zaradi pomakanja diviz, pojavi se vožnja na parne in neparne registracije, parni dnevi voziti smejo avtomobili z sodo registraciji na lihe dneve avtomobili z liho registracijo. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, nafte, jekla in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 eno najsodobnejših potniških letal na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]]27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 27.junija 1991 ob 1:15 zjutraj je JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]], 7.junija 1991 se je podpisala [[Brionska deklaracija]] pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|evropske unije]], ki je ustavila sovražnosti na ozemlju Slovenije. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali JAS 39 Gripen od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 1rj1764o93586ccqcwcdxv6qveocrgt 6707990 6707989 2026-07-07T12:15:31Z Nareto 77605 /* VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes */ 6707990 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje Austrian Airlines, v povprečju je imela floto 6 letal. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba (vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi), administracija, učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih pilotov vse do danes. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] (shv. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% od vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med rednim službovanjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie Airways imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za DC-6B, ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1960-06 |Type rating za JAT pilote na: B-707, DC-9, DC-10, B-737, Yak-40 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |preide v JAT tehniko |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena od prvih kupcev v svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA izdobavi vojaškemu letalstvu 450 jurišnih raket zrak-zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 miljonov USD (ekvivaletno 335 milijonov v 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natačnega jurišnega letalskega orožja. Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno udarila kriza z gorivom na račun državne omejitve uvoza goriva zaradi pomakanja diviz, pojavi se vožnja na parne in neparne registracije, parni dnevi voziti smejo avtomobili z sodo registraciji na lihe dneve avtomobili z liho registracijo. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, nafte, jekla in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 eno najsodobnejših potniških letal na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]]27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 27.junija 1991 ob 1:15 zjutraj je JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]], 7.junija 1991 se je podpisala [[Brionska deklaracija]] pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|evropske unije]], ki je ustavila sovražnosti na ozemlju Slovenije. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] p06f6cqbwvawjnfgax3n0pgj5pj2udn 6707993 6707990 2026-07-07T12:22:18Z Nareto 77605 /* V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013 */ 6707993 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje Austrian Airlines, v povprečju je imela floto 6 letal. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba (vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi), administracija, učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih pilotov vse do danes. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] (shv. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% od vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med rednim službovanjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie Airways imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za DC-6B, ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1960-06 |Type rating za JAT pilote na: B-707, DC-9, DC-10, B-737, Yak-40 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |preide v JAT tehniko |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena od prvih kupcev v svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA izdobavi vojaškemu letalstvu 450 jurišnih raket zrak-zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 miljonov USD (ekvivaletno 335 milijonov v 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natačnega jurišnega letalskega orožja. Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno udarila kriza z gorivom na račun državne omejitve uvoza goriva zaradi pomakanja diviz, pojavi se vožnja na parne in neparne registracije, parni dnevi voziti smejo avtomobili z sodo registraciji na lihe dneve avtomobili z liho registracijo. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, nafte, jekla in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 eno najsodobnejših potniških letal na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]]27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 27.junija 1991 ob 1:15 zjutraj je JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]], 7.junija 1991 se je podpisala [[Brionska deklaracija]] pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|evropske unije]], ki je ustavila sovražnosti na ozemlju Slovenije. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 60si5om1lroj5a007yys2bueofi3nbj 6708001 6707993 2026-07-07T12:31:18Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6708001 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje Austrian Airlines, v povprečju je imela floto 6 letal. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba (vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi), administracija, učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih pilotov vse do danes. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] (shv. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% od vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med rednim službovanjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prvi reaktivna letala]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie Airways imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za DC-6B, ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1960-06 |Type rating za JAT pilote na: B-707, DC-9, DC-10, B-737, Yak-40 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |preide v JAT tehniko |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena od prvih kupcev v svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA izdobavi vojaškemu letalstvu 450 jurišnih raket zrak-zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 miljonov USD (ekvivaletno 335 milijonov v 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natačnega jurišnega letalskega orožja. Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno udarila kriza z gorivom na račun državne omejitve uvoza goriva zaradi pomakanja diviz, pojavi se vožnja na parne in neparne registracije, parni dnevi voziti smejo avtomobili z sodo registraciji na lihe dneve avtomobili z liho registracijo. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, nafte, jekla in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 eno najsodobnejših potniških letal na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]]27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 27.junija 1991 ob 1:15 zjutraj je JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]], 7.junija 1991 se je podpisala [[Brionska deklaracija]] pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|evropske unije]], ki je ustavila sovražnosti na ozemlju Slovenije. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] k74iltgzsibsuwd9s2dvfco89dj0dgw 6708408 6708001 2026-07-08T08:44:55Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6708408 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje Austrian Airlines, v povprečju je imela floto 6 letal. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba (vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi), administracija, učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih pilotov vse do danes. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] (shv. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% od vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med rednim službovanjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1960-06 |Type rating za JAT pilote na: B-707, DC-9, DC-10, B-737, Yak-40 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |preide v JAT tehniko |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni prspetivni kadidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena od prvih kupcev v svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA izdobavi vojaškemu letalstvu 450 jurišnih raket zrak-zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 miljonov USD (ekvivaletno 335 milijonov v 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natačnega jurišnega letalskega orožja. Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno udarila kriza z gorivom na račun državne omejitve uvoza goriva zaradi pomakanja diviz, pojavi se vožnja na parne in neparne registracije, parni dnevi voziti smejo avtomobili z sodo registraciji na lihe dneve avtomobili z liho registracijo. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, nafte, jekla in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 eno najsodobnejših potniških letal na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]]27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 27.junija 1991 ob 1:15 zjutraj je JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]], 7.junija 1991 se je podpisala [[Brionska deklaracija]] pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|evropske unije]], ki je ustavila sovražnosti na ozemlju Slovenije. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 6fqas1ijir3i9ixsv62ukywofl7guew 6708416 6708408 2026-07-08T09:07:38Z Nareto 77605 /* I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945 */ 6708416 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje Austrian Airlines, v povprečju je imela floto 6 letal. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba (vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi), administracija, učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih pilotov vse do danes. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]], v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] (shv. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% od vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med rednim službovanjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1960-06 |Type rating za JAT pilote na: B-707, DC-9, DC-10, B-737, Yak-40 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |preide v JAT tehniko |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni prspetivni kadidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena od prvih kupcev v svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA izdobavi vojaškemu letalstvu 450 jurišnih raket zrak-zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 miljonov USD (ekvivaletno 335 milijonov v 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natačnega jurišnega letalskega orožja. Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno udarila kriza z gorivom na račun državne omejitve uvoza goriva zaradi pomakanja diviz, pojavi se vožnja na parne in neparne registracije, parni dnevi voziti smejo avtomobili z sodo registraciji na lihe dneve avtomobili z liho registracijo. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, nafte, jekla in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 eno najsodobnejših potniških letal na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]]27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 27.junija 1991 ob 1:15 zjutraj je JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]], 7.junija 1991 se je podpisala [[Brionska deklaracija]] pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|evropske unije]], ki je ustavila sovražnosti na ozemlju Slovenije. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 2vjaw2gqpwrcjx5wlebmbpcx9kuuyge Zenta Gastl 0 441925 6708342 5854979 2026-07-08T06:22:58Z Sporti 5955 umrla 6708342 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | show-medals = yes | medaltemplates = {{MedalSport | ženska [[atletika]]}} {{Medal|Country | {{FRG}} }} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v atletiki}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 1958|Stockholm 1958]] | 80 m ovire}} }} '''Kreszentia »Zenta« Gastl-Kopp''', [[Nemci|nemška]] [[atletinja]], * [[29. december]] [[1933]], [[München]], [[Tretji rajh]], † [[17. april]] [[2026]]. Nastopila je na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih igrah]] v letih [[Poletne olimpijske igre 1956|1956]] in [[Poletne olimpijske igre 1960|1960]], obakrat se je uvrstila v polfinale [[tek na 80 m z ovirami|teka na 80 m z ovirami]]. Na [[Evropsko prvenstvo v atletiki|evropskih prvenstvih]] je v isti disciplini osvojila srebrno medaljo leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1958|1958]]. 29. julija 1956 je postavila [[Ženski svetovni rekord v teku na 80 m z ovirami|svetovni rekord v teku na 80 m z ovirami]] s časom 10,6 s. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o atletu}} {{DEFAULTSORT:Gastl, Zenta}} [[Kategorija:Nemški atleti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Nemčijo]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1960]] [[Kategorija:Tekači čez ovire]] [[Kategorija:Nekdanji svetovni rekorderji v atletiki]] 4gsfywe5wggc4dfkt5nuu0zrkspv0eg Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj 0 442012 6708354 6479726 2026-07-08T06:28:27Z Romanm 13 /* Književnost */ [[Hinje, Žužemberk]] 6708354 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz Mestne občine Kranj''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. [[Mestna občina Kranj|Mestno občino Kranj]] sestavljajo naselja: [[Babni Vrt]], [[Bobovek]], [[Brdo pri Kranju]], [[Breg ob Savi]], [[Britof]], [[Čadovlje, Kranj|Čadovlje]], [[Čepulje]], [[Golnik]], [[Goriče, Kranj|Goriče]], [[Hrastje, Kranj|Hrastje]], [[Ilovka]], [[Jama, Kranj|Jama]], [[Jamnik]], [[Javornik, Kranj|Javornik]], [[Kokrica]], '''[[Kranj]]''', [[Lavtarski Vrh]], [[Letenice]], [[Mavčiče]], [[Meja, Kranj|Meja]], [[Mlaka pri Kranju]], [[Nemilje]], [[Njivica]], [[Orehovlje, Kranj|Orehovlje]], [[Pangršica]], [[Planica, Kranj|Planica]], [[Podblica]], [[Podreča]], [[Povlje]], [[Praše]], [[Predoslje]], [[Pševo]], [[Rakovica, Kranj|Rakovica]], [[Rupa, Kranj|Rupa]], [[Spodnja Besnica]], [[Spodnje Bitnje]], [[Srakovlje]], [[Srednja vas - Goriče, Kranj|Srednja vas - Goriče]], [[Srednje Bitnje]], [[Suha pri Predosljah]], [[Sveti Jošt nad Kranjem]], [[Šutna, Kranj|Šutna]], [[Tatinec]], [[Tenetiše, Kranj|Tenetiše]], [[Trstenik, Kranj|Trstenik]], [[Zabukovje, Kranj|Zabukovje]], [[Zalog, Kranj|Zalog]], [[Zgornja Besnica, Kranj|Zgornja Besnica]], [[Zgornje Bitnje]], [[Žabnica, Kranj|Žabnica]], [[Žablje]] == Kultura in umetnost == === Glasba === *[[Alojz Ajdič]], skladatelj, leta 1973 je postal ravnatelj Glasbene šole Kranj (1939, [[Fojnica]], [[Sarajevo]]) *[[Berta Ambrož]], slovenska pevka zabavne glasbe, prva predstavnica Slovenije na Pesmi Evrovizije (1944, [[Stražišče pri Kranju]] – 2003, [[Ljubljana]]) *[[Peter Ambrož]], pevec, tenorist, deloval je v Prešernovem gledališču Kranj in pel v zboru France Prešeren (1938, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Saša Atanasov]], glasbenik, pesnik (1978, [[Kranj]]) *[[Janko Bajt]], kulturni, glasbenik, med ustanovitelji okteta v Savi (1935, [[Laniše, Gorenja vas - Poljane|Laniše]], [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanska dolina]] – 2021) *[[Vera Belič]], violinistka, ves čas šolanja in študija je živela v Kranju (1954, [[Ljubljana]]) *[[Gašper Bertoncelj]], glasbenik, bobnar (1978, [[Kranj]]) *[[Jurij Blatnik]], glasbenik, organist, skladatelj (1693, [[Kranj]] – ?) *[[Mateja Blaznik]], glasbenica, pesnica (1967, [[Kranj]]) *[[Dalaj Eegol]], glasbenik, ilustrator, multimedijski umetnik (1973, [[Kranj]]) *[[Norma De Saint Picman]] (Nataša Pičman), intermedijska umetnica Noravisionsolar, slikarka, kiparka, OS France Preseren, Gimnazija Kranj, razstave (*1963, Kranj) *[[Saša Einsiedler]], pevka zabavne glasbe, radijska in televizijska napovedovalka (1967, [[Kranj]]) *[[Leon Engelman (pianist)|Leon Engelman]], pianist, pedagog (1930, [[Kranj]]) *[[Matevž Fabijan]], muzikolog, zborovodja, ustanovitelj Akademskega komornega zbora Kranj (danes [[APZ France Prešeren]]) (1933, [[Zgornja Besnica]]) *[[Primož Grašič]], kitarist (1968, [[Kranj]]) *[[Sanja Grohar]], pevka, fotomodelka, televizijska voditeljica, mis, vplivnica (1984, [[Kranj]]) *[[Ignacij Hladnik]], zborovodja, skladatelj (1865, [[Križe, Tržič]] – 1932, [[Novo mesto]]) *[[Tone Janša]], saksofonist, flavtist, skladatelj, dirigent, profesor, živi v Kranju (1943, [[Ormož]]) *[[Pavel Knobl]], orglar, skladatelj, pesnik, kot učitelj, cerkovnik in organist je delal v Kranju (1765, [[Orehek]], [[Postojna]] – 1830, [[Tomaj]]) *[[Peter Lipar]], skladatelj, dirigent, pedagog (1912, [[Mengeš]] – 1980, [[Kranj]]) *[[Vera Majdič]], pevka, sopranistka, pedagoginja (1898, [[Kranj]] – 1994, [[Radovljica]]) *[[Andreja Markun]], pianistka (1974, [[Kranj]]) *[[Deja Mušič]], slovenska glasbenica, radijska in televizijska voditeljica (1962, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Pengov]], kantavtor, glasbenik (1949, [[Ljubljana]] – 2014, [[Golnik]]) *[[Miha Pogačnik]], violinist (1949, [[Kranj]]) *[[Uroš Rakovec]], kitarist, skladatelj (1972, [[Kranj]]) *[[Marjan Rus]], operni pevec, koncertni pevec, basist (1905, [[Kranj]] – 1974, [[Kranj]]) *[[Silvester Singl]], pianist, jazzist (1937, [[Ljubljana]]) *[[Niko Štritof]], skladatelj, pesnik, prevajalec, dirigent (1890, [[Ljubljana]] – 1944, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Šifrer]], glasbenik (1952, [[Kranj]]) *[[Manca Špik]], slovenska pevka (1980, [[Kranj]]) *[[Rastislav Rastko Tepina]], lajnar, kulturni delavec, igralec (1959, [[Kranj]]) *[[Simon Tomaževec]], glasbenik, skladatelj (1805, [[Zgornja Besnica]] – ?, [[Rusija]]) *[[Matjaž Vlašič]], pevec, kitarist, pisec besedil, skladatelj zabavne glasbe (1971, [[Kranj]]) *[[Urša Vlašič]], tekstopiska, profesorica glasbe, živi v Kranju (?) *[[Marta Zore]], glasbenica, skladateljica, saksofonistka (1964, [[Kranj]]) *[[Matjaž Zupan (glasbenik)|Matjaž Zupan]] – MZ Hektor, glasbenik, predsednik SAZAS (1967, [[Kranj]]) *[[Tanja Žagar]], slovenska pevka, pianistka in glasbena profesorica (1982, [[Kranj]]) *[[Martin Železnik]], glasbenik, skladatelj, orglavec, glasbeni pedagog (1891, [[Velike Brusnice]] – 1962, [[Kranj]]) *[[Janko Žirovnik]], zbiratelj ljudskih pesmi, glasbenik, šolnik, sadjar (1855, [[Kranj]] – 1946, [[Kranj]]) === Gledališče in film === *[[Boris Brunčko]], slovenski gledališki igralec, režiser (1919, [[Celje]] – 1982, [[Golnik]]) *[[Sebastijan Cavazza]], slovenski gledališki in filmski igralec (1973, [[Kranj]]) *[[Marjan Ciglič]], režiser, fizik (1944, [[Golnik]]) *[[Ivo Godnič]], igralec, zaposlen je bil v Prešernovem gledališču v Kranju (1963, [[Ljubljana]]) *[[Božo Grlj]], režiser, scenarist, fotograf (1958, [[Kranj]]) *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser (1929, [[Kranj]] – 2006, [[Ljubljana]]) *[[Angelca Hlebce]], gledališka in filmska igralka (1922, [[Stražišče pri Kranju]] – 2005, [[Ljubljana]]) *[[Brane Ivanc]] – Smrčkov, slovenski igralec (1937, [[Sodražica]] – 1991, [[Golnik]]) *[[Vesna Jevnikar]], igralka, gimnazijo je obiskovala v Kranju (1964, [[Ljubljana]]) *[[Nataša Konc Lorenzutti]], igralka, pesnica, mladinska pisateljica (1970, [[Kranj]]) *[[Saša Kump]], režiser, lutkar, scenograf (1924, [[Ljubljana]] – 1992, [[Kranj]]) *[[Bernarda Oman]], gledališka in filmska igralka, otroštvo in mladost je preživela v Stražišču pri Kranju (1959, [[Novo mesto]]) *[[Tine Oman]], igralec (1947, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Mitja Okorn]], televizijski režiser, scenarist (1981, [[Kranj]]) *[[Peter Malec]], gledališki režiser (1909, [[Kranj]] – 1986, [[Ptuj]]) *[[Nedeljka Pirjevec]], gledališka igralka, pisateljica, prevajalka (1932, [[Cerkno]] – 2003, [[Golnik]]) *[[Pavle Rakovec]] – Rači, slovenski igralec (1943, [[Struževo]]) *[[Vesna Slapar]], gledališka in filmska igralka (1974, [[Kranj]]) *[[Osip Šest]], slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist (1893, [[Metlika]] – 1962, [[Golnik]]) *[[Božo Šprajc]], igralec, scenarist, režiser (1947, [[Stražišče pri Kranju]] – 1998, [[Kranj]]) *[[Milan Štefe]], dramski igralec (1969, [[Kranj]]) *[[France Štiglic]], filmski režiser, publicist (1919, [[Kranj]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Aliash Tepina]], slovenski filmski igralec, producent (1981, [[Kranj]]) *[[Franc Trefalt]], igralec (1903, [[Koprivnica]] – 1998, [[Kranj]]) *[[Franek Trefalt]], igralec, novinar (1931, [[Kranj]] – 2015, [[Ljubljana]]) *[[Marina Urbanc]], slovenska filmska igralka (1957, [[Kranj]]) *[[Matija Vastl]], gledališki in filmski igralec (1975, [[Kranj]]) *[[Jože Vunšek]], igralec (1948, [[Ljubljana]]) === Književnost === *[[Jernej Antolin Oman]], pesnik, pisatelj (1991, [[Kranj]]) *[[Mihael Arh]], dramatik, glasbenik, duhovnik, (1676, [[Kranj]] – ok. 1732, [[Krško]]) *[[Drago Bajc]], pesnik, gimnazijo je obiskoval v Kranju (1904, [[Vipava]] – 1928, [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]]) *[[Jasmin B. Frelih]], pisatelj, prevajalec (1986, [[Kranj]]), *[[Franc Belčič]], mladinski pisatelj, psiholog, strokovnjak na kadrovskem področju (1945, [[Kranj]]) *[[France Bevk]], pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik, politik (1890, [[Zakojca]] – 1970, [[Ljubljana]]) *[[Peter Bohinjec]], pisatelj in organizator katoliških prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic (1864, [[Visoko pri Kranju]] – 1919, [[Spodnje Duplje]]) *[[Matjaž Chvatal]], pisatelj, publicist, fotograf, založnik, otroštvo in mladost je preživel v Kranju (1960, [[Ljubljana]]) *[[Benvenut Crobath]], pesnik, duhovnik, redovnik, frančiškan (1805, [[Stražišče pri Kranju]] – 1880, [[Ljubljana]]) *[[Gregor Čušin]], dramatik, igralec, režiser (1970, [[Kranj]]) *[[Leon Engelman (literat)|Leon Engelman]], pisatelj (1841, [[Kranj]] – 1862, [[Novo mesto]]) *[[Fran Saleški Finžgar]], ekspozit pri sv. Joštu 1899 (1871, [[Doslovče]] – 1962, [[Ljubljana]]) *[[Iztok Geister]], pesnik, pisatelj, esejist, pravnik, ornitolog, ekolog, v mladosti je živel v Kranju, 1968–1981 je bil zaposlen na Visoki šoli za organizacijo dela Kranj (1945, [[Laško]]) *[[Berta Golob]], pisateljica, pesnica, knjižničarka, lektorica, učiteljica (1932, [[Kranj]]) *[[Borut Golob]], romanopisec (1964, [[Kranj]]) *[[Boštjan Gorenc]], pisatelj, prevajalec, podcaster, komik, igralec (1977, [[Kranj]]) *[[Jurij Grabner]], pesnik, 1843–1848 katehet in ravnatelj šole pri kapucinih v Kranju (1806, [[Šentjernej]] – 1862, [[Ljubljana]]) *[[Herbert Grün]], dramatik, 1951–1953 umetniški vodja in dramaturg Prešernovega gledališča (1925, [[Ljubljana]] – 1961, [[Celje]]) *[[Ivan Jan]], partizanski pisec (1921, [[Rečica pri Bledu]] – 2007, [[Kranj]]) *[[Marjetka Jeršek]], pisateljica, slikarka (1961, [[Kranj]]) *[[Simon Jenko]], pesnik, pisatelj (1835, [[Podreča]] – 1869, [[Kranj]]) *[[Janez Juvan]], pesnik, fotograf (1936, [[Kranj]] – 2017, ?) *[[France Kadilnik]], turistični pisec, imel je trgovino v Kranju (1825, [[Krško]] – 1908, [[Ljubljana]]) *[[Zdravko Kaltnekar]], pesnik, pisatelj, publicist, popotnik, profesor, doktor znanosti (1929, [[Križe, Tržič]] – 2013, [[Kranj]]) *[[Janko Kersnik]], pisatelj, politik, notar, zadnje mesece pred smrtjo se je zdravil v Kranju (1852, [[Brdo pri Lukovici]] – 1897, [[Ljubljana]]) *[[Vladimir Julij Kogoj]], mladinski pisatelj, 2. razred gimnazije je opravil v Kranju (1905, [[Cerkno]] – ?) *[[Nina Kokelj]], pisateljica (1972, [[Kranj]]) *[[Emanuel Kolman]], pesnik, pisatelj, dramatik, gimnazija v Kranju (1917, [[Radovljica]] – 1987, [[Radovljica]]) *[[Miklavž Komelj]], pesnik, umetnostni, literarni zgodovinar (1971, [[Kranj]]) *[[Josip Korban]], mladinski pisatelj, tri razrede gimnazije je končal v Kranju (1883, [[Šentvid pri Stični]] – 1966, [[Ljubljana]]) *[[Miško Kranjec]], v hišici na Javorniku pod Joštom je 1958 napisal knjigo novel ''Mesec je doma na Bladovici'' (1908, Velika Polana – 1983, Ljubljana) *[[Milan Krsnik]], pesnik, novinar, urednik, igralec (1956, [[Kranj]]) *[[Martin Kuralt]], pesnik, duhovnik (1757, [[Žabnica]] – 1845, [[Mirov]], [[Češka]]) *[[Aleksander Leskovec]], pesnik (1976, [[Kranj]]) *[[Anton Leskovec]], dramatik, pisatelj (1891, [[Škofja Loka]] – 1930, [[Ljubljana]]) *[[Vladimir Levstik]] (rojen Ciril Levstik), pisatelj, pesnik, prevajalec, 1919–1924 se je zdravil v Stražišču (1886, [[Šmihel nad Mozirjem]] – 1957, [[Celje]]), *[[Pavel Lužan]], pisatelj in dramaturg (1946, [[Kranj]]) *[[Mimi Malenšek]], pisateljica, prevajalka, šolanje v Kranju (1919, [[Dobrla vas]] – 2012, [[Ljubljana]]) *[[Valentin Mandelc]], pripovednik, prevajalec (1837, [[Kranj]] – 1872, [[Karlovec]]) *[[Ida Mlakar]], otroška pisateljica (1956, [[Kranj]]) *[[Janez Mencinger]], slovenski pisatelj, prevajalec, odvetnik, 1871–1882 samostojni odvetnik v Kranju, občinski odbornik, predsednik čitalnice (1838, [[Brod pri Bohinjski Bistrici]] – 1912, [[Krško]]) *[[Joži Munih Petrič]], pisateljica, živela je v Kranju, tu je tudi pokopana (1906, [[Bohinjska Bistrica]] – 1996, [[Ljubljana]]) *[[Maša Nahtigal]], pisateljica (1991, [[Kranj]]) *[[Tanja Nežmah Dolinšek]], pesnica (1970, [[Kranj]]) *[[Janez Okorn]], pesnik, gimnazija v Kranju (1901, [[Zgornja Luša]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Janko Pajk]], verzolog, urednik in polemik, mož pisateljice Pavline Pajk, v Kranju učil 1864–1866 (1837, [[Kaplja vas pri Preboldu]] – 1899, [[Ljubljana]]) *[[Rudolf Pečjak]], mladinski pisatelj, pedagoški pisec, šolnik, l. 1924 okrajni šolski nadzornik (1891, [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] – 1961, [[Ljubljana]]) *[[Tone Perčič]], pisatelj, prevajalec, zaposlen kot vodja knjižnice Fakultete za organizacijske vede (1954, [[Ljubljana]]) *[[Radivoj Peterlin-Petruška]], pesnik, urednik, popotnik, potopisec, višja gimnazija v Kranju (1879, [[Kamnik]] – 1938, [[Kamnik]]) *[[Majda Peterlin]] (rojena Vida Brest), pisateljica, pesnica, novinarka, ureddnica, učiteljica (1925, [[Šentrupert]] – 1985, [[Golnik]]) *[[Eva Petrič]], umetnica, romanopiska (1983, [[Kranj]]) *[[Boris Pintar]], pisatelj, esejist (194, [[Kranj]]) *[[Alfonz Pirec]], pripovednik (1800, [[Moškanjci]] – 1909, [[Kranj]]) *[[Bojan Pisk]], pesnik, knjižničar, urednik (1933, [[Ljubljana]] – 2008, [[Golnik]]) *[[Klemen Pisk]], pesnik prevajalec iz poljščine in litovščine, glasbenik (1973, [[Kranj]]) *[[Blaž Potočnik]], pesnik, pisec, časnikar, narodni buditelj, duhovnik (1799, [[Struževo]] – 1872, [[Šentvid]]) *[[Ivan Pregelj]], književnik, gimnazijski profesor v Kranju 1912–1924 (1883, [[Most na Soči]] – 1960, [[Ljubljana]]) *[[France Prešeren]], pesnik (1800, [[Vrba na Gorenjskem]] – 1849, [[Kranj]]) *[[Mirko Pretnar]], pesnik (1898, [[Kranj]] – 1962, ?) *[[Marijan Pušavec]], stripar, pripovednik (1962, ?) *[[Jure Rejec]], pesnik (1966, [[Kranj]]) *[[Franc Josip Remec]], prevajalec (1850, [[Rupa, Kranj]] – 1883, [[Ljubljana]]) *[[France Remec]], dramatik, prevajalec (1846, [[Kranj]] – 1917, [[Ljubljana]]) *[[Franc Rojec]], mladinski pisatelj, delal v pisarni kranjskega advokata Štempiharja (1867, [[Sela pri Šumberku]] – 1939, [[Ljubljana]]) *[[Fran Roš]], pesnik, pisatelj, dramatik (1898, [[Kranj]] – 1976, [[Celje]]) *[[Ivan Rozman]], pisatelj, dramatik, esejist, publicist (1873, [[Kranj]] – 1960, [[Ljubljana]]) *René Sansoni, pesnik (1985, [[Kranj]]) *[[Breda Smolnikar]] – Gospa, pisateljica, podjetnica, šolanje v Kranju, tu je živela (1941, [[Herceg Novi]]) *[[Gustav Strniša]], pesnik, pisatelj, gledališki igralec (1887, [[Kranj]] – 1970, [[Ljubljana]]) *[[Leopold Suhodolčan]], pisatelj (1928, [[Žiri]] – 1980, [[Golnik]]) *[[Tone Svetina]], pisatelj, kipar, zgodovinar, šolal se je v Kranju (1925, [[Bled]] – 1998, [[Bled]]) *[[Rudi Šeligo]], slovenski pisatelj, dramatik, esejist in politik, l. 1962 se je zaposlil na Zavodu za proučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov v Kranju, predaval je statistiko na [[Visoki šoli za organizacijo dela]] (zdaj FOV) (1935, [[Sušak]] – 2004, [[Ljubljana]]) *[[Joža Šeligo]], pesnik, delal v Stražišču kot gozdni delavec (1911, [[Preserje]] – 1941, [[Preserje]]) *[[Tone Šifrer]], pesnik, pripovednik, esejist, literarni kritik (1911, [[Žabnica]] – 1942, [[Mauthausen]], [[Avstrija]]) *[[Saša Škufca]], mladinski pisatelj, časnikar, zaposlil kot računovodja v Kranju (1922, [[Drenov Grič]] – 1964, ?) *[[Jaroslav Štoviček]], hrvaški pisatelj, uradnik in komercialist v Kranju (1904, [[Leskovec pri Krškem]] – 1975, [[Zagreb]]) *[[Ksenija Šoster Olmer]], pesnica, prevajalka, publicistka (1961, [[Kranj]]) *[[Ivan Tavčar]], pisatelj, odvetnik, politik, 1877–1880 koncipient pri Janezu Mencingerju, predsednik Narodne čitalnice v Kranju (1851, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 1923, [[Ljubljana]]) *[[Janko Tišler]], zgodovinski pisec (1923, [[Golnik]] – 2007, ?) *[[Matej Tonejec]], planinski pisatelj, nižjo gimnazijo končal v Kranju (1846, [[Zgornje Gorje]] – 1882, [[Zgornje Gorje]]) *[[Ivan Toporiš]], pesnik, pisatelj, gledališki igralec, pevec, 1881–1883 gimnazija v Kranju (1867, [[Tržič]] – 1915, [[Novo mesto]]) *[[Josipina Turnograjska]], pisateljica, pesnica in skladateljica, pogosto je zahajala v Kranj (1833, [[Preddvor]] – 1854, [[Gradec]]) *[[Vojteh Ullrich]], pesnik (1862, [[Javornik]] – 1881, [[Kranj]]) *[[Matija Valjavec]], pesnik, pripovednik, jezikoslovec, zbiralec ljudskega slovstva, prevajalec, obiskoval osnovno šolo v Kranju (1831, [[Srednja Bela]] – 1897, [[Zagreb]]) *[[Zlata Volarič]], pesnica, pisateljica, ilustratorka (1930, [[Maribor]] – 2008, [[Kranj]]) *[[Saša Vrandečič]], mladinska pisateljica (1975, [[Kranj]]) *[[France Vurnik]], pesnik, kritik, prevajalec, urednik, gimnazija v Kranju (1933, [[Radovljica]]) *[[Franci Zagoričnik]], pesnik, esejist, prevajalec (1933, [[Duga Resa]] – 1997, [[Golnik]]) *[[Ifigenija Zagoričnik Simonović]], slovenska pisateljica, samostojna kulturna delavka, pesnica, prevajalka (1953, [[Kranj]]) *[[Dane Zajc]], slovenski pesnik, dramatik in esejist (1929, [[Zgornja Javorščica]] – 2005, [[Golnik]]) *[[Jožef Zazula]], pesnik, publicist, fotograf, gimnazija v Kranju (1870, [[Idrija]] – 1944, [[Bjelovar]], [[Hrvaška]]) *[[Pavle Zidar]], pisatelj, pesnik, 1950–1951 šolanje v Kranju (1932, [[Slovenski Javorniki]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Janez Zupan]], pisatelj (1944, [[Golnik]]) *[[Janez Žmavc]], dramatik, dramaturg, knjižničar, 1953–1955 dramaturg v Prešernovem gledališču (1924, [[Šoštanj]] – 2019, [[Slovenj Gradec]]) *[[Branko Žužek]], pesnik, pisatelj, prevajalec (1921, [[Ljubljana]] – 2001, [[Golnik]]) === Prevajalstvo === *[[Miro Bajt]], prevajalec, organizator dela, samostojni kulturni delavec (1950, [[Ljubljana]]) *[[Alenka Bole Vrabec]], prevajalka iz španščine (1937, [[Kranj]]) *[[Primož Debenjak]], prevajalec Valvasorja (1965, [[Kranj]]) *[[Karel Dobida]], prevajalec francoske literarne klasike (1896, [[Kranj]] – 1964, [[Gradec]]) *[[Darja Dominkuš]], prevajalka, dramaturginja, igralka (1959, [[Kranj]]) *[[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]], prevajalec (1857, [[Razdrto]] – 1881, [[Ljubljana]]) *[[Dušan Ogrizek]], prevajalec, pravnik (1940, [[Kranj]]) *[[Arven Šakti Kralj Szomi]], prevajalka, fotografinja, vizualna umetnica (1974, [[Kranj]]) *[[Jožef Šubic]], prevajalec, publicist (1802, [[Mokronog]] – 1861, [[Maribor]]) *[[Urban Vovk]], kritik, prevajalec, esejist, pisatelj (1971, [[Kranj]]) *[[Dušan Željeznov]], prevajalec, 1960–1962 učil na osnovni šoli Staneta Žagarja (1927, [[Ljubljana]] –1995, [[Ljubljana]]) *[[Ladislav Žimbrek]], hrvaški in slovenski prevajalec, pisatelj, učil na gimnaziji 1928/1929 (1901, [[Bednja]] – 1972, [[Zagreb]]) === Slikarstvo === *[[Milan Batista]], slikar, grafik, likovni pedagog (1924, [[Logatec]] – 2010, [[Golnik]]) *[[Marjan Belec]], slikar, kipar (1918, [[Ljubljana]] – 2001, [[Kranj]]) *[[Franc Bešter]], slikar, učitelj likovne vzgoje (1957, [[Zgornja Besnica]]) *[[Matija Bradaška]], slikar, rezbar, fotograf (1852, [[Lučine]] – 1915, [[Kranj]]) *[[Damijan Cavazza]], slovenski akademski slikar, scenograf, kostumograf, grafični oblikovalec (1973, [[Kranj]]) *[[Josip Egartner]], slikar (1809, [[Sovodenj]], [[Špital ob Dravi]], [[Avstrija]] – 1849, [[Kranj]]) *[[Alojzij Goetzl]], podobar, slikar (1820, [[Kranj]] – 1905, [[Kranj]]) *[[Franc Serafin Goetzl]], slikar, podobar (1783, [[Kranj]] – 1855, ?) *[[Gašpar Luka Goetzl]], slikar (1782, [[Kranj]] – 1857, ?) *[[Karel Goetzl]], slikar, podobar (1816, [[Kranj]] – 1857, ?) *[[Leopold Goetzl]], podobar (1817, [[Kranj]] – 1825, ?) *[[Klementina Golija]], slovenska slikarka, grafičarka (1966, [[Jesenice]]) *Theodor Illek, vizualni umetnik, performer, pesnik (1984, [[Kranj]]) *[[Sanela Jahić]], slikarka (1980, [[Kranj]]) *[[Irena Jeras Dimovska]], slikarka, restavratorka (1960, [[Kranj]]) *[[Biserka Komac]], slikarka, fotografinja, oblikovalka vizualnih komunikacij (1949, [[Kranj]]) *[[Karol Kuhar]], slikar (1952, [[Spodnja Besnica]]) *[[Josip Layer]], slikar (1688, [[Kranj]] – 1744, [[Kranj]]) *[[Leopold Layer]], slikar (1752, [[Kranj]] – 1828, [[Kranj]]) *[[Marko Layer]], slikar (1727, [[Kranj]] – 1808, [[Kranj]]) *[[Ivan Michor]], slikar (ok. 1626, ? – 1686, [[Kranj]]) *[[Mojca Osojnik]], slikarka, ilustratorka, pisateljica (1970, [[Kranj]]) *[[Agata Pavlovec]], slikarka, ilustratorka (1973, ?) *[[Mirna Pavlovec]], slikarka (1953, [[Kranj]]) *[[Andrej Pibernik]], slikar, grafik, kipar, restavrator (1961, Kranj – 2011, [[Šempeter, Nova Gorica]]) *[[Marij Pregelj]], slikar (1913, [[Kranj]] – 1967, [[Ljubljana]]) *[[Zmago Puhar]], slikar, grafik, pedagog, ilustrator (1952, [[Kranj]]) *[[Ljubo Ravnikar]], slikar, akvarelist (1905, [[Ljubljana]] – 1979, [[Kranj]]) *[[Nejč Slapar]], slikar, glasbenik, režiser (1945, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Hinko Smrekar]], slikar (1883, [[Ljubljana]] – 1942, [[Ljubljana]]) *[[Janez Krstnik Starabačnik]], slikar (1657, [[Kranj]] – 1743, [[Kranj]]) *[[Janez Stimmer]], podobar (1753, ? – 1835, [[Kranj]]) *[[Veselka Šorli Puc]], slikarka, pisateljica, likovna kritičarka (1949, [[Kranj]] – 2017, [[Krajna vas]]) *[[Maruša Štibelj]], slikarka, vizualna umetnica (1985, [[Kranj]]) *[[Hans Balthasar Tiringer]], rezbar, slikar (1643, [[Kranj]] – 1690, ?) *[[Jože Trobec]], slikar, karikaturist, iluminator (1948, [[Kranj]]) *[[Marko Tušek]], slikar (1964, [[Kranj]]) *[[Klavdij Tutta]], slovenski slikar, grafik (1958, [[Postojna]]) *[[Kaja Urh]], akademska slikarka (1988, [[Kranj]]) *[[Uroš Vagaja]], oblikovalec, scenograf, slikar, arhitekt (1920, [[Kranj]] – 1971, [[Ljubljana]]) *[[Janez Verbnik]], kipar (1733, [[Kranj]] – 1805, [[Dob]]) *[[Franc Vozelj]], akademski slikar (1954, [[Kranj]]) === Kiparstvo === *[[Lojze Dolinar]], kipar, spomeniško delo Spomenik revolucije v Kranju, kamor se je preselil po upokojitvi (1893, [[Ljubljana]] – 1970, [[Ičići]]) *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, slikar, ilustrator, gimnazija v Kranju (1903, [[Idrija]] – 1948, [[Ljubljana]]) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]], kipar (1944, [[Kranj]]) *[[Vinko Tušek]], kipar, grafik, slikar (1936, [[Ljubljana]] – 2011, [[Kranj]]) *[[Jože Volarič]], kipar, haikuist (1932, [[Banova Jaruga]], [[Hrvaška]] – 2012, [[Kranj]]) *[[Janez Vrbnik]], kipar (1733, okolica Kranja – 1805, [[Dob, Domžale]]) *[[Valentin Vrbnik]], kipar (1714, [[Kranj]] – 1799, Kranj) === Arhitektura === *[[Vladimir Brezar]], arhitekt, univerzitetni profesor, projektiral je cerkev sv. Modesta v Kranju na Zlatem polju (1935, [[Kranj]]) *[[Peter Fister]], arhitekt, profesor, 1966–1974 je bil arhitekt-konzervator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj (1940, [[Celje]]) *[[Ferdinand Jocif]], arhitekt (1925, [[Tržič]] – 1970, [[Jeprca]]) *[[Alenka Kham Pičman]], arhitektka, slikarka, grafičarka, industrijska oblikovalka (1932, [[Ljubljana]]) *[[Ciril Metod Koch]], arhitekt (1867, [[Kranj]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Ciril Oblak]], arhitekt (1934, [[Kranj]]) *[[Jože Plečnik]], arhitekt (1872, [[Ljubljana]] – 1957, [[Ljubljana]]) *[[Edvard Ravnikar]], arhitekt (1907, [[Novo mesto]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Maks Strenar]], arhitekt (1901, [[Trst]] – 1968, [[Kranj]]) *[[Aleš Šeligo]], arhitekt (1961, [[Kranj]]) *[[Marjan Šorli]], arhitekt (1915, [[Kranj]] – 1975, [[Golnik]]) === Fotografija === *[[Marjan Ciglič]], fotograf, partizan (1924, [[Kranj]] – 1998, [[Ljubljana]]) *[[Vekoslava Kokalj – Veka]], fotografinja, filmska snemalka (1927, [[Kranj]] – 2006, [[Kranj]]) *[[Janez Marenčič]], fotograf (1914, [[Kranj]] – 2007, [[Kranj]]) *[[Kristijan Pajer]], fotograf, popotnik, učitelj (1839, [[Kranj]] – 1895, [[Ljubljana]]) === Drugo === *[[Leopoldina Bogataj]], novinarka, urednica, 1970–2001 novinarka Gorenjskega glasa (1946, [[Kladje]] – 2013, [[Kladje]]) *Janez Dolinar, radijski in televizijski voditelj, napovedovalec, živi na Primskovem pri Kranju (1954, [[Ljubljana]]) *[[Matjaž Chvatal]], publicist, fotograf, založnik, jamar, otroštvo in mladost je preživel v Kranju (1960, [[Ljubljana]]) *[[Peter Colnar]], novinar, trener, publicist, urednik Gorenjskega glasa Kranj, prvi dopisnik iz Gorenjske, direktor Radia Kranj (1937, [[Kranj]]) *[[Ludvik Erjavec]], knjižničar, pobudnik ustanovitve Osrednje Knjižnice Kranj (1893, ? – 1967, [[Kranj]]) *[[Ivan Fugina]], knjižničar, igralec, režiser, publicist, vodja Študijske knjižnice (1900, [[Predstruga]] – 1970, [[Kranj]]) *[[Marko Jenšterle]], novinar (1985, [[Kranj]]) *[[Ajda Kalan]], radijska in televizijska voditeljica, napovedovalka (1943, [[Ljubljana]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Henrik Neubauer]], baletnik solist, baletnik, koreograf (1929, [[Golnik]]) *[[Aljana Primožič]], karikaturistka, zaposlena v Gorenjskem tisku (1954, [[Ljubljana]]) *[[Zoran Smiljanić]], publicist, stripar, ilustrator, scenarist (1961, [[Postojna]]) *[[Marija Šolar]], kulturnica, etnografija, slikarka (1946, [[Zgornja Besnica]]) == Humanistika, družboslovje in znanost == *[[Kozma Ahačič]], literarni zgodovinar, jezikoslovec (1976, [[Kranj]]), *[[Cene Avguštin]] umetnostni zgodovinar, ravnatelj, muzejski svetovalec, disertacija Zgodovinsko-urbanistični in arhitekturni razvoj Kranja (1923, [[Radovljica]] – 2010, [[Radovljica]]) *[[Franc Benedik]], muzealec, zgodovinar, geograf, ravnatelj Gorenjskega muzeja (1944, [[Kranj]]) *[[Ivan Bernik]], filozof (1871, [[Šmarjetna Gora]] – 1897, [[Ljubljana]]) *[[Marija Bešter Rogač]], kemičarka, univerzitetna profesorica (1958, [[Zgornja Besnica]], [[Kranj]]) *[[Franjo Bradaška]], zgodovinar (1829, [[Kranj]] – 1904, [[Zagreb]]) *[[Marja Boršnik]], literarna zgodovinarka, živela na Drulovki (1906, [[Borovnica]] – 1982, [[Mljet]], [[Hrvaška]]) *[[Dragan Božič]], arheolog, profesor, raziskovalec, urednik, doktor znanosti, šolanje v Kranju (1951, [[Ljubljana]]) *[[Zoran Božič]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, državni svetnik, šolanje v Kranju (1951, [[Ljubljana]] – 2021, [[Šempeter pri Gorici]]) *[[Stanko Bunc]], slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar, leksikograf, pesnik, publicist, knjižničar, prešernoslovec (1907, [[Kobdilj]] – 1969, [[Kranj]]) *[[Franc Cimerman]], geolog, mikropaleontolog (1933, [[Kranj]] – 2015, ?) *[[Jože Debevec]], dramatik in literarni zgodovinar, 1900–1910 profesor v Kranju (1867, [[Begunje pri Cerknici]] – 1938, [[Ljubljana]]) *[[Mira Delavec]] Touhami, literarna zgodovinarka, zgodovinarka (1978, [[Kranj]]) *[[Jure Demšar]], fizik, univerzitetni profesor, raziskovalec (1970, [[Kranj]]) *[[Jože Dežman]], zgodovinar, muzealec, publicist, od l. 1978 zaposlen v Gorenjskem muzeju v Kranju (1955, [[Lesce]]) *[[Davorin Dolar]], kemik, profesor, raziskovalec (1921, [[Kranj]] – 2005, [[Ljubljana]]) *[[Borut Janez Drinovec]], mikrobiolog, doktor znanosti, profesor (1938, [[Kranj]]) *[[Franc Drolc]], prešernoslovec, pesnik, prevajalec, urednik, publicist, bibliotekar (1939, [[Motnik]] – 2012, [[Kranj]]) *[[Mirjana Gašperlin]], doktorica znanosti, univerzitetna profesorica, farmacevtka (1963, [[Kranj]]) *[[Karel Glaser]], literarni zgodovinar, 1874–1877 poučeval v Kranju (1845, Reka, [[Zgornje Hoče]] – 1913, [[Zgornje Hoče]]) *[[Damir Globočnik]], umetnostni zgodovinar, likovni kritik, muzealec, fotograf, vodja galerijske dejavnosti v Gorenjskem muzeju Kranj (1964, [[Jesenice]]) *[[Ivan Grafenauer]], literarni zgodovinar, učil v gimnaziji 1906–1907 (1880, [[Velika vas pri Šmohorju]] – 1964, [[Ljubljana]]) *[[Miran Hladnik]], literarni zgodovinar (1954, [[Jesenice]]) *[[Marija Javor Briški]], literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica (1961, [[Kranj]]) *[[Francka Beba Jenčič]], muzealka, umetnostna zgodovinarka, zgodovinarka, kustosinja v Gorenjskem muzeju Kranj (1948, [[Ljubljana]] – 2016, [[Golnik]]) *[[Ivan Jenko]], klasični filolog, slavist, profesor, pesnik, učitelj na nižji gimnaziji v Kranju (1853, [[Praše]] – 1891, [[Gorica]]) *[[Jelena Justin]], muzealka, filozofinja, zgodovinarka, gornica (1973, [[Kranj]]) *[[Lučka Kajfež Bogataj]], klimatologinja, živi v Kranju (1957, [[Jesenice]]) *[[Valentin Kalan]], filozof, filolog (1943, [[Kranj]]) *[[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar, filozof, kritik, esejist, 1973-79 živel in ustvarjal na Drulovki (1930, [[Ljubljana]] – 2008, [[Ljubljana]]) *[[Timtej Knific]], arheolog, doktor znanosti, kustos svetnik, 1947–2000 živel v Kranju (1949, [[Trata, Škofja Loka]]) *[[Gregor Kocijan]], literarni zgodovinar, slavist, doktor znanosti, profesor, mladost je preživel v Kranju, l. 1958 je nastopil službo na Tehnični tekstilni šoli v Kranju (1933, [[Ljubljana]] – 2016, [[Ljubljana]]) *[[Franc Komatar]], zgodovinar (1875, [[Ljubljana]] – 1922, [[Kranj]]) *[[Valentin Korun]], klasični filolog, učil v Kranju 1894–1902 (1865, [[Glinje]] – 1940, [[Ljubljana]]) *[[Alenka Kovšča]], socialna pedagoginja, državna sekretarka, živela je v Kranju (1955, [[Ljubljana]]) *[[Ivan Križnar]], zgodovinar, pedagog, sekretar OK SKOJ Kranj, živel in šolal se je v Kranju (1927, [[Lipnica pod Dobravo pri Kropi]] – 2014, [[Ljubljana]]) *[[Naško Križnar]], etnolog, doktor znanosti, živi v Stražišču pri Kranju (1943, [[Ljubljana]]) *[[Djordje Krstić]], fizik, biograf, pisec humoresk (1936, [[Novi Sad]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Boris Kryštufek]], biolog (1954, [[Kranj]]) *[[Miloš Viljem Kus]], agronom, fitopatolog, doktor znanosti, šolal se je v Kranju (1928, [[Talči vrh]], [[Črnomelj]]) *[[Nika Leben]], konservatorka, umetnostna zgodovinarka, od l. 1961 živi v Kranju, dela na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju (1952, [[Jesenice]]) *[[Ernst Mally]], filozof, logik (1879, [[Kranj]] – 1944, [[Schwanberg]]) *[[Vincenc Malovrh]], geograf, planinec, profesor (1915, [[Predoslje]] – 2000, [[Ljubljana]]) *[[Mihael Markič]], filozof, logik, jezikoslovec, matematik (1864, [[Kranj]] – 1939, [[Ljubljana]]) *[[Miha Mohor]], literarni zgodovinar, slavist, pisatelj, urednik (1945, [[Kranj]]) *[[Mičo Mrkaić]], economist, kolumnist (1968, [[Kranj]]) *[[Narcis Mršić]], biolog (1951, [[Kranj]] – 1997, [[Kranj]]) *[[Anton Nosan]], geolog (1922, [[Drulovka, Kranj]] – 2012, [[Ljubljana]]) *[[Anka Novak]], etnologinja, muzealka, kustosinja v Gorenjskem muzeju v Kranju (1932, [[Mala vas pri Grosupljem]]) *[[Nikolaj Omersa]], literarni zgodovinar (1878, [[Kranj]] – 1932, [[Kranj]]) *[[Zdenka Pajer Likozar]], biologinja, doktorica znanosti, profesorica, raziskovalka, urednica (1951, [[Kranj]]) *[[Drago Papler]], elektroinženir, ekonomist, publicist, predavatelj, doktor znanosti (1960, [[Kranj]]) *[[Boris Paternu]], prešernoslovec, literarni zgodovinar, živel je v Kranju (1926, [[Predgrad, Črnomelj]]) *[[Janez Peklenik]], doktor znanosti, znanstvenik, profesor, inovator, svojo kariero je začel v Kranju (1926, [[Tržič]] – 2016, [[Tržič]]) *[[France Pibernik]], literarni zgodovinar, pesnik, gimnazija v Kranju (1928, [[Suhadole]] – 2021, ?) *[[Jože Pogačnik]], literarni zgodovinar, teoretik (1933, [[Kovor pri Tržiču]] – 2002, [[Reka]]) *[[Anton Polenec]], zoolog (1910, [[Puštal]] – 2000, [[Kranj]]) *[[Tone Pretnar]], literarni zgodovinar, verzolog, prevajalec, l. 1964 maturiral na Gimnaziji Kranj (1945, [[Ljubljana]] – 1992, [[Katovice]], [[Poljska]]) *[[Anton Ramovš]], geolog, paleontolog (1924, [[Dolenja vas]] – 2011, [[Kranj]]) *[[Barbara Ravnik]], muzealka, arheologinja, vodja Gorenjskega muzeja Kranj (1956, [[Jesenice]]) *[[Janko Rogelj]], pisatelj, narodni buditelj, novinar, publicist, kulturni delavec (1895, [[Primskovo]], [[Kranj]] – 1974, [[Primskovo]], [[Kranj]]) *[[Milan Sagadin]], arheolog, umetnostni zgodovinar, doktor znanosti (1951, [[Ljubljana]]) *[[Gvidon Sajovic]], naravoslovec (1883, [[Kranj]] – 1920, [[Kranj]]) *[[Primož Simoniti]], literarni zgodovinar (1936, [[Golnik]] – 2018, ?) *[[Helena Gizela Stupan]], slovenska filologinja, univerzitetna profesorica, doktorica arheologija (1900, [[Kranj]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Antonija Šifrer]], zgodovinarka, rodoslovka (1899, [[Žabnica]] – 1985, [[Žabnica]]) *[[Jože Šifrer]], literarni zgodovinar, kritik (1922, [[Žabnica]] – 2009, [[Jesenice]]) *[[Stanko Šimenc]], filmski in literarni zgodovinar, prevajalec, publicist (1934, ? – 2008, [[Kranj]]) *[[Ivan Škerlj]], klasični filolog (1884, [[Kranj]] – 1956, [[Ljubljana]]) *[[Franc Šmid]], doktor znanosti, arheolog, muzealec, raziskovalec (1875, [[Kranj]] – 1951, [[Gradec]]) *[[Nace Šumi]], umetnostni zgodovinar (1924, [[Kranj]] – 2006, [[Dobeno]]) *[[Mihael Jožef Toman]], biolog (1953, [[Kamna Gorica]]) *[[Josip Tominšek]], literarni zgodovinar, jezikoslovec, slavist, planinec, poučeval je na gimnaziji v Kranju (1872, [[Bočna]] – 1954, [[Ljubljana]]) *[[Franc Trdan]], zgodovinar, publicist (1883, [[Sušje]] – 1941, [[Ljubljana]]) *[[Tomi Trilar]], biolog (1962, [[Kranj]]) *[[Andreja Valič Zver]], zgodovinarka, anglistka, doktorica znanosti, publicistka (1960, [[Kranj]]) *[[Andrej Valič]], arheolog (1931, [[Preddvor]] – 2003, [[Golnik]]) *[[Branko Vařacha]], geodet (1921, [[Kranj]] – 2002, [[Ljubljana]]) *[[Peter Vencelj]], univerzitetni profesor, fizik, politik (1939, [[Stražišče pri Kranju]] – 2017, Ljubljana) *[[Petra Vencelj]], umetnostna zgodovinarka (1967, [[Kranj]]) *[[Alojz Zavrl]], arhivist, zgodovinar (1927, [[Srednje Bitnje]], [[Kranj]]) *[[Marija Zlatnar Moe]], univerzitetna profesorica, prevajalka (1970, [[Kranj]]) *[[Anton Žabkar]], profesor, publicist, vojaški časnik, obramboslovec (1935, [[Beograd, Srbija]]) *[[Alenka Žbogar]], literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica (1971, [[Kranj]]) *[[Joka Žigon]], literarni zgodovinar, dramatik, arhivar, bibliotekar, maturiral v Kranju (1899, [[Škofja Loka]] – 1983, [[Ljubljana]]) *[[Jože Žontar]], zgodovinar, arhivist (1932, [[Kranj]]) *[[Majda Žontar]], muzealka, zgodovinar, profesorica (1936, [[Ljubljana]]) == Šolstvo == *[[France Avsec]], matematik, profesor, 1964–1994 poučeval na Gimnaziji Kranj (1930, [[Ljubljana]] – 2008, [[Kranj]]) *[[Slavko Brinovec]], geograf, športnik, profesor, metodik (1936, [[Kranj]] – 2022) *[[Valentin Burnik]], šolnik (1851, [[Stražišče pri Kranju]] – 1924, [[Metlika]]) *[[Vinko Cuderman]], profesor slovenščine (1933, [[Tupaliče]] – 2011, [[Ljubljana]]) *[[Fran Čadež]], fizik, meteorolog, srednješolski učitelj (1882, [[Kranj]] – 1945, [[Ljubljana]]) *[[Janez Globočnik]], nabožni pisatelj, 1848 ravnatelj glavne šole in katehet, častni občan (1824, [[Cerklje na Gorenjskem]] – 1877, [[Gorica]]) *[[Stanko Gogala]], pedagog (1901, [[Kranj]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Vladimir Herle]], šolnik, naravoslovec (1869, [[Solčava]] – 1932, [[Kranj]]) *[[Olga Janša Zorn]], zgodovinarka, bibliotekarka, profesorica, publicistka (1938, [[Dolenji Logatec]] – 2008, [[Kranj]]) *[[Anton Likozar]], učitelj, čebelar, občinski svetnik (1857, [[Primskovo pri Kranju]] – 1933, [[Ljubljana]]) *[[Marija Marjeta Jurgele]], učiteljica, pesnica (1940, [[Kranj]]) *[[Makso Pirnat]], biograf Koseskega, profesor 1905–1921 (1875, [[Zgornji Tuštanj]] – 1933, [[Ljubljana]]) *[[Andrej Praprotnik]], učitelj, pesnik, urednik (1827, [[Podbrezje]] – 1895, [[Ljubljana]]) *[[Helena Puhar]], pedagoginja, pisateljica, urednica (1920, [[Kranj]] – 1968, [[Ljubljana]]), *[[Danica Purg]], profesorica, direktorica, dekanja, politologinja (1946, [[Stogovci]]) *[[Adolf Robida]], profesor 1908–1910, organiziral ljudsko gledališče (1885, [[Ljubljana]] – 1928, [[Ljubljana]]) *[[Frančišek Rojina]], šolski upravitelj v Stražišču (1898–1925), pisal o čebelah in lovu (1867, [[Zgornja Šiška]] – 1944, [[Zgornja Šiška]]) *[[Franci Rozman]], bivši ravnatelj Gimnazije Kranj, matematik, politik (1965, [[Kranj]]) *[[Edin Saračević]], učitelj, pesnik (1964, [[Ljubljana]]) *[[Janko Sicherl]], pedagog, smučarski učitelj, planinec (1900, [[Trzin]] – 1986, [[Kranj]]) *[[Minka Skaberne]], učiteljica (1882, [[Kranj]] – 1965, [[Ljubljana]]) *[[Helena Stupan]], šolnica (1900, [[Kranj]] – 1992, [[Ljubljana]]) *[[Stane Šinkovec]], profesor, kemijski tehnolog, direktor (1923, [[Kranj]] – 2009, [[Kranj]]) *[[Anton Vadnal]], poučeval na gimnaziji 1900/1901 (1876, [[Borovnica]] – 1935, [[Šentožbolt]]) *[[France Zupan]], šolnik, prevajalec (1907, [[Kovor]] – 1958, [[Trst]]) *[[Ivo Zorman]], pisatelj, učitelj v Stražišču (1926, [[Gora pri Komendi]] – 2009, [[Kamnik]]) *[[Marija Žagar]], slavistka, profesorica (1921, [[Jesenice]] – 1998, [[Kranj]]) *[[Andrej Žumer]], šolnik (1847, [[Podhom]] – 1903,[[Kranj]]) == Religija == *[[Andrej Albrecht]], duhovnik, nabožni pisatelj (1782, [[Idrija]] – 1848, [[Novo mesto]]) *[[Friderik Baraga]], slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar, kandidat za svetnika (1797, [[Knežja vas]] – 1868, [[Marquette]], [[Michigan]]) *[[Janez Bedenčič]], duhovnik, nabožni pisatelj, kot kaplan je do 1803 služboval v Kranju (1777, [[Zgornja Šiška]] – 1843, [[Kranj]]) *[[Metod Benedik]], teolog, urednik starih tekstov (1943, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Anton Berce]], prevajalec, duhovnik (1860, [[Mošnje]] – 1922, [[Kranj]]) *[[Valentin Bernik]], duhovnik (1861, [[Stražišče pri Kranju]] – 1927, [[Komenda]]) *[[Franc Bleiweis]], duhovnik, nabožni pisec (1869, [[Naklo]] – 1955, [[Mošnje]]) *[[Jože Friderik Crobath]], teolog, profesor (1795, [[Kranj]] – 1877, [[Kranj]]) *[[Janez Evangelist Fabijan]], teolog, duhovnik, filozof, profesor (1889, [[Zgornja Besnica]] – 1967, [[Ljubljana]]) *[[Janez Gogala]], teolog, duhovnik, kanonik (1825, [[Kranj]] – 1884, [[Ljubljana]]) *[[Hipolit]], filolog, nabožni pisec, leksikograf, prevajalec, duhovnik, redovnik, kapucin (1667, [[Novo mesto]] – 1722, [[Kranj]]) *[[Mihael Hofman]], duhovnik, nabožni pisatelj (1755, [[Ljubljana]] – 1826, [[Ljubljana]]) *[[Vojteh Hybášek]], duhovnik, književnik, glasbenik češkega rodu (1873, [[Ruženo]], [[Moravska]], [[Češka]] – 1947, [[Ljubljana]]) *[[Franc Jaklič]], nabožni pisatelj, 1933–1935 gimnazijski katehet (1892, [[Andol]] – 1967, [[Milwaukee]], [[Wisconsin]], [[ZDA]]) *[[Chatzpeck Jakob]], iluminator (zač. 15. st.) *[[Placid Javornik]], biblicist, teolog, duhovnik, redovnik, benediktinec (1803, [[Trstenik]] – 1864, [[Sv. Jurij]], [[Avstrija]]) *[[Simon Klančnik]], teolog, duhovnik (1810, [[Kranj]] – 1844, [[Ljubljana]]) *[[Jernej Knafelj]], duhovnik, pridigar, protestant, v Kranju je nasledil Gašperja Rokavca (ok. 16. st. – ok. 17. st.) *[[Frančišek Krek]], duhovnik, pesnik, nižjo gimnazijo je obiskoval v Kranju (1858, [[Selca]] – 1921, [[Vranja Peč]]) *[[Josip Lavtižar]], duhovnik, skladatelj, pisatelj, zgodovinar, potopisec (1851, [[Kranjska Gora]] – 1943, [[Rateče]]) *[[Alfonz Levičnik]], katehetski pisec, duhovnik (1869, [[Postojna]] – 1966, [[Kranj]]) *[[Janez Jakob Olben]], matematik, duhovnik, redovnik, avguštinec (1643, [[Kranj]] – 1725, [[Sankt Florian]], [[Avstrija]]) *[[Koloman de Manswerd]], župnik (ok. 14. st. – 1434, [[Kranj]]) *[[Franc Perne]], duhovnik, nabožni pisatelj, zgodovinar (1861, [[Povlje]] – 1935, [[Ljubljana]]) *[[Janez Nikolaj Pogačnik]], duhovnik, slikar (1678, [[Klanec]] – 1755, [[Kranj]]) *[[Lovrenc Pogačnik]], teolog, pridigar, duhovnik, redovnik, jezuit (1698, [[Kranj]] – 1768, [[Zagreb]]) *[[Lovro Rakovec]], publicist, duhovnik (1832, [[Zabukovje]] – 1903, [[Draga]], [[Trst]]) *[[Matevž Ravnikar Poženčan]], duhovnik, zbiralec ljudskega blaga, pesnik (1802, [[Poženik]] – 1864, [[Predoslje]]) *[[Gašper Rokavec]], protestantski pridigar, duhovnik (? – 1565, [[Kranj]]) *[[Jožef Rozman]], duhovnik, nabožni pisatelj, pedagoški pisec (1812, [[Stražišče pri Kranju]] – 1874, [[Arclin]]) *[[Ivan Sadar]], duhovnik, pesnik (1890, [[Bukovica – 1926, [[Ljubljana]]) *[[Janez Jakob Schilling]], duhovnik, generalni vikar, kanonik (1664, [[Ljubljana]] – 1754, [[Kranj]]) *[[Valter Schmid]], arheolog, etnograf, čebelar, duhovnik, redovnik, benediktinec (1875, [[Kranj – Gaštej]] – 1951, [[Gradec]]) *[[Dragotin Simandl]], narodni buditelj, slovničar, duhovnik (1828, [[Videm]] – 1864, [[Kranj]]) *[[Adam Skalar]], duhovnik, nabožni pisec, prevajalec (? – 1658, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Avguštin Sluga]], šolnik, duhovnik, redovnik, cistercijan (1753, [[Ljubljana]] – 1842, [[Kranj]]) *[[Matija Smolej]], duhovnik, nabožni pisatelj (1829, [[Tržič]] – 1871, [[Dobrepolje]]) *[[Frančišek Ksaverij Steržaj]], duhovnik in pisatelj (1878, [[Rakek]] – 1922, [[Koprivnik v Bohinju]]) *[[Jožef Sušnik]], urednik, skriptor, duhovnik (1779, [[Šmarjetna Gora]] – 1816, [[Hotedršica]]) *Andrej Šifrer (pater Vincenc), misijonar (1845, [[Srednje Bitnje]], [[Kranj]] – 1929, [[Collegeville]], [[ZDA]]) *[[Matija Škerbec]], duhovnik, politik, publicist (1886, [[Stari trg pri Ložu]] – 1963, [[Cleveland]]) *[[Filip Terpin]], generalni vikar, generalni vizitator, duhovnik (med 1603 in 1604, [[Selca]] – 1683, [[Kranj – Šmartin]]) *[[Dušan Tomše]], teolog, prevajalec (1930, [[Ljubljana]] – 1986, [[Ljubljana]]) *[[Jernej Vidmar]], duhovnik, škof (1802, [[Kranj]] – 1883, [[Kranj]]) *[[Janez Vizintin]], duhovnik, kapucin, pridigar (1735, [[Kranj]] – 1790, [[Bohinj]]) *[[Joža Vovk]], duhovnik, književnik in prevajalec (1911, [[Češnjica pri Kropi]] – 1957, [[Zgornje Jezersko]]) *[[Pavel Wiener]], evangeličanski duhovnik, kanonik, škof (ok. 1495, [[Kranj]] – 1554, [[Sibiu]], [[Romunija]]) *[[Joannes von Werd de Augusta]], miniaturist, iluminator (k. 15 st.) *[[Stanislav Zidar]], župnik, dekan, prelat (1942, [[Sušje]]) == Politika, uprava in pravo == *[[Ivan Bertoncelj]], politik, partizan, direktor, član OK KPS Kranj (1908, [[Zgornja Dobrava, Radovljica]] – 1965, [[Kranj]]) *[[Janez Bleiweis]], politik, veterinar, publicist, vitez (1808, [[Kranj]] – 1881, [[Ljubljana]]) *[[Pavel Bizjak]], delavski voditelj, politik, partizan (1891, [[Čahorče]] – 1988, [[Borovlje]]) *[[Miran Bogataj]], pravnik, brigadir, veteran vojne za Slovenijo (1948, [[Brežice]] – 2012, [[Kranj]]) *[[Mohor Bogataj]], župan, gospodarstvenik, bivši župan Mestne občine Kranj (1956, [[Jesenice]]) *[[Rado Bohinc]], pravnik, profesor, politik, minister, doktor znanosti (1949, [[Trboje]] pri Kranju) *[[Alenka Bratušek]], slovenska političarka, prva predsednica Vlade RS (1970, [[Celje]]) *[[Janez Brodar]], predsednik pokrajinskega odbora (1885, [[Hrastje]] – 1969, [[Špital na Dravi]], [[Avstrija]]) *[[Duša Trobec Bučan]], ministrica, državna sekretarka, pravnica, političarka (1958, [[Kranj]]) *[[Matej Čujovič]], sodnik, igralec (1976, [[Kranj]]) *[[Janez Frelih]], podžupan, magister znanosti, direktor podjetij, vodja gradbišč za Gorenjsko (1942, [[Zgornja Sorica]] v Selški dolini) *[[Anton Globočnik pl. Sorodolski]], pravnik, upravni uradnik, politik, narodni buditelj, 1849 praktikant pri okrajnem sodišču (1825, [[Železniki]] – 1912, [[Dunaj]]) *[[Viktor Globočnik]], politik, pravnik (1852, [[Tržič]] – 1898, [[Kranj]]) *[[Fran Geiger]], pravnik (1862, [[Kranj]] – 1896, [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Italija]]) *[[Ivan Gogala]], pravnik, notar (1850, [[Kranj]] – 1901, [[Ljubljana]]) *[[Peter Grasselli]], vitez, politik, pravnik, gospodarstvenik, narodni buditelj (1841, [[Kranj]] – 1933, [[Ljubljana]]) *[[Branko Grims]], politik, poslanec, geolog, politolog (1962, [[Kranj]]) *[[Josip Hacin]], pravnik, odvetnik, pisatelj, (1881, [[Češnjevek]] – 1957, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Hafner]], politik, komunist, partizan, častnik, politični komisar, prvoborec (1920, [[Stražišče pri Kranju]] – 2015, ?) *[[Bojan Homan]], podžupan, podjetnik, politik, 2004–2011 je bil podžupan Mestne občine Kranj (1969, [[Kranj]]) *[[Evgen Jarc]], politik, 1901–1908 med ustanovitelji prosvetnega društva Kranj (1878, [[Novo mesto]] – 1936, [[Ljubljana]]) *[[Jelko Kacin]], politik, obramboslovec, publicist, živi v Spodnji Besnici pri Kranju (1955, [[Celje]]) *[[Anton Koblar]], zgodovinar, politik (1854, [[Železniki]] – 1928, [[Kranj]]) *[[Martin Košir]], župan, politik, partizan (1926, [[Goriče, Kranj]] – 2016, [[Golnik]]) *[[Anton Levec]], pravnik, publicist (1852, [[Radomlje]] – 1936, [[Ljubljana]]) *[[Nada Mihajlović]], podžupanja, košarkarica, rojena v znani kranjski športni družini (1947, [[Ljubljana]]) *[[Igor Peček]], politik, poslanec (1964, ?) *[[Ciril Pirc]], politik, župan (1865, [[Kranj]] – 1941, [[Ljubljana]]) *[[Valentin Pleiweis]], bančnik (1814, [[Kranj]] – 1881, [[Dunaj]]) *[[Ferdinand Pogačnik]], pravnik (1839, [[Kranj]] – 1888, [[Dunaj]]) *[[Jakob Prešern]], doktor prava, planinski pisatelj, potopisec v letih 1888–1975 sodnik (1888, [[Begunje na Gorenjskem]] – 1975, [[Begunje na Gorenjskem]]) *[[Ivan Perne]], diplomat, pravnik (1889, [[Povlje, Golnik]] – 1933, [[Ženeva]], [[Švica]]) *[[Jožica Puhar]], veleposlanica, pravnica, socialoginja, ministrica (1942, [[Kranj]] – 2024) *[[Karel Alojzij Raab]], sodni svetnik, sodnik v Kranju, dober prijatelj Prešerna (1814, ? – 1874, ?) *[[Matjaž Rakovec]], gospodarstvenik, kranjski župan (1964, [[Kranj]]) *[[Robert Schrey-Redlwerth pl.]], politik (1838, [[Kranj]] – 1893, [[Ljubljana]]) *[[Franc Skaberne]], pravnik, odvetnik (1877, [[Kranj]] – 1951, [[Ljubljana]]) *[[Karel Šavnik mlajši]], pravnik (1874, [[Kranj]] – 1928, [[Ljubljana]]) *[[Ivo Šorli]], pravnik, pisatelj, pesnik (1877, [[Podmelec]] – 1958, [[Ljubljana]]) *[[Ivo Štempihar]], pravnik, odvetnik, politični delavec, publicist (1898, [[Kranj]] – 1955, [[Jesenice]]) *[[Juri Štempihar]], pravnik (1891, [[Kranj]] – 1978, [[Kranj]]) *[[Valentin Štempihar]], odvetnik, publicist (1851, [[Olševek]] – 1921, [[Kranj]]) *[[Zoran Thaler]], slovenski politik, mednarodni politolog, diplomat, podjetnik (1962, [[Kranj]]) *[[Lovro Toman]], politik, pesnik, praktikant pri okrajnem sodišču (1827, [[Kamna Gorica]] – 1870, [[Rodau pri Dunaju]]) *[[Teodor Tominšek]], pravnik, sodnik (1902, [[Kranj]] – 1996, [[Ljubljana]]) *[[Aleks Leo Vest]], politik, državni sekretar Republike Slovenije, lastnik graščine v Stražišču (1944, ?) *[[Josip Žontar]], zgodovinar, pravnik (1895, [[Jesenice]] – [[Sava]] – 1982, [[Kranj]]) *[[Anton Žun]], pravnik, sociolog (1917, [[Lovran]], [[Hrvaška]] – 1978, [[Kranj]]) == Šport == === Alpsko smučanje === *[[Majda Ankele Samaluk]], alpska smučarka (1940, [[Kranj]]) *[[Nataša Blažič]], alpska smučarka (1964, [[Kranj]]) *[[Bojan Križaj]], alpski smučar (1957, [[Kranj]]) *[[Andreja Leskovšek]], alpska smučarka (1965, [[Kranj]]) *[[Gašper Markič]], alpski smučar (1986, [[Kranj]]) *[[Rok Perko]], alpski smučar (1985, [[Kranj]]) *[[Slava Zupančič]], alpska smučarka, olimpijka (1931, [[Kranj]] – 2000, [[Ljubljana]]) === Atletika === *[[Jože Hladnik]], atletski sodnik (1929, [[Borovnica]] – 2015, ([[Kranj]]) *[[Žana Jereb]], atletinja (1984, [[Kranj]]) *[[Roman Kejžar]], atlet (1966, [[Kranj]]) *[[Brigita Langerholc]], atletinja, olimpijka (1976, [[Kranj]]) *[[Matic Osovnikar]], atlet, slovenski rekorder v šprintu (1980, [[Kranj]]) === Hokej === *[[Jaka Ankerst]], hokejist (1989, [[Kranj]]) *[[Jan Berčič]], hokejist (1990, [[Kranj]]) *[[Metod Bevk]], hokejist (1984, [[Kranj]]) *[[Jernej Čerin]], hokejist (1987, [[Kranj]]) *[[Tadej Čimžar]], hokejist (1992, [[Kranj]]) *[[Anže Gogala]], hokejist (1986, [[Kranj]]) *[[Boštjan Goličič]], hokejist (1989, [[Kranj]]) *[[Žiga Jeglič]], hokejist (1988, [[Kranj]]) *[[Domen Jemec]], hokejist (1986, [[Kranj]]) *[[Nejc Japelj]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Tim Jurajevčič]], hokejist (1984, [[Kranj]]) *[[Gabrijel Kalan]], hokejist (1986, [[Kranj]]) *[[Jure Košnik]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Jure Kozjek]], hokejist (1982, [[Kranj]]) *[[Anže Krivec]], hokejist (1983, [[Kranj]]) *[[Anže Kuralt]], hokejist (1991, [[Kranj]]) *[[Anže Markovič]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Jakob Milovanovič]], hokejist (1984, [[Kranj]]) *[[Klemen Mohorič]], hokejist (1975, [[Kranj]]) *[[Žiga Pavlin]], hokejist (1985, [[Kranj]]) *[[Aleš Remar]], hokejist (1983, [[Kranj]]) *[[Peter Rožič]], hokejist (1974, [[Kranj]]) *[[Jure Stopar]], hokejist, floorballist (1986, [[Kranj]]) *[[Anže Terlikar]], hokejist (1980, [[Kranj]]) === Kolesarjenje === *[[Janez Lampič st.]], kolesar, olimpijec (1963, [[Kranj]]) *[[Luka Mezgec]], kolesar (1988, [[Kranj]]) *[[Matej Mohorič]], kolesar (1994, [[Kranj]]) *[[Jan Polanc]], kolesar (1992, [[Kranj]]) *[[Bojan Ropret]], kolesar, olimpijec, organizator dela (1957, [[Kranj]]) *[[Tadej Valjavec]], kolesar (1977, [[Kranj]]) === Košarka === *[[Zarja Černilogar]], gorska kolesarka (1989, [[Kranj]] – 2016, [[Kamnik]]) *[[Gregor Fučka]], košarkar (1971, [[Kranj]]) *[[Domen Lorbek]], košarkar, reprezentant Slovenije (1985, [[Kranj]]) *[[Marko Milič]], košarkar (1971, [[Kranj]]) *[[Sandra Piršić]], košarkarica (1984, [[Kranj]]) *[[Miha Zupan]], košarkar (1982, [[Kranj]]) === Nogomet === *[[Siniša Brkić]], nogometaš, trener, športni direktor (1971, ?) *[[David Bunderla]], nogometaš (1987, [[Kranj]]) *[[Matjaž Florijančič]], nogometaš (1967, [[Kranj]]) *[[Josip Iličić]], nogometaš (1988, [[Prijedor]]) *[[Bojan Jokić]], nogometaš (1986, [[Kranj]]) *[[Aleš Mejač]], nogometaš (1983, [[Kranj]]) *[[Aleš Mertelj]], nogometaš (1987, [[Kranj]]) *[[Igor Nenežić]], nogometaš (1984, [[Kranj]]) *[[Miran Pavlin]], nogometaš (1971, [[Kranj]]) *[[Jalen Pokorn]], nogometaš (1979, [[Kranj]]) *[[Aleksandar Radosavljević]], nogometaš (1979, [[Kranj]]) *[[Rajko Tavčar]], nogometaš (1974, [[Kranj]]) === Plavanje === *[[Urša Bežan]] Petrič, plavalka (1994, [[Kranj]]) *[[Vlado Brinovec]], plavalec, infektolog (1941, [[Kranj]] – 2006, ?) *[[Alenka Kejžar]], plavalka (1979, [[Kranj]]) *[[Nika Kozamernik]], plavalka (1986, [[Kranj]]) *[[Sara Isaković]], plavalka, olimpijka (1988, [[Kranj]]) *[[Mia Krampl]], plezalka, olimpijka (2000, [[Kranj]]) *[[Marko Milenkovič]], plavalec (1976, [[Kranj]]) *[[Borut Petrič]], plavalec (1961, [[Kranj]]) *[[Darjan Petrič]], plavalec, športnik, informatik (1964, [[Kranj]]) *[[Tanja Šmid]], plavalka (1990, [[Kranj]]) *[[Robert Žbogar]], plavalec, olimpijec (1989, [[Kranj]]) === Plezanje in alpinizem === *[[Tomo Česen]], športni plezalec, alpinist (1959, [[Kranj]]) *[[Nadja Fajdiga]], alpinistka, elektroinženirka, učiteljica (1926, [[Kranj]] – 1989, [[Ljubljana]]) *[[Jurij Hladnik]], alpinist, strojnik (1984, [[Kranj]]) *[[Janko Majdič]], planinec, podjetnik, trgovec, utemeljitelj Prešernove koče na Stolu (1870, [[Kranj]] – 1906, Kranj) *[[Andrej Štremfelj]], alpinist, prvi Slovenec na Mount Everestu (1956, [[Kranj]]) *[[Marija Štremfelj]], alpinistka, prva Slovenka na Mount Everestu, profesorica (1957, [[Kranj]]) *[[Nejc Zaplotnik]], alpinist, pisatelj (1952, [[Kranj]] – 1983, [[Manaslu]], [[Himalaja]]) === Smučarski skoki === *[[Brane Benedik]], smučarski skakalec (1960, [[Kranj]]) *[[Jure Bogataj]], smučarski skakalec (1985, [[Kranj]]) *[[Nejc Dežman]], smučarski skakalec (1992, [[Kranj]]) *[[Peter Eržen]], smučarski skakalec (1941, [[Kranj]]) *[[Urban Franc]], smučarski skakalec (1975, [[Kranj]]) *[[Jaka Grosar]], smučarski skakalec (1978, [[Kranj]]) *[[Tamara Kancilija]], smučarska skakalka (1987, [[Kranj]]) *[[Barbara Klinec]], smučarska skakalka (1994, [[Kranj]]) *[[Robert Kranjec]], smučarski skakalec (1981, [[Ljubljana]]) *[[Urška Lampret]], smučarska skakalka, teologinja (1987, [[Kranj]]) *[[Marjan Mesec]], smučarski skakalec, olimpijec (1947, [[Kranj]]) *[[Mitja Mežnar]], smučarski skakalec (1988, [[Kranj]]) *[[Tomaž Naglič]], smučarski skakalec (1989, [[Kranj]]) *[[Bine Norčič]], smučarski skakalec (1981, [[Kranj]]) *[[Primož Peterka]], smučarski skakalec, član kluba Triglav Kranj (1979, [[Ljubljana]]) *[[Cene Prevc]], smučarski skakalec (1996, [[Kranj]]) *[[Domen Prevc]], smučarski skakalec (1999, [[Kranj]]) *[[Peter Prevc]], smučarski skakalec (1992, [[Kranj]]) *[[Peter Štefančič]], smučarski skakalec (1947, [[Kranj]]) *[[Janez Štirn]], smučarski skakalec (1966, [[Kranj]]) *[[Rok Zima]], smučarski skakalec (1988, [[Kranj]]) *[[Matjaž Zupan]], smučarki skakalec, trener (1966, [[Kranj]]) === Tek na smučeh in biatlon === *[[Tadeja Brankovič Likozar]], biatlonka (1979, [[Kranj]]) *[[Alenka Čebašek]], smučarska tekačica (1989, [[Kranj]]) *[[Vesna Fabjan]], smučarska tekačica, olimpijka (1985, [[Kranj]]) *[[Tomas Globočnik]], olimpijec, smučarski tekač, biatlonec (1972, [[Kranj]]) *[[Janez Gorjanc]], nordijski kombinatorec (1948, [[Kranj]]) *[[Barbara Jezeršek]], smučarska tekačica, olimpijka (1986, [[Kranj]]) === Drugi športi === *[[Miroslav Ambrožič]], telovadec, športni pisec, tiskar (1885, [[Kranj]] – 1944, [[Ljubljana]]) *[[Boris Benedik]], kegljač, športnik (1966, [[Kranj]]) *[[Anže Berčič]], kanuist (1990, [[Kranj]]) *[[Iztok Čop]], veslač, športni trener (1964, [[Kranj]]) *[[Rok Flander]], deskar na snegu, olimpijec (1979, [[Kranj]]) *[[Matej Gaber]], rokometaš (1991, [[Kranj]]) *[[Jože Javornik]], trener, športnik, gospodarstvenik, finančnik, 1990–2000 načelnik za finance na MOK (1935, [[Kranj]]) *[[Blaž Kajdiž]], veslač (1977, [[Kranj]]) *[[Juš Markač]], karateist (1993, [[Kranj]]) *[[Branko Mirt]], športni padalec (1958, [[Kranj]]) *[[Dušan Mravlje]], ultramaratonec (1953, [[Kranj]]) *[[Neža Mravlje]], maratonka, fizioterapevtka (1979, [[Kranj]]) *[[Uroš Nastran]], motociklični dirkač (1986, [[Kranj]]) *[[Bojan Novak]], balinar (1971, [[Kranj]]) *[[Mateja Pintar]], olimpijka, namiznoteniška igralka (1985, [[Kranj]]) *[[Urša Pintar]], cestna kolesarka (1985, [[Kranj]]) *[[Blaž Potočnik]], kickbokser, svetovni prvak, trener (1986, ?) *[[Tjaša Ristić]], karateistka (1993, [[Kranj]]) *[[Milan Rogelj]], športni pedagog, trener in predsednik otroških migrantov (1960, ?) *[[Evgen Sajovic]], športni pisec, telovadec (1880, [[Kranj]] – 1916, [[Ljubljana]]) *[[Maja Sajovic]], padalka (1975, [[Kranj]]) *[[Ludvik Starič]], motociklistični dirkač, zaposlen pri veletrgovcu Savniku kot poklicni šofer, odprl je mehanično delavnico v Kranju (1906, [[Mirna Peč]] – 1989, [[Ljubljana]]) *[[Luka Špik]], veslač, olimpijec, osebni trener (1979, [[Kranj]]) *[[David Špiler]], rokometaš, reprezentant Slovenije (1983, [[Kranj]]) *[[Peter Šumi]], športnik, telovadec, podjetnik (1895, [[Kranj]] – 1981, [[Dunaj]]) *[[Boris Urbanc]], kegljač, profesor (1957, [[Goriče, Golnik]]) *[[Jošt Zakrajšek]], kajakaš na mirnih vodah, kanuist na divjih vodah (1983, [[Kranj]]) *[[Uroš Zorman]], rokometaš (1977, [[Kranj]]) == Vojska == *[[Danimir Ažman]] – Črtomir, borec Prešernove brigade (1921, [[Ljubljana]] – 1943, [[Lajše]]) *[[Aleksandr Bubnov Dmitrijevič]], pomorščak, vojaški častnik, profesor (1883, [[Varšava]], [[Poljska]] – 1963, [[Kranj]]) *[[Ivan Kern]], vojaški častnik, politik, pomorščak, gimnazijo je obiskoval v Kranju (1898, [[Žužemberk]] – 1991, [[Ljubljana]]) *[[Metod Koch]], kontraadmiral (1874, [[Kranj]] – 1952, [[Trst]]) *[[Rudolf Maister]], general, pesnik, borec za severno mejo (1874, [[Kamnik]] – 1934, [[Unec pri Rakeku]]) *[[Franc Mrak]], aktivist NOV, partizan ([[Kokrica, Kranj]] 1907 – 1942, dolina Drage) *[[Cilka Odar]] – Tatjana, partizanka, aktivistka [[NOB]] (1919, [[Brdo pri Radovljici]] – 1945, [[Lajše]]) *[[Bojan Potočnik]], vojaški častnik, policist, ataše, veteran vojne za Slovenijo, doktor znanosti (1954, [[Kranj]]) *[[Franc Puhar]] – Aci, partizan, politik, gospodarstvenik (1926, [[Kranj]] – 2004, [[Breg, Preddvor]]) *[[Vida Šinkovec]] – Janina, partizanka, aktivistka [[NOB]] (1925, [[Kranj]] – 1945, [[Lajše]]) == Zdravstvo == *[[Martin Benedik]], zdravnik, kirurg, vodja oddelka za pljučno kirurgijo na Golniku (1910, [[Stražišče pri Kranju]] – 1999, [[Ljubljana]]) *[[Jože Bežek]], zdravnik, pesnik, v Kranju imel privatno ordinacijo (1899, [[Škofja Loka]] – 1968, [[Ljubljana]]) *[[Žiga Bučar]], zdravnik (1830, [[Ljubljana – 1879, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Ivan Cof]], zdravnik, direktor, 1956–1964 je bil direktor Zdravstvenega doma Kranj (1921, [[Ljubljana]] – 1968, [[Izola]]) *[[Božidar Fajdiga]], zdravnik, lovec, zdravnik splošne prakse v Kranju (1887, [[Ljubljana]] – 1966, [[Kranj]]) *[[Darja Fettich]], zdravnica, pediatrinja, doktorica znanosti, mladost je preživela v Kranju (1923, [[Škofja Loka]] – 1999, [[Ljubljana]]) *[[Bojan Fortič]], zdravnik, ftiziolog, direktor, profesor, doktor znanosti, direktor bolnišnice Golnik (1921, [[Idrija]] – 2009, [[Ljubljana]]) *[[Tomaž Furlan]], zdravnik ftiziolog, publicist, urednik (1901, [[Verd]] – 1960, [[Ljubljana]]) *[[Anton Hayne]], veterinar, slikar (1786, [[Kranj]] – 1853, [[Dunaj]]) *[[Matija Horvat]], internist, zdravnik, gornik, zaposlen v Zdravstvenem domu Kranj (1935, [[Škofja Loka]] – 2014, ?) *[[Frank Javh Kern]], zdravnik, urednik, pisatelj (1887, [[Breznica pod Lubnikom]] – 1977, [[Cleveland]], [[Ohio]], [[ZDA]]) *[[Daniel Kikelj]], farmacevt (1954, [[Jesenice]], gimnazija v Kranju) *[[Kljukec]], ranocelnik (ok. 1652, [[Jama]] – 1697, [[Ljubljana]]) *[[Jurij Kurillo]], zdravnik, fotograf in prevajalec (1933, [[Ljubljana]]) *[[Robert Neubauer]], zdravnik, ftiziolog, direktor, vodja golniškega zdravilišča za tuberkulozo (1895, [[Dunaj]], [[Avstrija]] – 1969, [[Ljubljana]]) *[[Franc Novak]], ginekolog, porodničar, partizan, profesor (1908, [[Kranj]] – 1999, [[Ljubljana]]) *[[Marjan Pajntar]], porodničar, ginekolog, psiholog, psihoterapevt, vodja porodniškega oddelka v Kranju (1932, [[Ljubljana]]) *[[Damijan Perne]], zdravnik, psihiater, politik, igralec, nekdajnji župan (1968, [[Kranj]]) *[[Drago Petrič]], zdravnik, trener, športnik (1935, [[Ljubljana]] – 2006, [[Ljubljana]]) *[[Karel Petrič]], zdravnik, humanist, direktor, partizan (1900, [[Jesenice]] – 1944, [[Dolenja Trebuša]]) *[[Tomaž Pirc]], zdravnik (1813, [[Kranj]] – 1880, [[Tržič]]) *[[Florijan Sentimer]], zdravnik (1786, [[Kranj]] – 1836, [[Rusija]]) *[[Janez Jožef Stroj]], zdravnik (?, [[Britof pri Podbrezju]] – 1828, [[Kranj]]) *[[Simon Strupi]], veterinar (1812, [[Čirče]] – 1880, [[Praga]]) *[[Leo Šavnik]], ginekolog, radiolog, visokošolski učitelj (1897, [[Kranj]] – 1968, [[Ljubljana]]) *[[Karel Šavnik st.]], župan, lekarnar (1840, [[Kranj]] – 1922, [[Kranj]]) *[[Pavel Šavnik]], dermatonevrolog (1882, [[Kranj]] – 1924, [[Zagreb]]) *[[Sebastijan Šavnik]], farmacevt, lekarnar, župan (1801, [[Mače]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] – 1885, [[Kranj]]) *[[Jurij Šorli]], zdravnik internist, direktor, doktor znanosti, profesor, 41 let delovne dobe je opravil na Golniku (1942, [[Ljubljana]]) *[[Branko Štangl]], zdravnik, ftiziolog, partizan, profesor, 1954–1990 je delal na Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku (1920, [[Dvor pri Šmihelu]], [[Avstrija]] – 2011, [[Kranj]]) *[[Lovro Tepina]], veterinarski pisec, kinolog (1882, [[Stražišče pri Kranju]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Gregor Voglar pl.]], zdravnik (1651, [[Naklo]] – 1717, [[Kranj]]) *[[Josip Vošnjak]], zdravnik, politik, dramatik, 1861 zdravnik v Kranju (1834, [[Šoštanj]] – 1911, [[Višole pri Slovenski Bistrici]]), *[[Franc Zupanc]], zdravnik (1853, [[Kranj]] – 1922, [[Ljubljana]]) *[[Zvonka Zupanič Slavec]], zdravnica, profesorica, humanistka, doktorica znanosti, publicistka, zgodovinarka (1958, [[Maribor]]) == Gospodarstvo == *[[Franc Babič]], trgovec (1868, [[Kranj]] – 1913, [[Ljubljana]]) *[[Jože Basaj]], gospodarstvenik (1887, [[Suha pri Predosljah]] – 1973, [[Šentjakob]]) *[[Janez Beravs]], gospodarstvenik, generalni direktor tovarne Sava (1923, [[Ladja]] – 1996, [[Kranj]]) *[[Nikolaj Bev]]k, gospodarstvenik, član sveta Mestne občine Kranj (1942, [[Kranj]] – 2004, [[Bled]]) *[[Janez Bohorič]], direktor, gospodarstvenik, kemik, direktor podjetja Sava Trade Kranj (1942, [[Tržič]]) *[[Zvone Černe]], gospodarstvenik, tekstilec, tehnični direktor v Inteksu (Tekstilindus) (1927, [[Jesenice]] – 2007, [[Kranj]]) *[[Karel Florian]], podjetnik, narodno zaveden meščan (1809, [[Kranj]] – 1877, [[Kranj]]) *[[Izidor Gašperlin]], ekonomist, psihoterapevt, specialist zakonske in družinske terapije, fotograf (1963, [[Kranj]]) *[[Josipina Hočevar]], podjetnica, mecenka, dobrotnica, otroštvo je preživela pri starih starših v Stražišču pri Kranju (1824, [[Radovljica]] – 1911, [[Krško]]) *[[Dušan Horjak]], gospodarstvenik, direktor Tiskanine Kranj, direktor Tekstilindusa, ustanovitelj Gorenjske turistične zveze v Kranju (1920, [[Ljubljana]] – 1979, [[Ljubljana]]) *[[Janez Khisl]] (Janž Kiesel), baron, veleposestnik, kulturni mecen (ok. 1530, [[Ljubljana]] – ok.1593, ?) *[[Konrad Lokar]], podjetnik, župan, narodni buditelj (1803, [[Kranj]] – 1875, [[Kranj]]) *[[Franc Oman]], gospodarstvenik (1902, [[Stražišče pri Kranju]] – 1987, [[Kranj]]) *[[Viljem Požgaj]], podjetnik, založnik in knjigovez (1879, [[Ljubljana]] – 1951, [[Kranj]]) *[[Ivan Savnik]], trgovec, industrialec (1879, [[Trebež]] – 1950, ?) *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina, tovarnar (1788, [[Stražišče pri Kranju]] – po 1856, ?) *[[Natalis Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina, zdravnik, tovarnar, župan (1746, [[Kobarid]] – 1832, [[Kranj]]) *[[Sigismund Pagliaruzzi]], vitez s Kieselsteina (1792, [[Kranj]] – 1855, [[Ljubljana]]) *[[Mihael Pakič]], trgovec (1827, [[Ljubljana]] – 1889, [[Stražišče pri Kranju]]) *[[Konrad Pleiweiss]], trgovec (1816, [[Kranj]] – 1865, [[Kranj]]) *[[Valentin Pleiweiss st.]], podjetnik, trgovec (1785, [[Kranj]] – 1866, [[Kranj]]) *[[Andrej Polenec]], gospodarstvenik, športnik (1945, [[Kranj]]) *[[Natalija Polenec]], direktorica Zavoda za turizem Kranj, arhitektka (1965, [[Kranj]]) *[[Karel Pollak]], veletrgovec, tovarnar (1853, [[Kranj]] – 1937, [[Ljubljana]]) *[[Franjo Sirc]], trgovec, industrialec (1891, [[Kranj]] – 1950, [[Ljubljana]]) *[[Bruno Skumavc]], gospodarstvenik, lovec, gimnazija v Kranju (1927, [[Bela Peč]], [[Trbiž]], [[Italija]] – 2011, [[Ljubljana]]) *[[Josip Slavec]], gradbenik in podjetnik (1901, [[Tacen]] – 1978, [[Kranj]]) *[[Fidelis Terpinc]], industrialec, podjetnik (1799, [[Kranj]] – 1875, [[Ljubljana]]) *[[Blaž Terpinc]], trgovec (1759, [[Bled]] – 1836, [[Kranj]]) *[[Ivan Tominc]], tekstilec, sindikalist (1911, [[Hrušica]] – 1942, okolica Vipave) *[[Črtomir Zorec]], tekstilni strokovnjak, publicist (1907, [[Stična]] – 1991, [[Zgornja Besnica]]) == Gostinstvo == *[[Anton Arvaj]], mesar, podjetnik (1939, [[Britof, Kranj]]) *[[Ivana Arvaj]], podjetnica, gostinka, poslovodja gostišča Arvaj (1946, [[Kranj]]) *[[Uroš Gorjanc]], chef gostilne Krištof v Predosljah (neznano) *[[Karim Merdjadi]], chef v Atelier Karim, živi v Kranju (neznano) *[[Jože Oseli]], vodja strežbe, svetovalec za kulinariko, vodja gostinstva, direktor, predavatelj, mednarodni sodnik za kulinariko, bil je vodja protokolarne strežbe na Gradu Brdo pri Kranju (1949, [[Medvode]]) *[[Andrej Šegš]], kuhar, vajeništvo je opravljal v hotelu Jelen v Kranju (1947, [[Zdole, Krško]]) *[[Bine Volčič]], chef de cuisine, lastnik restavracije Monstera bistro (1980, Kranj) *[[Jorg Zupan]], chef v restavraciji Atelje, podjetnik (1987, Kranj) == Drugo == *[[Ivan Bajželj]], telesnokulturni pedagog, publicist (1877, [[Kranj]] – 1937, [[Ljubljana]]) *[[Vinko Božič]], komercialist (1921, [[Kranj]] – 1986, [[Umag]], [[Hrvaška]]) *[[Ivan Cof]], lovec, posestnik, med ustanovitelji gasilskega društva Kranj, ustanovitelj Cofišča (1856, [[Kranj]] – 1938, [[Kranj]]) *[[Vasja Doberlet]], elektroinženir, fotograf, dolgoletni predsednik Fotografskega društva Janez Puhar Kranj (1946, [[Ljubljana]]) *[[Janez Friderik Egger]], tiskar, založnik (1735, [[Saška]] – 1799, [[Ljubljana]]) *[[Andraž Jakelj]], direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož, član številnih svetov (1982, [[Kranj]]) *[[Franc Emmer]] (Fanouš), inženir rudarstva, organizator četniškega gibanja (1918, [[Kranj]] – 1941, [[Ljubljana]]) *[[Stojan Globočnik]], gradbenik, profesor (1895, [[Kranj]] – 1985, [[Ljubljana]]) *[[Gregor Jereb]], novinar, publicist (1845, [[Dolenja Ravan]] – 1893, [[Trst]]) *[[Štefan Kadoič]], ekonomist, predavatelj, dekan, podžupan, družbenopolitični delavec, magister znanosti, konstruktor v Iskri Kranj (1933, [[Zagorje ob Savi]]) *[[Milan Klemenčič]], policist, veteran vojne za Slovenijo, bil je inšpektor za vojne in posebne enote milice na UNZ Kranj (1959, [[Žiberce pri Gornji Radgoni]]) *[[Fortunat Lužar]], zbiralec ljudskega blaga, 1920 v Kranju šolski nadzornik (1870, [[Velike Lašče]] – 1939, [[Ljubljana]]) *[[Peter Majdič st.]], mlinar, l. 1884 je kupil stari mlin v Kranju (1823, [[Jarše pri Mengšu]] – 1908, [[Jarše pri Mengšu]]) *[[Vinko Majdič]], mlinar, gospodarstvenik, upravni svetnik železnice Kranj-Tžič (1858, [[Jarše pri Mengšu]] – 1924, [[Kranj]]) *[[Ivan Baptist Mayer]], poštar, knjigar (ok. 1749, ? – 1806, [[Kranj]]) *[[Tia Paynich]], modna oblikovalka, scenaristka, pisateljica (1980, [[Kranj]]) *[[Albin Pogačnik]], tiskar, založnik, zbiralec, častni predsednik Numizmatičnega društva *Slovenije (1915, [[Budimpešta]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Ludvik Pogačnik]], tiskar, telovadec (1918, [[Budimpešta]] – 1944, [[Na Logu]]) *[[Tone Polenec]], letalec (1942, [[Kranj]] – 2004, [[Kranj]]) *[[Marijan Prosen]], astronom, profesor, publicist, po upokojitvi živi v Kranju (1937, [[Brežice]]) *[[Janez Puhar]], izumitelj fotografije na steklo, duhovnik, fotograf (1814, [[Kranj]] – 1864, [[Kranj]]) *[[Vladimir Ravnik]], botanik, profesor, ilustrator (1924, [[Kranj]] – 2017, ?) *[[Davorin Savnik]], industrijski oblikovalec (1929, [[Kranj]] – 2014, [[Kranj]]) *[[Janez Kristijan Rieser]], zvonar v Kranju 1743–75 (? – ?) *[[Ivan Selan]], kartograf samouk (1902, [[Savlje]] – 1981, [[Suhadole]]) *[[Viktor Skaberne]], gradbenik (1878, [[Kranj]] – 1956, [[Ljubljana]]) *[[Jožef Sterger]], lovski pisec, notar (1817, [[Šentrupert]] – 1899, [[Kranj]]) *[[Srečko Šabec]], mlekarski strokovnjak (1894, [[Pivka]] – 1981, [[Kranj]]) *[[Franc Šifrer]] (Kozinov oča), župan (1839, [[Srednje Bitnje]] – 1931, [[Srednje Bitnje]]) *[[Ljubinka Šimunac]], knjižničarka, učiteljica, direktorica, nekdanja direktorica Mestne knjižnice Kranj (1916, [[Kruševac]] – 2015, [[Kranj]]) *[[Jožef Škarja]], cesarski krajevni poštar, mestni sodnik, vodja zemljiške knjige 1822–1833, l. 1809 je prevzel kranjsko poštno postajo od Emanuela Mayerja (1792, ? – 1861, [[Kranj]]) *[[Ivan Šusteršič]], kranjski deželni glavar(1863, [[Ribnica]] – 1925, [[Ljubljana]]) *[[Franc Terseglav]], časnikar, urednik, esejist, prevajalec (1882, [[Ljubljana]] – 1950, [[Ljubljana]]) *[[Hieronim Ullrich]], gozdarski strokovnjak (1811, [[Horni Orlice]], [[Češka]] – 1866, [[Kranj]]) *[[Angela Vadnal]], agronomka, statističarka (1917, [[Kranj]] – 1994, [[Ljubljana]]) *[[Fran Vilfan]], navtik (1874, [[Stražišče pri Kranju]] – 1931, [[Nica]], [[Francija]]) *[[Primož Žontar]], čebelar, rezbar (1858, [[Sv. Duh]] – 1934, [[Kranj]]) == Glej tudi == * [[:Kategorija:Kranjski športniki]] == Viri == * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon.] * [https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,znani-mescani.htm/ Znani meščani Mestne občine Kranj.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190528063734/https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,znani-mescani.htm |date=2019-05-28 }} * [https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,castni-mescani.htm/ Častni meščani Mestne občine Kranj.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190527234627/https://www.kranj.si/KRANJ_SI,,o_kranju,castni-mescani.htm |date=2019-05-27 }} * [[Miran Hladnik]]: [http://lit.ijs.si/kranjdo1950.html/ Kranjski tiski do druge svetovne vojne.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210803184815/http://lit.ijs.si/kranjdo1950.html |date=2021-08-03 }} * [[Miran Hladnik]]: [[:v:Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni|Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. Wikiverza. * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/napredno-iskanje/?kraj-delovanja=Kranj/ Obrazi slovenskih pokrajin] * ''Kranjska knjiga''. Ur. France Pibernik. Ljubljana: SM, 2008. {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Mestna občina Kranj]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Kranj]] mbpugzjjowguw1e6zufsxdvydr9u8l5 Mononatrijev glutamat 0 443694 6708298 6702142 2026-07-08T03:24:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708298 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kemična snov|Name=Mononatrijev glutamat|ImageFile=Monosodiumglutamate.svg|ImageFile1=Monosodium glutamate crystals.jpg|ImageSize=200px|ImageSize1=200px|IUPACName=natrijev 2-aminopentandioat|Section1={{Chembox Identifiers | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = C3C196L9FG | InChI = 1/C5H9NO4.Na/c6-3(5(9)10)1-2-4(7)8;/h3H,1-2,6H2,(H,7,8)(H,9,10);/q;+1/p-1/t3-;/m0./s1 | InChIKey = LPUQAYUQRXPFSQ-SYBSRVMOBZ | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C5H9NO4.Na/c6-3(5(9)10)1-2-4(7)8;/h3H,1-2,6H2,(H,7,8)(H,9,10);/q;+1/p-1/t3-;/m0./s1 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = LPUQAYUQRXPFSQ-DFWYDOINSA-M | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | CASNo=142-47-2 | EC_number = 205-538-1 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 76943 | PubChem=85314 | SMILES = [Na+].O=C([O-])[C@@H](N)CCC(=O)O }}|Section2={{Chembox Properties | Formula=C<sub>5</sub>H<sub>8</sub>NO<sub>4</sub>Na | MolarMass=169,111 g/mol | Appearance=White crystalline powder | Density= | MeltingPtC=232 | BoilingPt= | Solubility=740 g/L }}|Section3={{Chembox Hazards | NFPA-H = 0 | NFPA-F = 0 | NFPA-R = 0 <!-- reference for NFPA ratings: http://www.sigmaaldrich.com/MSDS/MSDS/DisplayMSDSPage.do?country=US&language=en&productNumber=G1626&brand=SIGMA --> | MainHazards= | LD50 = 15800&nbsp;mg/kg (oral, rat)<ref name=USNLMChemIDplus>{{navedi splet |title =Monosodium glutamate NF |url=http://chem.sis.nlm.nih.gov/chemidplus/rn/6106-04-3 |website=NLM.NIH.gov |publisher=U.S. National Library of Medicine, ChemIDplus |accessdate=August 11, 2014}}</ref> | FlashPt= | AutoignitionPt = }}}}'''Mononatrijev glutamat''' ('''MSG''', angleško ''monosodium glutamate''; tudi '''natrijev glutamat'''), je [[Natrij|natrijeva]] [[Sol (kemija)|sol]] [[Glutaminska kislina|glutaminske kisline]], ene v naravi najbolj prisotnih [[Esencialne aminokisline|neesencialnih]] [[Aminokislina|aminokislin]].<ref name="natural occurrence">{{cite journal|author=Ninomiya, K.|title=Natural occurrence|journal=Food Reviews International|volume=14|issue=2 & 3|pages=177–211|year=1998|doi=10.1080/87559129809541157}}</ref> Mononatrijev glutamat se v naravi nahaja v [[paradižnik]]u, [[Sir|siru]] in drugih živilih.<ref name="FDA">{{navedi splet|title=FDA Q&A on MSG|url=http://www.fda.gov/Food/IngredientsPackagingLabeling/FoodAdditivesIngredients/ucm328728.htm|website=fda.gov|accessdate=5 March 2016}}</ref> MSG se uporablja v živilski industriji kot ojačevalec okusa, ki daje t. i. okus [[Mesni okus|umami]], ki okrepi mesnati, slano začinjeni okus hrane, podobno kot ga naravni glutamat v živilih, kot so enolončnice in mesne juhe.<ref name="Ikeda">{{cite journal|author=Ikeda K|title=New seasonings|journal=Chem Senses|volume=27|issue=9|pages=847–849|date=November 2002|pmid=12438213|doi=10.1093/chemse/27.9.847}}</ref><ref name="OMG I love MSG">{{navedi splet|last1=Hayward|first1=Tim|title=OMG I love MSG|url=http://www.ft.com/cms/s/0/45578b88-ff2d-11e4-84b2-00144feabdc0.html#axzz424XCOJsY|website=[[Financial Times]]|publisher=Nikkei|accessdate=5 March 2016}}</ref> Prvi ga je leta 1908 pripravil japonski biokemik [[Kikunae Ikeda]], ki je skušal izolirati in potvoriti začinjeni okus užitne morske alge ''[[kombu]]'', ki se uporablja kot osnova za mnoge japonske juhe. MSG kot ojačevalec okusa uravnava, meša in zaokroži dojemanje drugih okusov.<ref name="Loliger">{{cite journal|author=Loliger J|title=Function and importance of Glutamate for Savory Foods|journal=[[Journal of Nutrition]]|volume=130|issue=4s Suppl|pages=915s–920s|date=April 2000|pmid=10736352}}</ref><ref name="Yamaguchi91">{{cite journal|author=Yamaguchi S|title=Basic properties of umami and effects on humans|url=https://archive.org/details/sim_physiology-behavior_1991_49_5/page/n8|journal=[[Physiology & Behavior]]|volume=49|issue=5|pages=833–841|date=May 1991|pmid=1679557|doi=10.1016/0031-9384(91)90192-Q}}</ref> [[Food and Drug Administration|Uprava ZDA za hrano in zdravil]] je MSG dodelila oznako [[splošno priznano kot varno]] (GRAS – angleško ''generally recognized as safe''). Razširjeno je prepričanje, da naj bi veliki odmerki MSG lahko povzročali [[Glavobol|glavobole]] in druge občutke nelagodja, znane kot »[[sindrom kitajske restavracije]]«, vendar dvojno slepe študije ne najdejo dokazov take reakcije.<ref name="FDAQnA">{{navedi splet|title=Questions and Answers on Monosodium glutamate (MSG)|url=http://www.fda.gov/food/ingredientspackaginglabeling/foodadditivesingredients/ucm328728.htm|publisher=U.S. Food and Drug Administration|date=November 19, 2012|accessdate=February 4, 2014}}</ref><ref name="Ob2016">{{cite journal|last1=Obayashi|first1=Y|last2=Nagamura|first2=Y|title=Does monosodium glutamate really cause headache? : a systematic review of human studies|url=http://thejournalofheadacheandpain.springeropen.com/articles/10.1186/s10194-016-0639-4|journal=The Journal of Headache and Pain|date=17 May 2016|volume=17|page=54|doi=10.1186/s10194-016-0639-4|pmid=27189588|pmc=4870486|access-date=2017-12-28|archive-date=2017-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908111320/https://thejournalofheadacheandpain.springeropen.com/articles/10.1186/s10194-016-0639-4|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite AV media|url=http://www.businessinsider.com/msg-ingredients-side-effects-2014-6|first=Will|last=Wei|date=16 June 2014|title=The Truth Behind Notorious Flavor Enhancer MSG|work=Business Insider|type=Podcast|accessdate=13 November 2017}}</ref> [[Evropska unija]] ga razvršča kot [[Aditiv|živilski aditiv]], dovoljen v nekaterih živilih in za katerega veljajo količinske omejitve. MSG ima [[Oznaka HS|oznako HS]] 29224220 in [[število E]] E621.<ref name="UKGovEnumbr">{{navedi splet|url=http://www.food.gov.uk/safereating/chemsafe/additivesbranch/enumberlist|title=Current EU approved additives and their E Numbers|publisher=Food.gov.uk|date=2010-11-26|accessdate=2012-01-30|archive-date=2012-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120207124535/http://www.food.gov.uk/safereating/chemsafe/additivesbranch/enumberlist|url-status=dead}}</ref> == {{Sidro|Usage}}Uporaba == Čisti MSG naj bi po poročanjih imel neprijeten okus, dokler se ne kombinira s slano aromo.<ref name="Rolls09">{{cite journal|last=Rolls |first=Edmund T.|title=Functional neuroimaging of umami taste: what makes umami pleasant?|journal=The American Journal of Clinical Nutrition|volume=90|issue=3|pages=804S–813S|date=September 2009|pmid=19571217|doi=10.3945/ajcn.2009.27462R}}</ref> Osnovna senzorična funkcija MSG se pripisuje njegovi sposobnosti ojačanja začinjeno okusno aktivnih spojin v pravi koncentraciji. Optimalna koncentracija je odvisna od vrste hrane; v bistri juhi učinek ugodja naglo pada po dodatku več kot enega grama MSG na 100 mL juhe.<ref name="Umami">{{navedi knjigo|title=Umami: a basic taste|veditors=Kawamura Y, Kare MR|publisher=Marcel Dekker Inc.|location=New York, NY|year=1987}}</ref> Vsebnost natrija (v [[Masni delež|masnih odstotkih]]) v MSG znaša 12 %, kar je približno le tretjina vsebnosti natrija v natrijevem kloridu (39 %), saj je masa glutamatnega protiiona večja od kloridnega.<ref name="Yamaguchi06">{{cite journal|last=Yamaguchi |first=Shizuko|title=Interactions of monosodium glutamate and sodium chloride on saltiness and palatability of a clear soup|journal=[[Journal of Food Science]]|volume=49|issue=1|pages=82?85|date=January 1984|doi=10.1111/j.1365-2621.1984.tb13675.x}}</ref> Čeprav se tudi druge soli glutaminske kisline uporabljajo v juhah z nizko vsebnostjo soli, so te manj okusne od MSG.<ref name="Ball02">{{cite journal|author1=Ball P |author2=Woodward D |author3=Beard T |author4=Shoobridge A |author5=Ferrier M|title=Calcium diglutamate improves taste characteristics of lower-salt soup|url=https://archive.org/details/sim_european-journal-of-clinical-nutrition_2002-06_56_6/page/n58 |journal=Eur J Clin Nutr|volume=56|issue=6|pages=519–23|date=June 2002|pmid=12032651|doi=10.1038/sj.ejcn.1601343}}</ref> == Zgodovina == [[Glutaminska kislina|Glutaminsko kislino]] je leta 1866 odkril nemški kemik [[Karl Heinrich Ritthausen]], ki je obdeloval pšenični [[gluten]] (po katerem je bila kislina poimenovana) z[[Žveplova kislina| žveplovo kislino]].<ref>{{navedi knjigo|author=R.H.A. Plimmer|editor1=R.H.A. Plimmer|editor2=F.G. Hopkins|title=The Chemical Constitution of the Protein|url=https://books.google.com/?id=7JM8AAAAIAAJ&pg=PA114|accessdate=June 3, 2012|edition=2.|series=Monographs on biochemistry|volume=Part I. Analysis|origyear=1908|year=1912|publisher=Longmans, Green and Co.|location=London|page=114}}</ref> [[Kikunae Ikeda]] z [[Univerza v Tokiu|Univerze v Tokiu]] je leta 1908 glutaminsko kislino kot okusno snov izoliral iz alge ''[[Saccharina japonica|Laminaria japonica]]'' (''[[kombu]]'') z vodno ekstrakcijo in s kristalizacijo. Njen okus je poimenoval ''[[Mesni okus|umami]]''.<ref name="Lindemann02">{{cite journal|author1=Lindemann, Bernd |author2=Ogiwara Yoko |author3=Ninomiya, Yuzo|title=The discovery of umami|journal=Chem Senses|volume=27|issue=9|pages=843–4|date=November 2002|pmid=12438211|doi=10.1093/chemse/27.9.843}}</ref> Ikeda je opazil, da ima ''[[dashi]] –'' japonska jušna osnova iz posebno pripravljene tune ''[[katsuobushi]]'' in alge ''[[kombu]] –'' edinstven okus, ki znanstveno še ni bil opisan (niti sladko, slano, kislo ali grenko). Da bi se prepričal, ali je res ionizirana glutaminska kislina odgovorna za ''umami'', je preučil okusne lastnosti štirih soli glutaminske kilsine: kalcijevega, kalijevega, amonijevega in magnezijevega glutamata. Vse te soli so izzvale ''umami'' in kovinski okus zaradi drugih mineralov. Med njimi je bil natrijev glutamat najbolje topen, najbolj všečen in se je najlaže kristaliziral.{{Navedi vir}} Ikeda je svoj izdelek poimenoval »mononatrijev glutamat« in vložil patent za proizvodnjo MSG;<ref name="IkedaPatent">Ikeda K (1908). "A production method of seasoning mainly consists of salt of L-glutamic acid". ''Japanese Patent'' 14804.</ref> brata Suzuki sta začela komercialno proizvodnjo MSG leta 1909 kot ''[[Ajinomoto]]'' (<span lang="ja">味の素</span>, 'esenca okusa').<ref name="Sano09">{{cite journal|last=Sano |first=Chiaki|title=History of glutamate production|journal=The American Journal of Clinical Nutrition|volume=90|issue=3|pages=728S–732S|date=September 2009|pmid=19640955|doi=10.3945/ajcn.2009.27462F}}</ref><ref name="Yamaguchi98">{{cite journal|author=Yamaguchi, Shizuko|title=What is umami?|journal=Food Reviews International|volume=14|issue=2 & 3|pages=123?138|year=1998|doi=10.1080/87559129809541155}}</ref><ref name="Kurihara09">{{cite journal|author=Kurihara K|title=Glutamate: from discovery as a food flavor to role as a basic taste (umami)?|journal=[[The American Journal of Clinical Nutrition]]|volume=90|issue=3|pages=719S–722S|date=September 2009|pmid=19640953|doi=10.3945/ajcn.2009.27462D}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Aditivi]] 6f9ljzbvo03x105f5ff70j3plm3dahh Malavijsko jezero 0 445651 6708247 6705419 2026-07-07T20:25:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708247 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | name = Malavi | image_lake = Lake Malawi seen from orbit.jpg | caption_lake = Pogled iz vesolja | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | coords = {{Coord|12|11|S|34|22|E|type:waterbody_scale:2500000|display=inline,title}} | lake_type = | inflow = Ruhuhu | outflow = [[Shire (reka)|Shire]] | catchment = 94.100 km² | basin_countries = [[Malavi]], [[Mozambik]], [[Tanzanija]] | length = 575 km | width = 25–80 km | area = 30.044 km² | depth = 292 m | max-depth = 706 m | volume = 8400 km³<ref name=ilec/> | residence_time = | shore = | elevation = 474 m | islands = [[Likoma (otok)|Likoma]], [[Chizumulu (otok)|Chizumulu]] | cities = | reference= <ref name=ac>{{Cite web|url= http://www.aquaticcommunity.com/cichlid/malawi.php |title=Malawi Cichlids|access-date=2007-04-02 |work= AC Tropical Fish |publisher=Aquaticcommunity.com}}</ref><ref name=ilec>{{Cite web|url=http://www.ilec.or.jp/database/afr/afr-13.html |title=Lake Malawi |access-date=2007-04-02 |work=World Lakes Database |publisher=International Lake Environment Committee Foundation |archive-url=https://web.archive.org/web/20070210044454/http://www.ilec.or.jp/database/afr/afr-13.html |archive-date=February 10, 2007 }}</ref> }} '''Malavijsko jezero''' (znano tudi kot '''jezero Njasa''' v [[Tanzanija|Tanzaniji]] in '''jezero Niassa''' v [[Mozambik]]u {{langx|sw|Ziwa Nyasa}}) je eno od [[Afriška velika jezera|afriških velikih jezer]], ki leži na meji med [[Malavi]]jem, Mozambikom in Tanzanijo v [[Vzhodna Afrika|Vzhodni Afriki]], kjer se stikata vzhodni in zahodni krak [[Veliki tektonski jarek|Velikega tektonskega jarka]]. S površino približno 30.000 km² je tretje največje afriško jezero, četrto največje sladkovodno jezero na svetu po prostornini, deveto največje jezero na svetu po površini in tretje največje ter drugo najgloblje jezero v Afriki. Njegov glavni dotok je reka Ruhuhu, ki priteče iz Tanzanije in zaradi spremenljivega pretoka na desetletni ravni povzroča nihanje vodostaja za do 7 metrov. Iztok, reka [[Shire (reka)|Shire]], je pritok [[Zambezi]]ja. Jezero Malavi je dom več vrstam rib kot katerokoli drugo jezero na svetu,<ref name=unep/> vključno z vsaj 700 vrstami [[Ostrižniki|ostrižnikov]].<ref name=Turner2001>Turner, Seehausen, Knight, Allender, and Robinson (2001). "How many species of cichlid fishes are there in African lakes?" ''Molecular Ecology'' 10: 793–806.</ref> Mozambiški del jezera je vlada Mozambika 10. junija 2011 uradno razglasila za rezervat,<ref name=panda>WWF (10 June 2011). [http://wwf.panda.org/?uNewsID=200583 "Mozambique's Lake Niassa declared reserve and Ramsar site"] Retrieved 17 July 2014.</ref> medtem ko je v Malaviju del jezera vključen v [[narodni park jezera Malavi]].<ref name=unep>{{Cite web|url=http://www.unep-wcmc.org/protected_areas/data/wh/lakemal.html |title=Protected Areas Programme |access-date=2008-06-26 |date=October 1995 |publisher=United Nations Environment Programme, World Conservation Monitoring Centre, UNESCO |archive-url=https://web.archive.org/web/20080511101010/http://www.unep-wcmc.org/protected_areas/data/wh/lakemal.html |archive-date=2008-05-11 }}</ref> Jezero Malavi je [[meromiktično jezero]], kar pomeni, da se njegove vodne plasti ne mešajo. Stalna stratifikacija vode Malavijskega jezera in ​​oksično-anoksična meja se vzdržujeta z zmerno majhnimi kemičnimi in toplotnimi gradienti.<ref>Pilskaln, C. H. (2004). "Seasonal and Interannual Particle Export in an African Rift Valley Lake: A 5-Yr Record from Lake Malawi, Southern East Africa". ''Limnology and Oceanography'', 49(4), 964–977. {{doi:10.2307/3597647}}.</ref> == Geografija == Malavijsko jezero je dolgo med 560 kilometri<ref name=ac/> in 580 kilometri,<ref name=ceonline/> na najširši točki pa približno 75 kilometrov. Skupna površina jezera je približno 29.600 kvadratnih kilometrov. Na najgloblji točki je jezero globoko 706 m, in je v večji kotanji v severno-osrednjem delu.<ref name=Konings/> Druga manjša kotanja na skrajnem severu doseže globino 528 m. Južna polovica jezera je plitvejša; manj kot 400 m v južno-osrednjem delu in manj kot 200 m na skrajnem jugu. Jezero ima obale na zahodnem Mozambiku, vzhodnem Malaviju in južni Tanzaniji. Največja reka, ki se izliva vanj, je reka Ruhuhu, na južnem koncu pa je izliv reke Shire, pritoka, ki se izliva v reko Zambezi v Mozambiku.<ref name=ceonline>{{Cite encyclopedia|url= http://www.encyclopedia.com/topic/Lake_Nyasa.aspx#1-1E1:Nyasa-La-full |title=Lake Nyasa |access-date=2011-08-02 |encyclopedia= [[Columbia Encyclopedia|Columbia Encyclopedia Online]]|publisher=Columbia University Press}}</ref> Izhlapevanje predstavlja več kot 80 % izgube vode iz jezera, kar je precej več kot pri iztekajoči reki Shire.<ref name=Park2011>Park, L.E.; and A.S. Cohen (2011). Paleoecological response of ostracods to early Late Pleistocene lake-level changes in Lake Malawi, East Africa. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 303: 71–80. {{doi|10.1016/j.palaeo.2010.02.038}}</ref> Iztekanje iz jezera Malavi v reko Shire je ključnega pomena za gospodarstvo, saj vodni viri podpirajo hidroenergijo, namakanje in biotsko raznovrstnost v spodnjem toku.<ref>Bhave, A., Vincent, K. and Mkwambisi, D. (2019) Projecting future water availability in Lake Malawi and the Shire River basin, Future Climate for Africa Brief, Cape Town: CDKN. https://futureclimateafrica.org/resource/brief-projecting-future-water-availability-inlake-malawi-and-the-shire-river-basin/{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=January 2021 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi nedavnega upada gladine jezera in splošnega trenda sušenja so se pojavili pomisleki glede prihodnjih vplivov Malavijskjega jezera na podnebne spremembe.<ref>{{Cite journal|last1=Bhave|first1=Ajay G.|last2=Bulcock|first2=Lauren|last3=Dessai|first3=Suraje|last4=Conway|first4=Declan|last5=Jewitt|first5=Graham|last6=Dougill|first6=Andrew J.|last7=Kolusu|first7=Seshagiri Rao|last8=Mkwambisi|first8=David|date=2020-05-01|title=Lake Malawi's threshold behaviour: A stakeholder-informed model to simulate sensitivity to climate change|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0022169420301311|journal=Journal of Hydrology|language=en|volume=584|article-number=124671|doi=10.1016/j.jhydrol.2020.124671|bibcode=2020JHyd..58424671B|s2cid=213751778|issn=0022-1694|url-access=subscription}}</ref> Podnebje v jezerski regiji se že spreminja, saj se napovedujejo povišanja temperatur po vsej državi.<ref>{{Cite web |title=How can we improve the use of information for a climate-resilient Malawi? |url=https://futureclimateafrica.org/resource/how-can-we-improve-the-use-of-information-for-a-climate-resilient-malawi/ |access-date=2026-06-05 |website=fcfa |language=en-US |archive-date=2021-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304151018/https://futureclimateafrica.org/resource/how-can-we-improve-the-use-of-information-for-a-climate-resilient-malawi/ |url-status=dead }}</ref> Jezero je približno 350 kilometrov jugovzhodno od [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]], še enega od velikih jezer Velikega tektonskega jarka.<ref>{{Cite book |last=Aghaindum |first=Ajeagah Gideon |url=https://books.google.com/books?id=8F0nDwAAQBAJ |title=Water as a weapon of international confrontations |date=2017-06-15 |publisher=Editions L'Harmattan |isbn=978-2-14-003961-4 |language=en}}</ref> Narodni park jezera Malavi je na južnem koncu jezera.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/289/|title=Lake Malawi National Park|work=World Heritage List|publisher=[[UNESCO]]|access-date=24 October 2015}}</ref> <gallery widths="180px"> File:Lake Malawi00.jpg|Malavijsko jezero (1967) File:Mwaya Beach, Malawi.jpg|Plaža Mvaja File:Monoxylon beach Lake Malawi 1557.jpg|Plaža pri rtu Maclear blizu zaliva Monkey Bay </gallery> == Geološka zgodovina == [[File:FlankMalawi.png|thumb|left|upright=1.75|Topografski profil riftne rame jezera Malavi]] [[File:Map of Great Rift Valley.svg|thumb|Veliki tektonski jarek (rdeče) z jezeri riftne doline, Malavi je na jugu]] Malavi je eno glavnih jezer [[Riftna dolina|riftne doline]] in starodavno jezero. Jezero leži v dolini, ki je nastala z odprtjem Vzhodnoafriškega jarka, kjer se [[afriška plošča|afriška tektonska plošča]] deli na dva dela. To se imenuje divergentna meja [[tektonika plošč|tektonike plošč]]. Starost jezera je običajno ocenjena na 1–2 milijona let,<ref>{{Cite journal | doi = 10.1371/journal.pone.0001979 | date=Apr 2008 |last1=Wilson |first1=Ab.|last2=Teugels |first2=Gg. |last3=Meyer |first3=A. | title = Marine Incursion: The Freshwater Herring of Lake Tanganyika Are the Product of a Marine Invasion into West Africa| volume = 3| issue = 4| article-number = e1979| pmid = 18431469| pmc = 2292254| journal = PLOS ONE| bibcode=2008PLoSO...3.1979W| editor1-last = Moritz| editor1-first = Craig| doi-access=free }}</ref><ref name=Givnish1997>Givnish, T.J.; and K.J. Sytsma, editors (1997). Molecular Evolution and Adaptive Radiation, p. 598. {{ISBN|0-521-57329-7}}.</ref> vendar novejši dokazi kažejo na precej starejše jezero z bazenom, ki se je začel oblikovati pred približno 8,6 milijona let, globokomorsko stanje pa se je prvič pojavilo pred 4,5 milijoni let.<ref name=Delvaux1995>Delvaux, D. (1995). Age of Lake Malawi (Nyasa) and water level fluctuations. Mus. roy. Afr. centr., Tervuren (Belg.), Dept. Geol. Min., Rapp. ann. 1993 & 1994: 99–108.</ref><ref name=Sturmbauer2001>Sturmbauer; Baric; Salzburger; Rüber; and Verheyen (2001). Lake Level Fluctuations Synchronize Genetic Divergences of Cichlid Fishes in African Lakes. Mol Biol Evol 18(2): 144–154. {{doi|10.1093/oxfordjournals.molbev.a003788}}</ref> Gladina vode se je sčasoma močno spreminjala, od skoraj 600 m pod trenutno gladino<ref name=Cohen2007>Cohen; Stone; Beuning; Park; Reinthal; Dettman; Scholz; Johnson; King; Talbot; Brown; and Ivory (2007). Ecological consequences of early Late Pleistocene megadroughts in tropical Africas. Proc Natl Acad Sci USA 104(42): 16422-16427. {{doi|10.1073/pnas.0703873104}}</ref> do 10–20 m nad njo.<ref name=Delvaux1995/> V določenih obdobjih se je jezero skoraj popolnoma izsušilo, tako da sta ostali le eno ali dve relativno majhni, zelo alkalni in slani jezeri v trenutnem najglobljem delu Malavijskega jezera.<ref name=Delvaux1995/><ref name=Cohen2007/> Kemija vode, ki je podobna današnjim razmeram, se je pojavila šele pred približno 60.000 leti.<ref name=Cohen2007/> Ocenjuje se, da so se večja obdobja nizke vode zgodila pred približno 1,6 do 1,0–0,57 milijona let (kjer se je jezero morda popolnoma izsušilo), pred 420.000 do 250.000–110.000 leti, pred približno 25.000 leti in pred 18.000–10.700 leti.<ref name=Sturmbauer2001/> Med vrhuncem obdobja nizke vode med letoma 1390 in 1860 n. št. je bilo jezero morda 120–150 m pod trenutno gladino vode.<ref name=Givnish1997/> == Značilnosti vode == Voda v jezeru je alkalna (pH 7,7–8,6) in topla, s tipično površinsko temperaturo med 24 in 29 °C, medtem ko so globlji deli običajno okoli 22 °C.<ref name=Staffer2012>Stauffer, J.R.; and H. Madsen (2012). Schistosomiasis in Lake Malawi and the Potential Use of Indigenous Fish for Biological Control. Pp. 119–140 in: Rokni, M.B., editor. Schistosomiasis. {{ISBN|978-953-307-852-6}}.</ref> Termoklina je na globini 40–100 m. Meja [[kisik]]a je na globini približno 250 m, kar ribe in druge aerobne organizme učinkovito omejuje na zgornji del.<ref name=Lowe2003>Lowe-McConnell, R.H. (2003). Recent research in the African Great Lakes: Fisheries, biodiversity and cichlid evolution. Freshwater Forum 20(1): 4–64.</ref> Voda je za jezero zelo bistra, vidljivost pa je lahko do 20 m, vendar je nekaj manj kot polovica te številke pogostejša in je v blatnih zalivih pod 3 m.<ref name="Konings">[[Ad Konings|Konings, Ad]] (1990). ''Ad Konings' Book of Cichlids and all the other Fishes of Lake Malawi.'' {{ISBN|978-0866225274}}.</ref> Vendar pa je v deževnem obdobju od januarja do marca voda bolj kalna zaradi blatnih rečnih dotokov.<ref>{{Cite web|url=https://www.worldatlas.com/articles/what-are-the-primary-inflows-and-outflows-of-lake-malawi.html|title=What Are The Primary Inflows And Outflows Of Lake Malawi?|website=WorldAtlas|language=en|access-date=2019-10-24}}</ref> == Evropska kolonizacija == Portugalski trgovec Candido José da Costa Cardoso je bil prvi Evropejec, ki je jezero obiskal leta 1846.<ref name=Jeal1973>{{cite book|last=Jeal|first =Tim|title=Livingstone|publisher = G. P. Putnam's Sons|year=1973|location=New York|isbn =978-0-399-11215-7|url=https://archive.org/details/livingstone00jeal|url-access=registration}}</ref> [[David Livingstone]] je jezero dosegel leta 1859 in ga poimenoval Jezero Njasa.<ref name=ceonline/> Imenoval ga je tudi z dvema vzdevkoma: Jezero zvezd in Jezero neviht.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=t_wsAwAAQBAJ&q=%22lake+of+stars%22+livingstone&pg=PP170|title=David Livingstone, Africa's Greatest Explorer: The Man, the Missionary and the Myth|last=Bayly|first=Paul|date=2014-03-27|publisher=Fonthill Media|language=en}}</ref> Vzdevek Jezero zvezd je dobil, ko je Livingstone opazil luči ribičev v čolnih, ki so od daleč spominjale na zvezde na nebu.<ref name="EWG">{{cite book|title=Encyclopedia of World Geography|publisher=Infobase Publishing|year=2005|volume=1|page=576|author=R. W. McColl}}</ref> Kasneje, ko je doživel nepredvidljive in izjemno silovite nevihte, ki divjajo po tem območju, ga je poimenoval tudi Jezero neviht.<ref name="EWG" /> 16. avgusta 1914 je bilo Malavijsko jezero prizorišče kratke pomorske bitke med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Britanska topovnjača SS ''Gwendolen'', ki ji je poveljeval kapitan Rhoades, je od visokega poveljstva Britanskega imperija prejela ukaz, naj »potopi, zažge ali uniči« edino topovnjačo Nemškega imperija na jezeru, ''Hermann von Wissmann'', ki ji je poveljeval kapitan Berndt. Rhoadesova posadka je našla ''Hermanna von Wissmanna'' v zalivu blizu Sphinxhavna v nemških vzhodnoafriških teritorialnih vodah. ''Gwendolen'' je onesposobila nemško ladjo z enim samim topovskim strelom z razdalje približno 1800 metrov. Ta kratki spopad je angleški ''The Times'' pozdravil kot prvo pomorsko zmago Britanskega imperija v prvi svetovni vojni.<ref>{{cite book |first=Edward |last=Paice |title=Tip and Run: The Untold Tragedy of the Great War in Africa |year=2007 |isbn= 978-0-297-84709-0 |page=not cited|publisher=Weidenfeld & Nicolson }}</ref><ref>{{cite web |url= http://www.clash-of-steel.co.uk/pages/battle_details.php?battle=GUENDOLENV01 |title=The Guendolen v Hermann Von Wissmann |work=Clash of Steel }}</ref> == Meje == [[File:Malawi-Tanzania border dispute.png|thumb|Črtkana črta: trenutna meja z Malavijem <br />Pikčasta črta: Tanzanijska zahteva]] === Spor med Tanzanijo in Malavijem === Razdelitev površine jezera med Malavijem in Tanzanijo je predmet spora. Tanzanija trdi, da mednarodna meja poteka po sredini jezera.<ref>{{Cite news | title=Govt clarifies on Tanzania-Malawi border | url=http://www.kforumonline.com/viewtopic.php?t=712&sid=6ff7f94b3f06010d9542913ba89b2ac2 | date=1 August 2007 | newspaper=Daily News (via KForum) | location=Dar es Salaam, Tanzania | archive-url=https://web.archive.org/web/20110713145107/http://www.kforumonline.com/viewtopic.php?t=712&sid=6ff7f94b3f06010d9542913ba89b2ac2 | archive-date=13 July 2011 | access-date=26 January 2009 }}</ref> Po drugi strani pa Malavi zahteva celotno površino tega jezera, ki ni v Mozambiku, vključno z vodami, ki so ob obali Tanzanije.<ref>{{Cite news | author=Kamlomo, Gabriel | date=27 August 2012 | title=Malawi optimistic on Tanzania border dispute | newspaper=The Daily Times | location=Malawi | url=http://www.bnltimes.com/index.php/daily-times/headlines/national/11397-malawi-optimistic-on-tanzania-border-dispute | access-date=5 September 2012 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120905020520/http://www.bnltimes.com/index.php/daily-times/headlines/national/11397-malawi-optimistic-on-tanzania-border-dispute | archive-date=5 September 2012 }}</ref> Malavi trenutno upravlja te vode. Obe strani se sklicujeta na Heligolandsko pogodbo iz leta 1890 med Združenim kraljestvom in Nemčijo glede meje. Do spora v tem sporu je prišlo, ko je britanska kolonialna vlada, takoj po zavzetju Tanganjike od Nemčije, vse vode jezera postavila pod eno samo jurisdikcijo in sicer nad ozemljem Njasalanda, brez ločene uprave za tanganjiški del površine. Kasneje v kolonialnih časih sta bili ustanovljeni dve jurisdikciji.<ref name="Mayall">{{Cite journal|author=Mayall, James|year=1973|title=The Malawi-Tanzania Boundary Dispute|journal=The Journal of Modern African Studies|volume=11|number=4|pages=611–628|jstor=161618|doi=10.1017/s0022278x00008776|s2cid=154785268}}</ref> Spor je dosegel vrhunec leta 1967, ko je Tanzanija uradno protestirala proti Malaviju; vendar ni bilo nič rešeno.<ref>{{Cite web |author=Chitsulo, Kondwani |date=3 September 2012 |title=JB Meets Opposition Leaders On Tanzania Again |newspaper=Malawi Voice |url=http://www.malawivoice.com/2012/09/03/jb-meets-opposition-leaders-on-tanzania-again-journalists-bared-from-asking-questions-after-waiting-for-5-hours-no-food-no-allowance-77011/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20121030163958/http://www.malawivoice.com/2012/09/03/jb-meets-opposition-leaders-on-tanzania-again-journalists-bared-from-asking-questions-after-waiting-for-5-hours-no-food-77011/ |archive-date=28 January 2013 |access-date=5 September 2012 }}</ref> Občasno je prišlo do izbruhov konfliktov v 1990-ih in v 21. stoletju.<ref>{{Cite news|author=Joel, Lawi|date=15 August 2012|title=Tanzania: Life Continues on Lake Nyasa Despite Border Dispute|newspaper=Daily News|location=Dar es Salaam, Tanzania|url=http://allafrica.com/stories/201208150072.html}}</ref> Leta 2012 je malavijska pobuda za raziskovanje nafte to vprašanje postavila v ospredje, Tanzanija pa je zahtevala, da se raziskovanje ustavi, dokler se spor ne reši.<ref>{{Cite web|date=8 August 2012|title=Malawi: Old Border Dispute With Tanzania Over Lake Malawi Flares Up Again|publisher=Institute for Security Studies|location=Pretoria, South Africa|url=http://allafrica.com/stories/201208130878.html}}</ref> === Meja med Malavijem in Mozambikom === Leta 1954 sta Britanci in Portugalci podpisali sporazum, s katerim sta sredino jezera določili za svojo mejo, z izjemo otoka Chizumulu in otoka Likoma, ki so ju obdržali Britanci in sta zdaj del Malavija.<ref name="Mayall" /> == Promet == [[File:Nkhata Bay, Malawi.jpg|thumb|Pomol štrli v jezero v zalivu Nkhata]] Ladja ''Chauncy Maples'' je začela pluti na jezeru leta 1901 kot SS ''Chauncy Maple''s: plavajoča klinika in cerkev za univerzitetno misijo v Srednji Afriki. Kasneje je služila kot trajekt in jo trenutno prenavljajo v mobilno kliniko v zalivu Monkey Bay. Prenova naj bi bila končana v prvi polovici leta 2014, vendar je bila ustavljena leta 2017.<ref>{{cite web|url=http://www.chauncymaples.org/index.html|title=Chauncy Maples: Lake Malawi's Clinic|website=Chauncymaples.org|access-date=12 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180912204513/https://chauncymaples.org/index.html|archive-date=12 September 2018}}</ref> MV ''Mpasa'' je začel obratovati leta 1935.<ref name=Shipstamps>{{cite web |url=http://www.shipstamps.co.uk/forum/viewtopic.php?f=2&t=10733 |title=Mtendere |last=Sefton |first=John |date=2010-11-09 |work=Community Forum |publisher=ShipStamps.co.uk }}</ref> Trajekt MV ''Ilala'' je začel obratovati leta 1951. V zadnjih letih je bil pogosto izven obratovanja, ko pa je obratoval, je vozil med Monkey Bayom na južnem koncu jezera in Karongo na severnem koncu ter občasno do regije Iringa v Tanzaniji. Trajekt MV ''Mtendere'' je začel obratovati leta 1980.<ref name=Shipstamps/> Do leta 1982 je vsako leto prevažal 100.000 potnikov, vendar je bil od leta 2014 izven obratovanja.<ref>{{cite web|url=http://www.faceofmalawi.com/2014/03/malawi-shipping-company-set-to-launch-new-passenger-vessel-on-lake-malawi/|title=Malawi Shipping Company set to launch new passenger vessel on Lake Malawi – Face Of Malawi|first=Face of|last=Malawi|date=31 March 2014 }}</ref> Običajno služi južnemu delu jezera, če pa je bila Ilala izven obratovanja, je obratovala na poti do Karonge. Tanzanijski trajekt MV ''Songea'' je bil zgrajen leta 1988.<ref name=MSC>{{cite web |url=http://mscltz.com/preview_019.htm |title=MV. Songea |work=Vessels |publisher=Marine Services Company Limited |access-date=26 June 2011 }}{{Dead link|date=February 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegov upravljavec je bil Tanzanijska železniška korporacija Marine Division do leta 1997, ko je postal Marine Services Company Limited.<ref>{{cite web |url=http://mscltz.com/ |title=Home |work=Vessels |publisher=Marine Services Company Limited |access-date=26 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110910031156/http://www.mscltz.com/ |archive-date=10 September 2011 }}</ref> ''Songea'' tedensko pluje med Liulijem in zalivom Nkhata prek zaliva Itungi in zaliv Mbamba. Najhujša nesreča na jezeru je bila potopitev ladje MV ''Vipya'' leta 1946, v kateri je umrlo 145 ljudi.<ref>{{Cite web|url=https://www.bbc.co.uk/programmes/p034s5kt|title = BBC World Service - African Perspective, MV Vipya Lake Malawi Disaster | date=13 September 1996 }}</ref> == Živalstvo == [[File:Haliaeetus vocifer -Cape Maclear, Malawi -fishing-8b.jpg|thumb|[[Afriški jezerec]] lovi ribo v Malavijskem jezeru]] Divje živali, ki jih najdemo v Malavijskem jezeru in okolici, so [[nilski krokodil]], [[veliki povodni konj]], opice<ref>{{Cite web|url = https://whc.unesco.org/en/list/289|title = Lake Malawi National Park|website = UNESCO World Heritage Centre}}</ref> in znatna populacija [[afriški jezerec|afriških jezercev]], ki se hranijo z ribami iz jezera.<ref>{{Cite web|title = Geography & Wildlife Malawi|url = http://www.our-africa.org/malawi/geography-wildlife|access-date = 2015-09-14|website = Our Africa|publisher = SOS Children's Villages|archive-date = 2018-04-21|archive-url = https://web.archive.org/web/20180421001823/http://www.our-africa.org/malawi/geography-wildlife|url-status = dead}}</ref> === Ribe === ==== Ribolov ==== [[File:Pesce ad essiccare sulla riva del lago malawi.JPG|thumb|left|Jezerska malavijska sardela (''Engraulicypris sardella''), ki se sušijo na obali jezera]] Jezero že tisočletja predstavlja pomemben vir hrane za prebivalce obal, saj so njegove vode bogate z ribami. Med najbolj priljubljenimi so štiri vrste ''chambo'', ki jih sestavljajo štiri vrste iz podrodu ''Nyasalapia'' (''Oreochromis karongae'', ''Oreochromis lidole'', ''Oreochromis saka'' in ''Oreochromis squamipinnis''), ter tesno sorodni ''Oreochromis shiranus''.<ref name=Turner1992>Turner, G.F.; and N.C. Mwanyama (July 1992).[http://www.fao.org/docrep/006/ad202e/AD202E00.htm Distribution and Biology of Chambo (Oreochromis spp.) in Lakes Malawi and Malombe.] Food and Agriculture Organization, Fisheries and Aquaculture Department, FI:DP/MLW/86/013, Field Document 21. Retrieved 13 April 2017.</ref> Druge vrste, ki podpirajo pomemben ribolov, vključujejo jezersko malavijsko sardelo (''Engraulicypris sardella'') in velikega soma ''kampango'' (''Bagrus meridionalis'').<ref name=Konings/> Večina ribolova zagotavlja hrano za naraščajočo človeško populacijo v bližini jezera, nekatere pa se iz Malavija tudi izvažajo. Divjo populacijo rib vse bolj ogroža prelov in onesnaževanje vode.<ref>{{Cite web|title = Preserving the Future for Lake Malawi|url = http://web.mit.edu/africantech/www/articles/Lake_Malawi.html|website = web.mit.edu|access-date = 2015-09-14|archive-date = 2019-09-30|archive-url = https://web.archive.org/web/20190930173855/http://web.mit.edu/africantech/www/articles/Lake_Malawi.html|url-status = dead}}</ref><ref name=Banda2013>{{cite news|author=Banda, M. | title = Rapid drop in Lake Malawi's water levels drives down fish stocks | url = https://www.theguardian.com/global-development/2013/may/22/lake-malawi-water-levels-fish-stocks|newspaper=The Guardian | date = 22 May 2013 | access-date = 11 April 2017}}</ref> Padec gladine jezera predstavlja še eno grožnjo in domneva se, da ga povzroča črpanje vode zaradi naraščajoče človeške populacije, podnebnih sprememb in [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]].<ref name=Banda2013/> Čambo in kampango sta bila še posebej prelovljena (kampango se je od leta 2006 do 2016 zmanjšal za približno 90 %,<ref>{{Cite iucn | author1 = Phiri, T.B. | author2 = Gobo, E. | author3 = Tweddle, D. | author4 = Kanyerere, G.Z. | title = ''Bagrus meridionalis'' | amends= 2018 | article-number = e.T60856A155041757 | year= 2019 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T60856A155041757.en}}</ref> ''O. karongae'' in ''O. squamipinnis'' za približno 94 %, ''O. lidole'' pa je morda že izumrl<ref>{{Cite iucn | author1 = Kanyerere, G.Z. | author2 = Phiri, T.B. | author3 = Shechonge, A. | title = ''Oreochromis karongae'' | errata= 2019 | article-number = e.T61293A148647939 | year= 2018 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T61293A148647939.en }}</ref><ref>{{Cite iucn | author1 = Phiri, T.B. | author2 = Kanyerere, G.Z. | title = ''Oreochromis squamipinnis'' | errata= 2019 | article-number = e.T60760A148648312 | year= 2018 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T60760A148648312.en}}</ref>) in sta zdaj resno ogrožena.<ref>{{Cite news|author1=McKenzie, D. |author2=B. Swails | title = Rangers struggle to save endangered fish in Lake Malawi | url = http://edition.cnn.com/2010/WORLD/africa/10/27/malawi.overfishing/|publisher=CNN | date = 22 May 2013 | access-date = 11 April 2017}}</ref> [[IUCN]] priznava 117 vrst malavijskih ciklidov kot ogroženih; Nekateri od teh imajo majhna območja razširjenosti in so lahko omejeni na skalnate obale, dolge le nekaj sto metrov.<ref name=IUCNef>{{cite web|url=http://www.iucnredlist.org/initiatives/freshwater/eastafrica/geographicpatternsea |title=Geographic Patterns|archive-url=https://web.archive.org/web/20181002175558/http://www.iucnredlist.org/initiatives/freshwater/eastafrica/geographicpatternsea|archive-date=2 October 2018 |access-date=9 January 2024}}</ref> {{multiple image | direction = vertical | header = Malavijski ostrižniki | image1 = Diplotaxodon.jpg | image2 = Adult male livingstonii.png | image3 = Copadichromis azureus.jpg | image4 = Frankfurt Zoo - Aulonocara stuartgranti Usisya.jpg | image5 = Fossorochromis rostratus - mâle en aquarium 01.jpg | image6 = Pseudotropheus saulosi.jpg | image7 = Oreochromis squamipinnis.jpg | caption7 = Od zgoraj navzdol:<br /> 1. ''Diplotaxodon'', eden redkih rodov ostrižniki, ki se pojavlja na odprtem morju v relativno globoki vodi.<ref name=Lowe2003/><br /> 2. ''Nimbochromis livingstonii'' je ribojed haps, znan po tem, da se pretvarja, da je mrtev, da bi privabil plen bližje.ref name=Konings/><ref name=Schliewen1992>Schliewen, U. (1992). Aquarium Fish. Barron's Educational Series. {{ISBN|978-0812013504}}.</ref><ref name=Elieson/><br /> 3. Kot je značilno za utako, ima ''Copadichromis azureus'' svetlo modre samce (prikazano) in bolj motne samice, ki so srebrne s temnimi pikami.<ref>Elieson, M: [http://www.cichlid-forum.com/articles/c_azureus.php Copadichromis azureus.] CichlidForum. Retrieved 16 April 2017.</ref><br /> 4. ''Aulonocara stuartgranti'' je del skupine relativno miroljubnih vrst, popularno znanih kot pavji ostrižniki.<ref>Elieson, M: [http://www.cichlid-forum.com/articles/peacocks.php The Peacocks of Lake Malawi.] CichlidForum. Retrieved 16 April 2017.</ref><br /> 5. ''Fossorochromis rostratus'' je "nenormalen" haps, ki pogosto preseje polne grižljaje peska, da bi izvlekel majhne organizme za hrano.<ref name=Konings/><ref>O'Brien, R: [http://www.cichlid-forum.com/articles/f_rostratus.php Fossorochromis rostratus.] CichlidForum. Retrieved 16 April 2017.</ref><br /> 6. Kot mnogi mbuni je tudi ''Pseudotropheus saulosi'' majhen ostrižnik, pri katerem sta tako samec (moder in črn) kot samica (rumena) pisani.<ref>Barber, P: [http://www.cichlid-forum.com/articles/p_saulosi.php Pseudotropheus saulosi.] CichlidForum. Retrieved 16 April 2017.</ref><br /> 7. ''Oreochromis squamipinnis'' je ena od le šestih avtohtonih vrst tilapije v jezeru, vendar so te pomembne za ribištvo. Bodite pozorni na bele genitalne rese, ki so daljše, ko so popolnoma raztegnjene, in značilne samo za samce chambo.<ref name=Konings/><ref name=Turner1992/> }} ==== Ostrižniki ==== Malavijsko jezero je znano kot mesto evolucijskega sevanja med več skupinami živali, predvsem med ribami [[ostrižniki]].<ref>{{cite journal | last1=Svardal | first1=Hannes | last2=Quah | first2=Fu Xiang | last3=Malinsky | first3=Milan | last4=Ngatunga | first4=Benjamin P | last5=Miska | first5=Eric A | last6=Salzburger | first6=Walter | last7=Genner | first7=Martin J | last8=Turner | first8=George F | last9=Durbin | first9=Richard | title=Ancestral Hybridization Facilitated Species Diversification in the Lake Malawi Cichlid Fish Adaptive Radiation | journal=Molecular Biology and Evolution | volume=37 | issue=4 | date=2020-04-01 | issn=0737-4038 | pmid=31821500 | pmc=7086168 | doi=10.1093/molbev/msz294 | pages=1100–1113|biorxiv=10.1101/738633|s2cid=202010546|hdl=1983/40d3dafd-f1d5-4ea4-a447-126df76a0651|hdl-access=free}}</ref> V Malavijskem jezeru je vsaj 700 vrst ostrižnikov, nekateri pa ocenjujejo, da je dejansko število kar 1000 vrst.<ref>Kornfield, I.; & P.F. Smith (2000). African Cichlid Fishes: Model Systems for Evolutionary Biology. Annual Review of Ecology and Systematics 31: 163–196. [[doi: 10.1146/annurev.ecolsys.31.1.163]].</ref> Dejansko število je označeno z nekaj negotovosti zaradi številnih neopisanih vrst in izjemnih razlik med nekaterimi vrstami, zaradi česar je naloga njihove razmejitve zelo zapletena. Razen štirih vrst (''Astatotilapia calliptera'', ''Coptodon rendalli'', ''Oreochromis shiranus'' in ''Serranochromis robustus'') so vse vrste v jezeru endemične za malavijski sistem, ki vključuje tudi bližnje manjše jezero Malombe in zgornji tok reke Shire.<ref name=OliverTilapia>Oliver, M.K. (12 April 2015). [http://malawicichlids.com/mw10100.htm The Tilapias of Lake Malawi.] MalawiCichlids. Retrieved 13 April 2017.</ref><ref>Oliver, M.K. (12 April 2015). [http://malawicichlids.com/mw10000.htm The Nonendemic Haplochromine Cichlids of Lake Malawi.] MalawiCichlids. Retrieved 13 April 2017.</ref> Številne od teh so postale priljubljene med lastniki akvarijev zaradi svojih živahnih barv. Poustvarjanje biotopa Malavijskega jezera za gostovanje ciklidov je postalo precej priljubljeno v akvarijskem hobiju.<ref>{{cite web|last1=Pardee|first1=Keith|title=African Cichlids, Lake Malawi|url=http://www.aquariumlife.net/profiles/african-cichlids-lake-malawi|website=www.aquariumlife.net|access-date=30 September 2017|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012113129/http://www.aquariumlife.net/profiles/african-cichlids-lake-malawi|archive-date=12 October 2017}}</ref> Večina malavijskih ciklidov je v relativno plitvih obalnih vodah, vendar je bil ''Diplotaxodon'' zabeležen do globin 200–220 m, nekaj pa jih je znanih tudi iz pelagičnih voda (zlasti ''Diplotaxodon'', ''Rhamphochromis'' in ''Copadichromis quadrimaculatus''). Ostrižniki jezera so razdeljeni v dve skupini, velika večina vrst pa so ''[[Haplochromis]]''. Sestrska vrsta malavijskih haplokrominov je ''Astatotilapia sp. Ruaha'' (trenutno neopisana vrsta iz reke Velika Ruaha), ki sta se ločili pred 2,13 in 6,76 milijona let (milijonov let).<ref name=Genner2015>Genner; Ngatunga; Mzighani; Smith; and Turner (2015). Geographical ancestry of Lake Malawi's cichlid fish diversity. Biol. Lett. 11: 2015023. {{doi|10.1098/rsbl.2015.0232}}</ref> Najzgodnejša divergenca znotraj malavijskih haplokrominov se je zgodila med 1,20 in 4,06 milijona let, vendar je večina radiacij v tej skupini veliko mlajših; v skrajnih primerih so se vrste morda razšle le pred nekaj sto leti. Malavijski haplokromini so ribe, ki ležejo na ustih, sicer pa se zelo razlikujejo po splošnem vedenju in ekologiji.[10] Znotraj malavijskih haplokrominov obstajata dve glavni skupini, hap in mbuna. Hapske ribe (prej so bile vključene v ''Haplochromis'') lahko nadalje razdelimo v tri podskupine: relativno velike, pogosto več kot 20 cm dolge in agresivne ribojedce, ki se v iskanju plena potikajo po različnih habitatih, odprtovodne (čeprav pogosto nedaleč od peska ali skal) utake, ki se v jatah hranijo z zooplanktonom in so običajno srednje velikosti, in končno podskupino "nenormalnih" vrst, ki jih v bistvu definira, da se ne ujemajo jasno z drugimi podskupinami.<ref name=Konings/><ref name=Elieson>Elieson, M: [http://www.cichlid-forum.com/articles/haps_vs_mbuna.php Haps Vs. Mbuna.] Retrieved 11 April 2017.</ref><ref name=aquaticcom>Aquaticcommunity (2004–08).[http://www.aquaticcommunity.com/cichlid/haplochromis.php Haplochromis.] Retrieved 13 April 2017.</ref> Odrasli samci hapskih rib imajo običajno svetle barve, medtem ko mladiči obeh spolov in odrasle samice običajno kažejo srebrno ali sivo obarvanost z včasih nepravilnimi črnimi črtami ali drugimi oznakami. Druga glavna skupina haplokrominov so mbune, ime, ki se uporablja tako lokalno kot v ljudskem jeziku, kar v jeziku tonga pomeni "skalna riba".<ref>Loiselle, P.V. (1988). A Fishkeepers Guide to African Cichlids, p. 97. Salamander Books, London & New York. {{ISBN|0-86101-407-3}}.</ref> Najdemo jih na skalnih izdankih, so teritorialno agresivne (čeprav jih pogosto najdemo v velikih gostotah) in se pogosto specializirajo za hranjenje na prostem. Vrste mbuna so običajno relativno majhne, ​​večinoma manjše od 13 cm, pogosto pa sta oba spola živo obarvana, pri čemer imajo samci na analni plavuti jajčaste rumene lise (značilnost, ki je še posebej razširjena pri mbunah, vendar ni izključna za to skupino). Druga skupina, ''[[tilapija]]'', obsega le šest vrst v dveh rodovih: rdečeprsa tilapija (''Coptodon rendalli''), razširjena afriška vrsta, je edini ciklid, ki se drsti v substratu v jezeru.<ref name=Konings/><ref>Oliver, M.K. (12 April 2015). [http://malawicichlids.com/mw10003.htm Coptodon rendalli.] Malawicichlids. Retrieved 13 April 2017.</ref> Ta veliki ciklid se prehranjuje predvsem z makrofiti. Preostalih je pet vrst ''Oreochromis'', ki se drstijo v ustih; štirje čambi iz podrodu ''Nyasalapia'' (''O. karongae'', ''O. lidole'', ''O. saka'' in ''O. squamipinnis''), ki so endemični za sistem Malavijskega jezera, ter tesno sorodni ''O. shiranus'', ki ga najdemo tudi v jezeru Čilva. Malavijski oreokromi se prehranjujejo predvsem s [[fitoplankton]]om, dosežejo dolžino do 26–42 cm (10–17 palcev), odvisno od vrste, in so večinoma črni ali srebrno-sivi z relativno nejasnimi temnimi črtami.<ref>{{FishBase genus | genus = Oreochromis | month = April| year = 2017}}</ref> Samci čamba imajo pri razmnoževanju edinstvene genitalne rese, ki pomagajo pri oploditvi jajčec na način, primerljiv s pikami na jajčecih na analni plavuti haplokrominov. ==== Neciklidi ==== [[File:Catfish in Lake Malawi.jpg|thumb|left|Kampango (''Bagrus meridionalis''), eden največjih somov, ki doseže dolžino do 1,5 m.<ref>{{FishBase | genus = Bagrus | species = meridionalis | month = April| year = 2017}}</ref>]] Velika večina vrst rib v jezeru so [[ostrižniki|ciklidi]]. Med avtohtonimi ribami, ki niso ciklidi, je več vrst [[Pravi krapovci|ciprinidov]] (rodov ''Barbus'', ''Labeo'' in ''Opsaridium'' ter malavijska sardela ''Engraulicypris sardella''), somov, ki dihajo na zrak (''Bathyclarias'' in ''Clarias'' ter kampango ''Bagrus meridionalis''), somov mokokidov (''Chiloglanis'' in ''Synodontis njassae''), bodičasta jegulja ''Mastacembelus'', mormiridi (''Marcusenius'', ''Mormyrops'' in ''Petrocephalus''), afriška tetra ''Brycinus imberi'', ''poeciliid Aplocheilichthys johnstoni'', pegasta jegulja (''Nothobranchius orthonotus'') in lisasta jegulja (''Anguilla nebulosa'').<ref name=Konings/> Na ravni rodu je večina teh razširjenih v Afriki, vendar je ''Bathyclarias'' v celoti omejena na jezero.<ref>Anseaume, L.; and G.G. Teugels (1999). On the rehabilitation of the clariid catfish genus Bathyclarias endemic to the East African Rift Lake Malawi. Fish Biology 55(2): 405–419. [[doi: 10.1111/j.1095-8649.1999.tb00687.x]]</ref> === Nevretenčarji === ==== Mehkužci ==== V Malavijskem jezeru živi 28 vrst sladkovodnih polžev (vključno s 16 endemičnimi vrstami) in 9 školjk (2 endemična, ''Aspatharia subreniformis'' in unionid ''Nyassunio nyassaensis'').<ref>Segers, H.; and Martens, K; editors (2005). ''The Diversity of Aquatic Ecosystems.'' p. 46. Developments in Hydrobiology. Aquatic Biodiversity. {{ISBN|1-4020-3745-7}}</ref><ref>{{Cite iucn |author=Van Damme, D. |year=2018 |title= ''Aspatharia subreniformis'' |article-number= e.T44266A120109809 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T44266A120109809.en}}</ref> Endemični sladkovodni polži so vsi člani rodov ''Bellamya'', ''Bulinus'', ''Gabbiella'', ''Lanistes'' in ''Melanoides''.<ref>Brown, D. (1994). ''Freshwater Snails Of Africa And Their Medical Importance.'' p. 571. 2nd edition. {{ISBN|0-7484-0026-5}}</ref> V jezeru živi skupno štiri vrste polžev iz rodu ''Bulinus'', ki je znan vmesni gostitelj [[Shistosomoza|shistosomoze]]. Raziskava v Monkey Bayu leta 1964 je v jezeru odkrila dve endemični vrsti polžev iz rodu (''B. nyassanus'' in ''B. succinoides''), v lagunah, ločenih od njega, pa dve neendemični vrsti (''B. globosus'' in ''B. forskalli''). Slednje vrste so znani vmesni gostitelji bilharzije, ličinke parazita pa so bile odkrite v vodi, ki jih je vsebovala, vendar C. Wright iz Britanskega muzeja naravne zgodovine v poskusih ni mogel okužiti obeh vrst, endemičnih za jezero, s paraziti. Terenski delavci, ki so preživeli veliko ur na in v jezeru, v samem jezeru niso našli ne ''B. globosus'' ne ''B. forskalli''.<ref>{{Cite journal | last = Wright | first = C. A. | author2 = Klein, J. | author3 = Eccles, D. H. | title = Endemic species of ''Bulinus'' (Mollusca: Planorbidae) in Lake Malawi (= Lake Nyasa) | journal = Journal of Zoology | volume = 151 | issue = 1 | pages = 199–209 | year = 1967 | url = http://www3.interscience.wiley.com/journal/122569088/abstract | archive-date = 2012-10-20 | doi = 10.1111/j.1469-7998.1967.tb02873.x | access-date = 2010-05-22 | url-access = subscription }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V zadnjem času je bolezen postala problem v samem jezeru, saj je endemični ''B. nyassanus'' postal vmesni gostitelj. Ta sprememba, ki so jo prvič opazili sredi 1980-ih, je verjetno povezana z upadom števila ciklidov, ki se prehranjujejo s polži (na primer ''Trematocaranus placodon''), zaradi prelova in/ali novega seva parazita shistosomoze.<ref name=Staffer2012/> ==== Raki ==== Za razliko od Tanganjiškega jezera s številnimi endemičnimi sladkovodnimi raki in kozicami je v Malavijskem jezeru malo takšnih vrst. Malavijski modri rak, ''Potamonautes lirrangensis'' (sin. ''P. orbitospinus''), je edini rak v jezeru in ni endemičen.<ref name=Kivu>Cumberlidge, N., and Meyer, K. S. (2011). ''[http://commons.nmu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1029&context=facwork_journalarticles A revision of the freshwater crabs of Lake Kivu, East Africa.]'' Journal Articles. Paper 30.</ref><ref name=Dobson>Dobson, M. (2004). ''[https://www.fba.org.uk/journals/index.php/FF/article/viewFile/175/75 Freshwater Crabs of Africa.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160623192302/https://www.fba.org.uk/journals/index.php/FF/article/viewFile/175/75 |date=2016-06-23 }}'' Freshwater Forum 21: 3–26.</ref> Atiidna kozica ''Caridina malawensis'' je endemična za jezero, vendar je slabo znana in so jo v preteklosti zamenjevali s ''C. nilotica'', ki je v jezeru ni.<ref>Richard, J.; and Clark, P.F. (2009). ''African Caridina (Crustacea: Decapoda: Caridea: Atyidae): redescriptions of C. africana Kingsley, 1882, C. togoensis Hilgendorf, 1893, C. natalensis Bouvier, 1925 and C. roubaudi Bouvier, 1925 with descriptions of 14 new species.'' Zootaxa 1995: 1–75</ref> Pelagične zooplanktonske vrste vključujejo dva kladocera (''Diaphanosoma excisum'' in ''Bosmina longirostris''), tri [[ceponožci|kopepode]] (''Tropodiaptomus cunningtoni'', ''Thermocyclops neglectus'' in ''Mesocyclops aequatorialis'')<ref name=Darwall2010>Darwall; Allison; Turner; and Irvine (2010). Lake of flies, or lake of fish? A trophic model of Lake Malawi. Ecological Modelling 221: 713–727. {{doi|10.1016/j.ecolmodel.2009.11.001}}</ref> in več [[dvoklopniki|ostrakodov]] (vključno z opisanimi in neopisanimi vrstami).<ref>Martens, K. (2003). On the evolution of Gomphocythere (Crustacea, Ostracoda) in Lake Nyassa/ Malawi (East Africa), with the description of 5 new species. Hydrobiologia 497(1–2): 121–144. {{doi|10.1023/A:1025417822555}}</ref> ==== Jezerske muhe ==== [[File:Lake flies, Lake Malawi (2499202894).jpg|thumb|left|Ogromni roji jezerskih muh (''Chaoborus edulis''), ki spominjajo na oddaljene oblake dima nad vodo]] Malavijsko jezero je znano po ogromnih rojih drobnih, neškodljivih jezerskih muh, ''Chaoborus edulis''.<ref name=Mortis2004>Morris, B. (2004). Insects and Human Life, pp. 73–76. {{ISBN|1-84520-075-6}}</ref> Te roje, ki se običajno pojavljajo daleč nad vodo, lahko zamenjamo za oblake dima in jih je opazil tudi [[David Livingstone]], ko je obiskal jezero.<ref name=Mortis2004/><ref name=Huis2012>van Huis, A.; H. van Gurp; and M. Dicke (2012). The Insect Cookbook: Food for a Sustainable Planet, p. 31. {{ISBN|978-0-231-16684-3}}</ref><ref name=MalawiTo>Malawi Tourism:[http://www.malawitourism.com/assets_cm/files/pdf/malawi%2520seasonal%2520highlights.pdf Interesting seasonal highlights of Malawi.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140812101012/http://www.malawitourism.com/assets_cm/files/pdf/malawi%20seasonal%20highlights.pdf |date=2014-08-12 }} Retrieved 8 April 2017.</ref> Vodne ličinke se hranijo z zooplanktonom, dan preživijo na dnu in noč v zgornjih plasteh vode. Ko se zabubijo, priplavajo na površje in se spremenijo v odrasle muhe.<ref name=MalawiTo/> Odrasle muhe so zelo kratkožive in roji, ki so lahko visoki več sto metrov in imajo pogosto spiralno obliko, so del njihovega paritvenega vedenja.<ref name=Mortis2004/><ref name=Andrew2015>Andrew, D. (30 June 2015). [http://www.iflscience.com/plants-and-animals/whats-causing-these-strange-looking-clouds/ What Are These Strange Looking "Clouds"?] IFLScience. Retrieved 8 April 2017.</ref> Jajčeca odložijo na gladino vode, odrasle muhe pa poginejo. Ličinke so pomemben vir hrane za ribe,<ref>Allison; Irvine; Thompson; and Ngatunga (1996). Diets and food consumption rates of pelagic fish in Lake Malawi, Africa. Freshwater Biology 35(3): 489–515. {{doi|10.1111/j.1365-2427.1996.tb01764.x}}</ref> odrasle muhe pa so pomembne tako za ptice kot za lokalno prebivalstvo, ki jih nabirajo za pripravo kungu kolačkov/burgerjev, lokalne specialitete z zelo visoko vsebnostjo beljakovin.<ref name=Huis2012/><ref name=MalawiTo/> == Puščanje v rudniku leta 2015 == Januarja 2015 se je v rudniku [[uran]]a v lasti podjetja Paladin Energy v severnem Malaviju po močnem deževju zrušil rezervoar za nadzor usedlin. Razkrilo se je, da je v lokalni potok izteklo približno 50 litrov neradioaktivnega materiala. Kljub poročilom v lokalnih medijih o radioaktivni kontaminaciji je vlada izvedla neodvisne znanstvene teste lokalnega rečnega sistema in ugotovila, da ni vpliva na okolje.<ref>{{Cite web|title = No harm caused by Paladin mine Kayerekera – Malawi govt|url = http://www.nyasatimes.com/2015/03/29/no-harm-caused-by-paladin-mine-kayerekera-malawi-govt/|website = Malawi Nyasa Times – Malawi breaking news in Malawi|access-date = 2016-01-02|archive-date = 2015-04-01|archive-url = https://web.archive.org/web/20150401160954/http://www.nyasatimes.com/2015/03/29/no-harm-caused-by-paladin-mine-kayerekera-malawi-govt/}}</ref><ref>[http://nuclear-news.net/2015/01/02/radioactive-pollution-of-lake-malawi-by-australian-uranium-company-paladin/ Radioactive pollution of Lake Malawi by Australian uranium company Paladin?].</ref> == Plavanje == 25 km samostojno plavanje čez Malavijsko jezero med rtom Ngomba in zalivom Senga je petkrat uspelo 16 plavalcem. 1992: Lewis Pugh 9 ur 52 minut (VB/Južna Afrika)<ref>{{Cite web |title = Expeditions, Internal Waters |url = http://lewispugh.com/internal-waters/ |access-date = 2018-12-11 |archive-date = 2020-04-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20200408015517/http://lewispugh.com/internal-waters/ }}</ref> in Otto Thanning (Južna Afrika) 10 ur 5 minut 2010: Abigail Brown (VB) 9 ur 45 minut<ref>{{Cite web |title = Lake Malawi Crossing |url = http://dailynews.openwaterswimming.com/2013/02/lake-malawi-crossing-by-kaitlin.html/ |access-date = 2018-12-11 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150906164522/http://dailynews.openwaterswimming.com/2013/02/lake-malawi-crossing-by-kaitlin.html |archive-date = 2015-09-06 }}</ref> 2013: Milko van Gool (Nizozemska) 8 ur 46 minut<ref>{{Cite news|title = Milko Van Gool thought to be fastest male solo swimmer across North Channel |url = https://www.bbc.com/news/uk-scotland-south-scotland-23510169/|work = BBC News|date = 2013-07-30}}</ref> in Kaitlin Harthoorn (ZDA) 9 ur 17 minut 2016: (trenutni rekord) Jean Craven (Južna Afrika), Robert Dunford (Kenija), Michiel Le Roux (Južna Afrika), Samantha Whelpton (Južna Afrika), Greig Bannatyne (Južna Afrika), Haydn Von Maltitz (Južna Afrika), Douglas Livingstone-Blevins (Južna Afrika) 7 ur 53 minut<ref>{{Cite web|title = CROSSING LAKE MALAWI |url = https://madswimmer.com/swim/crossing-lake-malawi/}}</ref> 2019: Chris Stapley (Esvatini) in Jay Azran (Južna Afrika) 8 ur in 40 minut, Andrew Stevens (Avstralija) 10 ur in 50 minut in Ruth Azran (Južna Afrika) 11 ur in 8 minut.<ref>{{Cite web|title=Swimming Cows conquer Lake Malawi in brutal conditions – The Cows|url=https://thecows.co.za/2019/05/09/swimming-cows-conquer-lake-malawi-in-brutal-conditions/|last=TheCows|language=en-ZA|access-date=2020-05-21|archive-date=2020-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804192419/http://thecows.co.za/2019/05/09/swimming-cows-conquer-lake-malawi-in-brutal-conditions/}}</ref><ref>{{Cite news|date=10 May 2019|title=Cows members conquer Lake Malawi in tough conditions for CHOC|work=The Witness|url=https://www.pressreader.com/south-africa/the-witness/20190510/281569472167265|access-date=21 May 2020}}</ref> Istega leta je Martin Hobbs (Južna Afrika) postal prvi človek, ki je preplaval celotno dolžino jezera Malavi (54 dni), in postavil svetovni rekord za najdaljše samostojno plavanje v jezeru.<ref>{{cite web|last=Thom|first=Liezl|title=Man braves crocodiles, hippos to set world record in 54-day swim across lake|url=https://abcnews.go.com/International/man-braves-crocodiles-hippos-set-world-record-54/story?id=62626659|date=26 April 2019|website=ABC News|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Lake Malawi|Malavi}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o jezeru}} [[Kategorija:Afriška velika jezera]] [[Kategorija:Jezera v Malaviju]] [[Kategorija:Geografija Mozambika]] [[Kategorija:Jezera v Tanzaniji]] [[Kategorija:Stara jezera]] 143pystjalhk9nw642okrbgr5zaneqv Marica Vogelnik 0 449999 6708172 6678955 2026-07-07T17:43:22Z Marjan Tomki SI 190558 /* Življenjepis */ preureditev in dopolnitve 6708172 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marica Vogelnik''', [[slovenci|slovenska]] [[pianist]]ka in [[pedagog|pedagoginja]], * [[11. december]] [[1904]]/5?, [[Idrija]], † [[23. december]] [[1976]], [[Ljubljana]]. ==Življenje== Mati je bila Hedvika rojena Goli, oče Janez pa ustanovitelj in ravnatelj Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Lubljani. <ref name=SISTORY>{{navedi splet |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/273/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf |title=Primorski slevenski biografski leksikon |page= |publisher=[[Goriška Mohorjeva družba]] |date=1991 |location=[[Gorica]] |accessdate=11. maj 2026 }}</ref> [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskovala na [[Dunaj]]u med leti 1911 in 1916, nato pa je na Dunaju med leti 1916 in 1919 obiskovala še meščansko šolo. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, kjer je nadaljevala z učenjem klavirja, ki se ga je na Dunaju učila že od vstopa v osnovno šolo naprej. V šolskem leti 1920/21 se je vpisala na konservatorij pri [[Glasbena matica|Glasbeni matici]]. Iz klavirskega študija je diplomirala s samostojnim koncertom leta 1928. Po diplomi je neuspešno kandidirala za francosko štipendijo. Kljub neuspehu ni opustila klavirja in se je v Ljubljani dodatno izpopolnjevala. V sezoni 1923/24 je igrala v [[orkester|orkestru]] kina Glasbene matice, nato pa je v letih 1925 in 1926 zasebno poučevala klavir. Med leti 1929 in 1937 je bila honorarno zaposlena na državnem konservatoriju in Glasbeni matici, nato pa se je v letih 1938 in 1939 ponovno posvetila zasebnemu poučevanju klavirja. Leta 1940 je postala [[profesor|profesorica]] na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akadeniji za glasbo]], to delo pa je opravljala do leta 1949, ko je poučevanje opustila in je postala samostojna umetnica. Upokojila se je leta 1957. == Večji mednarodni uspehi == * Konec marca 1929 je spremljala baritonista [[Anton Šubelj|Antona Šublja]] na uspešnem koncertu v Bechsteinovi dvorani<ref name=Bechstein>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/318355817_Bechstein-Saal_A_Lost_Chamber_Music_Hall_in_Berlin |title=Bechstein-Saal: A Lost Chamber Music Hall in Berlin|doi=<!-- 10.1080/01411896.2017.1339551 je kopiran, a javlja napako --> |date=July 2017 |access-date=21. maj 2026 |language=en |trans-title=Bechsteinova dvorana: izgubljena dvorana komorne glasbe |journal=Journal of Musicological Research |publisher=[[ResearchGate|Research Gate]] |quote=Bechstein-Saal celebrated its opening with a series of brilliant concerts in October 1892, in which renowned musicians including Hans von Bülow, Joseph Joachim, Johannes Brahms, and Anton Rubinstein performed. Despite the chamber music hall’s importance for the new musical metropolis Berlin, as well as many musicians’ careers at that time, it has been largely overlooked in historical music studies, even though its construction brought various conflicts in Berlin’s music scene to the surface. Concert agent Hermann Wolff was influential in Bechstein-Saal’s construction, having both commissioned and owned it, partnering with piano manufacturer Carl Bechstein. Contemporary magazine articles and architectural plans describe the structural and decorative features of this lost concert hall }}</ref> v Berlinu.<ref name=OŠRodica>{{navedi splet |last1=Tekavc |first1=Lara |last2=Grošelj |first2=Nika |url=https://sola-rodica.splet.arnes.si/files/2025/11/Operni-pevec-Anton-Subelj-z-Rodice3.pdf |title=Operni pevec Anton Šubelj z Rodice (1899–1965) in njegovo prvo potovanje v Ameriko (1928–1929) |page=45-55 |website=[[ARNES]] |publisher= Osnovna šola Rodica, Domžale |type=Raziskovalna naloga |date=marec 2010 |accessdate=21. maj 2026 |quote=V »Vossische Zeitung« je napisala Lotte Spitz: »Šubelj je svojevrstni pojav tako v glasu kot v prenašanju. Najimenitnejše učinke doseže z minimumom zunanjih efektov. Ležerno obvladanje glasu mu omogoča velika virtuoznost ob popolni naravnosti. Glas je prijetnega timbra. Marica Vogelnikova spremlja tako ljubko, kakor izgleda sama.« }}</ref> <!-- Journal of Musicological Research 36(3):1-18 To bi moral pri <ref name=Bechstein> pokazati DOI in če na povezavi na tem url kliknem ta DOI tudi pokaže (odpre članek v nemščini, katerega prevod je v Research Gate; trenutno pa ne prime iz naše predloge --> <!-- Pri dekletih bi moral kako dodati še mentorico, pa ne najdem primernega parametra, ampak vir je odličen --> ==Nagrade== * [[Red zaslug za ljudstvo]] s srebrnimi žarki (1976) == Viri == {{SloBio|id=803797}} == Opombe in sklici == {{sklici}} {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogelnik, Marica}} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] a46pagbgfadnopaiylbbthvhy188o3f Seznam osebnosti iz Občine Tržič 0 453456 6708356 6512643 2026-07-08T06:28:54Z Romanm 13 /* 20. in 21. stoletje */ [[Hinje, Žužemberk]] 6708356 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[občina Tržič|občine Tržič]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tam rodile, delovale ali umrle. ==Pred 19. stoletjem== *[[Jakob Aljaž]] (6. julij 1845, [[Zavrh pod Šmarno Goro]] – 4. maj 1927, [[Dovje|Dovje na Gorenjskem]]), rimokatoliški duhovnik in skladatelj; v [[Tržič]]u kaplanoval *[[Feliks Anton Dev]] (Janez Demascen Dev) (15. januar 1732, [[Tržič]] – 7. november 1786, [[Ljubljana]]), pesnik, prevajalec in urednik *[[Bogovec Jernej|Jernej Knafelj]] (16. stoletje, ? – 17. stoletje, ?), duhovnik, pridigar, protestant; leta 1601 je živel v [[Tržič]]u; njegovo življenjsko zgodbo je za pisanje zgodovinskega romana "Bogovec Jernej" (1929) uporabil Ivan Pregelj *[[Josef Radetzky]] (2. november 1766, [[Trebnice pri Pragi]], [[Češka]]) – 5. januar 1858, [[Milano]]), vojaški častnik, maršal, grof *[[Jožef Tomažovic]] (15. marec 1774, [[Kamna Gorica]] – 14. maj 1847, [[Tržič]]), glasbenik, organist, šolnik *[[Matija Schoss]] (16. februar 1683, [[Tržič]] – 15. julij 1736, [[Bled]]), duhovnik, pridigar, bogoslovni pisec *[[Peter Janežič]] (18. stoletje, [[Cerklje na Gorenjskem]] – 18. stoletje, ?), kipar; pripisujejo mu dela v [[Kovor|Kovorju pri Tržiču]] *[[Simon Tadej Volbenk Grahovar]] (Grachower) (25. julij 1709, [[Tržič]] – 22. avgust 1774, [[Ljubljana]]), slikar miniaturist, grafik *[[Žiga Lamberg]] (ok. 1420, [[Hudi grad|grad Gutenberg pri Tržiču]] – 18. junij 1488, [[Ljubljana]]), pravnik, ljubljanski škof ==19. stoletje== *[[Adalbert Gertscher]] (27. marec 1846, [[Tržič]] – 13. september 1908, [[Trst]]), pravnik, sodnik *[[Andrej Ferjančič]] (30. oktober 1848, [[Slap, Tržič|Slap]] – 14. julij 1927, [[Bled]]), politik, pravnik; v državnem zboru je zastopal tudi [[Tržič]] *[[Andrej Perne]] (17. november 1844, [[Tržič]] – 19. januar 1914, [[Šturije pri Vipavi]]), učitelj, pesnik *[[Andrej Praprotnik]] (9. november 1827, [[Podbrezje]] – 25. junij 1895, [[Ljubljana]]), pesnik, pisatelj, urednik *[[Andrej Skopec]] (19. november 1802, [[Polhov Gradec]] – 24. oktober 1887, [[Hermitage]], [[ZDA]]), duhovnik, misijonar, nabožni pisec; kot kurat služboval v [[Lom pod Storžičem|Lomu pod Storžičem]] (1834–45) *[[Andrej Šarabon]] (27. november 1860, [[Podljubelj]] – 22. november 1941, ?), gospodarstvenik in mecen *[[Anton Berce]] (20. maj 1860, [[Mošnje|Mošnja pri Zgornji Lipnici]] – 2. marec 1922, [[Kranj]]), duhovnik, narodni buditelj, prevajalec; deloval kot kaplan v [[Križe, Tržič|Križah pri Tržiču]] *[[Anton Dolinar]] (13. januar 1894, [[Trata]] – 3. avgust 1953, [[ZDA]]), glasbenik, duhovnik, skladatelj *[[Edmund Glanzmann]] (22. september 1855, [[Trst]] – 29. december 1947, [[Tržič]]), industrialec *[[Franc Bleiweis]] (tudi Frančišek Bleiweis) (7. april 1869, [[Naklo]] – 10. april 1951, [[Mošnje]]), rimokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in izdajatelj nabožnih knjig *[[Franc Pavlin]] (1. oktober 1860, [[Podbrezje]] – 8. julij 1916, [[Tržič]]), tehnik, gospodarstvenik *[[Franc Globočnik]] (25. marec 1825, [[Tržič]] – 24. februar 1891, [[Ljubljana]]), slikar, profesor *[[Hugo Roblek]] (27. december 1871, [[Radovljica]] – 19. julij 1920, [[Trst]]), farmacevt, planinec; v [[Tržič]]u je vodil lekarno *[[Ignac Holzapfel]] (15. julij 1799, [[Tržič]] – 21. januar 1868, [[Ribnica]]), duhovnik, pesnik, pisatelj *[[Ignacij Hladnik]] (25. september 1865, [[Križe, Tržič|Križe]] – 19. marec 1932, [[Novo mesto]]), skladatelj, glasbenik, organist *[[Ivan Murnik]] (3. januar 1839, [[Spodnji Otok]] – 18. januar 1913, [[Ljubljana]]), politik, odvetnik; v deželnem zboru je od 1870 do 1877 zastopal mesta in trge [[Tržič]]-[[Radovljica]]-[[Kamnik]] *[[Ivan Pogačnik]] (26. junij 1855, [[Posavec]] – 23. oktober 1934, [[Ljubljana]]), skladatelj, organist, zborovodja *[[Ivan Svetina|Ivan (Janez) Svetina]] (18. april 1851, [[Žirovnica]] – 22. julij 1936, [[Žirovnica]]), šolnik, nabožni pisec, duhovnik; v [[Tržič]]u obiskoval šolo *[[Ivan Toporiš]] (5. december 1867, [[Tržič]] – 12. november 1915, [[Novo mesto]]), pesnik, pisatelj, gledališki igralec *[[Jakob Peharc]] (20. julij 1788, [[Tržič]] – 8. januar 1872, [[Tržič]]), šolnik, kronist *[[Janez Vurnik]] (28. avgust 1819, [[Stara Oselica]] – 2. marec 1889, [[Radovljica]]), podobar, kipar; njegova dela v [[Tržič]]u: veliki marmorni oltar v podružnični cerkvi (1860), novogotski krstilnik v župnijski cerkvi (1862) *[[Janez Zalokar]] (26. junij 1792, [[Vinica pri Šmarjeti]] –7. september 1872, [[Ljubljana]]), leksikograf, gospodarski in nabožni pisec, duhovnik *[[Janko Brejc]] (18. november 1869, [[Brezje pri Tržiču]] – 6. april, [[Ljubljana]]), pravnik in politik *[[Jernej Dolžan]] (16. avgust 1815, [[Križe, Tržič|Križe]] – 3. februar 1880, [[Radovljica]]) duhovnik, narodni buditelj, pisatelj *[[Josip Grašič]] (4. marec 1863, [[Križe, Tržič|Križe pri Tržiču]] – 6. maj 1949, [[Spodnji Brnik]]), duhovnik, narodni buditelj *[[Josip Novak]] (25. december 1833, [[Podbrezje]] – 11. november 1883, [[Kočevje]]), pesnik, duhovnik *[[Joža Bohinjec]] (27. oktober 1880, [[Leše]] – 6. november 1941, [[Ljubljana]]), pravnik, pobudnik za ustanovitev Osrednje protituberkulozne lige; po njem se imenuje nagrada, ki jo podeljujejo najprizadevnejšemu dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo *[[Jožef Kragl]] (18. september 1851, [[Tolmin|Tolmin na Goriškem]] – 27. december 1905, [[Tržič]]) šolnik, voditelj tržiške šole; zbiral podatke o zgodovini [[Tržič]]a in napisal kratko rokopisno delo »Zgodovina Tržiča« *[[Jožef Lap]] (4. marec 1819, [[Preddvor]] – 13. april 1855, [[Kartum]]), duhovnik, misijonar; kaplanoval v [[Tržič]]u *[[Jožef Tomažovic]] (16. september 1823, [[Tržič]] – 29. november 1851, [[Celovec]]), glasbenik, zborovodja, skladatelj *[[Julij Born]] (11. junij 1840, [[Poznan]] – 5. frebruar 1897, [[Brighton]]), baron, industrialec, bankir *[[Jurij Šubic]] (13. april 1855, [[Poljane nad Škofjo Loko]] – 8. september 1890, [[Leipzig]]), slikar; naslikal slike križevega pota za cerkev v [[Tržič]]u *[[Karel Klun]] (15. oktober 1841, [[Prigorica]] – 8. julij 1896, [[Budimpešta]]), politik, duhovnik, konzistorialni svetnik; v deželnem zboru je med letoma 1877 in 1895 zastopal kmečke občine [[Kranj]]-[[Tržič]]-[[Škofja Loka]] *[[Karel Pirc]] (2. januar 1861, [[Tržič]] – 8. december 1927, [[Tržič]]), uradnik, zgodovinar, pisec lokalnih tržiških zgodovinskih črtic in spominov *[[Karel Pollak]] (28. oktober 1853, [[Kranj]] – 9. julij 1937, [[Ljubljana]]), industrialec, velepodjetnik; eden največjih slovenskih usnjarskih industrijalcev 19. stoletja; usnjarstva se je izučil v [[Tržič]]u *[[Lambert Pantz]] (22. avgust 1835, [[Tržič]] – 3. januar 1895, [[Fieberbrunn]]), metalurg, izumitelj *[[Leonard Klofutar]] (6. november 1819, [[Tržič]] – 26. oktober 1901, [[Ljubljana]]), duhovnik, teolog, biblicist *[[Leopold Layer]] (20. november 1752, [[Kranj]] – 12. april 1828, Kranj), slikar; leta 1815 je s freskami poslikal prezbiterij cerkve v [[Tržič]]u *[[Ljudevit Stiasny]] (21. september 1862, [[Tržič]] – 5. marec 1936, [[Slovenj Gradec]]), šolnik, pedagoški pisec, potopisec *[[Matija Smolej]] (9. februar 1829, [[Tržič]] – 15. julij 1871, [[Dobrepolje]]), nabožni pisatelj, duhovnik *[[Mihael Debeljak]] (29. september 1818, [[Tržič]] – 25. avgust 1888, [[Trst]]), duhovnik, narodni buditelj *[[Peter Gross]] (17. februar 1834, [[Tržič]] – 18. februar 1913, [[Zagorje ob Savi]]), šolnik, pisatelj *[[Peter Hicinger]] (29. junij 1812, [[Tržič]] – 29. avgust 1867, [[Postojna]]), pisatelj, pesnik, duhovnik *[[Peter Kozina]] (19. junij 1876, [[Dolenja vas]] – 21. februar 1930, [[Ljubljana]]), podjetnik, ustanovitelj podjetja Peko, trgovec *[[Peter Majdič]] (15. junij 1823, [[Jarše]] – 10. februar 1908, [[Jarše]]), veleindustrialec; upravni svetnik železnice Kranj—Tržič *[[Peter Urh]] (27. junij 1829, [[Tržič]] – 24. junij 1897, [[Novo mesto]]), pridigar, duhovnik, stolni prošt *[[Rihard Svetoslav Premrou]] (3. september 1879, [[Trst]] – 20. februar 1935, [[Tržič]]), zadružni strokovnjak, gospodarski pisec, revizor *[[Robert Schrey Redelwerth]] (2. junij 1838, [[Kranj]] – 8. november 1893, [[Ljubljana]]), pravnik, politik; v letih 1845-46 je obiskoval trivialko v [[Tržič]]u *[[Sebastijan Žepič]] (18. januar 1829, [[Gozd]] – 9. januar 1883, [[Zagreb]]), šolnik, jezikoslovec *[[Severin Gros]] (13. januar 1829, [[Tržič]] – 3. december 1893, [[Collegeville]], [[ZDA]]), duhovnik, misijonar, teolog *[[Tomaž Pirc]] (29. oktober 1813, [[Kranj]] – 18. junij 1880, [[Tržič]]), zdravnik, kirurg *[[Valentin Prešeren]] (12. februar 1779, [[Vrba na Gorenjskem]] – 3. julij 1833, [[Ljubljana]]), duhovnik; deloval v [[Tržič]]u; začel z zidanjem nove župnijske cerkve, ki sta ga zaustavila francoska invazija in požar leta 1811 *[[Viktor Globočnik]] (3. maj 1852, [[Tržič]] – 4. marec 1898, [[Kranj]]), pravnik, politik; zavzemal se je za ceste in železnice v svojem okraju *[[Viljem Polak]] (7. april 1843, [[Tržič]] – 29. marec 1908, [[Ljubljana]]), poslovnež, mecen, graditelj cest ter železnic *[[Vojteh Kurnik]] (9. avgust 1826, [[Tržič]] – 3. november 1886, [[Ljubljana]]), kolar, ljudski pesnik *[[Vojteh Ribnikar]] (23. april 1857, [[Tržič]] – 26. april 1895, [[Logatec]] – [[Dolenji Logatec]]), šolnik, sadjar ==20. in 21. stoletje== *[[Adolf Kilar]] (10. junij 1887, [[Tržič]] – 16. september 1939, [[Vranje, Pčinjski okraj|Vranje]]), general, vojaški častnik, Maistrov borec *[[Albert Struna]] (17. avgust 1901, [[Mirna Peč]] – 12. junij 1982, [[Ljubljana]]), inženir strojništva in univ. profesor; rekonstruiral turbinske naprave v tržiških industrijah *[[Albin Grajzar|Albin (Bine) Grajzar]] (15. februar 1922, [[Smlednik]] – 1. april 1944, [[Metnaj]]), aktivist NOB , narodni heroj *[[Albin Novšak]] (10. februar 1915, [[Gorenja vas]] – 29. januar 1992, [[Ljubljana]]), smučarski skakalec *[[Aljaž Pogačnik]] (28. julij 1978, [[Kranj]]), umetnostni zgodovinar, muzealec *[[Alojzij Pavel Florjančič]] (10. oktober 1940, [[Uršna sela|Uršna sela pri Dolenjskih Toplicah]]), publicist, geolog, zgodovinar, v [[Tržič]]u vodil geološke krožke *[[Amalija Šimec]] (30. oktober 1893, [[Tržič]] – 21. oktober 1960, [[Ljubljana]]), zdravnica, epidemiologinja *[[Andrej Jerman]] (30. september 1978, [[Kranj]]), športnik, alpski smučar, olimpijec *[[Andrej Križaj]] (11. september 1986, [[Jesenice]]), alpski smučar *[[Andrej Osterman]] (4. oktober 1960, [[Kranj]]), pravnik, vojaški častnik, generalmajor *[[Andrej Tavželj]] (14. marec 1984, [[Kovor]]), hokejist *[[Andreja Koblar]] (2. september 1971, [[Kranj]]), biatlonka *[[Anka Vidovič Miklavčič]] (21. marec 1936, [[Gornja Radgona]]), zgodovinarka, bibliografka, v [[Tržič]]u se je šolala *[[Anton Kristan]] (31. januar 1881, [[Vič]] – 17. julij 1930, [[Ljubljana]]), politik, gospodarstvenik, publicist; sodeloval pri ustanovitvi Delavske hranilnice in posojilnice v [[Tržič]]u *[[Anton Vovk]] (19. maj 1900, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] – 7. julij 1963, [[Ljubljana]]), duhovnik, teolog, ljubljanski nadškof; kaplanoval v [[Tržič]]u *Anže Bizjak (21. december 1988, Kranj), akademski restavrator, predsednik Kulturno-umetniškega društva Ampus *[[Blaž Ropret]] (?), alpski smučar *[[Bogomir (Mirko) Brejc]] (17. januar 1908, [[Velike Lašče]] – 6. julij 1985, [[Tržič]]) učitelj, ravnatelj, tržiški šolnik z najdaljšim stažem *[[Bohuslav Lavička]] (1. maj 1879, [[Chrudim]], [[Češka]] – 16. julij 1942, [[Tržič]]), lekarnar, zbiratelj kulturne dediščine *[[Bojan Knific]] (10. avgust 1971, [[Kranj]]), etnolog, antropolog, folklornik *[[Bojan Križaj]] (3. januar 1957, [[Kranj]]), alpski smučar, športnik *[[Boris Benedik]] (15. avgust 1966, [[Kranj]]), kegljač, svetovni prvak v kegljanju *[[Boris Kuburič]] (12. oktober 1956, [[Kranj]]), igralec, režiser, lutkar, recitator *[[Borut Košir]] (21. april 1954, [[Jesenice]]), duhovnik; nekdanji sodnik in predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v [[Ljubljana|Ljubljani]], direktor [[Zavod sv. Stanislava|Zavoda sv. Stanislava]] v [[Šentvid|Šentvidu nad Ljubljano]]; *[[Borut Sajovic]] (18. julij 1960, [[Kranj]]), politik, veterinar; župan [[občina Tržič|občine Tržič]] *[[Ciril Jazbec]] (1987, ?), dokumentarni fotograf *[[Ciril Oblak]] (31. julij 1934, [[Kranj]]), arhitekt; v [[Tržič]]u projektiral razstavni paviljon, trgovino Mercator in stanovanjske bloke, v [[Križe, Tržič|Križah]] in [[Bistrica pri Tržiču|Bistrici pri Tržiču]] osnovno šolo *[[Ciril Rekar]] (14. september 1901, [[Radovljica]] – 5. december 1989, [[Ljubljana]]), metalurg; služboval v tržiškem podjetju rudarske in metalurške stroke *[[Dani Zupan]] (17. julij 1944, [[Kovor|Kovor pri Tržiču]] – 20. avgust 2014, [[Tržič]]), pevec, fotograf *[[Danilo Benedičič]] (16. november 1933, [[Pristava, Tržič|Pristava]] - 2021), igralec (v gledališču, drami) *[[Dejan Jekovec]] (22. avgust 1974, [[Tržič]]), smučarski skakalec *[[Dorca Kralj]] (6. decembra 1913, [[Slap, Tržič|Slapu pri Tržiču]] – 1994, ?), igralka, pevka, pesnica *[[Drago Košmrlj]] (28. februar 1911, [[Travnik – Bela Voda]] – 14. december 2003, [[Ljubljana]]), časnikar, publicist *[[Dušan Horjak]] (1. avgust 1920, [[Ljubljana]] – 21. december 1979, [[Ljubljana]]), gospodarstvenik, mdr. direktor Bombažne predilnice in tkalnice v [[Tržič]]u (BPT) *[[Dušan Mravlje]] (13. februar 1953, [[Kranj]]), športnik, ultramaratonski tekač *[[Dušan Premrl]] (14. april 1937, [[Žiri]] – 17. februar 2008, [[Tržič]]), slikar, grafik *[[Ernest Petrič]] (18. november 1936, [[Tržič]]), pravnik, politik, diplomat, profesor mednarodnih odnosov in prava *[[Filip Bence]] (22. maj 1950, [[Dolina, Tržič|Dolina nad Tržičem]] – 3. april 2009, [[Storžič]]), alpinist, gorski reševalec *[[Franc Smolik]] (7. oktober 1898, [[Novo mesto]] – 6. oktober 1975, [[Ljubljana]]), strokovnjak strojništva; zaposlen v Bombažni predilnici in tkalnici v [[Tržič]]u *[[Franc Ahačič]] (15. oktober 1905/03?, [[Tržič]] – 1980, ?), čevljar, glasbenik *[[Franc Bricelj]] (1904, [[Šenčur]] – 1981, [[Šentvid nad Ljubljano]]), organist, skladatelj, zborovodja *[[Franc Prelog]] (?), odbojkar - paraolimpijec *[[Franc Rozman]] (14. april 1949, [[Brezje pri Tržiču]]), fizik *[[Franc Štrukelj]] (23. oktober 1948, [[Tržič]] – 23. april 1983, [[Storžič|Storžič nad Bašljem]]), pilot, učitelj letenja, športnik *[[Franci Primožič – Krvin]] (marec 1930, [[Slap, Tržič|Slap pri Tržiču]] – 2013, ?), član GRS [[Tržič]], alpski smučar *[[Franci Šarabon]] (29. oktober 1931, [[Tržič]] – 2022), pevec, harmonikar, skladatelj *[[Herman Berčič]] (17. november 1941, [[Bistrica pri Tržiču]]), kineziolog *[[Irena Mrak]] (16. marec 1973, [[Kranj]]), geografinja, alpinistka *[[Ivo Kokalj]] (1941 – ?), igralec, režiser *[[Iztok Tomazin]] (30. januar 1960, [[Kranj]]), zdravnik, specialist družinske in urgentne medicine, gorski in letalski reševalec, alpinist, publicist *[[Jaka Jeraša]] (7. julij 1938, [[Jesenice]]), operni pevec, baritonist, učitelj; v [[Tržič]]u je poučeval solopetje *[[Janez Bohorič]] (13. februar 1942, [[Tržič]]), gospodarstvenik, kemik *[[Janez Frelih]] (2. maj 1942, [[Zgornja Sorica|Zgornja Sorica v Selški dolini]]), inženir, magister znanosti; vodja del na gradbiščih v gradbenem podjetju Novogradnje Tržič *Janez Furlan (1949 – 1. avgust 2015, ?), alpski smučar, paraolimpijec *[[Janez Jazbec]] (27. december 1984, [[Križe]]), alpski smučar *[[Janez Kavar]] (23. junij 1950, [[Ljubljana]]), vojaški častnik, publicist, gorski reševalec *[[Janez Peklenik]] (11. junij 1926, [[Tržič]]), znanstvenik, profesor, inovator *[[Janez Slapar – Temšak]] (24. junij 1937, [[Lom pod Storžičem]]), pesnik, pisatelj, slikar *[[Janez Slapar]] (26. september 1949, [[Pristava, Tržič|Pristava pri Tržiču]]), veteran vojne za Slovenijo, generalmajor *[[Janez Štefe]] (14. januar 1923, [[Slap, Tržič|Slap pri Tržiču]] – 30. maj 2002, [[Tržič]]), alpski smučar, olimpijec *[[Janez Zibler]] (18. februar 1958, Tržič), alpski smučar *[[Janko Kermelj]] (20. januar 1926, ?), alpski smučar in reprezentant, fotograf... *[[Janko Ropret]] (21. marec 1951, [[Tržič]]), radijski in TV voditelj, pevec *[[Josip Valjavec]] (15. februar 1879, [[Leše]] – 15. februar 1959, [[Ljubljana]]), nabožni pisec, leksikograf, duhovnik *[[Josip Vidmar]] (14. oktober 1895, [[Ljubljana]] – 11. april 1992, [[Ljubljana]]), literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec in politik *[[Jože Kavar]] (2. januar 1933, [[Tržič]] – 17. marec 2017, [[Tržič]]), alpski smučar *[[Jože Meglič]] (22. oktober 1939, [[Lom pod Storžičem|Lom pri Tržiču]] – 18. junij 2006, [[Šmartno pri Litiji]]), slikar *[[Jože Pogačnik]] (28. september 1902, [[Kovor|Kovor pri Tržiču]] – 25. marec 1980, [[Ljubljana]]), pesnik, ljubljanski nadškof, ljubljanski metropolit *[[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] (14. marec 1933, [[Kovor|Kovor pri Tržiču]] – 18. avgust 2002, [[Reka, Hrvaška|Reka]]), slavist, literarni zgodovinar *[[Jože Šlibar]] (18. marec 1934, [[Kovor|Kovor pri Tržiču]]), smučarski skakalec *[[Jože Vidic]] (20. oktober 1926, [[Selo pri Žirovnici]]), pisec, častnik *[[Jure Goručan]] (20. april 1992, ?), pianist *[[Jurij Kurillo]] (2. marec 1933, Ljubljana), fotograf, prevajalec, doktor medicine; kot splošni zdravnik delal v Zdravstvenem domu Tržič *[[Katarina Lavš Mejač]] (27. julij 1946, [[Tržič]] - 2018, Lj), psihologinja, urednica, voditeljica TV oddaj *[[Karel Ahačič]] (1928, ? – 2014, ?), glasbenik *[[Karl Born]] (7. junij 1876, [[Berlin]] – 27. september 1957, [[Dunaj]]), kranjski politik in podjetnik, lastnik gozdov v [[Jelendol]]u *[[Klemen Bečan]] (14. avgust 1982, [[Kranj]]), športni plezalec *[[Nejc Bečan]] (30. december 1984, [[Kranj]]), skladatelj, dirigent, saksofonist *[[Klemen Smolej]] (29. marec 1975, [[Jesenice]]), jazzist, kitarist, skladatelj; poučuje na Glasbeni šoli Tržič *[[Kozma Ahačič]] (27. april 1976, [[Kranj]]), jezikoslovec, literarni zgodovinar, pesnik *[[Kristijan Krajnčan]] (9. junij.1986, ?), bobnar, violončelist, skladatelj *[[Krištof Dovjak]] (1. marec 1967, [[Vernamo]], [[Švedska]]), dramatik, pesnik, dramaturg *[[Ksenija Šoster Olmer]] (2. oktober 1961, [[Kranj]]), pesnica, prevajalka, publicistka *[[Lojze Krajnčan]] (23. december 1961, [[Ptuj]]), skladatelj, dirigent, pozavnist; *[[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (18. junij 1896, [[Križe|Križe pri Tržiču]] – 28. februar 1982, [[Mali Lošinj]]), pravnik, publicist, Maistrov borec *[[Lojzka Meglič]] (?), alpska smučarka *[[Ludvig Dornig]] (8. december 1930, [[Tržič]]), alpski smučar *[[Marija Ahačič Pollak]] (8. maj 1937, [[Tržič]]), pevka, zborovodkinja *[[Marina Bohinc]] (1943, ?), igralka, pevka, radijska napovedovalka *[[Marjan Pečar]] (27. januar 1941, [[Mojstrana]]), smučarski skakalec, olimpijec *[[Matevž Lukanc]] (1. marec 1926, [[Tržič]]), alpski smučar *[[Matej Bečan]] (10. avgust 1980, [[Tržič]]), športni padalec, tekmovalec v paraskiju *[[Matija Oranič]] (3. april 1986, [[Tržič]]), nordijski kombinatorec *[[Matija Škerbec]] (5. november 1886, [[Stari trg pri Ložu]] – 17. oktober 1963, [[Cleveland]]), duhovnik, politik, publicist; v [[Tržič]]u opravljal službo župnika *[[Mato Mežek]] (?), pesnik *[[Matjaž Zupan]] (27. september 1968, [[Kranj]]), smučarski skakalec in trener *[[Metod Frlic]] (20. december 1965, [[Suša, Gorenja vas - Poljane|Suša pod Blegošem v Poljanski dolini]]), kipar, slikar, v [[Tržič]]u postavljeno njegovo kiparsko delo "Delni pogled" (2001) *[[Miha Dovžan]] (15. avgust 1943, Tržič), glasbenik, skladatelj, citrar *[[Miha Šimac]] (26. oktober 1981, [[Kranj]]), zgodovinar, publicist, pesnik *[[Mihael Petek]] (4. januar 1922, [[Podbrezje]] – 25. decembra 2012, [[Tržič]]), andragog, inštruktor, publicist, pisec kronik, zgodovinskih zapisov o Tržiču, dramskih iger za otroke *[[Milan Batista]] (26. februar 1924, [[Dolenji Logatec]] – 14. april 2010, [[Golnik]]), slikar, pesnik [[Tržič|v Tržiču]] poučeval likovno vzgojo *[[Milan Krsnik]] (28. maj 1956, [[Kranj]]), novinar, pesnik, igralec *[[Milena Kordež]] (10. september 1953, [[Kranj]]), smučarska tekačica *[[Miloš Viljem Kus]] (8. oktober 1928, [[Talči vrh]], [[Črnomelj]]), agronom, fitopatolog, doktor znanosti; v [[Tržič]]u preživel otroštvo *[[Miro Oman]] (11. januar 1936, [[Tržič]] – 15. julij 2012, ?), smučarski skakalec, olimpijec *[[Miro Vrhovnik]] (1938, ? – 2017, ?), igralec, kulturni organizator *[[Mitja Mežnar]] (30. junij 1988, [[Kranj]]), smučarski skakalec [[Katarina Lavš Mejač]] (27. julij 1946, [[Tržič]]), psihologinja, urednica, voditeljica TV oddaj * *[[Nataša Vertelj]] (12. september 1967, [[Kranj]]), ilustratorka *[[Pavel Rupar]] (21. maj 1960), politik, nekdanji župan [[Občina Tržič|občine Tržič]] *[[Peter Fister]] (16. junij 1940, [[Celje]]), arhitekt, profesor, deloval na področju ohranjanja in prenove kulturne dediščine Tržiča *[[Robert Kaštrun]] (25. marec 1964, [[Tržič]]), smučarski skakalec in nordijski kombinatorec *[[Robert Meglič]] (4. november 1974, [[Tržič]]), smučarski skakalec, olimpijec *[[Rok Perko]] (10. junij 1985, [[Kranj]]), športnik, olimpijec, alpski smučar *[[Roman Perko]] (12. maj 1977, [[Tržič]]), nordijski kombinatorec *[[Romana Krajnčan]] (4. november 1964, [[Kranj]]), glasbenica *[[Rudolf Pečjak]] (9. maj 1891, [[Hinje, Žužemberk|Hinje pri Žužemberku]] – 27. december 1940, [[Ljubljana]]), pedagog, pisatelj; poučeval na meščanski šoli v [[Tržič]]u *[[Sašo Borojevič]] (25. 1. 1978, ?), novinar in voditelj informativnih oddaj na Radiu 1 *[[Slava Rakovec – Lipoglavšek]] (12. november 1912, [[Gorica]] – 15. april 2002, [[Vižmarje, Ljubljana|Vižmarje pri Ljubljani]]), geografinja, učiteljica; po 2. svetovni vojni je učila in živela v [[Tržič]]u; napisala znanstveno-raziskovalno delo "Tržič – mestna geografija", kjer je celovito obdelala njegove geografske in zgodovinske podatke *[[Slavko Lukanc]] (30. julij 1921, [[Tržič]]), alpski smučar, olimpijec *[[Srečko Kos]] (?), alpski smučar, paraolimpijec *[[Štefan Ahačič]] (?), kegljač, paraolimpijec *[[Teja Gregorin]] (29. junij 1980, [[Ljubljana]]), biatlonka, olimpijka *[[Tine Mulej]] (21. januar 1921, [[Lesce]] – 9. april 1982, [[Begunje na Gorenjskem]]), alpski smučar *[[Tomas Globočnik]] (17. april 1972, [[Škofja Loka]]), biatlonec, olimpijec *[[Tomaž Ahačič|Tomaž Ahačič - Fogl]] (11. november 1969, [[Kranj]] – 29. avgust 2016, [[Tržič]]), glasbenik, pevec, član zasedbe [[Yuhubanda]] *[[Tomaž Koder]] (2. marec 1971, [[Tržič]]), pevec *[[Tone Pretnar]] (9. avgust 1945, [[Ljubljana]] – 16. november 1992, [[Katovice]]), literarni zgodovinar, prevajalec, lektor *[[Uroš Ban]] (18. december 1971, [[Križe]]), športni padalec, inštruktor padalstva *[[Valentin Klemenčič]] (24. februar 1943, [[Kovor]]), fotograf, častnik, veteran vojne za Slovenijo *[[Veno Dolenc]] (1.april 1951, [[Celje]]), slikar, pesnik, glasbenik *[[Vera Majdič]] (2. marec 1898, [[Kranj]] – 16. oktober 1994, [[Radovljica]]), sopranistka, pevska pedagoginja; na glasbeni šoli v [[Tržič]]u učila (solo)petje *[[Viktor Kragel]] (15. oktober 1883, [[Tržič]] – 28. december 1951, [[Tržič]]), krajevni zgodovinar *[[Viktor Savnik]] (16. april 1910, [[Kranj]] – 2. november 1988, [[Ljubljana]]), strojnik, profesor, strokovnjak za pletilsko in konfekcijsko tehnologijo, zaposlen v [[Tržič]]u *[[Viljem Jakopin]] (2. april 1939, [[Tržič]]), slikar, grafik, kipar *[[Vinko Hlebš]] (1943, ? – 2022), slikar *[[Vinko Ribnikar]] (4. april 1930, [[Tržič]]), kipar *[[Vinko Paderšič-Batreja]] (24. september 1916, [[Tržič]] – 1942, [[Zagrad pri Otočcu]]), slovenski slavist, partizan in narodni heroj *[[Vinko Šarabon]] (5. december 1880, [[Tržič]] – 3. april 1946, [[Ljubljana]]), geografski pisec *[[Vito Globočnik]] (27. maj 1920, [[Bistrica pri Tržiču]]) – 6. avgust 1946, [[Ljubljana]]), slikar, grafik *[[Zdravko Kaltnekar]] (11. maj 1929, [[Križe|Križe pri Tržiču]] – 10. maj 2013, [[Kranj]]), pesnik, pisatelj, ekonomist *[[Žan Košir]] (11. april 1984, [[Kranj]]), deskar, olimpijec; *Drugi: [[Anže Bizjak]], [[Klemen Premrl]], [[Jošt Urbanc]], [[Sašo Stare]], [[Gašper Markun]], [[Uroš Bitenc]] [https://bojantoporis.wixsite.com/digitalart/domov Bojan Toporiš], ustvarjalec ==Viri== *''Dr. Amalija Šimec, prva akademsko izobražena Tržičanka''. Ur. Tanja Ahačič. Bistrica pri Tržiču: Osnovna šola, 1999. *''Janez Damascen Dev''. Ur. Tanja Ahačič. Bistrica pri Tržiču: Osnovna šola, 1995. *''Peter Hicinger.'' Ur. Tanja Ahačič. Bistrica pri Tržiču: Osnovna šola, 1997. *''Tržiški orli letijo daleč: 50-letnica Nordijskega smučarskega kluba Tržič''. Ur. Bojan Knific. Tržič: Nordijski smučarski klub, 2018. *''Vojteh Kurnik''. Ur. Tanja Ahačič. Bistrica pri Tržiču: Osnovna šola, 1995. *''Zgodbe o Tonetu: Tone Pretnar (9. 8. 1945-16. 11. 1992)''. Ur. Marinka Kenk-Tomazin. Tržič: Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, 2018. {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Tržič]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Tržič]] 2jhmmx4c7zgkh019zhy5jpj79cwakvs Tadej Pogačar 0 461397 6708043 6707860 2026-07-07T13:45:29Z Sportomanokin 14776 6708043 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::22 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|122 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 22 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 55 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 27 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(14 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3. etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (1. etapa)'' ::zmagal v eni etapi (št.3) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|55 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|27 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 22 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''75 dni''' | '''3 dni''' | '''47 dni''' | '''82 dni''' | '''31 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 122 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (122) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|122 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=14 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2032,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|42.783 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] qxwok7531vhnc7lsqjf7l5qreaxs0u8 6708044 6708043 2026-07-07T13:47:28Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6708044 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::22 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|122 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 22 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 55 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 27 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(14 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3. etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (1. etapa)'' ::zmagal v eni etapi (št.3) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|55 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|27 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 22 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''75 dni''' | '''3 dni''' | '''47 dni''' | '''82 dni''' | '''31 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 122 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (122) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|122 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=14 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2032,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.093 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] odzbaykzyg7iu5bxc8jivnzjet1u2wz Klemen Bolha 0 462139 6708353 6362014 2026-07-08T06:28:12Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši GSV St. Martin/Sulmtal]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708353 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image= | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | name = Klemen Bolha | height = 173 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]] | clubnumber = 16 | youthyears1 = | youthyears2 = 2011–2012 | youthclubs1 = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] | youthclubs2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | years1 = 2009 | clubs1 = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] | caps1 = 4 | goals1 = 1 | years2 = 2011 | clubs2 = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2012–2019 | clubs3 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps3 = 153 | goals3 = 8 | years4 = 2012–2014 | clubs4 = → [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] (pos.) | caps4 = 48 | goals4 = 7 | years5 = 2019–2020 | clubs5 = [[FK Žalgiris|Žalgiris]] | caps5 = 21 | goals5 = 0 | years6 = 2021–2022 | clubs6 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps6 = 47 | goals6 = 1 | years7 = 2022–2023 | clubs7 = [[FK Napredak Kruševac|Napredak]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2023–2024 | clubs8 = [[1. FC Leibnitz]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2025– | clubs9 = [[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]] | caps9 = | goals9 = }} '''Klemen Bolha''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[19. marec]]a [[1993]]. ==Življenjepis== Med letoma 2019 in 2020 je bil član [[FK Žalgiris|Žalgirisa]]. Igra na poziciji [[Branilec (nogomet)|branilca]].<ref>http://www.fkzalgiris.lt/naujienos/n7672.html</ref> == Klubska kariera == {| border=1 cellpadding=3 style="border-collapse: collapse;" |- align=center style=background:#efefefe |- bgcolor="#F0E68C" align="center" ! Sezona ! Klub ! Država ! Liga ! Nastopov ! Golov |- | 2019–2020 | align=center | [[FK Žalgiris|Žalgiris]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 21 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Bolha, Klemen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši FK Žalgirisa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši FK Napredka Kruševac]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Leibnitza]] [[Kategorija:Nogometaši GSV St. Martin/Sulmtal]] r6rbslua2cuj0lan8zwn2a84ya7rlvz 6708355 6708353 2026-07-08T06:28:40Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708355 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image= | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | name = Klemen Bolha | height = 173 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]] | clubnumber = 16 | youthyears1 = | youthyears2 = 2011–2012 | youthclubs1 = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] | youthclubs2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | years1 = 2009 | clubs1 = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] | caps1 = 4 | goals1 = 1 | years2 = 2011 | clubs2 = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2012–2019 | clubs3 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps3 = 153 | goals3 = 8 | years4 = 2012–2014 | clubs4 = → [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] (pos.) | caps4 = 48 | goals4 = 7 | years5 = 2019–2020 | clubs5 = [[FK Žalgiris|Žalgiris]] | caps5 = 21 | goals5 = 0 | years6 = 2021–2022 | clubs6 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps6 = 47 | goals6 = 1 | years7 = 2022–2023 | clubs7 = [[FK Napredak Kruševac|Napredak]] | caps7 = 24 | goals7 = 0 | years8 = 2023–2024 | clubs8 = [[1. FC Leibnitz]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2025– | clubs9 = [[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]] | caps9 = | goals9 = }} '''Klemen Bolha''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[19. marec]]a [[1993]]. ==Življenjepis== Med letoma 2019 in 2020 je bil član [[FK Žalgiris|Žalgirisa]]. Igra na poziciji [[Branilec (nogomet)|branilca]].<ref>http://www.fkzalgiris.lt/naujienos/n7672.html</ref> == Klubska kariera == {| border=1 cellpadding=3 style="border-collapse: collapse;" |- align=center style=background:#efefefe |- bgcolor="#F0E68C" align="center" ! Sezona ! Klub ! Država ! Liga ! Nastopov ! Golov |- | 2019–2020 | align=center | [[FK Žalgiris|Žalgiris]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 21 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Bolha, Klemen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši FK Žalgirisa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši FK Napredka Kruševac]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Leibnitza]] [[Kategorija:Nogometaši GSV St. Martin/Sulmtal]] 7332pni44of8i6a5sxighhpq98uj086 Patrik Bordon 0 464725 6708422 6362015 2026-07-08T09:22:25Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši ASD AVC Voghereseja 1919]]; +[[Kategorija:Nogometaši NK Umaga]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708422 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image= [[File:444A4469.jpg|250px]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | name = Patrik Bordon | height = 194 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | currentclub = [[NK Umag]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs1 = [[FC Koper|Koper]] | youthyears2 = 2007 | youthclubs2 = [[U.S. Lecce|Lecce]] | years1 = 2006–2007 | clubs1 = [[FC Koper|Koper]] | caps1 = 17 | goals1 = 3 | years2 = 2007–2009 | clubs2 = [[U.S. Lecce|Lecce]] | caps2 = 0 | goals2 = 0 | years3 = 2008–2009 | clubs3 = → [[FC Koper|Koper]] (pos.) | caps3 = 12 | goals3 = 0 | years4 = 2009 | clubs4 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps4 = | goals4 = | years5 = 2010 | clubs5 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps5 = 4 | goals5 = 0 | years6 = 2010 | clubs6 = Sanluri Calcio | caps6 = | goals6 = | years7 = 2011 | clubs7 = [[Follo FK|Follo]] | caps7 = 1<!-- https://www.fotball.no/fotballdata/person/profil/?fiksId=2777023 --> | goals7 = 0 | years8 = 2012 | clubs8 = [[NK Ankaran|Ankaran]] | caps8 = 13 | goals8 = 5 | years9 = 2012–2013 | clubs9 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | caps9 = 19 | goals9 = 2 | years10 = 2013–2014 | clubs10 = [[FK Partizani Tirana|Partizani Tirana]] | caps10 = 9 | goals10 = 0 | years11 = 2014 | clubs11 = [[KF Bylis|Bylis Ballsh]] | caps11 = 5 | goals11 = 0 | years12 = 2014–2015 | clubs12 = [[N.K. Kras A.S.D.|Kras Repen]] | caps12 = 10 | goals12 = 0 | years13 = 2015–2016 | clubs13 = [[NK Ankaran|Ankaran]] | caps13 = 11 | goals13 = 6 | years14 = 2016 | clubs14 = [[NK Jedinstvo Bihać|Jedinstvo Bihać]] | caps14 = 7 | goals14 = 1 | years15 = 2016–2018 | clubs15 = [[ENAD Polis Chrysochous FC|ENAD Polis]]<ref>{{navedi splet|title=Patrik Bordon – Player Record|url=https://www.cfa.com.cy/En/player/45/192277|website=cfa.com.cy|accessdate=3 February 2020}}{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | caps15 = 25 | goals15 = 5 | years16 = 2018–2019 | clubs16 = [[NK Ankaran|Ankaran]] | caps16 = 35 | goals16 = 7 | years17 = 2019 | clubs17 = [[FK Panevėžys|Panevėžys]] | caps17 = 13 | goals17 = 6 | years18 = 2020 | clubs18 = [[Persik Kediri]] | caps18 = 0 | goals18 = 0 | years19 = 2021–2022 | clubs19 = [[S.P. Tre Fiori|Tre Fiori]] | caps19 = 8 | goals19 = 4 | years20 = 2022 | clubs20 = [[NK Dekani|Dekani]] | caps20 = 7 | goals20 = 1 | years21 = 2022 | clubs21 = [[Akhaa Ahli Aley FC|Akhaa Ahli Aley]] | caps21 = 6 | goals21 = 0 | years22 = 2023 | clubs22 = [[SS Chieti Calcio|Chieti Calcio]] | caps22 = | goals22 = | years23 = 2024 | clubs23 = [[ASD San Luca|San Luca]] | caps23 = | goals23 = | years24 = 2025 | clubs24 = [[ASD AVC Vogherese 1919|AVC Vogherese]] | caps24 = | goals24 = | years25 = 2026– | clubs25 = [[NK Umag]] | caps25 = | goals25 = | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2006 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2008 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 }} '''Patrik Bordon''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[8. april]] [[1988]], [[Koper]]. ==Življenjepis== Leta 2022 je bil član kluba [[Akhaa Ahli Aley FC|Akhaa Ahli Aley]]. Igra na poziciji [[Napadalec (nogomet)|napadalca]].<ref>{{Navedi splet |url=https://alyga.lt/zaidejas/patrikas-bordonas |title=arhivska kopija |accessdate=2019-08-20 |archive-date=2019-08-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190801103744/https://alyga.lt/zaidejas/patrikas-bordonas |url-status=dead }}</ref> == Klubska kariera == {| border=1 cellpadding=3 style="border-collapse: collapse;" |- align=center style=background:#efefefe |- bgcolor="#F0E68C" align="center" ! Sezona ! Klub ! Država ! Liga ! Nastopov ! Golov |- | 2019 | align=center | [[FK Panevėžys|Panevėžys]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 13 | align=center | 6 |- bgcolor=#dddddd |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Bordon, Patrik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ankarana]] [[Kategorija:Nogometaši FK Panevėžysa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši Folla FK]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]] [[Kategorija:Nogometaši FK Partizanija Tirana]] [[Kategorija:Nogometaši KF Bylis Ballsha]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Jedinstva Bihać]] [[Kategorija:Nogometaši ENAD Polis Chrysochousa]] [[Kategorija:Nogometaši Persik Kedirija]] [[Kategorija:Nogometaši S.P. Tre Fiorija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši Akhaa Ahli Aley FC]] [[Kategorija:Nogometaši Chieti Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši ASD San Luce]] [[Kategorija:Nogometaši ASD AVC Voghereseja 1919]] [[Kategorija:Nogometaši NK Umaga]] [[Kategorija:Koprski športniki]] 667klr9c6awoljr535vdlid8kiekdbw Seznam osebnosti iz Občine Kostanjevica na Krki 0 468386 6708357 5788480 2026-07-08T06:29:20Z Romanm 13 /* Humanistika */ [[Hinje, Žužemberk]] 6708357 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[občina Kostanjevica na Krki|Občine Kostanjevica na Krki]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. == Religija == *[[Lenart Pachernecker]], duhovnik, redovnik, cistercijan; avtor prve katoliške slovenske knjige (med 1500 in 1550, [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] – 1580, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Frančišek Ksaver Rhode]], cistercijan, pisatelj, glasbenik (1695, [[Ljubljana]] – 1738, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Jožef Marešič]], duhovnik, nabožni pesnik in pisatelj (1805, [[Kostanjevica na Krki]] – 1872, [[Šmarna gora]]) *[[Frančišek Marešič]], duhovnik, publicist, nabožni pisatelj (1846, [[Kostanjevica na Krki]] – 1901, [[Lipoglav]]) *[[Vinko Kastelic]], duhovnik (1914, [[Klečet]] – 1942, [[Ržišče, Kostanjevica na Krki|Ržišče]]) == Umetnost == *[[Othmar von Türk]], avstrijski fotograf (1843, [[Kostanjevica na Krki]] – 1904, [[Dunaj]]) *[[Božidar Jakac]], slikar, po njem se imenuje galerija v Kostanjevici na Krki *[[Jože Gorjup]], slikar, kipar in grafik (1907, [[Kostanjevica na Krki]] – 1932, [[Ljubljana]]) *[[Marijan Tršar]], grafik, slikar, likovni kritik in publicist; leta 1966 je imel v Kostanjevici na Krki samostojno razstavo (1922,[[Dolenjske Toplice]] – 2010, [[Ljubljana]]) *[[Dušan Tršar]], kipar; leta 1972 se je v Kostanjevici na Krki udeležil kiparskega simpozija in imel tam leta 1973 samostojno razstavo (1937, [[Planina]]) *[[Jože Spacal]], slikar, grafik in ilustrator (1939, [[Kostanjevica na Krki]] – 2020) *[[Borut Smrekar]], dirigent in pianist, univerzitetni profesor (1959, [[Kostanjevica na Krki]]) == Humanistika == *[[Jože Plečnik]], arhitekt; za Kostanjevico na Krki je izdelal veliko projektov: ciborij za župno cerkev sv. Jakoba (1933), načrt za lekarno, kjer je bilo tudi stanovanje Fonove (zidava stavbe 1938), ex librise in logotipe za lekarno, za Meščansko skupnost Kostanjevica (pečat, grb, grafično podobo kuvert, pisemskega papirja), božjepotne podobice, razglednice, tiskovine za cerkev na Slinovcah, spomeniška dela na kostanjeviškem pokopališču: nagrobnik družine Fon, otroški grob. (1872, [[Ljubljana]] – 1957, [[Ljubljana]]) *[[Franc Fabinc]], učitelj, novinar, urednik in pedagoški pisec (1881, [[Kostanjevica na Krki]] – 1923, [[Ljubljana]]) *[[Božo Borštnik]], novinar, prevajalec, publicist (1889, [[Hinje, Žužemberk|Hinje pri Žužemberku]] – 1974, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Srečko Brodar]], arheolog, geolog; leta 1938 je raziskal paleolitsko najdišče v Kostanjevici na Krki (1893, [[Ljubljana]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Mirko Kuhel]], pisatelj, publicist in prevajalec (1904, [[Kostanjevica na Krki]] – 1958, [[Cleveland]]) *[[Lado Smrekar]], učitelj, kulturni delavec in galerist; učitelj in ravnatelj na nižji gimnaziji v Kostanjevici do leta 1984, ustanovil in vodil je Galerijo Božidarja Jakca, Gorjupovo galerijo, Lamutov likovni salon in Formo vivo (1928, [[Zagorica, Mirna]]) *[[Andrej Smrekar (*1954)|Andrej Smrekar]], umetnostni zgodovinar (1954, [[Kostanjevica na Krki]]) == Zdravstvo == *[[Anton Makovic]], zdravnik, kirurg, porodničar; prvi predavatelj medicinske stroke v slovenskem jeziku (1750, [[Kostanjevica na Krki]] – 1803, [[Idrija]]) *[[Ivan Oražen]], zdravnik (1869, [[Kostanjevica na Krki]] – 1921, [[Ljubljana]]) *[[Emilija Fon]], farmacevtka, društvena delavka; prijateljevala je z arhitektom Jožetom Plečnikom (1897, [[Celje]] – 1984, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Radoslav Žargi]], zdravnik, infektolog (1918, [[Kostanjevica na Krki]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Franc Bučar]], veterinar in živilski tehnolog (1926, [[Kostanjevica na Krki]] – 2000, [[Ljubljana]]) == Gospodarstvo == *[[Avgust Žabkar]], industrialec in mecen (1855, [[Dobe]] – 1930, [[Ljubljana]]) *[[Josip Likar]], gozdar (1858, [[Idrija]] – 1932, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Ivan Belle]], sadjarski in vinogradniški strokovnjak (1867, [[Kostanjevica na Krki]] – 1924, [[Gradec]]) *[[Karel Černetič]], družbeni delavec, obrtnik (1878, [[Kostanjevica na Krki]] – 1953, [[Krško]]) *[[Florijan Gregorič]], ekonomist (1883, [[Kostanjevica na Krki]] – 1963, [[Berkeley]]) *[[Jože Likar]], gospodarstvenik in publicist (1895, [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]] – 1986, [[Kostanjevica na Krki]]) == Politika in vojska== *[[Miroslav Martinčič]], general (1882, [[Kostanjevica na Krki]] – 1944, [[Zagreb]]) *[[Alojz Colarič]], partizan in politični delavec (1905, [[Slinovce]] – 1977, [[Novo mesto]]) *[[Anton Dvojmoč]], partizan in družbenopolitični delavec (1919, [[Dolnja Prekopa]]) == Viri in literatura == * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] * [https://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/ Dolenjski biografski leksikon ] * [http://www.posavci.si// Leksikon Posavci ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190428182335/http://www.posavci.si/ |date=2019-04-28 }} {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Kostanjevica na Krki]] [[Kategorija:Občina Kostanjevica na Krki]] 6lotds9up17q3ixtehwcsr8av0lkxxd 6708359 6708357 2026-07-08T06:31:23Z Romanm 13 /* Gospodarstvo */ [[Berkeley, Kalifornija]] 6708359 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[občina Kostanjevica na Krki|Občine Kostanjevica na Krki]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. == Religija == *[[Lenart Pachernecker]], duhovnik, redovnik, cistercijan; avtor prve katoliške slovenske knjige (med 1500 in 1550, [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] – 1580, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Frančišek Ksaver Rhode]], cistercijan, pisatelj, glasbenik (1695, [[Ljubljana]] – 1738, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Jožef Marešič]], duhovnik, nabožni pesnik in pisatelj (1805, [[Kostanjevica na Krki]] – 1872, [[Šmarna gora]]) *[[Frančišek Marešič]], duhovnik, publicist, nabožni pisatelj (1846, [[Kostanjevica na Krki]] – 1901, [[Lipoglav]]) *[[Vinko Kastelic]], duhovnik (1914, [[Klečet]] – 1942, [[Ržišče, Kostanjevica na Krki|Ržišče]]) == Umetnost == *[[Othmar von Türk]], avstrijski fotograf (1843, [[Kostanjevica na Krki]] – 1904, [[Dunaj]]) *[[Božidar Jakac]], slikar, po njem se imenuje galerija v Kostanjevici na Krki *[[Jože Gorjup]], slikar, kipar in grafik (1907, [[Kostanjevica na Krki]] – 1932, [[Ljubljana]]) *[[Marijan Tršar]], grafik, slikar, likovni kritik in publicist; leta 1966 je imel v Kostanjevici na Krki samostojno razstavo (1922,[[Dolenjske Toplice]] – 2010, [[Ljubljana]]) *[[Dušan Tršar]], kipar; leta 1972 se je v Kostanjevici na Krki udeležil kiparskega simpozija in imel tam leta 1973 samostojno razstavo (1937, [[Planina]]) *[[Jože Spacal]], slikar, grafik in ilustrator (1939, [[Kostanjevica na Krki]] – 2020) *[[Borut Smrekar]], dirigent in pianist, univerzitetni profesor (1959, [[Kostanjevica na Krki]]) == Humanistika == *[[Jože Plečnik]], arhitekt; za Kostanjevico na Krki je izdelal veliko projektov: ciborij za župno cerkev sv. Jakoba (1933), načrt za lekarno, kjer je bilo tudi stanovanje Fonove (zidava stavbe 1938), ex librise in logotipe za lekarno, za Meščansko skupnost Kostanjevica (pečat, grb, grafično podobo kuvert, pisemskega papirja), božjepotne podobice, razglednice, tiskovine za cerkev na Slinovcah, spomeniška dela na kostanjeviškem pokopališču: nagrobnik družine Fon, otroški grob. (1872, [[Ljubljana]] – 1957, [[Ljubljana]]) *[[Franc Fabinc]], učitelj, novinar, urednik in pedagoški pisec (1881, [[Kostanjevica na Krki]] – 1923, [[Ljubljana]]) *[[Božo Borštnik]], novinar, prevajalec, publicist (1889, [[Hinje, Žužemberk|Hinje pri Žužemberku]] – 1974, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Srečko Brodar]], arheolog, geolog; leta 1938 je raziskal paleolitsko najdišče v Kostanjevici na Krki (1893, [[Ljubljana]] – 1987, [[Ljubljana]]) *[[Mirko Kuhel]], pisatelj, publicist in prevajalec (1904, [[Kostanjevica na Krki]] – 1958, [[Cleveland]]) *[[Lado Smrekar]], učitelj, kulturni delavec in galerist; učitelj in ravnatelj na nižji gimnaziji v Kostanjevici do leta 1984, ustanovil in vodil je Galerijo Božidarja Jakca, Gorjupovo galerijo, Lamutov likovni salon in Formo vivo (1928, [[Zagorica, Mirna]]) *[[Andrej Smrekar (*1954)|Andrej Smrekar]], umetnostni zgodovinar (1954, [[Kostanjevica na Krki]]) == Zdravstvo == *[[Anton Makovic]], zdravnik, kirurg, porodničar; prvi predavatelj medicinske stroke v slovenskem jeziku (1750, [[Kostanjevica na Krki]] – 1803, [[Idrija]]) *[[Ivan Oražen]], zdravnik (1869, [[Kostanjevica na Krki]] – 1921, [[Ljubljana]]) *[[Emilija Fon]], farmacevtka, društvena delavka; prijateljevala je z arhitektom Jožetom Plečnikom (1897, [[Celje]] – 1984, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Radoslav Žargi]], zdravnik, infektolog (1918, [[Kostanjevica na Krki]] – 1993, [[Ljubljana]]) *[[Franc Bučar]], veterinar in živilski tehnolog (1926, [[Kostanjevica na Krki]] – 2000, [[Ljubljana]]) == Gospodarstvo == *[[Avgust Žabkar]], industrialec in mecen (1855, [[Dobe]] – 1930, [[Ljubljana]]) *[[Josip Likar]], gozdar (1858, [[Idrija]] – 1932, [[Kostanjevica na Krki]]) *[[Ivan Belle]], sadjarski in vinogradniški strokovnjak (1867, [[Kostanjevica na Krki]] – 1924, [[Gradec]]) *[[Karel Černetič]], družbeni delavec, obrtnik (1878, [[Kostanjevica na Krki]] – 1953, [[Krško]]) *[[Florijan Gregorič]], ekonomist (1883, [[Kostanjevica na Krki]] – 1963, [[Berkeley, Kalifornija|Berkeley]]) *[[Jože Likar]], gospodarstvenik in publicist (1895, [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]] – 1986, [[Kostanjevica na Krki]]) == Politika in vojska== *[[Miroslav Martinčič]], general (1882, [[Kostanjevica na Krki]] – 1944, [[Zagreb]]) *[[Alojz Colarič]], partizan in politični delavec (1905, [[Slinovce]] – 1977, [[Novo mesto]]) *[[Anton Dvojmoč]], partizan in družbenopolitični delavec (1919, [[Dolnja Prekopa]]) == Viri in literatura == * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] * [https://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/ Dolenjski biografski leksikon ] * [http://www.posavci.si// Leksikon Posavci ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190428182335/http://www.posavci.si/ |date=2019-04-28 }} {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Kostanjevica na Krki]] [[Kategorija:Občina Kostanjevica na Krki]] 3web5fks6pzpuh51wbj92ngg6taxqi1 Francoske regije 0 471015 6708116 6257320 2026-07-07T16:41:35Z Ljuba24b 92351 /* Reforme in združevanje regij */ dp 6708116 wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Regija<br />{{native name|fr|Région}} | map = [[Slika:France, administrative divisions - de (+overseas) - colored 2016.svg|250px]] | category = Parlamentarna republika | territory = [[Francija]] | start_date = | current_number = 18 | number_date = | population_range = 212.645 ([[Mayotte]]) – 12.005.077 ([[Île-de-France]]) | area_range = 376&nbsp;km2 (Mayotte) – 84,061&nbsp;km2 (Nova Akvitanija) | government = Regionalna vlada, Vlada Francije | subdivision = [[Francoski departma]] | status = Čezmorske regije ({{lang|fr|région d'outre-mer}}) (5) | exofficio = Čezmorska odvisna ozemlja ({{lang|fr|collectivité territoriale}}) }} [[Francija]] je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko ''régions'', edina ''région'' [ʁeʒjɔ̃]), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z ''čezmorskimi odvisnimi ozemlji'', ki imajo pol avtonomni status) <ref name="INSEE">{{navedi splet |url=http://www.insee.fr/fr/methodes/nomenclatures/cog/carte_regions.asp |title=Carte des Régions |publisher=Institut national de la statistique et des études économiques (INSEE) |language=fr |accessdate=2009-09-29}}</ref>. Vseh 13 celinskih upravnih regij (vključno s Korziko od leta 2019) je nadalje razdeljenih na 2 do 13 upravnih [[francoski departma |departma]]jev (skupaj 95), pri čemer je prefekt regijskega središča (tudi predsednik regijskega sveta) vsake regije tudi regionalni prefekt. Čezmorske regije upravno sestavlja samo en departma in imajo tudi status ''čezmorski departma''. Departmaji se še naprej delijo na občine (skupaj jih je 34 967). Večina upravnih regij ima tudi status regionalnih "teritorialnih kolektivnosti" (francosko ''collectivité teritoriale'', prej ''collectivité locale''), ki so skupaj z lokalno upravo, departmajsko in občinsko kolektivnostjo pod regijsko ravnijo. Izjeme so Korzika, Francoska Gvajana, Mayotte in Martinique, kjer funkcije regij in departmajev upravljajo enotne lokalne samouprave, ki imajo konsolidirano pristojnost in so znane kot ''ena teritorialna kolektivnost'' (''Collectivité territoriale unique''). == Zgodovina == {{glavni|Seznam nekdanjih regij Francije}} === 1982–2015 === Izraz regija je bil uradno ustanovljen z zakonom o decentralizaciji (2. marec 1982), ki je regijam podelil tudi njihov pravni status. Prve neposredne volitve za regionalne predstavnike so bile 16. marca 1986 <ref>Jean-Marie Miossec (2009), ''Géohistoire de la régionalisation en France,'' Paris: Presses universitaires de France {{ISBN|978-2-13-056665-6}}.</ref>. Med letoma 1982 in 2015 je bilo v Metropolitanski Franciji 22 regij. Pred letom 2011 so bile štiri čezmorske regije (Francoska Gvajana, Guadeloupe, Martinique in Réunion); Leta 2011 je Mayotte postala peta. :{| | valign="top" | 1. [[Alzacija]] (Alsace)<br /> 2. [[Akvitanija]] (Aquitaine)<br /> 3. [[Auvergne (regija)|Auvergne]]<br /> 4. [[Spodnja Normandija]] (Basse-Normandie)<br /> 5. [[Burgundija (regija)|Burgundija]] (Bourgogne)<br /> 6. [[Bretanja]] (Bretagne)<br /> 7. [[Centre - Val de Loire|Center]] (Center-Val de Loire)<br /> 8. [[Šampanja - Ardeni]] (Champagne-Ardenne)<br /> 9. [[Korzika]] (Corse)<br /> 10. [[Franche-Comté]]<br /> 11. [[Zgornja Normandija]] (Haute-Normandie)<br /> | 12. [[Île-de-France]]<br /> 13. [[Languedoc-Roussillon]]<br /> 14. [[Limousin]]<br /> 15. [[Lorena]] (Lorraine)<br /> 16. [[Jug-Pireneji]] (Midi-Pyrénées)<br /> 17. [[Nord - Pas-de-Calais]]<br /> 18. [[Loire (regija)|Loire]] (Pays de la Loire)<br /> 19. [[Pikardija]] (Picardie)<br /> 20. [[Poitou-Charentes]]<br /> 21. [[Provansa - Alpe - Azurna obala]] (Provence-Alpes-Côte d'Azur)<br /> 22. [[Rona - Alpe]] (Rhône-Alpes) <br /> | [[Slika:FranceRegionsNumbered.png|right]] |} Prekomorske pokrajine, ki so hkrati tudi departmaji, so: # [[Gvadelup]] # [[Francoska Gvajana]] # [[Martinik]] # [[Réunion]] # [[Mayotte]] === Reforme in združevanje regij === Leta 2014 je francoski parlament sprejel zakon o zmanjšanju števila metropolitanskih regij z 22. na 13. s 1. januarjem 2016<ref>[http://www.lemonde.fr/politique/article/2014/12/17/la-carte-a-13-regions-definitivement-adoptee_4542278_823448.html La carte à 13 régions définitivement adoptée], [[Le Monde]], 17 December 2014, accessed 2 January 2015</ref>. Zakon je dal vmesna imena za večino novih regij, tako da je združil imena nekdanjih regij, npr. regija, sestavljena iz Akvitanije, Poitou-Charentes in Limousin, se je začasno imenovala Akvitanija-Limousin-Poitou-Charentes. Vendar kombinirano območje Zgornje in Spodnje Normandije preprosto imenujemo "Normandija" (Normandie). Stalna imena so novi regionalni sveti predlagali do 1. julija 2016, nova imena pa je Conseil d'État potrdil do 30. septembra 2016<ref>[http://www.sudouest.fr/2014/12/04/quel-nom-pour-la-nouvelle-region-vous-avez-choisi-1755244-6058.php Quel nom pour la nouvelle région ? Vous avez choisi...], Sud-Ouest, 4 December 2014, accessed 2 January 2015</ref>. Zakonodaja, ki opredeljuje nove regije, je tudi tej regiji omogočila, da uradno spremeni svoje ime v "Center-Val de Loire" z učinkom od januarja 2015<ref>{{navedi splet|language=fr|title=''Journal officiel'' of 17 January 2015|url=http://www.legifrance.gouv.fr/jopdf/common/jo_pdf.jsp?numJO=0&dateJO=20150117&numTexte=1&pageDebut=00777&pageFin=00783|website=Légifrance|date=2015-01-17|access-date=2015-03-10}}</ref>. Dve regiji, Auvergne-Rhône-Alpes in Bourgogne-Franche-Comté, sta se odločili, da obdržita začasni imeni<ref>{{navedi splet|url=http://www.placegrenet.fr/2016/05/31/auvergne-rhone-alpes-fini-consultation-laurent-wauquiez-a-tranche/91121|title=Auvergne-Rhône-Alpes : fini la consultation, Laurent Wauquiez a tranché - Place Gre'net|author=|date=31 May 2016|website=placegrenet.fr}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bourgognefranchecomte.fr/La-region-s-appellera-Bourgogne-Franche-Comte,|title=Région Bourgogne-Franche-Comté|author=|date=|website=www.bourgognefranchecomte.fr}}</ref>. {| |- | '''Regije po združitvi:''' {| class="wikitable" |- ! colspan=2 | Bivša regija ! Nova regija (vmesno ime) ! Nova regija (končno ime) |- |rowspan="2" style="background: #00CED1; width:15px;"| | [[Burgundija (regija)|Burgundija]] |rowspan="2"| Burgundija - Franche-Comté |rowspan="2"|[[Burgundija - Franche-Comté]]<br>(''Bourgogne-Franche-Comté'') |- | [[Franche-Comté]] |- |rowspan="3" style="background: #DEB887"| | [[Akvitanija]] |rowspan="3"| Akvitanija - Limousin - Poitou-Charentes |rowspan="3"| [[Nova Akvitanija]]<br>(Nouvelle-Aquitaine) |- | [[Limousin]] |- | [[Poitou-Charentes]] |- |rowspan="2" style="background: #b22222"| | [[Spodnja Normandija]] |rowspan="2"| Normandija |rowspan="2"| [[Normandija]] |- | [[Zgornja Normandija]] |- |rowspan="3" style="background: #86aae0"| | [[Alzacija]] |rowspan="3"| Alzacija - Šampanja - Ardeni - Lorena |rowspan="3"| [[Grand Est]] |- | [[Šampanja - Ardeni]] |- | [[Lorena]] |- |rowspan="2" style="background: #228b22"| | [[Languedoc-Roussillon]] |rowspan="2"| Languedoc-Roussillon - Jug-Pireneji |rowspan="2"| [[Okcitanija]] |- | [[Jug-Pireneji]] |- |rowspan="2" style="background: #db7093"| | [[Nord - Pas-de-Calais]] |rowspan="2"| Nord - Pas-de-Calais - Pikardija |rowspan="2"| [[Hauts-de-France]] |- | [[Pikardija]] |- |rowspan=2"" style="background: #008B8B" | | [[Auvergne (regija) |Auvergne]] |rowspan="2"| Auvergne - Rona - Alpe |rowspan="2"| [[Auvergne - Rona - Alpe]]<br>(''Auvergne-Rhône-Alpes'') |- | [[Rona - Alpe]]<br>(''Rhône-Alpes'') |} |- | '''Regije, ki so ostale nespremenjene:''' {| class="wikitable" |- |style="background: #ff7f50; width:15px;"| | [[Bretanja]] (''Bretagne'') |- |style="background: #FFD700"| | [[Centre - Val de Loire]] |- |style="background: #a9a9a9"| | [[Korzika]] (''Corse'') |- | | [[Francoska Gvajana]] (''Guyane'') |- | | [[Gvadelup]] (''Guadeloupe'') |- |style="background: #ba55d3; width:15px;"| | [[Île-de-France]] |- | | [[Martinik]] (''Martinique'') |- | | [[Mayotte]] |- |style="background: #d38d5f"| | [[Loire (regija)|Loire]] (''Pays de la Loire'') |- |style="background: #32cd32"| | [[Provansa - Alpe - Azurna obala]] (''Provence-Alpes-Côte d'Azur'') |- | | [[Reunion]] |} |} == Vloga == Regije nimajo ločenih zakonodajnih pooblastil in zato ne morejo napisati svojega zakona. Odmerjajo svoje davke in v zameno prejemajo manjši del proračuna od centralne vlade, ki jim daje del davkov, ki jih pobira. Imajo tudi precejšnje proračune, ki jih upravlja regionalni svet (''conseil régional''), sestavljen iz predstavnikov, ki so bili izvoljeni za funkcijo na regionalnih volitvah. Primarna odgovornost regije je graditi in opremljati srednje šole. Marca 2004 je francoska centralna vlada razkrila kontroverzen načrt za prenos predpisov o določenih kategorijah učiteljev, ki niso poučevali, na regionalne oblasti. Kritiki tega načrta so trdili, da davčni prihodki niso zadostni za plačilo nastalih stroškov in da bi takšni ukrepi povečali regionalne neenakosti. Poleg tega imajo regije precejšnjo diskrecijsko moč pri porabi infrastrukture, na primer za izobraževanje, javni prevoz, univerze in raziskave ter za pomoč lastnikom podjetij. To je pomenilo, da so vodje bogatih regij, kot sta Île-de-France ali Rhône-Alpes, lahko na visokih položajih. Predlogi za dodelitev omejene zakonodajne avtonomije regijam so naleteli na velik odpor; drugi predlagajo prenos nekaterih pooblastil iz departmajev na njihove regije, pri čemer imajo prvi omejene pristojnosti. == Čezmorske regije == Čezmorska regija (francosko: ''Région d'outre-mer'') je nedavno imenovana za čezmorski departma, in ima podobne pristojnosti kot metropolitanske regije. Kot sestavni del Francoske republike imajo predstavnike v državnem zboru, senatu in ekonomsko-socialnem svetu, izvolijo poslanca v Evropski parlament in uporabljajo [[evro]] kot svojo valuto. Čeprav so ta ozemlja imela te politične pristojnosti od leta 1982, ko je francoska politika decentralizacije narekovala, da jim lahko podelijo izvoljene regionalne svete skupaj z drugimi regionalnimi pristojnostmi, je imenovanje čezmorskih regij postalo ustavna sprememba šele leta 2003;dDejansko novo besedilo ustave ne daje prednost niti čezmorskemu departmaju niti čezmorski regiji, čeprav druge francoski mediji še vedno ne uporabljajo. Status čezmorske regije imajo: *v Indijskem oceanu (Afrika) ** Mayotte ** Reunion * v Ameriki ** Francoska Gvajana v Južni Ameriki ** Gvadelup na Antilih (Karibi, Srednja Amerika) ** Martinik na Antilih (Karibi, Srednja Amerika) Saint Pierre in Miquelon (izven Kanade, Severna Amerika), nekoč čezmorski departma, je bil leta 1985 določen na teritorialno kolektivnost. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://curlie.org/Regional/Europe/France/Regions Regions of France] * [http://about-france.com/regions.htm Guide to the regions of France] * [https://web.archive.org/web/20070819075657/http://lessites.service-public.fr/cgi-bin/annusite/annusite.fcgi/loc1?lang=uk Local websites by region] * [http://www.english.rfi.fr/france/20100319-will-regional-poll-mean-political-shake Will 2010 regional elections lead to political shake-up?] Radio France Internationale in English ; Čezmorske regije * [http://www.outre-mer.gouv.fr/ Ministère de l'Outre-Mer] * [https://web.archive.org/web/20060929093246/http://www.vie-publique.fr/decouverte_instit/instit/instit_3_7_0_q0.htm some explanations about the past and current developments of DOMs and TOMs (v francoščini)] [[Kategorija:Regije Francije| ]] gwl3i2j3pdot60xbpcdoc3dw6xueo6v A Tribute to Miles 0 476521 6708360 6401187 2026-07-08T06:32:44Z Romanm 13 [[Berkeley, Kalifornija]] 6708360 wikitext text/x-wiki {{Infobox album | Name = A Tribute to Miles | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Herbie Hancock]], [[Wayne Shorter]], [[Ron Carter]], [[Tony Williams]] in [[Wallace Roney]] | Cover = Herbie-hancock-a-tribute-to-miles.jpg | Released = [[22. marec]] [[1994]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.herbiehancock.com/music/discography/album/705/|title=Herbie Hancock Discography: A Tribute to Miles|first=|last=|work=herbiehancock.com|accessdate=30. marec 2020|archive-date=2021-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928173056/https://www.herbiehancock.com/music/discography/album/705/|url-status=dead}}</ref> | Recorded = [[19. september]] [[1992]]; [[1994]] | Studio = Signet/Soundworks, [[Los Angeles]] | Venue = Berkeley Community Theater, [[Berkeley, Kalifornija|Berkeley]] | Genre = [[jazz]], [[jazz fusion]] | Length = 59:57 | Label = [[Qwest Records|Qwest]]/[[Reprise Records|Reprise]]/[[Warner Bros. Records|Warner Bros.]] | Producer = [[Herbie Hancock]], [[Wayne Shorter]], [[Ron Carter]], [[Tony Williams]] | Chronology = [[Herbie Hancock]] | Last album = ''[[Dis Is da Drum]]''<br/>(1994) | This album = '''''A Tribute to Miles'''''<br/>(1994) | Next album = ''[[The New Standard (album)|The New Standard]]''<br/>(1996) | Misc = {{Extra chronology | Artist = [[Wayne Shorter]] | Type = Studio album | Last album = ''[[Joy Ryder]]''<br/>(1988) | This album = '''''A Tribute to Miles'''''<br/>(1994) | Next album = ''[[High Life]]''<br/>(1995) }} }} {{Album ratings | rev1 = [[AllMusic]] | rev1Score = {{Rating|3|5}}<ref name=Allmusic>{{navedi splet|url=https://www.allmusic.com/album/a-tribute-to-miles-mw0000622766|title=A Tribute to Miles - Herbie Hancock Quintet, Herbie Hancock &#124; AllMusic|first=Scott|last=Yanow|work=[[AllMusic]]|accessdate=30. marec 2020}}</ref> }} '''''A Tribute to Miles''''' je spominski [[studijski album]] štirih članov nekdanjega [[Miles Davis Quintet]]a: [[pianist]]a [[Herbie Hancock|Herbieja Hancocka]], [[saksofonist]]a [[Wayne Shorter|Wayna Shorterja]], [[kontrabasist]]a [[Ron Carter|Rona Carterja]] in [[bobnar]]ja [[Tony Williams|Tonyja Williamsa]], Davisovo mesto pa je zapolnil [[trobentač]] [[Wallace Roney]]. Album je leta 1994 osvojil [[grammy]]ja za najboljšo jazz instrumentalno izvedbo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.grammy.com/grammys/awards/37th-annual-grammy-awards-1994|title=37th Annual GRAMMY Awards (1994)|first=|last=|work=grammy.com|accessdate=30. marec 2020}}</ref> == Sprejem == Scott Yanow je v recenziji za spletni portal [[AllMusic]] zapisal: “V celoti gledano je ta obuditev uspeh tudi, če album ne vsebuje novih odkritij. Še posebej lepo je v takšni zasedbi zopet slišati Wayna Shorterja.”<ref name=Allmusic/> == Seznam skladb == {{tracklist |title1 = So What |writer1 = [[Miles Davis]] |note1 = v živo |length1 = 10:19 |title2 = RJ |writer2 = [[Ron Carter]] |length2 = 4:04 |title3 = Little One |writer3 = [[Herbie Hancock]] |length3 = 7:20 |title4 = Pinocchio |writer4 = [[Wayne Shorter]] |length4 = 5:45 |title5 = Elegy |writer5 = [[Tony Williams]] |length5 = 8:43 |title6 = Eighty One |writer6 = Davis, Carter |length6 = 7:29 |title7 = All Blues |writer7 = Davis |note7 = v živo |length7 = 15:17 }} == Osebje == === Glasbeniki === *[[Herbie Hancock]] – klavir, kaliope *[[Wayne Shorter]] – tenorski saksofon, sopranski saksofon *[[Wallace Roney]] – trobenta *[[Ron Carter]] – kontrabas *[[Tony Williams]] – bobni === Produkcija === *Tonski mojster (miks): Allen Sides, Tomoo Suzuki *Asistent tonski mojster (miks): Dave Hecht, Mark Guilbeault, Rail Jon Rogut, Eric Rudd *Tonski mojster: Bob Skye, Tomoo Suzuki, Manny Lacarrubba *Asistent tonski mojster: Tom Hardisty *Oblikovanje, ilustracije: Dirk Walter *Fotografije: Hiroyuki Arakawa *Umetniški direktor: Maxine Van-Cliffe Arakawa == Sklici == {{sklici}} {{Herbie Hancock}} {{Wayne Shorter}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 1994]] [[Kategorija:Albumi Herbieja Hancocka]] [[Kategorija:Albumi Wayna Shorterja]] 56dpsang30n7w8fnxjx1jj62gzv2qul Joker Out 0 481520 6708324 6678202 2026-07-08T05:53:22Z ~2026-36386-92 261982 /* */ 6708324 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | image = Joker Out Helsinki - Dean Grainger.jpg | image_size = | landscape = <!-- yes, if wide image, otherwise leave blank --> | alt = Logotip skupine Joker Out | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | genre = {{hlist|[[rock]]|[[pop rock]]}} | years_active = 2016–danes | label = | associated_acts = | website = [https://www.jokeroutband.com/ jokeroutband.com] | current_members = [[Bojan Cvjetićanin]]<br>[[Jure Maček]]<br>[[Kris Guštin]]<br>[[Jan Peteh]]<br>[[Nace Jordan]] | past_members = [[Matic Kovačič]]<br>[[Martin Jurkovič]] | module = | module2 = | module3 = }} '''Joker Out''' je ljubljanska [[pop rock]] skupina, ki deluje od leta 2016. Svoj slog opisujejo kot »shagadelic rock'n'roll«. ==Zgodovina== ===2016–2021: začetki in ''Umazane misli''=== Bend je nastal maja 2016, po razpadu skupine Apokalipsa, v kateri so igrali Bojan Cvjetićanin, Martin Jurkovič, Matic Kovačič in Luka Škerlep. Trem izmed njih – Cvjetićaninu, Jurkoviču in Kovačiču – sta se pridružila Kris Guštin in Jan Peteh iz skupine Buržuazija in nastal je Joker Out.<ref>{{navedi splet |url=https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html |title=Magic januar |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= |archive-date=2020-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200703154118/https://www.prulcek.si/2016/12/magic-januar.html |url-status=dead }}</ref> Njihov prvi javni nastop je bil na Festivalu na gaju (21. maja). Novembra so izdali svoj prvi singel »Kot srce, ki kri poganja«, za katerega so posneli tudi svoj prvi videospot.<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/ |title=Joker out predstavljajo video Kot srce, ki kri poganja |accessdate=5. 8. 2020 |date=7. 11. 2016 |format= |work= |archive-date=2022-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220518004824/https://www.zarolaj.si/joker-out-predstavljajo-video-kot-srce-ki-kri-poganja/ |url-status=dead }}</ref> Nekaj dni pozneje, 10. novembra, so imeli svoj prvi (predtekmovalni) nastop na [[Špil liga|Špil ligi]]. V naslednjih mesecih so nastopili tudi na Bežirocku (17. novembra), Šubafestu (2. decembra), koncertu [[Big Foot Mama|Big Foot Mame]] v Domžalah kot predskupina (23. decembra), polfinalu Špil lige (21. aprila 2017), finalu Bitke bandov na ljubljanskem Kampusu (25. aprila) in [[Vičstock|Vičstocku]] (5. maja), potegovali so se tudi za nastop v finalu turneje Volkswagen Rocks.<ref>{{navedi splet |url= https://www.gjp.si/dijaski-koncert-v-petek-2-12-2016-ob-18-00/|title=Koncert dijaških bendov Šubafest 2016 – 2. 12. 2016 ob 18.00 |accessdate=3. 7. 2020 |date=4. 12. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon |title=Bitka Bandov - Finale #ŠOUmustGOon |accessdate=3. 7. 2020 |date=25. 4. 2017 |format= |work= |archive-date=2022-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015135453/https://www.sou-lj.si/sl/novice/bitka-bandov-finale-soumustgoon |url-status=dead }}</ref> V finalu Špil lige, ki je bil 17. junija 2017, so postali zmagovalci njene 4. sezone (2016/17).<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/joker-out-mladi-upi-ki-so-zmagali-na-cetrti-spil-ligi/425373|title=Joker Out: mladi upi, ki so zmagali na četrti Špil ligi |accessdate=3. 7. 2020 |date=18. 6. 2017 |format= |work= }}</ref> Novembra je izšla njihova druga pesem »Omamljeno telo«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/ |title=Nova skladba shagadeličnih Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date=17. 11. 2017 |format= |work= |archive-date=2020-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200705040820/http://www.kioskhmhm.com/nova-skladba-shagadelicnih-joker-out/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/joker-out-z-novim-singlom-omamljeno-telo.html|title=Joker Out z novim singlom Omamljeno telo |accessdate=5. 8. 2020 |date=5. 12. 2017 |format= |work= }}</ref> 8. decembra 2017 so nastopili na Ritmu mladosti v [[Arena Stožice|Stožicah]]. V letu 2018 so nastopili na finalnem izboru za nastop na Škisovi tržnici (Škisolov, 8. marca v Orto baru), Šentrocku (20. aprila, Šentjur pri Celju), Majskih igrah (15. maja na Rožniku), Gori rocka (22. junija), [[Festival Lent|Lentu]] (Večerov oder, 23. junija), Urbanem dejanju (22. avgusta) in Zmajevem festivalu (8. septembra).<ref>{{navedi splet |url= https://www.ksdd.si/skisolov-2018-ulovili-smo-zmagovalca/|title=ŠkisoLOV 2018 – Ulovili smo zmagovalca! |accessdate=6. 8. 2020 |date=9. 3. 2018 |format= |work= }}</ref> Njihov naslednji singel »Gola«, pri katerem so prvič sodelovali s producentom Žaretom Pakom, je izšel 12. septembra 2019. Pred tem so imeli približno 8-mesečni premor, ki je bil posledica tega, da je Cvjetićanin hotel poskusiti s solo kariero (prav tako se je njegova umetniška vizija razlikovala od vizije Guština, drugega avtorja benda), a na koncu je ugotovil, da mu bolj ustreza delo v skupini.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava/nove-note/joker-out-edino-prav-je-da-smo-razprodali-cvetlicarno/513689 |title=Joker Out: Edino prav je, da smo razprodali Cvetličarno |accessdate=5. 8. 2020 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/glasba/joker-out-vrescece-punce-niso-nikdar-minus-271905.html |title=Joker Out: Vreščeče punce niso nikdar minus |accessdate=5. 8. 2020 |date=24. 1. 2020 |format= |work=Delo }}</ref> Poleti 2019 so nastopili na Škisovi tržnici ter festivalih ŠVIC in Žirfest. 2. novembra so imeli svoj prvi povsem samostojen koncert, in sicer na Ljubljanskem gradu, decembra pa so zopet nastopili na Ritmu mladosti.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/ |title=Joker Out novembra z velikim koncertom na Ljubljanskem gradu |accessdate=5. 8. 2020 |date=27. 9. 2019 |format= |work= |archive-date=2022-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221017123147/https://www.rocker.si/joker-out-novembra-z-velikim-koncertom-na-ljubljanskem-gradu/ |url-status=dead }}</ref> »Goli« je marca 2020 sledil četrti singel »Vem, da greš«, nato pa še »Umazane misli« (oktober 2020) in »A sem ti povedal« (julij 2021). Med izidom »Umazanih misli« in »A sem ti povedal« je bobnarja Matica Kovačiča zamenjal Jure Maček. Skladba »Umazane misli« je bila na prvi izvedbi festivala Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe, ki se je zgodila 1. oktobra 2021, s strani občinstva izbrana za »naj novo slovensko skladbo zadnjega leta«.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/frisno-fresh-2021-katera-bo-nova-slovenska-naj-skladba-zadnjega-leta/595031|title=Frišno/Fresh 2021 – katera bo nova slovenska naj skladba zadnjega leta? |accessdate=31. 1. 2022 |date=23. 9. 2021 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/radio-regionalni/nova-slovenska-glasba-zazvenela-v-frisni-preobleki/595998|title=Nova slovenska glasba zazvenela v "Frišni" preobleki |accessdate=31. 1. 2022 |date=2. 10. 2021 |format= |work= }}</ref> Njihov prvi album ''Umazane misli'' je izšel oktobra 2021. Prvotno bi moral iziti že aprila 2020, a je bil njegov izid zaradi pandemije koronavirusne bolezni večkrat prestavljen. Predstavili so ga na dveh zaporednih koncertih 20. in 21. oktobra 2021 v Cvetličarni, ki sta bila oba razprodana že leta 2020. Drugi koncert je posnela RTV Slovenija. V teh dveh letih so prejeli dve [[Zlata piščal (nagrada)|zlati piščali]]: leta 2020 za novince leta, leta 2021 pa za izvajalce leta.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/zlate-piscali-prejeli-joker-out-koala-voice-dan-d-in-marko-brecelj/527479|title=Zlate piščali prejeli Joker Out, Koala Voice, Dan D in Marko Brecelj |accessdate=5. 8. 2020 |date=18. 6. 2020 |format= |work= }}</ref> ===2022–2023: ''Demoni'' in Pesem Evrovizije=== Aprila 2022 so objavili videospot za še zadnji singel s prvega albuma, »Barve oceana«. 12. maja so na osmi podelitvi zlatih piščali že drugo leto zapored slavili v kategoriji izvajalcev leta. Julija so nastopili na festivalu Exit (na odru Visa Fusion).<ref>{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/na-exit-tudi-joker-out-senidah-in-noctiferia/ |title=Na EXIT tudi Joker Out, Senidah in Noctiferia |accessdate=28. 10. 2022 |date=18. 6. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221028081318/https://www.rocker.si/na-exit-tudi-joker-out-senidah-in-noctiferia/ |url-status=dead }}</ref> 31. avgusta so izdali svoj drugi album ''Demoni'', ki ga je napovedala skladba »Katrina«. Predstavitveni koncert zanj so imeli 9. septembra v ljubljanskih [[Križanke|Križankah]]. 10. oktobra so na Instagramu sporočili, da skupino (zaradi študija v tujini) zapušča basist Martin Jurkovič. Nadomestil ga je Nace Jordan, ki jih je takoj po Jurkovičevem odhodu sprva na nastopih spremljal kot gostujoči basist, še pred koncem novembra pa je (tudi »uradno«) postal član skupine.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/popin/glasba/skupino-joker-out-zapusca-basist-martin-jurkovic.html|title=Skupino Joker Out zapušča basist Martin Jurkovič |accessdate=13. 10. 2022 |date=11. 10. 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.metropolitan.si/scena/glasba/ekskluzivno-smo-izvedeli-kdo-se-bo-skupini-joker-out-po-odhodu-kitarista-pridruzil-na-odrih/|title=Vemo, kdo se bo skupini Joker Out po odhodu kitarista pridružil na odrih |accessdate=28. 10. 2022 |date=11. 10. 2022 |format= |work= }}</ref> »Katrini« so konec oktobra sledili »Demoni«, njihov prvi singel v srbščini, ki je predstavljal njihovo prvo uradno izdajo za tržišče bivše Jugoslavije.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-grejo-na-jug-demoni-izidejo-na-noc-carovnic/ |title=JOKER OUT grejo na jug – DEMONI izidejo na noč čarovnic |accessdate=28. 10. 2022 |date=27. 10. 2022 |format= |work= |archive-date=2022-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221208163823/https://www.rocker.si/joker-out-grejo-na-jug-demoni-izidejo-na-noc-carovnic/ |url-status=dead }}</ref> 28. novembra so na deseti podelitvi nagrad revije ''Elle'' za stil (Elle Style Awards 2022) prejeli nagrado v kategoriji Elle glasba.<ref>{{navedi splet |url=https://elle.metropolitan.si/styleawards/esa2022/elle-style-awards-2022-znani-so-nagrajenci/ |title=Elle Style Awards 2022: Znani so NAGRAJENCI! |accessdate=6. 5. 2023 |date=28. 11. 2022 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://elle.metropolitan.si/styleawards/esa2022/nagrajenci/elle-glasba-joker-out/ |title=Elle Style Awards 2022: Nagrado Elle glasba je prejela glasbena skupina Joker Out |accessdate=6. 5. 2023 |date=29. 11. 2022 |format= |work= }}</ref> 8. decembra 2022 je [[RTV Slovenija]] sporočila, da bodo Joker Out [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenijo]] zastopali na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije 2023]] v [[Liverpool|Liverpoolu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/evrovizija-na-misijo-liverpool-se-podajajo-joker-out/650251 |title=Evrovizija: na Misijo Liverpool se podajajo Joker Out! |accessdate=13. 5. 2023 |date=8. 12. 2022 |format= |work= }}</ref> Tri dni zatem so odpotovali v [[Hamburg]], kjer so v studiu Clouds Hill posneli evrovizijsko »[[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]]«. 20. decembra so objavili posnetek žive izvedbe skladbe »Novi val« s koncerta v Križankah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/pozar-na-krasu-inspiracija-za-pesem-skupine-joker-out/653675 |title=Požar na Krasu inspiracija za pesem skupine Joker Out |accessdate=13. 5. 2023 |date=9. 1. 2023 |format= |work= }}</ref> Pred koncem leta so si za »Barve oceana« prislužili nominacijo za regionalno nagrado MAC (Music Awards Ceremony) v kategoriji rock skladba leta (rok numera) in se uvrstili v drugi krog glasovanja (najboljših 10 nominirancev v kategoriji).<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-prvic-ob-bok-najpopularnejsim-izvajalcem-na-balkanu.html |title=Joker Out prvič ob bok najpopularnejšim izvajalcem na Balkanu |accessdate=13. 5. 2023 |date=18. 1. 2023 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=uuTYecV4PJc |title=Joker Out Band - Barve Oceana /ROCK NUMERA |accessdate=13. 5. 2023 |date=26. 12. 2022 |format= |work= }}</ref><ref>https://www.instagram.com/p/CnvDj3eqRIG/</ref> Na podelitvi nagrad, ki je potekala 25. in 26. januarja 2023 v [[Beograd|beograjski]] areni Štark, natančneje na njenem prvem večeru, so kot edini slovenski izvajalci tudi nastopili, in sicer z »Demoni«, ki so jih nekaj dni pozneje na pretočnih platformah izdali v različici MAC 2023.<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-nastopili-na-podelitvi-glasbenih-nagrad-mac.html |title=Joker Out nastopili na podelitvi glasbenih nagrad MAC |accessdate=13. 5. 2023 |date=26. 1. 2023 |format= |work= }}</ref> 1. februarja jim je podjetje [[Eventim Slovenija]] podelilo priznanje za izvajalca z največjim številom prodanih vstopnic v Sloveniji v letu 2022 (bestseller 2022) za koncert v Stožicah oktobra 2023, ki so ga naznanili več kot leto vnaprej.<ref>{{navedi splet |url=https://evrovizija.com/priznanje-bestseller-za-joker-out/ |title=Priznanje Bestseller za Joker Out |accessdate=13. 5. 2023 |date=2. 2. 2023 |format= |work= }}</ref><ref>https://www.instagram.com/p/CoHhjQkoYj6/</ref> 4. februarja so v oddaji Misija Liverpool prvič javno predstavili svojo evrovizijsko pesem »Carpe Diem«. Ta je na isti dan izšla kot singel in v videopodobi. V okviru promocijske turneje so se v marcu in aprilu udeležili evrovizijskih predzabav v [[Barcelona|Barceloni]] (25. 3.), [[Varšava|Varšavi]] (1. 4.), [[Tel Aviv|Tel Avivu]] (3. 4.), [[Madrid|Madridu]] (8. 4.), [[Amsterdam|Amstedamu]] (15. 4.) in [[London|Londonu]] (16. 4.), od domačega občinstva pa so se pred odhodom v Liverpool poslovili s koncertom na ljubljanskem [[Novi trg, Ljubljana|Novem trgu]] 25. aprila. Marca so bili uvrščeni na seznam 100 pozornosti vrednih glasbenih izvajalcev v Evropi (Artists to Watch 2023) Združenja neodvisnih glasbenih založb IMPALA.<ref>{{navedi splet |url=https://www.impalamusic.org/100-artists-to-watch-2023-impala-youtube/ |title=Artists to Watch 2023 |accessdate=13. 5. 2023 |date=21. 3. 2023 |format= |work= }}</ref> 21. aprila so izdali »New Wave«, angleško-slovensko različico »Novega vala«, ki so jo posneli z [[Elvis Costello|Elvisom Costellom]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/misija-liverpool/pridruzimo-se-karnevalu-pozitivnih-sprememb-joker-out-in-elvis-costello-izdali-skupni-videospot/665665 |title="Pridružimo se karnevalu pozitivnih sprememb" – Joker Out in Elvis Costello izdali skupni videospot |accessdate=13. 5. 2023 |date=21. 4. 2023 |format= |work= }}</ref> Na [[Pesem Evrovizije 2023|Pesmi Evrovizije]] so nastopili v drugem predizboru 11. maja pod zaporedno številko deset in se uvrstili v finale, kjer so nastopili kot štiriindvajseti. Na Evrovizijskem večeru so končali na 21. mestu. Svojo evrovizijsko izkušnjo so ovekovečili v dokumentarni spletni seriji Carpe Diem. Zatem so se odpravili na veliko poletno turnejo po Evropi. === 2024–sedanjost: ''Souvenir Pop'' in novi singl === 15. novembra 2024 je izšel njihov tretji studijski album ''Souvenir Pop'', potem ko so ga napovedali septembra 2024. Junija 2025 so napovedali koncert za 10. obletnico skupine, imenovan "Karneval", planiran 20. junija 2026. Novembra 2025 je izšel singel "Supersonic", januarja 2026 pa so jo izdali v srbščini v duetu z Devitom. Maja istega leta je izšel singel "Odsevi sonca". ==Člani== ;Trenutni * [[Bojan Cvjetićanin]] − vokal * Jure Maček − bobni * [[Kris Guštin]] − kitara * Jan Peteh − kitara, klaviature * Nace Jordan – bas kitara ;Nekdanji * Matic Kovačič − bobni * Martin Jurkovič − bas kitara == Diskografija == === Studijski albumi === * ''[[Umazane misli (album)|Umazane misli]]'' (2021) * ''[[Demoni (album)|Demoni]]'' (2022) * ''[[Souvenir Pop (album)|Souvenir Pop]]'' (2024) ===Live albumi=== * ''[[Live from Arena Stožice]]'' (2023) === Singli === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Album |- | 2016 || Kot srce, ki kri poganja || style="text-align:center"|— |- | 2017 || Omamljeno telo || style="text-align:center" rowspan=6|''Umazane misli'' |- | 2019 || Gola |- | rowspan=2|2020 || Vem, da greš |- | Umazane misli |- | 2021 || A sem ti povedal |- | rowspan="4" |2022 || Barve oceana |- | Katrina || rowspan="3" style="text-align:center" |''Demoni'' |- | Demoni |- | Novi val |- | rowspan=3|2023 || [[Carpe Diem (Joker Out)|Carpe Diem]] || style="text-align:center"|''Souvenir Pop'' |- | New Wave <small>(z [[Elvis Costello|Elvisom Costellom]])</small> || rowspan="2" style="text-align:center"|— |- | Sunny Side of London |- | rowspan="4" |2024 | Everybody's Waiting | rowspan="4" style="text-align:center"|''Souvenir Pop'' |- | Šta bih ja |- | Bluza |- | Stephanie |- |2025 | Supersonic |- |2026 | Odsevi sonca |} == Nagrade == {| class="wikitable" |- ! Nagrada !! Leto !! Kategorija !! Nominirano<br>delo/izvajalec !! Rezultat |- | rowspan=10|[[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]]|| rowspan="2" |2020 || Skladba leta || »Gola« || {{nom|Nominirani}} |- | Novinec leta || rowspan=3|Joker Out || {{won|Prejemniki}} |- | 2021 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}} |- | rowspan=4|2022 || Izvajalec leta || {{won|Prejemniki}} |- | rowspan=2|Skladba leta || »Umazane misli« || {{nom|Nominirani}} |- | »A sem ti povedal« || {{nom|Nominirani}} |- | Album leta || ''Umazane misli'' || {{nom|Nominirani}} |- | 2023 || Izvajalec leta || Joker Out || {{nom|Nominirani}} |- | rowspan="2" |2024 || Skladba leta || »Carpe Diem« || {{nom|Nominirani}} |- | Izvajalec leta || Joker Out || {{won|Prejemniki}} |- | MAC (Music Awards Ceremony) || 2023 || Rock skladba || »Barve oceana« || {{nom|Nominirani}} |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi splet |url=http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |title=5.1.2018 – Joker out – shagadelic rock and roll |accessdate=6. 8. 2020 |date= |format= |work=Radio Galama |archive-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123005211/http://kamra-radovljica.si/5-1-2018-joker-out-shagadelic-rock-and-roll/ |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/joker-out-gola.html |title='Shagadelic' rokerji Joker Out s pesmijo Gola proti prvencu |accessdate=3. 7. 2020 |date=14. 9. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.ljubljanskigrad.si/sl/dogodki/joker-out/ |title=Joker Out |accessdate=3. 7. 2020 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-razprodali-cvetlicarno/ |title=Joker Out razprodali Cvetličarno |accessdate=3. 7. 2020 |date=1. 2. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ldhB7Tet7So |title=Kdo smo JOKER OUT? |accessdate=3. 7. 2020 |date=6. 10. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joker-out-na-danasnjem-koncertu-doma/526897 |title=Joker Out na današnjem koncertu doma |accessdate=3. 7. 2020 |date=12. 6. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=qtRID-bzso8 |title=[Bitka Bendov] Joker Out - intervju |accessdate=3. 7. 2020 |date=29. 6. 2017 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radiokoper/glasba/joker-out-nas-prvenec-bo-na-policah-prihodnje-leto/500933 |title=Joker Out: "Naš prvenec bo na policah prihodnje leto!" |accessdate=5. 8. 2020 |date=30. 9. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/joker-out-smo-kot-austin-powers-ker-imamo-mojo/ |title=JOKER OUT: ‘Smo kot Austin Powers, ker imamo mojo’ |accessdate=5. 8. 2020 |date=11. 10. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/kultura/so-mulci-ki-so-z-umazanimi-mislimi-zazigali-na-strehi-rtv-ja/52183 |title=To so mulci, ki so z umazanimi mislimi zažigali na strehi RTV-ja |accessdate=5. 8. 2020 |date=26. 6. 2020 |format= |work= }} == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{Slovenija na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Joker Out| ]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] eatpcsw65u2oiv1j73oxuv778qt5d2v Las meninas 0 483533 6708054 6680490 2026-07-07T14:06:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708054 wikitext text/x-wiki {{Infobox Artwork | image_file=File:Las Meninas, by Diego Velázquez, from Prado in Google Earth.jpg | image_size=360px | title=Las Meninas | artist=[[Diego Velázquez]] | year=1656 | medium=[[Olje na platnu]] | height_metric=318 | width_metric=276 | metric_unit=cm | city=[[Madrid]] | museum=[[Muzej Prado]] }} '''''Las Meninas''''' (špansko za "Spletični") je slika iz leta 1656 v [[Muzej Prado|Muzeju Prado]] v [[Madrid]]u, avtor [[Diego Velázquez]], vodilni umetnik španske [[Španski zlati vek |zlate dobe]]. Njena zapletena in zagonetna kompozicija sproža vprašanja o resničnosti in iluziji ter ustvarja negotovo razmerje med gledalcem in upodobljenimi figurami. Zaradi te zapletenosti je bila ''Las Meninas'' eno najpogosteje analiziranih del zahodnega slikarstva. F. J. Sánchez Cantón verjame, da slika prikazuje glavno dvorano v [[Kraljevi Alcazar v Madridu |kraljevem Alcazarju]] v Madridu v času vladavine španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]] Predstavlja več oseb s španskega dvora, ki jih je mogoče prepoznati, ujete po mnenju nekaterih komentatorjev v določen trenutek kot na posnetku (fotografiji).<ref>In 1855, William Stirling v ''Velázquez in njegova dela'' zapisal: »Zdi se, da je Velázquez predvideval odkritje Louisa Daguerreja in jih v resnični sobi in resnične ljudi po naključju zbral, kot da bi jih s čarovnijo popravil za vse čas na platnu«. López-Rey (1999), Vol.&nbsp;I, p.&nbsp;211</ref><ref>{{Cite journal|last=Kubler|first=George|date=1966|title=Three Remarks on the Meninas|url=https://archive.org/details/sim_art-bulletin_1966-06_48_2/page/n129|journal=The Art Bulletin|volume=48|issue=2|pages=212–214|doi=10.2307/3048367|jstor=3048367|issn=0004-3079}}</ref> Nekateri gledajo s platna proti gledalcu, drugi pa medsebojno komunicirajo. Mlada infantinja Margaret Tereza je obkrožena s spremstvom družic, gardedam, telesne straže, dveh palčkov in psa. Tik za njimi je upodobljen sam Velázquez, ko dela na velikem platnu. Velázquez gleda navzven, onkraj slikovnega prostora, tja, kjer bi stal gledalec slike.<ref name="K225">Kahr (1975), p.&nbsp;225</ref> V ozadju je ogledalo, ki odseva zgornja telesa kralja in kraljice. Zdi se, da sta postavljena zunaj prostora slike v položaju, podobnem položaju gledalca, čeprav nekateri strokovnjaki domnevajo, da je njihova podoba odsev slike, na kateri je prikazan Velázquez. ''Las Meninas'' je že dolgo prepoznana kot ena najpomembnejših slika v zahodni umetnostni zgodovini. [[barok|Baročni]] slikar [[Luca Giordano]] je dejal, da predstavlja 'slikarsko teologijo', leta 1827 pa je predsednik Kraljeve umetniške akademije, sir Thomas Lawrence, to delo v pismu nasledniku Davidu Wilkieju opisal kot »pravo filozofijo umetnosti«.<ref>Lord Ronald Gower (1900). ''[https://archive.org/details/sirthomaslawrenc00gowe Sir Thomas Lawrence.]'' London, Paris & New York: Goupil & co. p. 83. Retrieved 4 June 2013.</ref> V zadnjem času je bila opisana kot »največji Velázquezov dosežek, zelo samozavesten, preračunan prikaz tega, kaj lahko slika doseže in morda najbolj iskan komentar o možnostih slikanja na slikarskem stojalu«.<ref name="HF447">Honour and Fleming (1982), p.&nbsp;447</ref> == Ozadje == === Dvor Filipa IV. === [[File:Margarita Teresa of Spain Mourningdress.jpg|thumb|upright|Infantinja Margareta Tereza Španska (1651–73), v žalni obleki za svojim očetom leta 1666, avtor Juan del Mazo. V ozadju sta njen mlajši brat Karel II. in pritlikavec Maribarbola, prav tako v ''Las Meninas''. Istega leta je zapustila Španijo, da bi se poročila na Dunaj..<ref>Prado (1996), p.&nbsp;216</ref>]] V Španiji 17. stoletja so slikarji redko uživali visok družbeni status. Slikarstvo je veljalo za obrt in ne kot umetnost, kot sta bili poezija ali glasba. Kljub temu se je Velázquez prebil na dvor Filipa IV., februarja 1651 pa je bil imenovan dvornega [[komornik]]a ('' aposentador mayor del palacio''). Naslov mu je prinesel status in materialno nagrado, vendar so njegove naloge zahtevale veliko njegovega časa. V preostalih osmih letih življenja je naslikal le nekaj del, večinoma portretov kraljeve družine.<ref name="Carr46">Carr (2006), p.&nbsp;46</ref> Ko je naslikal ''Las Meninas'', je bil v kraljevskem gospodinjstvu 33 let. Prva žena Filipa IV., [[Elizabeta Francoska (1602–1644) |Elizabeta Francoska]], je umrla leta 1644, njun edini sin Baltazar Karel pa dve leti kasneje. Ker ni imel dediča, se je Filip leta 1649 poročil z [[Mariana Avstrijska|Mariano Avstrijsko]], Margaret Tereza (1651–1673) pa je bila njun prvi otrok in edini v času slikanja. Nato je imela kratko živečega brata Filipa Prosperja (1657–1661), nato pa je prispel [[Karel II. Španski |Karel]] (1661–1700), ki je pri treh letih nasledil prestol kot Karel II. Velázquez je naslikal portrete Mariane in njenih otrok in čeprav se je Filip sam upiral upodabljanju v starosti, je dovolil, da ga je Velázquez vključil v ''Las Meninas''. V zgodnjih 1650-ih je dal Velázquezu ''Pieza Principal'' ('glavno sobo') bivalnih prostorov pokojnega Baltazarja Karla, ki je takrat služil kot muzej palače, da jo je uporabil kot svoj atelje. Tu je postavljena ''Las Meninas''. Filip je imel svoj stol v studiu in je pogosto sedel in gledal Velázqueza pri delu. Zdi se, da je bil ljubitelj umetnosti, čeprav je bil omejen s strogim bontonom, v tesnem odnosu s slikarjem. Po Velázquezovi smrti je Fhilip na robu memoranduma o izbiri naslednika napisal "Sem potrt".<ref>Canaday, John. ''Baroque Painters''. (First published in 1969, in ''The Lives of the Painters''). New York: Norton Library, 1972. See also: Kahr (1975), quoting Pacheco.</ref> V 1640-ih in 1650-ih je Velázquez služil kot dvorni slikar in kustos razširjene zbirke evropske umetnosti Filipa IV. Zdi se, da je dobil nenavadno mero svobode v tej vlogi. Nadzoroval je dekoracijo in notranjo opremo prostorov z najbolj cenjenimi slikami, dodal je ogledala, kipe in tapiserije. Bil je tudi odgovoren za pridobivanje, pripisovanje, obešanje in popis številnih slik španskega kralja. V začetku 1650-ih je bil Velázquez v Španiji zelo znan kot poznavalec. Večji del današnje zbirke Prada - vključno z deli [[Tizian]]a, [[Raffaello Santi|Rafaela]] in [[Peter Paul Rubens|Rubensa]] - je bil pridobljen in sestavljen pod Velázquezom kot kustosom.<ref>Alpers (2005), p.&nbsp;183</ref> [[File:Infanta Margarita.jpg|thumb|left|Detajl prikazuje hčerko Filipa IV., infantinjo Margareto Terezo. Večina njenega levega lica je bila pobarvana po požaru leta 1734.]] === Izvor in stanje === Slika je bila v najzgodnejših inventarjih omenjena kot ''La Familia'' ('Družina').<ref>Michael Levey. ''Painting at Court''. London: Weidenfeld & Nicolson, 1971, p.&nbsp;147</ref> Podroben opis ''Las Meninas'', ki omogoča identifikacijo številnih figur, je leta 1724 objavil Antonio Palomino ([[Giorgio Vasari]] španske zlate dobe).<ref>{{Navedi splet |url=http://bdh-rd.bne.es/viewer.vm?id=0000047461&page=396 |title=Palomino, Antonio. El museo pictorico y escala optica. Madrid, 1715-1724. v. 2, p. 342-343 |accessdate=2020-09-10 |archive-date=2018-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180520193459/http://bdh-rd.bne.es/viewer.vm?id=0000047461&page=396 |url-status=dead }}</ref> Pregled pod infrardečo svetlobo razkrije manjše [[Pentimento|pentimente]], to pomeni, da obstajajo sledovi prejšnjih risb, ki jih je kasneje umetnik sam spremenil. Na primer, sprva je bila Velázquezova glava nagnjena bolj desno kot levo.<ref name="LR214">López-Rey (1999), Vol.&nbsp;I, p.&nbsp;214</ref> Slika je bila odrezana tako na levi kot na desni strani.<ref>There is no documentation as to the dates or reasons for the trimming. López-Rey states that the truncation is more notable on the right. López-Rey (1999), Vol.&nbsp;II, p.&nbsp;306</ref> Poškodovana je bila v požaru, ki je leta 1734 uničil Alcázar, obnovil jo je dvorni slikar Juan García de Miranda (1677–1749). Levo lice infantinje je bilo skoraj v celoti prebarvano, da so nadomestili znatno izgubo pigmenta.<ref name="LR306">Records of 1735 show that the original frame was lost during the painting's rescue from the fire. The appraisal of 1747–48 makes reference to the painting having been "lately restored". López-Rey (1999), Vol.&nbsp;II, pp.&nbsp;306, 310</ref> Po reševanju iz ognja je bila slika v letih 1747–48 inventarizirana kot del kraljeve zbirke, infantinja pa je bila napačno identificirana kot Marija Tereza, starejša polsestra Margarete Tereze, napaka, ki se je ponovila, ko je bila slika inventarizirana za novo kraljevo palačo v Madridu leta 1772.<ref name="LR310-311">López-Rey (1999), Vol.&nbsp;II, pp.&nbsp;310–11</ref> Popis iz leta 1794 se je vrnil k različici prejšnjega naslova ''Družina Filipa IV.'', kar se je ponovilo v zapisih leta 1814. Slika je v zbirko muzeja del Prado prišla ob ustanovitvi leta 1819. Leta 1843 je katalog Prado prvič navedel delo kot ''Las Meninas''. V zadnjih letih je slika izgubila teksturo in odtenek. Zaradi izpostavljenosti onesnaženju in množici obiskovalcev so nekoč nazorni kontrasti med modrimi in belimi pigmenti v kostumih''meninas'' poniknili. Nazadnje so jo očistili leta 1984 pod nadzorom ameriškega konservatorja Johna Brealeyja, da bi odstranili 'rumeno tančico' prahu, ki se je nabrala od prejšnje obnove v 19. stoletju. Čiščenje je po besedah umetnostnega zgodovinarja Federica Zerija sprožilo »besne proteste, ne zato, ker je bila slika kakor koli poškodovana, ampak zato, ker je bila videti drugače«.<ref>Zeri, Federico; ''Behind the Image, the art of reading paintings''. London: Heinemann, 1990, p.&nbsp;153. {{ISBN|0-434-89688-8}}</ref> Vendar pa je bila po mnenju López-Reya »obnova brezhibna«. Zaradi svoje velikosti, pomena in vrednosti slika ni bila dana na razstave. === Slikarski materiali === Temeljita tehnična preiskava, vključno z analizo pigmenta ''Las Meninas'', je bila opravljena okrog leta 1981 v Muzeju Prado. Analiza je razkrila običajne pigmente baročnega obdobja, ki jih je Velázquez pogosto uporabljal na svojih drugih slikah. Glavni pigmenti, ki so bili uporabljeni za to sliko, so bili svinčeno bela, [[azurit]] (za krilo klečeče menine), vermilion in škrlatno rdeča, [[oker]] in sajasto črna. [23 == Opis == === Predmet === [[File:Velazquez-Meninas-key3.jpg|thumb|300px|Ključ do zastopanih ljudi: glej besedilo]] ''Las Meninas'' je postavljena v Velázquezovem studiu v [[Kraljevi Alcazar v Madridu|palači Alcázar]], Filipa IV. v Madridu. Soba z visokimi stropi je po besedah Silvia Gaggija predstavljena kot »preprosta škatla, ki bi jo lahko razdelili v perspektivno mrežo z enim samim očiščem.<ref>Gaggi (1989), p.&nbsp;1</ref> V središču ospredja stoji infantinja Margaret Tereza (1). Petletna infantinja, ki se je kasneje poročila s svetim rimskim cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], je bila v tem trenutku edini preživeli otrok Filipa in Mariane. Ob njej sta dve dvorni dami ali spletični (''meninas''): doña Isabel de Velasco ( 2), ki se pripravlja na poklon pred princeso in doña María Agustina Sarmiento de Sotomayor (3), ki pokleka pred Margaretjo Terezijo in ji ponudi pijačo iz rdeče skodelice ali ''búcaro'', ki jo drži na zlatem pladnju.<ref name="white143">White (1969), p.&nbsp;143</ref> Desno od infantinje sta dva pritlikavca: [[Ahondroplazija |ahondroplazična]] Nemka Maria Barbola (4) in Italijan Nicolas Pertusato (5), ki poskuša z nogo zbuditi zaspanega mastifa. Domneva se, da pes izvira iz dveh mastifov iz Lyme Halla v Cheshiru, ki ju je Fillipu III. leta 1604 podaril Jakob I. Angleški. Za njimi stoji doña Marcela de Ulloa (6), princesina spremljevalka, oblečena kot žalujoča in v pogovoru z neznanim telesnim stražarjem (''guardadamas'') (7). [[File:Meninas detail Don José Nieto Velázquez.jpg|thumb|left|Detajl prikazuje Don Joséja Nieto Velázqueza pri vratih v ozadju slike|upright]] Zadaj in na desni strani stoji don José Nieto Velázquez (8) - kraljičin komornik v 1650-ih in vodja kraljevih delavnic tapiserij -, ki je bil morda umetnikov sorodnik. Prikazan je, ko se Nieto ustavi, z upognjenim desnim kolenom in nogami na različnih stopnicah. Kot ugotavlja umetnostna kritičarka Harriet Stone, ni gotovo ali »prihaja ali odhaja«.<ref name="stone35">Stone (1996), p.&nbsp;35</ref> Naslikan je v silhueti in zdi se, da drži odprto zaveso na kratkem stopnišču z nejasno steno ali prostorom zadaj. Tako osvetlitev ozadja kot odprta vrata razkrivajo prostor zadaj: po besedah umetnostne zgodovinarke Analise Leppanen nam »oči neizogibno zvabijo v globino«. Odsev kraljevega para potiska v nasprotno smer, naprej v slikovni prostor. Očišče perspektive je v vratih, kar lahko pokažemo s podaljšanjem črte stika sten in stropa na desni. Nieta vidita samo kralj in kraljica, ki si delita gledalčevo stališče, ne pa tudi figure v ospredju. V opombah članka Joela Snyderja avtor priznava, da je Nieto kraljičin spremljevalec in da mora biti pri njej, da ji odpre in zapre vrata. Snyder predlaga, da se Nieto pojavi na vratih, da bi kralj in kraljica lahko odšla. V kontekstu slike Snyder trdi, da prizor kaže konec sedenja kraljevega para pri Velázquezu in se pripravljata na izstop, pri čemer pojasnjuje, da »se zato menina na desni od infantinje začne klanjati«.<ref>Snyder (June 1985), p.&nbsp;571</ref> Na levi strani prizorišča je sam Velázquez (9), ki gleda navzven mimo velikega platna, podprtega s stojalom. Na njegovih prsih je rdeči križ reda Santiago, ki ga je prejel šele leta 1659, tri leta po končani sliki. Po Palominu je Filip naročil, da se to doda po Velázquezovi smrti, »in nekateri pravijo, da ga je naslikalo njegovo veličanstvo«.<ref>Antonio Palomino, 1724. Quoted in: Kahr (1975), p.&nbsp;225</ref> Na pasu slikarja visijo simbolični ključi njegovih dvornih pisarn. Zrcalo na zadnji steni odseva zgornja telesa in glave dveh figur, identificiranih iz drugih slik, Palomino pa kot kralja Filipa IV. (10) in kraljico Marijano (11). Najpogostejša domneva je, da odsev prikazuje par v pozi, ki jo držita za Velázqueza, ko ju slika, medtem ko ju njuna hči gleda; in da slika torej prikazuje njihov pogled na prizor. [[File:Las Meninas mirror detail.jpg|thumb|right|Detajl ogledala na zadnji steni, ki prikazuje odseve Filipa IV. in njegove žene Mariane Avstrijske]] Med devetimi upodobljenimi liki jih pet gleda naravnost v kraljevski par ali gledalca. Njihovi pogledi skupaj z odsevom kralja in kraljice potrjujejo prisotnost kraljevega para zunaj poslikanega prostora. Umetnostna zgodovinarja H. W. Janson in Joel Snyder navajata, da je podoba kralja in kraljice odsev Velázquezovega platna, katerega sprednji del je gledalcu zasenčen.<ref name="Janson">Janson (1973), p.&nbsp;433</ref><ref>Snyder (1985), p. 547</ref> Drugi pisci pravijo, da je platno, ki ga slika Velázquez, nenavadno veliko za portret Velázqueza in je približno enako veliko kot ''Las Meninas''. Te pa vsebujejo edini znani dvojni portret kraljevega para, ki ga je naslikal Velázquez. Stojišče pogleda na sliko je približno stojišče kraljevega para, čeprav se o tem pogosto razpravlja. Mnogi kritiki domnevajo, da si kralj in kraljica ogledujeta prizor, ko se predstavljata za dvojni portret, medtem ko so infantinja in njeni spremljevalci prisotni samo zato, da bi bil postopek bolj prijeten. Ernst Gombrich je menil, da je bila slika morda ideja modelov: : »Morda so princeso pripeljali v kraljevo prisotnost, da bi olajšali dolgčas sedenja in kralj ali kraljica sta Velazquezu pripomnila, da je to vredna tema za njegov čopič. Besede, ki jih govori suveren, se vedno obravnavajo kot ukaz in tako to mojstrovino lahko dolgujemo mimobežni želji, ki jo je le Velazquez lahko uresničil.«<ref>The Story of Art, ch. 19</ref> Vendar nobena posamezna teorija ni našla univerzalnega soglasja. Leo Steinberg predlaga, da sta kralj in kraljica levo od gledalca, odsev v ogledalu pa odsev platna, portret kralja in kraljice. Drugi domnevajo, da se Velázquez predstavlja ko slika infantinjo Margaret Therezo. Zadnja stena sobe, ki je v senci, je ovešena z vrstami slik, vključno z eno iz serije prizorov iz [[Publij Ovidij Naso|Ovid]]ovih ''[[Metamorfoze|Metamorfoz]]'' [Peter Paul Rubens|Petra Paula Rubensa]] in kopijami Velázquezovega zeta in glavnega asistenta Juana del Maza, dela Jacoba Jordaensa. Slike so prikazane na natančnih položajih, zabeleženih v inventarju, narejenem približno takrat. Stena na desni je ovešena z mrežo osmih manjših slik, ki so zaradi kota gledalca vidne predvsem kot okvirji. Iz inventarja jih je mogoče prepoznati kot več Mazovih kopij slik iz serije Rubens-Ovid, čeprav je mogoče videti le dva predmeta. Slike na zadnji steni predstavljajo ''Minerva kaznuje Arahne'' in ''Apolonova zmaga nad Marsijem''. V obeh zgodbah gre za Minervo, boginjo modrosti in pokroviteljico umetnosti. Ti dve legendi sta zgodbi smrtnikov, ki izzivata bogove in strašne posledice. Neki učenjak poudarja, da je legenda o dveh ženskah, Minervi in Arahne, na isti strani ogledala kot odsev kraljice, medtem ko je moška legenda na strani kralja.<ref>Kahr (1975), p.&nbsp;244</ref> === Kompozicija === Pobarvana površina je razdeljena na četrtine vodoravno in sedmine navpično; ta mreža se uporablja za organiziranje natančnega združevanja znakov in je bila takrat običajen pripomoček. Velázquez predstavlja devet figur - enajst, če so vključeni odsevi kralja in kraljice - vendar zasedajo le spodnjo polovico platna. Po López-Reyu ima slika tri osrednje točke: infantinja Margaret Tereza, avtoportret in polovična odseva kralja Filipa IV. in kraljice Mariane. Leta 1960 je umetnostni zgodovinar Kenneth Clark poudaril, da je uspeh kompozicije predvsem rezultat natančnega ravnanja s svetlobo in senco: :Vsaka kontaktna točka nas vključuje v nov sklop odnosov; in da bi slikal zapleteno skupino, kot so meninas, mora imeti slikar v glavi enotno lestvico odnosov, ki jo lahko uporablja vseskozi. Pri tem mu lahko pomagajo vse vrste naprav - perspektiva je ena izmed njih - vendar je navsezadnje resnica o popolnem vizualnem vtisu odvisna od ene stvari, resničnosti tona. Risba je lahko povzetek, barve prazne, če pa so razmerja tonov resnična, bo slika držala. Vendar se o osrednji točki slike pogosto razpravlja. Leo Steinberg trdi, da so pravokotniki v delu namerno prikriti, tako da se žarišče slike premakne. Podobno kot Lopez-Rey opisuje tri žarišča. Človek na vratih pa izginja. Natančneje, krivina njegove roke je tam, kjer se stikajo pravokotniki oken in luči stropa.<ref>Steinberg (1981), p.&nbsp;51</ref> Globino in dimenzijo dobimo z uporabo linearne perspektive, s prekrivanjem plasti oblik in zlasti, kot je dejal Clark, z uporabo tona. Ta kompozicijski element deluje na sliki na več načinov. Prvič, v poslikani sobi in zunaj nje je videz naravne svetlobe. Slikovni prostor v srednjem in ospredju je osvetljen iz dveh virov: s tanko svetlobo od odprtih vrat in s širokimi curki, ki prihajajo skozi okno na desno. Francoski filozof in kulturni kritik 20. stoletja Michel Foucault je opazil, da svetloba skozi okno osvetljuje tako studijsko ospredje kot nepredstavljeno območje pred njim, v katerem naj bi bili kralj, kraljica in gledalec. Za Joséja Ortega y Gasseta svetloba deli prizor na tri ločene dele, pri čemer so močno osvetljene ravnine v ospredju in ozadju, med katerimi zatemnjen vmesni prostor vključuje silhuete. Velázquez s to svetlobo ne samo doda volumen in definicijo vsaki obliki, temveč tudi določi žarišča slike. Ko svetloba priteka z desne, se močno zablesti na pletenici in zlatih laseh pritlikavke, ki je najbližje svetlobnemu viru. Ker pa je njen obraz obrnjen proti svetlobi in je v senci, njegova tonalnost zaradi tega ni zanimiva. Podobno svetloba poševno pogleda na lice čakajoče dame v njeni bližini, ne pa tudi na njene obrazne poteze. Veliko njene svetlo obarvane obleke zatemni senca. Infantinja pa stoji v polni razsvetljenosti in z obrazom, obrnjenim proti svetlobnemu viru, čeprav njen pogled ni. Njen obraz uokvirja bleda pajčevina las, kar jo ločuje od vsega ostalega na sliki. Svetloba modelira volumetrično geometrijo njene oblike, ki opredeljuje stožčasto naravo majhnega trupa, trdno vezanega v korzet in trden steznik, in oblečeno krilo, ki se razprostira okoli nje kot ovalna škatlica za sladkarije, ki meče svojo globoko senco, ki s svojim ostrim kontrastom s svetlim brokatom poudarja in postavi majhno postavo kot glavno točko pozornosti. [[File:Meninas detail.jpg|thumb|left|Detajl doñe María de Sotomayor, prikazuje Velázquezove svobodne poteze čopiča na njeni obleki]] Velázquez nadalje poudarja infantinjo s pozicioniranjem in osvetlitvijo njenih spletičen, ki si jih postavlja nasproti: levo in desno, pred in za infantinjo. Spletična na levi se sooča s svetlobo, njen močno osvetljen profil in rokav ustvarjata diagonalo. Njej nasprotna figura ustvarja širši, a manj natančen odsev njene pozornosti, tako da med njima naredi diagonalni prostor, v katerem je njun naboj zaščiten. Nadaljnja notranja diagonala poteka skozi prostor, ki ga zaseda infantinja. Podobna povezava je med pritlikavcem in figuro samega Velázqueza, ki oba gledata proti gledalcu iz podobnih zornih kotov in ustvarjata vizualno napetost. Obraz Velázqueza je rahlo osvetljen z odsevno svetlobo in ne neposredno. Iz tega razloga so njegove lastnosti, čeprav ne tako natančno opredeljene, bolj vidne kot tiste pritlikavca, ki so veliko bližje viru svetlobe. Ta videz celotnega obraza, ki je gledalcu povsem prikrit, pritegne pozornost, njegov pomen pa tonsko zaznamujejo kontrastni okvir temnih las, svetloba na roki in [[slikarski čopič|čopiču]] ter spretno postavljen svetlobni trikotnik umetnikov rokav, usmerjen naravnost v obraz. Iz figure umetnika, gledalčevo oko spet diagonalno skoči v slikovni prostor. Drugi moški stoji, odmeva in nasprotuje obliki umetnika, namesto da bi bil zunaj, jasno opredeljen in kljub temu komaj prepoznaven po svetlobi in senci. Postavitev takega območja močnega tonskega kontrasta na zadnji del slikovnega prostora je drzna taktika kompozicije. Oblike svetle svetlobe so podobne nepravilnim svetlobnim oblikam spletične v ospredju, vendar ostro določen okvir vrat ponavlja mejo ogledala. Ogledalo je popolnoma definiran neprekinjen bled pravokotnik znotraj širokega črnega pravokotnika. Jasna geometrijska oblika, bolj kot osvetljen obraz, gledalca opozori zlomljena geometrijska oblika, kot so vrata, ali senčen ali poševen obraz, kot je pritlikavec v ospredju ali moški v ozadju. Gledalec ne more razlikovati značilnosti kralja in kraljice, toda v opalescentnem sijaju zrcalne površine so žareči ovali očitno obrnjeni neposredno proti gledalcu. Jonathan Miller je poudaril, da je ogledalo poleg »dodajanja sugestivnih sijajev na poševnih robovih najpomembnejše tako, da razkrije posnetke, katerih svetlost je tako v neskladju z zatemnenostjo okoliške stene, da si jo je mogoče le sposoditi odsev močno osvetljenih figur kralja in kraljice«.<ref>Miller (1998), pp.&nbsp;78–79</ref> Ker se spletični odražata druga v drugi, imata tudi kralj in kraljica svoje dvojnike na sliki, v slabo osvetljenih oblikah spremljevalca in stražarja, ki služita in skrbita za hčerko. Pozicioniranje teh figur vzpostavi vzorec, en moški, par, en moški, par, in čeprav so zunanje figure bližje gledalcu kot ostale, vse zasedajo enak vodoravni pas na površini slike. Notranji zapletenosti slike in ustvarjanju nadaljnjih vizualnih interakcij doda pritlikavec v ospredju, katerega dvignjena roka odraža kretnjo figure v ozadju, medtem ko sta njegovo igrivo obnašanje in odvračanje pozornosti od osrednjega dogajanja v popolnem nasprotju z njim. Neformalnost njegove poze, njegovega senčnega profila in njegovih temnih las mu služijo kot zrcalna slika klečečega spremljevalca infantinje. Vendar ga je slikar postavil naprej pred svetlobo, ki teče skozi okno, in tako zmanjšal kontrast tona na tej sliki v ospredju. Kljub nekaterim prostorskim dvoumnostim je to slikarjev najbolj temeljito izveden arhitekturni prostor in edini, v katerem je prikazan strop. Po mnenju López-Reya Velázquez v nobeni drugi kompoziciji ni tako dramatično usmeril pogleda na področja, ki so izven gledalčevega pogleda: tako platno, ki ga vidi, kot slika in prostor onkraj okvira, kjer stojita kralj in kraljica, si je mogoče le predstavljati.<ref>López-Rey (1999), p.&nbsp;217</ref> Golota temnega stropa, zadnji del Velázquezovega platna in stroga geometrija uokvirjenih slik nasprotujejo animiranemu, briljantno osvetljenemu in razkošno poslikanemu spremstvu v ospredju.<ref name="LR216">López-Rey (1999), pp.&nbsp;216–217</ref> == Interpretacija == Izmuzljivost ''Las Meninas'' po mnenju Dawsona Carra »nakazuje, da sta umetnost in življenje iluzija«. [61] Razmerje med iluzijo in resničnostjo je bilo v španski kulturi v 17. stoletju osrednje vprašanje, predvsem v ''[[Don Kihot]]u'', najbolj znanem delu španske baročne literature. V zvezi s tem je predstava [[Pedro Calderón de la Barca|Calderóna de la Barce]] ''Življenje je sen'' pogosto obravnavana kot literarni ekvivalent Velázquezove slike. [[File:Velazquez figurando.jpg|thumb|right|Detajl prikazuje rdeči križ reda Santiago, naslikan na prsih Velázqueza. Verjetno je bila ta podrobnost dodana pozneje, saj je bil slikar v red sprejet s kraljevim odlokom 28. novembra 1659.<ref>López-Rey (1999), Vol.&nbsp;II, p.&nbsp;308</ref>]] Jon Manchip White ugotavlja, da je sliko mogoče videti kot povzetek celotnega življenja in Velázquezove kariere, pa tudi povzetek njegove umetnosti do te točke. Svoj edini potrjeni avtoportret je postavil v sobo v kraljevi palači, obkroženo s skupino kraljeve družine, dvorjanov in finih predmetov, ki predstavljajo njegovo življenje na dvoru. Umetnostna zgodovinarka Svetlana Alpers trdi, da je Velázquez z upodabljanjem umetnika na delu v družbi kraljev in plemstva zahteval visok status tako umetnika kot njegove umetnosti <ref>Alpers (2005), p.&nbsp;150</ref> in zlasti predlaga, da je slika bolj liberalna kot mehanska umetnost. Ta razlika je bila takrat sporna. Velázquezu bi bilo to pomembno, saj so pravila reda Santiaga izključevala tiste, katerih poklic je bil mehaničen. Kahr zatrjuje, da je bil to najboljši način, da je Velázquez dokazal, da »ni niti obrtnik niti umetnik, temveč dvorni uradnik«. Poleg tega je bil to način, da se izkaže, da ga kraljeva družina sprejema.<ref>Kahr (1975), p.&nbsp;241</ref> Michel Foucault je uvodno poglavje ''Red stvari'' (1966) posvetil analizi ''Las Meninas''. Foucault sliko natančno opisuje, vendar v jeziku, ki ga »niti ne predpisujejo niti ne filtrirajo različna besedila umetnostnozgodovinskih preiskav«.<ref name="Gresle">Gresle, Yvette. "[https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/02564710608530401 Foucault's 'Las Meninas' and art-historical methods]". ''Journal of Literary Studies'', retrieved 1 December 2008.</ref> Foucault si je sliko ogledoval ne glede na temo, niti na umetnikovo biografijo, tehnične sposobnosti, vire in vplive, družbeni kontekst ali odnos s svojimi pokrovitelji. Namesto tega analizira njeno zavestno umetnost in izpostavi zapleteno mrežo vizualnih odnosov med slikarjem, subjektom-modelom in gledalcem: :»Zdaj je on (slikar) viden v trenutku miru, v nevtralnem središču svojega nihanja. Njegov temen trup in svetel obraz sta na pol poti med vidnim in nevidnim: izstopi s platna onkraj našega pogleda, se premakne v naš pogled; ko pa v trenutku naredi korak v desno in se odstrani iz našega pogleda, bo stal točno pred platnom, ki ga slika; vstopil bo v tisto regijo, kjer bo njegova slika, za trenutek zanemarjena, zanj spet postala vidna, brez sence in brez zadržkov. Kot da slikarja hkrati ni mogoče videti na sliki, kjer je zastopan, in videti tudi tisto, na čemer nekaj predstavlja.« <ref>Foucault (1966), pp.&nbsp;3–4</ref> Foucaultova analiza ''Las Meninas'', čeprav na eni ravni prispeva k umetnostni zgodovini, bolj govori o epistemologiji, natančneje o »kognitivnem statusu sodobnih humanističnih ved«.<ref>Gutting, Gary. ''Michel Foucault's Archaeology of Scientific Reason''. Cambridge University Press, 1989. ISBN 0521366984, p. 139.</ref> == Las Meninas kot vrhunec Velázquezovih tem == [[File:Cristo en casa de Marta y María, by Diego Velázquez.jpg|thumb|left|''Kristus v hiši Marte in Marije'' Diega Velázqueza, 1618. Manjša slika je lahko pogled v drugo sobo, slika na steni ali odsev v ogledalu.]] Številni vidiki ''Las Meninas'' se nanašajo na prejšnja Velázquezova dela, v katerih se poigrava s konvencijami predstavitev. V ''Veneri pred ogledalom'' - njegovemu edinemu ohranjenemu aktu - je obraz osebe v zrcalu viden, zamegljen nad realizmom. Kot zrcala je takšen, da »čeprav pogosto opisujejo, da se gleda, nas bolj zmedeno gleda«.<ref>Miller (1998), p.&nbsp;162</ref> V zgodnjem delu ''Kristus v hiši Marte in Marije'' iz leta 1618 so Kristusa in njegove spremljevalce videli le skozi odprtino v sobi zadaj, po navedbah National Gallery (London), ki jasno vedo, da je to namen, čeprav so pred obnovo mnogi umetnostni zgodovinarji to sceno obravnavali bodisi kot sliko, ki visi na steni v glavnem prizoru, bodisi kot odsev v ogledalu in razprava se je nadaljevala.<ref>The restoration was in 1964, and removed earlier "clumsy repainting". MacLaren (1970), p.&nbsp;122</ref><ref>Jonathan Miller, for example, in 1998, continued to regard the inset picture as a reflection in a mirror. Miller (1998), p.&nbsp;162</ref> Tudi obleka, ki se nosi v obeh prizorih, se razlikuje: glavni prizor je v sodobni obleki, medtem ko prizor s Kristusom uporablja konvencionalno ikonografsko biblijsko obleko. To je tudi značilnost ''[[Triumf Bacha| Los Borrachos]]'' iz leta 1629, kjer se sodobni kmetje družijo z bogom Bachom in njegovimi spremljevalci, ki so običajni neoblečeni. Tako kot pri nekaterih njegovih zgodnjih ''bodegones'' figure gledajo neposredno gledalca, kot da iščejo reakcijo. V ''[[Predice|Las Hilanderas]]'', verjetno naslikana leto po ''Las Meninas'', sta prikazana dva različna prizora iz Ovida: eden v sodobni obleki v ospredju, drugi pa delno v starinski obleki, igrani pred tapiserijo na zadnji steni sobe za prvim. Po mnenju kritičarke Sire Dambe »so na tej sliki vidiki zastopanja in moči obravnavani na načine, ki so tesno povezani z njihovim ravnanjem v ''Las Meninas''«. V seriji portretov iz poznih 1630-ih in 1640-ih - vsi so zdaj v Pradu - je Velázquez naslikal klovne in druge člane kraljevega gospodinjstva, ki so se predstavljali kot bogovi, junaki in filozofi; namen je zagotovo delno komičen, vsaj za tiste, ki vedo, vendar zelo dvoumno.<ref>Prado (1996), pp.&nbsp;428–31</ref> Velázquezovi portreti same kraljeve družine so bili dotlej enostavni, čeprav pogosto neprijetno neposredni in izrazito zapleteni. Po drugi strani pa so njegovi kraljevi portreti, zasnovani tako, da jih je mogoče videti po prostranih palačnih sobah, močneje kot njegova druga dela obdelani bravurozno, po kateri je znan: »Velázquezovo ravnanje z barvami je izjemno svobodno in ko se nekdo približuje ''Las Meninas'' se točka nenadoma raztopi v madeže in kapljice barve. Čopiči z dolgim ročajem, ki jih je uporabil, so mu omogočili, da se je postavil nazaj in presodil celotni učinek.« [[File:La familia de Carlos IV, por Francisco de Goya.jpg|right|thumb|[[Francisco Goya]], ''[[Karel IV. Španski in njegova družina]]'' se sklicuje na ''Las Meninas'', vendar je manj naklonjen svojim temam kot Velázquezov portret.<ref name="G69">Gassier (1995), pp.&nbsp;69–73</ref>]] == Vpliv == Leta 1692 je neapeljski slikar [[Luca Giordano]] postal eden redkih, ki si je lahko ogledoval slike v zasebnih prostorih Filipa IV., ''Las Meninas'' pa ga je močno navdušila. Giordano je delo opisal kot »teologijo slikarstva« in navdihnila ga je, da naslika ''Počastitev Velázqueza'' (Narodna galerija v Londonu).<ref name="Brady94">Brady (2006), p.&nbsp;94</ref> V začetku 18. stoletja je njegov opus postal mednarodno prepoznaven, kasneje v stoletju pa so se britanski zbiratelji odpravili v Španijo v iskanju nakupov. Ker je bila priljubljenost italijanske umetnosti takrat med britanskimi poznavalci na vrhuncu, so se osredotočili na slike, ki so kazale očiten italijanski vpliv, v glavnem pa so ignorirali druge, kot je ''Las Meninas''. Skoraj takojšen vpliv je razviden iz dveh Mazovih portretov oseb, upodobljenih v ''Las Meninas'', ki na nek način obračata motiv te slike. Deset let pozneje, leta 1666, je Mazo naslikal infantinjo Margaret Terezo, ki je bila takrat stara 15 let in je ravno zapustila Madrid, da bi se poročila s svetim rimskim cesarjem. V ozadju so figure v dveh nadaljnjih odmikajočih se vratih, med katerimi je bil novi kralj Karel (brat Margarete Tereze), drugi pa pritlikavec Maribarbola. Mazov portret ovdovele kraljice Mariane skozi vrata v Alcázarju znova prikazuje mladega kralja s pritlikavci, morda tudi Maribarbolo in spremljevalci, ki mu nudijo pijačo.<ref>MacLaren (1970), pp.&nbsp;52–53. [http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=ng2926 National Gallery] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071024003349/http://www.nationalgallery.org.uk/cgi-bin/WebObjects.dll/CollectionPublisher.woa/wa/work?workNumber=NG2926 |date=24 October 2007 }} The painting has been cut down.</ref> Mazova slika ''Družina umetnika'' prikazuje tudi sestavo, podobno kompoziciji ''Las Meninas''. [[Francisco Goya]] je leta 1778 natisnil ''Las Meninas'' <ref>Gassier, Pierre (1995). ''Goya: Biographical and Critical Study''. New York: Skira, p.&nbsp;24. [http://paul.rutgers.edu/~mosteiro/goya-las-meninas.jpg Image] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080227170031/http://paul.rutgers.edu/~mosteiro/goya-las-meninas.jpg |date=27 February 2008 }}</ref> in pozneje uporabil Velázquezovo sliko kot vzor za svojo sliko ''Karel IV. Španski in njegova družina''. Tako kot v ''Las Meninas'' tudi v Goyinem delu kraljeva družina očitno obišče umetnikov atelje. Na obeh slikah je umetnik prikazan na platnu, od katerega je viden le zadnji del. Goya pa atmosfersko in toplo perspektivo ''Las Meninas'' nadomesti s tistim, kar Pierre Gassier imenuje občutek »neizbežne zadušitve«. Goyina kraljeva družina je predstavljena na »odru, obrnjenem proti javnosti, medtem ko slikar v senci kril s turobnim nasmehom pokaže in reče: »Poglejte jih in presodite sami!« « [[File:The Daughters of Edward Darley Boit, John Singer Sargent, 1882 (unfree frame crop).jpg|thumb|left|John Singer Sargent, '' Hčere Edwarda Darleyja Boita '', 1882, olje na platnu, 222,5 x 222,5 cm, Bostonski muzej lepih umetnosti]] Britanski zbiratelj umetnin iz 19. stoletja William John Bankes je med [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]] (1808–1814) odpotoval v Španijo in dobil kopijo ''Las Meninas'', ki jo je naslikal Mazo <ref name="Brad100-101">Brady (2006), pp.&nbsp;100–101</ref>, za katero je menil, da je originalna pripravljalna Velázquezova oljna skica - čeprav Velázquez običajno ni slikal študij. Bankes je nakup opisal kot »slavo moje zbirke« in opozoril, da je bil »dolgo v pogodbi zanjo in je moral plačati visoko ceno«. [82] Kopijo so v celotnem 19. stoletju občudovali v Veliki Britaniji in je zdaj v Kingston Lacyju. V zadnjem času se pojavljajo predlogi, da bi to lahko vseeno bila Velázquezova. Novo priznanje za Velázquezove manj italijanske slike se je razvilo po letu 1819, ko je Ferdinand VII. odprl kraljevo zbirko za javnost. Leta 1879 je John Singer Sargent naslikal manjšo kopijo ''Las Meninas'', leta 1882 pa se je poklonil sliki v svoji ''Hčere Edwarda Darleyja Boita'', medtem ko je irski umetnik sir John Lavery izbral Velázquezovo mojstrovino kot osnovo za svoj portret ''Kraljeva družina v Buckinghamski palači, 1913''. Jurij V. je med izvedbo slike obiskal Laveryjev atelje in se morda spomnil legende, da je Filip IV. na figuri Velázqueza narisal križ vitezov Santiaga, vprašal Laveryja, če bi lahko prispeval portretu z lastno roko. Po Laveryju: »Ker sem mislil, da je kraljevsko modra morda primerna barva, sem jo zmešal na paleti in jo je [Jurij V.] s pomočjo čopiča nanesel na trak podveze.« Med avgustom in decembrom 1957 je [[Pablo Picasso]] naslikal vrsto 58 interpretacij ''Las Meninas'' in njegovih figur, ki trenutno zapolnjujejo sobo ''Las Meninas'' v Museu Picasso v Španiji. Picasso ni spreminjal likov znotraj serije, je pa v veliki meri ohranil naravnost scene; po mnenju muzeja njegova dela predstavljajo »izčrpno preučevanje oblike, ritma, barve in gibanja«. Izpis Richarda Hamiltona iz leta 1973, ki ga je imenoval ''Picassove Meninas'', se opira na Velázqueza in Picassa. Fotograf Joel-Peter Witkin je s strani španskega ministrstva za kulturo naročil delo z naslovom ''Las Meninas v Novi Mehiki'' (1987), ki omenja Velázquezovo sliko in druga dela španskih umetnikov. <ref>{{Citation | last1 = Parry | first1 = Eugenia | last2 = Witkin | first2 = Joel-Peter | title = Joel-Peter Witkin | publisher = Phaidon | page = 66 | url = https://books.google.com/books?id=i9lTAAAAMAAJ&q=witkin+spanish+velazquez+commissioned&dq=witkin+spanish+velazquez+commissioned | year = 2001 | isbn = 978-0-7148-4056-7}}</ref> Leta 2004 je video umetnica Eve Sussman posnela ''89 sekund v Alcázarju'', video visoke ločljivosti, ki ga je navdihnila ''Las Meninas''. Delo je poustvarjanje trenutkov pred približno 89 sekundami in neposredno po njih, ko bi se kraljeva družina in njihovi dvorjani združili v natančni konfiguraciji Velázquezove slike. Sussmanova je zbrala skupino 35 članov, vključno z arhitektom, scenografom, koreografom, kostumografom, igralci, igralkami in filmsko ekipo.<ref>Sawkins, Annemarie. "[http://www.marquette.edu/haggerty/exhibitions/sussman.html Eve Sussman's 89 Seconds at Alcázar]". Marquette University. Retrieved 7 December 2007. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071219044743/http://www.marquette.edu/haggerty/exhibitions/sussman.html |date=19 December 2007 }}</ref> Na razstavi v Museu Picasso leta 2008 z naslovom ''Pozabi na Velázqueza: Las Meninas'' so bila med drugimi dela, ki so se odzvala na Velázquezovo sliko, slikarjev: Fermín Aguayo, Avigdor Arikha, Claudio Bravo, Juan Carreño de Miranda, Michael Craig-Martin, Salvador Dalí, Juan Downey, Goya, Hamilton , Mazo, Vik Muniz, Jorge Oteiza, Picasso, Antonio Saura, Franz von Stuck, Sussman, Manolo Valdés in Witkin. Leta 2009 je Muzej Prado začel projekt, ki olajša dostop do ''Las Meninas'' v mega visoki ločljivosti prek interneta.<ref>[https://www.museodelprado.es/actualidad/noticia/las-14-obras-maestras-del-museo-del-prado-en-mega/220f2fe9-beec-44a2-afdb-8c67ff37256c Las 14 obras maestras del museo del Prado en mega alta resolución en Google Earth]</ref> V letih 2010 in 2011 je Felix de la Concha ustvaril ''Las Meninas pod umetno svetlobo''. Gre za natančno kopijo, izdelano v mestu Iowa, naslikano z oljem na 140 plošč, ki skupaj rekonstruirajo dejansko velikost slike 318 x 276 cm. Temu je bilo dodanih 30 cm na levi strani, ki odraža izgubo izvirnika zaradi požara v Alcazarju leta 1734. To daje novo branje kompoziciji. Njegovo delo s svojo razdrobljenostjo poudarja tudi umetnost razmnoževanja kot današnjega videza umetniških del. ''Las Meninas pod umetno svetlobo'' je na ogled od leta 2018 v hotelu NH v Zamori v Španiji.<ref>[https://www.elconfidencial.com/multimedia/video/virales/2018-02-18/replica-meninas-en-zamora-artista-felix-de-la-concha_1523332/ "Una réplica exacta de Las Meninas en Zamora", 'troceada' en 140 fragmentos]</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{refbegin}} * Svetlana Alpers (2005). ''The Vexations of art: Velázquez and others''. New Haven: Yale University Press, 2005. {{ISBN|0-300-10825-7}} * Brady, Xavier. ''Velázquez and Britain''. New Haven: Yale University Press, 2006. {{ISBN|1-85709-303-8}} * Carr, Dawson W. "Painting and reality: the art and life of Velázquez". ''Velázquez''. Eds. Dawson W. Carr and Xavier Bray. National Gallery London, 2006. {{ISBN|1-85709-303-8}} * Kenneth Clark. ''Looking at Pictures''. New York: Holt Rinehart and Winston, 1960. * Michel Foucault. ''The Order of Things: An Archaeology of the Human Sciences''. 1966. Paris: Gallimard, 1996. {{ISBN|0-679-75335-4}} * Gaggi, Silvio. ''Modern/Postmodern: A Study in Twentieth-century Arts and Ideas''. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 1989. {{ISBN|0-8122-1384-X}} * Held, Jutta and Alex Potts. "[https://www.jstor.org/stable/1360321 How Do the Political Effects of Pictures Come about? The Case of Picasso's ''Guernica'']". ''Oxford Art Journal'' 11.1 (1988): 33–39. * Hugh Honour and John Fleming. ''A World History of Art''. London: Macmillan, 1982. {{ISBN|1-85669-451-8}} * H. W. Janson ''History of Art: A Survey of the Major Visual Arts from the Dawn of History to the Present Day''. 2nd ed. Englewood Cliffs, New Jersey: Prentice-Hall, 1977. * Kahr, Madlyn Millner. "[https://www.jstor.org/stable/3049372 Velazquez and Las Meninas]". ''The Art Bulletin'' 57(2) (June 1975): 225–246. * López-Rey, José. ''Velázquez: Catalogue Raisonné''. Taschen, 1999. {{ISBN|3-8228-8277-1}} * MacLaren, Neil. ''The Spanish School, National Gallery Catalogues''. Rev. Allan Braham. National Gallery, London, 1970. {{ISBN|0-947645-46-2}} * Jonathan Miller. ''On reflection''. London: National Gallery Publications Limited, 1998. {{ISBN|0-300-07713-0}} * Museo del Prado. ''Museo del Prado, Catálogo de las pinturas''. Madrid: Ministerio de Educación y Cultura, Madrid, 1996. {{ISBN|84-7483-410-4}} * José Ortega y Gasset. ''Velázquez''. New York: Random House, 1953. * Russell, John. "[https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DEFD9123CF930A3575AC0A96F948260&sec=&spon=&pagewanted=1 Masterpieces caught between two wars]". ''[[The New York Times]]'', 3 September 1989. Retrieved 15 December 2007. * Snyder, Joel and Ted Cohen. "Reflexions on ''Las Meninas'': paradox lost". ''Critical Inquiry'' 7 (Winter 1980). * Snyder, Joel. "''Las Meninas'' and the Mirror of Prices." ''Critical Inquiry'' 11.4 (June 1985): 539–72. * Steinberg, Leo. "Valazquez' ''Las Meninas''" October 19 (Winter 1981): 45–54. * Stone, Harriet. ''The Classical Model: Literature and Knowledge in Seventeenth-century France''. Ithaca: Cornell University Press, 1996. {{ISBN|0-8014-3212-X}} * White, Jon Manchip. ''Diego Velázquez: Painter and Courtier''. London: Hamish Hamilton Ltd, 1969. {{ISBN|0-241-01624-X}} * McKim-Smith, G., Andersen-Bergdoll, G., Newman, R. ''Examining Velazquez'', Yale University Press, 1988 {{refend}} == Zunanje povezave == {{external media | width = 210px | align = right | video1 = [http://smarthistory.khanacademy.org/Velazquez-Las-Meninas.html Velázquez's ''Las Meninas''], Smarthistory}} {{Commons category|Las Meninas}} *[http://arquivo.pt/wayback/20090714102607/http%3A//www%2Emuseupicasso%2Ebcn%2Ees/eng/collection/cont_collec%2Ehtm#p12 Museo Picasso ''Las Meninas''] * [http://cv.uoc.edu/~04_999_01_u07/velazquez/amenines.html A Hypertextual Study of Velázquez's ''Las Meninas'', 1996] by Joan Campàs Montaner, professor of Digital art and Hypertext of the Universitat Oberta de Catalunya. * [http://lasmeninas.migueb.com La Kabala y ''Las Meninas''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200803041932/http://lasmeninas.migueb.com/ |date=2020-08-03 }} {{in lang|es}} * [http://www.evl.uic.edu/core.php?mod=4&type=2&indi=323 ''Las Meninas'' at the Electronic Visualization Lab at the University of Illinois at Chicago] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081205045435/http://www.evl.uic.edu/core.php?mod=4&type=2&indi=323 |date=2008-12-05 }} * [https://web.archive.org/web/20110918123558/http://www.audioviator.com/en/Audio-tour-Museo-del-Prado-Las-Meninas Educational audio tour of ''Las Meninas''] *[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/compoundobject/collection/p15324coll10/id/63259/rec/2 ''Velázquez ''], exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art (fully available online as PDF), which contains material on ''Las Meninas'' (see index) {{Diego Velázquez}} [[Kategorija:Dela Diega Velázqueza]] [[Kategorija:Baročno slikarstvo]] [[Kategorija:Slike leta 1656]] {{normativna kontrola}} dj1xn0eg36jd96rg87iwm8t9806m0di Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/1–1000 4 485412 6708314 6685884 2026-07-08T05:40:21Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 1–1000 6708314 wikitext text/x-wiki Od zadnje posodobitve 08. 07. 2026. je 13.919 strani glavnega prostora ustvarilo 198.213 edinstvenih uporabnikov. 10.000 najboljših uporabnikov je ustvarilo 204.293 strani ali 103,% Wikipedije. === 1–1000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 1 | [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] | 55.388 |- | 2 | [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] | 15.263 |- | 3 | [[Uporabnik:Grejo|Grejo]] | 13.608 |- | 4 | [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] | 10.889 |- | 5 | [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] | 7.145 |- | 6 | [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] | 6.563 |- | 7 | [[Uporabnik:Rude|Rude]] | 5.147 |- | 8 | [[Uporabnik:Slodave|Slodave]] | 4.569 |- | 9 | [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] | 3.694 |- | 10 | [[Uporabnik:Nusha|Nusha]] | 3.087 |- | 11 | [[Uporabnik:Paul28|Paul28]] | 3.081 |- | 12 | [[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]] | 2.892 |- | 13 | [[Uporabnik:SportiBot|SportiBot]] | 2.702 |- | 14 | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 2.604 |- | 15 | [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] | 2.568 |- | 16 | [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] | 1.665 |- | 17 | [[Uporabnik:JozefD|JozefD]] | 1.556 |- | 18 | [[Uporabnik:Romanm|Romanm]] | 1.232 |- | 19 | [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] | 1.173 |- | 20 | [[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]] | 1.171 |- | 21 | [[Uporabnik:Pv21|Pv21]] | 1.086 |- | 22 | [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] | 995 |- | 23 | [[Uporabnik:A09|A09]] | 950 |- | 24 | [[Uporabnik:Aarnejcic|Aarnejcic]] | 906 |- | 25 | [[Uporabnik:Mihas-bot|Mihas-bot]] | 898 |- | 26 | [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] | 882 |- | 27 | [[Uporabnik:Japan Football|Japan Football]] | 868 |- | 28 | [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] | 773 |- | 29 | [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] | 745 |- | 30 | [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] | 703 |- | 31 | [[Uporabnik:Mich973|Mich973]] | 628 |- | 32 | [[Uporabnik:Renesemee|Renesemee]] | 619 |- | 33 | [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] | 559 |- | 34 | [[Uporabnik:Marino|Marino]] | 554 |- | 35 | [[Uporabnik:Alebarasi|Alebarasi]] | 548 |- | 36 | [[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] | 522 |- | 37 | [[Uporabnik:Tone|Tone]] | 505 |- | 38 | [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] | 497 |- | 39 | [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] | 495 |- | 40 | [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] | 471 |- | 41 | [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Doncsecz~slwiki]] | 456 |- | 42 | [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] | 451 |- | 43 | [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] | 444 |- | 44 | [[Uporabnik:Archangel|Archangel]] | 427 |- | 45 | [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] | 427 |- | 46 | [[Uporabnik:Janeznovak|Janeznovak]] | 424 |- | 47 | [[Uporabnik:Matej Frančeškin|Matej Frančeškin]] | 407 |- | 48 | [[Uporabnik:Rethymno|Rethymno]] | 373 |- | 49 | [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] | 349 |- | 50 | [[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] | 339 |- | 51 | [[Uporabnik:Matijap|Matijap]] | 333 |- | 52 | [[Uporabnik:Nebotigatreba7|Nebotigatreba7]] | 313 |- | 53 | [[Uporabnik:Pandrej|Pandrej]] | 296 |- | 54 | [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] | 288 |- | 55 | [[Uporabnik:Struc|Struc]] | 287 |- | 56 | [[Uporabnik:Leopardi|Leopardi]] | 285 |- | 57 | [[Uporabnik:Heretik|Heretik]] | 285 |- | 58 | [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] | 275 |- | 59 | [[Uporabnik:ZimskoSonce|ZimskoSonce]] | 274 |- | 60 | [[Uporabnik:Badavinc|Badavinc]] | 274 |- | 61 | [[Uporabnik:MGTom|MGTom]] | 272 |- | 62 | [[Uporabnik:T@Di|T@Di]] | 269 |- | 63 | [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] | 260 |- | 64 | [[Uporabnik:Ilirski gusar|Ilirski gusar]] | 249 |- | 65 | [[Uporabnik:Gnooi|Gnooi]] | 246 |- | 66 | [[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]] | 228 |- | 67 | [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] | 226 |- | 68 | [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] | 222 |- | 69 | [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] | 221 |- | 70 | [[Uporabnik:Gap|Gap]] | 213 |- | 71 | [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] | 212 |- | 72 | [[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] | 201 |- | 73 | [[Uporabnik:Jurijbavdaz|Jurijbavdaz]] | 200 |- | 74 | [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] | 194 |- | 75 | [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] | 192 |- | 76 | [[Uporabnik:Fran|Fran]] | 190 |- | 77 | [[Uporabnik:Burek|Burek]] | 189 |- | 78 | [[Uporabnik:Anton Mravcek~slwiki|Anton Mravcek~slwiki]] | 187 |- | 79 | [[Uporabnik:BJ89|BJ89]] | 179 |- | 80 | [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] | 172 |- | 81 | [[Uporabnik:BuDi|BuDi]] | 170 |- | 82 | [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] | 170 |- | 83 | [[Uporabnik:Zupi|Zupi]] | 166 |- | 84 | [[Uporabnik:Yoda|Yoda]] | 166 |- | 85 | [[Uporabnik:Radek|Radek]] | 165 |- | 86 | [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] | 165 |- | 87 | [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] | 160 |- | 88 | [[Uporabnik:Lanfra|Lanfra]] | 158 |- | 89 | [[Uporabnik:AndrejS.K|AndrejS.K]] | 158 |- | 90 | [[Uporabnik:Cabana|Cabana]] | 155 |- | 91 | [[Uporabnik:KoRnholio8|KoRnholio8]] | 154 |- | 92 | [[Uporabnik:KocmutD|KocmutD]] | 153 |- | 93 | [[Uporabnik:Genovefa|Genovefa]] | 150 |- | 94 | [[Uporabnik:Danielg123|Danielg123]] | 150 |- | 95 | [[Uporabnik:5er|5er]] | 147 |- | 96 | [[Uporabnik:Hinko Gnito|Hinko Gnito]] | 146 |- | 97 | [[Uporabnik:Danny KM|Danny KM]] | 146 |- | 98 | [[Uporabnik:89.212.164.12|89.212.164.12]] | 145 |- | 99 | [[Uporabnik:Luka11235|Luka11235]] | 144 |- | 100 | [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Mravlja Matjaz]] | 142 |- | 101 | [[Uporabnik:Mg|Mg]] | 142 |- | 102 | [[Uporabnik:Tbddl|Tbddl]] | 137 |- | 103 | [[Uporabnik:Veprasmen|Veprasmen]] | 136 |- | 104 | [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] | 129 |- | 105 | [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] | 127 |- | 106 | [[Uporabnik:Ben-Picc|Ben-Picc]] | 125 |- | 107 | [[Uporabnik:Ferdi|Ferdi]] | 124 |- | 108 | [[Uporabnik:Janisterzaj|Janisterzaj]] | 123 |- | 109 | [[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] | 122 |- | 110 | [[Uporabnik:Ajznponar|Ajznponar]] | 119 |- | 111 | [[Uporabnik:Lander~slwiki|Lander~slwiki]] | 117 |- | 112 | [[Uporabnik:Marko Krmac|Marko Krmac]] | 116 |- | 113 | [[Uporabnik:Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] | 115 |- | 114 | [[Uporabnik:Viki11rodno|Viki11rodno]] | 112 |- | 115 | [[Uporabnik:Osbp|Osbp]] | 106 |- | 116 | [[Uporabnik:Gledalec|Gledalec]] | 105 |- | 117 | [[Uporabnik:Nareto|Nareto]] | 104 |- | 118 | [[Uporabnik:Feniks|Feniks]] | 103 |- | 119 | [[Uporabnik:Lacen|Lacen]] | 102 |- | 120 | [[Uporabnik:Ipos|Ipos]] | 102 |- | 121 | [[Uporabnik:FurmanKlemen|FurmanKlemen]] | 102 |- | 122 | [[Uporabnik:SamiKullström|SamiKullström]] | 101 |- | 123 | [[Uporabnik:Rok42|Rok42]] | 101 |- | 124 | [[Uporabnik:92.53.155.250|92.53.155.250]] | 101 |- | 125 | [[Uporabnik:67.60.27.122|67.60.27.122]] | 101 |- | 126 | [[Uporabnik:Haklc|Haklc]] | 98 |- | 127 | [[Uporabnik:Nimrod~slwiki|Nimrod~slwiki]] | 94 |- | 128 | [[Uporabnik:Freienthurn|Freienthurn]] | 93 |- | 129 | [[Uporabnik:Ajgorhoe|Ajgorhoe]] | 91 |- | 130 | [[Uporabnik:97E|97E]] | 91 |- | 131 | [[Uporabnik:MrPanyGoff|MrPanyGoff]] | 90 |- | 132 | [[Uporabnik:Slovenec sem|Slovenec sem]] | 87 |- | 133 | [[Uporabnik:Carameloncoffee|Carameloncoffee]] | 85 |- | 134 | [[Uporabnik:Prevod&priredba|Prevod&priredba]] | 81 |- | 135 | [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] | 81 |- | 136 | [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] | 79 |- | 137 | [[Uporabnik:Lynxmb|Lynxmb]] | 79 |- | 138 | [[Uporabnik:Khorva|Khorva]] | 79 |- | 139 | [[Uporabnik:Darkopet|Darkopet]] | 79 |- | 140 | [[Uporabnik:Wailer|Wailer]] | 78 |- | 141 | [[Uporabnik:Sweden|Sweden]] | 78 |- | 142 | [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] | 78 |- | 143 | [[Uporabnik:Dkovacicg|Dkovacicg]] | 78 |- | 144 | [[Uporabnik:ILipovšek|ILipovšek]] | 76 |- | 145 | [[Uporabnik:Bernijeri|Bernijeri]] | 74 |- | 146 | [[Uporabnik:Zlatifilatelist|Zlatifilatelist]] | 73 |- | 147 | [[Uporabnik:Zgnjecko|Zgnjecko]] | 73 |- | 148 | [[Uporabnik:Polonica|Polonica]] | 73 |- | 149 | [[Uporabnik:56jhoG|56jhoG]] | 73 |- | 150 | [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] | 71 |- | 151 | [[Uporabnik:Miran77|Miran77]] | 71 |- | 152 | [[Uporabnik:Andsmo|Andsmo]] | 71 |- | 153 | [[Uporabnik:Miggie H|Miggie H]] | 70 |- | 154 | [[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] | 70 |- | 155 | [[Uporabnik:Prunk|Prunk]] | 66 |- | 156 | [[Uporabnik:NN|NN]] | 66 |- | 157 | [[Uporabnik:Igor|Igor]] | 66 |- | 158 | [[Uporabnik:MatheusMe|MatheusMe]] | 65 |- | 159 | [[Uporabnik:JGeoheli|JGeoheli]] | 65 |- | 160 | [[Uporabnik:Darko Pes~slwiki|Darko Pes~slwiki]] | 65 |- | 161 | [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] | 63 |- | 162 | [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]] | 62 |- | 163 | [[Uporabnik:Jay Hodec|Jay Hodec]] | 62 |- | 164 | [[Uporabnik:Garygo golob|Garygo golob]] | 61 |- | 165 | [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] | 61 |- | 166 | [[Uporabnik:Rosinant|Rosinant]] | 60 |- | 167 | [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] | 59 |- | 168 | [[Uporabnik:BiS|BiS]] | 59 |- | 169 | [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] | 59 |- | 170 | [[Uporabnik:Delphi goldy|Delphi goldy]] | 57 |- | 171 | [[Uporabnik:Alsi24|Alsi24]] | 56 |- | 172 | [[Uporabnik:Eton vs harrow|Eton vs harrow]] | 55 |- | 173 | [[Uporabnik:Blog84|Blog84]] | 54 |- | 174 | [[Uporabnik:Jurij5|Jurij5]] | 53 |- | 175 | [[Uporabnik:Joshua~slwiki|Joshua~slwiki]] | 53 |- | 176 | [[Uporabnik:Reorgart|Reorgart]] | 52 |- | 177 | [[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] | 52 |- | 178 | [[Uporabnik:Grozec|Grozec]] | 52 |- | 179 | [[Uporabnik:Wikiped~slwiki|Wikiped~slwiki]] | 51 |- | 180 | [[Uporabnik:Odisej|Odisej]] | 50 |- | 181 | [[Uporabnik:Mdolinar|Mdolinar]] | 50 |- | 182 | [[Uporabnik:Keber|Keber]] | 49 |- | 183 | [[Uporabnik:Alexbass|Alexbass]] | 49 |- | 184 | [[Uporabnik:Ales Em.|Ales Em.]] | 48 |- | 185 | [[Uporabnik:Urbi|Urbi]] | 46 |- | 186 | [[Uporabnik:Silvija|Silvija]] | 46 |- | 187 | [[Uporabnik:Matej200|Matej200]] | 46 |- | 188 | [[Uporabnik:Jz|Jz]] | 46 |- | 189 | [[Uporabnik:Godvisna|Godvisna]] | 46 |- | 190 | [[Uporabnik:Spid3rM|Spid3rM]] | 45 |- | 191 | [[Uporabnik:Petra Jordan|Petra Jordan]] | 44 |- | 192 | [[Uporabnik:JC|JC]] | 44 |- | 193 | [[Uporabnik:Greek Strategos|Greek Strategos]] | 44 |- | 194 | [[Uporabnik:Ghdf23e|Ghdf23e]] | 42 |- | 195 | [[Uporabnik:An272727|An272727]] | 42 |- | 196 | [[Uporabnik:Kapitan|Kapitan]] | 41 |- | 197 | [[Uporabnik:DRZAVICA|DRZAVICA]] | 41 |- | 198 | [[Uporabnik:Triglav 2000|Triglav 2000]] | 40 |- | 199 | [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] | 40 |- | 200 | [[Uporabnik:AstroKaktus|AstroKaktus]] | 40 |- | 201 | [[Uporabnik:Szczecinolog|Szczecinolog]] | 39 |- | 202 | [[Uporabnik:Rastofan|Rastofan]] | 39 |- | 203 | [[Uporabnik:Proseminar 2005|Proseminar 2005]] | 39 |- | 204 | [[Uporabnik:Podmejc|Podmejc]] | 38 |- | 205 | [[Uporabnik:Spiko-carpediem|Spiko-carpediem]] | 37 |- | 206 | [[Uporabnik:Missmarple~slwiki|Missmarple~slwiki]] | 37 |- | 207 | [[Uporabnik:Iskra16|Iskra16]] | 37 |- | 208 | [[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]] | 37 |- | 209 | [[Uporabnik:Navportus|Navportus]] | 36 |- | 210 | [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] | 35 |- | 211 | [[Uporabnik:Tine5|Tine5]] | 34 |- | 212 | [[Uporabnik:Primorc na kvadrat|Primorc na kvadrat]] | 34 |- | 213 | [[Uporabnik:PIHNER|PIHNER]] | 34 |- | 214 | [[Uporabnik:Lm|Lm]] | 34 |- | 215 | [[Uporabnik:Anchi3|Anchi3]] | 34 |- | 216 | [[Uporabnik:89.212.40.246|89.212.40.246]] | 34 |- | 217 | [[Uporabnik:Vucic|Vucic]] | 33 |- | 218 | [[Uporabnik:Vlado2208|Vlado2208]] | 33 |- | 219 | [[Uporabnik:Makenzis|Makenzis]] | 33 |- | 220 | [[Uporabnik:Zalozba sanje|Zalozba sanje]] | 32 |- | 221 | [[Uporabnik:Revizorka|Revizorka]] | 32 |- | 222 | [[Uporabnik:Lyonski|Lyonski]] | 32 |- | 223 | [[Uporabnik:Princess Maria|Princess Maria]] | 31 |- | 224 | [[Uporabnik:Ljubljana007|Ljubljana007]] | 31 |- | 225 | [[Uporabnik:Brane.Blokar|Brane.Blokar]] | 31 |- | 226 | [[Uporabnik:B4d|B4d]] | 31 |- | 227 | [[Uporabnik:Avs3nik|Avs3nik]] | 31 |- | 228 | [[Uporabnik:Pa3k|Pa3k]] | 30 |- | 229 | [[Uporabnik:Krefts|Krefts]] | 30 |- | 230 | [[Uporabnik:Katy9|Katy9]] | 30 |- | 231 | [[Uporabnik:Ike~slwiki|Ike~slwiki]] | 30 |- | 232 | [[Uporabnik:Blazv|Blazv]] | 30 |- | 233 | [[Uporabnik:BenCe|BenCe]] | 30 |- | 234 | [[Uporabnik:X~slwiki|X~slwiki]] | 29 |- | 235 | [[Uporabnik:Vdomen|Vdomen]] | 29 |- | 236 | [[Uporabnik:Rote kapelle|Rote kapelle]] | 29 |- | 237 | [[Uporabnik:Javor|Javor]] | 29 |- | 238 | [[Uporabnik:Francelj99|Francelj99]] | 29 |- | 239 | [[Uporabnik:Endify|Endify]] | 29 |- | 240 | [[Uporabnik:EmiliaITČA|EmiliaITČA]] | 29 |- | 241 | [[Uporabnik:Edmoon|Edmoon]] | 29 |- | 242 | [[Uporabnik:Asopotnik|Asopotnik]] | 29 |- | 243 | [[Uporabnik:AnaJur|AnaJur]] | 29 |- | 244 | [[Uporabnik:Robertz|Robertz]] | 28 |- | 245 | [[Uporabnik:Oblak1234|Oblak1234]] | 28 |- | 246 | [[Uporabnik:Burduhuan|Burduhuan]] | 28 |- | 247 | [[Uporabnik:Svcirbeljes|Svcirbeljes]] | 27 |- | 248 | [[Uporabnik:Muklebor|Muklebor]] | 27 |- | 249 | [[Uporabnik:Kastus~slwiki|Kastus~slwiki]] | 27 |- | 250 | [[Uporabnik:JurijM6|JurijM6]] | 27 |- | 251 | [[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] | 27 |- | 252 | [[Uporabnik:Belasolf29|Belasolf29]] | 27 |- | 253 | [[Uporabnik:Pozlepster|Pozlepster]] | 26 |- | 254 | [[Uporabnik:PhJ|PhJ]] | 26 |- | 255 | [[Uporabnik:Maja Vehar|Maja Vehar]] | 26 |- | 256 | [[Uporabnik:Duxborut|Duxborut]] | 26 |- | 257 | [[Uporabnik:BGBFBFBDF|BGBFBFBDF]] | 26 |- | 258 | [[Uporabnik:Artelind|Artelind]] | 26 |- | 259 | [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]] | 26 |- | 260 | [[Uporabnik:Tjasa DNK|Tjasa DNK]] | 25 |- | 261 | [[Uporabnik:Seba~slwiki|Seba~slwiki]] | 25 |- | 262 | [[Uporabnik:Matk~slwiki|Matk~slwiki]] | 25 |- | 263 | [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] | 25 |- | 264 | [[Uporabnik:Grudy|Grudy]] | 25 |- | 265 | [[Uporabnik:Francsolina|Francsolina]] | 25 |- | 266 | [[Uporabnik:YtoSu|YtoSu]] | 24 |- | 267 | [[Uporabnik:Majaseb|Majaseb]] | 24 |- | 268 | [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] | 24 |- | 269 | [[Uporabnik:JaKob|JaKob]] | 24 |- | 270 | [[Uporabnik:-ična|-ična]] | 24 |- | 271 | [[Uporabnik:Gibalec|Gibalec]] | 24 |- | 272 | [[Uporabnik:TomažS|TomažS]] | 23 |- | 273 | [[Uporabnik:SunnyZoya|SunnyZoya]] | 23 |- | 274 | [[Uporabnik:Spela92|Spela92]] | 23 |- | 275 | [[Uporabnik:Skydancer|Skydancer]] | 23 |- | 276 | [[Uporabnik:Enej1000|Enej1000]] | 23 |- | 277 | [[Uporabnik:Apolitičnost|Apolitičnost]] | 23 |- | 278 | [[Uporabnik:Ango|Ango]] | 23 |- | 279 | [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] | 22 |- | 280 | [[Uporabnik:Pishcotec|Pishcotec]] | 22 |- | 281 | [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] | 22 |- | 282 | [[Uporabnik:Niste navedli veljavnega uporabniškega imena|Niste navedli veljavnega uporabniškega imena]] | 22 |- | 283 | [[Uporabnik:Napsy|Napsy]] | 22 |- | 284 | [[Uporabnik:Matej2|Matej2]] | 22 |- | 285 | [[Uporabnik:Jurius1991|Jurius1991]] | 22 |- | 286 | [[Uporabnik:Jssmrenton|Jssmrenton]] | 22 |- | 287 | [[Uporabnik:Gospodar|Gospodar]] | 22 |- | 288 | [[Uporabnik:Birdie|Birdie]] | 22 |- | 289 | [[Uporabnik:194.249.39.217|194.249.39.217]] | 22 |- | 290 | [[Uporabnik:193.201.212.157|193.201.212.157]] | 22 |- | 291 | [[Uporabnik:Sodček|Sodček]] | 21 |- | 292 | [[Uporabnik:Polona|Polona]] | 21 |- | 293 | [[Uporabnik:IAMSOMEBODYHERE|IAMSOMEBODYHERE]] | 21 |- | 294 | [[Uporabnik:Dr. Angela|Dr. Angela]] | 21 |- | 295 | [[Uporabnik:82.192.43.102|82.192.43.102]] | 21 |- | 296 | [[Uporabnik:Yoosh|Yoosh]] | 20 |- | 297 | [[Uporabnik:Urharec|Urharec]] | 20 |- | 298 | [[Uporabnik:Stalingrad1942|Stalingrad1942]] | 20 |- | 299 | [[Uporabnik:Neznanec|Neznanec]] | 20 |- | 300 | [[Uporabnik:MilanH|MilanH]] | 20 |- | 301 | [[Uporabnik:Lagos|Lagos]] | 20 |- | 302 | [[Uporabnik:Jarc5|Jarc5]] | 20 |- | 303 | [[Uporabnik:Franc Zupanič|Franc Zupanič]] | 20 |- | 304 | [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] | 20 |- | 305 | [[Uporabnik:FelllixFelllicis|FelllixFelllicis]] | 20 |- | 306 | [[Uporabnik:217.72.84.32|217.72.84.32]] | 20 |- | 307 | [[Uporabnik:193.77.139.33|193.77.139.33]] | 20 |- | 308 | [[Uporabnik:Si Martin|Si Martin]] | 19 |- | 309 | [[Uporabnik:Pag|Pag]] | 19 |- | 310 | [[Uporabnik:Luka666|Luka666]] | 19 |- | 311 | [[Uporabnik:Hereamana Pitya|Hereamana Pitya]] | 19 |- | 312 | [[Uporabnik:Evka32|Evka32]] | 19 |- | 313 | [[Uporabnik:Eri92|Eri92]] | 19 |- | 314 | [[Uporabnik:193.77.234.58|193.77.234.58]] | 19 |- | 315 | [[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]] | 18 |- | 316 | [[Uporabnik:Kolii|Kolii]] | 18 |- | 317 | [[Uporabnik:Khanassassin~slwiki|Khanassassin~slwiki]] | 18 |- | 318 | [[Uporabnik:JozeS|JozeS]] | 18 |- | 319 | [[Uporabnik:Zmaj~slwiki|Zmaj~slwiki]] | 17 |- | 320 | [[Uporabnik:Y~slwiki|Y~slwiki]] | 17 |- | 321 | [[Uporabnik:Tomo|Tomo]] | 17 |- | 322 | [[Uporabnik:Neo7|Neo7]] | 17 |- | 323 | [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] | 17 |- | 324 | [[Uporabnik:Lowell~slwiki|Lowell~slwiki]] | 17 |- | 325 | [[Uporabnik:Karel Slekovec|Karel Slekovec]] | 17 |- | 326 | [[Uporabnik:Jernejz|Jernejz]] | 17 |- | 327 | [[Uporabnik:D.svet|D.svet]] | 17 |- | 328 | [[Uporabnik:Dr. tejtej|Dr. tejtej]] | 17 |- | 329 | [[Uporabnik:Alexio R. Gorički|Alexio R. Gorički]] | 17 |- | 330 | [[Uporabnik:213.253.99.153|213.253.99.153]] | 17 |- | 331 | [[Uporabnik:X. leia. x|X. leia. x]] | 16 |- | 332 | [[Uporabnik:Wramil|Wramil]] | 16 |- | 333 | [[Uporabnik:Vanilia|Vanilia]] | 16 |- | 334 | [[Uporabnik:Signal|Signal]] | 16 |- | 335 | [[Uporabnik:Osiris (uzurpiran)|Osiris (uzurpiran)]] | 16 |- | 336 | [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]] | 16 |- | 337 | [[Uporabnik:Makedonij|Makedonij]] | 16 |- | 338 | [[Uporabnik:JKos12|JKos12]] | 16 |- | 339 | [[Uporabnik:Janulaga|Janulaga]] | 16 |- | 340 | [[Uporabnik:Janja dvorsak|Janja dvorsak]] | 16 |- | 341 | [[Uporabnik:JanezPavelZebovec|JanezPavelZebovec]] | 16 |- | 342 | [[Uporabnik:Ilija~slwiki|Ilija~slwiki]] | 16 |- | 343 | [[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] | 16 |- | 344 | [[Uporabnik:D.Grom|D.Grom]] | 16 |- | 345 | [[Uporabnik:194.165.123.184|194.165.123.184]] | 16 |- | 346 | [[Uporabnik:Valuk|Valuk]] | 15 |- | 347 | [[Uporabnik:TN4556|TN4556]] | 15 |- | 348 | [[Uporabnik:Študent prava|Študent prava]] | 15 |- | 349 | [[Uporabnik:Rik|Rik]] | 15 |- | 350 | [[Uporabnik:Relist|Relist]] | 15 |- | 351 | [[Uporabnik:Neka oseba|Neka oseba]] | 15 |- | 352 | [[Uporabnik:Max Viktor|Max Viktor]] | 15 |- | 353 | [[Uporabnik:Matjazgregoric|Matjazgregoric]] | 15 |- | 354 | [[Uporabnik:Ma.R.|Ma.R.]] | 15 |- | 355 | [[Uporabnik:Lisjak|Lisjak]] | 15 |- | 356 | [[Uporabnik:Lilchy|Lilchy]] | 15 |- | 357 | [[Uporabnik:J donne|J donne]] | 15 |- | 358 | [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] | 15 |- | 359 | [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] | 15 |- | 360 | [[Uporabnik:Genovefa11|Genovefa11]] | 15 |- | 361 | [[Uporabnik:FJJ|FJJ]] | 15 |- | 362 | [[Uporabnik:EZdravstvo|EZdravstvo]] | 15 |- | 363 | [[Uporabnik:Damjanpopic|Damjanpopic]] | 15 |- | 364 | [[Uporabnik:Cr|Cr]] | 15 |- | 365 | [[Uporabnik:Cl Cu111|Cl Cu111]] | 15 |- | 366 | [[Uporabnik:2004ana|2004ana]] | 15 |- | 367 | [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urskapotocnik]] | 14 |- | 368 | [[Uporabnik:Sredina|Sredina]] | 14 |- | 369 | [[Uporabnik:Smrtnik|Smrtnik]] | 14 |- | 370 | [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] | 14 |- | 371 | [[Uporabnik:Prlek|Prlek]] | 14 |- | 372 | [[Uporabnik:Nadaja|Nadaja]] | 14 |- | 373 | [[Uporabnik:Menikure|Menikure]] | 14 |- | 374 | [[Uporabnik:Lojzka|Lojzka]] | 14 |- | 375 | [[Uporabnik:Kupper|Kupper]] | 14 |- | 376 | [[Uporabnik:KocjoBot|KocjoBot]] | 14 |- | 377 | [[Uporabnik:Jure Ferletič|Jure Ferletič]] | 14 |- | 378 | [[Uporabnik:Gartrozi|Gartrozi]] | 14 |- | 379 | [[Uporabnik:Gams~slwiki|Gams~slwiki]] | 14 |- | 380 | [[Uporabnik:Emanuel5|Emanuel5]] | 14 |- | 381 | [[Uporabnik:Blaž|Blaž]] | 14 |- | 382 | [[Uporabnik:89.142.131.170|89.142.131.170]] | 14 |- | 383 | [[Uporabnik:212.118.69.124|212.118.69.124]] | 14 |- | 384 | [[Uporabnik:193.2.69.128|193.2.69.128]] | 14 |- | 385 | [[Uporabnik:Zlatorok|Zlatorok]] | 13 |- | 386 | [[Uporabnik:Yugi Moto|Yugi Moto]] | 13 |- | 387 | [[Uporabnik:X4v13r3|X4v13r3]] | 13 |- | 388 | [[Uporabnik:Slovenski Wiki|Slovenski Wiki]] | 13 |- | 389 | [[Uporabnik:PJakopin|PJakopin]] | 13 |- | 390 | [[Uporabnik:Ninak97|Ninak97]] | 13 |- | 391 | [[Uporabnik:Mdolanc|Mdolanc]] | 13 |- | 392 | [[Uporabnik:Martinkrpan|Martinkrpan]] | 13 |- | 393 | [[Uporabnik:Lisjak20|Lisjak20]] | 13 |- | 394 | [[Uporabnik:Kr 009|Kr 009]] | 13 |- | 395 | [[Uporabnik:Kheva|Kheva]] | 13 |- | 396 | [[Uporabnik:JurijM|JurijM]] | 13 |- | 397 | [[Uporabnik:Jazmin|Jazmin]] | 13 |- | 398 | [[Uporabnik:Inimese|Inimese]] | 13 |- | 399 | [[Uporabnik:Gray eyes|Gray eyes]] | 13 |- | 400 | [[Uporabnik:Europan guy|Europan guy]] | 13 |- | 401 | [[Uporabnik:Drago G|Drago G]] | 13 |- | 402 | [[Uporabnik:Bbrnot|Bbrnot]] | 13 |- | 403 | [[Uporabnik:Anabell|Anabell]] | 13 |- | 404 | [[Uporabnik:202.216.49.245|202.216.49.245]] | 13 |- | 405 | [[Uporabnik:194.249.214.67|194.249.214.67]] | 13 |- | 406 | [[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] | 12 |- | 407 | [[Uporabnik:Zala~slwiki|Zala~slwiki]] | 12 |- | 408 | [[Uporabnik:YOyO908|YOyO908]] | 12 |- | 409 | [[Uporabnik:Yedlow|Yedlow]] | 12 |- | 410 | [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] | 12 |- | 411 | [[Uporabnik:Topjur01|Topjur01]] | 12 |- | 412 | [[Uporabnik:Škrbec|Škrbec]] | 12 |- | 413 | [[Uporabnik:Sinagoga Maribor|Sinagoga Maribor]] | 12 |- | 414 | [[Uporabnik:Pero Veliki|Pero Veliki]] | 12 |- | 415 | [[Uporabnik:Nkmb|Nkmb]] | 12 |- | 416 | [[Uporabnik:Nahuel reko|Nahuel reko]] | 12 |- | 417 | [[Uporabnik:Muhamed~slwiki|Muhamed~slwiki]] | 12 |- | 418 | [[Uporabnik:MaNeMeBasat|MaNeMeBasat]] | 12 |- | 419 | [[Uporabnik:Maj sm jz|Maj sm jz]] | 12 |- | 420 | [[Uporabnik:Majochka|Majochka]] | 12 |- | 421 | [[Uporabnik:Khgdh|Khgdh]] | 12 |- | 422 | [[Uporabnik:Jeanom|Jeanom]] | 12 |- | 423 | [[Uporabnik:Janez Pregrad|Janez Pregrad]] | 12 |- | 424 | [[Uporabnik:Ivo Lendić|Ivo Lendić]] | 12 |- | 425 | [[Uporabnik:Ibiuggib|Ibiuggib]] | 12 |- | 426 | [[Uporabnik:Grob-a|Grob-a]] | 12 |- | 427 | [[Uporabnik:Grmekglorija|Grmekglorija]] | 12 |- | 428 | [[Uporabnik:Fizik|Fizik]] | 12 |- | 429 | [[Uporabnik:Evon~slwiki|Evon~slwiki]] | 12 |- | 430 | [[Uporabnik:Citybus7|Citybus7]] | 12 |- | 431 | [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] | 12 |- | 432 | [[Uporabnik:Andrej Mohorcic|Andrej Mohorcic]] | 12 |- | 433 | [[Uporabnik:Aleks Birsa Jogan|Aleks Birsa Jogan]] | 12 |- | 434 | [[Uporabnik:195.250.208.151|195.250.208.151]] | 12 |- | 435 | [[Uporabnik:ZZoid|ZZoid]] | 11 |- | 436 | [[Uporabnik:Zaks222|Zaks222]] | 11 |- | 437 | [[Uporabnik:Zabavnique|Zabavnique]] | 11 |- | 438 | [[Uporabnik:Yure12|Yure12]] | 11 |- | 439 | [[Uporabnik:Wolfgang1212|Wolfgang1212]] | 11 |- | 440 | [[Uporabnik:Tuma~slwiki|Tuma~slwiki]] | 11 |- | 441 | [[Uporabnik:Teaadamlje|Teaadamlje]] | 11 |- | 442 | [[Uporabnik:Stdazi|Stdazi]] | 11 |- | 443 | [[Uporabnik:SloStyria|SloStyria]] | 11 |- | 444 | [[Uporabnik:Slikarka|Slikarka]] | 11 |- | 445 | [[Uporabnik:Settembrini~slwiki|Settembrini~slwiki]] | 11 |- | 446 | [[Uporabnik:Rokpok|Rokpok]] | 11 |- | 447 | [[Uporabnik:Rikša|Rikša]] | 11 |- | 448 | [[Uporabnik:Pavlin Ines|Pavlin Ines]] | 11 |- | 449 | [[Uporabnik:Monika Čebulj|Monika Čebulj]] | 11 |- | 450 | [[Uporabnik:ModraLKA|ModraLKA]] | 11 |- | 451 | [[Uporabnik:Merlotica|Merlotica]] | 11 |- | 452 | [[Uporabnik:Maja Hajdinjak|Maja Hajdinjak]] | 11 |- | 453 | [[Uporabnik:Maja.golob1|Maja.golob1]] | 11 |- | 454 | [[Uporabnik:LoveAlwaysWins|LoveAlwaysWins]] | 11 |- | 455 | [[Uporabnik:Lglukgl|Lglukgl]] | 11 |- | 456 | [[Uporabnik:Katykat012345|Katykat012345]] | 11 |- | 457 | [[Uporabnik:Kashi|Kashi]] | 11 |- | 458 | [[Uporabnik:Kakyoin95|Kakyoin95]] | 11 |- | 459 | [[Uporabnik:John Willock|John Willock]] | 11 |- | 460 | [[Uporabnik:JamarR|JamarR]] | 11 |- | 461 | [[Uporabnik:HairyFotr|HairyFotr]] | 11 |- | 462 | [[Uporabnik:Guerini85|Guerini85]] | 11 |- | 463 | [[Uporabnik:Grosek|Grosek]] | 11 |- | 464 | [[Uporabnik:Gozd.ing|Gozd.ing]] | 11 |- | 465 | [[Uporabnik:Ggorjan|Ggorjan]] | 11 |- | 466 | [[Uporabnik:Gergely Szabó77773|Gergely Szabó77773]] | 11 |- | 467 | [[Uporabnik:DustWolf~slwiki|DustWolf~slwiki]] | 11 |- | 468 | [[Uporabnik:Davorin|Davorin]] | 11 |- | 469 | [[Uporabnik:Danijelkovac|Danijelkovac]] | 11 |- | 470 | [[Uporabnik:Chii|Chii]] | 11 |- | 471 | [[Uporabnik:Astroboy|Astroboy]] | 11 |- | 472 | [[Uporabnik:AnaBo|AnaBo]] | 11 |- | 473 | [[Uporabnik:212.18.57.102|212.18.57.102]] | 11 |- | 474 | [[Uporabnik:1~slwiki|1~slwiki]] | 11 |- | 475 | [[Uporabnik:194.249.10.81|194.249.10.81]] | 11 |- | 476 | [[Uporabnik:W.123.W|W.123.W]] | 10 |- | 477 | [[Uporabnik:Undine75|Undine75]] | 10 |- | 478 | [[Uporabnik:Tunaman008|Tunaman008]] | 10 |- | 479 | [[Uporabnik:Tadej2|Tadej2]] | 10 |- | 480 | [[Uporabnik:Petra.merljak|Petra.merljak]] | 10 |- | 481 | [[Uporabnik:PaSha|PaSha]] | 10 |- | 482 | [[Uporabnik:Nk365|Nk365]] | 10 |- | 483 | [[Uporabnik:MSvetek|MSvetek]] | 10 |- | 484 | [[Uporabnik:Mojmir|Mojmir]] | 10 |- | 485 | [[Uporabnik:Mars68|Mars68]] | 10 |- | 486 | [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] | 10 |- | 487 | [[Uporabnik:Liiimona|Liiimona]] | 10 |- | 488 | [[Uporabnik:Kocpek|Kocpek]] | 10 |- | 489 | [[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] | 10 |- | 490 | [[Uporabnik:Jvehar1|Jvehar1]] | 10 |- | 491 | [[Uporabnik:JanezVajkard|JanezVajkard]] | 10 |- | 492 | [[Uporabnik:Iskra17|Iskra17]] | 10 |- | 493 | [[Uporabnik:Helter|Helter]] | 10 |- | 494 | [[Uporabnik:GmTS01510|GmTS01510]] | 10 |- | 495 | [[Uporabnik:Geogeo|Geogeo]] | 10 |- | 496 | [[Uporabnik:Gaber|Gaber]] | 10 |- | 497 | [[Uporabnik:Eva Karničnik|Eva Karničnik]] | 10 |- | 498 | [[Uporabnik:Edolen1|Edolen1]] | 10 |- | 499 | [[Uporabnik:Bojotijec|Bojotijec]] | 10 |- | 500 | [[Uporabnik:Blazko1944|Blazko1944]] | 10 |- | 501 | [[Uporabnik:BesAles|BesAles]] | 10 |- | 502 | [[Uporabnik:Ball|Ball]] | 10 |- | 503 | [[Uporabnik:Anjarav|Anjarav]] | 10 |- | 504 | [[Uporabnik:AlphaCenaturi|AlphaCenaturi]] | 10 |- | 505 | [[Uporabnik:89.142.55.227|89.142.55.227]] | 10 |- | 506 | [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] | 10 |- | 507 | [[Uporabnik:194.165.121.180|194.165.121.180]] | 10 |- | 508 | [[Uporabnik:Veryboringuser|Veryboringuser]] | 9 |- | 509 | [[Uporabnik:Tanmaru|Tanmaru]] | 9 |- | 510 | [[Uporabnik:Tamara Platovšek|Tamara Platovšek]] | 9 |- | 511 | [[Uporabnik:Sverige|Sverige]] | 9 |- | 512 | [[Uporabnik:Supmblaz|Supmblaz]] | 9 |- | 513 | [[Uporabnik:-SlOvEnEc-|-SlOvEnEc-]] | 9 |- | 514 | [[Uporabnik:SGruden|SGruden]] | 9 |- | 515 | [[Uporabnik:Sajtrga|Sajtrga]] | 9 |- | 516 | [[Uporabnik:RutoSu|RutoSu]] | 9 |- | 517 | [[Uporabnik:Rok Cestnik|Rok Cestnik]] | 9 |- | 518 | [[Uporabnik:RobiKobiFobi|RobiKobiFobi]] | 9 |- | 519 | [[Uporabnik:Prof. dr.nejc|Prof. dr.nejc]] | 9 |- | 520 | [[Uporabnik:Pisecbesedil|Pisecbesedil]] | 9 |- | 521 | [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] | 9 |- | 522 | [[Uporabnik:Miracle1001|Miracle1001]] | 9 |- | 523 | [[Uporabnik:Miladin|Miladin]] | 9 |- | 524 | [[Uporabnik:Miha21|Miha21]] | 9 |- | 525 | [[Uporabnik:Mhladn|Mhladn]] | 9 |- | 526 | [[Uporabnik:Mferenac|Mferenac]] | 9 |- | 527 | [[Uporabnik:Mancamm|Mancamm]] | 9 |- | 528 | [[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] | 9 |- | 529 | [[Uporabnik:Maja Jagodic|Maja Jagodic]] | 9 |- | 530 | [[Uporabnik:M4a1 sherman|M4a1 sherman]] | 9 |- | 531 | [[Uporabnik:Leszek Jańczuk|Leszek Jańczuk]] | 9 |- | 532 | [[Uporabnik:Kvaljubljana|Kvaljubljana]] | 9 |- | 533 | [[Uporabnik:Klemen Fazlič|Klemen Fazlič]] | 9 |- | 534 | [[Uporabnik:Kalypso|Kalypso]] | 9 |- | 535 | [[Uporabnik:Kaktus999|Kaktus999]] | 9 |- | 536 | [[Uporabnik:Jozze|Jozze]] | 9 |- | 537 | [[Uporabnik:JMerljak|JMerljak]] | 9 |- | 538 | [[Uporabnik:Jman~slwiki|Jman~slwiki]] | 9 |- | 539 | [[Uporabnik:Jelena Drazetic|Jelena Drazetic]] | 9 |- | 540 | [[Uporabnik:Janus~slwiki|Janus~slwiki]] | 9 |- | 541 | [[Uporabnik:Janibraune|Janibraune]] | 9 |- | 542 | [[Uporabnik:Izrael|Izrael]] | 9 |- | 543 | [[Uporabnik:Illuminat~slwiki|Illuminat~slwiki]] | 9 |- | 544 | [[Uporabnik:HorjakL|HorjakL]] | 9 |- | 545 | [[Uporabnik:HojsK|HojsK]] | 9 |- | 546 | [[Uporabnik:Gregor Šaronja|Gregor Šaronja]] | 9 |- | 547 | [[Uporabnik:G-Mac|G-Mac]] | 9 |- | 548 | [[Uporabnik:Ging|Ging]] | 9 |- | 549 | [[Uporabnik:FMF-EO|FMF-EO]] | 9 |- | 550 | [[Uporabnik:BostjanBatagelj|BostjanBatagelj]] | 9 |- | 551 | [[Uporabnik:Atomicmind|Atomicmind]] | 9 |- | 552 | [[Uporabnik:AmazingFood|AmazingFood]] | 9 |- | 553 | [[Uporabnik:Aajsamarakac|Aajsamarakac]] | 9 |- | 554 | [[Uporabnik:89.142.105.10|89.142.105.10]] | 9 |- | 555 | [[Uporabnik:86.58.12.169|86.58.12.169]] | 9 |- | 556 | [[Uporabnik:3xplo|3xplo]] | 9 |- | 557 | [[Uporabnik:212.30.72.245|212.30.72.245]] | 9 |- | 558 | [[Uporabnik:194.249.52.160|194.249.52.160]] | 9 |- | 559 | [[Uporabnik:194.249.24.93|194.249.24.93]] | 9 |- | 560 | [[Uporabnik:194.165.118.61|194.165.118.61]] | 9 |- | 561 | [[Uporabnik:194.165.112.20|194.165.112.20]] | 9 |- | 562 | [[Uporabnik:193.170.48.202|193.170.48.202]] | 9 |- | 563 | [[Uporabnik:Ziga293|Ziga293]] | 8 |- | 564 | [[Uporabnik:Zemljevidec|Zemljevidec]] | 8 |- | 565 | [[Uporabnik:Zalivski|Zalivski]] | 8 |- | 566 | [[Uporabnik:Y-FI|Y-FI]] | 8 |- | 567 | [[Uporabnik:ViktorijaPraštalo|ViktorijaPraštalo]] | 8 |- | 568 | [[Uporabnik:Veschcha|Veschcha]] | 8 |- | 569 | [[Uporabnik:Valju|Valju]] | 8 |- | 570 | [[Uporabnik:Tuoermin|Tuoermin]] | 8 |- | 571 | [[Uporabnik:Toanvungtau|Toanvungtau]] | 8 |- | 572 | [[Uporabnik:Tkazazic|Tkazazic]] | 8 |- | 573 | [[Uporabnik:Tamara Mesec|Tamara Mesec]] | 8 |- | 574 | [[Uporabnik:Tacen36b|Tacen36b]] | 8 |- | 575 | [[Uporabnik:Sven~slwiki|Sven~slwiki]] | 8 |- | 576 | [[Uporabnik:Svenko99|Svenko99]] | 8 |- | 577 | [[Uporabnik:StaJen|StaJen]] | 8 |- | 578 | [[Uporabnik:Sponka|Sponka]] | 8 |- | 579 | [[Uporabnik:SPirih|SPirih]] | 8 |- | 580 | [[Uporabnik:Šolček|Šolček]] | 8 |- | 581 | [[Uporabnik:SloveniaVideo|SloveniaVideo]] | 8 |- | 582 | [[Uporabnik:Skip|Skip]] | 8 |- | 583 | [[Uporabnik:Sirena77|Sirena77]] | 8 |- | 584 | [[Uporabnik:S58MJ|S58MJ]] | 8 |- | 585 | [[Uporabnik:Romzy26|Romzy26]] | 8 |- | 586 | [[Uporabnik:Ppinia|Ppinia]] | 8 |- | 587 | [[Uporabnik:Peru64|Peru64]] | 8 |- | 588 | [[Uporabnik:PavelPatrulja|PavelPatrulja]] | 8 |- | 589 | [[Uporabnik:Oberkrainmusik|Oberkrainmusik]] | 8 |- | 590 | [[Uporabnik:Nyc94|Nyc94]] | 8 |- | 591 | [[Uporabnik:Nejc89|Nejc89]] | 8 |- | 592 | [[Uporabnik:Nastja 7|Nastja 7]] | 8 |- | 593 | [[Uporabnik:Nancyhill1969|Nancyhill1969]] | 8 |- | 594 | [[Uporabnik:Mstein|Mstein]] | 8 |- | 595 | [[Uporabnik:Mircka|Mircka]] | 8 |- | 596 | [[Uporabnik:MiChO|MiChO]] | 8 |- | 597 | [[Uporabnik:MARSENIC IRENA|MARSENIC IRENA]] | 8 |- | 598 | [[Uporabnik:Linhart|Linhart]] | 8 |- | 599 | [[Uporabnik:Leia Leia|Leia Leia]] | 8 |- | 600 | [[Uporabnik:Kstrgar|Kstrgar]] | 8 |- | 601 | [[Uporabnik:Karolina~slwiki|Karolina~slwiki]] | 8 |- | 602 | [[Uporabnik:Kajakaška36b|Kajakaška36b]] | 8 |- | 603 | [[Uporabnik:Jopl|Jopl]] | 8 |- | 604 | [[Uporabnik:Habarcstészta|Habarcstészta]] | 8 |- | 605 | [[Uporabnik:Gnusi|Gnusi]] | 8 |- | 606 | [[Uporabnik:Felipe08|Felipe08]] | 8 |- | 607 | [[Uporabnik:Dietil Amin|Dietil Amin]] | 8 |- | 608 | [[Uporabnik:Diaz del Real~slwiki|Diaz del Real~slwiki]] | 8 |- | 609 | [[Uporabnik:Derganc|Derganc]] | 8 |- | 610 | [[Uporabnik:DelphiColor|DelphiColor]] | 8 |- | 611 | [[Uporabnik:Črkonoša|Črkonoša]] | 8 |- | 612 | [[Uporabnik:Brabizrender|Brabizrender]] | 8 |- | 613 | [[Uporabnik:BoB~slwiki|BoB~slwiki]] | 8 |- | 614 | [[Uporabnik:Blendorwhat|Blendorwhat]] | 8 |- | 615 | [[Uporabnik:Bilder|Bilder]] | 8 |- | 616 | [[Uporabnik:Besednjak~slwiki|Besednjak~slwiki]] | 8 |- | 617 | [[Uporabnik:Austrian political observer|Austrian political observer]] | 8 |- | 618 | [[Uporabnik:Anuška A. Zakonjšek|Anuška A. Zakonjšek]] | 8 |- | 619 | [[Uporabnik:Andrejk|Andrejk]] | 8 |- | 620 | [[Uporabnik:Amanesciri2021|Amanesciri2021]] | 8 |- | 621 | [[Uporabnik:AboutABoyFan|AboutABoyFan]] | 8 |- | 622 | [[Uporabnik:78.153.35.53|78.153.35.53]] | 8 |- | 623 | [[Uporabnik:212.18.53.82|212.18.53.82]] | 8 |- | 624 | [[Uporabnik:195.250.219.156|195.250.219.156]] | 8 |- | 625 | [[Uporabnik:195.210.243.199|195.210.243.199]] | 8 |- | 626 | [[Uporabnik:193.95.216.32|193.95.216.32]] | 8 |- | 627 | [[Uporabnik:193.77.178.139|193.77.178.139]] | 8 |- | 628 | [[Uporabnik:193.138.43.2|193.138.43.2]] | 8 |- | 629 | [[Uporabnik:Zrim2010|Zrim2010]] | 7 |- | 630 | [[Uporabnik:Zdravko Kapus|Zdravko Kapus]] | 7 |- | 631 | [[Uporabnik:Zarja Roner|Zarja Roner]] | 7 |- | 632 | [[Uporabnik:Zalb|Zalb]] | 7 |- | 633 | [[Uporabnik:Wikipedijasl|Wikipedijasl]] | 7 |- | 634 | [[Uporabnik:Vpvpvpvp|Vpvpvpvp]] | 7 |- | 635 | [[Uporabnik:Vojvodaslo|Vojvodaslo]] | 7 |- | 636 | [[Uporabnik:Vampirka|Vampirka]] | 7 |- | 637 | [[Uporabnik:Uros Pisece|Uros Pisece]] | 7 |- | 638 | [[Uporabnik:TinaMar|TinaMar]] | 7 |- | 639 | [[Uporabnik:Tilenis|Tilenis]] | 7 |- | 640 | [[Uporabnik:TIC Kamnik|TIC Kamnik]] | 7 |- | 641 | [[Uporabnik:Tejakoren|Tejakoren]] | 7 |- | 642 | [[Uporabnik:Sstone|Sstone]] | 7 |- | 643 | [[Uporabnik:SLOwikieditor|SLOwikieditor]] | 7 |- | 644 | [[Uporabnik:Skufcamaja|Skufcamaja]] | 7 |- | 645 | [[Uporabnik:Sircax|Sircax]] | 7 |- | 646 | [[Uporabnik:Simons1111111|Simons1111111]] | 7 |- | 647 | [[Uporabnik:Sahist~slwiki|Sahist~slwiki]] | 7 |- | 648 | [[Uporabnik:Rozika76|Rozika76]] | 7 |- | 649 | [[Uporabnik:Ravnikar93|Ravnikar93]] | 7 |- | 650 | [[Uporabnik:Pumpež|Pumpež]] | 7 |- | 651 | [[Uporabnik:Prapreče|Prapreče]] | 7 |- | 652 | [[Uporabnik:Poskocnigrizli|Poskocnigrizli]] | 7 |- | 653 | [[Uporabnik:Polonistika LS2020 sarastkvc|Polonistika LS2020 sarastkvc]] | 7 |- | 654 | [[Uporabnik:Peli|Peli]] | 7 |- | 655 | [[Uporabnik:Oblaček|Oblaček]] | 7 |- | 656 | [[Uporabnik:Ninnie|Ninnie]] | 7 |- | 657 | [[Uporabnik:Mskvarc|Mskvarc]] | 7 |- | 658 | [[Uporabnik:Moscow Connection|Moscow Connection]] | 7 |- | 659 | [[Uporabnik:ML8|ML8]] | 7 |- | 660 | [[Uporabnik:Mjakop|Mjakop]] | 7 |- | 661 | [[Uporabnik:Mehltretter|Mehltretter]] | 7 |- | 662 | [[Uporabnik:Maxm~slwiki|Maxm~slwiki]] | 7 |- | 663 | [[Uporabnik:Marko008|Marko008]] | 7 |- | 664 | [[Uporabnik:Manca258|Manca258]] | 7 |- | 665 | [[Uporabnik:Mac.h|Mac.h]] | 7 |- | 666 | [[Uporabnik:Lucija Luknar|Lucija Luknar]] | 7 |- | 667 | [[Uporabnik:Lockmastr|Lockmastr]] | 7 |- | 668 | [[Uporabnik:Katykaty123|Katykaty123]] | 7 |- | 669 | [[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] | 7 |- | 670 | [[Uporabnik:Katakombahad124|Katakombahad124]] | 7 |- | 671 | [[Uporabnik:JureCuhalev|JureCuhalev]] | 7 |- | 672 | [[Uporabnik:Jslanic|Jslanic]] | 7 |- | 673 | [[Uporabnik:Jonson22|Jonson22]] | 7 |- | 674 | [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] | 7 |- | 675 | [[Uporabnik:JLP|JLP]] | 7 |- | 676 | [[Uporabnik:Jernej Kusterle|Jernej Kusterle]] | 7 |- | 677 | [[Uporabnik:Jelincic|Jelincic]] | 7 |- | 678 | [[Uporabnik:Janezp~slwiki|Janezp~slwiki]] | 7 |- | 679 | [[Uporabnik:JakobKljun|JakobKljun]] | 7 |- | 680 | [[Uporabnik:Informator|Informator]] | 7 |- | 681 | [[Uporabnik:IgorvonLenart|IgorvonLenart]] | 7 |- | 682 | [[Uporabnik:HienHuynh2020|HienHuynh2020]] | 7 |- | 683 | [[Uporabnik:GoznikarT|GoznikarT]] | 7 |- | 684 | [[Uporabnik:Goli oder|Goli oder]] | 7 |- | 685 | [[Uporabnik:FFAstudent|FFAstudent]] | 7 |- | 686 | [[Uporabnik:Er123|Er123]] | 7 |- | 687 | [[Uporabnik:Ephemeros|Ephemeros]] | 7 |- | 688 | [[Uporabnik:ElizabetaHrib|ElizabetaHrib]] | 7 |- | 689 | [[Uporabnik:Ek456|Ek456]] | 7 |- | 690 | [[Uporabnik:Domsseldorff|Domsseldorff]] | 7 |- | 691 | [[Uporabnik:Dinobot~slwiki|Dinobot~slwiki]] | 7 |- | 692 | [[Uporabnik:Charlie89|Charlie89]] | 7 |- | 693 | [[Uporabnik:Bunderla|Bunderla]] | 7 |- | 694 | [[Uporabnik:Binabuba|Binabuba]] | 7 |- | 695 | [[Uporabnik:Arnel|Arnel]] | 7 |- | 696 | [[Uporabnik:Anja.bozic|Anja.bozic]] | 7 |- | 697 | [[Uporabnik:Anchitsa|Anchitsa]] | 7 |- | 698 | [[Uporabnik:Ales|Ales]] | 7 |- | 699 | [[Uporabnik:Admoy|Admoy]] | 7 |- | 700 | [[Uporabnik:89.142.97.109|89.142.97.109]] | 7 |- | 701 | [[Uporabnik:213.253.94.39|213.253.94.39]] | 7 |- | 702 | [[Uporabnik:213.250.11.243|213.250.11.243]] | 7 |- | 703 | [[Uporabnik:212.235.137.205|212.235.137.205]] | 7 |- | 704 | [[Uporabnik:194.249.30.39|194.249.30.39]] | 7 |- | 705 | [[Uporabnik:194.249.229.25|194.249.229.25]] | 7 |- | 706 | [[Uporabnik:194.165.123.77|194.165.123.77]] | 7 |- | 707 | [[Uporabnik:193.95.235.234|193.95.235.234]] | 7 |- | 708 | [[Uporabnik:193.77.34.205|193.77.34.205]] | 7 |- | 709 | [[Uporabnik:109.182.65.119|109.182.65.119]] | 7 |- | 710 | [[Uporabnik:109.182.231.41|109.182.231.41]] | 7 |- | 711 | [[Uporabnik:פארוק|פארוק]] | 6 |- | 712 | [[Uporabnik:Znalko|Znalko]] | 6 |- | 713 | [[Uporabnik:Zarakavčič|Zarakavčič]] | 6 |- | 714 | [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] | 6 |- | 715 | [[Uporabnik:Vitago|Vitago]] | 6 |- | 716 | [[Uporabnik:Virenque~slwiki|Virenque~slwiki]] | 6 |- | 717 | [[Uporabnik:Vikibeki|Vikibeki]] | 6 |- | 718 | [[Uporabnik:Urte|Urte]] | 6 |- | 719 | [[Uporabnik:Urska.limonca|Urska.limonca]] | 6 |- | 720 | [[Uporabnik:Urša.Gluščič|Urša.Gluščič]] | 6 |- | 721 | [[Uporabnik:Ulam2756|Ulam2756]] | 6 |- | 722 | [[Uporabnik:Tic-bistrica|Tic-bistrica]] | 6 |- | 723 | [[Uporabnik:Tety|Tety]] | 6 |- | 724 | [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] | 6 |- | 725 | [[Uporabnik:Spernar|Spernar]] | 6 |- | 726 | [[Uporabnik:Smarttventhusiast|Smarttventhusiast]] | 6 |- | 727 | [[Uporabnik:Slaučeč|Slaučeč]] | 6 |- | 728 | [[Uporabnik:SanjaSl|SanjaSl]] | 6 |- | 729 | [[Uporabnik:Rotovnik|Rotovnik]] | 6 |- | 730 | [[Uporabnik:RikyLord|RikyLord]] | 6 |- | 731 | [[Uporabnik:Rajhlara|Rajhlara]] | 6 |- | 732 | [[Uporabnik:Prixon|Prixon]] | 6 |- | 733 | [[Uporabnik:Primizz|Primizz]] | 6 |- | 734 | [[Uporabnik:PrijateljD|PrijateljD]] | 6 |- | 735 | [[Uporabnik:Pooysie gui.pig|Pooysie gui.pig]] | 6 |- | 736 | [[Uporabnik:Po3mah|Po3mah]] | 6 |- | 737 | [[Uporabnik:Plp~slwiki|Plp~slwiki]] | 6 |- | 738 | [[Uporabnik:Plamencek~slwiki|Plamencek~slwiki]] | 6 |- | 739 | [[Uporabnik:Pagole|Pagole]] | 6 |- | 740 | [[Uporabnik:Ornitologi|Ornitologi]] | 6 |- | 741 | [[Uporabnik:Oko13|Oko13]] | 6 |- | 742 | [[Uporabnik:Nusavesd|Nusavesd]] | 6 |- | 743 | [[Uporabnik:Nina Spruk|Nina Spruk]] | 6 |- | 744 | [[Uporabnik:Nina Kobentar|Nina Kobentar]] | 6 |- | 745 | [[Uporabnik:Neurotic|Neurotic]] | 6 |- | 746 | [[Uporabnik:Naltharial|Naltharial]] | 6 |- | 747 | [[Uporabnik:Nac3|Nac3]] | 6 |- | 748 | [[Uporabnik:Mrtn12|Mrtn12]] | 6 |- | 749 | [[Uporabnik:Mjkrizaj|Mjkrizaj]] | 6 |- | 750 | [[Uporabnik:Mirella Gergolet|Mirella Gergolet]] | 6 |- | 751 | [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] | 6 |- | 752 | [[Uporabnik:Mikulamura|Mikulamura]] | 6 |- | 753 | [[Uporabnik:Miha sinkovec|Miha sinkovec]] | 6 |- | 754 | [[Uporabnik:Messner|Messner]] | 6 |- | 755 | [[Uporabnik:Memage|Memage]] | 6 |- | 756 | [[Uporabnik:Matjaz70|Matjaz70]] | 6 |- | 757 | [[Uporabnik:Matija Kodelja|Matija Kodelja]] | 6 |- | 758 | [[Uporabnik:MatevzT|MatevzT]] | 6 |- | 759 | [[Uporabnik:Marta07|Marta07]] | 6 |- | 760 | [[Uporabnik:MARJETICA72|MARJETICA72]] | 6 |- | 761 | [[Uporabnik:Marcello.potocco|Marcello.potocco]] | 6 |- | 762 | [[Uporabnik:Malojojo|Malojojo]] | 6 |- | 763 | [[Uporabnik:Mailman|Mailman]] | 6 |- | 764 | [[Uporabnik:Luigi Salvatore Vadacchino|Luigi Salvatore Vadacchino]] | 6 |- | 765 | [[Uporabnik:Lucija Pikš|Lucija Pikš]] | 6 |- | 766 | [[Uporabnik:Lpestotnik|Lpestotnik]] | 6 |- | 767 | [[Uporabnik:Libelin|Libelin]] | 6 |- | 768 | [[Uporabnik:La rosa negra|La rosa negra]] | 6 |- | 769 | [[Uporabnik:Lara Vončina|Lara Vončina]] | 6 |- | 770 | [[Uporabnik:Lanko|Lanko]] | 6 |- | 771 | [[Uporabnik:Kreativni|Kreativni]] | 6 |- | 772 | [[Uporabnik:Kobarid|Kobarid]] | 6 |- | 773 | [[Uporabnik:Klarasirovnik97|Klarasirovnik97]] | 6 |- | 774 | [[Uporabnik:Kchristl|Kchristl]] | 6 |- | 775 | [[Uporabnik:Katherineslo|Katherineslo]] | 6 |- | 776 | [[Uporabnik:Kanghuitari|Kanghuitari]] | 6 |- | 777 | [[Uporabnik:K aiia K|K aiia K]] | 6 |- | 778 | [[Uporabnik:Julijan Pelikan|Julijan Pelikan]] | 6 |- | 779 | [[Uporabnik:Jernej89|Jernej89]] | 6 |- | 780 | [[Uporabnik:Jabolkozjablane|Jabolkozjablane]] | 6 |- | 781 | [[Uporabnik:Ililic|Ililic]] | 6 |- | 782 | [[Uporabnik:Hermes~slwiki|Hermes~slwiki]] | 6 |- | 783 | [[Uporabnik:Hermelika|Hermelika]] | 6 |- | 784 | [[Uporabnik:Henry3243|Henry3243]] | 6 |- | 785 | [[Uporabnik:Gz|Gz]] | 6 |- | 786 | [[Uporabnik:Gregor001|Gregor001]] | 6 |- | 787 | [[Uporabnik:Fvt6|Fvt6]] | 6 |- | 788 | [[Uporabnik:Frik~slwiki|Frik~slwiki]] | 6 |- | 789 | [[Uporabnik:FrederickEvans|FrederickEvans]] | 6 |- | 790 | [[Uporabnik:Fposel|Fposel]] | 6 |- | 791 | [[Uporabnik:Flossy|Flossy]] | 6 |- | 792 | [[Uporabnik:Evafranko|Evafranko]] | 6 |- | 793 | [[Uporabnik:E-pošta neobvezno|E-pošta neobvezno]] | 6 |- | 794 | [[Uporabnik:Edirisa|Edirisa]] | 6 |- | 795 | [[Uporabnik:Dolores Klavžar|Dolores Klavžar]] | 6 |- | 796 | [[Uporabnik:DILKVE|DILKVE]] | 6 |- | 797 | [[Uporabnik:DejanZajc|DejanZajc]] | 6 |- | 798 | [[Uporabnik:Debela Berta|Debela Berta]] | 6 |- | 799 | [[Uporabnik:ČlovekNaLuni|ČlovekNaLuni]] | 6 |- | 800 | [[Uporabnik:Chnitke|Chnitke]] | 6 |- | 801 | [[Uporabnik:Brazisk|Brazisk]] | 6 |- | 802 | [[Uporabnik:Bpokrivac|Bpokrivac]] | 6 |- | 803 | [[Uporabnik:Boziva|Boziva]] | 6 |- | 804 | [[Uporabnik:Bijer|Bijer]] | 6 |- | 805 | [[Uporabnik:Arminij|Arminij]] | 6 |- | 806 | [[Uporabnik:Ardweaden|Ardweaden]] | 6 |- | 807 | [[Uporabnik:Anže Mlakar|Anže Mlakar]] | 6 |- | 808 | [[Uporabnik:Anja luznik|Anja luznik]] | 6 |- | 809 | [[Uporabnik:Anja Božič|Anja Božič]] | 6 |- | 810 | [[Uporabnik:Anirg|Anirg]] | 6 |- | 811 | [[Uporabnik:Anika.ve|Anika.ve]] | 6 |- | 812 | [[Uporabnik:AndrejTT|AndrejTT]] | 6 |- | 813 | [[Uporabnik:Andrejcencic|Andrejcencic]] | 6 |- | 814 | [[Uporabnik:Anastassja|Anastassja]] | 6 |- | 815 | [[Uporabnik:Alias jaro|Alias jaro]] | 6 |- | 816 | [[Uporabnik:Alesceh91|Alesceh91]] | 6 |- | 817 | [[Uporabnik:Albus|Albus]] | 6 |- | 818 | [[Uporabnik:Aichi|Aichi]] | 6 |- | 819 | [[Uporabnik:89.142.50.234|89.142.50.234]] | 6 |- | 820 | [[Uporabnik:86.61.1.36|86.61.1.36]] | 6 |- | 821 | [[Uporabnik:82.149.27.27|82.149.27.27]] | 6 |- | 822 | [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] | 6 |- | 823 | [[Uporabnik:213.143.79.230|213.143.79.230]] | 6 |- | 824 | [[Uporabnik:212.118.70.60|212.118.70.60]] | 6 |- | 825 | [[Uporabnik:~2026-33724-61|~2026-33724-61]] | 6 |- | 826 | [[Uporabnik:195.250.208.88|195.250.208.88]] | 6 |- | 827 | [[Uporabnik:195.250.208.252|195.250.208.252]] | 6 |- | 828 | [[Uporabnik:195.210.246.133|195.210.246.133]] | 6 |- | 829 | [[Uporabnik:195.210.229.111|195.210.229.111]] | 6 |- | 830 | [[Uporabnik:195.210.210.187|195.210.210.187]] | 6 |- | 831 | [[Uporabnik:195.210.209.36|195.210.209.36]] | 6 |- | 832 | [[Uporabnik:194.249.10.83|194.249.10.83]] | 6 |- | 833 | [[Uporabnik:194.249.10.37|194.249.10.37]] | 6 |- | 834 | [[Uporabnik:194.249.10.20|194.249.10.20]] | 6 |- | 835 | [[Uporabnik:193.77.241.73|193.77.241.73]] | 6 |- | 836 | [[Uporabnik:193.77.230.158|193.77.230.158]] | 6 |- | 837 | [[Uporabnik:193.77.16.158|193.77.16.158]] | 6 |- | 838 | [[Uporabnik:109.182.68.63|109.182.68.63]] | 6 |- | 839 | [[Uporabnik:Zaplaz|Zaplaz]] | 5 |- | 840 | [[Uporabnik:Y=sin(x)|Y=sin(x)]] | 5 |- | 841 | [[Uporabnik:Yean|Yean]] | 5 |- | 842 | [[Uporabnik:Wanderlust6|Wanderlust6]] | 5 |- | 843 | [[Uporabnik:Von waxenstein|Von waxenstein]] | 5 |- | 844 | [[Uporabnik:VERONIKA70|VERONIKA70]] | 5 |- | 845 | [[Uporabnik:UTercon|UTercon]] | 5 |- | 846 | [[Uporabnik:Ursha007|Ursha007]] | 5 |- | 847 | [[Uporabnik:Toxic 92|Toxic 92]] | 5 |- | 848 | [[Uporabnik:Tomica SLO|Tomica SLO]] | 5 |- | 849 | [[Uporabnik:TomazKobula|TomazKobula]] | 5 |- | 850 | [[Uporabnik:Tomaz84|Tomaz84]] | 5 |- | 851 | [[Uporabnik:TinTin~slwiki|TinTin~slwiki]] | 5 |- | 852 | [[Uporabnik:TINKO|TINKO]] | 5 |- | 853 | [[Uporabnik:Tine6|Tine6]] | 5 |- | 854 | [[Uporabnik:Timmesic16|Timmesic16]] | 5 |- | 855 | [[Uporabnik:Tanja12|Tanja12]] | 5 |- | 856 | [[Uporabnik:Tamaraljubec|Tamaraljubec]] | 5 |- | 857 | [[Uporabnik:Talmai|Talmai]] | 5 |- | 858 | [[Uporabnik:T2~slwiki|T2~slwiki]] | 5 |- | 859 | [[Uporabnik:Sverde1|Sverde1]] | 5 |- | 860 | [[Uporabnik:Svabo|Svabo]] | 5 |- | 861 | [[Uporabnik:Staneziherl|Staneziherl]] | 5 |- | 862 | [[Uporabnik:Stal|Stal]] | 5 |- | 863 | [[Uporabnik:Slovenija1|Slovenija1]] | 5 |- | 864 | [[Uporabnik:SLO MARE|SLO MARE]] | 5 |- | 865 | [[Uporabnik:Školjo|Školjo]] | 5 |- | 866 | [[Uporabnik:Skajish|Skajish]] | 5 |- | 867 | [[Uporabnik:Sinuhe|Sinuhe]] | 5 |- | 868 | [[Uporabnik:Siliciumsilicium|Siliciumsilicium]] | 5 |- | 869 | [[Uporabnik:Silence-r|Silence-r]] | 5 |- | 870 | [[Uporabnik:Saša Zafred|Saša Zafred]] | 5 |- | 871 | [[Uporabnik:Sanja18|Sanja18]] | 5 |- | 872 | [[Uporabnik:SandraC~slwiki|SandraC~slwiki]] | 5 |- | 873 | [[Uporabnik:Sahtiar|Sahtiar]] | 5 |- | 874 | [[Uporabnik:Rodman10|Rodman10]] | 5 |- | 875 | [[Uporabnik:Qrof|Qrof]] | 5 |- | 876 | [[Uporabnik:Psihologijawikipedija|Psihologijawikipedija]] | 5 |- | 877 | [[Uporabnik:Primozobal|Primozobal]] | 5 |- | 878 | [[Uporabnik:Polkovnik|Polkovnik]] | 5 |- | 879 | [[Uporabnik:Pokojnine|Pokojnine]] | 5 |- | 880 | [[Uporabnik:Pipanja|Pipanja]] | 5 |- | 881 | [[Uporabnik:Picnik|Picnik]] | 5 |- | 882 | [[Uporabnik:Pety.94|Pety.94]] | 5 |- | 883 | [[Uporabnik:Pavloff-10|Pavloff-10]] | 5 |- | 884 | [[Uporabnik:Patricijakozmus|Patricijakozmus]] | 5 |- | 885 | [[Uporabnik:Oukeea|Oukeea]] | 5 |- | 886 | [[Uporabnik:NušaF|NušaF]] | 5 |- | 887 | [[Uporabnik:Non-diotima1|Non-diotima1]] | 5 |- | 888 | [[Uporabnik:Neyc|Neyc]] | 5 |- | 889 | [[Uporabnik:Ne*vsebuje*nobenih*črk|Ne*vsebuje*nobenih*črk]] | 5 |- | 890 | [[Uporabnik:Murfi~slwiki|Murfi~slwiki]] | 5 |- | 891 | [[Uporabnik:Mucacopatarica|Mucacopatarica]] | 5 |- | 892 | [[Uporabnik:Monty~slwiki|Monty~slwiki]] | 5 |- | 893 | [[Uporabnik:Mokitna|Mokitna]] | 5 |- | 894 | [[Uporabnik:MMatej|MMatej]] | 5 |- | 895 | [[Uporabnik:Mladinski svet Ajdovščina|Mladinski svet Ajdovščina]] | 5 |- | 896 | [[Uporabnik:MisterAnthony|MisterAnthony]] | 5 |- | 897 | [[Uporabnik:Mirtma|Mirtma]] | 5 |- | 898 | [[Uporabnik:Mimag343|Mimag343]] | 5 |- | 899 | [[Uporabnik:Miki386|Miki386]] | 5 |- | 900 | [[Uporabnik:Mi.B.|Mi.B.]] | 5 |- | 901 | [[Uporabnik:MedicalNurse|MedicalNurse]] | 5 |- | 902 | [[Uporabnik:Matrex12345|Matrex12345]] | 5 |- | 903 | [[Uporabnik:Mate Mate|Mate Mate]] | 5 |- | 904 | [[Uporabnik:Marjana grabnar|Marjana grabnar]] | 5 |- | 905 | [[Uporabnik:Marinvid|Marinvid]] | 5 |- | 906 | [[Uporabnik:Malamojca|Malamojca]] | 5 |- | 907 | [[Uporabnik:Luka.pusnik|Luka.pusnik]] | 5 |- | 908 | [[Uporabnik:Lukah2010|Lukah2010]] | 5 |- | 909 | [[Uporabnik:Luka132|Luka132]] | 5 |- | 910 | [[Uporabnik:Lučka Böhm|Lučka Böhm]] | 5 |- | 911 | [[Uporabnik:Lothar~slwiki|Lothar~slwiki]] | 5 |- | 912 | [[Uporabnik:LFC|LFC]] | 5 |- | 913 | [[Uporabnik:LesleyCommunist|LesleyCommunist]] | 5 |- | 914 | [[Uporabnik:Leon Lončarič|Leon Lončarič]] | 5 |- | 915 | [[Uporabnik:Lea Cankar|Lea Cankar]] | 5 |- | 916 | [[Uporabnik:Lbracovic|Lbracovic]] | 5 |- | 917 | [[Uporabnik:LannaK|LannaK]] | 5 |- | 918 | [[Uporabnik:KungFuBeta|KungFuBeta]] | 5 |- | 919 | [[Uporabnik:Kren98|Kren98]] | 5 |- | 920 | [[Uporabnik:Kralj.5ra|Kralj.5ra]] | 5 |- | 921 | [[Uporabnik:Ko8zolec|Ko8zolec]] | 5 |- | 922 | [[Uporabnik:KlemenGo|KlemenGo]] | 5 |- | 923 | [[Uporabnik:Klavdija Janež|Klavdija Janež]] | 5 |- | 924 | [[Uporabnik:Klarck|Klarck]] | 5 |- | 925 | [[Uporabnik:Kinvezanit|Kinvezanit]] | 5 |- | 926 | [[Uporabnik:Kevdrc|Kevdrc]] | 5 |- | 927 | [[Uporabnik:Katja Maček|Katja Maček]] | 5 |- | 928 | [[Uporabnik:Kaja Boštjančič|Kaja Boštjančič]] | 5 |- | 929 | [[Uporabnik:JulijaO|JulijaO]] | 5 |- | 930 | [[Uporabnik:JU580~slwiki|JU580~slwiki]] | 5 |- | 931 | [[Uporabnik:Jozicav|Jozicav]] | 5 |- | 932 | [[Uporabnik:Josip Lajveš|Josip Lajveš]] | 5 |- | 933 | [[Uporabnik:JohnEntwistle|JohnEntwistle]] | 5 |- | 934 | [[Uporabnik:Isjk|Isjk]] | 5 |- | 935 | [[Uporabnik:Irenawww|Irenawww]] | 5 |- | 936 | [[Uporabnik:Irena85|Irena85]] | 5 |- | 937 | [[Uporabnik:Horvathzala|Horvathzala]] | 5 |- | 938 | [[Uporabnik:Henryk Borawski|Henryk Borawski]] | 5 |- | 939 | [[Uporabnik:Gurman.|Gurman.]] | 5 |- | 940 | [[Uporabnik:GTDpower|GTDpower]] | 5 |- | 941 | [[Uporabnik:Girlstar|Girlstar]] | 5 |- | 942 | [[Uporabnik:Gerkman|Gerkman]] | 5 |- | 943 | [[Uporabnik:General lee|General lee]] | 5 |- | 944 | [[Uporabnik:Gapi135|Gapi135]] | 5 |- | 945 | [[Uporabnik:Gallean|Gallean]] | 5 |- | 946 | [[Uporabnik:Flem|Flem]] | 5 |- | 947 | [[Uporabnik:Filth~slwiki|Filth~slwiki]] | 5 |- | 948 | [[Uporabnik:Eva Kramar|Eva Kramar]] | 5 |- | 949 | [[Uporabnik:Enras4|Enras4]] | 5 |- | 950 | [[Uporabnik:Ekaterina|Ekaterina]] | 5 |- | 951 | [[Uporabnik:DoraK|DoraK]] | 5 |- | 952 | [[Uporabnik:Domenwiki|Domenwiki]] | 5 |- | 953 | [[Uporabnik:Doltarca|Doltarca]] | 5 |- | 954 | [[Uporabnik:Doctus3|Doctus3]] | 5 |- | 955 | [[Uporabnik:Dkkk|Dkkk]] | 5 |- | 956 | [[Uporabnik:Dihur87|Dihur87]] | 5 |- | 957 | [[Uporabnik:Didi379|Didi379]] | 5 |- | 958 | [[Uporabnik:Dcotar|Dcotar]] | 5 |- | 959 | [[Uporabnik:David Sakic|David Sakic]] | 5 |- | 960 | [[Uporabnik:Damjan Kejžar|Damjan Kejžar]] | 5 |- | 961 | [[Uporabnik:Couiros22|Couiros22]] | 5 |- | 962 | [[Uporabnik:Cnilpa|Cnilpa]] | 5 |- | 963 | [[Uporabnik:Callidus~slwiki|Callidus~slwiki]] | 5 |- | 964 | [[Uporabnik:Bskaza|Bskaza]] | 5 |- | 965 | [[Uporabnik:Brb17|Brb17]] | 5 |- | 966 | [[Uporabnik:Boschtjan|Boschtjan]] | 5 |- | 967 | [[Uporabnik:Blaž drenovec|Blaž drenovec]] | 5 |- | 968 | [[Uporabnik:BastjanJ|BastjanJ]] | 5 |- | 969 | [[Uporabnik:Aurelio Sandoval|Aurelio Sandoval]] | 5 |- | 970 | [[Uporabnik:Atacamadesert12~slwiki|Atacamadesert12~slwiki]] | 5 |- | 971 | [[Uporabnik:Arisd|Arisd]] | 5 |- | 972 | [[Uporabnik:AnthonyVillain|AnthonyVillain]] | 5 |- | 973 | [[Uporabnik:Anja Jalšovec|Anja Jalšovec]] | 5 |- | 974 | [[Uporabnik:Anja.cerne|Anja.cerne]] | 5 |- | 975 | [[Uporabnik:Anita.dzafic|Anita.dzafic]] | 5 |- | 976 | [[Uporabnik:Anasintler|Anasintler]] | 5 |- | 977 | [[Uporabnik:Ana Elizabeta|Ana Elizabeta]] | 5 |- | 978 | [[Uporabnik:Alex breznik|Alex breznik]] | 5 |- | 979 | [[Uporabnik:Aleks Gomboc|Aleks Gomboc]] | 5 |- | 980 | [[Uporabnik:Al3sal3ssinjo|Al3sal3ssinjo]] | 5 |- | 981 | [[Uporabnik:Adolnicar|Adolnicar]] | 5 |- | 982 | [[Uporabnik:89.212.244.197|89.212.244.197]] | 5 |- | 983 | [[Uporabnik:89.143.110.102|89.143.110.102]] | 5 |- | 984 | [[Uporabnik:85.10.23.105|85.10.23.105]] | 5 |- | 985 | [[Uporabnik:84.52.159.48|84.52.159.48]] | 5 |- | 986 | [[Uporabnik:84.52.154.41|84.52.154.41]] | 5 |- | 987 | [[Uporabnik:82.50.47.191|82.50.47.191]] | 5 |- | 988 | [[Uporabnik:61.248.143.2|61.248.143.2]] | 5 |- | 989 | [[Uporabnik:213.250.63.126|213.250.63.126]] | 5 |- | 990 | [[Uporabnik:213.250.61.131|213.250.61.131]] | 5 |- | 991 | [[Uporabnik:213.250.14.185|213.250.14.185]] | 5 |- | 992 | [[Uporabnik:213.157.229.136|213.157.229.136]] | 5 |- | 993 | [[Uporabnik:213.157.228.253|213.157.228.253]] | 5 |- | 994 | [[Uporabnik:213.143.75.136|213.143.75.136]] | 5 |- | 995 | [[Uporabnik:212.18.57.43|212.18.57.43]] | 5 |- | 996 | [[Uporabnik:212.118.80.54|212.118.80.54]] | 5 |- | 997 | [[Uporabnik:2001:1470:FAC4:529:ADA5:9F28:895A:AAD3|2001:1470:FAC4:529:ADA5:9F28:895A:AAD3]] | 5 |- | 998 | [[Uporabnik:195.250.208.31|195.250.208.31]] | 5 |- | 999 | [[Uporabnik:195.250.208.165|195.250.208.165]] | 5 |- | 1000 | [[Uporabnik:195.250.199.60|195.250.199.60]] | 5 |- |} qt94vn3lf4w4tz2kirybv23zq132xi2 Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/1001–2000 4 485413 6708315 6685885 2026-07-08T05:40:29Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 1001–2000 6708315 wikitext text/x-wiki === 1001–2000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 1001 | [[Uporabnik:195.250.192.85|195.250.192.85]] | 5 |- | 1002 | [[Uporabnik:195.210.243.81|195.210.243.81]] | 5 |- | 1003 | [[Uporabnik:195.210.223.7|195.210.223.7]] | 5 |- | 1004 | [[Uporabnik:194.249.91.162|194.249.91.162]] | 5 |- | 1005 | [[Uporabnik:194.249.57.231|194.249.57.231]] | 5 |- | 1006 | [[Uporabnik:194.249.56.18|194.249.56.18]] | 5 |- | 1007 | [[Uporabnik:194.249.10.84|194.249.10.84]] | 5 |- | 1008 | [[Uporabnik:194.249.10.77|194.249.10.77]] | 5 |- | 1009 | [[Uporabnik:194.249.10.36|194.249.10.36]] | 5 |- | 1010 | [[Uporabnik:194.249.10.11|194.249.10.11]] | 5 |- | 1011 | [[Uporabnik:194.249.10.109|194.249.10.109]] | 5 |- | 1012 | [[Uporabnik:194.165.113.66|194.165.113.66]] | 5 |- | 1013 | [[Uporabnik:193.95.219.217|193.95.219.217]] | 5 |- | 1014 | [[Uporabnik:193.95.195.107|193.95.195.107]] | 5 |- | 1015 | [[Uporabnik:193.77.198.131|193.77.198.131]] | 5 |- | 1016 | [[Uporabnik:193.77.158.128|193.77.158.128]] | 5 |- | 1017 | [[Uporabnik:193.77.153.171|193.77.153.171]] | 5 |- | 1018 | [[Uporabnik:193.2.253.126|193.2.253.126]] | 5 |- | 1019 | [[Uporabnik:193.2.154.13|193.2.154.13]] | 5 |- | 1020 | [[Uporabnik:193.2.136.41|193.2.136.41]] | 5 |- | 1021 | [[Uporabnik:193.2.115.79|193.2.115.79]] | 5 |- | 1022 | [[Uporabnik:せいきょういく|せいきょういく]] | 4 |- | 1023 | [[Uporabnik:Тежава|Тежава]] | 4 |- | 1024 | [[Uporabnik:Росул|Росул]] | 4 |- | 1025 | [[Uporabnik:Бојанић Тибор|Бојанић Тибор]] | 4 |- | 1026 | [[Uporabnik:Zoxna|Zoxna]] | 4 |- | 1027 | [[Uporabnik:Zeljko00|Zeljko00]] | 4 |- | 1028 | [[Uporabnik:ZalaLogar|ZalaLogar]] | 4 |- | 1029 | [[Uporabnik:Zalabrinsek|Zalabrinsek]] | 4 |- | 1030 | [[Uporabnik:YutoDarkRebellion|YutoDarkRebellion]] | 4 |- | 1031 | [[Uporabnik:Yohan del Sud|Yohan del Sud]] | 4 |- | 1032 | [[Uporabnik:Yahadzija|Yahadzija]] | 4 |- | 1033 | [[Uporabnik:Xrb~slwiki|Xrb~slwiki]] | 4 |- | 1034 | [[Uporabnik:XeNiOn|XeNiOn]] | 4 |- | 1035 | [[Uporabnik:Werewolf|Werewolf]] | 4 |- | 1036 | [[Uporabnik:Wekopedist|Wekopedist]] | 4 |- | 1037 | [[Uporabnik:Vujacicm|Vujacicm]] | 4 |- | 1038 | [[Uporabnik:Volktinkara|Volktinkara]] | 4 |- | 1039 | [[Uporabnik:Vogelstein|Vogelstein]] | 4 |- | 1040 | [[Uporabnik:Viva.la.echo|Viva.la.echo]] | 4 |- | 1041 | [[Uporabnik:Vitka|Vitka]] | 4 |- | 1042 | [[Uporabnik:Vilkokriznar|Vilkokriznar]] | 4 |- | 1043 | [[Uporabnik:Vanisheduser8269128|Vanisheduser8269128]] | 4 |- | 1044 | [[Uporabnik:Ursambrozic|Ursambrozic]] | 4 |- | 1045 | [[Uporabnik:Uroš marolt|Uroš marolt]] | 4 |- | 1046 | [[Uporabnik:Unimatrix|Unimatrix]] | 4 |- | 1047 | [[Uporabnik:UNB5|UNB5]] | 4 |- | 1048 | [[Uporabnik:Tvodusek|Tvodusek]] | 4 |- | 1049 | [[Uporabnik:TUSŠK|TUSŠK]] | 4 |- | 1050 | [[Uporabnik:Tursicmiha|Tursicmiha]] | 4 |- | 1051 | [[Uporabnik:TriGlav|TriGlav]] | 4 |- | 1052 | [[Uporabnik:Tong|Tong]] | 4 |- | 1053 | [[Uporabnik:Tomiis|Tomiis]] | 4 |- | 1054 | [[Uporabnik:Tomaz rudolf|Tomaz rudolf]] | 4 |- | 1055 | [[Uporabnik:Tofant|Tofant]] | 4 |- | 1056 | [[Uporabnik:Tip222|Tip222]] | 4 |- | 1057 | [[Uporabnik:Tinika|Tinika]] | 4 |- | 1058 | [[Uporabnik:Tilen Nosan|Tilen Nosan]] | 4 |- | 1059 | [[Uporabnik:Tibor~slwiki|Tibor~slwiki]] | 4 |- | 1060 | [[Uporabnik:Thocevar|Thocevar]] | 4 |- | 1061 | [[Uporabnik:Tejad|Tejad]] | 4 |- | 1062 | [[Uporabnik:Tawarüs|Tawarüs]] | 4 |- | 1063 | [[Uporabnik:Tata Lazar|Tata Lazar]] | 4 |- | 1064 | [[Uporabnik:Tamaubrus|Tamaubrus]] | 4 |- | 1065 | [[Uporabnik:Tajaazizmond|Tajaazizmond]] | 4 |- | 1066 | [[Uporabnik:Tadej petric|Tadej petric]] | 4 |- | 1067 | [[Uporabnik:Tadeja Babič|Tadeja Babič]] | 4 |- | 1068 | [[Uporabnik:Tadej193|Tadej193]] | 4 |- | 1069 | [[Uporabnik:Šterk|Šterk]] | 4 |- | 1070 | [[Uporabnik:Stanka01|Stanka01]] | 4 |- | 1071 | [[Uporabnik:Stani|Stani]] | 4 |- | 1072 | [[Uporabnik:Srok|Srok]] | 4 |- | 1073 | [[Uporabnik:Spelca25|Spelca25]] | 4 |- | 1074 | [[Uporabnik:Spela173|Spela173]] | 4 |- | 1075 | [[Uporabnik:Somebody~slwiki|Somebody~slwiki]] | 4 |- | 1076 | [[Uporabnik:SMSaj.com|SMSaj.com]] | 4 |- | 1077 | [[Uporabnik:!~slwiki|!~slwiki]] | 4 |- | 1078 | [[Uporabnik:Slovolyub|Slovolyub]] | 4 |- | 1079 | [[Uporabnik:Slovenistka J.|Slovenistka J.]] | 4 |- | 1080 | [[Uporabnik:Slo mit|Slo mit]] | 4 |- | 1081 | [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] | 4 |- | 1082 | [[Uporabnik:Skyman11|Skyman11]] | 4 |- | 1083 | [[Uporabnik:Skol~slwiki|Skol~slwiki]] | 4 |- | 1084 | [[Uporabnik:Simonic marko|Simonic marko]] | 4 |- | 1085 | [[Uporabnik:Silva Černuta|Silva Černuta]] | 4 |- | 1086 | [[Uporabnik:Sikonjaka|Sikonjaka]] | 4 |- | 1087 | [[Uporabnik:Selma1304|Selma1304]] | 4 |- | 1088 | [[Uporabnik:Sebastijank|Sebastijank]] | 4 |- | 1089 | [[Uporabnik:Samo Veliki|Samo Veliki]] | 4 |- | 1090 | [[Uporabnik:Sabina&blaz|Sabina&blaz]] | 4 |- | 1091 | [[Uporabnik:Rutarson7|Rutarson7]] | 4 |- | 1092 | [[Uporabnik:Rogislav|Rogislav]] | 4 |- | 1093 | [[Uporabnik:Roberttos|Roberttos]] | 4 |- | 1094 | [[Uporabnik:RiverdaleFan|RiverdaleFan]] | 4 |- | 1095 | [[Uporabnik:Risanka|Risanka]] | 4 |- | 1096 | [[Uporabnik:Rihtar|Rihtar]] | 4 |- | 1097 | [[Uporabnik:Řěňón|Řěňón]] | 4 |- | 1098 | [[Uporabnik:Renamed user b7a07564c796db30dc7690f7e6aae405|Renamed user b7a07564c796db30dc7690f7e6aae405]] | 4 |- | 1099 | [[Uporabnik:R.B.|R.B.]] | 4 |- | 1100 | [[Uporabnik:Rayderr|Rayderr]] | 4 |- | 1101 | [[Uporabnik:Rajkovich|Rajkovich]] | 4 |- | 1102 | [[Uporabnik:Radicalb|Radicalb]] | 4 |- | 1103 | [[Uporabnik:Priddi|Priddi]] | 4 |- | 1104 | [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] | 4 |- | 1105 | [[Uporabnik:Polonarodic|Polonarodic]] | 4 |- | 1106 | [[Uporabnik:PolonaPahor|PolonaPahor]] | 4 |- | 1107 | [[Uporabnik:Polonamajdic|Polonamajdic]] | 4 |- | 1108 | [[Uporabnik:Plantanana|Plantanana]] | 4 |- | 1109 | [[Uporabnik:Planina734|Planina734]] | 4 |- | 1110 | [[Uporabnik:Pkknight85|Pkknight85]] | 4 |- | 1111 | [[Uporabnik:Pisecclankov|Pisecclankov]] | 4 |- | 1112 | [[Uporabnik:Piko~slwiki|Piko~slwiki]] | 4 |- | 1113 | [[Uporabnik:Pianist~slwiki|Pianist~slwiki]] | 4 |- | 1114 | [[Uporabnik:Petrucci60|Petrucci60]] | 4 |- | 1115 | [[Uporabnik:Petra Medja|Petra Medja]] | 4 |- | 1116 | [[Uporabnik:PetarM|PetarM]] | 4 |- | 1117 | [[Uporabnik:Ped|Ped]] | 4 |- | 1118 | [[Uporabnik:PCR~slwiki|PCR~slwiki]] | 4 |- | 1119 | [[Uporabnik:Paul25|Paul25]] | 4 |- | 1120 | [[Uporabnik:Patrignani090|Patrignani090]] | 4 |- | 1121 | [[Uporabnik:Panatka|Panatka]] | 4 |- | 1122 | [[Uporabnik:Outside|Outside]] | 4 |- | 1123 | [[Uporabnik:Otiss|Otiss]] | 4 |- | 1124 | [[Uporabnik:Oriks|Oriks]] | 4 |- | 1125 | [[Uporabnik:Onkostudent|Onkostudent]] | 4 |- | 1126 | [[Uporabnik:Nusagrg|Nusagrg]] | 4 |- | 1127 | [[Uporabnik:Novak000|Novak000]] | 4 |- | 1128 | [[Uporabnik:Nnnika|Nnnika]] | 4 |- | 1129 | [[Uporabnik:Ninasulc|Ninasulc]] | 4 |- | 1130 | [[Uporabnik:Nina555|Nina555]] | 4 |- | 1131 | [[Uporabnik:Nikaserban|Nikaserban]] | 4 |- | 1132 | [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] | 4 |- | 1133 | [[Uporabnik:Nightmare991|Nightmare991]] | 4 |- | 1134 | [[Uporabnik:NHlacar|NHlacar]] | 4 |- | 1135 | [[Uporabnik:Nežy|Nežy]] | 4 |- | 1136 | [[Uporabnik:Neva Rus|Neva Rus]] | 4 |- | 1137 | [[Uporabnik:Nervusj|Nervusj]] | 4 |- | 1138 | [[Uporabnik:Nejsi|Nejsi]] | 4 |- | 1139 | [[Uporabnik:Nejc Kincl|Nejc Kincl]] | 4 |- | 1140 | [[Uporabnik:Narraug|Narraug]] | 4 |- | 1141 | [[Uporabnik:Musicologus~slwiki|Musicologus~slwiki]] | 4 |- | 1142 | [[Uporabnik:MPerse|MPerse]] | 4 |- | 1143 | [[Uporabnik:MP1000|MP1000]] | 4 |- | 1144 | [[Uporabnik:MojcaPelcarŠarf|MojcaPelcarŠarf]] | 4 |- | 1145 | [[Uporabnik:Mojca loti|Mojca loti]] | 4 |- | 1146 | [[Uporabnik:Mivanci|Mivanci]] | 4 |- | 1147 | [[Uporabnik:Mirjambp|Mirjambp]] | 4 |- | 1148 | [[Uporabnik:Miranp5|Miranp5]] | 4 |- | 1149 | [[Uporabnik:Miran ka|Miran ka]] | 4 |- | 1150 | [[Uporabnik:Milospet|Milospet]] | 4 |- | 1151 | [[Uporabnik:Mikistjepanovic|Mikistjepanovic]] | 4 |- | 1152 | [[Uporabnik:MiiR|MiiR]] | 4 |- | 1153 | [[Uporabnik:Mihela Grobelnik|Mihela Grobelnik]] | 4 |- | 1154 | [[Uporabnik:MihaV|MihaV]] | 4 |- | 1155 | [[Uporabnik:Miha P.|Miha P.]] | 4 |- | 1156 | [[Uporabnik:Miha123456789000|Miha123456789000]] | 4 |- | 1157 | [[Uporabnik:Metkica89|Metkica89]] | 4 |- | 1158 | [[Uporabnik:Mesijanski Judje|Mesijanski Judje]] | 4 |- | 1159 | [[Uporabnik:Merrychristmas|Merrychristmas]] | 4 |- | 1160 | [[Uporabnik:Mejly|Mejly]] | 4 |- | 1161 | [[Uporabnik:Meho29|Meho29]] | 4 |- | 1162 | [[Uporabnik:McMatic|McMatic]] | 4 |- | 1163 | [[Uporabnik:Mbergi11|Mbergi11]] | 4 |- | 1164 | [[Uporabnik:Matija70|Matija70]] | 4 |- | 1165 | [[Uporabnik:Maticflajsman|Maticflajsman]] | 4 |- | 1166 | [[Uporabnik:Matevz1|Matevz1]] | 4 |- | 1167 | [[Uporabnik:Maša Dvornik|Maša Dvornik]] | 4 |- | 1168 | [[Uporabnik:Martin 7|Martin 7]] | 4 |- | 1169 | [[Uporabnik:Mark Martinec|Mark Martinec]] | 4 |- | 1170 | [[Uporabnik:Marjansavli|Marjansavli]] | 4 |- | 1171 | [[Uporabnik:Marcresis|Marcresis]] | 4 |- | 1172 | [[Uporabnik:Manja Ocepek|Manja Ocepek]] | 4 |- | 1173 | [[Uporabnik:Majk.svetlin|Majk.svetlin]] | 4 |- | 1174 | [[Uporabnik:Maja Ravnikar|Maja Ravnikar]] | 4 |- | 1175 | [[Uporabnik:Maja1b|Maja1b]] | 4 |- | 1176 | [[Uporabnik:Maatjazh|Maatjazh]] | 4 |- | 1177 | [[Uporabnik:Lucym|Lucym]] | 4 |- | 1178 | [[Uporabnik:Lucas559|Lucas559]] | 4 |- | 1179 | [[Uporabnik:Lubek|Lubek]] | 4 |- | 1180 | [[Uporabnik:Lubagela|Lubagela]] | 4 |- | 1181 | [[Uporabnik:LKolenc|LKolenc]] | 4 |- | 1182 | [[Uporabnik:LektorII|LektorII]] | 4 |- | 1183 | [[Uporabnik:Lcimemrnancic|Lcimemrnancic]] | 4 |- | 1184 | [[Uporabnik:Lana Medved|Lana Medved]] | 4 |- | 1185 | [[Uporabnik:Kretič|Kretič]] | 4 |- | 1186 | [[Uporabnik:Kosir|Kosir]] | 4 |- | 1187 | [[Uporabnik:Korotan|Korotan]] | 4 |- | 1188 | [[Uporabnik:Khy3|Khy3]] | 4 |- | 1189 | [[Uporabnik:Kcvelb|Kcvelb]] | 4 |- | 1190 | [[Uporabnik:KatMeg|KatMeg]] | 4 |- | 1191 | [[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] | 4 |- | 1192 | [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] | 4 |- | 1193 | [[Uporabnik:Judita Tkavc|Judita Tkavc]] | 4 |- | 1194 | [[Uporabnik:Jože Primožič|Jože Primožič]] | 4 |- | 1195 | [[Uporabnik:Jkrizanic|Jkrizanic]] | 4 |- | 1196 | [[Uporabnik:Jernej Filipič|Jernej Filipič]] | 4 |- | 1197 | [[Uporabnik:JernejaM|JernejaM]] | 4 |- | 1198 | [[Uporabnik:Jerebtaja|Jerebtaja]] | 4 |- | 1199 | [[Uporabnik:Janko Stibil|Janko Stibil]] | 4 |- | 1200 | [[Uporabnik:Jana2403|Jana2403]] | 4 |- | 1201 | [[Uporabnik:Jake~slwiki|Jake~slwiki]] | 4 |- | 1202 | [[Uporabnik:Jagoce|Jagoce]] | 4 |- | 1203 | [[Uporabnik:J 1982|J 1982]] | 4 |- | 1204 | [[Uporabnik:Izdelava računa vzame le nekaj sekund in prinese mnoge koristi|Izdelava računa vzame le nekaj sekund in prinese mnoge koristi]] | 4 |- | 1205 | [[Uporabnik:IvanB|IvanB]] | 4 |- | 1206 | [[Uporabnik:IoStonewall|IoStonewall]] | 4 |- | 1207 | [[Uporabnik:Inlittera|Inlittera]] | 4 |- | 1208 | [[Uporabnik:Ingrid Vrbančič|Ingrid Vrbančič]] | 4 |- | 1209 | [[Uporabnik:Igor Fratnik|Igor Fratnik]] | 4 |- | 1210 | [[Uporabnik:Herchen|Herchen]] | 4 |- | 1211 | [[Uporabnik:Hemo77|Hemo77]] | 4 |- | 1212 | [[Uporabnik:Haria|Haria]] | 4 |- | 1213 | [[Uporabnik:Hafmark~slwiki|Hafmark~slwiki]] | 4 |- | 1214 | [[Uporabnik:Gspan|Gspan]] | 4 |- | 1215 | [[Uporabnik:Grosm|Grosm]] | 4 |- | 1216 | [[Uporabnik:Grabyton|Grabyton]] | 4 |- | 1217 | [[Uporabnik:Górołaz|Górołaz]] | 4 |- | 1218 | [[Uporabnik:Gormar|Gormar]] | 4 |- | 1219 | [[Uporabnik:GoodOle'Humphrey|GoodOle'Humphrey]] | 4 |- | 1220 | [[Uporabnik:Genghiskhan|Genghiskhan]] | 4 |- | 1221 | [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] | 4 |- | 1222 | [[Uporabnik:Gasper Klinc|Gasper Klinc]] | 4 |- | 1223 | [[Uporabnik:Freek~slwiki|Freek~slwiki]] | 4 |- | 1224 | [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] | 4 |- | 1225 | [[Uporabnik:Fixer88|Fixer88]] | 4 |- | 1226 | [[Uporabnik:Fidelia~slwiki|Fidelia~slwiki]] | 4 |- | 1227 | [[Uporabnik:Fackopacko|Fackopacko]] | 4 |- | 1228 | [[Uporabnik:F1fans|F1fans]] | 4 |- | 1229 | [[Uporabnik:Evitapodobnikar|Evitapodobnikar]] | 4 |- | 1230 | [[Uporabnik:Evasluga|Evasluga]] | 4 |- | 1231 | [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] | 4 |- | 1232 | [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] | 4 |- | 1233 | [[Uporabnik:Errorage|Errorage]] | 4 |- | 1234 | [[Uporabnik:Emina.glavas|Emina.glavas]] | 4 |- | 1235 | [[Uporabnik:Elserbio00|Elserbio00]] | 4 |- | 1236 | [[Uporabnik:Elahk09|Elahk09]] | 4 |- | 1237 | [[Uporabnik:Dsolina|Dsolina]] | 4 |- | 1238 | [[Uporabnik:DŠG-GEO|DŠG-GEO]] | 4 |- | 1239 | [[Uporabnik:Drzavnisvet|Drzavnisvet]] | 4 |- | 1240 | [[Uporabnik:Dr.Muren|Dr.Muren]] | 4 |- | 1241 | [[Uporabnik:Doris Jeretina|Doris Jeretina]] | 4 |- | 1242 | [[Uporabnik:Dogspaceslo|Dogspaceslo]] | 4 |- | 1243 | [[Uporabnik:Dgabrovsek|Dgabrovsek]] | 4 |- | 1244 | [[Uporabnik:DeSUSKDSLDSLipaLZČPVLPRNSNSiSDSSLSinSMSSNSSDSSNZaresZeleni|DeSUSKDSLDSLipaLZČPVLPRNSNSiSDSSLSinSMSSNSSDSSNZaresZeleni]] | 4 |- | 1245 | [[Uporabnik:Deninho.81|Deninho.81]] | 4 |- | 1246 | [[Uporabnik:DemonDomen|DemonDomen]] | 4 |- | 1247 | [[Uporabnik:Demetrio99|Demetrio99]] | 4 |- | 1248 | [[Uporabnik:Dedek bedenko|Dedek bedenko]] | 4 |- | 1249 | [[Uporabnik:Darko~slwiki|Darko~slwiki]] | 4 |- | 1250 | [[Uporabnik:Danicagu|Danicagu]] | 4 |- | 1251 | [[Uporabnik:Dani90~slwiki|Dani90~slwiki]] | 4 |- | 1252 | [[Uporabnik:Dalibor2013|Dalibor2013]] | 4 |- | 1253 | [[Uporabnik:Copaloca|Copaloca]] | 4 |- | 1254 | [[Uporabnik:Colt|Colt]] | 4 |- | 1255 | [[Uporabnik:Chuck SMITH|Chuck SMITH]] | 4 |- | 1256 | [[Uporabnik:Carli1967|Carli1967]] | 4 |- | 1257 | [[Uporabnik:Borut Peršolja|Borut Peršolja]] | 4 |- | 1258 | [[Uporabnik:Borutix1|Borutix1]] | 4 |- | 1259 | [[Uporabnik:Boki.adamlje|Boki.adamlje]] | 4 |- | 1260 | [[Uporabnik:BobGlasgow|BobGlasgow]] | 4 |- | 1261 | [[Uporabnik:Blazev|Blazev]] | 4 |- | 1262 | [[Uporabnik:Blatnik|Blatnik]] | 4 |- | 1263 | [[Uporabnik:Blanka Šteblaj|Blanka Šteblaj]] | 4 |- | 1264 | [[Uporabnik:Bilja|Bilja]] | 4 |- | 1265 | [[Uporabnik:BernardaP|BernardaP]] | 4 |- | 1266 | [[Uporabnik:Batic|Batic]] | 4 |- | 1267 | [[Uporabnik:Avies|Avies]] | 4 |- | 1268 | [[Uporabnik:Asd987|Asd987]] | 4 |- | 1269 | [[Uporabnik:Arbiter|Arbiter]] | 4 |- | 1270 | [[Uporabnik:AnthonyAW|AnthonyAW]] | 4 |- | 1271 | [[Uporabnik:Anja.jerkic|Anja.jerkic]] | 4 |- | 1272 | [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] | 4 |- | 1273 | [[Uporabnik:Ania kle.|Ania kle.]] | 4 |- | 1274 | [[Uporabnik:Andrej.makovec|Andrej.makovec]] | 4 |- | 1275 | [[Uporabnik:Andrejd1|Andrejd1]] | 4 |- | 1276 | [[Uporabnik:Andrazhribar|Andrazhribar]] | 4 |- | 1277 | [[Uporabnik:Andraz Bester|Andraz Bester]] | 4 |- | 1278 | [[Uporabnik:Anchek94|Anchek94]] | 4 |- | 1279 | [[Uporabnik:Ambrož|Ambrož]] | 4 |- | 1280 | [[Uporabnik:Allyaj|Allyaj]] | 4 |- | 1281 | [[Uporabnik:Alja.s|Alja.s]] | 4 |- | 1282 | [[Uporabnik:ALittleViolin|ALittleViolin]] | 4 |- | 1283 | [[Uporabnik:Aleš Ropoša|Aleš Ropoša]] | 4 |- | 1284 | [[Uporabnik:Alek14|Alek14]] | 4 |- | 1285 | [[Uporabnik:Akzola|Akzola]] | 4 |- | 1286 | [[Uporabnik:Ajda.hudoklin|Ajda.hudoklin]] | 4 |- | 1287 | [[Uporabnik:Aarp65|Aarp65]] | 4 |- | 1288 | [[Uporabnik:89.212.40.197|89.212.40.197]] | 4 |- | 1289 | [[Uporabnik:89.212.1.28|89.212.1.28]] | 4 |- | 1290 | [[Uporabnik:89.142.186.140|89.142.186.140]] | 4 |- | 1291 | [[Uporabnik:89.142.177.164|89.142.177.164]] | 4 |- | 1292 | [[Uporabnik:89.142.120.225|89.142.120.225]] | 4 |- | 1293 | [[Uporabnik:86.61.75.190|86.61.75.190]] | 4 |- | 1294 | [[Uporabnik:86.61.72.22|86.61.72.22]] | 4 |- | 1295 | [[Uporabnik:86.61.38.15|86.61.38.15]] | 4 |- | 1296 | [[Uporabnik:86.61.14.130|86.61.14.130]] | 4 |- | 1297 | [[Uporabnik:86.61.14.110|86.61.14.110]] | 4 |- | 1298 | [[Uporabnik:84.52.149.190|84.52.149.190]] | 4 |- | 1299 | [[Uporabnik:84.255.251.48|84.255.251.48]] | 4 |- | 1300 | [[Uporabnik:84.20.235.31|84.20.235.31]] | 4 |- | 1301 | [[Uporabnik:77.114.104.90|77.114.104.90]] | 4 |- | 1302 | [[Uporabnik:2A00:EE2:A04:F800:DC31:C10E:9FAF:71DA|2A00:EE2:A04:F800:DC31:C10E:9FAF:71DA]] | 4 |- | 1303 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:3073:FB0D:2BC4:EB15|2804:14C:B52B:826E:3073:FB0D:2BC4:EB15]] | 4 |- | 1304 | [[Uporabnik:213.250.23.80|213.250.23.80]] | 4 |- | 1305 | [[Uporabnik:213.161.13.191|213.161.13.191]] | 4 |- | 1306 | [[Uporabnik:212.235.143.25|212.235.143.25]] | 4 |- | 1307 | [[Uporabnik:212.235.140.38|212.235.140.38]] | 4 |- | 1308 | [[Uporabnik:212.18.54.159|212.18.54.159]] | 4 |- | 1309 | [[Uporabnik:212.18.38.5|212.18.38.5]] | 4 |- | 1310 | [[Uporabnik:212.18.32.8|212.18.32.8]] | 4 |- | 1311 | [[Uporabnik:~2025-28070-07|~2025-28070-07]] | 4 |- | 1312 | [[Uporabnik:2018here|2018here]] | 4 |- | 1313 | [[Uporabnik:195.29.136.132|195.29.136.132]] | 4 |- | 1314 | [[Uporabnik:195.250.208.84|195.250.208.84]] | 4 |- | 1315 | [[Uporabnik:195.210.253.176|195.210.253.176]] | 4 |- | 1316 | [[Uporabnik:195.210.243.214|195.210.243.214]] | 4 |- | 1317 | [[Uporabnik:195.210.243.14|195.210.243.14]] | 4 |- | 1318 | [[Uporabnik:195.210.237.205|195.210.237.205]] | 4 |- | 1319 | [[Uporabnik:195.210.228.204|195.210.228.204]] | 4 |- | 1320 | [[Uporabnik:195.210.220.64|195.210.220.64]] | 4 |- | 1321 | [[Uporabnik:195.210.220.208|195.210.220.208]] | 4 |- | 1322 | [[Uporabnik:194.249.55.89|194.249.55.89]] | 4 |- | 1323 | [[Uporabnik:194.249.52.77|194.249.52.77]] | 4 |- | 1324 | [[Uporabnik:194.249.149.131|194.249.149.131]] | 4 |- | 1325 | [[Uporabnik:194.249.10.27|194.249.10.27]] | 4 |- | 1326 | [[Uporabnik:194.249.0.8|194.249.0.8]] | 4 |- | 1327 | [[Uporabnik:193.95.235.84|193.95.235.84]] | 4 |- | 1328 | [[Uporabnik:193.95.235.147|193.95.235.147]] | 4 |- | 1329 | [[Uporabnik:193.95.235.125|193.95.235.125]] | 4 |- | 1330 | [[Uporabnik:193.95.229.26|193.95.229.26]] | 4 |- | 1331 | [[Uporabnik:193.95.198.53|193.95.198.53]] | 4 |- | 1332 | [[Uporabnik:193.77.69.62|193.77.69.62]] | 4 |- | 1333 | [[Uporabnik:193.77.172.64|193.77.172.64]] | 4 |- | 1334 | [[Uporabnik:193.77.162.210|193.77.162.210]] | 4 |- | 1335 | [[Uporabnik:193.77.151.206|193.77.151.206]] | 4 |- | 1336 | [[Uporabnik:193.77.140.156|193.77.140.156]] | 4 |- | 1337 | [[Uporabnik:193.77.101.152|193.77.101.152]] | 4 |- | 1338 | [[Uporabnik:193.2.237.30|193.2.237.30]] | 4 |- | 1339 | [[Uporabnik:193.2.237.29|193.2.237.29]] | 4 |- | 1340 | [[Uporabnik:193.2.11.205|193.2.11.205]] | 4 |- | 1341 | [[Uporabnik:193.189.185.140|193.189.185.140]] | 4 |- | 1342 | [[Uporabnik:193.189.162.250|193.189.162.250]] | 4 |- | 1343 | [[Uporabnik:193.138.39.71|193.138.39.71]] | 4 |- | 1344 | [[Uporabnik:164.8.17.25|164.8.17.25]] | 4 |- | 1345 | [[Uporabnik:153.5.39.179|153.5.39.179]] | 4 |- | 1346 | [[Uporabnik:109.182.249.52|109.182.249.52]] | 4 |- | 1347 | [[Uporabnik:109.182.233.31|109.182.233.31]] | 4 |- | 1348 | [[Uporabnik:109.182.173.56|109.182.173.56]] | 4 |- | 1349 | [[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] | 3 |- | 1350 | [[Uporabnik:Zvezdaluca|Zvezdaluca]] | 3 |- | 1351 | [[Uporabnik:Zup100|Zup100]] | 3 |- | 1352 | [[Uporabnik:Zugman pia marija|Zugman pia marija]] | 3 |- | 1353 | [[Uporabnik:Zpcmajne|Zpcmajne]] | 3 |- | 1354 | [[Uporabnik:Zlobec|Zlobec]] | 3 |- | 1355 | [[Uporabnik:Življenje|Življenje]] | 3 |- | 1356 | [[Uporabnik:Zimbabweyc|Zimbabweyc]] | 3 |- | 1357 | [[Uporabnik:Zgovorni s.|Zgovorni s.]] | 3 |- | 1358 | [[Uporabnik:Zetko|Zetko]] | 3 |- | 1359 | [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] | 3 |- | 1360 | [[Uporabnik:Zb|Zb]] | 3 |- | 1361 | [[Uporabnik:Zan225|Zan225]] | 3 |- | 1362 | [[Uporabnik:Zalaz4|Zalaz4]] | 3 |- | 1363 | [[Uporabnik:ZalaOkorn|ZalaOkorn]] | 3 |- | 1364 | [[Uporabnik:Zala erklavec|Zala erklavec]] | 3 |- | 1365 | [[Uporabnik:ZagarA|ZagarA]] | 3 |- | 1366 | [[Uporabnik:YouTubeVegetarianBoy|YouTubeVegetarianBoy]] | 3 |- | 1367 | [[Uporabnik:Yopohari~slwiki|Yopohari~slwiki]] | 3 |- | 1368 | [[Uporabnik:Yest94|Yest94]] | 3 |- | 1369 | [[Uporabnik:Yejn|Yejn]] | 3 |- | 1370 | [[Uporabnik:Xx Caracan xx|Xx Caracan xx]] | 3 |- | 1371 | [[Uporabnik:Xwiki~slwiki|Xwiki~slwiki]] | 3 |- | 1372 | [[Uporabnik:Wisky26|Wisky26]] | 3 |- | 1373 | [[Uporabnik:Wikipato3|Wikipato3]] | 3 |- | 1374 | [[Uporabnik:Wiki88995a|Wiki88995a]] | 3 |- | 1375 | [[Uporabnik:Vslivnje|Vslivnje]] | 3 |- | 1376 | [[Uporabnik:Vsebine321|Vsebine321]] | 3 |- | 1377 | [[Uporabnik:Vran123|Vran123]] | 3 |- | 1378 | [[Uporabnik:Vnina|Vnina]] | 3 |- | 1379 | [[Uporabnik:V Iskanju Posvetnega Grala|V Iskanju Posvetnega Grala]] | 3 |- | 1380 | [[Uporabnik:Vincencij46|Vincencij46]] | 3 |- | 1381 | [[Uporabnik:Vili iz vile|Vili iz vile]] | 3 |- | 1382 | [[Uporabnik:Vidusik|Vidusik]] | 3 |- | 1383 | [[Uporabnik:Vidok|Vidok]] | 3 |- | 1384 | [[Uporabnik:Viddek|Viddek]] | 3 |- | 1385 | [[Uporabnik:Veveriček|Veveriček]] | 3 |- | 1386 | [[Uporabnik:Vesnab|Vesnab]] | 3 |- | 1387 | [[Uporabnik:Vasjaanton|Vasjaanton]] | 3 |- | 1388 | [[Uporabnik:Vapourtrail|Vapourtrail]] | 3 |- | 1389 | [[Uporabnik:Valerija.erbus|Valerija.erbus]] | 3 |- | 1390 | [[Uporabnik:Valerei|Valerei]] | 3 |- | 1391 | [[Uporabnik:Valenija|Valenija]] | 3 |- | 1392 | [[Uporabnik:Vahcic|Vahcic]] | 3 |- | 1393 | [[Uporabnik:V1esna|V1esna]] | 3 |- | 1394 | [[Uporabnik:Ut6745|Ut6745]] | 3 |- | 1395 | [[Uporabnik:UStrazar|UStrazar]] | 3 |- | 1396 | [[Uporabnik:Urška Petek|Urška Petek]] | 3 |- | 1397 | [[Uporabnik:Ursa.ursa|Ursa.ursa]] | 3 |- | 1398 | [[Uporabnik:Urša Pintar|Urša Pintar]] | 3 |- | 1399 | [[Uporabnik:Urosvt|Urosvt]] | 3 |- | 1400 | [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] | 3 |- | 1401 | [[Uporabnik:Urko|Urko]] | 3 |- | 1402 | [[Uporabnik:Urbanson|Urbanson]] | 3 |- | 1403 | [[Uporabnik:Urbanc Maja|Urbanc Maja]] | 3 |- | 1404 | [[Uporabnik:Uledam|Uledam]] | 3 |- | 1405 | [[Uporabnik:Ujambor|Ujambor]] | 3 |- | 1406 | [[Uporabnik:Ttrilar|Ttrilar]] | 3 |- | 1407 | [[Uporabnik:Ttoporisic|Ttoporisic]] | 3 |- | 1408 | [[Uporabnik:TTodorovski|TTodorovski]] | 3 |- | 1409 | [[Uporabnik:Tsvet555|Tsvet555]] | 3 |- | 1410 | [[Uporabnik:Trifkod|Trifkod]] | 3 |- | 1411 | [[Uporabnik:Tovariš|Tovariš]] | 3 |- | 1412 | [[Uporabnik:Tone1|Tone1]] | 3 |- | 1413 | [[Uporabnik:Tomo~slwiki|Tomo~slwiki]] | 3 |- | 1414 | [[Uporabnik:Tomoe~slwiki|Tomoe~slwiki]] | 3 |- | 1415 | [[Uporabnik:Toman~slwiki|Toman~slwiki]] | 3 |- | 1416 | [[Uporabnik:Tmikla|Tmikla]] | 3 |- | 1417 | [[Uporabnik:Tjaša Vodušek|Tjaša Vodušek]] | 3 |- | 1418 | [[Uporabnik:Tjasa.ponikvar|Tjasa.ponikvar]] | 3 |- | 1419 | [[Uporabnik:TINtinH|TINtinH]] | 3 |- | 1420 | [[Uporabnik:Tinn4|Tinn4]] | 3 |- | 1421 | [[Uporabnik:Tina Omahna|Tina Omahna]] | 3 |- | 1422 | [[Uporabnik:Timot Zakosek|Timot Zakosek]] | 3 |- | 1423 | [[Uporabnik:Thylacine11|Thylacine11]] | 3 |- | 1424 | [[Uporabnik:Thomas~slwiki|Thomas~slwiki]] | 3 |- | 1425 | [[Uporabnik:Thisisvalidusername|Thisisvalidusername]] | 3 |- | 1426 | [[Uporabnik:Tele02|Tele02]] | 3 |- | 1427 | [[Uporabnik:Tejch7|Tejch7]] | 3 |- | 1428 | [[Uporabnik:Teja Koželj|Teja Koželj]] | 3 |- | 1429 | [[Uporabnik:TejaB|TejaB]] | 3 |- | 1430 | [[Uporabnik:Teja5|Teja5]] | 3 |- | 1431 | [[Uporabnik:Tamara Božič|Tamara Božič]] | 3 |- | 1432 | [[Uporabnik:TajništvoSSD|TajništvoSSD]] | 3 |- | 1433 | [[Uporabnik:Tacenskipav|Tacenskipav]] | 3 |- | 1434 | [[Uporabnik:Swineposit|Swineposit]] | 3 |- | 1435 | [[Uporabnik:Svetlin.matic|Svetlin.matic]] | 3 |- | 1436 | [[Uporabnik:SVABBOS|SVABBOS]] | 3 |- | 1437 | [[Uporabnik:Suradnik13|Suradnik13]] | 3 |- | 1438 | [[Uporabnik:Stuff~slwiki|Stuff~slwiki]] | 3 |- | 1439 | [[Uporabnik:Studentjm|Studentjm]] | 3 |- | 1440 | [[Uporabnik:Strgaršek|Strgaršek]] | 3 |- | 1441 | [[Uporabnik:Strdarko|Strdarko]] | 3 |- | 1442 | [[Uporabnik:Stonhenge4|Stonhenge4]] | 3 |- | 1443 | [[Uporabnik:STMatej|STMatej]] | 3 |- | 1444 | [[Uporabnik:SterJ|SterJ]] | 3 |- | 1445 | [[Uporabnik:Stefano Coren|Stefano Coren]] | 3 |- | 1446 | [[Uporabnik:SquiQu|SquiQu]] | 3 |- | 1447 | [[Uporabnik:Špelka|Špelka]] | 3 |- | 1448 | [[Uporabnik:Spelavele|Spelavele]] | 3 |- | 1449 | [[Uporabnik:Špela p|Špela p]] | 3 |- | 1450 | [[Uporabnik:Špelaintina|Špelaintina]] | 3 |- | 1451 | [[Uporabnik:Spela.antloga|Spela.antloga]] | 3 |- | 1452 | [[Uporabnik:Speedster358|Speedster358]] | 3 |- | 1453 | [[Uporabnik:Sonja cestnik zadnek|Sonja cestnik zadnek]] | 3 |- | 1454 | [[Uporabnik:SOJSDS|SOJSDS]] | 3 |- | 1455 | [[Uporabnik:Snailhunter|Snailhunter]] | 3 |- | 1456 | [[Uporabnik:Smcmeditor|Smcmeditor]] | 3 |- | 1457 | [[Uporabnik:Slo-synchro|Slo-synchro]] | 3 |- | 1458 | [[Uporabnik:Slatnican|Slatnican]] | 3 |- | 1459 | [[Uporabnik:ŠkratŠkržat|ŠkratŠkržat]] | 3 |- | 1460 | [[Uporabnik:Sivic12|Sivic12]] | 3 |- | 1461 | [[Uporabnik:Siskaguy|Siskaguy]] | 3 |- | 1462 | [[Uporabnik:Sirena|Sirena]] | 3 |- | 1463 | [[Uporabnik:Sinkkbarb|Sinkkbarb]] | 3 |- | 1464 | [[Uporabnik:Simona Jenko|Simona Jenko]] | 3 |- | 1465 | [[Uporabnik:Simon75|Simon75]] | 3 |- | 1466 | [[Uporabnik:Sime123|Sime123]] | 3 |- | 1467 | [[Uporabnik:Simci|Simci]] | 3 |- | 1468 | [[Uporabnik:Simba|Simba]] | 3 |- | 1469 | [[Uporabnik:Siliamaav|Siliamaav]] | 3 |- | 1470 | [[Uporabnik:Semjon|Semjon]] | 3 |- | 1471 | [[Uporabnik:Sekavcnik88|Sekavcnik88]] | 3 |- | 1472 | [[Uporabnik:Scoochfan|Scoochfan]] | 3 |- | 1473 | [[Uporabnik:Sasopotrc|Sasopotrc]] | 3 |- | 1474 | [[Uporabnik:SaškaMa|SaškaMa]] | 3 |- | 1475 | [[Uporabnik:Sasa.presern|Sasa.presern]] | 3 |- | 1476 | [[Uporabnik:Saša Pavlin|Saša Pavlin]] | 3 |- | 1477 | [[Uporabnik:Sarci512|Sarci512]] | 3 |- | 1478 | [[Uporabnik:Sarchy1808|Sarchy1808]] | 3 |- | 1479 | [[Uporabnik:SaraMales|SaraMales]] | 3 |- | 1480 | [[Uporabnik:Sanja jandrič|Sanja jandrič]] | 3 |- | 1481 | [[Uporabnik:SandraHanc|SandraHanc]] | 3 |- | 1482 | [[Uporabnik:Samdok|Samdok]] | 3 |- | 1483 | [[Uporabnik:Salamander|Salamander]] | 3 |- | 1484 | [[Uporabnik:Rzlajp|Rzlajp]] | 3 |- | 1485 | [[Uporabnik:Rudi~slwiki|Rudi~slwiki]] | 3 |- | 1486 | [[Uporabnik:Ropegi|Ropegi]] | 3 |- | 1487 | [[Uporabnik:Roko2moto|Roko2moto]] | 3 |- | 1488 | [[Uporabnik:Roki|Roki]] | 3 |- | 1489 | [[Uporabnik:Rok93|Rok93]] | 3 |- | 1490 | [[Uporabnik:Rodoljub|Rodoljub]] | 3 |- | 1491 | [[Uporabnik:RM wiki93|RM wiki93]] | 3 |- | 1492 | [[Uporabnik:Rkokalj|Rkokalj]] | 3 |- | 1493 | [[Uporabnik:RipenZ|RipenZ]] | 3 |- | 1494 | [[Uporabnik:Rickrick93|Rickrick93]] | 3 |- | 1495 | [[Uporabnik:Renemk91|Renemk91]] | 3 |- | 1496 | [[Uporabnik:Renata Mlakar|Renata Mlakar]] | 3 |- | 1497 | [[Uporabnik:RayOfLight|RayOfLight]] | 3 |- | 1498 | [[Uporabnik:Rasto~slwiki|Rasto~slwiki]] | 3 |- | 1499 | [[Uporabnik:Rasto raztresen|Rasto raztresen]] | 3 |- | 1500 | [[Uporabnik:Rakunus|Rakunus]] | 3 |- | 1501 | [[Uporabnik:Rakun08|Rakun08]] | 3 |- | 1502 | [[Uporabnik:Radovednik|Radovednik]] | 3 |- | 1503 | [[Uporabnik:Rado|Rado]] | 3 |- | 1504 | [[Uporabnik:Računalništvo|Računalništvo]] | 3 |- | 1505 | [[Uporabnik:Qurqa~slwiki|Qurqa~slwiki]] | 3 |- | 1506 | [[Uporabnik:Qoqjan|Qoqjan]] | 3 |- | 1507 | [[Uporabnik:Pripravnik|Pripravnik]] | 3 |- | 1508 | [[Uporabnik:Primoz kralj|Primoz kralj]] | 3 |- | 1509 | [[Uporabnik:Prigorica|Prigorica]] | 3 |- | 1510 | [[Uporabnik:Preseren|Preseren]] | 3 |- | 1511 | [[Uporabnik:Premiera|Premiera]] | 3 |- | 1512 | [[Uporabnik:PoSvetovih|PoSvetovih]] | 3 |- | 1513 | [[Uporabnik:PoPs|PoPs]] | 3 |- | 1514 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2023Remic|PolonistikaLS2023Remic]] | 3 |- | 1515 | [[Uporabnik:Polonistika123|Polonistika123]] | 3 |- | 1516 | [[Uporabnik:Poloncam|Poloncam]] | 3 |- | 1517 | [[Uporabnik:Polonamiklavc|Polonamiklavc]] | 3 |- | 1518 | [[Uporabnik:Polona Jamnik|Polona Jamnik]] | 3 |- | 1519 | [[Uporabnik:Pokerznik|Pokerznik]] | 3 |- | 1520 | [[Uporabnik:PojocaTrobentica|PojocaTrobentica]] | 3 |- | 1521 | [[Uporabnik:PodGrajski|PodGrajski]] | 3 |- | 1522 | [[Uporabnik:Plianja|Plianja]] | 3 |- | 1523 | [[Uporabnik:Plesic anja|Plesic anja]] | 3 |- | 1524 | [[Uporabnik:Pircijno|Pircijno]] | 3 |- | 1525 | [[Uporabnik:Pingvin001|Pingvin001]] | 3 |- | 1526 | [[Uporabnik:Pikapolona|Pikapolona]] | 3 |- | 1527 | [[Uporabnik:Pia Škufca|Pia Škufca]] | 3 |- | 1528 | [[Uporabnik:Pia Rednak|Pia Rednak]] | 3 |- | 1529 | [[Uporabnik:Phylosofer|Phylosofer]] | 3 |- | 1530 | [[Uporabnik:Petraplot|Petraplot]] | 3 |- | 1531 | [[Uporabnik:Petra jerman|Petra jerman]] | 3 |- | 1532 | [[Uporabnik:Peter Bevc Šekoranja|Peter Bevc Šekoranja]] | 3 |- | 1533 | [[Uporabnik:Perun~slwiki|Perun~slwiki]] | 3 |- | 1534 | [[Uporabnik:Permat25|Permat25]] | 3 |- | 1535 | [[Uporabnik:Pegi123|Pegi123]] | 3 |- | 1536 | [[Uporabnik:Pamet~slwiki|Pamet~slwiki]] | 3 |- | 1537 | [[Uporabnik:P3sho|P3sho]] | 3 |- | 1538 | [[Uporabnik:Orung|Orung]] | 3 |- | 1539 | [[Uporabnik:Onehalf~slwiki|Onehalf~slwiki]] | 3 |- | 1540 | [[Uporabnik:Obradovic Goran~slwiki|Obradovic Goran~slwiki]] | 3 |- | 1541 | [[Uporabnik:Občina Trebnje|Občina Trebnje]] | 3 |- | 1542 | [[Uporabnik:Nzadravec|Nzadravec]] | 3 |- | 1543 | [[Uporabnik:NYG|NYG]] | 3 |- | 1544 | [[Uporabnik:NVZVR1Y|NVZVR1Y]] | 3 |- | 1545 | [[Uporabnik:Nsf|Nsf]] | 3 |- | 1546 | [[Uporabnik:Notaslovenska|Notaslovenska]] | 3 |- | 1547 | [[Uporabnik:Ninčula|Ninčula]] | 3 |- | 1548 | [[Uporabnik:Ninazibert|Ninazibert]] | 3 |- | 1549 | [[Uporabnik:Nina.hudobivnik|Nina.hudobivnik]] | 3 |- | 1550 | [[Uporabnik:Ninabenic|Ninabenic]] | 3 |- | 1551 | [[Uporabnik:Nina996|Nina996]] | 3 |- | 1552 | [[Uporabnik:Nikmajoneza|Nikmajoneza]] | 3 |- | 1553 | [[Uporabnik:Nikec3|Nikec3]] | 3 |- | 1554 | [[Uporabnik:Nika Kočevar|Nika Kočevar]] | 3 |- | 1555 | [[Uporabnik:Neža Sazonov|Neža Sazonov]] | 3 |- | 1556 | [[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] | 3 |- | 1557 | [[Uporabnik:Nekdo16|Nekdo16]] | 3 |- | 1558 | [[Uporabnik:Nejcg|Nejcg]] | 3 |- | 1559 | [[Uporabnik:NeilAppleton|NeilAppleton]] | 3 |- | 1560 | [[Uporabnik:Natasssa|Natasssa]] | 3 |- | 1561 | [[Uporabnik:NastasjaSchweiger7|NastasjaSchweiger7]] | 3 |- | 1562 | [[Uporabnik:Muzgar15|Muzgar15]] | 3 |- | 1563 | [[Uporabnik:Mucka123|Mucka123]] | 3 |- | 1564 | [[Uporabnik:Mucii|Mucii]] | 3 |- | 1565 | [[Uporabnik:Mr.wiki|Mr.wiki]] | 3 |- | 1566 | [[Uporabnik:Mr.Kdo|Mr.Kdo]] | 3 |- | 1567 | [[Uporabnik:Mrazinger|Mrazinger]] | 3 |- | 1568 | [[Uporabnik:Mp993|Mp993]] | 3 |- | 1569 | [[Uporabnik:Mojcam|Mojcam]] | 3 |- | 1570 | [[Uporabnik:MojcaGec|MojcaGec]] | 3 |- | 1571 | [[Uporabnik:MN52|MN52]] | 3 |- | 1572 | [[Uporabnik:Mlekomat|Mlekomat]] | 3 |- | 1573 | [[Uporabnik:Mlakopet|Mlakopet]] | 3 |- | 1574 | [[Uporabnik:Mladizmaji|Mladizmaji]] | 3 |- | 1575 | [[Uporabnik:MKos|MKos]] | 3 |- | 1576 | [[Uporabnik:Miwche|Miwche]] | 3 |- | 1577 | [[Uporabnik:Mitjaprelovsek|Mitjaprelovsek]] | 3 |- | 1578 | [[Uporabnik:Mitja Pellis|Mitja Pellis]] | 3 |- | 1579 | [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] | 3 |- | 1580 | [[Uporabnik:MissDorisK|MissDorisK]] | 3 |- | 1581 | [[Uporabnik:Miseloblak1|Miseloblak1]] | 3 |- | 1582 | [[Uporabnik:Misaa|Misaa]] | 3 |- | 1583 | [[Uporabnik:Miro.ham|Miro.ham]] | 3 |- | 1584 | [[Uporabnik:Miriam~slwiki|Miriam~slwiki]] | 3 |- | 1585 | [[Uporabnik:Mireya|Mireya]] | 3 |- | 1586 | [[Uporabnik:Mimi~slwiki|Mimi~slwiki]] | 3 |- | 1587 | [[Uporabnik:MiLiE|MiLiE]] | 3 |- | 1588 | [[Uporabnik:Milicevic Aleksandra|Milicevic Aleksandra]] | 3 |- | 1589 | [[Uporabnik:Miki44|Miki44]] | 3 |- | 1590 | [[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] | 3 |- | 1591 | [[Uporabnik:Mgoropevsek|Mgoropevsek]] | 3 |- | 1592 | [[Uporabnik:Mevludin Kadriu|Mevludin Kadriu]] | 3 |- | 1593 | [[Uporabnik:Met ty|Met ty]] | 3 |- | 1594 | [[Uporabnik:Metka Božič|Metka Božič]] | 3 |- | 1595 | [[Uporabnik:Metal maester|Metal maester]] | 3 |- | 1596 | [[Uporabnik:Metaf5vinja|Metaf5vinja]] | 3 |- | 1597 | [[Uporabnik:Meersaad|Meersaad]] | 3 |- | 1598 | [[Uporabnik:Medojedo|Medojedo]] | 3 |- | 1599 | [[Uporabnik:Mchemical|Mchemical]] | 3 |- | 1600 | [[Uporabnik:Matjaž Wigele|Matjaž Wigele]] | 3 |- | 1601 | [[Uporabnik:Matjaž Cvetko|Matjaž Cvetko]] | 3 |- | 1602 | [[Uporabnik:Matejal6|Matejal6]] | 3 |- | 1603 | [[Uporabnik:Mateja Jenko|Mateja Jenko]] | 3 |- | 1604 | [[Uporabnik:Matejabel|Matejabel]] | 3 |- | 1605 | [[Uporabnik:Matejab|Matejab]] | 3 |- | 1606 | [[Uporabnik:Mateja1986|Mateja1986]] | 3 |- | 1607 | [[Uporabnik:Matej 5 18|Matej 5 18]] | 3 |- | 1608 | [[Uporabnik:MAt|MAt]] | 3 |- | 1609 | [[Uporabnik:Maša Vujišič|Maša Vujišič]] | 3 |- | 1610 | [[Uporabnik:Marusy86|Marusy86]] | 3 |- | 1611 | [[Uporabnik:Marusa zibred|Marusa zibred]] | 3 |- | 1612 | [[Uporabnik:Martinovmejl|Martinovmejl]] | 3 |- | 1613 | [[Uporabnik:Martina.zajc1|Martina.zajc1]] | 3 |- | 1614 | [[Uporabnik:Martina Kocbek|Martina Kocbek]] | 3 |- | 1615 | [[Uporabnik:Martina989|Martina989]] | 3 |- | 1616 | [[Uporabnik:Marrtinck|Marrtinck]] | 3 |- | 1617 | [[Uporabnik:Markopetrovic|Markopetrovic]] | 3 |- | 1618 | [[Uporabnik:Marko.leskovsek|Marko.leskovsek]] | 3 |- | 1619 | [[Uporabnik:Markdju|Markdju]] | 3 |- | 1620 | [[Uporabnik:Marisa Semic|Marisa Semic]] | 3 |- | 1621 | [[Uporabnik:Marin Kranjc|Marin Kranjc]] | 3 |- | 1622 | [[Uporabnik:Mariarosacernetic|Mariarosacernetic]] | 3 |- | 1623 | [[Uporabnik:Manca Špolar|Manca Špolar]] | 3 |- | 1624 | [[Uporabnik:Majalukan|Majalukan]] | 3 |- | 1625 | [[Uporabnik:Majalicen|Majalicen]] | 3 |- | 1626 | [[Uporabnik:Mahone~slwiki|Mahone~slwiki]] | 3 |- | 1627 | [[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] | 3 |- | 1628 | [[Uporabnik:Madiyas|Madiyas]] | 3 |- | 1629 | [[Uporabnik:Mademoiselle Coco|Mademoiselle Coco]] | 3 |- | 1630 | [[Uporabnik:M8urja~slwiki|M8urja~slwiki]] | 3 |- | 1631 | [[Uporabnik:Luxer~slwiki|Luxer~slwiki]] | 3 |- | 1632 | [[Uporabnik:Lunatbwa|Lunatbwa]] | 3 |- | 1633 | [[Uporabnik:LukaSLO|LukaSLO]] | 3 |- | 1634 | [[Uporabnik:Luka Krošl|Luka Krošl]] | 3 |- | 1635 | [[Uporabnik:Luka krajcar|Luka krajcar]] | 3 |- | 1636 | [[Uporabnik:Lukafreak|Lukafreak]] | 3 |- | 1637 | [[Uporabnik:Lučka Majcenovič|Lučka Majcenovič]] | 3 |- | 1638 | [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] | 3 |- | 1639 | [[Uporabnik:Lucija Jošt|Lucija Jošt]] | 3 |- | 1640 | [[Uporabnik:LucijaJ|LucijaJ]] | 3 |- | 1641 | [[Uporabnik:Lucash|Lucash]] | 3 |- | 1642 | [[Uporabnik:Lubre|Lubre]] | 3 |- | 1643 | [[Uporabnik:LRGG Krajcar|LRGG Krajcar]] | 3 |- | 1644 | [[Uporabnik:Logarec|Logarec]] | 3 |- | 1645 | [[Uporabnik:Locnkar|Locnkar]] | 3 |- | 1646 | [[Uporabnik:Ljubo07|Ljubo07]] | 3 |- | 1647 | [[Uporabnik:Ljubaprezelj|Ljubaprezelj]] | 3 |- | 1648 | [[Uporabnik:Lilou|Lilou]] | 3 |- | 1649 | [[Uporabnik:Lili 07|Lili 07]] | 3 |- | 1650 | [[Uporabnik:LidijaR|LidijaR]] | 3 |- | 1651 | [[Uporabnik:Lialuša|Lialuša]] | 3 |- | 1652 | [[Uporabnik:LFCSpionKop|LFCSpionKop]] | 3 |- | 1653 | [[Uporabnik:Leon.bohak|Leon.bohak]] | 3 |- | 1654 | [[Uporabnik:Lenart Sušnik|Lenart Sušnik]] | 3 |- | 1655 | [[Uporabnik:Legvan77|Legvan77]] | 3 |- | 1656 | [[Uporabnik:Laura Vöröš|Laura Vöröš]] | 3 |- | 1657 | [[Uporabnik:Larisa Novak|Larisa Novak]] | 3 |- | 1658 | [[Uporabnik:Lanca100|Lanca100]] | 3 |- | 1659 | [[Uporabnik:Lana.jarc7|Lana.jarc7]] | 3 |- | 1660 | [[Uporabnik:Kustrun|Kustrun]] | 3 |- | 1661 | [[Uporabnik:Ks4308733|Ks4308733]] | 3 |- | 1662 | [[Uporabnik:Krunky231|Krunky231]] | 3 |- | 1663 | [[Uporabnik:Kriss992|Kriss992]] | 3 |- | 1664 | [[Uporabnik:KreatorSveta|KreatorSveta]] | 3 |- | 1665 | [[Uporabnik:Kozarec1|Kozarec1]] | 3 |- | 1666 | [[Uporabnik:Kovac.maja1|Kovac.maja1]] | 3 |- | 1667 | [[Uporabnik:Kovac97|Kovac97]] | 3 |- | 1668 | [[Uporabnik:Konero26|Konero26]] | 3 |- | 1669 | [[Uporabnik:Knjz96|Knjz96]] | 3 |- | 1670 | [[Uporabnik:Klino|Klino]] | 3 |- | 1671 | [[Uporabnik:KlemenMesarec|KlemenMesarec]] | 3 |- | 1672 | [[Uporabnik:Kkovaček|Kkovaček]] | 3 |- | 1673 | [[Uporabnik:Kklemen1|Kklemen1]] | 3 |- | 1674 | [[Uporabnik:KikiGrmek|KikiGrmek]] | 3 |- | 1675 | [[Uporabnik:Kifl|Kifl]] | 3 |- | 1676 | [[Uporabnik:KickDeBucket|KickDeBucket]] | 3 |- | 1677 | [[Uporabnik:Ketinring|Ketinring]] | 3 |- | 1678 | [[Uporabnik:KebeJerneja|KebeJerneja]] | 3 |- | 1679 | [[Uporabnik:Kattiik|Kattiik]] | 3 |- | 1680 | [[Uporabnik:Katja Zupan|Katja Zupan]] | 3 |- | 1681 | [[Uporabnik:Katja Peganc|Katja Peganc]] | 3 |- | 1682 | [[Uporabnik:Katarina Majerhold|Katarina Majerhold]] | 3 |- | 1683 | [[Uporabnik:KatarinaBerden1|KatarinaBerden1]] | 3 |- | 1684 | [[Uporabnik:Karticija1|Karticija1]] | 3 |- | 1685 | [[Uporabnik:KarmyS|KarmyS]] | 3 |- | 1686 | [[Uporabnik:Karmicmoki|Karmicmoki]] | 3 |- | 1687 | [[Uporabnik:Karmenlevak|Karmenlevak]] | 3 |- | 1688 | [[Uporabnik:Karin Sirk|Karin Sirk]] | 3 |- | 1689 | [[Uporabnik:Karel~slwiki|Karel~slwiki]] | 3 |- | 1690 | [[Uporabnik:Kameleon|Kameleon]] | 3 |- | 1691 | [[Uporabnik:Kalanderq|Kalanderq]] | 3 |- | 1692 | [[Uporabnik:-kaktus-|-kaktus-]] | 3 |- | 1693 | [[Uporabnik:Kaja Tržan|Kaja Tržan]] | 3 |- | 1694 | [[Uporabnik:Juregrajner|Juregrajner]] | 3 |- | 1695 | [[Uporabnik:Jurac5|Jurac5]] | 3 |- | 1696 | [[Uporabnik:Jud~slwiki|Jud~slwiki]] | 3 |- | 1697 | [[Uporabnik:Joze Gorisek|Joze Gorisek]] | 3 |- | 1698 | [[Uporabnik:JozefDrof|JozefDrof]] | 3 |- | 1699 | [[Uporabnik:Josh Josh Joo|Josh Josh Joo]] | 3 |- | 1700 | [[Uporabnik:Josethim|Josethim]] | 3 |- | 1701 | [[Uporabnik:Jorg~slwiki|Jorg~slwiki]] | 3 |- | 1702 | [[Uporabnik:Johnny Knows|Johnny Knows]] | 3 |- | 1703 | [[Uporabnik:JernejaS|JernejaS]] | 3 |- | 1704 | [[Uporabnik:Jedrik Ken Cura|Jedrik Ken Cura]] | 3 |- | 1705 | [[Uporabnik:JasnaR|JasnaR]] | 3 |- | 1706 | [[Uporabnik:Jasna jozef|Jasna jozef]] | 3 |- | 1707 | [[Uporabnik:Jarovilnik|Jarovilnik]] | 3 |- | 1708 | [[Uporabnik:Jansasara|Jansasara]] | 3 |- | 1709 | [[Uporabnik:Jan.milcinovic|Jan.milcinovic]] | 3 |- | 1710 | [[Uporabnik:Janaz|Janaz]] | 3 |- | 1711 | [[Uporabnik:JanaVaupo|JanaVaupo]] | 3 |- | 1712 | [[Uporabnik:Janahabjanic|Janahabjanic]] | 3 |- | 1713 | [[Uporabnik:JaKova|JaKova]] | 3 |- | 1714 | [[Uporabnik:Jakapanjan|Jakapanjan]] | 3 |- | 1715 | [[Uporabnik:Jack~slwiki|Jack~slwiki]] | 3 |- | 1716 | [[Uporabnik:Jacenc|Jacenc]] | 3 |- | 1717 | [[Uporabnik:Ivotrade|Ivotrade]] | 3 |- | 1718 | [[Uporabnik:Ivo33|Ivo33]] | 3 |- | 1719 | [[Uporabnik:Ivagasar|Ivagasar]] | 3 |- | 1720 | [[Uporabnik:Iva89|Iva89]] | 3 |- | 1721 | [[Uporabnik:Iris.buršič|Iris.buršič]] | 3 |- | 1722 | [[Uporabnik:Irenca.rokavec|Irenca.rokavec]] | 3 |- | 1723 | [[Uporabnik:Irena.mu|Irena.mu]] | 3 |- | 1724 | [[Uporabnik:Ire007|Ire007]] | 3 |- | 1725 | [[Uporabnik:Intera|Intera]] | 3 |- | 1726 | [[Uporabnik:Imperiul|Imperiul]] | 3 |- | 1727 | [[Uporabnik:Ilkorosec|Ilkorosec]] | 3 |- | 1728 | [[Uporabnik:I-KOSS 20|I-KOSS 20]] | 3 |- | 1729 | [[Uporabnik:IKocka|IKocka]] | 3 |- | 1730 | [[Uporabnik:Igoroblak|Igoroblak]] | 3 |- | 1731 | [[Uporabnik:Ignac.mihevc|Ignac.mihevc]] | 3 |- | 1732 | [[Uporabnik:Icesand|Icesand]] | 3 |- | 1733 | [[Uporabnik:Humar|Humar]] | 3 |- | 1734 | [[Uporabnik:Houdini~slwiki|Houdini~slwiki]] | 3 |- | 1735 | [[Uporabnik:Hoornet|Hoornet]] | 3 |- | 1736 | [[Uporabnik:Hervard|Hervard]] | 3 |- | 1737 | [[Uporabnik:Hernik803|Hernik803]] | 3 |- | 1738 | [[Uporabnik:HELGAPRV|HELGAPRV]] | 3 |- | 1739 | [[Uporabnik:Helena Škufca|Helena Škufca]] | 3 |- | 1740 | [[Uporabnik:Hana.f|Hana.f]] | 3 |- | 1741 | [[Uporabnik:Hamilkar1893|Hamilkar1893]] | 3 |- | 1742 | [[Uporabnik:GregorPodgorelec|GregorPodgorelec]] | 3 |- | 1743 | [[Uporabnik:Gregor.kovacic.ilb|Gregor.kovacic.ilb]] | 3 |- | 1744 | [[Uporabnik:Gregor1956|Gregor1956]] | 3 |- | 1745 | [[Uporabnik:Gregakapun|Gregakapun]] | 3 |- | 1746 | [[Uporabnik:Gomilsko|Gomilsko]] | 3 |- | 1747 | [[Uporabnik:Golob001|Golob001]] | 3 |- | 1748 | [[Uporabnik:GnomJožeNaDelu|GnomJožeNaDelu]] | 3 |- | 1749 | [[Uporabnik:GJ2000MB|GJ2000MB]] | 3 |- | 1750 | [[Uporabnik:Generalmajor|Generalmajor]] | 3 |- | 1751 | [[Uporabnik:Gebluben222|Gebluben222]] | 3 |- | 1752 | [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] | 3 |- | 1753 | [[Uporabnik:Gapy100|Gapy100]] | 3 |- | 1754 | [[Uporabnik:Galanor|Galanor]] | 3 |- | 1755 | [[Uporabnik:Gaja2012|Gaja2012]] | 3 |- | 1756 | [[Uporabnik:Francsol|Francsol]] | 3 |- | 1757 | [[Uporabnik:Football Boy|Football Boy]] | 3 |- | 1758 | [[Uporabnik:Foffo 93|Foffo 93]] | 3 |- | 1759 | [[Uporabnik:Fmiha|Fmiha]] | 3 |- | 1760 | [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] | 3 |- | 1761 | [[Uporabnik:Fancylamma|Fancylamma]] | 3 |- | 1762 | [[Uporabnik:Faktikus|Faktikus]] | 3 |- | 1763 | [[Uporabnik:Fafassaegdfff|Fafassaegdfff]] | 3 |- | 1764 | [[Uporabnik:ESPeTri|ESPeTri]] | 3 |- | 1765 | [[Uporabnik:Endewet|Endewet]] | 3 |- | 1766 | [[Uporabnik:Ena2|Ena2]] | 3 |- | 1767 | [[Uporabnik:Elvis18|Elvis18]] | 3 |- | 1768 | [[Uporabnik:ElaPer|ElaPer]] | 3 |- | 1769 | [[Uporabnik:Edinakaj|Edinakaj]] | 3 |- | 1770 | [[Uporabnik:Dv~slwiki|Dv~slwiki]] | 3 |- | 1771 | [[Uporabnik:Duls|Duls]] | 3 |- | 1772 | [[Uporabnik:Dsaboti|Dsaboti]] | 3 |- | 1773 | [[Uporabnik:DorotejaPiber|DorotejaPiber]] | 3 |- | 1774 | [[Uporabnik:Dorotea|Dorotea]] | 3 |- | 1775 | [[Uporabnik:Doncsecz~enwiki|Doncsecz~enwiki]] | 3 |- | 1776 | [[Uporabnik:Dominika Petač|Dominika Petač]] | 3 |- | 1777 | [[Uporabnik:Domen.Marolt|Domen.Marolt]] | 3 |- | 1778 | [[Uporabnik:Dolur|Dolur]] | 3 |- | 1779 | [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] | 3 |- | 1780 | [[Uporabnik:Dijadija|Dijadija]] | 3 |- | 1781 | [[Uporabnik:Deve|Deve]] | 3 |- | 1782 | [[Uporabnik:Demielle8|Demielle8]] | 3 |- | 1783 | [[Uporabnik:Dejan 169|Dejan 169]] | 3 |- | 1784 | [[Uporabnik:DeanTaschner|DeanTaschner]] | 3 |- | 1785 | [[Uporabnik:Dduhmaster|Dduhmaster]] | 3 |- | 1786 | [[Uporabnik:Davorintoš|Davorintoš]] | 3 |- | 1787 | [[Uporabnik:David4477|David4477]] | 3 |- | 1788 | [[Uporabnik:Dasa Svetlic|Dasa Svetlic]] | 3 |- | 1789 | [[Uporabnik:DanijelS|DanijelS]] | 3 |- | 1790 | [[Uporabnik:Danijelaaaa|Danijelaaaa]] | 3 |- | 1791 | [[Uporabnik:Damjana Grošičar|Damjana Grošičar]] | 3 |- | 1792 | [[Uporabnik:Cundva|Cundva]] | 3 |- | 1793 | [[Uporabnik:Crazyslo007|Crazyslo007]] | 3 |- | 1794 | [[Uporabnik:Coprnica zofka|Coprnica zofka]] | 3 |- | 1795 | [[Uporabnik:Čikulečakule|Čikulečakule]] | 3 |- | 1796 | [[Uporabnik:Chuck&sushi|Chuck&sushi]] | 3 |- | 1797 | [[Uporabnik:Cebela79|Cebela79]] | 3 |- | 1798 | [[Uporabnik:Ceazare|Ceazare]] | 3 |- | 1799 | [[Uporabnik:Cancard|Cancard]] | 3 |- | 1800 | [[Uporabnik:Calisto fact freak|Calisto fact freak]] | 3 |- | 1801 | [[Uporabnik:BurekBuster|BurekBuster]] | 3 |- | 1802 | [[Uporabnik:Bru7a!|Bru7a!]] | 3 |- | 1803 | [[Uporabnik:Brigita.dremelj|Brigita.dremelj]] | 3 |- | 1804 | [[Uporabnik:Brez Name|Brez Name]] | 3 |- | 1805 | [[Uporabnik:Brederode|Brederode]] | 3 |- | 1806 | [[Uporabnik:Branka81|Branka81]] | 3 |- | 1807 | [[Uporabnik:Boyan65|Boyan65]] | 3 |- | 1808 | [[Uporabnik:Borut Sorko|Borut Sorko]] | 3 |- | 1809 | [[Uporabnik:Borut Kantuser|Borut Kantuser]] | 3 |- | 1810 | [[Uporabnik:Borkoa92|Borkoa92]] | 3 |- | 1811 | [[Uporabnik:Bojana V|Bojana V]] | 3 |- | 1812 | [[Uporabnik:Bogorm|Bogorm]] | 3 |- | 1813 | [[Uporabnik:Bobnar|Bobnar]] | 3 |- | 1814 | [[Uporabnik:Bobi1|Bobi1]] | 3 |- | 1815 | [[Uporabnik:Blazwww|Blazwww]] | 3 |- | 1816 | [[Uporabnik:Blank3|Blank3]] | 3 |- | 1817 | [[Uporabnik:Blackhavk 11|Blackhavk 11]] | 3 |- | 1818 | [[Uporabnik:BenoST2|BenoST2]] | 3 |- | 1819 | [[Uporabnik:Benjamin88|Benjamin88]] | 3 |- | 1820 | [[Uporabnik:Belejjure|Belejjure]] | 3 |- | 1821 | [[Uporabnik:Belej|Belej]] | 3 |- | 1822 | [[Uporabnik:Bedanec123|Bedanec123]] | 3 |- | 1823 | [[Uporabnik:B-D|B-D]] | 3 |- | 1824 | [[Uporabnik:Bbavrlic|Bbavrlic]] | 3 |- | 1825 | [[Uporabnik:BarbaraKovač|BarbaraKovač]] | 3 |- | 1826 | [[Uporabnik:BarbaraK1989|BarbaraK1989]] | 3 |- | 1827 | [[Uporabnik:Barbaraaav|Barbaraaav]] | 3 |- | 1828 | [[Uporabnik:BajcU|BajcU]] | 3 |- | 1829 | [[Uporabnik:Baffo~slwiki|Baffo~slwiki]] | 3 |- | 1830 | [[Uporabnik:Ba.bik.a|Ba.bik.a]] | 3 |- | 1831 | [[Uporabnik:AVATA|AVATA]] | 3 |- | 1832 | [[Uporabnik:A-skupina|A-skupina]] | 3 |- | 1833 | [[Uporabnik:Arhitekturna teorija in kritika|Arhitekturna teorija in kritika]] | 3 |- | 1834 | [[Uporabnik:Arcy~slwiki|Arcy~slwiki]] | 3 |- | 1835 | [[Uporabnik:Aquila non capit muscas|Aquila non capit muscas]] | 3 |- | 1836 | [[Uporabnik:Anzet01|Anzet01]] | 3 |- | 1837 | [[Uporabnik:Antiklinala|Antiklinala]] | 3 |- | 1838 | [[Uporabnik:Anja Muha|Anja Muha]] | 3 |- | 1839 | [[Uporabnik:Anja Lešek|Anja Lešek]] | 3 |- | 1840 | [[Uporabnik:Anja Klobucar|Anja Klobucar]] | 3 |- | 1841 | [[Uporabnik:Anja Drobnic|Anja Drobnic]] | 3 |- | 1842 | [[Uporabnik:Anja Alič1|Anja Alič1]] | 3 |- | 1843 | [[Uporabnik:Andronix|Andronix]] | 3 |- | 1844 | [[Uporabnik:Andrevruas|Andrevruas]] | 3 |- | 1845 | [[Uporabnik:Andrejcij|Andrejcij]] | 3 |- | 1846 | [[Uporabnik:Andreja Pregelj|Andreja Pregelj]] | 3 |- | 1847 | [[Uporabnik:Andrej&Anja|Andrej&Anja]] | 3 |- | 1848 | [[Uporabnik:Andreja Jankovič|Andreja Jankovič]] | 3 |- | 1849 | [[Uporabnik:AnaRV|AnaRV]] | 3 |- | 1850 | [[Uporabnik:Ananovakova|Ananovakova]] | 3 |- | 1851 | [[Uporabnik:Ana Lenič|Ana Lenič]] | 3 |- | 1852 | [[Uporabnik:Ana Kump|Ana Kump]] | 3 |- | 1853 | [[Uporabnik:Ana D.|Ana D.]] | 3 |- | 1854 | [[Uporabnik:Amaja|Amaja]] | 3 |- | 1855 | [[Uporabnik:Amadeio|Amadeio]] | 3 |- | 1856 | [[Uporabnik:Alexbesir|Alexbesir]] | 3 |- | 1857 | [[Uporabnik:Alenka kalan|Alenka kalan]] | 3 |- | 1858 | [[Uporabnik:Alenka Čudič|Alenka Čudič]] | 3 |- | 1859 | [[Uporabnik:Alenj|Alenj]] | 3 |- | 1860 | [[Uporabnik:Alenbobnar|Alenbobnar]] | 3 |- | 1861 | [[Uporabnik:Alen2365|Alen2365]] | 3 |- | 1862 | [[Uporabnik:Aleksandrarjazanova|Aleksandrarjazanova]] | 3 |- | 1863 | [[Uporabnik:Aleks86|Aleks86]] | 3 |- | 1864 | [[Uporabnik:Aks~slwiki|Aks~slwiki]] | 3 |- | 1865 | [[Uporabnik:Aklarifari|Aklarifari]] | 3 |- | 1866 | [[Uporabnik:Ajster995|Ajster995]] | 3 |- | 1867 | [[Uporabnik:AjdaS|AjdaS]] | 3 |- | 1868 | [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] | 3 |- | 1869 | [[Uporabnik:Ajda Brkopec|Ajda Brkopec]] | 3 |- | 1870 | [[Uporabnik:A.andrejka|A.andrejka]] | 3 |- | 1871 | [[Uporabnik:94.211.65.170|94.211.65.170]] | 3 |- | 1872 | [[Uporabnik:93.147.185.222|93.147.185.222]] | 3 |- | 1873 | [[Uporabnik:93.103.195.69|93.103.195.69]] | 3 |- | 1874 | [[Uporabnik:92.63.24.20|92.63.24.20]] | 3 |- | 1875 | [[Uporabnik:90.157.134.166|90.157.134.166]] | 3 |- | 1876 | [[Uporabnik:8d carji|8d carji]] | 3 |- | 1877 | [[Uporabnik:89.142.65.104|89.142.65.104]] | 3 |- | 1878 | [[Uporabnik:89.142.62.16|89.142.62.16]] | 3 |- | 1879 | [[Uporabnik:89.142.215.131|89.142.215.131]] | 3 |- | 1880 | [[Uporabnik:89.142.149.134|89.142.149.134]] | 3 |- | 1881 | [[Uporabnik:89.142.136.67|89.142.136.67]] | 3 |- | 1882 | [[Uporabnik:89.142.130.198|89.142.130.198]] | 3 |- | 1883 | [[Uporabnik:87.119.132.13|87.119.132.13]] | 3 |- | 1884 | [[Uporabnik:86.61.96.133|86.61.96.133]] | 3 |- | 1885 | [[Uporabnik:86.61.46.133|86.61.46.133]] | 3 |- | 1886 | [[Uporabnik:86.61.37.18|86.61.37.18]] | 3 |- | 1887 | [[Uporabnik:86.61.1.98|86.61.1.98]] | 3 |- | 1888 | [[Uporabnik:86.61.1.130|86.61.1.130]] | 3 |- | 1889 | [[Uporabnik:86.58.91.125|86.58.91.125]] | 3 |- | 1890 | [[Uporabnik:86.58.15.215|86.58.15.215]] | 3 |- | 1891 | [[Uporabnik:85.10.33.187|85.10.33.187]] | 3 |- | 1892 | [[Uporabnik:84.56.191.49|84.56.191.49]] | 3 |- | 1893 | [[Uporabnik:84.52.171.9|84.52.171.9]] | 3 |- | 1894 | [[Uporabnik:84.52.171.134|84.52.171.134]] | 3 |- | 1895 | [[Uporabnik:84.52.146.63|84.52.146.63]] | 3 |- | 1896 | [[Uporabnik:84.41.60.157|84.41.60.157]] | 3 |- | 1897 | [[Uporabnik:84.255.197.10|84.255.197.10]] | 3 |- | 1898 | [[Uporabnik:84.223.91.20|84.223.91.20]] | 3 |- | 1899 | [[Uporabnik:82.56.44.42|82.56.44.42]] | 3 |- | 1900 | [[Uporabnik:82.29.19.104|82.29.19.104]] | 3 |- | 1901 | [[Uporabnik:82.192.41.140|82.192.41.140]] | 3 |- | 1902 | [[Uporabnik:82.149.14.242|82.149.14.242]] | 3 |- | 1903 | [[Uporabnik:80.121.114.172|80.121.114.172]] | 3 |- | 1904 | [[Uporabnik:79.68.133.128|79.68.133.128]] | 3 |- | 1905 | [[Uporabnik:46.123.242.86|46.123.242.86]] | 3 |- | 1906 | [[Uporabnik:217.72.91.189|217.72.91.189]] | 3 |- | 1907 | [[Uporabnik:217.72.82.234|217.72.82.234]] | 3 |- | 1908 | [[Uporabnik:217.72.69.166|217.72.69.166]] | 3 |- | 1909 | [[Uporabnik:213.250.59.251|213.250.59.251]] | 3 |- | 1910 | [[Uporabnik:213.250.1.78|213.250.1.78]] | 3 |- | 1911 | [[Uporabnik:213.157.253.172|213.157.253.172]] | 3 |- | 1912 | [[Uporabnik:213.157.242.114|213.157.242.114]] | 3 |- | 1913 | [[Uporabnik:213.143.82.71|213.143.82.71]] | 3 |- | 1914 | [[Uporabnik:212.30.94.20|212.30.94.20]] | 3 |- | 1915 | [[Uporabnik:212.30.72.233|212.30.72.233]] | 3 |- | 1916 | [[Uporabnik:212.30.69.231|212.30.69.231]] | 3 |- | 1917 | [[Uporabnik:212.235.139.63|212.235.139.63]] | 3 |- | 1918 | [[Uporabnik:212.18.62.15|212.18.62.15]] | 3 |- | 1919 | [[Uporabnik:212.18.56.195|212.18.56.195]] | 3 |- | 1920 | [[Uporabnik:~2026-31231-54|~2026-31231-54]] | 3 |- | 1921 | [[Uporabnik:~2025-28224-27|~2025-28224-27]] | 3 |- | 1922 | [[Uporabnik:195.29.35.32|195.29.35.32]] | 3 |- | 1923 | [[Uporabnik:195.250.220.122|195.250.220.122]] | 3 |- | 1924 | [[Uporabnik:195.250.219.88|195.250.219.88]] | 3 |- | 1925 | [[Uporabnik:195.250.208.197|195.250.208.197]] | 3 |- | 1926 | [[Uporabnik:195.250.208.166|195.250.208.166]] | 3 |- | 1927 | [[Uporabnik:195.250.208.153|195.250.208.153]] | 3 |- | 1928 | [[Uporabnik:195.250.200.32|195.250.200.32]] | 3 |- | 1929 | [[Uporabnik:195.245.250.2|195.245.250.2]] | 3 |- | 1930 | [[Uporabnik:195.210.253.58|195.210.253.58]] | 3 |- | 1931 | [[Uporabnik:195.210.243.55|195.210.243.55]] | 3 |- | 1932 | [[Uporabnik:195.210.243.218|195.210.243.218]] | 3 |- | 1933 | [[Uporabnik:195.210.243.191|195.210.243.191]] | 3 |- | 1934 | [[Uporabnik:195.210.243.176|195.210.243.176]] | 3 |- | 1935 | [[Uporabnik:195.210.243.154|195.210.243.154]] | 3 |- | 1936 | [[Uporabnik:195.210.242.166|195.210.242.166]] | 3 |- | 1937 | [[Uporabnik:195.210.230.26|195.210.230.26]] | 3 |- | 1938 | [[Uporabnik:195.210.229.97|195.210.229.97]] | 3 |- | 1939 | [[Uporabnik:195.210.222.100|195.210.222.100]] | 3 |- | 1940 | [[Uporabnik:195.210.219.4|195.210.219.4]] | 3 |- | 1941 | [[Uporabnik:195.210.217.218|195.210.217.218]] | 3 |- | 1942 | [[Uporabnik:195.210.216.121|195.210.216.121]] | 3 |- | 1943 | [[Uporabnik:194.249.74.175|194.249.74.175]] | 3 |- | 1944 | [[Uporabnik:194.249.74.167|194.249.74.167]] | 3 |- | 1945 | [[Uporabnik:194.249.56.108|194.249.56.108]] | 3 |- | 1946 | [[Uporabnik:194.249.54.63|194.249.54.63]] | 3 |- | 1947 | [[Uporabnik:194.249.251.47|194.249.251.47]] | 3 |- | 1948 | [[Uporabnik:194.249.197.2|194.249.197.2]] | 3 |- | 1949 | [[Uporabnik:194.249.136.136|194.249.136.136]] | 3 |- | 1950 | [[Uporabnik:194.249.136.130|194.249.136.130]] | 3 |- | 1951 | [[Uporabnik:194.249.1.246|194.249.1.246]] | 3 |- | 1952 | [[Uporabnik:194.249.12.39|194.249.12.39]] | 3 |- | 1953 | [[Uporabnik:194.249.11.25|194.249.11.25]] | 3 |- | 1954 | [[Uporabnik:194.249.107.126|194.249.107.126]] | 3 |- | 1955 | [[Uporabnik:194.165.119.140|194.165.119.140]] | 3 |- | 1956 | [[Uporabnik:193.95.249.165|193.95.249.165]] | 3 |- | 1957 | [[Uporabnik:193-95-235-93|193-95-235-93]] | 3 |- | 1958 | [[Uporabnik:193.95.235.92|193.95.235.92]] | 3 |- | 1959 | [[Uporabnik:193.95.235.83|193.95.235.83]] | 3 |- | 1960 | [[Uporabnik:193.95.235.168|193.95.235.168]] | 3 |- | 1961 | [[Uporabnik:193.95.235.164|193.95.235.164]] | 3 |- | 1962 | [[Uporabnik:193.95.231.171|193.95.231.171]] | 3 |- | 1963 | [[Uporabnik:193.95.217.16|193.95.217.16]] | 3 |- | 1964 | [[Uporabnik:193.95.206.121|193.95.206.121]] | 3 |- | 1965 | [[Uporabnik:193.95.205.108|193.95.205.108]] | 3 |- | 1966 | [[Uporabnik:193.77.96.134|193.77.96.134]] | 3 |- | 1967 | [[Uporabnik:193.77.90.118|193.77.90.118]] | 3 |- | 1968 | [[Uporabnik:193.77.86.2|193.77.86.2]] | 3 |- | 1969 | [[Uporabnik:193.77.69.168|193.77.69.168]] | 3 |- | 1970 | [[Uporabnik:193.77.65.202|193.77.65.202]] | 3 |- | 1971 | [[Uporabnik:193.77.62.190|193.77.62.190]] | 3 |- | 1972 | [[Uporabnik:193.77.56.200|193.77.56.200]] | 3 |- | 1973 | [[Uporabnik:193.77.50.19|193.77.50.19]] | 3 |- | 1974 | [[Uporabnik:193.77.242.71|193.77.242.71]] | 3 |- | 1975 | [[Uporabnik:193.77.155.18|193.77.155.18]] | 3 |- | 1976 | [[Uporabnik:193.77.155.121|193.77.155.121]] | 3 |- | 1977 | [[Uporabnik:193.77.149.29|193.77.149.29]] | 3 |- | 1978 | [[Uporabnik:193.77.133.49|193.77.133.49]] | 3 |- | 1979 | [[Uporabnik:193.77.126.125|193.77.126.125]] | 3 |- | 1980 | [[Uporabnik:193.77.101.102|193.77.101.102]] | 3 |- | 1981 | [[Uporabnik:193.2.96.81|193.2.96.81]] | 3 |- | 1982 | [[Uporabnik:193.2.88.2|193.2.88.2]] | 3 |- | 1983 | [[Uporabnik:193.2.8.114|193.2.8.114]] | 3 |- | 1984 | [[Uporabnik:193.2.74.204|193.2.74.204]] | 3 |- | 1985 | [[Uporabnik:193.2.4.17|193.2.4.17]] | 3 |- | 1986 | [[Uporabnik:193.2.245.4|193.2.245.4]] | 3 |- | 1987 | [[Uporabnik:193.2.244.27|193.2.244.27]] | 3 |- | 1988 | [[Uporabnik:193.2.237.31|193.2.237.31]] | 3 |- | 1989 | [[Uporabnik:193.2.191.2|193.2.191.2]] | 3 |- | 1990 | [[Uporabnik:193.2.1.88|193.2.1.88]] | 3 |- | 1991 | [[Uporabnik:193.2.154.94|193.2.154.94]] | 3 |- | 1992 | [[Uporabnik:193.2.11.57|193.2.11.57]] | 3 |- | 1993 | [[Uporabnik:193.2.101.2|193.2.101.2]] | 3 |- | 1994 | [[Uporabnik:193.166.53.253|193.166.53.253]] | 3 |- | 1995 | [[Uporabnik:186.148.182.192|186.148.182.192]] | 3 |- | 1996 | [[Uporabnik:178.58.75.92|178.58.75.92]] | 3 |- | 1997 | [[Uporabnik:153.5.47.223|153.5.47.223]] | 3 |- | 1998 | [[Uporabnik:153.5.16.6|153.5.16.6]] | 3 |- | 1999 | [[Uporabnik:-|-]] | 3 |- | 2000 | [[Uporabnik:Дејан2021|Дејан2021]] | 2 |- |} rvwdyzyqso5w4z4qqett6omfr1b5jb6 Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/2001–3000 4 485414 6708316 6685886 2026-07-08T05:40:38Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 2001–3000 6708316 wikitext text/x-wiki === 2001–3000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 2001 | [[Uporabnik:ZzZaspanka|ZzZaspanka]] | 2 |- | 2002 | [[Uporabnik:Zziga|Zziga]] | 2 |- | 2003 | [[Uporabnik:Zvonkocvetko|Zvonkocvetko]] | 2 |- | 2004 | [[Uporabnik:Zverinca|Zverinca]] | 2 |- | 2005 | [[Uporabnik:Zvakazvaka|Zvakazvaka]] | 2 |- | 2006 | [[Uporabnik:Zuzkocvetek|Zuzkocvetek]] | 2 |- | 2007 | [[Uporabnik:Županova Micka|Županova Micka]] | 2 |- | 2008 | [[Uporabnik:Zsuzsi|Zsuzsi]] | 2 |- | 2009 | [[Uporabnik:Zojaholo|Zojaholo]] | 2 |- | 2010 | [[Uporabnik:Zofi,PhD|Zofi,PhD]] | 2 |- | 2011 | [[Uporabnik:Znacka21|Znacka21]] | 2 |- | 2012 | [[Uporabnik:Zmajevka|Zmajevka]] | 2 |- | 2013 | [[Uporabnik:Zmajcka|Zmajcka]] | 2 |- | 2014 | [[Uporabnik:Zlatirez|Zlatirez]] | 2 |- | 2015 | [[Uporabnik:Zjesen|Zjesen]] | 2 |- | 2016 | [[Uporabnik:Zivauca|Zivauca]] | 2 |- | 2017 | [[Uporabnik:Živa Matičič|Živa Matičič]] | 2 |- | 2018 | [[Uporabnik:Zimica|Zimica]] | 2 |- | 2019 | [[Uporabnik:Žiga Valetič|Žiga Valetič]] | 2 |- | 2020 | [[Uporabnik:Zigatrcek|Zigatrcek]] | 2 |- | 2021 | [[Uporabnik:Ziga.rozman|Ziga.rozman]] | 2 |- | 2022 | [[Uporabnik:Zigap04|Zigap04]] | 2 |- | 2023 | [[Uporabnik:Žiga Logar 3.88|Žiga Logar 3.88]] | 2 |- | 2024 | [[Uporabnik:Žiga Kovač|Žiga Kovač]] | 2 |- | 2025 | [[Uporabnik:Zigab87|Zigab87]] | 2 |- | 2026 | [[Uporabnik:Zhuffera|Zhuffera]] | 2 |- | 2027 | [[Uporabnik:Zhuffer|Zhuffer]] | 2 |- | 2028 | [[Uporabnik:Zheewah|Zheewah]] | 2 |- | 2029 | [[Uporabnik:ZGODOVINAR|ZGODOVINAR]] | 2 |- | 2030 | [[Uporabnik:Zepiid|Zepiid]] | 2 |- | 2031 | [[Uporabnik:Zel.tadej|Zel.tadej]] | 2 |- | 2032 | [[Uporabnik:Zeljkic|Zeljkic]] | 2 |- | 2033 | [[Uporabnik:ZedsZen|ZedsZen]] | 2 |- | 2034 | [[Uporabnik:Zdravko7|Zdravko7]] | 2 |- | 2035 | [[Uporabnik:Zarcic9|Zarcic9]] | 2 |- | 2036 | [[Uporabnik:Žan videc|Žan videc]] | 2 |- | 2037 | [[Uporabnik:Žan Luka Jelenc|Žan Luka Jelenc]] | 2 |- | 2038 | [[Uporabnik:Zank2|Zank2]] | 2 |- | 2039 | [[Uporabnik:Zanesljiva|Zanesljiva]] | 2 |- | 2040 | [[Uporabnik:Zan.c123|Zan.c123]] | 2 |- | 2041 | [[Uporabnik:Žana Kordiš|Žana Kordiš]] | 2 |- | 2042 | [[Uporabnik:Žajlaclam|Žajlaclam]] | 2 |- | 2043 | [[Uporabnik:Zahnzi|Zahnzi]] | 2 |- | 2044 | [[Uporabnik:ZadEva|ZadEva]] | 2 |- | 2045 | [[Uporabnik:Žabon|Žabon]] | 2 |- | 2046 | [[Uporabnik:Ytrewqvcxz|Ytrewqvcxz]] | 2 |- | 2047 | [[Uporabnik:Yosicka|Yosicka]] | 2 |- | 2048 | [[Uporabnik:Yoosh1057|Yoosh1057]] | 2 |- | 2049 | [[Uporabnik:Yasmeenalani|Yasmeenalani]] | 2 |- | 2050 | [[Uporabnik:Yannar|Yannar]] | 2 |- | 2051 | [[Uporabnik:Yami~slwiki|Yami~slwiki]] | 2 |- | 2052 | [[Uporabnik:Xxxlucko5-fr-420-69xxx|Xxxlucko5-fr-420-69xxx]] | 2 |- | 2053 | [[Uporabnik:Xwiki2|Xwiki2]] | 2 |- | 2054 | [[Uporabnik:XHORRORx|XHORRORx]] | 2 |- | 2055 | [[Uporabnik:Wurzel Sepp~slwiki|Wurzel Sepp~slwiki]] | 2 |- | 2056 | [[Uporabnik:Wrenchthescrew|Wrenchthescrew]] | 2 |- | 2057 | [[Uporabnik:Wname1|Wname1]] | 2 |- | 2058 | [[Uporabnik:Witch fire|Witch fire]] | 2 |- | 2059 | [[Uporabnik:WineBubbler|WineBubbler]] | 2 |- | 2060 | [[Uporabnik:WikiTina|WikiTina]] | 2 |- | 2061 | [[Uporabnik:Wikirukola|Wikirukola]] | 2 |- | 2062 | [[Uporabnik:Wikipelko|Wikipelko]] | 2 |- | 2063 | [[Uporabnik:Wikimaster slo|Wikimaster slo]] | 2 |- | 2064 | [[Uporabnik:Whistler~slwiki|Whistler~slwiki]] | 2 |- | 2065 | [[Uporabnik:Wega|Wega]] | 2 |- | 2066 | [[Uporabnik:Wee~slwiki|Wee~slwiki]] | 2 |- | 2067 | [[Uporabnik:Wampy|Wampy]] | 2 |- | 2068 | [[Uporabnik:Vsnk|Vsnk]] | 2 |- | 2069 | [[Uporabnik:Vrykolaka|Vrykolaka]] | 2 |- | 2070 | [[Uporabnik:Vrtovšek|Vrtovšek]] | 2 |- | 2071 | [[Uporabnik:Vrtleska225|Vrtleska225]] | 2 |- | 2072 | [[Uporabnik:Vrli mako|Vrli mako]] | 2 |- | 2073 | [[Uporabnik:Vombika|Vombika]] | 2 |- | 2074 | [[Uporabnik:Vladimir Kotnik|Vladimir Kotnik]] | 2 |- | 2075 | [[Uporabnik:Vivaldi87|Vivaldi87]] | 2 |- | 2076 | [[Uporabnik:Vitko123|Vitko123]] | 2 |- | 2077 | [[Uporabnik:Vita333|Vita333]] | 2 |- | 2078 | [[Uporabnik:Vipavska|Vipavska]] | 2 |- | 2079 | [[Uporabnik:Violette|Violette]] | 2 |- | 2080 | [[Uporabnik:Vinko48|Vinko48]] | 2 |- | 2081 | [[Uporabnik:Vinci~slwiki|Vinci~slwiki]] | 2 |- | 2082 | [[Uporabnik:VilKriPel|VilKriPel]] | 2 |- | 2083 | [[Uporabnik:Viktorina|Viktorina]] | 2 |- | 2084 | [[Uporabnik:Vikib 63040014|Vikib 63040014]] | 2 |- | 2085 | [[Uporabnik:Viki63|Viki63]] | 2 |- | 2086 | [[Uporabnik:Vika Planinšek|Vika Planinšek]] | 2 |- | 2087 | [[Uporabnik:Vidmarnejc|Vidmarnejc]] | 2 |- | 2088 | [[Uporabnik:Vidatra|Vidatra]] | 2 |- | 2089 | [[Uporabnik:Vesna Mlakar|Vesna Mlakar]] | 2 |- | 2090 | [[Uporabnik:Vesna Horvat|Vesna Horvat]] | 2 |- | 2091 | [[Uporabnik:VesnaBajc|VesnaBajc]] | 2 |- | 2092 | [[Uporabnik:Vesna5|Vesna5]] | 2 |- | 2093 | [[Uporabnik:Veri.|Veri.]] | 2 |- | 2094 | [[Uporabnik:Verdev|Verdev]] | 2 |- | 2095 | [[Uporabnik:Verch|Verch]] | 2 |- | 2096 | [[Uporabnik:Vennett|Vennett]] | 2 |- | 2097 | [[Uporabnik:Venčeslava|Venčeslava]] | 2 |- | 2098 | [[Uporabnik:Veliki Kategorizator~slwiki|Veliki Kategorizator~slwiki]] | 2 |- | 2099 | [[Uporabnik:Veharlinda|Veharlinda]] | 2 |- | 2100 | [[Uporabnik:Vefvf|Vefvf]] | 2 |- | 2101 | [[Uporabnik:Vanjak|Vanjak]] | 2 |- | 2102 | [[Uporabnik:Vanilija|Vanilija]] | 2 |- | 2103 | [[Uporabnik:Vanesav|Vanesav]] | 2 |- | 2104 | [[Uporabnik:Vancica|Vancica]] | 2 |- | 2105 | [[Uporabnik:Valerij Volk|Valerij Volk]] | 2 |- | 2106 | [[Uporabnik:Valentina nemanič|Valentina nemanič]] | 2 |- | 2107 | [[Uporabnik:Valentina88~slwiki|Valentina88~slwiki]] | 2 |- | 2108 | [[Uporabnik:Valenciano|Valenciano]] | 2 |- | 2109 | [[Uporabnik:Vajsov|Vajsov]] | 2 |- | 2110 | [[Uporabnik:Ustanova Pohorski Bataljon|Ustanova Pohorski Bataljon]] | 2 |- | 2111 | [[Uporabnik:USÍAS VERNE|USÍAS VERNE]] | 2 |- | 2112 | [[Uporabnik:Ushostage|Ushostage]] | 2 |- | 2113 | [[Uporabnik:Usernet21|Usernet21]] | 2 |- | 2114 | [[Uporabnik:Usefulpsychologist|Usefulpsychologist]] | 2 |- | 2115 | [[Uporabnik:Usagi~slwiki|Usagi~slwiki]] | 2 |- | 2116 | [[Uporabnik:Ursusss|Ursusss]] | 2 |- | 2117 | [[Uporabnik:Urskaglen|Urskaglen]] | 2 |- | 2118 | [[Uporabnik:UrsikaZala|UrsikaZala]] | 2 |- | 2119 | [[Uporabnik:Ursavrana|Ursavrana]] | 2 |- | 2120 | [[Uporabnik:UrsaU|UrsaU]] | 2 |- | 2121 | [[Uporabnik:Urša Polajžer|Urša Polajžer]] | 2 |- | 2122 | [[Uporabnik:Ursanoc|Ursanoc]] | 2 |- | 2123 | [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] | 2 |- | 2124 | [[Uporabnik:Urša kajzer|Urša kajzer]] | 2 |- | 2125 | [[Uporabnik:Uros Venet|Uros Venet]] | 2 |- | 2126 | [[Uporabnik:Uroš Podobnik|Uroš Podobnik]] | 2 |- | 2127 | [[Uporabnik:Uroskojc|Uroskojc]] | 2 |- | 2128 | [[Uporabnik:Urosch|Urosch]] | 2 |- | 2129 | [[Uporabnik:Uros.abram1|Uros.abram1]] | 2 |- | 2130 | [[Uporabnik:Uros4121|Uros4121]] | 2 |- | 2131 | [[Uporabnik:Uroš|Uroš]] | 2 |- | 2132 | [[Uporabnik:Urmatej|Urmatej]] | 2 |- | 2133 | [[Uporabnik:Urcoo|Urcoo]] | 2 |- | 2134 | [[Uporabnik:Urbankmeija|Urbankmeija]] | 2 |- | 2135 | [[Uporabnik:Urbanapodgana|Urbanapodgana]] | 2 |- | 2136 | [[Uporabnik:Uporabnik2021|Uporabnik2021]] | 2 |- | 2137 | [[Uporabnik:Unioff|Unioff]] | 2 |- | 2138 | [[Uporabnik:Umazanavokado|Umazanavokado]] | 2 |- | 2139 | [[Uporabnik:Ulpian~slwiki|Ulpian~slwiki]] | 2 |- | 2140 | [[Uporabnik:Ulij~slwiki|Ulij~slwiki]] | 2 |- | 2141 | [[Uporabnik:Ulcara|Ulcara]] | 2 |- | 2142 | [[Uporabnik:Ula.weisseisen|Ula.weisseisen]] | 2 |- | 2143 | [[Uporabnik:UlaKostić|UlaKostić]] | 2 |- | 2144 | [[Uporabnik:U2FoundMe|U2FoundMe]] | 2 |- | 2145 | [[Uporabnik:Twicepaper|Twicepaper]] | 2 |- | 2146 | [[Uporabnik:Turomaximus1966|Turomaximus1966]] | 2 |- | 2147 | [[Uporabnik:Turek|Turek]] | 2 |- | 2148 | [[Uporabnik:Tulipan3|Tulipan3]] | 2 |- | 2149 | [[Uporabnik:Tsosko|Tsosko]] | 2 |- | 2150 | [[Uporabnik:Trust No One|Trust No One]] | 2 |- | 2151 | [[Uporabnik:Trušnovec|Trušnovec]] | 2 |- | 2152 | [[Uporabnik:Truptina|Truptina]] | 2 |- | 2153 | [[Uporabnik:Triglav33|Triglav33]] | 2 |- | 2154 | [[Uporabnik:Topinambur~slwiki|Topinambur~slwiki]] | 2 |- | 2155 | [[Uporabnik:Tone007|Tone007]] | 2 |- | 2156 | [[Uporabnik:Tompson|Tompson]] | 2 |- | 2157 | [[Uporabnik:Tomlc|Tomlc]] | 2 |- | 2158 | [[Uporabnik:Tomaz krpic|Tomaz krpic]] | 2 |- | 2159 | [[Uporabnik:Tomaž Kaluža|Tomaž Kaluža]] | 2 |- | 2160 | [[Uporabnik:Tomaž Eržen|Tomaž Eržen]] | 2 |- | 2161 | [[Uporabnik:Tomaz69|Tomaz69]] | 2 |- | 2162 | [[Uporabnik:Tomas3|Tomas3]] | 2 |- | 2163 | [[Uporabnik:Tom11|Tom11]] | 2 |- | 2164 | [[Uporabnik:Tom|Tom]] | 2 |- | 2165 | [[Uporabnik:TMZuka|TMZuka]] | 2 |- | 2166 | [[Uporabnik:T.Moroz|T.Moroz]] | 2 |- | 2167 | [[Uporabnik:T mac007|T mac007]] | 2 |- | 2168 | [[Uporabnik:Tjx08|Tjx08]] | 2 |- | 2169 | [[Uporabnik:Tjaž Mihelič|Tjaž Mihelič]] | 2 |- | 2170 | [[Uporabnik:Tjazi11|Tjazi11]] | 2 |- | 2171 | [[Uporabnik:Tjaskam|Tjaskam]] | 2 |- | 2172 | [[Uporabnik:Tjasha57|Tjasha57]] | 2 |- | 2173 | [[Uporabnik:Tjaša Rozina|Tjaša Rozina]] | 2 |- | 2174 | [[Uporabnik:Tjaša Kocjan|Tjaša Kocjan]] | 2 |- | 2175 | [[Uporabnik:Tjaša Bobnar|Tjaša Bobnar]] | 2 |- | 2176 | [[Uporabnik:Tjasa47m|Tjasa47m]] | 2 |- | 2177 | [[Uporabnik:Tjamnik|Tjamnik]] | 2 |- | 2178 | [[Uporabnik:Tinuviel~slwiki|Tinuviel~slwiki]] | 2 |- | 2179 | [[Uporabnik:Tine Ogorevc|Tine Ogorevc]] | 2 |- | 2180 | [[Uporabnik:Tinchyka89|Tinchyka89]] | 2 |- | 2181 | [[Uporabnik:Tincek|Tincek]] | 2 |- | 2182 | [[Uporabnik:Tinapodobnik|Tinapodobnik]] | 2 |- | 2183 | [[Uporabnik:Tinakeber|Tinakeber]] | 2 |- | 2184 | [[Uporabnik:Tina88|Tina88]] | 2 |- | 2185 | [[Uporabnik:Tina 5erka|Tina 5erka]] | 2 |- | 2186 | [[Uporabnik:Tina21|Tina21]] | 2 |- | 2187 | [[Uporabnik:Tim zakosek|Tim zakosek]] | 2 |- | 2188 | [[Uporabnik:TimotejV|TimotejV]] | 2 |- | 2189 | [[Uporabnik:Timotejpreskar|Timotejpreskar]] | 2 |- | 2190 | [[Uporabnik:TimotejPapler|TimotejPapler]] | 2 |- | 2191 | [[Uporabnik:Timajas|Timajas]] | 2 |- | 2192 | [[Uporabnik:Tilen Klavzar|Tilen Klavzar]] | 2 |- | 2193 | [[Uporabnik:Tilen|Tilen]] | 2 |- | 2194 | [[Uporabnik:Tijantijan|Tijantijan]] | 2 |- | 2195 | [[Uporabnik:Tijan.derganc|Tijan.derganc]] | 2 |- | 2196 | [[Uporabnik:Tiiinka|Tiiinka]] | 2 |- | 2197 | [[Uporabnik:Tigrica2|Tigrica2]] | 2 |- | 2198 | [[Uporabnik:Tiger85|Tiger85]] | 2 |- | 2199 | [[Uporabnik:Tiberiusize|Tiberiusize]] | 2 |- | 2200 | [[Uporabnik:Tiasshy7|Tiasshy7]] | 2 |- | 2201 | [[Uporabnik:Thommy32|Thommy32]] | 2 |- | 2202 | [[Uporabnik:THHeisenberg|THHeisenberg]] | 2 |- | 2203 | [[Uporabnik:The white chinchilla|The white chinchilla]] | 2 |- | 2204 | [[Uporabnik:The Walrus~slwiki|The Walrus~slwiki]] | 2 |- | 2205 | [[Uporabnik:Theonepetra|Theonepetra]] | 2 |- | 2206 | [[Uporabnik:Thelordmichaelos|Thelordmichaelos]] | 2 |- | 2207 | [[Uporabnik:ThecentreCZ|ThecentreCZ]] | 2 |- | 2208 | [[Uporabnik:Thancika|Thancika]] | 2 |- | 2209 | [[Uporabnik:Tevta|Tevta]] | 2 |- | 2210 | [[Uporabnik:Terraviper-5|Terraviper-5]] | 2 |- | 2211 | [[Uporabnik:Teorija&kritika|Teorija&kritika]] | 2 |- | 2212 | [[Uporabnik:TelleTino|TelleTino]] | 2 |- | 2213 | [[Uporabnik:Tejavodusek|Tejavodusek]] | 2 |- | 2214 | [[Uporabnik:TejaFuchs|TejaFuchs]] | 2 |- | 2215 | [[Uporabnik:Teja Bergant|Teja Bergant]] | 2 |- | 2216 | [[Uporabnik:Tebrazebra|Tebrazebra]] | 2 |- | 2217 | [[Uporabnik:Tea Vode|Tea Vode]] | 2 |- | 2218 | [[Uporabnik:Tea.turnsek|Tea.turnsek]] | 2 |- | 2219 | [[Uporabnik:Tear DR0P|Tear DR0P]] | 2 |- | 2220 | [[Uporabnik:Tduki|Tduki]] | 2 |- | 2221 | [[Uporabnik:TDKR Chicago 101|TDKR Chicago 101]] | 2 |- | 2222 | [[Uporabnik:Tdej17|Tdej17]] | 2 |- | 2223 | [[Uporabnik:Tcrv|Tcrv]] | 2 |- | 2224 | [[Uporabnik:Tatjanca|Tatjanca]] | 2 |- | 2225 | [[Uporabnik:Tasyka|Tasyka]] | 2 |- | 2226 | [[Uporabnik:Taraman|Taraman]] | 2 |- | 2227 | [[Uporabnik:Tara Breznik|Tara Breznik]] | 2 |- | 2228 | [[Uporabnik:TanjaSk|TanjaSk]] | 2 |- | 2229 | [[Uporabnik:Tanja Rozina|Tanja Rozina]] | 2 |- | 2230 | [[Uporabnik:Tanja Pusic|Tanja Pusic]] | 2 |- | 2231 | [[Uporabnik:Tanja Kokalj|Tanja Kokalj]] | 2 |- | 2232 | [[Uporabnik:Tanchy|Tanchy]] | 2 |- | 2233 | [[Uporabnik:Tamara siljak|Tamara siljak]] | 2 |- | 2234 | [[Uporabnik:Tamara Pastorčič|Tamara Pastorčič]] | 2 |- | 2235 | [[Uporabnik:Tamara.f|Tamara.f]] | 2 |- | 2236 | [[Uporabnik:Tamara Bodlaj|Tamara Bodlaj]] | 2 |- | 2237 | [[Uporabnik:TamaMer|TamaMer]] | 2 |- | 2238 | [[Uporabnik:Tamala93|Tamala93]] | 2 |- | 2239 | [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] | 2 |- | 2240 | [[Uporabnik:Taiuni|Taiuni]] | 2 |- | 2241 | [[Uporabnik:Taiiiu|Taiiiu]] | 2 |- | 2242 | [[Uporabnik:Tadej modri|Tadej modri]] | 2 |- | 2243 | [[Uporabnik:Tadej Križman|Tadej Križman]] | 2 |- | 2244 | [[Uporabnik:Tadej.Coha|Tadej.Coha]] | 2 |- | 2245 | [[Uporabnik:TadejaG|TadejaG]] | 2 |- | 2246 | [[Uporabnik:TadEEY|TadEEY]] | 2 |- | 2247 | [[Uporabnik:Syphchy|Syphchy]] | 2 |- | 2248 | [[Uporabnik:Swiper12290|Swiper12290]] | 2 |- | 2249 | [[Uporabnik:Sweet15|Sweet15]] | 2 |- | 2250 | [[Uporabnik:Swan Krajger|Swan Krajger]] | 2 |- | 2251 | [[Uporabnik:Svitulja|Svitulja]] | 2 |- | 2252 | [[Uporabnik:Svilcnik|Svilcnik]] | 2 |- | 2253 | [[Uporabnik:Svetlana|Svetlana]] | 2 |- | 2254 | [[Uporabnik:Svetina D|Svetina D]] | 2 |- | 2255 | [[Uporabnik:Suzana.rucman|Suzana.rucman]] | 2 |- | 2256 | [[Uporabnik:Suzana Oak461|Suzana Oak461]] | 2 |- | 2257 | [[Uporabnik:Suther25|Suther25]] | 2 |- | 2258 | [[Uporabnik:SUPERursaa|SUPERursaa]] | 2 |- | 2259 | [[Uporabnik:Sukic40|Sukic40]] | 2 |- | 2260 | [[Uporabnik:Sudduth|Sudduth]] | 2 |- | 2261 | [[Uporabnik:Subanm|Subanm]] | 2 |- | 2262 | [[Uporabnik:Stumfels|Stumfels]] | 2 |- | 2263 | [[Uporabnik:Stripar|Stripar]] | 2 |- | 2264 | [[Uporabnik:Straskikemik|Straskikemik]] | 2 |- | 2265 | [[Uporabnik:Stjany|Stjany]] | 2 |- | 2266 | [[Uporabnik:StephenzJehnic|StephenzJehnic]] | 2 |- | 2267 | [[Uporabnik:Stembido|Stembido]] | 2 |- | 2268 | [[Uporabnik:Steker|Steker]] | 2 |- | 2269 | [[Uporabnik:Status Quo|Status Quo]] | 2 |- | 2270 | [[Uporabnik:StatGuru|StatGuru]] | 2 |- | 2271 | [[Uporabnik:Stasa.majcen|Stasa.majcen]] | 2 |- | 2272 | [[Uporabnik:Stasalepen|Stasalepen]] | 2 |- | 2273 | [[Uporabnik:Standnot|Standnot]] | 2 |- | 2274 | [[Uporabnik:Ssibila|Ssibila]] | 2 |- | 2275 | [[Uporabnik:Ssddgreg|Ssddgreg]] | 2 |- | 2276 | [[Uporabnik:Srecko1976|Srecko1976]] | 2 |- | 2277 | [[Uporabnik:SPwiki15|SPwiki15]] | 2 |- | 2278 | [[Uporabnik:Sporting21|Sporting21]] | 2 |- | 2279 | [[Uporabnik:Špli|Špli]] | 2 |- | 2280 | [[Uporabnik:Spihanica|Spihanica]] | 2 |- | 2281 | [[Uporabnik:Spider KAD|Spider KAD]] | 2 |- | 2282 | [[Uporabnik:ŠPELA PAPEŽ|ŠPELA PAPEŽ]] | 2 |- | 2283 | [[Uporabnik:Spela Mrvar|Spela Mrvar]] | 2 |- | 2284 | [[Uporabnik:Špela Kregar|Špela Kregar]] | 2 |- | 2285 | [[Uporabnik:Špela Gregorčič|Špela Gregorčič]] | 2 |- | 2286 | [[Uporabnik:Spelad.20|Spelad.20]] | 2 |- | 2287 | [[Uporabnik:Špela Bobnar|Špela Bobnar]] | 2 |- | 2288 | [[Uporabnik:Sourav Bapuli|Sourav Bapuli]] | 2 |- | 2289 | [[Uporabnik:Sorabino|Sorabino]] | 2 |- | 2290 | [[Uporabnik:Sony123~slwiki|Sony123~slwiki]] | 2 |- | 2291 | [[Uporabnik:Sônico|Sônico]] | 2 |- | 2292 | [[Uporabnik:Soncnica|Soncnica]] | 2 |- | 2293 | [[Uporabnik:Somede|Somede]] | 2 |- | 2294 | [[Uporabnik:Solo123|Solo123]] | 2 |- | 2295 | [[Uporabnik:Snoopy~slwiki|Snoopy~slwiki]] | 2 |- | 2296 | [[Uporabnik:Smrketa3|Smrketa3]] | 2 |- | 2297 | [[Uporabnik:Smreka123|Smreka123]] | 2 |- | 2298 | [[Uporabnik:Smodisch|Smodisch]] | 2 |- | 2299 | [[Uporabnik:Smikus1|Smikus1]] | 2 |- | 2300 | [[Uporabnik:Smerljak|Smerljak]] | 2 |- | 2301 | [[Uporabnik:Smart girl**|Smart girl**]] | 2 |- | 2302 | [[Uporabnik:Smarnica|Smarnica]] | 2 |- | 2303 | [[Uporabnik:S luce|S luce]] | 2 |- | 2304 | [[Uporabnik:Slowikiurednik|Slowikiurednik]] | 2 |- | 2305 | [[Uporabnik:Slovinskaturist|Slovinskaturist]] | 2 |- | 2306 | [[Uporabnik:Slovenski3glav|Slovenski3glav]] | 2 |- | 2307 | [[Uporabnik:Slovenija|Slovenija]] | 2 |- | 2308 | [[Uporabnik:Slovarji|Slovarji]] | 2 |- | 2309 | [[Uporabnik:Slika12345|Slika12345]] | 2 |- | 2310 | [[Uporabnik:Slazendic|Slazendic]] | 2 |- | 2311 | [[Uporabnik:SladičEma|SladičEma]] | 2 |- | 2312 | [[Uporabnik:Skupina kalimero|Skupina kalimero]] | 2 |- | 2313 | [[Uporabnik:Skram~slwiki|Skram~slwiki]] | 2 |- | 2314 | [[Uporabnik:Skerbecadela|Skerbecadela]] | 2 |- | 2315 | [[Uporabnik:Skakalke|Skakalke]] | 2 |- | 2316 | [[Uporabnik:Sk84fun|Sk84fun]] | 2 |- | 2317 | [[Uporabnik:SivaPolica|SivaPolica]] | 2 |- | 2318 | [[Uporabnik:Sirova palčka|Sirova palčka]] | 2 |- | 2319 | [[Uporabnik:Sinunsu|Sinunsu]] | 2 |- | 2320 | [[Uporabnik:Sinkla95|Sinkla95]] | 2 |- | 2321 | [[Uporabnik:Simonp~slwiki|Simonp~slwiki]] | 2 |- | 2322 | [[Uporabnik:Simon Kersevan|Simon Kersevan]] | 2 |- | 2323 | [[Uporabnik:SimondR|SimondR]] | 2 |- | 2324 | [[Uporabnik:Simoncika|Simoncika]] | 2 |- | 2325 | [[Uporabnik:Simona Knavs|Simona Knavs]] | 2 |- | 2326 | [[Uporabnik:Simon2.kovacic|Simon2.kovacic]] | 2 |- | 2327 | [[Uporabnik:Silva Ajdovec|Silva Ajdovec]] | 2 |- | 2328 | [[Uporabnik:SiGolob|SiGolob]] | 2 |- | 2329 | [[Uporabnik:ShooWarm|ShooWarm]] | 2 |- | 2330 | [[Uporabnik:SheratonGrace|SheratonGrace]] | 2 |- | 2331 | [[Uporabnik:Shak keso|Shak keso]] | 2 |- | 2332 | [[Uporabnik:Severnjak|Severnjak]] | 2 |- | 2333 | [[Uporabnik:Sesko84|Sesko84]] | 2 |- | 2334 | [[Uporabnik:Sergi Roberto|Sergi Roberto]] | 2 |- | 2335 | [[Uporabnik:SebastijanRM|SebastijanRM]] | 2 |- | 2336 | [[Uporabnik:Sebaberg70|Sebaberg70]] | 2 |- | 2337 | [[Uporabnik:Seangerzic|Seangerzic]] | 2 |- | 2338 | [[Uporabnik:Scotchriver|Scotchriver]] | 2 |- | 2339 | [[Uporabnik:Scofield993|Scofield993]] | 2 |- | 2340 | [[Uporabnik:Schweini 7|Schweini 7]] | 2 |- | 2341 | [[Uporabnik:Schpeltza|Schpeltza]] | 2 |- | 2342 | [[Uporabnik:Sborsic|Sborsic]] | 2 |- | 2343 | [[Uporabnik:Sblue|Sblue]] | 2 |- | 2344 | [[Uporabnik:Šavlianja|Šavlianja]] | 2 |- | 2345 | [[Uporabnik:Sašo Tolič|Sašo Tolič]] | 2 |- | 2346 | [[Uporabnik:Saša J|Saša J]] | 2 |- | 2347 | [[Uporabnik:SasaIv|SasaIv]] | 2 |- | 2348 | [[Uporabnik:Sasabl|Sasabl]] | 2 |- | 2349 | [[Uporabnik:Sarimner|Sarimner]] | 2 |- | 2350 | [[Uporabnik:Sarazmavc|Sarazmavc]] | 2 |- | 2351 | [[Uporabnik:Sara Primec|Sara Primec]] | 2 |- | 2352 | [[Uporabnik:Saranovak94|Saranovak94]] | 2 |- | 2353 | [[Uporabnik:SaraMe|SaraMe]] | 2 |- | 2354 | [[Uporabnik:Sara Konte|Sara Konte]] | 2 |- | 2355 | [[Uporabnik:SaraHK|SaraHK]] | 2 |- | 2356 | [[Uporabnik:Sara Gluk|Sara Gluk]] | 2 |- | 2357 | [[Uporabnik:Sara Flego|Sara Flego]] | 2 |- | 2358 | [[Uporabnik:Sara Ban11|Sara Ban11]] | 2 |- | 2359 | [[Uporabnik:Sanvidm|Sanvidm]] | 2 |- | 2360 | [[Uporabnik:Santld|Santld]] | 2 |- | 2361 | [[Uporabnik:Sankec|Sankec]] | 2 |- | 2362 | [[Uporabnik:Sanja Hribar|Sanja Hribar]] | 2 |- | 2363 | [[Uporabnik:Sanamarija|Sanamarija]] | 2 |- | 2364 | [[Uporabnik:San89|San89]] | 2 |- | 2365 | [[Uporabnik:SamoStalnik|SamoStalnik]] | 2 |- | 2366 | [[Uporabnik:Samoom|Samoom]] | 2 |- | 2367 | [[Uporabnik:Samo Koprivec|Samo Koprivec]] | 2 |- | 2368 | [[Uporabnik:Samo Cerar|Samo Cerar]] | 2 |- | 2369 | [[Uporabnik:SalobirJure|SalobirJure]] | 2 |- | 2370 | [[Uporabnik:Sally~slwiki|Sally~slwiki]] | 2 |- | 2371 | [[Uporabnik:SabrinaK|SabrinaK]] | 2 |- | 2372 | [[Uporabnik:Sabina mramor|Sabina mramor]] | 2 |- | 2373 | [[Uporabnik:Sabina.kovac|Sabina.kovac]] | 2 |- | 2374 | [[Uporabnik:Sabina Hočevar|Sabina Hočevar]] | 2 |- | 2375 | [[Uporabnik:S6969b|S6969b]] | 2 |- | 2376 | [[Uporabnik:Rydem7005|Rydem7005]] | 2 |- | 2377 | [[Uporabnik:Ryanya|Ryanya]] | 2 |- | 2378 | [[Uporabnik:Rupark|Rupark]] | 2 |- | 2379 | [[Uporabnik:Rumpel77|Rumpel77]] | 2 |- | 2380 | [[Uporabnik:Rumanja55|Rumanja55]] | 2 |- | 2381 | [[Uporabnik:Rozman Alenka|Rozman Alenka]] | 2 |- | 2382 | [[Uporabnik:Rozic.sabina|Rozic.sabina]] | 2 |- | 2383 | [[Uporabnik:Rozica123|Rozica123]] | 2 |- | 2384 | [[Uporabnik:Rožica|Rožica]] | 2 |- | 2385 | [[Uporabnik:Rozi001|Rozi001]] | 2 |- | 2386 | [[Uporabnik:Roxy~slwiki|Roxy~slwiki]] | 2 |- | 2387 | [[Uporabnik:Rosili77|Rosili77]] | 2 |- | 2388 | [[Uporabnik:Rosey~slwiki|Rosey~slwiki]] | 2 |- | 2389 | [[Uporabnik:Rop~slwiki|Rop~slwiki]] | 2 |- | 2390 | [[Uporabnik:Rokyrok1|Rokyrok1]] | 2 |- | 2391 | [[Uporabnik:RokRacnik|RokRacnik]] | 2 |- | 2392 | [[Uporabnik:Rokometniportal|Rokometniportal]] | 2 |- | 2393 | [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] | 2 |- | 2394 | [[Uporabnik:RokN|RokN]] | 2 |- | 2395 | [[Uporabnik:Rokfaith|Rokfaith]] | 2 |- | 2396 | [[Uporabnik:Robin Hood~slwiki|Robin Hood~slwiki]] | 2 |- | 2397 | [[Uporabnik:Robi.matus|Robi.matus]] | 2 |- | 2398 | [[Uporabnik:Rmateja|Rmateja]] | 2 |- | 2399 | [[Uporabnik:Rma1902|Rma1902]] | 2 |- | 2400 | [[Uporabnik:Rkatjaa|Rkatjaa]] | 2 |- | 2401 | [[Uporabnik:Rivoks|Rivoks]] | 2 |- | 2402 | [[Uporabnik:Ritsurin98|Ritsurin98]] | 2 |- | 2403 | [[Uporabnik:Ristenic|Ristenic]] | 2 |- | 2404 | [[Uporabnik:Rhribar|Rhribar]] | 2 |- | 2405 | [[Uporabnik:Rgorenc|Rgorenc]] | 2 |- | 2406 | [[Uporabnik:Retrej|Retrej]] | 2 |- | 2407 | [[Uporabnik:Renamed user 8db35d2fa8650c329985bb65fa4e84a4|Renamed user 8db35d2fa8650c329985bb65fa4e84a4]] | 2 |- | 2408 | [[Uporabnik:Renamed user 39b4afb13a5b174dcb45008c53f9f886|Renamed user 39b4afb13a5b174dcb45008c53f9f886]] | 2 |- | 2409 | [[Uporabnik:Redmir|Redmir]] | 2 |- | 2410 | [[Uporabnik:Rdeckica|Rdeckica]] | 2 |- | 2411 | [[Uporabnik:Rdecaraketa|Rdecaraketa]] | 2 |- | 2412 | [[Uporabnik:Rcekada|Rcekada]] | 2 |- | 2413 | [[Uporabnik:RBD.si|RBD.si]] | 2 |- | 2414 | [[Uporabnik:RazredNik|RazredNik]] | 2 |- | 2415 | [[Uporabnik:RayJohnCreator|RayJohnCreator]] | 2 |- | 2416 | [[Uporabnik:Raketka|Raketka]] | 2 |- | 2417 | [[Uporabnik:RafaelTobi|RafaelTobi]] | 2 |- | 2418 | [[Uporabnik:Qaz1234|Qaz1234]] | 2 |- | 2419 | [[Uporabnik:Puzzle~slwiki|Puzzle~slwiki]] | 2 |- | 2420 | [[Uporabnik:PTE|PTE]] | 2 |- | 2421 | [[Uporabnik:PTanja|PTanja]] | 2 |- | 2422 | [[Uporabnik:Psychosocial99|Psychosocial99]] | 2 |- | 2423 | [[Uporabnik:Prozac|Prozac]] | 2 |- | 2424 | [[Uporabnik:Primzzy|Primzzy]] | 2 |- | 2425 | [[Uporabnik:PrimozM66|PrimozM66]] | 2 |- | 2426 | [[Uporabnik:Primoz koman|Primoz koman]] | 2 |- | 2427 | [[Uporabnik:Primozk|Primozk]] | 2 |- | 2428 | [[Uporabnik:Primozd|Primozd]] | 2 |- | 2429 | [[Uporabnik:Primorski veteran|Primorski veteran]] | 2 |- | 2430 | [[Uporabnik:President~slwiki|President~slwiki]] | 2 |- | 2431 | [[Uporabnik:Pravopisno pišče|Pravopisno pišče]] | 2 |- | 2432 | [[Uporabnik:Pragwald|Pragwald]] | 2 |- | 2433 | [[Uporabnik:Popovič Evita|Popovič Evita]] | 2 |- | 2434 | [[Uporabnik:Polz76|Polz76]] | 2 |- | 2435 | [[Uporabnik:PolonistikaZS23lg|PolonistikaZS23lg]] | 2 |- | 2436 | [[Uporabnik:Polonistika ZS 2023 ND|Polonistika ZS 2023 ND]] | 2 |- | 2437 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 FH|Polonistika ZS2020 FH]] | 2 |- | 2438 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 AS|Polonistika ZS2020 AS]] | 2 |- | 2439 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2023 mikolic|PolonistikaLS2023 mikolic]] | 2 |- | 2440 | [[Uporabnik:Polonistika LS2020 cvelbar|Polonistika LS2020 cvelbar]] | 2 |- | 2441 | [[Uporabnik:Polonco|Polonco]] | 2 |- | 2442 | [[Uporabnik:Polona.o|Polona.o]] | 2 |- | 2443 | [[Uporabnik:Polona8|Polona8]] | 2 |- | 2444 | [[Uporabnik:Podgostar|Podgostar]] | 2 |- | 2445 | [[Uporabnik:Podgore|Podgore]] | 2 |- | 2446 | [[Uporabnik:Pkavcic|Pkavcic]] | 2 |- | 2447 | [[Uporabnik:Pjotr~slwiki|Pjotr~slwiki]] | 2 |- | 2448 | [[Uporabnik:Pjeteh|Pjeteh]] | 2 |- | 2449 | [[Uporabnik:Piškotek|Piškotek]] | 2 |- | 2450 | [[Uporabnik:Pinki|Pinki]] | 2 |- | 2451 | [[Uporabnik:PilotGirl|PilotGirl]] | 2 |- | 2452 | [[Uporabnik:Piksikroki|Piksikroki]] | 2 |- | 2453 | [[Uporabnik:Pikanai|Pikanai]] | 2 |- | 2454 | [[Uporabnik:Pija Stegel|Pija Stegel]] | 2 |- | 2455 | [[Uporabnik:Piia1999|Piia1999]] | 2 |- | 2456 | [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] | 2 |- | 2457 | [[Uporabnik:Picek|Picek]] | 2 |- | 2458 | [[Uporabnik:Philippe49730|Philippe49730]] | 2 |- | 2459 | [[Uporabnik:Phantasus~slwiki|Phantasus~slwiki]] | 2 |- | 2460 | [[Uporabnik:Pgtoni|Pgtoni]] | 2 |- | 2461 | [[Uporabnik:PflTevz|PflTevz]] | 2 |- | 2462 | [[Uporabnik:Petra pucelj|Petra pucelj]] | 2 |- | 2463 | [[Uporabnik:PetraPika|PetraPika]] | 2 |- | 2464 | [[Uporabnik:Petra Marolt|Petra Marolt]] | 2 |- | 2465 | [[Uporabnik:Petra Logonder|Petra Logonder]] | 2 |- | 2466 | [[Uporabnik:Petra Kuhar|Petra Kuhar]] | 2 |- | 2467 | [[Uporabnik:Petra Kosec|Petra Kosec]] | 2 |- | 2468 | [[Uporabnik:Petraka|Petraka]] | 2 |- | 2469 | [[Uporabnik:Petra.gomiscek|Petra.gomiscek]] | 2 |- | 2470 | [[Uporabnik:Petra Fabjan|Petra Fabjan]] | 2 |- | 2471 | [[Uporabnik:Petra Antolin|Petra Antolin]] | 2 |- | 2472 | [[Uporabnik:Petra5|Petra5]] | 2 |- | 2473 | [[Uporabnik:Petra2a|Petra2a]] | 2 |- | 2474 | [[Uporabnik:Petra11|Petra11]] | 2 |- | 2475 | [[Uporabnik:Peterstupar|Peterstupar]] | 2 |- | 2476 | [[Uporabnik:Peter68|Peter68]] | 2 |- | 2477 | [[Uporabnik:Petelin Marko|Petelin Marko]] | 2 |- | 2478 | [[Uporabnik:Pet5ra85|Pet5ra85]] | 2 |- | 2479 | [[Uporabnik:PerunSlovenski|PerunSlovenski]] | 2 |- | 2480 | [[Uporabnik:Peru642003|Peru642003]] | 2 |- | 2481 | [[Uporabnik:Pernizen|Pernizen]] | 2 |- | 2482 | [[Uporabnik:PercivalJebatron|PercivalJebatron]] | 2 |- | 2483 | [[Uporabnik:Pepeno25|Pepeno25]] | 2 |- | 2484 | [[Uporabnik:Penarc|Penarc]] | 2 |- | 2485 | [[Uporabnik:Pena|Pena]] | 2 |- | 2486 | [[Uporabnik:PedroPampas|PedroPampas]] | 2 |- | 2487 | [[Uporabnik:Pedenjped|Pedenjped]] | 2 |- | 2488 | [[Uporabnik:Pearchy95|Pearchy95]] | 2 |- | 2489 | [[Uporabnik:Peadar|Peadar]] | 2 |- | 2490 | [[Uporabnik:Pbozic|Pbozic]] | 2 |- | 2491 | [[Uporabnik:Pavlovitch|Pavlovitch]] | 2 |- | 2492 | [[Uporabnik:Pavlinmojca|Pavlinmojca]] | 2 |- | 2493 | [[Uporabnik:Patrik p.|Patrik p.]] | 2 |- | 2494 | [[Uporabnik:Patrick86|Patrick86]] | 2 |- | 2495 | [[Uporabnik:Patricija Čepon|Patricija Čepon]] | 2 |- | 2496 | [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] | 2 |- | 2497 | [[Uporabnik:Patricij|Patricij]] | 2 |- | 2498 | [[Uporabnik:Patriciar|Patriciar]] | 2 |- | 2499 | [[Uporabnik:Pariskakomuna|Pariskakomuna]] | 2 |- | 2500 | [[Uporabnik:Parbatnani|Parbatnani]] | 2 |- | 2501 | [[Uporabnik:Papiccenta|Papiccenta]] | 2 |- | 2502 | [[Uporabnik:Papap8|Papap8]] | 2 |- | 2503 | [[Uporabnik:PANZER|PANZER]] | 2 |- | 2504 | [[Uporabnik:PangercJoseph|PangercJoseph]] | 2 |- | 2505 | [[Uporabnik:Pandora11~slwiki|Pandora11~slwiki]] | 2 |- | 2506 | [[Uporabnik:Panart|Panart]] | 2 |- | 2507 | [[Uporabnik:Palcka|Palcka]] | 2 |- | 2508 | [[Uporabnik:Paidotrib|Paidotrib]] | 2 |- | 2509 | [[Uporabnik:Pac.kaii|Pac.kaii]] | 2 |- | 2510 | [[Uporabnik:Ovsec|Ovsec]] | 2 |- | 2511 | [[Uporabnik:Otrokoskop|Otrokoskop]] | 2 |- | 2512 | [[Uporabnik:Osolin Sabina|Osolin Sabina]] | 2 |- | 2513 | [[Uporabnik:Orehekanja6|Orehekanja6]] | 2 |- | 2514 | [[Uporabnik:Opr01|Opr01]] | 2 |- | 2515 | [[Uporabnik:Onarakusai|Onarakusai]] | 2 |- | 2516 | [[Uporabnik:Omega924|Omega924]] | 2 |- | 2517 | [[Uporabnik:Oliver-Bonjoch|Oliver-Bonjoch]] | 2 |- | 2518 | [[Uporabnik:Ognjen9128|Ognjen9128]] | 2 |- | 2519 | [[Uporabnik:Obicni Milan|Obicni Milan]] | 2 |- | 2520 | [[Uporabnik:Nutella159|Nutella159]] | 2 |- | 2521 | [[Uporabnik:Nussaa|Nussaa]] | 2 |- | 2522 | [[Uporabnik:Nushikaaa|Nushikaaa]] | 2 |- | 2523 | [[Uporabnik:Nuša Ščuka|Nuša Ščuka]] | 2 |- | 2524 | [[Uporabnik:Nuša KP|Nuša KP]] | 2 |- | 2525 | [[Uporabnik:Nurtenge|Nurtenge]] | 2 |- | 2526 | [[Uporabnik:Nobodyka|Nobodyka]] | 2 |- | 2527 | [[Uporabnik:Nkotnik|Nkotnik]] | 2 |- | 2528 | [[Uporabnik:Nixxo|Nixxo]] | 2 |- | 2529 | [[Uporabnik:Nix|Nix]] | 2 |- | 2530 | [[Uporabnik:Nivipivi|Nivipivi]] | 2 |- | 2531 | [[Uporabnik:Nives2|Nives2]] | 2 |- | 2532 | [[Uporabnik:Nisko|Nisko]] | 2 |- | 2533 | [[Uporabnik:Nisana|Nisana]] | 2 |- | 2534 | [[Uporabnik:Ninokl|Ninokl]] | 2 |- | 2535 | [[Uporabnik:Ninči777|Ninči777]] | 2 |- | 2536 | [[Uporabnik:Ninchula|Ninchula]] | 2 |- | 2537 | [[Uporabnik:Ninazm|Ninazm]] | 2 |- | 2538 | [[Uporabnik:Nina Rozina|Nina Rozina]] | 2 |- | 2539 | [[Uporabnik:Nina pintar|Nina pintar]] | 2 |- | 2540 | [[Uporabnik:NinaNagode|NinaNagode]] | 2 |- | 2541 | [[Uporabnik:NinaMpid|NinaMpid]] | 2 |- | 2542 | [[Uporabnik:NinaKr9|NinaKr9]] | 2 |- | 2543 | [[Uporabnik:Nina Curin|Nina Curin]] | 2 |- | 2544 | [[Uporabnik:Nina.blatnik|Nina.blatnik]] | 2 |- | 2545 | [[Uporabnik:Nina Bevec|Nina Bevec]] | 2 |- | 2546 | [[Uporabnik:NikNovi|NikNovi]] | 2 |- | 2547 | [[Uporabnik:Nikita1705|Nikita1705]] | 2 |- | 2548 | [[Uporabnik:NikGolinar|NikGolinar]] | 2 |- | 2549 | [[Uporabnik:Nikakoncut|Nikakoncut]] | 2 |- | 2550 | [[Uporabnik:Nikabrr|Nikabrr]] | 2 |- | 2551 | [[Uporabnik:Nika.bracovic|Nika.bracovic]] | 2 |- | 2552 | [[Uporabnik:Niina1|Niina1]] | 2 |- | 2553 | [[Uporabnik:Nightmar666|Nightmar666]] | 2 |- | 2554 | [[Uporabnik:NiD14|NiD14]] | 2 |- | 2555 | [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] | 2 |- | 2556 | [[Uporabnik:Nickelodeon745|Nickelodeon745]] | 2 |- | 2557 | [[Uporabnik:Ni89|Ni89]] | 2 |- | 2558 | [[Uporabnik:Nhanzo|Nhanzo]] | 2 |- | 2559 | [[Uporabnik:Nfaganel|Nfaganel]] | 2 |- | 2560 | [[Uporabnik:NezaM|NezaM]] | 2 |- | 2561 | [[Uporabnik:Nezalavrencak|Nezalavrencak]] | 2 |- | 2562 | [[Uporabnik:Neža Cerinšek|Neža Cerinšek]] | 2 |- | 2563 | [[Uporabnik:Neža Avbelj|Neža Avbelj]] | 2 |- | 2564 | [[Uporabnik:Nevem123|Nevem123]] | 2 |- | 2565 | [[Uporabnik:Neutrals555|Neutrals555]] | 2 |- | 2566 | [[Uporabnik:Nesseltal|Nesseltal]] | 2 |- | 2567 | [[Uporabnik:Nenad DNJ|Nenad DNJ]] | 2 |- | 2568 | [[Uporabnik:Nemrakcevirk|Nemrakcevirk]] | 2 |- | 2569 | [[Uporabnik:Neljuska|Neljuska]] | 2 |- | 2570 | [[Uporabnik:NelidaJ|NelidaJ]] | 2 |- | 2571 | [[Uporabnik:Nejkogti|Nejkogti]] | 2 |- | 2572 | [[Uporabnik:NejcHavasi|NejcHavasi]] | 2 |- | 2573 | [[Uporabnik:Nejc1971|Nejc1971]] | 2 |- | 2574 | [[Uporabnik:Neja~slwiki|Neja~slwiki]] | 2 |- | 2575 | [[Uporabnik:Neja.lenart|Neja.lenart]] | 2 |- | 2576 | [[Uporabnik:NeedNoNameous|NeedNoNameous]] | 2 |- | 2577 | [[Uporabnik:NBojic|NBojic]] | 2 |- | 2578 | [[Uporabnik:NB13|NB13]] | 2 |- | 2579 | [[Uporabnik:Natassika|Natassika]] | 2 |- | 2580 | [[Uporabnik:Natasch|Natasch]] | 2 |- | 2581 | [[Uporabnik:Natasa ursic|Natasa ursic]] | 2 |- | 2582 | [[Uporabnik:Natalija Čokl|Natalija Čokl]] | 2 |- | 2583 | [[Uporabnik:Natalija Bajc|Natalija Bajc]] | 2 |- | 2584 | [[Uporabnik:Nastja91|Nastja91]] | 2 |- | 2585 | [[Uporabnik:Nastja026|Nastja026]] | 2 |- | 2586 | [[Uporabnik:Nastasia Končina|Nastasia Končina]] | 2 |- | 2587 | [[Uporabnik:Nassimohr|Nassimohr]] | 2 |- | 2588 | [[Uporabnik:Najem|Najem]] | 2 |- | 2589 | [[Uporabnik:Najak|Najak]] | 2 |- | 2590 | [[Uporabnik:Nadimak|Nadimak]] | 2 |- | 2591 | [[Uporabnik:Nada savic|Nada savic]] | 2 |- | 2592 | [[Uporabnik:N3vSm|N3vSm]] | 2 |- | 2593 | [[Uporabnik:Muzika61|Muzika61]] | 2 |- | 2594 | [[Uporabnik:Music4life~slwiki|Music4life~slwiki]] | 2 |- | 2595 | [[Uporabnik:MukiFimipidipi|MukiFimipidipi]] | 2 |- | 2596 | [[Uporabnik:Mtanja|Mtanja]] | 2 |- | 2597 | [[Uporabnik:Mrvice|Mrvice]] | 2 |- | 2598 | [[Uporabnik:Mr.lak55|Mr.lak55]] | 2 |- | 2599 | [[Uporabnik:Mpritr1|Mpritr1]] | 2 |- | 2600 | [[Uporabnik:Mpribozic7|Mpribozic7]] | 2 |- | 2601 | [[Uporabnik:Mpotec86|Mpotec86]] | 2 |- | 2602 | [[Uporabnik:Mpopovic2525|Mpopovic2525]] | 2 |- | 2603 | [[Uporabnik:Mpogac10|Mpogac10]] | 2 |- | 2604 | [[Uporabnik:M.P.|M.P.]] | 2 |- | 2605 | [[Uporabnik:Morgil~slwiki|Morgil~slwiki]] | 2 |- | 2606 | [[Uporabnik:Moonlite Rider|Moonlite Rider]] | 2 |- | 2607 | [[Uporabnik:Monikasustersic|Monikasustersic]] | 2 |- | 2608 | [[Uporabnik:Monika.emersic|Monika.emersic]] | 2 |- | 2609 | [[Uporabnik:MonikaCaculovic|MonikaCaculovic]] | 2 |- | 2610 | [[Uporabnik:Monika.b|Monika.b]] | 2 |- | 2611 | [[Uporabnik:Monika25|Monika25]] | 2 |- | 2612 | [[Uporabnik:Mongopilot|Mongopilot]] | 2 |- | 2613 | [[Uporabnik:Moncaurasjak|Moncaurasjak]] | 2 |- | 2614 | [[Uporabnik:Monca|Monca]] | 2 |- | 2615 | [[Uporabnik:Moj Galeb|Moj Galeb]] | 2 |- | 2616 | [[Uporabnik:Mojca Hudales|Mojca Hudales]] | 2 |- | 2617 | [[Uporabnik:Mojca avsec|Mojca avsec]] | 2 |- | 2618 | [[Uporabnik:Modrina1|Modrina1]] | 2 |- | 2619 | [[Uporabnik:Model22|Model22]] | 2 |- | 2620 | [[Uporabnik:Mobrg|Mobrg]] | 2 |- | 2621 | [[Uporabnik:Mobilco|Mobilco]] | 2 |- | 2622 | [[Uporabnik:Mmartinaa|Mmartinaa]] | 2 |- | 2623 | [[Uporabnik:MladiGlasbenik|MladiGlasbenik]] | 2 |- | 2624 | [[Uporabnik:M.K.v.d.D.|M.K.v.d.D.]] | 2 |- | 2625 | [[Uporabnik:Mkos~slwiki|Mkos~slwiki]] | 2 |- | 2626 | [[Uporabnik:Mkonci|Mkonci]] | 2 |- | 2627 | [[Uporabnik:MKarlovsek|MKarlovsek]] | 2 |- | 2628 | [[Uporabnik:Mjuzikmen|Mjuzikmen]] | 2 |- | 2629 | [[Uporabnik:MJeric|MJeric]] | 2 |- | 2630 | [[Uporabnik:Mjbensa|Mjbensa]] | 2 |- | 2631 | [[Uporabnik:MixXfactor|MixXfactor]] | 2 |- | 2632 | [[Uporabnik:Mivancic7|Mivancic7]] | 2 |- | 2633 | [[Uporabnik:MitjaPr-IZRK|MitjaPr-IZRK]] | 2 |- | 2634 | [[Uporabnik:Mitjad|Mitjad]] | 2 |- | 2635 | [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] | 2 |- | 2636 | [[Uporabnik:Missa|Missa]] | 2 |- | 2637 | [[Uporabnik:Mison~slwiki|Mison~slwiki]] | 2 |- | 2638 | [[Uporabnik:MisfitOasis|MisfitOasis]] | 2 |- | 2639 | [[Uporabnik:Mis02|Mis02]] | 2 |- | 2640 | [[Uporabnik:Miš|Miš]] | 2 |- | 2641 | [[Uporabnik:Mirjam Snoj|Mirjam Snoj]] | 2 |- | 2642 | [[Uporabnik:MirjamK|MirjamK]] | 2 |- | 2643 | [[Uporabnik:Minor~slwiki|Minor~slwiki]] | 2 |- | 2644 | [[Uporabnik:Minea185|Minea185]] | 2 |- | 2645 | [[Uporabnik:Minca2|Minca2]] | 2 |- | 2646 | [[Uporabnik:Mimika|Mimika]] | 2 |- | 2647 | [[Uporabnik:Milord~slwiki|Milord~slwiki]] | 2 |- | 2648 | [[Uporabnik:Milojkazh|Milojkazh]] | 2 |- | 2649 | [[Uporabnik:Miles~slwiki|Miles~slwiki]] | 2 |- | 2650 | [[Uporabnik:Milekn13|Milekn13]] | 2 |- | 2651 | [[Uporabnik:Mile13|Mile13]] | 2 |- | 2652 | [[Uporabnik:Milangolob|Milangolob]] | 2 |- | 2653 | [[Uporabnik:Milan5510|Milan5510]] | 2 |- | 2654 | [[Uporabnik:Mik991|Mik991]] | 2 |- | 2655 | [[Uporabnik:Mijuska|Mijuska]] | 2 |- | 2656 | [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] | 2 |- | 2657 | [[Uporabnik:Miisa|Miisa]] | 2 |- | 2658 | [[Uporabnik:Miha Zupan|Miha Zupan]] | 2 |- | 2659 | [[Uporabnik:Miha pr.|Miha pr.]] | 2 |- | 2660 | [[Uporabnik:Miha.kolenc|Miha.kolenc]] | 2 |- | 2661 | [[Uporabnik:Mihajlow|Mihajlow]] | 2 |- | 2662 | [[Uporabnik:Miha Garbajs|Miha Garbajs]] | 2 |- | 2663 | [[Uporabnik:Mihaelao|Mihaelao]] | 2 |- | 2664 | [[Uporabnik:Miha Brodnik|Miha Brodnik]] | 2 |- | 2665 | [[Uporabnik:Micomico1|Micomico1]] | 2 |- | 2666 | [[Uporabnik:Mhohkr1|Mhohkr1]] | 2 |- | 2667 | [[Uporabnik:MHoc|MHoc]] | 2 |- | 2668 | [[Uporabnik:Mgosenca|Mgosenca]] | 2 |- | 2669 | [[Uporabnik:Mferle|Mferle]] | 2 |- | 2670 | [[Uporabnik:Metaur~slwiki|Metaur~slwiki]] | 2 |- | 2671 | [[Uporabnik:Meta Primožič|Meta Primožič]] | 2 |- | 2672 | [[Uporabnik:Metallica Warrior|Metallica Warrior]] | 2 |- | 2673 | [[Uporabnik:MetaDoba|MetaDoba]] | 2 |- | 2674 | [[Uporabnik:MENIH|MENIH]] | 2 |- | 2675 | [[Uporabnik:Menadae|Menadae]] | 2 |- | 2676 | [[Uporabnik:Melkiat|Melkiat]] | 2 |- | 2677 | [[Uporabnik:Melitka3|Melitka3]] | 2 |- | 2678 | [[Uporabnik:Melirodm|Melirodm]] | 2 |- | 2679 | [[Uporabnik:Melanie|Melanie]] | 2 |- | 2680 | [[Uporabnik:MeisterAemon|MeisterAemon]] | 2 |- | 2681 | [[Uporabnik:Mehokodro|Mehokodro]] | 2 |- | 2682 | [[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] | 2 |- | 2683 | [[Uporabnik:Mcestnik|Mcestnik]] | 2 |- | 2684 | [[Uporabnik:MBSJ|MBSJ]] | 2 |- | 2685 | [[Uporabnik:Mblazko|Mblazko]] | 2 |- | 2686 | [[Uporabnik:Mavrica17|Mavrica17]] | 2 |- | 2687 | [[Uporabnik:MaverickT|MaverickT]] | 2 |- | 2688 | [[Uporabnik:Mattyazz|Mattyazz]] | 2 |- | 2689 | [[Uporabnik:Mattta|Mattta]] | 2 |- | 2690 | [[Uporabnik:Mattra|Mattra]] | 2 |- | 2691 | [[Uporabnik:Mattithyahu|Mattithyahu]] | 2 |- | 2692 | [[Uporabnik:Matjaž Tome|Matjaž Tome]] | 2 |- | 2693 | [[Uporabnik:Matjaž.Metaj|Matjaž.Metaj]] | 2 |- | 2694 | [[Uporabnik:MatjazKonci|MatjazKonci]] | 2 |- | 2695 | [[Uporabnik:MatjazGams|MatjazGams]] | 2 |- | 2696 | [[Uporabnik:Matjaž Črnivec|Matjaž Črnivec]] | 2 |- | 2697 | [[Uporabnik:Matija Purkat|Matija Purkat]] | 2 |- | 2698 | [[Uporabnik:Matija Oblak|Matija Oblak]] | 2 |- | 2699 | [[Uporabnik:Mateyka|Mateyka]] | 2 |- | 2700 | [[Uporabnik:Matevzk~slwiki|Matevzk~slwiki]] | 2 |- | 2701 | [[Uporabnik:MatematikD|MatematikD]] | 2 |- | 2702 | [[Uporabnik:MatejPl|MatejPl]] | 2 |- | 2703 | [[Uporabnik:Matej Kovacic|Matej Kovacic]] | 2 |- | 2704 | [[Uporabnik:Matejcerne|Matejcerne]] | 2 |- | 2705 | [[Uporabnik:Mateja Oberc|Mateja Oberc]] | 2 |- | 2706 | [[Uporabnik:Mateja Košir|Mateja Košir]] | 2 |- | 2707 | [[Uporabnik:MatejaKlinc|MatejaKlinc]] | 2 |- | 2708 | [[Uporabnik:Mateja Javeršek|Mateja Javeršek]] | 2 |- | 2709 | [[Uporabnik:Matej994|Matej994]] | 2 |- | 2710 | [[Uporabnik:Matej13|Matej13]] | 2 |- | 2711 | [[Uporabnik:Masternekdo2|Masternekdo2]] | 2 |- | 2712 | [[Uporabnik:Masalenasi|Masalenasi]] | 2 |- | 2713 | [[Uporabnik:Marzor|Marzor]] | 2 |- | 2714 | [[Uporabnik:Maruska peternelj|Maruska peternelj]] | 2 |- | 2715 | [[Uporabnik:Maruskahrastar|Maruskahrastar]] | 2 |- | 2716 | [[Uporabnik:MarusaUrankar|MarusaUrankar]] | 2 |- | 2717 | [[Uporabnik:Marusa.tijan|Marusa.tijan]] | 2 |- | 2718 | [[Uporabnik:Marusa.suserski|Marusa.suserski]] | 2 |- | 2719 | [[Uporabnik:Marusa.m|Marusa.m]] | 2 |- | 2720 | [[Uporabnik:Maruša K. B|Maruša K. B]] | 2 |- | 2721 | [[Uporabnik:Maruša Ferjan|Maruša Ferjan]] | 2 |- | 2722 | [[Uporabnik:Marusa.fakin|Marusa.fakin]] | 2 |- | 2723 | [[Uporabnik:MaruCraig|MaruCraig]] | 2 |- | 2724 | [[Uporabnik:Martin Žerovec|Martin Žerovec]] | 2 |- | 2725 | [[Uporabnik:Martin.uranic|Martin.uranic]] | 2 |- | 2726 | [[Uporabnik:Martina Zore|Martina Zore]] | 2 |- | 2727 | [[Uporabnik:Martina Croselli|Martina Croselli]] | 2 |- | 2728 | [[Uporabnik:Martin'97|Martin'97]] | 2 |- | 2729 | [[Uporabnik:Marovtt|Marovtt]] | 2 |- | 2730 | [[Uporabnik:MarkTusek|MarkTusek]] | 2 |- | 2731 | [[Uporabnik:Markres139|Markres139]] | 2 |- | 2732 | [[Uporabnik:MarkoŠid|MarkoŠid]] | 2 |- | 2733 | [[Uporabnik:Markomr~slwiki|Markomr~slwiki]] | 2 |- | 2734 | [[Uporabnik:MarkoCus|MarkoCus]] | 2 |- | 2735 | [[Uporabnik:MarkoBohanec|MarkoBohanec]] | 2 |- | 2736 | [[Uporabnik:Marjan871|Marjan871]] | 2 |- | 2737 | [[Uporabnik:Marjan80|Marjan80]] | 2 |- | 2738 | [[Uporabnik:Marijini otroci|Marijini otroci]] | 2 |- | 2739 | [[Uporabnik:Marija Male|Marija Male]] | 2 |- | 2740 | [[Uporabnik:Mariborcan1164|Mariborcan1164]] | 2 |- | 2741 | [[Uporabnik:Mariborčan|Mariborčan]] | 2 |- | 2742 | [[Uporabnik:Margaretaa|Margaretaa]] | 2 |- | 2743 | [[Uporabnik:Marelična čebelica|Marelična čebelica]] | 2 |- | 2744 | [[Uporabnik:Marek4|Marek4]] | 2 |- | 2745 | [[Uporabnik:Maredana|Maredana]] | 2 |- | 2746 | [[Uporabnik:Marco Antonio Merchán|Marco Antonio Merchán]] | 2 |- | 2747 | [[Uporabnik:Marciaa|Marciaa]] | 2 |- | 2748 | [[Uporabnik:Marbaj|Marbaj]] | 2 |- | 2749 | [[Uporabnik:Mar111|Mar111]] | 2 |- | 2750 | [[Uporabnik:Mantra~slwiki|Mantra~slwiki]] | 2 |- | 2751 | [[Uporabnik:Manchyy|Manchyy]] | 2 |- | 2752 | [[Uporabnik:Manchy|Manchy]] | 2 |- | 2753 | [[Uporabnik:Manca.sladic|Manca.sladic]] | 2 |- | 2754 | [[Uporabnik:Manca Sever|Manca Sever]] | 2 |- | 2755 | [[Uporabnik:Mancapirc|Mancapirc]] | 2 |- | 2756 | [[Uporabnik:MancaB|MancaB]] | 2 |- | 2757 | [[Uporabnik:Malinas|Malinas]] | 2 |- | 2758 | [[Uporabnik:Maksbitenc|Maksbitenc]] | 2 |- | 2759 | [[Uporabnik:Makarony|Makarony]] | 2 |- | 2760 | [[Uporabnik:Mak04|Mak04]] | 2 |- | 2761 | [[Uporabnik:Majstor11|Majstor11]] | 2 |- | 2762 | [[Uporabnik:Majql|Majql]] | 2 |- | 2763 | [[Uporabnik:Majkot|Majkot]] | 2 |- | 2764 | [[Uporabnik:Maja.Vene|Maja.Vene]] | 2 |- | 2765 | [[Uporabnik:Majasvener|Majasvener]] | 2 |- | 2766 | [[Uporabnik:Maja.pruscevic|Maja.pruscevic]] | 2 |- | 2767 | [[Uporabnik:MajaOrel|MajaOrel]] | 2 |- | 2768 | [[Uporabnik:Maja nagaja|Maja nagaja]] | 2 |- | 2769 | [[Uporabnik:MajaN|MajaN]] | 2 |- | 2770 | [[Uporabnik:Majamitrovic123|Majamitrovic123]] | 2 |- | 2771 | [[Uporabnik:Maja Kodre|Maja Kodre]] | 2 |- | 2772 | [[Uporabnik:Maja.jot|Maja.jot]] | 2 |- | 2773 | [[Uporabnik:Majafifi|Majafifi]] | 2 |- | 2774 | [[Uporabnik:Maja Cerar|Maja Cerar]] | 2 |- | 2775 | [[Uporabnik:Majaa20|Majaa20]] | 2 |- | 2776 | [[Uporabnik:Maja28maja|Maja28maja]] | 2 |- | 2777 | [[Uporabnik:Maggap|Maggap]] | 2 |- | 2778 | [[Uporabnik:Madmagpie|Madmagpie]] | 2 |- | 2779 | [[Uporabnik:Madam~slwiki|Madam~slwiki]] | 2 |- | 2780 | [[Uporabnik:Maarcis|Maarcis]] | 2 |- | 2781 | [[Uporabnik:Maaatejaaa|Maaatejaaa]] | 2 |- | 2782 | [[Uporabnik:Lumin~slwiki|Lumin~slwiki]] | 2 |- | 2783 | [[Uporabnik:Luky~slwiki|Luky~slwiki]] | 2 |- | 2784 | [[Uporabnik:Lukat|Lukat]] | 2 |- | 2785 | [[Uporabnik:Lukaslo~slwiki|Lukaslo~slwiki]] | 2 |- | 2786 | [[Uporabnik:Lukapapes|Lukapapes]] | 2 |- | 2787 | [[Uporabnik:Luka Kralj|Luka Kralj]] | 2 |- | 2788 | [[Uporabnik:LukainZak|LukainZak]] | 2 |- | 2789 | [[Uporabnik:Luka Grižonič|Luka Grižonič]] | 2 |- | 2790 | [[Uporabnik:Lukacio99|Lukacio99]] | 2 |- | 2791 | [[Uporabnik:Luka0983|Luka0983]] | 2 |- | 2792 | [[Uporabnik:Ludvik X|Ludvik X]] | 2 |- | 2793 | [[Uporabnik:LuciK|LuciK]] | 2 |- | 2794 | [[Uporabnik:Lucija Vesel|Lucija Vesel]] | 2 |- | 2795 | [[Uporabnik:Lucijar|Lucijar]] | 2 |- | 2796 | [[Uporabnik:Lucija Peclin|Lucija Peclin]] | 2 |- | 2797 | [[Uporabnik:Lucija Mandić|Lucija Mandić]] | 2 |- | 2798 | [[Uporabnik:Lucija in bojana|Lucija in bojana]] | 2 |- | 2799 | [[Uporabnik:LStorm|LStorm]] | 2 |- | 2800 | [[Uporabnik:Lozej|Lozej]] | 2 |- | 2801 | [[Uporabnik:Lowix|Lowix]] | 2 |- | 2802 | [[Uporabnik:Louwrents|Louwrents]] | 2 |- | 2803 | [[Uporabnik:Lorenamos615375|Lorenamos615375]] | 2 |- | 2804 | [[Uporabnik:Longstocking|Longstocking]] | 2 |- | 2805 | [[Uporabnik:Lokavčan123|Lokavčan123]] | 2 |- | 2806 | [[Uporabnik:Lokart|Lokart]] | 2 |- | 2807 | [[Uporabnik:Logopedinje iz nevre|Logopedinje iz nevre]] | 2 |- | 2808 | [[Uporabnik:Lmaja|Lmaja]] | 2 |- | 2809 | [[Uporabnik:LjubljanskiZmaj|LjubljanskiZmaj]] | 2 |- | 2810 | [[Uporabnik:Ljubljanika|Ljubljanika]] | 2 |- | 2811 | [[Uporabnik:Ljubljana5|Ljubljana5]] | 2 |- | 2812 | [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] | 2 |- | 2813 | [[Uporabnik:LittleAdorer|LittleAdorer]] | 2 |- | 2814 | [[Uporabnik:Lipovspe|Lipovspe]] | 2 |- | 2815 | [[Uporabnik:Lipovsekeva|Lipovsekeva]] | 2 |- | 2816 | [[Uporabnik:Lionella Costantini|Lionella Costantini]] | 2 |- | 2817 | [[Uporabnik:LINEX|LINEX]] | 2 |- | 2818 | [[Uporabnik:Linamolnar|Linamolnar]] | 2 |- | 2819 | [[Uporabnik:Linadv|Linadv]] | 2 |- | 2820 | [[Uporabnik:Lifesuckers|Lifesuckers]] | 2 |- | 2821 | [[Uporabnik:Liebeskind|Liebeskind]] | 2 |- | 2822 | [[Uporabnik:Lidijaspelic|Lidijaspelic]] | 2 |- | 2823 | [[Uporabnik:Lidija Gačnik|Lidija Gačnik]] | 2 |- | 2824 | [[Uporabnik:Leskovsek|Leskovsek]] | 2 |- | 2825 | [[Uporabnik:Leskovar.miha|Leskovar.miha]] | 2 |- | 2826 | [[Uporabnik:Leo~slwiki|Leo~slwiki]] | 2 |- | 2827 | [[Uporabnik:Leonidazver|Leonidazver]] | 2 |- | 2828 | [[Uporabnik:Lenin García Toledo|Lenin García Toledo]] | 2 |- | 2829 | [[Uporabnik:Lengl|Lengl]] | 2 |- | 2830 | [[Uporabnik:Lencc|Lencc]] | 2 |- | 2831 | [[Uporabnik:Lemotaje|Lemotaje]] | 2 |- | 2832 | [[Uporabnik:Lemonade2806|Lemonade2806]] | 2 |- | 2833 | [[Uporabnik:Lemma123|Lemma123]] | 2 |- | 2834 | [[Uporabnik:Lelo~slwiki|Lelo~slwiki]] | 2 |- | 2835 | [[Uporabnik:Leli26|Leli26]] | 2 |- | 2836 | [[Uporabnik:Lejla.ilicic|Lejla.ilicic]] | 2 |- | 2837 | [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] | 2 |- | 2838 | [[Uporabnik:Lejakim|Lejakim]] | 2 |- | 2839 | [[Uporabnik:Leehsiao|Leehsiao]] | 2 |- | 2840 | [[Uporabnik:LeaPopit|LeaPopit]] | 2 |- | 2841 | [[Uporabnik:Lealapuh|Lealapuh]] | 2 |- | 2842 | [[Uporabnik:Lea Kastelic|Lea Kastelic]] | 2 |- | 2843 | [[Uporabnik:Lea91|Lea91]] | 2 |- | 2844 | [[Uporabnik:Laura.terglav|Laura.terglav]] | 2 |- | 2845 | [[Uporabnik:LaraSch|LaraSch]] | 2 |- | 2846 | [[Uporabnik:Lara.kramer|Lara.kramer]] | 2 |- | 2847 | [[Uporabnik:Lara Geltar|Lara Geltar]] | 2 |- | 2848 | [[Uporabnik:Lanalah|Lanalah]] | 2 |- | 2849 | [[Uporabnik:Lana Djuratovič|Lana Djuratovič]] | 2 |- | 2850 | [[Uporabnik:Lali.lara|Lali.lara]] | 2 |- | 2851 | [[Uporabnik:Lakh2|Lakh2]] | 2 |- | 2852 | [[Uporabnik:LacPsi|LacPsi]] | 2 |- | 2853 | [[Uporabnik:KZver|KZver]] | 2 |- | 2854 | [[Uporabnik:Kyra~slwiki|Kyra~slwiki]] | 2 |- | 2855 | [[Uporabnik:Kvaga123|Kvaga123]] | 2 |- | 2856 | [[Uporabnik:Kunsthisterik09|Kunsthisterik09]] | 2 |- | 2857 | [[Uporabnik:Kuki12345678|Kuki12345678]] | 2 |- | 2858 | [[Uporabnik:Kugelschreiber312|Kugelschreiber312]] | 2 |- | 2859 | [[Uporabnik:Kt8949|Kt8949]] | 2 |- | 2860 | [[Uporabnik:Kspanchi|Kspanchi]] | 2 |- | 2861 | [[Uporabnik:KrunBrun|KrunBrun]] | 2 |- | 2862 | [[Uporabnik:Krofl|Krofl]] | 2 |- | 2863 | [[Uporabnik:Kristjan.stanko|Kristjan.stanko]] | 2 |- | 2864 | [[Uporabnik:Kristjankl|Kristjankl]] | 2 |- | 2865 | [[Uporabnik:Kristinca1|Kristinca1]] | 2 |- | 2866 | [[Uporabnik:Kristina spragar|Kristina spragar]] | 2 |- | 2867 | [[Uporabnik:KristinaMerljak|KristinaMerljak]] | 2 |- | 2868 | [[Uporabnik:Kristina dobravc|Kristina dobravc]] | 2 |- | 2869 | [[Uporabnik:Kripta|Kripta]] | 2 |- | 2870 | [[Uporabnik:Kranjski Janez|Kranjski Janez]] | 2 |- | 2871 | [[Uporabnik:KPK~slwiki|KPK~slwiki]] | 2 |- | 2872 | [[Uporabnik:Kozica4|Kozica4]] | 2 |- | 2873 | [[Uporabnik:Kostelic|Kostelic]] | 2 |- | 2874 | [[Uporabnik:Kostan 23|Kostan 23]] | 2 |- | 2875 | [[Uporabnik:Kosarabas|Kosarabas]] | 2 |- | 2876 | [[Uporabnik:Koromach|Koromach]] | 2 |- | 2877 | [[Uporabnik:Kori martin|Kori martin]] | 2 |- | 2878 | [[Uporabnik:Konikica|Konikica]] | 2 |- | 2879 | [[Uporabnik:Konegaa|Konegaa]] | 2 |- | 2880 | [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] | 2 |- | 2881 | [[Uporabnik:Kokoska18|Kokoska18]] | 2 |- | 2882 | [[Uporabnik:Kokiii|Kokiii]] | 2 |- | 2883 | [[Uporabnik:Kojanci|Kojanci]] | 2 |- | 2884 | [[Uporabnik:Koglmuller|Koglmuller]] | 2 |- | 2885 | [[Uporabnik:Kocjan Klemenčič|Kocjan Klemenčič]] | 2 |- | 2886 | [[Uporabnik:Kocepe1|Kocepe1]] | 2 |- | 2887 | [[Uporabnik:Kltr123456|Kltr123456]] | 2 |- | 2888 | [[Uporabnik:Klemenkonic|Klemenkonic]] | 2 |- | 2889 | [[Uporabnik:Klasja.k|Klasja.k]] | 2 |- | 2890 | [[Uporabnik:Klaraz23|Klaraz23]] | 2 |- | 2891 | [[Uporabnik:Klara Selsek|Klara Selsek]] | 2 |- | 2892 | [[Uporabnik:Klalajajc|Klalajajc]] | 2 |- | 2893 | [[Uporabnik:Kkk1616|Kkk1616]] | 2 |- | 2894 | [[Uporabnik:Kkatja123|Kkatja123]] | 2 |- | 2895 | [[Uporabnik:Kf1146|Kf1146]] | 2 |- | 2896 | [[Uporabnik:Kempo92|Kempo92]] | 2 |- | 2897 | [[Uporabnik:Kekec123|Kekec123]] | 2 |- | 2898 | [[Uporabnik:Kcitam|Kcitam]] | 2 |- | 2899 | [[Uporabnik:KavcnikD|KavcnikD]] | 2 |- | 2900 | [[Uporabnik:Katyx92|Katyx92]] | 2 |- | 2901 | [[Uporabnik:Katka~slwiki|Katka~slwiki]] | 2 |- | 2902 | [[Uporabnik:Katka Gorše|Katka Gorše]] | 2 |- | 2903 | [[Uporabnik:Katjaspiclin|Katjaspiclin]] | 2 |- | 2904 | [[Uporabnik:Katja ropoša|Katja ropoša]] | 2 |- | 2905 | [[Uporabnik:Katjaprimozic|Katjaprimozic]] | 2 |- | 2906 | [[Uporabnik:Katja Lavrič|Katja Lavrič]] | 2 |- | 2907 | [[Uporabnik:Katja Krajnc|Katja Krajnc]] | 2 |- | 2908 | [[Uporabnik:Katjakos8|Katjakos8]] | 2 |- | 2909 | [[Uporabnik:KatjaKE|KatjaKE]] | 2 |- | 2910 | [[Uporabnik:Katjajag|Katjajag]] | 2 |- | 2911 | [[Uporabnik:Katjaj|Katjaj]] | 2 |- | 2912 | [[Uporabnik:KatjaBS|KatjaBS]] | 2 |- | 2913 | [[Uporabnik:Katjaaa28|Katjaaa28]] | 2 |- | 2914 | [[Uporabnik:Katja55|Katja55]] | 2 |- | 2915 | [[Uporabnik:Kathrast|Kathrast]] | 2 |- | 2916 | [[Uporabnik:Katgre|Katgre]] | 2 |- | 2917 | [[Uporabnik:Katerpiler|Katerpiler]] | 2 |- | 2918 | [[Uporabnik:Katarina Rupnik|Katarina Rupnik]] | 2 |- | 2919 | [[Uporabnik:Katarina Prodan|Katarina Prodan]] | 2 |- | 2920 | [[Uporabnik:Katarina Logar|Katarina Logar]] | 2 |- | 2921 | [[Uporabnik:Katarina kalan|Katarina kalan]] | 2 |- | 2922 | [[Uporabnik:KatarinaDS123|KatarinaDS123]] | 2 |- | 2923 | [[Uporabnik:Kata mascot|Kata mascot]] | 2 |- | 2924 | [[Uporabnik:Karmen Strnad|Karmen Strnad]] | 2 |- | 2925 | [[Uporabnik:Karin Z.|Karin Z.]] | 2 |- | 2926 | [[Uporabnik:Karin demsar|Karin demsar]] | 2 |- | 2927 | [[Uporabnik:Kapljica|Kapljica]] | 2 |- | 2928 | [[Uporabnik:Kanoni1611|Kanoni1611]] | 2 |- | 2929 | [[Uporabnik:Kandidat|Kandidat]] | 2 |- | 2930 | [[Uporabnik:Kanabekobaton|Kanabekobaton]] | 2 |- | 2931 | [[Uporabnik:Kamelija|Kamelija]] | 2 |- | 2932 | [[Uporabnik:Kalimero~slwiki|Kalimero~slwiki]] | 2 |- | 2933 | [[Uporabnik:Kaja Krizman|Kaja Krizman]] | 2 |- | 2934 | [[Uporabnik:Kaja1000|Kaja1000]] | 2 |- | 2935 | [[Uporabnik:Kadum|Kadum]] | 2 |- | 2936 | [[Uporabnik:Kaatka|Kaatka]] | 2 |- | 2937 | [[Uporabnik:K4tj4|K4tj4]] | 2 |- | 2938 | [[Uporabnik:J. Z. Jana|J. Z. Jana]] | 2 |- | 2939 | [[Uporabnik:J. Zajc|J. Zajc]] | 2 |- | 2940 | [[Uporabnik:Juvanova Ula|Juvanova Ula]] | 2 |- | 2941 | [[Uporabnik:Jurij znideric81|Jurij znideric81]] | 2 |- | 2942 | [[Uporabnik:Jurij.rozman|Jurij.rozman]] | 2 |- | 2943 | [[Uporabnik:Jure Zrim|Jure Zrim]] | 2 |- | 2944 | [[Uporabnik:Jureznidaric|Jureznidaric]] | 2 |- | 2945 | [[Uporabnik:JureVI|JureVI]] | 2 |- | 2946 | [[Uporabnik:Jure Slak|Jure Slak]] | 2 |- | 2947 | [[Uporabnik:Juremihevcster|Juremihevcster]] | 2 |- | 2948 | [[Uporabnik:Jureking|Jureking]] | 2 |- | 2949 | [[Uporabnik:Jure.|Jure.]] | 2 |- | 2950 | [[Uporabnik:Jurcy3|Jurcy3]] | 2 |- | 2951 | [[Uporabnik:Julie Catherine|Julie Catherine]] | 2 |- | 2952 | [[Uporabnik:Jsamar|Jsamar]] | 2 |- | 2953 | [[Uporabnik:Jp~slwiki|Jp~slwiki]] | 2 |- | 2954 | [[Uporabnik:JožicaH|JožicaH]] | 2 |- | 2955 | [[Uporabnik:Jože Pokranjc|Jože Pokranjc]] | 2 |- | 2956 | [[Uporabnik:Josef Hader Fan|Josef Hader Fan]] | 2 |- | 2957 | [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo|Jordi Magrinyà Domingo]] | 2 |- | 2958 | [[Uporabnik:Jople|Jople]] | 2 |- | 2959 | [[Uporabnik:Jonke20|Jonke20]] | 2 |- | 2960 | [[Uporabnik:Jon Gua|Jon Gua]] | 2 |- | 2961 | [[Uporabnik:Jon2000|Jon2000]] | 2 |- | 2962 | [[Uporabnik:Joli~slwiki|Joli~slwiki]] | 2 |- | 2963 | [[Uporabnik:Jolandavehar|Jolandavehar]] | 2 |- | 2964 | [[Uporabnik:Johan-kg|Johan-kg]] | 2 |- | 2965 | [[Uporabnik:Jocjoc22|Jocjoc22]] | 2 |- | 2966 | [[Uporabnik:J.Klemen|J.Klemen]] | 2 |- | 2967 | [[Uporabnik:JJJ~slwiki|JJJ~slwiki]] | 2 |- | 2968 | [[Uporabnik:Jiri.kocica|Jiri.kocica]] | 2 |- | 2969 | [[Uporabnik:JimmyBlack~slwiki|JimmyBlack~slwiki]] | 2 |- | 2970 | [[Uporabnik:Jhendin|Jhendin]] | 2 |- | 2971 | [[Uporabnik:Jessy pinky|Jessy pinky]] | 2 |- | 2972 | [[Uporabnik:JEsa|JEsa]] | 2 |- | 2973 | [[Uporabnik:Jersaelk|Jersaelk]] | 2 |- | 2974 | [[Uporabnik:Jernej27|Jernej27]] | 2 |- | 2975 | [[Uporabnik:Jerfis|Jerfis]] | 2 |- | 2976 | [[Uporabnik:Jeangratz|Jeangratz]] | 2 |- | 2977 | [[Uporabnik:Je7roi|Je7roi]] | 2 |- | 2978 | [[Uporabnik:Jaz in pika|Jaz in pika]] | 2 |- | 2979 | [[Uporabnik:Jay Regvat|Jay Regvat]] | 2 |- | 2980 | [[Uporabnik:JavoricA|JavoricA]] | 2 |- | 2981 | [[Uporabnik:Jasna Vucko|Jasna Vucko]] | 2 |- | 2982 | [[Uporabnik:Jasnap|Jasnap]] | 2 |- | 2983 | [[Uporabnik:Jasmina Verbanac|Jasmina Verbanac]] | 2 |- | 2984 | [[Uporabnik:Jasmina subic|Jasmina subic]] | 2 |- | 2985 | [[Uporabnik:JasminaF|JasminaF]] | 2 |- | 2986 | [[Uporabnik:Jasa.koceli|Jasa.koceli]] | 2 |- | 2987 | [[Uporabnik:Janrus|Janrus]] | 2 |- | 2988 | [[Uporabnik:Jankop95|Jankop95]] | 2 |- | 2989 | [[Uporabnik:Janja Robnik|Janja Robnik]] | 2 |- | 2990 | [[Uporabnik:Janja Kmetič|Janja Kmetič]] | 2 |- | 2991 | [[Uporabnik:Janez.merhar|Janez.merhar]] | 2 |- | 2992 | [[Uporabnik:Janez Marolt|Janez Marolt]] | 2 |- | 2993 | [[Uporabnik:Janez Maček|Janez Maček]] | 2 |- | 2994 | [[Uporabnik:Janezgabrovsek|Janezgabrovsek]] | 2 |- | 2995 | [[Uporabnik:Janez13|Janez13]] | 2 |- | 2996 | [[Uporabnik:Janes~slwiki|Janes~slwiki]] | 2 |- | 2997 | [[Uporabnik:Jana Sušanj|Jana Sušanj]] | 2 |- | 2998 | [[Uporabnik:Jan Arh|Jan Arh]] | 2 |- | 2999 | [[Uporabnik:Janajemec|Janajemec]] | 2 |- | 3000 | [[Uporabnik:Jana C.|Jana C.]] | 2 |- |} pyqbnpixgac1kup2f9ax3ld1o94vo2o Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/3001–4000 4 485415 6708317 6685887 2026-07-08T05:40:49Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 3001–4000 6708317 wikitext text/x-wiki === 3001–4000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 3001 | [[Uporabnik:Jan1988|Jan1988]] | 2 |- | 3002 | [[Uporabnik:Jakob B.|Jakob B.]] | 2 |- | 3003 | [[Uporabnik:Jaka Hatlak|Jaka Hatlak]] | 2 |- | 3004 | [[Uporabnik:Jakafaj|Jakafaj]] | 2 |- | 3005 | [[Uporabnik:Jafaz|Jafaz]] | 2 |- | 3006 | [[Uporabnik:JadranLenarcic|JadranLenarcic]] | 2 |- | 3007 | [[Uporabnik:Jade Malfoy Rogers|Jade Malfoy Rogers]] | 2 |- | 3008 | [[Uporabnik:IzyLee|IzyLee]] | 2 |- | 3009 | [[Uporabnik:Izsonzo|Izsonzo]] | 2 |- | 3010 | [[Uporabnik:Iwa|Iwa]] | 2 |- | 3011 | [[Uporabnik:Ivo Frbežar|Ivo Frbežar]] | 2 |- | 3012 | [[Uporabnik:Ivlahinic|Ivlahinic]] | 2 |- | 3013 | [[Uporabnik:Ivan Švajgl|Ivan Švajgl]] | 2 |- | 3014 | [[Uporabnik:Ivansirko|Ivansirko]] | 2 |- | 3015 | [[Uporabnik:Ivanovsky|Ivanovsky]] | 2 |- | 3016 | [[Uporabnik:Ivancicina|Ivancicina]] | 2 |- | 3017 | [[Uporabnik:Ivanc|Ivanc]] | 2 |- | 3018 | [[Uporabnik:IvanaKočevar|IvanaKočevar]] | 2 |- | 3019 | [[Uporabnik:Ivah|Ivah]] | 2 |- | 3020 | [[Uporabnik:ITruplo|ITruplo]] | 2 |- | 3021 | [[Uporabnik:Istenicbarbara|Istenicbarbara]] | 2 |- | 3022 | [[Uporabnik:Ishia|Ishia]] | 2 |- | 3023 | [[Uporabnik:Ishalturus|Ishalturus]] | 2 |- | 3024 | [[Uporabnik:IseWater|IseWater]] | 2 |- | 3025 | [[Uporabnik:Irena~slwiki|Irena~slwiki]] | 2 |- | 3026 | [[Uporabnik:Irenap123|Irenap123]] | 2 |- | 3027 | [[Uporabnik:Irena Mejač|Irena Mejač]] | 2 |- | 3028 | [[Uporabnik:Irenahostnikar|Irenahostnikar]] | 2 |- | 3029 | [[Uporabnik:Irceu|Irceu]] | 2 |- | 3030 | [[Uporabnik:Ioannes~slwiki|Ioannes~slwiki]] | 2 |- | 3031 | [[Uporabnik:Interwikiworld|Interwikiworld]] | 2 |- | 3032 | [[Uporabnik:Internetnik|Internetnik]] | 2 |- | 3033 | [[Uporabnik:Interfobian|Interfobian]] | 2 |- | 3034 | [[Uporabnik:Inporative|Inporative]] | 2 |- | 3035 | [[Uporabnik:InNa|InNa]] | 2 |- | 3036 | [[Uporabnik:Inkjet1998|Inkjet1998]] | 2 |- | 3037 | [[Uporabnik:Inibikini91|Inibikini91]] | 2 |- | 3038 | [[Uporabnik:Ingrid Andreessen|Ingrid Andreessen]] | 2 |- | 3039 | [[Uporabnik:InfWikki|InfWikki]] | 2 |- | 3040 | [[Uporabnik:Info Slovenian|Info Slovenian]] | 2 |- | 3041 | [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] | 2 |- | 3042 | [[Uporabnik:Ines Beno|Ines Beno]] | 2 |- | 3043 | [[Uporabnik:Ina buca|Ina buca]] | 2 |- | 3044 | [[Uporabnik:Imer brizani|Imer brizani]] | 2 |- | 3045 | [[Uporabnik:Imbris~slwiki|Imbris~slwiki]] | 2 |- | 3046 | [[Uporabnik:Ijereb|Ijereb]] | 2 |- | 3047 | [[Uporabnik:Igorunuk|Igorunuk]] | 2 |- | 3048 | [[Uporabnik:Igor508|Igor508]] | 2 |- | 3049 | [[Uporabnik:Igor35|Igor35]] | 2 |- | 3050 | [[Uporabnik:IgCuk|IgCuk]] | 2 |- | 3051 | [[Uporabnik:Ifekali|Ifekali]] | 2 |- | 3052 | [[Uporabnik:IdaStimec|IdaStimec]] | 2 |- | 3053 | [[Uporabnik:Ibn battuta|Ibn battuta]] | 2 |- | 3054 | [[Uporabnik:Ian.gosnak|Ian.gosnak]] | 2 |- | 3055 | [[Uporabnik:Hrzic~slwiki|Hrzic~slwiki]] | 2 |- | 3056 | [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] | 2 |- | 3057 | [[Uporabnik:Horzi|Horzi]] | 2 |- | 3058 | [[Uporabnik:Horst|Horst]] | 2 |- | 3059 | [[Uporabnik:HoRcRuX123|HoRcRuX123]] | 2 |- | 3060 | [[Uporabnik:Hmtd7|Hmtd7]] | 2 |- | 3061 | [[Uporabnik:Hmarijan|Hmarijan]] | 2 |- | 3062 | [[Uporabnik:Hitridimitrij|Hitridimitrij]] | 2 |- | 3063 | [[Uporabnik:Hicfuit|Hicfuit]] | 2 |- | 3064 | [[Uporabnik:Hepan123|Hepan123]] | 2 |- | 3065 | [[Uporabnik:Hendershot2|Hendershot2]] | 2 |- | 3066 | [[Uporabnik:Helena Klobučar|Helena Klobučar]] | 2 |- | 3067 | [[Uporabnik:Helenakatriina|Helenakatriina]] | 2 |- | 3068 | [[Uporabnik:Hbabuka|Hbabuka]] | 2 |- | 3069 | [[Uporabnik:HatefulFire|HatefulFire]] | 2 |- | 3070 | [[Uporabnik:Hasić Ines|Hasić Ines]] | 2 |- | 3071 | [[Uporabnik:Hary IT from MT|Hary IT from MT]] | 2 |- | 3072 | [[Uporabnik:Harryca|Harryca]] | 2 |- | 3073 | [[Uporabnik:HariboInAutum|HariboInAutum]] | 2 |- | 3074 | [[Uporabnik:Hanno Bradeško|Hanno Bradeško]] | 2 |- | 3075 | [[Uporabnik:Hanibal07|Hanibal07]] | 2 |- | 3076 | [[Uporabnik:Hanajag|Hanajag]] | 2 |- | 3077 | [[Uporabnik:Hana123p|Hana123p]] | 2 |- | 3078 | [[Uporabnik:HamzaTate|HamzaTate]] | 2 |- | 3079 | [[Uporabnik:Hali.damir|Hali.damir]] | 2 |- | 3080 | [[Uporabnik:Hale-Bopp|Hale-Bopp]] | 2 |- | 3081 | [[Uporabnik:Haha88|Haha88]] | 2 |- | 3082 | [[Uporabnik:Gula|Gula]] | 2 |- | 3083 | [[Uporabnik:Gtola123|Gtola123]] | 2 |- | 3084 | [[Uporabnik:Gthel157|Gthel157]] | 2 |- | 3085 | [[Uporabnik:Gringos01|Gringos01]] | 2 |- | 3086 | [[Uporabnik:Grenaldine 27|Grenaldine 27]] | 2 |- | 3087 | [[Uporabnik:Gremi35|Gremi35]] | 2 |- | 3088 | [[Uporabnik:Gregorv1987|Gregorv1987]] | 2 |- | 3089 | [[Uporabnik:Gregormerlin|Gregormerlin]] | 2 |- | 3090 | [[Uporabnik:GregorKulturniUrednik|GregorKulturniUrednik]] | 2 |- | 3091 | [[Uporabnik:Gregor K.|Gregor K.]] | 2 |- | 3092 | [[Uporabnik:Gregor.drev|Gregor.drev]] | 2 |- | 3093 | [[Uporabnik:Gregor Cevc|Gregor Cevc]] | 2 |- | 3094 | [[Uporabnik:Gregor007|Gregor007]] | 2 |- | 3095 | [[Uporabnik:Gregix|Gregix]] | 2 |- | 3096 | [[Uporabnik:Grega Rednak|Grega Rednak]] | 2 |- | 3097 | [[Uporabnik:Greev|Greev]] | 2 |- | 3098 | [[Uporabnik:Grace2904|Grace2904]] | 2 |- | 3099 | [[Uporabnik:Gr33nt3a|Gr33nt3a]] | 2 |- | 3100 | [[Uporabnik:Gps~slwiki|Gps~slwiki]] | 2 |- | 3101 | [[Uporabnik:Gotyn91|Gotyn91]] | 2 |- | 3102 | [[Uporabnik:Gorjupb|Gorjupb]] | 2 |- | 3103 | [[Uporabnik:Gorinšca|Gorinšca]] | 2 |- | 3104 | [[Uporabnik:Gorazdhvala|Gorazdhvala]] | 2 |- | 3105 | [[Uporabnik:Gloria.zaplatic|Gloria.zaplatic]] | 2 |- | 3106 | [[Uporabnik:Gkgsd|Gkgsd]] | 2 |- | 3107 | [[Uporabnik:Gizmo 40|Gizmo 40]] | 2 |- | 3108 | [[Uporabnik:Girasol|Girasol]] | 2 |- | 3109 | [[Uporabnik:Gipanelli~slwiki|Gipanelli~slwiki]] | 2 |- | 3110 | [[Uporabnik:Ginos~slwiki|Ginos~slwiki]] | 2 |- | 3111 | [[Uporabnik:Gimli~slwiki|Gimli~slwiki]] | 2 |- | 3112 | [[Uporabnik:Gimb3g|Gimb3g]] | 2 |- | 3113 | [[Uporabnik:Gic|Gic]] | 2 |- | 3114 | [[Uporabnik:Ghenesis|Ghenesis]] | 2 |- | 3115 | [[Uporabnik:GGorse|GGorse]] | 2 |- | 3116 | [[Uporabnik:GERG345|GERG345]] | 2 |- | 3117 | [[Uporabnik:Geograf91|Geograf91]] | 2 |- | 3118 | [[Uporabnik:Genetik|Genetik]] | 2 |- | 3119 | [[Uporabnik:GeaGregoric|GeaGregoric]] | 2 |- | 3120 | [[Uporabnik:Gboehm81|Gboehm81]] | 2 |- | 3121 | [[Uporabnik:Gasperci|Gasperci]] | 2 |- | 3122 | [[Uporabnik:Gašper|Gašper]] | 2 |- | 3123 | [[Uporabnik:Galko~slwiki|Galko~slwiki]] | 2 |- | 3124 | [[Uporabnik:Gaj~slwiki|Gaj~slwiki]] | 2 |- | 3125 | [[Uporabnik:Gabriel Philadelpho|Gabriel Philadelpho]] | 2 |- | 3126 | [[Uporabnik:Fullers|Fullers]] | 2 |- | 3127 | [[Uporabnik:Frumoase|Frumoase]] | 2 |- | 3128 | [[Uporabnik:Fruci|Fruci]] | 2 |- | 3129 | [[Uporabnik:Frost~slwiki|Frost~slwiki]] | 2 |- | 3130 | [[Uporabnik:Frankelj|Frankelj]] | 2 |- | 3131 | [[Uporabnik:Franc12|Franc12]] | 2 |- | 3132 | [[Uporabnik:FranAdria|FranAdria]] | 2 |- | 3133 | [[Uporabnik:Fraki007|Fraki007]] | 2 |- | 3134 | [[Uporabnik:Footballbm31|Footballbm31]] | 2 |- | 3135 | [[Uporabnik:Fmlara|Fmlara]] | 2 |- | 3136 | [[Uporabnik:Flowers~slwiki|Flowers~slwiki]] | 2 |- | 3137 | [[Uporabnik:Flooiid|Flooiid]] | 2 |- | 3138 | [[Uporabnik:Flikca|Flikca]] | 2 |- | 3139 | [[Uporabnik:Flawless|Flawless]] | 2 |- | 3140 | [[Uporabnik:Flavijus|Flavijus]] | 2 |- | 3141 | [[Uporabnik:FINTEFKO|FINTEFKO]] | 2 |- | 3142 | [[Uporabnik:Fine15|Fine15]] | 2 |- | 3143 | [[Uporabnik:Filmested|Filmested]] | 2 |- | 3144 | [[Uporabnik:Filmar00|Filmar00]] | 2 |- | 3145 | [[Uporabnik:Filippos Fragkogiannis|Filippos Fragkogiannis]] | 2 |- | 3146 | [[Uporabnik:Fila-davidson|Fila-davidson]] | 2 |- | 3147 | [[Uporabnik:Ferrus|Ferrus]] | 2 |- | 3148 | [[Uporabnik:Feedgine|Feedgine]] | 2 |- | 3149 | [[Uporabnik:Fatg|Fatg]] | 2 |- | 3150 | [[Uporabnik:Fančka senica|Fančka senica]] | 2 |- | 3151 | [[Uporabnik:Fajn94|Fajn94]] | 2 |- | 3152 | [[Uporabnik:Fabriemo|Fabriemo]] | 2 |- | 3153 | [[Uporabnik:Excav|Excav]] | 2 |- | 3154 | [[Uporabnik:Ex13|Ex13]] | 2 |- | 3155 | [[Uporabnik:EveXXL|EveXXL]] | 2 |- | 3156 | [[Uporabnik:Evatravnik|Evatravnik]] | 2 |- | 3157 | [[Uporabnik:Eva.oven|Eva.oven]] | 2 |- | 3158 | [[Uporabnik:Evaneralic|Evaneralic]] | 2 |- | 3159 | [[Uporabnik:Eva Korenjak|Eva Korenjak]] | 2 |- | 3160 | [[Uporabnik:Euterpe~slwiki|Euterpe~slwiki]] | 2 |- | 3161 | [[Uporabnik:EU~slwiki|EU~slwiki]] | 2 |- | 3162 | [[Uporabnik:Eurodj|Eurodj]] | 2 |- | 3163 | [[Uporabnik:Esteraaaa|Esteraaaa]] | 2 |- | 3164 | [[Uporabnik:Erikakum|Erikakum]] | 2 |- | 3165 | [[Uporabnik:Eric abiog|Eric abiog]] | 2 |- | 3166 | [[Uporabnik:Ereberc|Ereberc]] | 2 |- | 3167 | [[Uporabnik:Epf2002|Epf2002]] | 2 |- | 3168 | [[Uporabnik:Encyclopedic database|Encyclopedic database]] | 2 |- | 3169 | [[Uporabnik:Emke EC|Emke EC]] | 2 |- | 3170 | [[Uporabnik:Ema Šorli|Ema Šorli]] | 2 |- | 3171 | [[Uporabnik:Emasmon|Emasmon]] | 2 |- | 3172 | [[Uporabnik:Ema88|Ema88]] | 2 |- | 3173 | [[Uporabnik:Elvis presley~slwiki|Elvis presley~slwiki]] | 2 |- | 3174 | [[Uporabnik:Elita555|Elita555]] | 2 |- | 3175 | [[Uporabnik:Elina~slwiki|Elina~slwiki]] | 2 |- | 3176 | [[Uporabnik:Elerloth|Elerloth]] | 2 |- | 3177 | [[Uporabnik:El Diablo|El Diablo]] | 2 |- | 3178 | [[Uporabnik:ElCet|ElCet]] | 2 |- | 3179 | [[Uporabnik:Ekosachi|Ekosachi]] | 2 |- | 3180 | [[Uporabnik:Egonmann|Egonmann]] | 2 |- | 3181 | [[Uporabnik:EgonLozej|EgonLozej]] | 2 |- | 3182 | [[Uporabnik:E.D.Au.Üb.|E.D.Au.Üb.]] | 2 |- | 3183 | [[Uporabnik:DvojcicA|DvojcicA]] | 2 |- | 3184 | [[Uporabnik:Dvinko|Dvinko]] | 2 |- | 3185 | [[Uporabnik:Dusar|Dusar]] | 2 |- | 3186 | [[Uporabnik:Dunja Gorišek|Dunja Gorišek]] | 2 |- | 3187 | [[Uporabnik:Dukiluka|Dukiluka]] | 2 |- | 3188 | [[Uporabnik:Dubravka Gramc|Dubravka Gramc]] | 2 |- | 3189 | [[Uporabnik:DTOM|DTOM]] | 2 |- | 3190 | [[Uporabnik:Dstumpi|Dstumpi]] | 2 |- | 3191 | [[Uporabnik:Drzob|Drzob]] | 2 |- | 3192 | [[Uporabnik:Drvača16|Drvača16]] | 2 |- | 3193 | [[Uporabnik:Dromos Tucano|Dromos Tucano]] | 2 |- | 3194 | [[Uporabnik:Drljepan28|Drljepan28]] | 2 |- | 3195 | [[Uporabnik:Drevoveren|Drevoveren]] | 2 |- | 3196 | [[Uporabnik:Dreuter|Dreuter]] | 2 |- | 3197 | [[Uporabnik:Drejac|Drejac]] | 2 |- | 3198 | [[Uporabnik:Dr. Borut Oblak|Dr. Borut Oblak]] | 2 |- | 3199 | [[Uporabnik:Dpotocn|Dpotocn]] | 2 |- | 3200 | [[Uporabnik:Doris Vöröš|Doris Vöröš]] | 2 |- | 3201 | [[Uporabnik:Dorianm86|Dorianm86]] | 2 |- | 3202 | [[Uporabnik:DoriaJanša|DoriaJanša]] | 2 |- | 3203 | [[Uporabnik:ĐORĐP|ĐORĐP]] | 2 |- | 3204 | [[Uporabnik:Doraha|Doraha]] | 2 |- | 3205 | [[Uporabnik:Door man|Door man]] | 2 |- | 3206 | [[Uporabnik:Don Rinaldo|Don Rinaldo]] | 2 |- | 3207 | [[Uporabnik:Donald1972|Donald1972]] | 2 |- | 3208 | [[Uporabnik:Dominus 1234|Dominus 1234]] | 2 |- | 3209 | [[Uporabnik:Dominguez|Dominguez]] | 2 |- | 3210 | [[Uporabnik:Domen~slwiki|Domen~slwiki]] | 2 |- | 3211 | [[Uporabnik:Domenmedvescek|Domenmedvescek]] | 2 |- | 3212 | [[Uporabnik:DOMENMARINCIC|DOMENMARINCIC]] | 2 |- | 3213 | [[Uporabnik:Domenl20|Domenl20]] | 2 |- | 3214 | [[Uporabnik:DomenKulovec|DomenKulovec]] | 2 |- | 3215 | [[Uporabnik:Domen3|Domen3]] | 2 |- | 3216 | [[Uporabnik:Dmitri Lytov|Dmitri Lytov]] | 2 |- | 3217 | [[Uporabnik:Djohnni|Djohnni]] | 2 |- | 3218 | [[Uporabnik:Dioklecij|Dioklecij]] | 2 |- | 3219 | [[Uporabnik:Diny~slwiki|Diny~slwiki]] | 2 |- | 3220 | [[Uporabnik:Dinooblak|Dinooblak]] | 2 |- | 3221 | [[Uporabnik:Dinnka|Dinnka]] | 2 |- | 3222 | [[Uporabnik:Dilin96|Dilin96]] | 2 |- | 3223 | [[Uporabnik:Dijana PC|Dijana PC]] | 2 |- | 3224 | [[Uporabnik:Desuzah|Desuzah]] | 2 |- | 3225 | [[Uporabnik:Desdemona~slwiki|Desdemona~slwiki]] | 2 |- | 3226 | [[Uporabnik:Denis.Stupar123|Denis.Stupar123]] | 2 |- | 3227 | [[Uporabnik:Denis.Humar|Denis.Humar]] | 2 |- | 3228 | [[Uporabnik:Denis977|Denis977]] | 2 |- | 3229 | [[Uporabnik:DeltoidDejči|DeltoidDejči]] | 2 |- | 3230 | [[Uporabnik:Delo~slwiki|Delo~slwiki]] | 2 |- | 3231 | [[Uporabnik:Dejanr|Dejanr]] | 2 |- | 3232 | [[Uporabnik:DejanDragisic|DejanDragisic]] | 2 |- | 3233 | [[Uporabnik:DejanD1|DejanD1]] | 2 |- | 3234 | [[Uporabnik:Deika|Deika]] | 2 |- | 3235 | [[Uporabnik:Deena~slwiki|Deena~slwiki]] | 2 |- | 3236 | [[Uporabnik:Declanfanaa|Declanfanaa]] | 2 |- | 3237 | [[Uporabnik:DebiGomi|DebiGomi]] | 2 |- | 3238 | [[Uporabnik:Debevec|Debevec]] | 2 |- | 3239 | [[Uporabnik:Ddksr|Ddksr]] | 2 |- | 3240 | [[Uporabnik:DDJanez|DDJanez]] | 2 |- | 3241 | [[Uporabnik:DDamjan|DDamjan]] | 2 |- | 3242 | [[Uporabnik:DC~slwiki|DC~slwiki]] | 2 |- | 3243 | [[Uporabnik:Dbenedik|Dbenedik]] | 2 |- | 3244 | [[Uporabnik:Davido105|Davido105]] | 2 |- | 3245 | [[Uporabnik:Davidd~slwiki|Davidd~slwiki]] | 2 |- | 3246 | [[Uporabnik:DavidBor95|DavidBor95]] | 2 |- | 3247 | [[Uporabnik:Darko Žnidaršič|Darko Žnidaršič]] | 2 |- | 3248 | [[Uporabnik:Darkdragonhunter5000|Darkdragonhunter5000]] | 2 |- | 3249 | [[Uporabnik:Darkanshadow|Darkanshadow]] | 2 |- | 3250 | [[Uporabnik:Darja.rugelj|Darja.rugelj]] | 2 |- | 3251 | [[Uporabnik:Darja Matkovič|Darja Matkovič]] | 2 |- | 3252 | [[Uporabnik:Darja malovrh|Darja malovrh]] | 2 |- | 3253 | [[Uporabnik:Darja Kogovšek|Darja Kogovšek]] | 2 |- | 3254 | [[Uporabnik:Danijelkovacic|Danijelkovacic]] | 2 |- | 3255 | [[Uporabnik:Damjana Šega|Damjana Šega]] | 2 |- | 3256 | [[Uporabnik:Damirmulalic79|Damirmulalic79]] | 2 |- | 3257 | [[Uporabnik:Daki1|Daki1]] | 2 |- | 3258 | [[Uporabnik:Daft|Daft]] | 2 |- | 3259 | [[Uporabnik:Dady99|Dady99]] | 2 |- | 3260 | [[Uporabnik:D987654321|D987654321]] | 2 |- | 3261 | [[Uporabnik:Cvelbar|Cvelbar]] | 2 |- | 3262 | [[Uporabnik:Cvbn~slwiki|Cvbn~slwiki]] | 2 |- | 3263 | [[Uporabnik:Cupcakesandbees|Cupcakesandbees]] | 2 |- | 3264 | [[Uporabnik:CupcakePastelito2|CupcakePastelito2]] | 2 |- | 3265 | [[Uporabnik:C.~slwiki|C.~slwiki]] | 2 |- | 3266 | [[Uporabnik:Csesznekgirl|Csesznekgirl]] | 2 |- | 3267 | [[Uporabnik:Croniquelle|Croniquelle]] | 2 |- | 3268 | [[Uporabnik:Crocs|Crocs]] | 2 |- | 3269 | [[Uporabnik:Crni diamant|Crni diamant]] | 2 |- | 3270 | [[Uporabnik:Črna vrtnica|Črna vrtnica]] | 2 |- | 3271 | [[Uporabnik:Cresnikj|Cresnikj]] | 2 |- | 3272 | [[Uporabnik:Cornelius|Cornelius]] | 2 |- | 3273 | [[Uporabnik:Coprnicazofka|Coprnicazofka]] | 2 |- | 3274 | [[Uporabnik:CooL eva|CooL eva]] | 2 |- | 3275 | [[Uporabnik:ContentPaul|ContentPaul]] | 2 |- | 3276 | [[Uporabnik:Colino|Colino]] | 2 |- | 3277 | [[Uporabnik:Colibri|Colibri]] | 2 |- | 3278 | [[Uporabnik:Coldpizza522|Coldpizza522]] | 2 |- | 3279 | [[Uporabnik:CloudFakr|CloudFakr]] | 2 |- | 3280 | [[Uporabnik:Clidar~slwiki|Clidar~slwiki]] | 2 |- | 3281 | [[Uporabnik:Ckherni|Ckherni]] | 2 |- | 3282 | [[Uporabnik:Cinmad|Cinmad]] | 2 |- | 3283 | [[Uporabnik:Cigutera|Cigutera]] | 2 |- | 3284 | [[Uporabnik:Chupacabra~slwiki|Chupacabra~slwiki]] | 2 |- | 3285 | [[Uporabnik:ChunkyGossip|ChunkyGossip]] | 2 |- | 3286 | [[Uporabnik:Chuckviola14|Chuckviola14]] | 2 |- | 3287 | [[Uporabnik:Chloris pale green|Chloris pale green]] | 2 |- | 3288 | [[Uporabnik:ChelseaFC91|ChelseaFC91]] | 2 |- | 3289 | [[Uporabnik:ChelloS3|ChelloS3]] | 2 |- | 3290 | [[Uporabnik:Cethegus|Cethegus]] | 2 |- | 3291 | [[Uporabnik:CesarNS1980|CesarNS1980]] | 2 |- | 3292 | [[Uporabnik:Centaurus33|Centaurus33]] | 2 |- | 3293 | [[Uporabnik:Cene.stupar|Cene.stupar]] | 2 |- | 3294 | [[Uporabnik:Cekli829|Cekli829]] | 2 |- | 3295 | [[Uporabnik:Ceferin|Ceferin]] | 2 |- | 3296 | [[Uporabnik:Cecka1|Cecka1]] | 2 |- | 3297 | [[Uporabnik:Cebulca|Cebulca]] | 2 |- | 3298 | [[Uporabnik:Cebelicy|Cebelicy]] | 2 |- | 3299 | [[Uporabnik:Čebelica|Čebelica]] | 2 |- | 3300 | [[Uporabnik:CBE76M|CBE76M]] | 2 |- | 3301 | [[Uporabnik:Castro854|Castro854]] | 2 |- | 3302 | [[Uporabnik:Carolyn-chi|Carolyn-chi]] | 2 |- | 3303 | [[Uporabnik:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] | 2 |- | 3304 | [[Uporabnik:Carly Jepsen|Carly Jepsen]] | 2 |- | 3305 | [[Uporabnik:CaqKa|CaqKa]] | 2 |- | 3306 | [[Uporabnik:C a n o e|C a n o e]] | 2 |- | 3307 | [[Uporabnik:Candek Tea|Candek Tea]] | 2 |- | 3308 | [[Uporabnik:Cagla09|Cagla09]] | 2 |- | 3309 | [[Uporabnik:Cacophonia~slwiki|Cacophonia~slwiki]] | 2 |- | 3310 | [[Uporabnik:BZupa|BZupa]] | 2 |- | 3311 | [[Uporabnik:Byne|Byne]] | 2 |- | 3312 | [[Uporabnik:BureMF|BureMF]] | 2 |- | 3313 | [[Uporabnik:Bumbarnahribu|Bumbarnahribu]] | 2 |- | 3314 | [[Uporabnik:Buček|Buček]] | 2 |- | 3315 | [[Uporabnik:Bubblycanuck|Bubblycanuck]] | 2 |- | 3316 | [[Uporabnik:Bubaleze|Bubaleze]] | 2 |- | 3317 | [[Uporabnik:Bstermecki|Bstermecki]] | 2 |- | 3318 | [[Uporabnik:Brunokuzmin|Brunokuzmin]] | 2 |- | 3319 | [[Uporabnik:Brouky|Brouky]] | 2 |- | 3320 | [[Uporabnik:Brokoli|Brokoli]] | 2 |- | 3321 | [[Uporabnik:Brisakita|Brisakita]] | 2 |- | 3322 | [[Uporabnik:Brinanina|Brinanina]] | 2 |- | 3323 | [[Uporabnik:Brina.birsa|Brina.birsa]] | 2 |- | 3324 | [[Uporabnik:Brence.rok|Brence.rok]] | 2 |- | 3325 | [[Uporabnik:Brb~slwiki|Brb~slwiki]] | 2 |- | 3326 | [[Uporabnik:Bratje|Bratje]] | 2 |- | 3327 | [[Uporabnik:Branzal112|Branzal112]] | 2 |- | 3328 | [[Uporabnik:BozoT|BozoT]] | 2 |- | 3329 | [[Uporabnik:Božo|Božo]] | 2 |- | 3330 | [[Uporabnik:Boyson|Boyson]] | 2 |- | 3331 | [[Uporabnik:Botros99|Botros99]] | 2 |- | 3332 | [[Uporabnik:Bostjanr|Bostjanr]] | 2 |- | 3333 | [[Uporabnik:Bostjan Petric|Bostjan Petric]] | 2 |- | 3334 | [[Uporabnik:Bostjanjn10|Bostjanjn10]] | 2 |- | 3335 | [[Uporabnik:Boris MUN|Boris MUN]] | 2 |- | 3336 | [[Uporabnik:Borezo|Borezo]] | 2 |- | 3337 | [[Uporabnik:Bordo marjetica|Bordo marjetica]] | 2 |- | 3338 | [[Uporabnik:Bor88|Bor88]] | 2 |- | 3339 | [[Uporabnik:Bonsaj|Bonsaj]] | 2 |- | 3340 | [[Uporabnik:Bokob|Bokob]] | 2 |- | 3341 | [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] | 2 |- | 3342 | [[Uporabnik:Bojana Žakelj|Bojana Žakelj]] | 2 |- | 3343 | [[Uporabnik:BogatajM|BogatajM]] | 2 |- | 3344 | [[Uporabnik:Boff~slwiki|Boff~slwiki]] | 2 |- | 3345 | [[Uporabnik:Bodyguard~slwiki|Bodyguard~slwiki]] | 2 |- | 3346 | [[Uporabnik:Boby~slwiki|Boby~slwiki]] | 2 |- | 3347 | [[Uporabnik:Bmfreak|Bmfreak]] | 2 |- | 3348 | [[Uporabnik:Bmertelj|Bmertelj]] | 2 |- | 3349 | [[Uporabnik:Blueharp|Blueharp]] | 2 |- | 3350 | [[Uporabnik:Blucija|Blucija]] | 2 |- | 3351 | [[Uporabnik:Blip123|Blip123]] | 2 |- | 3352 | [[Uporabnik:Blinky~slwiki|Blinky~slwiki]] | 2 |- | 3353 | [[Uporabnik:Blerof|Blerof]] | 2 |- | 3354 | [[Uporabnik:Blaž Šoba|Blaž Šoba]] | 2 |- | 3355 | [[Uporabnik:Blaž Posušen|Blaž Posušen]] | 2 |- | 3356 | [[Uporabnik:Blaž Logonder|Blaž Logonder]] | 2 |- | 3357 | [[Uporabnik:Blazg|Blazg]] | 2 |- | 3358 | [[Uporabnik:Blass|Blass]] | 2 |- | 3359 | [[Uporabnik:BlacKNighT|BlacKNighT]] | 2 |- | 3360 | [[Uporabnik:Bla1011|Bla1011]] | 2 |- | 3361 | [[Uporabnik:Bitlbok|Bitlbok]] | 2 |- | 3362 | [[Uporabnik:Bitjece|Bitjece]] | 2 |- | 3363 | [[Uporabnik:Bischoff~slwiki|Bischoff~slwiki]] | 2 |- | 3364 | [[Uporabnik:Bionc|Bionc]] | 2 |- | 3365 | [[Uporabnik:BikecF|BikecF]] | 2 |- | 3366 | [[Uporabnik:Bibot|Bibot]] | 2 |- | 3367 | [[Uporabnik:Bibarina|Bibarina]] | 2 |- | 3368 | [[Uporabnik:Bezlajka|Bezlajka]] | 2 |- | 3369 | [[Uporabnik:Beži.filozofinji|Beži.filozofinji]] | 2 |- | 3370 | [[Uporabnik:Bevk A.|Bevk A.]] | 2 |- | 3371 | [[Uporabnik:Bertik~slwiki|Bertik~slwiki]] | 2 |- | 3372 | [[Uporabnik:Bernhard bluforce|Bernhard bluforce]] | 2 |- | 3373 | [[Uporabnik:Bernarda Štimac|Bernarda Štimac]] | 2 |- | 3374 | [[Uporabnik:Berlec|Berlec]] | 2 |- | 3375 | [[Uporabnik:Berkut~slwiki|Berkut~slwiki]] | 2 |- | 3376 | [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] | 2 |- | 3377 | [[Uporabnik:BeneharoMencey|BeneharoMencey]] | 2 |- | 3378 | [[Uporabnik:Belinau|Belinau]] | 2 |- | 3379 | [[Uporabnik:Belika95|Belika95]] | 2 |- | 3380 | [[Uporabnik:Beepblip|Beepblip]] | 2 |- | 3381 | [[Uporabnik:Bboyandi|Bboyandi]] | 2 |- | 3382 | [[Uporabnik:Batistič.Kaja|Batistič.Kaja]] | 2 |- | 3383 | [[Uporabnik:Bastl U|Bastl U]] | 2 |- | 3384 | [[Uporabnik:Bassti~slwiki|Bassti~slwiki]] | 2 |- | 3385 | [[Uporabnik:Barbie27|Barbie27]] | 2 |- | 3386 | [[Uporabnik:Barbarosa~slwiki|Barbarosa~slwiki]] | 2 |- | 3387 | [[Uporabnik:Barbara.policar|Barbara.policar]] | 2 |- | 3388 | [[Uporabnik:Barbara Nagode|Barbara Nagode]] | 2 |- | 3389 | [[Uporabnik:Barbara Knavs|Barbara Knavs]] | 2 |- | 3390 | [[Uporabnik:Barbara Hrast|Barbara Hrast]] | 2 |- | 3391 | [[Uporabnik:Barbaragrajska|Barbaragrajska]] | 2 |- | 3392 | [[Uporabnik:Barbaraf|Barbaraf]] | 2 |- | 3393 | [[Uporabnik:Baleynet|Baleynet]] | 2 |- | 3394 | [[Uporabnik:Bakla|Bakla]] | 2 |- | 3395 | [[Uporabnik:Badgirl|Badgirl]] | 2 |- | 3396 | [[Uporabnik:Babalu~slwiki|Babalu~slwiki]] | 2 |- | 3397 | [[Uporabnik:Baarby|Baarby]] | 2 |- | 3398 | [[Uporabnik:B15563T5|B15563T5]] | 2 |- | 3399 | [[Uporabnik:Axdk|Axdk]] | 2 |- | 3400 | [[Uporabnik:Awak3N|Awak3N]] | 2 |- | 3401 | [[Uporabnik:Avtopark|Avtopark]] | 2 |- | 3402 | [[Uporabnik:Avgi™|Avgi™]] | 2 |- | 3403 | [[Uporabnik:Australiko|Australiko]] | 2 |- | 3404 | [[Uporabnik:Atom~slwiki|Atom~slwiki]] | 2 |- | 3405 | [[Uporabnik:Atlikta|Atlikta]] | 2 |- | 3406 | [[Uporabnik:Aspazija|Aspazija]] | 2 |- | 3407 | [[Uporabnik:Ask 59|Ask 59]] | 2 |- | 3408 | [[Uporabnik:ArtLiam333|ArtLiam333]] | 2 |- | 3409 | [[Uporabnik:ArijanaV|ArijanaV]] | 2 |- | 3410 | [[Uporabnik:Arhec87|Arhec87]] | 2 |- | 3411 | [[Uporabnik:Aramat|Aramat]] | 2 |- | 3412 | [[Uporabnik:Aral.aral|Aral.aral]] | 2 |- | 3413 | [[Uporabnik:Apyon|Apyon]] | 2 |- | 3414 | [[Uporabnik:APestotnik|APestotnik]] | 2 |- | 3415 | [[Uporabnik:Anzetoni|Anzetoni]] | 2 |- | 3416 | [[Uporabnik:Anzeto|Anzeto]] | 2 |- | 3417 | [[Uporabnik:Anže Šinkovec|Anže Šinkovec]] | 2 |- | 3418 | [[Uporabnik:Anubis~slwiki|Anubis~slwiki]] | 2 |- | 3419 | [[Uporabnik:Anonimo.moratti|Anonimo.moratti]] | 2 |- | 3420 | [[Uporabnik:AnNiko|AnNiko]] | 2 |- | 3421 | [[Uporabnik:Anmeg13|Anmeg13]] | 2 |- | 3422 | [[Uporabnik:Anjazni|Anjazni]] | 2 |- | 3423 | [[Uporabnik:Anja Zajamšek|Anja Zajamšek]] | 2 |- | 3424 | [[Uporabnik:AnjaT90|AnjaT90]] | 2 |- | 3425 | [[Uporabnik:Anja Šuštar|Anja Šuštar]] | 2 |- | 3426 | [[Uporabnik:AnjaRu|AnjaRu]] | 2 |- | 3427 | [[Uporabnik:Anja Rasp|Anja Rasp]] | 2 |- | 3428 | [[Uporabnik:Anja Petric|Anja Petric]] | 2 |- | 3429 | [[Uporabnik:Anja Krašovec|Anja Krašovec]] | 2 |- | 3430 | [[Uporabnik:Anja.jerin|Anja.jerin]] | 2 |- | 3431 | [[Uporabnik:Anjagrahek|Anjagrahek]] | 2 |- | 3432 | [[Uporabnik:Anjacbr|Anjacbr]] | 2 |- | 3433 | [[Uporabnik:Anitali|Anitali]] | 2 |- | 3434 | [[Uporabnik:Anita 8|Anita 8]] | 2 |- | 3435 | [[Uporabnik:Animus~slwiki|Animus~slwiki]] | 2 |- | 3436 | [[Uporabnik:Anglistka|Anglistka]] | 2 |- | 3437 | [[Uporabnik:AnejaLon|AnejaLon]] | 2 |- | 3438 | [[Uporabnik:AndyKamy|AndyKamy]] | 2 |- | 3439 | [[Uporabnik:AndrejZobik|AndrejZobik]] | 2 |- | 3440 | [[Uporabnik:Andrej Šauperl|Andrej Šauperl]] | 2 |- | 3441 | [[Uporabnik:Andrejmesaric|Andrejmesaric]] | 2 |- | 3442 | [[Uporabnik:AndrejBauer|AndrejBauer]] | 2 |- | 3443 | [[Uporabnik:Andrejakogovsek|Andrejakogovsek]] | 2 |- | 3444 | [[Uporabnik:Andrej556|Andrej556]] | 2 |- | 3445 | [[Uporabnik:Andrej22|Andrej22]] | 2 |- | 3446 | [[Uporabnik:Andrazz|Andrazz]] | 2 |- | 3447 | [[Uporabnik:Andraz.brecko@gmail.com|Andraz.brecko@gmail.com]] | 2 |- | 3448 | [[Uporabnik:Andral|Andral]] | 2 |- | 3449 | [[Uporabnik:Ancicaa|Ancicaa]] | 2 |- | 3450 | [[Uporabnik:Ancheq|Ancheq]] | 2 |- | 3451 | [[Uporabnik:Anč55|Anč55]] | 2 |- | 3452 | [[Uporabnik:Ana Žnideršič|Ana Žnideršič]] | 2 |- | 3453 | [[Uporabnik:Ana Zelenko|Ana Zelenko]] | 2 |- | 3454 | [[Uporabnik:Anavcelje|Anavcelje]] | 2 |- | 3455 | [[Uporabnik:Anasipa|Anasipa]] | 2 |- | 3456 | [[Uporabnik:Anana~slwiki|Anana~slwiki]] | 2 |- | 3457 | [[Uporabnik:Ana Meglič1|Ana Meglič1]] | 2 |- | 3458 | [[Uporabnik:Ana Lajlar|Ana Lajlar]] | 2 |- | 3459 | [[Uporabnik:Anagram16|Anagram16]] | 2 |- | 3460 | [[Uporabnik:Ana Gabršček|Ana Gabršček]] | 2 |- | 3461 | [[Uporabnik:Anaf|Anaf]] | 2 |- | 3462 | [[Uporabnik:Anaderca|Anaderca]] | 2 |- | 3463 | [[Uporabnik:Anabelz|Anabelz]] | 2 |- | 3464 | [[Uporabnik:Amlednik|Amlednik]] | 2 |- | 3465 | [[Uporabnik:Am.ka99|Am.ka99]] | 2 |- | 3466 | [[Uporabnik:Ameliepouland|Ameliepouland]] | 2 |- | 3467 | [[Uporabnik:Amedved|Amedved]] | 2 |- | 3468 | [[Uporabnik:Amanesciri2020|Amanesciri2020]] | 2 |- | 3469 | [[Uporabnik:Altroo32|Altroo32]] | 2 |- | 3470 | [[Uporabnik:Alomuc|Alomuc]] | 2 |- | 3471 | [[Uporabnik:Almakare|Almakare]] | 2 |- | 3472 | [[Uporabnik:Alm76fym|Alm76fym]] | 2 |- | 3473 | [[Uporabnik:Alligang|Alligang]] | 2 |- | 3474 | [[Uporabnik:Aljosatoplak|Aljosatoplak]] | 2 |- | 3475 | [[Uporabnik:Aljoša Kravanja|Aljoša Kravanja]] | 2 |- | 3476 | [[Uporabnik:Aljosa21|Aljosa21]] | 2 |- | 3477 | [[Uporabnik:Aljaz93|Aljaz93]] | 2 |- | 3478 | [[Uporabnik:Aljaz3921|Aljaz3921]] | 2 |- | 3479 | [[Uporabnik:Aljaz1CLegenda|Aljaz1CLegenda]] | 2 |- | 3480 | [[Uporabnik:Aligator|Aligator]] | 2 |- | 3481 | [[Uporabnik:Alibertine|Alibertine]] | 2 |- | 3482 | [[Uporabnik:Alfred~slwiki|Alfred~slwiki]] | 2 |- | 3483 | [[Uporabnik:Alexp|Alexp]] | 2 |- | 3484 | [[Uporabnik:Alexia|Alexia]] | 2 |- | 3485 | [[Uporabnik:Alexa24~slwiki|Alexa24~slwiki]] | 2 |- | 3486 | [[Uporabnik:Alessio slo|Alessio slo]] | 2 |- | 3487 | [[Uporabnik:Aless.horvat|Aless.horvat]] | 2 |- | 3488 | [[Uporabnik:Aleskamensek|Aleskamensek]] | 2 |- | 3489 | [[Uporabnik:Ales.jager|Ales.jager]] | 2 |- | 3490 | [[Uporabnik:Ales.glottanova.si|Ales.glottanova.si]] | 2 |- | 3491 | [[Uporabnik:Aleš Belšak|Aleš Belšak]] | 2 |- | 3492 | [[Uporabnik:Alesbelic|Alesbelic]] | 2 |- | 3493 | [[Uporabnik:Ales88|Ales88]] | 2 |- | 3494 | [[Uporabnik:Alen.skok|Alen.skok]] | 2 |- | 3495 | [[Uporabnik:AlenkaZZ|AlenkaZZ]] | 2 |- | 3496 | [[Uporabnik:Alenka Veber|Alenka Veber]] | 2 |- | 3497 | [[Uporabnik:Alenka Frank|Alenka Frank]] | 2 |- | 3498 | [[Uporabnik:Alenka86|Alenka86]] | 2 |- | 3499 | [[Uporabnik:Alencek~slwiki|Alencek~slwiki]] | 2 |- | 3500 | [[Uporabnik:Aleksandra Špehar|Aleksandra Špehar]] | 2 |- | 3501 | [[Uporabnik:Aleksandra GRADIŠNIK|Aleksandra GRADIŠNIK]] | 2 |- | 3502 | [[Uporabnik:Aleksander Šturbaj|Aleksander Šturbaj]] | 2 |- | 3503 | [[Uporabnik:Alborada|Alborada]] | 2 |- | 3504 | [[Uporabnik:Alavrencic|Alavrencic]] | 2 |- | 3505 | [[Uporabnik:Akul~slwiki|Akul~slwiki]] | 2 |- | 3506 | [[Uporabnik:Akolibri|Akolibri]] | 2 |- | 3507 | [[Uporabnik:AK2468|AK2468]] | 2 |- | 3508 | [[Uporabnik:AJona1992|AJona1992]] | 2 |- | 3509 | [[Uporabnik:Ajetamm|Ajetamm]] | 2 |- | 3510 | [[Uporabnik:AjdovskaDeklica|AjdovskaDeklica]] | 2 |- | 3511 | [[Uporabnik:Ajdica|Ajdica]] | 2 |- | 3512 | [[Uporabnik:Ajda.92|Ajda.92]] | 2 |- | 3513 | [[Uporabnik:Ajda0101|Ajda0101]] | 2 |- | 3514 | [[Uporabnik:Aiwa~slwiki|Aiwa~slwiki]] | 2 |- | 3515 | [[Uporabnik:AiiDica|AiiDica]] | 2 |- | 3516 | [[Uporabnik:Aichi~slwiki|Aichi~slwiki]] | 2 |- | 3517 | [[Uporabnik:AfterTheLoveHasGone|AfterTheLoveHasGone]] | 2 |- | 3518 | [[Uporabnik:Adri97|Adri97]] | 2 |- | 3519 | [[Uporabnik:ADOEM|ADOEM]] | 2 |- | 3520 | [[Uporabnik:Adidaska|Adidaska]] | 2 |- | 3521 | [[Uporabnik:Ada Robs|Ada Robs]] | 2 |- | 3522 | [[Uporabnik:Adakta|Adakta]] | 2 |- | 3523 | [[Uporabnik:Abvdj|Abvdj]] | 2 |- | 3524 | [[Uporabnik:Abri98|Abri98]] | 2 |- | 3525 | [[Uporabnik:Aboxdc|Aboxdc]] | 2 |- | 3526 | [[Uporabnik:Aar~slwiki|Aar~slwiki]] | 2 |- | 3527 | [[Uporabnik:98.180.138.93|98.180.138.93]] | 2 |- | 3528 | [[Uporabnik:95.176.131.177|95.176.131.177]] | 2 |- | 3529 | [[Uporabnik:94.140.86.184|94.140.86.184]] | 2 |- | 3530 | [[Uporabnik:93.66.65.91|93.66.65.91]] | 2 |- | 3531 | [[Uporabnik:93.147.185.221|93.147.185.221]] | 2 |- | 3532 | [[Uporabnik:93.103.64.114|93.103.64.114]] | 2 |- | 3533 | [[Uporabnik:93.103.59.241|93.103.59.241]] | 2 |- | 3534 | [[Uporabnik:92.53.132.102|92.53.132.102]] | 2 |- | 3535 | [[Uporabnik:91.246.225.219|91.246.225.219]] | 2 |- | 3536 | [[Uporabnik:90.157.226.123|90.157.226.123]] | 2 |- | 3537 | [[Uporabnik:90.157.214.14|90.157.214.14]] | 2 |- | 3538 | [[Uporabnik:90.157.213.12|90.157.213.12]] | 2 |- | 3539 | [[Uporabnik:90.157.161.29|90.157.161.29]] | 2 |- | 3540 | [[Uporabnik:90.157.159.96|90.157.159.96]] | 2 |- | 3541 | [[Uporabnik:90.157.142.50|90.157.142.50]] | 2 |- | 3542 | [[Uporabnik:90.157.139.118|90.157.139.118]] | 2 |- | 3543 | [[Uporabnik:8Lenc8|8Lenc8]] | 2 |- | 3544 | [[Uporabnik:8.dan|8.dan]] | 2 |- | 3545 | [[Uporabnik:89.212.90.247|89.212.90.247]] | 2 |- | 3546 | [[Uporabnik:89.212.85.10|89.212.85.10]] | 2 |- | 3547 | [[Uporabnik:89.212.75.1|89.212.75.1]] | 2 |- | 3548 | [[Uporabnik:89.212.7.119|89.212.7.119]] | 2 |- | 3549 | [[Uporabnik:89.212.70.187|89.212.70.187]] | 2 |- | 3550 | [[Uporabnik:89.212.54.175|89.212.54.175]] | 2 |- | 3551 | [[Uporabnik:89.212.44.2|89.212.44.2]] | 2 |- | 3552 | [[Uporabnik:89.212.3.222|89.212.3.222]] | 2 |- | 3553 | [[Uporabnik:89.212.24.179|89.212.24.179]] | 2 |- | 3554 | [[Uporabnik:89.212.202.243|89.212.202.243]] | 2 |- | 3555 | [[Uporabnik:89.212.195.167|89.212.195.167]] | 2 |- | 3556 | [[Uporabnik:89.212.177.20|89.212.177.20]] | 2 |- | 3557 | [[Uporabnik:89.212.151.226|89.212.151.226]] | 2 |- | 3558 | [[Uporabnik:89.212.127.219|89.212.127.219]] | 2 |- | 3559 | [[Uporabnik:89.212.108.147|89.212.108.147]] | 2 |- | 3560 | [[Uporabnik:89.212.104.167|89.212.104.167]] | 2 |- | 3561 | [[Uporabnik:89.143.85.151|89.143.85.151]] | 2 |- | 3562 | [[Uporabnik:89.143.168.222|89.143.168.222]] | 2 |- | 3563 | [[Uporabnik:89.143.132.178|89.143.132.178]] | 2 |- | 3564 | [[Uporabnik:89.143.104.241|89.143.104.241]] | 2 |- | 3565 | [[Uporabnik:89.142.95.6|89.142.95.6]] | 2 |- | 3566 | [[Uporabnik:89.142.95.40|89.142.95.40]] | 2 |- | 3567 | [[Uporabnik:89.142.52.20|89.142.52.20]] | 2 |- | 3568 | [[Uporabnik:89.142.40.115|89.142.40.115]] | 2 |- | 3569 | [[Uporabnik:89.142.25.137|89.142.25.137]] | 2 |- | 3570 | [[Uporabnik:89.142.19.163|89.142.19.163]] | 2 |- | 3571 | [[Uporabnik:89.142.146.27|89.142.146.27]] | 2 |- | 3572 | [[Uporabnik:89.142.136.1|89.142.136.1]] | 2 |- | 3573 | [[Uporabnik:89.142.124.249|89.142.124.249]] | 2 |- | 3574 | [[Uporabnik:89.142.102.145|89.142.102.145]] | 2 |- | 3575 | [[Uporabnik:87.207.42.50|87.207.42.50]] | 2 |- | 3576 | [[Uporabnik:87.119.156.221|87.119.156.221]] | 2 |- | 3577 | [[Uporabnik:86tjasa86|86tjasa86]] | 2 |- | 3578 | [[Uporabnik:86.61.98.126|86.61.98.126]] | 2 |- | 3579 | [[Uporabnik:86.61.79.241|86.61.79.241]] | 2 |- | 3580 | [[Uporabnik:86.61.7.241|86.61.7.241]] | 2 |- | 3581 | [[Uporabnik:86.61.72.144|86.61.72.144]] | 2 |- | 3582 | [[Uporabnik:86.61.70.156|86.61.70.156]] | 2 |- | 3583 | [[Uporabnik:86.61.65.249|86.61.65.249]] | 2 |- | 3584 | [[Uporabnik:86.61.5.229|86.61.5.229]] | 2 |- | 3585 | [[Uporabnik:86.61.50.147|86.61.50.147]] | 2 |- | 3586 | [[Uporabnik:86.61.48.38|86.61.48.38]] | 2 |- | 3587 | [[Uporabnik:86.61.48.167|86.61.48.167]] | 2 |- | 3588 | [[Uporabnik:86.61.47.67|86.61.47.67]] | 2 |- | 3589 | [[Uporabnik:86.61.46.28|86.61.46.28]] | 2 |- | 3590 | [[Uporabnik:86.61.45.211|86.61.45.211]] | 2 |- | 3591 | [[Uporabnik:86.61.39.250|86.61.39.250]] | 2 |- | 3592 | [[Uporabnik:86.61.39.13|86.61.39.13]] | 2 |- | 3593 | [[Uporabnik:86.61.26.137|86.61.26.137]] | 2 |- | 3594 | [[Uporabnik:86.61.21.128|86.61.21.128]] | 2 |- | 3595 | [[Uporabnik:86.61.19.84|86.61.19.84]] | 2 |- | 3596 | [[Uporabnik:86.61.122.240|86.61.122.240]] | 2 |- | 3597 | [[Uporabnik:86.61.11.51|86.61.11.51]] | 2 |- | 3598 | [[Uporabnik:86.61.113.226|86.61.113.226]] | 2 |- | 3599 | [[Uporabnik:86.61.112.168|86.61.112.168]] | 2 |- | 3600 | [[Uporabnik:86.58.15.79|86.58.15.79]] | 2 |- | 3601 | [[Uporabnik:86.58.13.77|86.58.13.77]] | 2 |- | 3602 | [[Uporabnik:85.124.41.249|85.124.41.249]] | 2 |- | 3603 | [[Uporabnik:85.10.5.63|85.10.5.63]] | 2 |- | 3604 | [[Uporabnik:85.10.26.57|85.10.26.57]] | 2 |- | 3605 | [[Uporabnik:85.10.26.41|85.10.26.41]] | 2 |- | 3606 | [[Uporabnik:85.10.25.168|85.10.25.168]] | 2 |- | 3607 | [[Uporabnik:85.10.16.231|85.10.16.231]] | 2 |- | 3608 | [[Uporabnik:84.52.186.142|84.52.186.142]] | 2 |- | 3609 | [[Uporabnik:84.52.179.15|84.52.179.15]] | 2 |- | 3610 | [[Uporabnik:84.52.165.6|84.52.165.6]] | 2 |- | 3611 | [[Uporabnik:84.52.158.75|84.52.158.75]] | 2 |- | 3612 | [[Uporabnik:84.52.155.38|84.52.155.38]] | 2 |- | 3613 | [[Uporabnik:84.52.154.242|84.52.154.242]] | 2 |- | 3614 | [[Uporabnik:84.52.142.73|84.52.142.73]] | 2 |- | 3615 | [[Uporabnik:84.52.142.238|84.52.142.238]] | 2 |- | 3616 | [[Uporabnik:84.52.140.65|84.52.140.65]] | 2 |- | 3617 | [[Uporabnik:84.41.67.11|84.41.67.11]] | 2 |- | 3618 | [[Uporabnik:84.41.66.222|84.41.66.222]] | 2 |- | 3619 | [[Uporabnik:84.41.38.60|84.41.38.60]] | 2 |- | 3620 | [[Uporabnik:84.41.35.181|84.41.35.181]] | 2 |- | 3621 | [[Uporabnik:84.41.34.202|84.41.34.202]] | 2 |- | 3622 | [[Uporabnik:84.255.253.212|84.255.253.212]] | 2 |- | 3623 | [[Uporabnik:84.255.241.110|84.255.241.110]] | 2 |- | 3624 | [[Uporabnik:84.255.238.87|84.255.238.87]] | 2 |- | 3625 | [[Uporabnik:84.255.236.37|84.255.236.37]] | 2 |- | 3626 | [[Uporabnik:84.255.236.187|84.255.236.187]] | 2 |- | 3627 | [[Uporabnik:84.255.205.12|84.255.205.12]] | 2 |- | 3628 | [[Uporabnik:84.255.201.200|84.255.201.200]] | 2 |- | 3629 | [[Uporabnik:84.255.197.45|84.255.197.45]] | 2 |- | 3630 | [[Uporabnik:84.227.204.179|84.227.204.179]] | 2 |- | 3631 | [[Uporabnik:84.20.234.196|84.20.234.196]] | 2 |- | 3632 | [[Uporabnik:84.20.190.37|84.20.190.37]] | 2 |- | 3633 | [[Uporabnik:84.174.222.161|84.174.222.161]] | 2 |- | 3634 | [[Uporabnik:84.0.241.78|84.0.241.78]] | 2 |- | 3635 | [[Uporabnik:83.89.61.172|83.89.61.172]] | 2 |- | 3636 | [[Uporabnik:83.142.110.140|83.142.110.140]] | 2 |- | 3637 | [[Uporabnik:83.131.135.233|83.131.135.233]] | 2 |- | 3638 | [[Uporabnik:82.96.100.100|82.96.100.100]] | 2 |- | 3639 | [[Uporabnik:82.90.199.144|82.90.199.144]] | 2 |- | 3640 | [[Uporabnik:82.5.28.84|82.5.28.84]] | 2 |- | 3641 | [[Uporabnik:82.192.60.201|82.192.60.201]] | 2 |- | 3642 | [[Uporabnik:82.192.57.166|82.192.57.166]] | 2 |- | 3643 | [[Uporabnik:82.192.55.247|82.192.55.247]] | 2 |- | 3644 | [[Uporabnik:82.192.55.230|82.192.55.230]] | 2 |- | 3645 | [[Uporabnik:82.192.54.95|82.192.54.95]] | 2 |- | 3646 | [[Uporabnik:82.192.52.22|82.192.52.22]] | 2 |- | 3647 | [[Uporabnik:82.192.50.7|82.192.50.7]] | 2 |- | 3648 | [[Uporabnik:82.192.34.236|82.192.34.236]] | 2 |- | 3649 | [[Uporabnik:82.149.8.184|82.149.8.184]] | 2 |- | 3650 | [[Uporabnik:82.149.20.52|82.149.20.52]] | 2 |- | 3651 | [[Uporabnik:82.149.1.171|82.149.1.171]] | 2 |- | 3652 | [[Uporabnik:82.119.97.186|82.119.97.186]] | 2 |- | 3653 | [[Uporabnik:81.72.52.134|81.72.52.134]] | 2 |- | 3654 | [[Uporabnik:80.108.111.181|80.108.111.181]] | 2 |- | 3655 | [[Uporabnik:7primus7|7primus7]] | 2 |- | 3656 | [[Uporabnik:78.153.61.195|78.153.61.195]] | 2 |- | 3657 | [[Uporabnik:78.153.44.47|78.153.44.47]] | 2 |- | 3658 | [[Uporabnik:78.150.115.74|78.150.115.74]] | 2 |- | 3659 | [[Uporabnik:64.229.128.60|64.229.128.60]] | 2 |- | 3660 | [[Uporabnik:62.57.17.202|62.57.17.202]] | 2 |- | 3661 | [[Uporabnik:62.47.8.206|62.47.8.206]] | 2 |- | 3662 | [[Uporabnik:62.47.30.161|62.47.30.161]] | 2 |- | 3663 | [[Uporabnik:5tra|5tra]] | 2 |- | 3664 | [[Uporabnik:5rakuhar|5rakuhar]] | 2 |- | 3665 | [[Uporabnik:5060apwj|5060apwj]] | 2 |- | 3666 | [[Uporabnik:46.54.244.83|46.54.244.83]] | 2 |- | 3667 | [[Uporabnik:46.123.254.250|46.123.254.250]] | 2 |- | 3668 | [[Uporabnik:46.123.252.151|46.123.252.151]] | 2 |- | 3669 | [[Uporabnik:46.122.101.49|46.122.101.49]] | 2 |- | 3670 | [[Uporabnik:31.211.248.18|31.211.248.18]] | 2 |- | 3671 | [[Uporabnik:31.15.178.228|31.15.178.228]] | 2 |- | 3672 | [[Uporabnik:31.15.151.28|31.15.151.28]] | 2 |- | 3673 | [[Uporabnik:2A01:261:0:9:0:0:0:D57D|2A01:261:0:9:0:0:0:D57D]] | 2 |- | 3674 | [[Uporabnik:2A00:EE2:4B01:9200:40EF:C13C:9899:DFB5|2A00:EE2:4B01:9200:40EF:C13C:9899:DFB5]] | 2 |- | 3675 | [[Uporabnik:2A00:EE2:20A:5300:21:6F76:F4F5:9730|2A00:EE2:20A:5300:21:6F76:F4F5:9730]] | 2 |- | 3676 | [[Uporabnik:2A00:EE2:1608:F:E4C6:AFF:1653:9C2E|2A00:EE2:1608:F:E4C6:AFF:1653:9C2E]] | 2 |- | 3677 | [[Uporabnik:2A00:EE2:1206:1900:2810:9957:231:3519|2A00:EE2:1206:1900:2810:9957:231:3519]] | 2 |- | 3678 | [[Uporabnik:2A00:1A20:2100:8425:34E1:EE3B:A612:60CD|2A00:1A20:2100:8425:34E1:EE3B:A612:60CD]] | 2 |- | 3679 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:ED4B:34C4:CFE4:3856|2804:14C:B52B:826E:ED4B:34C4:CFE4:3856]] | 2 |- | 3680 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:ACCE:C162:F76A:AF25|2804:14C:B52B:826E:ACCE:C162:F76A:AF25]] | 2 |- | 3681 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:A506:8D6D:4502:FEFA|2804:14C:B52B:826E:A506:8D6D:4502:FEFA]] | 2 |- | 3682 | [[Uporabnik:24.188.64.137|24.188.64.137]] | 2 |- | 3683 | [[Uporabnik:22dare|22dare]] | 2 |- | 3684 | [[Uporabnik:220.150.175.49|220.150.175.49]] | 2 |- | 3685 | [[Uporabnik:217.72.70.230|217.72.70.230]] | 2 |- | 3686 | [[Uporabnik:217.72.69.94|217.72.69.94]] | 2 |- | 3687 | [[Uporabnik:217.72.68.211|217.72.68.211]] | 2 |- | 3688 | [[Uporabnik:217.116.144.85|217.116.144.85]] | 2 |- | 3689 | [[Uporabnik:213.253.93.185|213.253.93.185]] | 2 |- | 3690 | [[Uporabnik:213.250.8.9|213.250.8.9]] | 2 |- | 3691 | [[Uporabnik:213.250.7.111|213.250.7.111]] | 2 |- | 3692 | [[Uporabnik:213.250.63.44|213.250.63.44]] | 2 |- | 3693 | [[Uporabnik:213.250.48.75|213.250.48.75]] | 2 |- | 3694 | [[Uporabnik:213.250.37.178|213.250.37.178]] | 2 |- | 3695 | [[Uporabnik:213.250.26.194|213.250.26.194]] | 2 |- | 3696 | [[Uporabnik:213.250.23.82|213.250.23.82]] | 2 |- | 3697 | [[Uporabnik:213.172.253.74|213.172.253.74]] | 2 |- | 3698 | [[Uporabnik:213.172.252.102|213.172.252.102]] | 2 |- | 3699 | [[Uporabnik:213.172.249.248|213.172.249.248]] | 2 |- | 3700 | [[Uporabnik:213.172.246.63|213.172.246.63]] | 2 |- | 3701 | [[Uporabnik:213.172.244.196|213.172.244.196]] | 2 |- | 3702 | [[Uporabnik:213.161.7.120|213.161.7.120]] | 2 |- | 3703 | [[Uporabnik:213.161.4.191|213.161.4.191]] | 2 |- | 3704 | [[Uporabnik:213.161.31.42|213.161.31.42]] | 2 |- | 3705 | [[Uporabnik:213.161.23.123|213.161.23.123]] | 2 |- | 3706 | [[Uporabnik:213.161.21.153|213.161.21.153]] | 2 |- | 3707 | [[Uporabnik:213.161.17.22|213.161.17.22]] | 2 |- | 3708 | [[Uporabnik:213.157.248.43|213.157.248.43]] | 2 |- | 3709 | [[Uporabnik:213.157.243.57|213.157.243.57]] | 2 |- | 3710 | [[Uporabnik:213.157.226.19|213.157.226.19]] | 2 |- | 3711 | [[Uporabnik:213.143.93.120|213.143.93.120]] | 2 |- | 3712 | [[Uporabnik:213.143.87.97|213.143.87.97]] | 2 |- | 3713 | [[Uporabnik:213.143.85.254|213.143.85.254]] | 2 |- | 3714 | [[Uporabnik:213.143.83.148|213.143.83.148]] | 2 |- | 3715 | [[Uporabnik:213.143.70.239|213.143.70.239]] | 2 |- | 3716 | [[Uporabnik:213.143.68.85|213.143.68.85]] | 2 |- | 3717 | [[Uporabnik:213.143.66.114|213.143.66.114]] | 2 |- | 3718 | [[Uporabnik:212.80.67.130|212.80.67.130]] | 2 |- | 3719 | [[Uporabnik:212.72.111.87|212.72.111.87]] | 2 |- | 3720 | [[Uporabnik:212.72.111.84|212.72.111.84]] | 2 |- | 3721 | [[Uporabnik:212.30.93.120|212.30.93.120]] | 2 |- | 3722 | [[Uporabnik:212.30.91.214|212.30.91.214]] | 2 |- | 3723 | [[Uporabnik:212.30.78.9|212.30.78.9]] | 2 |- | 3724 | [[Uporabnik:212.30.70.235|212.30.70.235]] | 2 |- | 3725 | [[Uporabnik:212.30.69.14|212.30.69.14]] | 2 |- | 3726 | [[Uporabnik:212.30.66.197|212.30.66.197]] | 2 |- | 3727 | [[Uporabnik:212.235.255.34|212.235.255.34]] | 2 |- | 3728 | [[Uporabnik:212.235.227.219|212.235.227.219]] | 2 |- | 3729 | [[Uporabnik:212.235.156.208|212.235.156.208]] | 2 |- | 3730 | [[Uporabnik:212.235.152.13|212.235.152.13]] | 2 |- | 3731 | [[Uporabnik:212.235.141.26|212.235.141.26]] | 2 |- | 3732 | [[Uporabnik:212.235.141.124|212.235.141.124]] | 2 |- | 3733 | [[Uporabnik:212.235.140.49|212.235.140.49]] | 2 |- | 3734 | [[Uporabnik:212.235.139.13|212.235.139.13]] | 2 |- | 3735 | [[Uporabnik:212.235.134.13|212.235.134.13]] | 2 |- | 3736 | [[Uporabnik:212.235.130.32|212.235.130.32]] | 2 |- | 3737 | [[Uporabnik:212.18.56.145|212.18.56.145]] | 2 |- | 3738 | [[Uporabnik:212.18.56.14|212.18.56.14]] | 2 |- | 3739 | [[Uporabnik:212.18.54.50|212.18.54.50]] | 2 |- | 3740 | [[Uporabnik:212.18.54.243|212.18.54.243]] | 2 |- | 3741 | [[Uporabnik:212.18.40.85|212.18.40.85]] | 2 |- | 3742 | [[Uporabnik:212.18.35.28|212.18.35.28]] | 2 |- | 3743 | [[Uporabnik:212.152.228.142|212.152.228.142]] | 2 |- | 3744 | [[Uporabnik:212.118.83.122|212.118.83.122]] | 2 |- | 3745 | [[Uporabnik:212.118.80.37|212.118.80.37]] | 2 |- | 3746 | [[Uporabnik:212.118.64.73|212.118.64.73]] | 2 |- | 3747 | [[Uporabnik:~2026-72737-6|~2026-72737-6]] | 2 |- | 3748 | [[Uporabnik:~2026-10289-3|~2026-10289-3]] | 2 |- | 3749 | [[Uporabnik:~2025-36979-51|~2025-36979-51]] | 2 |- | 3750 | [[Uporabnik:~2025-32721-18|~2025-32721-18]] | 2 |- | 3751 | [[Uporabnik:~2025-31217-85|~2025-31217-85]] | 2 |- | 3752 | [[Uporabnik:~2025-28331-74|~2025-28331-74]] | 2 |- | 3753 | [[Uporabnik:202.216.53.115|202.216.53.115]] | 2 |- | 3754 | [[Uporabnik:2001:1470:F528:CC:CDB0:4E53:4F1B:738C|2001:1470:F528:CC:CDB0:4E53:4F1B:738C]] | 2 |- | 3755 | [[Uporabnik:1Kasandra|1Kasandra]] | 2 |- | 3756 | [[Uporabnik:195.47.224.6|195.47.224.6]] | 2 |- | 3757 | [[Uporabnik:195.250.222.140|195.250.222.140]] | 2 |- | 3758 | [[Uporabnik:195.250.220.146|195.250.220.146]] | 2 |- | 3759 | [[Uporabnik:195.250.210.180|195.250.210.180]] | 2 |- | 3760 | [[Uporabnik:195.250.208.198|195.250.208.198]] | 2 |- | 3761 | [[Uporabnik:195.250.208.184|195.250.208.184]] | 2 |- | 3762 | [[Uporabnik:195.250.200.54|195.250.200.54]] | 2 |- | 3763 | [[Uporabnik:195.246.28.34|195.246.28.34]] | 2 |- | 3764 | [[Uporabnik:195.246.24.2|195.246.24.2]] | 2 |- | 3765 | [[Uporabnik:195.230.121.21|195.230.121.21]] | 2 |- | 3766 | [[Uporabnik:195.210.254.204|195.210.254.204]] | 2 |- | 3767 | [[Uporabnik:195.210.253.115|195.210.253.115]] | 2 |- | 3768 | [[Uporabnik:195.210.250.41|195.210.250.41]] | 2 |- | 3769 | [[Uporabnik:195.210.249.254|195.210.249.254]] | 2 |- | 3770 | [[Uporabnik:195.210.249.19|195.210.249.19]] | 2 |- | 3771 | [[Uporabnik:195.210.248.215|195.210.248.215]] | 2 |- | 3772 | [[Uporabnik:195.210.248.214|195.210.248.214]] | 2 |- | 3773 | [[Uporabnik:195.210.246.111|195.210.246.111]] | 2 |- | 3774 | [[Uporabnik:195.210.245.47|195.210.245.47]] | 2 |- | 3775 | [[Uporabnik:195.210.243.67|195.210.243.67]] | 2 |- | 3776 | [[Uporabnik:195.210.243.184|195.210.243.184]] | 2 |- | 3777 | [[Uporabnik:195.210.243.119|195.210.243.119]] | 2 |- | 3778 | [[Uporabnik:195.210.243.104|195.210.243.104]] | 2 |- | 3779 | [[Uporabnik:195.210.241.4|195.210.241.4]] | 2 |- | 3780 | [[Uporabnik:195.210.239.202|195.210.239.202]] | 2 |- | 3781 | [[Uporabnik:195.210.237.73|195.210.237.73]] | 2 |- | 3782 | [[Uporabnik:195.210.237.50|195.210.237.50]] | 2 |- | 3783 | [[Uporabnik:195.210.236.182|195.210.236.182]] | 2 |- | 3784 | [[Uporabnik:195.210.232.52|195.210.232.52]] | 2 |- | 3785 | [[Uporabnik:195.210.230.77|195.210.230.77]] | 2 |- | 3786 | [[Uporabnik:195.210.229.27|195.210.229.27]] | 2 |- | 3787 | [[Uporabnik:195.210.228.71|195.210.228.71]] | 2 |- | 3788 | [[Uporabnik:195.210.225.118|195.210.225.118]] | 2 |- | 3789 | [[Uporabnik:195.210.219.6|195.210.219.6]] | 2 |- | 3790 | [[Uporabnik:195.210.218.137|195.210.218.137]] | 2 |- | 3791 | [[Uporabnik:195.210.216.31|195.210.216.31]] | 2 |- | 3792 | [[Uporabnik:195.210.214.41|195.210.214.41]] | 2 |- | 3793 | [[Uporabnik:195.210.214.183|195.210.214.183]] | 2 |- | 3794 | [[Uporabnik:195.210.194.162|195.210.194.162]] | 2 |- | 3795 | [[Uporabnik:194.249.98.102|194.249.98.102]] | 2 |- | 3796 | [[Uporabnik:194.249.91.212|194.249.91.212]] | 2 |- | 3797 | [[Uporabnik:194.249.8.59|194.249.8.59]] | 2 |- | 3798 | [[Uporabnik:194.249.8.44|194.249.8.44]] | 2 |- | 3799 | [[Uporabnik:194.249.74.166|194.249.74.166]] | 2 |- | 3800 | [[Uporabnik:194.249.7.32|194.249.7.32]] | 2 |- | 3801 | [[Uporabnik:194.249.67.136|194.249.67.136]] | 2 |- | 3802 | [[Uporabnik:194.249.6.132|194.249.6.132]] | 2 |- | 3803 | [[Uporabnik:194.249.56.199|194.249.56.199]] | 2 |- | 3804 | [[Uporabnik:194.249.52.97|194.249.52.97]] | 2 |- | 3805 | [[Uporabnik:194.249.5.217|194.249.5.217]] | 2 |- | 3806 | [[Uporabnik:194.249.49.224|194.249.49.224]] | 2 |- | 3807 | [[Uporabnik:194.249.4.233|194.249.4.233]] | 2 |- | 3808 | [[Uporabnik:194.249.39.218|194.249.39.218]] | 2 |- | 3809 | [[Uporabnik:194.249.3.30|194.249.3.30]] | 2 |- | 3810 | [[Uporabnik:194.249.252.240|194.249.252.240]] | 2 |- | 3811 | [[Uporabnik:194.249.251.73|194.249.251.73]] | 2 |- | 3812 | [[Uporabnik:194.249.251.64|194.249.251.64]] | 2 |- | 3813 | [[Uporabnik:194.249.251.45|194.249.251.45]] | 2 |- | 3814 | [[Uporabnik:194.249.244.165|194.249.244.165]] | 2 |- | 3815 | [[Uporabnik:194.249.2.39|194.249.2.39]] | 2 |- | 3816 | [[Uporabnik:194.249.212.83|194.249.212.83]] | 2 |- | 3817 | [[Uporabnik:194.249.199.68|194.249.199.68]] | 2 |- | 3818 | [[Uporabnik:194.249.188.77|194.249.188.77]] | 2 |- | 3819 | [[Uporabnik:194.249.186.125|194.249.186.125]] | 2 |- | 3820 | [[Uporabnik:194.249.168.51|194.249.168.51]] | 2 |- | 3821 | [[Uporabnik:194.249.163.76|194.249.163.76]] | 2 |- | 3822 | [[Uporabnik:194.249.142.242|194.249.142.242]] | 2 |- | 3823 | [[Uporabnik:194.249.134.140|194.249.134.140]] | 2 |- | 3824 | [[Uporabnik:194.249.126.130|194.249.126.130]] | 2 |- | 3825 | [[Uporabnik:194.249.12.32|194.249.12.32]] | 2 |- | 3826 | [[Uporabnik:194.249.12.209|194.249.12.209]] | 2 |- | 3827 | [[Uporabnik:194.249.120.8|194.249.120.8]] | 2 |- | 3828 | [[Uporabnik:194.249.118.176|194.249.118.176]] | 2 |- | 3829 | [[Uporabnik:194.249.1.160|194.249.1.160]] | 2 |- | 3830 | [[Uporabnik:194.249.1.153|194.249.1.153]] | 2 |- | 3831 | [[Uporabnik:194.249.11.196|194.249.11.196]] | 2 |- | 3832 | [[Uporabnik:194.249.10.85|194.249.10.85]] | 2 |- | 3833 | [[Uporabnik:194.249.10.107|194.249.10.107]] | 2 |- | 3834 | [[Uporabnik:194.249.0.43|194.249.0.43]] | 2 |- | 3835 | [[Uporabnik:194.2.122.38|194.2.122.38]] | 2 |- | 3836 | [[Uporabnik:194.165.96.221|194.165.96.221]] | 2 |- | 3837 | [[Uporabnik:194.165.118.90|194.165.118.90]] | 2 |- | 3838 | [[Uporabnik:194.165.118.33|194.165.118.33]] | 2 |- | 3839 | [[Uporabnik:194.165.117.14|194.165.117.14]] | 2 |- | 3840 | [[Uporabnik:194.165.116.29|194.165.116.29]] | 2 |- | 3841 | [[Uporabnik:194.165.116.108|194.165.116.108]] | 2 |- | 3842 | [[Uporabnik:194.165.115.4|194.165.115.4]] | 2 |- | 3843 | [[Uporabnik:194.165.115.220|194.165.115.220]] | 2 |- | 3844 | [[Uporabnik:194.165.114.242|194.165.114.242]] | 2 |- | 3845 | [[Uporabnik:194.165.112.5|194.165.112.5]] | 2 |- | 3846 | [[Uporabnik:194.165.112.241|194.165.112.241]] | 2 |- | 3847 | [[Uporabnik:194.152.8.198|194.152.8.198]] | 2 |- | 3848 | [[Uporabnik:194.152.21.74|194.152.21.74]] | 2 |- | 3849 | [[Uporabnik:194.126.197.42|194.126.197.42]] | 2 |- | 3850 | [[Uporabnik:194.116.204.44|194.116.204.44]] | 2 |- | 3851 | [[Uporabnik:194.116.204.236|194.116.204.236]] | 2 |- | 3852 | [[Uporabnik:193.95.245.189|193.95.245.189]] | 2 |- | 3853 | [[Uporabnik:193.95.243.82|193.95.243.82]] | 2 |- | 3854 | [[Uporabnik:193.95.238.151|193.95.238.151]] | 2 |- | 3855 | [[Uporabnik:193.95.236.145|193.95.236.145]] | 2 |- | 3856 | [[Uporabnik:193.95.235.185|193.95.235.185]] | 2 |- | 3857 | [[Uporabnik:193.95.235.158|193.95.235.158]] | 2 |- | 3858 | [[Uporabnik:193.95.235.10|193.95.235.10]] | 2 |- | 3859 | [[Uporabnik:193.95.234.138|193.95.234.138]] | 2 |- | 3860 | [[Uporabnik:193.95.233.1|193.95.233.1]] | 2 |- | 3861 | [[Uporabnik:193.95.232.126|193.95.232.126]] | 2 |- | 3862 | [[Uporabnik:193.95.231.32|193.95.231.32]] | 2 |- | 3863 | [[Uporabnik:193.95.231.227|193.95.231.227]] | 2 |- | 3864 | [[Uporabnik:193.95.231.101|193.95.231.101]] | 2 |- | 3865 | [[Uporabnik:193.95.230.144|193.95.230.144]] | 2 |- | 3866 | [[Uporabnik:193.95.220.14|193.95.220.14]] | 2 |- | 3867 | [[Uporabnik:193.95.216.30|193.95.216.30]] | 2 |- | 3868 | [[Uporabnik:193.95.215.50|193.95.215.50]] | 2 |- | 3869 | [[Uporabnik:193.95.209.217|193.95.209.217]] | 2 |- | 3870 | [[Uporabnik:193.95.209.213|193.95.209.213]] | 2 |- | 3871 | [[Uporabnik:193.95.209.128|193.95.209.128]] | 2 |- | 3872 | [[Uporabnik:193.95.204.40|193.95.204.40]] | 2 |- | 3873 | [[Uporabnik:193.95.204.29|193.95.204.29]] | 2 |- | 3874 | [[Uporabnik:193.95.204.178|193.95.204.178]] | 2 |- | 3875 | [[Uporabnik:193.95.204.147|193.95.204.147]] | 2 |- | 3876 | [[Uporabnik:193.95.200.158|193.95.200.158]] | 2 |- | 3877 | [[Uporabnik:193.95.198.35|193.95.198.35]] | 2 |- | 3878 | [[Uporabnik:193.95.198.136|193.95.198.136]] | 2 |- | 3879 | [[Uporabnik:193.95.194.168|193.95.194.168]] | 2 |- | 3880 | [[Uporabnik:193.77.96.12|193.77.96.12]] | 2 |- | 3881 | [[Uporabnik:193.77.93.104|193.77.93.104]] | 2 |- | 3882 | [[Uporabnik:193.77.92.217|193.77.92.217]] | 2 |- | 3883 | [[Uporabnik:193.77.92.175|193.77.92.175]] | 2 |- | 3884 | [[Uporabnik:193.77.91.29|193.77.91.29]] | 2 |- | 3885 | [[Uporabnik:193.77.87.85|193.77.87.85]] | 2 |- | 3886 | [[Uporabnik:193.77.85.46|193.77.85.46]] | 2 |- | 3887 | [[Uporabnik:193.77.85.189|193.77.85.189]] | 2 |- | 3888 | [[Uporabnik:193.77.85.180|193.77.85.180]] | 2 |- | 3889 | [[Uporabnik:193.77.83.252|193.77.83.252]] | 2 |- | 3890 | [[Uporabnik:193.77.83.19|193.77.83.19]] | 2 |- | 3891 | [[Uporabnik:193.77.78.205|193.77.78.205]] | 2 |- | 3892 | [[Uporabnik:193.77.76.200|193.77.76.200]] | 2 |- | 3893 | [[Uporabnik:193.77.69.109|193.77.69.109]] | 2 |- | 3894 | [[Uporabnik:193.77.65.52|193.77.65.52]] | 2 |- | 3895 | [[Uporabnik:193.77.56.221|193.77.56.221]] | 2 |- | 3896 | [[Uporabnik:193.77.45.167|193.77.45.167]] | 2 |- | 3897 | [[Uporabnik:193.77.35.109|193.77.35.109]] | 2 |- | 3898 | [[Uporabnik:193.77.34.36|193.77.34.36]] | 2 |- | 3899 | [[Uporabnik:193.77.28.193|193.77.28.193]] | 2 |- | 3900 | [[Uporabnik:193.77.248.86|193.77.248.86]] | 2 |- | 3901 | [[Uporabnik:193.77.246.18|193.77.246.18]] | 2 |- | 3902 | [[Uporabnik:193.77.244.164|193.77.244.164]] | 2 |- | 3903 | [[Uporabnik:193.77.243.228|193.77.243.228]] | 2 |- | 3904 | [[Uporabnik:193.77.243.122|193.77.243.122]] | 2 |- | 3905 | [[Uporabnik:193.77.242.220|193.77.242.220]] | 2 |- | 3906 | [[Uporabnik:193.77.24.12|193.77.24.12]] | 2 |- | 3907 | [[Uporabnik:193.77.241.188|193.77.241.188]] | 2 |- | 3908 | [[Uporabnik:193.77.234.67|193.77.234.67]] | 2 |- | 3909 | [[Uporabnik:193.77.234.239|193.77.234.239]] | 2 |- | 3910 | [[Uporabnik:193.77.23.191|193.77.23.191]] | 2 |- | 3911 | [[Uporabnik:193.77.231.3|193.77.231.3]] | 2 |- | 3912 | [[Uporabnik:193.77.22.89|193.77.22.89]] | 2 |- | 3913 | [[Uporabnik:193.77.22.88|193.77.22.88]] | 2 |- | 3914 | [[Uporabnik:193.77.225.71|193.77.225.71]] | 2 |- | 3915 | [[Uporabnik:193.77.225.214|193.77.225.214]] | 2 |- | 3916 | [[Uporabnik:193.77.225.157|193.77.225.157]] | 2 |- | 3917 | [[Uporabnik:193.77.225.153|193.77.225.153]] | 2 |- | 3918 | [[Uporabnik:193.77.218.207|193.77.218.207]] | 2 |- | 3919 | [[Uporabnik:193.77.216.181|193.77.216.181]] | 2 |- | 3920 | [[Uporabnik:193.77.21.20|193.77.21.20]] | 2 |- | 3921 | [[Uporabnik:193.77.200.52|193.77.200.52]] | 2 |- | 3922 | [[Uporabnik:193.77.19.31|193.77.19.31]] | 2 |- | 3923 | [[Uporabnik:193.77.185.156|193.77.185.156]] | 2 |- | 3924 | [[Uporabnik:193.77.182.254|193.77.182.254]] | 2 |- | 3925 | [[Uporabnik:193.77.18.224|193.77.18.224]] | 2 |- | 3926 | [[Uporabnik:193.77.18.164|193.77.18.164]] | 2 |- | 3927 | [[Uporabnik:193.77.18.158|193.77.18.158]] | 2 |- | 3928 | [[Uporabnik:193.77.178.1|193.77.178.1]] | 2 |- | 3929 | [[Uporabnik:193.77.175.30|193.77.175.30]] | 2 |- | 3930 | [[Uporabnik:193.77.172.207|193.77.172.207]] | 2 |- | 3931 | [[Uporabnik:193.77.172.126|193.77.172.126]] | 2 |- | 3932 | [[Uporabnik:193.77.166.251|193.77.166.251]] | 2 |- | 3933 | [[Uporabnik:193.77.16.53|193.77.16.53]] | 2 |- | 3934 | [[Uporabnik:193.77.16.230|193.77.16.230]] | 2 |- | 3935 | [[Uporabnik:193.77.158.247|193.77.158.247]] | 2 |- | 3936 | [[Uporabnik:193.77.158.24|193.77.158.24]] | 2 |- | 3937 | [[Uporabnik:193.77.158.238|193.77.158.238]] | 2 |- | 3938 | [[Uporabnik:193.77.158.115|193.77.158.115]] | 2 |- | 3939 | [[Uporabnik:193.77.155.144|193.77.155.144]] | 2 |- | 3940 | [[Uporabnik:193.77.154.85|193.77.154.85]] | 2 |- | 3941 | [[Uporabnik:193.77.153.202|193.77.153.202]] | 2 |- | 3942 | [[Uporabnik:193.77.152.252|193.77.152.252]] | 2 |- | 3943 | [[Uporabnik:193.77.149.251|193.77.149.251]] | 2 |- | 3944 | [[Uporabnik:193.77.149.126|193.77.149.126]] | 2 |- | 3945 | [[Uporabnik:193.77.147.219|193.77.147.219]] | 2 |- | 3946 | [[Uporabnik:193.77.147.200|193.77.147.200]] | 2 |- | 3947 | [[Uporabnik:193.77.142.92|193.77.142.92]] | 2 |- | 3948 | [[Uporabnik:193.77.139.41|193.77.139.41]] | 2 |- | 3949 | [[Uporabnik:193.77.135.25|193.77.135.25]] | 2 |- | 3950 | [[Uporabnik:193.77.135.119|193.77.135.119]] | 2 |- | 3951 | [[Uporabnik:193.77.133.203|193.77.133.203]] | 2 |- | 3952 | [[Uporabnik:193.77.132.187|193.77.132.187]] | 2 |- | 3953 | [[Uporabnik:193.77.126.146|193.77.126.146]] | 2 |- | 3954 | [[Uporabnik:193.77.115.224|193.77.115.224]] | 2 |- | 3955 | [[Uporabnik:193.77.114.141|193.77.114.141]] | 2 |- | 3956 | [[Uporabnik:193.77.113.173|193.77.113.173]] | 2 |- | 3957 | [[Uporabnik:193.77.113.116|193.77.113.116]] | 2 |- | 3958 | [[Uporabnik:193.77.107.211|193.77.107.211]] | 2 |- | 3959 | [[Uporabnik:193.77.107.210|193.77.107.210]] | 2 |- | 3960 | [[Uporabnik:193.77.107.18|193.77.107.18]] | 2 |- | 3961 | [[Uporabnik:193.77.101.228|193.77.101.228]] | 2 |- | 3962 | [[Uporabnik:193.2.98.199|193.2.98.199]] | 2 |- | 3963 | [[Uporabnik:193.2.90.70|193.2.90.70]] | 2 |- | 3964 | [[Uporabnik:193.2.82.194|193.2.82.194]] | 2 |- | 3965 | [[Uporabnik:193.2.70.252|193.2.70.252]] | 2 |- | 3966 | [[Uporabnik:193.2.69.231|193.2.69.231]] | 2 |- | 3967 | [[Uporabnik:193.2.52.118|193.2.52.118]] | 2 |- | 3968 | [[Uporabnik:193.2.5.16|193.2.5.16]] | 2 |- | 3969 | [[Uporabnik:193.2.47.99|193.2.47.99]] | 2 |- | 3970 | [[Uporabnik:193.2.237.28|193.2.237.28]] | 2 |- | 3971 | [[Uporabnik:193.2.237.17|193.2.237.17]] | 2 |- | 3972 | [[Uporabnik:193.2.237.16|193.2.237.16]] | 2 |- | 3973 | [[Uporabnik:193.2.144.85|193.2.144.85]] | 2 |- | 3974 | [[Uporabnik:193.2.127.250|193.2.127.250]] | 2 |- | 3975 | [[Uporabnik:193.2.111.2|193.2.111.2]] | 2 |- | 3976 | [[Uporabnik:193.189.184.226|193.189.184.226]] | 2 |- | 3977 | [[Uporabnik:193.138.61.172|193.138.61.172]] | 2 |- | 3978 | [[Uporabnik:193.138.61.134|193.138.61.134]] | 2 |- | 3979 | [[Uporabnik:193.138.45.12|193.138.45.12]] | 2 |- | 3980 | [[Uporabnik:193.138.37.238|193.138.37.238]] | 2 |- | 3981 | [[Uporabnik:193.138.32.168|193.138.32.168]] | 2 |- | 3982 | [[Uporabnik:193.111.221.89|193.111.221.89]] | 2 |- | 3983 | [[Uporabnik:188.64.29.5|188.64.29.5]] | 2 |- | 3984 | [[Uporabnik:188.230.253.70|188.230.253.70]] | 2 |- | 3985 | [[Uporabnik:188.230.251.252|188.230.251.252]] | 2 |- | 3986 | [[Uporabnik:188.230.160.147|188.230.160.147]] | 2 |- | 3987 | [[Uporabnik:188.230.142.166|188.230.142.166]] | 2 |- | 3988 | [[Uporabnik:188.230.129.157|188.230.129.157]] | 2 |- | 3989 | [[Uporabnik:178.58.224.52|178.58.224.52]] | 2 |- | 3990 | [[Uporabnik:177.79.28.160|177.79.28.160]] | 2 |- | 3991 | [[Uporabnik:177.73.101.89|177.73.101.89]] | 2 |- | 3992 | [[Uporabnik:164.8.21.116|164.8.21.116]] | 2 |- | 3993 | [[Uporabnik:164.8.14.32|164.8.14.32]] | 2 |- | 3994 | [[Uporabnik:164.8.13.3|164.8.13.3]] | 2 |- | 3995 | [[Uporabnik:161.53.145.105|161.53.145.105]] | 2 |- | 3996 | [[Uporabnik:155.56.68.221|155.56.68.221]] | 2 |- | 3997 | [[Uporabnik:153.5.67.40|153.5.67.40]] | 2 |- | 3998 | [[Uporabnik:153.5.46.221|153.5.46.221]] | 2 |- | 3999 | [[Uporabnik:153.5.37.249|153.5.37.249]] | 2 |- | 4000 | [[Uporabnik:153.5.36.211|153.5.36.211]] | 2 |- |} o8qhgir08p9ihb5vl8kko409x690yk8 Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/4001–5000 4 485416 6708318 6685888 2026-07-08T05:40:57Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 4001–5000 6708318 wikitext text/x-wiki === 4001–5000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 4001 | [[Uporabnik:153.5.32.37|153.5.32.37]] | 2 |- | 4002 | [[Uporabnik:153.5.190.91|153.5.190.91]] | 2 |- | 4003 | [[Uporabnik:149.126.143.38|149.126.143.38]] | 2 |- | 4004 | [[Uporabnik:146.212.50.33|146.212.50.33]] | 2 |- | 4005 | [[Uporabnik:146.212.100.17|146.212.100.17]] | 2 |- | 4006 | [[Uporabnik:123sandro321|123sandro321]] | 2 |- | 4007 | [[Uporabnik:123MS|123MS]] | 2 |- | 4008 | [[Uporabnik:1235ra|1235ra]] | 2 |- | 4009 | [[Uporabnik:109.182.65.67|109.182.65.67]] | 2 |- | 4010 | [[Uporabnik:109.182.62.45|109.182.62.45]] | 2 |- | 4011 | [[Uporabnik:109.182.36.172|109.182.36.172]] | 2 |- | 4012 | [[Uporabnik:109.182.226.86|109.182.226.86]] | 2 |- | 4013 | [[Uporabnik:0---nameless---0|0---nameless---0]] | 2 |- | 4014 | [[Uporabnik:風見しんご|風見しんご]] | 1 |- | 4015 | [[Uporabnik:如沐西风|如沐西风]] | 1 |- | 4016 | [[Uporabnik:國冬禮|國冬禮]] | 1 |- | 4017 | [[Uporabnik:喂由32|喂由32]] | 1 |- | 4018 | [[Uporabnik:マティ男|マティ男]] | 1 |- | 4019 | [[Uporabnik:وضاح عاصم|وضاح عاصم]] | 1 |- | 4020 | [[Uporabnik:ليبي صح|ليبي صح]] | 1 |- | 4021 | [[Uporabnik:جودت|جودت]] | 1 |- | 4022 | [[Uporabnik:ჯეო|ჯეო]] | 1 |- | 4023 | [[Uporabnik:Слава Бангладэщ|Слава Бангладэщ]] | 1 |- | 4024 | [[Uporabnik:Симпатизер|Симпатизер]] | 1 |- | 4025 | [[Uporabnik:Сергій Шовгенюк|Сергій Шовгенюк]] | 1 |- | 4026 | [[Uporabnik:СБГСБ|СБГСБ]] | 1 |- | 4027 | [[Uporabnik:Никитааа|Никитааа]] | 1 |- | 4028 | [[Uporabnik:Мит Сколов|Мит Сколов]] | 1 |- | 4029 | [[Uporabnik:Матвей Котейкин|Матвей Котейкин]] | 1 |- | 4030 | [[Uporabnik:Кристијан Поповски|Кристијан Поповски]] | 1 |- | 4031 | [[Uporabnik:Георгий Палкин|Георгий Палкин]] | 1 |- | 4032 | [[Uporabnik:ВАЊА|ВАЊА]] | 1 |- | 4033 | [[Uporabnik:Богданыч|Богданыч]] | 1 |- | 4034 | [[Uporabnik:Αρκάς|Αρκάς]] | 1 |- | 4035 | [[Uporabnik:Zzz~slwiki|Zzz~slwiki]] | 1 |- | 4036 | [[Uporabnik:Zymade|Zymade]] | 1 |- | 4037 | [[Uporabnik:Zygreg|Zygreg]] | 1 |- | 4038 | [[Uporabnik:Zxa|Zxa]] | 1 |- | 4039 | [[Uporabnik:ZWaR|ZWaR]] | 1 |- | 4040 | [[Uporabnik:Zvonkaslavec|Zvonkaslavec]] | 1 |- | 4041 | [[Uporabnik:Zvezdogled|Zvezdogled]] | 1 |- | 4042 | [[Uporabnik:Zvezda~slwiki|Zvezda~slwiki]] | 1 |- | 4043 | [[Uporabnik:Zvetam91|Zvetam91]] | 1 |- | 4044 | [[Uporabnik:Z.vertacnik|Z.vertacnik]] | 1 |- | 4045 | [[Uporabnik:ZUZKOMANUEL92|ZUZKOMANUEL92]] | 1 |- | 4046 | [[Uporabnik:Zuzkomanuel|Zuzkomanuel]] | 1 |- | 4047 | [[Uporabnik:Zuzka Bartik|Zuzka Bartik]] | 1 |- | 4048 | [[Uporabnik:Zuzelva|Zuzelva]] | 1 |- | 4049 | [[Uporabnik:Zuzek~slwiki|Zuzek~slwiki]] | 1 |- | 4050 | [[Uporabnik:Zupnijapostojna|Zupnijapostojna]] | 1 |- | 4051 | [[Uporabnik:Zupant|Zupant]] | 1 |- | 4052 | [[Uporabnik:Zupanic~slwiki|Zupanic~slwiki]] | 1 |- | 4053 | [[Uporabnik:ZupancicTim|ZupancicTim]] | 1 |- | 4054 | [[Uporabnik:ZupancicM|ZupancicM]] | 1 |- | 4055 | [[Uporabnik:ZuluTinek|ZuluTinek]] | 1 |- | 4056 | [[Uporabnik:Zuljanmojca|Zuljanmojca]] | 1 |- | 4057 | [[Uporabnik:Žuga|Žuga]] | 1 |- | 4058 | [[Uporabnik:Zubair~slwiki|Zubair~slwiki]] | 1 |- | 4059 | [[Uporabnik:Ztoporis|Ztoporis]] | 1 |- | 4060 | [[Uporabnik:Z~slwiki|Z~slwiki]] | 1 |- | 4061 | [[Uporabnik:Zslavc|Zslavc]] | 1 |- | 4062 | [[Uporabnik:Zrnec|Zrnec]] | 1 |- | 4063 | [[Uporabnik:Zrimsek|Zrimsek]] | 1 |- | 4064 | [[Uporabnik:Zrim|Zrim]] | 1 |- | 4065 | [[Uporabnik:Zrazp|Zrazp]] | 1 |- | 4066 | [[Uporabnik:Zpotocnik|Zpotocnik]] | 1 |- | 4067 | [[Uporabnik:Zpirnar|Zpirnar]] | 1 |- | 4068 | [[Uporabnik:Zp10|Zp10]] | 1 |- | 4069 | [[Uporabnik:Zozi&menka|Zozi&menka]] | 1 |- | 4070 | [[Uporabnik:Zoya~slwiki|Zoya~slwiki]] | 1 |- | 4071 | [[Uporabnik:Zorkey1985|Zorkey1985]] | 1 |- | 4072 | [[Uporabnik:Zorank81|Zorank81]] | 1 |- | 4073 | [[Uporabnik:Zoran Jocic|Zoran Jocic]] | 1 |- | 4074 | [[Uporabnik:Zoran Fijavž|Zoran Fijavž]] | 1 |- | 4075 | [[Uporabnik:Zoogal|Zoogal]] | 1 |- | 4076 | [[Uporabnik:Zongggler|Zongggler]] | 1 |- | 4077 | [[Uporabnik:Zoma~slwiki|Zoma~slwiki]] | 1 |- | 4078 | [[Uporabnik:Zolek1|Zolek1]] | 1 |- | 4079 | [[Uporabnik:Zojarug|Zojarug]] | 1 |- | 4080 | [[Uporabnik:Zoiaelegantiae|Zoiaelegantiae]] | 1 |- | 4081 | [[Uporabnik:Zohaninho|Zohaninho]] | 1 |- | 4082 | [[Uporabnik:Zogajeokrogla|Zogajeokrogla]] | 1 |- | 4083 | [[Uporabnik:Zoe2|Zoe2]] | 1 |- | 4084 | [[Uporabnik:Zocky|Zocky]] | 1 |- | 4085 | [[Uporabnik:Zobopulec|Zobopulec]] | 1 |- | 4086 | [[Uporabnik:Znanje splet|Znanje splet]] | 1 |- | 4087 | [[Uporabnik:Zmedja|Zmedja]] | 1 |- | 4088 | [[Uporabnik:Zmanager|Zmanager]] | 1 |- | 4089 | [[Uporabnik:ZmajiZmajiZmaji|ZmajiZmajiZmaji]] | 1 |- | 4090 | [[Uporabnik:Zmajcy|Zmajcy]] | 1 |- | 4091 | [[Uporabnik:ZmagoKrepki|ZmagoKrepki]] | 1 |- | 4092 | [[Uporabnik:Z.Ljubica|Z.Ljubica]] | 1 |- | 4093 | [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Zlebirmarusa]] | 1 |- | 4094 | [[Uporabnik:ZlatkoN|ZlatkoN]] | 1 |- | 4095 | [[Uporabnik:Zlata mimi|Zlata mimi]] | 1 |- | 4096 | [[Uporabnik:Zkovacic|Zkovacic]] | 1 |- | 4097 | [[Uporabnik:Zkopcavar|Zkopcavar]] | 1 |- | 4098 | [[Uporabnik:Z.Katja|Z.Katja]] | 1 |- | 4099 | [[Uporabnik:Zjersek15|Zjersek15]] | 1 |- | 4100 | [[Uporabnik:Z.jana|Z.jana]] | 1 |- | 4101 | [[Uporabnik:Ziwika|Ziwika]] | 1 |- | 4102 | [[Uporabnik:Zivobarvna|Zivobarvna]] | 1 |- | 4103 | [[Uporabnik:Živa Špeh|Živa Špeh]] | 1 |- | 4104 | [[Uporabnik:Zivasim|Zivasim]] | 1 |- | 4105 | [[Uporabnik:Zivarm|Zivarm]] | 1 |- | 4106 | [[Uporabnik:Živa Marsetič|Živa Marsetič]] | 1 |- | 4107 | [[Uporabnik:Ziva.lavrisa|Ziva.lavrisa]] | 1 |- | 4108 | [[Uporabnik:Ziva.kosak|Ziva.kosak]] | 1 |- | 4109 | [[Uporabnik:Živajerebbec|Živajerebbec]] | 1 |- | 4110 | [[Uporabnik:Zivainana|Zivainana]] | 1 |- | 4111 | [[Uporabnik:Živa Božič|Živa Božič]] | 1 |- | 4112 | [[Uporabnik:ŽitniZakoni|ŽitniZakoni]] | 1 |- | 4113 | [[Uporabnik:Zinha|Zinha]] | 1 |- | 4114 | [[Uporabnik:Zinedan|Zinedan]] | 1 |- | 4115 | [[Uporabnik:ZindiLogo|ZindiLogo]] | 1 |- | 4116 | [[Uporabnik:Zimurg|Zimurg]] | 1 |- | 4117 | [[Uporabnik:Zikoaspa|Zikoaspa]] | 1 |- | 4118 | [[Uporabnik:Zijalo|Zijalo]] | 1 |- | 4119 | [[Uporabnik:Zigole|Zigole]] | 1 |- | 4120 | [[Uporabnik:Zigec1904|Zigec1904]] | 1 |- | 4121 | [[Uporabnik:Zigc|Zigc]] | 1 |- | 4122 | [[Uporabnik:Ziga.zgajnar|Ziga.zgajnar]] | 1 |- | 4123 | [[Uporabnik:Žigatanko|Žigatanko]] | 1 |- | 4124 | [[Uporabnik:ZigaT|ZigaT]] | 1 |- | 4125 | [[Uporabnik:Žiga Murko|Žiga Murko]] | 1 |- | 4126 | [[Uporabnik:Zigam~slwiki|Zigam~slwiki]] | 1 |- | 4127 | [[Uporabnik:Ziga.mazej|Ziga.mazej]] | 1 |- | 4128 | [[Uporabnik:Zigam007|Zigam007]] | 1 |- | 4129 | [[Uporabnik:Ziga Intihar|Ziga Intihar]] | 1 |- | 4130 | [[Uporabnik:ZigaGosar|ZigaGosar]] | 1 |- | 4131 | [[Uporabnik:Ziga cerne38|Ziga cerne38]] | 1 |- | 4132 | [[Uporabnik:Zigacepe|Zigacepe]] | 1 |- | 4133 | [[Uporabnik:ZigaByte|ZigaByte]] | 1 |- | 4134 | [[Uporabnik:ZigaBozjak|ZigaBozjak]] | 1 |- | 4135 | [[Uporabnik:Žig|Žig]] | 1 |- | 4136 | [[Uporabnik:Zidarp~slwiki|Zidarp~slwiki]] | 1 |- | 4137 | [[Uporabnik:Zibretmiha|Zibretmiha]] | 1 |- | 4138 | [[Uporabnik:Zheega|Zheega]] | 1 |- | 4139 | [[Uporabnik:Zhazhy~slwiki|Zhazhy~slwiki]] | 1 |- | 4140 | [[Uporabnik:Zhaval|Zhaval]] | 1 |- | 4141 | [[Uporabnik:Zgucek|Zgucek]] | 1 |- | 4142 | [[Uporabnik:Zgornjesavski|Zgornjesavski]] | 1 |- | 4143 | [[Uporabnik:Zgornjesavska|Zgornjesavska]] | 1 |- | 4144 | [[Uporabnik:Zgodbovinar|Zgodbovinar]] | 1 |- | 4145 | [[Uporabnik:Zgodbar|Zgodbar]] | 1 |- | 4146 | [[Uporabnik:Zgo87|Zgo87]] | 1 |- | 4147 | [[Uporabnik:Zglph|Zglph]] | 1 |- | 4148 | [[Uporabnik:Zgloke|Zgloke]] | 1 |- | 4149 | [[Uporabnik:Zglob|Zglob]] | 1 |- | 4150 | [[Uporabnik:Zgembo~slwiki|Zgembo~slwiki]] | 1 |- | 4151 | [[Uporabnik:Zev0|Zev0]] | 1 |- | 4152 | [[Uporabnik:Zeus~slwiki|Zeus~slwiki]] | 1 |- | 4153 | [[Uporabnik:Zeusafaber|Zeusafaber]] | 1 |- | 4154 | [[Uporabnik:Zeta.toman|Zeta.toman]] | 1 |- | 4155 | [[Uporabnik:ZerjavTjasa|ZerjavTjasa]] | 1 |- | 4156 | [[Uporabnik:Zenny~slwiki|Zenny~slwiki]] | 1 |- | 4157 | [[Uporabnik:Zenaj22|Zenaj22]] | 1 |- | 4158 | [[Uporabnik:Želva32|Želva32]] | 1 |- | 4159 | [[Uporabnik:Želva|Želva]] | 1 |- | 4160 | [[Uporabnik:ZELODOLGOUPRABNIŠKOIME|ZELODOLGOUPRABNIŠKOIME]] | 1 |- | 4161 | [[Uporabnik:Zelodek|Zelodek]] | 1 |- | 4162 | [[Uporabnik:Zelko1|Zelko1]] | 1 |- | 4163 | [[Uporabnik:Zeljkoalek|Zeljkoalek]] | 1 |- | 4164 | [[Uporabnik:Zeljka.toplek|Zeljka.toplek]] | 1 |- | 4165 | [[Uporabnik:Zeliscahanuman|Zeliscahanuman]] | 1 |- | 4166 | [[Uporabnik:ZeleznikB|ZeleznikB]] | 1 |- | 4167 | [[Uporabnik:Zelenkozelenko|Zelenkozelenko]] | 1 |- | 4168 | [[Uporabnik:Zelenka~slwiki|Zelenka~slwiki]] | 1 |- | 4169 | [[Uporabnik:Zelda~slwiki|Zelda~slwiki]] | 1 |- | 4170 | [[Uporabnik:Združenje S.K.O.M.|Združenje S.K.O.M.]] | 1 |- | 4171 | [[Uporabnik:Zdravoquétal|Zdravoquétal]] | 1 |- | 4172 | [[Uporabnik:ZdravkoUrek|ZdravkoUrek]] | 1 |- | 4173 | [[Uporabnik:Zdravko.seliskar|Zdravko.seliskar]] | 1 |- | 4174 | [[Uporabnik:Zdeslav|Zdeslav]] | 1 |- | 4175 | [[Uporabnik:Zctomek|Zctomek]] | 1 |- | 4176 | [[Uporabnik:Zazgana krila|Zazgana krila]] | 1 |- | 4177 | [[Uporabnik:Žažek|Žažek]] | 1 |- | 4178 | [[Uporabnik:Zaxxon~slwiki|Zaxxon~slwiki]] | 1 |- | 4179 | [[Uporabnik:Zavod delak|Zavod delak]] | 1 |- | 4180 | [[Uporabnik:Zavesahobotnica|Zavesahobotnica]] | 1 |- | 4181 | [[Uporabnik:Žarko Močnik|Žarko Močnik]] | 1 |- | 4182 | [[Uporabnik:ZarjaS|ZarjaS]] | 1 |- | 4183 | [[Uporabnik:ZarjaBaselj|ZarjaBaselj]] | 1 |- | 4184 | [[Uporabnik:ZanTrsek|ZanTrsek]] | 1 |- | 4185 | [[Uporabnik:Žan Šteharnik|Žan Šteharnik]] | 1 |- | 4186 | [[Uporabnik:ŽanPem|ŽanPem]] | 1 |- | 4187 | [[Uporabnik:Zanp|Zanp]] | 1 |- | 4188 | [[Uporabnik:Zan Lublanski|Zan Lublanski]] | 1 |- | 4189 | [[Uporabnik:Zanko5|Zanko5]] | 1 |- | 4190 | [[Uporabnik:Žanka|Žanka]] | 1 |- | 4191 | [[Uporabnik:Zanhor2|Zanhor2]] | 1 |- | 4192 | [[Uporabnik:Zancerne|Zancerne]] | 1 |- | 4193 | [[Uporabnik:ŽanaNeja|ŽanaNeja]] | 1 |- | 4194 | [[Uporabnik:Zan95|Zan95]] | 1 |- | 4195 | [[Uporabnik:ZAN1234|ZAN1234]] | 1 |- | 4196 | [[Uporabnik:Zalozbagoga|Zalozbagoga]] | 1 |- | 4197 | [[Uporabnik:Zally|Zally]] | 1 |- | 4198 | [[Uporabnik:Zaletelj|Zaletelj]] | 1 |- | 4199 | [[Uporabnik:Zala Vintar|Zala Vintar]] | 1 |- | 4200 | [[Uporabnik:Zalav175|Zalav175]] | 1 |- | 4201 | [[Uporabnik:ZalaV|ZalaV]] | 1 |- | 4202 | [[Uporabnik:Zalatheskier|Zalatheskier]] | 1 |- | 4203 | [[Uporabnik:Zalataran|Zalataran]] | 1 |- | 4204 | [[Uporabnik:Zalaslana|Zalaslana]] | 1 |- | 4205 | [[Uporabnik:Zala larisa|Zala larisa]] | 1 |- | 4206 | [[Uporabnik:ZalaKlopčič|ZalaKlopčič]] | 1 |- | 4207 | [[Uporabnik:Zala Gregorc|Zala Gregorc]] | 1 |- | 4208 | [[Uporabnik:ZalaDv|ZalaDv]] | 1 |- | 4209 | [[Uporabnik:Zala Dernikovič Rožanc|Zala Dernikovič Rožanc]] | 1 |- | 4210 | [[Uporabnik:Zakteh3|Zakteh3]] | 1 |- | 4211 | [[Uporabnik:Zakrajsek.g|Zakrajsek.g]] | 1 |- | 4212 | [[Uporabnik:ZaKoPa|ZaKoPa]] | 1 |- | 4213 | [[Uporabnik:Zaklina~slwiki|Zaklina~slwiki]] | 1 |- | 4214 | [[Uporabnik:ZakKusar3E|ZakKusar3E]] | 1 |- | 4215 | [[Uporabnik:ZakalP|ZakalP]] | 1 |- | 4216 | [[Uporabnik:Zajcpri|Zajcpri]] | 1 |- | 4217 | [[Uporabnik:ZajcL|ZajcL]] | 1 |- | 4218 | [[Uporabnik:ZajcekBobi|ZajcekBobi]] | 1 |- | 4219 | [[Uporabnik:Zajc d|Zajc d]] | 1 |- | 4220 | [[Uporabnik:Žagsto|Žagsto]] | 1 |- | 4221 | [[Uporabnik:Zagar|Zagar]] | 1 |- | 4222 | [[Uporabnik:Zadobroljudi|Zadobroljudi]] | 1 |- | 4223 | [[Uporabnik:ZaciOne|ZaciOne]] | 1 |- | 4224 | [[Uporabnik:Zacbox|Zacbox]] | 1 |- | 4225 | [[Uporabnik:Zabukoseklemen|Zabukoseklemen]] | 1 |- | 4226 | [[Uporabnik:ZabicaX|ZabicaX]] | 1 |- | 4227 | [[Uporabnik:Zabecmart|Zabecmart]] | 1 |- | 4228 | [[Uporabnik:Žabarnejc|Žabarnejc]] | 1 |- | 4229 | [[Uporabnik:Za.ana88|Za.ana88]] | 1 |- | 4230 | [[Uporabnik:Z1her123|Z1her123]] | 1 |- | 4231 | [[Uporabnik:Yyatti|Yyatti]] | 1 |- | 4232 | [[Uporabnik:YurikBot|YurikBot]] | 1 |- | 4233 | [[Uporabnik:Yure~slwiki|Yure~slwiki]] | 1 |- | 4234 | [[Uporabnik:Yurekr|Yurekr]] | 1 |- | 4235 | [[Uporabnik:Yuan Wei Qi|Yuan Wei Qi]] | 1 |- | 4236 | [[Uporabnik:Yoyoneville|Yoyoneville]] | 1 |- | 4237 | [[Uporabnik:Yononsoymarinero|Yononsoymarinero]] | 1 |- | 4238 | [[Uporabnik:Yolany00|Yolany00]] | 1 |- | 4239 | [[Uporabnik:YKNTWSAF|YKNTWSAF]] | 1 |- | 4240 | [[Uporabnik:YesImNoNoImYesWeNoYes|YesImNoNoImYesWeNoYes]] | 1 |- | 4241 | [[Uporabnik:Yery~slwiki|Yery~slwiki]] | 1 |- | 4242 | [[Uporabnik:YberYber|YberYber]] | 1 |- | 4243 | [[Uporabnik:Yaya~slwiki|Yaya~slwiki]] | 1 |- | 4244 | [[Uporabnik:Yang~slwiki|Yang~slwiki]] | 1 |- | 4245 | [[Uporabnik:Yanchi blue|Yanchi blue]] | 1 |- | 4246 | [[Uporabnik:Yamialeks|Yamialeks]] | 1 |- | 4247 | [[Uporabnik:Yamahaboy|Yamahaboy]] | 1 |- | 4248 | [[Uporabnik:XyTina|XyTina]] | 1 |- | 4249 | [[Uporabnik:Xylaria|Xylaria]] | 1 |- | 4250 | [[Uporabnik:XxxantiIIIxxx|XxxantiIIIxxx]] | 1 |- | 4251 | [[Uporabnik:Xxmihaxx|Xxmihaxx]] | 1 |- | 4252 | [[Uporabnik:Xx236|Xx236]] | 1 |- | 4253 | [[Uporabnik:XR~slwiki|XR~slwiki]] | 1 |- | 4254 | [[Uporabnik:Xr5|Xr5]] | 1 |- | 4255 | [[Uporabnik:Xpr0famasx|Xpr0famasx]] | 1 |- | 4256 | [[Uporabnik:Xnplater|Xnplater]] | 1 |- | 4257 | [[Uporabnik:Xla|Xla]] | 1 |- | 4258 | [[Uporabnik:Xirax|Xirax]] | 1 |- | 4259 | [[Uporabnik:Xiii68|Xiii68]] | 1 |- | 4260 | [[Uporabnik:Xdxdxdxdxd|Xdxdxdxdxd]] | 1 |- | 4261 | [[Uporabnik:Xc4libur|Xc4libur]] | 1 |- | 4262 | [[Uporabnik:Xaxaxa55|Xaxaxa55]] | 1 |- | 4263 | [[Uporabnik:Xaris333|Xaris333]] | 1 |- | 4264 | [[Uporabnik:Xandrejax|Xandrejax]] | 1 |- | 4265 | [[Uporabnik:X9x9x9x6|X9x9x9x6]] | 1 |- | 4266 | [[Uporabnik:X5x|X5x]] | 1 |- | 4267 | [[Uporabnik:X4v13r3sh|X4v13r3sh]] | 1 |- | 4268 | [[Uporabnik:Wwwsavant5mpeu|Wwwsavant5mpeu]] | 1 |- | 4269 | [[Uporabnik:WuHaiJie|WuHaiJie]] | 1 |- | 4270 | [[Uporabnik:Wu|Wu]] | 1 |- | 4271 | [[Uporabnik:Wrongform|Wrongform]] | 1 |- | 4272 | [[Uporabnik:WPray20|WPray20]] | 1 |- | 4273 | [[Uporabnik:Wow~slwiki|Wow~slwiki]] | 1 |- | 4274 | [[Uporabnik:WorldWidePressNo1|WorldWidePressNo1]] | 1 |- | 4275 | [[Uporabnik:Worinima998|Worinima998]] | 1 |- | 4276 | [[Uporabnik:WordDonkey|WordDonkey]] | 1 |- | 4277 | [[Uporabnik:Wood E3 KGZS|Wood E3 KGZS]] | 1 |- | 4278 | [[Uporabnik:Wooachoo|Wooachoo]] | 1 |- | 4279 | [[Uporabnik:Wolverine~slwiki|Wolverine~slwiki]] | 1 |- | 4280 | [[Uporabnik:Wolkec|Wolkec]] | 1 |- | 4281 | [[Uporabnik:Wolf system|Wolf system]] | 1 |- | 4282 | [[Uporabnik:Wolfi2244|Wolfi2244]] | 1 |- | 4283 | [[Uporabnik:Woko Sapien|Woko Sapien]] | 1 |- | 4284 | [[Uporabnik:Wodezuiais|Wodezuiais]] | 1 |- | 4285 | [[Uporabnik:Wladimir1932|Wladimir1932]] | 1 |- | 4286 | [[Uporabnik:Wkn 64|Wkn 64]] | 1 |- | 4287 | [[Uporabnik:Wklavdij|Wklavdij]] | 1 |- | 4288 | [[Uporabnik:Wipunk|Wipunk]] | 1 |- | 4289 | [[Uporabnik:Winterd1|Winterd1]] | 1 |- | 4290 | [[Uporabnik:William Frey|William Frey]] | 1 |- | 4291 | [[Uporabnik:Wildsmilodon|Wildsmilodon]] | 1 |- | 4292 | [[Uporabnik:Wikkigala|Wikkigala]] | 1 |- | 4293 | [[Uporabnik:Wikitroll4321|Wikitroll4321]] | 1 |- | 4294 | [[Uporabnik:Wikisxix|Wikisxix]] | 1 |- | 4295 | [[Uporabnik:Wikirocks98|Wikirocks98]] | 1 |- | 4296 | [[Uporabnik:WikipedistPE|WikipedistPE]] | 1 |- | 4297 | [[Uporabnik:Wikipedija.clanek|Wikipedija.clanek]] | 1 |- | 4298 | [[Uporabnik:WIKIPEDIJA|WIKIPEDIJA]] | 1 |- | 4299 | [[Uporabnik:Wikingus~slwiki|Wikingus~slwiki]] | 1 |- | 4300 | [[Uporabnik:Wikimiha|Wikimiha]] | 1 |- | 4301 | [[Uporabnik:Wikihelion|Wikihelion]] | 1 |- | 4302 | [[Uporabnik:WikiGazda|WikiGazda]] | 1 |- | 4303 | [[Uporabnik:Wikieli05|Wikieli05]] | 1 |- | 4304 | [[Uporabnik:WikiEditor2004|WikiEditor2004]] | 1 |- | 4305 | [[Uporabnik:WikiDiaspora|WikiDiaspora]] | 1 |- | 4306 | [[Uporabnik:Wikicathe|Wikicathe]] | 1 |- | 4307 | [[Uporabnik:WikiBenutzer|WikiBenutzer]] | 1 |- | 4308 | [[Uporabnik:Wikianko|Wikianko]] | 1 |- | 4309 | [[Uporabnik:Wiki 1408|Wiki 1408]] | 1 |- | 4310 | [[Uporabnik:Wifi4all|Wifi4all]] | 1 |- | 4311 | [[Uporabnik:Whitepagan|Whitepagan]] | 1 |- | 4312 | [[Uporabnik:Whitefish~slwiki|Whitefish~slwiki]] | 1 |- | 4313 | [[Uporabnik:Wfckrka|Wfckrka]] | 1 |- | 4314 | [[Uporabnik:Westcoastek|Westcoastek]] | 1 |- | 4315 | [[Uporabnik:Westborder|Westborder]] | 1 |- | 4316 | [[Uporabnik:Wesla14|Wesla14]] | 1 |- | 4317 | [[Uporabnik:WehNoSu|WehNoSu]] | 1 |- | 4318 | [[Uporabnik:Wegqerz|Wegqerz]] | 1 |- | 4319 | [[Uporabnik:Wednesday~slwiki|Wednesday~slwiki]] | 1 |- | 4320 | [[Uporabnik:Weby~slwiki|Weby~slwiki]] | 1 |- | 4321 | [[Uporabnik:Webfreak|Webfreak]] | 1 |- | 4322 | [[Uporabnik:Watts alan|Watts alan]] | 1 |- | 4323 | [[Uporabnik:WatchTower97|WatchTower97]] | 1 |- | 4324 | [[Uporabnik:Watch|Watch]] | 1 |- | 4325 | [[Uporabnik:WaNTeD|WaNTeD]] | 1 |- | 4326 | [[Uporabnik:WanderingQuill|WanderingQuill]] | 1 |- | 4327 | [[Uporabnik:Wallonie~slwiki|Wallonie~slwiki]] | 1 |- | 4328 | [[Uporabnik:Wajduschna metropola|Wajduschna metropola]] | 1 |- | 4329 | [[Uporabnik:Wade~slwiki|Wade~slwiki]] | 1 |- | 4330 | [[Uporabnik:Wacou123|Wacou123]] | 1 |- | 4331 | [[Uporabnik:W2k2|W2k2]] | 1 |- | 4332 | [[Uporabnik:Vvvggg|Vvvggg]] | 1 |- | 4333 | [[Uporabnik:VukBL777|VukBL777]] | 1 |- | 4334 | [[Uporabnik:Vtina1|Vtina1]] | 1 |- | 4335 | [[Uporabnik:Vstoiljkovic|Vstoiljkovic]] | 1 |- | 4336 | [[Uporabnik:Vstaj|Vstaj]] | 1 |- | 4337 | [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] | 1 |- | 4338 | [[Uporabnik:Vsevedež007|Vsevedež007]] | 1 |- | 4339 | [[Uporabnik:Vseved12|Vseved12]] | 1 |- | 4340 | [[Uporabnik:Vsejevoda|Vsejevoda]] | 1 |- | 4341 | [[Uporabnik:VSA2 fm|VSA2 fm]] | 1 |- | 4342 | [[Uporabnik:Vrykolakas|Vrykolakas]] | 1 |- | 4343 | [[Uporabnik:Vrtakla|Vrtakla]] | 1 |- | 4344 | [[Uporabnik:Vrndic|Vrndic]] | 1 |- | 4345 | [[Uporabnik:Vrecice93|Vrecice93]] | 1 |- | 4346 | [[Uporabnik:Vrconr|Vrconr]] | 1 |- | 4347 | [[Uporabnik:VRata21|VRata21]] | 1 |- | 4348 | [[Uporabnik:Vranješ S|Vranješ S]] | 1 |- | 4349 | [[Uporabnik:Vrabec~slwiki|Vrabec~slwiki]] | 1 |- | 4350 | [[Uporabnik:Vozelj Mateja|Vozelj Mateja]] | 1 |- | 4351 | [[Uporabnik:Voukec|Voukec]] | 1 |- | 4352 | [[Uporabnik:Von zebra|Von zebra]] | 1 |- | 4353 | [[Uporabnik:VonHumar|VonHumar]] | 1 |- | 4354 | [[Uporabnik:Vombat.|Vombat.]] | 1 |- | 4355 | [[Uporabnik:Volleyfans|Volleyfans]] | 1 |- | 4356 | [[Uporabnik:Voljcv|Voljcv]] | 1 |- | 4357 | [[Uporabnik:Volaric|Volaric]] | 1 |- | 4358 | [[Uporabnik:Vojko Strahovnik|Vojko Strahovnik]] | 1 |- | 4359 | [[Uporabnik:Vocone|Vocone]] | 1 |- | 4360 | [[Uporabnik:Vmaja|Vmaja]] | 1 |- | 4361 | [[Uporabnik:Vlikavec|Vlikavec]] | 1 |- | 4362 | [[Uporabnik:VlakecTomaz|VlakecTomaz]] | 1 |- | 4363 | [[Uporabnik:Vladosmrado|Vladosmrado]] | 1 |- | 4364 | [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] | 1 |- | 4365 | [[Uporabnik:Vladimirko|Vladimirko]] | 1 |- | 4366 | [[Uporabnik:VKokielov|VKokielov]] | 1 |- | 4367 | [[Uporabnik:Vkocijan|Vkocijan]] | 1 |- | 4368 | [[Uporabnik:VKaja|VKaja]] | 1 |- | 4369 | [[Uporabnik:Vjaka|Vjaka]] | 1 |- | 4370 | [[Uporabnik:Vivienee|Vivienee]] | 1 |- | 4371 | [[Uporabnik:Vivaelcelta|Vivaelcelta]] | 1 |- | 4372 | [[Uporabnik:Vitra5|Vitra5]] | 1 |- | 4373 | [[Uporabnik:Vito.susa|Vito.susa]] | 1 |- | 4374 | [[Uporabnik:VitoP|VitoP]] | 1 |- | 4375 | [[Uporabnik:Vitomir.horvat|Vitomir.horvat]] | 1 |- | 4376 | [[Uporabnik:Vito Majcen|Vito Majcen]] | 1 |- | 4377 | [[Uporabnik:Vito kocevar polak|Vito kocevar polak]] | 1 |- | 4378 | [[Uporabnik:Vitek|Vitek]] | 1 |- | 4379 | [[Uporabnik:Vita Weisseisen|Vita Weisseisen]] | 1 |- | 4380 | [[Uporabnik:Vita Pozar|Vita Pozar]] | 1 |- | 4381 | [[Uporabnik:Vita.palcic|Vita.palcic]] | 1 |- | 4382 | [[Uporabnik:Vitakorosec|Vitakorosec]] | 1 |- | 4383 | [[Uporabnik:Vitai|Vitai]] | 1 |- | 4384 | [[Uporabnik:Vita.bembic|Vita.bembic]] | 1 |- | 4385 | [[Uporabnik:Visnja.jerman|Visnja.jerman]] | 1 |- | 4386 | [[Uporabnik:Virtualities|Virtualities]] | 1 |- | 4387 | [[Uporabnik:Viribus unitis~slwiki|Viribus unitis~slwiki]] | 1 |- | 4388 | [[Uporabnik:Virale72|Virale72]] | 1 |- | 4389 | [[Uporabnik:Vipsajder21|Vipsajder21]] | 1 |- | 4390 | [[Uporabnik:Vipavagol|Vipavagol]] | 1 |- | 4391 | [[Uporabnik:Violina~slwiki|Violina~slwiki]] | 1 |- | 4392 | [[Uporabnik:Violet2purple|Violet2purple]] | 1 |- | 4393 | [[Uporabnik:Violarules|Violarules]] | 1 |- | 4394 | [[Uporabnik:Vintage Swing|Vintage Swing]] | 1 |- | 4395 | [[Uporabnik:Vino-brezice|Vino-brezice]] | 1 |- | 4396 | [[Uporabnik:Vinni-Puh~slwiki|Vinni-Puh~slwiki]] | 1 |- | 4397 | [[Uporabnik:Vinklkugla|Vinklkugla]] | 1 |- | 4398 | [[Uporabnik:Vincent Begbie|Vincent Begbie]] | 1 |- | 4399 | [[Uporabnik:VincencijFerrer|VincencijFerrer]] | 1 |- | 4400 | [[Uporabnik:Viljemp|Viljemp]] | 1 |- | 4401 | [[Uporabnik:Viktorkalpot|Viktorkalpot]] | 1 |- | 4402 | [[Uporabnik:Viktor GIMB|Viktor GIMB]] | 1 |- | 4403 | [[Uporabnik:Vikipu|Vikipu]] | 1 |- | 4404 | [[Uporabnik:Vikica|Vikica]] | 1 |- | 4405 | [[Uporabnik:Vijolica123|Vijolica123]] | 1 |- | 4406 | [[Uporabnik:Vihar|Vihar]] | 1 |- | 4407 | [[Uporabnik:Viewegh|Viewegh]] | 1 |- | 4408 | [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] | 1 |- | 4409 | [[Uporabnik:Vidra123|Vidra123]] | 1 |- | 4410 | [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] | 1 |- | 4411 | [[Uporabnik:Vidnik2|Vidnik2]] | 1 |- | 4412 | [[Uporabnik:Vidmarp|Vidmarp]] | 1 |- | 4413 | [[Uporabnik:VidKraner|VidKraner]] | 1 |- | 4414 | [[Uporabnik:Vidk1|Vidk1]] | 1 |- | 4415 | [[Uporabnik:Vidj|Vidj]] | 1 |- | 4416 | [[Uporabnik:Vidi7|Vidi7]] | 1 |- | 4417 | [[Uporabnik:Videofronta|Videofronta]] | 1 |- | 4418 | [[Uporabnik:Vidapeternelj|Vidapeternelj]] | 1 |- | 4419 | [[Uporabnik:Victoremque|Victoremque]] | 1 |- | 4420 | [[Uporabnik:Vforjan|Vforjan]] | 1 |- | 4421 | [[Uporabnik:Vevverica|Vevverica]] | 1 |- | 4422 | [[Uporabnik:Veverca|Veverca]] | 1 |- | 4423 | [[Uporabnik:Vespa~slwiki|Vespa~slwiki]] | 1 |- | 4424 | [[Uporabnik:Vesolje 333|Vesolje 333]] | 1 |- | 4425 | [[Uporabnik:Vesnazeleznik|Vesnazeleznik]] | 1 |- | 4426 | [[Uporabnik:VesnaVrhovnik|VesnaVrhovnik]] | 1 |- | 4427 | [[Uporabnik:Vesna.plesnicar|Vesna.plesnicar]] | 1 |- | 4428 | [[Uporabnik:VesnaMesojedec|VesnaMesojedec]] | 1 |- | 4429 | [[Uporabnik:Vesna Lilik|Vesna Lilik]] | 1 |- | 4430 | [[Uporabnik:Vesnakosir|Vesnakosir]] | 1 |- | 4431 | [[Uporabnik:Vesna gorenjak|Vesna gorenjak]] | 1 |- | 4432 | [[Uporabnik:VesnaCuk|VesnaCuk]] | 1 |- | 4433 | [[Uporabnik:Vesna93|Vesna93]] | 1 |- | 4434 | [[Uporabnik:Vesna9|Vesna9]] | 1 |- | 4435 | [[Uporabnik:Vesna13|Vesna13]] | 1 |- | 4436 | [[Uporabnik:Vesna06|Vesna06]] | 1 |- | 4437 | [[Uporabnik:Veslopedija|Veslopedija]] | 1 |- | 4438 | [[Uporabnik:Veselaspela|Veselaspela]] | 1 |- | 4439 | [[Uporabnik:Ves89|Ves89]] | 1 |- | 4440 | [[Uporabnik:Verovalec88|Verovalec88]] | 1 |- | 4441 | [[Uporabnik:Vero~slwiki|Vero~slwiki]] | 1 |- | 4442 | [[Uporabnik:Veronikaskk|Veronikaskk]] | 1 |- | 4443 | [[Uporabnik:Veronika.sifrar3|Veronika.sifrar3]] | 1 |- | 4444 | [[Uporabnik:Veronika Pucelj|Veronika Pucelj]] | 1 |- | 4445 | [[Uporabnik:Veronika pavlič|Veronika pavlič]] | 1 |- | 4446 | [[Uporabnik:VeronikaPak|VeronikaPak]] | 1 |- | 4447 | [[Uporabnik:Veronikakajin|Veronikakajin]] | 1 |- | 4448 | [[Uporabnik:Veronika Kac|Veronika Kac]] | 1 |- | 4449 | [[Uporabnik:Veronika Jankovec|Veronika Jankovec]] | 1 |- | 4450 | [[Uporabnik:Veronika Berce|Veronika Berce]] | 1 |- | 4451 | [[Uporabnik:Veronikaaaaaaa|Veronikaaaaaaa]] | 1 |- | 4452 | [[Uporabnik:Verigo|Verigo]] | 1 |- | 4453 | [[Uporabnik:Verhovsek|Verhovsek]] | 1 |- | 4454 | [[Uporabnik:Vera Osolnik Klopčič|Vera Osolnik Klopčič]] | 1 |- | 4455 | [[Uporabnik:Vera Kocjančič|Vera Kocjančič]] | 1 |- | 4456 | [[Uporabnik:Vera21slo|Vera21slo]] | 1 |- | 4457 | [[Uporabnik:Ver7ex|Ver7ex]] | 1 |- | 4458 | [[Uporabnik:Venrok|Venrok]] | 1 |- | 4459 | [[Uporabnik:Vemaamev|Vemaamev]] | 1 |- | 4460 | [[Uporabnik:Velmabasic|Velmabasic]] | 1 |- | 4461 | [[Uporabnik:Velki99|Velki99]] | 1 |- | 4462 | [[Uporabnik:Velis74|Velis74]] | 1 |- | 4463 | [[Uporabnik:Velikan4|Velikan4]] | 1 |- | 4464 | [[Uporabnik:Veleposlaništvo Canberra|Veleposlaništvo Canberra]] | 1 |- | 4465 | [[Uporabnik:VeBu2020|VeBu2020]] | 1 |- | 4466 | [[Uporabnik:Vdolar|Vdolar]] | 1 |- | 4467 | [[Uporabnik:Vcesnik|Vcesnik]] | 1 |- | 4468 | [[Uporabnik:V.B.Speranza|V.B.Speranza]] | 1 |- | 4469 | [[Uporabnik:Vb1280|Vb1280]] | 1 |- | 4470 | [[Uporabnik:Vavtovec|Vavtovec]] | 1 |- | 4471 | [[Uporabnik:Vato|Vato]] | 1 |- | 4472 | [[Uporabnik:Vasja Vipotnik Skova|Vasja Vipotnik Skova]] | 1 |- | 4473 | [[Uporabnik:Vasja73|Vasja73]] | 1 |- | 4474 | [[Uporabnik:Vasja|Vasja]] | 1 |- | 4475 | [[Uporabnik:Vašega naslova ne bomo razkrili nikomur.|Vašega naslova ne bomo razkrili nikomur.]] | 1 |- | 4476 | [[Uporabnik:Varno Na Spletu|Varno Na Spletu]] | 1 |- | 4477 | [[Uporabnik:Varlaam|Varlaam]] | 1 |- | 4478 | [[Uporabnik:Varesino|Varesino]] | 1 |- | 4479 | [[Uporabnik:Vanzupan|Vanzupan]] | 1 |- | 4480 | [[Uporabnik:Vanja Tomšič|Vanja Tomšič]] | 1 |- | 4481 | [[Uporabnik:Vanjarak69|Vanjarak69]] | 1 |- | 4482 | [[Uporabnik:Vanjajok|Vanjajok]] | 1 |- | 4483 | [[Uporabnik:Vanja Čibej|Vanja Čibej]] | 1 |- | 4484 | [[Uporabnik:Vanja321|Vanja321]] | 1 |- | 4485 | [[Uporabnik:Vanja13|Vanja13]] | 1 |- | 4486 | [[Uporabnik:Vanished User 2412523|Vanished User 2412523]] | 1 |- | 4487 | [[Uporabnik:Vanika23|Vanika23]] | 1 |- | 4488 | [[Uporabnik:Vanezama|Vanezama]] | 1 |- | 4489 | [[Uporabnik:Vane.urh|Vane.urh]] | 1 |- | 4490 | [[Uporabnik:Vanesasak|Vanesasak]] | 1 |- | 4491 | [[Uporabnik:Vanesa Klinar|Vanesa Klinar]] | 1 |- | 4492 | [[Uporabnik:Vanči|Vanči]] | 1 |- | 4493 | [[Uporabnik:Van Bathory|Van Bathory]] | 1 |- | 4494 | [[Uporabnik:Vampire sarah|Vampire sarah]] | 1 |- | 4495 | [[Uporabnik:Valtee|Valtee]] | 1 |- | 4496 | [[Uporabnik:Valmir~slwiki|Valmir~slwiki]] | 1 |- | 4497 | [[Uporabnik:Valldemort|Valldemort]] | 1 |- | 4498 | [[Uporabnik:Valkira~slwiki|Valkira~slwiki]] | 1 |- | 4499 | [[Uporabnik:Vali~slwiki|Vali~slwiki]] | 1 |- | 4500 | [[Uporabnik:Valerija95|Valerija95]] | 1 |- | 4501 | [[Uporabnik:Valentina Romih|Valentina Romih]] | 1 |- | 4502 | [[Uporabnik:Valentina r|Valentina r]] | 1 |- | 4503 | [[Uporabnik:Valentina nemanich|Valentina nemanich]] | 1 |- | 4504 | [[Uporabnik:Valentina93|Valentina93]] | 1 |- | 4505 | [[Uporabnik:Valentin01|Valentin01]] | 1 |- | 4506 | [[Uporabnik:Valebon|Valebon]] | 1 |- | 4507 | [[Uporabnik:Valci h|Valci h]] | 1 |- | 4508 | [[Uporabnik:Vahid~slwiki|Vahid~slwiki]] | 1 |- | 4509 | [[Uporabnik:Vacovnikzivic|Vacovnikzivic]] | 1 |- | 4510 | [[Uporabnik:V1C1N1TY|V1C1N1TY]] | 1 |- | 4511 | [[Uporabnik:Uzt~slwiki|Uzt~slwiki]] | 1 |- | 4512 | [[Uporabnik:Uzivam101|Uzivam101]] | 1 |- | 4513 | [[Uporabnik:Uvodopivec|Uvodopivec]] | 1 |- | 4514 | [[Uporabnik:UV75|UV75]] | 1 |- | 4515 | [[Uporabnik:Utrampus|Utrampus]] | 1 |- | 4516 | [[Uporabnik:Ustvarjalka|Ustvarjalka]] | 1 |- | 4517 | [[Uporabnik:Ustersbacher|Ustersbacher]] | 1 |- | 4518 | [[Uporabnik:Usmiljeni|Usmiljeni]] | 1 |- | 4519 | [[Uporabnik:User674832|User674832]] | 1 |- | 4520 | [[Uporabnik:User351|User351]] | 1 |- | 4521 | [[Uporabnik:User122679|User122679]] | 1 |- | 4522 | [[Uporabnik:User 10110768|User 10110768]] | 1 |- | 4523 | [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] | 1 |- | 4524 | [[Uporabnik:Uschkaffee|Uschkaffee]] | 1 |- | 4525 | [[Uporabnik:Ursy girl|Ursy girl]] | 1 |- | 4526 | [[Uporabnik:Urssula|Urssula]] | 1 |- | 4527 | [[Uporabnik:Ursska|Ursska]] | 1 |- | 4528 | [[Uporabnik:Urssaa|Urssaa]] | 1 |- | 4529 | [[Uporabnik:Urska zerjal|Urska zerjal]] | 1 |- | 4530 | [[Uporabnik:Urskav89|Urskav89]] | 1 |- | 4531 | [[Uporabnik:Urskaum|Urskaum]] | 1 |- | 4532 | [[Uporabnik:Urška Svetek|Urška Svetek]] | 1 |- | 4533 | [[Uporabnik:UrškaŠkvorc|UrškaŠkvorc]] | 1 |- | 4534 | [[Uporabnik:Urskas|Urskas]] | 1 |- | 4535 | [[Uporabnik:Urskarudolf|Urskarudolf]] | 1 |- | 4536 | [[Uporabnik:UrskaP|UrskaP]] | 1 |- | 4537 | [[Uporabnik:Urska p|Urska p]] | 1 |- | 4538 | [[Uporabnik:Urska majk|Urska majk]] | 1 |- | 4539 | [[Uporabnik:Urskalevac|Urskalevac]] | 1 |- | 4540 | [[Uporabnik:Urska Kuznik|Urska Kuznik]] | 1 |- | 4541 | [[Uporabnik:Urska kozina|Urska kozina]] | 1 |- | 4542 | [[Uporabnik:UrškaKorelec|UrškaKorelec]] | 1 |- | 4543 | [[Uporabnik:Urskaklajn|Urskaklajn]] | 1 |- | 4544 | [[Uporabnik:Urškak|Urškak]] | 1 |- | 4545 | [[Uporabnik:Urska juretic|Urska juretic]] | 1 |- | 4546 | [[Uporabnik:Urška Jeranko|Urška Jeranko]] | 1 |- | 4547 | [[Uporabnik:UrskaJelercic|UrskaJelercic]] | 1 |- | 4548 | [[Uporabnik:Urska.gabrscek|Urska.gabrscek]] | 1 |- | 4549 | [[Uporabnik:Urška.D|Urška.D]] | 1 |- | 4550 | [[Uporabnik:Urska.cesnik.wiki|Urska.cesnik.wiki]] | 1 |- | 4551 | [[Uporabnik:UrskaAnja|UrskaAnja]] | 1 |- | 4552 | [[Uporabnik:Urskaa|Urskaa]] | 1 |- | 4553 | [[Uporabnik:Urska234|Urska234]] | 1 |- | 4554 | [[Uporabnik:Urska22|Urska22]] | 1 |- | 4555 | [[Uporabnik:Urska1306|Urska1306]] | 1 |- | 4556 | [[Uporabnik:UrsikaVolaric|UrsikaVolaric]] | 1 |- | 4557 | [[Uporabnik:Ursikaa|Ursikaa]] | 1 |- | 4558 | [[Uporabnik:UrsicZana|UrsicZana]] | 1 |- | 4559 | [[Uporabnik:Urshka|Urshka]] | 1 |- | 4560 | [[Uporabnik:Urschka|Urschka]] | 1 |- | 4561 | [[Uporabnik:Ursazgo|Ursazgo]] | 1 |- | 4562 | [[Uporabnik:Ursa Zakrajsek|Ursa Zakrajsek]] | 1 |- | 4563 | [[Uporabnik:Ursasega23|Ursasega23]] | 1 |- | 4564 | [[Uporabnik:Urša Kunstelj|Urša Kunstelj]] | 1 |- | 4565 | [[Uporabnik:Ursacol02|Ursacol02]] | 1 |- | 4566 | [[Uporabnik:Ursab93|Ursab93]] | 1 |- | 4567 | [[Uporabnik:Urša Ankerst|Urša Ankerst]] | 1 |- | 4568 | [[Uporabnik:Ursaa.bebe|Ursaa.bebe]] | 1 |- | 4569 | [[Uporabnik:Ursa123|Ursa123]] | 1 |- | 4570 | [[Uporabnik:Ursa00|Ursa00]] | 1 |- | 4571 | [[Uporabnik:UrosT.|UrosT.]] | 1 |- | 4572 | [[Uporabnik:Urosseka|Urosseka]] | 1 |- | 4573 | [[Uporabnik:Uros san|Uros san]] | 1 |- | 4574 | [[Uporabnik:Uroš Radosavljevič|Uroš Radosavljevič]] | 1 |- | 4575 | [[Uporabnik:Uroslesjak|Uroslesjak]] | 1 |- | 4576 | [[Uporabnik:Uroš Herman|Uroš Herman]] | 1 |- | 4577 | [[Uporabnik:UrOs 95|UrOs 95]] | 1 |- | 4578 | [[Uporabnik:Uros13|Uros13]] | 1 |- | 4579 | [[Uporabnik:Urnaček|Urnaček]] | 1 |- | 4580 | [[Uporabnik:Urkelevstek|Urkelevstek]] | 1 |- | 4581 | [[Uporabnik:Uri~slwiki|Uri~slwiki]] | 1 |- | 4582 | [[Uporabnik:Urhšj|Urhšj]] | 1 |- | 4583 | [[Uporabnik:UrhRozman|UrhRozman]] | 1 |- | 4584 | [[Uporabnik:Urh Meža|Urh Meža]] | 1 |- | 4585 | [[Uporabnik:Urejevalecwiki|Urejevalecwiki]] | 1 |- | 4586 | [[Uporabnik:Urejanje.si|Urejanje.si]] | 1 |- | 4587 | [[Uporabnik:Urednik UP|Urednik UP]] | 1 |- | 4588 | [[Uporabnik:Uredmiha|Uredmiha]] | 1 |- | 4589 | [[Uporabnik:Urbitheboss|Urbitheboss]] | 1 |- | 4590 | [[Uporabnik:Urbano~slwiki|Urbano~slwiki]] | 1 |- | 4591 | [[Uporabnik:Urban1991|Urban1991]] | 1 |- | 4592 | [[Uporabnik:Ur0s~slwiki|Ur0s~slwiki]] | 1 |- | 4593 | [[Uporabnik:Uporabniškoimekistegavnesliježezasedeno|Uporabniškoimekistegavnesliježezasedeno]] | 1 |- | 4594 | [[Uporabnik:Uporabnikmatej|Uporabnikmatej]] | 1 |- | 4595 | [[Uporabnik:Uporabnik dijak|Uporabnik dijak]] | 1 |- | 4596 | [[Uporabnik:Unpjeb|Unpjeb]] | 1 |- | 4597 | [[Uporabnik:Unknown IP|Unknown IP]] | 1 |- | 4598 | [[Uporabnik:Uni student567|Uni student567]] | 1 |- | 4599 | [[Uporabnik:Unique44|Unique44]] | 1 |- | 4600 | [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] | 1 |- | 4601 | [[Uporabnik:Unikatil9|Unikatil9]] | 1 |- | 4602 | [[Uporabnik:Unicornqueen666|Unicornqueen666]] | 1 |- | 4603 | [[Uporabnik:Una1|Una1]] | 1 |- | 4604 | [[Uporabnik:UN2024|UN2024]] | 1 |- | 4605 | [[Uporabnik:Umetnostzdaj|Umetnostzdaj]] | 1 |- | 4606 | [[Uporabnik:UltraplusRobert|UltraplusRobert]] | 1 |- | 4607 | [[Uporabnik:UltraCerkovnik123|UltraCerkovnik123]] | 1 |- | 4608 | [[Uporabnik:Ul~slwiki|Ul~slwiki]] | 1 |- | 4609 | [[Uporabnik:Uljbtf1|Uljbtf1]] | 1 |- | 4610 | [[Uporabnik:Uliana245|Uliana245]] | 1 |- | 4611 | [[Uporabnik:Ula.pollak|Ula.pollak]] | 1 |- | 4612 | [[Uporabnik:Ulapavlic|Ulapavlic]] | 1 |- | 4613 | [[Uporabnik:Ulanja|Ulanja]] | 1 |- | 4614 | [[Uporabnik:Ukrajnc|Ukrajnc]] | 1 |- | 4615 | [[Uporabnik:UK1a|UK1a]] | 1 |- | 4616 | [[Uporabnik:Ujemi dan|Ujemi dan]] | 1 |- | 4617 | [[Uporabnik:Uho22|Uho22]] | 1 |- | 4618 | [[Uporabnik:Ugwemuhwem Osas|Ugwemuhwem Osas]] | 1 |- | 4619 | [[Uporabnik:Ugantar|Ugantar]] | 1 |- | 4620 | [[Uporabnik:Ug77|Ug77]] | 1 |- | 4621 | [[Uporabnik:Ucvetan|Ucvetan]] | 1 |- | 4622 | [[Uporabnik:Uchusowie|Uchusowie]] | 1 |- | 4623 | [[Uporabnik:Ucenec1008|Ucenec1008]] | 1 |- | 4624 | [[Uporabnik:Ubav|Ubav]] | 1 |- | 4625 | [[Uporabnik:Uambrozic6|Uambrozic6]] | 1 |- | 4626 | [[Uporabnik:U 3w*=0O0=!|U 3w*=0O0=!]] | 1 |- | 4627 | [[Uporabnik:Tzagar|Tzagar]] | 1 |- | 4628 | [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] | 1 |- | 4629 | [[Uporabnik:Tylko Medycyna|Tylko Medycyna]] | 1 |- | 4630 | [[Uporabnik:TylerDurden91|TylerDurden91]] | 1 |- | 4631 | [[Uporabnik:TylerDurden|TylerDurden]] | 1 |- | 4632 | [[Uporabnik:Ty4thevenom|Ty4thevenom]] | 1 |- | 4633 | [[Uporabnik:TwizPlots|TwizPlots]] | 1 |- | 4634 | [[Uporabnik:TweetyPie|TweetyPie]] | 1 |- | 4635 | [[Uporabnik:Twapandula|Twapandula]] | 1 |- | 4636 | [[Uporabnik:Tvojamami333|Tvojamami333]] | 1 |- | 4637 | [[Uporabnik:Tvojamami1234|Tvojamami1234]] | 1 |- | 4638 | [[Uporabnik:Tveselinovic|Tveselinovic]] | 1 |- | 4639 | [[Uporabnik:Tvbv|Tvbv]] | 1 |- | 4640 | [[Uporabnik:Tuti42|Tuti42]] | 1 |- | 4641 | [[Uporabnik:Turnmiha|Turnmiha]] | 1 |- | 4642 | [[Uporabnik:Turkt|Turkt]] | 1 |- | 4643 | [[Uporabnik:Turjakd|Turjakd]] | 1 |- | 4644 | [[Uporabnik:Turboton|Turboton]] | 1 |- | 4645 | [[Uporabnik:TUPF|TUPF]] | 1 |- | 4646 | [[Uporabnik:Tunaticc|Tunaticc]] | 1 |- | 4647 | [[Uporabnik:Tumba~slwiki|Tumba~slwiki]] | 1 |- | 4648 | [[Uporabnik:TumachB|TumachB]] | 1 |- | 4649 | [[Uporabnik:Tugomir.a|Tugomir.a]] | 1 |- | 4650 | [[Uporabnik:Tudir|Tudir]] | 1 |- | 4651 | [[Uporabnik:Tubeve|Tubeve]] | 1 |- | 4652 | [[Uporabnik:Tuacantante|Tuacantante]] | 1 |- | 4653 | [[Uporabnik:Ttominc|Ttominc]] | 1 |- | 4654 | [[Uporabnik:Tt.irena|Tt.irena]] | 1 |- | 4655 | [[Uporabnik:Ttergl4v|Ttergl4v]] | 1 |- | 4656 | [[Uporabnik:Tsulic|Tsulic]] | 1 |- | 4657 | [[Uporabnik:Tsterk|Tsterk]] | 1 |- | 4658 | [[Uporabnik:Tšojlesev|Tšojlesev]] | 1 |- | 4659 | [[Uporabnik:TSA~slwiki|TSA~slwiki]] | 1 |- | 4660 | [[Uporabnik:Trzinka|Trzinka]] | 1 |- | 4661 | [[Uporabnik:Tržaččan|Tržaččan]] | 1 |- | 4662 | [[Uporabnik:Trush~slwiki|Trush~slwiki]] | 1 |- | 4663 | [[Uporabnik:Trunkn|Trunkn]] | 1 |- | 4664 | [[Uporabnik:TrueScience4U|TrueScience4U]] | 1 |- | 4665 | [[Uporabnik:TrueLegend23|TrueLegend23]] | 1 |- | 4666 | [[Uporabnik:Trudol|Trudol]] | 1 |- | 4667 | [[Uporabnik:Trubadurček|Trubadurček]] | 1 |- | 4668 | [[Uporabnik:Trollnado|Trollnado]] | 1 |- | 4669 | [[Uporabnik:Trollmojomon|Trollmojomon]] | 1 |- | 4670 | [[Uporabnik:Trojanski konji|Trojanski konji]] | 1 |- | 4671 | [[Uporabnik:TrogloFauna1|TrogloFauna1]] | 1 |- | 4672 | [[Uporabnik:Trogac|Trogac]] | 1 |- | 4673 | [[Uporabnik:Trobentica|Trobentica]] | 1 |- | 4674 | [[Uporabnik:Trobecx|Trobecx]] | 1 |- | 4675 | [[Uporabnik:Trobec|Trobec]] | 1 |- | 4676 | [[Uporabnik:Trnuljčica|Trnuljčica]] | 1 |- | 4677 | [[Uporabnik:Tri Sulis Tiyani|Tri Sulis Tiyani]] | 1 |- | 4678 | [[Uporabnik:Trisa.lesjak|Trisa.lesjak]] | 1 |- | 4679 | [[Uporabnik:Trioadijo|Trioadijo]] | 1 |- | 4680 | [[Uporabnik:Triglicerid|Triglicerid]] | 1 |- | 4681 | [[Uporabnik:Triglav film|Triglav film]] | 1 |- | 4682 | [[Uporabnik:Trica1970|Trica1970]] | 1 |- | 4683 | [[Uporabnik:Tretja|Tretja]] | 1 |- | 4684 | [[Uporabnik:Trepsi|Trepsi]] | 1 |- | 4685 | [[Uporabnik:TrbizanLara|TrbizanLara]] | 1 |- | 4686 | [[Uporabnik:Trashcandy|Trashcandy]] | 1 |- | 4687 | [[Uporabnik:Transfor.mice12|Transfor.mice12]] | 1 |- | 4688 | [[Uporabnik:Tranale|Tranale]] | 1 |- | 4689 | [[Uporabnik:Trampuz2572|Trampuz2572]] | 1 |- | 4690 | [[Uporabnik:Trajlala|Trajlala]] | 1 |- | 4691 | [[Uporabnik:Trajar|Trajar]] | 1 |- | 4692 | [[Uporabnik:TR|TR]] | 1 |- | 4693 | [[Uporabnik:Tprimo|Tprimo]] | 1 |- | 4694 | [[Uporabnik:T potocar|T potocar]] | 1 |- | 4695 | [[Uporabnik:Tplevnik|Tplevnik]] | 1 |- | 4696 | [[Uporabnik:Tpavs|Tpavs]] | 1 |- | 4697 | [[Uporabnik:Tp86|Tp86]] | 1 |- | 4698 | [[Uporabnik:Toyotomi Hideyoshi official|Toyotomi Hideyoshi official]] | 1 |- | 4699 | [[Uporabnik:Toward|Toward]] | 1 |- | 4700 | [[Uporabnik:Tourismgroup|Tourismgroup]] | 1 |- | 4701 | [[Uporabnik:Tositos|Tositos]] | 1 |- | 4702 | [[Uporabnik:Torta 55|Torta 55]] | 1 |- | 4703 | [[Uporabnik:To-ra-keon|To-ra-keon]] | 1 |- | 4704 | [[Uporabnik:Topolnikkramar|Topolnikkramar]] | 1 |- | 4705 | [[Uporabnik:Top.jure|Top.jure]] | 1 |- | 4706 | [[Uporabnik:Topjur02|Topjur02]] | 1 |- | 4707 | [[Uporabnik:TOPILINGO|TOPILINGO]] | 1 |- | 4708 | [[Uporabnik:Topguy5|Topguy5]] | 1 |- | 4709 | [[Uporabnik:TopGFranc|TopGFranc]] | 1 |- | 4710 | [[Uporabnik:TooMuchBeans|TooMuchBeans]] | 1 |- | 4711 | [[Uporabnik:Tonypbader|Tonypbader]] | 1 |- | 4712 | [[Uporabnik:Tontarina|Tontarina]] | 1 |- | 4713 | [[Uporabnik:Tonjoselo|Tonjoselo]] | 1 |- | 4714 | [[Uporabnik:TonioCiTonio201010|TonioCiTonio201010]] | 1 |- | 4715 | [[Uporabnik:Toni.fov|Toni.fov]] | 1 |- | 4716 | [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] | 1 |- | 4717 | [[Uporabnik:ToniČ91|ToniČ91]] | 1 |- | 4718 | [[Uporabnik:Tone1975|Tone1975]] | 1 |- | 4719 | [[Uporabnik:TomzySLO|TomzySLO]] | 1 |- | 4720 | [[Uporabnik:Tomy111~slwiki|Tomy111~slwiki]] | 1 |- | 4721 | [[Uporabnik:-toms445|-toms445]] | 1 |- | 4722 | [[Uporabnik:Tompso|Tompso]] | 1 |- | 4723 | [[Uporabnik:Tomo Julius|Tomo Julius]] | 1 |- | 4724 | [[Uporabnik:Tommy Lee J.|Tommy Lee J.]] | 1 |- | 4725 | [[Uporabnik:Tommy19|Tommy19]] | 1 |- | 4726 | [[Uporabnik:Tomikeber|Tomikeber]] | 1 |- | 4727 | [[Uporabnik:Tomiarctur|Tomiarctur]] | 1 |- | 4728 | [[Uporabnik:Tomex~slwiki|Tomex~slwiki]] | 1 |- | 4729 | [[Uporabnik:Tomaž Žibert|Tomaž Žibert]] | 1 |- | 4730 | [[Uporabnik:TomazUrska|TomazUrska]] | 1 |- | 4731 | [[Uporabnik:Tomaztr|Tomaztr]] | 1 |- | 4732 | [[Uporabnik:Tomažtavisok|Tomažtavisok]] | 1 |- | 4733 | [[Uporabnik:TomazSadar|TomazSadar]] | 1 |- | 4734 | [[Uporabnik:Tomazpodobnik|Tomazpodobnik]] | 1 |- | 4735 | [[Uporabnik:Tomaž pirnat|Tomaž pirnat]] | 1 |- | 4736 | [[Uporabnik:Tomaž Kocmur|Tomaž Kocmur]] | 1 |- | 4737 | [[Uporabnik:Tomazjozef|Tomazjozef]] | 1 |- | 4738 | [[Uporabnik:Tomazfifthguy|Tomazfifthguy]] | 1 |- | 4739 | [[Uporabnik:Tomazekvlakec|Tomazekvlakec]] | 1 |- | 4740 | [[Uporabnik:Tomaz96|Tomaz96]] | 1 |- | 4741 | [[Uporabnik:Tomaz90FFA|Tomaz90FFA]] | 1 |- | 4742 | [[Uporabnik:Tomaz2|Tomaz2]] | 1 |- | 4743 | [[Uporabnik:Tomaz100|Tomaz100]] | 1 |- | 4744 | [[Uporabnik:Tomas030|Tomas030]] | 1 |- | 4745 | [[Uporabnik:Tom1983|Tom1983]] | 1 |- | 4746 | [[Uporabnik:Tokiokinder|Tokiokinder]] | 1 |- | 4747 | [[Uporabnik:Toivonen|Toivonen]] | 1 |- | 4748 | [[Uporabnik:Toiletman33|Toiletman33]] | 1 |- | 4749 | [[Uporabnik:Tofuzla|Tofuzla]] | 1 |- | 4750 | [[Uporabnik:Tofife|Tofife]] | 1 |- | 4751 | [[Uporabnik:TodorBozhinov|TodorBozhinov]] | 1 |- | 4752 | [[Uporabnik:Toda20|Toda20]] | 1 |- | 4753 | [[Uporabnik:Tobistyle m|Tobistyle m]] | 1 |- | 4754 | [[Uporabnik:Tobias Conradi~slwiki|Tobias Conradi~slwiki]] | 1 |- | 4755 | [[Uporabnik:TNinaas|TNinaas]] | 1 |- | 4756 | [[Uporabnik:TMS~slwiki|TMS~slwiki]] | 1 |- | 4757 | [[Uporabnik:Tmilar|Tmilar]] | 1 |- | 4758 | [[Uporabnik:TMatko4|TMatko4]] | 1 |- | 4759 | [[Uporabnik:TLukass|TLukass]] | 1 |- | 4760 | [[Uporabnik:TLampret|TLampret]] | 1 |- | 4761 | [[Uporabnik:Tl4372|Tl4372]] | 1 |- | 4762 | [[Uporabnik:TK~slwiki|TK~slwiki]] | 1 |- | 4763 | [[Uporabnik:T kres|T kres]] | 1 |- | 4764 | [[Uporabnik:Tkovacic94|Tkovacic94]] | 1 |- | 4765 | [[Uporabnik:Tkosta|Tkosta]] | 1 |- | 4766 | [[Uporabnik:TKlobas|TKlobas]] | 1 |- | 4767 | [[Uporabnik:Tjrant|Tjrant]] | 1 |- | 4768 | [[Uporabnik:Tjersic|Tjersic]] | 1 |- | 4769 | [[Uporabnik:Tjelenko|Tjelenko]] | 1 |- | 4770 | [[Uporabnik:Tjaž.valentinčič|Tjaž.valentinčič]] | 1 |- | 4771 | [[Uporabnik:Tjaz staleker|Tjaz staleker]] | 1 |- | 4772 | [[Uporabnik:Tjaze|Tjaze]] | 1 |- | 4773 | [[Uporabnik:Tjaz66|Tjaz66]] | 1 |- | 4774 | [[Uporabnik:Tjašona|Tjašona]] | 1 |- | 4775 | [[Uporabnik:TJASNICEE|TJASNICEE]] | 1 |- | 4776 | [[Uporabnik:Tjaškovič|Tjaškovič]] | 1 |- | 4777 | [[Uporabnik:Tjaška991|Tjaška991]] | 1 |- | 4778 | [[Uporabnik:Tjaseq|Tjaseq]] | 1 |- | 4779 | [[Uporabnik:TjasDe|TjasDe]] | 1 |- | 4780 | [[Uporabnik:Tjaša Zupančič|Tjaša Zupančič]] | 1 |- | 4781 | [[Uporabnik:Tjasa zaplotnik|Tjasa zaplotnik]] | 1 |- | 4782 | [[Uporabnik:Tjaša Vrankar|Tjaša Vrankar]] | 1 |- | 4783 | [[Uporabnik:Tjasa to|Tjasa to]] | 1 |- | 4784 | [[Uporabnik:Tjasasamsa|Tjasasamsa]] | 1 |- | 4785 | [[Uporabnik:TjašaS|TjašaS]] | 1 |- | 4786 | [[Uporabnik:Tjasa.pracek|Tjasa.pracek]] | 1 |- | 4787 | [[Uporabnik:Tjasa.pog|Tjasa.pog]] | 1 |- | 4788 | [[Uporabnik:Tjasaom|Tjasaom]] | 1 |- | 4789 | [[Uporabnik:Tjasa.ogulin|Tjasa.ogulin]] | 1 |- | 4790 | [[Uporabnik:Tjasa.o|Tjasa.o]] | 1 |- | 4791 | [[Uporabnik:Tjaša novak|Tjaša novak]] | 1 |- | 4792 | [[Uporabnik:Tjasamravljak|Tjasamravljak]] | 1 |- | 4793 | [[Uporabnik:Tjaša Maljevac|Tjaša Maljevac]] | 1 |- | 4794 | [[Uporabnik:Tjaša Kopina|Tjaša Kopina]] | 1 |- | 4795 | [[Uporabnik:Tjasa Kocevar|Tjasa Kocevar]] | 1 |- | 4796 | [[Uporabnik:Tjaša Kerec|Tjaša Kerec]] | 1 |- | 4797 | [[Uporabnik:Tjasaje|Tjasaje]] | 1 |- | 4798 | [[Uporabnik:Tjasa Grom|Tjasa Grom]] | 1 |- | 4799 | [[Uporabnik:Tjasa.gorenc|Tjasa.gorenc]] | 1 |- | 4800 | [[Uporabnik:Tjasagersak|Tjasagersak]] | 1 |- | 4801 | [[Uporabnik:Tjasagale|Tjasagale]] | 1 |- | 4802 | [[Uporabnik:TjašaFurlan|TjašaFurlan]] | 1 |- | 4803 | [[Uporabnik:Tjasaerjavec|Tjasaerjavec]] | 1 |- | 4804 | [[Uporabnik:Tjasae|Tjasae]] | 1 |- | 4805 | [[Uporabnik:Tjaša Dragar|Tjaša Dragar]] | 1 |- | 4806 | [[Uporabnik:Tjasac|Tjasac]] | 1 |- | 4807 | [[Uporabnik:Tjasa90|Tjasa90]] | 1 |- | 4808 | [[Uporabnik:Tjasa78sk|Tjasa78sk]] | 1 |- | 4809 | [[Uporabnik:Tjasa777|Tjasa777]] | 1 |- | 4810 | [[Uporabnik:Tjaša 19|Tjaša 19]] | 1 |- | 4811 | [[Uporabnik:Tjasa0789|Tjasa0789]] | 1 |- | 4812 | [[Uporabnik:Tjan44|Tjan44]] | 1 |- | 4813 | [[Uporabnik:Tjaaasa|Tjaaasa]] | 1 |- | 4814 | [[Uporabnik:Titaniumx|Titaniumx]] | 1 |- | 4815 | [[Uporabnik:Tisazd|Tisazd]] | 1 |- | 4816 | [[Uporabnik:TisaStella|TisaStella]] | 1 |- | 4817 | [[Uporabnik:Tino Mamic|Tino Mamic]] | 1 |- | 4818 | [[Uporabnik:TinkaValenko|TinkaValenko]] | 1 |- | 4819 | [[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] | 1 |- | 4820 | [[Uporabnik:Tinkara Drstvenšek|Tinkara Drstvenšek]] | 1 |- | 4821 | [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] | 1 |- | 4822 | [[Uporabnik:Tinka nardin|Tinka nardin]] | 1 |- | 4823 | [[Uporabnik:Tinka Marinka|Tinka Marinka]] | 1 |- | 4824 | [[Uporabnik:TinkaLapajne|TinkaLapajne]] | 1 |- | 4825 | [[Uporabnik:Tinka25|Tinka25]] | 1 |- | 4826 | [[Uporabnik:Tinka2|Tinka2]] | 1 |- | 4827 | [[Uporabnik:Tinka186|Tinka186]] | 1 |- | 4828 | [[Uporabnik:Tinka12|Tinka12]] | 1 |- | 4829 | [[Uporabnik:Tineu|Tineu]] | 1 |- | 4830 | [[Uporabnik:TinePapic|TinePapic]] | 1 |- | 4831 | [[Uporabnik:Tine Logar 1953|Tine Logar 1953]] | 1 |- | 4832 | [[Uporabnik:Tincholina|Tincholina]] | 1 |- | 4833 | [[Uporabnik:Tinca.Kastelic|Tinca.Kastelic]] | 1 |- | 4834 | [[Uporabnik:Tina Zupančič|Tina Zupančič]] | 1 |- | 4835 | [[Uporabnik:Tina Župan|Tina Župan]] | 1 |- | 4836 | [[Uporabnik:Tina žakelj|Tina žakelj]] | 1 |- | 4837 | [[Uporabnik:Tinavel|Tinavel]] | 1 |- | 4838 | [[Uporabnik:Tinatster|Tinatster]] | 1 |- | 4839 | [[Uporabnik:Tinatoplisek|Tinatoplisek]] | 1 |- | 4840 | [[Uporabnik:Tinasveticic|Tinasveticic]] | 1 |- | 4841 | [[Uporabnik:Tina Spr|Tina Spr]] | 1 |- | 4842 | [[Uporabnik:Tina Sivec|Tina Sivec]] | 1 |- | 4843 | [[Uporabnik:Tinarepe|Tinarepe]] | 1 |- | 4844 | [[Uporabnik:Tina.Psi.|Tina.Psi.]] | 1 |- | 4845 | [[Uporabnik:Tinaprek|Tinaprek]] | 1 |- | 4846 | [[Uporabnik:Tinaplevnik9|Tinaplevnik9]] | 1 |- | 4847 | [[Uporabnik:Tinaplemelj|Tinaplemelj]] | 1 |- | 4848 | [[Uporabnik:Tina pirc|Tina pirc]] | 1 |- | 4849 | [[Uporabnik:Tina Petrič|Tina Petrič]] | 1 |- | 4850 | [[Uporabnik:TinaP22|TinaP22]] | 1 |- | 4851 | [[Uporabnik:TinaM87|TinaM87]] | 1 |- | 4852 | [[Uporabnik:Tinaltmed|Tinaltmed]] | 1 |- | 4853 | [[Uporabnik:Tina.lavric|Tina.lavric]] | 1 |- | 4854 | [[Uporabnik:Tina Krašovic|Tina Krašovic]] | 1 |- | 4855 | [[Uporabnik:Tina kočevar|Tina kočevar]] | 1 |- | 4856 | [[Uporabnik:Tinakaluza|Tinakaluza]] | 1 |- | 4857 | [[Uporabnik:Tina Iskra|Tina Iskra]] | 1 |- | 4858 | [[Uporabnik:Tinaheferle|Tinaheferle]] | 1 |- | 4859 | [[Uporabnik:Tina.fhsf|Tina.fhsf]] | 1 |- | 4860 | [[Uporabnik:Tina Drobnič|Tina Drobnič]] | 1 |- | 4861 | [[Uporabnik:Tina Campa|Tina Campa]] | 1 |- | 4862 | [[Uporabnik:Tinac|Tinac]] | 1 |- | 4863 | [[Uporabnik:Tinablablabla|Tinablablabla]] | 1 |- | 4864 | [[Uporabnik:Tina Batič|Tina Batič]] | 1 |- | 4865 | [[Uporabnik:TinaaaZ|TinaaaZ]] | 1 |- | 4866 | [[Uporabnik:Tina2mc|Tina2mc]] | 1 |- | 4867 | [[Uporabnik:Tina289|Tina289]] | 1 |- | 4868 | [[Uporabnik:Tina1988|Tina1988]] | 1 |- | 4869 | [[Uporabnik:Timotim1000|Timotim1000]] | 1 |- | 4870 | [[Uporabnik:Timotejvidovi|Timotejvidovi]] | 1 |- | 4871 | [[Uporabnik:Timotejs|Timotejs]] | 1 |- | 4872 | [[Uporabnik:Timotejnovak333|Timotejnovak333]] | 1 |- | 4873 | [[Uporabnik:Timotejlogistika|Timotejlogistika]] | 1 |- | 4874 | [[Uporabnik:Timotejklopcic|Timotejklopcic]] | 1 |- | 4875 | [[Uporabnik:Timmilosavljevic|Timmilosavljevic]] | 1 |- | 4876 | [[Uporabnik:Timkok19|Timkok19]] | 1 |- | 4877 | [[Uporabnik:Timjan97|Timjan97]] | 1 |- | 4878 | [[Uporabnik:Timica|Timica]] | 1 |- | 4879 | [[Uporabnik:Timi2002|Timi2002]] | 1 |- | 4880 | [[Uporabnik:Timcy|Timcy]] | 1 |- | 4881 | [[Uporabnik:Tim.cizej123|Tim.cizej123]] | 1 |- | 4882 | [[Uporabnik:TimC137|TimC137]] | 1 |- | 4883 | [[Uporabnik:Timbr10|Timbr10]] | 1 |- | 4884 | [[Uporabnik:Tim7567|Tim7567]] | 1 |- | 4885 | [[Uporabnik:Tim3217|Tim3217]] | 1 |- | 4886 | [[Uporabnik:Tim1234567891|Tim1234567891]] | 1 |- | 4887 | [[Uporabnik:Tileoreščki|Tileoreščki]] | 1 |- | 4888 | [[Uporabnik:Tilen Zupanc|Tilen Zupanc]] | 1 |- | 4889 | [[Uporabnik:Tilenzupan|Tilenzupan]] | 1 |- | 4890 | [[Uporabnik:Tilen vergles|Tilen vergles]] | 1 |- | 4891 | [[Uporabnik:Tilensu|Tilensu]] | 1 |- | 4892 | [[Uporabnik:Tilens7|Tilens7]] | 1 |- | 4893 | [[Uporabnik:Tilenp8|Tilenp8]] | 1 |- | 4894 | [[Uporabnik:Tilenk|Tilenk]] | 1 |- | 4895 | [[Uporabnik:Tilenh7|Tilenh7]] | 1 |- | 4896 | [[Uporabnik:TilenDragar|TilenDragar]] | 1 |- | 4897 | [[Uporabnik:Tilencencic|Tilencencic]] | 1 |- | 4898 | [[Uporabnik:TilenB|TilenB]] | 1 |- | 4899 | [[Uporabnik:TILEN30|TILEN30]] | 1 |- | 4900 | [[Uporabnik:Tijana.vrakelja|Tijana.vrakelja]] | 1 |- | 4901 | [[Uporabnik:TiiMii2014|TiiMii2014]] | 1 |- | 4902 | [[Uporabnik:Tiia4|Tiia4]] | 1 |- | 4903 | [[Uporabnik:Tihistihi87|Tihistihi87]] | 1 |- | 4904 | [[Uporabnik:Tigram~slwiki|Tigram~slwiki]] | 1 |- | 4905 | [[Uporabnik:Tigergod8|Tigergod8]] | 1 |- | 4906 | [[Uporabnik:TiEnGa|TiEnGa]] | 1 |- | 4907 | [[Uporabnik:TICKoper|TICKoper]] | 1 |- | 4908 | [[Uporabnik:Tiberius1978|Tiberius1978]] | 1 |- | 4909 | [[Uporabnik:Tiara Gruden|Tiara Gruden]] | 1 |- | 4910 | [[Uporabnik:Ti42slo|Ti42slo]] | 1 |- | 4911 | [[Uporabnik:Thorin Lindenshield|Thorin Lindenshield]] | 1 |- | 4912 | [[Uporabnik:Thor25|Thor25]] | 1 |- | 4913 | [[Uporabnik:Thomson Walt|Thomson Walt]] | 1 |- | 4914 | [[Uporabnik:Thomaswhitesmith|Thomaswhitesmith]] | 1 |- | 4915 | [[Uporabnik:Thom977|Thom977]] | 1 |- | 4916 | [[Uporabnik:Thinkblue|Thinkblue]] | 1 |- | 4917 | [[Uporabnik:Thezelva|Thezelva]] | 1 |- | 4918 | [[Uporabnik:Thewizardofoz1|Thewizardofoz1]] | 1 |- | 4919 | [[Uporabnik:TheTamau|TheTamau]] | 1 |- | 4920 | [[Uporabnik:Thetajsha|Thetajsha]] | 1 |- | 4921 | [[Uporabnik:Theslodriver|Theslodriver]] | 1 |- | 4922 | [[Uporabnik:The Rabbit1|The Rabbit1]] | 1 |- | 4923 | [[Uporabnik:Theone~slwiki|Theone~slwiki]] | 1 |- | 4924 | [[Uporabnik:TheOffspringFan|TheOffspringFan]] | 1 |- | 4925 | [[Uporabnik:TheNatsuKi|TheNatsuKi]] | 1 |- | 4926 | [[Uporabnik:Themostdavid|Themostdavid]] | 1 |- | 4927 | [[Uporabnik:TheLevious|TheLevious]] | 1 |- | 4928 | [[Uporabnik:The land of mu|The land of mu]] | 1 |- | 4929 | [[Uporabnik:Thegavric|Thegavric]] | 1 |- | 4930 | [[Uporabnik:TheDenix8|TheDenix8]] | 1 |- | 4931 | [[Uporabnik:Theborg|Theborg]] | 1 |- | 4932 | [[Uporabnik:Theblay2|Theblay2]] | 1 |- | 4933 | [[Uporabnik:Thats just someone in the war|Thats just someone in the war]] | 1 |- | 4934 | [[Uporabnik:Thart16|Thart16]] | 1 |- | 4935 | [[Uporabnik:Thamler|Thamler]] | 1 |- | 4936 | [[Uporabnik:Thadeus1490|Thadeus1490]] | 1 |- | 4937 | [[Uporabnik:Thadej|Thadej]] | 1 |- | 4938 | [[Uporabnik:Thabjanic|Thabjanic]] | 1 |- | 4939 | [[Uporabnik:Th3mistocles|Th3mistocles]] | 1 |- | 4940 | [[Uporabnik:Tg305|Tg305]] | 1 |- | 4941 | [[Uporabnik:TG111|TG111]] | 1 |- | 4942 | [[Uporabnik:Teycam|Teycam]] | 1 |- | 4943 | [[Uporabnik:TeyaHa|TeyaHa]] | 1 |- | 4944 | [[Uporabnik:Teya Černe|Teya Černe]] | 1 |- | 4945 | [[Uporabnik:Tevz2|Tevz2]] | 1 |- | 4946 | [[Uporabnik:Tevž123|Tevž123]] | 1 |- | 4947 | [[Uporabnik:TetaPavleta|TetaPavleta]] | 1 |- | 4948 | [[Uporabnik:TesP|TesP]] | 1 |- | 4949 | [[Uporabnik:Termshabit~slwiki|Termshabit~slwiki]] | 1 |- | 4950 | [[Uporabnik:Tereza Letalova|Tereza Letalova]] | 1 |- | 4951 | [[Uporabnik:Terence McKenna|Terence McKenna]] | 1 |- | 4952 | [[Uporabnik:Tepsa alen|Tepsa alen]] | 1 |- | 4953 | [[Uporabnik:Teorija in kritika|Teorija in kritika]] | 1 |- | 4954 | [[Uporabnik:Teophilip|Teophilip]] | 1 |- | 4955 | [[Uporabnik:Teokosic|Teokosic]] | 1 |- | 4956 | [[Uporabnik:TeodoraIlic|TeodoraIlic]] | 1 |- | 4957 | [[Uporabnik:Tentacle~slwiki|Tentacle~slwiki]] | 1 |- | 4958 | [[Uporabnik:Tende info|Tende info]] | 1 |- | 4959 | [[Uporabnik:Tele77|Tele77]] | 1 |- | 4960 | [[Uporabnik:Telče12344|Telče12344]] | 1 |- | 4961 | [[Uporabnik:Tejkooo|Tejkooo]] | 1 |- | 4962 | [[Uporabnik:Tejka11|Tejka11]] | 1 |- | 4963 | [[Uporabnik:Tejcy89|Tejcy89]] | 1 |- | 4964 | [[Uporabnik:Tejciflux|Tejciflux]] | 1 |- | 4965 | [[Uporabnik:TejaV|TejaV]] | 1 |- | 4966 | [[Uporabnik:TejaTK|TejaTK]] | 1 |- | 4967 | [[Uporabnik:Teja K.|Teja K.]] | 1 |- | 4968 | [[Uporabnik:Tejag93|Tejag93]] | 1 |- | 4969 | [[Uporabnik:Teja.bernot|Teja.bernot]] | 1 |- | 4970 | [[Uporabnik:Teja Arcon|Teja Arcon]] | 1 |- | 4971 | [[Uporabnik:Tejaa21|Tejaa21]] | 1 |- | 4972 | [[Uporabnik:Tejaa2|Tejaa2]] | 1 |- | 4973 | [[Uporabnik:Teja80|Teja80]] | 1 |- | 4974 | [[Uporabnik:Teja444|Teja444]] | 1 |- | 4975 | [[Uporabnik:Tehniška.varnost|Tehniška.varnost]] | 1 |- | 4976 | [[Uporabnik:Tehni3k|Tehni3k]] | 1 |- | 4977 | [[Uporabnik:Tedomedo|Tedomedo]] | 1 |- | 4978 | [[Uporabnik:Tedi121|Tedi121]] | 1 |- | 4979 | [[Uporabnik:Tedi1019|Tedi1019]] | 1 |- | 4980 | [[Uporabnik:Tectum|Tectum]] | 1 |- | 4981 | [[Uporabnik:TECMB|TECMB]] | 1 |- | 4982 | [[Uporabnik:TeaŽagar|TeaŽagar]] | 1 |- | 4983 | [[Uporabnik:Team96|Team96]] | 1 |- | 4984 | [[Uporabnik:Tealog|Tealog]] | 1 |- | 4985 | [[Uporabnik:Tea banfic|Tea banfic]] | 1 |- | 4986 | [[Uporabnik:Tea8|Tea8]] | 1 |- | 4987 | [[Uporabnik:TCWiki|TCWiki]] | 1 |- | 4988 | [[Uporabnik:Tcvetreznik|Tcvetreznik]] | 1 |- | 4989 | [[Uporabnik:TB~slwiki|TB~slwiki]] | 1 |- | 4990 | [[Uporabnik:Tbreck1|Tbreck1]] | 1 |- | 4991 | [[Uporabnik:Tberk92|Tberk92]] | 1 |- | 4992 | [[Uporabnik:Tbcrv|Tbcrv]] | 1 |- | 4993 | [[Uporabnik:Tayster|Tayster]] | 1 |- | 4994 | [[Uporabnik:Taya košir|Taya košir]] | 1 |- | 4995 | [[Uporabnik:Tavo|Tavo]] | 1 |- | 4996 | [[Uporabnik:TauntCard7300|TauntCard7300]] | 1 |- | 4997 | [[Uporabnik:Taubii|Taubii]] | 1 |- | 4998 | [[Uporabnik:Tatjana Malec|Tatjana Malec]] | 1 |- | 4999 | [[Uporabnik:Tatjana Logar|Tatjana Logar]] | 1 |- | 5000 | [[Uporabnik:TatjanaLesjak2|TatjanaLesjak2]] | 1 |- |} 2l9g5d4o4v1vt1i7id5tvvyne1idfyy Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/5001–6000 4 485417 6708319 6685889 2026-07-08T05:41:07Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 5001–6000 6708319 wikitext text/x-wiki === 5001–6000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 5001 | [[Uporabnik:Tatiana Pegan Sibelius|Tatiana Pegan Sibelius]] | 1 |- | 5002 | [[Uporabnik:TAŠKO|TAŠKO]] | 1 |- | 5003 | [[Uporabnik:Taska33|Taska33]] | 1 |- | 5004 | [[Uporabnik:Tar.sta.lan.got|Tar.sta.lan.got]] | 1 |- | 5005 | [[Uporabnik:TarasParas|TarasParas]] | 1 |- | 5006 | [[Uporabnik:Taraklun|Taraklun]] | 1 |- | 5007 | [[Uporabnik:TARAgrabrovec|TARAgrabrovec]] | 1 |- | 5008 | [[Uporabnik:TaPametni|TaPametni]] | 1 |- | 5009 | [[Uporabnik:Tanya~slwiki|Tanya~slwiki]] | 1 |- | 5010 | [[Uporabnik:TanjaVre|TanjaVre]] | 1 |- | 5011 | [[Uporabnik:Tanjaturk|Tanjaturk]] | 1 |- | 5012 | [[Uporabnik:TanjaSpanic|TanjaSpanic]] | 1 |- | 5013 | [[Uporabnik:Tanjas|Tanjas]] | 1 |- | 5014 | [[Uporabnik:Tanja s|Tanja s]] | 1 |- | 5015 | [[Uporabnik:Tanja lajkovic|Tanja lajkovic]] | 1 |- | 5016 | [[Uporabnik:Tanja Krhin|Tanja Krhin]] | 1 |- | 5017 | [[Uporabnik:Tanja Kos|Tanja Kos]] | 1 |- | 5018 | [[Uporabnik:Tanja.kobal|Tanja.kobal]] | 1 |- | 5019 | [[Uporabnik:Tanja jeric|Tanja jeric]] | 1 |- | 5020 | [[Uporabnik:Tanja Hribar|Tanja Hribar]] | 1 |- | 5021 | [[Uporabnik:Tanja.bolko|Tanja.bolko]] | 1 |- | 5022 | [[Uporabnik:TanjaBobek|TanjaBobek]] | 1 |- | 5023 | [[Uporabnik:Tanja2|Tanja2]] | 1 |- | 5024 | [[Uporabnik:Tanja1612|Tanja1612]] | 1 |- | 5025 | [[Uporabnik:Tanja1|Tanja1]] | 1 |- | 5026 | [[Uporabnik:Tanitojzla|Tanitojzla]] | 1 |- | 5027 | [[Uporabnik:TaniaS|TaniaS]] | 1 |- | 5028 | [[Uporabnik:TangoMike7|TangoMike7]] | 1 |- | 5029 | [[Uporabnik:TangIna66|TangIna66]] | 1 |- | 5030 | [[Uporabnik:Tandu|Tandu]] | 1 |- | 5031 | [[Uporabnik:Tammi87|Tammi87]] | 1 |- | 5032 | [[Uporabnik:Tam kjer je lepo|Tam kjer je lepo]] | 1 |- | 5033 | [[Uporabnik:Tamittami|Tamittami]] | 1 |- | 5034 | [[Uporabnik:Tamines|Tamines]] | 1 |- | 5035 | [[Uporabnik:Tamii|Tamii]] | 1 |- | 5036 | [[Uporabnik:Tamerlan98|Tamerlan98]] | 1 |- | 5037 | [[Uporabnik:Tamea|Tamea]] | 1 |- | 5038 | [[Uporabnik:Tamara Teofilović|Tamara Teofilović]] | 1 |- | 5039 | [[Uporabnik:Tamarastelcer|Tamarastelcer]] | 1 |- | 5040 | [[Uporabnik:Tamara.m91|Tamara.m91]] | 1 |- | 5041 | [[Uporabnik:TamaraKar|TamaraKar]] | 1 |- | 5042 | [[Uporabnik:Tamaraa26|Tamaraa26]] | 1 |- | 5043 | [[Uporabnik:Tamara31|Tamara31]] | 1 |- | 5044 | [[Uporabnik:TamalaSara|TamalaSara]] | 1 |- | 5045 | [[Uporabnik:Talma21|Talma21]] | 1 |- | 5046 | [[Uporabnik:Talitha~slwiki|Talitha~slwiki]] | 1 |- | 5047 | [[Uporabnik:Talithaskaya|Talithaskaya]] | 1 |- | 5048 | [[Uporabnik:Tali~slwiki|Tali~slwiki]] | 1 |- | 5049 | [[Uporabnik:Talent~slwiki|Talent~slwiki]] | 1 |- | 5050 | [[Uporabnik:Tajkaigolob|Tajkaigolob]] | 1 |- | 5051 | [[Uporabnik:Tajfek|Tajfek]] | 1 |- | 5052 | [[Uporabnik:Tajdavidmar|Tajdavidmar]] | 1 |- | 5053 | [[Uporabnik:TajdaO|TajdaO]] | 1 |- | 5054 | [[Uporabnik:Tajda91|Tajda91]] | 1 |- | 5055 | [[Uporabnik:Tajda23|Tajda23]] | 1 |- | 5056 | [[Uporabnik:Tajčka|Tajčka]] | 1 |- | 5057 | [[Uporabnik:Taja Slana|Taja Slana]] | 1 |- | 5058 | [[Uporabnik:TajaQz|TajaQz]] | 1 |- | 5059 | [[Uporabnik:Tajana Novinić|Tajana Novinić]] | 1 |- | 5060 | [[Uporabnik:Taja gorjan|Taja gorjan]] | 1 |- | 5061 | [[Uporabnik:Taja Bratovž|Taja Bratovž]] | 1 |- | 5062 | [[Uporabnik:Taine.h|Taine.h]] | 1 |- | 5063 | [[Uporabnik:Tahas|Tahas]] | 1 |- | 5064 | [[Uporabnik:Tahamzd|Tahamzd]] | 1 |- | 5065 | [[Uporabnik:Tadruj|Tadruj]] | 1 |- | 5066 | [[Uporabnik:TAdio|TAdio]] | 1 |- | 5067 | [[Uporabnik:Tadile1|Tadile1]] | 1 |- | 5068 | [[Uporabnik:Tadica|Tadica]] | 1 |- | 5069 | [[Uporabnik:Tadey93|Tadey93]] | 1 |- | 5070 | [[Uporabnik:Tadejtement|Tadejtement]] | 1 |- | 5071 | [[Uporabnik:Tadej schuster|Tadej schuster]] | 1 |- | 5072 | [[Uporabnik:Tadejscancar90|Tadejscancar90]] | 1 |- | 5073 | [[Uporabnik:TadejPlos|TadejPlos]] | 1 |- | 5074 | [[Uporabnik:Tadej.martinjak|Tadej.martinjak]] | 1 |- | 5075 | [[Uporabnik:Tadejkova|Tadejkova]] | 1 |- | 5076 | [[Uporabnik:Tadej Kolenc|Tadej Kolenc]] | 1 |- | 5077 | [[Uporabnik:Tadej.kobal247|Tadej.kobal247]] | 1 |- | 5078 | [[Uporabnik:TadejJa.|TadejJa.]] | 1 |- | 5079 | [[Uporabnik:Tadej J.|Tadej J.]] | 1 |- | 5080 | [[Uporabnik:Tadej cufar|Tadej cufar]] | 1 |- | 5081 | [[Uporabnik:Tadeja maček|Tadeja maček]] | 1 |- | 5082 | [[Uporabnik:TadejaLIkar|TadejaLIkar]] | 1 |- | 5083 | [[Uporabnik:Tadeja Lapanje|Tadeja Lapanje]] | 1 |- | 5084 | [[Uporabnik:Tadeja Klančnik|Tadeja Klančnik]] | 1 |- | 5085 | [[Uporabnik:Tadejahartman|Tadejahartman]] | 1 |- | 5086 | [[Uporabnik:Tadeja1405|Tadeja1405]] | 1 |- | 5087 | [[Uporabnik:Tadej977|Tadej977]] | 1 |- | 5088 | [[Uporabnik:Tadej11|Tadej11]] | 1 |- | 5089 | [[Uporabnik:Tabrias.t|Tabrias.t]] | 1 |- | 5090 | [[Uporabnik:Tabascohotsauce|Tabascohotsauce]] | 1 |- | 5091 | [[Uporabnik:Taavetti|Taavetti]] | 1 |- | 5092 | [[Uporabnik:T7ank|T7ank]] | 1 |- | 5093 | [[Uporabnik:T3hn0|T3hn0]] | 1 |- | 5094 | [[Uporabnik:T123at|T123at]] | 1 |- | 5095 | [[Uporabnik:T123a|T123a]] | 1 |- | 5096 | [[Uporabnik:T032146|T032146]] | 1 |- | 5097 | [[Uporabnik:Szogaj|Szogaj]] | 1 |- | 5098 | [[Uporabnik:Szasa~slwiki|Szasa~slwiki]] | 1 |- | 5099 | [[Uporabnik:Sž510|Sž510]] | 1 |- | 5100 | [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] | 1 |- | 5101 | [[Uporabnik:Sylphe~slwiki|Sylphe~slwiki]] | 1 |- | 5102 | [[Uporabnik:Sydelle|Sydelle]] | 1 |- | 5103 | [[Uporabnik:SyaWgnignahCehT|SyaWgnignahCehT]] | 1 |- | 5104 | [[Uporabnik:Switters|Switters]] | 1 |- | 5105 | [[Uporabnik:Sweetteapot|Sweetteapot]] | 1 |- | 5106 | [[Uporabnik:SvojeSreceKovacic|SvojeSreceKovacic]] | 1 |- | 5107 | [[Uporabnik:Svoboda~slwiki|Svoboda~slwiki]] | 1 |- | 5108 | [[Uporabnik:Svizec barjanski|Svizec barjanski]] | 1 |- | 5109 | [[Uporabnik:SviligojTaja|SviligojTaja]] | 1 |- | 5110 | [[Uporabnik:Svetovni popotnik|Svetovni popotnik]] | 1 |- | 5111 | [[Uporabnik:Svetlana Pavlin|Svetlana Pavlin]] | 1 |- | 5112 | [[Uporabnik:Svetecm|Svetecm]] | 1 |- | 5113 | [[Uporabnik:Sven88|Sven88]] | 1 |- | 5114 | [[Uporabnik:SvarunJ|SvarunJ]] | 1 |- | 5115 | [[Uporabnik:Svar~slwiki|Svar~slwiki]] | 1 |- | 5116 | [[Uporabnik:ŠvabŠpela|ŠvabŠpela]] | 1 |- | 5117 | [[Uporabnik:Suzi5p|Suzi5p]] | 1 |- | 5118 | [[Uporabnik:Suzana fartek|Suzana fartek]] | 1 |- | 5119 | [[Uporabnik:Suzana1987|Suzana1987]] | 1 |- | 5120 | [[Uporabnik:Suzana001|Suzana001]] | 1 |- | 5121 | [[Uporabnik:Suvren|Suvren]] | 1 |- | 5122 | [[Uporabnik:Susm|Susm]] | 1 |- | 5123 | [[Uporabnik:Susigms|Susigms]] | 1 |- | 5124 | [[Uporabnik:Survbuci|Survbuci]] | 1 |- | 5125 | [[Uporabnik:Surjpanj|Surjpanj]] | 1 |- | 5126 | [[Uporabnik:SurdusVII|SurdusVII]] | 1 |- | 5127 | [[Uporabnik:Suradnikime|Suradnikime]] | 1 |- | 5128 | [[Uporabnik:Superbojci|Superbojci]] | 1 |- | 5129 | [[Uporabnik:Sun.shine.x3|Sun.shine.x3]] | 1 |- | 5130 | [[Uporabnik:Sunrise5|Sunrise5]] | 1 |- | 5131 | [[Uporabnik:Sunkazz|Sunkazz]] | 1 |- | 5132 | [[Uporabnik:Sunflowerry|Sunflowerry]] | 1 |- | 5133 | [[Uporabnik:Sundance~slwiki|Sundance~slwiki]] | 1 |- | 5134 | [[Uporabnik:Sumskovoce|Sumskovoce]] | 1 |- | 5135 | [[Uporabnik:Sumerca|Sumerca]] | 1 |- | 5136 | [[Uporabnik:Šuligoj Gregor|Šuligoj Gregor]] | 1 |- | 5137 | [[Uporabnik:Sulc93|Sulc93]] | 1 |- | 5138 | [[Uporabnik:Sulc|Sulc]] | 1 |- | 5139 | [[Uporabnik:Sukislav|Sukislav]] | 1 |- | 5140 | [[Uporabnik:Suhi75|Suhi75]] | 1 |- | 5141 | [[Uporabnik:Suhadolec.Andraž|Suhadolec.Andraž]] | 1 |- | 5142 | [[Uporabnik:Sugarplum~slwiki|Sugarplum~slwiki]] | 1 |- | 5143 | [[Uporabnik:Sue Henley|Sue Henley]] | 1 |- | 5144 | [[Uporabnik:Succ3ssful|Succ3ssful]] | 1 |- | 5145 | [[Uporabnik:Subicj|Subicj]] | 1 |- | 5146 | [[Uporabnik:Sub grega|Sub grega]] | 1 |- | 5147 | [[Uporabnik:Su Annan|Su Annan]] | 1 |- | 5148 | [[Uporabnik:Sturm Katja|Sturm Katja]] | 1 |- | 5149 | [[Uporabnik:Studnurse|Studnurse]] | 1 |- | 5150 | [[Uporabnik:Studio3s|Studio3s]] | 1 |- | 5151 | [[Uporabnik:Studij99|Studij99]] | 1 |- | 5152 | [[Uporabnik:Studentfov|Studentfov]] | 1 |- | 5153 | [[Uporabnik:Studeno|Studeno]] | 1 |- | 5154 | [[Uporabnik:StrusAndrej|StrusAndrej]] | 1 |- | 5155 | [[Uporabnik:Štrudlček|Štrudlček]] | 1 |- | 5156 | [[Uporabnik:Strucka4|Strucka4]] | 1 |- | 5157 | [[Uporabnik:Strucb|Strucb]] | 1 |- | 5158 | [[Uporabnik:Strop~slwiki|Strop~slwiki]] | 1 |- | 5159 | [[Uporabnik:Stromi|Stromi]] | 1 |- | 5160 | [[Uporabnik:Strojancrt|Strojancrt]] | 1 |- | 5161 | [[Uporabnik:Strnad Karmen|Strnad Karmen]] | 1 |- | 5162 | [[Uporabnik:Strmecstrmec|Strmecstrmec]] | 1 |- | 5163 | [[Uporabnik:Stritar|Stritar]] | 1 |- | 5164 | [[Uporabnik:Striker (uzurpiran)|Striker (uzurpiran)]] | 1 |- | 5165 | [[Uporabnik:Stresnik61|Stresnik61]] | 1 |- | 5166 | [[Uporabnik:Stredic Sl|Stredic Sl]] | 1 |- | 5167 | [[Uporabnik:Stredic|Stredic]] | 1 |- | 5168 | [[Uporabnik:Štreber|Štreber]] | 1 |- | 5169 | [[Uporabnik:Strawberry44|Strawberry44]] | 1 |- | 5170 | [[Uporabnik:Stravinski79|Stravinski79]] | 1 |- | 5171 | [[Uporabnik:Strashky|Strashky]] | 1 |- | 5172 | [[Uporabnik:St.Miha|St.Miha]] | 1 |- | 5173 | [[Uporabnik:StivenTilen|StivenTilen]] | 1 |- | 5174 | [[Uporabnik:Stinkara|Stinkara]] | 1 |- | 5175 | [[Uporabnik:Sthajerc|Sthajerc]] | 1 |- | 5176 | [[Uporabnik:Stew14|Stew14]] | 1 |- | 5177 | [[Uporabnik:Stevko230|Stevko230]] | 1 |- | 5178 | [[Uporabnik:Stevard|Stevard]] | 1 |- | 5179 | [[Uporabnik:Stesh|Stesh]] | 1 |- | 5180 | [[Uporabnik:Stella Marela|Stella Marela]] | 1 |- | 5181 | [[Uporabnik:Stella7|Stella7]] | 1 |- | 5182 | [[Uporabnik:Stein um Stein|Stein um Stein]] | 1 |- | 5183 | [[Uporabnik:Stefbk|Stefbk]] | 1 |- | 5184 | [[Uporabnik:Stefanvujic1|Stefanvujic1]] | 1 |- | 5185 | [[Uporabnik:StefANksl|StefANksl]] | 1 |- | 5186 | [[Uporabnik:StefanB~slwiki|StefanB~slwiki]] | 1 |- | 5187 | [[Uporabnik:STAZIT|STAZIT]] | 1 |- | 5188 | [[Uporabnik:Stavi|Stavi]] | 1 |- | 5189 | [[Uporabnik:Stausinho|Stausinho]] | 1 |- | 5190 | [[Uporabnik:Statomanija|Statomanija]] | 1 |- | 5191 | [[Uporabnik:StaticLink|StaticLink]] | 1 |- | 5192 | [[Uporabnik:Statemind|Statemind]] | 1 |- | 5193 | [[Uporabnik:Stašakerin|Stašakerin]] | 1 |- | 5194 | [[Uporabnik:Staša Berkopec|Staša Berkopec]] | 1 |- | 5195 | [[Uporabnik:Star vs the forces of evil|Star vs the forces of evil]] | 1 |- | 5196 | [[Uporabnik:Starodobnik|Starodobnik]] | 1 |- | 5197 | [[Uporabnik:Stari prdec|Stari prdec]] | 1 |- | 5198 | [[Uporabnik:Starie|Starie]] | 1 |- | 5199 | [[Uporabnik:Starič S.|Starič S.]] | 1 |- | 5200 | [[Uporabnik:Staragara|Staragara]] | 1 |- | 5201 | [[Uporabnik:Stankoopekarski|Stankoopekarski]] | 1 |- | 5202 | [[Uporabnik:Stank321|Stank321]] | 1 |- | 5203 | [[Uporabnik:StaneM|StaneM]] | 1 |- | 5204 | [[Uporabnik:Stanciskarja|Stanciskarja]] | 1 |- | 5205 | [[Uporabnik:StaleYed|StaleYed]] | 1 |- | 5206 | [[Uporabnik:Stakolic|Stakolic]] | 1 |- | 5207 | [[Uporabnik:Stajler|Stajler]] | 1 |- | 5208 | [[Uporabnik:ŠtajerskaMetropolaMaribor|ŠtajerskaMetropolaMaribor]] | 1 |- | 5209 | [[Uporabnik:Stahras|Stahras]] | 1 |- | 5210 | [[Uporabnik:Staarrrr|Staarrrr]] | 1 |- | 5211 | [[Uporabnik:St1125|St1125]] | 1 |- | 5212 | [[Uporabnik:SStenovec|SStenovec]] | 1 |- | 5213 | [[Uporabnik:Sstefancic|Sstefancic]] | 1 |- | 5214 | [[Uporabnik:Sstanic|Sstanic]] | 1 |- | 5215 | [[Uporabnik:Sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss|Sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss]] | 1 |- | 5216 | [[Uporabnik:Sspp2019|Sspp2019]] | 1 |- | 5217 | [[Uporabnik:Sspjjoze|Sspjjoze]] | 1 |- | 5218 | [[Uporabnik:Sspegar|Sspegar]] | 1 |- | 5219 | [[Uporabnik:Sspdjug|Sspdjug]] | 1 |- | 5220 | [[Uporabnik:Sspan1|Sspan1]] | 1 |- | 5221 | [[Uporabnik:Ssonccek|Ssonccek]] | 1 |- | 5222 | [[Uporabnik:Sskljubnobtc|Sskljubnobtc]] | 1 |- | 5223 | [[Uporabnik:Sskj batman|Sskj batman]] | 1 |- | 5224 | [[Uporabnik:Ssepec|Ssepec]] | 1 |- | 5225 | [[Uporabnik:SSenica|SSenica]] | 1 |- | 5226 | [[Uporabnik:Ssandraa|Ssandraa]] | 1 |- | 5227 | [[Uporabnik:Ss|Ss]] | 1 |- | 5228 | [[Uporabnik:Srus|Srus]] | 1 |- | 5229 | [[Uporabnik:Srnaizgozda|Srnaizgozda]] | 1 |- | 5230 | [[Uporabnik:Srga|Srga]] | 1 |- | 5231 | [[Uporabnik:Srebrenica|Srebrenica]] | 1 |- | 5232 | [[Uporabnik:SrdjanMarin21|SrdjanMarin21]] | 1 |- | 5233 | [[Uporabnik:Srce farm|Srce farm]] | 1 |- | 5234 | [[Uporabnik:Sraufstok|Sraufstok]] | 1 |- | 5235 | [[Uporabnik:Srakoper|Srakoper]] | 1 |- | 5236 | [[Uporabnik:Squidoo81|Squidoo81]] | 1 |- | 5237 | [[Uporabnik:Squeek|Squeek]] | 1 |- | 5238 | [[Uporabnik:Square19901990|Square19901990]] | 1 |- | 5239 | [[Uporabnik:Spsoj23|Spsoj23]] | 1 |- | 5240 | [[Uporabnik:SPS2016|SPS2016]] | 1 |- | 5241 | [[Uporabnik:Sprukk|Sprukk]] | 1 |- | 5242 | [[Uporabnik:Spovednik|Spovednik]] | 1 |- | 5243 | [[Uporabnik:Sportzincs|Sportzincs]] | 1 |- | 5244 | [[Uporabnik:Sportstudio|Sportstudio]] | 1 |- | 5245 | [[Uporabnik:SportSlovenia|SportSlovenia]] | 1 |- | 5246 | [[Uporabnik:Sportnik15|Sportnik15]] | 1 |- | 5247 | [[Uporabnik:Spoli98|Spoli98]] | 1 |- | 5248 | [[Uporabnik:Spletko|Spletko]] | 1 |- | 5249 | [[Uporabnik:Spidy~slwiki|Spidy~slwiki]] | 1 |- | 5250 | [[Uporabnik:Sphinxmoth|Sphinxmoth]] | 1 |- | 5251 | [[Uporabnik:SpeVer1|SpeVer1]] | 1 |- | 5252 | [[Uporabnik:Špella.dezelak|Špella.dezelak]] | 1 |- | 5253 | [[Uporabnik:Spellaa|Spellaa]] | 1 |- | 5254 | [[Uporabnik:Spella92|Spella92]] | 1 |- | 5255 | [[Uporabnik:Spelinan|Spelinan]] | 1 |- | 5256 | [[Uporabnik:Speliii|Speliii]] | 1 |- | 5257 | [[Uporabnik:Špelča Oblak|Špelča Oblak]] | 1 |- | 5258 | [[Uporabnik:SpelcaG|SpelcaG]] | 1 |- | 5259 | [[Uporabnik:Spelca8|Spelca8]] | 1 |- | 5260 | [[Uporabnik:Spelca676|Spelca676]] | 1 |- | 5261 | [[Uporabnik:Špela velepič|Špela velepič]] | 1 |- | 5262 | [[Uporabnik:Spela Sopinger|Spela Sopinger]] | 1 |- | 5263 | [[Uporabnik:Spelasamsa|Spelasamsa]] | 1 |- | 5264 | [[Uporabnik:Spelapokovec|Spelapokovec]] | 1 |- | 5265 | [[Uporabnik:Spela novak|Spela novak]] | 1 |- | 5266 | [[Uporabnik:SpelaM|SpelaM]] | 1 |- | 5267 | [[Uporabnik:SpelaLip|SpelaLip]] | 1 |- | 5268 | [[Uporabnik:Špela.lemut|Špela.lemut]] | 1 |- | 5269 | [[Uporabnik:Spelakastelic|Spelakastelic]] | 1 |- | 5270 | [[Uporabnik:ŠpelaJ|ŠpelaJ]] | 1 |- | 5271 | [[Uporabnik:Špela Dolžan|Špela Dolžan]] | 1 |- | 5272 | [[Uporabnik:Špeladebeljak|Špeladebeljak]] | 1 |- | 5273 | [[Uporabnik:Špela Brezovar|Špela Brezovar]] | 1 |- | 5274 | [[Uporabnik:Spelaban|Spelaban]] | 1 |- | 5275 | [[Uporabnik:Špela90|Špela90]] | 1 |- | 5276 | [[Uporabnik:Spela22|Spela22]] | 1 |- | 5277 | [[Uporabnik:Špela1234|Špela1234]] | 1 |- | 5278 | [[Uporabnik:Spela11|Spela11]] | 1 |- | 5279 | [[Uporabnik:Spela0248|Spela0248]] | 1 |- | 5280 | [[Uporabnik:Spel123|Spel123]] | 1 |- | 5281 | [[Uporabnik:Spejovnik|Spejovnik]] | 1 |- | 5282 | [[Uporabnik:SPeedek|SPeedek]] | 1 |- | 5283 | [[Uporabnik:Spavlic|Spavlic]] | 1 |- | 5284 | [[Uporabnik:SparkleShark|SparkleShark]] | 1 |- | 5285 | [[Uporabnik:Spacejam2|Spacejam2]] | 1 |- | 5286 | [[Uporabnik:Space182|Space182]] | 1 |- | 5287 | [[Uporabnik:Sp2210|Sp2210]] | 1 |- | 5288 | [[Uporabnik:Sovica20|Sovica20]] | 1 |- | 5289 | [[Uporabnik:ŠOULJ|ŠOULJ]] | 1 |- | 5290 | [[Uporabnik:Soulfinger99|Soulfinger99]] | 1 |- | 5291 | [[Uporabnik:Sosed11|Sosed11]] | 1 |- | 5292 | [[Uporabnik:Sorsak5ra|Sorsak5ra]] | 1 |- | 5293 | [[Uporabnik:Sopakoto|Sopakoto]] | 1 |- | 5294 | [[Uporabnik:Sonydip|Sonydip]] | 1 |- | 5295 | [[Uporabnik:Sonjaxp|Sonjaxp]] | 1 |- | 5296 | [[Uporabnik:Sonjap|Sonjap]] | 1 |- | 5297 | [[Uporabnik:SonjaGajic|SonjaGajic]] | 1 |- | 5298 | [[Uporabnik:SonjaDro|SonjaDro]] | 1 |- | 5299 | [[Uporabnik:Sonja21|Sonja21]] | 1 |- | 5300 | [[Uporabnik:Sončica|Sončica]] | 1 |- | 5301 | [[Uporabnik:Sonchek18|Sonchek18]] | 1 |- | 5302 | [[Uporabnik:Sonceluna|Sonceluna]] | 1 |- | 5303 | [[Uporabnik:Soncek na nebu|Soncek na nebu]] | 1 |- | 5304 | [[Uporabnik:Soncek15|Soncek15]] | 1 |- | 5305 | [[Uporabnik:Soncek111|Soncek111]] | 1 |- | 5306 | [[Uporabnik:Sonček023|Sonček023]] | 1 |- | 5307 | [[Uporabnik:Sommerauer|Sommerauer]] | 1 |- | 5308 | [[Uporabnik:Someonexx|Someonexx]] | 1 |- | 5309 | [[Uporabnik:Šolski projekt|Šolski projekt]] | 1 |- | 5310 | [[Uporabnik:Solo000000|Solo000000]] | 1 |- | 5311 | [[Uporabnik:Soleil~slwiki|Soleil~slwiki]] | 1 |- | 5312 | [[Uporabnik:Solaxan|Solaxan]] | 1 |- | 5313 | [[Uporabnik:Solata2011|Solata2011]] | 1 |- | 5314 | [[Uporabnik:Solasarpi|Solasarpi]] | 1 |- | 5315 | [[Uporabnik:SolarSoul|SolarSoul]] | 1 |- | 5316 | [[Uporabnik:Solar.petra97|Solar.petra97]] | 1 |- | 5317 | [[Uporabnik:Sol1|Sol1]] | 1 |- | 5318 | [[Uporabnik:Sokac121|Sokac121]] | 1 |- | 5319 | [[Uporabnik:Sok88|Sok88]] | 1 |- | 5320 | [[Uporabnik:Sok1996|Sok1996]] | 1 |- | 5321 | [[Uporabnik:SOJVSRS|SOJVSRS]] | 1 |- | 5322 | [[Uporabnik:Soissons~slwiki|Soissons~slwiki]] | 1 |- | 5323 | [[Uporabnik:Sodoprstikopitar|Sodoprstikopitar]] | 1 |- | 5324 | [[Uporabnik:Soccersniper|Soccersniper]] | 1 |- | 5325 | [[Uporabnik:Sobberski|Sobberski]] | 1 |- | 5326 | [[Uporabnik:SNusa|SNusa]] | 1 |- | 5327 | [[Uporabnik:Snuderl|Snuderl]] | 1 |- | 5328 | [[Uporabnik:Snudekat|Snudekat]] | 1 |- | 5329 | [[Uporabnik:Snowman~slwiki|Snowman~slwiki]] | 1 |- | 5330 | [[Uporabnik:Snowflake91|Snowflake91]] | 1 |- | 5331 | [[Uporabnik:Snow.ff|Snow.ff]] | 1 |- | 5332 | [[Uporabnik:Snovik|Snovik]] | 1 |- | 5333 | [[Uporabnik:Snojlu|Snojlu]] | 1 |- | 5334 | [[Uporabnik:SNOB1107|SNOB1107]] | 1 |- | 5335 | [[Uporabnik:Snezinkica|Snezinkica]] | 1 |- | 5336 | [[Uporabnik:Snezana.antonic|Snezana.antonic]] | 1 |- | 5337 | [[Uporabnik:Snafu~slwiki|Snafu~slwiki]] | 1 |- | 5338 | [[Uporabnik:Smučanje|Smučanje]] | 1 |- | 5339 | [[Uporabnik:Smrketa123|Smrketa123]] | 1 |- | 5340 | [[Uporabnik:Smrdokavrinahuhu|Smrdokavrinahuhu]] | 1 |- | 5341 | [[Uporabnik:Smoothcheeks|Smoothcheeks]] | 1 |- | 5342 | [[Uporabnik:SMonika|SMonika]] | 1 |- | 5343 | [[Uporabnik:Š.Moharić|Š.Moharić]] | 1 |- | 5344 | [[Uporabnik:Smnzup|Smnzup]] | 1 |- | 5345 | [[Uporabnik:Smes|Smes]] | 1 |- | 5346 | [[Uporabnik:Smehljeva|Smehljeva]] | 1 |- | 5347 | [[Uporabnik:Smartwiki~slwiki|Smartwiki~slwiki]] | 1 |- | 5348 | [[Uporabnik:S.MAROŠEK|S.MAROŠEK]] | 1 |- | 5349 | [[Uporabnik:Smara|Smara]] | 1 |- | 5350 | [[Uporabnik:Smalcat|Smalcat]] | 1 |- | 5351 | [[Uporabnik:Smack~slwiki|Smack~slwiki]] | 1 |- | 5352 | [[Uporabnik:Smackdown~slwiki|Smackdown~slwiki]] | 1 |- | 5353 | [[Uporabnik:Slusalkica|Slusalkica]] | 1 |- | 5354 | [[Uporabnik:Slucijas|Slucijas]] | 1 |- | 5355 | [[Uporabnik:SloWiki321|SloWiki321]] | 1 |- | 5356 | [[Uporabnik:Slowiki|Slowiki]] | 1 |- | 5357 | [[Uporabnik:SloVolley|SloVolley]] | 1 |- | 5358 | [[Uporabnik:Slovjanin|Slovjanin]] | 1 |- | 5359 | [[Uporabnik:Slovid|Slovid]] | 1 |- | 5360 | [[Uporabnik:Slovenska.citalnica|Slovenska.citalnica]] | 1 |- | 5361 | [[Uporabnik:Slovenka13|Slovenka13]] | 1 |- | 5362 | [[Uporabnik:Slovenistka5|Slovenistka5]] | 1 |- | 5363 | [[Uporabnik:Slovenistka|Slovenistka]] | 1 |- | 5364 | [[Uporabnik:Slovenija1994|Slovenija1994]] | 1 |- | 5365 | [[Uporabnik:Sloveniansport|Sloveniansport]] | 1 |- | 5366 | [[Uporabnik:Sloveniafootball1898|Sloveniafootball1898]] | 1 |- | 5367 | [[Uporabnik:Sloveniadude|Sloveniadude]] | 1 |- | 5368 | [[Uporabnik:Slovene Comrade|Slovene Comrade]] | 1 |- | 5369 | [[Uporabnik:Slovene2|Slovene2]] | 1 |- | 5370 | [[Uporabnik:Slovencelj|Slovencelj]] | 1 |- | 5371 | [[Uporabnik:Slovarček|Slovarček]] | 1 |- | 5372 | [[Uporabnik:Slov3nc|Slov3nc]] | 1 |- | 5373 | [[Uporabnik:Slotrooper|Slotrooper]] | 1 |- | 5374 | [[Uporabnik:SloSlayer|SloSlayer]] | 1 |- | 5375 | [[Uporabnik:SloSki007|SloSki007]] | 1 |- | 5376 | [[Uporabnik:SloProGaming|SloProGaming]] | 1 |- | 5377 | [[Uporabnik:Slooiuz|Slooiuz]] | 1 |- | 5378 | [[Uporabnik:Slomedia|Slomedia]] | 1 |- | 5379 | [[Uporabnik:SloLord|SloLord]] | 1 |- | 5380 | [[Uporabnik:Slojanez|Slojanez]] | 1 |- | 5381 | [[Uporabnik:Slodre5|Slodre5]] | 1 |- | 5382 | [[Uporabnik:SloBoy996|SloBoy996]] | 1 |- | 5383 | [[Uporabnik:Slkn|Slkn]] | 1 |- | 5384 | [[Uporabnik:Slipknot guy|Slipknot guy]] | 1 |- | 5385 | [[Uporabnik:S.l.i.n.a.s.t.|S.l.i.n.a.s.t.]] | 1 |- | 5386 | [[Uporabnik:Slimi|Slimi]] | 1 |- | 5387 | [[Uporabnik:SlikarDuh|SlikarDuh]] | 1 |- | 5388 | [[Uporabnik:Slikar97|Slikar97]] | 1 |- | 5389 | [[Uporabnik:Slika1234|Slika1234]] | 1 |- | 5390 | [[Uporabnik:Slicktalking|Slicktalking]] | 1 |- | 5391 | [[Uporabnik:Slepplystar|Slepplystar]] | 1 |- | 5392 | [[Uporabnik:Sleeper7717|Sleeper7717]] | 1 |- | 5393 | [[Uporabnik:SlavoSerc|SlavoSerc]] | 1 |- | 5394 | [[Uporabnik:Slavić|Slavić]] | 1 |- | 5395 | [[Uporabnik:Slave~slwiki|Slave~slwiki]] | 1 |- | 5396 | [[Uporabnik:Slavczust|Slavczust]] | 1 |- | 5397 | [[Uporabnik:Slavc|Slavc]] | 1 |- | 5398 | [[Uporabnik:SlashZero|SlashZero]] | 1 |- | 5399 | [[Uporabnik:Slap|Slap]] | 1 |- | 5400 | [[Uporabnik:Slamzi12|Slamzi12]] | 1 |- | 5401 | [[Uporabnik:SL4971|SL4971]] | 1 |- | 5402 | [[Uporabnik:SkyWalkR|SkyWalkR]] | 1 |- | 5403 | [[Uporabnik:SkyMMMeow|SkyMMMeow]] | 1 |- | 5404 | [[Uporabnik:Skyflyer~slwiki|Skyflyer~slwiki]] | 1 |- | 5405 | [[Uporabnik:Skyfallingdown|Skyfallingdown]] | 1 |- | 5406 | [[Uporabnik:Skw 31|Skw 31]] | 1 |- | 5407 | [[Uporabnik:Skupina sled|Skupina sled]] | 1 |- | 5408 | [[Uporabnik:Skubez|Skubez]] | 1 |- | 5409 | [[Uporabnik:SkubaVojska|SkubaVojska]] | 1 |- | 5410 | [[Uporabnik:SKroflic|SKroflic]] | 1 |- | 5411 | [[Uporabnik:Skrizman|Skrizman]] | 1 |- | 5412 | [[Uporabnik:Skrinjarjan|Skrinjarjan]] | 1 |- | 5413 | [[Uporabnik:Skrat~slwiki|Skrat~slwiki]] | 1 |- | 5414 | [[Uporabnik:Skratek 14|Skratek 14]] | 1 |- | 5415 | [[Uporabnik:Skralovnik|Skralovnik]] | 1 |- | 5416 | [[Uporabnik:Skraj|Skraj]] | 1 |- | 5417 | [[Uporabnik:Skosmac1|Skosmac1]] | 1 |- | 5418 | [[Uporabnik:S.kolenc|S.kolenc]] | 1 |- | 5419 | [[Uporabnik:SkoldObsessive|SkoldObsessive]] | 1 |- | 5420 | [[Uporabnik:Škofija|Škofija]] | 1 |- | 5421 | [[Uporabnik:Skodice|Skodice]] | 1 |- | 5422 | [[Uporabnik:SkodelicaKave|SkodelicaKave]] | 1 |- | 5423 | [[Uporabnik:Sknap13|Sknap13]] | 1 |- | 5424 | [[Uporabnik:Skirsky|Skirsky]] | 1 |- | 5425 | [[Uporabnik:Skero14|Skero14]] | 1 |- | 5426 | [[Uporabnik:SkerlVerk|SkerlVerk]] | 1 |- | 5427 | [[Uporabnik:Skera|Skera]] | 1 |- | 5428 | [[Uporabnik:Skela Žedač|Skela Žedač]] | 1 |- | 5429 | [[Uporabnik:SkalarFlorjan|SkalarFlorjan]] | 1 |- | 5430 | [[Uporabnik:Sk2840|Sk2840]] | 1 |- | 5431 | [[Uporabnik:Sjeric|Sjeric]] | 1 |- | 5432 | [[Uporabnik:Six10|Six10]] | 1 |- | 5433 | [[Uporabnik:Sivec1|Sivec1]] | 1 |- | 5434 | [[Uporabnik:Sivci|Sivci]] | 1 |- | 5435 | [[Uporabnik:Sivalni-stroji|Sivalni-stroji]] | 1 |- | 5436 | [[Uporabnik:SirVertunt|SirVertunt]] | 1 |- | 5437 | [[Uporabnik:Sirine1195|Sirine1195]] | 1 |- | 5438 | [[Uporabnik:Sirenetta~slwiki|Sirenetta~slwiki]] | 1 |- | 5439 | [[Uporabnik:Sirca15|Sirca15]] | 1 |- | 5440 | [[Uporabnik:Sint-Truiden|Sint-Truiden]] | 1 |- | 5441 | [[Uporabnik:Sintija Mučibabić|Sintija Mučibabić]] | 1 |- | 5442 | [[Uporabnik:SinkoS|SinkoS]] | 1 |- | 5443 | [[Uporabnik:Sinja33|Sinja33]] | 1 |- | 5444 | [[Uporabnik:Sinigoj|Sinigoj]] | 1 |- | 5445 | [[Uporabnik:Simply280388|Simply280388]] | 1 |- | 5446 | [[Uporabnik:Šimpanz1|Šimpanz1]] | 1 |- | 5447 | [[Uporabnik:Simonzup|Simonzup]] | 1 |- | 5448 | [[Uporabnik:Simonv|Simonv]] | 1 |- | 5449 | [[Uporabnik:Simonus~slwiki|Simonus~slwiki]] | 1 |- | 5450 | [[Uporabnik:Simonstrgar|Simonstrgar]] | 1 |- | 5451 | [[Uporabnik:Simon.Muhic|Simon.Muhic]] | 1 |- | 5452 | [[Uporabnik:Simonmarko|Simonmarko]] | 1 |- | 5453 | [[Uporabnik:SimonJ|SimonJ]] | 1 |- | 5454 | [[Uporabnik:Simonika|Simonika]] | 1 |- | 5455 | [[Uporabnik:Simone041976|Simone041976]] | 1 |- | 5456 | [[Uporabnik:Simonb|Simonb]] | 1 |- | 5457 | [[Uporabnik:Simona.stariha|Simona.stariha]] | 1 |- | 5458 | [[Uporabnik:Simona Roškar|Simona Roškar]] | 1 |- | 5459 | [[Uporabnik:Simona malnar|Simona malnar]] | 1 |- | 5460 | [[Uporabnik:Simonakokalj90|Simonakokalj90]] | 1 |- | 5461 | [[Uporabnik:Simonaklemencic|Simonaklemencic]] | 1 |- | 5462 | [[Uporabnik:Simonaklancnik|Simonaklancnik]] | 1 |- | 5463 | [[Uporabnik:Simonabutala|Simonabutala]] | 1 |- | 5464 | [[Uporabnik:Simona87|Simona87]] | 1 |- | 5465 | [[Uporabnik:Simon4057|Simon4057]] | 1 |- | 5466 | [[Uporabnik:Simmona~slwiki|Simmona~slwiki]] | 1 |- | 5467 | [[Uporabnik:Simko63050191|Simko63050191]] | 1 |- | 5468 | [[Uporabnik:Simfra|Simfra]] | 1 |- | 5469 | [[Uporabnik:Simci11|Simci11]] | 1 |- | 5470 | [[Uporabnik:Simček|Simček]] | 1 |- | 5471 | [[Uporabnik:Simbol13|Simbol13]] | 1 |- | 5472 | [[Uporabnik:(SI)Matej|(SI)Matej]] | 1 |- | 5473 | [[Uporabnik:Silvo Karo|Silvo Karo]] | 1 |- | 5474 | [[Uporabnik:Silvia.hm|Silvia.hm]] | 1 |- | 5475 | [[Uporabnik:Silar|Silar]] | 1 |- | 5476 | [[Uporabnik:Sikonjak|Sikonjak]] | 1 |- | 5477 | [[Uporabnik:Sigzok|Sigzok]] | 1 |- | 5478 | [[Uporabnik:Siestapalma|Siestapalma]] | 1 |- | 5479 | [[Uporabnik:Siegfried Rotbart Deutscher|Siegfried Rotbart Deutscher]] | 1 |- | 5480 | [[Uporabnik:Sidd~slwiki|Sidd~slwiki]] | 1 |- | 5481 | [[Uporabnik:Sidbin|Sidbin]] | 1 |- | 5482 | [[Uporabnik:SiByte|SiByte]] | 1 |- | 5483 | [[Uporabnik:SI2000SI|SI2000SI]] | 1 |- | 5484 | [[Uporabnik:Shumski1945|Shumski1945]] | 1 |- | 5485 | [[Uporabnik:Shpellee|Shpellee]] | 1 |- | 5486 | [[Uporabnik:Shkupi Kumanova 1234|Shkupi Kumanova 1234]] | 1 |- | 5487 | [[Uporabnik:Shkis13|Shkis13]] | 1 |- | 5488 | [[Uporabnik:Shiesmine|Shiesmine]] | 1 |- | 5489 | [[Uporabnik:Shepard132|Shepard132]] | 1 |- | 5490 | [[Uporabnik:Sharonthenenbaum|Sharonthenenbaum]] | 1 |- | 5491 | [[Uporabnik:Share ier|Share ier]] | 1 |- | 5492 | [[Uporabnik:Shard~slwiki|Shard~slwiki]] | 1 |- | 5493 | [[Uporabnik:Shadow996|Shadow996]] | 1 |- | 5494 | [[Uporabnik:Sh4d0w~slwiki|Sh4d0w~slwiki]] | 1 |- | 5495 | [[Uporabnik:Sguzelj|Sguzelj]] | 1 |- | 5496 | [[Uporabnik:Sgregor|Sgregor]] | 1 |- | 5497 | [[Uporabnik:Severnomorje|Severnomorje]] | 1 |- | 5498 | [[Uporabnik:SeverinHutinski|SeverinHutinski]] | 1 |- | 5499 | [[Uporabnik:SevenOfSpades~slwiki|SevenOfSpades~slwiki]] | 1 |- | 5500 | [[Uporabnik:SettlingSnail|SettlingSnail]] | 1 |- | 5501 | [[Uporabnik:Setina Matic|Setina Matic]] | 1 |- | 5502 | [[Uporabnik:Sersenj|Sersenj]] | 1 |- | 5503 | [[Uporabnik:Sergejevic|Sergejevic]] | 1 |- | 5504 | [[Uporabnik:Sergeja Kos|Sergeja Kos]] | 1 |- | 5505 | [[Uporabnik:Sergeja G.|Sergeja G.]] | 1 |- | 5506 | [[Uporabnik:Sereia|Sereia]] | 1 |- | 5507 | [[Uporabnik:SeptumCordis|SeptumCordis]] | 1 |- | 5508 | [[Uporabnik:SeptemberWoman|SeptemberWoman]] | 1 |- | 5509 | [[Uporabnik:Senicar~slwiki|Senicar~slwiki]] | 1 |- | 5510 | [[Uporabnik:Sengatit|Sengatit]] | 1 |- | 5511 | [[Uporabnik:Selma Dedić|Selma Dedić]] | 1 |- | 5512 | [[Uporabnik:Sekula~slwiki|Sekula~slwiki]] | 1 |- | 5513 | [[Uporabnik:SekoranjaS|SekoranjaS]] | 1 |- | 5514 | [[Uporabnik:Sekica123|Sekica123]] | 1 |- | 5515 | [[Uporabnik:Sehnsucherin~slwiki|Sehnsucherin~slwiki]] | 1 |- | 5516 | [[Uporabnik:SeEnoRundo|SeEnoRundo]] | 1 |- | 5517 | [[Uporabnik:Sedovnik|Sedovnik]] | 1 |- | 5518 | [[Uporabnik:Sedorf|Sedorf]] | 1 |- | 5519 | [[Uporabnik:Sedefna snala|Sedefna snala]] | 1 |- | 5520 | [[Uporabnik:SecretAgentKlunk|SecretAgentKlunk]] | 1 |- | 5521 | [[Uporabnik:Secnjak15|Secnjak15]] | 1 |- | 5522 | [[Uporabnik:Secnikanja|Secnikanja]] | 1 |- | 5523 | [[Uporabnik:Sebooo.|Sebooo.]] | 1 |- | 5524 | [[Uporabnik:Sebituhtar|Sebituhtar]] | 1 |- | 5525 | [[Uporabnik:Sebastiansta|Sebastiansta]] | 1 |- | 5526 | [[Uporabnik:Sebastiano~slwiki|Sebastiano~slwiki]] | 1 |- | 5527 | [[Uporabnik:Sebaks|Sebaks]] | 1 |- | 5528 | [[Uporabnik:Seba75|Seba75]] | 1 |- | 5529 | [[Uporabnik:Seansoo~slwiki|Seansoo~slwiki]] | 1 |- | 5530 | [[Uporabnik:Sead Mahmutefendić|Sead Mahmutefendić]] | 1 |- | 5531 | [[Uporabnik:Sdukic|Sdukic]] | 1 |- | 5532 | [[Uporabnik:Sdssfd|Sdssfd]] | 1 |- | 5533 | [[Uporabnik:Sdolzan|Sdolzan]] | 1 |- | 5534 | [[Uporabnik:Scintauer|Scintauer]] | 1 |- | 5535 | [[Uporabnik:SciLEM|SciLEM]] | 1 |- | 5536 | [[Uporabnik:SciDoc18|SciDoc18]] | 1 |- | 5537 | [[Uporabnik:Schwana|Schwana]] | 1 |- | 5538 | [[Uporabnik:Schvrk|Schvrk]] | 1 |- | 5539 | [[Uporabnik:Schtalec|Schtalec]] | 1 |- | 5540 | [[Uporabnik:Schpell|Schpell]] | 1 |- | 5541 | [[Uporabnik:SchoInTschun|SchoInTschun]] | 1 |- | 5542 | [[Uporabnik:Schme|Schme]] | 1 |- | 5543 | [[Uporabnik:Schjora|Schjora]] | 1 |- | 5544 | [[Uporabnik:Scharcy|Scharcy]] | 1 |- | 5545 | [[Uporabnik:Scek88|Scek88]] | 1 |- | 5546 | [[Uporabnik:Scardaccione01|Scardaccione01]] | 1 |- | 5547 | [[Uporabnik:Scaniuss|Scaniuss]] | 1 |- | 5548 | [[Uporabnik:Sc7521|Sc7521]] | 1 |- | 5549 | [[Uporabnik:SberbankSI|SberbankSI]] | 1 |- | 5550 | [[Uporabnik:Sb842|Sb842]] | 1 |- | 5551 | [[Uporabnik:Sa&Vilalta|Sa&Vilalta]] | 1 |- | 5552 | [[Uporabnik:Savelij Zimin|Savelij Zimin]] | 1 |- | 5553 | [[Uporabnik:SAVATE|SAVATE]] | 1 |- | 5554 | [[Uporabnik:Sauron~slwiki|Sauron~slwiki]] | 1 |- | 5555 | [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] | 1 |- | 5556 | [[Uporabnik:Sauperl|Sauperl]] | 1 |- | 5557 | [[Uporabnik:Satanarh|Satanarh]] | 1 |- | 5558 | [[Uporabnik:Sasso0101|Sasso0101]] | 1 |- | 5559 | [[Uporabnik:SasquashFan2|SasquashFan2]] | 1 |- | 5560 | [[Uporabnik:Sasp9|Sasp9]] | 1 |- | 5561 | [[Uporabnik:Sasopul|Sasopul]] | 1 |- | 5562 | [[Uporabnik:Saso.mravljak|Saso.mravljak]] | 1 |- | 5563 | [[Uporabnik:Sašo Moškon|Sašo Moškon]] | 1 |- | 5564 | [[Uporabnik:Sasomik|Sasomik]] | 1 |- | 5565 | [[Uporabnik:SASO K|SASO K]] | 1 |- | 5566 | [[Uporabnik:Saso.ilisin1|Saso.ilisin1]] | 1 |- | 5567 | [[Uporabnik:Saschakr|Saschakr]] | 1 |- | 5568 | [[Uporabnik:Sasa.vucina|Sasa.vucina]] | 1 |- | 5569 | [[Uporabnik:SasaP-3579|SasaP-3579]] | 1 |- | 5570 | [[Uporabnik:Saša Milavec|Saša Milavec]] | 1 |- | 5571 | [[Uporabnik:Sasamar|Sasamar]] | 1 |- | 5572 | [[Uporabnik:Sasamaj|Sasamaj]] | 1 |- | 5573 | [[Uporabnik:Sasabajc|Sasabajc]] | 1 |- | 5574 | [[Uporabnik:SasaB1665|SasaB1665]] | 1 |- | 5575 | [[Uporabnik:Saša 01|Saša 01]] | 1 |- | 5576 | [[Uporabnik:Sas4|Sas4]] | 1 |- | 5577 | [[Uporabnik:Sarry~slwiki|Sarry~slwiki]] | 1 |- | 5578 | [[Uporabnik:Sarica77|Sarica77]] | 1 |- | 5579 | [[Uporabnik:Šargarepa|Šargarepa]] | 1 |- | 5580 | [[Uporabnik:Sareta|Sareta]] | 1 |- | 5581 | [[Uporabnik:Sarelule|Sarelule]] | 1 |- | 5582 | [[Uporabnik:Sarcyka131|Sarcyka131]] | 1 |- | 5583 | [[Uporabnik:SarciRen|SarciRen]] | 1 |- | 5584 | [[Uporabnik:Saravuckovic|Saravuckovic]] | 1 |- | 5585 | [[Uporabnik:Sara shiney|Sara shiney]] | 1 |- | 5586 | [[Uporabnik:SarandaZogaj|SarandaZogaj]] | 1 |- | 5587 | [[Uporabnik:Saramijailovic|Saramijailovic]] | 1 |- | 5588 | [[Uporabnik:SaraMarn|SaraMarn]] | 1 |- | 5589 | [[Uporabnik:Sarakeber|Sarakeber]] | 1 |- | 5590 | [[Uporabnik:Sara Kavazovic|Sara Kavazovic]] | 1 |- | 5591 | [[Uporabnik:Sara Kač|Sara Kač]] | 1 |- | 5592 | [[Uporabnik:Sarak1990|Sarak1990]] | 1 |- | 5593 | [[Uporabnik:Sarahorvat|Sarahorvat]] | 1 |- | 5594 | [[Uporabnik:Sarah C.|Sarah C.]] | 1 |- | 5595 | [[Uporabnik:Sara Gulam|Sara Gulam]] | 1 |- | 5596 | [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] | 1 |- | 5597 | [[Uporabnik:SaraFarkas13|SaraFarkas13]] | 1 |- | 5598 | [[Uporabnik:Sara Farkaš|Sara Farkaš]] | 1 |- | 5599 | [[Uporabnik:Saradenzic|Saradenzic]] | 1 |- | 5600 | [[Uporabnik:Sara Cicpolk|Sara Cicpolk]] | 1 |- | 5601 | [[Uporabnik:Sarac1994|Sarac1994]] | 1 |- | 5602 | [[Uporabnik:SaraBug|SaraBug]] | 1 |- | 5603 | [[Uporabnik:Sarabrcar|Sarabrcar]] | 1 |- | 5604 | [[Uporabnik:Sapo~slwiki|Sapo~slwiki]] | 1 |- | 5605 | [[Uporabnik:Sanychi|Sanychi]] | 1 |- | 5606 | [[Uporabnik:San Marco Venice|San Marco Venice]] | 1 |- | 5607 | [[Uporabnik:Sankaareudead|Sankaareudead]] | 1 |- | 5608 | [[Uporabnik:Sanje 2014|Sanje 2014]] | 1 |- | 5609 | [[Uporabnik:Sanja Zalar|Sanja Zalar]] | 1 |- | 5610 | [[Uporabnik:Sanjavci|Sanjavci]] | 1 |- | 5611 | [[Uporabnik:Sanja.strojin|Sanja.strojin]] | 1 |- | 5612 | [[Uporabnik:Sanja Roškar|Sanja Roškar]] | 1 |- | 5613 | [[Uporabnik:Sanja Mijajlovič|Sanja Mijajlovič]] | 1 |- | 5614 | [[Uporabnik:SanjaGajanovićinMinelaPuškar|SanjaGajanovićinMinelaPuškar]] | 1 |- | 5615 | [[Uporabnik:Sanja Dorota|Sanja Dorota]] | 1 |- | 5616 | [[Uporabnik:Sanja bukovec|Sanja bukovec]] | 1 |- | 5617 | [[Uporabnik:Sanja1999|Sanja1999]] | 1 |- | 5618 | [[Uporabnik:Sanirana|Sanirana]] | 1 |- | 5619 | [[Uporabnik:Sangor|Sangor]] | 1 |- | 5620 | [[Uporabnik:Sanela.zoran|Sanela.zoran]] | 1 |- | 5621 | [[Uporabnik:Sandrika21|Sandrika21]] | 1 |- | 5622 | [[Uporabnik:Sandrica.modic|Sandrica.modic]] | 1 |- | 5623 | [[Uporabnik:Sandria P|Sandria P]] | 1 |- | 5624 | [[Uporabnik:Sandrcek|Sandrcek]] | 1 |- | 5625 | [[Uporabnik:SandraWeiss|SandraWeiss]] | 1 |- | 5626 | [[Uporabnik:Sandra Vidmar|Sandra Vidmar]] | 1 |- | 5627 | [[Uporabnik:Sandra stumberger|Sandra stumberger]] | 1 |- | 5628 | [[Uporabnik:Sandra Oblak|Sandra Oblak]] | 1 |- | 5629 | [[Uporabnik:SANDRAMETKA|SANDRAMETKA]] | 1 |- | 5630 | [[Uporabnik:Sandra lipovec|Sandra lipovec]] | 1 |- | 5631 | [[Uporabnik:Sandralara06|Sandralara06]] | 1 |- | 5632 | [[Uporabnik:Sandra.jakomin|Sandra.jakomin]] | 1 |- | 5633 | [[Uporabnik:Sandra15~slwiki|Sandra15~slwiki]] | 1 |- | 5634 | [[Uporabnik:Sandra00|Sandra00]] | 1 |- | 5635 | [[Uporabnik:Sandorx|Sandorx]] | 1 |- | 5636 | [[Uporabnik:Sandokan12|Sandokan12]] | 1 |- | 5637 | [[Uporabnik:Sandokan1000|Sandokan1000]] | 1 |- | 5638 | [[Uporabnik:Sandizev|Sandizev]] | 1 |- | 5639 | [[Uporabnik:Sanditiatai|Sanditiatai]] | 1 |- | 5640 | [[Uporabnik:Sandiloz|Sandiloz]] | 1 |- | 5641 | [[Uporabnik:SandiBandi|SandiBandi]] | 1 |- | 5642 | [[Uporabnik:Sandesh9822|Sandesh9822]] | 1 |- | 5643 | [[Uporabnik:Samurai9992|Samurai9992]] | 1 |- | 5644 | [[Uporabnik:SamuelKristan|SamuelKristan]] | 1 |- | 5645 | [[Uporabnik:Samueldevetak|Samueldevetak]] | 1 |- | 5646 | [[Uporabnik:Samuel1306|Samuel1306]] | 1 |- | 5647 | [[Uporabnik:Samstudij|Samstudij]] | 1 |- | 5648 | [[Uporabnik:Sam Siera|Sam Siera]] | 1 |- | 5649 | [[Uporabnik:Samoti|Samoti]] | 1 |- | 5650 | [[Uporabnik:Samoswoja|Samoswoja]] | 1 |- | 5651 | [[Uporabnik:Samo Skralovnik|Samo Skralovnik]] | 1 |- | 5652 | [[Uporabnik:Samo Oberstar|Samo Oberstar]] | 1 |- | 5653 | [[Uporabnik:Samojaz|Samojaz]] | 1 |- | 5654 | [[Uporabnik:Samo137|Samo137]] | 1 |- | 5655 | [[Uporabnik:Samir11|Samir11]] | 1 |- | 5656 | [[Uporabnik:Samantha0shadow|Samantha0shadow]] | 1 |- | 5657 | [[Uporabnik:Salvad83|Salvad83]] | 1 |- | 5658 | [[Uporabnik:Salko|Salko]] | 1 |- | 5659 | [[Uporabnik:SalanderLisa|SalanderLisa]] | 1 |- | 5660 | [[Uporabnik:Salamija Rok|Salamija Rok]] | 1 |- | 5661 | [[Uporabnik:Sakmat|Sakmat]] | 1 |- | 5662 | [[Uporabnik:SakineZorcic|SakineZorcic]] | 1 |- | 5663 | [[Uporabnik:Sajorepan|Sajorepan]] | 1 |- | 5664 | [[Uporabnik:Sajmn|Sajmn]] | 1 |- | 5665 | [[Uporabnik:SAINT~slwiki|SAINT~slwiki]] | 1 |- | 5666 | [[Uporabnik:Saintdeath|Saintdeath]] | 1 |- | 5667 | [[Uporabnik:Sagittaviolin|Sagittaviolin]] | 1 |- | 5668 | [[Uporabnik:Sagittarius~slwiki|Sagittarius~slwiki]] | 1 |- | 5669 | [[Uporabnik:Sagi12345|Sagi12345]] | 1 |- | 5670 | [[Uporabnik:Saeros~slwiki|Saeros~slwiki]] | 1 |- | 5671 | [[Uporabnik:SadniJogurt|SadniJogurt]] | 1 |- | 5672 | [[Uporabnik:Sadje200|Sadje200]] | 1 |- | 5673 | [[Uporabnik:ŠAD|ŠAD]] | 1 |- | 5674 | [[Uporabnik:Sacreum|Sacreum]] | 1 |- | 5675 | [[Uporabnik:Sachiko|Sachiko]] | 1 |- | 5676 | [[Uporabnik:Sachaalamire|Sachaalamire]] | 1 |- | 5677 | [[Uporabnik:Sabrino4ka|Sabrino4ka]] | 1 |- | 5678 | [[Uporabnik:Sabrina.karajkovic|Sabrina.karajkovic]] | 1 |- | 5679 | [[Uporabnik:Sabotelli|Sabotelli]] | 1 |- | 5680 | [[Uporabnik:Sabinčula|Sabinčula]] | 1 |- | 5681 | [[Uporabnik:Sabinca Poljanšek|Sabinca Poljanšek]] | 1 |- | 5682 | [[Uporabnik:Sabina Trdan|Sabina Trdan]] | 1 |- | 5683 | [[Uporabnik:Sabina.topolnik|Sabina.topolnik]] | 1 |- | 5684 | [[Uporabnik:Sabina.sabic94|Sabina.sabic94]] | 1 |- | 5685 | [[Uporabnik:Sabinar|Sabinar]] | 1 |- | 5686 | [[Uporabnik:Sabina pančur|Sabina pančur]] | 1 |- | 5687 | [[Uporabnik:Sabinamalina|Sabinamalina]] | 1 |- | 5688 | [[Uporabnik:Sabina.k.87|Sabina.k.87]] | 1 |- | 5689 | [[Uporabnik:Sabinaj|Sabinaj]] | 1 |- | 5690 | [[Uporabnik:Sabina Gerdina|Sabina Gerdina]] | 1 |- | 5691 | [[Uporabnik:Sabinadrn|Sabinadrn]] | 1 |- | 5692 | [[Uporabnik:Sabina.bravec|Sabina.bravec]] | 1 |- | 5693 | [[Uporabnik:Sabinabine|Sabinabine]] | 1 |- | 5694 | [[Uporabnik:Sabinabiba|Sabinabiba]] | 1 |- | 5695 | [[Uporabnik:Sabaheta|Sabaheta]] | 1 |- | 5696 | [[Uporabnik:Sabac123|Sabac123]] | 1 |- | 5697 | [[Uporabnik:Saavik256~slwiki|Saavik256~slwiki]] | 1 |- | 5698 | [[Uporabnik:Saaraa7|Saaraa7]] | 1 |- | 5699 | [[Uporabnik:S5tjasa|S5tjasa]] | 1 |- | 5700 | [[Uporabnik:S5andv|S5andv]] | 1 |- | 5701 | [[Uporabnik:S4ry|S4ry]] | 1 |- | 5702 | [[Uporabnik:S0me0ne0|S0me0ne0]] | 1 |- | 5703 | [[Uporabnik:Rzek25|Rzek25]] | 1 |- | 5704 | [[Uporabnik:Rwiki200|Rwiki200]] | 1 |- | 5705 | [[Uporabnik:Rvnucec|Rvnucec]] | 1 |- | 5706 | [[Uporabnik:Rutar16|Rutar16]] | 1 |- | 5707 | [[Uporabnik:Rusavacvetka|Rusavacvetka]] | 1 |- | 5708 | [[Uporabnik:Rupicapra Rupicapra|Rupicapra Rupicapra]] | 1 |- | 5709 | [[Uporabnik:Rugierro|Rugierro]] | 1 |- | 5710 | [[Uporabnik:Rudolf.devinski|Rudolf.devinski]] | 1 |- | 5711 | [[Uporabnik:Rudi.m|Rudi.m]] | 1 |- | 5712 | [[Uporabnik:Ruby123456789|Ruby123456789]] | 1 |- | 5713 | [[Uporabnik:Rtovsak|Rtovsak]] | 1 |- | 5714 | [[Uporabnik:Rstopar|Rstopar]] | 1 |- | 5715 | [[Uporabnik:R.sinkovec|R.sinkovec]] | 1 |- | 5716 | [[Uporabnik:Rsercer|Rsercer]] | 1 |- | 5717 | [[Uporabnik:Rroblek|Rroblek]] | 1 |- | 5718 | [[Uporabnik:Rrimc|Rrimc]] | 1 |- | 5719 | [[Uporabnik:RRebeka|RRebeka]] | 1 |- | 5720 | [[Uporabnik:Rpredan|Rpredan]] | 1 |- | 5721 | [[Uporabnik:R. P.|R. P.]] | 1 |- | 5722 | [[Uporabnik:Rozles|Rozles]] | 1 |- | 5723 | [[Uporabnik:Rozalijar|Rozalijar]] | 1 |- | 5724 | [[Uporabnik:Royanès~slwiki|Royanès~slwiki]] | 1 |- | 5725 | [[Uporabnik:Rox|Rox]] | 1 |- | 5726 | [[Uporabnik:RovcaninM|RovcaninM]] | 1 |- | 5727 | [[Uporabnik:Rotnik1231|Rotnik1231]] | 1 |- | 5728 | [[Uporabnik:Rotara|Rotara]] | 1 |- | 5729 | [[Uporabnik:Rost frei|Rost frei]] | 1 |- | 5730 | [[Uporabnik:Rossoneri~slwiki|Rossoneri~slwiki]] | 1 |- | 5731 | [[Uporabnik:Rose Taylor|Rose Taylor]] | 1 |- | 5732 | [[Uporabnik:Rosana1993|Rosana1993]] | 1 |- | 5733 | [[Uporabnik:Rosalee97|Rosalee97]] | 1 |- | 5734 | [[Uporabnik:Roreven|Roreven]] | 1 |- | 5735 | [[Uporabnik:Roni125|Roni125]] | 1 |- | 5736 | [[Uporabnik:Rongloful|Rongloful]] | 1 |- | 5737 | [[Uporabnik:RoNaLdO 7|RoNaLdO 7]] | 1 |- | 5738 | [[Uporabnik:RomeoOscarKilo|RomeoOscarKilo]] | 1 |- | 5739 | [[Uporabnik:Romansvn|Romansvn]] | 1 |- | 5740 | [[Uporabnik:Romana.tomic|Romana.tomic]] | 1 |- | 5741 | [[Uporabnik:Romana.tavcar|Romana.tavcar]] | 1 |- | 5742 | [[Uporabnik:Romana pravne|Romana pravne]] | 1 |- | 5743 | [[Uporabnik:Romana235|Romana235]] | 1 |- | 5744 | [[Uporabnik:RolandaAmek|RolandaAmek]] | 1 |- | 5745 | [[Uporabnik:Rok Žitnik|Rok Žitnik]] | 1 |- | 5746 | [[Uporabnik:Rokzitko|Rokzitko]] | 1 |- | 5747 | [[Uporabnik:Roky90|Roky90]] | 1 |- | 5748 | [[Uporabnik:Roky1337|Roky1337]] | 1 |- | 5749 | [[Uporabnik:RokVrtin|RokVrtin]] | 1 |- | 5750 | [[Uporabnik:Rok V. in Jakob Š.|Rok V. in Jakob Š.]] | 1 |- | 5751 | [[Uporabnik:Rokuk|Rokuk]] | 1 |- | 5752 | [[Uporabnik:Rokstar743|Rokstar743]] | 1 |- | 5753 | [[Uporabnik:Rok Špacapan|Rok Špacapan]] | 1 |- | 5754 | [[Uporabnik:RokSimic|RokSimic]] | 1 |- | 5755 | [[Uporabnik:Rok.selko|Rok.selko]] | 1 |- | 5756 | [[Uporabnik:Rok puhar|Rok puhar]] | 1 |- | 5757 | [[Uporabnik:RokP|RokP]] | 1 |- | 5758 | [[Uporabnik:Rok Nežič|Rok Nežič]] | 1 |- | 5759 | [[Uporabnik:Rok Mrvič|Rok Mrvič]] | 1 |- | 5760 | [[Uporabnik:Rokm|Rokm]] | 1 |- | 5761 | [[Uporabnik:Rokk8|Rokk8]] | 1 |- | 5762 | [[Uporabnik:Rokinjure|Rokinjure]] | 1 |- | 5763 | [[Uporabnik:Rokgm|Rokgm]] | 1 |- | 5764 | [[Uporabnik:Rokg11|Rokg11]] | 1 |- | 5765 | [[Uporabnik:Rok&Denis|Rok&Denis]] | 1 |- | 5766 | [[Uporabnik:Rokbeigot|Rokbeigot]] | 1 |- | 5767 | [[Uporabnik:Rok85|Rok85]] | 1 |- | 5768 | [[Uporabnik:Rok301|Rok301]] | 1 |- | 5769 | [[Uporabnik:Rok1998|Rok1998]] | 1 |- | 5770 | [[Uporabnik:Rok12345|Rok12345]] | 1 |- | 5771 | [[Uporabnik:Rojmin|Rojmin]] | 1 |- | 5772 | [[Uporabnik:Rojenice|Rojenice]] | 1 |- | 5773 | [[Uporabnik:Rogtea|Rogtea]] | 1 |- | 5774 | [[Uporabnik:Rogi9900|Rogi9900]] | 1 |- | 5775 | [[Uporabnik:Rogatko|Rogatko]] | 1 |- | 5776 | [[Uporabnik:Rogalsky~slwiki|Rogalsky~slwiki]] | 1 |- | 5777 | [[Uporabnik:RockyMint|RockyMint]] | 1 |- | 5778 | [[Uporabnik:Rock mc1|Rock mc1]] | 1 |- | 5779 | [[Uporabnik:Rock&Blues|Rock&Blues]] | 1 |- | 5780 | [[Uporabnik:Rocco|Rocco]] | 1 |- | 5781 | [[Uporabnik:Robi~slwiki|Robi~slwiki]] | 1 |- | 5782 | [[Uporabnik:Robinrismal|Robinrismal]] | 1 |- | 5783 | [[Uporabnik:Robimaselj|Robimaselj]] | 1 |- | 5784 | [[Uporabnik:RobiDanij|RobiDanij]] | 1 |- | 5785 | [[Uporabnik:Robi7|Robi7]] | 1 |- | 5786 | [[Uporabnik:Robi41|Robi41]] | 1 |- | 5787 | [[Uporabnik:Robertv~slwiki|Robertv~slwiki]] | 1 |- | 5788 | [[Uporabnik:Robert~slwiki|Robert~slwiki]] | 1 |- | 5789 | [[Uporabnik:RobertSkan|RobertSkan]] | 1 |- | 5790 | [[Uporabnik:Robert Pavlovič|Robert Pavlovič]] | 1 |- | 5791 | [[Uporabnik:RobertK~slwiki|RobertK~slwiki]] | 1 |- | 5792 | [[Uporabnik:Robert.ko|Robert.ko]] | 1 |- | 5793 | [[Uporabnik:Robert Ivanc 1|Robert Ivanc 1]] | 1 |- | 5794 | [[Uporabnik:Robert Fonda|Robert Fonda]] | 1 |- | 5795 | [[Uporabnik:Robert.coso|Robert.coso]] | 1 |- | 5796 | [[Uporabnik:Robert321|Robert321]] | 1 |- | 5797 | [[Uporabnik:Robbus|Robbus]] | 1 |- | 5798 | [[Uporabnik:Robbar|Robbar]] | 1 |- | 5799 | [[Uporabnik:Rob1Mar|Rob1Mar]] | 1 |- | 5800 | [[Uporabnik:RoadracerSLO|RoadracerSLO]] | 1 |- | 5801 | [[Uporabnik:Roader|Roader]] | 1 |- | 5802 | [[Uporabnik:RNurse|RNurse]] | 1 |- | 5803 | [[Uporabnik:Rmarinic|Rmarinic]] | 1 |- | 5804 | [[Uporabnik:Rkicma|Rkicma]] | 1 |- | 5805 | [[Uporabnik:Rkamnikar|Rkamnikar]] | 1 |- | 5806 | [[Uporabnik:Rizik123|Rizik123]] | 1 |- | 5807 | [[Uporabnik:Rissi|Rissi]] | 1 |- | 5808 | [[Uporabnik:Risba|Risba]] | 1 |- | 5809 | [[Uporabnik:Risa LB|Risa LB]] | 1 |- | 5810 | [[Uporabnik:Ripdfg|Ripdfg]] | 1 |- | 5811 | [[Uporabnik:Riot77~slwiki|Riot77~slwiki]] | 1 |- | 5812 | [[Uporabnik:Rinksarah1|Rinksarah1]] | 1 |- | 5813 | [[Uporabnik:Rina Perko|Rina Perko]] | 1 |- | 5814 | [[Uporabnik:Riky~slwiki|Riky~slwiki]] | 1 |- | 5815 | [[Uporabnik:Riksjag|Riksjag]] | 1 |- | 5816 | [[Uporabnik:Riko d.o.o.|Riko d.o.o.]] | 1 |- | 5817 | [[Uporabnik:Rikarda|Rikarda]] | 1 |- | 5818 | [[Uporabnik:RiJoPaGe|RiJoPaGe]] | 1 |- | 5819 | [[Uporabnik:Rijavecm|Rijavecm]] | 1 |- | 5820 | [[Uporabnik:Riddler84|Riddler84]] | 1 |- | 5821 | [[Uporabnik:Ricuka|Ricuka]] | 1 |- | 5822 | [[Uporabnik:Rick570|Rick570]] | 1 |- | 5823 | [[Uporabnik:Richard~slwiki|Richard~slwiki]] | 1 |- | 5824 | [[Uporabnik:Ribicpepe|Ribicpepe]] | 1 |- | 5825 | [[Uporabnik:Rhona|Rhona]] | 1 |- | 5826 | [[Uporabnik:RHAXHIJA|RHAXHIJA]] | 1 |- | 5827 | [[Uporabnik:RGlobokar|RGlobokar]] | 1 |- | 5828 | [[Uporabnik:RFunicorn|RFunicorn]] | 1 |- | 5829 | [[Uporabnik:Rfegus|Rfegus]] | 1 |- | 5830 | [[Uporabnik:RFalls|RFalls]] | 1 |- | 5831 | [[Uporabnik:Rezzek|Rezzek]] | 1 |- | 5832 | [[Uporabnik:Reyer~slwiki|Reyer~slwiki]] | 1 |- | 5833 | [[Uporabnik:RexMortali|RexMortali]] | 1 |- | 5834 | [[Uporabnik:Revolucionar~slwiki|Revolucionar~slwiki]] | 1 |- | 5835 | [[Uporabnik:RetroFuture|RetroFuture]] | 1 |- | 5836 | [[Uporabnik:Reptor|Reptor]] | 1 |- | 5837 | [[Uporabnik:Rene.brunec|Rene.brunec]] | 1 |- | 5838 | [[Uporabnik:RenatoI|RenatoI]] | 1 |- | 5839 | [[Uporabnik:Renatka198824|Renatka198824]] | 1 |- | 5840 | [[Uporabnik:Renata93|Renata93]] | 1 |- | 5841 | [[Uporabnik:Renamed user 88jsnr93ig|Renamed user 88jsnr93ig]] | 1 |- | 5842 | [[Uporabnik:Renamed user 2b0b748e55904714594b99ac70049d56|Renamed user 2b0b748e55904714594b99ac70049d56]] | 1 |- | 5843 | [[Uporabnik:Remi994|Remi994]] | 1 |- | 5844 | [[Uporabnik:RejcD05|RejcD05]] | 1 |- | 5845 | [[Uporabnik:Reinthal~slwiki|Reinthal~slwiki]] | 1 |- | 5846 | [[Uporabnik:Rehberger|Rehberger]] | 1 |- | 5847 | [[Uporabnik:Regina Rahela|Regina Rahela]] | 1 |- | 5848 | [[Uporabnik:Reginamelisa|Reginamelisa]] | 1 |- | 5849 | [[Uporabnik:Refrigerator~slwiki|Refrigerator~slwiki]] | 1 |- | 5850 | [[Uporabnik:Referatprednostno|Referatprednostno]] | 1 |- | 5851 | [[Uporabnik:Redyheady|Redyheady]] | 1 |- | 5852 | [[Uporabnik:Redok8|Redok8]] | 1 |- | 5853 | [[Uporabnik:Rednova10|Rednova10]] | 1 |- | 5854 | [[Uporabnik:RebolE|RebolE]] | 1 |- | 5855 | [[Uporabnik:Rebekakov|Rebekakov]] | 1 |- | 5856 | [[Uporabnik:Rebeka Brunšek|Rebeka Brunšek]] | 1 |- | 5857 | [[Uporabnik:Rebekabregar|Rebekabregar]] | 1 |- | 5858 | [[Uporabnik:RebekaBrcvak|RebekaBrcvak]] | 1 |- | 5859 | [[Uporabnik:Rebeka89|Rebeka89]] | 1 |- | 5860 | [[Uporabnik:Real Sergent|Real Sergent]] | 1 |- | 5861 | [[Uporabnik:Rdezma|Rdezma]] | 1 |- | 5862 | [[Uporabnik:Rdeča opica|Rdeča opica]] | 1 |- | 5863 | [[Uporabnik:Rcuckovic|Rcuckovic]] | 1 |- | 5864 | [[Uporabnik:Rbratec|Rbratec]] | 1 |- | 5865 | [[Uporabnik:Razala|Razala]] | 1 |- | 5866 | [[Uporabnik:Raykiller911|Raykiller911]] | 1 |- | 5867 | [[Uporabnik:Rawnanso|Rawnanso]] | 1 |- | 5868 | [[Uporabnik:Ravnjak sobot|Ravnjak sobot]] | 1 |- | 5869 | [[Uporabnik:Ravnateljstvo|Ravnateljstvo]] | 1 |- | 5870 | [[Uporabnik:Ravenist|Ravenist]] | 1 |- | 5871 | [[Uporabnik:Ratter~slwiki|Ratter~slwiki]] | 1 |- | 5872 | [[Uporabnik:Rastislav Sustarsic|Rastislav Sustarsic]] | 1 |- | 5873 | [[Uporabnik:Raško Đukanović|Raško Đukanović]] | 1 |- | 5874 | [[Uporabnik:Rapper~slwiki|Rapper~slwiki]] | 1 |- | 5875 | [[Uporabnik:Raphael~slwiki|Raphael~slwiki]] | 1 |- | 5876 | [[Uporabnik:Ranná hviezda|Ranná hviezda]] | 1 |- | 5877 | [[Uporabnik:Ranjaro|Ranjaro]] | 1 |- | 5878 | [[Uporabnik:Ranaverde9|Ranaverde9]] | 1 |- | 5879 | [[Uporabnik:RaMiBRu|RaMiBRu]] | 1 |- | 5880 | [[Uporabnik:RamboTweetyBird|RamboTweetyBird]] | 1 |- | 5881 | [[Uporabnik:Ralu~slwiki|Ralu~slwiki]] | 1 |- | 5882 | [[Uporabnik:RakinvirpoK|RakinvirpoK]] | 1 |- | 5883 | [[Uporabnik:Rajzm|Rajzm]] | 1 |- | 5884 | [[Uporabnik:Rajteric|Rajteric]] | 1 |- | 5885 | [[Uporabnik:Railicmladen|Railicmladen]] | 1 |- | 5886 | [[Uporabnik:Rahnek|Rahnek]] | 1 |- | 5887 | [[Uporabnik:Ragod|Ragod]] | 1 |- | 5888 | [[Uporabnik:Rago|Rago]] | 1 |- | 5889 | [[Uporabnik:Ragerk|Ragerk]] | 1 |- | 5890 | [[Uporabnik:Rafiki~slwiki|Rafiki~slwiki]] | 1 |- | 5891 | [[Uporabnik:Radovednostkrepi|Radovednostkrepi]] | 1 |- | 5892 | [[Uporabnik:Rados~slwiki|Rados~slwiki]] | 1 |- | 5893 | [[Uporabnik:Radopan|Radopan]] | 1 |- | 5894 | [[Uporabnik:Racunalnicar|Racunalnicar]] | 1 |- | 5895 | [[Uporabnik:RaBBiTKa|RaBBiTKa]] | 1 |- | 5896 | [[Uporabnik:R5lucijumps|R5lucijumps]] | 1 |- | 5897 | [[Uporabnik:Qwert56~slwiki|Qwert56~slwiki]] | 1 |- | 5898 | [[Uporabnik:QUIiiiii|QUIiiiii]] | 1 |- | 5899 | [[Uporabnik:Quickload|Quickload]] | 1 |- | 5900 | [[Uporabnik:Queenofspades95|Queenofspades95]] | 1 |- | 5901 | [[Uporabnik:Qubacubazamniauser|Qubacubazamniauser]] | 1 |- | 5902 | [[Uporabnik:Qoq49|Qoq49]] | 1 |- | 5903 | [[Uporabnik:PZUFIC|PZUFIC]] | 1 |- | 5904 | [[Uporabnik:Pzn2020|Pzn2020]] | 1 |- | 5905 | [[Uporabnik:Pzabret|Pzabret]] | 1 |- | 5906 | [[Uporabnik:P.vrhovnik|P.vrhovnik]] | 1 |- | 5907 | [[Uporabnik:Pvcokna|Pvcokna]] | 1 |- | 5908 | [[Uporabnik:Putr|Putr]] | 1 |- | 5909 | [[Uporabnik:PutkaZbilje|PutkaZbilje]] | 1 |- | 5910 | [[Uporabnik:Pusnik14|Pusnik14]] | 1 |- | 5911 | [[Uporabnik:Purplemunchmallow|Purplemunchmallow]] | 1 |- | 5912 | [[Uporabnik:PurityLane|PurityLane]] | 1 |- | 5913 | [[Uporabnik:Purg.aljaz|Purg.aljaz]] | 1 |- | 5914 | [[Uporabnik:Punk nejči|Punk nejči]] | 1 |- | 5915 | [[Uporabnik:PUnK|PUnK]] | 1 |- | 5916 | [[Uporabnik:Pundigaka|Pundigaka]] | 1 |- | 5917 | [[Uporabnik:Pumpkin212|Pumpkin212]] | 1 |- | 5918 | [[Uporabnik:Pumpie|Pumpie]] | 1 |- | 5919 | [[Uporabnik:Puhi|Puhi]] | 1 |- | 5920 | [[Uporabnik:Puella~slwiki|Puella~slwiki]] | 1 |- | 5921 | [[Uporabnik:Puci 13|Puci 13]] | 1 |- | 5922 | [[Uporabnik:Pubi2010|Pubi2010]] | 1 |- | 5923 | [[Uporabnik:Ptio|Ptio]] | 1 |- | 5924 | [[Uporabnik:Pteichme|Pteichme]] | 1 |- | 5925 | [[Uporabnik:Psycho172~slwiki|Psycho172~slwiki]] | 1 |- | 5926 | [[Uporabnik:Psihologija|Psihologija]] | 1 |- | 5927 | [[Uporabnik:Psiholog-92|Psiholog-92]] | 1 |- | 5928 | [[Uporabnik:Psandi|Psandi]] | 1 |- | 5929 | [[Uporabnik:Prvaupotic|Prvaupotic]] | 1 |- | 5930 | [[Uporabnik:PRSIMBIOZA|PRSIMBIOZA]] | 1 |- | 5931 | [[Uporabnik:Proxila|Proxila]] | 1 |- | 5932 | [[Uporabnik:Provezano|Provezano]] | 1 |- | 5933 | [[Uporabnik:Prosenc|Prosenc]] | 1 |- | 5934 | [[Uporabnik:Pro Regnum Siciliæ|Pro Regnum Siciliæ]] | 1 |- | 5935 | [[Uporabnik:Prometnik|Prometnik]] | 1 |- | 5936 | [[Uporabnik:ProkletaLubenica|ProkletaLubenica]] | 1 |- | 5937 | [[Uporabnik:Professor Olavo|Professor Olavo]] | 1 |- | 5938 | [[Uporabnik:Professor LTR - Professor do Povo|Professor LTR - Professor do Povo]] | 1 |- | 5939 | [[Uporabnik:Profesor~slwiki|Profesor~slwiki]] | 1 |- | 5940 | [[Uporabnik:Profesorica|Profesorica]] | 1 |- | 5941 | [[Uporabnik:Proexcelsis|Proexcelsis]] | 1 |- | 5942 | [[Uporabnik:ProBAKSTER|ProBAKSTER]] | 1 |- | 5943 | [[Uporabnik:Prmarko|Prmarko]] | 1 |- | 5944 | [[Uporabnik:-pristic-|-pristic-]] | 1 |- | 5945 | [[Uporabnik:Prispevkar|Prispevkar]] | 1 |- | 5946 | [[Uporabnik:Prispevam|Prispevam]] | 1 |- | 5947 | [[Uporabnik:Priso88|Priso88]] | 1 |- | 5948 | [[Uporabnik:Princeska|Princeska]] | 1 |- | 5949 | [[Uporabnik:Princesa4!|Princesa4!]] | 1 |- | 5950 | [[Uporabnik:Prina12|Prina12]] | 1 |- | 5951 | [[Uporabnik:Primus1980|Primus1980]] | 1 |- | 5952 | [[Uporabnik:Primozsu|Primozsu]] | 1 |- | 5953 | [[Uporabnik:Primoz.puncuh|Primoz.puncuh]] | 1 |- | 5954 | [[Uporabnik:Primoz.oberc|Primoz.oberc]] | 1 |- | 5955 | [[Uporabnik:Primozh|Primozh]] | 1 |- | 5956 | [[Uporabnik:Primoz.eddie|Primoz.eddie]] | 1 |- | 5957 | [[Uporabnik:Primož Doma|Primož Doma]] | 1 |- | 5958 | [[Uporabnik:Primoz23|Primoz23]] | 1 |- | 5959 | [[Uporabnik:Primoz 1231|Primoz 1231]] | 1 |- | 5960 | [[Uporabnik:Primorske novice|Primorske novice]] | 1 |- | 5961 | [[Uporabnik:Primi99|Primi99]] | 1 |- | 5962 | [[Uporabnik:Primi9758|Primi9758]] | 1 |- | 5963 | [[Uporabnik:Primi11|Primi11]] | 1 |- | 5964 | [[Uporabnik:PrijateljNani2015|PrijateljNani2015]] | 1 |- | 5965 | [[Uporabnik:Prijatelj durrutija|Prijatelj durrutija]] | 1 |- | 5966 | [[Uporabnik:Priimek.ime|Priimek.ime]] | 1 |- | 5967 | [[Uporabnik:Preveri|Preveri]] | 1 |- | 5968 | [[Uporabnik:Prevajalec|Prevajalec]] | 1 |- | 5969 | [[Uporabnik:PrettyBoy~slwiki|PrettyBoy~slwiki]] | 1 |- | 5970 | [[Uporabnik:Press.nino|Press.nino]] | 1 |- | 5971 | [[Uporabnik:Pressduck|Pressduck]] | 1 |- | 5972 | [[Uporabnik:Preseren1800|Preseren1800]] | 1 |- | 5973 | [[Uporabnik:Premia~slwiki|Premia~slwiki]] | 1 |- | 5974 | [[Uporabnik:Premak|Premak]] | 1 |- | 5975 | [[Uporabnik:Predelanka|Predelanka]] | 1 |- | 5976 | [[Uporabnik:Predator777|Predator777]] | 1 |- | 5977 | [[Uporabnik:Precentor mn|Precentor mn]] | 1 |- | 5978 | [[Uporabnik:Prebold|Prebold]] | 1 |- | 5979 | [[Uporabnik:Prebliski21|Prebliski21]] | 1 |- | 5980 | [[Uporabnik:Pravi40|Pravi40]] | 1 |- | 5981 | [[Uporabnik:Pravda1989|Pravda1989]] | 1 |- | 5982 | [[Uporabnik:Prašnatipkovnica|Prašnatipkovnica]] | 1 |- | 5983 | [[Uporabnik:Prapotnik|Prapotnik]] | 1 |- | 5984 | [[Uporabnik:Pradheepnair|Pradheepnair]] | 1 |- | 5985 | [[Uporabnik:Pprim1|Pprim1]] | 1 |- | 5986 | [[Uporabnik:Ppremrl|Ppremrl]] | 1 |- | 5987 | [[Uporabnik:Pprelogar|Pprelogar]] | 1 |- | 5988 | [[Uporabnik:Pplusko|Pplusko]] | 1 |- | 5989 | [[Uporabnik:Ppareznik|Ppareznik]] | 1 |- | 5990 | [[Uporabnik:Pp243|Pp243]] | 1 |- | 5991 | [[Uporabnik:Poziga|Poziga]] | 1 |- | 5992 | [[Uporabnik:PozarK|PozarK]] | 1 |- | 5993 | [[Uporabnik:Powership~slwiki|Powership~slwiki]] | 1 |- | 5994 | [[Uporabnik:PowerBUL|PowerBUL]] | 1 |- | 5995 | [[Uporabnik:Povirkslovenist|Povirkslovenist]] | 1 |- | 5996 | [[Uporabnik:Povezave|Povezave]] | 1 |- | 5997 | [[Uporabnik:Pouzk|Pouzk]] | 1 |- | 5998 | [[Uporabnik:Potrpinx|Potrpinx]] | 1 |- | 5999 | [[Uporabnik:Potnikp|Potnikp]] | 1 |- | 6000 | [[Uporabnik:Potepinko|Potepinko]] | 1 |- |} s4konb8c4h9rgzsftaejkfy6msx1onh Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/6001–7000 4 485418 6708320 6685890 2026-07-08T05:41:17Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 6001–7000 6708320 wikitext text/x-wiki === 6001–7000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 6001 | [[Uporabnik:Potepinkapinka|Potepinkapinka]] | 1 |- | 6002 | [[Uporabnik:Potato Diety|Potato Diety]] | 1 |- | 6003 | [[Uporabnik:Postenkar|Postenkar]] | 1 |- | 6004 | [[Uporabnik:PosionRat|PosionRat]] | 1 |- | 6005 | [[Uporabnik:Posics|Posics]] | 1 |- | 6006 | [[Uporabnik:Posegazus|Posegazus]] | 1 |- | 6007 | [[Uporabnik:Posega11|Posega11]] | 1 |- | 6008 | [[Uporabnik:PosebnModel|PosebnModel]] | 1 |- | 6009 | [[Uporabnik:Porval Bojanov|Porval Bojanov]] | 1 |- | 6010 | [[Uporabnik:PortN|PortN]] | 1 |- | 6011 | [[Uporabnik:Porednibožiček|Porednibožiček]] | 1 |- | 6012 | [[Uporabnik:Porcelan12|Porcelan12]] | 1 |- | 6013 | [[Uporabnik:Popikalo|Popikalo]] | 1 |- | 6014 | [[Uporabnik:Popii|Popii]] | 1 |- | 6015 | [[Uporabnik:PonosniSlovenec|PonosniSlovenec]] | 1 |- | 6016 | [[Uporabnik:Ponedeljek|Ponedeljek]] | 1 |- | 6017 | [[Uporabnik:Pomočnica za vse|Pomočnica za vse]] | 1 |- | 6018 | [[Uporabnik:Pomlad2009|Pomlad2009]] | 1 |- | 6019 | [[Uporabnik:Pomlad|Pomlad]] | 1 |- | 6020 | [[Uporabnik:Pomarancha11|Pomarancha11]] | 1 |- | 6021 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2021TK|PolonistikaZS2021TK]] | 1 |- | 6022 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2021 PL|PolonistikaZS2021 PL]] | 1 |- | 6023 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 cvelbar|Polonistika ZS2020 cvelbar]] | 1 |- | 6024 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2019RA|PolonistikaZS2019RA]] | 1 |- | 6025 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] | 1 |- | 6026 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2024 Pepel|PolonistikaLS2024 Pepel]] | 1 |- | 6027 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2022ND|PolonistikaLS2022ND]] | 1 |- | 6028 | [[Uporabnik:Polonistika-LS2021-hsojer|Polonistika-LS2021-hsojer]] | 1 |- | 6029 | [[Uporabnik:Polonistika LS2019 as|Polonistika LS2019 as]] | 1 |- | 6030 | [[Uporabnik:Polonistika L2020 KI|Polonistika L2020 KI]] | 1 |- | 6031 | [[Uporabnik:PolonistikaKatja|PolonistikaKatja]] | 1 |- | 6032 | [[Uporabnik:Polonij95|Polonij95]] | 1 |- | 6033 | [[Uporabnik:Poloncic|Poloncic]] | 1 |- | 6034 | [[Uporabnik:PoloncaS|PoloncaS]] | 1 |- | 6035 | [[Uporabnik:Polonca Ban|Polonca Ban]] | 1 |- | 6036 | [[Uporabnik:Poloncaaa|Poloncaaa]] | 1 |- | 6037 | [[Uporabnik:PolonaV|PolonaV]] | 1 |- | 6038 | [[Uporabnik:PolonaSest|PolonaSest]] | 1 |- | 6039 | [[Uporabnik:PolonaRot|PolonaRot]] | 1 |- | 6040 | [[Uporabnik:Polona Pirnat|Polona Pirnat]] | 1 |- | 6041 | [[Uporabnik:Polonap|Polonap]] | 1 |- | 6042 | [[Uporabnik:Polonana|Polonana]] | 1 |- | 6043 | [[Uporabnik:Polona Humar|Polona Humar]] | 1 |- | 6044 | [[Uporabnik:Polonahr|Polonahr]] | 1 |- | 6045 | [[Uporabnik:Polona84|Polona84]] | 1 |- | 6046 | [[Uporabnik:Polona7777|Polona7777]] | 1 |- | 6047 | [[Uporabnik:Polona55|Polona55]] | 1 |- | 6048 | [[Uporabnik:Polnilec|Polnilec]] | 1 |- | 6049 | [[Uporabnik:Polnaluna29|Polnaluna29]] | 1 |- | 6050 | [[Uporabnik:Poljansekk|Poljansekk]] | 1 |- | 6051 | [[Uporabnik:Poljanc|Poljanc]] | 1 |- | 6052 | [[Uporabnik:Polina1061|Polina1061]] | 1 |- | 6053 | [[Uporabnik:Poligloticngeek|Poligloticngeek]] | 1 |- | 6054 | [[Uporabnik:Polictomaz|Polictomaz]] | 1 |- | 6055 | [[Uporabnik:PoliceWorker|PoliceWorker]] | 1 |- | 6056 | [[Uporabnik:Poli85|Poli85]] | 1 |- | 6057 | [[Uporabnik:PolHom6|PolHom6]] | 1 |- | 6058 | [[Uporabnik:Poletuša|Poletuša]] | 1 |- | 6059 | [[Uporabnik:Poletnisončnizahod|Poletnisončnizahod]] | 1 |- | 6060 | [[Uporabnik:Poldolini|Poldolini]] | 1 |- | 6061 | [[Uporabnik:Poldek tedy|Poldek tedy]] | 1 |- | 6062 | [[Uporabnik:Polde|Polde]] | 1 |- | 6063 | [[Uporabnik:Pokrajac|Pokrajac]] | 1 |- | 6064 | [[Uporabnik:PoklarUlrih|PoklarUlrih]] | 1 |- | 6065 | [[Uporabnik:Pohorc91|Pohorc91]] | 1 |- | 6066 | [[Uporabnik:Poglej kdo|Poglej kdo]] | 1 |- | 6067 | [[Uporabnik:Podsabotin|Podsabotin]] | 1 |- | 6068 | [[Uporabnik:Podoreh|Podoreh]] | 1 |- | 6069 | [[Uporabnik:Podoknicar|Podoknicar]] | 1 |- | 6070 | [[Uporabnik:Podim|Podim]] | 1 |- | 6071 | [[Uporabnik:PMz23|PMz23]] | 1 |- | 6072 | [[Uporabnik:Pmr123|Pmr123]] | 1 |- | 6073 | [[Uporabnik:Pmkj|Pmkj]] | 1 |- | 6074 | [[Uporabnik:Pmirnik|Pmirnik]] | 1 |- | 6075 | [[Uporabnik:Plvsultra|Plvsultra]] | 1 |- | 6076 | [[Uporabnik:Plos.ana|Plos.ana]] | 1 |- | 6077 | [[Uporabnik:Plokly|Plokly]] | 1 |- | 6078 | [[Uporabnik:Pliskopolje45|Pliskopolje45]] | 1 |- | 6079 | [[Uporabnik:Pleterski|Pleterski]] | 1 |- | 6080 | [[Uporabnik:Plesbarb|Plesbarb]] | 1 |- | 6081 | [[Uporabnik:Plazma|Plazma]] | 1 |- | 6082 | [[Uporabnik:PlazilecPat|PlazilecPat]] | 1 |- | 6083 | [[Uporabnik:Plavomorje|Plavomorje]] | 1 |- | 6084 | [[Uporabnik:PlavoMore|PlavoMore]] | 1 |- | 6085 | [[Uporabnik:Plavček|Plavček]] | 1 |- | 6086 | [[Uporabnik:Plavanjepkir|Plavanjepkir]] | 1 |- | 6087 | [[Uporabnik:Platnica13|Platnica13]] | 1 |- | 6088 | [[Uporabnik:PlanetGV|PlanetGV]] | 1 |- | 6089 | [[Uporabnik:PlaneSpotter|PlaneSpotter]] | 1 |- | 6090 | [[Uporabnik:PlagueRat6|PlagueRat6]] | 1 |- | 6091 | [[Uporabnik:Placki|Placki]] | 1 |- | 6092 | [[Uporabnik:Pkrzic|Pkrzic]] | 1 |- | 6093 | [[Uporabnik:Pkozin|Pkozin]] | 1 |- | 6094 | [[Uporabnik:Pkociper37|Pkociper37]] | 1 |- | 6095 | [[Uporabnik:PK Ljubljana|PK Ljubljana]] | 1 |- | 6096 | [[Uporabnik:Pjesdzebo|Pjesdzebo]] | 1 |- | 6097 | [[Uporabnik:Pjazb3|Pjazb3]] | 1 |- | 6098 | [[Uporabnik:P-Jager|P-Jager]] | 1 |- | 6099 | [[Uporabnik:PiWiki|PiWiki]] | 1 |- | 6100 | [[Uporabnik:Pistak|Pistak]] | 1 |- | 6101 | [[Uporabnik:Pistacija17|Pistacija17]] | 1 |- | 6102 | [[Uporabnik:Pisscracker|Pisscracker]] | 1 |- | 6103 | [[Uporabnik:Pisovalec|Pisovalec]] | 1 |- | 6104 | [[Uporabnik:Pismonoša|Pismonoša]] | 1 |- | 6105 | [[Uporabnik:Piščanec|Piščanec]] | 1 |- | 6106 | [[Uporabnik:Pirih j|Pirih j]] | 1 |- | 6107 | [[Uporabnik:Pircj|Pircj]] | 1 |- | 6108 | [[Uporabnik:Pirc ana-marija|Pirc ana-marija]] | 1 |- | 6109 | [[Uporabnik:Piramida5|Piramida5]] | 1 |- | 6110 | [[Uporabnik:Pipintuk|Pipintuk]] | 1 |- | 6111 | [[Uporabnik:PiPiKaBrand|PiPiKaBrand]] | 1 |- | 6112 | [[Uporabnik:Pinus~slwiki|Pinus~slwiki]] | 1 |- | 6113 | [[Uporabnik:Pinna|Pinna]] | 1 |- | 6114 | [[Uporabnik:Pinky sl (dvojnik)|Pinky sl (dvojnik)]] | 1 |- | 6115 | [[Uporabnik:PinkShadow|PinkShadow]] | 1 |- | 6116 | [[Uporabnik:Pink Drive-In|Pink Drive-In]] | 1 |- | 6117 | [[Uporabnik:Pink2828|Pink2828]] | 1 |- | 6118 | [[Uporabnik:Pingus~slwiki|Pingus~slwiki]] | 1 |- | 6119 | [[Uporabnik:Pingupangupongu|Pingupangupongu]] | 1 |- | 6120 | [[Uporabnik:Pingo~slwiki|Pingo~slwiki]] | 1 |- | 6121 | [[Uporabnik:Pingit|Pingit]] | 1 |- | 6122 | [[Uporabnik:PineApple|PineApple]] | 1 |- | 6123 | [[Uporabnik:Pilon~slwiki|Pilon~slwiki]] | 1 |- | 6124 | [[Uporabnik:Pilgrim1712|Pilgrim1712]] | 1 |- | 6125 | [[Uporabnik:Piksna|Piksna]] | 1 |- | 6126 | [[Uporabnik:Pikpok5|Pikpok5]] | 1 |- | 6127 | [[Uporabnik:Pikovit|Pikovit]] | 1 |- | 6128 | [[Uporabnik:Pikolin83|Pikolin83]] | 1 |- | 6129 | [[Uporabnik:Pikica*pikica|Pikica*pikica]] | 1 |- | 6130 | [[Uporabnik:Pikicafrrfrr|Pikicafrrfrr]] | 1 |- | 6131 | [[Uporabnik:Pikica32|Pikica32]] | 1 |- | 6132 | [[Uporabnik:Pikec111|Pikec111]] | 1 |- | 6133 | [[Uporabnik:Pikapolonica8885|Pikapolonica8885]] | 1 |- | 6134 | [[Uporabnik:Pikapolonica 6|Pikapolonica 6]] | 1 |- | 6135 | [[Uporabnik:Pikapolonica1|Pikapolonica1]] | 1 |- | 6136 | [[Uporabnik:Pika celar|Pika celar]] | 1 |- | 6137 | [[Uporabnik:Pika As|Pika As]] | 1 |- | 6138 | [[Uporabnik:Pika.Ana|Pika.Ana]] | 1 |- | 6139 | [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] | 1 |- | 6140 | [[Uporabnik:Pierre Duve|Pierre Duve]] | 1 |- | 6141 | [[Uporabnik:Pidovka|Pidovka]] | 1 |- | 6142 | [[Uporabnik:Pici~slwiki|Pici~slwiki]] | 1 |- | 6143 | [[Uporabnik:Piaš12345|Piaš12345]] | 1 |- | 6144 | [[Uporabnik:PIA PRIMOŽIČ|PIA PRIMOŽIČ]] | 1 |- | 6145 | [[Uporabnik:Pia Prijon Mužina|Pia Prijon Mužina]] | 1 |- | 6146 | [[Uporabnik:Piapaja|Piapaja]] | 1 |- | 6147 | [[Uporabnik:Pia Marincelj Bregar|Pia Marincelj Bregar]] | 1 |- | 6148 | [[Uporabnik:PiaInTara|PiaInTara]] | 1 |- | 6149 | [[Uporabnik:Pia gostiša|Pia gostiša]] | 1 |- | 6150 | [[Uporabnik:Piabožič|Piabožič]] | 1 |- | 6151 | [[Uporabnik:Phoenix~slwiki|Phoenix~slwiki]] | 1 |- | 6152 | [[Uporabnik:Phoenix88|Phoenix88]] | 1 |- | 6153 | [[Uporabnik:Phoenicis0011|Phoenicis0011]] | 1 |- | 6154 | [[Uporabnik:Pgavda|Pgavda]] | 1 |- | 6155 | [[Uporabnik:Pf~slwiki|Pf~slwiki]] | 1 |- | 6156 | [[Uporabnik:Pezzo|Pezzo]] | 1 |- | 6157 | [[Uporabnik:Pexo|Pexo]] | 1 |- | 6158 | [[Uporabnik:PevecA|PevecA]] | 1 |- | 6159 | [[Uporabnik:PEva|PEva]] | 1 |- | 6160 | [[Uporabnik:Petvoltov|Petvoltov]] | 1 |- | 6161 | [[Uporabnik:PetrušaGolja|PetrušaGolja]] | 1 |- | 6162 | [[Uporabnik:Petric tanja|Petric tanja]] | 1 |- | 6163 | [[Uporabnik:Petricj|Petricj]] | 1 |- | 6164 | [[Uporabnik:PetrGruko|PetrGruko]] | 1 |- | 6165 | [[Uporabnik:Petrca23|Petrca23]] | 1 |- | 6166 | [[Uporabnik:Petrca20|Petrca20]] | 1 |- | 6167 | [[Uporabnik:Petra Zore|Petra Zore]] | 1 |- | 6168 | [[Uporabnik:Petra.tt|Petra.tt]] | 1 |- | 6169 | [[Uporabnik:Petra.sv|Petra.sv]] | 1 |- | 6170 | [[Uporabnik:Petra sušnik|Petra sušnik]] | 1 |- | 6171 | [[Uporabnik:Petrass|Petrass]] | 1 |- | 6172 | [[Uporabnik:Petraspiletic|Petraspiletic]] | 1 |- | 6173 | [[Uporabnik:PetraPrelesnik|PetraPrelesnik]] | 1 |- | 6174 | [[Uporabnik:Petrapokovec|Petrapokovec]] | 1 |- | 6175 | [[Uporabnik:PetraO|PetraO]] | 1 |- | 6176 | [[Uporabnik:PetraLS|PetraLS]] | 1 |- | 6177 | [[Uporabnik:Petrahvala|Petrahvala]] | 1 |- | 6178 | [[Uporabnik:Petrab1|Petrab1]] | 1 |- | 6179 | [[Uporabnik:Petra Anja R.|Petra Anja R.]] | 1 |- | 6180 | [[Uporabnik:Petra933|Petra933]] | 1 |- | 6181 | [[Uporabnik:Petra90|Petra90]] | 1 |- | 6182 | [[Uporabnik:Petra354|Petra354]] | 1 |- | 6183 | [[Uporabnik:Petra23|Petra23]] | 1 |- | 6184 | [[Uporabnik:Petm222|Petm222]] | 1 |- | 6185 | [[Uporabnik:Petlip|Petlip]] | 1 |- | 6186 | [[Uporabnik:Petja grafenauer|Petja grafenauer]] | 1 |- | 6187 | [[Uporabnik:Petja2009|Petja2009]] | 1 |- | 6188 | [[Uporabnik:Petervidmar|Petervidmar]] | 1 |- | 6189 | [[Uporabnik:Petert99|Petert99]] | 1 |- | 6190 | [[Uporabnik:Peteršilj|Peteršilj]] | 1 |- | 6191 | [[Uporabnik:PeterŠilček|PeterŠilček]] | 1 |- | 6192 | [[Uporabnik:Peterr~slwiki|Peterr~slwiki]] | 1 |- | 6193 | [[Uporabnik:Peterribaric1|Peterribaric1]] | 1 |- | 6194 | [[Uporabnik:PeterPodgoršek|PeterPodgoršek]] | 1 |- | 6195 | [[Uporabnik:Peterkova|Peterkova]] | 1 |- | 6196 | [[Uporabnik:Peter.k.|Peter.k.]] | 1 |- | 6197 | [[Uporabnik:Petergersic|Petergersic]] | 1 |- | 6198 | [[Uporabnik:Peter Baloh|Peter Baloh]] | 1 |- | 6199 | [[Uporabnik:Peter91|Peter91]] | 1 |- | 6200 | [[Uporabnik:Petar Serbia|Petar Serbia]] | 1 |- | 6201 | [[Uporabnik:Petanm|Petanm]] | 1 |- | 6202 | [[Uporabnik:Petagimnazija|Petagimnazija]] | 1 |- | 6203 | [[Uporabnik:Peskovnik123|Peskovnik123]] | 1 |- | 6204 | [[Uporabnik:Pesiti|Pesiti]] | 1 |- | 6205 | [[Uporabnik:PESimic1999|PESimic1999]] | 1 |- | 6206 | [[Uporabnik:Pertinach|Pertinach]] | 1 |- | 6207 | [[Uporabnik:Pero1203|Pero1203]] | 1 |- | 6208 | [[Uporabnik:Permekaja|Permekaja]] | 1 |- | 6209 | [[Uporabnik:Perfoprodukcija|Perfoprodukcija]] | 1 |- | 6210 | [[Uporabnik:Pepito813|Pepito813]] | 1 |- | 6211 | [[Uporabnik:Pepel~slwiki|Pepel~slwiki]] | 1 |- | 6212 | [[Uporabnik:PelkoK|PelkoK]] | 1 |- | 6213 | [[Uporabnik:PelhE|PelhE]] | 1 |- | 6214 | [[Uporabnik:Pele95|Pele95]] | 1 |- | 6215 | [[Uporabnik:Pek~slwiki|Pek~slwiki]] | 1 |- | 6216 | [[Uporabnik:Pekarecka|Pekarecka]] | 1 |- | 6217 | [[Uporabnik:Pejoml|Pejoml]] | 1 |- | 6218 | [[Uporabnik:Peety|Peety]] | 1 |- | 6219 | [[Uporabnik:Peer Schwarzwaald|Peer Schwarzwaald]] | 1 |- | 6220 | [[Uporabnik:Pecho007|Pecho007]] | 1 |- | 6221 | [[Uporabnik:Pearchy|Pearchy]] | 1 |- | 6222 | [[Uporabnik:Peachy2015|Peachy2015]] | 1 |- | 6223 | [[Uporabnik:Peacemaker~slwiki|Peacemaker~slwiki]] | 1 |- | 6224 | [[Uporabnik:PE1985|PE1985]] | 1 |- | 6225 | [[Uporabnik:Pdamiani|Pdamiani]] | 1 |- | 6226 | [[Uporabnik:Pcernuta|Pcernuta]] | 1 |- | 6227 | [[Uporabnik:Pbencina2708|Pbencina2708]] | 1 |- | 6228 | [[Uporabnik:Pazinug|Pazinug]] | 1 |- | 6229 | [[Uporabnik:Pavlin.0811|Pavlin.0811]] | 1 |- | 6230 | [[Uporabnik:Pavlič|Pavlič]] | 1 |- | 6231 | [[Uporabnik:Pavalec|Pavalec]] | 1 |- | 6232 | [[Uporabnik:Pav992|Pav992]] | 1 |- | 6233 | [[Uporabnik:Patronaza1|Patronaza1]] | 1 |- | 6234 | [[Uporabnik:PatrickMahomes123|PatrickMahomes123]] | 1 |- | 6235 | [[Uporabnik:PatricijaTomee|PatricijaTomee]] | 1 |- | 6236 | [[Uporabnik:Patricijatamara|Patricijatamara]] | 1 |- | 6237 | [[Uporabnik:Patricija Peterlin|Patricija Peterlin]] | 1 |- | 6238 | [[Uporabnik:Patricija Horvat|Patricija Horvat]] | 1 |- | 6239 | [[Uporabnik:PatricijaFinster|PatricijaFinster]] | 1 |- | 6240 | [[Uporabnik:Patricija Brković|Patricija Brković]] | 1 |- | 6241 | [[Uporabnik:Patricija Boben|Patricija Boben]] | 1 |- | 6242 | [[Uporabnik:Patricija001|Patricija001]] | 1 |- | 6243 | [[Uporabnik:Patriciamrak|Patriciamrak]] | 1 |- | 6244 | [[Uporabnik:Patkor|Patkor]] | 1 |- | 6245 | [[Uporabnik:Patkojonas|Patkojonas]] | 1 |- | 6246 | [[Uporabnik:Passengerpigeon|Passengerpigeon]] | 1 |- | 6247 | [[Uporabnik:PasmaMax|PasmaMax]] | 1 |- | 6248 | [[Uporabnik:Pasjibriketi|Pasjibriketi]] | 1 |- | 6249 | [[Uporabnik:Pasdetrios|Pasdetrios]] | 1 |- | 6250 | [[Uporabnik:Parthava|Parthava]] | 1 |- | 6251 | [[Uporabnik:Parkodlak|Parkodlak]] | 1 |- | 6252 | [[Uporabnik:Paris1998|Paris1998]] | 1 |- | 6253 | [[Uporabnik:Parcelam|Parcelam]] | 1 |- | 6254 | [[Uporabnik:Paradooox|Paradooox]] | 1 |- | 6255 | [[Uporabnik:Paradiso~slwiki|Paradiso~slwiki]] | 1 |- | 6256 | [[Uporabnik:Papsl|Papsl]] | 1 |- | 6257 | [[Uporabnik:Paola Micaela|Paola Micaela]] | 1 |- | 6258 | [[Uporabnik:PantoMeem|PantoMeem]] | 1 |- | 6259 | [[Uporabnik:Panovp|Panovp]] | 1 |- | 6260 | [[Uporabnik:Pandey.manoj118|Pandey.manoj118]] | 1 |- | 6261 | [[Uporabnik:Pancakeprincess|Pancakeprincess]] | 1 |- | 6262 | [[Uporabnik:Palmula|Palmula]] | 1 |- | 6263 | [[Uporabnik:Palir|Palir]] | 1 |- | 6264 | [[Uporabnik:Palcicp|Palcicp]] | 1 |- | 6265 | [[Uporabnik:Pajopaj|Pajopaj]] | 1 |- | 6266 | [[Uporabnik:Pajić|Pajić]] | 1 |- | 6267 | [[Uporabnik:Pajek|Pajek]] | 1 |- | 6268 | [[Uporabnik:Paganmind|Paganmind]] | 1 |- | 6269 | [[Uporabnik:Padar a|Padar a]] | 1 |- | 6270 | [[Uporabnik:Padalc|Padalc]] | 1 |- | 6271 | [[Uporabnik:Paco~slwiki|Paco~slwiki]] | 1 |- | 6272 | [[Uporabnik:Paceco|Paceco]] | 1 |- | 6273 | [[Uporabnik:Pac4Act|Pac4Act]] | 1 |- | 6274 | [[Uporabnik:Pa3k866|Pa3k866]] | 1 |- | 6275 | [[Uporabnik:Ozvocenje|Ozvocenje]] | 1 |- | 6276 | [[Uporabnik:OZNA|OZNA]] | 1 |- | 6277 | [[Uporabnik:Oya.orlova|Oya.orlova]] | 1 |- | 6278 | [[Uporabnik:Ovidoni|Ovidoni]] | 1 |- | 6279 | [[Uporabnik:Overwatch~slwiki|Overwatch~slwiki]] | 1 |- | 6280 | [[Uporabnik:Ovcaa|Ovcaa]] | 1 |- | 6281 | [[Uporabnik:Ouvinte~slwiki|Ouvinte~slwiki]] | 1 |- | 6282 | [[Uporabnik:Ougaorong1992|Ougaorong1992]] | 1 |- | 6283 | [[Uporabnik:Otzii|Otzii]] | 1 |- | 6284 | [[Uporabnik:Otuneio|Otuneio]] | 1 |- | 6285 | [[Uporabnik:Oton8vlak|Oton8vlak]] | 1 |- | 6286 | [[Uporabnik:Oton1zeblji|Oton1zeblji]] | 1 |- | 6287 | [[Uporabnik:Ota Trajković|Ota Trajković]] | 1 |- | 6288 | [[Uporabnik:Osta654|Osta654]] | 1 |- | 6289 | [[Uporabnik:Oskkar2013|Oskkar2013]] | 1 |- | 6290 | [[Uporabnik:Osgri|Osgri]] | 1 |- | 6291 | [[Uporabnik:Ortoperoksid|Ortoperoksid]] | 1 |- | 6292 | [[Uporabnik:Orsay Lover|Orsay Lover]] | 1 |- | 6293 | [[Uporabnik:Oreodoxa|Oreodoxa]] | 1 |- | 6294 | [[Uporabnik:Orehovec|Orehovec]] | 1 |- | 6295 | [[Uporabnik:ORDLJU|ORDLJU]] | 1 |- | 6296 | [[Uporabnik:Orbit25|Orbit25]] | 1 |- | 6297 | [[Uporabnik:Optikam|Optikam]] | 1 |- | 6298 | [[Uporabnik:Opeter2020|Opeter2020]] | 1 |- | 6299 | [[Uporabnik:Opera~slwiki|Opera~slwiki]] | 1 |- | 6300 | [[Uporabnik:Op|Op]] | 1 |- | 6301 | [[Uporabnik:OO VBT OO|OO VBT OO]] | 1 |- | 6302 | [[Uporabnik:Onyxion7|Onyxion7]] | 1 |- | 6303 | [[Uporabnik:Onlyusername|Onlyusername]] | 1 |- | 6304 | [[Uporabnik:Oniindrugi|Oniindrugi]] | 1 |- | 6305 | [[Uporabnik:OneSixty|OneSixty]] | 1 |- | 6306 | [[Uporabnik:Onejsi|Onejsi]] | 1 |- | 6307 | [[Uporabnik:One.63050010|One.63050010]] | 1 |- | 6308 | [[Uporabnik:Omuratovic|Omuratovic]] | 1 |- | 6309 | [[Uporabnik:Omladic|Omladic]] | 1 |- | 6310 | [[Uporabnik:OMI grn|OMI grn]] | 1 |- | 6311 | [[Uporabnik:Omeld|Omeld]] | 1 |- | 6312 | [[Uporabnik:Omar.jurof|Omar.jurof]] | 1 |- | 6313 | [[Uporabnik:Omahens|Omahens]] | 1 |- | 6314 | [[Uporabnik:Olyslo|Olyslo]] | 1 |- | 6315 | [[Uporabnik:OlPe7|OlPe7]] | 1 |- | 6316 | [[Uporabnik:Olos88|Olos88]] | 1 |- | 6317 | [[Uporabnik:Olko29|Olko29]] | 1 |- | 6318 | [[Uporabnik:Olivier Voulpaix|Olivier Voulpaix]] | 1 |- | 6319 | [[Uporabnik:OlieRonald|OlieRonald]] | 1 |- | 6320 | [[Uporabnik:Olie Ronald|Olie Ronald]] | 1 |- | 6321 | [[Uporabnik:OLFC|OLFC]] | 1 |- | 6322 | [[Uporabnik:Olesia Luchko|Olesia Luchko]] | 1 |- | 6323 | [[Uporabnik:Olequefacil|Olequefacil]] | 1 |- | 6324 | [[Uporabnik:Olayach|Olayach]] | 1 |- | 6325 | [[Uporabnik:Olaj Nik|Olaj Nik]] | 1 |- | 6326 | [[Uporabnik:Olaff~slwiki|Olaff~slwiki]] | 1 |- | 6327 | [[Uporabnik:OkugvouIbou|OkugvouIbou]] | 1 |- | 6328 | [[Uporabnik:Okradcicjog|Okradcicjog]] | 1 |- | 6329 | [[Uporabnik:Ojstersekales|Ojstersekales]] | 1 |- | 6330 | [[Uporabnik:Ojster|Ojster]] | 1 |- | 6331 | [[Uporabnik:Ojlapcplus|Ojlapcplus]] | 1 |- | 6332 | [[Uporabnik:Ojin|Ojin]] | 1 |- | 6333 | [[Uporabnik:Oja~slwiki|Oja~slwiki]] | 1 |- | 6334 | [[Uporabnik:Ohrovt|Ohrovt]] | 1 |- | 6335 | [[Uporabnik:Ogradarcek|Ogradarcek]] | 1 |- | 6336 | [[Uporabnik:Office jemec|Office jemec]] | 1 |- | 6337 | [[Uporabnik:Od tišine do glasbe|Od tišine do glasbe]] | 1 |- | 6338 | [[Uporabnik:Odie~slwiki|Odie~slwiki]] | 1 |- | 6339 | [[Uporabnik:Odarko|Odarko]] | 1 |- | 6340 | [[Uporabnik:OCTANE95|OCTANE95]] | 1 |- | 6341 | [[Uporabnik:Ocalomanija|Ocalomanija]] | 1 |- | 6342 | [[Uporabnik:Obdkjhdqhd|Obdkjhdqhd]] | 1 |- | 6343 | [[Uporabnik:Oanda10|Oanda10]] | 1 |- | 6344 | [[Uporabnik:Nzidar|Nzidar]] | 1 |- | 6345 | [[Uporabnik:Nzemljak71|Nzemljak71]] | 1 |- | 6346 | [[Uporabnik:Nza123|Nza123]] | 1 |- | 6347 | [[Uporabnik:Nycky 13|Nycky 13]] | 1 |- | 6348 | [[Uporabnik:Nwst1221|Nwst1221]] | 1 |- | 6349 | [[Uporabnik:Nvoplanota|Nvoplanota]] | 1 |- | 6350 | [[Uporabnik:Nvidrih|Nvidrih]] | 1 |- | 6351 | [[Uporabnik:N.ver|N.ver]] | 1 |- | 6352 | [[Uporabnik:Nutt~slwiki|Nutt~slwiki]] | 1 |- | 6353 | [[Uporabnik:Nusob|Nusob]] | 1 |- | 6354 | [[Uporabnik:Nusa.z|Nusa.z]] | 1 |- | 6355 | [[Uporabnik:Nusa Skumavc|Nusa Skumavc]] | 1 |- | 6356 | [[Uporabnik:Nuša Simončič|Nuša Simončič]] | 1 |- | 6357 | [[Uporabnik:Nusashineon|Nusashineon]] | 1 |- | 6358 | [[Uporabnik:Nusar|Nusar]] | 1 |- | 6359 | [[Uporabnik:Nusa Plesec|Nusa Plesec]] | 1 |- | 6360 | [[Uporabnik:Nusa percic|Nusa percic]] | 1 |- | 6361 | [[Uporabnik:Nuša Pajk|Nuša Pajk]] | 1 |- | 6362 | [[Uporabnik:Nusao|Nusao]] | 1 |- | 6363 | [[Uporabnik:Nuša Ježovnik Pevnik|Nuša Ježovnik Pevnik]] | 1 |- | 6364 | [[Uporabnik:Nusaemersic4|Nusaemersic4]] | 1 |- | 6365 | [[Uporabnik:Nuša Audič Bratec|Nuša Audič Bratec]] | 1 |- | 6366 | [[Uporabnik:Nusaa|Nusaa]] | 1 |- | 6367 | [[Uporabnik:Nusa17|Nusa17]] | 1 |- | 6368 | [[Uporabnik:Nunki12|Nunki12]] | 1 |- | 6369 | [[Uporabnik:Numilux|Numilux]] | 1 |- | 6370 | [[Uporabnik:Nullspace96|Nullspace96]] | 1 |- | 6371 | [[Uporabnik:NtJx|NtJx]] | 1 |- | 6372 | [[Uporabnik:Nsirovnik|Nsirovnik]] | 1 |- | 6373 | [[Uporabnik:Ns0303|Ns0303]] | 1 |- | 6374 | [[Uporabnik:Nropret|Nropret]] | 1 |- | 6375 | [[Uporabnik:N.roguljic|N.roguljic]] | 1 |- | 6376 | [[Uporabnik:Npodjavo|Npodjavo]] | 1 |- | 6377 | [[Uporabnik:Npeterlin|Npeterlin]] | 1 |- | 6378 | [[Uporabnik:Nozick Robert|Nozick Robert]] | 1 |- | 6379 | [[Uporabnik:Novi uporabnik|Novi uporabnik]] | 1 |- | 6380 | [[Uporabnik:Noviclan|Noviclan]] | 1 |- | 6381 | [[Uporabnik:NovemberElla|NovemberElla]] | 1 |- | 6382 | [[Uporabnik:Novaktina|Novaktina]] | 1 |- | 6383 | [[Uporabnik:Novak Jur|Novak Jur]] | 1 |- | 6384 | [[Uporabnik:Novak567|Novak567]] | 1 |- | 6385 | [[Uporabnik:NovaExplorer37|NovaExplorer37]] | 1 |- | 6386 | [[Uporabnik:Novaavikaa|Novaavikaa]] | 1 |- | 6387 | [[Uporabnik:Norkaa|Norkaa]] | 1 |- | 6388 | [[Uporabnik:Norimalar|Norimalar]] | 1 |- | 6389 | [[Uporabnik:Nordia~slwiki|Nordia~slwiki]] | 1 |- | 6390 | [[Uporabnik:Nora Tinner|Nora Tinner]] | 1 |- | 6391 | [[Uporabnik:Noordung|Noordung]] | 1 |- | 6392 | [[Uporabnik:Nomos|Nomos]] | 1 |- | 6393 | [[Uporabnik:NoErr|NoErr]] | 1 |- | 6394 | [[Uporabnik:NoelAramis|NoelAramis]] | 1 |- | 6395 | [[Uporabnik:Noedragica|Noedragica]] | 1 |- | 6396 | [[Uporabnik:Nobody~slwiki|Nobody~slwiki]] | 1 |- | 6397 | [[Uporabnik:Nobody knows the trouble I've seen|Nobody knows the trouble I've seen]] | 1 |- | 6398 | [[Uporabnik:Noblthurner|Noblthurner]] | 1 |- | 6399 | [[Uporabnik:Nn90|Nn90]] | 1 |- | 6400 | [[Uporabnik:Nmohoric|Nmohoric]] | 1 |- | 6401 | [[Uporabnik:NMKoz|NMKoz]] | 1 |- | 6402 | [[Uporabnik:NMarusa|NMarusa]] | 1 |- | 6403 | [[Uporabnik:Nm990|Nm990]] | 1 |- | 6404 | [[Uporabnik:Nlesn|Nlesn]] | 1 |- | 6405 | [[Uporabnik:Nkukovic|Nkukovic]] | 1 |- | 6406 | [[Uporabnik:Nkrmant|Nkrmant]] | 1 |- | 6407 | [[Uporabnik:Nk.niky|Nk.niky]] | 1 |- | 6408 | [[Uporabnik:NKMengo28|NKMengo28]] | 1 |- | 6409 | [[Uporabnik:Nk4170|Nk4170]] | 1 |- | 6410 | [[Uporabnik:NK1990|NK1990]] | 1 |- | 6411 | [[Uporabnik:Nk1911|Nk1911]] | 1 |- | 6412 | [[Uporabnik:Njok of doom|Njok of doom]] | 1 |- | 6413 | [[Uporabnik:Niwnaa|Niwnaa]] | 1 |- | 6414 | [[Uporabnik:Nivesblaž|Nivesblaž]] | 1 |- | 6415 | [[Uporabnik:Nives94|Nives94]] | 1 |- | 6416 | [[Uporabnik:Niugnep|Niugnep]] | 1 |- | 6417 | [[Uporabnik:Nitrostvarnik|Nitrostvarnik]] | 1 |- | 6418 | [[Uporabnik:Nitro~slwiki|Nitro~slwiki]] | 1 |- | 6419 | [[Uporabnik:Nirvalusinho|Nirvalusinho]] | 1 |- | 6420 | [[Uporabnik:Nirtak|Nirtak]] | 1 |- | 6421 | [[Uporabnik:Ninolinslo|Ninolinslo]] | 1 |- | 6422 | [[Uporabnik:Ninolina|Ninolina]] | 1 |- | 6423 | [[Uporabnik:Ninoart|Ninoart]] | 1 |- | 6424 | [[Uporabnik:Ninja.Span|Ninja.Span]] | 1 |- | 6425 | [[Uporabnik:Ninjaf|Ninjaf]] | 1 |- | 6426 | [[Uporabnik:Ninikotika|Ninikotika]] | 1 |- | 6427 | [[Uporabnik:Niniii|Niniii]] | 1 |- | 6428 | [[Uporabnik:Ninchy.98.moon|Ninchy.98.moon]] | 1 |- | 6429 | [[Uporabnik:Nincekk|Nincekk]] | 1 |- | 6430 | [[Uporabnik:NincaT|NincaT]] | 1 |- | 6431 | [[Uporabnik:Ninbob|Ninbob]] | 1 |- | 6432 | [[Uporabnik:Ninazvizdalo|Ninazvizdalo]] | 1 |- | 6433 | [[Uporabnik:Ninazupancic94|Ninazupancic94]] | 1 |- | 6434 | [[Uporabnik:Nina zupancic|Nina zupancic]] | 1 |- | 6435 | [[Uporabnik:NinaZor|NinaZor]] | 1 |- | 6436 | [[Uporabnik:Ninazavasnik|Ninazavasnik]] | 1 |- | 6437 | [[Uporabnik:Ninaz1991|Ninaz1991]] | 1 |- | 6438 | [[Uporabnik:NinaVrečar|NinaVrečar]] | 1 |- | 6439 | [[Uporabnik:Nina velikonja|Nina velikonja]] | 1 |- | 6440 | [[Uporabnik:Ninav2002|Ninav2002]] | 1 |- | 6441 | [[Uporabnik:Nina Trebovc|Nina Trebovc]] | 1 |- | 6442 | [[Uporabnik:Ninatramsek|Ninatramsek]] | 1 |- | 6443 | [[Uporabnik:Ninastrmole|Ninastrmole]] | 1 |- | 6444 | [[Uporabnik:Nina Štor|Nina Štor]] | 1 |- | 6445 | [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] | 1 |- | 6446 | [[Uporabnik:NinaRa|NinaRa]] | 1 |- | 6447 | [[Uporabnik:Ninapetrac|Ninapetrac]] | 1 |- | 6448 | [[Uporabnik:Nina Pe.|Nina Pe.]] | 1 |- | 6449 | [[Uporabnik:Nina Nikki|Nina Nikki]] | 1 |- | 6450 | [[Uporabnik:Ninami|Ninami]] | 1 |- | 6451 | [[Uporabnik:Nina malina~slwiki|Nina malina~slwiki]] | 1 |- | 6452 | [[Uporabnik:Ninamalec|Ninamalec]] | 1 |- | 6453 | [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] | 1 |- | 6454 | [[Uporabnik:Nina Lana Vidmar|Nina Lana Vidmar]] | 1 |- | 6455 | [[Uporabnik:Ninaklopcic|Ninaklopcic]] | 1 |- | 6456 | [[Uporabnik:NinaKlaudija|NinaKlaudija]] | 1 |- | 6457 | [[Uporabnik:Ninakg|Ninakg]] | 1 |- | 6458 | [[Uporabnik:Nina Kastigar|Nina Kastigar]] | 1 |- | 6459 | [[Uporabnik:NinaJe|NinaJe]] | 1 |- | 6460 | [[Uporabnik:Nina.jankovec|Nina.jankovec]] | 1 |- | 6461 | [[Uporabnik:Nina Hribar|Nina Hribar]] | 1 |- | 6462 | [[Uporabnik:Nina.gostencnik|Nina.gostencnik]] | 1 |- | 6463 | [[Uporabnik:Nina Gorjan 10|Nina Gorjan 10]] | 1 |- | 6464 | [[Uporabnik:Nina Golob|Nina Golob]] | 1 |- | 6465 | [[Uporabnik:Nina Glavan|Nina Glavan]] | 1 |- | 6466 | [[Uporabnik:NinaFilipič|NinaFilipič]] | 1 |- | 6467 | [[Uporabnik:Nina Erjavec|Nina Erjavec]] | 1 |- | 6468 | [[Uporabnik:Nina Erce Zupančič|Nina Erce Zupančič]] | 1 |- | 6469 | [[Uporabnik:Nina dži|Nina dži]] | 1 |- | 6470 | [[Uporabnik:Nina Dreu|Nina Dreu]] | 1 |- | 6471 | [[Uporabnik:Ninaa Tvb|Ninaa Tvb]] | 1 |- | 6472 | [[Uporabnik:Ninaanin|Ninaanin]] | 1 |- | 6473 | [[Uporabnik:Nina.albreht|Nina.albreht]] | 1 |- | 6474 | [[Uporabnik:Nina5|Nina5]] | 1 |- | 6475 | [[Uporabnik:Nina34|Nina34]] | 1 |- | 6476 | [[Uporabnik:Nina296|Nina296]] | 1 |- | 6477 | [[Uporabnik:Nina2310|Nina2310]] | 1 |- | 6478 | [[Uporabnik:Nina123|Nina123]] | 1 |- | 6479 | [[Uporabnik:Nin5ek|Nin5ek]] | 1 |- | 6480 | [[Uporabnik:Niky92|Niky92]] | 1 |- | 6481 | [[Uporabnik:Niksimetic|Niksimetic]] | 1 |- | 6482 | [[Uporabnik:Nikotomac23|Nikotomac23]] | 1 |- | 6483 | [[Uporabnik:Nikopulic1|Nikopulic1]] | 1 |- | 6484 | [[Uporabnik:Niko Laznik 29|Niko Laznik 29]] | 1 |- | 6485 | [[Uporabnik:Nikolaus007|Nikolaus007]] | 1 |- | 6486 | [[Uporabnik:Nikola.komes|Nikola.komes]] | 1 |- | 6487 | [[Uporabnik:Nikolajsa|Nikolajsa]] | 1 |- | 6488 | [[Uporabnik:Nikolaj Panonski|Nikolaj Panonski]] | 1 |- | 6489 | [[Uporabnik:Nikolaj Novak|Nikolaj Novak]] | 1 |- | 6490 | [[Uporabnik:Nikola Đokanović|Nikola Đokanović]] | 1 |- | 6491 | [[Uporabnik:Nikolabr|Nikolabr]] | 1 |- | 6492 | [[Uporabnik:NikOLA31|NikOLA31]] | 1 |- | 6493 | [[Uporabnik:NikoG44|NikoG44]] | 1 |- | 6494 | [[Uporabnik:Nikog1904|Nikog1904]] | 1 |- | 6495 | [[Uporabnik:NikoB|NikoB]] | 1 |- | 6496 | [[Uporabnik:NIko92|NIko92]] | 1 |- | 6497 | [[Uporabnik:NikMan|NikMan]] | 1 |- | 6498 | [[Uporabnik:Niklas661|Niklas661]] | 1 |- | 6499 | [[Uporabnik:Nik Kranjec|Nik Kranjec]] | 1 |- | 6500 | [[Uporabnik:NikkiTheron|NikkiTheron]] | 1 |- | 6501 | [[Uporabnik:Nikj08|Nikj08]] | 1 |- | 6502 | [[Uporabnik:Niki Černe|Niki Černe]] | 1 |- | 6503 | [[Uporabnik:Nikica06|Nikica06]] | 1 |- | 6504 | [[Uporabnik:Nik Golub|Nik Golub]] | 1 |- | 6505 | [[Uporabnik:Nikav|Nikav]] | 1 |- | 6506 | [[Uporabnik:Nikau|Nikau]] | 1 |- | 6507 | [[Uporabnik:Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] | 1 |- | 6508 | [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] | 1 |- | 6509 | [[Uporabnik:Nikarihtar|Nikarihtar]] | 1 |- | 6510 | [[Uporabnik:Nika Priteržnik|Nika Priteržnik]] | 1 |- | 6511 | [[Uporabnik:Nika Pinter|Nika Pinter]] | 1 |- | 6512 | [[Uporabnik:Nikaosredkar|Nikaosredkar]] | 1 |- | 6513 | [[Uporabnik:NikaLovsin|NikaLovsin]] | 1 |- | 6514 | [[Uporabnik:NikaLenarcic|NikaLenarcic]] | 1 |- | 6515 | [[Uporabnik:Nika Kontelj|Nika Kontelj]] | 1 |- | 6516 | [[Uporabnik:NikaJancic|NikaJancic]] | 1 |- | 6517 | [[Uporabnik:Nika Ftičar|Nika Ftičar]] | 1 |- | 6518 | [[Uporabnik:Nika.Eva|Nika.Eva]] | 1 |- | 6519 | [[Uporabnik:Nika.bucek|Nika.bucek]] | 1 |- | 6520 | [[Uporabnik:Nikaborsic|Nikaborsic]] | 1 |- | 6521 | [[Uporabnik:Nikabirsa|Nikabirsa]] | 1 |- | 6522 | [[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] | 1 |- | 6523 | [[Uporabnik:Nika5797|Nika5797]] | 1 |- | 6524 | [[Uporabnik:Nika123|Nika123]] | 1 |- | 6525 | [[Uporabnik:Nigwards|Nigwards]] | 1 |- | 6526 | [[Uporabnik:Nifesima|Nifesima]] | 1 |- | 6527 | [[Uporabnik:Niet1|Niet1]] | 1 |- | 6528 | [[Uporabnik:Niegodzisie|Niegodzisie]] | 1 |- | 6529 | [[Uporabnik:Niebuhr123|Niebuhr123]] | 1 |- | 6530 | [[Uporabnik:Nicy~slwiki|Nicy~slwiki]] | 1 |- | 6531 | [[Uporabnik:Nicolar~slwiki|Nicolar~slwiki]] | 1 |- | 6532 | [[Uporabnik:Nickzupancic|Nickzupancic]] | 1 |- | 6533 | [[Uporabnik:Nickguilds|Nickguilds]] | 1 |- | 6534 | [[Uporabnik:Nick Bick|Nick Bick]] | 1 |- | 6535 | [[Uporabnik:Niannh|Niannh]] | 1 |- | 6536 | [[Uporabnik:Nhribar|Nhribar]] | 1 |- | 6537 | [[Uporabnik:Nguy95|Nguy95]] | 1 |- | 6538 | [[Uporabnik:Ngrabec|Ngrabec]] | 1 |- | 6539 | [[Uporabnik:Nfrank7|Nfrank7]] | 1 |- | 6540 | [[Uporabnik:NFilo9|NFilo9]] | 1 |- | 6541 | [[Uporabnik:NF2003|NF2003]] | 1 |- | 6542 | [[Uporabnik:Nezzz21|Nezzz21]] | 1 |- | 6543 | [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] | 1 |- | 6544 | [[Uporabnik:Nezka.s|Nezka.s]] | 1 |- | 6545 | [[Uporabnik:NezaZ|NezaZ]] | 1 |- | 6546 | [[Uporabnik:Neza Strajnar|Neza Strajnar]] | 1 |- | 6547 | [[Uporabnik:Neza slo|Neza slo]] | 1 |- | 6548 | [[Uporabnik:NezaS|NezaS]] | 1 |- | 6549 | [[Uporabnik:Nezaram|Nezaram]] | 1 |- | 6550 | [[Uporabnik:NezaPrelog|NezaPrelog]] | 1 |- | 6551 | [[Uporabnik:Nezapodlogar|Nezapodlogar]] | 1 |- | 6552 | [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] | 1 |- | 6553 | [[Uporabnik:Nezak22|Nezak22]] | 1 |- | 6554 | [[Uporabnik:Neža Javornik|Neža Javornik]] | 1 |- | 6555 | [[Uporabnik:NeŽaJ|NeŽaJ]] | 1 |- | 6556 | [[Uporabnik:Neza.iglic|Neza.iglic]] | 1 |- | 6557 | [[Uporabnik:Nezab valg|Nezab valg]] | 1 |- | 6558 | [[Uporabnik:Nezaa|Nezaa]] | 1 |- | 6559 | [[Uporabnik:Neza1234|Neza1234]] | 1 |- | 6560 | [[Uporabnik:Neža|Neža]] | 1 |- | 6561 | [[Uporabnik:Neyak|Neyak]] | 1 |- | 6562 | [[Uporabnik:Neya**|Neya**]] | 1 |- | 6563 | [[Uporabnik:NewVisionMusic|NewVisionMusic]] | 1 |- | 6564 | [[Uporabnik:Nevroznanstvenica|Nevroznanstvenica]] | 1 |- | 6565 | [[Uporabnik:NEVNIK|NEVNIK]] | 1 |- | 6566 | [[Uporabnik:Nevitros99|Nevitros99]] | 1 |- | 6567 | [[Uporabnik:Nevemkakšenupimesinajdam|Nevemkakšenupimesinajdam]] | 1 |- | 6568 | [[Uporabnik:Nevem 1903|Nevem 1903]] | 1 |- | 6569 | [[Uporabnik:Neurotic63|Neurotic63]] | 1 |- | 6570 | [[Uporabnik:Neuralia|Neuralia]] | 1 |- | 6571 | [[Uporabnik:Nessuno~slwiki|Nessuno~slwiki]] | 1 |- | 6572 | [[Uporabnik:Nera~slwiki|Nera~slwiki]] | 1 |- | 6573 | [[Uporabnik:Neptur|Neptur]] | 1 |- | 6574 | [[Uporabnik:Neotango|Neotango]] | 1 |- | 6575 | [[Uporabnik:Neonsan|Neonsan]] | 1 |- | 6576 | [[Uporabnik:Neon2222|Neon2222]] | 1 |- | 6577 | [[Uporabnik:Neomi~slwiki|Neomi~slwiki]] | 1 |- | 6578 | [[Uporabnik:Nenad N|Nenad N]] | 1 |- | 6579 | [[Uporabnik:Nema1433|Nema1433]] | 1 |- | 6580 | [[Uporabnik:NELIZ|NELIZ]] | 1 |- | 6581 | [[Uporabnik:Neli Pantner|Neli Pantner]] | 1 |- | 6582 | [[Uporabnik:Nelijeking|Nelijeking]] | 1 |- | 6583 | [[Uporabnik:Neliath|Neliath]] | 1 |- | 6584 | [[Uporabnik:Nekineki8|Nekineki8]] | 1 |- | 6585 | [[Uporabnik:Nekdorandomman|Nekdorandomman]] | 1 |- | 6586 | [[Uporabnik:Nejka.p|Nejka.p]] | 1 |- | 6587 | [[Uporabnik:Nejc Zahrastnik|Nejc Zahrastnik]] | 1 |- | 6588 | [[Uporabnik:Nejcursic|Nejcursic]] | 1 |- | 6589 | [[Uporabnik:Nejc.sifrer|Nejc.sifrer]] | 1 |- | 6590 | [[Uporabnik:NejcS|NejcS]] | 1 |- | 6591 | [[Uporabnik:Nejc Ovnik|Nejc Ovnik]] | 1 |- | 6592 | [[Uporabnik:Nejc.lebar|Nejc.lebar]] | 1 |- | 6593 | [[Uporabnik:NejcKramberger|NejcKramberger]] | 1 |- | 6594 | [[Uporabnik:Nejc Kerševan|Nejc Kerševan]] | 1 |- | 6595 | [[Uporabnik:Nejc kavka123|Nejc kavka123]] | 1 |- | 6596 | [[Uporabnik:Nejcjogan|Nejcjogan]] | 1 |- | 6597 | [[Uporabnik:Nejcheq|Nejcheq]] | 1 |- | 6598 | [[Uporabnik:NejcAšič|NejcAšič]] | 1 |- | 6599 | [[Uporabnik:Nejc7a|Nejc7a]] | 1 |- | 6600 | [[Uporabnik:Nejc4a|Nejc4a]] | 1 |- | 6601 | [[Uporabnik:Nejc16|Nejc16]] | 1 |- | 6602 | [[Uporabnik:Nejap|Nejap]] | 1 |- | 6603 | [[Uporabnik:Nejan|Nejan]] | 1 |- | 6604 | [[Uporabnik:Neja.mv|Neja.mv]] | 1 |- | 6605 | [[Uporabnik:Neja krzisnik|Neja krzisnik]] | 1 |- | 6606 | [[Uporabnik:Neja Korbar|Neja Korbar]] | 1 |- | 6607 | [[Uporabnik:NejaB|NejaB]] | 1 |- | 6608 | [[Uporabnik:Neja2004|Neja2004]] | 1 |- | 6609 | [[Uporabnik:Neja1988|Neja1988]] | 1 |- | 6610 | [[Uporabnik:Nefreteta|Nefreteta]] | 1 |- | 6611 | [[Uporabnik:Nefrederika|Nefrederika]] | 1 |- | 6612 | [[Uporabnik:Neekazob|Neekazob]] | 1 |- | 6613 | [[Uporabnik:Neejkaa|Neejkaa]] | 1 |- | 6614 | [[Uporabnik:Necooo|Necooo]] | 1 |- | 6615 | [[Uporabnik:Nebeski smrad|Nebeski smrad]] | 1 |- | 6616 | [[Uporabnik:Neatheunicorn|Neatheunicorn]] | 1 |- | 6617 | [[Uporabnik:Ndbilje1946|Ndbilje1946]] | 1 |- | 6618 | [[Uporabnik:ND3D|ND3D]] | 1 |- | 6619 | [[Uporabnik:Nclsbrunot|Nclsbrunot]] | 1 |- | 6620 | [[Uporabnik:Nc3GB|Nc3GB]] | 1 |- | 6621 | [[Uporabnik:NBS|NBS]] | 1 |- | 6622 | [[Uporabnik:Nbre|Nbre]] | 1 |- | 6623 | [[Uporabnik:NBLK3C|NBLK3C]] | 1 |- | 6624 | [[Uporabnik:Nbah|Nbah]] | 1 |- | 6625 | [[Uporabnik:Nautilus~slwiki|Nautilus~slwiki]] | 1 |- | 6626 | [[Uporabnik:NaumDretnik|NaumDretnik]] | 1 |- | 6627 | [[Uporabnik:Natykaa|Natykaa]] | 1 |- | 6628 | [[Uporabnik:Natyk89|Natyk89]] | 1 |- | 6629 | [[Uporabnik:Natkat113|Natkat113]] | 1 |- | 6630 | [[Uporabnik:Natka91|Natka91]] | 1 |- | 6631 | [[Uporabnik:Nati vu|Nati vu]] | 1 |- | 6632 | [[Uporabnik:NATAWE|NATAWE]] | 1 |- | 6633 | [[Uporabnik:NatasaPr|NatasaPr]] | 1 |- | 6634 | [[Uporabnik:Natasamlakar|Natasamlakar]] | 1 |- | 6635 | [[Uporabnik:Natasak|Natasak]] | 1 |- | 6636 | [[Uporabnik:Nataša Jereb|Nataša Jereb]] | 1 |- | 6637 | [[Uporabnik:Natasa bukovec|Natasa bukovec]] | 1 |- | 6638 | [[Uporabnik:Natasa.ales|Natasa.ales]] | 1 |- | 6639 | [[Uporabnik:Nataša213|Nataša213]] | 1 |- | 6640 | [[Uporabnik:Natalliayas|Natalliayas]] | 1 |- | 6641 | [[Uporabnik:Natali.v94|Natali.v94]] | 1 |- | 6642 | [[Uporabnik:Natalijazdovc|Natalijazdovc]] | 1 |- | 6643 | [[Uporabnik:Natalija.viola|Natalija.viola]] | 1 |- | 6644 | [[Uporabnik:Natalija Pernuš|Natalija Pernuš]] | 1 |- | 6645 | [[Uporabnik:NatalijaO|NatalijaO]] | 1 |- | 6646 | [[Uporabnik:Natalija.krese|Natalija.krese]] | 1 |- | 6647 | [[Uporabnik:Natalijac|Natalijac]] | 1 |- | 6648 | [[Uporabnik:Natalija00|Natalija00]] | 1 |- | 6649 | [[Uporabnik:NatalieX|NatalieX]] | 1 |- | 6650 | [[Uporabnik:Natalia~slwiki|Natalia~slwiki]] | 1 |- | 6651 | [[Uporabnik:Nataliaree|Nataliaree]] | 1 |- | 6652 | [[Uporabnik:Nastja retok|Nastja retok]] | 1 |- | 6653 | [[Uporabnik:Nastja.p|Nastja.p]] | 1 |- | 6654 | [[Uporabnik:Nastja Levanić|Nastja Levanić]] | 1 |- | 6655 | [[Uporabnik:Nastjakoritnik|Nastjakoritnik]] | 1 |- | 6656 | [[Uporabnik:Nastjakerneza|Nastjakerneza]] | 1 |- | 6657 | [[Uporabnik:Nastja d|Nastja d]] | 1 |- | 6658 | [[Uporabnik:Nastjacindy|Nastjacindy]] | 1 |- | 6659 | [[Uporabnik:Nastjab222|Nastjab222]] | 1 |- | 6660 | [[Uporabnik:Nastja2002|Nastja2002]] | 1 |- | 6661 | [[Uporabnik:Nastek|Nastek]] | 1 |- | 6662 | [[Uporabnik:Nastasja.minja|Nastasja.minja]] | 1 |- | 6663 | [[Uporabnik:Nasinpona|Nasinpona]] | 1 |- | 6664 | [[Uporabnik:Narim|Narim]] | 1 |- | 6665 | [[Uporabnik:NaomiŠav|NaomiŠav]] | 1 |- | 6666 | [[Uporabnik:Nanodelec|Nanodelec]] | 1 |- | 6667 | [[Uporabnik:Nanocevka|Nanocevka]] | 1 |- | 6668 | [[Uporabnik:NaniRa|NaniRa]] | 1 |- | 6669 | [[Uporabnik:Nanina m|Nanina m]] | 1 |- | 6670 | [[Uporabnik:NangsawChile23|NangsawChile23]] | 1 |- | 6671 | [[Uporabnik:Nancic|Nancic]] | 1 |- | 6672 | [[Uporabnik:Nanchy|Nanchy]] | 1 |- | 6673 | [[Uporabnik:Nami~slwiki|Nami~slwiki]] | 1 |- | 6674 | [[Uporabnik:NameBrez|NameBrez]] | 1 |- | 6675 | [[Uporabnik:Nal Premik|Nal Premik]] | 1 |- | 6676 | [[Uporabnik:NALAN 251|NALAN 251]] | 1 |- | 6677 | [[Uporabnik:Nalacram|Nalacram]] | 1 |- | 6678 | [[Uporabnik:Najugmimojave|Najugmimojave]] | 1 |- | 6679 | [[Uporabnik:Najntisy|Najntisy]] | 1 |- | 6680 | [[Uporabnik:Naja.z99|Naja.z99]] | 1 |- | 6681 | [[Uporabnik:Najasavarin|Najasavarin]] | 1 |- | 6682 | [[Uporabnik:Najakiara|Najakiara]] | 1 |- | 6683 | [[Uporabnik:Nadobudnež|Nadobudnež]] | 1 |- | 6684 | [[Uporabnik:NadjaZ|NadjaZ]] | 1 |- | 6685 | [[Uporabnik:Nadja Škrajnar|Nadja Škrajnar]] | 1 |- | 6686 | [[Uporabnik:Nadika~slwiki|Nadika~slwiki]] | 1 |- | 6687 | [[Uporabnik:Nada Kraševec|Nada Kraševec]] | 1 |- | 6688 | [[Uporabnik:Nace sk8|Nace sk8]] | 1 |- | 6689 | [[Uporabnik:Nabru~slwiki|Nabru~slwiki]] | 1 |- | 6690 | [[Uporabnik:Nabi~slwiki|Nabi~slwiki]] | 1 |- | 6691 | [[Uporabnik:Na1pir|Na1pir]] | 1 |- | 6692 | [[Uporabnik:N4v1gatorcek|N4v1gatorcek]] | 1 |- | 6693 | [[Uporabnik:N1998|N1998]] | 1 |- | 6694 | [[Uporabnik:Mzorc|Mzorc]] | 1 |- | 6695 | [[Uporabnik:MZibert|MZibert]] | 1 |- | 6696 | [[Uporabnik:MZaviršek|MZaviršek]] | 1 |- | 6697 | [[Uporabnik:MyWay|MyWay]] | 1 |- | 6698 | [[Uporabnik:Myviki|Myviki]] | 1 |- | 6699 | [[Uporabnik:MythicOrange|MythicOrange]] | 1 |- | 6700 | [[Uporabnik:Myszkaa|Myszkaa]] | 1 |- | 6701 | [[Uporabnik:Mynameisursh|Mynameisursh]] | 1 |- | 6702 | [[Uporabnik:Mychele Trempetich|Mychele Trempetich]] | 1 |- | 6703 | [[Uporabnik:Mw43al|Mw43al]] | 1 |- | 6704 | [[Uporabnik:MV~slwiki|MV~slwiki]] | 1 |- | 6705 | [[Uporabnik:MVo-1963|MVo-1963]] | 1 |- | 6706 | [[Uporabnik:Muzikolog1883|Muzikolog1883]] | 1 |- | 6707 | [[Uporabnik:Muzikaviva|Muzikaviva]] | 1 |- | 6708 | [[Uporabnik:Mustafeles|Mustafeles]] | 1 |- | 6709 | [[Uporabnik:Musko|Musko]] | 1 |- | 6710 | [[Uporabnik:Mushei|Mushei]] | 1 |- | 6711 | [[Uporabnik:Muriqui72|Muriqui72]] | 1 |- | 6712 | [[Uporabnik:Murcy|Murcy]] | 1 |- | 6713 | [[Uporabnik:Murbancn|Murbancn]] | 1 |- | 6714 | [[Uporabnik:Mundos|Mundos]] | 1 |- | 6715 | [[Uporabnik:MultiSOLA|MultiSOLA]] | 1 |- | 6716 | [[Uporabnik:Multipsimen|Multipsimen]] | 1 |- | 6717 | [[Uporabnik:Muller|Muller]] | 1 |- | 6718 | [[Uporabnik:Muhammed12345|Muhammed12345]] | 1 |- | 6719 | [[Uporabnik:Muftija|Muftija]] | 1 |- | 6720 | [[Uporabnik:Muca :3|Muca :3]] | 1 |- | 6721 | [[Uporabnik:Mtzje|Mtzje]] | 1 |- | 6722 | [[Uporabnik:Mtopole|Mtopole]] | 1 |- | 6723 | [[Uporabnik:Mtomc|Mtomc]] | 1 |- | 6724 | [[Uporabnik:Mtisov|Mtisov]] | 1 |- | 6725 | [[Uporabnik:Mterbuc|Mterbuc]] | 1 |- | 6726 | [[Uporabnik:Mtelko|Mtelko]] | 1 |- | 6727 | [[Uporabnik:Msusko|Msusko]] | 1 |- | 6728 | [[Uporabnik:Mstefa9|Mstefa9]] | 1 |- | 6729 | [[Uporabnik:Ms~slwiki|Ms~slwiki]] | 1 |- | 6730 | [[Uporabnik:Mspacapan|Mspacapan]] | 1 |- | 6731 | [[Uporabnik:MSorli|MSorli]] | 1 |- | 6732 | [[Uporabnik:Msi2001|Msi2001]] | 1 |- | 6733 | [[Uporabnik:MS135|MS135]] | 1 |- | 6734 | [[Uporabnik:Mrzlaroka|Mrzlaroka]] | 1 |- | 6735 | [[Uporabnik:Mrzladraga|Mrzladraga]] | 1 |- | 6736 | [[Uporabnik:Mrykauri|Mrykauri]] | 1 |- | 6737 | [[Uporabnik:MRušii|MRušii]] | 1 |- | 6738 | [[Uporabnik:MrTenTim|MrTenTim]] | 1 |- | 6739 | [[Uporabnik:Mrsamrs|Mrsamrs]] | 1 |- | 6740 | [[Uporabnik:Mr.Repa|Mr.Repa]] | 1 |- | 6741 | [[Uporabnik:MRRambo|MRRambo]] | 1 |- | 6742 | [[Uporabnik:Mroferloz|Mroferloz]] | 1 |- | 6743 | [[Uporabnik:Mrmvra|Mrmvra]] | 1 |- | 6744 | [[Uporabnik:Mrlikaru|Mrlikaru]] | 1 |- | 6745 | [[Uporabnik:Mrkaic|Mrkaic]] | 1 |- | 6746 | [[Uporabnik:Mrjuro|Mrjuro]] | 1 |- | 6747 | [[Uporabnik:Mrfrost89|Mrfrost89]] | 1 |- | 6748 | [[Uporabnik:MrFordAD|MrFordAD]] | 1 |- | 6749 | [[Uporabnik:Mrepe|Mrepe]] | 1 |- | 6750 | [[Uporabnik:MrEK|MrEK]] | 1 |- | 6751 | [[Uporabnik:Mrecer|Mrecer]] | 1 |- | 6752 | [[Uporabnik:MrDeusZZ|MrDeusZZ]] | 1 |- | 6753 | [[Uporabnik:MrCare|MrCare]] | 1 |- | 6754 | [[Uporabnik:Mrak~slwiki|Mrak~slwiki]] | 1 |- | 6755 | [[Uporabnik:Mrajh|Mrajh]] | 1 |- | 6756 | [[Uporabnik:Mradovan|Mradovan]] | 1 |- | 6757 | [[Uporabnik:Mr679|Mr679]] | 1 |- | 6758 | [[Uporabnik:Mpz.cumanima|Mpz.cumanima]] | 1 |- | 6759 | [[Uporabnik:Mpza6|Mpza6]] | 1 |- | 6760 | [[Uporabnik:Mpsajn|Mpsajn]] | 1 |- | 6761 | [[Uporabnik:Mprezelj|Mprezelj]] | 1 |- | 6762 | [[Uporabnik:Mpovše|Mpovše]] | 1 |- | 6763 | [[Uporabnik:Mpotokar|Mpotokar]] | 1 |- | 6764 | [[Uporabnik:M.Polhograjski|M.Polhograjski]] | 1 |- | 6765 | [[Uporabnik:Mpoklukar|Mpoklukar]] | 1 |- | 6766 | [[Uporabnik:Mpodstensek|Mpodstensek]] | 1 |- | 6767 | [[Uporabnik:Mpl5|Mpl5]] | 1 |- | 6768 | [[Uporabnik:Mpf|Mpf]] | 1 |- | 6769 | [[Uporabnik:Mpetkovsek|Mpetkovsek]] | 1 |- | 6770 | [[Uporabnik:Mpeter~slwiki|Mpeter~slwiki]] | 1 |- | 6771 | [[Uporabnik:MPatricija|MPatricija]] | 1 |- | 6772 | [[Uporabnik:Mp5092|Mp5092]] | 1 |- | 6773 | [[Uporabnik:MP3002|MP3002]] | 1 |- | 6774 | [[Uporabnik:Move~slwiki|Move~slwiki]] | 1 |- | 6775 | [[Uporabnik:Motorway Fan|Motorway Fan]] | 1 |- | 6776 | [[Uporabnik:Motorist1966|Motorist1966]] | 1 |- | 6777 | [[Uporabnik:Motnik|Motnik]] | 1 |- | 6778 | [[Uporabnik:Morris~slwiki|Morris~slwiki]] | 1 |- | 6779 | [[Uporabnik:Morphine~slwiki|Morphine~slwiki]] | 1 |- | 6780 | [[Uporabnik:Moro~slwiki|Moro~slwiki]] | 1 |- | 6781 | [[Uporabnik:Moriborut|Moriborut]] | 1 |- | 6782 | [[Uporabnik:Moreaboutme|Moreaboutme]] | 1 |- | 6783 | [[Uporabnik:Morbidia|Morbidia]] | 1 |- | 6784 | [[Uporabnik:MoOoG|MoOoG]] | 1 |- | 6785 | [[Uporabnik:Moonmoonx3|Moonmoonx3]] | 1 |- | 6786 | [[Uporabnik:Moonlight.spirit|Moonlight.spirit]] | 1 |- | 6787 | [[Uporabnik:Monteaguilino1|Monteaguilino1]] | 1 |- | 6788 | [[Uporabnik:Monolit~slwiki|Monolit~slwiki]] | 1 |- | 6789 | [[Uporabnik:Monkatar|Monkatar]] | 1 |- | 6790 | [[Uporabnik:Moniq~slwiki|Moniq~slwiki]] | 1 |- | 6791 | [[Uporabnik:Monikikka|Monikikka]] | 1 |- | 6792 | [[Uporabnik:MonikaZorko|MonikaZorko]] | 1 |- | 6793 | [[Uporabnik:Monika.spital|Monika.spital]] | 1 |- | 6794 | [[Uporabnik:Monika.skabar|Monika.skabar]] | 1 |- | 6795 | [[Uporabnik:Monika Seliškar|Monika Seliškar]] | 1 |- | 6796 | [[Uporabnik:Monika Pangersic|Monika Pangersic]] | 1 |- | 6797 | [[Uporabnik:Monika Nataša Medvešček Peterka|Monika Nataša Medvešček Peterka]] | 1 |- | 6798 | [[Uporabnik:Monikamarinko|Monikamarinko]] | 1 |- | 6799 | [[Uporabnik:Monika.luznik|Monika.luznik]] | 1 |- | 6800 | [[Uporabnik:Monikalusin|Monikalusin]] | 1 |- | 6801 | [[Uporabnik:Monikagal|Monikagal]] | 1 |- | 6802 | [[Uporabnik:Monika5687|Monika5687]] | 1 |- | 6803 | [[Uporabnik:Moni1984|Moni1984]] | 1 |- | 6804 | [[Uporabnik:Moni123|Moni123]] | 1 |- | 6805 | [[Uporabnik:Moneja|Moneja]] | 1 |- | 6806 | [[Uporabnik:Monchipz|Monchipz]] | 1 |- | 6807 | [[Uporabnik:Monamour|Monamour]] | 1 |- | 6808 | [[Uporabnik:Momerzu|Momerzu]] | 1 |- | 6809 | [[Uporabnik:Mojka13|Mojka13]] | 1 |- | 6810 | [[Uporabnik:Moje.Uporabniško.Ime|Moje.Uporabniško.Ime]] | 1 |- | 6811 | [[Uporabnik:Mojchy88|Mojchy88]] | 1 |- | 6812 | [[Uporabnik:Mojcheek|Mojcheek]] | 1 |- | 6813 | [[Uporabnik:Mojca z|Mojca z]] | 1 |- | 6814 | [[Uporabnik:Mojca Vrhovec Kersevan|Mojca Vrhovec Kersevan]] | 1 |- | 6815 | [[Uporabnik:Mojca Rolih|Mojca Rolih]] | 1 |- | 6816 | [[Uporabnik:Mojcapolajzer|Mojcapolajzer]] | 1 |- | 6817 | [[Uporabnik:Mojca Pesec|Mojca Pesec]] | 1 |- | 6818 | [[Uporabnik:Mojca Miklavec|Mojca Miklavec]] | 1 |- | 6819 | [[Uporabnik:Mojca Merela|Mojca Merela]] | 1 |- | 6820 | [[Uporabnik:Mojcam5|Mojcam5]] | 1 |- | 6821 | [[Uporabnik:Mojca.kolman|Mojca.kolman]] | 1 |- | 6822 | [[Uporabnik:MojcaK|MojcaK]] | 1 |- | 6823 | [[Uporabnik:MojcaHorvat|MojcaHorvat]] | 1 |- | 6824 | [[Uporabnik:Mojca hladnik|Mojca hladnik]] | 1 |- | 6825 | [[Uporabnik:MojcaH13|MojcaH13]] | 1 |- | 6826 | [[Uporabnik:Mojca Gorjup Kavčič|Mojca Gorjup Kavčič]] | 1 |- | 6827 | [[Uporabnik:Mojca Božič|Mojca Božič]] | 1 |- | 6828 | [[Uporabnik:MojcaBorovnik|MojcaBorovnik]] | 1 |- | 6829 | [[Uporabnik:Mojca Berus|Mojca Berus]] | 1 |- | 6830 | [[Uporabnik:Mojca.ban|Mojca.ban]] | 1 |- | 6831 | [[Uporabnik:Mojca 92|Mojca 92]] | 1 |- | 6832 | [[Uporabnik:Mojca90|Mojca90]] | 1 |- | 6833 | [[Uporabnik:Mojca2050|Mojca2050]] | 1 |- | 6834 | [[Uporabnik:Mojakaunt|Mojakaunt]] | 1 |- | 6835 | [[Uporabnik:MojaDelnica|MojaDelnica]] | 1 |- | 6836 | [[Uporabnik:Mohor|Mohor]] | 1 |- | 6837 | [[Uporabnik:Mohamedmokhtar22|Mohamedmokhtar22]] | 1 |- | 6838 | [[Uporabnik:Mofo~slwiki|Mofo~slwiki]] | 1 |- | 6839 | [[Uporabnik:Modropisalo|Modropisalo]] | 1 |- | 6840 | [[Uporabnik:Modratačka|Modratačka]] | 1 |- | 6841 | [[Uporabnik:Modraluna17|Modraluna17]] | 1 |- | 6842 | [[Uporabnik:Modiano|Modiano]] | 1 |- | 6843 | [[Uporabnik:Modest zahar|Modest zahar]] | 1 |- | 6844 | [[Uporabnik:Moder highligter|Moder highligter]] | 1 |- | 6845 | [[Uporabnik:Moderatecynic|Moderatecynic]] | 1 |- | 6846 | [[Uporabnik:Modanung|Modanung]] | 1 |- | 6847 | [[Uporabnik:MoD|MoD]] | 1 |- | 6848 | [[Uporabnik:Mocniknina|Mocniknina]] | 1 |- | 6849 | [[Uporabnik:Mocnike|Mocnike]] | 1 |- | 6850 | [[Uporabnik:Moceril123|Moceril123]] | 1 |- | 6851 | [[Uporabnik:Mo0972|Mo0972]] | 1 |- | 6852 | [[Uporabnik:MNŠiHP|MNŠiHP]] | 1 |- | 6853 | [[Uporabnik:Mncakranjc|Mncakranjc]] | 1 |- | 6854 | [[Uporabnik:Mnatasa|Mnatasa]] | 1 |- | 6855 | [[Uporabnik:Mmzvi|Mmzvi]] | 1 |- | 6856 | [[Uporabnik:Mm.zaletel|Mm.zaletel]] | 1 |- | 6857 | [[Uporabnik:Mmun17|Mmun17]] | 1 |- | 6858 | [[Uporabnik:Mmesec|Mmesec]] | 1 |- | 6859 | [[Uporabnik:MMA Kid|MMA Kid]] | 1 |- | 6860 | [[Uporabnik:Mmaja0807|Mmaja0807]] | 1 |- | 6861 | [[Uporabnik:Mmaarrkko|Mmaarrkko]] | 1 |- | 6862 | [[Uporabnik:Mm96pik|Mm96pik]] | 1 |- | 6863 | [[Uporabnik:MM0022|MM0022]] | 1 |- | 6864 | [[Uporabnik:Mlon15|Mlon15]] | 1 |- | 6865 | [[Uporabnik:Mlevar|Mlevar]] | 1 |- | 6866 | [[Uporabnik:Mlampret|Mlampret]] | 1 |- | 6867 | [[Uporabnik:Mladika pika|Mladika pika]] | 1 |- | 6868 | [[Uporabnik:Mladen1975|Mladen1975]] | 1 |- | 6869 | [[Uporabnik:Mlada rast|Mlada rast]] | 1 |- | 6870 | [[Uporabnik:Mlacek|Mlacek]] | 1 |- | 6871 | [[Uporabnik:Mkoprivsek|Mkoprivsek]] | 1 |- | 6872 | [[Uporabnik:Mkoncar|Mkoncar]] | 1 |- | 6873 | [[Uporabnik:MkgSandra|MkgSandra]] | 1 |- | 6874 | [[Uporabnik:Mkeoz|Mkeoz]] | 1 |- | 6875 | [[Uporabnik:Mkat~slwiki|Mkat~slwiki]] | 1 |- | 6876 | [[Uporabnik:Mkatja|Mkatja]] | 1 |- | 6877 | [[Uporabnik:Mkapus|Mkapus]] | 1 |- | 6878 | [[Uporabnik:Mkac964|Mkac964]] | 1 |- | 6879 | [[Uporabnik:Mk8525|Mk8525]] | 1 |- | 6880 | [[Uporabnik:Mk3209|Mk3209]] | 1 |- | 6881 | [[Uporabnik:Mjunc|Mjunc]] | 1 |- | 6882 | [[Uporabnik:Mjug2|Mjug2]] | 1 |- | 6883 | [[Uporabnik:MJSB73MP|MJSB73MP]] | 1 |- | 6884 | [[Uporabnik:MJRazo|MJRazo]] | 1 |- | 6885 | [[Uporabnik:M.j.jeraj|M.j.jeraj]] | 1 |- | 6886 | [[Uporabnik:Mjezo|Mjezo]] | 1 |- | 6887 | [[Uporabnik:Mjerse|Mjerse]] | 1 |- | 6888 | [[Uporabnik:M.jerebic94|M.jerebic94]] | 1 |- | 6889 | [[Uporabnik:Mjenko412|Mjenko412]] | 1 |- | 6890 | [[Uporabnik:M.jelena|M.jelena]] | 1 |- | 6891 | [[Uporabnik:Mizarka1972|Mizarka1972]] | 1 |- | 6892 | [[Uporabnik:Mitya Oblack|Mitya Oblack]] | 1 |- | 6893 | [[Uporabnik:Mitrografie|Mitrografie]] | 1 |- | 6894 | [[Uporabnik:Mitro310|Mitro310]] | 1 |- | 6895 | [[Uporabnik:Mitra~slwiki|Mitra~slwiki]] | 1 |- | 6896 | [[Uporabnik:Mitja Pohlen|Mitja Pohlen]] | 1 |- | 6897 | [[Uporabnik:Mitjapetelin|Mitjapetelin]] | 1 |- | 6898 | [[Uporabnik:Mitjamavsar|Mitjamavsar]] | 1 |- | 6899 | [[Uporabnik:MitjaLisjak|MitjaLisjak]] | 1 |- | 6900 | [[Uporabnik:Mitjakre|Mitjakre]] | 1 |- | 6901 | [[Uporabnik:Mitjakra|Mitjakra]] | 1 |- | 6902 | [[Uporabnik:Mitja Grudnik|Mitja Grudnik]] | 1 |- | 6903 | [[Uporabnik:Mitja grebenar|Mitja grebenar]] | 1 |- | 6904 | [[Uporabnik:Mitja55|Mitja55]] | 1 |- | 6905 | [[Uporabnik:Mitja3628|Mitja3628]] | 1 |- | 6906 | [[Uporabnik:Mitch~slwiki|Mitch~slwiki]] | 1 |- | 6907 | [[Uporabnik:Misterix~slwiki|Misterix~slwiki]] | 1 |- | 6908 | [[Uporabnik:Mista|Mista]] | 1 |- | 6909 | [[Uporabnik:Miss Mickey|Miss Mickey]] | 1 |- | 6910 | [[Uporabnik:Miss5566|Miss5566]] | 1 |- | 6911 | [[Uporabnik:MisplacedKeys~slwiki|MisplacedKeys~slwiki]] | 1 |- | 6912 | [[Uporabnik:Miskovic as|Miskovic as]] | 1 |- | 6913 | [[Uporabnik:MiskoSkace|MiskoSkace]] | 1 |- | 6914 | [[Uporabnik:Miško Hokej|Miško Hokej]] | 1 |- | 6915 | [[Uporabnik:MisakAway|MisakAway]] | 1 |- | 6916 | [[Uporabnik:Miša.hrabra|Miša.hrabra]] | 1 |- | 6917 | [[Uporabnik:Mis3.eva|Mis3.eva]] | 1 |- | 6918 | [[Uporabnik:MirzetaDoric|MirzetaDoric]] | 1 |- | 6919 | [[Uporabnik:Mirovos24|Mirovos24]] | 1 |- | 6920 | [[Uporabnik:Miroslav Jožef|Miroslav Jožef]] | 1 |- | 6921 | [[Uporabnik:Miropusnik|Miropusnik]] | 1 |- | 6922 | [[Uporabnik:Mirohacek|Mirohacek]] | 1 |- | 6923 | [[Uporabnik:MIRNA-NORA-1|MIRNA-NORA-1]] | 1 |- | 6924 | [[Uporabnik:MirkoS18|MirkoS18]] | 1 |- | 6925 | [[Uporabnik:Mirkoj99|Mirkoj99]] | 1 |- | 6926 | [[Uporabnik:MirjanaZB|MirjanaZB]] | 1 |- | 6927 | [[Uporabnik:Mirjam1974|Mirjam1974]] | 1 |- | 6928 | [[Uporabnik:Mir Harven|Mir Harven]] | 1 |- | 6929 | [[Uporabnik:Mirelaa|Mirelaa]] | 1 |- | 6930 | [[Uporabnik:Mirchyca|Mirchyca]] | 1 |- | 6931 | [[Uporabnik:Miran.grgic|Miran.grgic]] | 1 |- | 6932 | [[Uporabnik:Mins~slwiki|Mins~slwiki]] | 1 |- | 6933 | [[Uporabnik:Minnytinny|Minnytinny]] | 1 |- | 6934 | [[Uporabnik:Minka Skubic Buhin|Minka Skubic Buhin]] | 1 |- | 6935 | [[Uporabnik:Miniussi|Miniussi]] | 1 |- | 6936 | [[Uporabnik:Miniteater|Miniteater]] | 1 |- | 6937 | [[Uporabnik:Ministrelec|Ministrelec]] | 1 |- | 6938 | [[Uporabnik:Minimi~slwiki|Minimi~slwiki]] | 1 |- | 6939 | [[Uporabnik:Minimaksi|Minimaksi]] | 1 |- | 6940 | [[Uporabnik:MIngrid|MIngrid]] | 1 |- | 6941 | [[Uporabnik:Mind reader|Mind reader]] | 1 |- | 6942 | [[Uporabnik:Mimi-1946|Mimi-1946]] | 1 |- | 6943 | [[Uporabnik:MilyMilena|MilyMilena]] | 1 |- | 6944 | [[Uporabnik:MilSok|MilSok]] | 1 |- | 6945 | [[Uporabnik:Milosh07|Milosh07]] | 1 |- | 6946 | [[Uporabnik:Milko bizjak|Milko bizjak]] | 1 |- | 6947 | [[Uporabnik:Milko80|Milko80]] | 1 |- | 6948 | [[Uporabnik:Milka888|Milka888]] | 1 |- | 6949 | [[Uporabnik:Miljamilenkovic|Miljamilenkovic]] | 1 |- | 6950 | [[Uporabnik:MilicGabriel|MilicGabriel]] | 1 |- | 6951 | [[Uporabnik:Milenko Roš|Milenko Roš]] | 1 |- | 6952 | [[Uporabnik:Mile1919|Mile1919]] | 1 |- | 6953 | [[Uporabnik:Milči2|Milči2]] | 1 |- | 6954 | [[Uporabnik:Milavec|Milavec]] | 1 |- | 6955 | [[Uporabnik:Milanvidmar|Milanvidmar]] | 1 |- | 6956 | [[Uporabnik:MilanSu|MilanSu]] | 1 |- | 6957 | [[Uporabnik:Milanpersic|Milanpersic]] | 1 |- | 6958 | [[Uporabnik:MILANPERISIC|MILANPERISIC]] | 1 |- | 6959 | [[Uporabnik:Milano~slwiki|Milano~slwiki]] | 1 |- | 6960 | [[Uporabnik:Milanka|Milanka]] | 1 |- | 6961 | [[Uporabnik:Milan48|Milan48]] | 1 |- | 6962 | [[Uporabnik:MilaDanevska00|MilaDanevska00]] | 1 |- | 6963 | [[Uporabnik:Mikroturbine|Mikroturbine]] | 1 |- | 6964 | [[Uporabnik:Miklozic123|Miklozic123]] | 1 |- | 6965 | [[Uporabnik:Miklavic.lenart|Miklavic.lenart]] | 1 |- | 6966 | [[Uporabnik:Mikkeni|Mikkeni]] | 1 |- | 6967 | [[Uporabnik:Mik in Matjaž|Mik in Matjaž]] | 1 |- | 6968 | [[Uporabnik:Mikinins|Mikinins]] | 1 |- | 6969 | [[Uporabnik:Mikina miska|Mikina miska]] | 1 |- | 6970 | [[Uporabnik:Mikimiška02|Mikimiška02]] | 1 |- | 6971 | [[Uporabnik:Miki Miška|Miki Miška]] | 1 |- | 6972 | [[Uporabnik:Mikihubabuba|Mikihubabuba]] | 1 |- | 6973 | [[Uporabnik:Miki99|Miki99]] | 1 |- | 6974 | [[Uporabnik:Miki3|Miki3]] | 1 |- | 6975 | [[Uporabnik:Miki19|Miki19]] | 1 |- | 6976 | [[Uporabnik:MikekG|MikekG]] | 1 |- | 6977 | [[Uporabnik:Mikec2004|Mikec2004]] | 1 |- | 6978 | [[Uporabnik:Mikaele|Mikaele]] | 1 |- | 6979 | [[Uporabnik:Mijaumew|Mijaumew]] | 1 |- | 6980 | [[Uporabnik:Mija~slwiki|Mija~slwiki]] | 1 |- | 6981 | [[Uporabnik:Mija Paljk|Mija Paljk]] | 1 |- | 6982 | [[Uporabnik:Mijamija27|Mijamija27]] | 1 |- | 6983 | [[Uporabnik:Mijahorvat|Mijahorvat]] | 1 |- | 6984 | [[Uporabnik:Mihy1101|Mihy1101]] | 1 |- | 6985 | [[Uporabnik:MIHS1225|MIHS1225]] | 1 |- | 6986 | [[Uporabnik:Mihpoh|Mihpoh]] | 1 |- | 6987 | [[Uporabnik:Mihibo5|Mihibo5]] | 1 |- | 6988 | [[Uporabnik:Mihelicj21|Mihelicj21]] | 1 |- | 6989 | [[Uporabnik:Mihek~slwiki|Mihek~slwiki]] | 1 |- | 6990 | [[Uporabnik:Mihatrosa|Mihatrosa]] | 1 |- | 6991 | [[Uporabnik:Mihastih|Mihastih]] | 1 |- | 6992 | [[Uporabnik:Miha.skudnik|Miha.skudnik]] | 1 |- | 6993 | [[Uporabnik:Mihase132|Mihase132]] | 1 |- | 6994 | [[Uporabnik:Mihasalobir|Mihasalobir]] | 1 |- | 6995 | [[Uporabnik:Miha Pilic Turk|Miha Pilic Turk]] | 1 |- | 6996 | [[Uporabnik:Miha.novak|Miha.novak]] | 1 |- | 6997 | [[Uporabnik:Mihanemec|Mihanemec]] | 1 |- | 6998 | [[Uporabnik:Miha neki1234|Miha neki1234]] | 1 |- | 6999 | [[Uporabnik:MihaMirtič|MihaMirtič]] | 1 |- | 7000 | [[Uporabnik:Mihalevstik|Mihalevstik]] | 1 |- |} 1t46hgczqzk303cwd3tc7b34kqi9i5p Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/7001–8000 4 485419 6708321 6685891 2026-07-08T05:41:30Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 7001–8000 6708321 wikitext text/x-wiki === 7001–8000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 7001 | [[Uporabnik:Miha krusec|Miha krusec]] | 1 |- | 7002 | [[Uporabnik:Mihakoc|Mihakoc]] | 1 |- | 7003 | [[Uporabnik:Miha klovar|Miha klovar]] | 1 |- | 7004 | [[Uporabnik:Mihael Z|Mihael Z]] | 1 |- | 7005 | [[Uporabnik:Mihael Sledič|Mihael Sledič]] | 1 |- | 7006 | [[Uporabnik:Mihaellla|Mihaellla]] | 1 |- | 7007 | [[Uporabnik:Mihael996|Mihael996]] | 1 |- | 7008 | [[Uporabnik:Mihael7878|Mihael7878]] | 1 |- | 7009 | [[Uporabnik:Mihack|Mihack]] | 1 |- | 7010 | [[Uporabnik:Mihac|Mihac]] | 1 |- | 7011 | [[Uporabnik:Miha.B.I.|Miha.B.I.]] | 1 |- | 7012 | [[Uporabnik:Mihabarboric|Mihabarboric]] | 1 |- | 7013 | [[Uporabnik:MihaAbram945|MihaAbram945]] | 1 |- | 7014 | [[Uporabnik:Miha-63050120|Miha-63050120]] | 1 |- | 7015 | [[Uporabnik:Miha 22|Miha 22]] | 1 |- | 7016 | [[Uporabnik:Miha211|Miha211]] | 1 |- | 7017 | [[Uporabnik:Miha19|Miha19]] | 1 |- | 7018 | [[Uporabnik:Miha1711|Miha1711]] | 1 |- | 7019 | [[Uporabnik:Miha123456789|Miha123456789]] | 1 |- | 7020 | [[Uporabnik:Miha007|Miha007]] | 1 |- | 7021 | [[Uporabnik:MihA|MihA]] | 1 |- | 7022 | [[Uporabnik:Migranti1|Migranti1]] | 1 |- | 7023 | [[Uporabnik:MiFajs|MiFajs]] | 1 |- | 7024 | [[Uporabnik:MiddlemistRed|MiddlemistRed]] | 1 |- | 7025 | [[Uporabnik:Micromys minutus|Micromys minutus]] | 1 |- | 7026 | [[Uporabnik:Mico990|Mico990]] | 1 |- | 7027 | [[Uporabnik:Micka6p|Micka6p]] | 1 |- | 7028 | [[Uporabnik:MichFra5|MichFra5]] | 1 |- | 7029 | [[Uporabnik:Michellle|Michellle]] | 1 |- | 7030 | [[Uporabnik:Micek 52|Micek 52]] | 1 |- | 7031 | [[Uporabnik:MiaiT|MiaiT]] | 1 |- | 7032 | [[Uporabnik:Miad|Miad]] | 1 |- | 7033 | [[Uporabnik:Mhribar|Mhribar]] | 1 |- | 7034 | [[Uporabnik:MHIRM|MHIRM]] | 1 |- | 7035 | [[Uporabnik:Mhame|Mhame]] | 1 |- | 7036 | [[Uporabnik:Mguli|Mguli]] | 1 |- | 7037 | [[Uporabnik:M.Gorjup|M.Gorjup]] | 1 |- | 7038 | [[Uporabnik:Mglava7|Mglava7]] | 1 |- | 7039 | [[Uporabnik:Mggacho|Mggacho]] | 1 |- | 7040 | [[Uporabnik:Mgalicic|Mgalicic]] | 1 |- | 7041 | [[Uporabnik:Mgajver63020010|Mgajver63020010]] | 1 |- | 7042 | [[Uporabnik:Mg 63040045|Mg 63040045]] | 1 |- | 7043 | [[Uporabnik:Mezuv|Mezuv]] | 1 |- | 7044 | [[Uporabnik:Meznar|Meznar]] | 1 |- | 7045 | [[Uporabnik:MEvica|MEvica]] | 1 |- | 7046 | [[Uporabnik:Metyodelucia|Metyodelucia]] | 1 |- | 7047 | [[Uporabnik:Metulj~slwiki|Metulj~slwiki]] | 1 |- | 7048 | [[Uporabnik:Metulj2|Metulj2]] | 1 |- | 7049 | [[Uporabnik:Metulchk*|Metulchk*]] | 1 |- | 7050 | [[Uporabnik:Mettom|Mettom]] | 1 |- | 7051 | [[Uporabnik:Metropolis123456789|Metropolis123456789]] | 1 |- | 7052 | [[Uporabnik:Metra.si|Metra.si]] | 1 |- | 7053 | [[Uporabnik:Metr45ch|Metr45ch]] | 1 |- | 7054 | [[Uporabnik:Metod.pracek|Metod.pracek]] | 1 |- | 7055 | [[Uporabnik:Metoda|Metoda]] | 1 |- | 7056 | [[Uporabnik:Metkazupanic|Metkazupanic]] | 1 |- | 7057 | [[Uporabnik:Metka.zaloznik|Metka.zaloznik]] | 1 |- | 7058 | [[Uporabnik:Metka.psidelo|Metka.psidelo]] | 1 |- | 7059 | [[Uporabnik:Metka Galič|Metka Galič]] | 1 |- | 7060 | [[Uporabnik:Metkag|Metkag]] | 1 |- | 7061 | [[Uporabnik:Metkaasic|Metkaasic]] | 1 |- | 7062 | [[Uporabnik:Metek~slwiki|Metek~slwiki]] | 1 |- | 7063 | [[Uporabnik:Meta.vombat|Meta.vombat]] | 1 |- | 7064 | [[Uporabnik:Meta Volk|Meta Volk]] | 1 |- | 7065 | [[Uporabnik:Meta travnik|Meta travnik]] | 1 |- | 7066 | [[Uporabnik:Metalc 1|Metalc 1]] | 1 |- | 7067 | [[Uporabnik:Metajaz|Metajaz]] | 1 |- | 7068 | [[Uporabnik:Meta 96|Meta 96]] | 1 |- | 7069 | [[Uporabnik:Meta90|Meta90]] | 1 |- | 7070 | [[Uporabnik:MestoMiru|MestoMiru]] | 1 |- | 7071 | [[Uporabnik:Messlo|Messlo]] | 1 |- | 7072 | [[Uporabnik:Meryca|Meryca]] | 1 |- | 7073 | [[Uporabnik:Mersije|Mersije]] | 1 |- | 7074 | [[Uporabnik:Mercy1|Mercy1]] | 1 |- | 7075 | [[Uporabnik:MercedesBenz300SE|MercedesBenz300SE]] | 1 |- | 7076 | [[Uporabnik:Mentorsi3|Mentorsi3]] | 1 |- | 7077 | [[Uporabnik:Mentol~slwiki|Mentol~slwiki]] | 1 |- | 7078 | [[Uporabnik:Mentolovatina|Mentolovatina]] | 1 |- | 7079 | [[Uporabnik:Mentir|Mentir]] | 1 |- | 7080 | [[Uporabnik:Mentaldisorders25|Mentaldisorders25]] | 1 |- | 7081 | [[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] | 1 |- | 7082 | [[Uporabnik:Memo~slwiki|Memo~slwiki]] | 1 |- | 7083 | [[Uporabnik:Melodija glasbila|Melodija glasbila]] | 1 |- | 7084 | [[Uporabnik:MElodIc|MElodIc]] | 1 |- | 7085 | [[Uporabnik:Melita Brajkovec|Melita Brajkovec]] | 1 |- | 7086 | [[Uporabnik:Melisar|Melisar]] | 1 |- | 7087 | [[Uporabnik:MelinaHrza|MelinaHrza]] | 1 |- | 7088 | [[Uporabnik:Melčika|Melčika]] | 1 |- | 7089 | [[Uporabnik:Melchy00|Melchy00]] | 1 |- | 7090 | [[Uporabnik:Mela~slwiki|Mela~slwiki]] | 1 |- | 7091 | [[Uporabnik:Melanija Košir|Melanija Košir]] | 1 |- | 7092 | [[Uporabnik:Melanie drev|Melanie drev]] | 1 |- | 7093 | [[Uporabnik:Melančič|Melančič]] | 1 |- | 7094 | [[Uporabnik:Mekas2004|Mekas2004]] | 1 |- | 7095 | [[Uporabnik:Mejaši|Mejaši]] | 1 |- | 7096 | [[Uporabnik:Meintrieb|Meintrieb]] | 1 |- | 7097 | [[Uporabnik:Mehrlicht|Mehrlicht]] | 1 |- | 7098 | [[Uporabnik:Mehatronko|Mehatronko]] | 1 |- | 7099 | [[Uporabnik:Meglic.monika|Meglic.monika]] | 1 |- | 7100 | [[Uporabnik:Meglicj|Meglicj]] | 1 |- | 7101 | [[Uporabnik:Meglič|Meglič]] | 1 |- | 7102 | [[Uporabnik:Megiper|Megiper]] | 1 |- | 7103 | [[Uporabnik:MegiM|MegiM]] | 1 |- | 7104 | [[Uporabnik:Megalaman|Megalaman]] | 1 |- | 7105 | [[Uporabnik:Megab0y|Megab0y]] | 1 |- | 7106 | [[Uporabnik:Medverca|Medverca]] | 1 |- | 7107 | [[Uporabnik:Medstud4103|Medstud4103]] | 1 |- | 7108 | [[Uporabnik:Medka~slwiki|Medka~slwiki]] | 1 |- | 7109 | [[Uporabnik:Medita|Medita]] | 1 |- | 7110 | [[Uporabnik:Medimedi|Medimedi]] | 1 |- | 7111 | [[Uporabnik:Medikali|Medikali]] | 1 |- | 7112 | [[Uporabnik:Medijski Partner|Medijski Partner]] | 1 |- | 7113 | [[Uporabnik:Medicinjarka|Medicinjarka]] | 1 |- | 7114 | [[Uporabnik:Medeja Kejzar|Medeja Kejzar]] | 1 |- | 7115 | [[Uporabnik:Mdv99|Mdv99]] | 1 |- | 7116 | [[Uporabnik:Mdragolic|Mdragolic]] | 1 |- | 7117 | [[Uporabnik:Mdolin|Mdolin]] | 1 |- | 7118 | [[Uporabnik:MDL-98|MDL-98]] | 1 |- | 7119 | [[Uporabnik:M cunk|M cunk]] | 1 |- | 7120 | [[Uporabnik:McLeito|McLeito]] | 1 |- | 7121 | [[Uporabnik:Mcknme|Mcknme]] | 1 |- | 7122 | [[Uporabnik:Mchusband|Mchusband]] | 1 |- | 7123 | [[Uporabnik:MCestnik2|MCestnik2]] | 1 |- | 7124 | [[Uporabnik:MCAMKO|MCAMKO]] | 1 |- | 7125 | [[Uporabnik:M-butterfly|M-butterfly]] | 1 |- | 7126 | [[Uporabnik:Mboskoski|Mboskoski]] | 1 |- | 7127 | [[Uporabnik:Mbmarjetica|Mbmarjetica]] | 1 |- | 7128 | [[Uporabnik:Mbaskovc|Mbaskovc]] | 1 |- | 7129 | [[Uporabnik:MB75|MB75]] | 1 |- | 7130 | [[Uporabnik:Mazupan|Mazupan]] | 1 |- | 7131 | [[Uporabnik:Mazdacvetko|Mazdacvetko]] | 1 |- | 7132 | [[Uporabnik:Mayjunijinseptember|Mayjunijinseptember]] | 1 |- | 7133 | [[Uporabnik:Maybug~slwiki|Maybug~slwiki]] | 1 |- | 7134 | [[Uporabnik:Maya any|Maya any]] | 1 |- | 7135 | [[Uporabnik:Maxright|Maxright]] | 1 |- | 7136 | [[Uporabnik:Maxpe82|Maxpe82]] | 1 |- | 7137 | [[Uporabnik:Maxnoc|Maxnoc]] | 1 |- | 7138 | [[Uporabnik:MaxM95|MaxM95]] | 1 |- | 7139 | [[Uporabnik:MaximGeorgi|MaximGeorgi]] | 1 |- | 7140 | [[Uporabnik:Max Bizjak|Max Bizjak]] | 1 |- | 7141 | [[Uporabnik:Max12325|Max12325]] | 1 |- | 7142 | [[Uporabnik:Mavrica111|Mavrica111]] | 1 |- | 7143 | [[Uporabnik:Maverik~slwiki|Maverik~slwiki]] | 1 |- | 7144 | [[Uporabnik:Maver C|Maver C]] | 1 |- | 7145 | [[Uporabnik:Mavanzo|Mavanzo]] | 1 |- | 7146 | [[Uporabnik:Mauro Joan|Mauro Joan]] | 1 |- | 7147 | [[Uporabnik:MattsDo|MattsDo]] | 1 |- | 7148 | [[Uporabnik:Mattiauss|Mattiauss]] | 1 |- | 7149 | [[Uporabnik:Matthew Loaf|Matthew Loaf]] | 1 |- | 7150 | [[Uporabnik:Matteo31|Matteo31]] | 1 |- | 7151 | [[Uporabnik:Matteja|Matteja]] | 1 |- | 7152 | [[Uporabnik:MatSkofljanec|MatSkofljanec]] | 1 |- | 7153 | [[Uporabnik:MatRopas|MatRopas]] | 1 |- | 7154 | [[Uporabnik:Matrix305|Matrix305]] | 1 |- | 7155 | [[Uporabnik:MatPav|MatPav]] | 1 |- | 7156 | [[Uporabnik:Matneo|Matneo]] | 1 |- | 7157 | [[Uporabnik:Matmul|Matmul]] | 1 |- | 7158 | [[Uporabnik:Matjažvrtačič|Matjažvrtačič]] | 1 |- | 7159 | [[Uporabnik:Matjazv1|Matjazv1]] | 1 |- | 7160 | [[Uporabnik:Matjazraimondi|Matjazraimondi]] | 1 |- | 7161 | [[Uporabnik:Matjaž Lj.|Matjaž Lj.]] | 1 |- | 7162 | [[Uporabnik:Matjazh1|Matjazh1]] | 1 |- | 7163 | [[Uporabnik:MatjazGerm|MatjazGerm]] | 1 |- | 7164 | [[Uporabnik:Matjazbav|Matjazbav]] | 1 |- | 7165 | [[Uporabnik:Matjašec|Matjašec]] | 1 |- | 7166 | [[Uporabnik:Matiz~slwiki|Matiz~slwiki]] | 1 |- | 7167 | [[Uporabnik:Matilda777|Matilda777]] | 1 |- | 7168 | [[Uporabnik:Matik~slwiki|Matik~slwiki]] | 1 |- | 7169 | [[Uporabnik:MatiKKKK|MatiKKKK]] | 1 |- | 7170 | [[Uporabnik:Matijazupan|Matijazupan]] | 1 |- | 7171 | [[Uporabnik:MatijaZajsek|MatijaZajsek]] | 1 |- | 7172 | [[Uporabnik:MatijaTP|MatijaTP]] | 1 |- | 7173 | [[Uporabnik:Matija pusnik|Matija pusnik]] | 1 |- | 7174 | [[Uporabnik:MatijaH|MatijaH]] | 1 |- | 7175 | [[Uporabnik:Matijafvv|Matijafvv]] | 1 |- | 7176 | [[Uporabnik:Matijablv|Matijablv]] | 1 |- | 7177 | [[Uporabnik:Matija13|Matija13]] | 1 |- | 7178 | [[Uporabnik:Matic Vučina|Matic Vučina]] | 1 |- | 7179 | [[Uporabnik:MaticU|MaticU]] | 1 |- | 7180 | [[Uporabnik:Matic.s.k|Matic.s.k]] | 1 |- | 7181 | [[Uporabnik:Maticpis|Maticpis]] | 1 |- | 7182 | [[Uporabnik:Maticpi|Maticpi]] | 1 |- | 7183 | [[Uporabnik:Maticmatjasic|Maticmatjasic]] | 1 |- | 7184 | [[Uporabnik:MaticMatevž|MaticMatevž]] | 1 |- | 7185 | [[Uporabnik:Maticm|Maticm]] | 1 |- | 7186 | [[Uporabnik:Matic Kovačič|Matic Kovačič]] | 1 |- | 7187 | [[Uporabnik:Maticklopcic|Maticklopcic]] | 1 |- | 7188 | [[Uporabnik:Maticdaca|Maticdaca]] | 1 |- | 7189 | [[Uporabnik:Maticc13|Maticc13]] | 1 |- | 7190 | [[Uporabnik:Matica slovenská|Matica slovenská]] | 1 |- | 7191 | [[Uporabnik:Matic1202|Matic1202]] | 1 |- | 7192 | [[Uporabnik:Matic10|Matic10]] | 1 |- | 7193 | [[Uporabnik:Matia~slwiki|Matia~slwiki]] | 1 |- | 7194 | [[Uporabnik:Matia9|Matia9]] | 1 |- | 7195 | [[Uporabnik:MateZ|MateZ]] | 1 |- | 7196 | [[Uporabnik:Matewck|Matewck]] | 1 |- | 7197 | [[Uporabnik:Matevž.tyr|Matevž.tyr]] | 1 |- | 7198 | [[Uporabnik:Matevz.stropnik|Matevz.stropnik]] | 1 |- | 7199 | [[Uporabnik:Matevzsega|Matevzsega]] | 1 |- | 7200 | [[Uporabnik:Matevz.lev88|Matevz.lev88]] | 1 |- | 7201 | [[Uporabnik:Matevž Kunc|Matevž Kunc]] | 1 |- | 7202 | [[Uporabnik:Mateus276|Mateus276]] | 1 |- | 7203 | [[Uporabnik:MateP|MateP]] | 1 |- | 7204 | [[Uporabnik:Matemato|Matemato]] | 1 |- | 7205 | [[Uporabnik:MatejVine91|MatejVine91]] | 1 |- | 7206 | [[Uporabnik:Matejukmar|Matejukmar]] | 1 |- | 7207 | [[Uporabnik:Matejtonejec|Matejtonejec]] | 1 |- | 7208 | [[Uporabnik:MatejToma|MatejToma]] | 1 |- | 7209 | [[Uporabnik:Matej Skibin|Matej Skibin]] | 1 |- | 7210 | [[Uporabnik:Matejs123|Matejs123]] | 1 |- | 7211 | [[Uporabnik:Matejresnik1993|Matejresnik1993]] | 1 |- | 7212 | [[Uporabnik:Matejlor|Matejlor]] | 1 |- | 7213 | [[Uporabnik:Matej Kolmanic|Matej Kolmanic]] | 1 |- | 7214 | [[Uporabnik:Matejko123|Matejko123]] | 1 |- | 7215 | [[Uporabnik:Matejkag|Matejkag]] | 1 |- | 7216 | [[Uporabnik:MatejK42|MatejK42]] | 1 |- | 7217 | [[Uporabnik:Matejjersin|Matejjersin]] | 1 |- | 7218 | [[Uporabnik:Matejfari|Matejfari]] | 1 |- | 7219 | [[Uporabnik:MatejCelik|MatejCelik]] | 1 |- | 7220 | [[Uporabnik:MaTeJcEkM|MaTeJcEkM]] | 1 |- | 7221 | [[Uporabnik:Matej.bostjancic|Matej.bostjancic]] | 1 |- | 7222 | [[Uporabnik:Matej bf|Matej bf]] | 1 |- | 7223 | [[Uporabnik:Mateja.zupa|Mateja.zupa]] | 1 |- | 7224 | [[Uporabnik:Mateja Vozelj|Mateja Vozelj]] | 1 |- | 7225 | [[Uporabnik:Matejav|Matejav]] | 1 |- | 7226 | [[Uporabnik:Mateja Tomsic|Mateja Tomsic]] | 1 |- | 7227 | [[Uporabnik:Mateja Šlankovič|Mateja Šlankovič]] | 1 |- | 7228 | [[Uporabnik:Mateja Plesec|Mateja Plesec]] | 1 |- | 7229 | [[Uporabnik:Mateja Pirc|Mateja Pirc]] | 1 |- | 7230 | [[Uporabnik:MatejaPes|MatejaPes]] | 1 |- | 7231 | [[Uporabnik:MatejaM|MatejaM]] | 1 |- | 7232 | [[Uporabnik:Mateja Kos|Mateja Kos]] | 1 |- | 7233 | [[Uporabnik:MatejaJ|MatejaJ]] | 1 |- | 7234 | [[Uporabnik:MatejaHer.|MatejaHer.]] | 1 |- | 7235 | [[Uporabnik:Matejagorsic|Matejagorsic]] | 1 |- | 7236 | [[Uporabnik:Mateja.frank|Mateja.frank]] | 1 |- | 7237 | [[Uporabnik:Matejabilavcic|Matejabilavcic]] | 1 |- | 7238 | [[Uporabnik:MatejaAvbersek|MatejaAvbersek]] | 1 |- | 7239 | [[Uporabnik:Matejaa123|Matejaa123]] | 1 |- | 7240 | [[Uporabnik:Mateja2|Mateja2]] | 1 |- | 7241 | [[Uporabnik:Matej78M|Matej78M]] | 1 |- | 7242 | [[Uporabnik:Matea Rahija|Matea Rahija]] | 1 |- | 7243 | [[Uporabnik:Matbar~slwiki|Matbar~slwiki]] | 1 |- | 7244 | [[Uporabnik:Mat3~slwiki|Mat3~slwiki]] | 1 |- | 7245 | [[Uporabnik:Mat2000|Mat2000]] | 1 |- | 7246 | [[Uporabnik:Masuj|Masuj]] | 1 |- | 7247 | [[Uporabnik:Massimocicc|Massimocicc]] | 1 |- | 7248 | [[Uporabnik:Masongana|Masongana]] | 1 |- | 7249 | [[Uporabnik:Maskartin|Maskartin]] | 1 |- | 7250 | [[Uporabnik:Mašiii|Mašiii]] | 1 |- | 7251 | [[Uporabnik:Masie|Masie]] | 1 |- | 7252 | [[Uporabnik:Mashy~slwiki|Mashy~slwiki]] | 1 |- | 7253 | [[Uporabnik:Maschennka|Maschennka]] | 1 |- | 7254 | [[Uporabnik:Masazizek|Masazizek]] | 1 |- | 7255 | [[Uporabnik:Masa V|Masa V]] | 1 |- | 7256 | [[Uporabnik:Maša Tomaž gimb|Maša Tomaž gimb]] | 1 |- | 7257 | [[Uporabnik:Masaslana|Masaslana]] | 1 |- | 7258 | [[Uporabnik:Maša Reliškar|Maša Reliškar]] | 1 |- | 7259 | [[Uporabnik:Maša lana|Maša lana]] | 1 |- | 7260 | [[Uporabnik:Masakrasovec|Masakrasovec]] | 1 |- | 7261 | [[Uporabnik:Masakostanjevec|Masakostanjevec]] | 1 |- | 7262 | [[Uporabnik:Maša Košorok|Maša Košorok]] | 1 |- | 7263 | [[Uporabnik:MašaBreznik|MašaBreznik]] | 1 |- | 7264 | [[Uporabnik:Maša95|Maša95]] | 1 |- | 7265 | [[Uporabnik:Maša 88|Maša 88]] | 1 |- | 7266 | [[Uporabnik:Masa24~slwiki|Masa24~slwiki]] | 1 |- | 7267 | [[Uporabnik:Maryann|Maryann]] | 1 |- | 7268 | [[Uporabnik:Marvin Rozman|Marvin Rozman]] | 1 |- | 7269 | [[Uporabnik:Maruuuuusa|Maruuuuusa]] | 1 |- | 7270 | [[Uporabnik:Maruska.cerkvenik|Maruska.cerkvenik]] | 1 |- | 7271 | [[Uporabnik:Maruska1234|Maruska1234]] | 1 |- | 7272 | [[Uporabnik:Marushka|Marushka]] | 1 |- | 7273 | [[Uporabnik:Marusas|Marusas]] | 1 |- | 7274 | [[Uporabnik:Maruša Rupar|Maruša Rupar]] | 1 |- | 7275 | [[Uporabnik:Marusaro|Marusaro]] | 1 |- | 7276 | [[Uporabnik:MarusaRibic|MarusaRibic]] | 1 |- | 7277 | [[Uporabnik:Maruša Podboršek|Maruša Podboršek]] | 1 |- | 7278 | [[Uporabnik:Maruša Križaj|Maruša Križaj]] | 1 |- | 7279 | [[Uporabnik:Marusakopac|Marusakopac]] | 1 |- | 7280 | [[Uporabnik:Marusa.jost|Marusa.jost]] | 1 |- | 7281 | [[Uporabnik:Maruša Jaklič|Maruša Jaklič]] | 1 |- | 7282 | [[Uporabnik:MarusaGrm|MarusaGrm]] | 1 |- | 7283 | [[Uporabnik:Maruša Flis|Maruša Flis]] | 1 |- | 7284 | [[Uporabnik:Marusa 88|Marusa 88]] | 1 |- | 7285 | [[Uporabnik:Marto9|Marto9]] | 1 |- | 7286 | [[Uporabnik:Martinwpedia|Martinwpedia]] | 1 |- | 7287 | [[Uporabnik:Martin Simcic|Martin Simcic]] | 1 |- | 7288 | [[Uporabnik:Martinkuznik1|Martinkuznik1]] | 1 |- | 7289 | [[Uporabnik:Martin kr|Martin kr]] | 1 |- | 7290 | [[Uporabnik:Martinj19|Martinj19]] | 1 |- | 7291 | [[Uporabnik:Martinique~slwiki|Martinique~slwiki]] | 1 |- | 7292 | [[Uporabnik:Martince|Martince]] | 1 |- | 7293 | [[Uporabnik:Martin Belušič|Martin Belušič]] | 1 |- | 7294 | [[Uporabnik:Martina.Ugrin|Martina.Ugrin]] | 1 |- | 7295 | [[Uporabnik:Martina Smerdelj|Martina Smerdelj]] | 1 |- | 7296 | [[Uporabnik:MartinaSajovic|MartinaSajovic]] | 1 |- | 7297 | [[Uporabnik:Martinar|Martinar]] | 1 |- | 7298 | [[Uporabnik:Martina Potrč|Martina Potrč]] | 1 |- | 7299 | [[Uporabnik:Martina farkaš|Martina farkaš]] | 1 |- | 7300 | [[Uporabnik:Martina84|Martina84]] | 1 |- | 7301 | [[Uporabnik:Martin43DOL|Martin43DOL]] | 1 |- | 7302 | [[Uporabnik:Martika~slwiki|Martika~slwiki]] | 1 |- | 7303 | [[Uporabnik:Martexo87|Martexo87]] | 1 |- | 7304 | [[Uporabnik:MartaK|MartaK]] | 1 |- | 7305 | [[Uporabnik:Marša Vošinek|Marša Vošinek]] | 1 |- | 7306 | [[Uporabnik:Marq W|Marq W]] | 1 |- | 7307 | [[Uporabnik:Marquezfan|Marquezfan]] | 1 |- | 7308 | [[Uporabnik:Marpurg|Marpurg]] | 1 |- | 7309 | [[Uporabnik:MarPhos|MarPhos]] | 1 |- | 7310 | [[Uporabnik:Maroltm|Maroltm]] | 1 |- | 7311 | [[Uporabnik:Marmar222|Marmar222]] | 1 |- | 7312 | [[Uporabnik:Marł łana|Marł łana]] | 1 |- | 7313 | [[Uporabnik:Marla88|Marla88]] | 1 |- | 7314 | [[Uporabnik:Markul9456|Markul9456]] | 1 |- | 7315 | [[Uporabnik:Mark Stupar|Mark Stupar]] | 1 |- | 7316 | [[Uporabnik:Mark Štemberger|Mark Štemberger]] | 1 |- | 7317 | [[Uporabnik:Mark.Peljhan|Mark.Peljhan]] | 1 |- | 7318 | [[Uporabnik:Markozuzek|Markozuzek]] | 1 |- | 7319 | [[Uporabnik:Marko Žigon|Marko Žigon]] | 1 |- | 7320 | [[Uporabnik:Marko.Topic|Marko.Topic]] | 1 |- | 7321 | [[Uporabnik:Marko.susman|Marko.susman]] | 1 |- | 7322 | [[Uporabnik:Marko se|Marko se]] | 1 |- | 7323 | [[Uporabnik:Markopsihologija|Markopsihologija]] | 1 |- | 7324 | [[Uporabnik:Marko Primc|Marko Primc]] | 1 |- | 7325 | [[Uporabnik:Markoprah|Markoprah]] | 1 |- | 7326 | [[Uporabnik:Marko.pavec|Marko.pavec]] | 1 |- | 7327 | [[Uporabnik:Markoos|Markoos]] | 1 |- | 7328 | [[Uporabnik:Markom6|Markom6]] | 1 |- | 7329 | [[Uporabnik:Markolampret|Markolampret]] | 1 |- | 7330 | [[Uporabnik:MarkoKovac|MarkoKovac]] | 1 |- | 7331 | [[Uporabnik:Marko Korošec|Marko Korošec]] | 1 |- | 7332 | [[Uporabnik:Marko Kodrič|Marko Kodrič]] | 1 |- | 7333 | [[Uporabnik:MarkoJuv|MarkoJuv]] | 1 |- | 7334 | [[Uporabnik:Marko Jačimović|Marko Jačimović]] | 1 |- | 7335 | [[Uporabnik:Markoirsic|Markoirsic]] | 1 |- | 7336 | [[Uporabnik:Markocar315|Markocar315]] | 1 |- | 7337 | [[Uporabnik:Marko Bukovec|Marko Bukovec]] | 1 |- | 7338 | [[Uporabnik:Markobencak|Markobencak]] | 1 |- | 7339 | [[Uporabnik:Marko A|Marko A]] | 1 |- | 7340 | [[Uporabnik:Marko2006A|Marko2006A]] | 1 |- | 7341 | [[Uporabnik:Mark.novak|Mark.novak]] | 1 |- | 7342 | [[Uporabnik:Markey|Markey]] | 1 |- | 7343 | [[Uporabnik:Markelca|Markelca]] | 1 |- | 7344 | [[Uporabnik:Mark78|Mark78]] | 1 |- | 7345 | [[Uporabnik:Marjetka.tomazin|Marjetka.tomazin]] | 1 |- | 7346 | [[Uporabnik:Marjetka.l89|Marjetka.l89]] | 1 |- | 7347 | [[Uporabnik:Marjetaz|Marjetaz]] | 1 |- | 7348 | [[Uporabnik:Marjeta.lipuzic|Marjeta.lipuzic]] | 1 |- | 7349 | [[Uporabnik:Marjeta Furlan|Marjeta Furlan]] | 1 |- | 7350 | [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] | 1 |- | 7351 | [[Uporabnik:Marjan Tomki|Marjan Tomki]] | 1 |- | 7352 | [[Uporabnik:Marjan~slwiki|Marjan~slwiki]] | 1 |- | 7353 | [[Uporabnik:MarjanP2|MarjanP2]] | 1 |- | 7354 | [[Uporabnik:MarjanMoskon|MarjanMoskon]] | 1 |- | 7355 | [[Uporabnik:Marjanmiromorje|Marjanmiromorje]] | 1 |- | 7356 | [[Uporabnik:Marjan Grah|Marjan Grah]] | 1 |- | 7357 | [[Uporabnik:Marjanca scheicher|Marjanca scheicher]] | 1 |- | 7358 | [[Uporabnik:Marjana van|Marjana van]] | 1 |- | 7359 | [[Uporabnik:Marjan313|Marjan313]] | 1 |- | 7360 | [[Uporabnik:Maripossa~slwiki|Maripossa~slwiki]] | 1 |- | 7361 | [[Uporabnik:Marino.93|Marino.93]] | 1 |- | 7362 | [[Uporabnik:Marinka Cergol|Marinka Cergol]] | 1 |- | 7363 | [[Uporabnik:MarinaM0712|MarinaM0712]] | 1 |- | 7364 | [[Uporabnik:MarinaB1990|MarinaB1990]] | 1 |- | 7365 | [[Uporabnik:Marija Novak|Marija Novak]] | 1 |- | 7366 | [[Uporabnik:Marijana.toplek|Marijana.toplek]] | 1 |- | 7367 | [[Uporabnik:Marijana in jan|Marijana in jan]] | 1 |- | 7368 | [[Uporabnik:Marija.luksic|Marija.luksic]] | 1 |- | 7369 | [[Uporabnik:Mari Iskorkina|Mari Iskorkina]] | 1 |- | 7370 | [[Uporabnik:Marichka1945|Marichka1945]] | 1 |- | 7371 | [[Uporabnik:Marica~slwiki|Marica~slwiki]] | 1 |- | 7372 | [[Uporabnik:Marica Massaro|Marica Massaro]] | 1 |- | 7373 | [[Uporabnik:MariborčanSlo7|MariborčanSlo7]] | 1 |- | 7374 | [[Uporabnik:MariborcanSLO|MariborcanSLO]] | 1 |- | 7375 | [[Uporabnik:Marianocecowski|Marianocecowski]] | 1 |- | 7376 | [[Uporabnik:MariaNikolaevna|MariaNikolaevna]] | 1 |- | 7377 | [[Uporabnik:MariaFrank12|MariaFrank12]] | 1 |- | 7378 | [[Uporabnik:Marezi|Marezi]] | 1 |- | 7379 | [[Uporabnik:Marenzhe|Marenzhe]] | 1 |- | 7380 | [[Uporabnik:MarenčeJ|MarenčeJ]] | 1 |- | 7381 | [[Uporabnik:MareekK|MareekK]] | 1 |- | 7382 | [[Uporabnik:Mare69|Mare69]] | 1 |- | 7383 | [[Uporabnik:Marcya|Marcya]] | 1 |- | 7384 | [[Uporabnik:Marco~slwiki|Marco~slwiki]] | 1 |- | 7385 | [[Uporabnik:Marcin1988|Marcin1988]] | 1 |- | 7386 | [[Uporabnik:Marcelko321|Marcelko321]] | 1 |- | 7387 | [[Uporabnik:Marcelk|Marcelk]] | 1 |- | 7388 | [[Uporabnik:Marcelinvino|Marcelinvino]] | 1 |- | 7389 | [[Uporabnik:Marcel87|Marcel87]] | 1 |- | 7390 | [[Uporabnik:Maramilic|Maramilic]] | 1 |- | 7391 | [[Uporabnik:MaraDora|MaraDora]] | 1 |- | 7392 | [[Uporabnik:Mara DF|Mara DF]] | 1 |- | 7393 | [[Uporabnik:Mar7inPrinc3|Mar7inPrinc3]] | 1 |- | 7394 | [[Uporabnik:Manya~slwiki|Manya~slwiki]] | 1 |- | 7395 | [[Uporabnik:Manuelapolanc|Manuelapolanc]] | 1 |- | 7396 | [[Uporabnik:Mannca|Mannca]] | 1 |- | 7397 | [[Uporabnik:ManjaTajda|ManjaTajda]] | 1 |- | 7398 | [[Uporabnik:ManjaM|ManjaM]] | 1 |- | 7399 | [[Uporabnik:ManjaGrey|ManjaGrey]] | 1 |- | 7400 | [[Uporabnik:Manjaaa|Manjaaa]] | 1 |- | 7401 | [[Uporabnik:Maniacduhockey|Maniacduhockey]] | 1 |- | 7402 | [[Uporabnik:ManiaC|ManiaC]] | 1 |- | 7403 | [[Uporabnik:Mangojum|Mangojum]] | 1 |- | 7404 | [[Uporabnik:Mangocuki|Mangocuki]] | 1 |- | 7405 | [[Uporabnik:Manevem|Manevem]] | 1 |- | 7406 | [[Uporabnik:Manela|Manela]] | 1 |- | 7407 | [[Uporabnik:Mandm63040075|Mandm63040075]] | 1 |- | 7408 | [[Uporabnik:Mandarina1997|Mandarina1997]] | 1 |- | 7409 | [[Uporabnik:Mandala~slwiki|Mandala~slwiki]] | 1 |- | 7410 | [[Uporabnik:Manca sk|Manca sk]] | 1 |- | 7411 | [[Uporabnik:MancaP|MancaP]] | 1 |- | 7412 | [[Uporabnik:Mancamenca|Mancamenca]] | 1 |- | 7413 | [[Uporabnik:Mancamanca|Mancamanca]] | 1 |- | 7414 | [[Uporabnik:Manca.jelencic|Manca.jelencic]] | 1 |- | 7415 | [[Uporabnik:Manca Jelenc|Manca Jelenc]] | 1 |- | 7416 | [[Uporabnik:Manca Japelj|Manca Japelj]] | 1 |- | 7417 | [[Uporabnik:Manca Bokal|Manca Bokal]] | 1 |- | 7418 | [[Uporabnik:Manca.bohinec|Manca.bohinec]] | 1 |- | 7419 | [[Uporabnik:Manca92 PD|Manca92 PD]] | 1 |- | 7420 | [[Uporabnik:Manca8|Manca8]] | 1 |- | 7421 | [[Uporabnik:*Manca*|*Manca*]] | 1 |- | 7422 | [[Uporabnik:Manaan|Manaan]] | 1 |- | 7423 | [[Uporabnik:Mamboitaliana|Mamboitaliana]] | 1 |- | 7424 | [[Uporabnik:Maltisafi|Maltisafi]] | 1 |- | 7425 | [[Uporabnik:Malosežemudi|Malosežemudi]] | 1 |- | 7426 | [[Uporabnik:Mali Roky|Mali Roky]] | 1 |- | 7427 | [[Uporabnik:Malin~slwiki|Malin~slwiki]] | 1 |- | 7428 | [[Uporabnik:Malinovc|Malinovc]] | 1 |- | 7429 | [[Uporabnik:Malimali~slwiki|Malimali~slwiki]] | 1 |- | 7430 | [[Uporabnik:MaliaWrites|MaliaWrites]] | 1 |- | 7431 | [[Uporabnik:Maleczky|Maleczky]] | 1 |- | 7432 | [[Uporabnik:Malčuk|Malčuk]] | 1 |- | 7433 | [[Uporabnik:Malaysia Skyline|Malaysia Skyline]] | 1 |- | 7434 | [[Uporabnik:Malase123|Malase123]] | 1 |- | 7435 | [[Uporabnik:Mala.pupa|Mala.pupa]] | 1 |- | 7436 | [[Uporabnik:Malandro Esloveno|Malandro Esloveno]] | 1 |- | 7437 | [[Uporabnik:Malamafija|Malamafija]] | 1 |- | 7438 | [[Uporabnik:Malafaya|Malafaya]] | 1 |- | 7439 | [[Uporabnik:*MaLa*|*MaLa*]] | 1 |- | 7440 | [[Uporabnik:Maks Viktor|Maks Viktor]] | 1 |- | 7441 | [[Uporabnik:Maksviktor|Maksviktor]] | 1 |- | 7442 | [[Uporabnik:MaksimNatus|MaksimNatus]] | 1 |- | 7443 | [[Uporabnik:Maksimiljan1|Maksimiljan1]] | 1 |- | 7444 | [[Uporabnik:Makscuzak|Makscuzak]] | 1 |- | 7445 | [[Uporabnik:MaksCusak|MaksCusak]] | 1 |- | 7446 | [[Uporabnik:Makovka|Makovka]] | 1 |- | 7447 | [[Uporabnik:Makopec|Makopec]] | 1 |- | 7448 | [[Uporabnik:MajuškaMunihova|MajuškaMunihova]] | 1 |- | 7449 | [[Uporabnik:Majster1991|Majster1991]] | 1 |- | 7450 | [[Uporabnik:Majmal|Majmal]] | 1 |- | 7451 | [[Uporabnik:Majks|Majks]] | 1 |- | 7452 | [[Uporabnik:Maj kopasic|Maj kopasic]] | 1 |- | 7453 | [[Uporabnik:Majki91|Majki91]] | 1 |- | 7454 | [[Uporabnik:Majkara|Majkara]] | 1 |- | 7455 | [[Uporabnik:Majdic|Majdic]] | 1 |- | 7456 | [[Uporabnik:Majcola|Majcola]] | 1 |- | 7457 | [[Uporabnik:Majckajc|Majckajc]] | 1 |- | 7458 | [[Uporabnik:Majcipile|Majcipile]] | 1 |- | 7459 | [[Uporabnik:Majchy89|Majchy89]] | 1 |- | 7460 | [[Uporabnik:Majchiplayer|Majchiplayer]] | 1 |- | 7461 | [[Uporabnik:Majcek77|Majcek77]] | 1 |- | 7462 | [[Uporabnik:Majbc1999|Majbc1999]] | 1 |- | 7463 | [[Uporabnik:Maja.zajc90|Maja.zajc90]] | 1 |- | 7464 | [[Uporabnik:Majaweiss5|Majaweiss5]] | 1 |- | 7465 | [[Uporabnik:Maja Vtič|Maja Vtič]] | 1 |- | 7466 | [[Uporabnik:Maja Vezenšek|Maja Vezenšek]] | 1 |- | 7467 | [[Uporabnik:Majavbelj|Majavbelj]] | 1 |- | 7468 | [[Uporabnik:Maja.vavtar|Maja.vavtar]] | 1 |- | 7469 | [[Uporabnik:Maja Urbanc|Maja Urbanc]] | 1 |- | 7470 | [[Uporabnik:MajaTM|MajaTM]] | 1 |- | 7471 | [[Uporabnik:Majastublar|Majastublar]] | 1 |- | 7472 | [[Uporabnik:MajaSGr|MajaSGr]] | 1 |- | 7473 | [[Uporabnik:Maja Regina|Maja Regina]] | 1 |- | 7474 | [[Uporabnik:Maja Rajh|Maja Rajh]] | 1 |- | 7475 | [[Uporabnik:Maja pv|Maja pv]] | 1 |- | 7476 | [[Uporabnik:Maja pučnik~slwiki|Maja pučnik~slwiki]] | 1 |- | 7477 | [[Uporabnik:MajaPsi|MajaPsi]] | 1 |- | 7478 | [[Uporabnik:Majapodobnikar|Majapodobnikar]] | 1 |- | 7479 | [[Uporabnik:Maja.pod|Maja.pod]] | 1 |- | 7480 | [[Uporabnik:Maja Pejic|Maja Pejic]] | 1 |- | 7481 | [[Uporabnik:Maja pavlin|Maja pavlin]] | 1 |- | 7482 | [[Uporabnik:MajaNi|MajaNi]] | 1 |- | 7483 | [[Uporabnik:Maja nemec|Maja nemec]] | 1 |- | 7484 | [[Uporabnik:Maja Narić|Maja Narić]] | 1 |- | 7485 | [[Uporabnik:Maja M. Marinšek|Maja M. Marinšek]] | 1 |- | 7486 | [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] | 1 |- | 7487 | [[Uporabnik:Maja Mavrin|Maja Mavrin]] | 1 |- | 7488 | [[Uporabnik:Maja Malnarič|Maja Malnarič]] | 1 |- | 7489 | [[Uporabnik:Majakrebl|Majakrebl]] | 1 |- | 7490 | [[Uporabnik:MajaKorber|MajaKorber]] | 1 |- | 7491 | [[Uporabnik:Majakorazija|Majakorazija]] | 1 |- | 7492 | [[Uporabnik:Majaklr|Majaklr]] | 1 |- | 7493 | [[Uporabnik:Maja Kljajič|Maja Kljajič]] | 1 |- | 7494 | [[Uporabnik:Majaklancic|Majaklancic]] | 1 |- | 7495 | [[Uporabnik:Maja Klan|Maja Klan]] | 1 |- | 7496 | [[Uporabnik:MajaKer|MajaKer]] | 1 |- | 7497 | [[Uporabnik:Maja kenk|Maja kenk]] | 1 |- | 7498 | [[Uporabnik:Majahladnik|Majahladnik]] | 1 |- | 7499 | [[Uporabnik:Majagrah|Majagrah]] | 1 |- | 7500 | [[Uporabnik:Maja-Eva|Maja-Eva]] | 1 |- | 7501 | [[Uporabnik:Majaet|Majaet]] | 1 |- | 7502 | [[Uporabnik:Maja.dobrajc|Maja.dobrajc]] | 1 |- | 7503 | [[Uporabnik:MajaDevic|MajaDevic]] | 1 |- | 7504 | [[Uporabnik:Maja.deutsch|Maja.deutsch]] | 1 |- | 7505 | [[Uporabnik:Maja.cobec|Maja.cobec]] | 1 |- | 7506 | [[Uporabnik:Majabosnjak|Majabosnjak]] | 1 |- | 7507 | [[Uporabnik:Maja bergant|Maja bergant]] | 1 |- | 7508 | [[Uporabnik:MajaB|MajaB]] | 1 |- | 7509 | [[Uporabnik:Main Hiker|Main Hiker]] | 1 |- | 7510 | [[Uporabnik:Mail277|Mail277]] | 1 |- | 7511 | [[Uporabnik:Maijay7|Maijay7]] | 1 |- | 7512 | [[Uporabnik:Mah~slwiki|Mah~slwiki]] | 1 |- | 7513 | [[Uporabnik:Mahek.mahek|Mahek.mahek]] | 1 |- | 7514 | [[Uporabnik:Mahajda|Mahajda]] | 1 |- | 7515 | [[Uporabnik:Maguenda|Maguenda]] | 1 |- | 7516 | [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] | 1 |- | 7517 | [[Uporabnik:Maggie90|Maggie90]] | 1 |- | 7518 | [[Uporabnik:Magdi|Magdi]] | 1 |- | 7519 | [[Uporabnik:Mafalda~slwiki|Mafalda~slwiki]] | 1 |- | 7520 | [[Uporabnik:Madžar|Madžar]] | 1 |- | 7521 | [[Uporabnik:Maduan|Maduan]] | 1 |- | 7522 | [[Uporabnik:Macnna|Macnna]] | 1 |- | 7523 | [[Uporabnik:Mackontom|Mackontom]] | 1 |- | 7524 | [[Uporabnik:Mačica|Mačica]] | 1 |- | 7525 | [[Uporabnik:Macesn3000|Macesn3000]] | 1 |- | 7526 | [[Uporabnik:MaceK M|MaceK M]] | 1 |- | 7527 | [[Uporabnik:Macchiato|Macchiato]] | 1 |- | 7528 | [[Uporabnik:Maattik|Maattik]] | 1 |- | 7529 | [[Uporabnik:MAaTko|MAaTko]] | 1 |- | 7530 | [[Uporabnik:Maateja|Maateja]] | 1 |- | 7531 | [[Uporabnik:MaarkoG|MaarkoG]] | 1 |- | 7532 | [[Uporabnik:M9182|M9182]] | 1 |- | 7533 | [[Uporabnik:M84~slwiki|M84~slwiki]] | 1 |- | 7534 | [[Uporabnik:M4rbl3|M4rbl3]] | 1 |- | 7535 | [[Uporabnik:M4ng0|M4ng0]] | 1 |- | 7536 | [[Uporabnik:M28S|M28S]] | 1 |- | 7537 | [[Uporabnik:M11rtinba|M11rtinba]] | 1 |- | 7538 | [[Uporabnik:Lzmuc|Lzmuc]] | 1 |- | 7539 | [[Uporabnik:Lzgur|Lzgur]] | 1 |- | 7540 | [[Uporabnik:Lzavsek|Lzavsek]] | 1 |- | 7541 | [[Uporabnik:LZ7|LZ7]] | 1 |- | 7542 | [[Uporabnik:Lyrra|Lyrra]] | 1 |- | 7543 | [[Uporabnik:Lyonesse~slwiki|Lyonesse~slwiki]] | 1 |- | 7544 | [[Uporabnik:Lxbn~slwiki|Lxbn~slwiki]] | 1 |- | 7545 | [[Uporabnik:L.V.Koquinagonas|L.V.Koquinagonas]] | 1 |- | 7546 | [[Uporabnik:Lv1991|Lv1991]] | 1 |- | 7547 | [[Uporabnik:Luvi~slwiki|Luvi~slwiki]] | 1 |- | 7548 | [[Uporabnik:Lupšina Mateja|Lupšina Mateja]] | 1 |- | 7549 | [[Uporabnik:Lun~slwiki|Lun~slwiki]] | 1 |- | 7550 | [[Uporabnik:Lunca7|Lunca7]] | 1 |- | 7551 | [[Uporabnik:Luna29|Luna29]] | 1 |- | 7552 | [[Uporabnik:Lumpiclub|Lumpiclub]] | 1 |- | 7553 | [[Uporabnik:Lumi Bob|Lumi Bob]] | 1 |- | 7554 | [[Uporabnik:LuMaKrUc|LuMaKrUc]] | 1 |- | 7555 | [[Uporabnik:Lukrecija~slwiki|Lukrecija~slwiki]] | 1 |- | 7556 | [[Uporabnik:Lukenzi21|Lukenzi21]] | 1 |- | 7557 | [[Uporabnik:Lukember|Lukember]] | 1 |- | 7558 | [[Uporabnik:Lukcbukc|Lukcbukc]] | 1 |- | 7559 | [[Uporabnik:Lukaw|Lukaw]] | 1 |- | 7560 | [[Uporabnik:Luka Stanicic|Luka Stanicic]] | 1 |- | 7561 | [[Uporabnik:Lukasnajp|Lukasnajp]] | 1 |- | 7562 | [[Uporabnik:Lukasgeek|Lukasgeek]] | 1 |- | 7563 | [[Uporabnik:Luka Sancin|Luka Sancin]] | 1 |- | 7564 | [[Uporabnik:Lukar00|Lukar00]] | 1 |- | 7565 | [[Uporabnik:LukaMlakar|LukaMlakar]] | 1 |- | 7566 | [[Uporabnik:LukaMLA|LukaMLA]] | 1 |- | 7567 | [[Uporabnik:Luka meglen|Luka meglen]] | 1 |- | 7568 | [[Uporabnik:Lukamarinko|Lukamarinko]] | 1 |- | 7569 | [[Uporabnik:Lukamaki|Lukamaki]] | 1 |- | 7570 | [[Uporabnik:Lukagale|Lukagale]] | 1 |- | 7571 | [[Uporabnik:Lukagaberscik|Lukagaberscik]] | 1 |- | 7572 | [[Uporabnik:Luka Burgar|Luka Burgar]] | 1 |- | 7573 | [[Uporabnik:Lukaaaperkooo13|Lukaaaperkooo13]] | 1 |- | 7574 | [[Uporabnik:Luka8~slwiki|Luka8~slwiki]] | 1 |- | 7575 | [[Uporabnik:Luka787|Luka787]] | 1 |- | 7576 | [[Uporabnik:Luka6~slwiki|Luka6~slwiki]] | 1 |- | 7577 | [[Uporabnik:Luka4u|Luka4u]] | 1 |- | 7578 | [[Uporabnik:Luka0001|Luka0001]] | 1 |- | 7579 | [[Uporabnik:Łuk@|Łuk@]] | 1 |- | 7580 | [[Uporabnik:Ludek212|Ludek212]] | 1 |- | 7581 | [[Uporabnik:Lude Brene|Lude Brene]] | 1 |- | 7582 | [[Uporabnik:LucySmile|LucySmile]] | 1 |- | 7583 | [[Uporabnik:LucyLuc|LucyLuc]] | 1 |- | 7584 | [[Uporabnik:LucMat|LucMat]] | 1 |- | 7585 | [[Uporabnik:LuckyMe2022|LuckyMe2022]] | 1 |- | 7586 | [[Uporabnik:Luckyluke~slwiki|Luckyluke~slwiki]] | 1 |- | 7587 | [[Uporabnik:LuckyCaveGuy|LuckyCaveGuy]] | 1 |- | 7588 | [[Uporabnik:LuckyBWiki|LuckyBWiki]] | 1 |- | 7589 | [[Uporabnik:Lucka Neja|Lucka Neja]] | 1 |- | 7590 | [[Uporabnik:Luckamasa|Luckamasa]] | 1 |- | 7591 | [[Uporabnik:Luckagorican|Luckagorican]] | 1 |- | 7592 | [[Uporabnik:Lučka Bibič|Lučka Bibič]] | 1 |- | 7593 | [[Uporabnik:Luciliabatista|Luciliabatista]] | 1 |- | 7594 | [[Uporabnik:Lucijazorko|Lucijazorko]] | 1 |- | 7595 | [[Uporabnik:Lucija Vidmar|Lucija Vidmar]] | 1 |- | 7596 | [[Uporabnik:Lucija truden|Lucija truden]] | 1 |- | 7597 | [[Uporabnik:Lucijasus|Lucijasus]] | 1 |- | 7598 | [[Uporabnik:Lucija Štebe|Lucija Štebe]] | 1 |- | 7599 | [[Uporabnik:Lucija.skraba|Lucija.skraba]] | 1 |- | 7600 | [[Uporabnik:Lucija Plavčak|Lucija Plavčak]] | 1 |- | 7601 | [[Uporabnik:Lucija Pazek|Lucija Pazek]] | 1 |- | 7602 | [[Uporabnik:Lucija Krznar|Lucija Krznar]] | 1 |- | 7603 | [[Uporabnik:Lucija Kržišnik|Lucija Kržišnik]] | 1 |- | 7604 | [[Uporabnik:Lucijakozina|Lucijakozina]] | 1 |- | 7605 | [[Uporabnik:Lucija Karničar|Lucija Karničar]] | 1 |- | 7606 | [[Uporabnik:Lucija978|Lucija978]] | 1 |- | 7607 | [[Uporabnik:Luciheli|Luciheli]] | 1 |- | 7608 | [[Uporabnik:LuciaS~slwiki|LuciaS~slwiki]] | 1 |- | 7609 | [[Uporabnik:Lucas.hoffman|Lucas.hoffman]] | 1 |- | 7610 | [[Uporabnik:Lucaas~slwiki|Lucaas~slwiki]] | 1 |- | 7611 | [[Uporabnik:Luč|Luč]] | 1 |- | 7612 | [[Uporabnik:Lubenica24|Lubenica24]] | 1 |- | 7613 | [[Uporabnik:Lu12n|Lu12n]] | 1 |- | 7614 | [[Uporabnik:Lstamac|Lstamac]] | 1 |- | 7615 | [[Uporabnik:Ls1804|Ls1804]] | 1 |- | 7616 | [[Uporabnik:LrEs3c|LrEs3c]] | 1 |- | 7617 | [[Uporabnik:Lr96|Lr96]] | 1 |- | 7618 | [[Uporabnik:LPanic|LPanic]] | 1 |- | 7619 | [[Uporabnik:Ložar Tim|Ložar Tim]] | 1 |- | 7620 | [[Uporabnik:Lovrinho17|Lovrinho17]] | 1 |- | 7621 | [[Uporabnik:Lovrencict|Lovrencict]] | 1 |- | 7622 | [[Uporabnik:Lovrenc Bajt|Lovrenc Bajt]] | 1 |- | 7623 | [[Uporabnik:LovPin|LovPin]] | 1 |- | 7624 | [[Uporabnik:Lovilka sanj|Lovilka sanj]] | 1 |- | 7625 | [[Uporabnik:LOV'gurl|LOV'gurl]] | 1 |- | 7626 | [[Uporabnik:Love u|Love u]] | 1 |- | 7627 | [[Uporabnik:Lovec1|Lovec1]] | 1 |- | 7628 | [[Uporabnik:LottiG|LottiG]] | 1 |- | 7629 | [[Uporabnik:Lotot|Lotot]] | 1 |- | 7630 | [[Uporabnik:Lorithecat|Lorithecat]] | 1 |- | 7631 | [[Uporabnik:Lorenak|Lorenak]] | 1 |- | 7632 | [[Uporabnik:Lorenaish|Lorenaish]] | 1 |- | 7633 | [[Uporabnik:LordRayden|LordRayden]] | 1 |- | 7634 | [[Uporabnik:LoraCR|LoraCR]] | 1 |- | 7635 | [[Uporabnik:LopesHy|LopesHy]] | 1 |- | 7636 | [[Uporabnik:Lope Fernández|Lope Fernández]] | 1 |- | 7637 | [[Uporabnik:Lopatka|Lopatka]] | 1 |- | 7638 | [[Uporabnik:Loonymcgreat|Loonymcgreat]] | 1 |- | 7639 | [[Uporabnik:Loona~slwiki|Loona~slwiki]] | 1 |- | 7640 | [[Uporabnik:Longino~slwiki|Longino~slwiki]] | 1 |- | 7641 | [[Uporabnik:Lončy|Lončy]] | 1 |- | 7642 | [[Uporabnik:Lomspecialforce|Lomspecialforce]] | 1 |- | 7643 | [[Uporabnik:Lolzold4|Lolzold4]] | 1 |- | 7644 | [[Uporabnik:LolkingFTW|LolkingFTW]] | 1 |- | 7645 | [[Uporabnik:Loliboli9|Loliboli9]] | 1 |- | 7646 | [[Uporabnik:Loli11|Loli11]] | 1 |- | 7647 | [[Uporabnik:Loleki|Loleki]] | 1 |- | 7648 | [[Uporabnik:Lolc~slwiki|Lolc~slwiki]] | 1 |- | 7649 | [[Uporabnik:Lolariba|Lolariba]] | 1 |- | 7650 | [[Uporabnik:Lojzek slovenc|Lojzek slovenc]] | 1 |- | 7651 | [[Uporabnik:Lojže Av|Lojže Av]] | 1 |- | 7652 | [[Uporabnik:Lojze12345678901234567890|Lojze12345678901234567890]] | 1 |- | 7653 | [[Uporabnik:Lojze1234567890|Lojze1234567890]] | 1 |- | 7654 | [[Uporabnik:Lojbe|Lojbe]] | 1 |- | 7655 | [[Uporabnik:Logtina|Logtina]] | 1 |- | 7656 | [[Uporabnik:Logistika2011|Logistika2011]] | 1 |- | 7657 | [[Uporabnik:L nej|L nej]] | 1 |- | 7658 | [[Uporabnik:Lmulej|Lmulej]] | 1 |- | 7659 | [[Uporabnik:Lm1210|Lm1210]] | 1 |- | 7660 | [[Uporabnik:Llozej|Llozej]] | 1 |- | 7661 | [[Uporabnik:L.Lončar|L.Lončar]] | 1 |- | 7662 | [[Uporabnik:Llipos|Llipos]] | 1 |- | 7663 | [[Uporabnik:Llegisa|Llegisa]] | 1 |- | 7664 | [[Uporabnik:LK - MTD|LK - MTD]] | 1 |- | 7665 | [[Uporabnik:Lkjhgfdsapo00|Lkjhgfdsapo00]] | 1 |- | 7666 | [[Uporabnik:LKeon|LKeon]] | 1 |- | 7667 | [[Uporabnik:LK1435|LK1435]] | 1 |- | 7668 | [[Uporabnik:L Jutersek|L Jutersek]] | 1 |- | 7669 | [[Uporabnik:LJurkovic|LJurkovic]] | 1 |- | 7670 | [[Uporabnik:Ljulka|Ljulka]] | 1 |- | 7671 | [[Uporabnik:Ljubljančanka123|Ljubljančanka123]] | 1 |- | 7672 | [[Uporabnik:LjubljanaJeResLepa|LjubljanaJeResLepa]] | 1 |- | 7673 | [[Uporabnik:Ljubicad|Ljubicad]] | 1 |- | 7674 | [[Uporabnik:LJFR|LJFR]] | 1 |- | 7675 | [[Uporabnik:Ljff2|Ljff2]] | 1 |- | 7676 | [[Uporabnik:Liza.ulcakar|Liza.ulcakar]] | 1 |- | 7677 | [[Uporabnik:Liza Šteblj|Liza Šteblj]] | 1 |- | 7678 | [[Uporabnik:Livermorium5|Livermorium5]] | 1 |- | 7679 | [[Uporabnik:LittleOwl77|LittleOwl77]] | 1 |- | 7680 | [[Uporabnik:Litlekitty|Litlekitty]] | 1 |- | 7681 | [[Uporabnik:Literarnisladokusec|Literarnisladokusec]] | 1 |- | 7682 | [[Uporabnik:Lisickasinicka|Lisickasinicka]] | 1 |- | 7683 | [[Uporabnik:Lisica|Lisica]] | 1 |- | 7684 | [[Uporabnik:Lioness~slwiki|Lioness~slwiki]] | 1 |- | 7685 | [[Uporabnik:Lintwern|Lintwern]] | 1 |- | 7686 | [[Uporabnik:Linteh|Linteh]] | 1 |- | 7687 | [[Uporabnik:Line Raiff|Line Raiff]] | 1 |- | 7688 | [[Uporabnik:Lindsee00|Lindsee00]] | 1 |- | 7689 | [[Uporabnik:Lindav2|Lindav2]] | 1 |- | 7690 | [[Uporabnik:Lindakompara|Lindakompara]] | 1 |- | 7691 | [[Uporabnik:Linasinkovec|Linasinkovec]] | 1 |- | 7692 | [[Uporabnik:Linan|Linan]] | 1 |- | 7693 | [[Uporabnik:Lina.dvorsak|Lina.dvorsak]] | 1 |- | 7694 | [[Uporabnik:Linab|Linab]] | 1 |- | 7695 | [[Uporabnik:Lina1|Lina1]] | 1 |- | 7696 | [[Uporabnik:Limween95|Limween95]] | 1 |- | 7697 | [[Uporabnik:LillyEvans|LillyEvans]] | 1 |- | 7698 | [[Uporabnik:Lilivanili|Lilivanili]] | 1 |- | 7699 | [[Uporabnik:Lilis|Lilis]] | 1 |- | 7700 | [[Uporabnik:Lil indian|Lil indian]] | 1 |- | 7701 | [[Uporabnik:Liliana|Liliana]] | 1 |- | 7702 | [[Uporabnik:LilDragon|LilDragon]] | 1 |- | 7703 | [[Uporabnik:LIGAPRVAKOV|LIGAPRVAKOV]] | 1 |- | 7704 | [[Uporabnik:Lidija.brudar|Lidija.brudar]] | 1 |- | 7705 | [[Uporabnik:Licha~slwiki|Licha~slwiki]] | 1 |- | 7706 | [[Uporabnik:LičenLukšič|LičenLukšič]] | 1 |- | 7707 | [[Uporabnik:Licef|Licef]] | 1 |- | 7708 | [[Uporabnik:LiaPrevodi|LiaPrevodi]] | 1 |- | 7709 | [[Uporabnik:Liakralj2000|Liakralj2000]] | 1 |- | 7710 | [[Uporabnik:Lhablia|Lhablia]] | 1 |- | 7711 | [[Uporabnik:Lgrivec|Lgrivec]] | 1 |- | 7712 | [[Uporabnik:Leynandra|Leynandra]] | 1 |- | 7713 | [[Uporabnik:Levchek|Levchek]] | 1 |- | 7714 | [[Uporabnik:Levc|Levc]] | 1 |- | 7715 | [[Uporabnik:LEva27|LEva27]] | 1 |- | 7716 | [[Uporabnik:Lev979|Lev979]] | 1 |- | 7717 | [[Uporabnik:Letsgetiton1|Letsgetiton1]] | 1 |- | 7718 | [[Uporabnik:Letnar|Letnar]] | 1 |- | 7719 | [[Uporabnik:Lesnik Avgust|Lesnik Avgust]] | 1 |- | 7720 | [[Uporabnik:Leska|Leska]] | 1 |- | 7721 | [[Uporabnik:LesjakT|LesjakT]] | 1 |- | 7722 | [[Uporabnik:Lesjak Metka|Lesjak Metka]] | 1 |- | 7723 | [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] | 1 |- | 7724 | [[Uporabnik:Lescdismas|Lescdismas]] | 1 |- | 7725 | [[Uporabnik:LePissano|LePissano]] | 1 |- | 7726 | [[Uporabnik:LepiRaček|LepiRaček]] | 1 |- | 7727 | [[Uporabnik:Lepinja666|Lepinja666]] | 1 |- | 7728 | [[Uporabnik:LepaBerta|LepaBerta]] | 1 |- | 7729 | [[Uporabnik:Leopold marjetica|Leopold marjetica]] | 1 |- | 7730 | [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] | 1 |- | 7731 | [[Uporabnik:Leon Zaleznik|Leon Zaleznik]] | 1 |- | 7732 | [[Uporabnik:Leontari1|Leontari1]] | 1 |- | 7733 | [[Uporabnik:Leon~slwiki|Leon~slwiki]] | 1 |- | 7734 | [[Uporabnik:Leon.sabo|Leon.sabo]] | 1 |- | 7735 | [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] | 1 |- | 7736 | [[Uporabnik:Leon.kos|Leon.kos]] | 1 |- | 7737 | [[Uporabnik:LeonardRandomise4|LeonardRandomise4]] | 1 |- | 7738 | [[Uporabnik:Leona Brodar|Leona Brodar]] | 1 |- | 7739 | [[Uporabnik:Leništudent|Leništudent]] | 1 |- | 7740 | [[Uporabnik:Leniargo|Leniargo]] | 1 |- | 7741 | [[Uporabnik:Lencpatobc|Lencpatobc]] | 1 |- | 7742 | [[Uporabnik:Lenči~slwiki|Lenči~slwiki]] | 1 |- | 7743 | [[Uporabnik:Lenart.kobal11|Lenart.kobal11]] | 1 |- | 7744 | [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] | 1 |- | 7745 | [[Uporabnik:Lenart123|Lenart123]] | 1 |- | 7746 | [[Uporabnik:Lenarcicv|Lenarcicv]] | 1 |- | 7747 | [[Uporabnik:Lena Lapanja|Lena Lapanja]] | 1 |- | 7748 | [[Uporabnik:Lenabenag|Lenabenag]] | 1 |- | 7749 | [[Uporabnik:Lemon~slwiki|Lemon~slwiki]] | 1 |- | 7750 | [[Uporabnik:Lemonejuice|Lemonejuice]] | 1 |- | 7751 | [[Uporabnik:Leme,|Leme,]] | 1 |- | 7752 | [[Uporabnik:LeLii|LeLii]] | 1 |- | 7753 | [[Uporabnik:Lekse123|Lekse123]] | 1 |- | 7754 | [[Uporabnik:Lejla.h|Lejla.h]] | 1 |- | 7755 | [[Uporabnik:Lejla Agovic|Lejla Agovic]] | 1 |- | 7756 | [[Uporabnik:Lejko123|Lejko123]] | 1 |- | 7757 | [[Uporabnik:Lejca|Lejca]] | 1 |- | 7758 | [[Uporabnik:Lejaaa|Lejaaa]] | 1 |- | 7759 | [[Uporabnik:Leja009|Leja009]] | 1 |- | 7760 | [[Uporabnik:Leisiah|Leisiah]] | 1 |- | 7761 | [[Uporabnik:Legendarypants|Legendarypants]] | 1 |- | 7762 | [[Uporabnik:Lectorizana1990|Lectorizana1990]] | 1 |- | 7763 | [[Uporabnik:Lea xxx|Lea xxx]] | 1 |- | 7764 | [[Uporabnik:Lea.stritih|Lea.stritih]] | 1 |- | 7765 | [[Uporabnik:LeaP&SaraV|LeaP&SaraV]] | 1 |- | 7766 | [[Uporabnik:Lea Primožič|Lea Primožič]] | 1 |- | 7767 | [[Uporabnik:Lealoti|Lealoti]] | 1 |- | 7768 | [[Uporabnik:Lea Lešek Povšič|Lea Lešek Povšič]] | 1 |- | 7769 | [[Uporabnik:Lea lapadatovic|Lea lapadatovic]] | 1 |- | 7770 | [[Uporabnik:Leakut|Leakut]] | 1 |- | 7771 | [[Uporabnik:LeafWraps|LeafWraps]] | 1 |- | 7772 | [[Uporabnik:Lea Bracovič|Lea Bracovič]] | 1 |- | 7773 | [[Uporabnik:Lea.bigo|Lea.bigo]] | 1 |- | 7774 | [[Uporabnik:Leaaa|Leaaa]] | 1 |- | 7775 | [[Uporabnik:Leaa1|Leaa1]] | 1 |- | 7776 | [[Uporabnik:Le55ra|Le55ra]] | 1 |- | 7777 | [[Uporabnik:LDrevo|LDrevo]] | 1 |- | 7778 | [[Uporabnik:LD28|LD28]] | 1 |- | 7779 | [[Uporabnik:Ld123456789|Ld123456789]] | 1 |- | 7780 | [[Uporabnik:Lc1212|Lc1212]] | 1 |- | 7781 | [[Uporabnik:Lazarini123|Lazarini123]] | 1 |- | 7782 | [[Uporabnik:Lazajeje123|Lazajeje123]] | 1 |- | 7783 | [[Uporabnik:Lawless Fan~slwiki|Lawless Fan~slwiki]] | 1 |- | 7784 | [[Uporabnik:Lavras|Lavras]] | 1 |- | 7785 | [[Uporabnik:La Vida|La Vida]] | 1 |- | 7786 | [[Uporabnik:Laura Skrbinek|Laura Skrbinek]] | 1 |- | 7787 | [[Uporabnik:LauraO|LauraO]] | 1 |- | 7788 | [[Uporabnik:Laura Ignijic|Laura Ignijic]] | 1 |- | 7789 | [[Uporabnik:Laura Bitenc|Laura Bitenc]] | 1 |- | 7790 | [[Uporabnik:LauraBG|LauraBG]] | 1 |- | 7791 | [[Uporabnik:Laura berlickrebs|Laura berlickrebs]] | 1 |- | 7792 | [[Uporabnik:Laulenivec|Laulenivec]] | 1 |- | 7793 | [[Uporabnik:Latinitas~slwiki|Latinitas~slwiki]] | 1 |- | 7794 | [[Uporabnik:LaSylphide0605|LaSylphide0605]] | 1 |- | 7795 | [[Uporabnik:Lastroot|Lastroot]] | 1 |- | 7796 | [[Uporabnik:Lask1234|Lask1234]] | 1 |- | 7797 | [[Uporabnik:Lasitus|Lasitus]] | 1 |- | 7798 | [[Uporabnik:LaserEyeesOči|LaserEyeesOči]] | 1 |- | 7799 | [[Uporabnik:Larson2|Larson2]] | 1 |- | 7800 | [[Uporabnik:Larnus|Larnus]] | 1 |- | 7801 | [[Uporabnik:Larissama|Larissama]] | 1 |- | 7802 | [[Uporabnik:Lari~slwiki|Lari~slwiki]] | 1 |- | 7803 | [[Uporabnik:Larisimi|Larisimi]] | 1 |- | 7804 | [[Uporabnik:LarisaVidmar90|LarisaVidmar90]] | 1 |- | 7805 | [[Uporabnik:Larisa Demšar|Larisa Demšar]] | 1 |- | 7806 | [[Uporabnik:Lariiela|Lariiela]] | 1 |- | 7807 | [[Uporabnik:LargeEddy|LargeEddy]] | 1 |- | 7808 | [[Uporabnik:Larcy15|Larcy15]] | 1 |- | 7809 | [[Uporabnik:Larchiiie|Larchiiie]] | 1 |- | 7810 | [[Uporabnik:Laravoler|Laravoler]] | 1 |- | 7811 | [[Uporabnik:Lara.to|Lara.to]] | 1 |- | 7812 | [[Uporabnik:Laratara|Laratara]] | 1 |- | 7813 | [[Uporabnik:Larasabo|Larasabo]] | 1 |- | 7814 | [[Uporabnik:Laras999|Laras999]] | 1 |- | 7815 | [[Uporabnik:Lara Rubin|Lara Rubin]] | 1 |- | 7816 | [[Uporabnik:Lararojc13|Lararojc13]] | 1 |- | 7817 | [[Uporabnik:LaraMV|LaraMV]] | 1 |- | 7818 | [[Uporabnik:Lara&miha|Lara&miha]] | 1 |- | 7819 | [[Uporabnik:Laramarusa|Laramarusa]] | 1 |- | 7820 | [[Uporabnik:LaraM123|LaraM123]] | 1 |- | 7821 | [[Uporabnik:Lara.larasetina|Lara.larasetina]] | 1 |- | 7822 | [[Uporabnik:Lara.eva1999|Lara.eva1999]] | 1 |- | 7823 | [[Uporabnik:LaraDW|LaraDW]] | 1 |- | 7824 | [[Uporabnik:Laracd|Laracd]] | 1 |- | 7825 | [[Uporabnik:LaraBr|LaraBr]] | 1 |- | 7826 | [[Uporabnik:Lara B.K.|Lara B.K.]] | 1 |- | 7827 | [[Uporabnik:LaraAnaLaura|LaraAnaLaura]] | 1 |- | 7828 | [[Uporabnik:Lara97|Lara97]] | 1 |- | 7829 | [[Uporabnik:Lapajne|Lapajne]] | 1 |- | 7830 | [[Uporabnik:Lanrojs|Lanrojs]] | 1 |- | 7831 | [[Uporabnik:Lanncek55|Lanncek55]] | 1 |- | 7832 | [[Uporabnik:Laniiika|Laniiika]] | 1 |- | 7833 | [[Uporabnik:Lanchybogdanovic|Lanchybogdanovic]] | 1 |- | 7834 | [[Uporabnik:Lanceloth345|Lanceloth345]] | 1 |- | 7835 | [[Uporabnik:Lanatelaviv|Lanatelaviv]] | 1 |- | 7836 | [[Uporabnik:Lanarupar|Lanarupar]] | 1 |- | 7837 | [[Uporabnik:Lanares123|Lanares123]] | 1 |- | 7838 | [[Uporabnik:Lana Pibernik|Lana Pibernik]] | 1 |- | 7839 | [[Uporabnik:LanaLu|LanaLu]] | 1 |- | 7840 | [[Uporabnik:Lana.kovacic1|Lana.kovacic1]] | 1 |- | 7841 | [[Uporabnik:Lana goric|Lana goric]] | 1 |- | 7842 | [[Uporabnik:LanaFriskovec|LanaFriskovec]] | 1 |- | 7843 | [[Uporabnik:Lanaavolk|Lanaavolk]] | 1 |- | 7844 | [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] | 1 |- | 7845 | [[Uporabnik:LametinoWiki|LametinoWiki]] | 1 |- | 7846 | [[Uporabnik:Laly-caŠ|Laly-caŠ]] | 1 |- | 7847 | [[Uporabnik:Lalazard|Lalazard]] | 1 |- | 7848 | [[Uporabnik:LALAUL|LALAUL]] | 1 |- | 7849 | [[Uporabnik:Lala25|Lala25]] | 1 |- | 7850 | [[Uporabnik:LaEslovena|LaEslovena]] | 1 |- | 7851 | [[Uporabnik:Ladydevlish|Ladydevlish]] | 1 |- | 7852 | [[Uporabnik:Lachesis~slwiki|Lachesis~slwiki]] | 1 |- | 7853 | [[Uporabnik:L0lek73|L0lek73]] | 1 |- | 7854 | [[Uporabnik:KZS2019|KZS2019]] | 1 |- | 7855 | [[Uporabnik:Kzorec|Kzorec]] | 1 |- | 7856 | [[Uporabnik:Kzafafsgfszba|Kzafafsgfszba]] | 1 |- | 7857 | [[Uporabnik:Kylie xxxx|Kylie xxxx]] | 1 |- | 7858 | [[Uporabnik:Kwasiwiredu|Kwasiwiredu]] | 1 |- | 7859 | [[Uporabnik:Kvirinus|Kvirinus]] | 1 |- | 7860 | [[Uporabnik:Kveder9pot|Kveder9pot]] | 1 |- | 7861 | [[Uporabnik:Kuznikerik|Kuznikerik]] | 1 |- | 7862 | [[Uporabnik:Kuzmar|Kuzmar]] | 1 |- | 7863 | [[Uporabnik:Kuridzam|Kuridzam]] | 1 |- | 7864 | [[Uporabnik:Kurentiptuj|Kurentiptuj]] | 1 |- | 7865 | [[Uporabnik:Kurac2|Kurac2]] | 1 |- | 7866 | [[Uporabnik:Kunguruj|Kunguruj]] | 1 |- | 7867 | [[Uporabnik:Kunfishpengbird|Kunfishpengbird]] | 1 |- | 7868 | [[Uporabnik:Kukliku|Kukliku]] | 1 |- | 7869 | [[Uporabnik:Kuk4vicica|Kuk4vicica]] | 1 |- | 7870 | [[Uporabnik:Kucho~slwiki|Kucho~slwiki]] | 1 |- | 7871 | [[Uporabnik:Kucaposo|Kucaposo]] | 1 |- | 7872 | [[Uporabnik:Ktrcek|Ktrcek]] | 1 |- | 7873 | [[Uporabnik:Ktomazk|Ktomazk]] | 1 |- | 7874 | [[Uporabnik:KT36|KT36]] | 1 |- | 7875 | [[Uporabnik:Kstus|Kstus]] | 1 |- | 7876 | [[Uporabnik:Ksenxhi|Ksenxhi]] | 1 |- | 7877 | [[Uporabnik:KsenijaZ|KsenijaZ]] | 1 |- | 7878 | [[Uporabnik:Ksbkrzi|Ksbkrzi]] | 1 |- | 7879 | [[Uporabnik:Ksandra94|Ksandra94]] | 1 |- | 7880 | [[Uporabnik:Kržalić Edina|Kržalić Edina]] | 1 |- | 7881 | [[Uporabnik:Krystha|Krystha]] | 1 |- | 7882 | [[Uporabnik:Krypto~slwiki|Krypto~slwiki]] | 1 |- | 7883 | [[Uporabnik:Kruxmatic|Kruxmatic]] | 1 |- | 7884 | [[Uporabnik:KRuh|KRuh]] | 1 |- | 7885 | [[Uporabnik:Kruffs|Kruffs]] | 1 |- | 7886 | [[Uporabnik:Krtekmm|Krtekmm]] | 1 |- | 7887 | [[Uporabnik:Krpo|Krpo]] | 1 |- | 7888 | [[Uporabnik:Kroznik|Kroznik]] | 1 |- | 7889 | [[Uporabnik:KrOnOs92|KrOnOs92]] | 1 |- | 7890 | [[Uporabnik:Krompir~slwiki|Krompir~slwiki]] | 1 |- | 7891 | [[Uporabnik:Krompirček|Krompirček]] | 1 |- | 7892 | [[Uporabnik:Kromoson|Kromoson]] | 1 |- | 7893 | [[Uporabnik:Kroko13a|Kroko13a]] | 1 |- | 7894 | [[Uporabnik:Krneki789|Krneki789]] | 1 |- | 7895 | [[Uporabnik:Krneki77|Krneki77]] | 1 |- | 7896 | [[Uporabnik:KrKr1534|KrKr1534]] | 1 |- | 7897 | [[Uporabnik:Križar|Križar]] | 1 |- | 7898 | [[Uporabnik:Krizantema36|Krizantema36]] | 1 |- | 7899 | [[Uporabnik:Krizan99|Krizan99]] | 1 |- | 7900 | [[Uporabnik:Križ|Križ]] | 1 |- | 7901 | [[Uporabnik:Kristoforus~slwiki|Kristoforus~slwiki]] | 1 |- | 7902 | [[Uporabnik:Kristlo|Kristlo]] | 1 |- | 7903 | [[Uporabnik:Kristjan rezec|Kristjan rezec]] | 1 |- | 7904 | [[Uporabnik:Kristjangajsek|Kristjangajsek]] | 1 |- | 7905 | [[Uporabnik:Kristjand|Kristjand]] | 1 |- | 7906 | [[Uporabnik:Kristi.safar|Kristi.safar]] | 1 |- | 7907 | [[Uporabnik:Kristinarakinic|Kristinarakinic]] | 1 |- | 7908 | [[Uporabnik:Kristinapdm|Kristinapdm]] | 1 |- | 7909 | [[Uporabnik:Kristina Maša|Kristina Maša]] | 1 |- | 7910 | [[Uporabnik:Kristina Marton|Kristina Marton]] | 1 |- | 7911 | [[Uporabnik:Kristina.kavcic|Kristina.kavcic]] | 1 |- | 7912 | [[Uporabnik:Kristinajesenko|Kristinajesenko]] | 1 |- | 7913 | [[Uporabnik:Kristina Anželj|Kristina Anželj]] | 1 |- | 7914 | [[Uporabnik:KristinaAleša|KristinaAleša]] | 1 |- | 7915 | [[Uporabnik:Kristina88~slwiki|Kristina88~slwiki]] | 1 |- | 7916 | [[Uporabnik:KristijanSuler|KristijanSuler]] | 1 |- | 7917 | [[Uporabnik:Kristan007|Kristan007]] | 1 |- | 7918 | [[Uporabnik:Kris m|Kris m]] | 1 |- | 7919 | [[Uporabnik:KrisFeld|KrisFeld]] | 1 |- | 7920 | [[Uporabnik:Krimirom|Krimirom]] | 1 |- | 7921 | [[Uporabnik:Kri88|Kri88]] | 1 |- | 7922 | [[Uporabnik:Krevsulja|Krevsulja]] | 1 |- | 7923 | [[Uporabnik:Kr ena aa|Kr ena aa]] | 1 |- | 7924 | [[Uporabnik:Kremshnitinsky|Kremshnitinsky]] | 1 |- | 7925 | [[Uporabnik:Kremenček|Kremenček]] | 1 |- | 7926 | [[Uporabnik:Krematorij|Krematorij]] | 1 |- | 7927 | [[Uporabnik:Krema~slwiki|Krema~slwiki]] | 1 |- | 7928 | [[Uporabnik:Krek~slwiki|Krek~slwiki]] | 1 |- | 7929 | [[Uporabnik:Krek007|Krek007]] | 1 |- | 7930 | [[Uporabnik:KreitnerJ|KreitnerJ]] | 1 |- | 7931 | [[Uporabnik:KrasevecT|KrasevecT]] | 1 |- | 7932 | [[Uporabnik:Krasek|Krasek]] | 1 |- | 7933 | [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] | 1 |- | 7934 | [[Uporabnik:Krambic|Krambic]] | 1 |- | 7935 | [[Uporabnik:KramarVPŠ|KramarVPŠ]] | 1 |- | 7936 | [[Uporabnik:KramarM|KramarM]] | 1 |- | 7937 | [[Uporabnik:KraljTim96|KraljTim96]] | 1 |- | 7938 | [[Uporabnik:KraljMali|KraljMali]] | 1 |- | 7939 | [[Uporabnik:KraljeviVampir|KraljeviVampir]] | 1 |- | 7940 | [[Uporabnik:Kraljcar|Kraljcar]] | 1 |- | 7941 | [[Uporabnik:Kralj550|Kralj550]] | 1 |- | 7942 | [[Uporabnik:Krajsek12345|Krajsek12345]] | 1 |- | 7943 | [[Uporabnik:KPS|KPS]] | 1 |- | 7944 | [[Uporabnik:Kperbil|Kperbil]] | 1 |- | 7945 | [[Uporabnik:KP444|KP444]] | 1 |- | 7946 | [[Uporabnik:KP005|KP005]] | 1 |- | 7947 | [[Uporabnik:Kozlevčarkranjčec|Kozlevčarkranjčec]] | 1 |- | 7948 | [[Uporabnik:Kozarec čaja|Kozarec čaja]] | 1 |- | 7949 | [[Uporabnik:Kovmatic|Kovmatic]] | 1 |- | 7950 | [[Uporabnik:Kovichas|Kovichas]] | 1 |- | 7951 | [[Uporabnik:Kotnik76|Kotnik76]] | 1 |- | 7952 | [[Uporabnik:KotLoc|KotLoc]] | 1 |- | 7953 | [[Uporabnik:Kostjauka|Kostjauka]] | 1 |- | 7954 | [[Uporabnik:Kostja123|Kostja123]] | 1 |- | 7955 | [[Uporabnik:Kostaserakleous|Kostaserakleous]] | 1 |- | 7956 | [[Uporabnik:Kostanjevec david|Kostanjevec david]] | 1 |- | 7957 | [[Uporabnik:Kosmacwl|Kosmacwl]] | 1 |- | 7958 | [[Uporabnik:KosmacA|KosmacA]] | 1 |- | 7959 | [[Uporabnik:Košir Ana|Košir Ana]] | 1 |- | 7960 | [[Uporabnik:Koruza1234|Koruza1234]] | 1 |- | 7961 | [[Uporabnik:Korpa~slwiki|Korpa~slwiki]] | 1 |- | 7962 | [[Uporabnik:Koroljov|Koroljov]] | 1 |- | 7963 | [[Uporabnik:Kornelij|Kornelij]] | 1 |- | 7964 | [[Uporabnik:Korenček kristjan|Korenček kristjan]] | 1 |- | 7965 | [[Uporabnik:Korenček22|Korenček22]] | 1 |- | 7966 | [[Uporabnik:Korelic|Korelic]] | 1 |- | 7967 | [[Uporabnik:Kordis75|Kordis75]] | 1 |- | 7968 | [[Uporabnik:Korazijaklara|Korazijaklara]] | 1 |- | 7969 | [[Uporabnik:Korana|Korana]] | 1 |- | 7970 | [[Uporabnik:Kopun|Kopun]] | 1 |- | 7971 | [[Uporabnik:Koppany~slwiki|Koppany~slwiki]] | 1 |- | 7972 | [[Uporabnik:Kopac.polona|Kopac.polona]] | 1 |- | 7973 | [[Uporabnik:Konstrukter~slwiki|Konstrukter~slwiki]] | 1 |- | 7974 | [[Uporabnik:Konjev Ponos|Konjev Ponos]] | 1 |- | 7975 | [[Uporabnik:Konigunda|Konigunda]] | 1 |- | 7976 | [[Uporabnik:Konhisa|Konhisa]] | 1 |- | 7977 | [[Uporabnik:Koncinar|Koncinar]] | 1 |- | 7978 | [[Uporabnik:Kompaselektrika|Kompaselektrika]] | 1 |- | 7979 | [[Uporabnik:Komelj|Komelj]] | 1 |- | 7980 | [[Uporabnik:Komarkovich|Komarkovich]] | 1 |- | 7981 | [[Uporabnik:KomandantStane|KomandantStane]] | 1 |- | 7982 | [[Uporabnik:Kolsek|Kolsek]] | 1 |- | 7983 | [[Uporabnik:Kolibri35|Kolibri35]] | 1 |- | 7984 | [[Uporabnik:KolerZ|KolerZ]] | 1 |- | 7985 | [[Uporabnik:Kolencsasa|Kolencsasa]] | 1 |- | 7986 | [[Uporabnik:Kokoroko12345|Kokoroko12345]] | 1 |- | 7987 | [[Uporabnik:Koki 999|Koki 999]] | 1 |- | 7988 | [[Uporabnik:Koki1807|Koki1807]] | 1 |- | 7989 | [[Uporabnik:Kokera|Kokera]] | 1 |- | 7990 | [[Uporabnik:Kojote|Kojote]] | 1 |- | 7991 | [[Uporabnik:Kodricaneja|Kodricaneja]] | 1 |- | 7992 | [[Uporabnik:Kočevar Nika|Kočevar Nika]] | 1 |- | 7993 | [[Uporabnik:KobranUgalj|KobranUgalj]] | 1 |- | 7994 | [[Uporabnik:KobolNika|KobolNika]] | 1 |- | 7995 | [[Uporabnik:Knjiznicanm|Knjiznicanm]] | 1 |- | 7996 | [[Uporabnik:Knjizkodumpling|Knjizkodumpling]] | 1 |- | 7997 | [[Uporabnik:Knjigomir|Knjigomir]] | 1 |- | 7998 | [[Uporabnik:Knipper123|Knipper123]] | 1 |- | 7999 | [[Uporabnik:KnightMove|KnightMove]] | 1 |- | 8000 | [[Uporabnik:Knezslovanov|Knezslovanov]] | 1 |- |} d8ih26zko1t8ztopqnhadite6vewwjr Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/8001–9000 4 485421 6708322 6685892 2026-07-08T05:41:42Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 8001–9000 6708322 wikitext text/x-wiki === 8001–9000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 8001 | [[Uporabnik:Kmzayeem|Kmzayeem]] | 1 |- | 8002 | [[Uporabnik:KMMBS|KMMBS]] | 1 |- | 8003 | [[Uporabnik:KMM2|KMM2]] | 1 |- | 8004 | [[Uporabnik:Kmirnik|Kmirnik]] | 1 |- | 8005 | [[Uporabnik:Kmetija.pehta|Kmetija.pehta]] | 1 |- | 8006 | [[Uporabnik:Kmeglic|Kmeglic]] | 1 |- | 8007 | [[Uporabnik:Kmarusic|Kmarusic]] | 1 |- | 8008 | [[Uporabnik:K Marolt|K Marolt]] | 1 |- | 8009 | [[Uporabnik:KM2|KM2]] | 1 |- | 8010 | [[Uporabnik:KLuKeC|KLuKeC]] | 1 |- | 8011 | [[Uporabnik:KLuchas|KLuchas]] | 1 |- | 8012 | [[Uporabnik:Klub Devayani|Klub Devayani]] | 1 |- | 8013 | [[Uporabnik:Klsu|Klsu]] | 1 |- | 8014 | [[Uporabnik:Klorenci|Klorenci]] | 1 |- | 8015 | [[Uporabnik:Kllllara|Kllllara]] | 1 |- | 8016 | [[Uporabnik:Klk1991|Klk1991]] | 1 |- | 8017 | [[Uporabnik:Kljunas2|Kljunas2]] | 1 |- | 8018 | [[Uporabnik:KlimatsCannaprava|KlimatsCannaprava]] | 1 |- | 8019 | [[Uporabnik:Klemzy14|Klemzy14]] | 1 |- | 8020 | [[Uporabnik:Klemzo26|Klemzo26]] | 1 |- | 8021 | [[Uporabnik:KlemS|KlemS]] | 1 |- | 8022 | [[Uporabnik:Klemora|Klemora]] | 1 |- | 8023 | [[Uporabnik:Klemenu|Klemenu]] | 1 |- | 8024 | [[Uporabnik:Klemen Šubic|Klemen Šubic]] | 1 |- | 8025 | [[Uporabnik:Klemen Šparemblek|Klemen Šparemblek]] | 1 |- | 8026 | [[Uporabnik:Klemenpuma|Klemenpuma]] | 1 |- | 8027 | [[Uporabnik:KlemenMLD|KlemenMLD]] | 1 |- | 8028 | [[Uporabnik:KlemenKordis|KlemenKordis]] | 1 |- | 8029 | [[Uporabnik:KlemenKlemen|KlemenKlemen]] | 1 |- | 8030 | [[Uporabnik:Klemen D.|Klemen D.]] | 1 |- | 8031 | [[Uporabnik:Klemenbr|Klemenbr]] | 1 |- | 8032 | [[Uporabnik:Klemen77777|Klemen77777]] | 1 |- | 8033 | [[Uporabnik:Klemen11|Klemen11]] | 1 |- | 8034 | [[Uporabnik:Kleklop|Kleklop]] | 1 |- | 8035 | [[Uporabnik:Klea~slwiki|Klea~slwiki]] | 1 |- | 8036 | [[Uporabnik:Kldos|Kldos]] | 1 |- | 8037 | [[Uporabnik:KlavžarZala|KlavžarZala]] | 1 |- | 8038 | [[Uporabnik:Klavir|Klavir]] | 1 |- | 8039 | [[Uporabnik:Klavdy6|Klavdy6]] | 1 |- | 8040 | [[Uporabnik:Klavdija Zavrl Finec|Klavdija Zavrl Finec]] | 1 |- | 8041 | [[Uporabnik:Klavdijapoje|Klavdijapoje]] | 1 |- | 8042 | [[Uporabnik:Klavdijan|Klavdijan]] | 1 |- | 8043 | [[Uporabnik:Klaudijassi|Klaudijassi]] | 1 |- | 8044 | [[Uporabnik:Klasnic10|Klasnic10]] | 1 |- | 8045 | [[Uporabnik:Klas77|Klas77]] | 1 |- | 8046 | [[Uporabnik:Klary|Klary]] | 1 |- | 8047 | [[Uporabnik:Klarrrr|Klarrrr]] | 1 |- | 8048 | [[Uporabnik:KlaraZoran|KlaraZoran]] | 1 |- | 8049 | [[Uporabnik:Klara Zevnik|Klara Zevnik]] | 1 |- | 8050 | [[Uporabnik:Klara Vrbnjak|Klara Vrbnjak]] | 1 |- | 8051 | [[Uporabnik:Klara T|Klara T]] | 1 |- | 8052 | [[Uporabnik:Klaras123|Klaras123]] | 1 |- | 8053 | [[Uporabnik:Klara.rudic|Klara.rudic]] | 1 |- | 8054 | [[Uporabnik:Klara.roser|Klara.roser]] | 1 |- | 8055 | [[Uporabnik:Klara Omovšek|Klara Omovšek]] | 1 |- | 8056 | [[Uporabnik:Klara Novoselc|Klara Novoselc]] | 1 |- | 8057 | [[Uporabnik:Klara Marie Kregar|Klara Marie Kregar]] | 1 |- | 8058 | [[Uporabnik:Klara Langerholc|Klara Langerholc]] | 1 |- | 8059 | [[Uporabnik:Klara.hudou|Klara.hudou]] | 1 |- | 8060 | [[Uporabnik:KlaraFabiani|KlaraFabiani]] | 1 |- | 8061 | [[Uporabnik:Klarabajc|Klarabajc]] | 1 |- | 8062 | [[Uporabnik:Klara.anja|Klara.anja]] | 1 |- | 8063 | [[Uporabnik:Klara992|Klara992]] | 1 |- | 8064 | [[Uporabnik:Klancy|Klancy]] | 1 |- | 8065 | [[Uporabnik:Klanchnikovksy|Klanchnikovksy]] | 1 |- | 8066 | [[Uporabnik:Kl456980|Kl456980]] | 1 |- | 8067 | [[Uporabnik:Kl123M|Kl123M]] | 1 |- | 8068 | [[Uporabnik:KKvas|KKvas]] | 1 |- | 8069 | [[Uporabnik:Kk spot|Kk spot]] | 1 |- | 8070 | [[Uporabnik:Kkresnica|Kkresnica]] | 1 |- | 8071 | [[Uporabnik:K.koren|K.koren]] | 1 |- | 8072 | [[Uporabnik:KKnez|KKnez]] | 1 |- | 8073 | [[Uporabnik:Kklemenn|Kklemenn]] | 1 |- | 8074 | [[Uporabnik:Kkelenc|Kkelenc]] | 1 |- | 8075 | [[Uporabnik:Kjancar|Kjancar]] | 1 |- | 8076 | [[Uporabnik:Kiwigenie|Kiwigenie]] | 1 |- | 8077 | [[Uporabnik:Kivix|Kivix]] | 1 |- | 8078 | [[Uporabnik:Kivacic|Kivacic]] | 1 |- | 8079 | [[Uporabnik:Kitykaaa|Kitykaaa]] | 1 |- | 8080 | [[Uporabnik:KittyPurry|KittyPurry]] | 1 |- | 8081 | [[Uporabnik:KissmeKate|KissmeKate]] | 1 |- | 8082 | [[Uporabnik:Kinrovot|Kinrovot]] | 1 |- | 8083 | [[Uporabnik:Kinobled|Kinobled]] | 1 |- | 8084 | [[Uporabnik:KinaskiHenri|KinaskiHenri]] | 1 |- | 8085 | [[Uporabnik:Kimur|Kimur]] | 1 |- | 8086 | [[Uporabnik:Kimke7|Kimke7]] | 1 |- | 8087 | [[Uporabnik:Kimkam9876|Kimkam9876]] | 1 |- | 8088 | [[Uporabnik:Kim20|Kim20]] | 1 |- | 8089 | [[Uporabnik:Kill ziga|Kill ziga]] | 1 |- | 8090 | [[Uporabnik:Kiks~slwiki|Kiks~slwiki]] | 1 |- | 8091 | [[Uporabnik:KikiMaker84|KikiMaker84]] | 1 |- | 8092 | [[Uporabnik:Kiki3210|Kiki3210]] | 1 |- | 8093 | [[Uporabnik:Kika~slwiki|Kika~slwiki]] | 1 |- | 8094 | [[Uporabnik:Kikaprezid|Kikaprezid]] | 1 |- | 8095 | [[Uporabnik:Kiejstut9|Kiejstut9]] | 1 |- | 8096 | [[Uporabnik:KiC2016|KiC2016]] | 1 |- | 8097 | [[Uporabnik:Kiarakirnn|Kiarakirnn]] | 1 |- | 8098 | [[Uporabnik:Khy4|Khy4]] | 1 |- | 8099 | [[Uporabnik:Khvi|Khvi]] | 1 |- | 8100 | [[Uporabnik:Khoshhat|Khoshhat]] | 1 |- | 8101 | [[Uporabnik:Kholodovsky|Kholodovsky]] | 1 |- | 8102 | [[Uporabnik:Kheni|Kheni]] | 1 |- | 8103 | [[Uporabnik:Khanassassin|Khanassassin]] | 1 |- | 8104 | [[Uporabnik:Kgomzi|Kgomzi]] | 1 |- | 8105 | [[Uporabnik:Kg6513|Kg6513]] | 1 |- | 8106 | [[Uporabnik:Kg0l|Kg0l]] | 1 |- | 8107 | [[Uporabnik:Keyextreme|Keyextreme]] | 1 |- | 8108 | [[Uporabnik:Kevin.korbar|Kevin.korbar]] | 1 |- | 8109 | [[Uporabnik:Kevin92|Kevin92]] | 1 |- | 8110 | [[Uporabnik:Kette3grob|Kette3grob]] | 1 |- | 8111 | [[Uporabnik:Kerry~slwiki|Kerry~slwiki]] | 1 |- | 8112 | [[Uporabnik:Kerins|Kerins]] | 1 |- | 8113 | [[Uporabnik:Kerempuh|Kerempuh]] | 1 |- | 8114 | [[Uporabnik:Kenzo|Kenzo]] | 1 |- | 8115 | [[Uporabnik:Kemija234|Kemija234]] | 1 |- | 8116 | [[Uporabnik:Kelc77|Kelc77]] | 1 |- | 8117 | [[Uporabnik:Kekn|Kekn]] | 1 |- | 8118 | [[Uporabnik:Kekec66|Kekec66]] | 1 |- | 8119 | [[Uporabnik:KekcevaMojca|KekcevaMojca]] | 1 |- | 8120 | [[Uporabnik:Kekax|Kekax]] | 1 |- | 8121 | [[Uporabnik:Keitoku03|Keitoku03]] | 1 |- | 8122 | [[Uporabnik:Kefo|Kefo]] | 1 |- | 8123 | [[Uporabnik:Keehischi|Keehischi]] | 1 |- | 8124 | [[Uporabnik:Kebrinho|Kebrinho]] | 1 |- | 8125 | [[Uporabnik:KE919|KE919]] | 1 |- | 8126 | [[Uporabnik:Kcapuder|Kcapuder]] | 1 |- | 8127 | [[Uporabnik:Kberkopec|Kberkopec]] | 1 |- | 8128 | [[Uporabnik:KAZOLINI|KAZOLINI]] | 1 |- | 8129 | [[Uporabnik:Kazina10|Kazina10]] | 1 |- | 8130 | [[Uporabnik:Kazik Rex|Kazik Rex]] | 1 |- | 8131 | [[Uporabnik:Kayman2016|Kayman2016]] | 1 |- | 8132 | [[Uporabnik:Kavscekm|Kavscekm]] | 1 |- | 8133 | [[Uporabnik:Kaupertz|Kaupertz]] | 1 |- | 8134 | [[Uporabnik:Katypikkica|Katypikkica]] | 1 |- | 8135 | [[Uporabnik:Katyca|Katyca]] | 1 |- | 8136 | [[Uporabnik:KatyaRBD|KatyaRBD]] | 1 |- | 8137 | [[Uporabnik:Katy 17|Katy 17]] | 1 |- | 8138 | [[Uporabnik:Katxis|Katxis]] | 1 |- | 8139 | [[Uporabnik:Katrine00|Katrine00]] | 1 |- | 8140 | [[Uporabnik:Katrina90776|Katrina90776]] | 1 |- | 8141 | [[Uporabnik:Katriih|Katriih]] | 1 |- | 8142 | [[Uporabnik:KATOMAŽIČ|KATOMAŽIČ]] | 1 |- | 8143 | [[Uporabnik:Katkat|Katkat]] | 1 |- | 8144 | [[Uporabnik:Katka77|Katka77]] | 1 |- | 8145 | [[Uporabnik:Katjuska|Katjuska]] | 1 |- | 8146 | [[Uporabnik:Katjuša Uršič|Katjuša Uršič]] | 1 |- | 8147 | [[Uporabnik:Katjuša2511|Katjuša2511]] | 1 |- | 8148 | [[Uporabnik:Katjuša|Katjuša]] | 1 |- | 8149 | [[Uporabnik:Katjicad|Katjicad]] | 1 |- | 8150 | [[Uporabnik:Katja Žnideršič|Katja Žnideršič]] | 1 |- | 8151 | [[Uporabnik:KatjaZN93|KatjaZN93]] | 1 |- | 8152 | [[Uporabnik:Katjavikipedia|Katjavikipedia]] | 1 |- | 8153 | [[Uporabnik:Katja Vidic|Katja Vidic]] | 1 |- | 8154 | [[Uporabnik:Katjavesel|Katjavesel]] | 1 |- | 8155 | [[Uporabnik:Katjavencelj|Katjavencelj]] | 1 |- | 8156 | [[Uporabnik:Katja tercic|Katja tercic]] | 1 |- | 8157 | [[Uporabnik:Katjašpela|Katjašpela]] | 1 |- | 8158 | [[Uporabnik:Katja.skafar|Katja.skafar]] | 1 |- | 8159 | [[Uporabnik:Katjaravnikar|Katjaravnikar]] | 1 |- | 8160 | [[Uporabnik:Katja Ravikar|Katja Ravikar]] | 1 |- | 8161 | [[Uporabnik:KatjaPi|KatjaPi]] | 1 |- | 8162 | [[Uporabnik:Katja pertot|Katja pertot]] | 1 |- | 8163 | [[Uporabnik:Katja.ostir|Katja.ostir]] | 1 |- | 8164 | [[Uporabnik:Katja Novak|Katja Novak]] | 1 |- | 8165 | [[Uporabnik:KatjaMarkovic|KatjaMarkovic]] | 1 |- | 8166 | [[Uporabnik:Katjalukan|Katjalukan]] | 1 |- | 8167 | [[Uporabnik:Katja.kuronja|Katja.kuronja]] | 1 |- | 8168 | [[Uporabnik:Katja Kržič|Katja Kržič]] | 1 |- | 8169 | [[Uporabnik:Katja Krajnc123|Katja Krajnc123]] | 1 |- | 8170 | [[Uporabnik:Katja Kozinc|Katja Kozinc]] | 1 |- | 8171 | [[Uporabnik:Katjakos2|Katjakos2]] | 1 |- | 8172 | [[Uporabnik:Katja Kirbiš|Katja Kirbiš]] | 1 |- | 8173 | [[Uporabnik:Katja katja|Katja katja]] | 1 |- | 8174 | [[Uporabnik:KatjaH22|KatjaH22]] | 1 |- | 8175 | [[Uporabnik:Katjagut|Katjagut]] | 1 |- | 8176 | [[Uporabnik:Katja Dolenc|Katja Dolenc]] | 1 |- | 8177 | [[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] | 1 |- | 8178 | [[Uporabnik:Katjabr|Katjabr]] | 1 |- | 8179 | [[Uporabnik:Katja Berčič|Katja Berčič]] | 1 |- | 8180 | [[Uporabnik:Katja Banovec|Katja Banovec]] | 1 |- | 8181 | [[Uporabnik:Katjaa99|Katjaa99]] | 1 |- | 8182 | [[Uporabnik:Katjaa|Katjaa]] | 1 |- | 8183 | [[Uporabnik:Katja1995|Katja1995]] | 1 |- | 8184 | [[Uporabnik:Katja143|Katja143]] | 1 |- | 8185 | [[Uporabnik:Katja003|Katja003]] | 1 |- | 8186 | [[Uporabnik:Katishaja|Katishaja]] | 1 |- | 8187 | [[Uporabnik:Kati.kastelic|Kati.kastelic]] | 1 |- | 8188 | [[Uporabnik:Katiika|Katiika]] | 1 |- | 8189 | [[Uporabnik:Katie~slwiki|Katie~slwiki]] | 1 |- | 8190 | [[Uporabnik:Katiee~slwiki|Katiee~slwiki]] | 1 |- | 8191 | [[Uporabnik:Katica Kitty|Katica Kitty]] | 1 |- | 8192 | [[Uporabnik:Kati 92|Kati 92]] | 1 |- | 8193 | [[Uporabnik:Kathor|Kathor]] | 1 |- | 8194 | [[Uporabnik:Kateurban|Kateurban]] | 1 |- | 8195 | [[Uporabnik:Katerina.s|Katerina.s]] | 1 |- | 8196 | [[Uporabnik:Kate111|Kate111]] | 1 |- | 8197 | [[Uporabnik:KatCE|KatCE]] | 1 |- | 8198 | [[Uporabnik:Katarinca25|Katarinca25]] | 1 |- | 8199 | [[Uporabnik:Katarinca158|Katarinca158]] | 1 |- | 8200 | [[Uporabnik:Katarinaz68|Katarinaz68]] | 1 |- | 8201 | [[Uporabnik:Katarinavuk|Katarinavuk]] | 1 |- | 8202 | [[Uporabnik:Katarinavrtac|Katarinavrtac]] | 1 |- | 8203 | [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] | 1 |- | 8204 | [[Uporabnik:Katarina Slevec|Katarina Slevec]] | 1 |- | 8205 | [[Uporabnik:Katarina podkriznik|Katarina podkriznik]] | 1 |- | 8206 | [[Uporabnik:Katarinanektarina|Katarinanektarina]] | 1 |- | 8207 | [[Uporabnik:Katarina Lehner|Katarina Lehner]] | 1 |- | 8208 | [[Uporabnik:Katarina gorshe|Katarina gorshe]] | 1 |- | 8209 | [[Uporabnik:Katarinag11|Katarinag11]] | 1 |- | 8210 | [[Uporabnik:KatarinaFaletov|KatarinaFaletov]] | 1 |- | 8211 | [[Uporabnik:Katarina.Curic|Katarina.Curic]] | 1 |- | 8212 | [[Uporabnik:KatarinaCuk|KatarinaCuk]] | 1 |- | 8213 | [[Uporabnik:Katarinabrez|Katarinabrez]] | 1 |- | 8214 | [[Uporabnik:Katarinabradesko|Katarinabradesko]] | 1 |- | 8215 | [[Uporabnik:Katarina88|Katarina88]] | 1 |- | 8216 | [[Uporabnik:Katariinaa|Katariinaa]] | 1 |- | 8217 | [[Uporabnik:KataK|KataK]] | 1 |- | 8218 | [[Uporabnik:Kat94|Kat94]] | 1 |- | 8219 | [[Uporabnik:Kastafka|Kastafka]] | 1 |- | 8220 | [[Uporabnik:Kasper2006|Kasper2006]] | 1 |- | 8221 | [[Uporabnik:Kask|Kask]] | 1 |- | 8222 | [[Uporabnik:Kasa~slwiki|Kasa~slwiki]] | 1 |- | 8223 | [[Uporabnik:Karvid|Karvid]] | 1 |- | 8224 | [[Uporabnik:Karo 0902|Karo 0902]] | 1 |- | 8225 | [[Uporabnik:Karniolo|Karniolo]] | 1 |- | 8226 | [[Uporabnik:Karnekej|Karnekej]] | 1 |- | 8227 | [[Uporabnik:Karmy115|Karmy115]] | 1 |- | 8228 | [[Uporabnik:KarMla|KarMla]] | 1 |- | 8229 | [[Uporabnik:KarmenStrel|KarmenStrel]] | 1 |- | 8230 | [[Uporabnik:Karmenssitta|Karmenssitta]] | 1 |- | 8231 | [[Uporabnik:Karmennovak|Karmennovak]] | 1 |- | 8232 | [[Uporabnik:Karmenefremovski|Karmenefremovski]] | 1 |- | 8233 | [[Uporabnik:Karmen Dejan|Karmen Dejan]] | 1 |- | 8234 | [[Uporabnik:Karmen28|Karmen28]] | 1 |- | 8235 | [[Uporabnik:KarmC|KarmC]] | 1 |- | 8236 | [[Uporabnik:Karl Koks|Karl Koks]] | 1 |- | 8237 | [[Uporabnik:Karivola|Karivola]] | 1 |- | 8238 | [[Uporabnik:Karinzamida|Karinzamida]] | 1 |- | 8239 | [[Uporabnik:Karin.z89|Karin.z89]] | 1 |- | 8240 | [[Uporabnik:Karinstustu|Karinstustu]] | 1 |- | 8241 | [[Uporabnik:Karinpupa|Karinpupa]] | 1 |- | 8242 | [[Uporabnik:KarinPoravne|KarinPoravne]] | 1 |- | 8243 | [[Uporabnik:Karinpet|Karinpet]] | 1 |- | 8244 | [[Uporabnik:KarinMozina|KarinMozina]] | 1 |- | 8245 | [[Uporabnik:Karin Mezgec|Karin Mezgec]] | 1 |- | 8246 | [[Uporabnik:Karin Košnik|Karin Košnik]] | 1 |- | 8247 | [[Uporabnik:Karin2011|Karin2011]] | 1 |- | 8248 | [[Uporabnik:Kar En Asterix|Kar En Asterix]] | 1 |- | 8249 | [[Uporabnik:Kareisner|Kareisner]] | 1 |- | 8250 | [[Uporabnik:KarateKlub SoB|KarateKlub SoB]] | 1 |- | 8251 | [[Uporabnik:KarateKiddd55|KarateKiddd55]] | 1 |- | 8252 | [[Uporabnik:Karateka1991|Karateka1991]] | 1 |- | 8253 | [[Uporabnik:Karahasanovics|Karahasanovics]] | 1 |- | 8254 | [[Uporabnik:Kapućino123|Kapućino123]] | 1 |- | 8255 | [[Uporabnik:Kantavtor|Kantavtor]] | 1 |- | 8256 | [[Uporabnik:KanElena|KanElena]] | 1 |- | 8257 | [[Uporabnik:KAndraz|KAndraz]] | 1 |- | 8258 | [[Uporabnik:Kandarekaja|Kandarekaja]] | 1 |- | 8259 | [[Uporabnik:KamiSLO|KamiSLO]] | 1 |- | 8260 | [[Uporabnik:Kamionar|Kamionar]] | 1 |- | 8261 | [[Uporabnik:Kamion|Kamion]] | 1 |- | 8262 | [[Uporabnik:Kamilica|Kamilica]] | 1 |- | 8263 | [[Uporabnik:Kamen~slwiki|Kamen~slwiki]] | 1 |- | 8264 | [[Uporabnik:KAMENSEK.ALENKA|KAMENSEK.ALENKA]] | 1 |- | 8265 | [[Uporabnik:KalKD|KalKD]] | 1 |- | 8266 | [[Uporabnik:Kalarevina|Kalarevina]] | 1 |- | 8267 | [[Uporabnik:Kalamar96|Kalamar96]] | 1 |- | 8268 | [[Uporabnik:Kajuh|Kajuh]] | 1 |- | 8269 | [[Uporabnik:Kajtnandraz|Kajtnandraz]] | 1 |- | 8270 | [[Uporabnik:Kajseni1|Kajseni1]] | 1 |- | 8271 | [[Uporabnik:Kajazupancic|Kajazupancic]] | 1 |- | 8272 | [[Uporabnik:Kajasobocan|Kajasobocan]] | 1 |- | 8273 | [[Uporabnik:KajaR|KajaR]] | 1 |- | 8274 | [[Uporabnik:Kaja P.S.|Kaja P.S.]] | 1 |- | 8275 | [[Uporabnik:Kajapouh12345|Kajapouh12345]] | 1 |- | 8276 | [[Uporabnik:Kaja Nakani|Kaja Nakani]] | 1 |- | 8277 | [[Uporabnik:Kajamo|Kajamo]] | 1 |- | 8278 | [[Uporabnik:KajaMlakar|KajaMlakar]] | 1 |- | 8279 | [[Uporabnik:Kajami|Kajami]] | 1 |- | 8280 | [[Uporabnik:Kajamaša|Kajamaša]] | 1 |- | 8281 | [[Uporabnik:KajaLukac|KajaLukac]] | 1 |- | 8282 | [[Uporabnik:Kaja kos 19|Kaja kos 19]] | 1 |- | 8283 | [[Uporabnik:Kaja komac|Kaja komac]] | 1 |- | 8284 | [[Uporabnik:Kaja.KK|Kaja.KK]] | 1 |- | 8285 | [[Uporabnik:Kajak22|Kajak22]] | 1 |- | 8286 | [[Uporabnik:Kajaintara|Kajaintara]] | 1 |- | 8287 | [[Uporabnik:Kaja Hostnik|Kaja Hostnik]] | 1 |- | 8288 | [[Uporabnik:Kaja Glinšek|Kaja Glinšek]] | 1 |- | 8289 | [[Uporabnik:Kajagalic|Kajagalic]] | 1 |- | 8290 | [[Uporabnik:Kaja.ferjan|Kaja.ferjan]] | 1 |- | 8291 | [[Uporabnik:KajaF|KajaF]] | 1 |- | 8292 | [[Uporabnik:Kaja Dragoljević|Kaja Dragoljević]] | 1 |- | 8293 | [[Uporabnik:KajaBajt|KajaBajt]] | 1 |- | 8294 | [[Uporabnik:Kaiser1986|Kaiser1986]] | 1 |- | 8295 | [[Uporabnik:Kaioshin|Kaioshin]] | 1 |- | 8296 | [[Uporabnik:Kafe~slwiki|Kafe~slwiki]] | 1 |- | 8297 | [[Uporabnik:Kael~slwiki|Kael~slwiki]] | 1 |- | 8298 | [[Uporabnik:Kadet.si|Kadet.si]] | 1 |- | 8299 | [[Uporabnik:Kadenčni|Kadenčni]] | 1 |- | 8300 | [[Uporabnik:Kabrol8|Kabrol8]] | 1 |- | 8301 | [[Uporabnik:KaBabic|KaBabic]] | 1 |- | 8302 | [[Uporabnik:Kaaja999|Kaaja999]] | 1 |- | 8303 | [[Uporabnik:K1dMag1c1an|K1dMag1c1an]] | 1 |- | 8304 | [[Uporabnik:K123h|K123h]] | 1 |- | 8305 | [[Uporabnik:Jveber3|Jveber3]] | 1 |- | 8306 | [[Uporabnik:Jvbignacio9|Jvbignacio9]] | 1 |- | 8307 | [[Uporabnik:Jvalje|Jvalje]] | 1 |- | 8308 | [[Uporabnik:Juveman4|Juveman4]] | 1 |- | 8309 | [[Uporabnik:Juta1143|Juta1143]] | 1 |- | 8310 | [[Uporabnik:Jus Vindisar|Jus Vindisar]] | 1 |- | 8311 | [[Uporabnik:Just Ključarič|Just Ključarič]] | 1 |- | 8312 | [[Uporabnik:JustinTee|JustinTee]] | 1 |- | 8313 | [[Uporabnik:Justin r~slwiki|Justin r~slwiki]] | 1 |- | 8314 | [[Uporabnik:Justicija|Justicija]] | 1 |- | 8315 | [[Uporabnik:Justa~slwiki|Justa~slwiki]] | 1 |- | 8316 | [[Uporabnik:JustAFleabag|JustAFleabag]] | 1 |- | 8317 | [[Uporabnik:Juš Mirtič|Juš Mirtič]] | 1 |- | 8318 | [[Uporabnik:Jurson|Jurson]] | 1 |- | 8319 | [[Uporabnik:Jurka Lepičnik Vodopivec|Jurka Lepičnik Vodopivec]] | 1 |- | 8320 | [[Uporabnik:Juri~slwiki|Juri~slwiki]] | 1 |- | 8321 | [[Uporabnik:Jurij Vega|Jurij Vega]] | 1 |- | 8322 | [[Uporabnik:JurijValent|JurijValent]] | 1 |- | 8323 | [[Uporabnik:Jurij Kobal|Jurij Kobal]] | 1 |- | 8324 | [[Uporabnik:Jurij Denis|Jurij Denis]] | 1 |- | 8325 | [[Uporabnik:Jurij Anžič|Jurij Anžič]] | 1 |- | 8326 | [[Uporabnik:Jurij98ambrozic|Jurij98ambrozic]] | 1 |- | 8327 | [[Uporabnik:Jurij31|Jurij31]] | 1 |- | 8328 | [[Uporabnik:Jurif|Jurif]] | 1 |- | 8329 | [[Uporabnik:JureZagmajster|JureZagmajster]] | 1 |- | 8330 | [[Uporabnik:Jure repovz|Jure repovz]] | 1 |- | 8331 | [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] | 1 |- | 8332 | [[Uporabnik:Jurep33|Jurep33]] | 1 |- | 8333 | [[Uporabnik:Jurekutos|Jurekutos]] | 1 |- | 8334 | [[Uporabnik:Jure Kralj|Jure Kralj]] | 1 |- | 8335 | [[Uporabnik:Jurekosec|Jurekosec]] | 1 |- | 8336 | [[Uporabnik:Jure Kalan|Jure Kalan]] | 1 |- | 8337 | [[Uporabnik:Jure.Jeraj|Jure.Jeraj]] | 1 |- | 8338 | [[Uporabnik:Jure.glo|Jure.glo]] | 1 |- | 8339 | [[Uporabnik:Jurečadež|Jurečadež]] | 1 |- | 8340 | [[Uporabnik:Jure Brankovič|Jure Brankovič]] | 1 |- | 8341 | [[Uporabnik:JureBolta|JureBolta]] | 1 |- | 8342 | [[Uporabnik:JureB|JureB]] | 1 |- | 8343 | [[Uporabnik:Jure Arsovič|Jure Arsovič]] | 1 |- | 8344 | [[Uporabnik:JureA|JureA]] | 1 |- | 8345 | [[Uporabnik:Jure65|Jure65]] | 1 |- | 8346 | [[Uporabnik:Jure63050099|Jure63050099]] | 1 |- | 8347 | [[Uporabnik:Jurcking|Jurcking]] | 1 |- | 8348 | [[Uporabnik:Jurcek20|Jurcek20]] | 1 |- | 8349 | [[Uporabnik:Jurc2000|Jurc2000]] | 1 |- | 8350 | [[Uporabnik:Juraldo|Juraldo]] | 1 |- | 8351 | [[Uporabnik:Juracic.uros|Juracic.uros]] | 1 |- | 8352 | [[Uporabnik:Jupiterka 123|Jupiterka 123]] | 1 |- | 8353 | [[Uporabnik:Junio~slwiki|Junio~slwiki]] | 1 |- | 8354 | [[Uporabnik:Julijpotter|Julijpotter]] | 1 |- | 8355 | [[Uporabnik:Julijkr|Julijkr]] | 1 |- | 8356 | [[Uporabnik:Julij K J|Julij K J]] | 1 |- | 8357 | [[Uporabnik:Julijaverbuc|Julijaverbuc]] | 1 |- | 8358 | [[Uporabnik:Julijasket|Julijasket]] | 1 |- | 8359 | [[Uporabnik:Julija.rozman|Julija.rozman]] | 1 |- | 8360 | [[Uporabnik:Julijana Jakofcic|Julijana Jakofcic]] | 1 |- | 8361 | [[Uporabnik:Julijakvartuh|Julijakvartuh]] | 1 |- | 8362 | [[Uporabnik:Julija dariž|Julija dariž]] | 1 |- | 8363 | [[Uporabnik:JulijaBrec|JulijaBrec]] | 1 |- | 8364 | [[Uporabnik:JulijaB|JulijaB]] | 1 |- | 8365 | [[Uporabnik:Julija84|Julija84]] | 1 |- | 8366 | [[Uporabnik:Julie88888|Julie88888]] | 1 |- | 8367 | [[Uporabnik:Julianus~slwiki|Julianus~slwiki]] | 1 |- | 8368 | [[Uporabnik:JulianMuster|JulianMuster]] | 1 |- | 8369 | [[Uporabnik:Julia29|Julia29]] | 1 |- | 8370 | [[Uporabnik:Juicyreptile|Juicyreptile]] | 1 |- | 8371 | [[Uporabnik:Juhuhupoletjejetu|Juhuhupoletjejetu]] | 1 |- | 8372 | [[Uporabnik:JU.HART|JU.HART]] | 1 |- | 8373 | [[Uporabnik:Juggle8644|Juggle8644]] | 1 |- | 8374 | [[Uporabnik:Juditacorn|Juditacorn]] | 1 |- | 8375 | [[Uporabnik:Judita bagon|Judita bagon]] | 1 |- | 8376 | [[Uporabnik:Judein|Judein]] | 1 |- | 8377 | [[Uporabnik:Jst tud|Jst tud]] | 1 |- | 8378 | [[Uporabnik:Jst~slwiki|Jst~slwiki]] | 1 |- | 8379 | [[Uporabnik:Jstebe|Jstebe]] | 1 |- | 8380 | [[Uporabnik:Jspela|Jspela]] | 1 |- | 8381 | [[Uporabnik:J~slwiki|J~slwiki]] | 1 |- | 8382 | [[Uporabnik:JSL94|JSL94]] | 1 |- | 8383 | [[Uporabnik:Jsjokam|Jsjokam]] | 1 |- | 8384 | [[Uporabnik:Jsandi|Jsandi]] | 1 |- | 8385 | [[Uporabnik:J. RONNER|J. RONNER]] | 1 |- | 8386 | [[Uporabnik:Jrepar|Jrepar]] | 1 |- | 8387 | [[Uporabnik:Jrbmatic|Jrbmatic]] | 1 |- | 8388 | [[Uporabnik:Jporenta|Jporenta]] | 1 |- | 8389 | [[Uporabnik:Jpirman|Jpirman]] | 1 |- | 8390 | [[Uporabnik:Jpbarbier|Jpbarbier]] | 1 |- | 8391 | [[Uporabnik:Jozza~slwiki|Jozza~slwiki]] | 1 |- | 8392 | [[Uporabnik:Jozihren|Jozihren]] | 1 |- | 8393 | [[Uporabnik:Joži83|Joži83]] | 1 |- | 8394 | [[Uporabnik:Joze Sinkovec|Joze Sinkovec]] | 1 |- | 8395 | [[Uporabnik:Joze ozura|Joze ozura]] | 1 |- | 8396 | [[Uporabnik:Joze.kuznik|Joze.kuznik]] | 1 |- | 8397 | [[Uporabnik:JozefDr|JozefDr]] | 1 |- | 8398 | [[Uporabnik:Jovanovik|Jovanovik]] | 1 |- | 8399 | [[Uporabnik:Jotge|Jotge]] | 1 |- | 8400 | [[Uporabnik:JostH|JostH]] | 1 |- | 8401 | [[Uporabnik:Jostb|Jostb]] | 1 |- | 8402 | [[Uporabnik:Josko barglic|Josko barglic]] | 1 |- | 8403 | [[Uporabnik:JoseAnneMarie|JoseAnneMarie]] | 1 |- | 8404 | [[Uporabnik:Joros15|Joros15]] | 1 |- | 8405 | [[Uporabnik:Jorazem|Jorazem]] | 1 |- | 8406 | [[Uporabnik:Joo~slwiki|Joo~slwiki]] | 1 |- | 8407 | [[Uporabnik:Jonyzbony|Jonyzbony]] | 1 |- | 8408 | [[Uporabnik:Jon Vitezič|Jon Vitezič]] | 1 |- | 8409 | [[Uporabnik:Jonsson|Jonsson]] | 1 |- | 8410 | [[Uporabnik:JonHaug|JonHaug]] | 1 |- | 8411 | [[Uporabnik:Jones500|Jones500]] | 1 |- | 8412 | [[Uporabnik:JonaDarthVader|JonaDarthVader]] | 1 |- | 8413 | [[Uporabnik:Jon2212|Jon2212]] | 1 |- | 8414 | [[Uporabnik:Jolpe|Jolpe]] | 1 |- | 8415 | [[Uporabnik:Jolbe5|Jolbe5]] | 1 |- | 8416 | [[Uporabnik:Jolandam1|Jolandam1]] | 1 |- | 8417 | [[Uporabnik:Jokernuggets|Jokernuggets]] | 1 |- | 8418 | [[Uporabnik:JohnyTheMan123|JohnyTheMan123]] | 1 |- | 8419 | [[Uporabnik:John Williams Williams|John Williams Williams]] | 1 |- | 8420 | [[Uporabnik:Johnperle|Johnperle]] | 1 |- | 8421 | [[Uporabnik:JohnnySLO|JohnnySLO]] | 1 |- | 8422 | [[Uporabnik:Jogobella|Jogobella]] | 1 |- | 8423 | [[Uporabnik:JoelMLN|JoelMLN]] | 1 |- | 8424 | [[Uporabnik:Jodlforest|Jodlforest]] | 1 |- | 8425 | [[Uporabnik:Joanneum|Joanneum]] | 1 |- | 8426 | [[Uporabnik:Joanna~slwiki|Joanna~slwiki]] | 1 |- | 8427 | [[Uporabnik:Joachim OFS|Joachim OFS]] | 1 |- | 8428 | [[Uporabnik:Jnzd|Jnzd]] | 1 |- | 8429 | [[Uporabnik:Jmertelj|Jmertelj]] | 1 |- | 8430 | [[Uporabnik:Jmarovt63050171|Jmarovt63050171]] | 1 |- | 8431 | [[Uporabnik:Jmarkelj|Jmarkelj]] | 1 |- | 8432 | [[Uporabnik:Jm3000|Jm3000]] | 1 |- | 8433 | [[Uporabnik:Jlube|Jlube]] | 1 |- | 8434 | [[Uporabnik:Jlavrencic|Jlavrencic]] | 1 |- | 8435 | [[Uporabnik:J-lab.si|J-lab.si]] | 1 |- | 8436 | [[Uporabnik:JKovsca|JKovsca]] | 1 |- | 8437 | [[Uporabnik:Jkokovnik|Jkokovnik]] | 1 |- | 8438 | [[Uporabnik:Jkl~slwiki|Jkl~slwiki]] | 1 |- | 8439 | [[Uporabnik:JKlasinc|JKlasinc]] | 1 |- | 8440 | [[Uporabnik:Jkaja|Jkaja]] | 1 |- | 8441 | [[Uporabnik:Jjurm|Jjurm]] | 1 |- | 8442 | [[Uporabnik:JJ-Star21|JJ-Star21]] | 1 |- | 8443 | [[Uporabnik:JJJ2002|JJJ2002]] | 1 |- | 8444 | [[Uporabnik:J J|J J]] | 1 |- | 8445 | [[Uporabnik:Jitan-wiki|Jitan-wiki]] | 1 |- | 8446 | [[Uporabnik:Jirka~slwiki|Jirka~slwiki]] | 1 |- | 8447 | [[Uporabnik:JinT1230|JinT1230]] | 1 |- | 8448 | [[Uporabnik:Jin~slwiki|Jin~slwiki]] | 1 |- | 8449 | [[Uporabnik:Jimmy~slwiki|Jimmy~slwiki]] | 1 |- | 8450 | [[Uporabnik:Ji-Elle|Ji-Elle]] | 1 |- | 8451 | [[Uporabnik:Jfblanc|Jfblanc]] | 1 |- | 8452 | [[Uporabnik:Jezzo|Jezzo]] | 1 |- | 8453 | [[Uporabnik:Ježek Pavli|Ježek Pavli]] | 1 |- | 8454 | [[Uporabnik:Jeuši|Jeuši]] | 1 |- | 8455 | [[Uporabnik:Jest080|Jest080]] | 1 |- | 8456 | [[Uporabnik:Jessy17june|Jessy17june]] | 1 |- | 8457 | [[Uporabnik:Jesenka|Jesenka]] | 1 |- | 8458 | [[Uporabnik:Jerzyjan1|Jerzyjan1]] | 1 |- | 8459 | [[Uporabnik:Jeromemoreno|Jeromemoreno]] | 1 |- | 8460 | [[Uporabnik:Jerocasell|Jerocasell]] | 1 |- | 8461 | [[Uporabnik:Jernej Sušnik|Jernej Sušnik]] | 1 |- | 8462 | [[Uporabnik:Jernejscek|Jernejscek]] | 1 |- | 8463 | [[Uporabnik:Jernejr|Jernejr]] | 1 |- | 8464 | [[Uporabnik:Jernejp|Jernejp]] | 1 |- | 8465 | [[Uporabnik:Jernejkelih|Jernejkelih]] | 1 |- | 8466 | [[Uporabnik:Jernej Jocif|Jernej Jocif]] | 1 |- | 8467 | [[Uporabnik:JernejG|JernejG]] | 1 |- | 8468 | [[Uporabnik:Jernejec|Jernejec]] | 1 |- | 8469 | [[Uporabnik:Jernejcss|Jernejcss]] | 1 |- | 8470 | [[Uporabnik:Jerneja tr|Jerneja tr]] | 1 |- | 8471 | [[Uporabnik:JernejAlen|JernejAlen]] | 1 |- | 8472 | [[Uporabnik:JernejaKB|JernejaKB]] | 1 |- | 8473 | [[Uporabnik:Jerneja Čerenak|Jerneja Čerenak]] | 1 |- | 8474 | [[Uporabnik:Jerneja bračko|Jerneja bračko]] | 1 |- | 8475 | [[Uporabnik:Jerm~slwiki|Jerm~slwiki]] | 1 |- | 8476 | [[Uporabnik:Jerko13|Jerko13]] | 1 |- | 8477 | [[Uporabnik:Jerica1|Jerica1]] | 1 |- | 8478 | [[Uporabnik:Jere Vladislav|Jere Vladislav]] | 1 |- | 8479 | [[Uporabnik:Jerdna|Jerdna]] | 1 |- | 8480 | [[Uporabnik:Jerca Smrke|Jerca Smrke]] | 1 |- | 8481 | [[Uporabnik:Jercapirsskoberne|Jercapirsskoberne]] | 1 |- | 8482 | [[Uporabnik:Jerca 0908|Jerca 0908]] | 1 |- | 8483 | [[Uporabnik:Jera.anzic|Jera.anzic]] | 1 |- | 8484 | [[Uporabnik:Jenn~slwiki|Jenn~slwiki]] | 1 |- | 8485 | [[Uporabnik:Jenni12345678|Jenni12345678]] | 1 |- | 8486 | [[Uporabnik:Jely~slwiki|Jely~slwiki]] | 1 |- | 8487 | [[Uporabnik:Jelkafuntek|Jelkafuntek]] | 1 |- | 8488 | [[Uporabnik:Jelenct|Jelenct]] | 1 |- | 8489 | [[Uporabnik:Jelena1965|Jelena1965]] | 1 |- | 8490 | [[Uporabnik:Jedrt|Jedrt]] | 1 |- | 8491 | [[Uporabnik:JeanSegura|JeanSegura]] | 1 |- | 8492 | [[Uporabnik:Jeanmark|Jeanmark]] | 1 |- | 8493 | [[Uporabnik:Jcvikl|Jcvikl]] | 1 |- | 8494 | [[Uporabnik:Jcerinsek|Jcerinsek]] | 1 |- | 8495 | [[Uporabnik:Jbx9843|Jbx9843]] | 1 |- | 8496 | [[Uporabnik:Jbizjak|Jbizjak]] | 1 |- | 8497 | [[Uporabnik:Jb9878|Jb9878]] | 1 |- | 8498 | [[Uporabnik:Jazsminne|Jazsminne]] | 1 |- | 8499 | [[Uporabnik:Jaz~slwiki|Jaz~slwiki]] | 1 |- | 8500 | [[Uporabnik:Jazbec.daniel|Jazbec.daniel]] | 1 |- | 8501 | [[Uporabnik:Jaz12|Jaz12]] | 1 |- | 8502 | [[Uporabnik:Jayi Janja|Jayi Janja]] | 1 |- | 8503 | [[Uporabnik:JayDeeID|JayDeeID]] | 1 |- | 8504 | [[Uporabnik:Jastrebar|Jastrebar]] | 1 |- | 8505 | [[Uporabnik:Jasny007|Jasny007]] | 1 |- | 8506 | [[Uporabnik:JasnaZarifovic|JasnaZarifovic]] | 1 |- | 8507 | [[Uporabnik:Jasna Šubic|Jasna Šubic]] | 1 |- | 8508 | [[Uporabnik:Jasnaschkogej|Jasnaschkogej]] | 1 |- | 8509 | [[Uporabnik:JasnaPooh|JasnaPooh]] | 1 |- | 8510 | [[Uporabnik:Jasna Pinoza|Jasna Pinoza]] | 1 |- | 8511 | [[Uporabnik:Jasna Gornik|Jasna Gornik]] | 1 |- | 8512 | [[Uporabnik:Jasna Černjak|Jasna Černjak]] | 1 |- | 8513 | [[Uporabnik:Jasmin.pugelj|Jasmin.pugelj]] | 1 |- | 8514 | [[Uporabnik:Jasmina Zunic|Jasmina Zunic]] | 1 |- | 8515 | [[Uporabnik:Jasmina S.D.|Jasmina S.D.]] | 1 |- | 8516 | [[Uporabnik:Jasmina.mesic|Jasmina.mesic]] | 1 |- | 8517 | [[Uporabnik:Jasmina Melavc|Jasmina Melavc]] | 1 |- | 8518 | [[Uporabnik:JasminaKozina|JasminaKozina]] | 1 |- | 8519 | [[Uporabnik:Jasminakokalj|Jasminakokalj]] | 1 |- | 8520 | [[Uporabnik:Jasminaklara|Jasminaklara]] | 1 |- | 8521 | [[Uporabnik:Jasmina jazbinsek|Jasmina jazbinsek]] | 1 |- | 8522 | [[Uporabnik:Jasmina Ilič Drakovič|Jasmina Ilič Drakovič]] | 1 |- | 8523 | [[Uporabnik:JaS|JaS]] | 1 |- | 8524 | [[Uporabnik:Jarticek|Jarticek]] | 1 |- | 8525 | [[Uporabnik:Jaro~slwiki|Jaro~slwiki]] | 1 |- | 8526 | [[Uporabnik:Jarakosuta|Jarakosuta]] | 1 |- | 8527 | [[Uporabnik:Jappie657|Jappie657]] | 1 |- | 8528 | [[Uporabnik:Janzi f|Janzi f]] | 1 |- | 8529 | [[Uporabnik:Janz123|Janz123]] | 1 |- | 8530 | [[Uporabnik:Jany|Jany]] | 1 |- | 8531 | [[Uporabnik:Janst~slwiki|Janst~slwiki]] | 1 |- | 8532 | [[Uporabnik:Jan Srebrnič|Jan Srebrnič]] | 1 |- | 8533 | [[Uporabnik:JanPuhal|JanPuhal]] | 1 |- | 8534 | [[Uporabnik:Jan plestenjak69|Jan plestenjak69]] | 1 |- | 8535 | [[Uporabnik:Jan Petric|Jan Petric]] | 1 |- | 8536 | [[Uporabnik:Janozvaldic|Janozvaldic]] | 1 |- | 8537 | [[Uporabnik:Jannovack|Jannovack]] | 1 |- | 8538 | [[Uporabnik:Janlu2|Janlu2]] | 1 |- | 8539 | [[Uporabnik:Jankula1|Jankula1]] | 1 |- | 8540 | [[Uporabnik:Jankovic13|Jankovic13]] | 1 |- | 8541 | [[Uporabnik:Jankoj1987|Jankoj1987]] | 1 |- | 8542 | [[Uporabnik:Jan.kocbek|Jan.kocbek]] | 1 |- | 8543 | [[Uporabnik:Jankob|Jankob]] | 1 |- | 8544 | [[Uporabnik:Janko88|Janko88]] | 1 |- | 8545 | [[Uporabnik:Jan k. k.|Jan k. k.]] | 1 |- | 8546 | [[Uporabnik:Jan Karl Jančič|Jan Karl Jančič]] | 1 |- | 8547 | [[Uporabnik:Jan Kafol|Jan Kafol]] | 1 |- | 8548 | [[Uporabnik:JanjaRibic|JanjaRibic]] | 1 |- | 8549 | [[Uporabnik:Janja.mertelj|Janja.mertelj]] | 1 |- | 8550 | [[Uporabnik:Janja.kump|Janja.kump]] | 1 |- | 8551 | [[Uporabnik:Janja.kocbek|Janja.kocbek]] | 1 |- | 8552 | [[Uporabnik:Janja Božič|Janja Božič]] | 1 |- | 8553 | [[Uporabnik:Janja82|Janja82]] | 1 |- | 8554 | [[Uporabnik:Janja55|Janja55]] | 1 |- | 8555 | [[Uporabnik:Jani Žan|Jani Žan]] | 1 |- | 8556 | [[Uporabnik:Janica~slwiki|Janica~slwiki]] | 1 |- | 8557 | [[Uporabnik:Jan Hudelja|Jan Hudelja]] | 1 |- | 8558 | [[Uporabnik:Jan grlica|Jan grlica]] | 1 |- | 8559 | [[Uporabnik:Janezt99|Janezt99]] | 1 |- | 8560 | [[Uporabnik:Janezkr|Janezkr]] | 1 |- | 8561 | [[Uporabnik:Janez Jug|Janez Jug]] | 1 |- | 8562 | [[Uporabnik:Janezjanez|Janezjanez]] | 1 |- | 8563 | [[Uporabnik:Janez.23|Janez.23]] | 1 |- | 8564 | [[Uporabnik:Janenej|Janenej]] | 1 |- | 8565 | [[Uporabnik:Jan ENE|Jan ENE]] | 1 |- | 8566 | [[Uporabnik:Jan elita|Jan elita]] | 1 |- | 8567 | [[Uporabnik:JaneElla|JaneElla]] | 1 |- | 8568 | [[Uporabnik:Jancy11|Jancy11]] | 1 |- | 8569 | [[Uporabnik:Jančika|Jančika]] | 1 |- | 8570 | [[Uporabnik:Jancic10|Jancic10]] | 1 |- | 8571 | [[Uporabnik:Jana ulaga|Jana ulaga]] | 1 |- | 8572 | [[Uporabnik:JanaStr|JanaStr]] | 1 |- | 8573 | [[Uporabnik:Janapsih|Janapsih]] | 1 |- | 8574 | [[Uporabnik:JanaM|JanaM]] | 1 |- | 8575 | [[Uporabnik:Jana golob|Jana golob]] | 1 |- | 8576 | [[Uporabnik:Jana Florjan|Jana Florjan]] | 1 |- | 8577 | [[Uporabnik:JanaCrn|JanaCrn]] | 1 |- | 8578 | [[Uporabnik:Jan992|Jan992]] | 1 |- | 8579 | [[Uporabnik:Jan 35|Jan 35]] | 1 |- | 8580 | [[Uporabnik:Jamurko|Jamurko]] | 1 |- | 8581 | [[Uporabnik:Jampel|Jampel]] | 1 |- | 8582 | [[Uporabnik:James Bond|James Bond]] | 1 |- | 8583 | [[Uporabnik:Jalovc|Jalovc]] | 1 |- | 8584 | [[Uporabnik:Jalex121234|Jalex121234]] | 1 |- | 8585 | [[Uporabnik:Jale071~slwiki|Jale071~slwiki]] | 1 |- | 8586 | [[Uporabnik:Jakupovix|Jakupovix]] | 1 |- | 8587 | [[Uporabnik:Jaksape|Jaksape]] | 1 |- | 8588 | [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] | 1 |- | 8589 | [[Uporabnik:Jakob~slwiki|Jakob~slwiki]] | 1 |- | 8590 | [[Uporabnik:Jakob Šere|Jakob Šere]] | 1 |- | 8591 | [[Uporabnik:Jakob Planinc|Jakob Planinc]] | 1 |- | 8592 | [[Uporabnik:Jakobk19|Jakobk19]] | 1 |- | 8593 | [[Uporabnik:Jakobjerse1|Jakobjerse1]] | 1 |- | 8594 | [[Uporabnik:Jakob.boss|Jakob.boss]] | 1 |- | 8595 | [[Uporabnik:Jakm5|Jakm5]] | 1 |- | 8596 | [[Uporabnik:Jakkow|Jakkow]] | 1 |- | 8597 | [[Uporabnik:Jakc sustar|Jakc sustar]] | 1 |- | 8598 | [[Uporabnik:Jakc94|Jakc94]] | 1 |- | 8599 | [[Uporabnik:Jakc|Jakc]] | 1 |- | 8600 | [[Uporabnik:Jakaus Haceus|Jakaus Haceus]] | 1 |- | 8601 | [[Uporabnik:Jaka sprah99|Jaka sprah99]] | 1 |- | 8602 | [[Uporabnik:Jakaspaka|Jakaspaka]] | 1 |- | 8603 | [[Uporabnik:Jaka Smid|Jaka Smid]] | 1 |- | 8604 | [[Uporabnik:Jakasemrov|Jakasemrov]] | 1 |- | 8605 | [[Uporabnik:Jaka.prevec|Jaka.prevec]] | 1 |- | 8606 | [[Uporabnik:Jakapotokar|Jakapotokar]] | 1 |- | 8607 | [[Uporabnik:Jaka pisljar|Jaka pisljar]] | 1 |- | 8608 | [[Uporabnik:JakaMraz|JakaMraz]] | 1 |- | 8609 | [[Uporabnik:Jaka.miklavcic|Jaka.miklavcic]] | 1 |- | 8610 | [[Uporabnik:Jaka Marinic|Jaka Marinic]] | 1 |- | 8611 | [[Uporabnik:Jaka Jancar~slwiki|Jaka Jancar~slwiki]] | 1 |- | 8612 | [[Uporabnik:Jaka.iglic|Jaka.iglic]] | 1 |- | 8613 | [[Uporabnik:Jakacrr|Jakacrr]] | 1 |- | 8614 | [[Uporabnik:Jagoda18|Jagoda18]] | 1 |- | 8615 | [[Uporabnik:Jagarinec|Jagarinec]] | 1 |- | 8616 | [[Uporabnik:Jafo|Jafo]] | 1 |- | 8617 | [[Uporabnik:Jaenevicmer|Jaenevicmer]] | 1 |- | 8618 | [[Uporabnik:Jadrnica|Jadrnica]] | 1 |- | 8619 | [[Uporabnik:Jadralec|Jadralec]] | 1 |- | 8620 | [[Uporabnik:Jacqu3s33|Jacqu3s33]] | 1 |- | 8621 | [[Uporabnik:Jack Maddox|Jack Maddox]] | 1 |- | 8622 | [[Uporabnik:JackieCat|JackieCat]] | 1 |- | 8623 | [[Uporabnik:JabolkoNaDrevesu|JabolkoNaDrevesu]] | 1 |- | 8624 | [[Uporabnik:J7381|J7381]] | 1 |- | 8625 | [[Uporabnik:Izzy Qwyx|Izzy Qwyx]] | 1 |- | 8626 | [[Uporabnik:Izzy na Easy|Izzy na Easy]] | 1 |- | 8627 | [[Uporabnik:Izzybdc|Izzybdc]] | 1 |- | 8628 | [[Uporabnik:Iztokx|Iztokx]] | 1 |- | 8629 | [[Uporabnik:Iztok vrabič|Iztok vrabič]] | 1 |- | 8630 | [[Uporabnik:Iztok Urbanc|Iztok Urbanc]] | 1 |- | 8631 | [[Uporabnik:Iztok Sotler|Iztok Sotler]] | 1 |- | 8632 | [[Uporabnik:Iztok.povse|Iztok.povse]] | 1 |- | 8633 | [[Uporabnik:Iztok.mulej|Iztok.mulej]] | 1 |- | 8634 | [[Uporabnik:IztokG|IztokG]] | 1 |- | 8635 | [[Uporabnik:Izogibajte se imen ki so zaljiva, izzivalna ali povzrocajo zmedo|Izogibajte se imen ki so zaljiva, izzivalna ali povzrocajo zmedo]] | 1 |- | 8636 | [[Uporabnik:Izoard|Izoard]] | 1 |- | 8637 | [[Uporabnik:Izljubljane|Izljubljane]] | 1 |- | 8638 | [[Uporabnik:Izidorstraus|Izidorstraus]] | 1 |- | 8639 | [[Uporabnik:Izbralsemdrugoime|Izbralsemdrugoime]] | 1 |- | 8640 | [[Uporabnik:Izboljšajmo Wikipedijo|Izboljšajmo Wikipedijo]] | 1 |- | 8641 | [[Uporabnik:IzakusPirihus|IzakusPirihus]] | 1 |- | 8642 | [[Uporabnik:Izakpelicon|Izakpelicon]] | 1 |- | 8643 | [[Uporabnik:IyyasTihlah589|IyyasTihlah589]] | 1 |- | 8644 | [[Uporabnik:Ivozupanic|Ivozupanic]] | 1 |- | 8645 | [[Uporabnik:Ivo Vitez|Ivo Vitez]] | 1 |- | 8646 | [[Uporabnik:Ivo Saksida|Ivo Saksida]] | 1 |- | 8647 | [[Uporabnik:Ivonne|Ivonne]] | 1 |- | 8648 | [[Uporabnik:Ivchy93|Ivchy93]] | 1 |- | 8649 | [[Uporabnik:IvaWikiEslovena|IvaWikiEslovena]] | 1 |- | 8650 | [[Uporabnik:IVarnost2|IVarnost2]] | 1 |- | 8651 | [[Uporabnik:Ivan Schollmayer|Ivan Schollmayer]] | 1 |- | 8652 | [[Uporabnik:Ivans|Ivans]] | 1 |- | 8653 | [[Uporabnik:IvanOS|IvanOS]] | 1 |- | 8654 | [[Uporabnik:Ivanl~slwiki|Ivanl~slwiki]] | 1 |- | 8655 | [[Uporabnik:Ivan Hudovernik|Ivan Hudovernik]] | 1 |- | 8656 | [[Uporabnik:Ivan canjkar|Ivan canjkar]] | 1 |- | 8657 | [[Uporabnik:IvanaSLO|IvanaSLO]] | 1 |- | 8658 | [[Uporabnik:IvanaMatovina|IvanaMatovina]] | 1 |- | 8659 | [[Uporabnik:Ivana Kristina Mohar|Ivana Kristina Mohar]] | 1 |- | 8660 | [[Uporabnik:Ivanakam47|Ivanakam47]] | 1 |- | 8661 | [[Uporabnik:Iva Habjan|Iva Habjan]] | 1 |- | 8662 | [[Uporabnik:Iva Flisar|Iva Flisar]] | 1 |- | 8663 | [[Uporabnik:Ivaax|Ivaax]] | 1 |- | 8664 | [[Uporabnik:Iurie.proca|Iurie.proca]] | 1 |- | 8665 | [[Uporabnik:ItsBlackMagic|ItsBlackMagic]] | 1 |- | 8666 | [[Uporabnik:ItaliJaniSt|ItaliJaniSt]] | 1 |- | 8667 | [[Uporabnik:Itakda2|Itakda2]] | 1 |- | 8668 | [[Uporabnik:Itaca~slwiki|Itaca~slwiki]] | 1 |- | 8669 | [[Uporabnik:Iskromat|Iskromat]] | 1 |- | 8670 | [[Uporabnik:IskraM|IskraM]] | 1 |- | 8671 | [[Uporabnik:Iskra3733|Iskra3733]] | 1 |- | 8672 | [[Uporabnik:Ishtmail|Ishtmail]] | 1 |- | 8673 | [[Uporabnik:Ishtar Goateye|Ishtar Goateye]] | 1 |- | 8674 | [[Uporabnik:Ishiai|Ishiai]] | 1 |- | 8675 | [[Uporabnik:Ishgiliath|Ishgiliath]] | 1 |- | 8676 | [[Uporabnik:Isbarbara2|Isbarbara2]] | 1 |- | 8677 | [[Uporabnik:Isabella swan|Isabella swan]] | 1 |- | 8678 | [[Uporabnik:Isabella Menart|Isabella Menart]] | 1 |- | 8679 | [[Uporabnik:Isabela Šarec Tobias|Isabela Šarec Tobias]] | 1 |- | 8680 | [[Uporabnik:Irregulargalaxies|Irregulargalaxies]] | 1 |- | 8681 | [[Uporabnik:Iroksrok|Iroksrok]] | 1 |- | 8682 | [[Uporabnik:IRock|IRock]] | 1 |- | 8683 | [[Uporabnik:Irma pirc|Irma pirc]] | 1 |- | 8684 | [[Uporabnik:Iris Poklar|Iris Poklar]] | 1 |- | 8685 | [[Uporabnik:IrisPleslic|IrisPleslic]] | 1 |- | 8686 | [[Uporabnik:Iris Meško|Iris Meško]] | 1 |- | 8687 | [[Uporabnik:Iris marron|Iris marron]] | 1 |- | 8688 | [[Uporabnik:Iri|Iri]] | 1 |- | 8689 | [[Uporabnik:Irenjuska|Irenjuska]] | 1 |- | 8690 | [[Uporabnik:Irenca88|Irenca88]] | 1 |- | 8691 | [[Uporabnik:Irenca|Irenca]] | 1 |- | 8692 | [[Uporabnik:Irena Sovič|Irena Sovič]] | 1 |- | 8693 | [[Uporabnik:Irena Senčar|Irena Senčar]] | 1 |- | 8694 | [[Uporabnik:Irenasemenic|Irenasemenic]] | 1 |- | 8695 | [[Uporabnik:Irena.gruden1|Irena.gruden1]] | 1 |- | 8696 | [[Uporabnik:IrenaG|IrenaG]] | 1 |- | 8697 | [[Uporabnik:Irena Dobrila|Irena Dobrila]] | 1 |- | 8698 | [[Uporabnik:Irenadem|Irenadem]] | 1 |- | 8699 | [[Uporabnik:Irena.barlic|Irena.barlic]] | 1 |- | 8700 | [[Uporabnik:Irena1~slwiki|Irena1~slwiki]] | 1 |- | 8701 | [[Uporabnik:Irbox|Irbox]] | 1 |- | 8702 | [[Uporabnik:Irbis|Irbis]] | 1 |- | 8703 | [[Uporabnik:Irade66|Irade66]] | 1 |- | 8704 | [[Uporabnik:Ipsslz2023|Ipsslz2023]] | 1 |- | 8705 | [[Uporabnik:Inženir89|Inženir89]] | 1 |- | 8706 | [[Uporabnik:InWonder007|InWonder007]] | 1 |- | 8707 | [[Uporabnik:Inuyasha~slwiki|Inuyasha~slwiki]] | 1 |- | 8708 | [[Uporabnik:Interaktivnez|Interaktivnez]] | 1 |- | 8709 | [[Uporabnik:Intelektualci|Intelektualci]] | 1 |- | 8710 | [[Uporabnik:Inštitut IRSA|Inštitut IRSA]] | 1 |- | 8711 | [[Uporabnik:Inssane|Inssane]] | 1 |- | 8712 | [[Uporabnik:InquoGomez|InquoGomez]] | 1 |- | 8713 | [[Uporabnik:Inostranka|Inostranka]] | 1 |- | 8714 | [[Uporabnik:Inn~slwiki|Inn~slwiki]] | 1 |- | 8715 | [[Uporabnik:In ictu oculi|In ictu oculi]] | 1 |- | 8716 | [[Uporabnik:Ingrid Krizaj|Ingrid Krizaj]] | 1 |- | 8717 | [[Uporabnik:Ingica1234|Ingica1234]] | 1 |- | 8718 | [[Uporabnik:Ineszavrsnik|Ineszavrsnik]] | 1 |- | 8719 | [[Uporabnik:Inestominec|Inestominec]] | 1 |- | 8720 | [[Uporabnik:Ines Rinc|Ines Rinc]] | 1 |- | 8721 | [[Uporabnik:Ines.peternelj|Ines.peternelj]] | 1 |- | 8722 | [[Uporabnik:Ines P|Ines P]] | 1 |- | 8723 | [[Uporabnik:Ines.gorse|Ines.gorse]] | 1 |- | 8724 | [[Uporabnik:Ines1|Ines1]] | 1 |- | 8725 | [[Uporabnik:Indijanez|Indijanez]] | 1 |- | 8726 | [[Uporabnik:IndigoSkyLine|IndigoSkyLine]] | 1 |- | 8727 | [[Uporabnik:Indigosi|Indigosi]] | 1 |- | 8728 | [[Uporabnik:Inclementia|Inclementia]] | 1 |- | 8729 | [[Uporabnik:Ina P.|Ina P.]] | 1 |- | 8730 | [[Uporabnik:InaIna|InaIna]] | 1 |- | 8731 | [[Uporabnik:In6flames|In6flames]] | 1 |- | 8732 | [[Uporabnik:In3ss|In3ss]] | 1 |- | 8733 | [[Uporabnik:Implicitdivision|Implicitdivision]] | 1 |- | 8734 | [[Uporabnik:ImNar|ImNar]] | 1 |- | 8735 | [[Uporabnik:Ime uporabnisko|Ime uporabnisko]] | 1 |- | 8736 | [[Uporabnik:Imeuporabnika|Imeuporabnika]] | 1 |- | 8737 | [[Uporabnik:Imago Sloveniae|Imago Sloveniae]] | 1 |- | 8738 | [[Uporabnik:Imagine666|Imagine666]] | 1 |- | 8739 | [[Uporabnik:IlVlad|IlVlad]] | 1 |- | 8740 | [[Uporabnik:Iluznik|Iluznik]] | 1 |- | 8741 | [[Uporabnik:Illuppo|Illuppo]] | 1 |- | 8742 | [[Uporabnik:Illuminat11|Illuminat11]] | 1 |- | 8743 | [[Uporabnik:Illium dreamer|Illium dreamer]] | 1 |- | 8744 | [[Uporabnik:Ilja Bufon|Ilja Bufon]] | 1 |- | 8745 | [[Uporabnik:Ilencica9|Ilencica9]] | 1 |- | 8746 | [[Uporabnik:IKOVaTT|IKOVaTT]] | 1 |- | 8747 | [[Uporabnik:I.klimova|I.klimova]] | 1 |- | 8748 | [[Uporabnik:Ikipedij|Ikipedij]] | 1 |- | 8749 | [[Uporabnik:Ikatence|Ikatence]] | 1 |- | 8750 | [[Uporabnik:Ika~slwiki|Ika~slwiki]] | 1 |- | 8751 | [[Uporabnik:Ihatesixseven69|Ihatesixseven69]] | 1 |- | 8752 | [[Uporabnik:IgorZP|IgorZP]] | 1 |- | 8753 | [[Uporabnik:Igorvoj|Igorvoj]] | 1 |- | 8754 | [[Uporabnik:Igortt|Igortt]] | 1 |- | 8755 | [[Uporabnik:Igor Pučko|Igor Pučko]] | 1 |- | 8756 | [[Uporabnik:Igor Krulcic|Igor Krulcic]] | 1 |- | 8757 | [[Uporabnik:Igor Čerpnjak|Igor Čerpnjak]] | 1 |- | 8758 | [[Uporabnik:Igor Bubnic|Igor Bubnic]] | 1 |- | 8759 | [[Uporabnik:Igor alexandrov|Igor alexandrov]] | 1 |- | 8760 | [[Uporabnik:Igor62|Igor62]] | 1 |- | 8761 | [[Uporabnik:IgoBER|IgoBER]] | 1 |- | 8762 | [[Uporabnik:Igl85|Igl85]] | 1 |- | 8763 | [[Uporabnik:Idvorsek|Idvorsek]] | 1 |- | 8764 | [[Uporabnik:Idk72|Idk72]] | 1 |- | 8765 | [[Uporabnik:Idikaaaa|Idikaaaa]] | 1 |- | 8766 | [[Uporabnik:Idealpot|Idealpot]] | 1 |- | 8767 | [[Uporabnik:IdaScott|IdaScott]] | 1 |- | 8768 | [[Uporabnik:Icras.kalt|Icras.kalt]] | 1 |- | 8769 | [[Uporabnik:Icjt|Icjt]] | 1 |- | 8770 | [[Uporabnik:ICE|ICE]] | 1 |- | 8771 | [[Uporabnik:Icbmbird|Icbmbird]] | 1 |- | 8772 | [[Uporabnik:Icanna|Icanna]] | 1 |- | 8773 | [[Uporabnik:IBalazic|IBalazic]] | 1 |- | 8774 | [[Uporabnik:Iamanej|Iamanej]] | 1 |- | 8775 | [[Uporabnik:IakaM|IakaM]] | 1 |- | 8776 | [[Uporabnik:I0200107|I0200107]] | 1 |- | 8777 | [[Uporabnik:Hydra Rain|Hydra Rain]] | 1 |- | 8778 | [[Uporabnik:Huuk|Huuk]] | 1 |- | 8779 | [[Uporabnik:Hurli|Hurli]] | 1 |- | 8780 | [[Uporabnik:Humanoo|Humanoo]] | 1 |- | 8781 | [[Uporabnik:Humanista~slwiki|Humanista~slwiki]] | 1 |- | 8782 | [[Uporabnik:HU Loui|HU Loui]] | 1 |- | 8783 | [[Uporabnik:Hugener|Hugener]] | 1 |- | 8784 | [[Uporabnik:Hugecatch|Hugecatch]] | 1 |- | 8785 | [[Uporabnik:Hudobivnik|Hudobivnik]] | 1 |- | 8786 | [[Uporabnik:Htc113|Htc113]] | 1 |- | 8787 | [[Uporabnik:Hruske|Hruske]] | 1 |- | 8788 | [[Uporabnik:Hruškamaruška|Hruškamaruška]] | 1 |- | 8789 | [[Uporabnik:Hruki1|Hruki1]] | 1 |- | 8790 | [[Uporabnik:Hrovat25|Hrovat25]] | 1 |- | 8791 | [[Uporabnik:Hribars|Hribars]] | 1 |- | 8792 | [[Uporabnik:Hrescak|Hrescak]] | 1 |- | 8793 | [[Uporabnik:HrcekTheVampire|HrcekTheVampire]] | 1 |- | 8794 | [[Uporabnik:Hrastm|Hrastm]] | 1 |- | 8795 | [[Uporabnik:Howiedlizard|Howiedlizard]] | 1 |- | 8796 | [[Uporabnik:Houd~slwiki|Houd~slwiki]] | 1 |- | 8797 | [[Uporabnik:Hotel lek|Hotel lek]] | 1 |- | 8798 | [[Uporabnik:HorvatValeriya|HorvatValeriya]] | 1 |- | 8799 | [[Uporabnik:Horvatmija|Horvatmija]] | 1 |- | 8800 | [[Uporabnik:Horvatmasa|Horvatmasa]] | 1 |- | 8801 | [[Uporabnik:HornetsMike Plus|HornetsMike Plus]] | 1 |- | 8802 | [[Uporabnik:Horacij|Horacij]] | 1 |- | 8803 | [[Uporabnik:Hoppus~slwiki|Hoppus~slwiki]] | 1 |- | 8804 | [[Uporabnik:Honey~slwiki|Honey~slwiki]] | 1 |- | 8805 | [[Uporabnik:HoneymoonAve27|HoneymoonAve27]] | 1 |- | 8806 | [[Uporabnik:Hommageur|Hommageur]] | 1 |- | 8807 | [[Uporabnik:Hojski92|Hojski92]] | 1 |- | 8808 | [[Uporabnik:HojkaK|HojkaK]] | 1 |- | 8809 | [[Uporabnik:HockeyDuck96|HockeyDuck96]] | 1 |- | 8810 | [[Uporabnik:Hobit~slwiki|Hobit~slwiki]] | 1 |- | 8811 | [[Uporabnik:Hmiros|Hmiros]] | 1 |- | 8812 | [[Uporabnik:Hka|Hka]] | 1 |- | 8813 | [[Uporabnik:Hk92jDe|Hk92jDe]] | 1 |- | 8814 | [[Uporabnik:Historyofthingsandstuff|Historyofthingsandstuff]] | 1 |- | 8815 | [[Uporabnik:Hiša100|Hiša100]] | 1 |- | 8816 | [[Uporabnik:Hiramos|Hiramos]] | 1 |- | 8817 | [[Uporabnik:Hipervitaminoza|Hipervitaminoza]] | 1 |- | 8818 | [[Uporabnik:Himalaja2013|Himalaja2013]] | 1 |- | 8819 | [[Uporabnik:Hildegarda~slwiki|Hildegarda~slwiki]] | 1 |- | 8820 | [[Uporabnik:HildegardaIV|HildegardaIV]] | 1 |- | 8821 | [[Uporabnik:High78|High78]] | 1 |- | 8822 | [[Uporabnik:Hieronim|Hieronim]] | 1 |- | 8823 | [[Uporabnik:Hidasan|Hidasan]] | 1 |- | 8824 | [[Uporabnik:Hgav|Hgav]] | 1 |- | 8825 | [[Uporabnik:Hf1010|Hf1010]] | 1 |- | 8826 | [[Uporabnik:Heyph|Heyph]] | 1 |- | 8827 | [[Uporabnik:Hervard123|Hervard123]] | 1 |- | 8828 | [[Uporabnik:Hermolaos Auxentios|Hermolaos Auxentios]] | 1 |- | 8829 | [[Uporabnik:Hermitko|Hermitko]] | 1 |- | 8830 | [[Uporabnik:Herminapan|Herminapan]] | 1 |- | 8831 | [[Uporabnik:Herkomatko123|Herkomatko123]] | 1 |- | 8832 | [[Uporabnik:Heraklessi|Heraklessi]] | 1 |- | 8833 | [[Uporabnik:Henry3545|Henry3545]] | 1 |- | 8834 | [[Uporabnik:Henry251|Henry251]] | 1 |- | 8835 | [[Uporabnik:Helstar|Helstar]] | 1 |- | 8836 | [[Uporabnik:Helga22|Helga22]] | 1 |- | 8837 | [[Uporabnik:Helena Vimer|Helena Vimer]] | 1 |- | 8838 | [[Uporabnik:Helenarožencvet|Helenarožencvet]] | 1 |- | 8839 | [[Uporabnik:Helenal|Helenal]] | 1 |- | 8840 | [[Uporabnik:Helenakrivec|Helenakrivec]] | 1 |- | 8841 | [[Uporabnik:Helena Koren|Helena Koren]] | 1 |- | 8842 | [[Uporabnik:Helenakersnic|Helenakersnic]] | 1 |- | 8843 | [[Uporabnik:Helena keber|Helena keber]] | 1 |- | 8844 | [[Uporabnik:Helena Kastelic|Helena Kastelic]] | 1 |- | 8845 | [[Uporabnik:Helena.belehar|Helena.belehar]] | 1 |- | 8846 | [[Uporabnik:Helena23|Helena23]] | 1 |- | 8847 | [[Uporabnik:Helago|Helago]] | 1 |- | 8848 | [[Uporabnik:Heba Artemis|Heba Artemis]] | 1 |- | 8849 | [[Uporabnik:Heavensky14|Heavensky14]] | 1 |- | 8850 | [[Uporabnik:Headpetrol|Headpetrol]] | 1 |- | 8851 | [[Uporabnik:Hayat~slwiki|Hayat~slwiki]] | 1 |- | 8852 | [[Uporabnik:Hawki|Hawki]] | 1 |- | 8853 | [[Uporabnik:Haubi~slwiki|Haubi~slwiki]] | 1 |- | 8854 | [[Uporabnik:Harry Potter99|Harry Potter99]] | 1 |- | 8855 | [[Uporabnik:Hardidoo|Hardidoo]] | 1 |- | 8856 | [[Uporabnik:Hardgainer01|Hardgainer01]] | 1 |- | 8857 | [[Uporabnik:Happy tom|Happy tom]] | 1 |- | 8858 | [[Uporabnik:Happy cherries|Happy cherries]] | 1 |- | 8859 | [[Uporabnik:Hans Wesselmann|Hans Wesselmann]] | 1 |- | 8860 | [[Uporabnik:Hannahbuxton002|Hannahbuxton002]] | 1 |- | 8861 | [[Uporabnik:Hanibal~slwiki|Hanibal~slwiki]] | 1 |- | 8862 | [[Uporabnik:HangryN5|HangryN5]] | 1 |- | 8863 | [[Uporabnik:HanaW|HanaW]] | 1 |- | 8864 | [[Uporabnik:Hanavucko|Hanavucko]] | 1 |- | 8865 | [[Uporabnik:Hanaramovs|Hanaramovs]] | 1 |- | 8866 | [[Uporabnik:Hanami~slwiki|Hanami~slwiki]] | 1 |- | 8867 | [[Uporabnik:Hana&maja|Hana&maja]] | 1 |- | 8868 | [[Uporabnik:Hana Bradač 19|Hana Bradač 19]] | 1 |- | 8869 | [[Uporabnik:Hana997|Hana997]] | 1 |- | 8870 | [[Uporabnik:Halidorei|Halidorei]] | 1 |- | 8871 | [[Uporabnik:Halid bahtijarevikj|Halid bahtijarevikj]] | 1 |- | 8872 | [[Uporabnik:Hajdi~slwiki|Hajdi~slwiki]] | 1 |- | 8873 | [[Uporabnik:HaFrances|HaFrances]] | 1 |- | 8874 | [[Uporabnik:Hades~slwiki|Hades~slwiki]] | 1 |- | 8875 | [[Uporabnik:Hackguy|Hackguy]] | 1 |- | 8876 | [[Uporabnik:Hacarvey123|Hacarvey123]] | 1 |- | 8877 | [[Uporabnik:Habiby|Habiby]] | 1 |- | 8878 | [[Uporabnik:Gylzen92|Gylzen92]] | 1 |- | 8879 | [[Uporabnik:Guzzuki|Guzzuki]] | 1 |- | 8880 | [[Uporabnik:Gustavfreytag|Gustavfreytag]] | 1 |- | 8881 | [[Uporabnik:Gunar~slwiki|Gunar~slwiki]] | 1 |- | 8882 | [[Uporabnik:Gui~slwiki|Gui~slwiki]] | 1 |- | 8883 | [[Uporabnik:Gudrun12|Gudrun12]] | 1 |- | 8884 | [[Uporabnik:Gubolin|Gubolin]] | 1 |- | 8885 | [[Uporabnik:Gubacina|Gubacina]] | 1 |- | 8886 | [[Uporabnik:Guard123|Guard123]] | 1 |- | 8887 | [[Uporabnik:Gturaeski|Gturaeski]] | 1 |- | 8888 | [[Uporabnik:Gtu2609|Gtu2609]] | 1 |- | 8889 | [[Uporabnik:Gsekor|Gsekor]] | 1 |- | 8890 | [[Uporabnik:GrumKatja|GrumKatja]] | 1 |- | 8891 | [[Uporabnik:Grudenales|Grudenales]] | 1 |- | 8892 | [[Uporabnik:Grubah|Grubah]] | 1 |- | 8893 | [[Uporabnik:Grozniglogar|Grozniglogar]] | 1 |- | 8894 | [[Uporabnik:Grozina|Grozina]] | 1 |- | 8895 | [[Uporabnik:Grotell|Grotell]] | 1 |- | 8896 | [[Uporabnik:Gromtjasa|Gromtjasa]] | 1 |- | 8897 | [[Uporabnik:Grofica mešane krvi|Grofica mešane krvi]] | 1 |- | 8898 | [[Uporabnik:Grofelnik|Grofelnik]] | 1 |- | 8899 | [[Uporabnik:Grmovsek.katarina|Grmovsek.katarina]] | 1 |- | 8900 | [[Uporabnik:GrmekM|GrmekM]] | 1 |- | 8901 | [[Uporabnik:Grizeldi|Grizeldi]] | 1 |- | 8902 | [[Uporabnik:Griljc|Griljc]] | 1 |- | 8903 | [[Uporabnik:Grickalica88|Grickalica88]] | 1 |- | 8904 | [[Uporabnik:Grgolblaster|Grgolblaster]] | 1 |- | 8905 | [[Uporabnik:Grexon1717|Grexon1717]] | 1 |- | 8906 | [[Uporabnik:Grevode|Grevode]] | 1 |- | 8907 | [[Uporabnik:Gresni.kozli|Gresni.kozli]] | 1 |- | 8908 | [[Uporabnik:Gresakm|Gresakm]] | 1 |- | 8909 | [[Uporabnik:Grepomp|Grepomp]] | 1 |- | 8910 | [[Uporabnik:Grekiki|Grekiki]] | 1 |- | 8911 | [[Uporabnik:Greinerjeva|Greinerjeva]] | 1 |- | 8912 | [[Uporabnik:Gregx1987|Gregx1987]] | 1 |- | 8913 | [[Uporabnik:Gregpr07|Gregpr07]] | 1 |- | 8914 | [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] | 1 |- | 8915 | [[Uporabnik:Gregor Strojin|Gregor Strojin]] | 1 |- | 8916 | [[Uporabnik:Gregor.saje|Gregor.saje]] | 1 |- | 8917 | [[Uporabnik:Gregorrozman|Gregorrozman]] | 1 |- | 8918 | [[Uporabnik:Gregor Rotar|Gregor Rotar]] | 1 |- | 8919 | [[Uporabnik:GregorPorenta|GregorPorenta]] | 1 |- | 8920 | [[Uporabnik:Gregorp113|Gregorp113]] | 1 |- | 8921 | [[Uporabnik:Gregormusa|Gregormusa]] | 1 |- | 8922 | [[Uporabnik:Gregor Mirt|Gregor Mirt]] | 1 |- | 8923 | [[Uporabnik:Gregor.mezan|Gregor.mezan]] | 1 |- | 8924 | [[Uporabnik:Gregorkresal|Gregorkresal]] | 1 |- | 8925 | [[Uporabnik:Gregor Irt|Gregor Irt]] | 1 |- | 8926 | [[Uporabnik:Gregor Ibic|Gregor Ibic]] | 1 |- | 8927 | [[Uporabnik:Gregorhaz|Gregorhaz]] | 1 |- | 8928 | [[Uporabnik:GregorFotograf|GregorFotograf]] | 1 |- | 8929 | [[Uporabnik:Gregorcor|Gregorcor]] | 1 |- | 8930 | [[Uporabnik:GregorB14|GregorB14]] | 1 |- | 8931 | [[Uporabnik:Gregor 96|Gregor 96]] | 1 |- | 8932 | [[Uporabnik:Gregor4321|Gregor4321]] | 1 |- | 8933 | [[Uporabnik:Gregec235|Gregec235]] | 1 |- | 8934 | [[Uporabnik:Gregbrand|Gregbrand]] | 1 |- | 8935 | [[Uporabnik:Gregazakrajsek|Gregazakrajsek]] | 1 |- | 8936 | [[Uporabnik:GregaVrbancic|GregaVrbancic]] | 1 |- | 8937 | [[Uporabnik:GregaSujo|GregaSujo]] | 1 |- | 8938 | [[Uporabnik:Gregas1|Gregas1]] | 1 |- | 8939 | [[Uporabnik:Grega Kraševec|Grega Kraševec]] | 1 |- | 8940 | [[Uporabnik:Gregak71|Gregak71]] | 1 |- | 8941 | [[Uporabnik:Grega.grobovsek|Grega.grobovsek]] | 1 |- | 8942 | [[Uporabnik:GregaCAR|GregaCAR]] | 1 |- | 8943 | [[Uporabnik:Gregab123|Gregab123]] | 1 |- | 8944 | [[Uporabnik:Grega12345|Grega12345]] | 1 |- | 8945 | [[Uporabnik:Greentech77|Greentech77]] | 1 |- | 8946 | [[Uporabnik:Greenki|Greenki]] | 1 |- | 8947 | [[Uporabnik:Greeniesa|Greeniesa]] | 1 |- | 8948 | [[Uporabnik:Greencolour|Greencolour]] | 1 |- | 8949 | [[Uporabnik:Greegaa|Greegaa]] | 1 |- | 8950 | [[Uporabnik:Grebensek|Grebensek]] | 1 |- | 8951 | [[Uporabnik:Grdi raček|Grdi raček]] | 1 |- | 8952 | [[Uporabnik:GRAWE|GRAWE]] | 1 |- | 8953 | [[Uporabnik:GraVe|GraVe]] | 1 |- | 8954 | [[Uporabnik:Grande motte|Grande motte]] | 1 |- | 8955 | [[Uporabnik:Grandcanal|Grandcanal]] | 1 |- | 8956 | [[Uporabnik:Graf2025|Graf2025]] | 1 |- | 8957 | [[Uporabnik:Grabnar46|Grabnar46]] | 1 |- | 8958 | [[Uporabnik:Grabnar1|Grabnar1]] | 1 |- | 8959 | [[Uporabnik:GrabarB|GrabarB]] | 1 |- | 8960 | [[Uporabnik:GplusNik|GplusNik]] | 1 |- | 8961 | [[Uporabnik:G-pikovnik|G-pikovnik]] | 1 |- | 8962 | [[Uporabnik:Gpdt|Gpdt]] | 1 |- | 8963 | [[Uporabnik:Gozdnisadez|Gozdnisadez]] | 1 |- | 8964 | [[Uporabnik:GozdarGozdar|GozdarGozdar]] | 1 |- | 8965 | [[Uporabnik:Gotnar|Gotnar]] | 1 |- | 8966 | [[Uporabnik:Gost~slwiki|Gost~slwiki]] | 1 |- | 8967 | [[Uporabnik:Gostol tst marketing|Gostol tst marketing]] | 1 |- | 8968 | [[Uporabnik:Gostece4|Gostece4]] | 1 |- | 8969 | [[Uporabnik:Goste899|Goste899]] | 1 |- | 8970 | [[Uporabnik:GospodCefizelj|GospodCefizelj]] | 1 |- | 8971 | [[Uporabnik:Gosaeki|Gosaeki]] | 1 |- | 8972 | [[Uporabnik:Gorski Škrat|Gorski Škrat]] | 1 |- | 8973 | [[Uporabnik:Gorovje|Gorovje]] | 1 |- | 8974 | [[Uporabnik:Gorenjka|Gorenjka]] | 1 |- | 8975 | [[Uporabnik:Gordana2503|Gordana2503]] | 1 |- | 8976 | [[Uporabnik:GorazT|GorazT]] | 1 |- | 8977 | [[Uporabnik:Gorazd.brne|Gorazd.brne]] | 1 |- | 8978 | [[Uporabnik:Gorazd05|Gorazd05]] | 1 |- | 8979 | [[Uporabnik:GoPaSi|GoPaSi]] | 1 |- | 8980 | [[Uporabnik:Goonsquad LCpl Mulvaney|Goonsquad LCpl Mulvaney]] | 1 |- | 8981 | [[Uporabnik:Golliwog2|Golliwog2]] | 1 |- | 8982 | [[Uporabnik:Golgeter17|Golgeter17]] | 1 |- | 8983 | [[Uporabnik:GoLendava|GoLendava]] | 1 |- | 8984 | [[Uporabnik:Gogome~slwiki|Gogome~slwiki]] | 1 |- | 8985 | [[Uporabnik:Goggs1212~slwiki|Goggs1212~slwiki]] | 1 |- | 8986 | [[Uporabnik:Gogalus|Gogalus]] | 1 |- | 8987 | [[Uporabnik:Gofdsa|Gofdsa]] | 1 |- | 8988 | [[Uporabnik:Godomisel|Godomisel]] | 1 |- | 8989 | [[Uporabnik:Godec.M|Godec.M]] | 1 |- | 8990 | [[Uporabnik:Godbakrsko|Godbakrsko]] | 1 |- | 8991 | [[Uporabnik:Gniujabuk|Gniujabuk]] | 1 |- | 8992 | [[Uporabnik:Gmlakar|Gmlakar]] | 1 |- | 8993 | [[Uporabnik:Gmesko|Gmesko]] | 1 |- | 8994 | [[Uporabnik:Gmajner|Gmajner]] | 1 |- | 8995 | [[Uporabnik:Gm0602|Gm0602]] | 1 |- | 8996 | [[Uporabnik:Glušič.Jakoš|Glušič.Jakoš]] | 1 |- | 8997 | [[Uporabnik:Gloubichou77|Gloubichou77]] | 1 |- | 8998 | [[Uporabnik:Glorin|Glorin]] | 1 |- | 8999 | [[Uporabnik:Gloria~slwiki|Gloria~slwiki]] | 1 |- | 9000 | [[Uporabnik:Gloria morrison|Gloria morrison]] | 1 |- |} pqewixdbkby3c6xq3cjns9l5b09e0h7 Wikipedija:Seznam Wikipedistov po številu člankov/9001–10000 4 485422 6708323 6685893 2026-07-08T05:41:51Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 9001–10000 6708323 wikitext text/x-wiki === 9001–10000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 9001 | [[Uporabnik:Globoka|Globoka]] | 1 |- | 9002 | [[Uporabnik:Globo9|Globo9]] | 1 |- | 9003 | [[Uporabnik:Globacnikpia|Globacnikpia]] | 1 |- | 9004 | [[Uporabnik:Glegurevich|Glegurevich]] | 1 |- | 9005 | [[Uporabnik:GLASBENIK|GLASBENIK]] | 1 |- | 9006 | [[Uporabnik:G-kvintet|G-kvintet]] | 1 |- | 9007 | [[Uporabnik:Gkarpljuk|Gkarpljuk]] | 1 |- | 9008 | [[Uporabnik:Gjuhant|Gjuhant]] | 1 |- | 9009 | [[Uporabnik:Gjoshevski|Gjoshevski]] | 1 |- | 9010 | [[Uporabnik:Gitpy03|Gitpy03]] | 1 |- | 9011 | [[Uporabnik:Gimnazija|Gimnazija]] | 1 |- | 9012 | [[Uporabnik:Gimbkarin|Gimbkarin]] | 1 |- | 9013 | [[Uporabnik:Gimb321|Gimb321]] | 1 |- | 9014 | [[Uporabnik:Giggs|Giggs]] | 1 |- | 9015 | [[Uporabnik:Gica~slwiki|Gica~slwiki]] | 1 |- | 9016 | [[Uporabnik:Ghpacer|Ghpacer]] | 1 |- | 9017 | [[Uporabnik:Ghostdog2402|Ghostdog2402]] | 1 |- | 9018 | [[Uporabnik:Gg.skok|Gg.skok]] | 1 |- | 9019 | [[Uporabnik:Gg1234567891011121314|Gg1234567891011121314]] | 1 |- | 9020 | [[Uporabnik:Gezza1232|Gezza1232]] | 1 |- | 9021 | [[Uporabnik:GesunTheit|GesunTheit]] | 1 |- | 9022 | [[Uporabnik:Gerg~slwiki|Gerg~slwiki]] | 1 |- | 9023 | [[Uporabnik:Gerbc|Gerbc]] | 1 |- | 9024 | [[Uporabnik:Georgius Czerny|Georgius Czerny]] | 1 |- | 9025 | [[Uporabnik:Georgi.kolev.7|Georgi.kolev.7]] | 1 |- | 9026 | [[Uporabnik:George~slwiki|George~slwiki]] | 1 |- | 9027 | [[Uporabnik:Georgesde|Georgesde]] | 1 |- | 9028 | [[Uporabnik:Geograf7|Geograf7]] | 1 |- | 9029 | [[Uporabnik:Genijnakvadrat|Genijnakvadrat]] | 1 |- | 9030 | [[Uporabnik:Genijalka|Genijalka]] | 1 |- | 9031 | [[Uporabnik:Genij1958|Genij1958]] | 1 |- | 9032 | [[Uporabnik:GenericNickname998|GenericNickname998]] | 1 |- | 9033 | [[Uporabnik:GeneralCarrot|GeneralCarrot]] | 1 |- | 9034 | [[Uporabnik:Gekobla|Gekobla]] | 1 |- | 9035 | [[Uporabnik:Geek~slwiki|Geek~slwiki]] | 1 |- | 9036 | [[Uporabnik:Gedankenwanderinen|Gedankenwanderinen]] | 1 |- | 9037 | [[Uporabnik:Gbbm|Gbbm]] | 1 |- | 9038 | [[Uporabnik:Gay Yong Hernandez|Gay Yong Hernandez]] | 1 |- | 9039 | [[Uporabnik:Gavro33|Gavro33]] | 1 |- | 9040 | [[Uporabnik:Gavro04|Gavro04]] | 1 |- | 9041 | [[Uporabnik:Gast aus Deutschland|Gast aus Deutschland]] | 1 |- | 9042 | [[Uporabnik:GašperWiki2021|GašperWiki2021]] | 1 |- | 9043 | [[Uporabnik:Gasperus|Gasperus]] | 1 |- | 9044 | [[Uporabnik:Gašper Otrin|Gašper Otrin]] | 1 |- | 9045 | [[Uporabnik:Gasper.kump|Gasper.kump]] | 1 |- | 9046 | [[Uporabnik:Gaspera|Gaspera]] | 1 |- | 9047 | [[Uporabnik:Gasper93|Gasper93]] | 1 |- | 9048 | [[Uporabnik:Gasper420|Gasper420]] | 1 |- | 9049 | [[Uporabnik:Gasper12345|Gasper12345]] | 1 |- | 9050 | [[Uporabnik:Gasper1234|Gasper1234]] | 1 |- | 9051 | [[Uporabnik:Gasper07|Gasper07]] | 1 |- | 9052 | [[Uporabnik:Gaspard Genard|Gaspard Genard]] | 1 |- | 9053 | [[Uporabnik:Gas93|Gas93]] | 1 |- | 9054 | [[Uporabnik:Gartroža|Gartroža]] | 1 |- | 9055 | [[Uporabnik:Garlicsson|Garlicsson]] | 1 |- | 9056 | [[Uporabnik:Garfield007|Garfield007]] | 1 |- | 9057 | [[Uporabnik:Gardner~slwiki|Gardner~slwiki]] | 1 |- | 9058 | [[Uporabnik:Gardilf|Gardilf]] | 1 |- | 9059 | [[Uporabnik:Gapi27|Gapi27]] | 1 |- | 9060 | [[Uporabnik:Gapi246|Gapi246]] | 1 |- | 9061 | [[Uporabnik:Gapex|Gapex]] | 1 |- | 9062 | [[Uporabnik:Gapek|Gapek]] | 1 |- | 9063 | [[Uporabnik:Ganovak3|Ganovak3]] | 1 |- | 9064 | [[Uporabnik:Gandaras51|Gandaras51]] | 1 |- | 9065 | [[Uporabnik:Gamra|Gamra]] | 1 |- | 9066 | [[Uporabnik:Gammbr|Gammbr]] | 1 |- | 9067 | [[Uporabnik:GaMeBy|GaMeBy]] | 1 |- | 9068 | [[Uporabnik:Gal Zoidberg|Gal Zoidberg]] | 1 |- | 9069 | [[Uporabnik:GalViršekŽiger|GalViršekŽiger]] | 1 |- | 9070 | [[Uporabnik:Galicius1|Galicius1]] | 1 |- | 9071 | [[Uporabnik:GalGejl|GalGejl]] | 1 |- | 9072 | [[Uporabnik:Galerijak|Galerijak]] | 1 |- | 9073 | [[Uporabnik:Galanzur|Galanzur]] | 1 |- | 9074 | [[Uporabnik:Gaja.Manca.Zala|Gaja.Manca.Zala]] | 1 |- | 9075 | [[Uporabnik:Gaja1994|Gaja1994]] | 1 |- | 9076 | [[Uporabnik:Gago2509|Gago2509]] | 1 |- | 9077 | [[Uporabnik:GacnikL|GacnikL]] | 1 |- | 9078 | [[Uporabnik:Gacnik.aljosa@siol.net|Gacnik.aljosa@siol.net]] | 1 |- | 9079 | [[Uporabnik:Gabriel3|Gabriel3]] | 1 |- | 9080 | [[Uporabnik:Gabercek|Gabercek]] | 1 |- | 9081 | [[Uporabnik:Gabardini|Gabardini]] | 1 |- | 9082 | [[Uporabnik:FylgeVonSchlingensief|FylgeVonSchlingensief]] | 1 |- | 9083 | [[Uporabnik:Fwnaloga|Fwnaloga]] | 1 |- | 9084 | [[Uporabnik:FV84265|FV84265]] | 1 |- | 9085 | [[Uporabnik:Fuzzycomplex|Fuzzycomplex]] | 1 |- | 9086 | [[Uporabnik:Fuyecobbola|Fuyecobbola]] | 1 |- | 9087 | [[Uporabnik:Fusko|Fusko]] | 1 |- | 9088 | [[Uporabnik:Fuseau|Fuseau]] | 1 |- | 9089 | [[Uporabnik:Furyian3|Furyian3]] | 1 |- | 9090 | [[Uporabnik:Fürst~slwiki|Fürst~slwiki]] | 1 |- | 9091 | [[Uporabnik:Furlana|Furlana]] | 1 |- | 9092 | [[Uporabnik:FuiStar|FuiStar]] | 1 |- | 9093 | [[Uporabnik:FSU8|FSU8]] | 1 |- | 9094 | [[Uporabnik:Fsoj~slwiki|Fsoj~slwiki]] | 1 |- | 9095 | [[Uporabnik:FSchwenk|FSchwenk]] | 1 |- | 9096 | [[Uporabnik:Frusti|Frusti]] | 1 |- | 9097 | [[Uporabnik:Frupi|Frupi]] | 1 |- | 9098 | [[Uporabnik:Fructalsokec|Fructalsokec]] | 1 |- | 9099 | [[Uporabnik:Fruc|Fruc]] | 1 |- | 9100 | [[Uporabnik:Frog~slwiki|Frog~slwiki]] | 1 |- | 9101 | [[Uporabnik:Frim|Frim]] | 1 |- | 9102 | [[Uporabnik:Frikk~slwiki|Frikk~slwiki]] | 1 |- | 9103 | [[Uporabnik:Frigga|Frigga]] | 1 |- | 9104 | [[Uporabnik:Frgo|Frgo]] | 1 |- | 9105 | [[Uporabnik:Frenky~slwiki|Frenky~slwiki]] | 1 |- | 9106 | [[Uporabnik:Frenkisan|Frenkisan]] | 1 |- | 9107 | [[Uporabnik:Frejapolje|Frejapolje]] | 1 |- | 9108 | [[Uporabnik:FreeMason95|FreeMason95]] | 1 |- | 9109 | [[Uporabnik:Fredericus~slwiki|Fredericus~slwiki]] | 1 |- | 9110 | [[Uporabnik:Frcka.fer|Frcka.fer]] | 1 |- | 9111 | [[Uporabnik:Fraskita|Fraskita]] | 1 |- | 9112 | [[Uporabnik:Frannie B|Frannie B]] | 1 |- | 9113 | [[Uporabnik:Frangpan|Frangpan]] | 1 |- | 9114 | [[Uporabnik:Franga2000|Franga2000]] | 1 |- | 9115 | [[Uporabnik:Francoskiboks|Francoskiboks]] | 1 |- | 9116 | [[Uporabnik:Franc krek|Franc krek]] | 1 |- | 9117 | [[Uporabnik:Franc.kopatin|Franc.kopatin]] | 1 |- | 9118 | [[Uporabnik:Franci kokalj|Franci kokalj]] | 1 |- | 9119 | [[Uporabnik:Francesco vitale|Francesco vitale]] | 1 |- | 9120 | [[Uporabnik:France5gazele|France5gazele]] | 1 |- | 9121 | [[Uporabnik:France2kaplan|France2kaplan]] | 1 |- | 9122 | [[Uporabnik:Fr4jl4|Fr4jl4]] | 1 |- | 9123 | [[Uporabnik:Fotonika1234|Fotonika1234]] | 1 |- | 9124 | [[Uporabnik:ForzaHexagone1993|ForzaHexagone1993]] | 1 |- | 9125 | [[Uporabnik:ForgottenHistory|ForgottenHistory]] | 1 |- | 9126 | [[Uporabnik:Forgats|Forgats]] | 1 |- | 9127 | [[Uporabnik:ForeverRocker|ForeverRocker]] | 1 |- | 9128 | [[Uporabnik:Football Missionary|Football Missionary]] | 1 |- | 9129 | [[Uporabnik:Fonzak|Fonzak]] | 1 |- | 9130 | [[Uporabnik:Fonseca~slwiki|Fonseca~slwiki]] | 1 |- | 9131 | [[Uporabnik:FlyGirl|FlyGirl]] | 1 |- | 9132 | [[Uporabnik:Fluffycat667|Fluffycat667]] | 1 |- | 9133 | [[Uporabnik:Florin1906sl|Florin1906sl]] | 1 |- | 9134 | [[Uporabnik:Florian~slwiki|Florian~slwiki]] | 1 |- | 9135 | [[Uporabnik:FlorianeB|FlorianeB]] | 1 |- | 9136 | [[Uporabnik:Floria|Floria]] | 1 |- | 9137 | [[Uporabnik:Floki|Floki]] | 1 |- | 9138 | [[Uporabnik:Flippiranslovenijawiki|Flippiranslovenijawiki]] | 1 |- | 9139 | [[Uporabnik:Flex567|Flex567]] | 1 |- | 9140 | [[Uporabnik:Flere15|Flere15]] | 1 |- | 9141 | [[Uporabnik:Flatdot|Flatdot]] | 1 |- | 9142 | [[Uporabnik:Flashcon|Flashcon]] | 1 |- | 9143 | [[Uporabnik:Flamme-Bleue|Flamme-Bleue]] | 1 |- | 9144 | [[Uporabnik:Flammable~slwiki|Flammable~slwiki]] | 1 |- | 9145 | [[Uporabnik:Flaksor|Flaksor]] | 1 |- | 9146 | [[Uporabnik:Fklezin|Fklezin]] | 1 |- | 9147 | [[Uporabnik:Fjörgynn|Fjörgynn]] | 1 |- | 9148 | [[Uporabnik:Fizika Med Lj|Fizika Med Lj]] | 1 |- | 9149 | [[Uporabnik:Fiverafna|Fiverafna]] | 1 |- | 9150 | [[Uporabnik:Fisherel|Fisherel]] | 1 |- | 9151 | [[Uporabnik:Fisa73|Fisa73]] | 1 |- | 9152 | [[Uporabnik:FirstAlex11|FirstAlex11]] | 1 |- | 9153 | [[Uporabnik:Firestone~slwiki|Firestone~slwiki]] | 1 |- | 9154 | [[Uporabnik:Fiona Bratuša|Fiona Bratuša]] | 1 |- | 9155 | [[Uporabnik:FinkJ|FinkJ]] | 1 |- | 9156 | [[Uporabnik:Finka|Finka]] | 1 |- | 9157 | [[Uporabnik:Filthyka|Filthyka]] | 1 |- | 9158 | [[Uporabnik:Filozofka6|Filozofka6]] | 1 |- | 9159 | [[Uporabnik:FilozofinjiEL|FilozofinjiEL]] | 1 |- | 9160 | [[Uporabnik:Filozofijajezakon1212|Filozofijajezakon1212]] | 1 |- | 9161 | [[Uporabnik:Filozofija5|Filozofija5]] | 1 |- | 9162 | [[Uporabnik:Filozofija 20. stoletja|Filozofija 20. stoletja]] | 1 |- | 9163 | [[Uporabnik:Filozof12345|Filozof12345]] | 1 |- | 9164 | [[Uporabnik:Filozof123|Filozof123]] | 1 |- | 9165 | [[Uporabnik:Filotmtu3g|Filotmtu3g]] | 1 |- | 9166 | [[Uporabnik:FilonAleksandrijski|FilonAleksandrijski]] | 1 |- | 9167 | [[Uporabnik:Filips123|Filips123]] | 1 |- | 9168 | [[Uporabnik:Filipmartana|Filipmartana]] | 1 |- | 9169 | [[Uporabnik:Filiplaura|Filiplaura]] | 1 |- | 9170 | [[Uporabnik:Filipigro|Filipigro]] | 1 |- | 9171 | [[Uporabnik:Filip066|Filip066]] | 1 |- | 9172 | [[Uporabnik:Fileneed|Fileneed]] | 1 |- | 9173 | [[Uporabnik:Fijiincident|Fijiincident]] | 1 |- | 9174 | [[Uporabnik:Fifnjab|Fifnjab]] | 1 |- | 9175 | [[Uporabnik:FiCiKa|FiCiKa]] | 1 |- | 9176 | [[Uporabnik:Ferkoc|Ferkoc]] | 1 |- | 9177 | [[Uporabnik:Ferko25|Ferko25]] | 1 |- | 9178 | [[Uporabnik:Ferjančič|Ferjančič]] | 1 |- | 9179 | [[Uporabnik:Ferjanc|Ferjanc]] | 1 |- | 9180 | [[Uporabnik:Ferenc9|Ferenc9]] | 1 |- | 9181 | [[Uporabnik:Ferdinando Castaldo|Ferdinando Castaldo]] | 1 |- | 9182 | [[Uporabnik:Ferbyven|Ferbyven]] | 1 |- | 9183 | [[Uporabnik:FerAnn|FerAnn]] | 1 |- | 9184 | [[Uporabnik:Feon|Feon]] | 1 |- | 9185 | [[Uporabnik:Fênix321|Fênix321]] | 1 |- | 9186 | [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] | 1 |- | 9187 | [[Uporabnik:Felipeofpo|Felipeofpo]] | 1 |- | 9188 | [[Uporabnik:Fegic|Fegic]] | 1 |- | 9189 | [[Uporabnik:Fefa66|Fefa66]] | 1 |- | 9190 | [[Uporabnik:Fedora Tamara|Fedora Tamara]] | 1 |- | 9191 | [[Uporabnik:Fdv ivz|Fdv ivz]] | 1 |- | 9192 | [[Uporabnik:FCB Ljubljana|FCB Ljubljana]] | 1 |- | 9193 | [[Uporabnik:Faunus~slwiki|Faunus~slwiki]] | 1 |- | 9194 | [[Uporabnik:Fati|Fati]] | 1 |- | 9195 | [[Uporabnik:Farmacevtki|Farmacevtki]] | 1 |- | 9196 | [[Uporabnik:Farmacevt|Farmacevt]] | 1 |- | 9197 | [[Uporabnik:Farkas|Farkas]] | 1 |- | 9198 | [[Uporabnik:Fanvlak|Fanvlak]] | 1 |- | 9199 | [[Uporabnik:Fan~slwiki|Fan~slwiki]] | 1 |- | 9200 | [[Uporabnik:Fankyler|Fankyler]] | 1 |- | 9201 | [[Uporabnik:Fanikaramsak|Fanikaramsak]] | 1 |- | 9202 | [[Uporabnik:Fangirl325|Fangirl325]] | 1 |- | 9203 | [[Uporabnik:Famegirl|Famegirl]] | 1 |- | 9204 | [[Uporabnik:Falcon1839|Falcon1839]] | 1 |- | 9205 | [[Uporabnik:Falangina|Falangina]] | 1 |- | 9206 | [[Uporabnik:Fakiezvat8|Fakiezvat8]] | 1 |- | 9207 | [[Uporabnik:Faganel|Faganel]] | 1 |- | 9208 | [[Uporabnik:Fagairolles 34|Fagairolles 34]] | 1 |- | 9209 | [[Uporabnik:Fadesga|Fadesga]] | 1 |- | 9210 | [[Uporabnik:Fa dania8|Fa dania8]] | 1 |- | 9211 | [[Uporabnik:Fabbro~slwiki|Fabbro~slwiki]] | 1 |- | 9212 | [[Uporabnik:Ezg3ta|Ezg3ta]] | 1 |- | 9213 | [[Uporabnik:Eyhrion|Eyhrion]] | 1 |- | 9214 | [[Uporabnik:@ex-sid racing@|@ex-sid racing@]] | 1 |- | 9215 | [[Uporabnik:Exa98|Exa98]] | 1 |- | 9216 | [[Uporabnik:Ewchh|Ewchh]] | 1 |- | 9217 | [[Uporabnik:Ewaa|Ewaa]] | 1 |- | 9218 | [[Uporabnik:EvVarj3|EvVarj3]] | 1 |- | 9219 | [[Uporabnik:Evrovizija|Evrovizija]] | 1 |- | 9220 | [[Uporabnik:Evilme21|Evilme21]] | 1 |- | 9221 | [[Uporabnik:Evie~slwiki|Evie~slwiki]] | 1 |- | 9222 | [[Uporabnik:Evicameh|Evicameh]] | 1 |- | 9223 | [[Uporabnik:Evicaakriz|Evicaakriz]] | 1 |- | 9224 | [[Uporabnik:Evgenii|Evgenii]] | 1 |- | 9225 | [[Uporabnik:Everlyn~slwiki|Everlyn~slwiki]] | 1 |- | 9226 | [[Uporabnik:Evelin.krajnc|Evelin.krajnc]] | 1 |- | 9227 | [[Uporabnik:Evchyka|Evchyka]] | 1 |- | 9228 | [[Uporabnik:Eva Židanek|Eva Židanek]] | 1 |- | 9229 | [[Uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] | 1 |- | 9230 | [[Uporabnik:Eva Turk|Eva Turk]] | 1 |- | 9231 | [[Uporabnik:Eva Stubelj|Eva Stubelj]] | 1 |- | 9232 | [[Uporabnik:Evastu|Evastu]] | 1 |- | 9233 | [[Uporabnik:Eva st.|Eva st.]] | 1 |- | 9234 | [[Uporabnik:EvaSpela|EvaSpela]] | 1 |- | 9235 | [[Uporabnik:Evaskok|Evaskok]] | 1 |- | 9236 | [[Uporabnik:Eva.shannon|Eva.shannon]] | 1 |- | 9237 | [[Uporabnik:Eva Šetina|Eva Šetina]] | 1 |- | 9238 | [[Uporabnik:Evasencar|Evasencar]] | 1 |- | 9239 | [[Uporabnik:EvaSasa|EvaSasa]] | 1 |- | 9240 | [[Uporabnik:Evaros|Evaros]] | 1 |- | 9241 | [[Uporabnik:Eva Razpotnik|Eva Razpotnik]] | 1 |- | 9242 | [[Uporabnik:Eva.ravlen|Eva.ravlen]] | 1 |- | 9243 | [[Uporabnik:Eva Pusnik|Eva Pusnik]] | 1 |- | 9244 | [[Uporabnik:Evapirnat|Evapirnat]] | 1 |- | 9245 | [[Uporabnik:Evap21|Evap21]] | 1 |- | 9246 | [[Uporabnik:Eva.neja|Eva.neja]] | 1 |- | 9247 | [[Uporabnik:EvaMedo|EvaMedo]] | 1 |- | 9248 | [[Uporabnik:EvaLik|EvaLik]] | 1 |- | 9249 | [[Uporabnik:EvaKrapež|EvaKrapež]] | 1 |- | 9250 | [[Uporabnik:Evakos13|Evakos13]] | 1 |- | 9251 | [[Uporabnik:Evakolar|Evakolar]] | 1 |- | 9252 | [[Uporabnik:Evaklasic|Evaklasic]] | 1 |- | 9253 | [[Uporabnik:Eva.kersnik|Eva.kersnik]] | 1 |- | 9254 | [[Uporabnik:Eva Keler|Eva Keler]] | 1 |- | 9255 | [[Uporabnik:Evakar1|Evakar1]] | 1 |- | 9256 | [[Uporabnik:Evahočevar|Evahočevar]] | 1 |- | 9257 | [[Uporabnik:Evahentak.equestrian|Evahentak.equestrian]] | 1 |- | 9258 | [[Uporabnik:Eva Grahonja|Eva Grahonja]] | 1 |- | 9259 | [[Uporabnik:Eva Grahek|Eva Grahek]] | 1 |- | 9260 | [[Uporabnik:Evagkgkgkgk|Evagkgkgkgk]] | 1 |- | 9261 | [[Uporabnik:Eva.forstnaric|Eva.forstnaric]] | 1 |- | 9262 | [[Uporabnik:Eva.cehtl|Eva.cehtl]] | 1 |- | 9263 | [[Uporabnik:Evabizjak|Evabizjak]] | 1 |- | 9264 | [[Uporabnik:Evababnik|Evababnik]] | 1 |- | 9265 | [[Uporabnik:Eva1803|Eva1803]] | 1 |- | 9266 | [[Uporabnik:Eurovision567|Eurovision567]] | 1 |- | 9267 | [[Uporabnik:Europe~slwiki|Europe~slwiki]] | 1 |- | 9268 | [[Uporabnik:Europark1|Europark1]] | 1 |- | 9269 | [[Uporabnik:Europaportalen|Europaportalen]] | 1 |- | 9270 | [[Uporabnik:Eurobalcanero|Eurobalcanero]] | 1 |- | 9271 | [[Uporabnik:EURAZUR|EURAZUR]] | 1 |- | 9272 | [[Uporabnik:Eucha|Eucha]] | 1 |- | 9273 | [[Uporabnik:Etnologija2004|Etnologija2004]] | 1 |- | 9274 | [[Uporabnik:EtikaNaDvehNogah|EtikaNaDvehNogah]] | 1 |- | 9275 | [[Uporabnik:Etika|Etika]] | 1 |- | 9276 | [[Uporabnik:Eternal1|Eternal1]] | 1 |- | 9277 | [[Uporabnik:Espis|Espis]] | 1 |- | 9278 | [[Uporabnik:Espanadef777|Espanadef777]] | 1 |- | 9279 | [[Uporabnik:Espana7|Espana7]] | 1 |- | 9280 | [[Uporabnik:Esmi|Esmi]] | 1 |- | 9281 | [[Uporabnik:ESDPV|ESDPV]] | 1 |- | 9282 | [[Uporabnik:Erzen|Erzen]] | 1 |- | 9283 | [[Uporabnik:Eryndwyn|Eryndwyn]] | 1 |- | 9284 | [[Uporabnik:Eru~slwiki|Eru~slwiki]] | 1 |- | 9285 | [[Uporabnik:Eru Iluvtar|Eru Iluvtar]] | 1 |- | 9286 | [[Uporabnik:Erudioic|Erudioic]] | 1 |- | 9287 | [[Uporabnik:Ernestalilovic|Ernestalilovic]] | 1 |- | 9288 | [[Uporabnik:Erna-uzg|Erna-uzg]] | 1 |- | 9289 | [[Uporabnik:Erm~slwiki|Erm~slwiki]] | 1 |- | 9290 | [[Uporabnik:Ermet579|Ermet579]] | 1 |- | 9291 | [[Uporabnik:Erker3295|Erker3295]] | 1 |- | 9292 | [[Uporabnik:Erik-David|Erik-David]] | 1 |- | 9293 | [[Uporabnik:Erikasitar|Erikasitar]] | 1 |- | 9294 | [[Uporabnik:Erikarepovze|Erikarepovze]] | 1 |- | 9295 | [[Uporabnik:Erika opeka|Erika opeka]] | 1 |- | 9296 | [[Uporabnik:Erhart.pfiffer|Erhart.pfiffer]] | 1 |- | 9297 | [[Uporabnik:Erfu|Erfu]] | 1 |- | 9298 | [[Uporabnik:Ereshkigal~slwiki|Ereshkigal~slwiki]] | 1 |- | 9299 | [[Uporabnik:ErEmito|ErEmito]] | 1 |- | 9300 | [[Uporabnik:Erduand|Erduand]] | 1 |- | 9301 | [[Uporabnik:Eny~slwiki|Eny~slwiki]] | 1 |- | 9302 | [[Uporabnik:Enya-gimb|Enya-gimb]] | 1 |- | 9303 | [[Uporabnik:Entuzio|Entuzio]] | 1 |- | 9304 | [[Uporabnik:Enribi82|Enribi82]] | 1 |- | 9305 | [[Uporabnik:Enova.tej|Enova.tej]] | 1 |- | 9306 | [[Uporabnik:Enolog|Enolog]] | 1 |- | 9307 | [[Uporabnik:Ennimate|Ennimate]] | 1 |- | 9308 | [[Uporabnik:Enkalenka|Enkalenka]] | 1 |- | 9309 | [[Uporabnik:Enigma~slwiki|Enigma~slwiki]] | 1 |- | 9310 | [[Uporabnik:Enerugihikari|Enerugihikari]] | 1 |- | 9311 | [[Uporabnik:Enemesk|Enemesk]] | 1 |- | 9312 | [[Uporabnik:Enejka|Enejka]] | 1 |- | 9313 | [[Uporabnik:Enciklopedija5|Enciklopedija5]] | 1 |- | 9314 | [[Uporabnik:En3rgie|En3rgie]] | 1 |- | 9315 | [[Uporabnik:EmTiBe|EmTiBe]] | 1 |- | 9316 | [[Uporabnik:Emperor~slwiki|Emperor~slwiki]] | 1 |- | 9317 | [[Uporabnik:Emilija Todorović|Emilija Todorović]] | 1 |- | 9318 | [[Uporabnik:Emeth-entry|Emeth-entry]] | 1 |- | 9319 | [[Uporabnik:Emejesej|Emejesej]] | 1 |- | 9320 | [[Uporabnik:Emb Slo|Emb Slo]] | 1 |- | 9321 | [[Uporabnik:Ematej|Ematej]] | 1 |- | 9322 | [[Uporabnik:Ema Sever|Ema Sever]] | 1 |- | 9323 | [[Uporabnik:Ema.poglajen|Ema.poglajen]] | 1 |- | 9324 | [[Uporabnik:EmaPeternelj|EmaPeternelj]] | 1 |- | 9325 | [[Uporabnik:Emaperkosusa|Emaperkosusa]] | 1 |- | 9326 | [[Uporabnik:Emanuel&Marsel|Emanuel&Marsel]] | 1 |- | 9327 | [[Uporabnik:Ema Nemec|Ema Nemec]] | 1 |- | 9328 | [[Uporabnik:EmaMusic2222|EmaMusic2222]] | 1 |- | 9329 | [[Uporabnik:EmaM999|EmaM999]] | 1 |- | 9330 | [[Uporabnik:Ema Koplan|Ema Koplan]] | 1 |- | 9331 | [[Uporabnik:Ema&Katja|Ema&Katja]] | 1 |- | 9332 | [[Uporabnik:Ema Hozjan|Ema Hozjan]] | 1 |- | 9333 | [[Uporabnik:Ema3g2000|Ema3g2000]] | 1 |- | 9334 | [[Uporabnik:Ema1016|Ema1016]] | 1 |- | 9335 | [[Uporabnik:Elyka123|Elyka123]] | 1 |- | 9336 | [[Uporabnik:Elvira94|Elvira94]] | 1 |- | 9337 | [[Uporabnik:Elslhs|Elslhs]] | 1 |- | 9338 | [[Uporabnik:Elonmusk11|Elonmusk11]] | 1 |- | 9339 | [[Uporabnik:Elois Berlioz|Elois Berlioz]] | 1 |- | 9340 | [[Uporabnik:Elnegrojose|Elnegrojose]] | 1 |- | 9341 | [[Uporabnik:Elmmealable|Elmmealable]] | 1 |- | 9342 | [[Uporabnik:El.makedoner|El.makedoner]] | 1 |- | 9343 | [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] | 1 |- | 9344 | [[Uporabnik:Eliza21|Eliza21]] | 1 |- | 9345 | [[Uporabnik:Eli~slwiki|Eli~slwiki]] | 1 |- | 9346 | [[Uporabnik:ElisabethAnn|ElisabethAnn]] | 1 |- | 9347 | [[Uporabnik:ElikanG|ElikanG]] | 1 |- | 9348 | [[Uporabnik:EliDrenik|EliDrenik]] | 1 |- | 9349 | [[Uporabnik:Eleonora~slwiki|Eleonora~slwiki]] | 1 |- | 9350 | [[Uporabnik:Eleonorahon|Eleonorahon]] | 1 |- | 9351 | [[Uporabnik:Elenav18|Elenav18]] | 1 |- | 9352 | [[Uporabnik:Elena Fridau|Elena Fridau]] | 1 |- | 9353 | [[Uporabnik:Elektrotehnik00|Elektrotehnik00]] | 1 |- | 9354 | [[Uporabnik:El Brusso|El Brusso]] | 1 |- | 9355 | [[Uporabnik:Ela Poric|Ela Poric]] | 1 |- | 9356 | [[Uporabnik:Elany|Elany]] | 1 |- | 9357 | [[Uporabnik:Ela.hartman|Ela.hartman]] | 1 |- | 9358 | [[Uporabnik:Ekxx|Ekxx]] | 1 |- | 9359 | [[Uporabnik:Ekonomistka|Ekonomistka]] | 1 |- | 9360 | [[Uporabnik:Ekomuzej hmeljarstva|Ekomuzej hmeljarstva]] | 1 |- | 9361 | [[Uporabnik:Eklogit49|Eklogit49]] | 1 |- | 9362 | [[Uporabnik:Eki420|Eki420]] | 1 |- | 9363 | [[Uporabnik:Ekca|Ekca]] | 1 |- | 9364 | [[Uporabnik:Ekatarina velikaa|Ekatarina velikaa]] | 1 |- | 9365 | [[Uporabnik:Eilinel|Eilinel]] | 1 |- | 9366 | [[Uporabnik:EGorenc|EGorenc]] | 1 |- | 9367 | [[Uporabnik:EggyEggster|EggyEggster]] | 1 |- | 9368 | [[Uporabnik:EGasperlin|EGasperlin]] | 1 |- | 9369 | [[Uporabnik:Efecka|Efecka]] | 1 |- | 9370 | [[Uporabnik:Eesih|Eesih]] | 1 |- | 9371 | [[Uporabnik:EEE Honzeel|EEE Honzeel]] | 1 |- | 9372 | [[Uporabnik:Edybevk|Edybevk]] | 1 |- | 9373 | [[Uporabnik:EdWik|EdWik]] | 1 |- | 9374 | [[Uporabnik:Ednoza14|Ednoza14]] | 1 |- | 9375 | [[Uporabnik:Editor458italia|Editor458italia]] | 1 |- | 9376 | [[Uporabnik:Edit member 25|Edit member 25]] | 1 |- | 9377 | [[Uporabnik:Eddygrant007|Eddygrant007]] | 1 |- | 9378 | [[Uporabnik:Edacenter|Edacenter]] | 1 |- | 9379 | [[Uporabnik:Echbart|Echbart]] | 1 |- | 9380 | [[Uporabnik:E-business Group 15|E-business Group 15]] | 1 |- | 9381 | [[Uporabnik:Ebi1234|Ebi1234]] | 1 |- | 9382 | [[Uporabnik:Eazy D~slwiki|Eazy D~slwiki]] | 1 |- | 9383 | [[Uporabnik:Eaveav3|Eaveav3]] | 1 |- | 9384 | [[Uporabnik:Earp2005|Earp2005]] | 1 |- | 9385 | [[Uporabnik:E1v2a3|E1v2a3]] | 1 |- | 9386 | [[Uporabnik:E1ehozjan|E1ehozjan]] | 1 |- | 9387 | [[Uporabnik:E13V5|E13V5]] | 1 |- | 9388 | [[Uporabnik:Dynamicus2|Dynamicus2]] | 1 |- | 9389 | [[Uporabnik:Dyana~slwiki|Dyana~slwiki]] | 1 |- | 9390 | [[Uporabnik:Dvozel|Dvozel]] | 1 |- | 9391 | [[Uporabnik:Dvaindvajset|Dvaindvajset]] | 1 |- | 9392 | [[Uporabnik:Dvaas|Dvaas]] | 1 |- | 9393 | [[Uporabnik:Duvedue|Duvedue]] | 1 |- | 9394 | [[Uporabnik:Duško Madžarović Dule|Duško Madžarović Dule]] | 1 |- | 9395 | [[Uporabnik:Dušan Ljubec|Dušan Ljubec]] | 1 |- | 9396 | [[Uporabnik:Dusan konda|Dusan konda]] | 1 |- | 9397 | [[Uporabnik:Dušan čokl|Dušan čokl]] | 1 |- | 9398 | [[Uporabnik:Dusana|Dusana]] | 1 |- | 9399 | [[Uporabnik:Dusan798|Dusan798]] | 1 |- | 9400 | [[Uporabnik:Dusan69|Dusan69]] | 1 |- | 9401 | [[Uporabnik:Duobat|Duobat]] | 1 |- | 9402 | [[Uporabnik:Dunja und Nena|Dunja und Nena]] | 1 |- | 9403 | [[Uporabnik:Dunaj13|Dunaj13]] | 1 |- | 9404 | [[Uporabnik:DulE3~slwiki|DulE3~slwiki]] | 1 |- | 9405 | [[Uporabnik:Dule0216|Dule0216]] | 1 |- | 9406 | [[Uporabnik:Dulcenaty90|Dulcenaty90]] | 1 |- | 9407 | [[Uporabnik:Dukw|Dukw]] | 1 |- | 9408 | [[Uporabnik:Duketheduke|Duketheduke]] | 1 |- | 9409 | [[Uporabnik:Duilijthegreat|Duilijthegreat]] | 1 |- | 9410 | [[Uporabnik:Duhovno vodstvo|Duhovno vodstvo]] | 1 |- | 9411 | [[Uporabnik:Duet~slwiki|Duet~slwiki]] | 1 |- | 9412 | [[Uporabnik:Duchyalyce|Duchyalyce]] | 1 |- | 9413 | [[Uporabnik:Ducekodkuce|Ducekodkuce]] | 1 |- | 9414 | [[Uporabnik:Dualizem|Dualizem]] | 1 |- | 9415 | [[Uporabnik:Dtjasa|Dtjasa]] | 1 |- | 9416 | [[Uporabnik:Ds-user|Ds-user]] | 1 |- | 9417 | [[Uporabnik:Đšpoiuztrewq|Đšpoiuztrewq]] | 1 |- | 9418 | [[Uporabnik:DSket|DSket]] | 1 |- | 9419 | [[Uporabnik:Dskerbec|Dskerbec]] | 1 |- | 9420 | [[Uporabnik:DSenica|DSenica]] | 1 |- | 9421 | [[Uporabnik:Državno pravobranilstvo RS|Državno pravobranilstvo RS]] | 1 |- | 9422 | [[Uporabnik:Drvukovic|Drvukovic]] | 1 |- | 9423 | [[Uporabnik:DrugiPingvin|DrugiPingvin]] | 1 |- | 9424 | [[Uporabnik:Drugačna|Drugačna]] | 1 |- | 9425 | [[Uporabnik:Drsefic|Drsefic]] | 1 |- | 9426 | [[Uporabnik:DrRogla|DrRogla]] | 1 |- | 9427 | [[Uporabnik:Drozg63|Drozg63]] | 1 |- | 9428 | [[Uporabnik:Dr. Neurosis|Dr. Neurosis]] | 1 |- | 9429 | [[Uporabnik:Dr martins|Dr martins]] | 1 |- | 9430 | [[Uporabnik:Drinovc|Drinovc]] | 1 |- | 9431 | [[Uporabnik:Dressed Up To Party|Dressed Up To Party]] | 1 |- | 9432 | [[Uporabnik:Dren27|Dren27]] | 1 |- | 9433 | [[Uporabnik:Drejet|Drejet]] | 1 |- | 9434 | [[Uporabnik:Drejcha|Drejcha]] | 1 |- | 9435 | [[Uporabnik:Dreadlord~slwiki|Dreadlord~slwiki]] | 1 |- | 9436 | [[Uporabnik:Dr.DuckDuck|Dr.DuckDuck]] | 1 |- | 9437 | [[Uporabnik:Dr dr gr|Dr dr gr]] | 1 |- | 9438 | [[Uporabnik:DrConsidered|DrConsidered]] | 1 |- | 9439 | [[Uporabnik:DrcarG|DrcarG]] | 1 |- | 9440 | [[Uporabnik:Dravreh|Dravreh]] | 1 |- | 9441 | [[Uporabnik:Drapal|Drapal]] | 1 |- | 9442 | [[Uporabnik:Dragoyx|Dragoyx]] | 1 |- | 9443 | [[Uporabnik:Dragonskater|Dragonskater]] | 1 |- | 9444 | [[Uporabnik:DragonFireKitty|DragonFireKitty]] | 1 |- | 9445 | [[Uporabnik:Dragocvetek|Dragocvetek]] | 1 |- | 9446 | [[Uporabnik:Dragicevic.ana|Dragicevic.ana]] | 1 |- | 9447 | [[Uporabnik:Dragansvoboda|Dragansvoboda]] | 1 |- | 9448 | [[Uporabnik:DraganM|DraganM]] | 1 |- | 9449 | [[Uporabnik:Dragan Dabic|Dragan Dabic]] | 1 |- | 9450 | [[Uporabnik:DraBar|DraBar]] | 1 |- | 9451 | [[Uporabnik:Dra28|Dra28]] | 1 |- | 9452 | [[Uporabnik:Dr.1m|Dr.1m]] | 1 |- | 9453 | [[Uporabnik:Dpivc|Dpivc]] | 1 |- | 9454 | [[Uporabnik:Dpajic1|Dpajic1]] | 1 |- | 9455 | [[Uporabnik:Dp63050205|Dp63050205]] | 1 |- | 9456 | [[Uporabnik:Douwe Dijkstra|Douwe Dijkstra]] | 1 |- | 9457 | [[Uporabnik:DoubleMP|DoubleMP]] | 1 |- | 9458 | [[Uporabnik:Dostava|Dostava]] | 1 |- | 9459 | [[Uporabnik:Dosmeios|Dosmeios]] | 1 |- | 9460 | [[Uporabnik:Doš-2017|Doš-2017]] | 1 |- | 9461 | [[Uporabnik:DoS|DoS]] | 1 |- | 9462 | [[Uporabnik:Dorotejapesl|Dorotejapesl]] | 1 |- | 9463 | [[Uporabnik:Doroteja.Doroteja|Doroteja.Doroteja]] | 1 |- | 9464 | [[Uporabnik:DorotejaD|DorotejaD]] | 1 |- | 9465 | [[Uporabnik:Doroteja15|Doroteja15]] | 1 |- | 9466 | [[Uporabnik:Doris,tanja|Doris,tanja]] | 1 |- | 9467 | [[Uporabnik:Doris~slwiki|Doris~slwiki]] | 1 |- | 9468 | [[Uporabnik:Dorismal|Dorismal]] | 1 |- | 9469 | [[Uporabnik:Doremi (uzurpiran)|Doremi (uzurpiran)]] | 1 |- | 9470 | [[Uporabnik:Dordevicaleksander|Dordevicaleksander]] | 1 |- | 9471 | [[Uporabnik:DoraMoon|DoraMoon]] | 1 |- | 9472 | [[Uporabnik:Dorajanusic|Dorajanusic]] | 1 |- | 9473 | [[Uporabnik:Doradoszpot|Doradoszpot]] | 1 |- | 9474 | [[Uporabnik:Dora567|Dora567]] | 1 |- | 9475 | [[Uporabnik:DoomIllusion|DoomIllusion]] | 1 |- | 9476 | [[Uporabnik:Don~slwiki|Don~slwiki]] | 1 |- | 9477 | [[Uporabnik:Donoskra|Donoskra]] | 1 |- | 9478 | [[Uporabnik:DonDarko|DonDarko]] | 1 |- | 9479 | [[Uporabnik:Donat Mg|Donat Mg]] | 1 |- | 9480 | [[Uporabnik:Donald Rus|Donald Rus]] | 1 |- | 9481 | [[Uporabnik:Domzy12|Domzy12]] | 1 |- | 9482 | [[Uporabnik:Domzi123cool|Domzi123cool]] | 1 |- | 9483 | [[Uporabnik:Domsolar|Domsolar]] | 1 |- | 9484 | [[Uporabnik:DominoBand|DominoBand]] | 1 |- | 9485 | [[Uporabnik:Dominko|Dominko]] | 1 |- | 9486 | [[Uporabnik:Dominikgruden|Dominikgruden]] | 1 |- | 9487 | [[Uporabnik:Dominikgr|Dominikgr]] | 1 |- | 9488 | [[Uporabnik:Domijan|Domijan]] | 1 |- | 9489 | [[Uporabnik:DomenSoberl|DomenSoberl]] | 1 |- | 9490 | [[Uporabnik:DomenSkrbec|DomenSkrbec]] | 1 |- | 9491 | [[Uporabnik:Domen Romšak|Domen Romšak]] | 1 |- | 9492 | [[Uporabnik:Domen.kavzar|Domen.kavzar]] | 1 |- | 9493 | [[Uporabnik:Domen-Jereb|Domen-Jereb]] | 1 |- | 9494 | [[Uporabnik:DomenErzen99|DomenErzen99]] | 1 |- | 9495 | [[Uporabnik:Domenbldr|Domenbldr]] | 1 |- | 9496 | [[Uporabnik:Domen158|Domen158]] | 1 |- | 9497 | [[Uporabnik:DomcU|DomcU]] | 1 |- | 9498 | [[Uporabnik:Domacija|Domacija]] | 1 |- | 9499 | [[Uporabnik:Doktorkota|Doktorkota]] | 1 |- | 9500 | [[Uporabnik:Doktoresa|Doktoresa]] | 1 |- | 9501 | [[Uporabnik:Dokidoris|Dokidoris]] | 1 |- | 9502 | [[Uporabnik:Dodo666Slovenia|Dodo666Slovenia]] | 1 |- | 9503 | [[Uporabnik:Dodirnime|Dodirnime]] | 1 |- | 9504 | [[Uporabnik:Doccente|Doccente]] | 1 |- | 9505 | [[Uporabnik:Dobrovoljc|Dobrovoljc]] | 1 |- | 9506 | [[Uporabnik:DobroJutro24|DobroJutro24]] | 1 |- | 9507 | [[Uporabnik:Dobroje|Dobroje]] | 1 |- | 9508 | [[Uporabnik:Dobrifloki1|Dobrifloki1]] | 1 |- | 9509 | [[Uporabnik:DobaTR|DobaTR]] | 1 |- | 9510 | [[Uporabnik:Dnasin|Dnasin]] | 1 |- | 9511 | [[Uporabnik:Dmihailovic|Dmihailovic]] | 1 |- | 9512 | [[Uporabnik:Dlucic2001|Dlucic2001]] | 1 |- | 9513 | [[Uporabnik:DLovenjak|DLovenjak]] | 1 |- | 9514 | [[Uporabnik:Dkosir1|Dkosir1]] | 1 |- | 9515 | [[Uporabnik:Dkoren|Dkoren]] | 1 |- | 9516 | [[Uporabnik:Dkervina|Dkervina]] | 1 |- | 9517 | [[Uporabnik:Djulyca|Djulyca]] | 1 |- | 9518 | [[Uporabnik:Djordjes|Djordjes]] | 1 |- | 9519 | [[Uporabnik:Djokitsch|Djokitsch]] | 1 |- | 9520 | [[Uporabnik:DJBeLi|DJBeLi]] | 1 |- | 9521 | [[Uporabnik:Djbeat|Djbeat]] | 1 |- | 9522 | [[Uporabnik:Djalovec|Djalovec]] | 1 |- | 9523 | [[Uporabnik:DJagan|DJagan]] | 1 |- | 9524 | [[Uporabnik:Dizdarevicdiana|Dizdarevicdiana]] | 1 |- | 9525 | [[Uporabnik:Di si sa|Di si sa]] | 1 |- | 9526 | [[Uporabnik:Disablez|Disablez]] | 1 |- | 9527 | [[Uporabnik:Diotima~slwiki|Diotima~slwiki]] | 1 |- | 9528 | [[Uporabnik:Dionidis~slwiki|Dionidis~slwiki]] | 1 |- | 9529 | [[Uporabnik:DinoZa|DinoZa]] | 1 |- | 9530 | [[Uporabnik:DinoBlcva|DinoBlcva]] | 1 |- | 9531 | [[Uporabnik:Dinapotocnik|Dinapotocnik]] | 1 |- | 9532 | [[Uporabnik:Din2go|Din2go]] | 1 |- | 9533 | [[Uporabnik:Dimthon|Dimthon]] | 1 |- | 9534 | [[Uporabnik:Dimitri74|Dimitri74]] | 1 |- | 9535 | [[Uporabnik:DimitraP|DimitraP]] | 1 |- | 9536 | [[Uporabnik:Dimedondevasmorena|Dimedondevasmorena]] | 1 |- | 9537 | [[Uporabnik:D iljas|D iljas]] | 1 |- | 9538 | [[Uporabnik:Diki007|Diki007]] | 1 |- | 9539 | [[Uporabnik:Dijo mijo|Dijo mijo]] | 1 |- | 9540 | [[Uporabnik:Dija~slwiki|Dija~slwiki]] | 1 |- | 9541 | [[Uporabnik:Didiridi|Didiridi]] | 1 |- | 9542 | [[Uporabnik:DidiDV|DidiDV]] | 1 |- | 9543 | [[Uporabnik:Didci~slwiki|Didci~slwiki]] | 1 |- | 9544 | [[Uporabnik:DianaŽ|DianaŽ]] | 1 |- | 9545 | [[Uporabnik:Dhusodo|Dhusodo]] | 1 |- | 9546 | [[Uporabnik:DH~slwiki|DH~slwiki]] | 1 |- | 9547 | [[Uporabnik:DhammaSlovenia|DhammaSlovenia]] | 1 |- | 9548 | [[Uporabnik:DGeorgina1983|DGeorgina1983]] | 1 |- | 9549 | [[Uporabnik:Dgasp|Dgasp]] | 1 |- | 9550 | [[Uporabnik:Dgalun|Dgalun]] | 1 |- | 9551 | [[Uporabnik:Dfgfdfg|Dfgfdfg]] | 1 |- | 9552 | [[Uporabnik:Dezekpada|Dezekpada]] | 1 |- | 9553 | [[Uporabnik:Deygmh|Deygmh]] | 1 |- | 9554 | [[Uporabnik:Deyc|Deyc]] | 1 |- | 9555 | [[Uporabnik:Devib17|Devib17]] | 1 |- | 9556 | [[Uporabnik:Devi2003|Devi2003]] | 1 |- | 9557 | [[Uporabnik:Dest~slwiki|Dest~slwiki]] | 1 |- | 9558 | [[Uporabnik:Desetnica|Desetnica]] | 1 |- | 9559 | [[Uporabnik:Desetka|Desetka]] | 1 |- | 9560 | [[Uporabnik:Denisova|Denisova]] | 1 |- | 9561 | [[Uporabnik:Denis majcen|Denis majcen]] | 1 |- | 9562 | [[Uporabnik:Denislukic|Denislukic]] | 1 |- | 9563 | [[Uporabnik:Denis.curcic|Denis.curcic]] | 1 |- | 9564 | [[Uporabnik:Denis Adanalić|Denis Adanalić]] | 1 |- | 9565 | [[Uporabnik:Denis17|Denis17]] | 1 |- | 9566 | [[Uporabnik:Demonnotes|Demonnotes]] | 1 |- | 9567 | [[Uporabnik:Demasina|Demasina]] | 1 |- | 9568 | [[Uporabnik:Delorto|Delorto]] | 1 |- | 9569 | [[Uporabnik:Delokoma|Delokoma]] | 1 |- | 9570 | [[Uporabnik:Dellani|Dellani]] | 1 |- | 9571 | [[Uporabnik:DELIJA|DELIJA]] | 1 |- | 9572 | [[Uporabnik:DelGesu|DelGesu]] | 1 |- | 9573 | [[Uporabnik:Dekziva|Dekziva]] | 1 |- | 9574 | [[Uporabnik:Deklina|Deklina]] | 1 |- | 9575 | [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] | 1 |- | 9576 | [[Uporabnik:Dejmi Hadrovic|Dejmi Hadrovic]] | 1 |- | 9577 | [[Uporabnik:Dejkos|Dejkos]] | 1 |- | 9578 | [[Uporabnik:Dejkom|Dejkom]] | 1 |- | 9579 | [[Uporabnik:Dejan žagar|Dejan žagar]] | 1 |- | 9580 | [[Uporabnik:Dejan V1d|Dejan V1d]] | 1 |- | 9581 | [[Uporabnik:Dejan Lavbic|Dejan Lavbic]] | 1 |- | 9582 | [[Uporabnik:Dejan Križanec|Dejan Križanec]] | 1 |- | 9583 | [[Uporabnik:DejanKalabic|DejanKalabic]] | 1 |- | 9584 | [[Uporabnik:Dejan Joze|Dejan Joze]] | 1 |- | 9585 | [[Uporabnik:Dejan Jazbar|Dejan Jazbar]] | 1 |- | 9586 | [[Uporabnik:Dejan Drame|Dejan Drame]] | 1 |- | 9587 | [[Uporabnik:Dejan Balažič|Dejan Balažič]] | 1 |- | 9588 | [[Uporabnik:Dejan88|Dejan88]] | 1 |- | 9589 | [[Uporabnik:Dejan81|Dejan81]] | 1 |- | 9590 | [[Uporabnik:Dejan135|Dejan135]] | 1 |- | 9591 | [[Uporabnik:Deivid|Deivid]] | 1 |- | 9592 | [[Uporabnik:Defy|Defy]] | 1 |- | 9593 | [[Uporabnik:Defraq|Defraq]] | 1 |- | 9594 | [[Uporabnik:Deficente|Deficente]] | 1 |- | 9595 | [[Uporabnik:DeeMan|DeeMan]] | 1 |- | 9596 | [[Uporabnik:Debevcs|Debevcs]] | 1 |- | 9597 | [[Uporabnik:Debelačebela|Debelačebela]] | 1 |- | 9598 | [[Uporabnik:Deandajic|Deandajic]] | 1 |- | 9599 | [[Uporabnik:Dean0804~slwiki|Dean0804~slwiki]] | 1 |- | 9600 | [[Uporabnik:DeadlyG|DeadlyG]] | 1 |- | 9601 | [[Uporabnik:Ddrumlic|Ddrumlic]] | 1 |- | 9602 | [[Uporabnik:DdrtASTY1234567890|DdrtASTY1234567890]] | 1 |- | 9603 | [[Uporabnik:Ddrozg|Ddrozg]] | 1 |- | 9604 | [[Uporabnik:Dbrus123|Dbrus123]] | 1 |- | 9605 | [[Uporabnik:D-Bewc|D-Bewc]] | 1 |- | 9606 | [[Uporabnik:Dbednjički|Dbednjički]] | 1 |- | 9607 | [[Uporabnik:Dazbog|Dazbog]] | 1 |- | 9608 | [[Uporabnik:Davorlon|Davorlon]] | 1 |- | 9609 | [[Uporabnik:Davorintrstenjak|Davorintrstenjak]] | 1 |- | 9610 | [[Uporabnik:Davorinstab|Davorinstab]] | 1 |- | 9611 | [[Uporabnik:DAVOR&COM.|DAVOR&COM.]] | 1 |- | 9612 | [[Uporabnik:DaviUnic|DaviUnic]] | 1 |- | 9613 | [[Uporabnik:David.vidmarceru|David.vidmarceru]] | 1 |- | 9614 | [[Uporabnik:David Tomažin|David Tomažin]] | 1 |- | 9615 | [[Uporabnik:Davidsotosek|Davidsotosek]] | 1 |- | 9616 | [[Uporabnik:David Šare|David Šare]] | 1 |- | 9617 | [[Uporabnik:David Požegar|David Požegar]] | 1 |- | 9618 | [[Uporabnik:David peterka|David peterka]] | 1 |- | 9619 | [[Uporabnik:DavidMB|DavidMB]] | 1 |- | 9620 | [[Uporabnik:Davidklančar|Davidklančar]] | 1 |- | 9621 | [[Uporabnik:Davidk2225|Davidk2225]] | 1 |- | 9622 | [[Uporabnik:DavidJuren|DavidJuren]] | 1 |- | 9623 | [[Uporabnik:David Gospic|David Gospic]] | 1 |- | 9624 | [[Uporabnik:Davidbordon|Davidbordon]] | 1 |- | 9625 | [[Uporabnik:Davidbe|Davidbe]] | 1 |- | 9626 | [[Uporabnik:David-A123Belgium|David-A123Belgium]] | 1 |- | 9627 | [[Uporabnik:David881|David881]] | 1 |- | 9628 | [[Uporabnik:David4,8|David4,8]] | 1 |- | 9629 | [[Uporabnik:David01|David01]] | 1 |- | 9630 | [[Uporabnik:Davesto|Davesto]] | 1 |- | 9631 | [[Uporabnik:Dave~slwiki|Dave~slwiki]] | 1 |- | 9632 | [[Uporabnik:Datadoo|Datadoo]] | 1 |- | 9633 | [[Uporabnik:Dasika04|Dasika04]] | 1 |- | 9634 | [[Uporabnik:Dashy|Dashy]] | 1 |- | 9635 | [[Uporabnik:Dashice23|Dashice23]] | 1 |- | 9636 | [[Uporabnik:Dasar|Dasar]] | 1 |- | 9637 | [[Uporabnik:Dasajehart|Dasajehart]] | 1 |- | 9638 | [[Uporabnik:DašaHor|DašaHor]] | 1 |- | 9639 | [[Uporabnik:DarSSo-10|DarSSo-10]] | 1 |- | 9640 | [[Uporabnik:DARlas|DARlas]] | 1 |- | 9641 | [[Uporabnik:Darkonovak|Darkonovak]] | 1 |- | 9642 | [[Uporabnik:Darkon29|Darkon29]] | 1 |- | 9643 | [[Uporabnik:Darko guštin|Darko guštin]] | 1 |- | 9644 | [[Uporabnik:Darkah|Darkah]] | 1 |- | 9645 | [[Uporabnik:Darja skrlj|Darja skrlj]] | 1 |- | 9646 | [[Uporabnik:Darja Pavlič|Darja Pavlič]] | 1 |- | 9647 | [[Uporabnik:Darjan84|Darjan84]] | 1 |- | 9648 | [[Uporabnik:Darja koren|Darja koren]] | 1 |- | 9649 | [[Uporabnik:Darjahh|Darjahh]] | 1 |- | 9650 | [[Uporabnik:Darjabojic|Darjabojic]] | 1 |- | 9651 | [[Uporabnik:Darja1|Darja1]] | 1 |- | 9652 | [[Uporabnik:Dario Pranjić|Dario Pranjić]] | 1 |- | 9653 | [[Uporabnik:Darinz|Darinz]] | 1 |- | 9654 | [[Uporabnik:Darebarbic|Darebarbic]] | 1 |- | 9655 | [[Uporabnik:Darcy239|Darcy239]] | 1 |- | 9656 | [[Uporabnik:Daqo|Daqo]] | 1 |- | 9657 | [[Uporabnik:Danzlovar|Danzlovar]] | 1 |- | 9658 | [[Uporabnik:Danx.čebelca|Danx.čebelca]] | 1 |- | 9659 | [[Uporabnik:Dantea|Dantea]] | 1 |- | 9660 | [[Uporabnik:Dantadd|Dantadd]] | 1 |- | 9661 | [[Uporabnik:Dan.skrinjar|Dan.skrinjar]] | 1 |- | 9662 | [[Uporabnik:Danovak001|Danovak001]] | 1 |- | 9663 | [[Uporabnik:Danny~slwiki|Danny~slwiki]] | 1 |- | 9664 | [[Uporabnik:DanK~slwiki|DanK~slwiki]] | 1 |- | 9665 | [[Uporabnik:DaniZ|DaniZ]] | 1 |- | 9666 | [[Uporabnik:Daniloinamir|Daniloinamir]] | 1 |- | 9667 | [[Uporabnik:Danijelkova|Danijelkova]] | 1 |- | 9668 | [[Uporabnik:Danijelgrmek|Danijelgrmek]] | 1 |- | 9669 | [[Uporabnik:Danijeldiceman|Danijeldiceman]] | 1 |- | 9670 | [[Uporabnik:Danijela2001|Danijela2001]] | 1 |- | 9671 | [[Uporabnik:Danijel81|Danijel81]] | 1 |- | 9672 | [[Uporabnik:Danijel555|Danijel555]] | 1 |- | 9673 | [[Uporabnik:Danielwolfsblut|Danielwolfsblut]] | 1 |- | 9674 | [[Uporabnik:Daniel.K.Rudolf|Daniel.K.Rudolf]] | 1 |- | 9675 | [[Uporabnik:Daniel Ali Quintana|Daniel Ali Quintana]] | 1 |- | 9676 | [[Uporabnik:Danidanni|Danidanni]] | 1 |- | 9677 | [[Uporabnik:Danesdanes|Danesdanes]] | 1 |- | 9678 | [[Uporabnik:Daneja0033|Daneja0033]] | 1 |- | 9679 | [[Uporabnik:Dandieczech|Dandieczech]] | 1 |- | 9680 | [[Uporabnik:Dan brez nakupov|Dan brez nakupov]] | 1 |- | 9681 | [[Uporabnik:Danauerbach|Danauerbach]] | 1 |- | 9682 | [[Uporabnik:Danajarutar|Danajarutar]] | 1 |- | 9683 | [[Uporabnik:Danaja18|Danaja18]] | 1 |- | 9684 | [[Uporabnik:DaMockinBird|DaMockinBird]] | 1 |- | 9685 | [[Uporabnik:Damjan.sifrer|Damjan.sifrer]] | 1 |- | 9686 | [[Uporabnik:DamjanLeban|DamjanLeban]] | 1 |- | 9687 | [[Uporabnik:Damjang|Damjang]] | 1 |- | 9688 | [[Uporabnik:DamjanC|DamjanC]] | 1 |- | 9689 | [[Uporabnik:Damjana lončar|Damjana lončar]] | 1 |- | 9690 | [[Uporabnik:Damjanac|Damjanac]] | 1 |- | 9691 | [[Uporabnik:Damirdos|Damirdos]] | 1 |- | 9692 | [[Uporabnik:Damir2555|Damir2555]] | 1 |- | 9693 | [[Uporabnik:Damir113|Damir113]] | 1 |- | 9694 | [[Uporabnik:Damijan Zavrtanik|Damijan Zavrtanik]] | 1 |- | 9695 | [[Uporabnik:Damijanp|Damijanp]] | 1 |- | 9696 | [[Uporabnik:Damijan Kren|Damijan Kren]] | 1 |- | 9697 | [[Uporabnik:Damack|Damack]] | 1 |- | 9698 | [[Uporabnik:Dalibor-malic|Dalibor-malic]] | 1 |- | 9699 | [[Uporabnik:Daliborka 25|Daliborka 25]] | 1 |- | 9700 | [[Uporabnik:Dakoron|Dakoron]] | 1 |- | 9701 | [[Uporabnik:Dakar007|Dakar007]] | 1 |- | 9702 | [[Uporabnik:Dajana55|Dajana55]] | 1 |- | 9703 | [[Uporabnik:Dagas Did 66|Dagas Did 66]] | 1 |- | 9704 | [[Uporabnik:Dafore|Dafore]] | 1 |- | 9705 | [[Uporabnik:Dafne~slwiki|Dafne~slwiki]] | 1 |- | 9706 | [[Uporabnik:DadiS92|DadiS92]] | 1 |- | 9707 | [[Uporabnik:Dadaism~slwiki|Dadaism~slwiki]] | 1 |- | 9708 | [[Uporabnik:Daco|Daco]] | 1 |- | 9709 | [[Uporabnik:Dacian|Dacian]] | 1 |- | 9710 | [[Uporabnik:Dabi12|Dabi12]] | 1 |- | 9711 | [[Uporabnik:D0m3n|D0m3n]] | 1 |- | 9712 | [[Uporabnik:D0c~slwiki|D0c~slwiki]] | 1 |- | 9713 | [[Uporabnik:Cviček11|Cviček11]] | 1 |- | 9714 | [[Uporabnik:Cvetkop|Cvetkop]] | 1 |- | 9715 | [[Uporabnik:Cvetka Sokolov|Cvetka Sokolov]] | 1 |- | 9716 | [[Uporabnik:Cvetačanibrokoli|Cvetačanibrokoli]] | 1 |- | 9717 | [[Uporabnik:Cuzo|Cuzo]] | 1 |- | 9718 | [[Uporabnik:Cuts Like a Knife|Cuts Like a Knife]] | 1 |- | 9719 | [[Uporabnik:Čustvena inteligenca|Čustvena inteligenca]] | 1 |- | 9720 | [[Uporabnik:Curk lee|Curk lee]] | 1 |- | 9721 | [[Uporabnik:Čungalunga5464646|Čungalunga5464646]] | 1 |- | 9722 | [[Uporabnik:CulyCiv2|CulyCiv2]] | 1 |- | 9723 | [[Uporabnik:Cukorica|Cukorica]] | 1 |- | 9724 | [[Uporabnik:Čuka lina|Čuka lina]] | 1 |- | 9725 | [[Uporabnik:Csh89|Csh89]] | 1 |- | 9726 | [[Uporabnik:Csel of the AF|Csel of the AF]] | 1 |- | 9727 | [[Uporabnik:Csel|Csel]] | 1 |- | 9728 | [[Uporabnik:Cs0217|Cs0217]] | 1 |- | 9729 | [[Uporabnik:CrypticalFiery|CrypticalFiery]] | 1 |- | 9730 | [[Uporabnik:Cr U|Cr U]] | 1 |- | 9731 | [[Uporabnik:Crtmrzlikar|Crtmrzlikar]] | 1 |- | 9732 | [[Uporabnik:CrtJS|CrtJS]] | 1 |- | 9733 | [[Uporabnik:Crocodilenik|Crocodilenik]] | 1 |- | 9734 | [[Uporabnik:Crockodile78|Crockodile78]] | 1 |- | 9735 | [[Uporabnik:Crnipiki|Crnipiki]] | 1 |- | 9736 | [[Uporabnik:Crni|Crni]] | 1 |- | 9737 | [[Uporabnik:Crne|Crne]] | 1 |- | 9738 | [[Uporabnik:Crna svinja|Crna svinja]] | 1 |- | 9739 | [[Uporabnik:Creator.wikipeida|Creator.wikipeida]] | 1 |- | 9740 | [[Uporabnik:Crazy~slwiki|Crazy~slwiki]] | 1 |- | 9741 | [[Uporabnik:Cowan~slwiki|Cowan~slwiki]] | 1 |- | 9742 | [[Uporabnik:Cougar~slwiki|Cougar~slwiki]] | 1 |- | 9743 | [[Uporabnik:Costsjoy|Costsjoy]] | 1 |- | 9744 | [[Uporabnik:Corny~slwiki|Corny~slwiki]] | 1 |- | 9745 | [[Uporabnik:Conterifenbergo|Conterifenbergo]] | 1 |- | 9746 | [[Uporabnik:Consilue|Consilue]] | 1 |- | 9747 | [[Uporabnik:Conccerto|Conccerto]] | 1 |- | 9748 | [[Uporabnik:Commrem|Commrem]] | 1 |- | 9749 | [[Uporabnik:Commistage|Commistage]] | 1 |- | 9750 | [[Uporabnik:Commaprimo|Commaprimo]] | 1 |- | 9751 | [[Uporabnik:ComeAsUR~slwiki|ComeAsUR~slwiki]] | 1 |- | 9752 | [[Uporabnik:Colqadd|Colqadd]] | 1 |- | 9753 | [[Uporabnik:Colons2|Colons2]] | 1 |- | 9754 | [[Uporabnik:Colonnello|Colonnello]] | 1 |- | 9755 | [[Uporabnik:Colcody2000|Colcody2000]] | 1 |- | 9756 | [[Uporabnik:Cokolino2|Cokolino2]] | 1 |- | 9757 | [[Uporabnik:Čoko135|Čoko135]] | 1 |- | 9758 | [[Uporabnik:Čoko12|Čoko12]] | 1 |- | 9759 | [[Uporabnik:Cokapoo|Cokapoo]] | 1 |- | 9760 | [[Uporabnik:Cojpek505|Cojpek505]] | 1 |- | 9761 | [[Uporabnik:Cognition.fan|Cognition.fan]] | 1 |- | 9762 | [[Uporabnik:Cofka|Cofka]] | 1 |- | 9763 | [[Uporabnik:Čmrljčki|Čmrljčki]] | 1 |- | 9764 | [[Uporabnik:Cmrlek1|Cmrlek1]] | 1 |- | 9765 | [[Uporabnik:Cmaver|Cmaver]] | 1 |- | 9766 | [[Uporabnik:Cloudynika|Cloudynika]] | 1 |- | 9767 | [[Uporabnik:Clia0801|Clia0801]] | 1 |- | 9768 | [[Uporabnik:Cleonessa|Cleonessa]] | 1 |- | 9769 | [[Uporabnik:Clementseye|Clementseye]] | 1 |- | 9770 | [[Uporabnik:Clara Rosemann|Clara Rosemann]] | 1 |- | 9771 | [[Uporabnik:Claque|Claque]] | 1 |- | 9772 | [[Uporabnik:ClaireSteph|ClaireSteph]] | 1 |- | 9773 | [[Uporabnik:Clairedelune~slwiki|Clairedelune~slwiki]] | 1 |- | 9774 | [[Uporabnik:Cjajnik|Cjajnik]] | 1 |- | 9775 | [[Uporabnik:Citrrvs|Citrrvs]] | 1 |- | 9776 | [[Uporabnik:CitroX|CitroX]] | 1 |- | 9777 | [[Uporabnik:Citronka|Citronka]] | 1 |- | 9778 | [[Uporabnik:Citronček|Citronček]] | 1 |- | 9779 | [[Uporabnik:Citraya13|Citraya13]] | 1 |- | 9780 | [[Uporabnik:Cirilaz|Cirilaz]] | 1 |- | 9781 | [[Uporabnik:Ciril4gosenica|Ciril4gosenica]] | 1 |- | 9782 | [[Uporabnik:Ciril1|Ciril1]] | 1 |- | 9783 | [[Uporabnik:Circinus|Circinus]] | 1 |- | 9784 | [[Uporabnik:CiranemaK|CiranemaK]] | 1 |- | 9785 | [[Uporabnik:Cinderella~slwiki|Cinderella~slwiki]] | 1 |- | 9786 | [[Uporabnik:Cime|Cime]] | 1 |- | 9787 | [[Uporabnik:Cilka Blažon|Cilka Blažon]] | 1 |- | 9788 | [[Uporabnik:Ciklo|Ciklo]] | 1 |- | 9789 | [[Uporabnik:Cicognac|Cicognac]] | 1 |- | 9790 | [[Uporabnik:Ciciban|Ciciban]] | 1 |- | 9791 | [[Uporabnik:CibicKlavdij|CibicKlavdij]] | 1 |- | 9792 | [[Uporabnik:Ciarodeica|Ciarodeica]] | 1 |- | 9793 | [[Uporabnik:Ci987ta|Ci987ta]] | 1 |- | 9794 | [[Uporabnik:Chump~slwiki|Chump~slwiki]] | 1 |- | 9795 | [[Uporabnik:Chucknobbis|Chucknobbis]] | 1 |- | 9796 | [[Uporabnik:Chrxtina|Chrxtina]] | 1 |- | 9797 | [[Uporabnik:Christo63040181|Christo63040181]] | 1 |- | 9798 | [[Uporabnik:ChristineBZ|ChristineBZ]] | 1 |- | 9799 | [[Uporabnik:CHrisTinA|CHrisTinA]] | 1 |- | 9800 | [[Uporabnik:Christiane.melancon~slwiki|Christiane.melancon~slwiki]] | 1 |- | 9801 | [[Uporabnik:Christi232|Christi232]] | 1 |- | 9802 | [[Uporabnik:Chowii|Chowii]] | 1 |- | 9803 | [[Uporabnik:ChosenCream|ChosenCream]] | 1 |- | 9804 | [[Uporabnik:Chopy|Chopy]] | 1 |- | 9805 | [[Uporabnik:Chope|Chope]] | 1 |- | 9806 | [[Uporabnik:Chlovechek|Chlovechek]] | 1 |- | 9807 | [[Uporabnik:Chiuwauwa|Chiuwauwa]] | 1 |- | 9808 | [[Uporabnik:Chiorbone da Frittole|Chiorbone da Frittole]] | 1 |- | 9809 | [[Uporabnik:Child.dog.mum|Child.dog.mum]] | 1 |- | 9810 | [[Uporabnik:Chichi~slwiki|Chichi~slwiki]] | 1 |- | 9811 | [[Uporabnik:ChiccyTofsy|ChiccyTofsy]] | 1 |- | 9812 | [[Uporabnik:Chiasa|Chiasa]] | 1 |- | 9813 | [[Uporabnik:Chiaravianello|Chiaravianello]] | 1 |- | 9814 | [[Uporabnik:Cherrytree|Cherrytree]] | 1 |- | 9815 | [[Uporabnik:Cherrypie1988|Cherrypie1988]] | 1 |- | 9816 | [[Uporabnik:Chelsea~slwiki|Chelsea~slwiki]] | 1 |- | 9817 | [[Uporabnik:Chelsea138|Chelsea138]] | 1 |- | 9818 | [[Uporabnik:Cheko|Cheko]] | 1 |- | 9819 | [[Uporabnik:Cheebacca|Cheebacca]] | 1 |- | 9820 | [[Uporabnik:Checking xx|Checking xx]] | 1 |- | 9821 | [[Uporabnik:Charlotteq|Charlotteq]] | 1 |- | 9822 | [[Uporabnik:Charlie Garduño|Charlie Garduño]] | 1 |- | 9823 | [[Uporabnik:Charisse|Charisse]] | 1 |- | 9824 | [[Uporabnik:Chanter~slwiki|Chanter~slwiki]] | 1 |- | 9825 | [[Uporabnik:Cevohevnemrak|Cevohevnemrak]] | 1 |- | 9826 | [[Uporabnik:Cevka|Cevka]] | 1 |- | 9827 | [[Uporabnik:CEVELJ|CEVELJ]] | 1 |- | 9828 | [[Uporabnik:Češnje|Češnje]] | 1 |- | 9829 | [[Uporabnik:Cesnikz|Cesnikz]] | 1 |- | 9830 | [[Uporabnik:Češkafan|Češkafan]] | 1 |- | 9831 | [[Uporabnik:Cerridwen2022|Cerridwen2022]] | 1 |- | 9832 | [[Uporabnik:Cero 63040271|Cero 63040271]] | 1 |- | 9833 | [[Uporabnik:Cernegaja28|Cernegaja28]] | 1 |- | 9834 | [[Uporabnik:Černe An|Černe An]] | 1 |- | 9835 | [[Uporabnik:CerarZ|CerarZ]] | 1 |- | 9836 | [[Uporabnik:Čepnox|Čepnox]] | 1 |- | 9837 | [[Uporabnik:Célestin Denis|Célestin Denis]] | 1 |- | 9838 | [[Uporabnik:Cehoving|Cehoving]] | 1 |- | 9839 | [[Uporabnik:Cehok|Cehok]] | 1 |- | 9840 | [[Uporabnik:Cehbarbara|Cehbarbara]] | 1 |- | 9841 | [[Uporabnik:Cdvfa1238|Cdvfa1238]] | 1 |- | 9842 | [[Uporabnik:Cdj 000|Cdj 000]] | 1 |- | 9843 | [[Uporabnik:Ccr~slwiki|Ccr~slwiki]] | 1 |- | 9844 | [[Uporabnik:Ccrazymann|Ccrazymann]] | 1 |- | 9845 | [[Uporabnik:Ccieslovenia|Ccieslovenia]] | 1 |- | 9846 | [[Uporabnik:CCCp|CCCp]] | 1 |- | 9847 | [[Uporabnik:CCC41|CCC41]] | 1 |- | 9848 | [[Uporabnik:Ccbbaa|Ccbbaa]] | 1 |- | 9849 | [[Uporabnik:CB73529|CB73529]] | 1 |- | 9850 | [[Uporabnik:Cawaerein|Cawaerein]] | 1 |- | 9851 | [[Uporabnik:Carson1968|Carson1968]] | 1 |- | 9852 | [[Uporabnik:Carovnik15|Carovnik15]] | 1 |- | 9853 | [[Uporabnik:Carolepiton|Carolepiton]] | 1 |- | 9854 | [[Uporabnik:Carnius|Carnius]] | 1 |- | 9855 | [[Uporabnik:CARMY|CARMY]] | 1 |- | 9856 | [[Uporabnik:Carmelo~slwiki|Carmelo~slwiki]] | 1 |- | 9857 | [[Uporabnik:Carlota~slwiki|Carlota~slwiki]] | 1 |- | 9858 | [[Uporabnik:Carles Karel|Carles Karel]] | 1 |- | 9859 | [[Uporabnik:Carlalune|Carlalune]] | 1 |- | 9860 | [[Uporabnik:Carka.si|Carka.si]] | 1 |- | 9861 | [[Uporabnik:Carjematic|Carjematic]] | 1 |- | 9862 | [[Uporabnik:Caradhrasss|Caradhrasss]] | 1 |- | 9863 | [[Uporabnik:Capuccetto rosso|Capuccetto rosso]] | 1 |- | 9864 | [[Uporabnik:Capraibex|Capraibex]] | 1 |- | 9865 | [[Uporabnik:Capmo|Capmo]] | 1 |- | 9866 | [[Uporabnik:Čaplja|Čaplja]] | 1 |- | 9867 | [[Uporabnik:Capi 10|Capi 10]] | 1 |- | 9868 | [[Uporabnik:CankarPepsi|CankarPepsi]] | 1 |- | 9869 | [[Uporabnik:Cankarjezakon2|Cankarjezakon2]] | 1 |- | 9870 | [[Uporabnik:CanaryIslands|CanaryIslands]] | 1 |- | 9871 | [[Uporabnik:Campapusl|Campapusl]] | 1 |- | 9872 | [[Uporabnik:Calypsow|Calypsow]] | 1 |- | 9873 | [[Uporabnik:Cal~slwiki|Cal~slwiki]] | 1 |- | 9874 | [[Uporabnik:Calcmh|Calcmh]] | 1 |- | 9875 | [[Uporabnik:Cakalnica3|Cakalnica3]] | 1 |- | 9876 | [[Uporabnik:Cahtls|Cahtls]] | 1 |- | 9877 | [[Uporabnik:Cafkim|Cafkim]] | 1 |- | 9878 | [[Uporabnik:Cadez4|Cadez4]] | 1 |- | 9879 | [[Uporabnik:C1357|C1357]] | 1 |- | 9880 | [[Uporabnik:BŽibret|BŽibret]] | 1 |- | 9881 | [[Uporabnik:Bzgavc|Bzgavc]] | 1 |- | 9882 | [[Uporabnik:Bvogel2|Bvogel2]] | 1 |- | 9883 | [[Uporabnik:Buršula|Buršula]] | 1 |- | 9884 | [[Uporabnik:Burja|Burja]] | 1 |- | 9885 | [[Uporabnik:Burghiu|Burghiu]] | 1 |- | 9886 | [[Uporabnik:Bumma321|Bumma321]] | 1 |- | 9887 | [[Uporabnik:Buljan12|Buljan12]] | 1 |- | 9888 | [[Uporabnik:Bukipuki|Bukipuki]] | 1 |- | 9889 | [[Uporabnik:BuggyBost|BuggyBost]] | 1 |- | 9890 | [[Uporabnik:Bucka91|Bucka91]] | 1 |- | 9891 | [[Uporabnik:Bucka7|Bucka7]] | 1 |- | 9892 | [[Uporabnik:Bucka16|Bucka16]] | 1 |- | 9893 | [[Uporabnik:Bucci~slwiki|Bucci~slwiki]] | 1 |- | 9894 | [[Uporabnik:Bubbydoo|Bubbydoo]] | 1 |- | 9895 | [[Uporabnik:Bubbles~slwiki|Bubbles~slwiki]] | 1 |- | 9896 | [[Uporabnik:Bubabeba|Bubabeba]] | 1 |- | 9897 | [[Uporabnik:Btrnjanac|Btrnjanac]] | 1 |- | 9898 | [[Uporabnik:Btjasa91|Btjasa91]] | 1 |- | 9899 | [[Uporabnik:B.susec|B.susec]] | 1 |- | 9900 | [[Uporabnik:Bstiplovsek|Bstiplovsek]] | 1 |- | 9901 | [[Uporabnik:Bslana1985|Bslana1985]] | 1 |- | 9902 | [[Uporabnik:Brza djevojka|Brza djevojka]] | 1 |- | 9903 | [[Uporabnik:Brutalnightmare|Brutalnightmare]] | 1 |- | 9904 | [[Uporabnik:Brumecs|Brumecs]] | 1 |- | 9905 | [[Uporabnik:BruceLee Warrior|BruceLee Warrior]] | 1 |- | 9906 | [[Uporabnik:Bruce Jakin Wayne|Bruce Jakin Wayne]] | 1 |- | 9907 | [[Uporabnik:Brotnjak|Brotnjak]] | 1 |- | 9908 | [[Uporabnik:Brookepretorius|Brookepretorius]] | 1 |- | 9909 | [[Uporabnik:Bronescu|Bronescu]] | 1 |- | 9910 | [[Uporabnik:Brokenbananas|Brokenbananas]] | 1 |- | 9911 | [[Uporabnik:Brnuci|Brnuci]] | 1 |- | 9912 | [[Uporabnik:Brnot|Brnot]] | 1 |- | 9913 | [[Uporabnik:Brko55|Brko55]] | 1 |- | 9914 | [[Uporabnik:Britt~slwiki|Britt~slwiki]] | 1 |- | 9915 | [[Uporabnik:Britovsek|Britovsek]] | 1 |- | 9916 | [[Uporabnik:Britonja|Britonja]] | 1 |- | 9917 | [[Uporabnik:Britannia|Britannia]] | 1 |- | 9918 | [[Uporabnik:Brina Ljubi|Brina Ljubi]] | 1 |- | 9919 | [[Uporabnik:Brinakp|Brinakp]] | 1 |- | 9920 | [[Uporabnik:Brinabrodnjak|Brinabrodnjak]] | 1 |- | 9921 | [[Uporabnik:Brinab|Brinab]] | 1 |- | 9922 | [[Uporabnik:BriJul|BriJul]] | 1 |- | 9923 | [[Uporabnik:Brigita.vrabec|Brigita.vrabec]] | 1 |- | 9924 | [[Uporabnik:Brigita Kompare|Brigita Kompare]] | 1 |- | 9925 | [[Uporabnik:Brigitab|Brigitab]] | 1 |- | 9926 | [[Uporabnik:Bridget2021|Bridget2021]] | 1 |- | 9927 | [[Uporabnik:Brianza2008|Brianza2008]] | 1 |- | 9928 | [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] | 1 |- | 9929 | [[Uporabnik:Brglez4|Brglez4]] | 1 |- | 9930 | [[Uporabnik:Breznik Anja|Breznik Anja]] | 1 |- | 9931 | [[Uporabnik:Brenani|Brenani]] | 1 |- | 9932 | [[Uporabnik:BremBrem|BremBrem]] | 1 |- | 9933 | [[Uporabnik:Brekmandlc|Brekmandlc]] | 1 |- | 9934 | [[Uporabnik:Breenuh|Breenuh]] | 1 |- | 9935 | [[Uporabnik:Breena93|Breena93]] | 1 |- | 9936 | [[Uporabnik:Bredam|Bredam]] | 1 |- | 9937 | [[Uporabnik:Braunkopf|Braunkopf]] | 1 |- | 9938 | [[Uporabnik:Brata2|Brata2]] | 1 |- | 9939 | [[Uporabnik:B-rat|B-rat]] | 1 |- | 9940 | [[Uporabnik:Branstark|Branstark]] | 1 |- | 9941 | [[Uporabnik:Brankav|Brankav]] | 1 |- | 9942 | [[Uporabnik:Branka.strnad|Branka.strnad]] | 1 |- | 9943 | [[Uporabnik:Branka France|Branka France]] | 1 |- | 9944 | [[Uporabnik:Branimir~slwiki|Branimir~slwiki]] | 1 |- | 9945 | [[Uporabnik:Brane hodak|Brane hodak]] | 1 |- | 9946 | [[Uporabnik:Branden Garrett|Branden Garrett]] | 1 |- | 9947 | [[Uporabnik:Bralec8|Bralec8]] | 1 |- | 9948 | [[Uporabnik:Bralec4|Bralec4]] | 1 |- | 9949 | [[Uporabnik:Brain~slwiki|Brain~slwiki]] | 1 |- | 9950 | [[Uporabnik:Brain On Vacation|Brain On Vacation]] | 1 |- | 9951 | [[Uporabnik:Brainiac70|Brainiac70]] | 1 |- | 9952 | [[Uporabnik:BPeTri58|BPeTri58]] | 1 |- | 9953 | [[Uporabnik:B.paulinic|B.paulinic]] | 1 |- | 9954 | [[Uporabnik:Božo R.|Božo R.]] | 1 |- | 9955 | [[Uporabnik:Bozop|Bozop]] | 1 |- | 9956 | [[Uporabnik:BožičP|BožičP]] | 1 |- | 9957 | [[Uporabnik:BožičL|BožičL]] | 1 |- | 9958 | [[Uporabnik:Bozicek50|Bozicek50]] | 1 |- | 9959 | [[Uporabnik:Bozhansky|Bozhansky]] | 1 |- | 9960 | [[Uporabnik:Bowik|Bowik]] | 1 |- | 9961 | [[Uporabnik:Bostjanvelikonja|Bostjanvelikonja]] | 1 |- | 9962 | [[Uporabnik:Bostjan.prasnikar|Bostjan.prasnikar]] | 1 |- | 9963 | [[Uporabnik:Bostjanm|Bostjanm]] | 1 |- | 9964 | [[Uporabnik:Boštjan7skozi24|Boštjan7skozi24]] | 1 |- | 9965 | [[Uporabnik:Bostjan4|Bostjan4]] | 1 |- | 9966 | [[Uporabnik:BossSlo|BossSlo]] | 1 |- | 9967 | [[Uporabnik:Boskok|Boskok]] | 1 |- | 9968 | [[Uporabnik:Bosko323|Bosko323]] | 1 |- | 9969 | [[Uporabnik:Borutso|Borutso]] | 1 |- | 9970 | [[Uporabnik:Borut Savec|Borut Savec]] | 1 |- | 9971 | [[Uporabnik:Borutr|Borutr]] | 1 |- | 9972 | [[Uporabnik:Borut Osonkar|Borut Osonkar]] | 1 |- | 9973 | [[Uporabnik:Borut Miklavec|Borut Miklavec]] | 1 |- | 9974 | [[Uporabnik:BorutDezman|BorutDezman]] | 1 |- | 9975 | [[Uporabnik:Borut66|Borut66]] | 1 |- | 9976 | [[Uporabnik:Borut3|Borut3]] | 1 |- | 9977 | [[Uporabnik:Borut1980|Borut1980]] | 1 |- | 9978 | [[Uporabnik:Borovnička|Borovnička]] | 1 |- | 9979 | [[Uporabnik:Borovnica~slwiki|Borovnica~slwiki]] | 1 |- | 9980 | [[Uporabnik:BoRoot|BoRoot]] | 1 |- | 9981 | [[Uporabnik:Borojunior|Borojunior]] | 1 |- | 9982 | [[Uporabnik:Borm735|Borm735]] | 1 |- | 9983 | [[Uporabnik:Borko28|Borko28]] | 1 |- | 9984 | [[Uporabnik:Boris Voglar|Boris Voglar]] | 1 |- | 9985 | [[Uporabnik:BorisUOL|BorisUOL]] | 1 |- | 9986 | [[Uporabnik:Borisperus|Borisperus]] | 1 |- | 9987 | [[Uporabnik:Boris Godunov~slwiki|Boris Godunov~slwiki]] | 1 |- | 9988 | [[Uporabnik:Boris3000|Boris3000]] | 1 |- | 9989 | [[Uporabnik:BorgKing|BorgKing]] | 1 |- | 9990 | [[Uporabnik:Borgagg|Borgagg]] | 1 |- | 9991 | [[Uporabnik:BoredT-Rex|BoredT-Rex]] | 1 |- | 9992 | [[Uporabnik:Bor-bor|Bor-bor]] | 1 |- | 9993 | [[Uporabnik:Boraczek|Boraczek]] | 1 |- | 9994 | [[Uporabnik:Bonobo~slwiki|Bonobo~slwiki]] | 1 |- | 9995 | [[Uporabnik:Bonmot~slwiki|Bonmot~slwiki]] | 1 |- | 9996 | [[Uporabnik:Bongolope|Bongolope]] | 1 |- | 9997 | [[Uporabnik:Bond007~slwiki|Bond007~slwiki]] | 1 |- | 9998 | [[Uporabnik:Bonaventura~slwiki|Bonaventura~slwiki]] | 1 |- | 9999 | [[Uporabnik:Bona.puella|Bona.puella]] | 1 |- | 10000 | [[Uporabnik:Bolonese|Bolonese]] | 1 |- |} fedh7410z2rvhmcc2plknvoq795x215 Metropolitanska stolnica Ciudad de Mexico 0 504166 6708289 6701415 2026-07-08T01:02:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708289 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Metropolitanska stolnica v Ciudad de México | fullname = Metropolitanska stolnica Vnebovzetja v nebesa najsvetejše Device Marije | native_name = {{native name|es|Catedral Metropolitana de la Asunción de la Santísima Virgen María a los cielos}} | image = Mexico City Metropolitan Cathedral - panoramio.jpg | caption = Stolnica z metropolitanskim tabernakljem na desni | map_type = | map_size = | map_caption = | location = [[Ciudad de México]], Mehika | denomination = [[rimskokatoliška]] | tradition = [[rimski obred]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | consecrated date = 2. februar 1656<ref>{{navedi splet| title=Dedications of the Cathedral of Mexico| url=http://www.arquidiocesismexico.org.mx/Hist%20Fabrica%20Material%20Dedicaciones.html| publisher=Archdiocese of Mexico| year=2011| language=es| access-date=2014-09-17| archive-url=https://web.archive.org/web/20120311002014/http://www.arquidiocesismexico.org.mx/Hist%20Fabrica%20Material%20Dedicaciones.html| archive-date=2012-03-11| url-status=dead}}</ref> | status = [[stolnica]] | heritage_designation = | archdiocese = Ciudad de México | archbishop = | architect = Claudio de Arciniega<br />Juan Gómez de Trasmonte<br />José Eduardo de Herrera<br />José Damián Ortiz de Castro<br />Manuel Tolsá | style = [[Gotska arhitektura|gotika]], [[plateresco]], [[baročna arhitektura|barok]], [[Neoklasicistična arhitektura|neoklasicizem]] | general_contractor = | groundbreaking = 1573 | completed date = 1813 | construction_cost = | capacity = | length = 128 m | width = 59 m | width_nave = | height = 67 m | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | spire_quantity = | spire_height = | materials = [[tezontle]], kamen chiluca, kamen | extra = {{Infobox World Heritage Site|child=yes | WHS = Historic center of Mexico City, Xochimilco and Central University City Campus of the National Autonomous University of Mexico(UNAM) | State Party = [[Mehika]] | Type = Kulturni | Criteria = ii, iii, iv, v | ID = 412-001, 1250 | Region = Latinska Amerika in Karibi | Year = 1987, 2007 <small><br>11. in 31.</small> | Session = | Link = [https://whc.unesco.org/en/list/412], [https://whc.unesco.org/en/list/1250] | locmapin = | map_caption = }}}} '''Metropolitanska stolnica vnebovzetja v nebesa Najsvetejše Device Marije''' (špansko: ''Catedral Metropolitana de la Asunción de la Santísima Virgen María a los cielos'') je stolna cerkev Katoliške nadškofije Mehike.<ref name="View of Guadalupe">{{navedi splet |url=http://www.peerlesstravel.com/view/176:11/israel/Guadalupe/ |title=View of Guadalupe |access-date=2012-05-22 |publisher=PEERLESS |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428213219/http://peerlesstravel.com/view/176:11/israel/Guadalupe/ |archive-date=2012-04-28 |url-status=dead }}</ref> Stoji na vrhu nekdanjega [[Azteki|asteškega]] svetega okrožja v bližini [[Templo Mayor]] na severni strani trga Plaza de la Constitución ([[Zócalo]]) v središču Ciudad de Méxica. Stolnica je bila zgrajena v odsekih od 1573 do 1813 okoli prvotne cerkve, ki je bila zgrajena kmalu po [[Španski imperij|španski osvojitvi]] [[Tenochtitlan]]a in jo sčasoma v celoti nadomestila. Španski arhitekt Claudio de Arciniega je načrtoval gradnjo, navdih pa je dobil iz [[gotska arhitektura|gotskih]] stolnic v Španiji.<ref name="Encarta">{{navedi splet|url=http://es.encarta.msn.com/encyclopedia_761586713/Catedral_de_M%C3%A9xico.html |title=Catedral metropolitana de México |access-date=2008-09-18 |publisher=MSN |archive-url=https://www.webcitation.org/5kwKd4Ddo?url=http://es.encarta.msn.com/encyclopedia_761586713/Catedral_de_M%C3%A9xico.html |archive-date=2009-10-31 |url-status=dead }}</ref> Zaradi dolgega obdobja gradnje, slabih 250 let, so na stavbi v nekem trenutku delali tako glavni arhitekti, slikarji, kiparji, mojstri pozlate in drugi umetniki plastike podkraljestva. Dolgo obdobje gradnje je pripeljalo tudi do vključevanja številnih arhitekturnih slogov v zasnovo, vključno gotski, baročni, [[churrigueresque]], neoklasicistični slog, kot so skozi stoletja prišli v modo. Poleg tega je stolnici omogočilo, da v svojo notranjost vključi različne dekoracije, slike, skulpture in opremo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=111&z=14|title=4.3 Artífices de la Catedral de México1|website=Mexico City Metropolitan Cathedral official website|language=es}}</ref><ref>{{navedi splet|title=2.13 Estilos artísticos de la Catedral|language=es|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=51&z=12|website=Mexico City Metropolitan Cathedral website}}</ref> Projekt je bil točka socialne kohezije, saj je vključeval veliko generacij in družbenih razredov, vključno s cerkvenimi oblastmi, vladnimi oblastmi in različnimi verskimi redovi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=114&z=4|title=1. Historia de la Catedral de México Introducción1|website=Mexico City Metropolitan Cathedral official website|language=es}}</ref> Vpliv katoliške cerkve na javno življenje je pomenil, da je bila stavba pogosto prizorišče zgodovinsko pomembnih dogodkov v [[Nova Španija|Novi Španiji]] in neodvisni Mehiki. Ti vključujejo kronanje [[Augustin de Itúrbide|Agustína de Iturbida]] in Ane Maríe Huarte za mehiška cesarja s strani predsednika kongresa; pogreb omenjenega cesarja; pokop do leta 1925 več junakov osamosvojitve, kot sta [[Miguel Hidalgo|Miguel Hidalgo y Costilla]] in [[José María Morelos]]; spori med liberalci in konservativci, ki so nastali zaradi ločitve cerkve in države v reformi; zaprtje stavbe v času verske vojne ''La Cristiada''; praznovanja dvestoletnice neodvisnosti, med drugim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=155&z=30|title=Restos de líderes independentistas en la Catedral de México|language=es|website=Mexico City Metropolitan Cathedral official website}}</ref> Stolnica je obrnjena proti jugu. Približne mere te cerkve so širina 59 metrov, dolžina 128 metrov in višina 67 metrov do vrha stolpov. Sestavljena je iz dveh [[zvonik]]ov, osrednje [[kupola|kupole]], treh glavnih [[portal]]ov. Ima štiri fasade, ki vsebujejo portale s stebri in kipi. Ima pet [[cerkvena ladja|ladij]], sestavljenih iz 51 [[obok]]ov, 74 [[lok (arhitektura)|lok]]ov in 40 [[steber|stebrov]]. Oba zvonika vsebujeta skupaj 25 [[zvon]]ov. Tabernakelj (''Sagrario Metropolitano''), ki meji na stolnico, vsebuje [[krstilnica|krstilnico]] in služi za registracijo župljanov. Obstaja pet velikih, okrašenih [[oltar|oltarjev]], [[zakristija]], [[prezbiterij|kor]], korno območje, hodnik in [[kapiteljska dvorana|kapiteljsko dvorano]]. Štirinajst od šestnajstih kapel stolnice je odprtih za javnost. Vsaka kapela je posvečena drugemu svetniku ali svetnikom, vsako pa je sponzoriral verski ceh. Kapele vsebujejo okrašene oltarje, [[oltarni nastavek|oltarne slike]], [[retabel]], slike, pohištvo in skulpture. Stolnica je dom dveh največjih [[orgle|orgel]] iz 18. stoletja v Ameriki. Pod stolnico je [[kripta]], v kateri so ostanki številnih nekdanjih nadškofov. Stolnica ima približno 150 oken. V stoletjih je stolnica utrpela škodo. [[Požar]] leta 1967 je uničil pomemben del notranjosti. Obnovitvena dela, ki so sledila, so odkrila številne pomembne dokumente in umetnine, ki so bile prej skrite. Čeprav je bila stolnica zgrajena na trdnih temeljih<ref name="EncMex">{{cite encyclopedia |editor-last=Alvarez |editor-first=Jose Rogelio |encyclopedia=Enciclopedia de Mexico |title=Catedral de Mexico |year=2000 |volume=3 |location=Mexico City |isbn=1-56409-034-5|language=es}}</ref>, so mehka glinena tla, na katerih je zgrajena, ogrožala njeno strukturno celovitost. Znižanje podtalnice in pospešeno pogrezanje sta povzročila, da je bila struktura dodana na seznam 100 najbolj ogroženih območij Svetovnega sklada za spomenike (World Monuments Fund). Obnovitvena dela, ki so se začela v 1990-ih, so stolnico stabilizirala, leta 2000 pa so jo odstranili s seznama ogroženih.<ref name="Sacred Destinations">{{navedi splet|url=http://www.sacred-destinations.com/mexico/mexico-city-cathedral.htm |title= Metropolitan Cathedral Mexico City |access-date=2008-09-18 |publisher=Sacred Destinations}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje: velika cerkev === Po španskem osvajanju Azteškega imperija in po tem, ko se je [[Hernán Cortés]] vrnil z raziskovanja današnjega [[Honduras]]a, so se [[konkvistador]]ji odločili zgraditi cerkev na mestu Templo Mayor v asteškem mestu Tenochtitlan, da bi utrdili špansko oblast nad novo osvojenem ozemlju. Obstajajo dokazi o obstoju velikega templja, posvečenega bogu [[Quetzalcoatl]]u, templja, posvečenega bogu Huītzilōpōchtliju <ref name="Krickeberg">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=fbVVAAAAMAAJ|title=Las antiguas culturas mexicanas|author=Walter Krickeberg|publisher=Economic Culture Fund|year=1964|pages=109}}</ref> in drugih manjših stavb. Arhitekt Martín de Sepúlveda je bil prvi direktor projekta med letoma 1524 in 1532, Juan de Zumárraga pa prvi škof škofovskega sedeža v Novem svetu. Stolnica Zumárraga je bila v severovzhodnem delu današnje stolnice. Imela je tri ladje, ločene s toskanskimi stebri, na osrednjem stropu so bile zapletene gravure, ki jih je izdelal Juan Salcedo Espinosa, pozlatila pa sta jih Francisco de Zumaya in Andrés de la Concha. Glavna vrata so bila verjetno v renesančnem slogu. Kor je imel 48 svečanih stolov, ki sta jih ročno izdelala Adrián Suster in Juan Montaño iz lesa ''pinus ayacahuite'' (mehiški beli bor). Za gradnjo so uporabili kamne uničenega templja boga Huītzilōpōchtlija, boga vojne in glavnega božanstva Aztekov. Kljub vsemu je bila ta cerkev kmalu nezadostna zaradi vse večjega pomena prestolnice podkraljestva Nove Španije. To prvo cerkev je po buli z dne 9. septembra 1534<ref>{{navedi knjigo |title=Manual compendio de el regio patronato indiano |language=es |author=Antonio Joachín Ribadeneyra Barrientos |year=1755 |pages=408–409 |oclc=433639112 |url=http://bdh-rd.bne.es/viewer.vm?id=0000147729&page=462 |access-date=2021-08-12 |archive-date=2021-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210812180851/http://bdh-rd.bne.es/viewer.vm?id=0000147729&page=462 |url-status=dead }}</ref> povzdignil v stolnico kralj [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], cesar Svetega rimskega cesarstva in [[papež Klemen VII.]], Kasneje pa jo je [[papež Pavel III.]] leta 1547 imenoval metropolitska.<ref name="monumentos-de-mejico">{{navedi knjigo|title=Monumentos de Mejico|year=1981|author1=Pedro Gualdi|author2=Luis Ortiz Macedo|author3=Claire Giannini Hoffman|publisher=Fomento Cultural Banamex|pages=9|oclc = 906915669}}</ref> [[File:Mexico Dic 06 045 1.jpg|thumb|right|Stolnica iz ulice Madero]] Ta majhna, revna cerkev, ki so jo omalovaževali vsi kronisti, in so ocenili, da ni vredna tako slavnega novega mesta, je dolga leta slabo opravljala svoje storitve. Kmalu je bilo ukazano, da se postavi nova cerkev, sorazmerno razkošna glede na veličino kolonije, vendar je to novo podjetje je na začetku naletelo na mnogo ovir in težav pri nadaljevanju, da je stara stolnica še dolgo služila svojemu. [[File:Catedral Metropolitana, México D.F., México, 2013-10-16, DD 79.JPG|thumb|upright|Glavni vhod]] Ker je bilo do zaključka nove cerkve še daleč, njena gradnja se je pa že začela, so se leta 1584 odločili, da bodo staro stolnico, ki je bila v zelo slabem stanju, popolnoma popravili, da bi v njej praznovali tretji mehiški deželni svet.<ref>{{cite journal |last1=López-Cano |first1=Martínez |last2=Pilar |first2=María del |title= Decretos del Concilio Tercero Provincial Mexicano (1585), edición histórico crítica y estudio preliminar de Luis Martínez Ferrer|trans-title=Decrees of the Mexican Third Provincial Council (1585) |language=es |journal= Estudios de Historia Novohispana|date=June 2012 |volume=46 |issue=46 |pages=201–204 |doi= 10.22201/iih.24486922e.2012.046.32492 |url=http://www.scielo.org.mx/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0185-25232012000100007 |doi-access=free }}</ref> [[File:BackCathedralMexicoCity.JPG|thumb| Zadnji del stolnice, obrnjen proti ulici República de Guatemala]] Cerkev je bila nekoliko daljša kot pročelje nove stolnice; njene tri ladje so bile široke 30 metrov in so bile pokrite, osrednja s paličjem, tiste ob straneh z vodoravnimi tramovi. Poleg vrat ''puerta del Perdón'' je imela še vrata ''puerta de los Canónigos'', morda tretja ''Placeta del Marqués''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=16&z=1|title=La Primitiva Catedral de México1|website=Mexico City Metropolitan Cathedral official website|language=es}}</ref> Leta kasneje je bila stolnica zaradi svoje funkcije premajhna. Leta 1544 so cerkvene oblasti že odredile gradnjo nove in bolj razkošne stolnice. <center> {{Gallery | title = <center>'''Stolnici v Jaénu in Valladolidu sta navdihnili cerkev v Ciudad de Méxicu '''</center> | width = 160 | height = 120 |File:Jaén Cathedral.png | Jaénska stolnica. |File:Valladolid (España), Catedral. Proyecto ideal de Juan de Herrera, según Chueca-Goitia..JPG |Projekt stolnice v Valladolidu. }} </center> === Začetek del === {{quote|Skoraj vse ameriške stolnice tega obdobja prve renesanse sledijo vzoru iz Jaéna, katere prvi kamen je bil položen leta 1540. S pravokotnim tlorisom in največ z osmerokotno kapelo so stolnice v Ciudad de Méxicu, v Puebli. . (...) Zelo verjetno je, da so se zgledovali tudi po herrerovskem modelu stolnice v Valladolidu, načrtovana leta 1580.<ref name="El_arte_hispanoamericano">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=_4Kui3zXMigC|title=El arte hispanoamericano|year=1988|author=Fernando Arellano|publisher=Universidad Católica Andrés Bello|pages=88–91|isbn=9789802440177}}</ref>}} Leta 1552 je bil dosežen dogovor, po katerem bi stroške nove stolnice delili španska krona, Comendadores in domorodni prebivalci pod neposredno oblastjo nadškofa Nove Španije. Prvi načrti so se začeli leta 1562. V okviru projekta za gradnjo jei takratni nadškof Alonso de Montúfar predlagal monumentalno stavbo, sestavljeno iz sedmih ladij, ki bi temeljila na zasnovi stolnice v Sevilji; projekt, ki bi po besedah samega Montúfarja trajal 10 ali 12 let. Teža dela takšnih dimenzij v tleh močvirnatega izvora bi zahtevala posebno podlago. Sprva so bili postavljeni prečni nosilci za izgradnjo ploščadi, kar je zahtevalo visoke stroške in stalno odvodnjavanje, na koncu se je ta projekt opustil ne le zaradi zgoraj omenjenih stroškov, ampak tudi zaradi poplav, ki jih je utrpelo središče mesta. Takrat so ob podpori avtohtonih tehnik na veliko globino zabili trdne lesene hlode, približno dvajset tisoč teh hlodov na površini šest tisoč kvadratnih metrov. Projekt se je iz prvotnih sedmih ladij zmanjšal na le pet: eno glavno, dve procesijski in dve stranski s 16 kapelami. Gradnja se je začela z modeli, ki sta jih ustvarila Claudio de Arciniega in Juan Miguel de Agüero, po navdihu španskih stolnic Jaén in Valladolid. Leta 1571 sta z nekaj zamude namestnik Martín Enríquez de Almanza in nadškof Pedro Moya de Contreras postavila prvi kamen sedanje cerkve. Stolnica se je začela graditi leta 1573 okoli obstoječe cerkve, ki je bila porušena, ko so dela dovolj napredovala, da so v njej delovale osnovne funkcije cerkve. [[File:Croquis de Catedral Metropolitana CD Mexico.svg|thumb|right| Skica stolnice]] Dela so se začela z orientacijo sever -jug, v nasprotju z večino stolnic, zaradi podtalnice, ki bi vplivala na stavbo s tradicionalno orientacijo vzhod-zahod, odločitev je bila sprejeta leta 1570. Najprej sta bila zgrajena kapitelj in zakristija; gradnja obokov in ladij je trajala sto let. === Razvoj konstrukcije === [[File:Mexico_City,_Metropolitan_Cathedral,_Kodachrome_by_Chalmers_Butterfield.jpg|thumb|right|300px| Stolnica leta 1940.]] Začetek del je bil v blatnem in nestabilnem terenu, ki je delo otežil, zato sta bila Tezontle (porozna, močno oksidirana vulkanska kamnina) in kamen Chiluca priljubljena kot gradbena materiala na več področjih, saj sta ta lažja. Leta 1581 so začeli postavljati zidove, leta 1585 pa so se začela dela v prvi kapeli, takrat so bila imena kamnosekov, ki so delali na delu: v kapelah je klesal Juan Arteaga, v nišah pa Hernán García de Villaverde, ki je delal tudi na stebrih Toral, katerih medije je oblikoval Martín Casillas. Leta 1615 so stene dosegle polovico skupne višine. Notranjost se je leta 1623 začela z zakristijo<ref name="ciudadmexico">{{navedi splet |url=http://www.ciudadmexico.com.mx/atractivos/catedral.htm |title=Cathedral Metropolitan |access-date=2008-09-18}}</ref>, prejšnja cerkev pa je bila ob zaključku porušena. 21. septembra 1629 je delo prekinila poplava, ki jo je utrpelo mesto, v kateri je voda dosegla dva metra višine in povzročila škodo na glavnem trgu<ref name="EncMex2000">{{cite encyclopedia |editor-last=Alvarez |editor-first=Jose Rogelio |year=2000 |encyclopedia= Enciclopedia de Mexico |location=Mexico City |isbn=1-56409-034-5|volume= 16 |pages=8273–8280|language=es}}</ref>, danes imenovanem Plaza del Zócalo, in drugih delih mesta. Zaradi škode so začeli razmišljati o gradnji nove stolnice v hribih Tacubaya, zahodno od mesta, vendar je bila ideja zavržena in projekt se je nadaljeval na istem mestu, pod vodstvom Juana Gómeza de Trasmonteja, notranjost je bila dokončana in posvečena leta 1667. Nadškof Marcos Ramírez de Prado y Ovando je drugo posvetilo opravil 22. decembra 1667, v letu, ko je bil zadnji obok zaprt. Datum posvetitve (v tistem času brez zvonikov, glavne fasade in drugih elementov, zgrajenih v 18. stoletju) so bili stroški gradnje enaki 1.759.000 pesosov. Te stroške so v veliki meri pokrili španski kralji Filip II., Filip III., Filip IV. in Karel II. Priloge k osrednjemu jedru stavbe bi se skozi leta dodajale so bile Semeniški kolegij, kapela Animas ter zgradbe Tabernakelj in Kurija. Leta 1675 je bil dokončan osrednji del glavne fasade, delo arhitekta Cristóbala de Medine Vargas, ki je vključeval lik Marijinega vnebovzetja, naslov, ki mu je posvečena stolnica, in skulpture sv. Jakoba in apostola Andreja, ki ga varuje. V preostalem delu 17. stoletja sta arhitekta Juan Lozano in Juan Serrano zgradila prvo telo vzhodnega stolpa. Glavni portal stavbe in portali na vzhodni strani so bili zgrajeni leta 1688, zahodni pa leta 1689. Dokončali so tudi šest opornikov, ki podpirajo strukturo na strani glavne fasade, in dna, ki podpirajo oboke glavne ladje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=28&z=6|title=1.2.9 Las Obras de la Catedral Durante el Resto del Siglo XVII1|website=Mexico City Metropolitan Cathedral official website|language=es}}</ref> V 18. stoletju je bilo malo storjenega za dokončanje gradnje stolnice; predvsem zato, ker je bila v svoji notranjosti dokončana in je omogočala vse slovesnosti, in torej ni bilo nujno nadaljevati z delom na tem, kar manjka. Čeprav je bilo delo dejansko prekinjeno, so se nekatera dela v notranjosti nadaljevala; do leta 1737 je bil mojster graditelj Domingo de Arrieta. V družbi mojstra arhitekture Joséja Eduarda de Herrere je izdelal stojala, ki obkrožajo kor. Leta 1742 je mojster arhitekture Manuel de Álvarez skupaj s Herrero odločal o projektu prezbiterija, ki ga je predstavil Jerónimo de Balbás. Leta 1787 je bil arhitekt José Damián Ortiz de Castro izbran na natečaju, na katerem je naložil projekte Joséja Joaquína Garcíe de Torresa in Isidra Vicente de Balbása za vodenje gradbenih del zvonikov, glavne fasade in kupole. Za gradnjo stolpov je mehiški arhitekt Ortiz de Castro zasnoval projekt, s katerim bi bila učinkovita proti potresom; drugo telo, ki je videti prodorno in ima zvonasto končno obdelavo. Njegovo vodenje pri projektu se je nadaljevalo vse do njegove smrti leta 1793. Ko ga je zamenjal Manuel Tolsá, arhitekt in kipar neoklasicističnega sloga, ki je v državo prispel leta 1791. Tolsá je bil zadolžen za dokončanje dela stolnice. Rekonstruira nizke in nesorazmern kupole, oblikuje projekt, ki je sestavljen iz odpiranja večjega obroča, na katerem je zgrajena krožna ploščad, da se od tam dvigne veliko višja lanterna. Vključuje kipe in balustrade. Pročelje je kronal s figurami, ki simbolizirajo tri teološke vrline (vero, upanje in ljubezen).<ref>{{navedi knjigo|title=Obras maestras del arte colonial : exposición homenaje a Manuel Toussaint (1890-1990) : catálogo.|location=Mexico City|author=Manuel Toussaint|year=1990|oclc=25913924}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.catedralmetropolitanademexico.mx/apps/publications/info/?a=31&z=6|title=1.2.12 Conclusión de la Obra1|website=Mexico City Metropolitan Cathedral|language=es}}</ref>< <gallery mode="packed" caption=" Zgodovinske fotografije stolnice."> File:Nebel Voyage 48 Plaza Mayor de Mexico.jpg|''Plaza Mayor de México (danes Plaza del Zócalo)'', 1836 File:Nebel Mexican War 12 Scott in Mexico City.jpg|'' Vhod generala Scotta v Mehiko'', 1851 File:Julio Michaud E Hijo c1860 n7 Cathedral.JPG | Pogled na stolnico c.1860 File:Julio Michaud E Hijo c1860 n6 Sagrario Cathedrale.JPG | Pogled na tabernaklj c. 1860 File:Catedral Mexico 1880-1900.tif | Pogled na stolnico med letoma 1880 in 1887, ko so azteški sončni kamen prestavili v Museo de la Calle de Moneda </gallery> == Zunanjost == === Fasada in portali === [[File:MainPortalCathedralDF.JPG|thumb|upright|right| Glavni portal s pogledom na uro]] Glavna fasada stolnice je obrnjena proti jugu. Glavni [[portal]] je najvišji od treh portalov stolnice. Kip [[sveti Peter|svetega Petra]] in [[sveti Pavel|Pavla]] stoji med stebri portala, [[sveti Andrej]] in [[Jakob Gospodov brat|Jakob]] pravični pa sta upodobljena na sekundarnih vratih. V središču teh vrat je visoki relief ''[[Marijino vnebovzetje]]'', ki ji je stolnica namenjena. To podobo spremljajo podobe [[sveti Matej|svetega Mateja]] in svetega Andreja. Grb Mehike je nad vrati, z orlovimi krili. Na samem vrhu portala je stolp z uro s kipi [[vrlina|kreposti]], ki predstavljajo [[vera (božja krepost)|vero]], [[upanje (teološka vrlina)|upanje]] in [[ljubezen|dobrodelnost]], ki ga je ustvaril kipar [[Manuel Tolsá]]. Zahodna fasada je bila zgrajena leta 1688 in obnovljena leta 1804. Ima tridelni portal s podobami štirih evangelistov. Na zahodnem portalu je relief, ki prikazuje Jezusa, ki predaja nebeške ključe svetemu Petru. Vzhodna fasada je podobna zahodni. Reliefi na vzhodnem portalu prikazujejo ladjo s štirimi apostoli s svetim Petrom na čelu. Naslov tega reliefa je ''Cerkvena ladja, ki pluje po morjih večnosti''. Severna fasada, zgrajena v 16. stoletju v slogu Herrerske renesanse, je najstarejši del stolnice in je dobila ime po Juanu de Herreri, arhitektu samostana [[El Escorial]] v Španiji. Medtem ko sta vzhodna in zahodna fasada starejši od večine preostale stavbe, ima njihovo tretje nadstropje ''salomonove'' - zvite stebre, ki so povezani z baročnim obdobjem. Vsi visoki reliefi portalov stolnice so bili navdihnjeni z delom flamskega slikarja [[Peter Paul Rubens|Petra Paula Rubensa]]. === Zvoniki === Zvoniki so delo umetnika Joséja Damiana Ortiza de Castra iz Xalapa. Pokriti so z zvonasto streho iz tezontla, pokritega z belim kamnom chiluco. Ortiz de Castro je bil zadolžen za gradnjo stolnice v drugi polovici 18. stoletja, dokler ni nepričakovano umrl. Za dokončanje je bil najet Manuel Tolsá iz Valencije, ki je v Ciudad de Méxicu zgradil druge pomembne stavbe. Na tem mestu je stolnica nastajala že 240 let. Dodal je neoklasicistično zgradbo z uro, kipe treh teoloških vrlin (vera, upanje in dobrodelnost), visoko [[balustrada|balustrado]], ki obdaja stavbo in kupolo, ki se dviga nad [[transept]]om. Stolnica ima 25 zvonov - osemnajst jih visi na vzhodnem zvoniku in sedem na zahodnem. Največji zvon se imenuje ''Santa Maria de Guadalupe'' in tehta okoli 13.000 kilogramov. Drugi veliki zvonovi se imenujejo ''Doña Maria'', ki tehta 6900 kilogramov in ''La Ronca'' (hripav), poimenovan zaradi svojega ostrega tona. ''Doña Maria'' in ''La Ronca'' sta bila postavljena leta 1653, največji zvon pa pozneje leta 1793. Kipi v zahodnem stolpu so delo Joséja Zacaríasa Core in predstavljajo [[papež Gregor VII.|papeža Gregorja VII.]], [[Avguštin iz Hipona|svetega Avguština]], Leandra iz Sevilje, svetega Fulgencija iz Cartagene, sv. [[Frančišek Ksaverij|Fračiška Ksaverija]] in [[Sveta Barbara|sv. Barbaro]]. Kipi na vzhodnem stolpu so avtorja Santiaga Cristóbala Sandovala in prikazujejo Emilio, sveto Rožo iz Lime, [[sveta Marija|Marijo]] (Jezusovo mater), [[Ambrož Milanski|Ambroža]], [[sveti Hieronim|Hieronima]], Filipa Jezusa, [[Hipolit Rimski|Hipolita Rimskega]] in Izidorja Delavca. Leta 1947 je zvonar začetnik umrl v nesreči, ko je poskušal premakniti enega od zvonov, medtem ko je stal pod njim. Zvon je zamahnil nazaj in ga zadel v glavo ter ga takoj ubil. Zvon so nato »kaznovali« z odstranitvijo kemblja. V naslednjih letih je bil zvon znan kot ''la castigada'' (kaznovan) ali ''la muda'' (nemi). Leta 2000 je bil kembelj ponovno nameščen v zvonec.<ref name="eluniversal_lacastigada">{{navedi splet |last=Cancino |first=Fabiola |title=Restauran el reloj de la Catedral tras nueve años |publisher=El Universal Online México, S.A. de C.V |date=2006-07-21 |url=http://www.eluniversal.com.mx/ciudad/vi_77995.html |access-date=2009-01-10 |archive-date=2009-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090520015004/http://www.eluniversal.com.mx/ciudad/vi_77995.html |url-status=dead }}</ref> Oktobra 2007 je bila v podnožju kamnite bazev južnem zvoniku stolnice najdena časovna kapsula. Postavljena je bil leta 1742, domnevno za zaščito stavbe pred poškodbami. Svinčena škatla je bila napolnjena z verskimi artefakti, kovanci in pergamenti in skrita v votli kamniti krogli. Krogla je bila označena z datumom 14. maj 1791, ko je bil postavljen najvišji kamen stavbe. Nova časovna kapsula bo postavljena v kamnito kroglo, ko bo ponovno zaprta.<ref name="timecapsule">{{navedi novice |last=PMC |title=Found atop Mexico City Cathedral - Time capsule from 1791 |url=http://mexicotrucker.com/2008/01/17/found-atop-mexico-city-cathedral-time-capsule-from-1791/ |date=2008-01-17 |access-date=2008-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090520001117/http://mexicotrucker.com/found-atop-mexico-city-cathedral-time-capsule-from-1791|archive-date=2009-05-20}}</ref> === Tabernakelj === Desno od glavne stolnice je metropolitanski tabernakelj (špansko ''Sagrario Metropolitano'') zgradil Lorenzo Rodríguez v času baroka med letoma 1749 in 1760 za shranjevanje arhivov in oblačil nadškofa.<ref name="lonely">{{navedi knjigo |title=Lonely Planet Mexico City |url=https://archive.org/details/mexicocity0000nobl |last=Noble |first=John |year=2000 |publisher=Lonely Planet Publications |location=Oakland, CA |language=es |isbn=1-86450-087-5 |pages=[https://archive.org/details/mexicocity0000nobl/page/110 110]–111}}</ref> Deloval je in še naprej deluje kot kraj za sprejemanje evharistije in registracijo župljanov. [[File:EntranceSagrariumDF.JPG|right|thumb|upright| Južno pročelje tabernaklja, ki se odpira proti Zócalu.]] Prva cerkev, zgrajena na mestu stolnice, je tudi imela tabernakelj, vendar njegova natančna lokacija ni znana. Med gradnjo stolnice je bil tabernakelj nameščen v današnjih kapelah sv. Izidorja in Matere Božje Agonske iz Granade. Vendar so se v 18. stoletju odločili zgraditi stavbo, ki bo ločena, a še vedno povezana z glavno stolnico. Zgrajen je iz tezontla (rdečkasto porozne vulkanske kamnine) in belega kamna v obliki grškega križa z južno fasado, obrnjeno proti Zócalu. Z glavno stolnico je povezan s kapelo sv. Izidorja. [[File:MainAltarSagrariumDF.JPG|thumb|left|upright| Glavni oltar Tabernaklja]] Notranjost vsakega krila ima ločeno uporabo. V zahodnem krilu je [[krstilnica]], na severu je glavni oltar, glavni vhod in notarski prostor, ločen z notranjimi vogalnimi stenami iz kamna chiluca in tezontla. Chiluca, bel kamen, pokriva stene in tla, tezontle pa okvirje vrat in oken. Nad [[križni kvadrat|križiščem]] strukture je osmerokotna kupola, uokvirjena z loki, ki tvorijo ukrivljene trikotnike, ki se srečajo na vrhu kupole. Glavni oltar je v okrašenem churrigueresque slogu in ga je izdelal avtohtoni umetnik Pedro Patiño Ixtolinque. Odprt je bil leta 1829. Zunanjost baročno oblikovanega tabernaklja je skoraj v celoti okrašena z okraski, kot so na primer police z nišami, plapolajoče draperije in številni kerubini. Rezbarije sadja, kot so grozdje in granatna jabolka, so bile ustvarjene v obliki obrednih daritev, ki simbolizirajo Kristusovo kri in Cerkev. Med cvetličnimi elementi lahko najdemo vrtnice, marjetice in različne vrste štirilistnih cvetov, vključno z avtohtonim ''chalchihuite''. Tabernakelj ima dva glavna zunanja vhoda; enega proti jugu, obrnjen proti Zócalu, drugi pa proti vzhodu proti ulici Seminario. Južna fasada je bogateje okrašena kot vzhodna. Ima temo poveličevanja evharistije s podobami apostolov, cerkvenih očetov, svetnikov, ki so ustanovili verske redove, mučenikov, pa tudi s prizori iz Svetega pisma. Zoomorfne reliefe lahko najdemo skupaj z antropološkimi reliefi, vključno z divjanjem leva in orlom iz grba Mehike. Vzhodna fasada je manj ambiciozna, vendar vsebuje figure iz Stare zaveze ter podobe Janeza Nepomuka in Ignacija Lojolskega. Tu so vpisani tudi datumi gradnje faz tabernaklja. == Notranjost == === Oltarji === ==== Glavni oltar ==== Ta je izginil v 1940-ih. Ob jubileju leta 2000 je bila narejena nova oltarna miza, ki je nadomestila prejšnjo. Zgradil jo je v modernističnem slogu arhitekt Ernesto Gómez Gallardo. ==== Oltar odpuščanja ==== [[File:Catedral Metropolitana, México D.F., México, 2013-10-16, DD 84.JPG|thumb|upright|right|Oltar odpuščanja]] Oltar odpuščanja (špansko ''Altar del perdón'') je na sprednji strani glavne ladje. To je prvi notranjosti, ki se vidi ob vstopu v stolnico. Bil je delo španskega arhitekta Jerónima Balbása in predstavlja prvo uporabo stebra ''estípite'' (obrnjen trikotni pilaster) v Ameriki. O nastanku imena tega oltarja obstajata dve zgodbi. Prva navaja, da so tiste, ki jih je španska inkvizicija obsodila, pripeljali pred oltar, da bi prosili za odpuščanje na onem svetu pred usmrtitvijo. Drugi se nanaša na slikarja Simona Pereynsa, ki je bil kljub temu, da je avtor številnih del stolnice, obtožen bogokletstva. Po zgodbi je Pereyns v zaporu naslikal tako lepo podobo Device Marije, da so mu odpustili zločin.<ref name="forasteros">{{navedi knjigo |title= Guia de Forasteros Centro Historico Ciudad de Mexico |last=Cano de Mier |first=Olga |year=1988 |publisher=Guias Turisticas Banamex |location=Mexico City |language=es |pages=32–37 }}</ref> Ta oltar je bil januarja 1967 poškodovan v požaru, vendar je bil v celoti obnovljen. ==== Oltar kraljev ==== [[File:Altar of the kings.JPG|thumb|upright|left|Oltar kraljev]] Oltar kraljev (špansko ''Altar de los Reyes'') je bil tudi delo Jerónima Balbása v mehiškem baroku ali churrigueresque slogu. Začel ga je delati leta 1718 Balbás v cedri, pozlatil in dokončal Francico Martínez, ki je debitiral leta 1737. Je na zadnji strani stolnice, onkraj Oltarja odpuščanja in kora. Ta oltar je širok 13,75 m, visok 25 m in globok 7,5 m. Zaradi svoje velikosti in globine je dobil vzdevek ''la cueva dorada'' (zlata jama). Ime je dobil po kipih svetniških plemičev, ki so del njegove dekoracije in je najstarejše delo v churrigueresque slogu v Mehiki; izdelovali so ga 19 let. Spodaj, od leve proti desni, je šest ženskih kraljevih svetnic: [[sveta Margareta Škotska]], [[sveta Helena]] iz Konstantinopla, [[Elizabeta Madžarska]], [[Elizabeta Aragonska]], cesarica [[Kunigunda Luksemburška]] in Edith iz Wiltona. Sredi oltarja je šest kanoniziranih kraljev, med njimi so štirje: [[Hermenegild]], vizigotski mučenec, [[Henrik II. Sveti]], sveti rimski cesar, [[Edward Spovednik]] in [[Kazimir IV. Poljski]]. Nad temi štirimi sta svetnika [[Ludvik IX. Francoski]] in [[Ferdinand III. Kastiljski]]. Med temi kralji je oljna slika ''Poklon Treh kraljev]] Juana Rodrigueza Juareza in prikazuje Jezusa kot kralja kraljev. Na zgornjem delu je slika ''Marijino vnebovzetje'' kot nebeške kraljice, obdane z ovalnimi reliefi, eden svetega Jožefa z dojenčkom Jezusom, drugi pa sveta Terezija Ávilska s peresom v roki in Svetim Duhom nad sabo, ki navdihuje naj piše. Nad tem sta figuri Jezusa in Marije med skulpturami angelov, okronanih s podobo Boga Očeta. Ta oltar se obnavlja od leta 2003. === Zakristija === Vrata Herrere se odprejo v zakristijo, najstarejši del stolnice. Je mešanica renesančnega in gotskega sloga. Na stenah so velika platna, ki jih je naslikal Cristóbal de Villalpando, na primer ''Apoteoza svetega Mihaela'', ''Evharistijski triumf'', ''Cerkev bojevnik in Cerkev zmagoslavna'' ter ''Devica apokalipse''. ''Devica apokalipse'' prikazuje vizijo Janeza s Patmosa.<ref name="Epoca">{{cite journal |date=1 April 2002 |title=Catedral Metropolitano: 478 años de historia |journal=Epoca |volume=565 |pages=52–59 |publisher=Archdiocese of Mexico |location=Mexico City |language=es }}</ref> Tu sta tudi dve drugi platni, ''Vstop v Jeruzalem'' in ''Marijino vnebovzetje'', ki ju je naslikal Juan Correa. Dodatna slika, pripisana [[Bartolomé Esteban Murillo|Bartoloméju Estebanu Murillu]], visi v zakristiji. Na severni steni je niša s kipom križa s podobo Kristusa, izklesana v slonovini. Za tem je še ena stena, ki prikazuje Juana Diege ''Gospo Guadalupsko''. Zakristija je nekoč hranila ogrinjalo Juana Diega, na katerem se domnevno pojavlja podoba Device, po veliki poplavi leta 1629 pa so jo zaradi boljše zaščite odstranili iz zakristije. Omara na zahodni steni zakristije, pod sliko ''Device Apokalipse'', je nekoč držala zlate kelihe in skodelice, okrašene z dragimi kamni, ter druge pripomočke. Leta 1957 so lesena tla in ploščad po obodu zakristije zamenjali s kamnom. === Kapele === Šestnajst kapel stolnice je bilo dodeljenih verskim cehom in vsaka je posvečena svetniku. Vsaka od dveh stranskih ladij vsebuje sedem kapel. Drugi dve sta nastali kasneje na vzhodni in zahodni strani stolnice. Zadnji dve nista odprti za javnost. V nadaljevanju je opisanih le nekaj kapel: ==== Kapela Matere Božje Agonije Granade ==== [[File:ChapelAgoniesGranadaDF.JPG|thumb|upright|right| Kapela Matere Božje Agonije v Granadi]] Kapela Matere Božje Agonije Granade (špansko ''Capilla de Nuestra Señora de las Angustias de Granada'') je bila zgrajena v prvi polovici 17. stoletja in je prvotno služila kot zakristija. Gre za kapelo v srednjeveškem slogu z rebrastim obokom in dvema razmeroma preprostima oltarjema. Ozka oltarna slika vsebuje o svetega Rafaela, nadangela in mladega Tobija, slika iz 16. stoletja, pripisana flamskemu slikarju Maertenu de Vosu. Na vrhu te oltarne slike je podoba ''Matere Božje z gore Karmel'', nad tem pa slika ''Zadnje večerje''. Na hrbtni strani kapele je slika ''Mati Božja Agonije Granade''. ==== Kapela sv. Izidorja ==== Kapela svetega Izidorja (špansko ''Capilla de San Isidro'') je bila prvotno zgrajena kot dodatek med letoma 1624 in 1627, nekoč pa je bila uporabljena kot krstilnica. Njen obok vsebuje mavčne odlitke, ki predstavljajo vero, upanje, dobrodelnost in pravičnost, ki veljajo za osnovne kreposti v katoliški veri. Po izgradnji tabernaklja so jo preuredili v kapelo, njena vrata pa so predelali v churrigueresque slogu. ==== Kapela Brezmadežnega spočetja ==== [[File:ChapelImmacConceptionDF.JPG|thumb|upright|left| Kapela Brezmadežnega spočetja]] Kapela Brezmadežnega spočetja (špansko ''Capilla de la Inmaculada Concepción'') je bila zgrajena med letoma 1642 in 1648. Ima churrigueresque oltarno podobo, ki zaradi pomanjkanja stebrov najverjetneje izvira iz 18. stoletja. Oltar je uokvirjen s frizom - namesto s stebri - in nad njim je slika ''Brezmadežno spočetje''. Oltar je obdan s slikami Joséja de Ibarre, ki se nanašajo na Kristusov pasijon in različne svetnike. V kapeli je tudi platno ''svetega Krištofa'', ki ga je leta 1588 naslikal Simon Pereyns, in ''Bičanje Baltasarja de Echave Orio'', naslikano leta 1618. Oltarna slika na desni strani <ref>In the chapels, the terms "left-hand" and "right-hand" are used with reference to the main altar of each chapel.</ref> je tudi posvečena ''Brezmadežnemu spočetju'' in jo je podaril Kolegij svetih Petra in Pavla. Ta kapela hrani posmrtne ostanke frančiškanskega fratra Antonia Margila de Jesúsa, ki je bil evangeliziran na današnjem severu Mehike. ==== Kapela Gospe Guadalupske ==== Kapela Matere Božje Guadalupske (špansko ''Capilla de Nuestra Señora de Guadalupe'') je bila zgrajena leta 1660. To je bila prva krstilnica stolnice in dolgo časa je bila kraj za Bratovščino Najsvetejšega zakramenta, ki je imela veliko močnih dobrotnikov. Okrašena je v neoklasicističnem slogu 19. stoletja, delo arhitekta Antonia Gonzaleza Vazqueza, direktorja Akademije v San Carlosu. Glavna oltarna slika je posvečena ''Devici iz Guadalupski'', stranski oltarji pa Janezu Krstniku in San Luisu Gonzagi. ==== Kapela Matere Božje iz Antigve ==== [[File:Nuestra Señora la Antigua.JPG|thumb|upright|right|mati Božja iz Antigve]] Kapelo Matere Božje iz Antigve (špansko ''Capilla de Nuestra Señora de La Antigua'') je sponzorirala in zgradila med letoma 1653 in 1660 Bratovščina glasbenikov in organistov, ki je spodbujala predanost tej Devici. Na oltarni sliki je podoba Device, kopija slike, najdene v stolnici v Sevilji. To kopijo je v Novo Španijo prinesel nek trgovec. Dve drugi sliki prikazujeta ''Rojstvo Device'' in ''Predstavitev v templju''. Obe je naslikal Nicolás Rodriguez Juárez. ==== Kapela sv. Petra ==== Kapela svetega Petra (špansko ''Capilla de San Pedro'') je bila zgrajena med letoma 1615 in 1620 in vsebuje tri zelo okrašene baročne oltarne slike iz 17. stoletja. Oltar na zadnji strani je posvečen svetemu Petru, čigar skulptura obvladuje oltar. Obdajajo ga podobe iz njegovega življenja iz zgodnjega 17. stoletja, ki jih je naslikal Baltasar de Echave Orio. Na desni je oltarna slika, posvečena Sveti družini, z dvema slikama Juana de Aguilere iz Firenc, imenovani ''Sveta družina v delavnici svetega Jožefa'' in ''Rojstvo Odrešenika''. Oltarna slika levo je posvečena sveti Tereziji Jezus, katere podoba se pojavi tudi v oknu kapele. Vsebuje štiri slike na kovinskih listih, ki prikazujejo prizore Jezusovega rojstva. Pet oljnih slik prikazuje prizore iz življenja svete Terezije, nad tem pa je polkrožna podoba ''Marijinega kronanja''. Vsa ta dela je v 17. stoletju ustvaril Baltasar de Echave y Rioja. Ta kapela je dom ''Niño Cautivo'' (Ujetnik otrok), figure Otroka Jezusa, ki je bila v Mehiko pripeljana iz Španije. V 16. stoletju jo je izklesal Juan Martínez Montañez v Španiji, stolnica pa jo je kupila. Na poti v Veracruz so pirati napadli ladjo, na kateri je bila, in jo zasegli. Da bi dobili sliko nazaj, je bila plačana velika odkupnina. Danes je slika v kapeli San Pedro ali De las Reliquias.<ref name="cjaramillo">{{navedi splet|url=http://dti.inah.gob.mx/index.php?option=com_content&task=view&id=4072&Itemid=441 |title=Niños Jesus que obran milagros |first=Carmen |last=Mondragón Jaramillo |date=7 January 2010 |publisher=INAH |location=Mexico |language=es |trans-title=Nino Jesus that performs miracles |access-date=January 20, 2010 }}{{dead link|date=June 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tradicionalno so podobo častili tisti, ki iščejo osvoboditev omejitev ali pasti, zlasti finančnih težav ali odvisnosti od drog ali alkoholizma.<ref name="secuestrados">{{navedi novice |title=Santo Niño Cautivo, patrono de los secuestrados |author=El Sol de México |url=http://www.oem.com.mx/oem/notas/n924646.htm |newspaper=Organizacion Editorial Mexicana |location=Mexico City |date=9 November 2008 |access-date=January 20, 2010 |language=es |trans-title=Holy Niño Cautivo, patron of the kidnapped |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303204038/http://www.oem.com.mx/oem/notas/n924646.htm |url-status=dead }}</ref> INAH meni, da je kult Niño Cautivo "neaktiven".<ref name="arraigo">{{navedi novice |title=Tiene arraigo en México la veneración al Niño Dios |url=http://www.eluniversal.com.mx/notas/404275.html |agency=Notimex |newspaper=El Universal |location=Mexico City |date=2 February 2007 |access-date=January 20, 2010 |language=es |trans-title=Veneration of the Niño Dios has deep roots in Mexico |archive-date=2011-12-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111204190114/http://www.eluniversal.com.mx/notas/404275.html |url-status=dead }}</ref> Vendar pa se je ta posebna podoba od leta 2000 spet vrnila kot peticija, ko je bil ugrabljen družinski član in ga odkupil. ==== Kristusova in kapela relikvij ==== [[File:ChapelChristConquistadorsDF.JPG|thumb|upright|left|Kristusa in kapela relikvij]] Kristusova in kapela relikvij (špansko ''Capilla del Santo Cristo y de las Reliquias'') je bila zgrajena leta 1615 in zasnovana z ultrabaročnimi detajli, ki jih je v slabo osvetljeni notranjosti pogosto težko videti. Prvotno je bila znana kot ''Kristus konkvistadorjev''. To ime je izhajalo iz Kristusove podobe, ki naj bi jo stolnici podaril cesar [[Karel V. Habsburški]]. Sčasoma je na njenem glavnem oltarju ostalo toliko relikviarijev, da se je njeno ime sčasoma spremenilo. V okrasju iz 17. stoletja se glavna oltarna slika izmenjuje med rezbarijami bogatega listja in majhnimi glavicami na stebrih v glavnem delu ter majhnimi skulpturami angelov na [[telamon]]ih v sekundarnem delu. Njene niše hranijo skulpture svetnikov, ki uokvirjajo glavno telo. [[Razpelo]] je iz 17. stoletja. [[Predela (oltar)|Predela]] je zaključena s skulpturami angelov in vsebuje tudi 17 majhnih podob svetnikov mučenikov Juana de Herrere. Za temi podobami skriti predelki vsebujejo nekatere ostanke. Glavno sliko je naslikal Jose de Ibarra leta 1737. Okrog oltarja je vrsta slik na platnu, ki prikazujejo ''Kristusov pasijon'' Joseja Villegasa, naslikane v 17. stoletju. Na desni steni je oltar, posvečen Devici zaupanja, okrašen s številnimi churrigueresque figuricami, postavljenimi v niše, stebre in zgornje dele. ==== Kapela svetih angelov in nadangelov ==== Kapela svetih angelov in nadangelov (špansko ''Capilla de los Ángeles'') je bila dokončana leta 1665 z baročnimi oltarji, okrašenimi s salomonovimi stebri. Posvečena je nadangelu Mihaelu, ki je upodobljen kot srednjeveški vitez. Vsebuje veliko glavno oltarno sliko z dvema manjšima oltarnima slikama, ki ju je okrasil Juan Correa. Glavni oltar je posvečen sedmim nadangelom, ki jih predstavljajo kipi, v nišah, ki obdajajo podobe svetega Jožefa, Marije in Kristusa. Nad tem prizorom sta Sveti Duh in Bog Oče. Leva oltarna slika je podobne zasnove in je posvečena angelu varuhu, čigar skulptura je obdana s slikami, ki prikazujejo angelsko hierarhijo. Levo od tega prizor prikazuje svetega Petra, ki je bil izpuščen iz zapora, na desni pa Savla, pozneje svetega Pavla, podrtega s konja, ki ga je naslikal Juan Correa leta 1714. Desna oltarna slika je posvečena Varuhu angelu iz Mehike. ==== Kapela sv. Kozme in Damijana ==== Kapela svetih Kozme in Damijana (špansko ''Capilla de San Cosme y San Damián'') je bila zgrajena, ker sta so ta dva svetnika pogosto klicali v času, ko je Nova Španija trpela zaradi številnih bolezni, ki so jih prinesli konkvistadorji. Glavni oltar je baročen, verjetno zgrajen v 17. stoletju. Oljne slike na lesu vsebujejo prizore svetnikov zdravnikov in so pripisane slikarju Sebastianu Lopezu Davalosu v drugi polovici 17. stoletja. Kapela vsebuje eno majhno oltarno sliko, ki je prišla iz frančiškanske cerkve v Zinacantepcu, zahodno od Ciudad de México in je posvečena Jezusovemu rojstvu. ==== Kapela sv. Jožefa ==== [[File:2013-12-22 El Señor del cacao anagoria.JPG|thumb|upright|right|Gospod kakavovih zrn]] Kapela svetega Jožefa (špansko ''Capilla de San José''), zgrajena med letoma 1653 in 1660, vsebuje podobo ''Naš gospod kakava'', podobo Kristusa, najverjetneje iz 16. stoletja. Njegovo ime je dobilo navdih iz časa, ko so številni avtohtoni častilci dajali milostinjo v obliki kakavovih zrn. Churrigueresque po slogu vsebuje kip [[sgraffito]] svetega Jožefa, zavetnika Nove Španije, glavna oltarna slika je baročna in je iz 18. stoletja. Ta je nekoč pripadala cerkvi Matere Božje Monserratske. Ta oltar vsebuje kipe in kabine z doprsnimi kipi apostolov, vendar ne vsebuje slik. === Orgle === [[File:Catedral Metropolitana, México D.F., México, 2013-10-16, DD 99.JPG|thumb|right|Pogled na orgle izven kornega območja.]] Stolnica je imela v svoji zgodovini morda ducat orgel.<ref name=pepe1>{{navedi knjigo |first=Edward |last=Pepe |chapter=From Spain to the New World: the hiring of the Madrid organist Fabián Pérez Ximeno by Mexico City Cathedral |title=Keyboard Perspectives |volume=IV |year=2011 |pages=27–48 |editor-first=Annette |editor-last=Richards |oclc=803998579 }}</ref> Najstarejše so omenjene v poročilu, napisanem španskemu kralju leta 1530. O najstarejših orglah je ohranjenih le nekaj podrobnosti. Imena graditeljev se začnejo pojavljati konec 16. stoletja. Najstarejša oblika, ki je preživela, so orgle Diega de Sebaldosa, zgrajene leta 1655.<ref name=pepe2>{{navedi knjigo| first=Edward| last=Pepe| chapter=Writing a History of Mexico's Early Organs: A Seventeenth-Century Disposition from the Mexico City Cathedral| editor-first=Thomas| editor-last=Donahue| title=Music and Its Questions: Essays in Honor of Peter Williams| location=Richmond| publisher=OHS Press| date=January 2007| pages=49–74| isbn=978-0-913499-24-5}}</ref> Prve velike orgle za stolnico je v letih 1689–1690 v Madridu zgradil Jorge de Sesma, postavil pa jih je Tiburcio Sanz od leta 1693 do 1695.<ref name=pepe3>{{cite journal| first=Edward| last=Pepe| title=An Organ by Jorge de Sesma for Mexico City Cathedral| url=https://archive.org/details/revista-de-musicologia_2006_29_1/page/127| journal=Revista de Musicología| volume=29| pages=127–162| number=1| date=June 2006| jstor=20798165| publisher=Sociedad Española de Musicologia (SEDEM)| doi=10.2307/20798165}}</ref> Zdaj ima dvoje, ki jih je v Mehiki izdelal José Nassarre iz Španije in jih dokončal do leta 1736, v katerih so elementi orgel iz 17. stoletja. So največje orgle 18. stoletja v Ameriki; so nad stenami kora, na vzhodu in na strani evangelija (zahod).<ref name="Organs">{{cite journal |last=Flentrop |first=Dirk Andries |author-link=|author2=John Fesperman |year=1986 |title=The Organs of Mexico City Cathedral |journal=Smithsonian Studies in History and Technology |volume=47 |author2-link= }}</ref> Oboje orgle, poškodovane v požaru leta 1967, so bile obnovljene leta 1978. Ker sta obe spet propadli, je evangelijske orgle med letoma 2008 do 2009 obnovil Gerhard Grenzing; obnova drugih, ki jih je prav tako naredil Grenzing, je bila zaključena leta 2014 in oboje zdaj lahko igrajo.<ref name=global>{{navedi novice| title=Mexico City's Metropolitan Cathedral completes organ restoration| url=http://www.globalpost.com/dispatch/news/agencia-efe/140305/mexico-citys-metropolitan-cathedral-completes-organ-restoration| agency=EFE| work=Global Post| date=14 May 2014| access-date=2014-09-17|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306020349/http://www.globalpost.com/dispatch/news/agencia-efe/140305/mexico-citys-metropolitan-cathedral-completes-organ-restoration|archive-date=2016-03-06}}</ref> === Kor === Kor je prostor, kjer duhovnik in/ali korna skupina poje psalme. Je v osrednji ladji med glavnimi vrati in velikim oltarjem in je zgrajen polkrožno, podobno kot v španskih stolnicah. Zgradil ga je Juan de Rojas med letoma 1696 in 1697.<ref name="arsvirtual-choir">{{navedi splet|url=http://www.arsvirtual.com/visitas/visitas/catedral_mexico/alta/mexico/mexico.htm |title=Metropolitan Cathedral of Mexico City- The choir |access-date=2008-09-18 |year=2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080828094118/http://www.arsvirtual.com/visitas/visitas/catedral_mexico/alta/mexico/mexico.htm |archive-date=August 28, 2008 }}</ref> Na njegovih straneh je 59 reliefov različnih svetnikov iz mahagonija, oreha, cedre in domačega lesa, imenovanega ''tepehuaje''. Ograjo, ki obdaja kor, je leta 1722 izdelal Sangley Queaulo v Macau na Kitajskem in jo leta 1730 postavil v stolnico. <gallery mode="packed" caption="Kripta nadškofov Mehike."> File:Mexico DF Cathedral.jpg|Pogled na korno pregrado. File:Metropolitan Cathedral of Mexico City Ovedc 05.jpg|Pogled na stransko steno kora File:Catedral Metropolitana, México D.F., México, 2013-10-16, DD 95.JPG|Orgle File:Órgano de la Catedral Metropolitana.JPG|Španske orgle. File:Coro de la Catedral Metropolitana de Ciudad de México.JPG|Mehiške orgle. </gallery> === Kripta === Kripta nadškofov je pod tlemi stolnice pod kapelo kraljev. Vhod v kripto iz stolnice varujejo velika lesena vrata, za katerimi se spuščajo vijugaste rumene stopnice. Tik mimo notranjega vhoda je kamnita lobanja v slogu Mexice. Kot daritev je bil vključen v osnovo kenotafa Juanu de Zumárragi, prvemu mehiškemu nadškofu. Zumárraga je veljal za dobrotnika Indijancev in jih varoval pred zlorabami njihovih španskih gospodarjev. Na vrhu kenotafa je tudi nadškofova skulptura v naravni velikosti. Na stenah je na desetine bronastih plošč, ki označujejo ostanke večine nekdanjih nadškofov Ciudad de Méxica, vključno s kardinalom Ernestom Corripio y Ahumado. Tla so prekrita z majhnimi marmornimi ploščami, ki pokrivajo niše, ki vsebujejo ostanke drugih ljudi.<ref name="fox">{{navedi splet |url=http://fox.presidencia.gob.mx/buenasnoticias/?contenido=19666&pagina=223 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090601193843/http://fox.presidencia.gob.mx/buenasnoticias/?contenido=19666&pagina=223 |url-status=dead |archive-date=1 June 2009 |title=La Cripta de los Arzobispos, una joya escondida en la Catedral |access-date=2008-11-20 |author=Ricardo Pacheco Colín |language=es |publisher=Gobierno de Presidente Fox |date=25 July 2005 }}</ref> Stolnica vsebuje druge kripte in niše, kjer so pokopani drugi verski liki, tudi v kapelah. <gallery mode="packed" caption="Kripta nadškofov Mehike."> File:Criptacatedralmexico.jpg|Kripta File:Catedral y Sagrario Metropolitano 10.jpg|Predšpanska stela File:CRIPTAARZO.JPG|Kripta File:Catedral y Sagrario Metropolitano 13.jpg|Kip Zumárraga File:Catedral y Sagrario Metropolitano 137.jpg|Nadškofova niša </gallery> == Obnova == Potopitev in potresna aktivnost območja sta vplivala na gradnjo stolnice in njen trenutni videz. Dvainštirideset let je bilo potrebno le za postavitev temeljev, ko so bili prvič zgrajeni, ker so že takrat Španci spoznali nevarnost izgradnje tako velikega spomenika v mehki zemlji. Iz političnih razlogov je bila večina, stolnice, a ne vsa, zgrajena na ostankih predšpanskih struktur, kar je od začetka vodilo do neenakomernih temeljev.<ref name="WalkingTour">{{navedi splet |url=http://gomexico.about.com/od/sights/ss/df_walking_4.htm |title=A Walking Tour of Mexico City |access-date=2008-09-18 |publisher=Suzanne Barbezat |date=9 December 2008 |archive-date=2009-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090310153634/http://gomexico.about.com/od/sights/ss/df_walking_4.htm |url-status=dead }}</ref> === Požar 1967 === 17. januarja 1967 ob 21. uri je požar, ki ga je povzročil kratek stik z elektriko, močno poškodoval stolnico. Na ''Oltarju odpuščanja'' je bila poškodovana večina strukture in dekoracije, vključno z izgubo treh slik; ''Sveti obraz'', delo Alonsa Lópeza de Herrere, ''Mučeništvo svetega Boštjana'', delo Francisca de Zumaye in ''Devica odpuščanja'', delo Simona Pereynsa. Kor je izgubil 75 od 99 sedežev, pa tudi sliko Juana Correa skupaj s številnimi shranjenimi knjigami. Dvoje orgla so bile z delnim taljenjem cevi močno poškodovane. Slike Rafaela Jimena y Planasa, Juana Correa in Juana Rodrigueza Juareza so bile poškodovane v drugih delih stolnice. Po požaru so oblasti zabeležile škodo, vendar niso storile ničesar, da bi poskušale obnoviti poškodovano. Med zgodovinarji, arhitekti in preiskovalci so se začele burne razprave, ki so se osredotočile na premik Oltarja odpuščanja, pa tudi na odpravo kornega območja in nekaterih ograj. Leta 1972 so cerkvene oblasti brez dovoljenja zvezne vlade sprožile rušenje kornega območja, vendar so jih te ustavile. Vlada je popisala, kaj je mogoče rešiti in imenovala Jaimeja Ortiza Lajousa za direktorja projekta obnove stolnice v prvotnem stanju. Obnovitvena dela niso bila osredotočena le na sanacijo škode (z uporabo arhivskih zapisov in fotografij), temveč so vključevala tudi dela na propadajočih temeljih (zaradi neenakomernega posedanja tal) in težave s stolpi. Oltarja odpuščanja in kraljev sta bila predmet obsežnih čistilnih in obnovitvenih del. Za nadomestitev izgubljenih delov na Oltarju odpuščanja je bilo dodanih več slik; ''Beg iz Egipta'', delo Pereynsa, ''Božji obraz'' in ''Mučeništvo svetega Boštjana''. Orgle so bile razstavljene s cevmi in notranjimi obdelovanci, poslane na popravilo na Nizozemsko, medtem ko so ohišja obnovili mehiški obrtniki z delom, ki je trajalo do leta 1977. Obnova prostora kora se je začela leta 1979 z uporabo enakih materialov, kot so obstajali pred požarom. Poleg tega so bili odstranjeni kipi v stolpih, ki so bili zaradi onesnaženja mesta več kot 50 -odstotno poškodovani, izdelane pa so bile njihove replike, ki so jih nadomestile. Tiste manj poškodovane so popravili. Med obnovitvenimi deli v 1970-ih in zgodnjih 1980-ih je prišlo do nekaj zanimivih odkritij. Za Oltarjem odpuščanja so našli in rešili 51 slik, vključno z deli Juana in Nicolasa Rodrigueza Juareza, Miguela Cabrere in Joséja de Ibarre. V enih od orgel je bila najdena kopija nominacije Hernána Cortésa za generalnega guvernerja Nove Španije (1529). Nazadnje so v steni osrednjega loka stolnice našli grobnico Miguela Barrigana, prvega guvernerja Veracruza. === Dela v poznem 20. stoletju === [[File:ArtifactsCathdralDF.JPG|thumb|right| Podstavki in drugi artefakti iz izkopa temeljev na ogled pred stolnico]] Stolnica skupaj s preostalim mestom od dneva izgradnje tone v dno jezera. Vendar pa je dejstvo, da je mesto megalopolis z več kot 18 milijoni ljudi, ki črpajo vodo iz podzemnih virov, povzročilo znižanje vodnih površin in potopitev se je v drugi polovici 20. stoletja pospešila.<ref name="BBC">{{navedi novice |first=Peter |last=Greste |title=World: Americas Saving Mexico's sinking cathedral|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/250011.stm |work=BBC News |date=8 January 1999 |access-date=2008-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201112042029/http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/250011.stm|archive-date=2020-11-12}}</ref> Odseki kompleksa, kot sta stolnica in tabernakelj, so še vedno tonili z različno hitrostjo<ref name="Earthquake">{{cite journal |doi=10.1002/eqe.808 |last1=Wiley |first1=John |date=May 2008 |last2=Meli |first2=Roberto |last3=Sánchez |first3=Roberto |last4=Orozco |first4=Bernardo |title=Evaluation of the measured seismic response of the Mexico City Cathedral |journal=Earthquake Engineering & Structural Dynamics |volume=37 |issue=10 |pages=1249–1268 |url=http://www3.interscience.wiley.com/journal/119054820/abstract |access-date=2008-09-18 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=February 2019|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref>, zvoniki pa so se kljub opravljenim delom v sedemdesetih letih 20. stoletja nevarno nagibali. Iz tega razloga je bila stolnica leta 1998 vključena med ''World Monuments Watch'' s strani [[World Monuments Fund]] (zasebna, mednarodna, neprofitna organizacija, namenjena ohranjanju zgodovinske arhitekture in znamenitosti kulturne dediščine po vsem svetu s terenskim delom, zagovarjanjem, podelitvijo nepovratnih sredstev, izobraževanjem in usposabljanjem). Večja obnovitvena in temeljna dela za stabilizacijo stavbe so se začela v 1990-ih. Inženirji so pod stolnico med letoma 1993 in 1998 izkopali grede in položili betonske gredi v mehko podlago, da bi zgradbi dali trdnejšo podlago. Ta prizadevanja niso ustavila posedanja kompleksa, ampak so popravila nagibe stolpov in zagotovila, da se bo stolnica enakomerno posedala. == Kulturna vrednost == Stolnica je bila v središču mehiške kulturne identitete in je dokaz njene kolonialne zgodovine. Raziskovalec Manuel Rivera Cambas je poročal, da je bila stolnica zgrajena na mestu svete zemlje Aztekov in s kamni njihovih templjev. Hernán Cortés je menda prvi kamen prvotne cerkve položil osebno. Nekoč je bilo pomembno versko središče, ki so ga uporabljale izključno ugledne družine Nove Španije. Leta 1864, v času [[Drugo mehiško cesarstvo|Drugega mehiškega cesarstva]], sta bila v stolnici po veličastnem prihodu v glavno mesto njihove vladavine kronana cesar [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijan Habsburško-Lotarinški]] in Charlotta Belgijska. Stoji ob Zocalu in je bila v središču družbenih in kulturnih dejavnosti, ki so se večinoma pojavile v 20. in 21. stoletju. Stolnica je bila štiri leta zaprta, medtem ko je predsednik Plutarco Elías Calles poskušal uveljaviti mehiške protiverske zakone. [[Papež Pij XI.]] je zaprl cerkev in duhovnikom ukazal, naj prenehajo z javnimi verskimi dolžnostmi v vseh mehiških cerkvah. Potem, ko sta se mehiška vlada in papeštvo dogovorila in so v stolnici izvedli velike prenove, so jo leta 1930 znova odprli.<ref name="Time">{{cite journal |date=25 August 1930 |title=Mexico City Cathedral |url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,740151,00.html |journal=Time |access-date=2008-09-18 |url-access=subscription |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729003625/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,740151,00.html |url-status=dead }}</ref> Stolnica je bila prizorišče številnih protestov tako v cerkvi kot pred njo, vključno s protestom žensk zaradi cerkvenega opominjanja žensk, naj ne nosijo mini kril in drugih provokativnih oblačil, da bi se izognile posilstvu <ref name="Xinhua">{{navedi novice |title=Protestan mujeres in minifalda frente a catedral Cd. de México |url=http://www.spanish.xinhuanet.com/spanish/2008-08/18/content_697429.htm |agency=[[Xinhua News Agency]] |date=2008-08-17 |access-date=2008-09-18 |quotation=Women in miniskirts protest in front of Mexico City Cathedral |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907052422/http://www.spanish.xinhuanet.com/spanish/2008-08/18/content_697429.htm |archive-date=2008-09-07 |url-status=dead }}</ref>, in ob svečah protestirati proti ugrabitvam v Mehiki.<ref name="Topix">{{navedi novice |title=150,000 Mexicans take to the streets to protest a spate of murders and kidnappings |work=Evening Standard |url=https://www.standard.co.uk/news/mexicans-take-to-the-streets-to-protest-a-spate-of-murders-and-kidnappings-6845485.html |date=31 August 2008 |access-date=2014-09-17}}</ref> Stolnica je bila uporabljena za protest proti socialnim vprašanjem. Njeni zvonovi so zvonili, da bi izrazili nasprotovanje nadškofije vrhovnemu sodišču, ki je potrdilo legalizacijo splava v Ciudad de Méxicu.<ref name="Campanas">{{navedi novice |title=Campanas de la Catedral de México repicaron en señal de duelo por ley del aborto |trans-title=Cathedral bells tolled in Mexico in mourning for abortion law |url=http://www.aciprensa.com/noticia.php?n=22497 |publisher=ACI Prensa |date=29 August 2008 |access-date=2008-09-18}}</ref> Verjetno najresnejši nedavni dogodek se je zgodil 18. novembra 2007, ko so simpatizerji Stranke demokratične revolucije napadli stolnico.<ref name="CNA-forgive">{{navedi novice |title=Message of forgiveness at Mexico City Cathedral |url=http://www.catholic.org/international/international_story.php?id=26033 |publisher=Catholic News Agency |date=28 November 2009 |access-date=2008-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090522105251/http://www.catholic.org/international/international_story.php?id=26033 |archive-date=22 May 2009 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> Približno 150 protestnikov je vdrlo MED nedeljsko mašo in skandiralo slogane in podiralo klopi. Zaradi tega so cerkveni uradniki nekaj dni zaprli in zaklenili stolnico. Stolnica se je znova odprla z novimi varnostnimi ukrepi, kot so preiskave torb. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Metropolitan Cathedral of Mexico City}} *[https://havecamerawilltravel.com/metropolitan-cathedral-mexico-city-mexico/ Photos of Mexico City Metropolitan Cathedral]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, from Have Camera Will Travel *[http://www.revista.unam.mx/vol.2/num2/proyec1/index.html La Rehabilitación de la Catedral Metropolitana de la Ciudad de México], from the UNAM *[https://web.archive.org/web/20110722230213/http://www.arquidiocesismexico.org.mx/Catedral%20Historia%20de%20la%20Fabrica%20Material.html Archdiocese of Mexico, 'Historia De La Fábrica Material De La Catedral De México'], in Spanish *[http://www.mexicocityvibes.com/mexico-city-cathedral.html Have a look inside Mexico City's Metropolitan Cathedral] A first hand visit and review of Mexico City's Cathedral. [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ciudad de México]] [[Kategorija:Stolnice v Mehiki]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1534]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Mehiki]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Mehiki]] [[Kategorija:Spomeniki v Mehiki]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Mehiki]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mehiki]] {{normativna kontrola}} j62wubojxg25pno8wrrnx3aexr8nbmm Seznam Slovencev v Italiji 0 507977 6708457 6707899 2026-07-08T10:58:09Z Sivimedved 235862 6708457 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|Slovencev]] v [[Italija|Italiji]]'''. {{CompactTOC|center=yes}} == A == * [[Ema Abram]], slikarka * [[Franc Abram]], podjetnik in dobrotnik * [[Josip Abram]], odvetnik in politik * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]], odvetnik in narodni delavec * [[Jože Abram|Jože (Josip) Abram Trentar]], rimskokatoliški duhovnik, pisec in organizator planinstva * [[Laura Abram|Laura Abram (Abrami)]], profesorica in kulturna delavka * [[Ivan Artač]], učitelj, pisatelj, zgodovinar * [[Majda Artač Sturman]], profesorica, pesnica, pisateljica == B == [[Slika:France Bevk.jpg|sličica|[[France Bevk]]]] [[Slika:Vladimir Bartol 1953.jpg|sličica|[[Vladimir Bartol]]]] [[Slika:Bratuz Lojze.jpg|sličica|[[Lojze Bratuž]]]] * [[Alojzij Bole]], učitelj in šolski nadzornik * [[Drago Bajc]], matematik, fizik, šahist * [[Marijan Bajc]], prevajalec, radijski igralec * [[Pavel Bajc]], radijski igralec * [[Janko Ban]], glasbenik, zborovodja, raziskovalec, publicist, kulturni delavec * [[David Bandelj]], učitelj, zborovodja in pesnik * [[Vincenc Bandelj]], učitelj in publicist * [[Marko Bandelli]], poslanec, župan in minister v RS * [[Milko Bambič]], slikar, likovni kritik, pisatelj in publicist * [[Vladimir Bartol]], pisatelj * [[Fran Baša]], odvetnik in narodni delavec * [[Ivan Baša (šolnik)|Ivan Baša]], profesor, ravnatelj in agronom * [[Anton Bedenčič]]''',''' duhovnik in vzgojitelj * [[Rado Bednařik]], časnikar in publicist * [[Janez Beličič]], radijski napovedovalec in glasbenik * [[Vinko Belčič|Vinko Beličič]], književnik, prevajalec in publicist * [[Filibert Benedetič]], pesnik, dramatik, šahist * [[Jožko Benedetič]], duhovnik, pesnik in kulturni delavec * [[Vesna Benedetič]], ilustratorka * [[Lojze Berce]], časnikar in urednik * [[Anita Bergnach]], učiteljica, pesnica in kulturna delavka * [[Engelbert Besednjak]], poslanec v rimskem parlamentu * [[Nadja Bevčar]], slikarka in grafična oblikovalka * [[Silvan Bevčar]], umetnik in učitelj * [[France Bevk]], pisatelj in prevajalec * [[Francesco Biancuzzi]], učitelj in kulturni delavec * [[Ferdo Bidovec]], antifašist in tigrovec * [[Maria Bidovec]], slovenistka v Neaplju * [[Valentin Birtič]] - Zdravko (''Birtig''), duhovnik in pesnik * [[Josip Bitežnik]], pravnik in politik * [[Mitja Bitežnik]], pravnik in kulturni delavec * [[Marko Bitežnik]], glasbenik violist * [[Arturo Blasutto]], duhovnik * [[Marija Blažina]], profesorica in ravnateljica * [[Arianna Bogatec]], jadralka * [[Livij Bogatec]], igralec * [[Mateja Bogatec]], športnica, svetovna prvakinja * [[Ivo Bolčina|Ivo (Ivan) Bolčina]], prosvetni delavec * [[Karel Bolčina|Karel (Carlo) Bolčina]], duhovnik, kulturni delavec, škofijski vikar * [[Ivan Bolle]], kemik, agronom in fitopatolog * [[Marko Brajnik]], kulturni delavec in gledališčnik * [[Darko Bratina]], politik * [[Vojko Bratina]], fizik * [[Andrej Bratuž]], kulturni delavec in publicist * [[Lojze Bratuž]], glasbenik in žrtev fašizma * [[Lojzka Bratuž]], pisateljica, kulturna delavka * [[Aleš Brecelj|Aleš]] ([[Aleš Brecelj|''Alejandro'') Brecelj]], šolnik, kulturni in politični delavec, publicist * [[Bogomil Brecelj]], doberdobski župnik, kulturni in prosvetni delavec * [[Marija Doroteja Brecelj|Marija Brecelj]], radijska urednica, kulturna delavka * [[Martin Brecelj]], novinar, publicist, kulturnoprosvetni in politični delavec * [[Bojan Brezigar]], časnikar in politik * [[Milko Brezigar]], ekonomist * [[Mirko Brumat]], duhovnik, pisatelj in kulturni delavec * [[Albin Bubnič]], učitelj in časnikar * [[Edi Bucovaz]], glasbenik * [[Andrej Budal]], pisatelj in prevajalec * [[Alojz Budin]], časnikar in narodni delavec * [[Miloš Budin]], politik * [[Milan Bufon]], geograf * [[Alojz Jožef Bunc]], učitelj in prosvetni delavec * [[Peter Butkovič]], duhovnik, pisatelj, prevajalec, kulturni delavec == C == * [[Miranda Caharija]], igralka * [[Sergio Canciani]], novinar * [[Emil Cenčič]] (''Emilio Cencig''), duhovnik, narodni buditelj * [[Iztok Cergol]], glasbenik * [[Jadranka Cergol|Jadranka Cergol Gabrovec]], klasična filologinja, profesorica * [[Jože Cesar]], slikar in scenograf * [[Boris Cibic]], kardiolog * [[Ivan Cibic]], zdravnik in organizator zdravstva * [[Majda Cibic]], profesorica slovenščine, literarna organizatorka * [[Milko Cibic]], organist in zborovodja * [[Leopold Cigoj]], duhovnik in publicist * [[Boris Cijan]], letalski inženir * [[Davide Clodig]] (David Klodič), glasbenik, matematik in kulturni delavec * [[Srečko Colja|Srečko Colja - Javornik]], politični delavec * [[Stojan Colja]], igralec * [[Miha Coren]], kulturni delavec in politik * [[Hadrijan Corsi]], podjetnik in politik * [[Claudia Coslovich]], metalka kopja * [[Janko Cotič]], politik * [[Lorenzo Crisetig]], nogometaš * [[Anton Cuffolo]] (Anton Kofol), duhovnik, narodni buditelj == Č == * [[Lavo Čermelj]], fizik * [[Dušan Černe]], novinar, politik, narodni delavec * [[Andrej Černic]], novinar * [[Ivan Černic]], ravnatelj in kulturni delavec * [[Karlo Černic]], profesor in publicist * [[Matej Černic]], odbojkar * [[Mateja Černic]], zborovodkinja * [[Mihaela Adelgundis Černic]], redovnica, profesorica slikanja in slikarka *[[Peter Černic]], profesor in šolski funkcionar * [[Avgust Černigoj]], slikar in grafik * [[Teodor Černigoj]], gospodarski strokovnjak, svetovalec v slov. zunanjem ministrstvu * [[Viljem Černo]], etnolog, knjižničar, prosvetni delavec * [[Marija Češčut]], profesorica, prosvetna delavka * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]], učitelj in javni delavec * [[Anica Čok]], učiteljica in prosvetna delavka * [[Anton Čok]], duhovnik in narodni delavec * [[Ivan Marija Čok]], odvetnik in politik * [[Karel Čok]], posestnik, družbeni delavec * [[Danijel Čotar|Danijel (Danilo) Čotar]], agronom, publicist, prosvetni delavec * [[Marij Čuk]], književnik (pesnik, pisatelj, dramatik), gledališki kritik == D == * [[Aldo Daneu|Adi Daneu]], glasbenik * [[Danilo Daneu]], glasbenik in zborovodja * [[Ivan Daneu]], učitelj in pisec šolskih učbenikov * [[Mara Debeljuh]], publicistka, prevajalka * [[Jože Dekleva]], pravnik in politik * [[Igor Devetak]], novinar * [[Jurij Devetak]], ilustrator, stripovski avtor * [[Remo Devetak]], politik in kulturni delavec * [[Evgen Dobrila]], šolnik, sindakalist * [[Aleš Doktorič]], učitelj, publicist * [[Alojz Dolhar]], zdravnik in planinec * [[Rafko Dolhar]], pisatelj in alpinist * [[Bogomila Doljak]], umetnica, kiparka in restavratorka * [[Leopold Doljak]], organist in zborovodja * [[Ferdo Delak]], gledališki režiser * [[Jure Dolenc]] (George Dolenz), slovensko-ameriški igralec * [[Franko Drasič]], športni trener in pedagog == E == * [[Lambert Ehrlich]], duhovnik, politik in narodni delavec == F == [[Slika:Max Fabiani 1902.jpg|sličica|[[Maks Fabiani]]]] * [[Maks Fabiani]], arhitekt in urbanist * [[Boris Fabjan]], profesor, matematik, šahist * [[Diomira Fabjan Bajc]], jezikoslovka in prevajalka * [[Dunja Fabjan]], astrofizičarka * [[Franc Fabris]], zborovodja in dirigent * [[Robert Faganel]], slikar * [[Josip Ferfolja]], pravnik, politik * [[Marko Feri]], glasbenik * [[Martina Feri]], glasbenica * [[Mirko Ferlan]], zborovodja * [[Franka Černic|Franka Ferletič Černic]], učiteljica, urednica in kulturna delavka * [[Davorin Ferligoj]], partizan, politik in gospodarstvenik * [[Fedora Ferluga Petronio]], profesorica, literarna zgodovinarka * [[Pavel Ferluga]], slikar * [[Eva Fičur]], profesorica in kulturna delavka * [[Mirko Filej]], duhovnik, glasbenik in prosvetni delavec * [[Božo Filipovič]], ekonomist in šahist * [[Stanko Flego]], arheolog *[[Pavel Fonda]], zdravnik, psihiater, psihoanalitik in publicist *[[Dario Frandolič]], režiser *[[Igor Franko]], zobozdravnik *[[Vanja Franko]], slikar *[[Vida Franko]], profesorica in slikarka *[[Aleksander Furlan|Aleksander Furlan - Šandrin]], ljudski pesnik, pevec, pisec in kulturni delavec *[[Boris Furlan]], pravnik *[[Dušan Furlan]], časnikar in politik *[[Janko Furlan]], učitelj in publicist == G == * [[Igor Gabrovec]], politik * [[Andrej Gabršček]], založnik, urednik in politik * [[Jožko Gerdol]], radijski napovedovalec in kulturni delavec * [[Albin Germek]], duhovnik in kulturni delavec * [[Ivan Nepomuk Glavina]], tržaško-koprski škof * [[Josip Golob]], duhovnik in kulturni delavec * [[Boris M. Gombač]], zgodovinar * [[Franc Gombač (agronom)|Franc Gombač]], agronom in publicist * [[Alojz Gorjup]], politični in kulturni delavec * [[Drago Gorup]], igralec, gledališčnik, kulturni delavec * [[Ezio Gosgnach]]''',''' časnikar, polit. in kult. delavec * [[Petra Grassi]], dirigentka, zborovodkinja * [[Ivan Grbec]], skladatelj, zborovodja, publicist * [[Matejka Grgič]], jezikoslovka in raziskovalka * [[Svetko Grgič|Sveto Grgič]], glasbenik, zborovodja * [[Bogdan Grom]], slikar, grafik, kipar in ilustrator * [[Antje Gruden]], pesnica, novinarka in političarka * [[Barbara Gruden]], novinarka in dopisnica * [[Igo Gruden]], pesnik * [[Josip Gruden (odvetnik)|Josip Gruden]], odvetnik, kulturni delavec * [[Matej Gruden|Matej Gruden - Keko]], pesnik in glasbenik * [[Živa Gruden]], kulturna in pedagoška delavka * [[Walter Grudina]], grafik in ilustrator * [[Bruno Guyon]], jezikoslovec, slavist * [[Paskval Gujon]] (Pasquale Guion), duhovnik, narodni delavec * [[Jurij Gustinčič]], novinar * [[Franc Guštin]], duhovnik == H == * [[Zorko Harej]], glasbenik, kulturni delavec * [[Ivanka Hergold]], pisateljica, prevajalka * [[Robert Hlavaty]], slikar * [[Lojze Hlede]], glasbenik * [[Ivan Marija Hrovatin]], arheolog * [[Miran Hrovatin]], fotoreporter in snemalec * [[Pavel Hrovatin]], kipar * [[Ivan Humar]], bolničar in politik * [[Kazimir Humar]], duhovnik, publicist, prosvetni delavec * [[Mirko Humar]], kulturni delavec in duhovnik == I == * [[Aleksander Ipavec|Aleksander Ipavec - Ipo]], harmonikar, skladatelj in glasbeni pedagog * [[Avgust Ipavec]], duhovnik in skladatelj * [[Avgust Ivančič]], glasbenik == J == * [[Dario Jagodic]], arhitekt * [[Rado Jagodic]], likovni umetnik * [[Dušan Jakomin]], duhovnik, glasbenik, zborovodja, etnolog, publicist * [[Anton Jakončič]], bankir in politik * [[Jožko Jakončič]], pravnik in skladatelj * [[Rudolf Jančar]], partizan in pevec * [[Eleonora Jankovič]], operna pevka * [[Frančišek Jarc]], pravnik * [[Erika Jazbar]], novinarka in kulturna delavka * [[Dušan Jelinčič]], pisatelj in alpinist * [[Zorko Jelinčič]], soustanovitelj TIGR * [[Aleksi Jercog]], urednik, publicist in glasbenik * [[Ivo Jevnikar]], novinar, urednik, kulturni delavec * [[Magda Jevnikar]], profesorica, kulturna delavka * [[Marjan Jevnikar]], inženir, kulturni delavec * [[Martin Jevnikar]], profesor, literarni zgodovinar, prevajalec, publicist * [[Franc Jeza]], časnikar, publicist, pisatelj * [[Janko Jež]], šolnik in kulturni delavec * [[Mitja Juren]], zgodovinski pisec == K == [[Slika:Franc Kavčič.jpg|sličica|[[Franc Kavčič]]]] * [[Anton Kacin]], šolnik, urednik in prevajalec * [[Milica Kacin Wohinz]], zgodovinarka * [[Odo Kalan]], športni delavec in publicist * [[Aleksej Kalc]], zgodovinar * [[Katerina Kalc]], slikarka in ilustratorka * [[Franc Kalister]] - poslovnež in mecen * [[Janez Nepomuk Kalister]] - poslovnež in mecen * [[Viktor Kalister]], gospodarstvenik * [[Edi Kante]], vinogradnik in podjetnik * [[Franc Kavčič]], slikar * [[Oskar Kjuder]], glasbenik in partizan * [[Anton Klančič]], posestnik in politik * [[Niko Klanjšček]], narodni in kulturni delavec * [[Vladimir Klanjšček]], umetnik in slikar * [[Ferdo Kleinmayr]] ([[Nande Vrbanjakov]]), šolnik in pisatelj * [[Boris Kobal]], igralec in režiser * [[Ambrož Kodelja]], duhovnik in kulturni delavec * [[Marij Kogoj]], skladatelj * [[Samo Kokorovec]], kotalkar, svetovni prvak * [[Lara Komar]], gledališka in filmska igralka * [[Emil Komel]], skladatelj * [[Lojze Komjanc]], podjetnik in politik * [[Stana Kopitar]], igralka in režiserka * [[Ciril Koršič|Ciril Korsič]], trgovec in kulturni delavec * [[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Milko Kos]], zgodovinar * [[Janez Vesel|Jovan Vesel - Koseski]], pesnik, prevajalec in pravnik * [[Andrej Kosič]], slikar * [[Angel Kosmač]], duhovnik, kulturni delavec v Ricmanjih pri Trstu * [[Srečko Kosovel]], pesnik * [[Marija Kostnapfel]], pesnica, literarna zgodovinarka * [[Franko Košuta|Franko Košuta (Franco Cossuta)]], ladjedelniški inženir, narodni delavec * [[Karlo Košuta]] ([[Karlo Košuta|Carlo Cosutta]]), operni pevec, tenorist * [[Miran Košuta]], literarni zgodovinar * [[Miroslav Košuta]], pesnik, Prešernov nagrajenec * [[Adriano Kovačič]], ekonomist, podjetnik in bankir * [[Jasmin Kovic]], režiserka * [[Lidija Kozlovič]], igralka *[[Nada Kraigher]], pisateljica *[[Bogdan Kralj]], pianist, zborovodja *[[Elvira Kralj]], igralka *[[Emil Kralj]], gledališki igralec in režiser *[[Ivo Kralj]], glasbenik, zborovodja *[[Tone Kralj]], slikar, grafik in kipar * [[Anita Kravos]], igralka * [[Marijan Kravos]], šolnik, igralec, kulturni delavec * [[Marko Kravos]], pesnik in pisatelj * [[Julius Kugy]], alpinist in pisatelj * [[Niko Kuret]], etnolog == L == * [[Barbara Lah]], troskakalka * [[Branko Lakovič]], športnik in športni novinar *[[Anton Laščak]], arhitekt, inženir in pesnik *[[Aleš Lavrenčič]], violinist *[[Antonija Slavik|Antonija Lavrenčič Slavik]], narodna delavka *[[Hilarij Lavrenčič]], glasbenik, zborovodja, skladatelj *[[Mario Lavrenčič]] (Laurencig), duhovnik in narodni delavec *[[Just Lavrenčič]], organist in zborovodja *[[Jernej Legat]], škof in teolog *[[Anton Legiša]], duhovnik in publicist *[[Dragomir Legiša]], novinar, politik in publicist *[[Alessio Lokar|Aleš (Alessio) Lokar]], ekonomist, profesor in publicist * [[Vanja Lokar|Vanja (Giovanni) Lokar]], podjetnik, trgovec, mecen * [[Franko Luin]], tipograf in esperantist * [[Zoran Lupinc]], glasbenik, harmonikar == M == * [[Josip Macarol]], slikar * [[Mario Magajna]], fotoreporter * [[Nadja Maganja]] [[Jevnikar]], profesorica, narodna delavka * [[Andrej Makuc (učitelj)]], pravnik * [[Dorica Makuc]], časnikarka, publicistka in kulturna delavka * [[Pavla Makuc]], redovnica in učiteljica * [[Danijel Malalan]], gledališki igralec * [[Demetra Malalan]], pevka * [[Franc Malalan]], duhovnik in narodni delavec * [[Stane Malič]], glasbenik, zborovodja, skladatelj * [[Humbert Mamolo]], ravnatelj, športnik, glasbenik in zborovodja *[[Loris Manià]], odbojkar *[[Marijan Markežič]], duhovnik, prosvetni delavec *[[Saša Martelanc]], urednik, pisatelj, kulturni delavec *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]], publicist, politik, narodni buditelj *[[Fran Marušič]], antifašist in tigrovec *[[Sergej Mašera]], častnik in narodni heroj *[[Manica Maver]], profesorica, radijska igralka, dramatičarka, kulturna delavka, režiserka *[[Marij Maver]], kulturni delavec, urednik *[[Alojz Mavrič]], javni delavec *[[Ivan Mercina]], učitelj in glasbenik * [[Boris Merhar]], literarni zgodovinar * [[Andro Merkù]], igralec * [[Jasna Merkù|Jasna Merku]], slikarka, grafičarka in ilustratorka * [[Pavle Merkù]], muzikolog, lingvist in skladatelj * [[Peter Merkù]], inženir, publicist * [[Ace Mermolja]], pesnik in publicist * [[Edo Mihevc]], arhitekt, partizan, častnik * [[Marija Mijot]], pisateljica * [[Albert Miklavec]], pesnik in duhovnik * [[Jolka Milič]], pesnica, prevajalka in publicistka * [[Katja Milič]], namizna tenisačica * [[Sonja Milič]], igralka in trenerka namiznega tenisa *[[Zvonimir Miloš]], antifašist in tigrovec * [[Vasilij Mirk|Vasilji Mirk]], skladatelj, zborovodja * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]], duhovnik, narodnokulturni delavec, profesor *[[Marjan Mozetič]] (Mozetich), skladatelj *[[Andrejka Možina]], glasbenica, čelistka *[[Livio Možina]], slikar *[[Tullio Možina]], glasbenik * [[Zoran Mušič]], slikar, grafik in risar * [[Lojze Mužina]], boksar == N == * [[Ivan Nabergoj]], poslanec v državnem zboru na Dunaju * [[Marica Nadlišek Bartol]], pisateljica, prevajalka, publicistka, učiteljica in urednica * [[Ivan Novak (kovač)]], Politik in prosvetni delavec * [[Denis Novato]], harmonikar in glasbeni učitelj == O == * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]], politik * [[Ivan Omersa]], duhovnik in kulturni delavec * [[Edvard Orel]], vojaški topograf in kartograf * [[Jožko Ošnjak]], publicist * [[Alessandro Ota]] * [[Ignacij Ota]], glasbenik, skladatelj, zborovodja * [[Marko Ozbič]], pianist, dirigent in zborovodja == P == [[Slika:Jože Pirjevec 02.jpg|sličica|[[Jože Pirjevec]]]] [[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|sličica|[[Boris Pahor]]]] * [[Franka Padovan]], učiteljica, političarka in kulturna delavka * [[Adrijan Pahor]], učitelj, publicist in kulturni delavec * [[Boris Pahor]], pisatelj * [[Drago Pahor]], učitelj, politični in kulturni delavec * [[Evelina Pahor]], učiteljica in prosvetna delavka * [[Fabio Pahor]], podjetnik in kulturni delavec * [[Karol Pahor|Karol (Karel) Pahor]], skladatelj, glasbenik * [[Miloš Pahor]], glasbenik, glasbeni pedagog * [[Samo Pahor]], politik, zgodovinar, profesor, borec za pravice Slovencev * [[Sergij Pahor]], novinar, kulturni delavec * [[Vladimir Pahor]], zdravnik in pubicist * [[Klavdij Palčič]], slikar * [[Rossana Paliaga]], publicistka, glasbenica, kulturna delavka * [[Jurij Paljk]], pisatelj, pesnik, publicist * [[Boris Pangerc]], pisatelj, pesnik, pevec, politik * [[Josip Pangerc]], glasbenik, politik, državni funkcionar, deželni poslanec in odbornik * [[Boris Paternu]], literarni zgodovinar * [[Damijan Paulin]], kulturni in politični delavec * [[Bojan Pavletič]], novinar in športni organizator, pisatelj * [[Stanislav Pavlica]], zobozdravnik in prosvetni delavec * [[Josip Pečenko]], šolski, politični, sindikalni in javni delavec * [[Mariza Perat]], učiteljica in kulturna delavka * [[Jožica Peric]], učiteljica, pesnica in pisateljica * [[Aleksandra Pertot]], zborovodkinja, glasbena pedagoginja * [[Bruna Marija Pertot]], pesnica, pisateljica * [[Danilo Pertot]], režiser, igralec, radijski urednik in kulturni delavec * [[Dušan Pertot]], pevec, prevajalec, pisatelj in dramaturg * [[Marjan Pertot]], knjižničar, bibliograf, prosvetni in kulturni delavec * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]], zborovodja * [[Nada Pertot]], profesorica in šolnica * [[Riko Pertot]], urednik in narodni delavec * [[Simon Pertot]], zdravnik in prosvetni delavec * [[Stanko Pertot]], športni in narodni delavec * [[Drago Petaros]], organist * [[Glavko Petaros]], bančnik, pevec in pridelovalec oljk * [[Mara Petaros]], ravnateljica in narodna delavka * [[Mitja Petaros]], radijski igralec in kulturni delavec * [[Mojca Petaros]], prevajalka, publicistka in literarna ustvarjalka * [[Robert Petaros]], profesor, slavist, kulturni delavec * [[Stanko Petaros]], TIGRovec in narodni buditelj * [[Tomaž Petaros]], inženir, podjetnik in kulturni delavec * [[Ivan Peterlin]], športni in kulturni delavec, predsednik ZSŠDI * [[Jože Peterlin]], profesor, igralec, kritik, pedagog, režiser, urednik * [[Lučka Peterlin Susič]], profesorica, kulturna delavka, pisateljica, radijska igralka, režiserka * [[Matejka Peterlin Maver]], profesorica, radijska igralka, kulturna delavka, režiserka * [[Pavle Petričič]], narodni delavec * [[Veno Pilon]], slikar in grafik *[[Avgust Pirjevec]], zgodovinar, slovaropisec in knjižničar * [[Jože Pirjevec]], zgodovinar * [[Marija Pirjevec]], literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Andrej Pisani]], grafični oblikovalec, radijski igralec in režiser * [[Franko Pisani]], inženir in profesor * [[Lado Piščanc]], duhovnik, pesnik * [[Zora Piščanc]], pisateljica * [[Lučka Počkaj]], igralka * [[Marinka Počkaj]], radijska igralka, prevajalka * [[Renato Podberšič|Renato Podbersič]], duhovnik in kulturni delavec * [[Boris Podrecca]], arhitekt * [[Carlo Podrecca]], garibaldinec in pisatelj * [[Peter Podreka|Peter Podreka (Podrecca)]], duhovnik, pesnik, pisatelj, narodni buditelj * [[Franc Pohajač]], duhovnik, zborovodja in kulturni delavec * [[Mirko Polič]], skladatelj * [[Vera Poljšak]], učiteljica in kulturna delavka * [[Fabrizio Polojaz]], podjetnik, kulturni delavec * [[Janez Povše]], gledališki in radijski režiser, književnik (dramaturg, dramatik, pesnik, publicist) * [[Marco Pozzetto]] * [[Aleksij Pregarc]], gledališki igralec in književnik * [[Radoslava Premrl]], pisateljica, prevajalka, kulturna delavka * [[Marjana Prepeluh]], radijska igralka, režiserka, dramaturginja * [[Jože Prešeren (duhovnik)|Jože Prešeren]], duhovnik, kulturni delavec, publicist * [[Vid Primožič]], politik * [[Vilma Purič]], profesorica, literarna zgodovinarka, pisateljica == Q == * [[Patrick Quaggiato]], glasbenik, zborovodja, skladatelj * [[Marino Qualizza]], duhovnik, pisatelj, narodni delavec * [[Alessandro (Saša) Quinzi]], umetnostni zgodovinar == R == * * [[Edvard Race|Edvard (Edi) Race]], kulturni delavec in zborovodja * [[Stanislav Rapotec]], slikar in častnik * [[Matevž Ravnikar]] - duhovnik, škof, pesnik in zgodovinar * [[Hrabroslav Ražem]], organist, zborovodja in skladatelj * [[Joahim Ražem]] odvetnik, organizator in prosvetni delavec * [[Srečko Ražem]], organist in zborovodja * [[Tamara Ražem Locatelli]], pianistka, glasbena pedagoginja, zborovodkinja * [[Vladimir Ražem]] pomorščak in slikar * [[Alenka Rebula Tuta]], pesnica, pisateljica in psihologinja * [[Alojz Rebula]], pisatelj, mislec *[[Ivan Regent]], komunistični aktivist *[[Lejla Rehar Sancin|Lejla Rehar]] Sancin, igralka, prevajalka, publicistka *[[Edoardo Reja]], nogometaš in trener * [[Alojzij Remec]], pisatelj * [[Milko Rener]], profesor in publicist * [[Alojzij Res]], pisatelj in prevajalec * [[Anton Resen]], duhovnik * [[Jožef Resen]], duhovnik * [[Josip Ribičič]], učitelj, pisatelj, dramatik in urednik * [[Mitja Ribičič]], politik v SFRJ in partizan * [[Ivan Rob]], pisatelj * [[Corrado Rojac]], glasbenik, harmonikar in skladatelj * [[Josip Rojec]], pravnik in kulturni delavec * [[Tanja Romano]], svetovna prvakinja v kotalkanju * [[Nadia Roncelli]], urednica in kulturna delavka * [[Jožef Ruchini]], gradbenik * [[Aleksander Rudolf|Aleksander Rudolf (Saša)]], novinar in prosvetni delavec * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]], profesor, časnikar, politik, narodni delavec * [[Aldo Rupel]], pisatelj * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar *[[Lidija Rupnik]], telovadka *[[Edvard Rusjan]], letalec in pionir motornega letenja *[[Adrijan Rustja]], gledališki in radijski igralec, režiser *[[Karel Rutar]], zdravnik *[[Fabio Ruzzier]], atlet in trener hitre hoje *[[Dušan Rybář]], novinar in publicist == S == * [[Rudolf Saksida]], slikar * [[Zora Saksida]], učiteljica, pesnica in pisateljica * [[Magda Samec]], profesorica, ilustratorka * [[Smiljan Samec]], pisatelj, pesnik * [[Dorče Sardoč]], zobozdravnik, TIGRovec in narodni delavec * [[Ivan Saunig]], sadjar in politik * [[Frančišek Borgia Sedej]], škof in nadškof Gorice ter Gradiške * [[Danilo Sedmak]], šolnik, psiholog * [[Emil Semolič]], narodni in kulturni delavec * [[Alfonz Serjun]], zdravnik * [[Avgust Sfiligoj]], odvetnik in politik * [[Branko Simčič]], arhitekt, urbanist in umetnik * [[Oskar Simčič]], duhovnik, škofijski vikar in narodni delavec * [[Teofil Simčič]], odvetnik in politik * [[Tomaž Simčič]], profesor, glasbenik, kulturni delavec * [[Albert Sirk]], slikar * [[Josip Skerk]], odvetnik in narodni delavec * [[Dina Slama]], glasbenica, skladateljica, zborovodja, kulturna delavka * [[Jurij Slama]], časnikar, radijski igralec * [[Herman Slamič]], partizan, športnik, * [[Edvard Slavik]], pravnik in politik * [[Jožica Smet]], prosvetna delavka * [[Ljuba Smotlak]], učiteljica in kulturna delavka * [[Maja Smotlak]], literarna kritičarka, publicistka in pisateljica. * [[Stanislav Soban]], profesor, pisec učbenikov, kulturni delavec * [[Ivan Sosič|Ivan Sosič (Sosich)]], prirodoslovec, geograf, profesor * [[Marko Sosič]], pisatelj in režiser * [[Milan Sosič]], gradbenik, šolnik, gospodarstvenik, politik in narodni delavec * [[Nataša Sosič]], radijska urednica, prosvetna delavka * [[Borut Spacal]], zdravnik in alpinist * [[Lojze Spacal]], slikar in grafik * [[Savo Spacal]], zdravnik psihjater * [[Silvio Spacal]], tiskar * [[Stojan Spetič]], novinar, parlamentarec in senator Italijanske republike * [[Herman Srebrnič]], organist in zborovodja * [[Tamara Stanese]], urednica, glasbenica, dirigentka * [[Milan Starc]], zdravnik in javni delavec * [[Magda Starec Tavčar]], umetnica in ilustratorka * [[Aldo Stefančič]], šolnik in kulturni delavec * [[Edvard Stepančič]], slikar * [[Adalbert Stubel]], učitelj in ravnatelj * [[Peter Suhadolc]], seizmolog, prof. geofizike, filatelist * [[Viktor Sulčič]], arhitekt * [[Breda Susič]], novinarka in kulturna delavka * [[Emidij Susič]], profesor, sociolog in publicist * [[Matej Susič]], slikar, grafik in ilustrator * [[Tomaž Susič]], profesor, radijski režiser in igralec == Š == * [[Maks Šah]], profesor, kulturni delavec * [[Vladimir Šav]], igralec, režiser, umetniški vodja, pesnik, literarni urednik * [[Jožko Šavli]], publicist, raziskovalec * [[Breda Šček]], skladateljica, zborovodkinja * [[Jernej Šček]], esejist, publicist, filozof * [[Matjaž Šček]], zborovodja, kulturni delavec *[[Virgil Šček]], poslanec v rimskem parlamentu in duhovnik *[[Karel Šiškovič]], zgodovinar * [[Igor Škamperle]], sociolog in prevajalec * [[Albin Škerk]] (tudi Škrk) narodni in politični delavec * [[Lojze Škerl]], škofov vikar in stolni kanonik v Trstu, kulturni delavec, časnikar * [[Silvester Škerl]], prevajalec in urednik * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Ljubka Šorli]], učiteljica, pesnica * [[Albin Henrik Špacapan]], kamnosek, trgovec in politik * [[Bernard Špacapan]], zdravnik in kulturni delavec * [[Bogomir Špacapan]], zborovodja in kulturni delavec * [[Lojze Špacapan]], slikar * [[Mirko Špacapan]], zdravnik, športnik, politični in kulturni delavec * [[Vekoslav Španger]], rodoljub * [[Drago Štoka]], odvetnik, politik in publicist * [[Jaka Štoka]], gledališki igralec, režiser, pisatelj in založnik * [[Alojz Štolfa]], javni delavec * [[Igor Švab]], politik, kulturni delavec * [[Danilo Švara]], skladatelj in dirigent * [[Deziderij Švara]], slikar == T == [[Slika:Pino Tomazic.jpg|sličica|[[Pinko Tomažič]]]] * [[Andrej Tabaj]], duhovnik in narodni delavec * [[Božidar Tabaj]], igralec in narodni delavec * [[Ivan Tabaj]], duhovnik, profesor in kulturni delavec * [[Ivan Giovanni Tavčar]], pesnik, pisatel in esejist * [[Josip Tavčar]], profesor in publicist * [[Marko Tavčar]], novinar, urednik, kulturni delavec * [[Miroslav Tavčar]], učitelj * [[Sergio Tavčar]], športni novinar * [[Zora Tavčar]], pisateljica * [[Vojmir Tedoldi|Vojmir (Guerrino) Tedoldi]], novinar * [[Filip Terčelj]], duhovnik, pisatelj, pesnik, publicist * [[Žitomir Terčelj]], učitelj, publicist, čebelar * [[Antek Terčon]], politični in kulturni delavec * [[Jernej Terpin]], odbojkar * [[Marjan Terpin]], gospodarstvenik, politik, kulturni delavec * [[Ivan Theuerschuh]], pedagoški pisec, kulturni delavec * [[Marinka Theuerschuh]], urednica, radijska igralka * [[Pinko Tomažič]], komunistični aktivist * [[Jožef Tominc]], slikar * [[Fran Tončič]], pravnik in politik * [[Ani Tretjak]], slikarka in umetniška pedagoginja * [[Ivan Trinko]], duhovnik, pesnik in prevajalec * [[Karel Vladimir Truhlar]], pesnik, jezuit, teolog in pedagog * [[Andreina Trusgnach]], bolničarka, pesnica in kulturna delavka * [[Mitja Tull]], harmonikar in glasbenik * [[Vladimir Turina]], šolnik in publicist * [[Glavko Turk]], gledališki in radijski igralec, režiser * [[Lida Turk]], urednica, publicistka * [[Martin Turk (filmski režiser)|Martin Turk]], filmski režiser * [[Igor Tuta]], radijski urednik, publicist in kulturni delavec * [[Slavko Tuta]], publicist, narodnjak in kulturni delavec * [[Vera Tuta]], slavistka in kulturna delavka == U == * [[Anton Ukmar|Anton Ukmar - Miro]], partizanski poveljnik * [[Jakob Ukmar]], duhovnik in pisatelj * [[Jurij Ukmar]], duhovnik * [[Evelina Umek]], pisateljica, prevajalka, urednica * [[Mirella Urdih Merku]], prevajalka *[[Jurij Uršič]], kolesar *[[Savo Ušaj]], športni in kulturni delavec == V == * [[Alojz Valenčič]], antifašist in tigrovec * [[Livij Valenčič|Livij (Livio) Valenčič]], radijski napovedovalec in igralec, kulturni delavec * [[Albin Valentinčič]], rodoljub in narodni delavec * [[Emil Valentinčič]], profesor in kulturni delavec * [[Franc Vecchiet]], umetnik, slikar in grafik * [[Mirko Vekjet]], duhovnik * [[Fran Edvard Venturini|Fran Venturini]], skladatelj in zborovodja * [[Ivan Verč]], literarni zgodovinar, univ. profesor, publicist * [[Sergej Verč]], igralec, režiser in pedagog * [[Marko Verginella]], košarkar * [[Marta Verginella]], zgodovinarka in antropologinja * [[Janez Vesel|Jovan Vesel - Koseski]], pesnik, prevajalec in pravnik * [[Ksenija Vidali Žebre|Ksenija Vidali]], operna pevka in pedagoginja * [[Marija Vidau]], kostumografinja * [[Nande Vidmar]], slikar, grafik in partizan * [[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]], politik in predsednik zveze evropskih manjšin * [[Sergij Vilfan]], zgodovinar * [[Boris Vitez]], košarkar * [[Sandra Vitez]], odbojkarka * [[Aleksander Vodopivec]], pianist, skladatelj in dirigent * [[Felicita Vodopivec]], učiteljica in kulturna delavka * [[Vinko Vodopivec]], duhovnik, skladatelj in zborovodja * [[Hrabroslav Volarič|Andrej (Hrabroslav) Volarič]], učitelj in skladatelj * [[Dimitrij Volčič|Dimitrij (Mitja) Volčič]], novinar in politik * [[Anamarija Volk Zlobec]], učiteljica, pisateljica * [[Bruno Volpi Lisjak]], pomorščak, ladijski strokovnjak, raziskovalec, publicist * [[Franc Vončina]], duhovnik in kulturni delavec * [[Ubald Vrabec]], skladatelj in zborovodja * [[Vladimir Vremec]], publicist in kulturni delavec * [[Egidij Vršaj]], ekonomist, publicist * [[Stanko Vuk]], pesnik == Z == [[Slika:Janez Andrej Herrlein - Žiga Zois.jpg|sličica|[[Žiga Zois]]]] * [[Edvard Zajec]], slikar in grafik * [[Majda Zavadlav Paulin]], učiteljica, igralka in kulturna delavka * [[Barbara Zlobec]], klasična filologinja, prevajalka * [[Pavel Zlobec]], astronom * [[Ylenia Zobec]], pevka * [[Matjaž Zobec Slama]], pianist, čembalist, komorni glasbenik, pevec, glasbeni pedagog * [[Igor Zobin]], glasbenik, harmonikar in dirigent *[[Žiga Zois]], razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog *[[Boris Zuljan]], slikar in restavrator * [[Božo Zuanella]] (Natalino Zuanella), duhovnik, pisatelj in zgodovinar * [[Lojze Zupančič]], duhovnik, kulturni delavec, ustanovitelj slovenskih tržaških skavtov == Ž == * [[Avgust Žele]], duhovnik in pisatelj * [[Drago Žerjal (glasbenik)|Drago Žerjal,]] glasbenik in zborovodja * [[Edi Žerjal]], slikar, ilustrator, grafik * [[Ernest Žerjal]], gostinec in kulturni delavec * [[Franko Žerjal]], likovnik, režiser, gledališki in radijski igralec * [[Irena Žerjal]], književnica in pesnica * [[Stanko Žerjal]], duhovnik, publicist in narodni delavec * [[Stano Žerjal]], slikar * [[Viljem Žerjal]], duhovnik, kulturni delavec * [[Franka Žgavec]], glasbena učiteljica, prosvetna delavka in organizatorka * [[Marijan Živic]], duhovnik in narodni delavec * [[Stanko Živic]], duhovnik in profesor * [[Valentin Matija Živic]], inženir in podjetnik * [[Matija Žvanut]], trgovec in kulturni delavec == Italijani slovenskega rodu == * [[Marco Castellani]], glasbenik (mati tržaška Slovenka) * [[Manlio Cecovini]], nekdanji župan Trsta in poslanec v Evropskem parlamentu (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Armando Cossutta]], politik (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Danilo Dolci]], sociolog (mati Slovenka iz Sežane) * [[Michl Ebner]], politik (stari oče Slovenec iz Polzele) * [[Luigi Faidutti]], politik (družina slovenskega rodu iz Beneške Slovenije) * [[Gregor Fučka]], košarkar (slovenska družina iz Kranja) * [[Giorgio Gaber]] (Gaberščik), kantavtor in igralec (družina slovenskega rodu iz Gorice) * [[Franco Giraldi]], scenarist in filmski režiser (mati Slovenka iz Komna) * [[Gaetano Kanizsa]], psiholog (mati tržaška Slovenka) * [[Dara Kotnik Mancini]], novinarka in pisateljica (hči politika [[Ciril Kotnik|Cirila Kotnika]]) * [[Cesare Maldini]], nogometaš in trener (družina slovenskega rodu iz Trsta) * [[Paolo Maldini]], nogometaš (sin Cesareja Maldinija) * [[Giovanni Moretti]], nadškof in nuncij (mati Slovenka iz [[Dobrova, Krško|Dobrove]]) * [[Guglielmo Oberdan]] (Wilhelm Oberdank), iredentist (mati tržaška Slovenka) * [[Luigi Pellizzo]], nadškof (Beneški Slovenec) * [[Guido Podrecca]], politik in novinar (oče beneški Slovenec) * [[Vittorio Podrecca]], lutkar (oče beneški Slovenec) * [[Edoardo Reja]], nogometaš in trener (družina slovenskega rodu iz Ločnika pri Gorici) * [[Ignazio Francesco Scodnik]] (rojen Ignacij Franc Škodnik), garibaldinski general (slovenska družina iz [[Kanal ob Soči|Kanala ob Soči]]) * [[Walter Veltroni]], politik, župan [[Rim|Rima]] in sekretar [[Demokratska stranka (Italija)|Demokratske stranke]] (mati Slovenka) == Glej tudi == * [[Slovenska manjšina v Italiji]] * [[Beneški Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] 9kl1utugk6y4d49tltjg9l7ltnch0x7 Predloga:Snooker-stub 10 508250 6708129 5602842 2026-07-07T16:58:19Z Yerpo 8417 pnp 6708129 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Škrbina-snuker]] 22y6f8rrdincm2l9zcufaowuu1dz26o Uporabnik:VidicK01 2 523616 6707996 6706792 2026-07-07T12:23:26Z VidicK01 193275 +2 6707996 wikitext text/x-wiki {{userpage}} <hr> {| {{Babilon |sl |en-1 |de-3 |4=apolitik|5=moški|6=prenosnik|7=Windows|8=Zemljan|9=GO-NG 2025}} Moje ime je Karlo in sem eden izmed urejevalcev slovenske Wikipedije. Zanimajo me predvsem urejanja strani, povezanih s politiko (volitve, dogajanje v vladi in državnem zboru, zunanjepolitični dogodki), ter slovensko televizijsko sceno, kar vključuje filme, TV-serije, oddaje, voditelje itd. Na Commons pogosto nalagam tudi avtorske fotografije znanih oseb. == Mejniki == * 1. urejanje: 21. avgust 2020 * 50. urejanje: 9. september 2020 * 100. urejanje: 14. september 2020 * 500. urejanje: 24. februar 2021 * 1000. urejanje: 2. avgust 2021 * 2000. urejanje: 24. maj 2022 * 3000. urejanje: 22. september 2022 * 4000. urejanje: 3. februar 2023 * 5000. urejanje: 9. avgust 2023 * 6000. urejanje: 27. november 2023 * 7000. urejanje: 1. marec 2024 * 8000. urejanje: 21. junij 2024 * 9000. urejanje: 14. november 2024 * 10000. urejanje: 28. oktober 2025 * 11000. urejanje: 1. februar 2026 * '''12000. urejanje: 11. april 2026''' == Vidnejša urejanja == === Politika === ==== Volitve ==== * Državnozborske: [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026 Slovenija]] ([[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Javnomnenjske raziskave]], [[Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Soočenja]], [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov]]), [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022 Slovenija]], [[Parlamentarne volitve v Franciji 2024|2024 Francija]], [[Parlamentarne volitve v Franciji 2022|2022 Francija]], [[Parlamentarne volitve v Italiji 2022|2022 Italija]] * Lokalne: [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022 Slovenija]] ([[Javnomnenjske raziskave za lokalne volitve v Sloveniji 2022|Javnomnenjske raziskave]]), [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018 Slovenija]] * Evropske: [[Volitve v Evropski parlament 2024|2024 EU]], [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024 Slovenija]] ([[Javnomnenjske raziskave za evropske volitve v Sloveniji 2024|Javnomnenjske raziskave]], [[Predvolilne oddaje za evropske volitve v Sloveniji 2024|Soočenja]]), [[Politične skupine v Evropskem parlamentu|Politične skupine]], [[Poimenski seznam evroposlancev iz Slovenije|Poimenski seznam]], [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019 Slovenija]], [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014 Slovenija]] * Predsedniške: [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|2024 ZDA]] ([[Javnomnenjske raziskave za volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|Javnomnenjske raziskave]]), [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022 Slovenija]] ==== Državni organi ==== * Državni zbor: [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. DZ]] ([[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|Seznam poslancev]]), [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. DZ]] ([[Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije|Seznam poslancev]]) * Vlada: [[16. vlada Republike Slovenije|Janševa vlada IV.]] ([[Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije|Koalicijska pogajanja]], [[Četrti mandat Janeza Janše|Delo vlade]], [[Interventni zakon za razvoj Slovenije|Interventni zakon]], [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|Reorganizacija vlade]]), [[15. vlada Republike Slovenije|Golobova vlada]] ([[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba|Obiski Goloba]], [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon|Obiski Fajon]]), [[14. vlada Republike Slovenije|Janševa vlada III.]] '''Politične stranke''' * Nove tabele volilnih izidov, redno posodabljanje aktualnega dogajanja: [[Seznam političnih strank v Sloveniji]] ==== Politične biografije, ustvarjeno na novo: ==== * Janševa vlada IV.: [[Monika Kirbiš Rojs]], [[Ivan Meglič]] *Golobova vlada: [[Klemen Boštjančič]], [[Tatjana Bobnar]], [[Sanja Ajanović Hovnik]], [[Bojan Kumer]], [[Uroš Brežan]], [[Irena Šinko]], [[Emilija Stojmenova Duh]], [[Petra Škofic]], [[Vojko Volk]], [[Maksimiljana Polak]], [[Kaja Širok]], [[Anton Grizold]], [[Dragan Barbutovski]], [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], [[Marko Štucin]], [[Nataša Sax]], [[Valentina Prevolnik Rupel]], [[Eva Knez]], [[Franc Props]], [[Jože Novak]], [[Mateja Čalušić]], [[Vinko Logaj]] *10. Državni zbor: [[Zoran Stevanović]], [[Robert Potnik]], [[Katja Kokot]], [[Mojca Žnidarič]], [[Marjeta Šmid]], [[Elena Zavadlav Ušaj]], [[Tea Košir]], [[Dejan Zakrajšek]], [[Lena Grgurevič]], [[Andrej Černigoj]] * Predsedniški kandidati: [[Vladimir Prebilič]], [[Aleš Ernecl]], [[Sabina Senčar]] * Lokalni politiki: [[Matjaž Rakovec]], [[Neven Polajnar]], [[Janez Černe]] * Politični komentatorji: [[Edvard Kadič]], [[Peter Gregorčič]], [[Sebastjan Jeretič]], [[Bernard Nežmah]], [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]], [[Boštjan M. Turk]], [[Jože Biščak]] * Politične stranke: [[Za ljudstvo Slovenije]], [[Naša prihodnost]], [[Lista Borisa Popoviča]], [[Glas upokojencev]], [[Nič od tega]], [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]], [[FOKUS Marka Lotriča]], [[Suvereni]], [[Skupnost (stranka)|Skupnost]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Mi, socialisti!]], [[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]] * Ameriški politiki: [[Vivek Ramaswamy]], [[Robert F. Kennedy ml.]], [[JD Vance]]. * Kongresi: [[Kongres Socialnih demokratov 2024|15. kongres SD (2024)]] === Televizija === ''Potrebno obnove'' *[[Skrito v raju]] *[[Življenja Tomaža Kajzerja]] *[[POP TV]] - prenova strani *[[Seznam slovenskih televizijskih serij]] - redno *[[Seznam resničnostnih oddaj v Sloveniji]] - redno *[[Seznam slovenskih filmov]] - redno *[[Faktor (oddaja)|Faktor]], [[Seznam oddaj Faktor]], [[Ura moči]] - redno urejanje *[[Delo (časopis)|Delo]] - dodajanje oddaj *[[Kaj dogaja?]], [[Slovenija ima talent]], [[Planet TV]], [[TV3 Slovenija]], [[Odmevi]], [[TV Dnevnik]], [[V imenu ljudstva]], [[Ta teden z Juretom Godlerjem]], [[MasterChef Slovenija]], [[Seznam resničnostnih oddaj v Sloveniji]], [[Kdo si ti? Zvezde pod masko]], [[Najini mostovi]]. ==== Ustvarjeno na novo: ==== *[[Gajin svet 2]], [[Ambienti]], [[Avtomobilnost]], [[Panorama (TV oddaja)|Panorama]], [[Luka Svetina]], [[Ja, Chef!]], [[Mame]], [[Sekirca v med]], [[Srečno samski]], [[Osvežilna fronta]], [[Têlenovela (slovenska serija)]], [[Gaja Filač]], [[Gospod profesor]], [[Vem!]], [[Joker (TV oddaja)|Joker]], [[Kdo vam laže]], [[Šef doma]], [[Arena (TV-oddaja)|Arena]], [[Slovenija ima talent (9. sezona)]], [[Šepet metulja]], [[Politično s Tanjo Gobec]], [[Melani Mekicar]], [[Aleksander Pozvek]], [[Primož Vrhovec]], [[Marcel (TV oddaja)|Marcel]], [[Koda (TV oddaja)|Koda]], [[Zadnja beseda!]], [[Planet 18]]. *[[Seznam slovenskih podkastov]]. == Projekti == {| class="wikitable" style="width:100%; background:#FFF3E0; border:3px solid #E0A96D; text-align:center;" |- | style="padding:15px;" | {{flagicon|Slovenija|size=60px}} <div style="font-size:150%; font-weight:bold; margin-top:5px;"> PROJEKT: DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2026 </div> <div style="margin-top:4px; font-size:95%;"> Urejanje, posodabljanje in sistematično spremljanje vsebin, povezanih z državnozborskimi volitvami, ki so v Sloveniji potekale 22. marca 2026, konstitucijo novega sklica Državnega zbora RS, ki je bil ustanovljen 10. aprila 2026, in zasnovo nove slovenske vlade, ki je prisegla 4. junija 2026. </div> <div style="margin-top:15px; padding:12px; background:#FFE0B2; border-radius:8px;"> <div style="font-size:90%;">Do volitev je še</div> <div style="font-size:220%; font-weight:bold; line-height:1;">0</div> <div style="font-size:85%; letter-spacing:2px;">DNI</div> </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">FAZE PROJEKTA</div> <div style="text-align:left; display:inline-block; font-size:95%; margin-top:6px;"> ☑️ '''1. faza:''' Dogajanje pred uradno volilno kampanjo (do 19. februarja 2026) ☑️ '''2. faza:''' Uradna volilna kampanja & splošne volitve v Državni zbor (do 22. marca 2026) ☑️ '''3. faza:''' Ugotavljanje izidov, prva pogajanja, spreminjanje glagolskega časa (do 7. aprila 2026) ☑️ '''4. faza:''' Konstitucija novega Državnega zbora, mandati novih poslancev (do 18. aprila 2026) ☑️ '''5. faza:''' Dokončna pogajanja in sestava 16. slovenske vlade (do 14. junija 2026) </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">Makro raven urejanj</div> <div style="font-size:95%;"> <big>[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026]]</big> [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Javnomnenjske raziskave za volitve 2026]] — [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za volitve 2026]] — [[Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Predvolilne oddaje za volitve 2026]] </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">Mikro raven urejanj</div> <div style="font-size:95%;"> [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi + SLS + FOKUS]] — [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] — [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni + SG]] — [[Koalicija zedinjenega naroda]] — [[Alternativa za Slovenijo]] [[Gibanje Svoboda]] — [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] — [[Nova Slovenija]] — [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] — [[FOKUS Marka Lotriča]] — [[Socialni demokrati|SD]] — [[Levica (Slovenija)|Levica]] — [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] — [[Resni.ca]] — [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] — [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] — [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] — [[Prerod (stranka)|Prerod]] — [[Stranka generacij]] — [[Zeleni Slovenije]] — [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]] — [[Mi, socialisti!]] — [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] — [[Suvereni]] — [[Nič od tega]] — [[Za zdravo družbo]] — [[Gibanje Zedinjena Slovenija|Zedinjena Slovenija]] — [[Stranka slovenskega naroda|SSN]] </div> ---- <div style="font-size:110%; font-weight:bold;">Dodatna povolilna urejanja</div> <div style="font-size:95%;"> [[10. državni zbor Republike Slovenije]] — [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] — [[16. vlada Republike Slovenije]] — [[Tretji blok]] [[Poslanska skupina Svoboda|PS Svoboda]] — [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] — [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|PS NSi, SLS, FOKUS]] — [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] — [[Poslanska skupina Demokratov|PS Demokrati]] — [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] — [[Poslanska skupina Resni.ca|PS Resni.ca]] — [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|PS IMNS]] </div> |} == Nagrade == {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Tireless Contributor Barnstar Hires.gif|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda neutrudnosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Za neutrudno in kakovostno delo na področju politike. [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] ([[Uporabniški pogovor:Globokivisoki|pogovor]]) 15:45, 21. september 2022 (CEST) |} {| style="background-color: var(--background-color-success-subtle, #fdffe7); border: 1px solid var(--border-color-success, #fceb92); color: var(--color-base, #202122);" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Team Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda skupinskega dela''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Za neutrudno in dobro sodelovanje pri več člankih v nedavni preteklosti. Pozdravljam še bodoča sodelovanja! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:12, 6. november 2025 (CET) |} {| style="background-color: var(--background-color-success-subtle, #fdffe7); border: 1px solid var(--border-color-success, #fceb92); color: var(--color-base, #202122);" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Barnstar of Diligence Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda vestnosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Karlo, vsi redni člani slovenske Wikiskupnosti se dobro zavedamo, da brez tvojih organizatorskih doprinosov, vestnega dela in vsakodnevnega spremljanja predvolilnega dogajanja danes ne bi ponujali tako obširnih in natančnih zapisov o [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|letošnjih državnozborskih volitvah]]. Naj bo ta zvezdica poklon vsemu, kar si počel preteklih 15 mesecev; bralci pa ti bodo nevedni hvaležni še dolga leta vnaprej. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:52, 30. marec 2026 (CEST) |} [[Kategorija:Wikipedisti Slovenija]] kc4ochpgdt43x3qakcu9e1t7ou0a4lx Predloga:Citatni blok/peskovnik 10 526489 6708375 5829667 2026-07-08T07:36:43Z Pinky sl 2932 6708375 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Predloga:Citatni blok/styles.css" /><!-- --><blockquote class="templatequote {{{class|}}}" {{#if:{{{style|}}}|style="{{{style}}}"}}>{{{text|{{{content|{{{quotetext|{{{quote|{{{1|<includeonly>{{error|Error: No text given for quotation (or equals sign used in the actual argument to an unnamed parameter)}}{{main other|[[Kategorija:Strani z nepravilno uporabo predloge za citate]]}}</includeonly><noinclude>{{lorem ipsum}}</noinclude>}}}}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{multiline|}}}|<nowiki /><!-- See talk page in 2025 for why this newline needs to be here --> </blockquote>|</blockquote>}}{{#if:{{{sign|}}}{{{cite|}}}{{{author|}}}{{{by|}}}{{{personquoted|}}}{{{source|}}}{{{ts|}}}{{{title|}}}{{{publication|}}}{{{quotesource|}}}{{{char|}}}{{{character|}}}{{{2|}}}{{{3|}}}{{{4|}}}{{{5|}}}| <div class="templatequotecite"><p style="display: inline; padding-left: 2.3em;">—&#8202;{{#if:{{{char|{{{character|{{{5|}}}}}}}}}|{{{char|{{{character|{{{5|}}}}}}}}}, in&#32;}}{{Comma separated entries | {{if empty|{{{sign|}}}|{{{cite|}}}|{{{author|}}}|{{{by|}}}|{{{personquoted|}}}|{{{2|}}}}} | {{if empty|{{{title|}}}|{{{publication|}}}|{{{ts|}}}|{{{quotesource|}}}|{{{3|}}}}} | {{if empty|{{{source|}}}|{{{4|}}}}} }}</p></div>}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo predlogo Citatni blok z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Citatni blok]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | author | by | char | character | cite | class | content | multiline | personquoted | publication | quote | quotesource | quotetext | sign | source | style | text | title | ts }}<noinclude> {{dokumentacija}}<!--Add categories to the /doc subpage, not here! --> </noinclude> kyk7g2pq9sunqn2cr064a21lrjd1ww7 6708378 6708375 2026-07-08T07:46:07Z Pinky sl 2932 6708378 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Predloga:Citatni blok/styles.css" /><!-- --><blockquote class="templatequote {{{class|}}}" {{#if:{{{style|}}}|style="{{{style}}}"}}>{{{text|{{{content|{{{quotetext|{{{quote|{{{1|<includeonly>{{error|Napaka: Manjka besedilo citata (ali znak za enačaj, ki ga potrebuje argument ali nepoimenovani parameter)}}{{main other|[[Kategorija:Strani z nepravilno uporabo predloge za citate]]}}</includeonly><noinclude>{{lorem ipsum}}</noinclude>}}}}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{multiline|}}}|<nowiki /><!-- See talk page in 2025 for why this newline needs to be here --> </blockquote>|</blockquote>}}{{#if:{{{sign|}}}{{{cite|}}}{{{author|}}}{{{by|}}}{{{personquoted|}}}{{{source|}}}{{{ts|}}}{{{title|}}}{{{publication|}}}{{{quotesource|}}}{{{char|}}}{{{character|}}}{{{2|}}}{{{3|}}}{{{4|}}}{{{5|}}}| <div class="templatequotecite"><p style="display: inline; padding-left: 2.3em;">—&#8202;{{#if:{{{char|{{{character|{{{5|}}}}}}}}}|{{{char|{{{character|{{{5|}}}}}}}}}, v&#32;}}{{Comma separated entries | {{if empty|{{{sign|}}}|{{{cite|}}}|{{{author|}}}|{{{by|}}}|{{{personquoted|}}}|{{{2|}}}}} | {{if empty|{{{title|}}}|{{{publication|}}}|{{{ts|}}}|{{{quotesource|}}}|{{{3|}}}}} | {{if empty|{{{source|}}}|{{{4|}}}}} }}</p></div>}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo predlogo Citatni blok z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Citatni blok]] z neznanim parametrom "_VALUE_"|ignoreblank=y| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | author | by | char | character | cite | class | content | multiline | personquoted | publication | quote | quotesource | quotetext | sign | source | style | text | title | ts }}<noinclude> {{dokumentacija}}<!--Add categories to the /doc subpage, not here! --> </noinclude> es0ltoefmrtf7sy2ant266xdsz792g0 Predloga:Citatni blok/testniprimeri 10 526490 6708377 5829670 2026-07-08T07:45:22Z Pinky sl 2932 6708377 wikitext text/x-wiki {{Testcases}} {{TOC limit|2}} == With character == {{test case nowiki | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__ | Eliminate all other factors, and the one which remains must be the truth. | character = [[Sherlock Holmes]] | author = [[Sir Arthur Conan Doyle]] | title = ''[[The Sign of the Four]]''}}</nowiki> | collapsible = yes }} == Just quote text == <!--{{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|It was the best of times, it was the worst of times.}}</nowiki> }}--> {{Citatni blok|{{strong|Predloga Citatni blok:}}{{lorem}}}} {{Citatni blok/peskovnik|{{strong|Peskovnik:}}{{lorem}}}} <blockquote style="margin:1em 0 1em 0; padding:0 2em;">{{strong|Plain &lt;blockquote>}} <br>with style="margin:1em 0 1em 0; padding:0 2em;" {{lorem}}</blockquote> == All parameters, positional == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|It was the best of times, it was the worst of times.|Charles Dickens|''A Tale of Two Cities''}}</nowiki> }} == All parameters, named == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|text=It was the best of times, it was the worst of times.|sign=Charles Dickens|source=''A Tale of Two Cities''|date=1859}}</nowiki> }} == Without sign, positional == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|A quote by the subject of the article might not need to say who said it||2010}}</nowiki> }} == Without sign, named parameters == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|text=A quote by the subject of the article might not need to say who said it|source=2010}}</nowiki> }} == Without source, positional == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|Add little to little and you have a big pile|Ovid}}</nowiki> }} == Without source, named parameters == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|text=Add little to little and you have a big pile|sign=Ovid}}</nowiki> }} == Without text, positional == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__||Harpo Marx|Duck Soup}}</nowiki> }} == Without text, named parameters == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|sign=Harpo Marx|source=Duck Soup}}</nowiki> }} == With line breaks == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|It was the best of times, it was the worst of times.|Charles Dickens|''A Tale of Two Cities''}}</nowiki> }} ===With text= === {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|text=It was the best of times, it was the worst of times.|2=Charles Dickens|3=''A Tale of Two Cities''}}</nowiki> }} ==With italics around text (contrary to [[MOS:ITALICS]])== {{test case |_showcode=yes|_collapsible=yes |''It was the best of times, it was the worst of times.'' |Charles Dickens |''A Tale of Two Cities'' }} ==More line breaks== {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|text=Your service as a teacher has been most satisfactory, but it is in the field of music that your contribution to the country has been outstanding. Since 1952 you have been largely responsible for the Biennial Music Festivals in Georgetown. You are joint Honorary Secretary of the Music Festival Committee and the success of the Festivals is in a large measure due to your organization and supervision. You have also made a name for yourself in arranging musical programmes in the Schools Broadcasts which have taught many children the joy of music and of singing together. By Command of the Queen conveyed to me through Her Majesty's Principal Secretary of State for the Colonies, I present to you the Insignia of a Member of the Most Excellent Order of the British Empire.|author=His Excellency the Governor, [[Patrick Muir Renison|Sir Patrick Renison]], [[Order of St Michael and St George|K.C.M.G.]] on May 8, 1959}}</nowiki> }} == Value for {{parameter|source}} that is only a reference == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__ |text=Lisa: Why build a monorail in a small town with a centralized population around a town center? <br/> Lanley: I could answer that question for you, but you and I would be the only ones here who would understand the answer. (leans in) And that includes your teacher! |sign= |title=The Simpsons, Marge vs. the Monorail |source=<ref>{{cite web|url=https://www.bustle.com/p/the-simpsons-monorail-song-is-the-tv-musical-number-im-so-jealous-you-get-to-watch-for-the-first-time-15768521|title=I'm So Jealous You Get To See 'The Simpsons' Monorail Song For The First Time|website=Bustle|date=January 23, 2019 |access-date=June 3, 2019}}</ref> }}</nowiki>}} {{reflist-talk-collapsed|title=References}} == Equals signs == === Unnamed parameter error === {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|You cannot have an unnamed parameter with an equals signs (=) in the actual argument.}}</nowiki> }} === Named parameter works === {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|text=You can have a named parameter with an equals sign (=) in the actual argument.}}</nowiki> }} == Empty parameters == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|A|sign=|cite=C|source=|ts=D}}</nowiki> }} == Notrim == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|Eliminate all other factors, and the one which remains must be the truth.|notrim=1}}</nowiki> }} {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|"Eliminate all other factors, and the one which remains must be the truth."|notrim=1}}</nowiki> }} {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|''Eliminate all other factors'' is a book, another book is ''The one which remains must be the truth.''|notrim=1}}</nowiki> }} {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|'''Eliminate all other factors''' should be said boldly, as should '''The one which remains must be the truth.'''|notrim=1}}</nowiki> }} == Without notrim == {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|Eliminate all other factors, and the one which remains must be the truth.}}</nowiki> }} {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|"Eliminate all other factors, and the one which remains must be the truth."}}</nowiki> }} {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|''Eliminate all other factors'' is a book, another book is ''The one which remains must be the truth.''}}</nowiki> }} {{test case nowiki | collapsible=yes | code = <nowiki>{{__TEMPLATENAME__|'''Eliminate all other factors''' should be said boldly, as should '''The one which remains must be the truth.'''}}</nowiki> }} ==Multiline== ===With multiline=== {{Testcase table|_format=stacked |text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }} ===With multiline, no source=== {{Testcase table|_format=stacked |text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |multiline=yes }} === Without multiline === {{Testcase table|_format=stacked |text= {{lang|fr|Ceci n'est pas une pipe.}} This is Not a Pipe. |author=[[René Magritte]] |title=''[[The Treachery of Images]]'' }} ==Inside indented talk page section== This is a talk page line. :This is a single-indented line. ::This is a double-indented line. <blockquote> ::This is a blockquote inside a double-indented section. ::This is another line inside the blockquote template. </blockquote> ::This is the end of the double-indented section. :::This is a triple-indented reply. 94ra2dlevuh929oljbr4x9hifbxr7p1 Domen Črnigoj 0 529541 6708473 6614507 2026-07-08T11:54:36Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708473 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Domen Črnigoj | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm<ref name="soccerway"/> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2012 | youthclubs1 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2012–2015 | clubs1 = [[FC Koper|Koper]] | caps1 = 89 | goals1 = 2 | years2 = 2015–2020 | clubs2 = [[FC Lugano|Lugano]] | caps2 = 113 | goals2 = 5 | years3 = 2020–2025 | clubs3 = [[Venezia F.C.|Venezia]] | caps3 = 90 | goals3 = 9 | years4 = 2023 | clubs4 = → [[U.S. Salernitana 1919|Salernitana]] (pos.) | caps4 = 7 | goals4 = 0 | years5 = 2023–2024 | clubs5 = → [[AC Reggiana 1919|Reggiana]] (pos.) | caps5 = 16 | goals5 = 0 | years6 = 2025–2026 | clubs6 = [[US Triestina Calcio 1918|Triestina]] | caps6 = 16 | goals6 = 0 | years7 = 2026 | clubs7 = [[FC Südtirol|Südtirol]] | caps7 = 19 | goals7 = 1 | nationalyears1 = 2011–2012 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2012–2013 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 11 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2013 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2014–2016 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 12 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2018–2022 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 26 | nationalgoals5 = 3 }} '''Domen Črnigoj''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[18. november]] [[1995]], [[Koper]].<ref name="soccerway">{{navedi splet |title=Slovenia – D. Črnigoj – Soccerway |url=https://int.soccerway.com/players/domen-rnigoj/242810/ |publisher=Soccerway |access-date=8 May 2021}}</ref> Črnigoj je slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član italijanskega kluba [[FC Südtirol|Südtirol]], od leta 2018 pa tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za [[FC Koper|Koper]], [[FC Lugano|Lugano]], [[U.S. Salernitana 1919|Salernitane]], [[AC Reggiana 1919|Reggiano]], [[Venezia F.C.|Venezio]] in [[US Triestina Calcio 1918|Triestino]] ter slovensko reprezentanco do 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Črnigoj, Domen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši FC Lugana]] [[Kategorija:Nogometaši Venezie]] [[Kategorija:Nogometaši Salernitane]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Reggiane 1919]] [[Kategorija:Koprski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Triestine]] [[Kategorija:Nogometaši FC Südtirola]] ni6i6wucsdvznqvzjqwr6manm5wt426 Adnan Bešić 0 529627 6708427 6362013 2026-07-08T09:37:52Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ St. Michael/Bleiburg]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708427 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Adnan Bešić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Postojna]] | height = 185 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[ASKÖ St. Michael/Bleiburg|St. Michael/Bleiburg]] | clubnumber = 9 | youthyears1 = 1998–2006 | youthyears2 = 2006–2008 | youthclubs1 = [[NK Cerknica|Cerknica]] | youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2008–2010 | years2 = 2010–2013 | years3 = 2012 | years4 = 2013 | years5 = 2014–2024 | years6 = 2024–2025 | years7 = 2025– | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs3 = → [[NK Aluminij|Aluminij]] (pos.) | clubs4 = → [[NK Krka|Krka]] (pos.) | clubs5 = [[SVG Bleiburg]] | clubs6 = [[SV Griffen]] | clubs7 = [[ASKÖ St. Michael/Bleiburg|St. Michael/Bleiburg]] | caps1 = 7 | caps2 = 62 | caps3 = 13 | caps4 = 16 | caps5 = 94 | caps6 = | caps7 = | goals1 = 1 | goals2 = 10 | goals3 = 1 | goals4 = 1 | goals5 = 40 | goals6 = | goals7 = | nationalyears1 = 2006–2007 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalyears3 = 2009 | nationalyears4 = 2010–2011 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 6 | nationalcaps2 = 9 | nationalcaps3 = 2 | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals1 = 1 | nationalgoals2 = 4 | nationalgoals3 = 1 | nationalgoals4 = 0 }} '''Adnan Bešić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[28. marec]] [[1991]], [[Postojna]]. Bešić je slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2025 je član avstrijskega [[ASKÖ St. Michael/Bleiburg|St. Michael/Bleiburg]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[NK Krka|Krko]] ter avstrijska [[SVG Bleiburg]] in [[SV Griffen]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 98 tekem in dosegel 13 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Bešić, Adnan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši SVG Bleiburga]] [[Kategorija:Nogometaši SV Griffena]] [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ St. Michael/Bleiburg]] [[Kategorija:Postojnski športniki]] h82fbrvoccltpxvm9lsi3p8iye8rtlx Blaž Božič 0 529718 6708436 5887043 2026-07-08T10:01:29Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708436 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Blaž Božič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = –2005 | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]] | youthyears2 = 2005–2007 | youthclubs2 = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda]] | youthyears3 = 2007–2008 | youthclubs3 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] | years1 = 2008–2010 | years2 = 2010–2015 | years3 = 2015–2016 | years4 = 2016 | years5 = 2016–2017 | years6 = 2017–2018 | years7 = 2018 | years8 = 2019 | years9 = 2019–2024 | clubs1 = [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] | clubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs3 = [[SC Schwaz]] | clubs4 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | clubs5 = [[ASD Cordenons]] | clubs6 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | clubs7 = [[SV Arnoldstein]] | clubs8 = [[SF Rückersdorf]] | clubs9 = [[URC Thal/Assling]] | caps1 = 44 | goals1 = 0 | caps2 = 70 | goals2 = 2 | caps3 = 6 | goals3 = 0 | caps4 = 11 | goals4 = 0 | caps5 = 15 | goals5 = 1 | caps6 = 5 | goals6 = 0 | caps7 = 15 | goals7 = 2 | caps8 = 13 | goals8 = 1 | caps9 = 72 | goals9 = 1 | nationalyears1 = 2006–2007 | nationalteam1= Slovenija do 17 let | nationalcaps1= 6 |nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2= Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 6 |nationalgoals2= 0 | nationalyears3 = 2008–2009 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 5 |nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2010 | nationalteam4 = Slovenija do 20 let | nationalcaps4 = 1 |nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2010–2012 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 5 |nationalgoals5 = 0 }} '''Blaž Božič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. oktober]] [[1990]], [[Ljubljana]]. Božič je nekdanji slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Šenčur|Šenčur]] in [[ND Ilirija 1911|Ilirijo]], italijanski [[ASD Cordenons]] ter avstrijske [[SC Schwaz]], [[SV Arnoldstein]], [[SF Rückersdorf]] in [[URC Thal/Assling]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 114 tekem in dosegel dva gola. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Božič, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši SC Schwaza]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Cordenonsa]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši SV Arnoldsteina]] [[Kategorija:Nogometaši SF Rückersdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši URC Thal/Assling]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] o04onc2qn2sfklgowjlo1j58dsr3ic6 Žan Cankar 0 529738 6708454 6076931 2026-07-08T10:21:13Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708454 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Cankar | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[NK Kresnice|Kresnice]] | clubnumber = | youthyears1 = –2005 | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]] | youthyears2 = 2005–2009 | youthclubs2 = [[NK Interblock|Interblock]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[NK Interblock|Interblock]] | caps1 = 25 | goals1 = 0 | years2 = 2009 | clubs2 = → [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] (pos.) | caps2 = 4 | goals2 = 1 | years3 = 2011–2012 | clubs3 = [[NK Krka|Krka]] | caps3 = 14 | goals3 = 1 | years4 = 2013–2015 | clubs4 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps4 = 55 | goals4 = 3 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = [[SG Drautal]] | caps5 = 18 | goals5 = 2 | years6 = 2016–2020 | clubs6 = [[NK Kresnice|Kresnice]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2020–2021 | clubs7 = [[SV Tainach]] | caps7 = 9 | goals7 = 1 | years8 = 2021–2022 | clubs8 = [[SV St. Margarethen|St. Margarethen]] | caps8 = 10 | goals8 = 2 | years9 = 2022 | clubs9 = [[NK Kresnice|Kresnice]] | caps9 = | goals9 = | years10 = 2022–2023 | clubs10 = [[ASKÖ Dellach/Drau]] | caps10 = 5 | goals10 = 0 | years11 = 2023– | clubs11 = [[NK Kresnice|Kresnice]] | caps11 = | goals11 = | nationalyears1 = 2006–2007 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2008 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 }} '''Žan Cankar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[13. november]] [[1990]], [[Ljubljana]]. Cankar je slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2023 je član slovenskega kluba [[NK Kresnice|Kresnice]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Interblock|Interblock]], [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]], [[NK Krka|Krka]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[NK Kresnice|Kresnice]] ter avstrijske [[SG Drautal]], [[SV Tainach]], [[SV St. Margarethen|St. Margarethen]] in [[ASKÖ Dellach/Drau]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 34 tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17 in 18 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Cankar, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši SG Drautala]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kresnic]] [[Kategorija:Nogometaši SV Tainacha]] [[Kategorija:Nogometaši SV St. Margarethena]] [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ Dellach/Drau]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 4f8kfgnvcx0vy4nxldu0y8h1iaugv2v Žan Celar 0 529741 6708453 6499342 2026-07-08T10:20:02Z Sporti 5955 pos. 6708453 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name= Žan Celar | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm<ref name="worldfootball">{{navedi splet |title=Žan Celar |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/zan-celar/ |website=worldfootball.net |access-date=17 March 2021 |language=en}}</ref> | currentclub = [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers]] | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | youthyears2 = {{0|0000}}–2012 | youthclubs2 = Velesovo | youthyears3 = 2012–2014 | youthclubs3 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears4 = 2014–2017 | youthclubs4 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears5 = 2017–2019 | youthclubs5 = [[A.S. Roma Primavera|Roma Primavera]] | years1 = 2016–2017 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 1 | goals1 = 0 | years2 = 2018–2021 | clubs2 = [[A.S. Roma|Roma]] | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2019–2020 | clubs3 = → [[A.S. Cittadella|Cittadella]] (pos.) | caps3 = 10 | goals3 = 1 | years4 = 2020–2021 | clubs4 = → [[U.S. Cremonese|Cremonese]] (pos) | caps4 = 38 | goals4 = 4 | years5 = 2021–2024 | clubs5 = [[FC Lugano|Lugano]] | caps5 = 95 | goals5 = 40 | years6 = 2024– | clubs6 = [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers]] | caps6 = 21 | goals6 = 2 | years7 = 2025–2026 | clubs7 = → [[Fortuna Düsseldorf]] (pos.) | caps7 = 16 | goals7 = 0 | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 16 | nationalgoals2 = 6 | nationalyears3 = 2016–2017 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 11 | nationalgoals3 = 4 | nationalyears4 = 2017 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 5 | nationalyears5 = 2019–2021 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 10 | nationalgoals5 = 1 | nationalyears6 = 2021– | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 17 | nationalgoals6 = 0 }} '''Žan Celar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. marec]] [[1999]], [[Kranj]]. Celar je slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2024 je član angleškega kluba [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers]]<ref>{{navedi splet |title=Lovrić in Celar bosta soigralca |url=https://siol.net/sportal/nogomet/lovric-in-celar-bosta-soigralca-559987 |publisher=[[Siol]] |access-date=27 August 2021 |date=27 August 2021}}</ref>,od leta 2021 tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za [[NK Maribor|Maribor]], [[A.S. Roma|Romo]] in [[A.S. Cittadella|Cittadello]], [[U.S. Cremonese|Cremonese]], [[FC Lugano|Lugano]] in [[Fortuna Düsseldorf|Fortuno Düsseldorf]] ter slovensko reprezentanco do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. Z Luganom je v sezoni 2021/22 osvojil švicarski pokal. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Celar, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Cittadelle]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Cremoneseja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Lugana]] [[Kategorija:Nogometaši Queens Park Rangersov]] [[Kategorija:Nogometaši Fortune Düsseldorf]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] 6vymvhu52l9hc3ewin1epoz5ee945o2 Sebastjan Čelofiga 0 529747 6708475 5887053 2026-07-08T11:57:58Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6708475 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Sebastjan Čelofiga | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm<ref>[http://www.footballdatabase.eu/football.joueurs.sebastjan.celofiga.94551.en.html Football : Sebastjan Celofiga]</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | years1 = 2002–2003 | clubs1 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps1 = 24 | goals1 = 0 | years2 = 2003–2007 | clubs2 = [[NK Celje|Publikum Celje]] | caps2 = 5 | goals2 = 0 | years3 = 2004–2005 | clubs3 = → [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] (pos.) | caps3 = 15 | goals3 = 0 | years4 = 2005–2006 | clubs4 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps4 = 11 | goals4 = 0 | years5 = 2006–2007 | clubs5 = → [[NK Zagorje|Zagorje]] (pos.) | caps5 = 2 | goals5 = 0 | years6 = 2007–2010 | clubs6 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps6 = 7 | goals6 = 0 | years7 = 2010–2012 | clubs7 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps7 = 30 | goals7 = 0 | years8 = 2011 | clubs8 = → [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] (pos.) | caps8 = 11 | goals8 = 0 | years9 = 2012–2013 | clubs9 = [[NK Žalec|Žalec]] | caps9 = | goals9 = |nationalyears1 = 1999 |nationalteam1 = Slovenija do 16 let |nationalcaps1 = 12 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2000-2001 |nationalteam2 = Slovenija do 17 let |nationalcaps2 = 4 |nationalgoals2 = 0 |nationalyears3 = 2001 |nationalteam3 = Slovenija do 18 let |nationalcaps3 = 5 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4 = 2001 |nationalteam4 = Slovenija do 19 let |nationalcaps4 = 1 |nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2002 |nationalteam5 = Slovenija do 20 let |nationalcaps5 = 1 |nationalgoals5 = 0 |nationalyears6 = 2005 |nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps6 = 3 |nationalgoals6 = 0 }} '''Sebastjan Čelofiga''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. april]] [[1983]]. Čelofiga je nekdanji slovenski profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenske klube [[ND Dravinja|Dravinja]], [[NK Celje|Celje]], [NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]], [[ND Dravinja|Dravinja]], [[NK Zagorje|Zagorje]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] in [[NK Žalec|Žalec]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral šest tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Čelofiga, Sebastjan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bonifike]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Žalca]] qwgk6x81wsxvs2yubw0ou8ffzc9vnm4 6708476 6708475 2026-07-08T11:58:21Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega ob Paki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708476 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Sebastjan Čelofiga | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm<ref>[http://www.footballdatabase.eu/football.joueurs.sebastjan.celofiga.94551.en.html Football : Sebastjan Celofiga]</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | years1 = 2002–2003 | clubs1 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps1 = 24 | goals1 = 0 | years2 = 2003–2007 | clubs2 = [[NK Celje|Publikum Celje]] | caps2 = 5 | goals2 = 0 | years3 = 2004–2005 | clubs3 = → [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] (pos.) | caps3 = 15 | goals3 = 0 | years4 = 2005–2006 | clubs4 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps4 = 11 | goals4 = 0 | years5 = 2006–2007 | clubs5 = → [[NK Zagorje|Zagorje]] (pos.) | caps5 = 2 | goals5 = 0 | years6 = 2007–2010 | clubs6 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps6 = 7 | goals6 = 0 | years7 = 2010–2012 | clubs7 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps7 = 30 | goals7 = 0 | years8 = 2011 | clubs8 = → [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] (pos.) | caps8 = 11 | goals8 = 0 | years9 = 2012–2013 | clubs9 = [[NK Žalec|Žalec]] | caps9 = | goals9 = |nationalyears1 = 1999 |nationalteam1 = Slovenija do 16 let |nationalcaps1 = 12 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2000-2001 |nationalteam2 = Slovenija do 17 let |nationalcaps2 = 4 |nationalgoals2 = 0 |nationalyears3 = 2001 |nationalteam3 = Slovenija do 18 let |nationalcaps3 = 5 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4 = 2001 |nationalteam4 = Slovenija do 19 let |nationalcaps4 = 1 |nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2002 |nationalteam5 = Slovenija do 20 let |nationalcaps5 = 1 |nationalgoals5 = 0 |nationalyears6 = 2005 |nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps6 = 3 |nationalgoals6 = 0 }} '''Sebastjan Čelofiga''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. april]] [[1983]]. Čelofiga je nekdanji slovenski profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenske klube [[ND Dravinja|Dravinja]], [[NK Celje|Celje]], [NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]], [[ND Dravinja|Dravinja]], [[NK Zagorje|Zagorje]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] in [[NK Žalec|Žalec]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral šest tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Čelofiga, Sebastjan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bonifike]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Žalca]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega ob Paki]] 2fw533h2nlac0pbpycf750hn8og5cs7 6708477 6708476 2026-07-08T11:58:44Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708477 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Sebastjan Čelofiga | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm<ref>[http://www.footballdatabase.eu/football.joueurs.sebastjan.celofiga.94551.en.html Football : Sebastjan Celofiga]</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | years1 = 2002–2003 | clubs1 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps1 = 24 | goals1 = 0 | years2 = 2003–2007 | clubs2 = [[NK Celje|Publikum Celje]] | caps2 = 5 | goals2 = 0 | years3 = 2004–2005 | clubs3 = → [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] (pos.) | caps3 = 15 | goals3 = 0 | years4 = 2005–2006 | clubs4 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps4 = 11 | goals4 = 0 | years5 = 2006–2007 | clubs5 = → [[NK Zagorje|Zagorje]] (pos.) | caps5 = 2 | goals5 = 0 | years6 = 2007–2010 | clubs6 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps6 = 7 | goals6 = 0 | years7 = 2010–2012 | clubs7 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps7 = 30 | goals7 = 0 | years8 = 2011 | clubs8 = → [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] (pos.) | caps8 = 11 | goals8 = 0 | years9 = 2012–2013 | clubs9 = [[NK Žalec|Žalec]] | caps9 = | goals9 = |nationalyears1 = 1999 |nationalteam1 = Slovenija do 16 let |nationalcaps1 = 12 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2000-2001 |nationalteam2 = Slovenija do 17 let |nationalcaps2 = 4 |nationalgoals2 = 0 |nationalyears3 = 2001 |nationalteam3 = Slovenija do 18 let |nationalcaps3 = 5 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4 = 2001 |nationalteam4 = Slovenija do 19 let |nationalcaps4 = 1 |nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2002 |nationalteam5 = Slovenija do 20 let |nationalcaps5 = 1 |nationalgoals5 = 0 |nationalyears6 = 2005 |nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps6 = 3 |nationalgoals6 = 0 }} '''Sebastjan Čelofiga''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. april]] [[1983]]. Čelofiga je nekdanji slovenski profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenske klube [[ND Dravinja|Dravinja]], [[NK Celje|Celje]], [NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]], [[ND Dravinja|Dravinja]], [[NK Zagorje|Zagorje]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK IB 1975 Ljubljana|Interblock]] in [[NK Žalec|Žalec]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral šest tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Čelofiga, Sebastjan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Žalca]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega ob Paki]] qaaxlxj0p8vms0idqapl4t4cw7mphno Matej Centrih 0 529748 6708452 5887054 2026-07-08T10:18:25Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708452 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matej Centrih | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = –2009 | youthclubs1 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2009–2014 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 44 | goals1 = 1 | years2 = 2010 | clubs2 = → [[NK Šentjur|Šentjur]] (pos.) | caps2 = 29 | goals2 = 0 | years3 = 2010–2012 | clubs3 = → [[NK Interblock|Interblock]] (pos.) | caps3 = 39 | goals3 = 3 | years4 = 2014–2015 | clubs4 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps4 = 13 | goals4 = 0 | years5 = 2015 | clubs5 = [[SG Drautal]] | caps5 = 4 | goals5 = 0 | years6 = 2015–2016 | clubs6 = [[VfB Germania Halberstadt|Germania Halberstadt]] | caps6 = 8 | goals6 = 1 | years7 = 2016 | clubs7 = [[Egersunds IK|Egersunds]] | caps7 = 6 | goals7 = 0 | years8 = 2017 | clubs8 = [[DSV Leoben]] | caps8 = 3 | goals8 = 0 |nationalyears1 = 2004 |nationalteam1 = Slovenija do 17 let |nationalcaps1 = 2 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2 = 2006 |nationalteam2 = Slovenija do 18 let |nationalcaps2 = 2 |nationalgoals2 = 0 |nationalyears3 = 2006 |nationalteam3 = Slovenija do 19 let |nationalcaps3 = 1 |nationalgoals3 = 0 }} '''Matej Centrih''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. september]] [[1988]]. Centrih je nekdanji slovenski profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Šentjur|Šentjur]], [[NK Interblock|Interblock]] in [[NK Radomlje|Radomlje]], avstrijska [[SG Drautal]] in [[DSV Leoben]], nemško [[VfB Germania Halberstadt|Germanio Halberstadt]] in norveški [[Egersunds IK|Egersunds]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 57 tekem in dosegel en gol. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Centrih, Matej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šentjurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši SG Drautala]] [[Kategorija:Nogometaši VfB Germanie Halberstadt]] [[Kategorija:Nogometaši Egersundsa IK]] [[Kategorija:Nogometaši DSV Leobena]] 1rexlv3z3r8u4sqebcpa2rgm8rigb8n Sandi Arčon 0 529914 6708413 6264290 2026-07-08T09:04:24Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708413 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Sandi Arčon | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | currentclub = [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]] | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = –2006 | youthclubs1 = [[ND Bilje|Bilje]] | youthyears2 = 2006–2010 | youthclubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2010–2012 | caps1 = 77 | goals1 = 10 | clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years2 = 2011 | caps2 = 2 | goals2 = 6| clubs2 = → [[ND Adria|Adria]] (pos.) | years3 = 2011–2012 | caps3 = 3| goals3 =2 | clubs3 = → [[NK Brda|Brda]] (pos.) | years4 = 2012–2013 | caps4 = 21 | goals4 = 1 | clubs4 = [[F.C. Ashdod|Ashdod]] | years5 = 2013–2014 | caps5 = 7 | goals5 = 0 | clubs5 = [[FC Koper|Koper]] | years6 = 2014–2017 | caps6 = 69 | goals6 = 8 | clubs6 = [[ND Gorica|Gorica]] | years7 = 2017–2018 | caps7 = 12 |goals7 = 0 | clubs7 = [[Górnik Zabrze]] | years8 = 2018–2019 | caps8 = |goals8 = 11 | clubs8 = [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]] | years9 = 2019 | caps9 =15|goals9 = 0 | clubs9 = [[A.C.D. Campodarsego|Campodarsego]] | years10 =2019–2020 | caps10=10|goals10= 2 | clubs10= [[Polisportiva Tamai|Tamai]] | years11 =2020–2022 | caps11= |goals11= 16 | clubs11= [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]] | years12 =2022–2023 | caps12= |goals12= | clubs12= [[ASD Brian Lignano|Brian Lignano]] | years13= 2023– | caps13= | goals13= | clubs13= [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]] | nationalyears1 = 2007–2008 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2010 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2017 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 0 }} '''Sandi Arčon''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. januar]] [[1991]], [[Šempeter pri Gorici]]. Arčon je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/sandi-arcon/84595/|title=S. Arčon|publisher=Soccerway.com|accessdate=13 January 2017}}</ref> Od leta 2023 je član italijanskega kluba [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[ND Gorica|Gorica]], [[ND Adria|Adria]], [[NK Brda|Brda]] in [[FC Koper|Koper]], izraelski [[F.C. Ashdod|Ashdod]], poljski [[Górnik Zabrze]] ter italijanske [[ASD Brian Lignano|Brian Lignano]], [[A.C.D. Campodarsego|Campodarsego]] in [[Polisportiva Tamai|Tamai]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 153 tekem in dosegel 18 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17 let in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|do 21 let]] ter [[Slovenska nogometna reprezentanca B|reprezentance B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Arčon, Sandi}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši ND Adrie]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši F.C. Ashdoda]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši Górnika Zabrze]] [[Kategorija:Nogometaši Gemonese Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši A.C.D. Campodarsega]] [[Kategorija:Nogometaši Polisportive Tamai]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Briana Lignano]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] bcnpymq1oso0ae44d976w6m66428aoh David Kašnik 0 530029 6708094 5887110 2026-07-07T15:56:39Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši GSV St. Martin/Sulmtal]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708094 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = David Kašnik | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 185 cm | currentclub = [[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]] | clubnumber = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | years1 = {{0|0000}}–2008 | years2 = 2008–2012 | years3 = 2011 | years4 = 2012 | years5 = 2013–2021 | years6 = 2021 | years7 = 2022–2025 | years8 = 2025– | clubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | clubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs3 = → [[Sheffield Wednesday F.C.|Sheffield Wednesday]] (pos.) | clubs4 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | clubs5 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | clubs6 = [[NK Fužinar|Fužinar]] | clubs7 = [[USV Wies]] | clubs8 = [[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]] | caps1 = 17 | caps2 = 83 | caps3 = 0 | caps4 = 14 | caps5 = 162 | caps6 = 15 | caps7 = 75 | caps8 = | goals1 = 1 | goals2 = 3 | goals3 = 0 | goals4 = 0 | goals5 = 9 | goals6 = 2 | goals7 = 18 | goals8 = }} '''David Kašnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. januar]] [[1987]], [[Slovenj Gradec]]. Kašnik je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[GSV St. Martin/Sulmtal|St. Martin/Sulmtal]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Dravograd|Dravograd]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] in [[NK Fužinar|Fužinar]], angleški [[Sheffield Wednesday F.C.|Sheffield Wednesday]] in avstrijski [[USV Wies]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 222 tekem in dosegel deset golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kašnik, David}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dravograda]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Sheffield Wednesdayja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] [[Kategorija:Nogometaši GSV St. Martin/Sulmtal]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] pylxrwrz7ulmfjellbetsv0wznub1mr Matija Boben 0 530677 6708424 6503305 2026-07-08T09:28:51Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]]; +[[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708424 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matija Boben | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 191 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[NK Aluminij|Aluminij]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2008 | youthclubs1 = [[NK Kočevje|Kočevje]] | youthyears2 = 2008–2013 | youthclubs2 = [[NK Interblock|Interblock]] | years1 = 2013 | clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps1 = 4 | goals1 = 0 | years2 = 2014 | clubs2 = [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | caps2 = 23 | goals2 = 0 | years3 = 2015 | clubs3 = [[Bolton Wanderers F.C.|Bolton Wanderers]] | caps3 = 0 | goals3 = 0 | years4 = 2015–2017 | clubs4 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps4 = 34 | goals4 = 1 | years5 = 2017–2019 | clubs5 = [[FC Rostov|Rostov]] | caps5 = 7 | goals5 = 0 | years6 = 2019 | clubs6 = → [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] (pos.) | caps6 = 9 | goals6 = 0 | years7 = 2019–2021 | clubs7 = [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] | caps7 = 30 | goals7 = 0 | years8 = 2020–2021 | clubs8 = → [[Ternana Calcio|Ternana]] (pos.) | caps8 = 29 | goals8 = 2 | years9 = 2021–2023 | clubs9 = [[Ternana Calcio|Ternana]] | caps9 = 25 | goals9 = 0 | years10 = 2022–2023 | clubs10 = → [[Delfino Pescara 1936|Pescara]] (pos.) | caps10 = 24 | goals10 = 0 | years11 = 2023–2025 | clubs11 = [[CFR Cluj]] | caps11 = 25 | goals11 = 1 | years12 = 2025 | clubs12 = → [[FC Politehnica Iași (2010)|Politehnica Iași]] (pos.) | caps12 = 6 | goals12 = 0 | years13 = 2025–2026 | clubs13 = [[NK Celje|Celje]] | caps13 = 5 | goals13 = 0 | years14 = 2025 | clubs14 = → [[NŠ Mura|Mura]] (pos.) | caps14 = 3 | goals14 = 0 | years15 = 2026– | clubs15 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps15 = | goals15 = | nationalyears1 = 2009–2010 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2017 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2017–2018 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 0 }} '''Matija Boben''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[26. februar]] [[1994]], [[Ljubljana]]. Boben je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Aluminij|Aluminij]] in od leta 2017 tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Ivančna Gorica|Ivančno Gorico]], [[ND Gorica|Gorico]], [[NK Celje|Celje]] in [[NŠ Mura|Muro]], angleški [[Bolton Wanderers F.C.|Bolton Wanderers]], ruski [[FC Rostov|Rostov]], italijanske [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]], [[Ternana Calcio|Ternano]] in [[Delfino Pescara 1936|Pescaro]] ter romunska [[CFR Cluj]] in [[FC Politehnica Iași (2010)|Politehnica Iași]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 38 tekem in dosegel en gol. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]] ter [[Slovenska nogometna reprezentanca B|reprezentance B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Boben, Matija}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Bolton Wanderersov]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Livorna]] [[Kategorija:Nogometaši Ternane Calcio]] [[Kategorija:Nogometaši Delfina Pescara 1936]] [[Kategorija:Nogometaši FC CFR Cluja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Politehnice Iași (2010)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 1z3w9frozno333sepq2t0wox8gsllr0 Saša Bakarić 0 530734 6708420 5887269 2026-07-08T09:11:46Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708420 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Saša Bakarić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 177 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]], [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs1 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2005–2012 | years2 = 2006–2008 | years3 = 2008 | years4 = 2012–2013 | years5 = 2014 | years6 = 2014–2015 | years7 = 2015–2016 | years8 = 2016–2017 | years9 = 2017–2018 | years10 = 2018–2022 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | clubs2 = → [[NK Zagorje|Zagorje]] (pos.) | clubs3 = → [[NK Šentjur|MU Šentjur]] (pos.) | clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | clubs5 = [[SV Wildon]] | clubs6 = [[SV Mühlgraben]] | clubs7 = [[SV Wolfsberg]] | clubs8 = [[USV Wies]] | clubs9 = [[SV Eberstein]] | clubs10 = [[SC Kappel]] | caps1 = 124 | caps2 = 26 | caps3 = 10 | caps4 = 14 | caps5 = 11 | caps6 = 16 | caps7 = 13 | caps8 = 36 | caps9 = 31 | caps10 = 73 | goals1 = 5 | goals2 = 1 | goals3 = 3 | goals4 = 0 | goals5 = 0 | goals6 = 6 | goals7 = 5 | goals8 = 9 | goals9 = 0 | goals10 = 10 | nationalyears1 = 2006–2007 |nationalteam1 = Slovenija do 20 let |nationalcaps1 = 4 |nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007 |nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps2 = 1 |nationalgoals2 = 0 }} '''Saša Bakarić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[18. marec]] [[1987]], [[Celje]]. Bakarić je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]] ali [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Zagorje|Zagorje]], [[NK Šentjur|MU Šentjur]] in [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] ter avstrijske [[SV Wildon]], [[SV Mühlgraben]], [[SV Wolfsberg]], [[USV Wies]], [[SV Eberstein]] in [[SC Kappel]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 138 tekem in dosegel pet golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Bakarić, Saša}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šentjurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]] [[Kategorija:Nogometaši SV Mühlgrabena]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wolfsberga]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Ebersteina]] [[Kategorija:Nogometaši SC Kappela]] [[Kategorija:Celjski športniki]] 0tzh8hg54lwzvavpsly61vo8wjk8qmq Gregor Bajde 0 530805 6708417 6469393 2026-07-08T09:09:41Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708417 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Gregor Bajde | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm<ref name="sw">{{navedi splet |title=Slovenia – G. Bajde – Profile with news, career statistics and history |url=https://int.soccerway.com/players/gregor-bajde/162540/ |publisher=Soccerway |access-date=5 August 2021| language=en}}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]], [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 2001–2008 | youthclubs1 = [[NK Kresnice|Kresnice]] | youthyears2 = 2008–2011 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears3 = 2011–2012 | youthclubs3 = [[NK Interblock|Interblock]] | years1 = 2011–2012 | clubs1 = [[NK Interblock|Interblock]] | caps1 = 18 | goals1 = 1 | years2 = 2012–2015 | clubs2 = [[NK Celje|Celje]] | caps2 = 78 | goals2 = 12 | years3 = 2013 | clubs3 = → [[NK Bravo|Bravo]] (pos.) | caps3 = 1 | goals3 = 2 | years4 = 2015–2021 | clubs4 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps4 = 87 | goals4 = 22 | years5 = 2016–2017 | clubs5 = → [[Novara Calcio|Novara]] (pos.) | caps5 = 10 | goals5 = 0 | years6 = 2021–2022 | clubs6 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps6 = 30 | goals6 = 5 | years7 = 2022–2024 | clubs7 = [[NK Celje|Celje]] | caps7 = 49 | goals7 = 9 | years8 = 2024–2025 | clubs8 = [[FK Borac Banja Luka|Borac Banja Luka]] | caps8 = 5 | goals8 = 0 | years9 = 2025– | clubs9 = [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]] | caps9 = 19 | goals9 = 3 | nationalyears1 = 2009–2010 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2011–2012 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 13 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2012 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 6 | nationalgoals4 = 3 | nationalyears5 = 2015–2016 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 10 | nationalgoals5 = 1 }} '''Gregor Bajde''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[29. april]] [[1994]], [[Spodnji Hotič]]. Bajde je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]] ali [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Interblock|Interblock]], [[NK Bravo|Bravo]], [[NK Maribor|Maribor]] in [[NK Celje|Celje]], italijansko [[Novara Calcio|Novaro]] in bosansko-hercegovskegi [[FK Borac Banja Luka|Borac Banja Luka]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 244 tekem in dosegel 48 golov. Z Mariborom je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezonah 2016/17 in 2018/19 ter [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2016. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Bajde, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši Novare Calcio]] [[Kategorija:Nogometaši FK Boraca Banja Luka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte 1903]] jqhcx54528xyrpnzynja7r39oxzu4xp 6708418 6708417 2026-07-08T09:09:55Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6708418 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Gregor Bajde | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 186 cm<ref name="sw">{{navedi splet |title=Slovenia – G. Bajde – Profile with news, career statistics and history |url=https://int.soccerway.com/players/gregor-bajde/162540/ |publisher=Soccerway |access-date=5 August 2021| language=en}}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]], [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 2001–2008 | youthclubs1 = [[NK Kresnice|Kresnice]] | youthyears2 = 2008–2011 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears3 = 2011–2012 | youthclubs3 = [[NK Interblock|Interblock]] | years1 = 2011–2012 | clubs1 = [[NK Interblock|Interblock]] | caps1 = 18 | goals1 = 1 | years2 = 2012–2015 | clubs2 = [[NK Celje|Celje]] | caps2 = 78 | goals2 = 12 | years3 = 2013 | clubs3 = → [[NK Bravo|Bravo]] (pos.) | caps3 = 1 | goals3 = 2 | years4 = 2015–2021 | clubs4 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps4 = 87 | goals4 = 22 | years5 = 2016–2017 | clubs5 = → [[Novara Calcio|Novara]] (pos.) | caps5 = 10 | goals5 = 0 | years6 = 2021–2022 | clubs6 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps6 = 30 | goals6 = 5 | years7 = 2022–2024 | clubs7 = [[NK Celje|Celje]] | caps7 = 49 | goals7 = 9 | years8 = 2024–2025 | clubs8 = [[FK Borac Banja Luka|Borac Banja Luka]] | caps8 = 5 | goals8 = 0 | years9 = 2025–2026 | clubs9 = [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]] | caps9 = 19 | goals9 = 3 | nationalyears1 = 2009–2010 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2011–2012 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 13 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2012 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 6 | nationalgoals4 = 3 | nationalyears5 = 2015–2016 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 10 | nationalgoals5 = 1 }} '''Gregor Bajde''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[29. april]] [[1994]], [[Spodnji Hotič]]. Bajde je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]] ali [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Interblock|Interblock]], [[NK Bravo|Bravo]], [[NK Maribor|Maribor]] in [[NK Celje|Celje]], italijansko [[Novara Calcio|Novaro]] in bosansko-hercegovskegi [[FK Borac Banja Luka|Borac Banja Luka]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 244 tekem in dosegel 48 golov. Z Mariborom je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezonah 2016/17 in 2018/19 ter [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2016. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Bajde, Gregor}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši Novare Calcio]] [[Kategorija:Nogometaši FK Boraca Banja Luka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte 1903]] 5jsatd6ncztkj37g0ihzbtv8odusumr Jaka Corn 0 530833 6708444 6076938 2026-07-08T10:11:18Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši ASKÖ Irschena]]; +[[Kategorija:Nogometaši NK Litije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708444 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jaka Corn | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NK Litija|Litija]] | clubnumber = | youthyears1 = –2014 | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | years1 = 2014 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps1 = 6 | goals1 = 1 | years2 = 2015 | clubs2 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | caps2 = 9 | goals2 = 1 | years3 = 2015–2017 | clubs3 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps3 = 44 | goals3 = 35 | years4 = 2017–2021 | clubs4 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | caps4 = 76 | goals4 = 14 | years5 = 2021–2022 | clubs5 = [[FC Lendorf|Lendorf]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2022–2023 | clubs6 = [[Villacher SV|Villacher]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2023–2025 | clubs7 = [[FC Hermagor|Hermagor]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2025–2026 | clubs8 = [[ASKÖ Irschen]] | caps8 = | goals7 = | years9 = 2026– | clubs9 = [[NK Litija|Litija]] | caps0 = | goals7 = | nationalyears1 = 2012–2013 | nationalyears2 = 2013 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 13 | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals1 = 1 | nationalgoals2 = 0 }} '''Jaka Corn''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. april]] [[1995]]. Corn je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Litija|Litije]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Šenčur|Šenčur]], [[NK Bravo|Bravo]] in [[ND Ilirija 1911|Ilirijo 1911]] ter avstrijska [[FC Lendorf|Lendorf]], [[Villacher SV|Villacher]], [[FC Hermagor|Hermagor]] in [[ASKÖ Irschen]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral šest tekem in dosegel en gol, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 58 tekem in devet golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Corn, Jaka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši FC Lendorfa]] [[Kategorija:Nogometaši Villacherja SV]] [[Kategorija:Nogometaši FC Hermagorja]] [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ Irschena]] [[Kategorija:Nogometaši NK Litije]] 7666n6a1r8co5ejie1vycnbszslhzbm Luka Cerar 0 530842 6708451 6286703 2026-07-08T10:17:35Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SK Kühnsdorfa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708451 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Cerar | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[SK Kühnsdorf|Kühnsdorf]] | clubnumber = 2 | youthyears1 = {{0|0000}}–2011 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthyears2 = 2012 | youthclubs2 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | years1 = 2011 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2012–2015 | clubs2 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps2 = 88 | goals2 = 4 | years3 = 2015 | clubs3 = [[NK Krka|Krka]] | caps3 = 0 | goals3 = 0 | years4 = 2016–2024 | clubs4 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps4 = 206 | goals4 = 39 | years5 = 2024 | clubs5 = [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2025– | clubs6 = [[SK Kühnsdorf|Kühnsdorf]] | caps6 = | goals6 = | nationalyears1 = 2008 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2011 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 }} '''Luka Cerar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[26. maj]] [[1993]]. Cerar je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]].<ref>{{navedi splet|publisher=Soccerway|title=L. Cerar|url=https://int.soccerway.com/players/luka-cerar/210358/| language=en}}</ref> Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[SK Kühnsdorf|Kühnsdorf]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Krka|Krko]] in [[NK Radomlje|Radomlje]] ter avstrijski [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 130 tekem in dosegel tri gole. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Cerar, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši SV Donau Klagenfurta]] [[Kategorija:Nogometaši SK Kühnsdorfa]] tdqkwg0ohjmrwlfugv4qevqicz1lddb Žan Benedičič 0 530856 6708428 6376212 2026-07-08T09:42:31Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708428 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Benedičič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 185 cm | currentclub = [[SAK Celovec]] | clubnumber = 14 | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears2 = 2011–2013 | youthclubs2 = [[A.C. Milan|Milan]] | years1 = 2013–2015 | clubs1 = [[A.C. Milan|Milan]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2014 | clubs2 = → [[Leeds United F.C.|Leeds United]] (pos.) | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2015–2016 | clubs3 = [[Calcio Como|Como]] | caps3 = 9 | goals3 = 0 | years4 = 2016 | clubs4 = [[Ascoli Picchio F.C. 1898|Ascoli]] | caps4 = 9 | goals4 = 0 | years5 = 2016–2017 | clubs5 = [[Leyton Orient F.C.|Leyton Orient]] | caps5 = 1 | goals5 = 0 | years6 = 2017 | clubs6 = [[Olbia Calcio|Olbia]] | caps6 = 8 | goals6 = 0 | years7 = 2018–2022 | clubs7 = [[NK Celje|Celje]] | caps7 = 81 | goals7 = 6 | years8 = 2022–2023 | clubs8 = [[FC Koper|Koper]] | caps8 = 29 | goals8 = 4 | years9 = 2023–2024 | clubs9 = [[NK Rogaška|Rogaška]] | caps9 = 17 | goals9 = 0 | years10 = 2024 | clubs10 = [[FK Kauno Žalgiris|Kauno Žalgiris]] | caps10 = 29 | goals10 = 2 | years11 = 2025 | clubs11 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps11 = 26 | goals11 = 1 | years12 = 2026– | clubs12 = [[SAK Celovec]] | caps12 = | goals12 = | nationalyears1 = 2009–2010 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2013 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 5 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2013–2016 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 13 | nationalgoals4 = 1 }} '''Žan Benedičič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[3. oktober]] [[1995]], [[Kranj]]. Benedičič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SAK Celovec]]. Ped tem je igral za italijanske [[A.C. Milan|Milan]], [[Calcio Como|Como]], [[Ascoli Picchio F.C. 1898|Ascoli]] in [[Olbia Calcio|Olbio]], angleška [[Leeds United F.C.|Leeds United]] in [[Leyton Orient F.C.|Leyton Orient]], slovenske [[NK Celje|Celje]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Rogaška|Rogaško]] in [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] ter litovski [[FK Kauno Žalgiris|Kauno Žalgiris]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 127 tekem in dosegel deset golov. S Celjem je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2019/20. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Benedičič, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Milana]] [[Kategorija:Nogometaši Leeds Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Coma Calcio 1907]] [[Kategorija:Nogometaši Ascolija Calcio 1898]] [[Kategorija:Nogometaši Leyton Orienta]] [[Kategorija:Nogometaši Olbia Calcia 1905]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rogaške]] [[Kategorija:Nogometaši FK Kauno Žalgirisa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] blgy6cfkby2trz8revqskk8ojnkuahg Aljaž Cotman 0 531146 6708441 6264500 2026-07-08T10:07:20Z Sporti 5955 /* vrh */ 6708441 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Aljaž Cotman | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 193 cm<ref name = "name"/><ref name = "cotman1">{{navedi novice | url = http://www.nkmaribor.com/novice/?id=5224 | title = Iz Wolverhamptona v Ljudski vrt | publisher = NK Maribor | date = 21 October 2013 | access-date = 21 November 2013}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = Visoko | youthyears2 = | youthclubs2 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears3 = 2010–2012| youthclubs3 = [[Wolverhampton Wanderers]] | years1 = 2012–2013 | clubs1 = [[Wolverhampton Wanderers F.C.|Wolverhampton Wanderers]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2013–2021 | clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps2 = 6 | goals2 = 0 | years3 = 2014–2017 | clubs3 = → [[NK Maribor B|Maribor B]] |caps3 = 49 | goals3 = 0 | years4 = 2020–2021 | clubs4 = → [[NK Aluminij|Aluminij]] (pos.) |caps4 = 0| goals4 = 0 | years5 = 2021–2022 | clubs5 = [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]]|caps5 = 12| goals5 = 0 | years6 = 2022–2025 | clubs6 = [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]]|caps6 = 79 | goals6 = 0 | nationalyears1 = 2009–2010 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2011–2012 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 14 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2012 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 3 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2013–2015 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 5 | nationalgoals5 = 0 }} '''Aljaž Cotman''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[26. april]] [[1994]], [[Kranj]].<ref name = "name">{{navedi splet | url = https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=49447 | title = Aljaž Cotman – osebni karton | publisher = NK Maribor | access-date = 26 April 2014 | archive-date=20 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171020053047/https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=49447}}</ref> Cotman je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Nazadnje je bil član avstrijskega kluba [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]]. Ped tem je branil za angleški [[Wolverhampton Wanderers F.C.|Wolverhampton Wanderers]] ter slovenske [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[NK Nafta 1903|Nafto 1903]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral šest tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 12. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Cotman, Aljaž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši Wolverhampton Wanderersov]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte 1903]] [[Kategorija:Nogometaši SV Donau Klagenfurta]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] 20z573ejwe8r89tw0weioadu58ufaua Rok Buzeti 0 531394 6708430 6362071 2026-07-08T09:46:21Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši USV Ottendorfa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708430 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Rok Buzeti | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[USV Ottendorf|Ottendorf]] | clubnumber = 19 | youthyears1 = {{0|0000}}–2005 | youthclubs1 = [[NK Mura|Mura]] | youthyears2 = 2005–2006 | youthclubs2 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | youthyears3 = 2006–2009 | youthclubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2006–2009 | years2 = 2007–2008 | years3 = 2009–2011 | years4 = 2011–2012 | years5 = 2012–2013 | years6 = 2013 | years7 = 2014 | years8 = 2014–2015 | years9 = 2015–2016 | years10 = 2016–2019 | years11 = 2019–2022 | years12 = 2022–2025 | years13 = 2025 | years14 = 2026– | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs2 = → [[NK Zavrč|Zavrč]] (pos.) | clubs3 = [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | clubs4 = [[ND Gorica|Gorica]] | clubs5 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | clubs6 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | clubs7 = [[NK Ljutomer|Ljutomer]] | clubs8 = [[SV Kukmirn|Kukmirn]] | clubs9 = [[ŠNK Bakovci|Bakovci]] | clubs10 = [[FC Minihof/Liebau|Minihof/Liebau]] | clubs11 = [[SV Sinabelkirchen|Sinabelkirchen]] | clubs12 = [[USV Nestelbach|Nestelbach]] | clubs13 = [[SV Sinabelkirchen|Sinabelkirchen]] | clubs14 = [[USV Ottendorf|Ottendorf]] | caps1 = 10 | caps2 = 20 | caps3 = 55 | caps4 = 35 | caps5 = 16 | caps6 = 14 | caps7 = | caps8 = | caps9 = | caps10 = | caps11 = | caps12 = | caps13 = | caps14 = | goals1 = 0 | goals2 = 1 | goals3 = 4 | goals4 = 1 | goals5 = 0 | goals6 = 3 | goals7 = | goals8 = | goals9 = | goals10 = | goals11 = | goals12 = | goals13 = | goals14 = | nationalyears1 = 2006 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2006 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2007 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 }} '''Rok Buzeti''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. februar]] [[1988]]. Buzeti je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[USV Ottendorf|Ottendorf]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Zavrč|Zavrč]], [[NK Nafta Lendava|Nafto Lendava]], [[ND Gorica|Gorico]], [[ND Mura 05|Muro 05]], [[NK Ljutomer|Ljutomer]] in [[ŠNK Bakovci|Bakovce]] ter avstrijske [[SV Kukmirn|Kukmirn]], [[FC Minihof/Liebau|Minihof/Liebau]], [[SV Sinabelkirchen|Sinabelkirchen]] in [[USV Nestelbach|Nestelbach]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 119 tekem in dosegel pet golov, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 31 tekem in štiri gole. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18, 19 in 20 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Buzeti, Rok}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ljutomera]] [[Kategorija:Nogometaši SV Kukmirna]] [[Kategorija:Nogometaši ŠNK Bakovcev]] [[Kategorija:Nogometaši FC Minihof/Liebau]] [[Kategorija:Nogometaši SV Sinabelkirchena]] [[Kategorija:Nogometaši USV Nestelbacha]] [[Kategorija:Nogometaši USV Ottendorfa]] ij40kecktgi7b0iftgtpeduo55kdsdx Kategorija:Napake CS1: odvečno besedilo: strani 14 538491 6708040 6702805 2026-07-07T13:44:03Z Pinky sl 2932 6708040 wikitext text/x-wiki {{Tracking category}} To je sledilna kategorija za [[WP:CS1|sklice CS1]], ki imajo napake {{para|edition}}. {{#lst:Help:CS1 errors|extra_text_pages_help_text}} {{#lst:Help:CS1 errors|notes_help_text}} <!-- {{#lst:Help:CS1 errors|references_help_text}} --> {{CatAutoTOC}} [[Kategorija:Napake CS1|odvečno, stran]] 2zrz3l5difhjxy3puro8iwxrxlj9uox 6708042 6708040 2026-07-07T13:45:21Z Pinky sl 2932 6708042 wikitext text/x-wiki {{Tracking category}} To je sledilna kategorija za [[WP:CS1|sklice CS1]], ki imajo napake v {{para|pages}}. {{#lst:Help:CS1 errors|extra_text_pages_help_text}} {{#lst:Help:CS1 errors|notes_help_text}} <!-- {{#lst:Help:CS1 errors|references_help_text}} --> {{CatAutoTOC}} [[Kategorija:Napake CS1|odvečno, stran]] e2jn1hwe6p4eagmm2kr8zs05gfqsdho Mavzolej Čjanling 0 546189 6708187 6680957 2026-07-07T18:37:35Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ povezava 6708187 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Mavzolej Qianling | native_name = | native_name_lang = | alternate_name = | image = Naitou-topparna.JPG | image_size = | alt = | caption = Pogled na del mavzoleja | map = | map_type = Kitajska | map_alt = | map_caption = | map_size = 280 | altitude_m = <!-- Enter a number for altitude in meters (m) --> | altitude_ref = | relief = yes | coordinates = {{coord|34|34|28|N|108|12|51|E|region:CN_type:landmark|display=title, inline}} | gbgridref = | map_dot_label = | location = Okraj Qian, Provinca [[Šaanši]] | region = {{CHN}} | type = | part_of = | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = | builder = dinastija Tang | material = | built = 684 - 706 | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | discovered = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = da | other_designation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | architectural_styles = | architectural_details = | notes = }} '''Mavzolej Qianling''' ([[Kitajščina|kitajsko]] 乾陵, [[pinjin]] čiánlíng) je grobišče [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] (618–907) v okrožju Qian v provinci [[Šaanši]] na [[Kitajska|Kitajskem]].<ref name="valder 80">Valder (2002), 80.</ref> Grobnice, grajene od leta 684 do 706, hranijo posmrtne ostanke več članov rodbine Li, cesarske družine dinastije Tang. Med drugimi sta tam pokopana cesar [[Gaozong Tang]] (vladal 649–683) in njegova žena [[Vu Dzetjan]], ki je kot edina kitajska cesarica vladala od leta 690 do 705. [[Mavzolej]] je znan po številnih kamnitih kipih članov dinastije Tang in stenskih poslikavah, ki krasijo stene podzemnih grobnic. Poleg glavne gomile in podzemne grobnice cesarja Gaozonga in Vu Dzetjan obstaja še 17 manjših spremljajočih grobnic (''peidzang mu'').<ref name="eckfeld 26">Eckfeld (2005), 26.</ref> Do zdaj so arheologi izkopali le pet teh spremljajočih grobnic. Tri so pripadale članom cesarske družine in po ena kanclerju in generalu cesarjeva garde.<ref name="eckfeld 26 27">Eckfeld (2005), 26–27.</ref> Uprava za kulturno dediščino Šaanšija je leta 2012 izjavila, da so nadaljnja izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.<ref name=":0">{{navedi novice |url=http://www.ecns.cn/2012/01-17/6410.shtml |title=No excavation of Qianling Mausoleum, official says |last=Zhang |first=Chan |date=17. januar 2012 |work=China News Service |access-date=2. julija 2018}}</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Tang court playing Polo.jpg|thumb|right|''Igralci pola med igro'', detajl z zahodne stene hodnika Li Šjanove grobnice.]] [[Slika:Qianling.jpg|thumb|right |7,5 m visoka<ref>{{navedi splet|url=http://english.shaanxi.gov.cn/channel/print.shtml?/hottopic/qintangming/tangdynasty/201301/30701_1|title=The Qianling Mausoleum|publisher=The Government Website of Shaanxi Province|access-date=7. novembra 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160405182604/http://english.shaanxi.gov.cn/channel/print.shtml?%2Fhottopic%2Fqintangming%2Ftangdynasty%2F201301%2F30701_1|archive-date=5. aprila 2016}}</ref> stela, postavljena v spomin na Vu Dzetjan,<ref name="eckfeld 23">Eckfeld (2005), str. 23.</ref> stoji vzhodno od Feniksovih vrat znotraj mavzoleja Qianling. Za razliko od drugih spomenikov v mavzoleju nima nobenih napisov. Tehta 98 ton in je okrašena z izklesanimi zmaji.<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty">Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty. Arhivirano 27. novembra 2014 na Wayback Machine. China Internet Information Center. Pridobljeno 10. februarja 2008.</ref>]] Kompleks mavzoleja cesarja Gaozonga je bil dokončan leta 684, leto dni po njegovi smrti.<ref name= "fu sui tang five dynasties 107">Fu, "The Sui, Tang, and Five Dynasties," str. 107.</ref> V cesarjevi grobnici je bila 2. julija 706 pokopana tudi cesarica Vu Dzetjan.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷208|vol. 208]].</ref><ref>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A4%A4%A9v&reign=%AF%AB%C0s&yy=2&ycanzi=&mm=5&dd=&dcanzi=%A9%B0%A5%D3 Academia Sinica's Chinese and Common Calendar Converter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180512044921/https://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A4%A4%A9v&reign=%AF%AB%C0s&yy=2&ycanzi=&mm=5&dd=&dcanzi=%A9%B0%A5%D3 |date=2018-05-12 }}.</ref> V kompleksu so tudi grobnice njenega sina Li Šjana (prestolonaslednik Džanghuaj, 653–684), vnuka Li Čongruna (princ Šao, 682–701) in vnukinje Li Šjanhui (gospa Jongtai, 684–701). Zapisan je datum pokopa leta 706, kar zgodovinarjem omogoča natančno datiranje zgradb in umetnin v grobnicah.<ref name = "fong 1984 35">Fong (1984), 35–36.</ref><ref name = "fong 1991 147" /> V dinastijah Suj in Tang so za člane cesarske družine in visoke dvorne uradnike na nagrobnik dosledno napisali ime pokopane osebe, njen položaj ter datuma smrti in pokopa.<ref name = "fong 1991 147">Fong (1991), str. 147.</ref> V ''[[Knjiga dinastije Tang|Stari]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' sta zapisa, da je Vu Dzetjanin sin, cesar Džongdžong (vladal 684, 705–710) rehabilitiral žrtve Vu Dzetjaninih političnih čistk in jim zagotovil dostojen pokop. Med njimi so bili tudi princesa in dva princa.<ref name="fong 1984 36">Fong (1984), 36.</ref> Razen spremljevalnih grobnic članov cesarjeve družine sta bili izkopani tudi grobnici kanclerja Šue Juančaa (622–683) in generala cesarjeve garde Li Džinšinga.<ref name="eckfeld 26 27"/> Pet spremljevalni grobnic je bilo odprtih v 60. in na začetku 70. let dvajsetega stoletja. <ref name= "eckfeld 29">Eckfeld (2005), str. 29.</ref> Leta 2012 je Uprava za kulturno dediščino Šaanšija objavila, da so zaradi zaščite grobnic pred poškodbami in krajo artefaktov izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.<ref name=":0" /> == Lokacija == Mavzolej se nahaja na gori Liang, severno od reke Vej na nadmorski višini 1049 m.<ref name = "Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/><ref name= "eckfeld 21">Eckfeld (2005), 21.</ref> Grobnice označujejo gomile, sicer pa je večina nagrobnih struktur podzemnih. Gomile na južni strani se imenujejo Najtoušan ali "Bradavičasti griči".<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/> Na njihovih vrhovih so stolpi, ki še poudarjajo njihovo ime, in tvorijo prehod v mavzolej Qianling.<ref name="eckfeld 21"/> Glavna in najvišja gomila je na severnem vrhu, V njej je grobnica cesarja Gaozonga in cesarice Vu Dzetjan.<ref name="eckfeld 21"/> Na polovici tega severnega vrha so graditelji izkopali 61 m dolg in 4 m širok predor, ki vodi do notranjih grobnic globoko v gori.<ref name="turner 1996 780">Turner (1996), str. 780.</ref> Kompleks je bil prvotno obdan z dvema obzidjema. Njuni ostanki kažejo, da je imelo notranje obzidje štiri vratarnice.<ref name="eckfeld 21"/> Notranje obzidje je bilo debelo 2,4 m in dolgo 5.920 m. Obdajalo je površino 240.000 m<sup>2</sup>.<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/><ref name= "eckfeld 21"/> Odkritih je bilo le nekaj vogalnih delov zunanjega zidu. V obdobju dinastije Tang je bilo v kompleksu več sto stanovanjskih hiš družin vzdrževalcev mavzoleja.<ref name="eckfeld 23"/> Razen ostankov stanovanjskih hiš so bili odkriti tudi temelji lesene daritvene dvorane, ki je pri južnih vratih notranjega zidu mavzoleja.<ref name="fu sui tang five dynasties 107"/> Čeprav obstajajo gomile, ki označujejo lokacijo vsake grobnice, je večina grobnih struktur podzemnih. Gomile na južnih vrhovih se imenujejo ''Naitoušan'' ali ''Bradavičasti hribi'', zaradi podobnosti z obliko bradavic. Bradavičasti hribi, s stolpi, postavljenimi na vrhu vsakega, ki poudarjajo ime hribov, tvorijo vrata v mavzolej Qianling. Glavna gomila je na severnem vrhu; je najvišja od gomil in je grobišče Gaozonga in Wu Zetian.[16] Na polovici tega severnega vrha so graditelji najdišča izkopali 61 metrov dolg in 4 metre širok predor v skalo gore, ki vodi do notranjih grobnic, ki so globoko v gori. == Sveta pot == [[File:乾陵翁仲.JPG|thumb|right|Kamniti kip varuha vzdolž Svete poti]] V mavzolej vodi Sveta pot, ki jo na obeh straneh obdajajo kamniti kipi, podobni poznejšim grobnicam dinastije Song in dinastije Ming. Kipi Qianlinga vključujejo konje, krilate konje, konje s spremljevalci, leve, noje, uradnike in tuje odposlance.<ref name="eckfeld 22 23">Eckfeld (2005), 22–23.</ref> Kan zahodnih Turkov je leta 620 dvoru Tang podaril noja, kraljestvo Tušara pa je leta 650 poslalo še enega; v izrezljanih reliefih Qianlinga iz okoli leta 683 so tradicionalni kitajski feniksi upodobljeni po telesu nojev.<ref name = "eckfeld 23 24">Eckfeld (2005), 23–24.</ref> Zgodovinarka Tonia Eckfeld trdi, da je bil umetniški poudarek na eksotičnem tujem poklonu noja v mavzoleju »znak veličine Kitajske in kitajskega cesarja, ne pa tujcev, ki so jih poslali, ali krajev, od koder so prišli«. Eckfeld tudi trdi, da 61 kipov tujih diplomatov, izklesanih v 680-ih letih, predstavlja »daljnosežno moč in mednarodni ugled« dinastije Tang.<ref name="eckfeld 25">Eckfeld (2005), 25.</ref> Ti kipi, zdaj brez glav, predstavljajo tuje diplomate, ki so bili prisotni na pogrebu cesarja Gaozonga. Zgodovinarka Angela Howard ugotavlja, da so kipi vzdolž svetih poti pomožnih grobnic – kot je Li Šjanhuijeva – manjši, slabše kakovosti in manj številčni kot glavna Sveta pot Qianlinga, ki vodi do cesarja Gaozonga in Wujevega groba.<ref name= "howard 71">Howard (2006), 71.</ref> Poleg kipov so ob straneh tudi sklopi osmerokotnih kamnitih stebrov, namenjenih odganjanju zlih duhov. Ob poti se nahaja tudi 6,3 metra visoka večstopenjska stela, posvečena cesarju Gaozongu, z napisom v spomin na njegove dosežke; ob njej stoji Wu Zetianina stela, ki nima napisov. Dodatno stelo ob glavnem tumulusu je postavil cesar Qianlong (vladal 1735–96) sredi dinastije Qing. ==Kipi in stenske slike== <gallery mode="packed" heights="180"> Slika:乾陵翁仲.JPG|thumb|right|Kamnit stražar ob Duhovni poti Slika:六十一蕃臣（局部）.JPG|Brezglavi kipi tujih ambasadorjev Slika:Tang sancai horse, Prince Yide tomb.JPG|Keramičen konj iz Li Čongrunove grobnice, zdaj v Zgodovinskem muzeju Šaanšija </gallery> Grobnice, izkopane za Li Šjana, Li Čongruna in Li Šjanhuija, so vse okrašene s stenskimi poslikavami in imajo več vhodov v jaške ter obokane komore.<ref name= "guo 12">Guo (2004), 12.</ref> Zgodovinarka Mary H. Fong trdi, da so stenske poslikave v podzemnih dvoranah grobnic reprezentativne za anonimne, a profesionalne dekoraterje grobnic in ne za priznane dvorne slikarje ročnih zvitkov.<ref name = "fong 1984 36"/> Čeprav gre predvsem za pogrebno umetnost, Fong trdi, da so te stenske poslikave v grobnicah iz obdobja Tang »zelo potrebne reference« na redko količino opisov slikarstva v dokumentih iz obdobja Tang, kot sta Tang Čao minghua lu (''Slavljeni slikarji dinastije Tang'') Džu Džingšuana v 840-ih in Lidai Minghua ji (''Zapis slavnih slikarjev zaporednih dinastij'') Džang Janjuana iz leta 847.<ref name ="fong 1984 37">Fong (1984), 37.</ref> Fong tudi trdi, da so slikarsko spretnost upodabljanja »animacije skozi duhovno sozvočje« ali ''čijun šendong'' – umetniške kritike, povezane s priznanimi slikarji dinastije Tang, kot so Jan Liben, Džov Fang in Čen Hong – dosegli anonimni slikarji grobnic dinastije Tang.<ref name="fong 1984 38">Fong (1984), 38.</ref> Druga pomembna značilnost fresk v grobnici je bila predstavitev arhitekture. Čeprav obstajajo številni primeri obstoječih kamnitih in opečnatih pagodnih stolpov iz dinastije Tang, ki bi jih lahko preučili arhitekturni zgodovinarji, je iz 8. in 9. stoletja ohranjenih le šest lesenih dvoran.<ref name="steinhardt 2004 223 228 229 238">Steinhardt (2004), 223, 228–229, 238.</ref> Ohranili so se le zbiti zemeljski temelji velikih palač prestolnice Tang v Čanganu. Vendar pa so zgodovinarji nekatere poslikave lesene arhitekture v grobnici Li Čongruna v Qianlingu predlagali kot reprezentativne za Vzhodno palačo, rezidenco prestolonaslednika v času dinastije Tang. Po mnenju zgodovinarja Fu Šiniana poslikave v grobnici Li Čongruna ne predstavljajo le stavb prestolnice Tang, temveč tudi »število podzemnih sob, prezračevalnih jaškov, predelkov in zračnih vodnjakov, ki kažejo na število dvorišč, glavnih dvoran, sob in hodnikov v rezidencah prebivalcev grobnic, ko so bili še živi«.<ref name="steinhardt 1990 103 108">Steinhardt (1990), 103–108.</ref> Podzemna dvorana spuščajoče se klančine, ki se približuje grobnici Li Čongruna, in vhod z vrati v sprednjo sobo imajo poslikave večplastnih stolpov, podobnih tistim, katerih temelji so bili pregledani v Čanganu. Ann Paludan, častna članica Univerze Durham, v svoji knjigi ''Kronika kitajskih cesarjev'' (1998) navaja napise za naslednje slike poslikav v grobnici Qianling: <gallery mode="packed" heights="150"> Slika:Li Xian's tomb, ambassadors.jpg|Sprejem tujih ambasadorjev, Li Šjangova grobnica<ref>Paludan (1998), str. 98.</ref> Slika:Li Xian's tomb, palace ladies.jpg|Skupina dvornih dam, Li Šjangova grobnica<ref>Paludan (1998), str.103.</ref> Slika:Figures in a cortege, tomb of Li Xian, Tang Dynasty.jpg|thumb|right|Stražarji, grobnica princa Li Šjana iz leta 706; vojaki so visoki približno 1,6 m Slika:Prince Yide's tomb, towers.jpg|Slika v grobnici princa Jideja, na kateri sta upodobljena mogočno obzidje in mestna vrata Čangana"<ref>Paludan (1998), str. 106.</ref> Slika:Prince Zhanghuai's tomb, eunuchs.JPG|Skupina evnuhov, grobnica princa Džanghuaja<ref>Paludan (1998), str. 115.</ref> Slika:Court Ladies of the Tang.jpg|Dvorne dame, Li Šjanhujeva grobnica<ref name= "tomb of princess yongtai">[http://www.travelchinaguide.com/attraction/shaanxi/xian/qianling/yongtai.htm The Tomb of Princess Yongtai]. TravelChinaGuide. Retrieved 2008-02-11.</ref><ref>{{citation | title = Shaanxi History Museum | url = http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=53 | access-date = 2008-02-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20050504062822/http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=53 | archive-date = 2005-05-04 | url-status = dead }}.</ref> </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin}} * Dillon, Michael. (1998). ''China: A Historical and Cultural Dictionary''. Surrey: Curzon Press. {{ISBN|0-7007-0439-6}}. * Eckfeld, Tonia. (2005). ''Imperial Tombs in Tang China, 618–907: The Politics of Paradise''. New York: Routledge: {{ISBN|0-415-30220-X}}. * Fong, Mary H. "Tang Tomb Murals Reviewed in the Light of Tang Texts on Painting," ''Artibus Asiae'' (Volume 45, Number 1, 1984): 35–72. * Fong, Mary H. "Antecedents of Sui-Tang Burial Practices in Shaanxi", ''Artibus Asiae'' (Volume 51, Number 3/4, 1991): 147–198. * Fu, Xinian. (2002). "The Sui, Tang, and Five Dynasties", in ''Chinese Architecture'', ed. Nancy Steinhardt, 91–135. New Haven: Yale University Press. {{ISBN|0-300-09559-7}}. * Guo, Qinghua. "Tomb Architecture of Dynastic China: Old and New Questions," ''Architectural History'' (Volume 47, 2004): 1–24. * Howard, Angela Falco. (2006). ''Chinese Sculpture''. New Haven: Yale University and Foreign Languages Press. {{ISBN|0-300-10065-5}}. * Jay, Jennifer W. "Imagining Matriarchy: "Kingdoms of Women" in Tang China", ''Journal of the American Oriental Society'' (Volume 116, Number 2, 1996): 220–229. * Paludan, Ann. (1998). ''Chronicle of the Chinese Emperors: the Reign-by-Reign Record of the Rulers of Imperial China''. London: Thames & Hudson Ltd. {{ISBN|0-500-05090-2}}. * Turner, Jane. (1996). ''The Dictionary of Art''. New York: The Grove Press. {{ISBN|1-884446-00-0}} * Steinhardt, Nancy Shatzman. (1990). ''Chinese Imperial City Planning''. Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-2196-3}}. * Steinhardt, Nancy Shatzman. (1997). ''Liao Architecture''. Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1719-2}}. * Steinhardt, Nancy Shatzman. "The Tang Architectural Icon and the Politics of Chinese Architectural History", ''The Art Bulletin'' (Volume 86, Number 2, 2004): 228–254 * Valder, Peter. (2002). ''Gardens in China''. Portland: The Timber Press, Inc. {{ISBN|0-88192-555-1}}. * [[William Watson (sinologist)|Watson, William]], ''Genius of China'' (exhibition, Royal Academy of Arts), 1973, Times Newspapers Ltd, {{ISBN|0723001073}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Qianling Mausoleum}} * [https://web.archive.org/web/20141127130507/http://www1.china.org.cn/english/features/atam/115372.htm Qianling at China.org.cn] * [http://www.travelchinaguide.com/attraction/shaanxi/xian/qianling/ Qianling at Travelchinaguide.com] * [https://web.archive.org/web/20050504062830/http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=70 The city watchtower mural from Li Chongrun's tomb] * [https://web.archive.org/web/20080610043826/http://www.chinavtour.com/gallery/main.php/v/Xian-photos/qianling/ Qianling Spirit Path, gallery of statues] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča na Kitajskem]] [[Kategorija:Mavzoleji na Kitajskem|Qianling]] [[Kategorija:Šaanši]] 0gd2h6repi1ahqngezpamgen6y3t2vt 6708188 6708187 2026-07-07T18:38:53Z Octopus 13285 /* Viri */ urejanje 6708188 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Mavzolej Qianling | native_name = | native_name_lang = | alternate_name = | image = Naitou-topparna.JPG | image_size = | alt = | caption = Pogled na del mavzoleja | map = | map_type = Kitajska | map_alt = | map_caption = | map_size = 280 | altitude_m = <!-- Enter a number for altitude in meters (m) --> | altitude_ref = | relief = yes | coordinates = {{coord|34|34|28|N|108|12|51|E|region:CN_type:landmark|display=title, inline}} | gbgridref = | map_dot_label = | location = Okraj Qian, Provinca [[Šaanši]] | region = {{CHN}} | type = | part_of = | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = | builder = dinastija Tang | material = | built = 684 - 706 | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | discovered = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = da | other_designation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | architectural_styles = | architectural_details = | notes = }} '''Mavzolej Qianling''' ([[Kitajščina|kitajsko]] 乾陵, [[pinjin]] čiánlíng) je grobišče [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] (618–907) v okrožju Qian v provinci [[Šaanši]] na [[Kitajska|Kitajskem]].<ref name="valder 80">Valder (2002), 80.</ref> Grobnice, grajene od leta 684 do 706, hranijo posmrtne ostanke več članov rodbine Li, cesarske družine dinastije Tang. Med drugimi sta tam pokopana cesar [[Gaozong Tang]] (vladal 649–683) in njegova žena [[Vu Dzetjan]], ki je kot edina kitajska cesarica vladala od leta 690 do 705. [[Mavzolej]] je znan po številnih kamnitih kipih članov dinastije Tang in stenskih poslikavah, ki krasijo stene podzemnih grobnic. Poleg glavne gomile in podzemne grobnice cesarja Gaozonga in Vu Dzetjan obstaja še 17 manjših spremljajočih grobnic (''peidzang mu'').<ref name="eckfeld 26">Eckfeld (2005), 26.</ref> Do zdaj so arheologi izkopali le pet teh spremljajočih grobnic. Tri so pripadale članom cesarske družine in po ena kanclerju in generalu cesarjeva garde.<ref name="eckfeld 26 27">Eckfeld (2005), 26–27.</ref> Uprava za kulturno dediščino Šaanšija je leta 2012 izjavila, da so nadaljnja izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.<ref name=":0">{{navedi novice |url=http://www.ecns.cn/2012/01-17/6410.shtml |title=No excavation of Qianling Mausoleum, official says |last=Zhang |first=Chan |date=17. januar 2012 |work=China News Service |access-date=2. julija 2018}}</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Tang court playing Polo.jpg|thumb|right|''Igralci pola med igro'', detajl z zahodne stene hodnika Li Šjanove grobnice.]] [[Slika:Qianling.jpg|thumb|right |7,5 m visoka<ref>{{navedi splet|url=http://english.shaanxi.gov.cn/channel/print.shtml?/hottopic/qintangming/tangdynasty/201301/30701_1|title=The Qianling Mausoleum|publisher=The Government Website of Shaanxi Province|access-date=7. novembra 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160405182604/http://english.shaanxi.gov.cn/channel/print.shtml?%2Fhottopic%2Fqintangming%2Ftangdynasty%2F201301%2F30701_1|archive-date=5. aprila 2016}}</ref> stela, postavljena v spomin na Vu Dzetjan,<ref name="eckfeld 23">Eckfeld (2005), str. 23.</ref> stoji vzhodno od Feniksovih vrat znotraj mavzoleja Qianling. Za razliko od drugih spomenikov v mavzoleju nima nobenih napisov. Tehta 98 ton in je okrašena z izklesanimi zmaji.<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty">Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty. Arhivirano 27. novembra 2014 na Wayback Machine. China Internet Information Center. Pridobljeno 10. februarja 2008.</ref>]] Kompleks mavzoleja cesarja Gaozonga je bil dokončan leta 684, leto dni po njegovi smrti.<ref name= "fu sui tang five dynasties 107">Fu, "The Sui, Tang, and Five Dynasties," str. 107.</ref> V cesarjevi grobnici je bila 2. julija 706 pokopana tudi cesarica Vu Dzetjan.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷208|vol. 208]].</ref><ref>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A4%A4%A9v&reign=%AF%AB%C0s&yy=2&ycanzi=&mm=5&dd=&dcanzi=%A9%B0%A5%D3 Academia Sinica's Chinese and Common Calendar Converter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180512044921/https://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A4%A4%A9v&reign=%AF%AB%C0s&yy=2&ycanzi=&mm=5&dd=&dcanzi=%A9%B0%A5%D3 |date=2018-05-12 }}.</ref> V kompleksu so tudi grobnice njenega sina Li Šjana (prestolonaslednik Džanghuaj, 653–684), vnuka Li Čongruna (princ Šao, 682–701) in vnukinje Li Šjanhui (gospa Jongtai, 684–701). Zapisan je datum pokopa leta 706, kar zgodovinarjem omogoča natančno datiranje zgradb in umetnin v grobnicah.<ref name = "fong 1984 35">Fong (1984), 35–36.</ref><ref name = "fong 1991 147" /> V dinastijah Suj in Tang so za člane cesarske družine in visoke dvorne uradnike na nagrobnik dosledno napisali ime pokopane osebe, njen položaj ter datuma smrti in pokopa.<ref name = "fong 1991 147">Fong (1991), str. 147.</ref> V ''[[Knjiga dinastije Tang|Stari]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' sta zapisa, da je Vu Dzetjanin sin, cesar Džongdžong (vladal 684, 705–710) rehabilitiral žrtve Vu Dzetjaninih političnih čistk in jim zagotovil dostojen pokop. Med njimi so bili tudi princesa in dva princa.<ref name="fong 1984 36">Fong (1984), 36.</ref> Razen spremljevalnih grobnic članov cesarjeve družine sta bili izkopani tudi grobnici kanclerja Šue Juančaa (622–683) in generala cesarjeve garde Li Džinšinga.<ref name="eckfeld 26 27"/> Pet spremljevalni grobnic je bilo odprtih v 60. in na začetku 70. let dvajsetega stoletja. <ref name= "eckfeld 29">Eckfeld (2005), str. 29.</ref> Leta 2012 je Uprava za kulturno dediščino Šaanšija objavila, da so zaradi zaščite grobnic pred poškodbami in krajo artefaktov izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.<ref name=":0" /> == Lokacija == Mavzolej se nahaja na gori Liang, severno od reke Vej na nadmorski višini 1049 m.<ref name = "Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/><ref name= "eckfeld 21">Eckfeld (2005), 21.</ref> Grobnice označujejo gomile, sicer pa je večina nagrobnih struktur podzemnih. Gomile na južni strani se imenujejo Najtoušan ali "Bradavičasti griči".<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/> Na njihovih vrhovih so stolpi, ki še poudarjajo njihovo ime, in tvorijo prehod v mavzolej Qianling.<ref name="eckfeld 21"/> Glavna in najvišja gomila je na severnem vrhu, V njej je grobnica cesarja Gaozonga in cesarice Vu Dzetjan.<ref name="eckfeld 21"/> Na polovici tega severnega vrha so graditelji izkopali 61 m dolg in 4 m širok predor, ki vodi do notranjih grobnic globoko v gori.<ref name="turner 1996 780">Turner (1996), str. 780.</ref> Kompleks je bil prvotno obdan z dvema obzidjema. Njuni ostanki kažejo, da je imelo notranje obzidje štiri vratarnice.<ref name="eckfeld 21"/> Notranje obzidje je bilo debelo 2,4 m in dolgo 5.920 m. Obdajalo je površino 240.000 m<sup>2</sup>.<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/><ref name= "eckfeld 21"/> Odkritih je bilo le nekaj vogalnih delov zunanjega zidu. V obdobju dinastije Tang je bilo v kompleksu več sto stanovanjskih hiš družin vzdrževalcev mavzoleja.<ref name="eckfeld 23"/> Razen ostankov stanovanjskih hiš so bili odkriti tudi temelji lesene daritvene dvorane, ki je pri južnih vratih notranjega zidu mavzoleja.<ref name="fu sui tang five dynasties 107"/> Čeprav obstajajo gomile, ki označujejo lokacijo vsake grobnice, je večina grobnih struktur podzemnih. Gomile na južnih vrhovih se imenujejo ''Naitoušan'' ali ''Bradavičasti hribi'', zaradi podobnosti z obliko bradavic. Bradavičasti hribi, s stolpi, postavljenimi na vrhu vsakega, ki poudarjajo ime hribov, tvorijo vrata v mavzolej Qianling. Glavna gomila je na severnem vrhu; je najvišja od gomil in je grobišče Gaozonga in Wu Zetian.[16] Na polovici tega severnega vrha so graditelji najdišča izkopali 61 metrov dolg in 4 metre širok predor v skalo gore, ki vodi do notranjih grobnic, ki so globoko v gori. == Sveta pot == [[File:乾陵翁仲.JPG|thumb|right|Kamniti kip varuha vzdolž Svete poti]] V mavzolej vodi Sveta pot, ki jo na obeh straneh obdajajo kamniti kipi, podobni poznejšim grobnicam dinastije Song in dinastije Ming. Kipi Qianlinga vključujejo konje, krilate konje, konje s spremljevalci, leve, noje, uradnike in tuje odposlance.<ref name="eckfeld 22 23">Eckfeld (2005), 22–23.</ref> Kan zahodnih Turkov je leta 620 dvoru Tang podaril noja, kraljestvo Tušara pa je leta 650 poslalo še enega; v izrezljanih reliefih Qianlinga iz okoli leta 683 so tradicionalni kitajski feniksi upodobljeni po telesu nojev.<ref name = "eckfeld 23 24">Eckfeld (2005), 23–24.</ref> Zgodovinarka Tonia Eckfeld trdi, da je bil umetniški poudarek na eksotičnem tujem poklonu noja v mavzoleju »znak veličine Kitajske in kitajskega cesarja, ne pa tujcev, ki so jih poslali, ali krajev, od koder so prišli«. Eckfeld tudi trdi, da 61 kipov tujih diplomatov, izklesanih v 680-ih letih, predstavlja »daljnosežno moč in mednarodni ugled« dinastije Tang.<ref name="eckfeld 25">Eckfeld (2005), 25.</ref> Ti kipi, zdaj brez glav, predstavljajo tuje diplomate, ki so bili prisotni na pogrebu cesarja Gaozonga. Zgodovinarka Angela Howard ugotavlja, da so kipi vzdolž svetih poti pomožnih grobnic – kot je Li Šjanhuijeva – manjši, slabše kakovosti in manj številčni kot glavna Sveta pot Qianlinga, ki vodi do cesarja Gaozonga in Wujevega groba.<ref name= "howard 71">Howard (2006), 71.</ref> Poleg kipov so ob straneh tudi sklopi osmerokotnih kamnitih stebrov, namenjenih odganjanju zlih duhov. Ob poti se nahaja tudi 6,3 metra visoka večstopenjska stela, posvečena cesarju Gaozongu, z napisom v spomin na njegove dosežke; ob njej stoji Wu Zetianina stela, ki nima napisov. Dodatno stelo ob glavnem tumulusu je postavil cesar Qianlong (vladal 1735–96) sredi dinastije Qing. ==Kipi in stenske slike== <gallery mode="packed" heights="180"> Slika:乾陵翁仲.JPG|thumb|right|Kamnit stražar ob Duhovni poti Slika:六十一蕃臣（局部）.JPG|Brezglavi kipi tujih ambasadorjev Slika:Tang sancai horse, Prince Yide tomb.JPG|Keramičen konj iz Li Čongrunove grobnice, zdaj v Zgodovinskem muzeju Šaanšija </gallery> Grobnice, izkopane za Li Šjana, Li Čongruna in Li Šjanhuija, so vse okrašene s stenskimi poslikavami in imajo več vhodov v jaške ter obokane komore.<ref name= "guo 12">Guo (2004), 12.</ref> Zgodovinarka Mary H. Fong trdi, da so stenske poslikave v podzemnih dvoranah grobnic reprezentativne za anonimne, a profesionalne dekoraterje grobnic in ne za priznane dvorne slikarje ročnih zvitkov.<ref name = "fong 1984 36"/> Čeprav gre predvsem za pogrebno umetnost, Fong trdi, da so te stenske poslikave v grobnicah iz obdobja Tang »zelo potrebne reference« na redko količino opisov slikarstva v dokumentih iz obdobja Tang, kot sta Tang Čao minghua lu (''Slavljeni slikarji dinastije Tang'') Džu Džingšuana v 840-ih in Lidai Minghua ji (''Zapis slavnih slikarjev zaporednih dinastij'') Džang Janjuana iz leta 847.<ref name ="fong 1984 37">Fong (1984), 37.</ref> Fong tudi trdi, da so slikarsko spretnost upodabljanja »animacije skozi duhovno sozvočje« ali ''čijun šendong'' – umetniške kritike, povezane s priznanimi slikarji dinastije Tang, kot so Jan Liben, Džov Fang in Čen Hong – dosegli anonimni slikarji grobnic dinastije Tang.<ref name="fong 1984 38">Fong (1984), 38.</ref> Druga pomembna značilnost fresk v grobnici je bila predstavitev arhitekture. Čeprav obstajajo številni primeri obstoječih kamnitih in opečnatih pagodnih stolpov iz dinastije Tang, ki bi jih lahko preučili arhitekturni zgodovinarji, je iz 8. in 9. stoletja ohranjenih le šest lesenih dvoran.<ref name="steinhardt 2004 223 228 229 238">Steinhardt (2004), 223, 228–229, 238.</ref> Ohranili so se le zbiti zemeljski temelji velikih palač prestolnice Tang v Čanganu. Vendar pa so zgodovinarji nekatere poslikave lesene arhitekture v grobnici Li Čongruna v Qianlingu predlagali kot reprezentativne za Vzhodno palačo, rezidenco prestolonaslednika v času dinastije Tang. Po mnenju zgodovinarja Fu Šiniana poslikave v grobnici Li Čongruna ne predstavljajo le stavb prestolnice Tang, temveč tudi »število podzemnih sob, prezračevalnih jaškov, predelkov in zračnih vodnjakov, ki kažejo na število dvorišč, glavnih dvoran, sob in hodnikov v rezidencah prebivalcev grobnic, ko so bili še živi«.<ref name="steinhardt 1990 103 108">Steinhardt (1990), 103–108.</ref> Podzemna dvorana spuščajoče se klančine, ki se približuje grobnici Li Čongruna, in vhod z vrati v sprednjo sobo imajo poslikave večplastnih stolpov, podobnih tistim, katerih temelji so bili pregledani v Čanganu. Ann Paludan, častna članica Univerze Durham, v svoji knjigi ''Kronika kitajskih cesarjev'' (1998) navaja napise za naslednje slike poslikav v grobnici Qianling: <gallery mode="packed" heights="150"> Slika:Li Xian's tomb, ambassadors.jpg|Sprejem tujih ambasadorjev, Li Šjangova grobnica<ref>Paludan (1998), str. 98.</ref> Slika:Li Xian's tomb, palace ladies.jpg|Skupina dvornih dam, Li Šjangova grobnica<ref>Paludan (1998), str.103.</ref> Slika:Figures in a cortege, tomb of Li Xian, Tang Dynasty.jpg|thumb|right|Stražarji, grobnica princa Li Šjana iz leta 706; vojaki so visoki približno 1,6 m Slika:Prince Yide's tomb, towers.jpg|Slika v grobnici princa Jideja, na kateri sta upodobljena mogočno obzidje in mestna vrata Čangana"<ref>Paludan (1998), str. 106.</ref> Slika:Prince Zhanghuai's tomb, eunuchs.JPG|Skupina evnuhov, grobnica princa Džanghuaja<ref>Paludan (1998), str. 115.</ref> Slika:Court Ladies of the Tang.jpg|Dvorne dame, Li Šjanhujeva grobnica<ref name= "tomb of princess yongtai">[http://www.travelchinaguide.com/attraction/shaanxi/xian/qianling/yongtai.htm The Tomb of Princess Yongtai]. TravelChinaGuide. Retrieved 2008-02-11.</ref><ref>{{citation | title = Shaanxi History Museum | url = http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=53 | access-date = 2008-02-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20050504062822/http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=53 | archive-date = 2005-05-04 | url-status = dead }}.</ref> </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|20em}} * Dillon, Michael. (1998). ''China: A Historical and Cultural Dictionary''. Surrey: Curzon Press. {{ISBN|0-7007-0439-6}}. * Eckfeld, Tonia. (2005). ''Imperial Tombs in Tang China, 618–907: The Politics of Paradise''. New York: Routledge: {{ISBN|0-415-30220-X}}. * Fong, Mary H. "Tang Tomb Murals Reviewed in the Light of Tang Texts on Painting," ''Artibus Asiae'' (Volume 45, Number 1, 1984): 35–72. * Fong, Mary H. "Antecedents of Sui-Tang Burial Practices in Shaanxi", ''Artibus Asiae'' (Volume 51, Number 3/4, 1991): 147–198. * Fu, Xinian. (2002). "The Sui, Tang, and Five Dynasties", in ''Chinese Architecture'', ed. Nancy Steinhardt, 91–135. New Haven: Yale University Press. {{ISBN|0-300-09559-7}}. * Guo, Qinghua. "Tomb Architecture of Dynastic China: Old and New Questions," ''Architectural History'' (Volume 47, 2004): 1–24. * Howard, Angela Falco. (2006). ''Chinese Sculpture''. New Haven: Yale University and Foreign Languages Press. {{ISBN|0-300-10065-5}}. * Jay, Jennifer W. "Imagining Matriarchy: "Kingdoms of Women" in Tang China", ''Journal of the American Oriental Society'' (Volume 116, Number 2, 1996): 220–229. * Paludan, Ann. (1998). ''Chronicle of the Chinese Emperors: the Reign-by-Reign Record of the Rulers of Imperial China''. London: Thames & Hudson Ltd. {{ISBN|0-500-05090-2}}. * Turner, Jane. (1996). ''The Dictionary of Art''. New York: The Grove Press. {{ISBN|1-884446-00-0}} * Steinhardt, Nancy Shatzman. (1990). ''Chinese Imperial City Planning''. Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-2196-3}}. * Steinhardt, Nancy Shatzman. (1997). ''Liao Architecture''. Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1719-2}}. * Steinhardt, Nancy Shatzman. "The Tang Architectural Icon and the Politics of Chinese Architectural History", ''The Art Bulletin'' (Volume 86, Number 2, 2004): 228–254 * Valder, Peter. (2002). ''Gardens in China''. Portland: The Timber Press, Inc. {{ISBN|0-88192-555-1}}. * William Watson, ''Genius of China'' (exhibition, Royal Academy of Arts), 1973, Times Newspapers Ltd, {{ISBN|0723001073}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Qianling Mausoleum}} * [https://web.archive.org/web/20141127130507/http://www1.china.org.cn/english/features/atam/115372.htm Qianling at China.org.cn] * [http://www.travelchinaguide.com/attraction/shaanxi/xian/qianling/ Qianling at Travelchinaguide.com] * [https://web.archive.org/web/20050504062830/http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=70 The city watchtower mural from Li Chongrun's tomb] * [https://web.archive.org/web/20080610043826/http://www.chinavtour.com/gallery/main.php/v/Xian-photos/qianling/ Qianling Spirit Path, gallery of statues] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča na Kitajskem]] [[Kategorija:Mavzoleji na Kitajskem|Qianling]] [[Kategorija:Šaanši]] o4st14w3surub0y27mnx1392i4x0jmf 6708214 6708188 2026-07-07T19:44:21Z Ljuba24b 92351 dp 6708214 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Mavzolej {{pk|Qianling}} | native_name = | native_name_lang = | alternate_name = | image = Naitou-topparna.JPG | image_size = | alt = | caption = Pogled na del mavzoleja | map = | map_type = Kitajska | map_alt = | map_caption = | map_size = 280 | altitude_m = <!-- Enter a number for altitude in meters (m) --> | altitude_ref = | relief = yes | coordinates = {{coord|34|34|28|N|108|12|51|E|region:CN_type:landmark|display=title, inline}} | gbgridref = | map_dot_label = | location = Okraj Qian, Provinca [[Šaanši]] | region = {{CHN}} | type = | part_of = | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = | builder = dinastija Tang | material = | built = 684 - 706 | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | discovered = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = da | other_designation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | architectural_styles = | architectural_details = | notes = }} '''Mavzolej Čjanling''' ({{zh |t={{linktext|乾|陵}}|s={{linktext|乾|陵}}|p=Qiánlíng}}) je grobišče [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] (618–907) v okrožju Čjan v provinci [[Šaanši]] na [[Kitajska|Kitajskem]].<ref name="valder 80">Valder (2002), 80.</ref> Grobnice, grajene od leta 684 do 706, hranijo posmrtne ostanke več članov rodbine Li, cesarske družine dinastije Tang. Med drugimi sta tam pokopana cesar [[Gaozong Tang]] (vladal 649–683) in njegova žena [[Vu Dzetjan]], ki je kot edina kitajska cesarica vladala od leta 690 do 705. [[Mavzolej]] je znan po številnih kamnitih kipih članov dinastije Tang in stenskih poslikavah, ki krasijo stene podzemnih grobnic. Poleg glavne gomile in podzemne grobnice cesarja Gaozonga in Vu Dzetjan obstaja še 17 manjših spremljajočih grobnic (''peidzang mu'').<ref name="eckfeld 26">Eckfeld (2005), 26.</ref> Do zdaj so arheologi izkopali le pet teh spremljajočih grobnic. Tri so pripadale članom cesarske družine in po ena kanclerju in generalu cesarjeva garde.<ref name="eckfeld 26 27">Eckfeld (2005), 26–27.</ref> Uprava za kulturno dediščino Šaanšija je leta 2012 izjavila, da so nadaljnja izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.<ref name=":0">{{navedi novice |url=http://www.ecns.cn/2012/01-17/6410.shtml |title=No excavation of Qianling Mausoleum, official says |last=Zhang |first=Chan |date=17. januar 2012 |work=China News Service |access-date=2. julija 2018}}</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Tang court playing Polo.jpg|thumb|right|''Igralci pola med igro'', detajl z zahodne stene hodnika Li Šjanove grobnice]] [[Slika:Qianling.jpg|thumb|right |7,5 m visoka<ref>{{navedi splet|url=http://english.shaanxi.gov.cn/channel/print.shtml?/hottopic/qintangming/tangdynasty/201301/30701_1|title=The Qianling Mausoleum|publisher=The Government Website of Shaanxi Province|access-date=7. novembra 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160405182604/http://english.shaanxi.gov.cn/channel/print.shtml?%2Fhottopic%2Fqintangming%2Ftangdynasty%2F201301%2F30701_1|archive-date=5. aprila 2016}}</ref> stela, postavljena v spomin na Vu Dzetjan,<ref name="eckfeld 23">Eckfeld (2005), str. 23.</ref> stoji vzhodno od Feniksovih vrat znotraj mavzoleja Čjanling. Za razliko od drugih spomenikov v mavzoleju nima nobenih napisov. Tehta 98 ton in je okrašena z izklesanimi zmaji.<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty">Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty. Arhivirano 27. novembra 2014 na Wayback Machine. China Internet Information Center. Pridobljeno 10. februarja 2008.</ref>]] Kompleks mavzoleja cesarja Gaozonga je bil dokončan leta 684, leto dni po njegovi smrti.<ref name= "fu sui tang five dynasties 107">Fu, "The Sui, Tang, and Five Dynasties," str. 107.</ref> V cesarjevi grobnici je bila 2. julija 706 pokopana tudi cesarica Vu Dzetjan.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷208|vol. 208]].</ref><ref>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A4%A4%A9v&reign=%AF%AB%C0s&yy=2&ycanzi=&mm=5&dd=&dcanzi=%A9%B0%A5%D3 Academia Sinica's Chinese and Common Calendar Converter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180512044921/https://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A4%A4%A9v&reign=%AF%AB%C0s&yy=2&ycanzi=&mm=5&dd=&dcanzi=%A9%B0%A5%D3 |date=2018-05-12 }}.</ref> V kompleksu so tudi grobnice njenega sina Li Šjana (prestolonaslednik Džanghuaj, 653–684), vnuka Li Čongruna (princ Šao, 682–701) in vnukinje Li Šjanhui (gospa Jongtai, 684–701). Zapisan je datum pokopa leta 706, kar zgodovinarjem omogoča natančno datiranje zgradb in umetnin v grobnicah.<ref name = "fong 1984 35">Fong (1984), 35–36.</ref><ref name = "fong 1991 147" /> V dinastijah Suj in Tang so za člane cesarske družine in visoke dvorne uradnike na nagrobnik dosledno napisali ime pokopane osebe, njen položaj ter datuma smrti in pokopa.<ref name = "fong 1991 147">Fong (1991), str. 147.</ref> V ''[[Knjiga dinastije Tang|Stari]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' sta zapisa, da je Vu Dzetjanin sin, cesar Džongdžong (vladal 684, 705–710) rehabilitiral žrtve Vu Dzetjaninih političnih čistk in jim zagotovil dostojen pokop. Med njimi so bili tudi princesa in dva princa.<ref name="fong 1984 36">Fong (1984), 36.</ref> Razen spremljevalnih grobnic članov cesarjeve družine sta bili izkopani tudi grobnici kanclerja Šue Juančaa (622–683) in generala cesarjeve garde Li Džinšinga.<ref name="eckfeld 26 27"/> Pet spremljevalni grobnic je bilo odprtih v 60. in na začetku 70. let dvajsetega stoletja. <ref name= "eckfeld 29">Eckfeld (2005), str. 29.</ref> Leta 2012 je Uprava za kulturno dediščino Šaanšija objavila, da so zaradi zaščite grobnic pred poškodbami in krajo artefaktov izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.<ref name=":0" /> == Lokacija == Mavzolej se nahaja na gori Liang, severno od reke Vej na nadmorski višini 1049 m.<ref name = "Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/><ref name= "eckfeld 21">Eckfeld (2005), 21.</ref> Grobnice označujejo gomile, sicer pa je večina nagrobnih struktur podzemnih. Gomile na južni strani se imenujejo Najtoušan ali "Bradavičasti griči".<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/> Na njihovih vrhovih so stolpi, ki še poudarjajo njihovo ime, in tvorijo prehod v mavzolej Čjanling.<ref name="eckfeld 21"/> Glavna in najvišja gomila je na severnem vrhu, V njej je grobnica cesarja Gaozonga in cesarice Vu Dzetjan.<ref name="eckfeld 21"/> Na polovici tega severnega vrha so graditelji izkopali 61 m dolg in 4 m širok predor, ki vodi do notranjih grobnic globoko v gori.<ref name="turner 1996 780">Turner (1996), str. 780.</ref> Kompleks je bil prvotno obdan z dvema obzidjema. Njuni ostanki kažejo, da je imelo notranje obzidje štiri vratarnice.<ref name="eckfeld 21"/> Notranje obzidje je bilo debelo 2,4 m in dolgo 5.920 m. Obdajalo je površino 240.000 m<sup>2</sup>.<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/><ref name= "eckfeld 21"/> Odkritih je bilo le nekaj vogalnih delov zunanjega zidu. V obdobju dinastije Tang je bilo v kompleksu več sto stanovanjskih hiš družin vzdrževalcev mavzoleja.<ref name="eckfeld 23"/> Razen ostankov stanovanjskih hiš so bili odkriti tudi temelji lesene daritvene dvorane, ki je pri južnih vratih notranjega zidu mavzoleja.<ref name="fu sui tang five dynasties 107"/> Čeprav obstajajo gomile, ki označujejo lokacijo vsake grobnice, je večina grobnih struktur podzemnih. Gomile na južnih vrhovih se imenujejo ''Naitoušan'' ali ''Bradavičasti hribi'', zaradi podobnosti z obliko bradavic. Bradavičasti hribi, s stolpi, postavljenimi na vrhu vsakega, ki poudarjajo ime hribov, tvorijo vrata v mavzolej Čjanling. Glavna gomila je na severnem vrhu; je najvišja od gomil in je grobišče Gaozonga in Wu Zetian.[16] Na polovici tega severnega vrha so graditelji najdišča izkopali 61 metrov dolg in 4 metre širok predor v skalo gore, ki vodi do notranjih grobnic, ki so globoko v gori. == Sveta pot == [[File:乾陵翁仲.JPG|thumb|right|Kamniti kip varuha vzdolž Svete poti]] V mavzolej vodi Sveta pot, ki jo na obeh straneh obdajajo kamniti kipi, podobni poznejšim grobnicam dinastije Song in dinastije Ming. Kipi Čjanlinga vključujejo konje, krilate konje, konje s spremljevalci, leve, noje, uradnike in tuje odposlance.<ref name="eckfeld 22 23">Eckfeld (2005), 22–23.</ref> Kan zahodnih Turkov je leta 620 dvoru Tang podaril noja, kraljestvo Tušara pa je leta 650 poslalo še enega; v izrezljanih reliefih Čjanlinga iz okoli leta 683 so tradicionalni kitajski feniksi upodobljeni po telesu nojev.<ref name = "eckfeld 23 24">Eckfeld (2005), 23–24.</ref> Zgodovinarka Tonia Eckfeld trdi, da je bil umetniški poudarek na eksotičnem tujem poklonu noja v mavzoleju »znak veličine Kitajske in kitajskega cesarja, ne pa tujcev, ki so jih poslali, ali krajev, od koder so prišli«. Eckfeld tudi trdi, da 61 kipov tujih diplomatov, izklesanih v 680-ih letih, predstavlja »daljnosežno moč in mednarodni ugled« dinastije Tang.<ref name="eckfeld 25">Eckfeld (2005), 25.</ref> Ti kipi, zdaj brez glav, predstavljajo tuje diplomate, ki so bili prisotni na pogrebu cesarja Gaozonga. Zgodovinarka Angela Howard ugotavlja, da so kipi vzdolž svetih poti pomožnih grobnic – kot je Li Šjanhuijeva – manjši, slabše kakovosti in manj številčni kot glavna Sveta pot Čjanlinga, ki vodi do cesarja Gaozonga in Wujevega groba.<ref name= "howard 71">Howard (2006), 71.</ref> Poleg kipov so ob straneh tudi sklopi osmerokotnih kamnitih stebrov, namenjenih odganjanju zlih duhov. Ob poti se nahaja tudi 6,3 metra visoka večstopenjska stela, posvečena cesarju Gaozongu, z napisom v spomin na njegove dosežke; ob njej stoji Wu Zetianina stela, ki nima napisov. Dodatno stelo ob glavnem tumulusu je postavil cesar Čjanlong (vladal 1735–96) sredi dinastije Qing. ==Kipi in stenske slike== <gallery mode="packed" heights="180"> Slika:乾陵翁仲.JPG|thumb|right|Kamnit stražar ob Duhovni poti Slika:六十一蕃臣（局部）.JPG|Brezglavi kipi tujih ambasadorjev Slika:Tang sancai horse, Prince Yide tomb.JPG|Keramičen konj iz Li Čongrunove grobnice, zdaj v Zgodovinskem muzeju Šaanšija </gallery> Grobnice, izkopane za Li Šjana, Li Čongruna in Li Šjanhuija, so vse okrašene s stenskimi poslikavami in imajo več vhodov v jaške ter obokane komore.<ref name= "guo 12">Guo (2004), 12.</ref> Zgodovinarka Mary H. Fong trdi, da so stenske poslikave v podzemnih dvoranah grobnic reprezentativne za anonimne, a profesionalne dekoraterje grobnic in ne za priznane dvorne slikarje ročnih zvitkov.<ref name = "fong 1984 36"/> Čeprav gre predvsem za pogrebno umetnost, Fong trdi, da so te stenske poslikave v grobnicah iz obdobja Tang »zelo potrebne reference« na redko količino opisov slikarstva v dokumentih iz obdobja Tang, kot sta Tang Čao minghua lu (''Slavljeni slikarji dinastije Tang'') Džu Džingšuana v 840-ih in Lidai Minghua ji (''Zapis slavnih slikarjev zaporednih dinastij'') Džang Janjuana iz leta 847.<ref name ="fong 1984 37">Fong (1984), 37.</ref> Fong tudi trdi, da so slikarsko spretnost upodabljanja »animacije skozi duhovno sozvočje« ali ''čijun šendong'' – umetniške kritike, povezane s priznanimi slikarji dinastije Tang, kot so Jan Liben, Džov Fang in Čen Hong – dosegli anonimni slikarji grobnic dinastije Tang.<ref name="fong 1984 38">Fong (1984), 38.</ref> Druga pomembna značilnost fresk v grobnici je bila predstavitev arhitekture. Čeprav obstajajo številni primeri obstoječih kamnitih in opečnatih pagodnih stolpov iz dinastije Tang, ki bi jih lahko preučili arhitekturni zgodovinarji, je iz 8. in 9. stoletja ohranjenih le šest lesenih dvoran.<ref name="steinhardt 2004 223 228 229 238">Steinhardt (2004), 223, 228–229, 238.</ref> Ohranili so se le zbiti zemeljski temelji velikih palač prestolnice Tang v Čanganu. Vendar pa so zgodovinarji nekatere poslikave lesene arhitekture v grobnici Li Čongruna v Čjanlingu predlagali kot reprezentativne za Vzhodno palačo, rezidenco prestolonaslednika v času dinastije Tang. Po mnenju zgodovinarja Fu Šiniana poslikave v grobnici Li Čongruna ne predstavljajo le stavb prestolnice Tang, temveč tudi »število podzemnih sob, prezračevalnih jaškov, predelkov in zračnih vodnjakov, ki kažejo na število dvorišč, glavnih dvoran, sob in hodnikov v rezidencah prebivalcev grobnic, ko so bili še živi«.<ref name="steinhardt 1990 103 108">Steinhardt (1990), 103–108.</ref> Podzemna dvorana spuščajoče se klančine, ki se približuje grobnici Li Čongruna, in vhod z vrati v sprednjo sobo imajo poslikave večplastnih stolpov, podobnih tistim, katerih temelji so bili pregledani v Čanganu. Ann Paludan, častna članica Univerze Durham, v svoji knjigi ''Kronika kitajskih cesarjev'' (1998) navaja napise za naslednje slike poslikav v grobnici Čjanling: <gallery mode="packed" heights="150"> Slika:Li Xian's tomb, ambassadors.jpg|Sprejem tujih ambasadorjev, Li Šjangova grobnica<ref>Paludan (1998), str. 98.</ref> Slika:Li Xian's tomb, palace ladies.jpg|Skupina dvornih dam, Li Šjangova grobnica<ref>Paludan (1998), str.103.</ref> Slika:Figures in a cortege, tomb of Li Xian, Tang Dynasty.jpg|thumb|right|Stražarji, grobnica princa Li Šjana iz leta 706; vojaki so visoki približno 1,6 m Slika:Prince Yide's tomb, towers.jpg|Slika v grobnici princa Jideja, na kateri sta upodobljena mogočno obzidje in mestna vrata Čangana"<ref>Paludan (1998), str. 106.</ref> Slika:Prince Zhanghuai's tomb, eunuchs.JPG|Skupina evnuhov, grobnica princa Džanghuaja<ref>Paludan (1998), str. 115.</ref> Slika:Court Ladies of the Tang.jpg|Dvorne dame, Li Šjanhujeva grobnica<ref name= "tomb of princess yongtai">[http://www.travelchinaguide.com/attraction/shaanxi/xian/qianling/yongtai.htm The Tomb of Princess Yongtai]. TravelChinaGuide. Retrieved 2008-02-11.</ref><ref>{{citation | title = Shaanxi History Museum | url = http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=53 | access-date = 2008-02-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20050504062822/http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=53 | archive-date = 2005-05-04 | url-status = dead }}.</ref> </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|20em}} * Dillon, Michael. (1998). ''China: A Historical and Cultural Dictionary''. Surrey: Curzon Press. {{ISBN|0-7007-0439-6}}. * Eckfeld, Tonia. (2005). ''Imperial Tombs in Tang China, 618–907: The Politics of Paradise''. New York: Routledge: {{ISBN|0-415-30220-X}}. * Fong, Mary H. "Tang Tomb Murals Reviewed in the Light of Tang Texts on Painting," ''Artibus Asiae'' (Volume 45, Number 1, 1984): 35–72. * Fong, Mary H. "Antecedents of Sui-Tang Burial Practices in Shaanxi", ''Artibus Asiae'' (Volume 51, Number 3/4, 1991): 147–198. * Fu, Xinian. (2002). "The Sui, Tang, and Five Dynasties", in ''Chinese Architecture'', ed. Nancy Steinhardt, 91–135. New Haven: Yale University Press. {{ISBN|0-300-09559-7}}. * Guo, Qinghua. "Tomb Architecture of Dynastic China: Old and New Questions," ''Architectural History'' (Volume 47, 2004): 1–24. * Howard, Angela Falco. (2006). ''Chinese Sculpture''. New Haven: Yale University and Foreign Languages Press. {{ISBN|0-300-10065-5}}. * Jay, Jennifer W. "Imagining Matriarchy: "Kingdoms of Women" in Tang China", ''Journal of the American Oriental Society'' (Volume 116, Number 2, 1996): 220–229. * Paludan, Ann. (1998). ''Chronicle of the Chinese Emperors: the Reign-by-Reign Record of the Rulers of Imperial China''. London: Thames & Hudson Ltd. {{ISBN|0-500-05090-2}}. * Turner, Jane. (1996). ''The Dictionary of Art''. New York: The Grove Press. {{ISBN|1-884446-00-0}} * Steinhardt, Nancy Shatzman. (1990). ''Chinese Imperial City Planning''. Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-2196-3}}. * Steinhardt, Nancy Shatzman. (1997). ''Liao Architecture''. Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1719-2}}. * Steinhardt, Nancy Shatzman. "The Tang Architectural Icon and the Politics of Chinese Architectural History", ''The Art Bulletin'' (Volume 86, Number 2, 2004): 228–254 * Valder, Peter. (2002). ''Gardens in China''. Portland: The Timber Press, Inc. {{ISBN|0-88192-555-1}}. * William Watson, ''Genius of China'' (exhibition, Royal Academy of Arts), 1973, Times Newspapers Ltd, {{ISBN|0723001073}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Qianling Mausoleum}} * [https://web.archive.org/web/20141127130507/http://www1.china.org.cn/english/features/atam/115372.htm Qianling at China.org.cn] * [http://www.travelchinaguide.com/attraction/shaanxi/xian/qianling/ Qianling at Travelchinaguide.com] * [https://web.archive.org/web/20050504062830/http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=70 The city watchtower mural from Li Chongrun's tomb] * [https://web.archive.org/web/20080610043826/http://www.chinavtour.com/gallery/main.php/v/Xian-photos/qianling/ Qianling Spirit Path, gallery of statues] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča na Kitajskem]] [[Kategorija:Mavzoleji na Kitajskem|Qianling]] [[Kategorija:Šaanši]] 7leul49py284znt5a5jlkoklfc10z2z 6708215 6708214 2026-07-07T19:44:36Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Mavzolej Qianling]] na [[Mavzolej Čjanling]] 6708214 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Mavzolej {{pk|Qianling}} | native_name = | native_name_lang = | alternate_name = | image = Naitou-topparna.JPG | image_size = | alt = | caption = Pogled na del mavzoleja | map = | map_type = Kitajska | map_alt = | map_caption = | map_size = 280 | altitude_m = <!-- Enter a number for altitude in meters (m) --> | altitude_ref = | relief = yes | coordinates = {{coord|34|34|28|N|108|12|51|E|region:CN_type:landmark|display=title, inline}} | gbgridref = | map_dot_label = | location = Okraj Qian, Provinca [[Šaanši]] | region = {{CHN}} | type = | part_of = | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = | builder = dinastija Tang | material = | built = 684 - 706 | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | discovered = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = da | other_designation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | architectural_styles = | architectural_details = | notes = }} '''Mavzolej Čjanling''' ({{zh |t={{linktext|乾|陵}}|s={{linktext|乾|陵}}|p=Qiánlíng}}) je grobišče [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] (618–907) v okrožju Čjan v provinci [[Šaanši]] na [[Kitajska|Kitajskem]].<ref name="valder 80">Valder (2002), 80.</ref> Grobnice, grajene od leta 684 do 706, hranijo posmrtne ostanke več članov rodbine Li, cesarske družine dinastije Tang. Med drugimi sta tam pokopana cesar [[Gaozong Tang]] (vladal 649–683) in njegova žena [[Vu Dzetjan]], ki je kot edina kitajska cesarica vladala od leta 690 do 705. [[Mavzolej]] je znan po številnih kamnitih kipih članov dinastije Tang in stenskih poslikavah, ki krasijo stene podzemnih grobnic. Poleg glavne gomile in podzemne grobnice cesarja Gaozonga in Vu Dzetjan obstaja še 17 manjših spremljajočih grobnic (''peidzang mu'').<ref name="eckfeld 26">Eckfeld (2005), 26.</ref> Do zdaj so arheologi izkopali le pet teh spremljajočih grobnic. Tri so pripadale članom cesarske družine in po ena kanclerju in generalu cesarjeva garde.<ref name="eckfeld 26 27">Eckfeld (2005), 26–27.</ref> Uprava za kulturno dediščino Šaanšija je leta 2012 izjavila, da so nadaljnja izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.<ref name=":0">{{navedi novice |url=http://www.ecns.cn/2012/01-17/6410.shtml |title=No excavation of Qianling Mausoleum, official says |last=Zhang |first=Chan |date=17. januar 2012 |work=China News Service |access-date=2. julija 2018}}</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Tang court playing Polo.jpg|thumb|right|''Igralci pola med igro'', detajl z zahodne stene hodnika Li Šjanove grobnice]] [[Slika:Qianling.jpg|thumb|right |7,5 m visoka<ref>{{navedi splet|url=http://english.shaanxi.gov.cn/channel/print.shtml?/hottopic/qintangming/tangdynasty/201301/30701_1|title=The Qianling Mausoleum|publisher=The Government Website of Shaanxi Province|access-date=7. novembra 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160405182604/http://english.shaanxi.gov.cn/channel/print.shtml?%2Fhottopic%2Fqintangming%2Ftangdynasty%2F201301%2F30701_1|archive-date=5. aprila 2016}}</ref> stela, postavljena v spomin na Vu Dzetjan,<ref name="eckfeld 23">Eckfeld (2005), str. 23.</ref> stoji vzhodno od Feniksovih vrat znotraj mavzoleja Čjanling. Za razliko od drugih spomenikov v mavzoleju nima nobenih napisov. Tehta 98 ton in je okrašena z izklesanimi zmaji.<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty">Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty. Arhivirano 27. novembra 2014 na Wayback Machine. China Internet Information Center. Pridobljeno 10. februarja 2008.</ref>]] Kompleks mavzoleja cesarja Gaozonga je bil dokončan leta 684, leto dni po njegovi smrti.<ref name= "fu sui tang five dynasties 107">Fu, "The Sui, Tang, and Five Dynasties," str. 107.</ref> V cesarjevi grobnici je bila 2. julija 706 pokopana tudi cesarica Vu Dzetjan.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷208|vol. 208]].</ref><ref>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A4%A4%A9v&reign=%AF%AB%C0s&yy=2&ycanzi=&mm=5&dd=&dcanzi=%A9%B0%A5%D3 Academia Sinica's Chinese and Common Calendar Converter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180512044921/https://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A4%A4%A9v&reign=%AF%AB%C0s&yy=2&ycanzi=&mm=5&dd=&dcanzi=%A9%B0%A5%D3 |date=2018-05-12 }}.</ref> V kompleksu so tudi grobnice njenega sina Li Šjana (prestolonaslednik Džanghuaj, 653–684), vnuka Li Čongruna (princ Šao, 682–701) in vnukinje Li Šjanhui (gospa Jongtai, 684–701). Zapisan je datum pokopa leta 706, kar zgodovinarjem omogoča natančno datiranje zgradb in umetnin v grobnicah.<ref name = "fong 1984 35">Fong (1984), 35–36.</ref><ref name = "fong 1991 147" /> V dinastijah Suj in Tang so za člane cesarske družine in visoke dvorne uradnike na nagrobnik dosledno napisali ime pokopane osebe, njen položaj ter datuma smrti in pokopa.<ref name = "fong 1991 147">Fong (1991), str. 147.</ref> V ''[[Knjiga dinastije Tang|Stari]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' sta zapisa, da je Vu Dzetjanin sin, cesar Džongdžong (vladal 684, 705–710) rehabilitiral žrtve Vu Dzetjaninih političnih čistk in jim zagotovil dostojen pokop. Med njimi so bili tudi princesa in dva princa.<ref name="fong 1984 36">Fong (1984), 36.</ref> Razen spremljevalnih grobnic članov cesarjeve družine sta bili izkopani tudi grobnici kanclerja Šue Juančaa (622–683) in generala cesarjeve garde Li Džinšinga.<ref name="eckfeld 26 27"/> Pet spremljevalni grobnic je bilo odprtih v 60. in na začetku 70. let dvajsetega stoletja. <ref name= "eckfeld 29">Eckfeld (2005), str. 29.</ref> Leta 2012 je Uprava za kulturno dediščino Šaanšija objavila, da so zaradi zaščite grobnic pred poškodbami in krajo artefaktov izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.<ref name=":0" /> == Lokacija == Mavzolej se nahaja na gori Liang, severno od reke Vej na nadmorski višini 1049 m.<ref name = "Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/><ref name= "eckfeld 21">Eckfeld (2005), 21.</ref> Grobnice označujejo gomile, sicer pa je večina nagrobnih struktur podzemnih. Gomile na južni strani se imenujejo Najtoušan ali "Bradavičasti griči".<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/> Na njihovih vrhovih so stolpi, ki še poudarjajo njihovo ime, in tvorijo prehod v mavzolej Čjanling.<ref name="eckfeld 21"/> Glavna in najvišja gomila je na severnem vrhu, V njej je grobnica cesarja Gaozonga in cesarice Vu Dzetjan.<ref name="eckfeld 21"/> Na polovici tega severnega vrha so graditelji izkopali 61 m dolg in 4 m širok predor, ki vodi do notranjih grobnic globoko v gori.<ref name="turner 1996 780">Turner (1996), str. 780.</ref> Kompleks je bil prvotno obdan z dvema obzidjema. Njuni ostanki kažejo, da je imelo notranje obzidje štiri vratarnice.<ref name="eckfeld 21"/> Notranje obzidje je bilo debelo 2,4 m in dolgo 5.920 m. Obdajalo je površino 240.000 m<sup>2</sup>.<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/><ref name= "eckfeld 21"/> Odkritih je bilo le nekaj vogalnih delov zunanjega zidu. V obdobju dinastije Tang je bilo v kompleksu več sto stanovanjskih hiš družin vzdrževalcev mavzoleja.<ref name="eckfeld 23"/> Razen ostankov stanovanjskih hiš so bili odkriti tudi temelji lesene daritvene dvorane, ki je pri južnih vratih notranjega zidu mavzoleja.<ref name="fu sui tang five dynasties 107"/> Čeprav obstajajo gomile, ki označujejo lokacijo vsake grobnice, je večina grobnih struktur podzemnih. Gomile na južnih vrhovih se imenujejo ''Naitoušan'' ali ''Bradavičasti hribi'', zaradi podobnosti z obliko bradavic. Bradavičasti hribi, s stolpi, postavljenimi na vrhu vsakega, ki poudarjajo ime hribov, tvorijo vrata v mavzolej Čjanling. Glavna gomila je na severnem vrhu; je najvišja od gomil in je grobišče Gaozonga in Wu Zetian.[16] Na polovici tega severnega vrha so graditelji najdišča izkopali 61 metrov dolg in 4 metre širok predor v skalo gore, ki vodi do notranjih grobnic, ki so globoko v gori. == Sveta pot == [[File:乾陵翁仲.JPG|thumb|right|Kamniti kip varuha vzdolž Svete poti]] V mavzolej vodi Sveta pot, ki jo na obeh straneh obdajajo kamniti kipi, podobni poznejšim grobnicam dinastije Song in dinastije Ming. Kipi Čjanlinga vključujejo konje, krilate konje, konje s spremljevalci, leve, noje, uradnike in tuje odposlance.<ref name="eckfeld 22 23">Eckfeld (2005), 22–23.</ref> Kan zahodnih Turkov je leta 620 dvoru Tang podaril noja, kraljestvo Tušara pa je leta 650 poslalo še enega; v izrezljanih reliefih Čjanlinga iz okoli leta 683 so tradicionalni kitajski feniksi upodobljeni po telesu nojev.<ref name = "eckfeld 23 24">Eckfeld (2005), 23–24.</ref> Zgodovinarka Tonia Eckfeld trdi, da je bil umetniški poudarek na eksotičnem tujem poklonu noja v mavzoleju »znak veličine Kitajske in kitajskega cesarja, ne pa tujcev, ki so jih poslali, ali krajev, od koder so prišli«. Eckfeld tudi trdi, da 61 kipov tujih diplomatov, izklesanih v 680-ih letih, predstavlja »daljnosežno moč in mednarodni ugled« dinastije Tang.<ref name="eckfeld 25">Eckfeld (2005), 25.</ref> Ti kipi, zdaj brez glav, predstavljajo tuje diplomate, ki so bili prisotni na pogrebu cesarja Gaozonga. Zgodovinarka Angela Howard ugotavlja, da so kipi vzdolž svetih poti pomožnih grobnic – kot je Li Šjanhuijeva – manjši, slabše kakovosti in manj številčni kot glavna Sveta pot Čjanlinga, ki vodi do cesarja Gaozonga in Wujevega groba.<ref name= "howard 71">Howard (2006), 71.</ref> Poleg kipov so ob straneh tudi sklopi osmerokotnih kamnitih stebrov, namenjenih odganjanju zlih duhov. Ob poti se nahaja tudi 6,3 metra visoka večstopenjska stela, posvečena cesarju Gaozongu, z napisom v spomin na njegove dosežke; ob njej stoji Wu Zetianina stela, ki nima napisov. Dodatno stelo ob glavnem tumulusu je postavil cesar Čjanlong (vladal 1735–96) sredi dinastije Qing. ==Kipi in stenske slike== <gallery mode="packed" heights="180"> Slika:乾陵翁仲.JPG|thumb|right|Kamnit stražar ob Duhovni poti Slika:六十一蕃臣（局部）.JPG|Brezglavi kipi tujih ambasadorjev Slika:Tang sancai horse, Prince Yide tomb.JPG|Keramičen konj iz Li Čongrunove grobnice, zdaj v Zgodovinskem muzeju Šaanšija </gallery> Grobnice, izkopane za Li Šjana, Li Čongruna in Li Šjanhuija, so vse okrašene s stenskimi poslikavami in imajo več vhodov v jaške ter obokane komore.<ref name= "guo 12">Guo (2004), 12.</ref> Zgodovinarka Mary H. Fong trdi, da so stenske poslikave v podzemnih dvoranah grobnic reprezentativne za anonimne, a profesionalne dekoraterje grobnic in ne za priznane dvorne slikarje ročnih zvitkov.<ref name = "fong 1984 36"/> Čeprav gre predvsem za pogrebno umetnost, Fong trdi, da so te stenske poslikave v grobnicah iz obdobja Tang »zelo potrebne reference« na redko količino opisov slikarstva v dokumentih iz obdobja Tang, kot sta Tang Čao minghua lu (''Slavljeni slikarji dinastije Tang'') Džu Džingšuana v 840-ih in Lidai Minghua ji (''Zapis slavnih slikarjev zaporednih dinastij'') Džang Janjuana iz leta 847.<ref name ="fong 1984 37">Fong (1984), 37.</ref> Fong tudi trdi, da so slikarsko spretnost upodabljanja »animacije skozi duhovno sozvočje« ali ''čijun šendong'' – umetniške kritike, povezane s priznanimi slikarji dinastije Tang, kot so Jan Liben, Džov Fang in Čen Hong – dosegli anonimni slikarji grobnic dinastije Tang.<ref name="fong 1984 38">Fong (1984), 38.</ref> Druga pomembna značilnost fresk v grobnici je bila predstavitev arhitekture. Čeprav obstajajo številni primeri obstoječih kamnitih in opečnatih pagodnih stolpov iz dinastije Tang, ki bi jih lahko preučili arhitekturni zgodovinarji, je iz 8. in 9. stoletja ohranjenih le šest lesenih dvoran.<ref name="steinhardt 2004 223 228 229 238">Steinhardt (2004), 223, 228–229, 238.</ref> Ohranili so se le zbiti zemeljski temelji velikih palač prestolnice Tang v Čanganu. Vendar pa so zgodovinarji nekatere poslikave lesene arhitekture v grobnici Li Čongruna v Čjanlingu predlagali kot reprezentativne za Vzhodno palačo, rezidenco prestolonaslednika v času dinastije Tang. Po mnenju zgodovinarja Fu Šiniana poslikave v grobnici Li Čongruna ne predstavljajo le stavb prestolnice Tang, temveč tudi »število podzemnih sob, prezračevalnih jaškov, predelkov in zračnih vodnjakov, ki kažejo na število dvorišč, glavnih dvoran, sob in hodnikov v rezidencah prebivalcev grobnic, ko so bili še živi«.<ref name="steinhardt 1990 103 108">Steinhardt (1990), 103–108.</ref> Podzemna dvorana spuščajoče se klančine, ki se približuje grobnici Li Čongruna, in vhod z vrati v sprednjo sobo imajo poslikave večplastnih stolpov, podobnih tistim, katerih temelji so bili pregledani v Čanganu. Ann Paludan, častna članica Univerze Durham, v svoji knjigi ''Kronika kitajskih cesarjev'' (1998) navaja napise za naslednje slike poslikav v grobnici Čjanling: <gallery mode="packed" heights="150"> Slika:Li Xian's tomb, ambassadors.jpg|Sprejem tujih ambasadorjev, Li Šjangova grobnica<ref>Paludan (1998), str. 98.</ref> Slika:Li Xian's tomb, palace ladies.jpg|Skupina dvornih dam, Li Šjangova grobnica<ref>Paludan (1998), str.103.</ref> Slika:Figures in a cortege, tomb of Li Xian, Tang Dynasty.jpg|thumb|right|Stražarji, grobnica princa Li Šjana iz leta 706; vojaki so visoki približno 1,6 m Slika:Prince Yide's tomb, towers.jpg|Slika v grobnici princa Jideja, na kateri sta upodobljena mogočno obzidje in mestna vrata Čangana"<ref>Paludan (1998), str. 106.</ref> Slika:Prince Zhanghuai's tomb, eunuchs.JPG|Skupina evnuhov, grobnica princa Džanghuaja<ref>Paludan (1998), str. 115.</ref> Slika:Court Ladies of the Tang.jpg|Dvorne dame, Li Šjanhujeva grobnica<ref name= "tomb of princess yongtai">[http://www.travelchinaguide.com/attraction/shaanxi/xian/qianling/yongtai.htm The Tomb of Princess Yongtai]. TravelChinaGuide. Retrieved 2008-02-11.</ref><ref>{{citation | title = Shaanxi History Museum | url = http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=53 | access-date = 2008-02-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20050504062822/http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=53 | archive-date = 2005-05-04 | url-status = dead }}.</ref> </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|20em}} * Dillon, Michael. (1998). ''China: A Historical and Cultural Dictionary''. Surrey: Curzon Press. {{ISBN|0-7007-0439-6}}. * Eckfeld, Tonia. (2005). ''Imperial Tombs in Tang China, 618–907: The Politics of Paradise''. New York: Routledge: {{ISBN|0-415-30220-X}}. * Fong, Mary H. "Tang Tomb Murals Reviewed in the Light of Tang Texts on Painting," ''Artibus Asiae'' (Volume 45, Number 1, 1984): 35–72. * Fong, Mary H. "Antecedents of Sui-Tang Burial Practices in Shaanxi", ''Artibus Asiae'' (Volume 51, Number 3/4, 1991): 147–198. * Fu, Xinian. (2002). "The Sui, Tang, and Five Dynasties", in ''Chinese Architecture'', ed. Nancy Steinhardt, 91–135. New Haven: Yale University Press. {{ISBN|0-300-09559-7}}. * Guo, Qinghua. "Tomb Architecture of Dynastic China: Old and New Questions," ''Architectural History'' (Volume 47, 2004): 1–24. * Howard, Angela Falco. (2006). ''Chinese Sculpture''. New Haven: Yale University and Foreign Languages Press. {{ISBN|0-300-10065-5}}. * Jay, Jennifer W. "Imagining Matriarchy: "Kingdoms of Women" in Tang China", ''Journal of the American Oriental Society'' (Volume 116, Number 2, 1996): 220–229. * Paludan, Ann. (1998). ''Chronicle of the Chinese Emperors: the Reign-by-Reign Record of the Rulers of Imperial China''. London: Thames & Hudson Ltd. {{ISBN|0-500-05090-2}}. * Turner, Jane. (1996). ''The Dictionary of Art''. New York: The Grove Press. {{ISBN|1-884446-00-0}} * Steinhardt, Nancy Shatzman. (1990). ''Chinese Imperial City Planning''. Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-2196-3}}. * Steinhardt, Nancy Shatzman. (1997). ''Liao Architecture''. Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1719-2}}. * Steinhardt, Nancy Shatzman. "The Tang Architectural Icon and the Politics of Chinese Architectural History", ''The Art Bulletin'' (Volume 86, Number 2, 2004): 228–254 * Valder, Peter. (2002). ''Gardens in China''. Portland: The Timber Press, Inc. {{ISBN|0-88192-555-1}}. * William Watson, ''Genius of China'' (exhibition, Royal Academy of Arts), 1973, Times Newspapers Ltd, {{ISBN|0723001073}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Qianling Mausoleum}} * [https://web.archive.org/web/20141127130507/http://www1.china.org.cn/english/features/atam/115372.htm Qianling at China.org.cn] * [http://www.travelchinaguide.com/attraction/shaanxi/xian/qianling/ Qianling at Travelchinaguide.com] * [https://web.archive.org/web/20050504062830/http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=70 The city watchtower mural from Li Chongrun's tomb] * [https://web.archive.org/web/20080610043826/http://www.chinavtour.com/gallery/main.php/v/Xian-photos/qianling/ Qianling Spirit Path, gallery of statues] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča na Kitajskem]] [[Kategorija:Mavzoleji na Kitajskem|Qianling]] [[Kategorija:Šaanši]] 7leul49py284znt5a5jlkoklfc10z2z 6708219 6708215 2026-07-07T19:50:08Z Ljuba24b 92351 dp 6708219 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Mavzolej {{pk|Qianling}} | native_name = | native_name_lang = | alternate_name = | image = Naitou-topparna.JPG | image_size = | caption = Pogled na del mavzoleja | map = | map_type = Kitajska | map_caption = | map_size = 280 | altitude_m = | altitude_ref = | relief = yes | coordinates = | latd = 34 | latm = 34 | lats = 28 | latNS = N | longd = 108 | longm = 12 | longs = 51 | longEW = E | coordinates_display = title | gbgridref = | map_dot_label = | location = Okraj Čjan, provinca [[Šaanši]] | region = {{CHN}} | type = | part_of = | length = | width = | area = | volume = | diameter = | circumference = | height = | builder = dinastija Tang | material = | built = 684 - 706 | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | discovered = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = da | other_designation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | architectural_styles = | architectural_details = | notes = }} '''Mavzolej Čjanling''' ({{zh |t={{linktext|乾|陵}}|s={{linktext|乾|陵}}|p=Qiánlíng}}) je grobišče [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] (618–907) v okrožju Čjan v provinci [[Šaanši]] na [[Kitajska|Kitajskem]].<ref name="valder 80">Valder (2002), 80.</ref> Grobnice, grajene od leta 684 do 706, hranijo posmrtne ostanke več članov rodbine Li, cesarske družine dinastije Tang. Med drugimi sta tam pokopana cesar [[Gaozong Tang]] (vladal 649–683) in njegova žena [[Vu Dzetjan]], ki je kot edina kitajska cesarica vladala od leta 690 do 705. [[Mavzolej]] je znan po številnih kamnitih kipih članov dinastije Tang in stenskih poslikavah, ki krasijo stene podzemnih grobnic. Poleg glavne gomile in podzemne grobnice cesarja Gaozonga in Vu Dzetjan obstaja še 17 manjših spremljajočih grobnic (''peidzang mu'').<ref name="eckfeld 26">Eckfeld (2005), 26.</ref> Do zdaj so arheologi izkopali le pet teh spremljajočih grobnic. Tri so pripadale članom cesarske družine in po ena kanclerju in generalu cesarjeva garde.<ref name="eckfeld 26 27">Eckfeld (2005), 26–27.</ref> Uprava za kulturno dediščino Šaanšija je leta 2012 izjavila, da so nadaljnja izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.<ref name=":0">{{navedi novice |url=http://www.ecns.cn/2012/01-17/6410.shtml |title=No excavation of Qianling Mausoleum, official says |last=Zhang |first=Chan |date=17. januar 2012 |work=China News Service |access-date=2. julija 2018}}</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Tang court playing Polo.jpg|thumb|right|''Igralci pola med igro'', detajl z zahodne stene hodnika Li Šjanove grobnice]] [[Slika:Qianling.jpg|thumb|right |7,5 m visoka<ref>{{navedi splet|url=http://english.shaanxi.gov.cn/channel/print.shtml?/hottopic/qintangming/tangdynasty/201301/30701_1|title=The Qianling Mausoleum|publisher=The Government Website of Shaanxi Province|access-date=7. novembra 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160405182604/http://english.shaanxi.gov.cn/channel/print.shtml?%2Fhottopic%2Fqintangming%2Ftangdynasty%2F201301%2F30701_1|archive-date=5. aprila 2016}}</ref> stela, postavljena v spomin na Vu Dzetjan,<ref name="eckfeld 23">Eckfeld (2005), str. 23.</ref> stoji vzhodno od Feniksovih vrat znotraj mavzoleja Čjanling. Za razliko od drugih spomenikov v mavzoleju nima nobenih napisov. Tehta 98 ton in je okrašena z izklesanimi zmaji.<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty">Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty. Arhivirano 27. novembra 2014 na Wayback Machine. China Internet Information Center. Pridobljeno 10. februarja 2008.</ref>]] Kompleks mavzoleja cesarja Gaozonga je bil dokončan leta 684, leto dni po njegovi smrti.<ref name= "fu sui tang five dynasties 107">Fu, "The Sui, Tang, and Five Dynasties," str. 107.</ref> V cesarjevi grobnici je bila 2. julija 706 pokopana tudi cesarica Vu Dzetjan.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷208|vol. 208]].</ref><ref>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A4%A4%A9v&reign=%AF%AB%C0s&yy=2&ycanzi=&mm=5&dd=&dcanzi=%A9%B0%A5%D3 Academia Sinica's Chinese and Common Calendar Converter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180512044921/https://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A4%A4%A9v&reign=%AF%AB%C0s&yy=2&ycanzi=&mm=5&dd=&dcanzi=%A9%B0%A5%D3 |date=2018-05-12 }}.</ref> V kompleksu so tudi grobnice njenega sina Li Šjana (prestolonaslednik Džanghuaj, 653–684), vnuka Li Čongruna (princ Šao, 682–701) in vnukinje Li Šjanhui (gospa Jongtai, 684–701). Zapisan je datum pokopa leta 706, kar zgodovinarjem omogoča natančno datiranje zgradb in umetnin v grobnicah.<ref name = "fong 1984 35">Fong (1984), 35–36.</ref><ref name = "fong 1991 147" /> V dinastijah Suj in Tang so za člane cesarske družine in visoke dvorne uradnike na nagrobnik dosledno napisali ime pokopane osebe, njen položaj ter datuma smrti in pokopa.<ref name = "fong 1991 147">Fong (1991), str. 147.</ref> V ''[[Knjiga dinastije Tang|Stari]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' sta zapisa, da je Vu Dzetjanin sin, cesar Džongdžong (vladal 684, 705–710) rehabilitiral žrtve Vu Dzetjaninih političnih čistk in jim zagotovil dostojen pokop. Med njimi so bili tudi princesa in dva princa.<ref name="fong 1984 36">Fong (1984), 36.</ref> Razen spremljevalnih grobnic članov cesarjeve družine sta bili izkopani tudi grobnici kanclerja Šue Juančaa (622–683) in generala cesarjeve garde Li Džinšinga.<ref name="eckfeld 26 27"/> Pet spremljevalni grobnic je bilo odprtih v 60. in na začetku 70. let dvajsetega stoletja. <ref name= "eckfeld 29">Eckfeld (2005), str. 29.</ref> Leta 2012 je Uprava za kulturno dediščino Šaanšija objavila, da so zaradi zaščite grobnic pred poškodbami in krajo artefaktov izkopavanja ustavljena za najmanj 50 let.<ref name=":0" /> == Lokacija == Mavzolej se nahaja na gori Liang, severno od reke Vej na nadmorski višini 1049 m.<ref name = "Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/><ref name= "eckfeld 21">Eckfeld (2005), 21.</ref> Grobnice označujejo gomile, sicer pa je večina nagrobnih struktur podzemnih. Gomile na južni strani se imenujejo Najtoušan ali "Bradavičasti griči".<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/> Na njihovih vrhovih so stolpi, ki še poudarjajo njihovo ime, in tvorijo prehod v mavzolej Čjanling.<ref name="eckfeld 21"/> Glavna in najvišja gomila je na severnem vrhu, V njej je grobnica cesarja Gaozonga in cesarice Vu Dzetjan.<ref name="eckfeld 21"/> Na polovici tega severnega vrha so graditelji izkopali 61 m dolg in 4 m širok predor, ki vodi do notranjih grobnic globoko v gori.<ref name="turner 1996 780">Turner (1996), str. 780.</ref> Kompleks je bil prvotno obdan z dvema obzidjema. Njuni ostanki kažejo, da je imelo notranje obzidje štiri vratarnice.<ref name="eckfeld 21"/> Notranje obzidje je bilo debelo 2,4 m in dolgo 5.920 m. Obdajalo je površino 240.000 m<sup>2</sup>.<ref name="Qianling Mausoleum of the Tang Dynasty"/><ref name= "eckfeld 21"/> Odkritih je bilo le nekaj vogalnih delov zunanjega zidu. V obdobju dinastije Tang je bilo v kompleksu več sto stanovanjskih hiš družin vzdrževalcev mavzoleja.<ref name="eckfeld 23"/> Razen ostankov stanovanjskih hiš so bili odkriti tudi temelji lesene daritvene dvorane, ki je pri južnih vratih notranjega zidu mavzoleja.<ref name="fu sui tang five dynasties 107"/> Čeprav obstajajo gomile, ki označujejo lokacijo vsake grobnice, je večina grobnih struktur podzemnih. Gomile na južnih vrhovih se imenujejo ''Naitoušan'' ali ''Bradavičasti hribi'', zaradi podobnosti z obliko bradavic. Bradavičasti hribi, s stolpi, postavljenimi na vrhu vsakega, ki poudarjajo ime hribov, tvorijo vrata v mavzolej Čjanling. Glavna gomila je na severnem vrhu; je najvišja od gomil in je grobišče Gaozonga in Wu Zetian.[16] Na polovici tega severnega vrha so graditelji najdišča izkopali 61 metrov dolg in 4 metre širok predor v skalo gore, ki vodi do notranjih grobnic, ki so globoko v gori. == Sveta pot == [[File:乾陵翁仲.JPG|thumb|right|Kamniti kip varuha vzdolž Svete poti]] V mavzolej vodi Sveta pot, ki jo na obeh straneh obdajajo kamniti kipi, podobni poznejšim grobnicam dinastije Song in dinastije Ming. Kipi Čjanlinga vključujejo konje, krilate konje, konje s spremljevalci, leve, noje, uradnike in tuje odposlance.<ref name="eckfeld 22 23">Eckfeld (2005), 22–23.</ref> Kan zahodnih Turkov je leta 620 dvoru Tang podaril noja, kraljestvo Tušara pa je leta 650 poslalo še enega; v izrezljanih reliefih Čjanlinga iz okoli leta 683 so tradicionalni kitajski feniksi upodobljeni po telesu nojev.<ref name = "eckfeld 23 24">Eckfeld (2005), 23–24.</ref> Zgodovinarka Tonia Eckfeld trdi, da je bil umetniški poudarek na eksotičnem tujem poklonu noja v mavzoleju »znak veličine Kitajske in kitajskega cesarja, ne pa tujcev, ki so jih poslali, ali krajev, od koder so prišli«. Eckfeld tudi trdi, da 61 kipov tujih diplomatov, izklesanih v 680-ih letih, predstavlja »daljnosežno moč in mednarodni ugled« dinastije Tang.<ref name="eckfeld 25">Eckfeld (2005), 25.</ref> Ti kipi, zdaj brez glav, predstavljajo tuje diplomate, ki so bili prisotni na pogrebu cesarja Gaozonga. Zgodovinarka Angela Howard ugotavlja, da so kipi vzdolž svetih poti pomožnih grobnic – kot je Li Šjanhuijeva – manjši, slabše kakovosti in manj številčni kot glavna Sveta pot Čjanlinga, ki vodi do cesarja Gaozonga in Wujevega groba.<ref name= "howard 71">Howard (2006), 71.</ref> Poleg kipov so ob straneh tudi sklopi osmerokotnih kamnitih stebrov, namenjenih odganjanju zlih duhov. Ob poti se nahaja tudi 6,3 metra visoka večstopenjska stela, posvečena cesarju Gaozongu, z napisom v spomin na njegove dosežke; ob njej stoji Wu Zetianina stela, ki nima napisov. Dodatno stelo ob glavnem tumulusu je postavil cesar Čjanlong (vladal 1735–96) sredi dinastije Qing. ==Kipi in stenske slike== <gallery mode="packed" heights="180"> Slika:乾陵翁仲.JPG|thumb|right|Kamnit stražar ob Duhovni poti Slika:六十一蕃臣（局部）.JPG|Brezglavi kipi tujih ambasadorjev Slika:Tang sancai horse, Prince Yide tomb.JPG|Keramičen konj iz Li Čongrunove grobnice, zdaj v Zgodovinskem muzeju Šaanšija </gallery> Grobnice, izkopane za Li Šjana, Li Čongruna in Li Šjanhuija, so vse okrašene s stenskimi poslikavami in imajo več vhodov v jaške ter obokane komore.<ref name= "guo 12">Guo (2004), 12.</ref> Zgodovinarka Mary H. Fong trdi, da so stenske poslikave v podzemnih dvoranah grobnic reprezentativne za anonimne, a profesionalne dekoraterje grobnic in ne za priznane dvorne slikarje ročnih zvitkov.<ref name = "fong 1984 36"/> Čeprav gre predvsem za pogrebno umetnost, Fong trdi, da so te stenske poslikave v grobnicah iz obdobja Tang »zelo potrebne reference« na redko količino opisov slikarstva v dokumentih iz obdobja Tang, kot sta Tang Čao minghua lu (''Slavljeni slikarji dinastije Tang'') Džu Džingšuana v 840-ih in Lidai Minghua ji (''Zapis slavnih slikarjev zaporednih dinastij'') Džang Janjuana iz leta 847.<ref name ="fong 1984 37">Fong (1984), 37.</ref> Fong tudi trdi, da so slikarsko spretnost upodabljanja »animacije skozi duhovno sozvočje« ali ''čijun šendong'' – umetniške kritike, povezane s priznanimi slikarji dinastije Tang, kot so Jan Liben, Džov Fang in Čen Hong – dosegli anonimni slikarji grobnic dinastije Tang.<ref name="fong 1984 38">Fong (1984), 38.</ref> Druga pomembna značilnost fresk v grobnici je bila predstavitev arhitekture. Čeprav obstajajo številni primeri obstoječih kamnitih in opečnatih pagodnih stolpov iz dinastije Tang, ki bi jih lahko preučili arhitekturni zgodovinarji, je iz 8. in 9. stoletja ohranjenih le šest lesenih dvoran.<ref name="steinhardt 2004 223 228 229 238">Steinhardt (2004), 223, 228–229, 238.</ref> Ohranili so se le zbiti zemeljski temelji velikih palač prestolnice Tang v Čanganu. Vendar pa so zgodovinarji nekatere poslikave lesene arhitekture v grobnici Li Čongruna v Čjanlingu predlagali kot reprezentativne za Vzhodno palačo, rezidenco prestolonaslednika v času dinastije Tang. Po mnenju zgodovinarja Fu Šiniana poslikave v grobnici Li Čongruna ne predstavljajo le stavb prestolnice Tang, temveč tudi »število podzemnih sob, prezračevalnih jaškov, predelkov in zračnih vodnjakov, ki kažejo na število dvorišč, glavnih dvoran, sob in hodnikov v rezidencah prebivalcev grobnic, ko so bili še živi«.<ref name="steinhardt 1990 103 108">Steinhardt (1990), 103–108.</ref> Podzemna dvorana spuščajoče se klančine, ki se približuje grobnici Li Čongruna, in vhod z vrati v sprednjo sobo imajo poslikave večplastnih stolpov, podobnih tistim, katerih temelji so bili pregledani v Čanganu. Ann Paludan, častna članica Univerze Durham, v svoji knjigi ''Kronika kitajskih cesarjev'' (1998) navaja napise za naslednje slike poslikav v grobnici Čjanling: <gallery mode="packed" heights="150"> Slika:Li Xian's tomb, ambassadors.jpg|Sprejem tujih ambasadorjev, Li Šjangova grobnica<ref>Paludan (1998), str. 98.</ref> Slika:Li Xian's tomb, palace ladies.jpg|Skupina dvornih dam, Li Šjangova grobnica<ref>Paludan (1998), str.103.</ref> Slika:Figures in a cortege, tomb of Li Xian, Tang Dynasty.jpg|thumb|right|Stražarji, grobnica princa Li Šjana iz leta 706; vojaki so visoki približno 1,6 m Slika:Prince Yide's tomb, towers.jpg|Slika v grobnici princa Jideja, na kateri sta upodobljena mogočno obzidje in mestna vrata Čangana"<ref>Paludan (1998), str. 106.</ref> Slika:Prince Zhanghuai's tomb, eunuchs.JPG|Skupina evnuhov, grobnica princa Džanghuaja<ref>Paludan (1998), str. 115.</ref> Slika:Court Ladies of the Tang.jpg|Dvorne dame, Li Šjanhujeva grobnica<ref name= "tomb of princess yongtai">[http://www.travelchinaguide.com/attraction/shaanxi/xian/qianling/yongtai.htm The Tomb of Princess Yongtai]. TravelChinaGuide. Retrieved 2008-02-11.</ref><ref>{{citation | title = Shaanxi History Museum | url = http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=53 | access-date = 2008-02-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20050504062822/http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=53 | archive-date = 2005-05-04 | url-status = dead }}.</ref> </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|20em}} * Dillon, Michael. (1998). ''China: A Historical and Cultural Dictionary''. Surrey: Curzon Press. {{ISBN|0-7007-0439-6}}. * Eckfeld, Tonia. (2005). ''Imperial Tombs in Tang China, 618–907: The Politics of Paradise''. New York: Routledge: {{ISBN|0-415-30220-X}}. * Fong, Mary H. "Tang Tomb Murals Reviewed in the Light of Tang Texts on Painting," ''Artibus Asiae'' (Volume 45, Number 1, 1984): 35–72. * Fong, Mary H. "Antecedents of Sui-Tang Burial Practices in Shaanxi", ''Artibus Asiae'' (Volume 51, Number 3/4, 1991): 147–198. * Fu, Xinian. (2002). "The Sui, Tang, and Five Dynasties", in ''Chinese Architecture'', ed. Nancy Steinhardt, 91–135. New Haven: Yale University Press. {{ISBN|0-300-09559-7}}. * Guo, Qinghua. "Tomb Architecture of Dynastic China: Old and New Questions," ''Architectural History'' (Volume 47, 2004): 1–24. * Howard, Angela Falco. (2006). ''Chinese Sculpture''. New Haven: Yale University and Foreign Languages Press. {{ISBN|0-300-10065-5}}. * Jay, Jennifer W. "Imagining Matriarchy: "Kingdoms of Women" in Tang China", ''Journal of the American Oriental Society'' (Volume 116, Number 2, 1996): 220–229. * Paludan, Ann. (1998). ''Chronicle of the Chinese Emperors: the Reign-by-Reign Record of the Rulers of Imperial China''. London: Thames & Hudson Ltd. {{ISBN|0-500-05090-2}}. * Turner, Jane. (1996). ''The Dictionary of Art''. New York: The Grove Press. {{ISBN|1-884446-00-0}} * Steinhardt, Nancy Shatzman. (1990). ''Chinese Imperial City Planning''. Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-2196-3}}. * Steinhardt, Nancy Shatzman. (1997). ''Liao Architecture''. Honolulu: University of Hawaii Press. {{ISBN|0-8248-1719-2}}. * Steinhardt, Nancy Shatzman. "The Tang Architectural Icon and the Politics of Chinese Architectural History", ''The Art Bulletin'' (Volume 86, Number 2, 2004): 228–254 * Valder, Peter. (2002). ''Gardens in China''. Portland: The Timber Press, Inc. {{ISBN|0-88192-555-1}}. * William Watson, ''Genius of China'' (exhibition, Royal Academy of Arts), 1973, Times Newspapers Ltd, {{ISBN|0723001073}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Qianling Mausoleum}} * [https://web.archive.org/web/20141127130507/http://www1.china.org.cn/english/features/atam/115372.htm Qianling at China.org.cn] * [http://www.travelchinaguide.com/attraction/shaanxi/xian/qianling/ Qianling at Travelchinaguide.com] * [https://web.archive.org/web/20050504062830/http://www.sxhm.com/e_Products3.asp?SignID=70 The city watchtower mural from Li Chongrun's tomb] * [https://web.archive.org/web/20080610043826/http://www.chinavtour.com/gallery/main.php/v/Xian-photos/qianling/ Qianling Spirit Path, gallery of statues] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča na Kitajskem]] [[Kategorija:Mavzoleji na Kitajskem|Qianling]] [[Kategorija:Šaanši]] 8pibwid75z46g25t3zk2noe3hag9siz Cerkev Matere Božje, Malečnik 0 547065 6708466 6541057 2026-07-08T11:20:19Z ~2026-38799-99 262672 Zvonovi 6708466 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Matere Božje | fullname = | image = Cerkev Matere Božje na Gorci v Malečniku.jpg | imagealt = | caption = | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Malečnik]] | country = {{Zastava|Slovenija}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveta Marija]] | side altars = 5 | relics = blaženi [[Anton Martin Slomšek]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = [https://zupnija-malecnik.rkc.si/index.php/content/display/307/marijina-romarska-cerkev/20 Zupnija-malecnik.rkc.si] | former name = | bull date = | founded date = | founder = | groundbreaking = | completed date = 1517 | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = [[gotska arhitektura]] | capacity = | length = 23 | width = 18 | width nave = | height = 10 | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = 4 (vključno z zvonom želja) | bell weight = | parish = [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | deanery = [[Dekanija Maribor|Maribor]] | archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Cerkev sv. Marije | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 8. april 1992 | refšt=3238 | lokacija = Malečnik | občina = Maribor<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Cerkev Matere Božje''' na Gorci nad naseljem [[Malečnik]] je [[Podružnična cerkev|podružnična]] in romarska cerkev [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Župnije Sv. Peter pri Mariboru]]. V času [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] je bila dne 2. junija 2023 z duhovno sorodstveno vezjo pridružena papeški [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliki Marije Velike v Rimu]], [[apostolska penitenciarija]] pa ji je istega dne z odlokom (reskriptom) podelila privilegij popolnega [[Odpustek|odpustka]], ki ga lahko verniki ob določenih pogojih prejmejo v njej. Zgrajena je bila v 15. stoletju. V cerkvi se nahaja gotski kip Device Marije z Detetom v naročju, ki mu pripisujejo čudodelne moči, saj naj bi po izročilu ljudje na priprošnjo gorske Marije doživljali ozdravljenja, o čemer pričajo votivne podobe. Je romarski kraj. Zaradi pomembne romarske tradicije je Marijina cerkev na Gorci del mednarodne kulturne Marijine romarske poti, ki vodi iz [[Čenstohova|Čenstohove]] na Poljskem prek [[Levoča|Levoče]] na Slovaškem do [[Mariazell]]a v Avstriji. Nato pelje skozi Gradec v Slovenijo in naprej na Hrvaško. Vsakoletni glavni romarski shod je 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva, ko se obhaja slovesna sveta maša. Romarji se po tradiciji v cerkvi zberejo že na predvečer, 7. septembra, in v procesiji z lučkami nosijo okrašen kip Device Marije. == Zgodovina == Prva pisna omemba cerkve se nahaja v pergamentni listini, datirani 12. julija 1493, ki jo hrani štajerski deželni arhiv v [[Gradec|Gradcu]]. Nanjo so napisali željo dveh meščanov Maribora (Krištof in Marjeta Altzweg), da bi redovniki minoriti, ki so imeli samostan ob Dravi, večno molili za njune prednike, po njuni smrti pa tudi zanju. V ta namen sta jim zapustila svoj vinograd pri [[Nebova|Nebovi]], ki meji na vinograd v lasti ''»cerkve naše ljube Gospe na Gorci nad Sv. Petrom«'' v Malečniku.<ref>[https://zupnija-malecnik.rkc.si/index.php/content/display/307/marijina-romarska-cerkev/20 Marijina romarska cerkev na Gorci - 530 let], Zupnija-malecnik.rkc.si, pridobljeno 5. avgust 2023.</ref> == Arhitektura == [[Slika:Čudodelni kip Device Marije z Detetom v gorski cerkvi.jpg|sličica|Čudodelni kip Device Marije z Detetom v gorski cerkvi]] Notranjost je v gotskem slogu, z vitkimi polstebri s čašastimi kapiteli, visokimi barvnimi okni, z zvezdasto razgrnjenim rebrovjem stropa ladje in mrežastim prepletom reber v prezbiteriju. Poznogotska rebra so v prerezu dvojno žlebasta. ===Prenove in poslikave=== [[Slika:Čudodelni kip Device Marije z Detetom v gorski cerkvi.jpg|sličica|Čudodelni kip Device Marije z Detetom v gorski cerkvi]] Cerkev so med leti 1860-1864, v času, ko je župnijo vodil znameniti duhovnik, pesnik in pisatelj [[Marko Glaser]], obnovili. Zvonik je dobil streho z zašiljenimi okenskimi okvirji, okrasnimi fialami in križnimi rožami. Poslikave notranjosti cerkve na [[Freska|svežem ometu]] so delo furlanskih slikarjev [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]] in [[Jakob Brollo|Jakoba Brollo]], na stenah so podobe iz Marijinega življenja, na oboku pa upodobitve alegorij iz lavretanskih litanij ter angeli z Marijinimi emblemi. Posebnost je poslikan slavolok, na katerem so pod marijinim plaščem upodobljeni njeni častilci, med katerimi sta tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] in župnik Marko Glaser, v času katerih je potekala obnova cerkve. == Pridružitev rimski baziliki Marije Snežne == Dne 2. junija 2023 je bila cerkev ''z duhovno sorodstveno vezjo'' pridružena rimski [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Baziliki Marije Snežne]] ter vpisana na njen seznam najpomembnejših Marijinih cerkva z vsega sveta. S tem je prejela tudi pravico do podelitve popolnega [[Odpustek|odpustka]]. Privilegij je [[Apostolska penitenciarija]] z odlokom (reskriptom) podelila na prošnjo nadškofa [[Alojzij Cvikl|Alojzija Cvikla]] in župnijskega upravitelja [[Sebastijan Valentan|Sebastijana Valentana]]. Slovesna razglasitev je bila 8. septembra 2023 ob glavnem vsakoletnem romarskem shodu. Popolni odpustek je mogoče prejeti na dan 5. avgusta na praznik Marije Snežne, 8. septembra na praznik cerkve na Gorci ter na slovesne Marijine praznike in dneve, ko v svetišče na Gorco poteka množično romanje. Enkrat letno lahko vernik popolni odpustek na Gorci prejme tudi na dan, ki si ga izbere sam.<ref>[https://www.druzina.si/clanek/marijina-cerkev-na-gorci-postala-duhovna-sorodnica-rimske-bazilike-marije-velike Marijina cerkev na Gorci postala duhovna »sorodnica« rimske bazilike Marije Vélike], Druzina.si, pridobljeno 31. avgust 2023.</ref><ref>[https://katoliska-cerkev.si/marijina-cerkev-na-gorci-v-malecniku-pridruzena-rimski-baziliki-marije-velike Marijina cerkev na Gorci v Malečniku pridružena rimski baziliki Marije Velike], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 31. avgust 2023.</ref><ref>[https://lokalec.si/novice/cerkev-v-malecniku-pridruzena-papeski-baziliki-v-rimu-hkrati-pa-papez-podelil-tudi-privilegij-popolnega-odpustka/ Cerkev v Malečniku pridružena papeški baziliki v Rimu, hkrati pa papež podelil tudi privilegij popolnega odpustka], Lokalec.si, pridobljeno 31. avgust 2023.</ref> == Sklici == {{sklici|1}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Mati Božja, Malečnik]] [[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Mati Božja, Malečnik]] [[Kategorija:Cerkve Matere Božje|Malečnik]] [[Kategorija:Malečnik]] nzrtfodsboykahbd716za995y0sbahp Aljaž Antolin 0 548333 6708415 6153972 2026-07-08T09:05:38Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708415 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Aljaž Antolin | image = <!-- WD --> | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 179 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 2007–2008 | youthclubs1 = [[ŠD Ižakovci|Ižakovci]] | youthyears2 = 2008–2010 | youthclubs2 = [[ND Beltinci|Beltinci]] | youthyears3 = 2010–2013 | youthclubs3 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | youthyears4 = 2013–2021 | youthclubs4 = [[NŠ Mura|Mura]] | years1 = 2020–2021 | clubs1 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps1 = 3 | goals1 = 0 | years2 = 2021–2024 | clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps2 = 51 | goals2 = 1 | years3 = 2021 | clubs3 = → [[ND Beltinci|Beltinci]] (pos.) | caps3 = 13 | goals3 = 4 | years4 = 2024–2026 | clubs4 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps4 = 58 | goals4 = 1 | nationalyears1 = 2022– | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 1 }} '''Aljaž Antolin''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[2. avgust]] [[2002]], [[Murska Sobota]]. Antolin je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[NŠ Mura|Mure]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Maribor|Maribor]] in [[ND Beltinci|Beltince]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral več kot 50 tekem in dosegel en gol. Z Muro je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2020/21, z Mariborom pa v sezoni 2021/22. Bil je tudi član [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovenske reprezentance 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Antolin, Aljaž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši ND Beltincev]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] rdhm225w0v7ufas6a6k5bmr6f3t1g8w UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica 0 549358 6708041 6707039 2026-07-07T13:45:00Z Sportomanokin 14776 6708041 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 260 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|7. julij 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''250'''||bgcolor=yellow align=center|'''260''' |} <small>Posodobitev: 7. julij 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|260 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|391 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 7. julij 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] 6o207plh1lj371pyuot8rb0uofsh6i5 Kdo vam laže 0 549449 6708003 6661129 2026-07-07T12:35:11Z VidicK01 193275 /* Sezone */ Št. oddaj doslej 6708003 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{Infopolje Televizija | name = Kdo vam laže | image = | location = [[Nova24TV]] | runtime = 25-50 minut | producer = | presenter = [[Boris Tomašič]] | editor = | director = | first_aired = {{Start date|2018|09|05|df=yes}} | num_seasons = 9 | num_episodes = 929 | country = Slovenija | language = slovenščina | website = }} '''Kdo vam laže''' je pogovorno-informativna komentatorska satirična oddaja na televiziji [[Nova24TV]]. Na sporedu je od ponedeljka do petka z izjemo srede, ob 20.10, vodi pa jo [[Boris Tomašič]].<ref>{{Navedi splet|title=(Napovednik) Danes ob 20.10 bo nova sezona oddaje Kdo vam laže? Ne zamudite!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/napovednik-danes-ob-20-10-bo-nova-sezona-oddaje-kdo-vam-laze-ne-zamudite/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-09-15|language=sl|archive-date=2023-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230920103437/https://nova24tv.si/slovenija/politika/napovednik-danes-ob-20-10-bo-nova-sezona-oddaje-kdo-vam-laze-ne-zamudite/|url-status=dead}}</ref> == Predstavitev == Med oddajo voditelj sedi za leseno mizo, v ozadju pa je kulisa Ljubljane. Voditelj komentira aktualno politično dogajanje s svojega stališča, kar vključuje komentarje, ki so ostro proti levici.<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Boris Tomašič v oddaji Kdo vam laže?: “Mene zmrazi, kam je šla ta slovenska levica!”|url=https://nova24tv.si/slovenija/video-boris-tomasic-v-oddaji-kdo-vam-laze-mene-zmrazi-kam-je-sla-ta-slovenska-levica/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-09-15|language=sl}}</ref> Občasno se mu v studiu pridružijo tudi gosti. Prva oddaja je bila predvajana v sredo, 5. septembra 2018. Prvotno je bila oddaja zasnovana tako, da je voditelj gostil enega ali dva gosta, politična analitika, in so skupaj komentirali aktualno dogajanje.<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Kdo vam laže? POP TV in RTV SLO, ko naslovnico Demokracije primerjata z rasizmom in nacizmom|url=https://nova24tv.si/slovenija/video-kdo-vam-laze-pop-tv-in-rtvslo-ko-naslovnico-demokracije-primerjata-z-rasizmom-in-nacizmom/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-09-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi v službi resnice. Nova24TV začenja z novo programsko shemo|url=https://nova24tv.si/oglasevalske-vsebine/niti-levo-niti-desno-ampak-po-resnici-nova24tv-zacenja-z-novo-programsko-shemo/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-09-15|language=sl}}</ref> Od 23. marca 2020 voditelj Tomašič sedi v studiu in komentira dogajanje v krajših in daljših oddajah, gost pa se mu pridruži občasno.<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Boris Tomašič o lažeh v času epidemije: “Tanja Gobec, laž! Sova ima direktorja. Rajko Kozmelj je odstopil, vendar opravlja svojo funkcijo. To je vendar normalno.”|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-boris-tomasic-o-lazeh-v-casu-epidemije-tanja-gobec-laz-sova-ima-direktorja-rajko-kozmelj-je-odstopil-vendar-opravlja-svojo-funkcijo-to-je-vendar-normalno/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-09-15|language=sl|archive-date=2023-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20231013182857/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-boris-tomasic-o-lazeh-v-casu-epidemije-tanja-gobec-laz-sova-ima-direktorja-rajko-kozmelj-je-odstopil-vendar-opravlja-svojo-funkcijo-to-je-vendar-normalno/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2021 je enkrat tedensko na sporedu oddaja v živo, v katero lahko gledalci pokličejo in izrazijo svoje mnenje. Število oddaj na teden se spreminja iz sezone v sezono, trenutno je na sporedu vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek. V torek je oddaja daljša in so odprte telefonske linije, ostale dni pa okoli 30 minut. == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:94%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=45 |Epizode ! style="background:#ccc;" width=140|Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width=140|Konec sezone |-align=center | rowspan=2 style="background: #CE2029;"| | rowspan=2 align="center"|'''1''' | rowspan=2 style="padding: ;" | 32 | style="padding: ;" width=40 | 14 |5. september 2018 |19. december 2018 |-align=center | style="padding: ;" | 18 |9. januar 2019 |26. junij 2019 |-align=center | rowspan=2 style="background: #007BA7;"| | rowspan=2 align="center"|'''2''' | rowspan=2 style="padding: ;" | 23 | style="padding: ;" | 13 |4. september 2019 |18. december 2019 |-align=center | style="padding: ;" | 10 |8. januar 2020 |11. marec 2020 |-align=center | style="background: #CE2029;"| | align="center"|'''3''' | colspan=2 style="padding: ;" | 48 + 2<small>{{efn|name=|Zadnja redna oddaja je bila predvajana 1. julija, a sta bili na sporedu še dve izredni, 8. in 22. julija 2020.}}</small> |23. marec 2020 |1. julij 2020 |-align=center | rowspan=2 style="background: #007BA7;"| | rowspan=2 align="center"|'''4''' | rowspan=2 style="padding: ;" | 144 | style="padding: ;" | 51 |1. september 2020 |23. december 2020 |-align=center | style="padding: ;" | 93 |5. januar 2021 |12. julij 2021 |-align=center | rowspan=2 style="background: #CE2029;"| | rowspan=2 align="center"|'''5''' | rowspan=2 style="padding: ;" | 161 + 1<small>{{efn|name=|Zadnja redna oddaja je bila predvajana 15. julija, a je bila na sporedu še ena izredna, 2. avgusta 2022.}}</small> | style="padding: ;" width=40 | 68 |1. september 2021 |30. december 2021 |-align=center | style="padding: ;" | 93 + 1 |3. januar 2022 |15. julij 2022 |-align=center | rowspan=2 style="background: #007BA7;"| | rowspan=2 align="center"|'''6''' | rowspan=2 style="padding: ;" | 122 | style="padding: ;" | 41 |2. september 2022 |20. december 2022 |-align=center | style="padding: ;" | 81 |3. januar 2023 |14. julij 2023 |-align=center | rowspan=2 style="background: #CE2029;"| | rowspan=2 align="center"|'''7''' | rowspan=2 style="padding: ;" | 152 | style="padding: ;" width=40 | 56 |1. september 2023 |29. december 2023 |-align=center | style="padding: ;" | 96 |4. januar 2024 |12. julij 2024 |-align=center | rowspan=2 style="background: #007BA7;"| | rowspan=2 align="center"|'''8''' | rowspan=2 style="padding: ;" | 159 | style="padding: ;" | 59 |2. september 2024 |20. december 2024 |-align=center | style="padding: ;" | 100 |6. januar 2025 |15. julij 2025 |-align=center | rowspan=2 style="background: #CE2029;"| | rowspan=2 align="center"|'''9''' | rowspan=2 style="padding: ;" | 143 | style="padding: ;" width=40 | 65 |1. september 2025 |30. december 2025 |-align=center | style="padding: ;" | 78 |5. januar 2026 | |} <small>Št. oddaj do vključno 3. julija 2026.</small> == Zaznamki == {{Noteslist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]] oskfyg91pc22vh1sb0cbqxpsuh5hgak Seznam naselij v Sloveniji (Pog) 0 549936 6708352 6471218 2026-07-08T06:27:48Z Romanm 13 /* Seznam */ [[Hinje, Žužemberk]] 6708352 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Naselje v Sloveniji|naselij v Sloveniji]]''', imena na '''Pog–Pu'''. {{Seznam naselij}} == Seznam == {| class="wikitable sortable" |- ! Slika || Ime naselja || [[Občine v Sloveniji|Občina]]|| [[Poštna številka]] || Pošta |- | {{Slika d|Q2703221}} || [[Pogled, Apače|Pogled]] || [[Občina Apače|Apače]]||9253||[[Apače]] |- | {{Slika d|Q2240062}} || [[Pogled, Moravče|Pogled]] || [[Občina Moravče|Moravče]] || 1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q6959627}} || [[Pogonik]] || [[Občina Litija|Litija]]||1270||[[Litija]] |- | {{Slika d|Q2588440}} || [[Pohorje, Cirkulane|Pohorje]] || [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]||2282||[[Cirkulane]] |- | {{Slika d|Q1973827}} || [[Poklek nad Blanco]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8283||[[Blanca]] |- | {{Slika d|Q3244224}} || [[Poklek pri Podsredi]] || [[Občina Kozje|Kozje]]||3257||[[Podsreda]] |- | {{Slika d|Q2509823}} || [[Pokojišče]] || [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] || 1353||[[Borovnica]] |- | {{Slika d|Q2427268}} || [[Pokojnica]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q386497}} || [[Pokoše]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2314||[[Zgornja Polskava]] |- | {{Slika d|Q2931959}} || [[Polajna]] || [[Občina Zreče|Zreče]]||3206||[[Stranice]] |- | {{Slika d|Q2188010}} || [[Polana, Hoče - Slivnica|Polana]] || [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]||2311||[[Hoče]] |- | {{Slika d|Q2576885}} || [[Polana, Laško|Polana]] || [[Občina Laško|Laško]]||3273||[[Jurklošter]] |- | {{Slika d|Q907812}} || [[Polana, Murska Sobota|Polana]] || [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]||9000||[[Murska Sobota]] |- | {{Slika d|Q2250194}} || [[Polenci]] || [[Občina Dornava|Dornava]]||2257||[[Polenšak]] |- | {{Slika d|Q3500461}} || [[Polene]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3210||[[Slovenske Konjice]] |- | {{Slika d|Q1979997}} || [[Polenšak]] || [[Občina Dornava|Dornava]]||2257||[[Polenšak]] |- | {{Slika d|Q2643587}} || [[Poletiči]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6272||[[Gračišče]] |- | {{Slika d|Q6591850}} || [[Polhov Gradec]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] || 1355||[[Polhov Gradec]] |- | {{Slika d|Q2119292}} || [[Polhovica]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q6963251}} || [[Polica, Grosuplje|Polica]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] || 1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2147763}} || [[Polica, Naklo|Polica]] || [[Občina Naklo|Naklo]]||4202||[[Naklo]] |- | {{Slika d|Q5238865}} || [[Police, Cerkno|Police]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]]||5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q2190098}} || [[Police, Gornja Radgona|Police]] || [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] || 9250||[[Gornja Radgona]] |- | {{Slika d|Q2164858}} || [[Polička vas]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2221||[[Jarenina]] |- | {{Slika d|Q3200087}} || [[Polički Vrh]] || [[Občina Pesnica|Pesnica]]||2221||[[Jarenina]] |- | {{Slika d|Q7225437}} || [[Poljana, Kamnik|Poljana]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q2324952}} || [[Poljana, Prevalje|Poljana]] || [[Občina Prevalje|Prevalje]]||2391||[[Prevalje]] |- | {{Slika d|Q4317497}} || [[Poljane nad Blagovico]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1223||[[Blagovica]] |- | {{Slika d|Q2146389}} || [[Poljane nad Škofjo Loko]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4223||[[Poljane nad Škofjo Loko]] |- | {{Slika d|Q2801100}} || [[Poljane pri Mirni Peči]] || [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]||8216||[[Mirna Peč]] |- | {{Slika d|Q556661}} || [[Poljane pri Podgradu]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6243||[[Obrov]] |- | {{Slika d|Q2357567}} || [[Poljane pri Primskovem]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1276||[[Primskovo]] |- | {{Slika d|Q2236946}} || [[Poljane pri Stični]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q553841}} || [[Poljane pri Štjaku]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6222||[[Štanjel]] |- | {{Slika d|Q933881}} || [[Poljane pri Žužemberku]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q1903680}} || [[Poljane, Cerkno|Poljane]] || [[Občina Cerkno|Cerkno]]||5282||[[Cerkno]] |- | {{Slika d|Q2678381}} || [[Poljane, Mozirje|Poljane]] || [[Občina Mozirje|Mozirje]]||3332||[[Rečica ob Savinji]] |- | {{Slika d|Q4589815}} || [[Poljčane]] || [[Občina Poljčane|Poljčane]]||2319||[[Poljčane]] |- | {{Slika d|Q2217521}} || [[Poljče, Braslovče|Poljče]] || [[Občina Braslovče|Braslovče]]||3314||[[Braslovče]] |- | {{Slika d|Q2740289}} || [[Poljče, Radovljica|Poljče]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4275||[[Begunje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q2538035}} || [[Polje ob Sotli]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3255||[[Buče, Kozje|Buče]] |- | {{Slika d|Q1003993}} || [[Polje pri Bistrici]] || [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]||3256||[[Bistrica ob Sotli]] |- | {{Slika d|Q2972441}} || [[Polje pri Tržišču]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]] || 8296||[[Krmelj]] |- | {{Slika d|Q2010008}} || [[Polje pri Višnji Gori]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1294||[[Višnja Gora]] |- | {{Slika d|Q6962589}} || [[Polje pri Vodicah]] || [[Občina Vodice|Vodice]] || 1217||[[Vodice]] |- | {{Slika d|Q2648331}} || [[Polje, Bohinj|Polje]] || [[Občina Bohinj|Bohinj]]||4264||[[Bohinjska Bistrica]] |- | {{Slika d|Q2609554}} || [[Polje, Tolmin|Polje]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5283||[[Slap ob Idrijci]] |- | {{Slika d|Q3437858}} || [[Poljšica pri Gorjah]] || [[Občina Bled|Bled]]||4247||[[Zgornje Gorje]] |- | {{Slika d|Q2195196}} || [[Poljšica pri Podnartu]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4244||[[Podnart]] |- | {{Slika d|Q2175666}} || [[Poljubinj]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5220||[[Tolmin]] |- | {{Slika d|Q3500914}} || [[Polom]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1332||[[Stara Cerkev]] |- | {{Slika d|Q3437925}} || [[Polšeče]] || [[Občina Bloke|Bloke]]||1385||[[Nova vas, Bloke|Nova vas]] |- | {{Slika d|Q6429755}} || [[Polšina]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1222||[[Trojane]] |- | {{Slika d|Q2472807}} || [[Polšnik]] || [[Občina Litija|Litija]] ||1272||[[Polšnik]] |- | {{Slika d|Q2327227}} || [[Polzela]] || [[Občina Polzela|Polzela]]||3313||[[Polzela]] |- | {{Slika d|Q1934467}} || [[Polzelo]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q3438189}} || [[Polžanska Gorca]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q2647781}} || [[Polžanska vas]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q2451432}} || [[Polže]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3203||[[Nova Cerkev]] |- | {{Slika d|Q1618615}} || [[Pomjan]] || [[Mestna občina Koper|Koper]] ||6274||[[Šmarje]] |- | {{Slika d|Q2476891}} || [[Pondor]] || [[Občina Tabor|Tabor]]||3304||[[Tabor, Tabor|Tabor]] |- | {{Slika d|Q2467103}} || [[Pongrac]] || [[Občina Žalec|Žalec]]||3302||[[Griže]] |- | {{Slika d|Q2188633}} || [[Pongrce]] || [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]||2326||[[Cirkovce]] |- | {{Slika d|Q3136579}} || [[Ponikva pri Žalcu]] || [[Občina Žalec|Žalec]] ||3310||[[Žalec]] |- | {{Slika d|Q1937491}} || [[Ponikva, Šentjur pri Celju|Ponikva]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3232||[[Ponikva]] |- | {{Slika d|Q2232742}} || [[Ponikve pri Studencu]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8293||[[Studenec, Sevnica|Studenec]] |- | {{Slika d|Q3129250}} || [[Ponikve, Brežice|Ponikve]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8261||[[Jesenice na Dolenjskem]] |- | {{Slika d|Q2405059}} || [[Ponikve, Cerknica|Ponikve]] || [[Občina Cerknica|Cerknica]]||1380||[[Cerknica]] |- | {{Slika d|Q1819672}} || [[Ponikve, Dobrepolje|Ponikve]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]||1312||[[Videm - Dobrepolje]] |- | {{Slika d|Q556112}} || [[Ponikve, Sežana|Ponikve]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6210||[[Sežana]] |- | {{Slika d|Q1621934}} || [[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5283||[[Slap ob Idrijci]] |- | {{Slika d|Q2137168}} || [[Ponkvica]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3232||[[Ponikva]] |- | {{Slika d|Q2917047}} || [[Ponova vas]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2167787}} || [[Ponoviče]] || [[Občina Litija|Litija]]||1282||[[Sava, Litija|Sava]] |- | {{Slika d|Q651821}} || [[Popetre]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6272||[[Gračišče]] |- | {{Slika d|Q4444810}} || [[Popovci]] || [[Občina Videm|Videm]]||2323||[[Ptujska Gora]] |- | {{Slika d|Q3437592}} || [[Popovo]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q931512}} || [[Pordašinci]] || [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]||9207||[[Prosenjakovci]] |- | {{Slika d|Q7230051}} || [[Poreber]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1241||[[Kamnik]] |- | {{Slika d|Q1982722}} || [[Poreče]] || [[Občina Vipava|Vipava]]||5272||[[Podnanos]] |- | {{Slika d|Q2526938}} || [[Porezen, Tolmin|Porezen]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5243||[[Podbrdo]] |- | {{Slika d|Q564988}} || [[Portorož]] || [[Občina Piran|Piran]] || 6320||[[Portorož]] |- | {{Slika d|Q2783806}} || [[Posavec]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4244||[[Podnart]] |- | {{Slika d|Q15268092}} || [[Poslovna cona Žeje pri Komendi]] || [[Občina Komenda|Komenda]]||1218||[[Komenda]] |- | {{Slika d|Q762868}} || [[Postaja, Tolmin|Postaja]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5216||[[Most na Soči]] |- | {{Slika d|Q15901}} || [[Postojna]] || [[Občina Postojna|Postojna]] || 6230||[[Postojna]] |- | {{Slika d|Q3441001}} || [[Poštena vas]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8263||[[Cerklje ob Krki]] |- | {{Slika d|Q2295546}} || [[Potarje]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q2015772}} || [[Potiskavec]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ||1313||[[Struge]] |- | {{Slika d|Q1957664}} || [[Potoče, Ajdovščina|Potoče]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]||5263||[[Dobravlje]] |- | {{Slika d|Q2740039}} || [[Potoče, Divača|Potoče]] || [[Občina Divača|Divača]]||6224||[[Senožeče]] |- | {{Slika d|Q2802990}} || [[Potoče, Preddvor|Potoče]] || [[Občina Preddvor|Preddvor]]||4205||[[Preddvor]] |- | {{Slika d|Q2714072}} || [[Potok pri Dornberku]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5294||[[Dornberk]] |- | {{Slika d|Q7235021}} || [[Potok pri Komendi]] || [[Občina Komenda|Komenda]]||1218||[[Komenda]] |- | {{Slika d|Q2682386}} || [[Potok pri Muljavi]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q2547080}} || [[Potok pri Vačah]] || [[Občina Litija|Litija]]||1252||[[Vače]] |- | {{Slika d|Q13815998}} || [[Potok v Črni]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1242||[[Stahovica]] |- | {{Slika d|Q2475003}} || [[Potok, Idrija|Potok]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||1373||[[Rovte]] |- | {{Slika d|Q7234998}} || [[Potok, Kamnik|Potok]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]] || 1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q1878661}} || [[Potok, Kostel|Potok]] || [[Občina Kostel|Kostel]] || 1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q2057523}} || [[Potok, Nazarje|Potok]] || [[Občina Nazarje|Nazarje]]||3331||[[Nazarje]] |- | {{Slika d|Q2339351}} || [[Potok, Straža|Potok]] || [[Občina Straža|Straža]]||8351||[[Straža, Straža|Straža]] |- | {{Slika d|Q2940763}} || [[Potok, Trebnje|Potok]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q4779260}} || [[Potok, Železniki|Potok]] || [[Občina Železniki|Železniki]]||4228||[[Železniki]] |- | {{Slika d|Q261325}} || [[Potoki, Jesenice|Potoki]] || [[Občina Jesenice|Jesenice]]||4270||[[Jesenice]] |- | {{Slika d|Q304265}} || [[Potoki, Kobarid|Potoki]] || [[Občina Kobarid|Kobarid]]||5222||[[Kobarid]] |- | {{Slika d|Q6962101}} || [[Potoki, Semič|Potoki]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q2274449}} || [[Potoška vas]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1410||[[Zagorje ob Savi]] |- | {{Slika d|Q2348054}} || [[Potov Vrh]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q2118993}} || [[Povčeno]] || [[Občina Laško|Laško]]||3272||[[Rimske Toplice]] |- | {{Slika d|Q553777}} || [[Povir]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6210||[[Sežana]] |- | {{Slika d|Q1981147}} || [[Povlje]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]]||4204||[[Golnik]] |- | {{Slika d|Q2023462}} || [[Povodje, Vodice|Povodje]] || [[Občina Vodice|Vodice]]||1211||[[Ljubljana - Šmartno]] |- | {{Slika d|Q2574479}} || [[Površje, Krško|Površje]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8274||[[Raka]] |- | {{Slika d|Q554158}} || [[Povžane]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6242||[[Materija]] |- | {{Slika d|Q2791439}} || [[Pozirno]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4227||[[Selca]] |- | {{Slika d|Q677301}} || [[Poznanovci]] || [[Občina Puconci|Puconci]]||9202||[[Mačkovci]] |- | {{Slika d|Q2943746}} || [[Poznikovo]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q2795215}} || [[Požarje]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1410||[[Zagorje ob Savi]] |- | {{Slika d|Q2610208}} || [[Požeg]] || [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]||2327||[[Rače]] |- | {{Slika d|Q2104009}} || [[Poženik]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]||4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q2729761}} || [[Požnica]] || [[Občina Laško|Laško]]||3270||[[Laško]] |- | {{Slika d|Q2018453}} || [[Prade]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6000||[[Koper]] |- | {{Slika d|Q752081}} || [[Pragersko]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2331||[[Pragersko]] |- | {{Slika d|Q2214539}} || [[Prapetno Brdo]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5283||[[Slap ob Idrijci]] |- | {{Slika d|Q2146867}} || [[Prapetno]] || [[Občina Tolmin|Tolmin]]||5220||[[Tolmin]] |- | {{Slika d|Q743811}} || [[Prapreče, Trbovlje|Prapreče]] || [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]||1420||[[Trbovlje]] |- | {{Slika d|Q1830995}} || [[Prapreče, Zagorje ob Savi|Prapreče]] || [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]||1410||[[Zagorje ob Savi]] |- | {{Slika d|Q1824821}} || [[Prapreče pri Straži]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8351||[[Straža, Straža|Straža]] |- | {{Slika d|Q936293}} || [[Prapreče pri Šentjerneju]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q2344512}} || [[Prapreče, Vransko|Prapreče]] || [[Občina Vransko|Vransko]]||3305||[[Vransko]] |- | {{Slika d|Q1838081}} || [[Prapreče, Žužemberk|Prapreče]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8360||[[Žužemberk]] |- | {{Slika d|Q2534010}} || [[Prapretno pri Hrastniku]] || [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] || 1430||[[Hrastnik]] |- | {{Slika d|Q383514}} || [[Prapretno, Radeče|Prapretno]] || [[Občina Radeče|Radeče]]||1433||[[Radeče]] |- | {{Slika d|Q2055681}} || [[Prapretno, Šentjur|Prapretno]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3225||[[Planina pri Sevnici]] |- | {{Slika d|Q2526316}} || [[Praproče pri Grosupljem]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]||1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q2787437}} || [[Praproče pri Temenici]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q7238424}} || [[Praproče v Tuhinju]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q2077970}} || [[Praproče, Dobrova-Polhov Gradec|Praproče]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] ||1355||[[Polhov Gradec]] |- | {{Slika d|Q3272431}} || [[Praproče, Koper|Praproče]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6275||[[Črni Kal]] |- | {{Slika d|Q2565989}} || [[Praproče, Ribnica|Praproče]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1316||[[Ortnek]] |- | {{Slika d|Q2065610}} || [[Praproče, Semič|Praproče]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q1963518}} || [[Praproše]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4244||[[Podnart]] |- | {{Slika d|Q2630152}} || [[Praprot, Semič|Praprot]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q2369854}} || [[Praprotna Polica]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]||4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q1982960}} || [[Praprotnica]] || [[Občina Mirna|Mirna]]||8233||[[Mirna]] |- | {{Slika d|Q6962033}} || [[Praprotno Brdo]] || [[Občina Logatec|Logatec]]||1373||[[Rovte]] |- | {{Slika d|Q3255851}} || [[Praprotno]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4227||[[Selca]] |- | {{Slika d|Q3201476}} || [[Praše]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]]||4211||[[Mavčiče]] |- | {{Slika d|Q2211547}} || [[Prazniki]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1311||[[Turjak]] |- | {{Slika d|Q3499546}} || [[Prebačevo]] || [[Občina Šenčur|Šenčur]] || 4000||[[Kranj]] |- | {{Slika d|Q2749254}} || [[Prebold]] || [[Občina Prebold|Prebold]]||3312||[[Prebold]] |- | {{Slika d|Q1948990}} || [[Precetinci]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||9243||[[Mala Nedelja]] |- | {{Slika d|Q3260545}} || [[Preclava]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2273||[[Podgorci]] |- | {{Slika d|Q2123447}} || [[Prečna]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q285824}} || [[Predanovci]] || [[Občina Puconci|Puconci]]||9201||[[Puconci]] |- | {{Slika d|Q1970070}} || [[Preddvor]] || [[Občina Preddvor|Preddvor]] || 4205||[[Preddvor]] |- | {{Slika d|Q5492454}} || [[Predel, Šmarje pri Jelšah|Predel]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q2219925}} || [[Predenca]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q2961590}} || [[Predgrad]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||8342||[[Stari trg ob Kolpi]] |- | {{Slika d|Q2405315}} || [[Predgriže]] || [[Občina Idrija|Idrija]]||5274||[[Črni Vrh nad Idrijo]] |- | {{Slika d|Q762132}} || [[Predjama]] || [[Občina Postojna|Postojna]] || 6230||[[Postojna]] |- | {{Slika d|Q2021966}} || [[Predloka]] || [[Mestna občina Koper|Koper]] ||6275||[[Črni Kal]] |- | {{Slika d|Q2668944}} || [[Predmeja]] || [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]||5270||[[Ajdovščina]] |- | {{Slika d|Q2513458}} || [[Predmost]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4223||[[Poljane nad Škofjo Loko]] |- | {{Slika d|Q2069705}} || [[Predole]] || [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] || 1290||[[Grosuplje]] |- | {{Slika d|Q3437459}} || [[Predoslje]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]]||4000||[[Kranj]] |- | {{Slika d|Q3056732}} || [[Predstruge]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] ||1312||[[Videm - Dobrepolje]] |- | {{Slika d|Q2841256}} || [[Pregara]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6272||[[Gračišče]] |- | {{Slika d|Q1969802}} || [[Pregarje]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] || 6243||[[Obrov]] |- | {{Slika d|Q14916391}} || [[Prekopa]] || [[Občina Vransko|Vransko]]||3305||[[Vransko]] |- | {{Slika d|Q3438870}} || [[Prekorje]] || [[Mestna občina Celje|Celje]]||3211||[[Škofja vas]] |- | {{Slika d|Q2573235}} || [[Prelasko]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3255||[[Buče, Kozje|Buče]] |- | {{Slika d|Q2855581}} || [[Prelesje, Črnomelj|Prelesje]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8342||[[Stari trg ob Kolpi]] |- | {{Slika d|Q2071679}} || [[Prelesje, Gorenja vas - Poljane|Prelesje]] || [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]||4224||[[Gorenja vas]] |- | {{Slika d|Q2394586}} || [[Prelesje, Litija|Prelesje]] || [[Občina Litija|Litija]]||1273||[[Dole pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2651339}} || [[Prelesje, Šentrupert|Prelesje]] || [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]||8232||[[Šentrupert]] |- | {{Slika d|Q7240045}} || [[Prelog]] || [[Občina Domžale|Domžale]]||1230||[[Domžale]] |- | {{Slika d|Q3011913}} || [[Preloge pri Konjicah]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3210||[[Slovenske Konjice]] |- | {{Slika d|Q2191158}} || [[Preloge pri Šmarju]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q2352597}} || [[Preloge, Semič|Preloge]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q2163864}} || [[Preloge, Slovenska Bistrica|Preloge]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2316||[[Zgornja Ložnica]] |- | {{Slika d|Q2606137}} || [[Preloka]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8344||[[Vinica, Črnomelj|Vinica]] |- | {{Slika d|Q554959}} || [[Prelože pri Lokvi]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6219||[[Lokev]] |- | {{Slika d|Q2483886}} || [[Prelože, Ilirska Bistrica|Prelože]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]||6255||[[Prem]] |- | {{Slika d|Q3438237}} || [[Prelska]] || [[Mestna občina Velenje|Velenje]]||3320||[[Velenje]] |- | {{Slika d|Q2357871}} || [[Prem]] || [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] || 6255||[[Prem]] |- | {{Slika d|Q3440843}} || [[Premagovce]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8312||[[Podbočje]] |- | {{Slika d|Q2491783}} || [[Premančan]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6280||[[Ankaran]] |- | {{Slika d|Q1922550}} || [[Prepolje]] || [[Občina Starše|Starše]]||2206||[[Marjeta na Dravskem polju]] |- | {{Slika d|Q1924549}} || [[Prepuž]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2316||[[Zgornja Ložnica]] |- | {{Slika d|Q2703536}} || [[Prerad]] || [[Občina Dornava|Dornava]]||2257||[[Polenšak]] |- | {{Slika d|Q2194168}} || [[Presečno]] || [[Občina Dobje|Dobje]]||3224||[[Dobje pri Planini]] |- | {{Slika d|Q3326039}} || [[Preserje pri Komnu]] || [[Občina Komen|Komen]]||6223||[[Komen]] |- | {{Slika d|Q2276613}} || [[Preserje pri Lukovici]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q2359769}} || [[Preserje pri Radomljah]] || [[Občina Domžale|Domžale]]||1235||[[Radomlje]] |- | {{Slika d|Q2677532}} || [[Preserje pri Zlatem Polju]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q2376331}} || [[Preserje, Braslovče|Preserje]] || [[Občina Braslovče|Braslovče]]||3314||[[Braslovče]] |- | {{Slika d|Q4328441}} || [[Preserje, Brezovica|Preserje]] || [[Občina Brezovica|Brezovica]] ||1352||[[Preserje, Brezovica|Preserje]] |- | {{Slika d|Q2569932}} || [[Preserje, Nova Gorica|Preserje]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5295||[[Branik]] |- | {{Slika d|Q282985}} || [[Presika, Ljutomer|Presika]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||9240||[[Ljutomer]] |- | {{Slika d|Q7241564}} || [[Preska, Medvode|Preska]] || [[Občina Medvode|Medvode]]||1215||[[Medvode]] |- | {{Slika d|Q1863738}} || [[Preska nad Kostrevnico]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] ||1275||[[Šmartno pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q3439612}} || [[Preska pri Dobrniču]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8211||[[Dobrnič]] |- | {{Slika d|Q1973932}} || [[Preska, Sevnica|Preska]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8294||[[Boštanj]] |- | {{Slika d|Q1902932}} || [[Preska, Sodražica|Preska]] || [[Občina Sodražica|Sodražica]]||1316||[[Ortnek]] |- | {{Slika d|Q1950356}} || [[Presladol]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8280||[[Brestanica]] |- | {{Slika d|Q2101385}} || [[Prestranek]] || [[Občina Postojna|Postojna]]||6258||[[Prestranek]] |- | {{Slika d|Q2057684}} || [[Preša, Majšperk|Preša]] || [[Občina Majšperk|Majšperk]]||2322||[[Majšperk]] |- | {{Slika d|Q1978932}} || [[Preški Vrh]] || [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]||2390||[[Ravne na Koroškem]] |- | {{Slika d|Q1935305}} || [[Prešna Loka]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8290||[[Sevnica]] |- | {{Slika d|Q556651}} || [[Prešnica]] || [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]||6240||[[Kozina]] |- | {{Slika d|Q2403553}} || [[Pretrež]] || [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]||2318||[[Laporje]] |- | {{Slika d|Q2976168}} || [[Pretrž]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q2190193}} || [[Prevale]] || [[Občina Litija|Litija]]||1273||[[Dole pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q6960952}} || [[Prevalje pod Krimom]] || [[Občina Brezovica|Brezovica]] || 1352||[[Preserje, Brezovica|Preserje]] |- | {{Slika d|Q1881049}} || [[Prevalje, Lukovica|Prevalje]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q15905}} || [[Prevalje, Prevalje|Prevalje]] || [[Občina Prevalje|Prevalje]]||2391||[[Prevalje]] |- | {{Slika d|Q2899280}} || [[Preveg]] || [[Občina Litija|Litija]]||1272||[[Polšnik]] |- | {{Slika d|Q2435934}} || [[Prevoje pri Šentvidu]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1225||[[Lukovica]] |- | {{Slika d|Q2799326}} || [[Prevoje, Lukovica|Prevoje]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1223||[[Blagovica]] |- | {{Slika d|Q1879164}} || [[Prevole]] || [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]||8362||[[Hinje, Žužemberk|Hinje]] |- | {{Slika d|Q2611522}} || [[Prezrenje]] || [[Občina Radovljica|Radovljica]]||4244||[[Podnart]] |- | {{Slika d|Q7242495}} || [[Preža]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1330||[[Kočevje]] |- | {{Slika d|Q2012837}} || [[Preženjske Njive]] || [[Občina Litija|Litija]]||1273||[[Dole pri Litiji]] |- | {{Slika d|Q2654837}} || [[Prežganje]] || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]||1000||[[Ljubljana]] |- | {{Slika d|Q3438275}} || [[Prežigal]] || [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]||3210||[[Slovenske Konjice]] |- | {{Slika d|Q2224047}} || [[Prhajevo]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q1916304}} || [[Pri Cerkvi - Struge]] || [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] || 1313||[[Struge]] |- | {{Slika d|Q2631457}} || [[Pribinci]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8341||[[Adlešiči]] |- | {{Slika d|Q509166}} || [[Pribišje]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q2856250}} || [[Prigorica]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1331||[[Dolenja vas, Ribnica|Dolenja vas]] |- | {{Slika d|Q2527601}} || [[Prihodi]] || [[Občina Jesenice|Jesenice]]||4270||[[Jesenice]] |- | {{Slika d|Q2579406}} || [[Prihova, Nazarje|Prihova]] || [[Občina Nazarje|Nazarje]]||3331||[[Nazarje]] |- | {{Slika d|Q2772960}} || [[Prihova, Oplotnica|Prihova]] || [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]||2317||[[Oplotnica]] |- | {{Slika d|Q2401978}} || [[Prikrnica]] || [[Občina Moravče|Moravče]]||1251||[[Moravče]] |- | {{Slika d|Q2616996}} || [[Prilesje, Lukovica|Prilesje]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1223||[[Blagovica]] |- | {{Slika d|Q2104777}} || [[Prilesje, Velike Lašče|Prilesje]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q2264255}} || [[Prilipe]] || [[Občina Brežice|Brežice]]||8251||[[Čatež ob Savi]] |- | {{Slika d|Q2508042}} || [[Prilozje]] || [[Občina Metlika|Metlika]]||8332||[[Gradac]] |- | {{Slika d|Q1935622}} || [[Primča vas]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1303||[[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] |- | {{Slika d|Q3439769}} || [[Primostek]] || [[Občina Metlika|Metlika]]||8332||[[Gradac]] |- | {{Slika d|Q2455626}} || [[Primož pri Ljubnem]] || [[Občina Ljubno|Ljubno]]||3333||[[Ljubno ob Savinji]] |- | {{Slika d|Q2680078}} || [[Primož pri Šentjurju]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q2330451}} || [[Primož, Sevnica|Primož]] || [[Občina Sevnica|Sevnica]]||8293||[[Studenec, Sevnica|Studenec]] |- | {{Slika d|Q2195299}} || [[Primoži]] || [[Občina Kočevje|Kočevje]]||1338||[[Kočevska Reka]] |- | {{Slika d|Q1850525}} || [[Primskovo]] || [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]||1276||[[Primskovo]] |- | {{Slika d|Q1913651}} || [[Primštal]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8210||[[Trebnje]] |- | {{Slika d|Q5363404}} || [[Pristava nad Stično]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1295||[[Ivančna Gorica]] |- | {{Slika d|Q972600}} || [[Pristava ob Krki]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8312||[[Podbočje]] |- | {{Slika d|Q2276451}} || [[Pristava pod Rako]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8274||[[Raka]] |- | {{Slika d|Q2233958}} || [[Pristava pri Lesičnem]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3261||[[Lesično]] |- | {{Slika d|Q2222105}} || [[Pristava pri Leskovcu]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8273||[[Leskovec pri Krškem]] |- | {{Slika d|Q3438631}} || [[Pristava pri Mestinju]] || [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]||3253||[[Pristava pri Mestinju]] |- | {{Slika d|Q1887444}} || [[Pristava pri Polhovem Gradcu]] || [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]||1355||[[Polhov Gradec]] |- | {{Slika d|Q2032752}} || [[Pristava pri Šentjerneju]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q3417468}} || [[Pristava pri Višnji Gori]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1294||[[Višnja Gora]] |- | {{Slika d|Q1906124}} || [[Pristava, Borovnica|Pristava]] || [[Občina Borovnica|Borovnica]]||1353||[[Borovnica]] |- | {{Slika d|Q2305136}} || [[Pristava, Cirkulane|Pristava]] || [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]||2282||[[Cirkulane]] |- | {{Slika d|Q3261555}} || [[Pristava, Ljutomer|Pristava]] || [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]||9240||[[Ljutomer]] |- | {{Slika d|Q2259846}} || [[Pristava, Nova Gorica|Pristava]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5000||[[Nova Gorica]] |- | {{Slika d|Q2603081}} || [[Pristava, Novo mesto|Pristava]] || [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]||8000||[[Novo mesto]] |- | {{Slika d|Q554045}} || [[Pristava, Sežana|Pristava]] || [[Občina Sežana|Sežana]]||6222||[[Štanjel]] |- | {{Slika d|Q2402042}} || [[Pristava, Tržič|Pristava]] || [[Občina Tržič|Tržič]]||4290||[[Tržič]] |- | {{Slika d|Q2104480}} || [[Pristava, Vojnik|Pristava]] || [[Občina Vojnik|Vojnik]]||3212||[[Vojnik]] |- | {{Slika d|Q3439340}} || [[Pristavica pri Velikem Gabru]] || [[Občina Trebnje|Trebnje]]||8213||[[Veliki Gaber]] |- | {{Slika d|Q1900786}} || [[Pristavica, Rogaška Slatina|Pristavica]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3250||[[Rogaška Slatina]] |- | {{Slika d|Q1810794}} || [[Pristavica, Šentjernej|Pristavica]] || [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]||8310||[[Šentjernej]] |- | {{Slika d|Q3040163}} || [[Pristavlja vas]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q2667496}} || [[Pristavo]] || [[Občina Brda|Brda]]||5212||[[Dobrovo v Brdih]] |- | {{Slika d|Q2700488}} || [[Pristova]] || [[Občina Dobrna|Dobrna]]||3204||[[Dobrna]] |- | {{Slika d|Q2264290}} || [[Prnek]] || [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]||3250||[[Rogaška Slatina]] |- | {{Slika d|Q906165}} || [[Prosečka vas]] || [[Občina Puconci|Puconci]]||9202||[[Mačkovci]] |- | {{Slika d|Q3438306}} || [[Proseniško]] || [[Občina Šentjur|Šentjur]]||3230||[[Šentjur]] |- | {{Slika d|Q931520}} || [[Prosenjakovci]] || [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]||9207||[[Prosenjakovci]] |- | {{Slika d|Q2625409}} || [[Prožinska vas]] || [[Občina Štore|Štore]]||3220||[[Štore]] |- | {{Slika d|Q2293632}} || [[Pršetinci]] || [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]||2258||[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] |- | {{Slika d|Q3064997}} || [[Prtovč]] || [[Občina Železniki|Železniki]]||4228||[[Železniki]] |- | {{Slika d|Q2651491}} || [[Prušnja vas]] || [[Mestna občina Krško|Krško]]||8312||[[Podbočje]] |- | {{Slika d|Q600666}} || [[Prvačina]] || [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]||5297||[[Prvačina]] |- | {{Slika d|Q2420128}} || [[Prvenci]] || [[Občina Markovci|Markovci]]||2281||[[Markovci]] |- | {{Slika d|Q2423053}} || [[Prvine]] || [[Občina Lukovica|Lukovica]]||1222||[[Trojane]] |- | {{Slika d|Q7265227}} || [[Pšajnovica]] || [[Občina Kamnik|Kamnik]]||1219||[[Laze v Tuhinju]] |- | {{Slika d|Q3660909}} || [[Pšata, Cerklje na Gorenjskem|Pšata]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]||4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q388501}} || [[Pšata, Domžale|Pšata]] || [[Občina Domžale|Domžale]]||1262||[[Dol pri Ljubljani]] |- | {{Slika d|Q2530630}} || [[Pšenična Polica]] || [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] || 4207||[[Cerklje na Gorenjskem]] |- | {{Slika d|Q2153359}} || [[Pševo]] || [[Mestna občina Kranj|Kranj]] ||4000||[[Kranj]] |- | {{Slika d|Q15906}} || [[Ptuj]] || [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] || 2250||[[Ptuj]] |- | {{Slika d|Q1818955}} || [[Ptujska Cesta]] || [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]||9250||[[Gornja Radgona]] |- | {{Slika d|Q1237802}} || [[Ptujska Gora]] || [[Občina Majšperk|Majšperk]] ||2323||[[Ptujska Gora]] |- | {{Slika d|Q3439457}} || [[Puc]] || [[Občina Kostel|Kostel]]||1336||[[Kostel]] |- | {{Slika d|Q942421}} || [[Puconci]] || [[Občina Puconci|Puconci]] ||9201||[[Puconci]] |- | {{Slika d|Q1618481}} || [[Puče]] || [[Mestna občina Koper|Koper]]||6274||[[Šmarje]] |- | {{Slika d|Q3499649}} || [[Pudob]] || [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]||1386||[[Stari trg pri Ložu]] |- | {{Slika d|Q6962050}} || [[Pugled pri Karlovici]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q3438951}} || [[Pugled pri Mokronogu]] || [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]||8230||[[Mokronog]] |- | {{Slika d|Q2415816}} || [[Pugled, Semič|Pugled]] || [[Občina Semič|Semič]]||8333||[[Semič]] |- | {{Slika d|Q3961922}} || [[Pungert, Ivančna Gorica|Pungert]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q6961017}} || [[Pungert, Loški potok|Pungert]] || [[Občina Loški Potok|Loški Potok]]||1319||[[Draga, Loški Potok|Draga]] |- | {{Slika d|Q2077444}} || [[Pungert, Škofja Loka|Pungert]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] ||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q2028204}} || [[Purga]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8341||[[Adlešiči]] |- | {{Slika d|Q2278917}} || [[Purkače]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1314||[[Rob, Velike Lašče|Rob]] |- | {{Slika d|Q2220011}} || [[Pusti Gradec]] || [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]||8343||[[Dragatuš]] |- | {{Slika d|Q2220771}} || [[Pusti Hrib]] || [[Občina Ribnica|Ribnica]]||1316||[[Ortnek]] |- | {{Slika d|Q2107252}} || [[Pusti Javor]] || [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]||1296||[[Šentvid pri Stični]] |- | {{Slika d|Q3438254}} || [[Pustike]] || [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]||3240||[[Šmarje pri Jelšah]] |- | {{Slika d|Q3501266}} || [[Pusto Polje]] || [[Občina Nazarje|Nazarje]]||3331||[[Nazarje]] |- | {{Slika d|Q2040502}} || [[Puščava, Lovrenc na Pohorju|Puščava]] || [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]||2344||[[Lovrenc na Pohorju]] |- | {{Slika d|Q2083669}} || [[Puščava, Mokronog - Trebelno|Puščava]] || [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]||8230||[[Mokronog]] |- | {{Slika d|Q2686540}} || [[Pušče]] || [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]||1315||[[Velike Lašče]] |- | {{Slika d|Q1850334}} || [[Pušenci]] || [[Občina Ormož|Ormož]]||2270||[[Ormož]] |- | {{Slika d|Q2028717}} || [[Puštal]] || [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]||4220||[[Škofja Loka]] |- | {{Slika d|Q674668}} || [[Puževci]] || [[Občina Puconci|Puconci]]||9265||[[Bodonci]] |} == Viri == * {{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=P&selNacin=zacetek&selTip=naselja&cmd=++Poi%9A%E8i++ |title=seznam naselij, katerih ime se začne z 'p' |accessdate=14. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}} {{Seznam naselij}} [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji|P]] 3jul6tniyqfs8jn2bhup1169jq4ms9a Ledeniško jezero 0 552394 6708066 6281639 2026-07-07T14:25:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708066 wikitext text/x-wiki [[Slika:Lake Bohinj - Bohinjsko jezero - Slovenia (52717900446).jpg|right|thumb|280px|[[Bohinjsko jezero]] je ledeniškega izvora]] [[File:Great Lakes from space.jpg|thumb|280px|Pogled na [[Velika jezera]] iz vesolja. Velika jezera so največja ledeniška jezera na svetu]] [[File:Agassiz.jpg|thumb|280px|Prazgodovinsko ledeniško jezero Agassiz je nekoč vsebovalo več vode, kot jo imajo vsa današnja jezera na svetu]] '''Ledeniško jezero''' je vodno telo, ki izvira iz delovanja [[ledenik]]a. Nastanejo, ko ledenik razjeda zemljo in se nato stopi ter zapolni vdolbino, ki jo je ustvaril ledenik.<ref name=":0">{{Cite journal|last1=Yao|first1=Xiaojun|last2=Liu|first2=Shiyin|last3=Han|first3=Lei|last4=Sun|first4=Meiping|last5=Zhao|first5=Linlin|date=2018-02-01|title=Definition and classification system of glacial lake for inventory and hazards study |journal=Journal of Geographical Sciences|language=en|volume=28|issue=2|pages=193–205|doi=10.1007/s11442-018-1467-z |doi-access=free}}</ref> == Nastanek == Proti koncu zadnjega ledeniškega obdobja, pred približno 10.000 leti, so se ledeniki začeli umikati.<ref name="RTSB">{{cite journal |doi=10.1098/rstb.1966.0001 |title=Some chemical observations on post-glacial lake sediments |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London. Series B, Biological Sciences |volume=250 |issue=765 |pages=165–213 |year=1966 |bibcode=1966RSPTB.250..165M |last1=MacKereth |first1=F. J. H. |doi-access= }}</ref> Umikajoči se ledenik je za seboj pogosto pustil velike nanose ledu v kotanjah med drumlin ali hribi. Ko se je ledena doba končala, so se ta stopila in nastala so jezera. To je očitno v [[Lake District]] v severozahodni Angliji, kjer so postglacialni sedimenti običajno globoki med 4 in 6 metrov. Ta jezera so pogosto obkrožena z drumlini, skupaj z drugimi dokazi o ledeniku, kot so [[morena]], [[esker]]ji in erozijske značilnosti, kot so ledeniške brazde in sledi trganja. Ta jezera so jasno vidna na zračnih fotografijah reliefnih oblik v regijah, ki so bile v zadnji ledeni dobi poledenele. Nastanek in značilnosti ledeniških jezer se razlikujejo glede na lokacijo in jih je mogoče razvrstiti v ledeniška erozijska jezera, z ledom blokirana jezera, morensko zajezena jezera, druga ledeniška jezera, supraglacialna jezera in subglacialna jezera. === Ledeniška jezera in spreminjajoče se podnebje === Od poledenitve v majhni ledeni dobi je Zemlja izgubila več kot 50 % svojih ledenikov. To je skupaj s trenutnim povečanjem umikajočih se ledenikov, ki so posledica podnebnih sprememb, povzročilo premik od zamrznjene k tekoči vodi, kar je povečalo obseg in prostornino ledeniških jezer po vsem svetu. Večino današnjih ledeniških jezer najdemo v Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Območje, kjer se bo nastajanje jezer najbolj povečalo, je območje južne [[Tibetanska planota|Tibetanske planote]] zaradi ledenikov, pokritih z naplavinami.<ref>{{cite journal |doi=10.1016/j.gloplacha.2018.03.003 |title=Glacial lakes in Austria - Distribution and formation since the Little Ice Age |journal=Global and Planetary Change |volume=164 |pages=39–51 |year=2018 |last1=Buckel |first1=J. |last2=Otto |first2=J.C. |last3=Prasicek |first3=G. |last4=Keuschnig |first4=M. |bibcode=2018GPC...164...39B |doi-access=free }}</ref> To povečanje nastajanja ledeniških jezer prav tako kaže na povečano pojavljanje poplavnih dogodkov ob izbruhu ledeniških jezer, ki jih povzročijo zajezitve in posledično lomljenje morene in ledu. == Sedimenti == Količina usedlin, najdenih v ledeniških jezerih, se spreminja in ima splošno stratigrafsko zaporedje organskega blata, ledeniške gline, meljaste gline in peska glede na čas nastanka.<ref>{{Cite journal|last1=Mackereth F. J. H.|last2=Cooper Leslie Hugh Norman|date=1966-03-17|title=Some chemical observations on post-glacial lake sediments|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London. Series B, Biological Sciences|volume=250|issue=765|pages=165–213|doi=10.1098/rstb.1966.0001|bibcode=1966RSPTB.250..165M|doi-access=}}</ref> Sčasoma se sedimenti ledeniškega jezera spreminjajo. Kot je razvidno iz angleškega Lake District, plasti sedimentov na dnu jezer vsebujejo dokaze o stopnji [[erozija|erozije]]. Elementna sestava sedimentov ni povezana z jezeri samimi, temveč z migracijo elementov v tleh, kot sta [[železo]] in [[mangan]]. Porazdelitev teh elementov v jezerski strugi je pripisana stanju povodja in kemični sestavi vode. Na odlaganje usedlin lahko vpliva tudi aktivnost živali; vključno s porazdelitvijo biokemičnih elementov, ki so elementi, ki jih najdemo v organskih organizmih, kot sta [[fosfor]] in [[žveplo]]. Količina [[halogen]]ov in [[Bor (element)|bora]], najdenih v sedimentih, spremlja spremembo erozijske aktivnosti. Hitrost odlaganja odraža količino halogena in bora v odloženih sedimentih. Odrgnitveni učinek ledenikov razprši minerale v kamnini, čez katero gre ledenik. Ti zdrobljeni minerali postanejo usedlina na dnu jezera, nekaj kamnine pa se suspendira v vodnem stolpcu. Ti suspendirani minerali podpirajo veliko populacijo alg, zaradi česar je voda videti zelena.<ref>Nova, Mystery of the Mega flood, [https://www.pbs.org/wgbh/nova/megaflood/lake.html], PBS</ref> == Biotski ekosistem == [[File:A Seal at the Glacial Lagoon.jpg|thumb|Tjulenj v ledeniški laguni Jökulsárlón na Islandiji]] [[Biotska raznovrstnost]] in produktivnost sta v ledeniških jezerih običajno nižji, saj lahko le vrste, ki so odporne na mraz in so prilagojene na mraz, prenesejo njihove težke razmere. Ledeniška kamena moka in nizke ravni hranil ustvarjajo oligotrofno okolje, kjer prebiva malo vrst [[plankton]]a, rib in bentoških organizmov.<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1016/b978-0-444-53813-0.00011-3 |chapter=Glacial Environments |title=Trace Fossils as Indicators of Sedimentary Environments |volume=64 |pages=299–327 |series=Developments in Sedimentology |year=2012 |last1=Netto |first1=Renata G. |last2=Benner |first2=Jacob S. |last3=Buatois |first3=Luis A. |last4=Uchman |first4=Alfred |last5=Mángano |first5=M. Gabriela |last6=Ridge |first6=John C. |last7=Kazakauskas |first7=Vaidotas |last8=Gaigalas |first8=Algirdas |isbn=978-0-444-53813-0 }}</ref> Preden postane jezero, prve stopnje ledeniške recesije stopijo dovolj sladke vode, da nastane plitva [[laguna]]. V primeru islandske ledeniške lagune [[Jökulsárlón]], ki je na robu [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], plimovanje prinese vrsto ribjih vrst na rob ledenika. Te ribe privabljajo obilico plenilcev od ptic do morskih sesalcev, ki iščejo hrano. Ti plenilci vključujejo favno, kot so tjulnji, [[polarna čigra]] in bodičasta govnačka (''Stercorarius parasiticus'').<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=9_GfdBAASUQC&pg=PA389|title=Iceland: The Bradt Travel Guide|last=Evans| first=Andrew| date=2008| publisher=Bradt Travel Guides|isbn=9781841622156|language=en}}</ref> Ledeniška jezera, ki so nastajala dlje časa, imajo bolj raznolik ekosistem favne, ki izvira iz sosednjih pritokov ali drugih ledeniških refugijev. Na primer, številne avtohtone vrste v porečju velikih jezer so v zadnjih 14.000 letih vstopile prek zatočišča v porečju Misisipija.<ref>{{Cite journal|last1=Bailey|first1=Reeve M.|last2=Smith|first2=Gerald R.|date=1981-12-01|title=Origin and Geography of the Fish Fauna of the Laurentian Great Lakes Basin |url=https://archive.org/details/sim_canadian-journal-of-fisheries-and-aquatic-sciences_1981-12_38_12/page/1539|journal=Canadian Journal of Fisheries and Aquatic Sciences|volume=38|issue=12|pages=1539–1561|doi=10.1139/f81-206 }}</ref> == Družbene perspektive == [[File:Perito moreno.jpg|thumb|[[Argentinsko jezero|Argentinsko ledeniško jezero]] ob vznožju ledenika [[Perito Moreno]] v Argentini]] Ledeniška jezera delujejo kot skladišča sladke vode za obnavljanje vodne oskrbe v regiji in služijo kot potencialni proizvajalci električne energije iz hidroelektrarn. Estetska narava ledeniških jezer lahko spodbudi tudi gospodarsko dejavnost s privlačnostjo turistične industrije.<ref>{{Cite journal|last1=Harrison|first1=Stephan|last2=Holloway|first2=Max|last3=Singarayer|first3=Joy|author3-link=|last4=Duller|first4=Geoffrey A. T.|last5=Jansson|first5=Krister N.|last6=Glasser|first6=Neil F.|date=2016-02-12|title=Glacial lake drainage in Patagonia (13-8 kyr) and response of the adjacent Pacific Ocean |journal=Scientific Reports|language=en|volume=6|pages=21064|doi=10.1038/srep21064 |bibcode=2016NatSR...621064G|pmc=4751529|pmid=26869235}}</ref> Na tisoče turistov vsako leto obišče ledeniško laguno Jökulsárlón na [[Islandija|Islandiji]], da se udeležijo komercialnih izletov z ladjo, vsaki dve do štiri leta pa na tisoče obišče ledeniško [[Argentinsko jezero]] v [[Argentina|Argentini]], da bi bili priča sesedanju ciklično oblikovanega loka ledu z ledenika [[Perito Moreno]], zaradi česar je ena največjih potovalnih destinacij v Patagoniji.<ref>{{navedi splet|url=http://icelagoon.is/about-us/|title=About The Glacier Lagoon|website=icelagoon.is|language=en-US|access-date=2019-03-18|archive-date=2019-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190716015706/http://icelagoon.is/about-us/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/travel/destinations/south-america/argentina/perito-moreno-glacier-collapse-video-argentina-patagonia-spd/|archive-url=https://web.archive.org/web/20180316093151/https://www.nationalgeographic.com/travel/destinations/south-america/argentina/perito-moreno-glacier-collapse-video-argentina-patagonia-spd/|url-status=dead|archive-date=March 16, 2018|title=Why This Massive Glacial Arch Collapses Like Clockwork|date=2018-03-13|website=Travel|access-date=2019-03-18}}</ref> == Galerija == <gallery class="center" widths="190" heights="180"> File:Rila 7 lakes circus panorama edit1.jpg|[[Sedem rilskih jezer]] v Bolgariji File:Ibón de Sabocos (14562086186).jpg|Ibón de Sabocos, v dolini Tena, Španija. "Ibón" je lokalna beseda v aragonščini za ledeniška jezera File:Jokulsarlon lake, Iceland.jpg|Jökulsárlón, ledeniško jezero na Islandiji. Desno ustje ledenika Vatnajökull File:Maritsaorigin2.JPG|Ledeniška jezera, iz katerih izvira reka Marica, videna z Musale, gore Rila, Bolgarija File:Sentiero del Viandante DSC 6340 (14020554463).jpg|Pogled na jezero Como v Lombardiji, severna Italija, ledeniško jezero v Alpah File:GLMsed.jpg|Laminirani glinenec iz ledeniškega jezera Missoula, Montana, Združene države File:Saif ul Malook Lake - KPK Pakistan 4.jpg|[[Lake Saiful Muluk|Jezero Saif-ul-Malook v dolini Kaghan v Pakistanu File:Katora lake dir.jpg|Jezero Katora v dolini Kumrat v Pakistanu File:Dudipatsar Lake.jpg|Jezero Dudipatsar v dolini Kaghan, Pakistan File:Ratti Gali Lake .jpg|Jezero Ratti Gali v dolini Neelum v Pakistanu File:Пирин, Самодивски езера.jpg|Eno od Samodivskih jezer, gora Pirin, Bolgarija File:Tasman Glacier LC0251.jpg|Tasmansko jezero, Nova Zelandija File:Lake Kaniere.jpg|Jezero Kaniere na zahodni obali Nove Zelandije File:Gopło_-_panorama.JPG|Jezero Gopło v pokrajini Cuyavia na Poljskem, pogled z mišjega stolpa </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Glacial lakes}} [[Kategorija:Jezera]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] 1i0mek2r78fhs2138jlsvjsv1fyjj3o Mestna hiša v Christchurchu 0 552446 6708283 6670689 2026-07-08T00:35:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708283 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mestna hiša uprizoritvenih umetnosti v Christchurchu | native_name = | former_names = | alternate_names = | image = Christchurch Town Hall of the Performing Arts, New Zealand.jpg | caption = Glavni vhod mestne hiše Christchurch na ulici Kilmore | map_type = | map_alt = | map_caption = | altitude = | building_type = | architectural_style = | structural_system = | cost = | ren_cost = | address = | client = | owner = Mestni svet Christchurcha | current_tenants = Simfonični orkester Christchurcha | landlord = | coordinates = {{coord|43|31|37.02|S|172|38|7.78|E|region:NZ_type:landmark|display=inline,title}} | start_date = | completion_date = | inauguration_date = 1972 | renovation_date = 2015–2019 | demolition_date = | destruction_date = | height = | diameter = | other_dimensions = | floor_count = | floor_area = | main_contractor = C. S. Luney Ltd. | architecture_firm = Warren and Mahoney | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | other_designers = | quantity_surveyor = | awards = NZIA Gold Medal 1973 | ren_architect = | ren_firm = | ren_str_engineer = | ren_serv_engineer = | ren_civ_engineer = | ren_awards = | references = | embedded = {{designation list|embed=yes|designation1=NZ Category I|designation1_number= 9817 |designation1_date=9 September 2020}} }} '''Mestna hiša Christchurch''', od leta 2007 uradno znana kot '''mestna hiša uprizoritvenih umetnosti Christchurch''', odprta leta 1972, je glavno središče uprizoritvenih umetnosti na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Stoji v središču mesta na bregovih reke [[Avon (reka) / Ōtākaro|Avon / Ōtākaro]] s pogledom na trg Victoria, nasproti nekdanje lokacije porušenega kongresnega centra Christchurch. Zaradi velike škode, nastale med [[Potres v Christchurchu (2011)|potresom v Christchurchu februarja 2011]], je bila zaprta do leta 2019.<ref>{{navedi splet |title= Christchurch Town Hall for the Performing Arts |url= http://www.vbase.co.nz/venues/christchurch-town-hall |publisher= Vbase |access-date= 1 December 2018 |archive-date= 2020-10-28 |archive-url= https://web.archive.org/web/20201028192130/http://www.vbase.co.nz/venues/christchurch-town-hall |url-status= dead }}</ref> Osebje sveta je sprva predlagalo rušenje vseh avditorijev razen glavnega, toda na sestanku novembra 2012 so svetniki izglasovali obnovo celotne dvorane.<ref>{{navedi novice| url= http://www.3news.co.nz/Christchurch-City-Council-votes-to-save-Town-Hall/tabid/423/articleID/277682/Default.aspx| work= 3 News NZ| title= Christchurch City Council votes to save Town Hall| date= 22 November 2012| access-date= 21 November 2012| archive-url= https://web.archive.org/web/20140714192429/http://www.3news.co.nz/Christchurch-City-Council-votes-to-save-Town-Hall/tabid/423/articleID/277682/Default.aspx| archive-date= 14 July 2014| url-status = dead}}</ref> Leta 2020 je bila mestna hiša evidentirana kot stavba I. kategorije dediščine. == Zgodovina == Prva mestna hiša v Christchurchu je bila zgrajena na vogalu Hereford Street in Cathedral Square, od koder bi človek gledal na Sumner Road (od takrat preimenovan v High Street). Veranda je bila uporabljena za volitve.<ref>{{navedi knjigo |last=Mosley |first=M. |title=Illustrated Guide to Christchurch and Neighbourhood |url= https://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-MosIllu-t1-body1-d1.html |year=1885 |publisher=J. T. Smith & Co.|pages=26–27|access-date=14 February 2012|chapter=Historical}}</ref> Leta 1920 so v Christchurchu potekale razprave o primerni lokaciji za mestno hišo. Canterbury Progress League je pretehtala možnosti in mesto med ulicami Colombo Street, Kilmore Street in reko Avon je bilo primerno. Vodilne mestne arhitekte so vprašali za mnenje in vsi so se strinjali, da je od različnih možnosti ta lokacija boljša.<ref>{{navedi novice |title=City Hall site: opinion of architects |url=https://paperspast.natlib.govt.nz/newspapers/SUNCH19200506.2.41 |access-date=5 February 2022 |work=Sun |volume =VII |issue=1942 |date=6 May 1920 |page=7}}</ref> Arhitekt Cecil Wood je pisno nadaljeval s takratnim županom Henryjem Thackerjem in predlagal, da bi bilo treba obravnavano lokacijo razširiti proti severu z zaprtjem ulice Kilmore. To je mesto, ki je bilo na koncu izbrano za mestno hišo (južno od Kilmora) in kongresni center Christchurch (severno od Kilmora), vendar je ulica ostala odprta.<ref name="Wood thesis">{{cite thesis |last=Helms |first=Ruth |date=1996 |title=The architecture of Cecil Wood |type= PhD |publisher=University of Canterbury |docket= |oclc= |url= https://ir.canterbury.ac.nz/bitstream/handle/10092/2730/Thesis_fulltext.pdf |page=97}}</ref> [[File:ChCh Town Hall (1).jpg|thumb|left|Preddverje mestne hiše Christchurch]] Sedanja stavba je bila del predvidenega mestnega središča Christchurcha. Prvi del, mestno hišo, je 30. septembra 1972 odprl generalni guverner sir Denis Blundell. Projekt je izvedlo takratnih šest metropolitanskih teritorialnih lokalnih oblasti, tj. mestni svet Christchurcha, okrožna sveta Paparua in Heathcote, okrožna sveta Riccarton in Lyttelton ter okrožni svet Waimairi.<ref name=Libraries>{{navedi splet |title=The Christchurch Town Hall |url=http://my.christchurchcitylibraries.com/christchurch-town-hall/ |publisher=Christchurch City Libraries|access-date=21 April 2011}}</ref> Pet od teh lokalnih oblasti je bilo združenih v reformah lokalne uprave leta 1989 in Lyttelton je postal del Christchurcha marca 2006, zato je mestni svet Christchurcha v teh dneh izključno odgovoren za prizorišče. Drugi del, nove javne pisarne kot zamenjava za Civic na ulici Manchester Street, ki naj bi bile zgrajene na vogalu ulic Kilmore in Durham, s čimer bi odrezale Victoria Street od prehoda skozi Victoria Square, niso bile zgrajene. Namesto tega je mestni svet Christchurcha leta 1978 kupil veleblagovnico Miller's na ulici Tuam in to stavbo opremil kot nove javne pisarne, ki so se v stavbo vselile leta 1980. Hotel je stal na mestu, ki je bilo namenjeno državnim uradom čez Victoria Street. == Opis == [[File:Town hall, Christchurch City, New Zealand.jpg|thumb|Mestna hiša Christchurch v mraku]] Mestna hiša uprizoritvenih umetnosti v Christchurchu je bila zasnovana za predstavitev širokega nabora dejavnosti, vključno z orkestrskimi koncerti in recitali, opernimi, baletnimi in dramskimi produkcijami, glasbeno komedijo, varietejskimi, ljudskimi, rock in jazz koncerti, konvencijami in konferencami. Zasnovala sta ga Sir Miles Warren in Maurice Mahoney iz Warren and Mahoney Architects z akustično pomočjo profesorja Harolda Marshalla. Gosti številne prireditve, lokalne kulturne in komercialne dogodke, predstave in koncerte. Je dom simfoničnega orkestra Christchurch, mestnega zbora Christchurch in več gledaliških amaterskih skupin. Ima avditorij z 2200 sedeži, znan po svoji akustiki in gledališče James Hay Theatre z 850 sedeži. Mestna hiša ima več prostorov, ki so dopolnjevali kongresni center Christchurch, vendar je bilo prizorišče na nasprotni strani ulice Kilmore marca/aprila 2012 porušeno. Orgle Rieger so prav tako v mestni hiši Christchurcha v Avditoriju za uprizoritvene umetnosti, kustos pa je mednarodni koncertni organist Martin Setchell. Ima tudi sobo Limes in dve konferenčni sobi, ki se uporabljata za različne dogodke in konference. V pritličju kompleksa je bila prej restavracija The Boaters, ki jo je upravljal Inštitut Ara iz Canterburyja kot prizorišče usposabljanja za gostinstvo. Vendar pa je po prenovi soba Avon zdaj dodana drugim prostorom za prireditve. {{Panorama|image = File:Christchurch Town Hall - Christchurch, New Zealand 01.jpg|height = 230|width = |alt = |caption = Pogled s sprednje strani mestne hiše v Christchurchu avgusta 2019|dir = }} == Škoda zaradi potresa == Mestna hiša je bila zaprta zaradi znatne škode, ki jo je povzročil potres v Christchurchu februarja 2011 zaradi utekočinjenja in s tem povezanega bočnega širjenja tal proti reki Avon. Junija 2011 je potekala cenitev objekta za ugotavljanje obsega škode.<ref>{{navedi novice |title= Christchurch town hall, convention centre could be demolished |url= http://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=10726187 |work= The New Zealand Herald |access-date= 6 June 2011 |date= 17 May 2011 |archive-date= 2012-03-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20120324064823/http://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=10726187 |url-status= dead }}</ref> Oktobra 2012 je osebje v poročilu priporočilo, da se reši le glavni avditorij, preostali del stavbe pa je treba porušiti. 22. novembra 2012 so svetniki v Christchurchu soglasno izglasovali njegovo obnovo po ceni 127,5 milijona dolarjev, od tega bi samo 68,9 milijona dolarjev krilo zavarovanje. Minister za potrese Gerry Brownlee pa bi še vedno lahko vložil veto na načrt.<ref>{{navedi novice | url= http://www.3news.co.nz/Christchurch-City-Council-votes-to-save-Town-Hall/tabid/423/articleID/277682/Default.aspx | work= 3 News NZ | title= Christchurch City Council votes to save Town Hall | date= 22 November 2012 | access-date= 21 November 2012 | archive-url= https://web.archive.org/web/20140714192429/http://www.3news.co.nz/Christchurch-City-Council-votes-to-save-Town-Hall/tabid/423/articleID/277682/Default.aspx | archive-date= 14 July 2014 | url-status = dead }}</ref> Avgusta 2013 je osebje občine mestnim svetnikom predstavilo štiri možnosti, ki bi obdržale stavbo, po ceni okoli 125 milijonov novozelandskih dolarjev.<ref>{{navedi novice |last1=Young |first1=Rachel |last2=Cairns |first2=Louis |title=Town Hall restoration takes 4 years |url= http://www.stuff.co.nz/the-press/business/the-rebuild/9034627/Town-Hall-restoration-takes-4-years |access-date=14 August 2013|newspaper=The Press |date=13 August 2013}}</ref><ref>{{navedi novice |last2=Young |first2=Rachel |last1=Cairns |first1=Louis |title=Council staff firmly behind restoration of Town Hall |newspaper=The Press |date=14 August 2013 |page=A2}}</ref> === Obnova === Mestni svet Christchurcha je 11. junija 2015 potrdil odločitev, da se bodo popravila mestne hiše Christchurch nadaljevala. Dela so se začela novembra 2015 s temelji, ki bodo zamenjani; v tla bodo nameščeni novi betonski stebri, ki bodo pomagali podpreti in stabilizirati stavbo. Projekt bo dodal tudi izboljšave zasnove mestne hiše – na primer gledališče James Hay, glavni avditorij in restavracija bodo spremenjeni, da bodo odpravili težave, ki so bile prisotne v prvotni postavitvi.<ref>{{navedi splet | url=http://resources.ccc.govt.nz/files/CityLeisure/projectstoimprovechristchurch/christchurchtownhall/LoResChristchurch_Townhall_EQ_Repair_CCC_Workshop_13.08.2013_HR.pdf | publisher=Warren and Mahoney | title=Christchurch Town Hall for Performing Arts: CCC Workshop Final Design Report | date=August 2013 | access-date=9 July 2016 | first=Peter | last=Marshall | archive-date=6 April 2015 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150406220031/http://resources.ccc.govt.nz/files/CityLeisure/projectstoimprovechristchurch/christchurchtownhall/LoResChristchurch_Townhall_EQ_Repair_CCC_Workshop_13.08.2013_HR.pdf | url-status=dead }}</ref> [[File:Town Hall 27.jpg|thumb|Notranjost glavnega avditorija mestne hiše Christchurch (marec 2023)]] Sprva je bilo pričakovano, da bo obnova končana sredi leta 2018, vendar je bil prvi del uradno odprt šele februarja 2019.<ref>{{navedi novice|url=https://www.stuff.co.nz/the-press/news/110797758/public-gets-first-taste-of-167m-christchurch-town-hall-restoration|publisher=The Press|title=Public gets first taste of $167m Christchurch Town Hall restoration|date=24 February 2019|access-date=4 March 2019|first=Michael|last=Hayward}}</ref> == Registracija dediščine == 4. septembra 2020 je bila mestna hiša označena kot zgodovinski kraj kategorije I s strani Heritage New Zealand, kar odraža »izjemen mednarodni in nacionalni pomen« stavbe. Od zgodnjih 2000-ih je bilo prizadevanje za prepoznavo modernistične arhitekture in mestna hiša je primer [[Brutalistična arhitektura|brutalistične]] stavbe.<ref>{{navedi novice |date=4 September 2020 |title=Christchurch Town Hall granted top national heritage status |url= https://www.stuff.co.nz/the-press/news/122665182/christchurch-town-hall-granted-top-national-heritage-status |access-date=4 September 2020 |work=Stuff|first=Lee |last=Kenny}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[https://web.archive.org/web/20110424015113/http://www.convention.co.nz/town_hall_for_performing_arts/venue_overview Christchurch Town Hall of the Performing Arts] *[https://archive.org/details/ADreamComeTrue_201808 A Dream Come True : The Christchurch Town Hall] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Christchurch]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1972]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Novi Zelandiji]] j1d2a3j5awtgvrcty69700aj1s3iuq1 Šianbeji 0 556734 6708052 6701028 2026-07-07T14:06:11Z Smihael 2136 Smihael je prestavil stran [[Šjanbeji]] na [[Šianbeji]]: Napačno črkovan naslov 6701028 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Šjanbeji <br /> | native_name = {{lang|mn|Сяньби}} <small>(mongolsko)</small> | native_name_lang = | image = MurongPainting.jpg | caption = | total = neznano; zgodovinska skupina plemen v sedanji <br> {{CHN}} in <br> {{MNG}} | langs = šjanbejščina | rels = [[tengrizem]], [[budizem]] | related-c = druga mongolska ljudstva | footnotes = '''Državnost:''' <br> • Sjanbi (93–234) <br> • Togon (284—670) <br> • Dai (310-376) <br> • Toba-Vaj (386—535) <br> • Zahodni Vej (535–557) <br> • Severni Džov (557–581) }} {{infobox Chinese |t=鮮卑 |s=鲜卑 |p=Xiānbēi |w=Hsien<sup>1</sup>-pei<sup>1</sup> |mi={{IPAc-cmn|x|ian|1|.|b|ei|1}} |gr=Shianbei |y=Sīn bēi |poj=Tshinn-pi |mc=Sjen-pjie |oc-bs=*S[a]r-pe }} '''Šjanbeji''' ({{jezik-zh|s=鲜卑|t=鮮卑|p=Xiānbēi}}) so bili staroveško [[Nomadi|nomadsko]] ljudstvo, ki je nekoč prebivalo v vzhodnih evrazijskih stepah na ozemlju današnje [[Mongolija|Mongolije]], [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] in severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]]. Domneva se, da so bili večjezična večetnična konfederacija [[Mongoli|mongolskih]],<ref name = "Golden2013p47">{{harvnb|Golden|2013|p=47}}</ref><ref name = "Pulleyblank1983">Pulleyblank, Edwin G. (1983). "The Chinese and Their Neighbors in Prehistoric and Early Historic China". V The Origins of Chinese Civilization, University of California Press, [https://books.google.com/books?id=GK1hEAAAQBAJ&pg=PA452#v=onepage&q&f=false p. 452] of pp. 411–466.</ref><ref name=":Kradin">{{Cite journal |author = Nikolay Kradin|format= |url= https://cyberleninka.ru/article/n/heterarchy-and-hierarchy-among-the-ancient-mongolian-nomads |title= Heterarchy and hierarchy among the ancient Mongolian nomads |journal= Social Evolution & History|type= |orig-year= | agency = |edition= |year= 2011 |volume= 10|number= 1|pages = 188 |series= |issn = |doi = |bibcode = |arxiv = |pmid = |archive-url = |archive-date = |language= |quote= }}</ref>{{sfn|Janhunen|2006||pp=405–6}} [[Tunguzi|tunguških]]<ref name = "Xu173179">Xu Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''. University of Helsinki. str. 173-179.</ref> in [[Turki|turških]] ljudstev.<ref name = "Golden2013p47"/><ref>Wolfgang-Ekkehard Scharlipp ''Die frühen Türken in Zentralasien'', Darmstadt 1992, p. 10</ref> Izvirali so iz ljudstva Donghu, ki se je razcepilo na Vuhuane in Šjanbeje, ko so jih konec 3. stoletja pr. n. št. porazil [[Šiungnu]]ji. Šjanbeji so bili v veliki meri podložni večjim nomadskim silam in dinastiji [[Dinastija Han|Han]], dokler niso leta 87 postali pomembni po uboju šiungnujskega ''[[čanju]]ja'' Juljuja. Šjanbeji v nasptrotju s Šiungnuji niso bili politično organizirani in so med Kitajci veljali za nenevarno nomadsko ljudstvo. Do konca obdobja [[Tri kraljestva|treh kraljestev]] so utrpeli več porazov in se potem preselili na jug in se podredili Hanom kot njihovi [[vazal]]i. Poglavarji so prejeli naslove vojvod. Šjanbejska plemena Murongi, Tuobe in Duani so spadali med [[Pet barbarov|pet barbarskih plemen]], ki so bila vazali dinastij [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodni]] in [[Dinastija Džin (266–420)|Vzhodni Džin]]. Sprva so bili zavezniki Džinov, potem pa so se od njih ločili in razglasili neodvisnost. V obdobju [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] so ustanovili več kratkotrajnih držav na severu Kitajske.{{sfn|de Crespigny|2017|p=502}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/xianbei.html|title=Xianbei 鮮卑 |first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de|access-date=24 January 2022}}</ref> V nekem časovnem obdobju so bili vsi Šjanbeji podložniki dinastije [[Dinastija Čin|Čin]]. Po propadu Čina je klan Tuoba ustanovil dinastijo [[Severni Vej]] in sčasoma ponovno združil severno Kitajsko, s čimer se je začelo obdobje [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]]. Severne dinastije, ki so bile bodisi pod vodstvom ali pod močnim vplivom Šjanbejev in so nasprotovale sinizacji, so se med dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] kljub temu zlile z domačim kitajskim prebivalstvom.<ref name="urlThe Sixteen States of the Five Barbarian Peoples 五胡十六國 (www.chinaknowledge.de)">{{navedi splet |url=http://www.chinaknowledge.de/History/Division/shiliuguo.html |title=The Sixteen States of the Five Barbarian Peoples 五胡十六國 |work=Chinaknowledge.de }}</ref><ref name=Gernet>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=jqb7L-pKCV8C&pg=PA186 |first=Jacques |last=Gernet |author-link= |title=A History of Chinese Civilization |publisher=Cambridge University Press |year=1996 |pages=186–87 |isbn=9780521497817 }}</ref><ref name=Tanigawa>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=_uWUnbWbq7QC&pg=PA120 |first1=Michio |last1=Tanigawa |first2=Joshua |last2=Fogel |title=Medieval Chinese Society and the Local "community" |publisher=University of California Press |year=1985 |pages=120–21 |isbn=9780520053700 }}</ref><ref name="Van Der Veer">{{navedi knjigo |chapter-url=https://books.google.com/books?id=slp8RTUn97AC&pg=PA200 |first=Peter |last=Van Der Veer |chapter=Contexts of Cosmopolitanism |editor-first=Steven |editor-last=Vertovec |editor2-first=Robin |editor2-last=Cohen |title=Conceiving Cosmopolitanism: Theory, Context and Practice |publisher=Oxford University Press |year=2002 |pages=200–01 |isbn=9780199252282 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&pg=PA9 |first=John W. |last=Dardess |title=Governing China: 150–1850 |publisher=Hackett |year=2010 |page=9 |isbn=9781603844475 }}</ref> V Severnem Veju so se v 480. letih začele elite Hanov poročati s hčerami cesarskega klana Tuoba.<ref name="Watson1991">{{navedi knjigo|author=Rubie Sharon Watson|title=Marriage and Inequality in Chinese Society|url=https://books.google.com/books?id=gAIcwz3V_JsC&pg=PA80|year=1991|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-07124-7|pages=80–}}</ref> Z moškimi iz cesarskih in aristokratskih družin iz južnih dinastij, ki so prebegnile in se preselili na sever, je bilo poročenih več kot polovica princes iz klana Tuoba.<ref>{{cite thesis|url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/33493331/TANG-DISSERTATION-2016.pdf?sequence=4&isAllowed=y |title= Divorce and the Divorced Woman in Early Medieval China (First through Sixth Century) |pages=151, 152, 153 |last=Tang |first=Qiaomei |date=May 2016 |type= |location=Cambridge, Massachusetts |publisher=Harvard University}}</ref> ==Zgodovina== ===Prve omembe=== {{multiple image | align = right | direction = vertical | header = | header_align = left/right/center | footer = Stenske poslikave v grobnici Šo Šjanšjuja, dinastija Severni Či, ki prikazujejo dvorno življenje; 571, Tajjuan, provinca Šanši | footer_align = left | image1 = Paintings on north wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width1 = 250 | caption1 = | image2 = Paintings on east wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width2 = 250| caption2 = | image3 = Paintings on west wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width3 = 250 | caption3 = }} Kitajska književnost iz [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobja vojskujočih se držav]] vsebuje zgodnje omembe Šjanbejev v pesmi ''[[Da džao]]'' (''Veliki poziv'') v antologiji ''Ču ci'' (''Pesmi juga'' ali ''Pesmi Čuja'')<ref>''Chu Ci'', [https://ctext.org/chu-ci/da-zhao#n51934 "Da Zhao"].</ref> in morda v poglavju ''Razprave o Džinu 8'' v ''Razpravah o državah''.<ref>''Guoyu'', [https://ctext.org/guo-yu/jin-yu-ba#n24816 "Jinyu 8"]</ref><ref>Zhang, Zhengming (2019). ''A History Of Chu'' (Volume 1). Honolulu: Enrich Professional Publishing. str. 42-46.</ref> Ko je "vzhodne barbare" Donghuje okoli leta 208 pr. n. št. porazil Modu Čanju, so se Donghuji razcepili na Šjanbeje in Vuhuane.<ref>Xu Elina-Qian, [https://helda.helsinki.fi/handle/10138/19205 ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''], University of Helsinki, 2005. p. 164</ref> Po zapisu v ''[[Knjiga Kasnejšega Hana|Knjigi Kasnejšega Hana]]'' sta bila ''"jezik in kultura Šjanbejev in Vuhuanov enaka"''.<ref>{{cite journal|last1=Chen|first1=Sanping|date=1996|title=A-Gan Revisited — The Tuoba's Cultural and Political Heritage|url=https://archive.org/details/journal-of-asian-history_1996_30_1-2/page/46|journal=Journal of Asian History|volume=30|issue=1|pages=46–78|jstor=41931010}}</ref> Prva pomembna stika, ki so ju je imeli Šjanbeji z dinastijo Han, sta bila leta 41 in 45, ko so se pridružili Vuhuanom pri napadu na ozemlje Hana.<ref>{{cite journal|last1=Chen|first1=Sanping|date=1996|title=A-Gan Revisited — The Tuoba's Cultural and Political Heritage|url=https://archive.org/details/journal-of-asian-history_1996_30_1-2/page/46|journal=Journal of Asian History|volume=30|issue=1|pages=46–78|jstor=41931010}}</ref> Leta 49 je guverner Dži Tong prepričal šjanbejskega poglavarja Pjanheja, da se je obrnil proti [[Šiungnu]]jem in mu za vsako njihovo glavo obljubol nagrado.<ref name="chinaknowledge.de">{{navedi splet|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/xianbei.html|title = Xianbei 鮮卑 |website=Chinaknowledge.de}}</ref>Leta 54 sta se Šjanbeja Jučovben in Mantov poklonila cesarju Guangvuju iz dinastije Han.{{sfn|de Crespigny|2007|p=1016}} Leta 58 je poglavar Šjanbejev Pjanhe napadel in ubil Šindžibena, voditelja Vuhuanov, ki je povzročal težave v poveljstvu Jujuan.{{sfn|de Crespigny|2007|p=899}} Leta 85 so Šjanbeji sklenili zavezništvo z Dinglingi in Južnimi Šiungnuji. Leta 87 so napadli šiungnujskega poglavarja Juljuja in ga ubili. Njega in njegove privržence so odrli in kože vzeli za trofeje.{{sfn|de Crespigny|2007|p=991}} ===Šjanbejska konfederacija=== Po padcu Šiungnujev so Šjanbeji leta 93 v [[Mongolija|Mongoliji]] ustanovili svojo konfederacijo. Od leta 121 do 138 so štirikrat napadli ozemlje Hana{{sfn|de Crespigny|2017}} in leta 145 poveljstvo Daj.{{sfn|Cosmo|2009|p=106}} Pod Tanšihvajem so razširili svoje ozemlje od Ussurija do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Tanšihvaj je razdelil cesarstvo na tri dele, v katerih je bilo po deset klanov, in nato sklenil zavezništvo z južnimi Šiungnuji, da bi napadel [[Šaanši]] in [[Gansu]]. Njihove napade leta 158 in 177 je dinastija Han uspešno odbila.<ref name=Rene>{{navedi knjigo |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=978-0-8135-1304-1 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/53 53–54] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/53 }}</ref><ref>"Nomads in Central Asia." N. Ishjamts. In: ''History of civilizations of Central Asia, Volume II. The development of sedentary and nomadic civilizations: 700 B.C. to A.D. 250''. Harmatta, János, ed., 1994. Paris: UNESCO Publishing, pp. 155–156.</ref><ref>SGZ 30. 837–838, note. 1.</ref> Leta 177 so Šja Ju, Tjan Jan in Tute Čangju z vojsko 30.000 mož napadli Šjanbeje. Vojska je bila poražena in domov se je vrnila samo četrtina vojakov.{{sfn|Cosmo|2009|p=107}} Tisto leto je bil postavljen spomenik z zapisom, da so Šjanbeji z vojsko 100.000 mož osvojili celotno ozemlje Šiungnujev. Hanski dezerterji so služili kot njihovi svetovalci in s seboj prinesli znanje o kovanju orožja. Hani so imeli razen ostrejšega orožje tudi boljše konje. Drug spomenik, postavljen leta 185, omenja, da so Šjanbeji skoraj vsako leto napadli naselja Hanov.{{sfn|Twitchett|2008|p=445}} ===Tri kraljestva=== [[Slika:Map of the Xianbei Empire and other tribes.jpg|thumb||400px|Šjanbejsko cesarstvo (1.-3. stoletje)]] Ohlapna konfederacija Šjanbejev ni bila tako dobro organizirana kot šiungnujska, vendar je bila do smrti njihovega kana Tanšihvaja leta 182 zelo agresivna.{{sfn|de Crespigny|2017|p=401}} Tanšihvajev sin Helian ni imel očetovih sposobnosti in je bil ubit v napadu na Beidi leta 186.{{sfn|de Crespigny|2007|p=320}} Nasledil ga je brat Kuitou, ko je Helianov sin postal polnoleten, pa je napadel svojega strica in uničil še zadnje ostanke enotnosti med Šjanbeji. Do leta 190 so se Šjanbeji razdelili na tri skupine na čelu s Kuitoujem, ki je vladal v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]], Kebinengom v severnem [[Šanši]]ju ter Sulijem in Midžajem v severnem [[Liaodong]]u. Leta 205 sta Kuitouja nasledila brata Budugen in Fuluohan. Ko je [[Cao Cao]] premagal Vuhuane v bitki pri gori Belega volka leta 207, sta se mu Budugen in Fuluohan poklonila. Leta 218 se je Fuluohan srečal s poglavarjem Vuhuana Nengčendijem, da bi z njim sklenil zavezništvo, vendar ga je Nengčendi prevaral in ga s pomočjo kana Kebinenga Fuluohana ubil.{{sfn|de Crespigny|2007|p=237}} Budugen je leta 224 odšel na dvor Cao Veja, da bi zaprosil za pomoč proti Kebinengu, potem pa je Cao Vej izdal in se leta 233 povezal s Kebinengom. Kebineng je kmalu zatem Budugena ubil.{{sfn|de Crespigny|2007|p=25}} Kebineng je bil iz manjšega plemena Šjanbejev. Na oblast zahodno od poveljstva Daj se je povzpel tako, da je sprejel številne kitajske begunce, ki so mu pomagali uriti njegove vojake in izdelovati orožje. Po porazu Vuhuana leta 207 je tudi poslal poklon Cao Cau in si celo zagotovil njegovo pomoč proti uporniku Tjan Jinu, potem pa se je leta 218 povezal z vuhuanskim upornikom Nengčendijem. Jao Džang je zatem oba premagal in prisilil na umik čez mejo. Leta 220 je Kebineng priznal [[Cao Pi]]ja za cesarja Cao Veja. Sčasoma se je zaradi nesporazumov obrnil proti Cao Veju in ga celo napadel, potem pa je bil leta 235 ubit in njegova konfederacija je razpadla. Številna plemena Šjanbejev so se preselila na jug in se naselila na mejah dinastij Vej in Džin. Pleme Juven se je naselilo med rekama Luan in Liučeng, plemeni Murong in Duan pa sta postali vazala klana Sima. Del plemena Murong se je preselil na zahod v severni Činghaj in se pomešal z domorodnim ljudstvom Čjang.<ref name="chinaknowledge.de"/> Pleme Čifu se je sprva naselilo ob [[Rumena reka|Rumeni reki]] v Ningšiju in se od tam preselilo v poveljstvo Longši. Pleme Tufa se je naselilo v koridorju Heši. Leta 270 je njihov poglavar Tufa Šudžineng postal vodja večetničnega upora proti dinastiji Džin v provincah Čin in Ljang, vendar ga je leta 279 premagal prefekt Šipinga Ma Long.<ref name="Rene" /> ===Šestnajst kraljestev, Nirun in Severni Vej=== [[Slika:Northern Dynasties Pottery Horse & Rider.jpg|thumb|250px|Konjenik severnih dinastij]] [[Slika:Northern Wei Cavalry (4).jpg|thumb|250px|Konjenik Severnega Veja]] [[Slika:Dinastia wei del nord, due cavalieri, cina del nord, 500-550 ca..JPG|thumb|250px|Konjenika Severnega Veja]] V 3. stoletju so se Šjanbeji leta 235 ravejali na številna plemena. Okoli leta 308 ali 330 je Muguli ustanovil [[Rouranski kaganat]], ki ga je dokončno oblikoval njegov sin Čeluhuj.<ref name="Grousset 1970 pp. 61, 585">Grousset (1970), str. 61, 585, op. 91.</ref> Tuobi, Murongi in Duani so se podredili dinastiji [[Zahodni Džin|Zahodni Jin]] in postali njeni vazali. Vsa tri plemena so se med prevratom petih barbarov sprva borila na strani Zahodnega Džina proti šiungnujskemu kraljestvu Han Džao, sčasoma pa so se umaknila iz konflikta, da bi se osredotočila na svoje fevde, ko je bil Džin izgnan iz severne Kitajske. Množica kitajskih častnikov, vojakov in civilistov je pobegnila na jug in se pridružila [[Dinastija Džin (266–420)|Južnemu Džinu]] ali na sever, da bi se pridružila Šjanbejem. Šjanbeji so ustanovili več od [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]]. Okoli Hebeja so Murongi zavladali v Nekdanjemu Janu (337–370), Kasnejšem Janu (384–407) in Južnemu Janu (398–410). V Gansuju je Čifu ustanovil Zahodni Čin (385–431), medtem ko je Tuga ustanovil Južni Ljang (397–414). Druge države, ki so jih ustanovili, a se ne štejejo za del šestnajstih kraljestev, so bile Tuoba Daj (310–376), Duan Či (350–356) in Zahodni Jan (384–394). Vsa šjanbejska plemena so bila podložna cesarstvu Čin do njegovega poraza v bitki pri reki Fej in propada leta 383. Med plemeni, ki so se odcepila, so bili Tuobi, ki so ustanovili [[Severni Vej]] (386–535), prvo od [[Severne in južne dinastije|severnih dinastij]] (386–581). Leta 439 je Severni Vej osvojil še zadnje od šestnajstih kraljestev, s čimer je bil dokončan prehod Kitajske v obdobje [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]].<ref>Ma, Changshou [馬長壽] (1962). Wuhuan yu Xianbei [Wuhuan and Xianbei] 烏桓與鮮卑. Shanghai [上海], Shanghai ren min chu ban she [Shanghai People's Press] 上海人民出版社.</ref><ref>Liu, Xueyao [劉學銚] (1994). Xianbei shi lun [the Xianbei History] 鮮卑史論. Taipei [台北], Nan tian shu ju [Nantian Press] 南天書局.</ref><ref>Wang, Zhongluo [王仲荦] (2007). Wei jin nan bei chao shi [History of Wei, Jin, Southern and Northern Dynasties] 魏晋南北朝史. Beijing [北京], Zhonghua shu ju [China Press] 中华书局.</ref> ===Sinizacija in asimilacija=== Cesar Šjaoven iz [[Severni Vej|Severnega Veja]] je uvedel politiko sistematičnega siniziranja, ki so jo nadaljevali njegovi nasledniki. Običaji Šjanbejev so bili večinoma opuščeni. Kraljeva družina je šla še korak dlje in spremenila svoj priimek v Juan in spodbujala sklepanje zakonskih zvez z elitnimi družinami Hanov. V 480. letih je bilo več kot polovica princes iz plemena Tuoba poročenih z možmi iz hanske cesarske družine in aristokratskih družin, ki so prebegnile na sever.<ref>{{cite thesis |url=https://nrs.harvard.edu/urn-3:HUL.InstRepos:33493331 |title=Divorce and the Divorced Woman in Early Medieval China (First through Sixth Century) |pages=151, 152, 153 |last=Tang |first=Qiaomei |date=May 2016 |type=PhD |location=Cambridge, Massachusetts |publisher=Harvard University}}</ref> [[Slika:BeltBuckleXianbei3-4thcentury.jpg|left|thumb|250px|Šjanbejska pasna sponka, 3.–4. stoletje]] Leta 534 se je Severni Vej po uporu v stepah severne Kitajske, kjer so živeli Šjanbeji in druga nomadska ljudstva, razdelil na [[Vzhodni Vej|Vzhodni]] (534–550) in [[Zahodni Vej]] (535–556).<ref>{{navedi knjigo |first=Charles |last=Holcombe |title=A History of East Asia: From the Origins of Civilization to the Twenty-First Century |url=https://archive.org/details/historyofeastasi0000holc |page=[https://archive.org/details/historyofeastasi0000holc/page/68 68] |publisher=Cambridge University Press |year=2011 |isbn=978-0-521-73164-5 }}</ref> Prvi se je razvil v [[Severni Či|Severni Či]] (550-577), slednji pa v [[Severni Džov]] (557-581), medtem ko so bile južne dinastije potisnjene južno od reke [[Jangce]]. Leta 581 je predsednik vlade Severnega Džova ustanovil dinastija [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618). Njegov sin, bodoči cesar Jang iz Suija, je prevzel dinastijo Čen (557–589), zadnje kraljestvo južnih dinastij, s čimer je združil večji del Kitajske. Potem ko so Sui dotolkli kmečki upori in odpadniške čete, je njihov sorodnik Li Juan ustanovili dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] (618–907). Dinastiji Sui in Tang so ustanovili hanski generali, ki so služili tudi dinastiji Severni Vej.<ref>Chen, Yinke [陳寅恪], 1943, Tang dai zheng zhi shi shu lun gao [Manuscript of Discussions on the Political History of the Tang dynasty] 唐代政治史述論稿. Chongqing [重慶], Shang wu [商務].</ref><ref>Chen, Yinke [陳寅恪] and Tang, Zhenchang [唐振常], 1997, Tang dai zheng zhi shi shu lun gao [Manuscript of Discussions on the Political History of the Tang dynasty] 唐代政治史述論稿. Shanghai [上海], Shanghai gu ji chu ban she [Shanghai Ancient Literature Press] 上海古籍出版社.</ref> Šjanbeji, ki so prek teh političnih ustanov prišli na Kitajsko, so se večinoma zlili s Kitajci, tisti, ki so ostali v severnih stepah, pa so kasneje zavladali Kitajski kot mongolska dinastija [[Dinastija Juan|Juan]] in mandžurska dinastija [[Dinastija Čing|Čing]]. Na zahodu je šjanbejsko kraljestvo Tujuhun ostalo neodvisno, dokler ga ni leta 670 premagalo [[Tibetansko cesarstvo]]. Po padcu kraljestva so se Šjanbeji razselili na obsežnem ozemlju, ki se je raztezalo od severozahodnega do osrednjega in vzhodnega dela Kitajske. Murong Nuohebo je povedel ljudstvo Tujuhun proti vzhodu v osrednjo Kitajsko, kjer so se naselili v današnjem [[Jinčuan]]u v provinci [[Ningšja]]. ==Umetnost== [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - gold horse head ornament.jpg|thumb|200px|Šjanbejsko naglavno okrasje z motivom konja, severne dinastije (386-581)]] [[Slika:HearingsNorthernWei5thcentury.jpg|thumb|200px|Uhani, Severni Vej, 5. stoletje]] Umetnost Šjanbejev odražala njihov nomadski življenjski slog. Sestavljena predvsem iz kovinskih izdelkov in figuric. Na slog in teme šjanbejske umetnosti so vplivali različni vplivi. Nazadnje so bili Šjanbeji znani po edinstvenih nomadskih motivih in umetniških izdelkih, kot so listnata pokrivala, čepeče in geometrizirane podobe živali, ogrlice z živalskimi obeski in kovinski ažur.<ref name=dawn>Watt, James C.Y. China: Dawn of a Golden Age, 200–750 AD. Comp. An Jiayao, Angela F. Howard, Boris I. Marshak, Su Bai, and Zhao Feng. New York: Metropolitan Museum of Art, 2004. Print.</ref> ===Listnata pokrivala=== Listnata pokrivala so zelo značilna za kulturo Šjanbejev. Odkrili so jih zlasti v grobnicah Murongov. Pokrivala imajo obliko dreves in rogovij in so narejena tako, da se listi med gibanjem premikajo. Kitajci so jih zato imenovali ''bujao'' (dobesedno ''zibanje korakov''). Sun Guoping je pokrivala razvrstil v tri glavne sloge. Cvetoče drevo (''huašu'') je bilo nameščeno na sprednji strani glave blizu čela in imelo eno ali več vej z visečimi listi. Cvetoči vrh (''dinghua'') se je nosil na temenu in spominjal na drevo ali žival s številnimi obeski iz listov. Vinska trta (''huaman'') je sestavljena iz zlatih trakov, prepletenih z žicami z listi.<ref name=leaves>{{cite thesis |last=Laursen |first=Sarah |title=Leaves That Sway: Gold Xianbei Cap Ornaments from Northeast China |publisher=UPenn Repository |type=PhD |year=2011 |url=https://repository.upenn.edu/edissertations/304 }}</ref> Natančen izvor, raba in nošenje teh pokrival se še raziskuje. Podobna pokrivala so se na dvorih nosila tudi kasneje.<ref name=dawn/><ref name=leaves/> ===Živali=== Druga ključna oblika umetnosti Šjanbejev je živalska ikonografija. Šjanbeji so upodabljali čepeče živali v geometriziranih, abstrahiranih in ponavljajočih se oblikah in ne živali med plenjenjem ali boju z istovrstnimi živalmi. Najpogostejše živali so ovce, jeleni in konji v obliki kovinskih obeskov. Podobe več živali so bile običajno v okviru z odprtim ozadjem. Izdelki so bili uliti v vosku ali kovani iz kovinskih ploščic.<ref name=nomadic>{{navedi knjigo |last1=Bunker |first1=Emma C. |first2=Zhixin |last2=Sun |title=Nomadic Art of the Eastern Eurasian Steppes: The Eugene V. Thaw and Other New York Collections |via=Google Books |editor-first=James |editor-last=Watt |publisher=Yale University Press |year=2002 |isbn=0-300-09688-7 |url=https://books.google.com/books?id=QR4i-SwdhsoC }}</ref><ref>{{cite journal |last=Psarras |first=Sophia-Karin |title=Han and Xiongnu: A Reexamination of Cultural and Political Relations (I) |journal=Monumenta Serica |volume=51 |pages=55–236 |year=2003 |doi=10.1080/02549948.2003.11731391 |jstor=40727370 |s2cid=156676644 }}</ref> ===Konji=== [[Slika:Flying Horse plaque, Xianbei culture, Inner Mongolia province, China, Eastern Han dynasty, 1st century BC to 1st century AD, silver repousse - Portland Art Museum - Portland, Oregon - DSC08648.jpg|thumb|250px|levo|Krilati konj, šjanbejska kultura, [[Notranja Mongolija]], 1. stoletje pr. n. št.-1. stoletje n. št.]] Nomadsko življenje je Šjanbeje navdihnilo, da so v svojih umetninah upodabljali konje. V eni od njihovih grobnic so odkrili konjsko lobanjo, ob njej pa zvonove, zaponke, okraske, sedlo in pozlačeno bronasto streme.<ref>{{cite journal |first=Albert E. |last=Dien |title=The Stirrup and Its Effect on Chinese Military History |journal=Ars Orientalis |volume=16 |year=1986 |pages=33–56 |jstor=4629341 }}</ref> Šjanbeji niso izdelovali samo okrasja za konje, ampak so jih tudi upodabljali na svojih okrasnih predmetih. Med motivi je tudi krilati konj. ===Figurice=== Na figuricah so upodobljeni ljudje, tudi v posebnih oblačilih, ki namigujejo na različna verovanja. Večino figuric so našli v grobnicah in naj bi služile in varovale pokojne v posmrtnem življenju. Figurice kažejo tudi na status pokojnega. Šjanbeji iz višjih slojev so nosili obleko z dolgimi rokavi in pod njo srajco z ravnim ovratnikom, medtem ko so tisti iz nižjih slojev nosili hlače in tunike s pasom.<ref>{{navedi knjigo |last=Dien |first=Albert E. |title=Six Dynasties Civilization |location=New Haven, CT |publisher=Yale UP |year=2007 |isbn=978-0-300-07404-8 }}</ref> ===Budistični vplivi=== Budistični vplivi so izhajali iz interakcij s kulturo Hanov. Hanski birokrati so sprva pomagali Šjanbejem voditi njihovo državo in obenem spodbujali [[budizem]]. Začetek spreobračanja v budizem dokazujejo podobe [[Gautama Buda|Bude]], ki so se začele pojavljati v umetnosti Šjanbejev. Versko preoblikovanje se je nadaljevalo in razvijalo v dinastiji Severni Vej in na koncu pripeljalo do nastanka [[Jame Jungang|jam Jungjang]].<ref name=dawn/> {{multiple image | align = center | direction = vertical | footer = Lov, stenski sliki v grobnici v Severnem Čiju | footer_align = center | image1 = Tomb of Northern Qi Dynasty in Jiuyuangang, Xinzhou, Mural 01 large.jpg | width1 = 750 | caption1 = | image2 = Tomb of Northern Qi Dynasty in Jiuyuangang, Xinzhou, Mural 02 large.jpg | width2 = 750 | caption2 = }} ==Jezik== Domneva se, da so Šjanbeji govorili mongolske ali paramongolske jezike z zgodnjimi in znatnimi turškimi vplivi. Mogoče je tudi, da so govorili več jezikov.<ref name="Holcombe Xianbei in Chinese History">{{cite journal |first=Charles |last=Holcombe |title=The Xianbei in Chinese History |journal=Early Medieval China |volume=2013 |year=2013 |issue=19 |pages=1–38 [pp. 4–5] |doi=10.1179/1529910413Z.0000000006 |s2cid=162191498 }}</ref><ref name = "Shimunek2018">Shimunek, Andrew. [https://www.academia.edu/37176756 "Early Serbi-Mongolic-Tungusic lexical contact: Jurchen numerals from the 室韦 Shirwi (Shih-wei) in North China"]. Philology of the Grasslands: Essays in Mongolic, Turkic, and Tungusic Studies, Edited by Ákos Bertalan Apatóczky et al. (Leiden: Brill). Pridobljeno 22. septembra 2019.</ref><ref name = "Xu173179">Xu Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''. University of Helsinki. str. 173-179.</ref><ref name = "Golden2013p47"/> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{citation|last=Cosmo|first=Nicola di|year=2009|title=Military Culture in Imperial China|publisher=Harvard University Press}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe |year=2007|title=A Biographical Dictionary of Later Han to the Three Kingdoms|publisher=Brill}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe|year=2010|title=Imperial Warlord|publisher=Brill}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe|year=2017|title=Fire Over Luoyang: A History of the Later Han Dynasty, 23–220 AD|publisher=Brill}} * {{cite journal|last= Golden|first= Peter Benjamin|author-link=|title= Some Notes on the Avars and Rouran|url= https://www.academia.edu/5580491|journal= The Steppe Lands and the World Beyond Them|year= 2013|editor1-last= Curta|editor1-first= Florin|editor2-last= Maleon|editor2-first= Bogdan-Petru|publisher= Editura Universității "A.I. Cuza" Publisher|publication-place= Iași|pages= 43–66}} *{{citation|last=Holcombe|first=Charles|year=2014|title=The Xianbei in Chinese History}} * {{cite journal |last1=Li |first1=Jiawei |last2=Zhao |first2=Jongbin |display-authors=1 |date=August 2018 |title=The genome of an ancient Rouran individual reveals an important paternal lineage in the Donghu population |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=166 |issue=4 |pages= 895–905|doi=10.1002/ajpa.23491 |pmid=29681138 |ref={{harvid|Li et al.|2018}}}} *{{citation|last=Twitchett|first=Denis|year=2008|title=The Cambridge History of China: Volume 1|publisher=Cambridge University Press}} *{{navedi knjigo|author= Janhunen|title=The Mongolic Languages|url=https://books.google.com/books?id=DuCRAgAAQBAJ&pg=PA364|date=27 January 2006|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-79690-7|page=393}} * {{cite journal |last1=Wang |first1=Haijing |last2=Ge |first2=Binwen |display-authors=1 |date=November 2007 |title=Molecular genetic analysis of remains from Lamadong cemetery, Liaoning, China |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-physical-anthropology_2007-11_134_3/page/404 |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=134 |issue=3 |pages=404–411 |doi=10.1002/ajpa.20685 |pmid=17632796 |ref={{harvid|Wang al.|2007}}|doi-access=free }} * {{cite journal |last1=Yu |first1=Changchun |last2=Li |first2=Xie |display-authors=1 |date=20 October 2006 |title=Genetic analysis on Tuoba Xianbei remains excavated from Qilang Mountain Cemetery in Qahar Right Wing Middle Banner of Inner Mongolia |journal=The FEBS Journal |publisher=Wiley |volume=580 |issue=26 |pages=6242–6246 |doi=10.1016/j.febslet.2006.10.030 |pmid=17070809 |s2cid=19492267 |ref={{harvid|Yu et al.|2006}}|doi-access= }} * {{cite journal |last1=Yu |first1=C.-C. |last2=Zhao |first2=Y. B. |display-authors=1 |date=6 April 2014 |title=Genetic analyses of Xianbei populations about 1,500–1,800 years old |journal=Russian Journal of Genetics |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |volume=50 |issue=3 |pages=308–314 |doi=10.1134/S1022795414030119 |issn=1022-7954 |pmid=17070809 |s2cid=18809679 |ref={{harvid|Yu et al.|2014}}}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Mongolije]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] i2g92tsxnss6mew28g7u26tpo5gqkbl 6708055 6708052 2026-07-07T14:09:23Z Smihael 2136 črkovanje, Xi'an 6708055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Šianbeji <br /> | native_name = {{lang|mn|Сяньби}} <small>(mongolsko)</small> | native_name_lang = | image = MurongPainting.jpg | caption = | total = neznano; zgodovinska skupina plemen v sedanji <br> {{CHN}} in <br> {{MNG}} | langs = šianbejščina | rels = [[tengrizem]], [[budizem]] | related-c = druga mongolska ljudstva | footnotes = '''Državnost:''' <br> • Šianbi (93–234) <br> • Togon (284—670) <br> • Dai (310-376) <br> • Toba-Vaj (386—535) <br> • Zahodni Vej (535–557) <br> • Severni Džov (557–581) }} {{infobox Chinese |t=鮮卑 |s=鲜卑 |p=Xiānbēi |w=Hsien<sup>1</sup>-pei<sup>1</sup> |mi={{IPAc-cmn|x|ian|1|.|b|ei|1}} |gr=Shianbei |y=Sīn bēi |poj=Tshinn-pi |mc=Sjen-pjie |oc-bs=*S[a]r-pe }} '''Šianbeji''' ({{jezik-zh|s=鲜卑|t=鮮卑|p=Xiānbēi}}) so bili staroveško [[Nomadi|nomadsko]] ljudstvo, ki je nekoč prebivalo v vzhodnih evrazijskih stepah na ozemlju današnje [[Mongolija|Mongolije]], [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] in severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]]. Domneva se, da so bili večjezična večetnična konfederacija [[Mongoli|mongolskih]],<ref name = "Golden2013p47">{{harvnb|Golden|2013|p=47}}</ref><ref name = "Pulleyblank1983">Pulleyblank, Edwin G. (1983). "The Chinese and Their Neighbors in Prehistoric and Early Historic China". V The Origins of Chinese Civilization, University of California Press, [https://books.google.com/books?id=GK1hEAAAQBAJ&pg=PA452#v=onepage&q&f=false p. 452] of pp. 411–466.</ref><ref name=":Kradin">{{Cite journal |author = Nikolay Kradin|format= |url= https://cyberleninka.ru/article/n/heterarchy-and-hierarchy-among-the-ancient-mongolian-nomads |title= Heterarchy and hierarchy among the ancient Mongolian nomads |journal= Social Evolution & History|type= |orig-year= | agency = |edition= |year= 2011 |volume= 10|number= 1|pages = 188 |series= |issn = |doi = |bibcode = |arxiv = |pmid = |archive-url = |archive-date = |language= |quote= }}</ref>{{sfn|Janhunen|2006||pp=405–6}} [[Tunguzi|tunguških]]<ref name = "Xu173179">Xu Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''. University of Helsinki. str. 173-179.</ref> in [[Turki|turških]] ljudstev.<ref name = "Golden2013p47"/><ref>Wolfgang-Ekkehard Scharlipp ''Die frühen Türken in Zentralasien'', Darmstadt 1992, p. 10</ref> Izvirali so iz ljudstva Donghu, ki se je razcepilo na Vuhuane in Šianbeje, ko so jih konec 3. stoletja pr. n. št. porazil [[Šiungnu]]ji. Šianbeji so bili v veliki meri podložni večjim nomadskim silam in dinastiji [[Dinastija Han|Han]], dokler niso leta 87 postali pomembni po uboju šiungnujskega ''[[čanju]]ja'' Juljuja. Šianbeji v nasptrotju s Šiungnuji niso bili politično organizirani in so med Kitajci veljali za nenevarno nomadsko ljudstvo. Do konca obdobja [[Tri kraljestva|treh kraljestev]] so utrpeli več porazov in se potem preselili na jug in se podredili Hanom kot njihovi [[vazal]]i. Poglavarji so prejeli naslove vojvod. Šianbejska plemena Murongi, Tuobe in Duani so spadali med [[Pet barbarov|pet barbarskih plemen]], ki so bila vazali dinastij [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodni]] in [[Dinastija Džin (266–420)|Vzhodni Džin]]. Sprva so bili zavezniki Džinov, potem pa so se od njih ločili in razglasili neodvisnost. V obdobju [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] so ustanovili več kratkotrajnih držav na severu Kitajske.{{sfn|de Crespigny|2017|p=502}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/xianbei.html|title=Xianbei 鮮卑 |first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de|access-date=24 January 2022}}</ref> V nekem časovnem obdobju so bili vsi Šianbeji podložniki dinastije [[Dinastija Čin|Čin]]. Po propadu Čina je klan Tuoba ustanovil dinastijo [[Severni Vej]] in sčasoma ponovno združil severno Kitajsko, s čimer se je začelo obdobje [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]]. Severne dinastije, ki so bile bodisi pod vodstvom ali pod močnim vplivom Šianbejev in so nasprotovale sinizacji, so se med dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] kljub temu zlile z domačim kitajskim prebivalstvom.<ref name="urlThe Sixteen States of the Five Barbarian Peoples 五胡十六國 (www.chinaknowledge.de)">{{navedi splet |url=http://www.chinaknowledge.de/History/Division/shiliuguo.html |title=The Sixteen States of the Five Barbarian Peoples 五胡十六國 |work=Chinaknowledge.de }}</ref><ref name=Gernet>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=jqb7L-pKCV8C&pg=PA186 |first=Jacques |last=Gernet |author-link= |title=A History of Chinese Civilization |publisher=Cambridge University Press |year=1996 |pages=186–87 |isbn=9780521497817 }}</ref><ref name=Tanigawa>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=_uWUnbWbq7QC&pg=PA120 |first1=Michio |last1=Tanigawa |first2=Joshua |last2=Fogel |title=Medieval Chinese Society and the Local "community" |publisher=University of California Press |year=1985 |pages=120–21 |isbn=9780520053700 }}</ref><ref name="Van Der Veer">{{navedi knjigo |chapter-url=https://books.google.com/books?id=slp8RTUn97AC&pg=PA200 |first=Peter |last=Van Der Veer |chapter=Contexts of Cosmopolitanism |editor-first=Steven |editor-last=Vertovec |editor2-first=Robin |editor2-last=Cohen |title=Conceiving Cosmopolitanism: Theory, Context and Practice |publisher=Oxford University Press |year=2002 |pages=200–01 |isbn=9780199252282 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&pg=PA9 |first=John W. |last=Dardess |title=Governing China: 150–1850 |publisher=Hackett |year=2010 |page=9 |isbn=9781603844475 }}</ref> V Severnem Veju so se v 480. letih začele elite Hanov poročati s hčerami cesarskega klana Tuoba.<ref name="Watson1991">{{navedi knjigo|author=Rubie Sharon Watson|title=Marriage and Inequality in Chinese Society|url=https://books.google.com/books?id=gAIcwz3V_JsC&pg=PA80|year=1991|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-07124-7|pages=80–}}</ref> Z moškimi iz cesarskih in aristokratskih družin iz južnih dinastij, ki so prebegnile in se preselili na sever, je bilo poročenih več kot polovica princes iz klana Tuoba.<ref>{{cite thesis|url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/33493331/TANG-DISSERTATION-2016.pdf?sequence=4&isAllowed=y |title= Divorce and the Divorced Woman in Early Medieval China (First through Sixth Century) |pages=151, 152, 153 |last=Tang |first=Qiaomei |date=May 2016 |type= |location=Cambridge, Massachusetts |publisher=Harvard University}}</ref> ==Zgodovina== ===Prve omembe=== {{multiple image | align = right | direction = vertical | header = | header_align = left/right/center | footer = Stenske poslikave v grobnici Šo Šianšjuja, dinastija Severni Či, ki prikazujejo dvorno življenje; 571, Tajjuan, provinca Šanši | footer_align = left | image1 = Paintings on north wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width1 = 250 | caption1 = | image2 = Paintings on east wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width2 = 250| caption2 = | image3 = Paintings on west wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width3 = 250 | caption3 = }} Kitajska književnost iz [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobja vojskujočih se držav]] vsebuje zgodnje omembe Šianbejev v pesmi ''[[Da džao]]'' (''Veliki poziv'') v antologiji ''Ču ci'' (''Pesmi juga'' ali ''Pesmi Čuja'')<ref>''Chu Ci'', [https://ctext.org/chu-ci/da-zhao#n51934 "Da Zhao"].</ref> in morda v poglavju ''Razprave o Džinu 8'' v ''Razpravah o državah''.<ref>''Guoyu'', [https://ctext.org/guo-yu/jin-yu-ba#n24816 "Jinyu 8"]</ref><ref>Zhang, Zhengming (2019). ''A History Of Chu'' (Volume 1). Honolulu: Enrich Professional Publishing. str. 42-46.</ref> Ko je "vzhodne barbare" Donghuje okoli leta 208 pr. n. št. porazil Modu Čanju, so se Donghuji razcepili na Šianbeje in Vuhuane.<ref>Xu Elina-Qian, [https://helda.helsinki.fi/handle/10138/19205 ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''], University of Helsinki, 2005. p. 164</ref> Po zapisu v ''[[Knjiga Kasnejšega Hana|Knjigi Kasnejšega Hana]]'' sta bila ''"jezik in kultura Šianbejev in Vuhuanov enaka"''.<ref>{{cite journal|last1=Chen|first1=Sanping|date=1996|title=A-Gan Revisited — The Tuoba's Cultural and Political Heritage|url=https://archive.org/details/journal-of-asian-history_1996_30_1-2/page/46|journal=Journal of Asian History|volume=30|issue=1|pages=46–78|jstor=41931010}}</ref> Prva pomembna stika, ki so ju je imeli Šianbeji z dinastijo Han, sta bila leta 41 in 45, ko so se pridružili Vuhuanom pri napadu na ozemlje Hana.<ref>{{cite journal|last1=Chen|first1=Sanping|date=1996|title=A-Gan Revisited — The Tuoba's Cultural and Political Heritage|url=https://archive.org/details/journal-of-asian-history_1996_30_1-2/page/46|journal=Journal of Asian History|volume=30|issue=1|pages=46–78|jstor=41931010}}</ref> Leta 49 je guverner Dži Tong prepričal šianbejskega poglavarja Pjanheja, da se je obrnil proti [[Šiungnu]]jem in mu za vsako njihovo glavo obljubol nagrado.<ref name="chinaknowledge.de">{{navedi splet|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/xianbei.html|title = Xianbei 鮮卑 |website=Chinaknowledge.de}}</ref>Leta 54 sta se Šianbeja Jučovben in Mantov poklonila cesarju Guangvuju iz dinastije Han.{{sfn|de Crespigny|2007|p=1016}} Leta 58 je poglavar Šianbejev Pjanhe napadel in ubil Šindžibena, voditelja Vuhuanov, ki je povzročal težave v poveljstvu Jujuan.{{sfn|de Crespigny|2007|p=899}} Leta 85 so Šianbeji sklenili zavezništvo z Dinglingi in Južnimi Šiungnuji. Leta 87 so napadli šiungnujskega poglavarja Juljuja in ga ubili. Njega in njegove privržence so odrli in kože vzeli za trofeje.{{sfn|de Crespigny|2007|p=991}} ===Šianbejska konfederacija=== Po padcu Šiungnujev so Šianbeji leta 93 v [[Mongolija|Mongoliji]] ustanovili svojo konfederacijo. Od leta 121 do 138 so štirikrat napadli ozemlje Hana{{sfn|de Crespigny|2017}} in leta 145 poveljstvo Daj.{{sfn|Cosmo|2009|p=106}} Pod Tanšihvajem so razširili svoje ozemlje od Ussurija do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Tanšihvaj je razdelil cesarstvo na tri dele, v katerih je bilo po deset klanov, in nato sklenil zavezništvo z južnimi Šiungnuji, da bi napadel [[Šaanši]] in [[Gansu]]. Njihove napade leta 158 in 177 je dinastija Han uspešno odbila.<ref name=Rene>{{navedi knjigo |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=978-0-8135-1304-1 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/53 53–54] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/53 }}</ref><ref>"Nomads in Central Asia." N. Ishjamts. In: ''History of civilizations of Central Asia, Volume II. The development of sedentary and nomadic civilizations: 700 B.C. to A.D. 250''. Harmatta, János, ed., 1994. Paris: UNESCO Publishing, pp. 155–156.</ref><ref>SGZ 30. 837–838, note. 1.</ref> Leta 177 so Šja Ju, Tjan Jan in Tute Čangju z vojsko 30.000 mož napadli Šianbeje. Vojska je bila poražena in domov se je vrnila samo četrtina vojakov.{{sfn|Cosmo|2009|p=107}} Tisto leto je bil postavljen spomenik z zapisom, da so Šianbeji z vojsko 100.000 mož osvojili celotno ozemlje Šiungnujev. Hanski dezerterji so služili kot njihovi svetovalci in s seboj prinesli znanje o kovanju orožja. Hani so imeli razen ostrejšega orožje tudi boljše konje. Drug spomenik, postavljen leta 185, omenja, da so Šianbeji skoraj vsako leto napadli naselja Hanov.{{sfn|Twitchett|2008|p=445}} ===Tri kraljestva=== [[Slika:Map of the Xianbei Empire and other tribes.jpg|thumb||400px|Šianbejsko cesarstvo (1.-3. stoletje)]] Ohlapna konfederacija Šianbejev ni bila tako dobro organizirana kot šiungnujska, vendar je bila do smrti njihovega kana Tanšihvaja leta 182 zelo agresivna.{{sfn|de Crespigny|2017|p=401}} Tanšihvajev sin Helian ni imel očetovih sposobnosti in je bil ubit v napadu na Beidi leta 186.{{sfn|de Crespigny|2007|p=320}} Nasledil ga je brat Kuitou, ko je Helianov sin postal polnoleten, pa je napadel svojega strica in uničil še zadnje ostanke enotnosti med Šianbeji. Do leta 190 so se Šianbeji razdelili na tri skupine na čelu s Kuitoujem, ki je vladal v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]], Kebinengom v severnem [[Šanši]]ju ter Sulijem in Midžajem v severnem [[Liaodong]]u. Leta 205 sta Kuitouja nasledila brata Budugen in Fuluohan. Ko je [[Cao Cao]] premagal Vuhuane v bitki pri gori Belega volka leta 207, sta se mu Budugen in Fuluohan poklonila. Leta 218 se je Fuluohan srečal s poglavarjem Vuhuana Nengčendijem, da bi z njim sklenil zavezništvo, vendar ga je Nengčendi prevaral in ga s pomočjo kana Kebinenga Fuluohana ubil.{{sfn|de Crespigny|2007|p=237}} Budugen je leta 224 odšel na dvor Cao Veja, da bi zaprosil za pomoč proti Kebinengu, potem pa je Cao Vej izdal in se leta 233 povezal s Kebinengom. Kebineng je kmalu zatem Budugena ubil.{{sfn|de Crespigny|2007|p=25}} Kebineng je bil iz manjšega plemena Šianbejev. Na oblast zahodno od poveljstva Daj se je povzpel tako, da je sprejel številne kitajske begunce, ki so mu pomagali uriti njegove vojake in izdelovati orožje. Po porazu Vuhuana leta 207 je tudi poslal poklon Cao Cau in si celo zagotovil njegovo pomoč proti uporniku Tjan Jinu, potem pa se je leta 218 povezal z vuhuanskim upornikom Nengčendijem. Jao Džang je zatem oba premagal in prisilil na umik čez mejo. Leta 220 je Kebineng priznal [[Cao Pi]]ja za cesarja Cao Veja. Sčasoma se je zaradi nesporazumov obrnil proti Cao Veju in ga celo napadel, potem pa je bil leta 235 ubit in njegova konfederacija je razpadla. Številna plemena Šianbejev so se preselila na jug in se naselila na mejah dinastij Vej in Džin. Pleme Juven se je naselilo med rekama Luan in Liučeng, plemeni Murong in Duan pa sta postali vazala klana Sima. Del plemena Murong se je preselil na zahod v severni Činghaj in se pomešal z domorodnim ljudstvom Čjang.<ref name="chinaknowledge.de"/> Pleme Čifu se je sprva naselilo ob [[Rumena reka|Rumeni reki]] v Ningšiju in se od tam preselilo v poveljstvo Longši. Pleme Tufa se je naselilo v koridorju Heši. Leta 270 je njihov poglavar Tufa Šudžineng postal vodja večetničnega upora proti dinastiji Džin v provincah Čin in Ljang, vendar ga je leta 279 premagal prefekt Šipinga Ma Long.<ref name="Rene" /> ===Šestnajst kraljestev, Nirun in Severni Vej=== [[Slika:Northern Dynasties Pottery Horse & Rider.jpg|thumb|250px|Konjenik severnih dinastij]] [[Slika:Northern Wei Cavalry (4).jpg|thumb|250px|Konjenik Severnega Veja]] [[Slika:Dinastia wei del nord, due cavalieri, cina del nord, 500-550 ca..JPG|thumb|250px|Konjenika Severnega Veja]] V 3. stoletju so se Šianbeji leta 235 ravejali na številna plemena. Okoli leta 308 ali 330 je Muguli ustanovil [[Rouranski kaganat]], ki ga je dokončno oblikoval njegov sin Čeluhuj.<ref name="Grousset 1970 pp. 61, 585">Grousset (1970), str. 61, 585, op. 91.</ref> Tuobi, Murongi in Duani so se podredili dinastiji [[Zahodni Džin|Zahodni Jin]] in postali njeni vazali. Vsa tri plemena so se med prevratom petih barbarov sprva borila na strani Zahodnega Džina proti šiungnujskemu kraljestvu Han Džao, sčasoma pa so se umaknila iz konflikta, da bi se osredotočila na svoje fevde, ko je bil Džin izgnan iz severne Kitajske. Množica kitajskih častnikov, vojakov in civilistov je pobegnila na jug in se pridružila [[Dinastija Džin (266–420)|Južnemu Džinu]] ali na sever, da bi se pridružila Šianbejem. Šianbeji so ustanovili več od [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]]. Okoli Hebeja so Murongi zavladali v Nekdanjemu Janu (337–370), Kasnejšem Janu (384–407) in Južnemu Janu (398–410). V Gansuju je Čifu ustanovil Zahodni Čin (385–431), medtem ko je Tuga ustanovil Južni Ljang (397–414). Druge države, ki so jih ustanovili, a se ne štejejo za del šestnajstih kraljestev, so bile Tuoba Daj (310–376), Duan Či (350–356) in Zahodni Jan (384–394). Vsa šianbejska plemena so bila podložna cesarstvu Čin do njegovega poraza v bitki pri reki Fej in propada leta 383. Med plemeni, ki so se odcepila, so bili Tuobi, ki so ustanovili [[Severni Vej]] (386–535), prvo od [[Severne in južne dinastije|severnih dinastij]] (386–581). Leta 439 je Severni Vej osvojil še zadnje od šestnajstih kraljestev, s čimer je bil dokončan prehod Kitajske v obdobje [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]].<ref>Ma, Changshou [馬長壽] (1962). Wuhuan yu Xianbei [Wuhuan and Xianbei] 烏桓與鮮卑. Shanghai [上海], Shanghai ren min chu ban she [Shanghai People's Press] 上海人民出版社.</ref><ref>Liu, Xueyao [劉學銚] (1994). Xianbei shi lun [the Xianbei History] 鮮卑史論. Taipei [台北], Nan tian shu ju [Nantian Press] 南天書局.</ref><ref>Wang, Zhongluo [王仲荦] (2007). Wei jin nan bei chao shi [History of Wei, Jin, Southern and Northern Dynasties] 魏晋南北朝史. Beijing [北京], Zhonghua shu ju [China Press] 中华书局.</ref> ===Sinizacija in asimilacija=== Cesar Šjaoven iz [[Severni Vej|Severnega Veja]] je uvedel politiko sistematičnega siniziranja, ki so jo nadaljevali njegovi nasledniki. Običaji Šianbejev so bili večinoma opuščeni. Kraljeva družina je šla še korak dlje in spremenila svoj priimek v Juan in spodbujala sklepanje zakonskih zvez z elitnimi družinami Hanov. V 480. letih je bilo več kot polovica princes iz plemena Tuoba poročenih z možmi iz hanske cesarske družine in aristokratskih družin, ki so prebegnile na sever.<ref>{{cite thesis |url=https://nrs.harvard.edu/urn-3:HUL.InstRepos:33493331 |title=Divorce and the Divorced Woman in Early Medieval China (First through Sixth Century) |pages=151, 152, 153 |last=Tang |first=Qiaomei |date=May 2016 |type=PhD |location=Cambridge, Massachusetts |publisher=Harvard University}}</ref> [[Slika:BeltBuckleXianbei3-4thcentury.jpg|left|thumb|250px|Šianbejska pasna sponka, 3.–4. stoletje]] Leta 534 se je Severni Vej po uporu v stepah severne Kitajske, kjer so živeli Šianbeji in druga nomadska ljudstva, razdelil na [[Vzhodni Vej|Vzhodni]] (534–550) in [[Zahodni Vej]] (535–556).<ref>{{navedi knjigo |first=Charles |last=Holcombe |title=A History of East Asia: From the Origins of Civilization to the Twenty-First Century |url=https://archive.org/details/historyofeastasi0000holc |page=[https://archive.org/details/historyofeastasi0000holc/page/68 68] |publisher=Cambridge University Press |year=2011 |isbn=978-0-521-73164-5 }}</ref> Prvi se je razvil v [[Severni Či|Severni Či]] (550-577), slednji pa v [[Severni Džov]] (557-581), medtem ko so bile južne dinastije potisnjene južno od reke [[Jangce]]. Leta 581 je predsednik vlade Severnega Džova ustanovil dinastija [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618). Njegov sin, bodoči cesar Jang iz Suija, je prevzel dinastijo Čen (557–589), zadnje kraljestvo južnih dinastij, s čimer je združil večji del Kitajske. Potem ko so Sui dotolkli kmečki upori in odpadniške čete, je njihov sorodnik Li Juan ustanovili dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] (618–907). Dinastiji Sui in Tang so ustanovili hanski generali, ki so služili tudi dinastiji Severni Vej.<ref>Chen, Yinke [陳寅恪], 1943, Tang dai zheng zhi shi shu lun gao [Manuscript of Discussions on the Political History of the Tang dynasty] 唐代政治史述論稿. Chongqing [重慶], Shang wu [商務].</ref><ref>Chen, Yinke [陳寅恪] and Tang, Zhenchang [唐振常], 1997, Tang dai zheng zhi shi shu lun gao [Manuscript of Discussions on the Political History of the Tang dynasty] 唐代政治史述論稿. Shanghai [上海], Shanghai gu ji chu ban she [Shanghai Ancient Literature Press] 上海古籍出版社.</ref> Šianbeji, ki so prek teh političnih ustanov prišli na Kitajsko, so se večinoma zlili s Kitajci, tisti, ki so ostali v severnih stepah, pa so kasneje zavladali Kitajski kot mongolska dinastija [[Dinastija Juan|Juan]] in mandžurska dinastija [[Dinastija Čing|Čing]]. Na zahodu je šianbejsko kraljestvo Tujuhun ostalo neodvisno, dokler ga ni leta 670 premagalo [[Tibetansko cesarstvo]]. Po padcu kraljestva so se Šianbeji razselili na obsežnem ozemlju, ki se je raztezalo od severozahodnega do osrednjega in vzhodnega dela Kitajske. Murong Nuohebo je povedel ljudstvo Tujuhun proti vzhodu v osrednjo Kitajsko, kjer so se naselili v današnjem [[Jinčuan]]u v provinci [[Ningšja]]. ==Umetnost== [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - gold horse head ornament.jpg|thumb|200px|Šianbejsko naglavno okrasje z motivom konja, severne dinastije (386-581)]] [[Slika:HearingsNorthernWei5thcentury.jpg|thumb|200px|Uhani, Severni Vej, 5. stoletje]] Umetnost Šianbejev odražala njihov nomadski življenjski slog. Sestavljena predvsem iz kovinskih izdelkov in figuric. Na slog in teme šianbejske umetnosti so vplivali različni vplivi. Nazadnje so bili Šianbeji znani po edinstvenih nomadskih motivih in umetniških izdelkih, kot so listnata pokrivala, čepeče in geometrizirane podobe živali, ogrlice z živalskimi obeski in kovinski ažur.<ref name=dawn>Watt, James C.Y. China: Dawn of a Golden Age, 200–750 AD. Comp. An Jiayao, Angela F. Howard, Boris I. Marshak, Su Bai, and Zhao Feng. New York: Metropolitan Museum of Art, 2004. Print.</ref> ===Listnata pokrivala=== Listnata pokrivala so zelo značilna za kulturo Šianbejev. Odkrili so jih zlasti v grobnicah Murongov. Pokrivala imajo obliko dreves in rogovij in so narejena tako, da se listi med gibanjem premikajo. Kitajci so jih zato imenovali ''bujao'' (dobesedno ''zibanje korakov''). Sun Guoping je pokrivala razvrstil v tri glavne sloge. Cvetoče drevo (''huašu'') je bilo nameščeno na sprednji strani glave blizu čela in imelo eno ali več vej z visečimi listi. Cvetoči vrh (''dinghua'') se je nosil na temenu in spominjal na drevo ali žival s številnimi obeski iz listov. Vinska trta (''huaman'') je sestavljena iz zlatih trakov, prepletenih z žicami z listi.<ref name=leaves>{{cite thesis |last=Laursen |first=Sarah |title=Leaves That Sway: Gold Xianbei Cap Ornaments from Northeast China |publisher=UPenn Repository |type=PhD |year=2011 |url=https://repository.upenn.edu/edissertations/304 }}</ref> Natančen izvor, raba in nošenje teh pokrival se še raziskuje. Podobna pokrivala so se na dvorih nosila tudi kasneje.<ref name=dawn/><ref name=leaves/> ===Živali=== Druga ključna oblika umetnosti Šianbejev je živalska ikonografija. Šianbeji so upodabljali čepeče živali v geometriziranih, abstrahiranih in ponavljajočih se oblikah in ne živali med plenjenjem ali boju z istovrstnimi živalmi. Najpogostejše živali so ovce, jeleni in konji v obliki kovinskih obeskov. Podobe več živali so bile običajno v okviru z odprtim ozadjem. Izdelki so bili uliti v vosku ali kovani iz kovinskih ploščic.<ref name=nomadic>{{navedi knjigo |last1=Bunker |first1=Emma C. |first2=Zhixin |last2=Sun |title=Nomadic Art of the Eastern Eurasian Steppes: The Eugene V. Thaw and Other New York Collections |via=Google Books |editor-first=James |editor-last=Watt |publisher=Yale University Press |year=2002 |isbn=0-300-09688-7 |url=https://books.google.com/books?id=QR4i-SwdhsoC }}</ref><ref>{{cite journal |last=Psarras |first=Sophia-Karin |title=Han and Xiongnu: A Reexamination of Cultural and Political Relations (I) |journal=Monumenta Serica |volume=51 |pages=55–236 |year=2003 |doi=10.1080/02549948.2003.11731391 |jstor=40727370 |s2cid=156676644 }}</ref> ===Konji=== [[Slika:Flying Horse plaque, Xianbei culture, Inner Mongolia province, China, Eastern Han dynasty, 1st century BC to 1st century AD, silver repousse - Portland Art Museum - Portland, Oregon - DSC08648.jpg|thumb|250px|levo|Krilati konj, šianbejska kultura, [[Notranja Mongolija]], 1. stoletje pr. n. št.-1. stoletje n. št.]] Nomadsko življenje je Šianbeje navdihnilo, da so v svojih umetninah upodabljali konje. V eni od njihovih grobnic so odkrili konjsko lobanjo, ob njej pa zvonove, zaponke, okraske, sedlo in pozlačeno bronasto streme.<ref>{{cite journal |first=Albert E. |last=Dien |title=The Stirrup and Its Effect on Chinese Military History |journal=Ars Orientalis |volume=16 |year=1986 |pages=33–56 |jstor=4629341 }}</ref> Šianbeji niso izdelovali samo okrasja za konje, ampak so jih tudi upodabljali na svojih okrasnih predmetih. Med motivi je tudi krilati konj. ===Figurice=== Na figuricah so upodobljeni ljudje, tudi v posebnih oblačilih, ki namigujejo na različna verovanja. Večino figuric so našli v grobnicah in naj bi služile in varovale pokojne v posmrtnem življenju. Figurice kažejo tudi na status pokojnega. Šianbeji iz višjih slojev so nosili obleko z dolgimi rokavi in pod njo srajco z ravnim ovratnikom, medtem ko so tisti iz nižjih slojev nosili hlače in tunike s pasom.<ref>{{navedi knjigo |last=Dien |first=Albert E. |title=Six Dynasties Civilization |location=New Haven, CT |publisher=Yale UP |year=2007 |isbn=978-0-300-07404-8 }}</ref> ===Budistični vplivi=== Budistični vplivi so izhajali iz interakcij s kulturo Hanov. Hanski birokrati so sprva pomagali Šianbejem voditi njihovo državo in obenem spodbujali [[budizem]]. Začetek spreobračanja v budizem dokazujejo podobe [[Gautama Buda|Bude]], ki so se začele pojavljati v umetnosti Šianbejev. Versko preoblikovanje se je nadaljevalo in razvijalo v dinastiji Severni Vej in na koncu pripeljalo do nastanka [[Jame Jungang|jam Jungjang]].<ref name=dawn/> {{multiple image | align = center | direction = vertical | footer = Lov, stenski sliki v grobnici v Severnem Čiju | footer_align = center | image1 = Tomb of Northern Qi Dynasty in Jiuyuangang, Xinzhou, Mural 01 large.jpg | width1 = 750 | caption1 = | image2 = Tomb of Northern Qi Dynasty in Jiuyuangang, Xinzhou, Mural 02 large.jpg | width2 = 750 | caption2 = }} ==Jezik== Domneva se, da so Šianbeji govorili mongolske ali paramongolske jezike z zgodnjimi in znatnimi turškimi vplivi. Mogoče je tudi, da so govorili več jezikov.<ref name="Holcombe Xianbei in Chinese History">{{cite journal |first=Charles |last=Holcombe |title=The Xianbei in Chinese History |journal=Early Medieval China |volume=2013 |year=2013 |issue=19 |pages=1–38 [pp. 4–5] |doi=10.1179/1529910413Z.0000000006 |s2cid=162191498 }}</ref><ref name = "Shimunek2018">Shimunek, Andrew. [https://www.academia.edu/37176756 "Early Serbi-Mongolic-Tungusic lexical contact: Jurchen numerals from the 室韦 Shirwi (Shih-wei) in North China"]. Philology of the Grasslands: Essays in Mongolic, Turkic, and Tungusic Studies, Edited by Ákos Bertalan Apatóczky et al. (Leiden: Brill). Pridobljeno 22. septembra 2019.</ref><ref name = "Xu173179">Xu Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''. University of Helsinki. str. 173-179.</ref><ref name = "Golden2013p47"/> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{citation|last=Cosmo|first=Nicola di|year=2009|title=Military Culture in Imperial China|publisher=Harvard University Press}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe |year=2007|title=A Biographical Dictionary of Later Han to the Three Kingdoms|publisher=Brill}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe|year=2010|title=Imperial Warlord|publisher=Brill}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe|year=2017|title=Fire Over Luoyang: A History of the Later Han Dynasty, 23–220 AD|publisher=Brill}} * {{cite journal|last= Golden|first= Peter Benjamin|author-link=|title= Some Notes on the Avars and Rouran|url= https://www.academia.edu/5580491|journal= The Steppe Lands and the World Beyond Them|year= 2013|editor1-last= Curta|editor1-first= Florin|editor2-last= Maleon|editor2-first= Bogdan-Petru|publisher= Editura Universității "A.I. Cuza" Publisher|publication-place= Iași|pages= 43–66}} *{{citation|last=Holcombe|first=Charles|year=2014|title=The Xianbei in Chinese History}} * {{cite journal |last1=Li |first1=Jiawei |last2=Zhao |first2=Jongbin |display-authors=1 |date=August 2018 |title=The genome of an ancient Rouran individual reveals an important paternal lineage in the Donghu population |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=166 |issue=4 |pages= 895–905|doi=10.1002/ajpa.23491 |pmid=29681138 |ref={{harvid|Li et al.|2018}}}} *{{citation|last=Twitchett|first=Denis|year=2008|title=The Cambridge History of China: Volume 1|publisher=Cambridge University Press}} *{{navedi knjigo|author= Janhunen|title=The Mongolic Languages|url=https://books.google.com/books?id=DuCRAgAAQBAJ&pg=PA364|date=27 January 2006|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-79690-7|page=393}} * {{cite journal |last1=Wang |first1=Haijing |last2=Ge |first2=Binwen |display-authors=1 |date=November 2007 |title=Molecular genetic analysis of remains from Lamadong cemetery, Liaoning, China |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-physical-anthropology_2007-11_134_3/page/404 |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=134 |issue=3 |pages=404–411 |doi=10.1002/ajpa.20685 |pmid=17632796 |ref={{harvid|Wang al.|2007}}|doi-access=free }} * {{cite journal |last1=Yu |first1=Changchun |last2=Li |first2=Xie |display-authors=1 |date=20 October 2006 |title=Genetic analysis on Tuoba Xianbei remains excavated from Qilang Mountain Cemetery in Qahar Right Wing Middle Banner of Inner Mongolia |journal=The FEBS Journal |publisher=Wiley |volume=580 |issue=26 |pages=6242–6246 |doi=10.1016/j.febslet.2006.10.030 |pmid=17070809 |s2cid=19492267 |ref={{harvid|Yu et al.|2006}}|doi-access= }} * {{cite journal |last1=Yu |first1=C.-C. |last2=Zhao |first2=Y. B. |display-authors=1 |date=6 April 2014 |title=Genetic analyses of Xianbei populations about 1,500–1,800 years old |journal=Russian Journal of Genetics |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |volume=50 |issue=3 |pages=308–314 |doi=10.1134/S1022795414030119 |issn=1022-7954 |pmid=17070809 |s2cid=18809679 |ref={{harvid|Yu et al.|2014}}}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Mongolije]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] q1bg1f07ldstcssbtgwmzplr28roi9r Kraljevska palma 0 564590 6707983 6531126 2026-07-07T11:59:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6707983 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Kraljevska palma | fossil_range = 80 Ma - pozna [[kreda]] – recentno | image = Imperial palm trees.JPG | image_width = 250px | image_caption = 'Roystonea oleracea'' 'Roystonea oleracea' v Botaničnem vrtu Rio de Janeira | status = LC | status_system = iucn3.1 | status_ref = <ref name = Oryx>{{cite journal| last = Zona| first = Scott|author2=Raúl Verdecia |author3=Angela Leiva Sánchez |author4=Carl E. Lewis |author5=Mike Maunder | year = 2007| title = The conservation status of West Indian palms (Arecaceae)| journal = Oryx| volume = 41| issue = 3| pages = 300–05| doi = 10.1017/S0030605307000404| doi-access = free}}</ref> | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Liliopsida]] (enokaličnice) | ordo = [[Arecales]] (palmovci) | familia = [[Arecaceae]] (palme) | genus = ''Roystonea'' | species = '''''R. oleracea''''' | binomial = '''''Roystonea oleracea''''' | binomial_authority = ([[Nikolaus Joseph von Jacquin|Jacq.]]) [[Orator F. Cook|O.F.Cook]] | synonyms = *''Areca oleracea'' <small>Jacq.</small><br/> *''Oreodoxa oleracea'' <small>(Jacq.) [[Carl Friedrich Philipp von Martius|Mart.]]</small><br/> *''Kentia oleracea'' <small>(Jacq.) [[Berthold Carl Seemann|Seem.]] ex [[Hermann Wendland|H.Wendl.]] in O.C.E.de Kerchove de Denterghem</small><br/> *''Gorgasia oleracea'' <small>(Jacq.) O.F.Cook</small> nom. inval.<br/> *''Euterpe caribaea'' <small>[[Curt Polycarp Joachim Sprengel|Spreng.]]</small><br/> *''Oreodoxa caribaea'' <small>(Spreng.) [[Carl Lebrecht Udo Dammer|Dammer]] & [[Ignatz Urban|Urb.]] in I.Urban</small><br/> *''Roystonea caribaea'' <small>(Spreng.) [[P.Wilson]]</small><br/> *''Oreodoxa regia'' var. ''jenmanii'' <small>[[John Frederick Waby|Waby]]</small><br/> *''Roystonea oleracea'' var. ''excelsior'' <small>[[Liberty Hyde Bailey|L.H.Bailey]]</small> nom. illeg.<br/> *''Roystonea venezuelana'' <small>L.H.Bailey</small><br/> *''Roystonea oleracea'' var. ''jenmanii'' <small>(Waby) [[Scott Zona|Zona]]</small> | synonyms_ref = <ref name = Kew>{{navedi splet |url=http://apps.kew.org/wcsp/namedetail.do?accepted_id=180144&repSynonym_id=14607&name_id=180144&status=true |title=''Roystonea oleracea'' |accessdate=2009-04-07 |work=Royal Botanic Gardens, Kew: World Checklist of Selected Plant Families |archive-date=2012-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120314125825/http://apps.kew.org/wcsp/namedetail.do?accepted_id=180144&repSynonym_id=14607&name_id=180144&status=true |url-status=dead }}</ref> }} ''Roystonea oleracea'', včasih znana kot '''karibska kraljevska palma''', palmista, '''cesarska palma''' ali '''zeljna palma''', je vrsta [[Palmovke|palme]], ki je domorodna na [[Mali Antili|Malih Antilih]], [[Kolumbija|Kolumbiji]], [[ Venezuela|Venezueli]] ter [[Trinidad in Tobago|Trinidadu in Tobagu]]. Prav tako naj bi bil naturaliziran v [[Gvajana|Gvajani]] ter na otokih [[Mavricij]] in [[Réunion]] v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]].<ref>[http://apps.kew.org/wcsp/namedetail.do?name_id=180144 Kew World Checklist of Selected Plant Families, ''Roystonea oleracea'']{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njen specifični vzdevek ''oleracea'' v latinščini pomeni 'zelenjavna/zeliščna' in je oblika ''holeraceus'' (({{lang|la|oleraceus}})).<ref>{{navedi knjigo|last=Parker|first=Peter|title=A Little Book of Latin for Gardeners|url=https://books.google.com/books?id=O-tzDQAAQBAJ&pg=PT328|date= 2018|publisher=Little Brown Book Group|isbn=978-1-4087-0615-2|page=328| quote= {{lang|la|oleraceus, holeraceus}} = relating to vegetables or kitchen garden}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Whitney|first=William Dwight|title=The Century Dictionary and Cyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=OGTWRtstsaEC&pg=PA2856|year=1899|publisher=Century Co.|page=2856|quote={{abbr|L.|Latin}} {{lang|la|holeraceus}}, {{abbr|prop.|properly}} {{lang|la|oleraceus}}, herb-like, {{lang|la|holus}}, {{abbr|prop.|properly}} {{lang|la|olus}} ({{lang|la|oler-}}), herbs, vegetables}}</ref> Popke rastline so jedli v Zahodni Indiji.<ref>{{navedi knjigo|last1=Redhead|first1=J. F. | title=Utilization of Tropical Foods: Trees|url=https://books.google.com/books?id=NdD1AOTuNbcC&pg=PA18|year=1989|publisher=FAO, United Nations|isbn=978-92-5-102776-9|page=18|quote= The "royal palm”, ''Roystonea regia'', and another cabbage palm, ''Roystonea oleracea'', are both used for their edible buds in the West Indies, but only after they have been felled for their major products.}}</ref> == Opis == ''Roystonea oleracea'' je velika palma, ki doseže višino 40 metrov, pri čemer je rekord 57 metrov, ne da bi vključevali krono ali liste.<ref>{{cite journal| last= Zona | first= Scott | date= December 16, 1996 | title= Roystonea (Arecaceae, Arecoidae)| journal= Flora Neotropica | volume= Monograph 71 | page= 4}}</ref> Stebla so siva ali belkasto siva in imajo premer od 46–66 centimetrov. Zgornji del stebla je obdan z listnimi ovoji, ki tvorijo zeleni del, znan kot steblo, ki je običajno dolgo približno 2 m. Posamezniki naj bi imeli 16–22 ali 20–22 listov. Listi so enkrat pernati in so sestavljeni iz 60–100 cm dolgega peclja in 4–4,6 m rahija. Lističi so pritrjeni na rahi pod različnimi koti, zaradi česar je list podoben ščetki za steklenice. 1,4 m socvetje nosi bele moške in ženske cvetove. Plodovi so dolgi 12,6–17,6 milimetrov in 7,6–10,4 mm ter postanejo škrlatno črni, ko dozorijo. == Taksonomija == ''Roystonea'' je uvrščena v poddružino ''Arecoideae'' in pleme ''Roystoneae''.<ref name = Roncal2008>{{cite journal| last = Roncal| first = Julissa |author2=Scott Zona |author3=Carl E. Lewis| year = 2008| title = Molecular Phylogenetic Studies of Caribbean Palms (Arecaceae) and Their Relationships to Biogeography and Conservation | url = https://archive.org/details/sim_botanical-review_2008-05_74_1/page/78| journal = The Botanical Review| volume = 74| issue = 1| pages = 78–102| doi = 10.1007/s12229-008-9005-9| s2cid = 40119059 | quote = no}}</ref> Umestitev ''Roystonea'' znotraj ''Arecoideae'' je negotova; filogenija, ki temelji na DNK plastida, ni uspela razrešiti položaja rodu znotraj ''Arecoideae''.<ref name = Asmussen>{{cite journal| last = Asmussen| first = Conny B.|author2=John Dransfield |author3=Vinnie Deickmann |author4=Anders S. Barfod |author5=Jean-Christophe Pintaud |author6= William J. Baker | year = 2006| title = A new subfamily classification of the palm family (Arecaceae): evidence from plastid DNA phylogeny| journal = Botanical Journal of the Linnean Society| volume = 151| issue = 1| pages = 15–38| doi = 10.1111/j.1095-8339.2006.00521.x| quote = no| doi-access = free}}</ref> Od leta 2008 se zdi, da ni molekularnih filogenetskih študij ''Roystonea'' in razmerje med ''R. oleracea'' in preostalim rodom ni gotovo. Vrsto je prvi opisal Nikolaus von Jacquin leta 1763 kot ''Areca oleracea''.<ref name = Jacquin>{{navedi knjigo|last=Jacquin|first=Nicolai Josephi|authorlink=|title=Selectarum Stirpium Americanarum Historia, in Qua Ad Linnæanum Systema Determinatæ Descriptæque Sistuntur Plantæ Illæ, Quas in Insulis Martinica, Jamaica, Domingo, Aliisque et in Vicinæ Continentis Parte Observavit Rariores; Adjectis Iconibus in Solo Natali Delineatis|url=http://www.botanicus.org/title/b12074652|year=1763|page=278|access-date=2024-08-08|archive-date=2020-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200627140251/http://www.botanicus.org/title/b12074652|url-status=dead}}</ref> Vzdevek ''oleracea'' pomeni »podoben zelenjavi ali zelišču« in se v botanični latinščini uporablja za užitne ali gojene rastline (kot ''Brassica oleracea'' ali ''Portulaca oleracea''). Leta 1838 jo je Carl Friedrich Philipp von Martius prenesel v rod ''Oreodoxa'' kot ''O. oleracea''. Berthold Carl Seemann jo je leta 1838 prenesel v rod ''Kentia''. Leta 1900 je govornik F. Cook predlagal nov rod za kraljevske palme<ref name = Cook1900>{{cite journal| last = Cook| first = O.F.| authorlink = | year = 1900| title = The Method of Types in Botanical Nomenclature| url = https://archive.org/details/sim_science_1900-09-28_12_300/page/n17| journal = Science| volume = 12| issue = 300| pages = 475–81| doi = 10.1126/science.12.300.475| pmid = 17750859| quote = no| jstor = 1628494| bibcode = 1900Sci....12..475C| hdl = 2027/hvd.32044106398464| hdl-access = free}}</ref> in naslednje leto to vrsto preselil iz ''Oreodoxa'' v ''Roystonea''.<ref name = Cook1901>{{cite journal| last = Cook| first = O.F.| authorlink = | year = 1901| title = A Synopsis of the Palms of Puerto Rico| journal = Bulletin of the Torrey Botanical Club| volume = 28| issue = 10| pages = 525–69| doi = 10.2307/2478709| quote = no| publisher = Torrey Botanical Society| jstor = 2478709| url = https://www.biodiversitylibrary.org/itempdf/23305}}</ref> Leta 1825 je Curt Polycarp Joachim Sprengel opisal ''Euterpe caribaea'' in kot sinonim navedel Jacquinovo ''A. oleracea''. Leta 1903 sta Carl Lebrecht Udo Dammer in Ignatz Urban to vrsto prenesla v rod ''Oreodoxa''. Percy Wilson ga je leta 1917 preselil v ''Roystoneo''. Ker je Sprengel vedel za Jacquinov opis, je njegovo ime odveč. Liberty Hyde Bailey je opisal ''Roystonea venezuelana'' leta 1949 na podlagi zbirke Juliana Steyermarka. V svoji monografiji iz leta 1996 o rodu ''Roystonea'' je Scott Zona poročal, da »ni mogel najti nobenih doslednih morfoloških ali molekularnih razlik med obema taksonoma« in postavil ''R. venezuelana'' v sinonim za ''R. oleracea''. Na podlagi gojenih rastlin v botaničnem vrtu v Georgetownu v Gvajani (tedaj Britanska Gvajana) je John Frederick Waby opisal ''Oreodoxa regia var. jenmanii'' leta 1919. Posebnost te sorte je bilo dejstvo, da so bili njeni najnižji listi pod kotom 45° nad vodoravno površino. Leta 1935 je Bailey opisal ''R. oleracea var. excelsior'' na podlagi primerkov, zbranih v botaničnem vrtu Georgetown. Hyde je Wabyjevo ime navedel kot neobjavljen sinonim, pri čemer očitno ni vedel, da je Wabyjevo ime veljavno, objavljeno ime. Leta 1996 je Zona skoval novo kombinacijo, ''R. oleracea var. jenmannii'', da popravi Hydeovo napako in posodobi Wabyjevo ime. Opozoril pa je, da se ta sorta, ki je bila poznana le iz gojenja, ne razlikuje od tipične po cvetnih ali sadnih značilnostih. Rafaël Govaerts je sorto združil v sinonim s tipično sorto. === Splošna imena === ''Roystonea oleracea'' je znana kot palmista v Trinidadu in Tobagu, kraljevska palma ali kapusova palma na Barbadosu<ref name=Henderson>{{navedi knjigo |last=Henderson |first=Andrew |authorlink= |author2=Gloria Galeano |author3-link= |author3=Rodrigo Bernal|title=Field Guide to the Palms of the Americas |url=https://archive.org/details/fieldguidetopalm0000hend |year=1995 |publisher=Princeton University Press |location=Princeton, New Jersey| isbn= 978-0-691-08537-1|page=[https://archive.org/details/fieldguidetopalm0000hend/page/135 135] |author2-link=Gloria Galeano }}</ref> in ''chaguaramo'' ali ''maparó'' v Venezueli. V Kolumbiji je znana kot ''mapora'' v španščini, ''mapórbot'' v Jitnuju in ''mapoloboto'' v Sikuaniju.<ref name = Marmolejo>{{cite journal| last = Marmolejo| first = Diana| author2 = María Emilia Montes| author3-link = | author3 = Rodrigo Bernal| year = 2008| title = Nombres amerindios de las palmas (Palmae) de Colombia| journal = Revista Peruvana de Biología| volume = 15| issue = suppl. 1| pages = 151–190| doi = 10.15381/rpb.v15i3.3774| url = http://sisbib.unmsm.edu.pe/bvrevistas/biologia/v15sup1/pdf/a18v15sup1.pdf| language = es| access-date = 2024-08-08| archive-date = 2024-08-08| archive-url = https://web.archive.org/web/20240808142820/https://sisbib.unmsm.edu.pe/bvrevistas/biologia/v15sup1/pdf/a18v15sup1.pdf| url-status = dead}}</ref> Med drugim se imenuje tudi zelje, palmetto royal, palmier franc in chou palmiste. == Razširjenost == Kraljevska palma je doma na Gvadeloupu, Dominiki in Martiniku na Malih Antilih, Barbadosu, Trinidadu in Tobagu, severni Venezueli in severovzhodni Kolumbiji. Naturaliziran je v Antigvi, Gvajani, Surinamu in Francoski Gvajani. Pogosto raste na območjih, ki so vlažna vsaj del leta - obalna območja blizu morja, galerijski gozdovi v sezonsko poplavljenih savanah. == Ekologija == Plod kraljevske palme je pomemben sestavni del prehrane papig oranžnokrilih amazonk (''Amazona amazonica'') in rdečetrebušnih ara (''Orthopsittaca manilatus'') v močvirju Nariva v Trinidadu in Tobagu. Med študijo, ki je bila izvedena med letoma 1995 in 1996, je bil sadež ''R. oleracea'' pomemben element prehrane obeh vrst med junijem in januarjem in je bil njihov prevladujoč prehranski izdelek od julija do novembra.<ref name= Bonadie>{{cite journal| last = Bonadie| first = Wayne A.|author2=Peter R. Bacon | year = 2000| title = Year-round utilisation of fragmented palm swamp forest by Red-bellied macaws (''Ara manilata'') and Orange-winged parrots (''Amazona amazonica'') in the Nariva Swamp (Trinidad) | url = https://archive.org/details/sim_biological-conservation_2000-08_95_1/page/n3| journal = Biological Conservation| volume = 95| issue = 1| pages = 1–5| doi = 10.1016/S0006-3207(00)00018-5 }}</ref> == Uporaba == Najvišja in 'najveličastnejša' kraljevska palma ''Roystonea oleracea'' se pogosto uporablja kot okras. Les se lahko uporablja za gradnjo. Končni brst je užiten. Sok mladih socvetij je mogoče fermentirati in tako proizvesti alkohol. V svoji knjigi ''Natural History of Barbados'' iz leta 1750 je Griffith Hughes poročal, da bi nezrela socvetja lahko vložili in jedli kot zelenjavo. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Palme]] [[Kategorija:Flora Južne Amerike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1901]] gthx1g8wyg7o2thu4xvms3h18koata8 Karel Štrbenk 0 564630 6708384 6472641 2026-07-08T08:13:42Z Nareto 77605 6708384 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Karel Štrbenk | image = | alt = | caption = | birth_name = | birth_date = 1907<!-- {{Datum rojstva in starost|YYYY|MM|DD}} --> | birth_place =[[Zagorje ob Savi]], [[Štajerska]], [[Avstro-Ogrska]] | death_date = 1941 <!-- {{Datum smrti in starost|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD{{ --> | death_place =[[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | other_names = | occupation = [[Vojaški pilot]] |home_town=[[Velenje]]| known_for =Veteran aprilske vojne, padel za domovino, nosilec viteškega meča prve stopnje }} '''Karel Štrbenk''', [[Slovenci|slovenski]] [[Vojaški pilot|vojaški]] [[Lovsko letalo|lovski]] [[pilot]] [[Messerschmitt Bf 109]], narednik - vodnik III.razreda, nosilec viteškega meča prve stopnje * [[1907]], [[Velenje]] (roj. v [[Zagorje ob Savi|Zagorju ob Savi]]), [[Štajerska]], [[Avstro-Ogrska]], † [[6. april]] [[1941]], [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]]. Rodil se je leta 1907 v Zagorju ob Savi kot najmljaši, dvanajsti otrok očetu Francu Štrbenk strejšemu, ki je bil rudarski strokovnjak, mati je bila Marija. Kmalu po njegovem rojstvu je očeta služba pripeljala v Velenje, kjer so ga potrebovali kot rudarskega strokovnjaka za reševanje težav z jamsko vodo. Oče je bil povabljen v Gloggnitz bei Wien (Gloggnitz pri Dunaju), kjer je je uspešno rešil težave z zalivanjem vode iz Avstrije so se pred prvo svetovno vojno vrnili v Velenje, starša Štrbenk sta pokopana na Šmartskem pokopališču v Velenju. Karel je obiskoval osnovno šolo v [[Škale|Škalah]] pri [[Velenje|Velenju]] in šolanje nadaljeval v [[Šoštanj|šoštanjski]] deški meščanski srednji šoli, ki jo je leta 1924 zaključil. V tem času so se v šoli učili od tujih jezikov Hrvaško in Nemško, najbolj uspešen je bil v naravoslovnih predmetih. Vpisal se je v podčastniško letalsko šolo v [[Mostar|Mostarju]], pri čemer mu je znatno pomagala sestra Anica. Leta 1928 je redno končal [[Letalska šola|pilotsko šolo]] v 7. letalskem polku v Mostarju in postal pilot pri 21 letih. Leta 1930 je zaključil šolanje za [[Lovski pilot|lovskega pilota]] in pridobil naziv pilot lovskega letala. Leta 1931 je naredil specializacijo za zračno streljanje. Leta 1935 je se je izšolal še za nočno letenje. Leta 1934 in sicer 7.oktobra se je v Petrovaradinu poročil z Ivanko, 29.7.1935 pa se mu je rodil sin Nikola. Ta čas je bil Štrbenk inštruktor letenja v Novem Sadu. Leta 1938 je bil premeščen v Zagreb, kjer je tudi deloval kot inštruktor letenja. 15.8.1938 se mu je rodila hči Zvezdana v Novem Sadu, kjer je mama od Ivanke delala kot medicinska sestra. Pred vojno so Štrbenka premestili v Zemun kot narednika v 51.skupini šestega lovskega polka.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc|first=Miran|publisher=Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|page=95-96|cobiss=287643136}}</ref> V času šolanja je ob eni priliki Karel večkrat preletel domačo hišo v Velenju z [[Dvokrilnik|dvokrilnim letalom]]. Ob zadnjem obisku doma je zvonil v farni škalski cerkvi in povedal: »Tole je moje zadnje zvonjenje v Škalah, vojne, ki je pred vrati, gotovo ne bom preživel«.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini: do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc|first=Miran|publisher=Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|location=Knjižnica Velenje|page=13, 15, 103|cobiss=287643136}}</ref> [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|sličica|302x302_pik|Jugoslovanski kraljevi [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitti Bf 109E-3]], takšnega je pilotiral Karl Štrbenk|levo]] V [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] je bil kot pilot 6. letalskega polka Kraljevega Jugoslovanskega letalstva baziran v Zemunu in je z Jugoslovanskim letalom [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E-3a]] sodeloval pri obrambi [[Beograd|Beograda]]. 6. aprila je pri napadu trojke letal [[Junkers Ju 87 Stuka|Junkers Ju 87]] na prestolnico sestrelil eno izmed njih, zaradi številčne premoči sovražnika pa je bilo njegovo letalo poškodovano, tudi sam je bil ranjen<ref>{{Navedi splet|url=https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/Slovenski-piloti.pdf|title=Trije slovenski piloti so aprila 1941 branili »beograjsko nebo«|accessdate=9.8.2024|website=vojastvo-military.si|publisher=Marijan F.|last=Kranjc}}</ref> in prisiljen je bil pristati. Po pristanku so na letalu našteli 80 sovražnikovih zadetkov. Karel je hotel ponovno poleteti in ker je bilo njegovo letalo nezmožno poleta, je zahteval drugo. Poveljnik brigade polkovnik Rubčić mu je odstopil svoje letalo. Z njim je poletel ter v samostojnem napadu na sovražnikove štuke eno sestrelil, zaradi kričečih poveljniških oznak na letalu, ki ga je pilotiral, pa je bil hitro opažen in ob 12:43 (6.april 1941) so ga obkolili sovražnikovi lovci s koncentriranim ognjem. Štrbenkovo letalo se je vžgalo ter v plamenih padlo pri Glogonjskem ritu (kjer je tudi pokopan), pri tem je Karel izgubil življenje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Gustav|first=Ajdič|publisher=Založba Borec - Mladika|year=1990|location=Knjižnica Velenje|page=187|cobiss=20693760}}</ref> Štrbenk se je nevedoč dvakrat neustrašno spopadel z nemškim letalskim [[Letalski as|asom]] [[Max-Hellmuth Ostermann|Maxom-Hellmuthom Ostermannom]] (do smrti leta 1942 je ta dosegel 102 zračne zmage).<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/5914-karko-strbenk-branilec-beograda|title=Karlo Štrbenk – branilec Beograda|date=6.4.2020|accessdate=9.8.2024|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://insajder.com/druzba-svet/slovenski-piloti-ki-so-branili-beograd|title=Pred 83. leti so nebo nad Jugoslavijo in Beogradom branili tudi pogumni slovenski piloti|date=6.4.2024|accessdate=9.8.2024|website=Insajder.com|publisher=Igor|last=Mekina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zb-nob-velenje.si/uploads/upornik/upornik52i.pdf|title=Karel (Karlo) Štrbenk (1907-1941)|date=1.2.2020|accessdate=9.8.2024|website=Šaleški upornik}}</ref> [[Slika:Order_of_the_Victorious_Sword_1st_class_RIB.gif|alt=File:Order of the Victorious Sword 1st class RIB.gif|levo|sličica|Odlikovanje viteškega meča 1.stopnje, 2004]] V Štrbenkov spomin so v Velenju 27. novembra leta 1984 z odlokom 015-2/84-1 o preimenovanju Celjske ceste po njemu poimenovali ulico Štrbenkova cesta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.velenje.si/app/uploads/2022/08/Ceste-in-ulice-mesta.pdf|title=ŠTRBENKOVA CESTA|date=2018|accessdate=9.8.2024|website=Velenje.si|publisher=Mestna občina Velenje}}</ref> Leta 2004 je predsednik [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] Svetozar Marović posmrtno odlikoval Karla Štrbenka z odlikovanjem viteškega meča prve stopnje (srb. Orden viteškog mača, prvog stepena) za izjemne zasluge in dejanja pri obrambi jugoslovanskega zračnega prostora v aprilski vojni leta 1941.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Prien, Jochen; Stemmer, Gerhard; Rodeike, Peter; Bock, Winfried (2003a). Die Jagdfliegerverbände der Deutschen Luftwaffe 1934 bis 1945—Teil 5—Heimatverteidigung—10. Mai 1940 bis 31 Dezember 1941—Einsatz im Mittelmeerraum—Oktober 1940 bis November 1941—Einsatz im Westen—22. Juni bis 31. Dezember 1941—Die Ergänzungsjagdgruppen—Einsatz 1941 bis zur Auflösung Anfang 1942 [The Fighter Units of the German Air Force 1934 to 1945—Part 5—Defense of the Reich—10 May 1940 to 31 December 1941—Action in the Mediterranean Theater—October 1940 to November 1941—Action in the West—22 June to 31 December 1941—The Supplementary Fighter Groups—Action from 1941 until their Breakup in Early 1942] (in German). Eutin, Germany: Struve-Druck. ISBN 978-3-923457-68-7. p. 254. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Karel, Štrbenk}} [[Kategorija:Slovenski piloti]] [[Kategorija:Slovenski letalci]] [[Kategorija:Velenjčani]] [[Kategorija:Vojaški piloti Jugoslovanskega kraljevega vojnega letalstva]] [[Kategorija:Vojaški piloti]] [[Kategorija:Slovenski podčastniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] 585swnsygv44il3yebz9arpo0ockit3 6708385 6708384 2026-07-08T08:15:06Z Nareto 77605 6708385 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Karel Štrbenk | image = | alt = | caption = | birth_name = | birth_date = 1907<!-- {{Datum rojstva in starost|YYYY|MM|DD}} --> | birth_place =[[Zagorje ob Savi]], [[Štajerska]], [[Avstro-Ogrska]] | death_date = 1941 <!-- {{Datum smrti in starost|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD{{ --> | death_place =[[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | other_names = | occupation = [[Vojaški pilot]] |home_town=[[Velenje]]| known_for =Veteran aprilske vojne, padel za domovino, nosilec viteškega meča prve stopnje }} '''Karel Štrbenk''', [[Slovenci|slovenski]] [[Vojaški pilot|vojaški]] [[Lovsko letalo|lovski]] [[pilot]] [[Messerschmitt Bf 109]], narednik - vodnik III.razreda, nosilec viteškega meča prve stopnje * [[1907]], [[Velenje]] (roj. v [[Zagorje ob Savi|Zagorju ob Savi]]), [[Štajerska]], [[Avstro-Ogrska]], † [[6. april]] [[1941]], [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]]. Rodil se je leta 1907 v Zagorju ob Savi kot najmljaši, dvanajsti otrok očetu Francu Štrbenk strejšemu, ki je bil rudarski strokovnjak in materi Mariji. Kmalu po njegovem rojstvu je očeta služba pripeljala v Velenje, kjer so ga potrebovali kot rudarskega strokovnjaka za reševanje težav z jamsko vodo. Oče je bil povabljen v Gloggnitz bei Wien (Gloggnitz pri Dunaju), kjer je je uspešno rešil težave z zalivanjem vode iz Avstrije so se pred prvo svetovno vojno vrnili v Velenje, starša Štrbenk sta pokopana na Šmartskem pokopališču v Velenju. Karel je obiskoval osnovno šolo v [[Škale|Škalah]] pri [[Velenje|Velenju]] in šolanje nadaljeval v [[Šoštanj|šoštanjski]] deški meščanski srednji šoli, ki jo je leta 1924 zaključil. V tem času so se v šoli učili od tujih jezikov Hrvaško in Nemško, najbolj uspešen je bil v naravoslovnih predmetih. Vpisal se je v podčastniško letalsko šolo v [[Mostar|Mostarju]], pri čemer mu je znatno pomagala sestra Anica. Leta 1928 je redno končal [[Letalska šola|pilotsko šolo]] v 7. letalskem polku v Mostarju in postal pilot pri 21 letih. Leta 1930 je zaključil šolanje za [[Lovski pilot|lovskega pilota]] in pridobil naziv pilot lovskega letala. Leta 1931 je naredil specializacijo za zračno streljanje. Leta 1935 je se je izšolal še za nočno letenje. Leta 1934 in sicer 7.oktobra se je v Petrovaradinu poročil z Ivanko, 29.7.1935 pa se mu je rodil sin Nikola. Ta čas je bil Štrbenk inštruktor letenja v Novem Sadu. Leta 1938 je bil premeščen v Zagreb, kjer je tudi deloval kot inštruktor letenja. 15.8.1938 se mu je rodila hči Zvezdana v Novem Sadu, kjer je mama od Ivanke delala kot medicinska sestra. Pred vojno so Štrbenka premestili v Zemun kot narednika v 51.skupini šestega lovskega polka.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc|first=Miran|publisher=Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|page=95-96|cobiss=287643136}}</ref> V času šolanja je ob eni priliki Karel večkrat preletel domačo hišo v Velenju z [[Dvokrilnik|dvokrilnim letalom]]. Ob zadnjem obisku doma je zvonil v farni škalski cerkvi in povedal: »Tole je moje zadnje zvonjenje v Škalah, vojne, ki je pred vrati, gotovo ne bom preživel«.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini: do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc|first=Miran|publisher=Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|location=Knjižnica Velenje|page=13, 15, 103|cobiss=287643136}}</ref> [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|sličica|302x302_pik|Jugoslovanski kraljevi [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitti Bf 109E-3]], takšnega je pilotiral Karl Štrbenk|levo]] V [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] je bil kot pilot 6. letalskega polka Kraljevega Jugoslovanskega letalstva baziran v Zemunu in je z Jugoslovanskim letalom [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E-3a]] sodeloval pri obrambi [[Beograd|Beograda]]. 6. aprila je pri napadu trojke letal [[Junkers Ju 87 Stuka|Junkers Ju 87]] na prestolnico sestrelil eno izmed njih, zaradi številčne premoči sovražnika pa je bilo njegovo letalo poškodovano, tudi sam je bil ranjen<ref>{{Navedi splet|url=https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/Slovenski-piloti.pdf|title=Trije slovenski piloti so aprila 1941 branili »beograjsko nebo«|accessdate=9.8.2024|website=vojastvo-military.si|publisher=Marijan F.|last=Kranjc}}</ref> in prisiljen je bil pristati. Po pristanku so na letalu našteli 80 sovražnikovih zadetkov. Karel je hotel ponovno poleteti in ker je bilo njegovo letalo nezmožno poleta, je zahteval drugo. Poveljnik brigade polkovnik Rubčić mu je odstopil svoje letalo. Z njim je poletel ter v samostojnem napadu na sovražnikove štuke eno sestrelil, zaradi kričečih poveljniških oznak na letalu, ki ga je pilotiral, pa je bil hitro opažen in ob 12:43 (6.april 1941) so ga obkolili sovražnikovi lovci s koncentriranim ognjem. Štrbenkovo letalo se je vžgalo ter v plamenih padlo pri Glogonjskem ritu (kjer je tudi pokopan), pri tem je Karel izgubil življenje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Gustav|first=Ajdič|publisher=Založba Borec - Mladika|year=1990|location=Knjižnica Velenje|page=187|cobiss=20693760}}</ref> Štrbenk se je nevedoč dvakrat neustrašno spopadel z nemškim letalskim [[Letalski as|asom]] [[Max-Hellmuth Ostermann|Maxom-Hellmuthom Ostermannom]] (do smrti leta 1942 je ta dosegel 102 zračne zmage).<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/5914-karko-strbenk-branilec-beograda|title=Karlo Štrbenk – branilec Beograda|date=6.4.2020|accessdate=9.8.2024|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://insajder.com/druzba-svet/slovenski-piloti-ki-so-branili-beograd|title=Pred 83. leti so nebo nad Jugoslavijo in Beogradom branili tudi pogumni slovenski piloti|date=6.4.2024|accessdate=9.8.2024|website=Insajder.com|publisher=Igor|last=Mekina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zb-nob-velenje.si/uploads/upornik/upornik52i.pdf|title=Karel (Karlo) Štrbenk (1907-1941)|date=1.2.2020|accessdate=9.8.2024|website=Šaleški upornik}}</ref> [[Slika:Order_of_the_Victorious_Sword_1st_class_RIB.gif|alt=File:Order of the Victorious Sword 1st class RIB.gif|levo|sličica|Odlikovanje viteškega meča 1.stopnje, 2004]] V Štrbenkov spomin so v Velenju 27. novembra leta 1984 z odlokom 015-2/84-1 o preimenovanju Celjske ceste po njemu poimenovali ulico Štrbenkova cesta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.velenje.si/app/uploads/2022/08/Ceste-in-ulice-mesta.pdf|title=ŠTRBENKOVA CESTA|date=2018|accessdate=9.8.2024|website=Velenje.si|publisher=Mestna občina Velenje}}</ref> Leta 2004 je predsednik [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] Svetozar Marović posmrtno odlikoval Karla Štrbenka z odlikovanjem viteškega meča prve stopnje (srb. Orden viteškog mača, prvog stepena) za izjemne zasluge in dejanja pri obrambi jugoslovanskega zračnega prostora v aprilski vojni leta 1941.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Prien, Jochen; Stemmer, Gerhard; Rodeike, Peter; Bock, Winfried (2003a). Die Jagdfliegerverbände der Deutschen Luftwaffe 1934 bis 1945—Teil 5—Heimatverteidigung—10. Mai 1940 bis 31 Dezember 1941—Einsatz im Mittelmeerraum—Oktober 1940 bis November 1941—Einsatz im Westen—22. Juni bis 31. Dezember 1941—Die Ergänzungsjagdgruppen—Einsatz 1941 bis zur Auflösung Anfang 1942 [The Fighter Units of the German Air Force 1934 to 1945—Part 5—Defense of the Reich—10 May 1940 to 31 December 1941—Action in the Mediterranean Theater—October 1940 to November 1941—Action in the West—22 June to 31 December 1941—The Supplementary Fighter Groups—Action from 1941 until their Breakup in Early 1942] (in German). Eutin, Germany: Struve-Druck. ISBN 978-3-923457-68-7. p. 254. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Karel, Štrbenk}} [[Kategorija:Slovenski piloti]] [[Kategorija:Slovenski letalci]] [[Kategorija:Velenjčani]] [[Kategorija:Vojaški piloti Jugoslovanskega kraljevega vojnega letalstva]] [[Kategorija:Vojaški piloti]] [[Kategorija:Slovenski podčastniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] p30wswgdoru034d3rgj4co3go6cjwn4 Upravne enote Slovenije 0 565226 6708340 6668255 2026-07-08T06:21:19Z Romanm 13 /* Upravna enota Novo mesto s sedežem v Novem mestu obsega naslednja naselja */ [[Hinje, Žužemberk]] 6708340 wikitext text/x-wiki {{Politika Slovenije}} '''Upravne enote''' so bile ustanovljene 1. januarja 1995. V Sloveniji je 58 upravnih enot.<ref name="g113">{{cite web | title=Pravno informacijski sistem | website=PisRS | url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED941 | language=sl | access-date=2024-08-21}}</ref> === Upravna enota Ajdovščina === Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Ajdovščini, obsega pa ozemlje [[občina Ajdovščina|občin Ajdovščina]] in [[občina Vipava|Vipave]]. Zajema ozemlje v velikosti 352,6&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 24.440 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 65, so: {{hlist|indent=1|'''[[Ajdovščina]]''' | [[Batuje]]| [[Bela, Ajdovščina|Bela]] | [[Brje, Ajdovščina|Brje]]| [[Budanje]]| [[Cesta, Ajdovščina|Cesta]]| [[Col, Ajdovščina|Col]]| [[Črniče]]| [[Dobravlje]]| [[Dolenje]]| [[Dolga Poljana]]| [[Duplje]]| [[Erzelj]]| [[Gaberje, Ajdovščina|Gaberje]]| [[Goče]]| [[Gojače]]| [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]]| [[Gradišče pri Vipavi]]| [[Grivče]]| [[Hrašče, Vipava|Hrašče]]| [[Kamnje, Ajdovščina|Kamnje]]| [[Kovk, Ajdovščina|Kovk]]| [[Kožmani]]| [[Križna Gora, Ajdovščina|Križna Gora]]| [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]]| [[Lozice]]| [[Lože, Vipava|Lože]]| [[Male Žablje]]| [[Malo Polje]]| [[Malovše]]| [[Manče]]| [[Nanos, Vipava|Nanos]]| [[Orehovica, Vipava|Orehovica]]| [[Otlica]]| [[Plače]]| [[Planina, Ajdovščina|Planina]]| [[Podbreg, Vipava|Podbreg]]| [[Podgrič]]| [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]| [[Podnanos]]| [[Podraga]]| [[Poreče]]| [[Potoče, Ajdovščina|Potoče]]| [[Predmeja]]| [[Ravne, Ajdovščina|Ravne]]| [[Sanabor]]| [[Selo, Ajdovščina|Selo]]| [[Skrilje]]| [[Slap, Vipava|Slap]]| [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]]| [[Stomaž, Ajdovščina|Stomaž]]| [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]]| [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]]| [[Velike Žablje]]| [[Vipava]]| [[Vipavski Križ]]| [[Višnje, Ajdovščina|Višnje]]| [[Vodice, Ajdovščina| Vodice]]| [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]]| [[Vrtovče]]| [[Vrtovin]]| [[Zavino]]| [[Zemono]]| [[Žagolič]]| [[Žapuže]] }} === Upravna enota Brežice === Upravna enota Brežice ima sedež v Brežicah, obsega pa ozemlje [[občina Brežice|občine Brežice]]. Zajema ozemlje v velikosti 268&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 24.470 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Brežice, teh je skupno 109, so: {{hlist|indent=1| [[Arnovo selo]]| [[Artiče]]| [[Bizeljska vas]]| [[Bizeljsko]]| [[Blatno]]| [[Bojsno]]| [[Boršt]]| [[Bračna vas]]| [[Slovenska vas]]| [[Brezje pri Bojsnem]]| [[Brezje pri Veliki Dolini]]| [[Brezovica na Bizeljskem]]| '''[[Brežice]]''' | [[Brvi]]| [[Bukošek]]| [[Bukovje]]| [[Bušeča vas]]| [[Cerina]]| [[Cerklje ob Krki]]| [[Cirnik]]| [[Cundrovec]]| [[Curnovec]]| [[Čatež ob Savi]]| [[Čedem]]| [[Črešnjice pri Cerkljah]]| [[Dečno selo]]| [[Dednja vas]]| [[Dobeno]]| [[Dobova]]| [[Dolenja Pirošica]]| [[Dolenje Skopice]]| [[Dolenja vas pri Artičah]]| [[Dramlja]]| [[Drenovec pri Bukovju]]| [[Dvorce]]| [[Gabrje pri Dobovi]]| [[Gaj]]| [[Gazice]]| [[Globočice]]| [[Globoko]]| [[Glogov Brod]]| [[Gorenja Pirošica]]| [[Gorenje Skopice]]| [[Gornji Lenart]]| [[Gregovce]]| [[Hrastje pri Cerkljah]]| [[Izvir]]| [[Jereslavec]]| [[Jesenice]]| [[Kamence]]| [[Kapele]]| [[Koritno]]| [[Kraška vas]]| [[Križe, Brežice|Križe]]| [[Krška vas]]| [[Laze, Brežice|Laze]]| [[Loče]]| [[Mala Dolina]]| [[Mali Cirnik]]| [[Mali Obrež]]| [[Mali Vrh]]| [[Mihalovec]]| [[Mostec]]| [[Mrzlava vas]]| [[Nova vas ob Sotli]]| [[Nova vas pri Mokricah]]| [[Obrežje]]| [[Oklukova Gora]]| [[Orešje na Bizeljskem]]| [[Pavlova vas]]| [[Pečice]]| [[Perišče]]| [[Piršenbreg]]| [[Pišece]]| [[Podgorje pri Pišecah]]| [[Podgračeno]]| [[Podvinje]]| [[Ponikve]]| [[Poštena vas]]| [[Prilipe]]| [[Račja vas]]| [[Rajec]]| [[Rakovec]]| [[Ribnica]]| [[Rigonce]]| [[Sela pri Dobovi]]| [[Silovec]]| [[Slogonsko]]| [[Sobenja vas]]| [[Spodnja Pohanca]]| [[Sromlje]]| [[Stankovo]]| [[Stara vas - Bizeljsko]]| [[Stojanski Vrh]]| [[Trebež]]| [[Velika Dolina]]| [[Velike Malence]]| [[Veliki Obrež]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vitna vas]]| [[Volčje]]| [[Vrhje]]| [[Vrhovska vas]]| [[Zasap]]| [[Zgornja Pohanca]]| [[Zgornji Obrež]]| [[Žejno]]| [[Župeča vas]]| [[Župelevec]] }} === Upravna enota Celje === Upravna enota Celje ima sedež v Celju, obsega pa ozemlje [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]], [[občina Dobrna|občine Dobrna]], [[občina Štore|občine Štore]] ter [[občina Vojnik|občine Vojnik]]. Zajema ozemlje v velikosti 230&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 64.888 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima dva krajevna urada, enega v Dobrni in drugega v Vojniku. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Celje, teh je skupno 118, so: {{hlist|indent=1|| [[Arclin]]| [[Beli potok pri Frankolovem]]| [[Bezenškovo Bukovje]]| [[Bezovica]]| [[Bovše]]| [[Brdce]]| [[Brdce nad Dobrno]]| [[Brezova]]| [[Bukovžlak]]| '''[[Celje]]'''| [[Čreškova]]| [[Črešnjevec]]| [[Črešnjice]]| [[Dobrna]]| [[Dobrova]]| [[Dol pod Gojko]]| [[Draga]]| [[Dedni Vrh pri Vojniku]]| [[Frankolovo]]| [[Gabrovec pri Dramljah]]| [[Glinsko]]| [[Globoče]]| [[Gorica pri Šmartnem]]| [[Gradišče pri Vojniku]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrenova]]| [[Ilovca]]| [[Ivenca]]| [[Jankova]]| [[Javornik]]| [[Jezerce pri Šmartnem]]| [[Kanjuce]]| [[Kladnart]]| [[Klanc]]| [[Koblek]]| [[Kompole]]| [[Konjsko]]| [[Košnica pri Celju]]| [[Lahovna]] | [[Landek]]| [[Laška vas pri Štorah]]| [[Lemberg pri Novi Cerkvi]]| [[Leskovec]]| [[Lešje]]| [[Lindek]]| [[Lipa pri Frankolovem]] | [[Lipovec pri Škofji vasi]]| [[Ljubečna]]| [[Loče]]| [[Loka pri Dobrni]]| [[Lokovina]]| [[Lokrovec]]| [[Lopata]]| [[Male Dole]]| [[Medlog]]| [[Novake]]| [[Ogorevc]]| [[Osenca]]| [[Otemna]]| [[Parož]]| [[Pečovje]]| [[Pečovnik]]| [[Pepelno]]| [[Podgorje pod Čerinom]]| [[Polže]]| [[Prekorje]]| [[Pristava]]| [[Pristova]]| [[Prožinska vas]]| [[Rakova Steza]]| [[Razdelj]]| [[Razgor]]| [[Razgorce]]| [[Rove]]| [[Rožni Vrh]]| [[Runtole]]| [[Rupe]]| [[Selce]]| [[Slance]]| [[Slatina v Rožni dolini]]| [[Socka]]| [[Straža pri Dolu]]| [[Straža pri Novi Cerkvi]]| [[Stražica]]| [[Strmec nad Dobrno]]| [[Nova Cerkev]]| [[Svetina]]| [[Svetli Dol]]| [[Šentjanž nad Štorami]]| [[Šentjungert]]| [[Škofja vas]]| [[Šmarjeta pri Celju]]| [[Šmartno v Rožni dolini]]| [[Šmiklavž pri Škofji vasi]]| [[Štore]]| [[Teharje]]| [[Tomaž nad Vojnikom]]| [[Tremerje]]| [[Trnovlje pri Celju]]| [[Trnovlje pri Socki]]| [[Velika Raven]]| [[Verpete]]| [[Vine]]| [[Vinska Gorica]]| [[Višnja vas]]| [[Vizore]]| [[Vojnik]]| [[Vrba, Dobrna|Vrba]]| [[Vrhe]]| [[Zabukovje]]| [[Začret]]| [[Zadobrova]]| [[Zavrh nad Dobrno]]| [[Zlateče]]| [[Zvodno]]| [[Želče]]| [[Žepina]]}} === Upravna enota Cerknica === Upravna enota Cerknica ima sedež v Cerknici, obsega pa ozemlje [[občina Cerknica|občin Cerknica]], [[občina Bloke|Bloke]] in [[občina Loška Dolina|Loška Dolina]]. Zajema ozemlje v velikosti 483&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 16.770 prebivalcem. Upravna enota Cerknica ima tudi krajevni urad v Loški Dolini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Cerknica, teh je skupno 131, so: {{hlist|indent=1| [[Andrejčje]]| [[Babna Polica]]| [[Babno polje]]| [[Beč]]| [[Bečaje]]| [[Begunje pri Cerknici]]| [[Benete]]| [[Bezuljak]]| [[Bločice]]| [[Bloška Polica]]| [[Bočkovo]]| [[Brezje]]| [[Cajnarje]]| '''[[Cerknica]]'''| [[Čohovo]]| [[Dane]]| [[Dobec]]| [[Dolenja vas]]| [[Dolenje Jezero]]| [[Dolenje Otave]]| [[Dolenje Poljane]]| [[Fara, Bloke|Fara]]| [[Glina]]| [[Godičevo]]| [[Gora]]| [[Gorenje Jezero]]| [[Gorenje Otave]]| [[Gradiško]] | [[Goričice]]| [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]| [[Hiteno]]| [[Hribarjevo]]| [[Hribljane]]| [[Hruškarje]]| [[Hudi Vrh]]| [[Iga vas]]| [[Ivanje selo]]| [[Jeršanovo]]| [[Jeršiče]]| [[Klance]]| [[Knežja Njiva]]| [[Korošče]]| [[Koščake]]| [[Kozarišče]]| [[Kožljek]]| [[Sveti Duh, Bloke|Sveti Duh]]| [[Kramplje]]| [[Kranjče]]| [[Kremenca]]| [[Krušče]]| [[Kržišče]]| [[Lahovo]]| [[Laze pri Gorenjem Jezeru]]| [[Lepi Vrh]]| [[Lešnjake]]| [[Lipsenj]]| [[Lovranovo]]| [[Lož]]| [[Mahneti]]| [[Malni]]| [[Markovec]]| [[Martinjak]]| [[Metulje]]| [[Milava]]| [[Mramorovo pri Lužarjih]]| [[Mramorovo pri Pajkovem]]| [[Nadlesk]]| [[Nemška vas na Blokah]]| [[Nova vas]]| [[Ograda]]| [[Osredek]]| [[Otok]]| [[Otonica]]| [[Pikovnik]]| [[Pirmane]]| [[Podcerkev]]| [[Podgora pri Ložu]]| [[Podlož]]| [[Podskrajnik]]| [[Podslivnica]]| [[Polšeče]]| [[Ponikve]]| [[Pudob]]| [[Radlek]]| [[Rakek]]| [[Rakov Škocjan]]| [[Ravne]]| [[Ravne na Blokah]]| [[Ravnik]]| [[Reparje]]| [[Rožanče]]| [[Rudolfovo, Cerknica|Rudolfovo]]| [[Runarsko]]| [[Selšček]]| [[Sleme]]| [[Slivice]]| [[Slugovo]]| [[Stari trg pri Ložu]]| [[Stražišče]]| [[Strmca]]| [[Studenec na Blokah]]| [[Studeno na Blokah]]| [[Ščurkovo]]| [[Sveta Trojica]]| [[Sveti Vid]]| [[Škrabče]]| [[Škufče]]| [[Šmarata]]| [[Štorovo]]| [[Štrukljeva vas]]| [[Tavžlje]]| [[Topol, Bloke|Topol]]| [[Topol pri Begunjah]]| [[Ulaka]]| [[Unec]]| [[Velike Bloke]]| [[Veliki Vrh]]| [[Viševek]]| [[Volčje]]| [[Vrh, Loška dolina|Vrh]]| [[Vrhnika pri Ložu]]| [[Zahrib]]| [[Zakraj]]| [[Zala]]| [[Zales]]| [[Zavrh]]| [[Zelše]]| [[Zibovnik]]| [[Žerovnica]]| [[Župeno]] }} === Upravna enota Črnomelj=== Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Črnomlju, obsega pa ozemlje [[občina Črnomelj|občin Črnomelj]] in [[občina Semič|Semič]]. Zajema ozemlje v velikosti 487&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 18.143 prebivalcem. Upravna enota Črnomelj ima krajevni urad v Semiču. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Črnomelj, teh je skupno 169, so: {{hlist|indent=1| [[Adlešiči]]| [[Balkovci]]| [[Bedenj]]| [[Belčji Vrh]]| [[Bistrica]]| [[Blatnik pri Črmošnjicah]]| [[Blatnik pri Črnomlju]]| [[Bojanci]]| [[Brdarci]]| [[Breg pri Sinjem Vrhu]]| [[Brezje pri Rožnem Dolu]]| [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] | [[Breznik]]| [[Brezova Reber]]| [[Brezovica pri Črmošnjicah]]| [[Brstovec]]| [[Butoraj]] | [[Cerkvišče]]| [[Cerovec pri Črešnjevcu]]| [[Črešnjevec pri Dragatušu]]| [[Črešnjevec pri Semiču]]| [[Črmošnjice]]| '''[[Črnomelj]]'''| [[Čudno selo]]| [[Dalnje Njive]]| [[Damelj]]| [[Dečina]]| [[Desinec]]| [[Deskova vas]]| [[Dobliče]]| [[Doblička Gora]]| [[Dolenja Podgora]]| [[Dolenja vas pri Črnomlju]]| [[Dolenjci]]| [[Dolenji Radenci]]| [[Dolenji Suhor pri Vinici]]| [[Dolnja Paka]]| [[Draga pri Sinjem Vrhu]]| [[Dragatuš]]| [[Dragoši]]| [[Dragovanja vas]]| [[Drenovec]]| [[Drežnik]]| [[Fučkovci]]| [[Gaber pri Črmošnjicah]]| [[Golek]]| [[Golek pri Vinici]]| [[Gorenja Podgora]]| [[Gorenjci pri Adlešičih]]| [[Gorenji Radenci]]| [[Gorica]]| [[Gornja Paka]]| [[Gornje Laze]]| [[Gornji Suhor pri Vinici]]| [[Gradnik]]| [[Griblje]]| [[Grič pri Dobličah]]| [[Hrast pri Vinici]]| [[Hrib pri Cerovcu]]| [[Hrib pri Rožnem Dolu]]| [[Hrib, Črnomelj|Hrib]]| [[Jankoviči]]| [[Jelševnik]]| [[Jerneja vas]]| [[Kal]]| [[Kanižarica]]| [[Knežina]]| [[Komarna vas]]| [[Kot ob Kolpi]]| [[Kovača vas]]| [[Kovačji Grad]]| [[Krupa]]| [[Krvavčji Vrh]]| [[Kvasica]]| [[Kot pri Damlju]]| [[Lipovec]]| [[Lokve]]| [[Mala Lahinja]]| [[Mala sela, Črnomelj|Mala sela]]| [[Mali Nerajec]]| [[Maline pri Štrekljevcu]]| [[Marindol]]| [[Mašelj]]| [[Mavrlen]]| [[Mihelja vas]]| [[Miklarji]]| [[Miliči]]| [[Močile]]| [[Moverna vas]]| [[Naklo, Črnomelj|Naklo]] | [[Nestoplja vas]]| [[Nova Lipa]]| [[Obrh pri Dragatušu]]| [[Ogulin]]| [[Omota]]| [[Oskoršnica]]| [[Osojnik]]| [[Otovec]]| [[Paunoviči]]| [[Perudina]]| [[Petrova vas]]| [[Planina]]| [[Pobrežje]]| [[Podklanec]]| [[Podlog]]| [[Podreber]]| [[Potoki]]| [[Praproče]]| [[Praprot]]| [[Prelesje]]| [[Preloge, Semič|Preloge]]| [[Preloka]]| [[Pribinci]]| [[Pribišje]]| [[Pugled, Semič|Pugled]]| [[Purga]]| [[Pusti Gradec]]| [[Rodine]]| [[Rožanec]]| [[Rožič Vrh]]| [[Rožni Dol]]| [[Ručetna vas]]| [[Sečje selo]]| [[Sela pri Dragatušu]]| [[Sela pri Otovcu]]| [[Sela pri Vrčicah]]| [[Semič]]| [[Sinji Vrh]]| [[Sodevci]]| [[Sodji Vrh]]| [[Sredgora]]| [[Srednja vas]]| [[Srednji Radenci]]| [[Stara Lipa]]| [[Stari trg ob Kolpi]]| [[Starihov Vrh]]| [[Stranska vas pri Semiču]]| [[Stražnji Vrh]]| [[Svibnik]]| [[Selce pri Špeharjih]]| [[Sovinek]]| [[Šipek]]| [[Špeharji]]| [[Štrekljevec]]| [[Talčji Vrh]]| [[Tanča Gora]]| [[Trebnji Vrh]]| [[Tribuče]]| [[Tušev Dol]]| [[Učakovci]]| [[Velika Lahinja]]| [[Velika sela]]| [[Veliki Nerajec]]| [[Vinica]]| [[Vinji Vrh pri Semiču]]| [[Vojna vas]]| [[Vranoviči]]| [[Vrčice]]| [[Vrhovci]]| [[Vukovci]]| [[Zagozdac]]| [[Zajčji Vrh]]| [[Zapudje]]| [[Zastava]]| [[Zilje]]| [[Zorenci]]| [[Žuniči]] }} === Upravna enota Domžale === Upravna enota Domžale ima sedež v Domžalah, obsega pa ozemlje [[občina Domžale|občin Domžale]], [[občina Lukovica|Lukovica]], [[občina Trzin|Trzin]], [[občina Mengeš|Mengeš]] ter [[občina Moravče|Moravče]]. Zajema ozemlje v velikosti 239,7&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 60.154 prebivalcem. Upravna enota Domžale nima krajevnih uradov. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Domžale, teh je skupno 170, so: {{hlist|indent=1| [[Bišče]]| [[Blagovica]]| [[Brdo]]| [[Brdo pri Lukovici]]| [[Brezje pri Dobu]]| [[Brezovica pri Dobu]]| [[Brezovica pri Zlatem Polju]]| [[Bršlenovica]]| [[Čeplje]]| [[Češenik]]| [[Češnjice]]| [[Češnjice pri Moravčah]]| [[Depala vas]]| [[Dešen]]| [[Dob]]| [[Dobeno]]| [[Dobovlje]]| [[Dole pod Sv. Trojico]]| [[Dole pri Krašcah]]| [[Dolenje]]| [[Domžale]]| [[Dragomelj]]| [[Drtija]]| [[Dupeljne]]| [[Dvorje]]| [[Gabrje pod Limbarsko Goro]]| [[Gabrje pod Špilkom]]| [[Golčaj]]| [[Gora pri Pečah]]| [[Gorenje]]| [[Gorica]]| [[Goričica pri Ihanu]]| [[Goričica pri Moravčah]]| [[Gorjuša]]| [[Gradišče pri Lukovici]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrib nad Ribčami]]| [[Hribi]]| [[Hudo]]| [[Ihan]]| [[Imenje]]| [[Imovica]]| [[Jasen]]| [[Javorje pri Blagovici]]| [[Jelša]]| [[Katarija]]| [[Kokošnje]]| [[Količevo]]| [[Kolovec]]| [[Kompolje]]| [[Koreno]]| [[Korpe]]| [[Krajno Brdo]]| [[Krašce]]| [[Krašnja]]| [[Križate]] | [[Krtina]]| [[Laze pri Domžalah]]| [[Limbarska Gora]]| [[Lipa]]| [[Log]]| [[Loka pri Mengšu]]| [[Lukovica pri Domžalah]]| [[Mala Lašna]]| [[Mala Loka]]| [[Mali Jelnik]]| [[Mengeš]]| [[Moravče]]| [[Mošenik]]| [[Negastrn]]| [[Nožice]]| [[Obrše]]| [[Peče]]| [[Ples]]| [[Podgora pri Zlatem Polju]]| [[Podgorica pri Pečah]]| [[Podmilj]]| [[Podrečje]]| [[Podsmrečje]]| [[Podstran]]| [[Pogled]]| [[Poljane nad Blagovico]]| [[Prelog]]| [[Preserje pri Lukovici]]| [[Preserje pri Radomljah]]| [[Preserje pri Zlatem Polju]]| [[Pretrž]]| [[Prevalje]]| [[Prevoje]]| [[Prevoje pri Šentvidu]]| [[Prikrnica]]| [[Prilesje]]| [[Prvine]]| [[Pšata]]| [[Rača]]| [[Račni Vrh]]| [[Radomlje]]| [[Rafolče]]| [[Rodica]]| [[Rova]]| [[Rudnik pri Moravčah]]| [[Selce]]| [[Selce pri Moravčah]]| [[Selo pri Ihanu]]| [[Selo pri Moravčah]]| [[Serjuče]]| [[Soteska pri Moravčah]]| [[Spodnja Dobrava]]| [[Spodnja Javoršica]]| [[Spodnje Jarše]]| [[Spodnje Koseze]]| [[Spodnje Loke]]| [[Spodnje Prapreče]]| [[Spodnji Petelinjek]]| [[Spodnji Prekar]]| [[Spodnji Tuštanj]]| [[Srednje Jarše]]| [[Stegne]]| [[Straža]]| [[Studenec pri Krtini]]| [[Suša]]| [[Straža pri Moravčah]]| [[Sveti Andrej]]| [[Srednje Jarše]]| [[Sv. Trojica]]| [[Šentožbolt]]| [[Šentpavel pri Domžalah]]| [[Šentvid pri Lukovici]]| [[Škocjan]]| [[Škrjančevo]]| [[Topole]]| [[Trnjava]]| [[Trnovče]]| [[Trojane]]| [[Trzin]]| [[Turnše]]| [[Učak]]| [[V Zideh]]| [[Velika vas]]| [[Veliki Jelnik]]| [[Videm pri Lukovici]]| [[Vinje pri Moravčah]]| [[Vir]]| [[Vošce]]| [[Vranke]]| [[Vrba, Lukovica|Vrba]]| [[Vrh nad Krašnjo]]| [[Vrhovlje]]| [[Vrhpolje pri Moravčah]]| [[Zaboršt]]| [[Zagorica pri Rovah]]| [[Zalog pod Sv. Trojico]]| [[Zalog pri Kresnicah]]| [[Zalog pri Moravčah]]| [[Zavrh pri Trojanah]]| [[Zgornja Dobrava]]| [[Zgornja Javoršica]]| [[Zgornje Jarše]]| [[Zgornje Koseze]]| [[Zgornje Loke]]| [[Zgornje Prapreče]]| [[Zgornji Petelinjek]]| [[Zgornji Prekar]]| [[Zgornji Tuštanj]]| [[Zlatenek]]| [[Zlato Polje]]| [[Žeje]]| [[Želodnik]]| [[Žiče]]| [[Žirovše]] }} === Upravna enota Dravograd === Upravna enota Dravograd ima sedež v Dravogradu, obsega pa ozemlje [[občina Dravograd|občin Dravograd]]. Zajema ozemlje v velikosti 104,93&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 8930 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Dravograd, teh je skupno 24, so: {{hlist|indent=1| [[Bukovska vas]]| [[Črneče]]| [[Črneška Gora]]| [[Dobrova pri Dravogradu]] | '''[[Dravograd]]'''| [[Gorče]]| [[Goriški Vrh]]| [[Kozji Vrh nad Dravogradom]]| [[Libeliče]]| [[Libeliška Gora]] | [[Ojstrica]]| [[Otiški Vrh]]| [[Podklanec]]| [[Selovec]]| [[Sveti Boštjan, Dravograd|Sveti Boštjan]]| [[Sveti Danijel, Dravograd|Sveti Danijel]]| [[Sveti Duh, Dravograd|Sveti Duh]]| [[Šentjanž pri Dravogradu]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Trbonje]]| [[Tribej]]| [[Velka]]| [[Vič, Dravograd|Vič]]| [[Vrata, Dravograd|Vrata]]}} === Upravna enota Gornja Radgona === Upravna enota Gornja Radgona ima sedež v Gornji Radgoni, obsega pa ozemlje [[občina Gornja Radgona|občin Gornja Radgona]], [[občina Apače|Apače]], [[občina Radenci|Radenci]] in [[občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]. Zajema ozemlje v velikosti 213,5&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 19.890 prebivalcem. Upravna enota Gornja Radgona ima tudi krajevni urad v Svetem Juriju ob Ščavnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Gornja Radgona, teh je skupno 100, so: {{hlist|indent=1| [[Apače]]| [[Aženski Vrh]]| [[Biserjane]]| [[Blaguš]]| [[Bolehnečici]]| [[Boračeva]]| [[Brezje]]| [[Čakova]]| [[Črešnjevci]]| [[Črnci]]| [[Dragotinci]]| [[Drobtinci]]| [[Gabrc]]| [[Galušak]]| '''[[Gornja Radgona]]'''| [[Gornji Ivanjci]]| [[Grabe]]| [[Grabonoš]]| [[Grabšinci]]| [[Hercegovščak]]| [[Hrastje-Mota]]| [[Hrašenski Vrh]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Ivanjševci ob Ščavnici]]| [[Ivanjševski Vrh]]| [[Jamna]]| [[Janhova]]| [[Janžev Vrh]]| [[Kapelski Vrh]]| [[Kobilščak]]| [[Kocjan]]| [[Kočki Vrh]]| [[Kokolajnščak]]| [[Kraljevci]]| [[Kunova]]| [[Kupetinci]]| [[Kutinci]]| [[Lastomerci]]| [[Lešane]]| [[Lokavci]]| [[Lomanoše]]| [[Lutverci]]| [[Mahovci]]| [[Mali Moravščak]]| [[Melanjski Vrh]]| [[Mele]]| [[Murski Vrh]]| [[Murščak]]| [[Nasova]]| [[Negova]]| [[Norički Vrh]]| [[Novi Vrh]]| [[Očeslavci]]| [[Okoslavci]]| [[Orehovci]]| [[Orehovski Vrh]]| [[Paričjak]]| [[Plitvica]]| [[Plitvički Vrh]]|[[Podgorje]]| [[Podgrad]]| [[Pogled]]| [[Police]]| [[Ptujska Cesta]]| [[Rački Vrh]]| [[Radenci]]| [[Radenski Vrh]]| [[Radvenci]]| [[Rihtarovci]]| [[Rodmošci]]| [[Rožički Vrh]]|[[Segovci]]| [[Selišči]]| [[Slaptinci]]| [[Sovjak]]| [[Spodnja Ščavnica]]| [[Spodnje Konjišče]]| [[Spodnji Ivanjci]]| [[Spodnji Kocjan]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Stavešinci]]| [[Stavešinski Vrh]]| [[Stogovci]]| [[Sveti Jurij ob Ščavnici]]| [[Šratovci]]| [[Terbegovci]]| [[Turjanci]]| [[Turjanski Vrh]]| [[Vratja vas]]| [[Vratji Vrh]]| [[Zagajski Vrh]]| [[Zbigovci]]| [[Zgornje Konjišče]]| [[Zgornji Kocjan]]| [[Ženik]]| [[Žepovci]]| [[Žiberci]]| [[Žihlava]]| [[Žrnova]] }} === Upravna enota Grosuplje === Upravna enota Grosuplje ima sedež v Grosupljem, obsega pa ozemlje [[občina Grosuplje|občin Grosuplje]], [[občina Dobrepolje|Dobrepolje]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]. Zajema ozemlje v velikosti 464&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 42.990 prebivalcem. Upravna enota Grosuplje ima tudi dva krajevna urada, enega v Ivančni Gorici in enega v Dobrepolju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Grosuplje, teh je skupno 223, so: {{hlist|indent=1| [[Ambrus]]| [[Artiža vas]]| [[Bakrc]]| [[Bičje]]| [[Blečji Vrh]]| [[Boga vas]]| [[Bojanji Vrh]]| [[Bratnice]]| [[Breg pri Dobu]]| [[Breg pri Zagradcu]]| [[Brezje pri Grosupljem]]| [[Brezovi Dol]]| [[Bruhanja vas]]| [[Brvace]]| [[Bukovica]]| [[Breg pri Temenici]]| [[Cerovo]]| [[Cesta, Dobrepolje|Cesta]]| [[Cikava, Grosuplje|Cikava]]| [[Čagošče]]| [[Češnjice pri Zagradcu]]| [[Čušperk]]| [[Četež pri Strugah]]| [[Debeče]]| [[Dečja vas pri Zagradcu]]| [[Dedni Dol]]| [[Dob pri Šentvidu]]| [[Dobrava pri Stični]]| [[Dole pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Temenici]]| [[Dobje]]| [[Fužina, Ivančna Gorica|Fužina]]| [[Gabrje pri Ilovi Gori]]| [[Gabrje pri Stični]]| [[Gabrovčec]]| [[Gabrovka pri Zagradcu]]| [[Gajniče]]| [[Gatina]]| [[Glogovica]]| [[Gorenja vas]]| [[Gorenja vas pri Polici]]| [[Gorenje Brezovo]]| [[Gornji Rogatec]]| [[Gradiček]]|[[Grintovec, Ivančna Gorica|Grintovec]]| [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]]| [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]]| [[Grosuplje]]| [[Gradišče]]| [[Hočevje]]| [[Hrastje pri Grosupljem]]| [[Hrastov Dol]]| [[Huda Polica]]| [[Ivančna Gorica]]| [[Kal]]| [[Kamni Vrh pri Ambrusu]]| [[Kamno Brdo]]| [[Kitni Vrh]]| [[Kompolje]]| [[Kožljevec]]| [[Kriška vas]]| [[Krka]]| [[Krška vas]]| [[Kuželjevec]]| [[Kolenča vas]]| [[Laze nad Krko]]| [[Leskovec]]| [[Leščevje]]| [[Lučarjev Kal]]| [[Luče]]| [[Lobček]]| [[Lipa]]| [[Mala Dobrava]]| [[Mala Goričica]]| [[Mala Ilova Gora]]| [[Mala Loka pri Višnji Gori]]| [[Mala Račna]]| [[Mala Stara vas]]| [[Mala vas pri Grosupljem]]| [[Mala vas]]| [[Male Češnjice]]| [[Male Kompolje]]| [[Male Lese]]| [[Male Lipljene]]| [[Male Pece]]| [[Male Rebrce]]| [[Male Vrhe]]| [[Mali Kal]]| [[Mali Konec]]| [[Mali Korinj]]| [[Mali Vrh pri Šmarju]]| [[Malo Črnelo]]| [[Malo Globoko]]| [[Malo Hudo]]| [[Malo Mlačevo]]| [[Marinča vas]]| [[Medvedica]]| [[Mekinje nad Stično]]| [[Metnaj]]| [[Mevce]]| [[Mleščevo]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Muljava]]| [[Male Dole pri Temenici]]| [[Nova vas]]| [[Obolno]]| [[Oslica]]| [[Osredek nad Stično]]| [[Paradišče]]| [[Pece]]| [[Peč]]| [[Peščenik]]| [[Petrušnja vas]]| [[Planina]]| [[Plešivica pri Žalni]]| [[Podboršt]]| [[Podbukovje]]| [[Podgora]]| [[Podgorica]]| [[Podgorica pri Podtaboru]]| [[Podgorica pri Šmarju]]| [[Podpeč]]| [[Podsmreka pri Višnji Gori]]| [[Šent Jurij]]| [[Pokojnica]]| [[Polica]]| [[Poljane pri Stični]]| [[Polje pri Višnji Gori]]| [[Ponikve]]| [[Ponova vas]]| [[Potok pri Muljavi]]| [[Praproče pri Temenici]]| [[Predole]]| [[Predstruge]]| [[Primča vas]]| [[Pristava nad Stično]]| [[Pristava pri Višnji Gori]]| [[Pristavlja vas]]| [[Pungert]]| [[Paka]]| [[Podtabor]]| [[Potiskavec]]| [[Pri Cerkvi - Struge]]| [[Praproče pri Grosupljem]]| [[Radohova vas]]| [[Ravni Dol]]| [[Rdeči Kal]]| [[Rožnik]]| [[Rapljevo]]| [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]]| [[Sela pri Dobu]]| [[Sela pri Šmarju]]| [[Sela pri Višnji Gori]]| [[Selo pri Radohovi vasi]]| [[Spodnja Draga]]| [[Spodnja Slivnica]]| [[Spodnje Blato]]| [[Spodnje Brezovo]]| [[Spodnje Duplice]]| [[Stari trg]]| [[Škocjan]]| [[Stična]]| [[Stranska vas ob Višnjici]]| [[Sušica]]| [[Šentjurje]]| [[Šentpavel na Dolenjskem]]| [[Šentvid pri Stični]]| [[Škoflje]]| [[Škrjanče]]| [[Šmarje-Sap]]| [[Temenica]]| [[Tlake]]| [[Tolčane]]| [[Trebež]]| [[Trebnja Gorica]]| [[Trnovica]]| [[Troščine]]| [[Tisovec]]| [[Tržič]]| [[Udje]]| [[Valična vas]]| [[Velika Dobrava]]| [[Velika Ilova Gora]]| [[Velika Loka]]| [[Velika Račna]]| [[Velika Stara vas]]| [[Velike Češnjice]]| [[Velike Kompolje]]| [[Velike Lese]]| [[Velike Lipljene]]| [[Velike Pece]]| [[Velike Rebrce]]| [[Velike Vrhe]]|[[Veliki Kal]]| [[Veliki Korinj]]| [[Veliki Vrh pri Šmarju]]| [[Veliko Črnelo]]| [[Veliko Globoko]]| [[Veliko Mlačevo]]| [[Videm]]| [[Videm pri Temenici]]| [[Vino]]| [[Vir pri Stični]]| [[Višnja Gora]]| [[Višnje]]| [[Vodice]]| [[Vrbičje]]| [[Vrh pri Višnji Gori]]| [[Vrhpolje pri Šentvidu]]| [[Velike Dole pri Temenici]]| [[Zaboršt pri Šentvidu]]| [[Zagorica]]| [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]]| [[Zavrtače]]| [[Zdenska vas]]| [[Zgornja Draga]]| [[Zgornja Slivnica]]| [[Zgornje Duplice]]| [[Znojile pri Krki]]| [[Žalna]]| [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] }} === Upravna enota Hrastnik === Upravna enota Hrastnik ima sedež v Hrastniku, obsega pa ozemlje [[občina Hrastnik|občine Hrastnik]] v velikosti 58,58&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 9.191 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Hrastnik, teh je skupno 19, so: {{hlist|indent=1| [[Boben, Hrastnik|Hrastnik]]| [[Brdce]]| [[Brnica]]| [[Čeče]]| [[Dol pri Hrastniku]]| [[Gore, Hrastnik|Gore]]| [[Hrastnik]]| [[Kal, Hrastnik|Kal]]| [[Kovk, Hrastnik|Kovk]]| [[Krištandol]]| [[Krnice]]| [[Marno]]| [[Plesko]]| [[Podkraj]]| [[Prapretno pri Hrastniku]]| [[Studence, Hrastnik|Studence]]| [[Šavna Peč]]| [[Turje]]| [[Unično]] }} === Upravna enota Idrija === Upravna enota Idrija ima sedež v Idriji, obsega pa ozemlje [[občina Idrija|občin Idrija]] in [[občina Cerkno|Cerkno]]. Zajema ozemlje v velikosti 425&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 16.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Idrija, teh je skupno 68, so: {{hlist|indent=1| [[Bukovo]]| [[Cerkljanski Vrh]]| [[Cerkno]]| [[Čekovnik]]| [[Čeplez]]| [[Črni Vrh]]| [[Dole]]| [[Dolenji Novaki]]| [[Godovič]]| [[Gore]]| [[Gorenja Kanomlja]]| [[Gorenji Novaki]]| [[Gorenji Vrsnik]]| [[Gorje]]| [[Govejk]]| '''[[Idrija]]'''| [[Idrijska Bela]]| [[Idrijski Log]]| [[Idrijske Krnice]]| [[Idršek]]| [[Jagršče]]| [[Javornik]]| [[Jazne]]| [[Jelični Vrh]]| [[Jesenica]]| [[Kanji Dol]]| [[Korita]]| [[Labinje]]| [[Lazec]]| [[Ledine]]| [[Ledinske Krnice]]| [[Lome]]| [[Laznica]]| [[Masore]]| [[Mrzli Log]]| [[Mrzli vrh]]| [[Orehek]]| [[Otalež]]| [[Pečnik]]| [[Planina pri Cerknem]]| [[Plužnje]]| [[Poče]]| [[Podlanišče]]| [[Podpleče]]| [[Police]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Predgriže]]| [[Ravne pri Cerknem]]| [[Reka (Cerkno)]]| [[Spodnja Idrija]]| [[Spodnja Kanomlja]]| [[Spodnji Vrsnik]]| [[Srednja Kanomlja]]| [[Straža]]| [[Strmec]]| [[Šebrelje]]| [[Trebenče]]| [[Travnik]]| [[Vojsko, Idrija|Vojsko]]| [[Zadlog]]| [[Zakojca]]| [[Zakriž]]| [[Zavratec]]| [[Žirovnica]]}} === Upravna enota Ilirska Bistrica === Upravna enota Ilirska Bistrica ima sedež v Ilirski Bistrici, obsega pa ozemlje [[občina Ilirska Bistrica|istoimenske občine]] v velikosti 480&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 13.475 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ilirska Bistrica, teh je skupno 64, so: {{hlist|indent=1| [[Bač]]| [[Brce]]| [[Čelje]]| [[Dobro Polje]]| [[Dolenje pri Jelšanah]]| [[Dolnja Bitnja]]| [[Dolnji Zemon]]| [[Fabci]]| [[Gabrk]]| [[Gornja Bitnja]]| [[Gornji Zemon]]| [[Harije]]| [[Hrušica]]| [[Huje]]| [[Ilirska Bistrica]]| [[Jablanica]]| [[Janeževo Brdo]]| [[Jasen]]| [[Jelšane]]| [[Kilovče]]| [[Knežak]]| [[Koritnice]]| [[Koseze]]| [[Kuteževo]]| [[Mala Bukovica]]| [[Male Loče]]| [[Mereče]]| [[Nova vas pri Jelšanah]]| [[Novokračine]]| [[Ostrožno Brdo]]| [[Pavlica]]| [[Podbeže]]| [[Podgrad]]| [[Podgraje]]| [[Podstenje]]| [[Podstenjšek]]| [[Podtabor]]| [[Pregarje]]| [[Prelože]]| [[Prem]]| [[Račice]]| [[Ratečevo Brdo]]| [[Rečica]]| [[Rjavče]]| [[Sabonje]]| [[Smrje]]| [[Soze]]| [[Starod]]| [[Studena Gora]]| [[Sušak]]| [[Snežnik]]| [[Šembije]]| [[Tominje]]| [[Topolc]]| [[Trpčane]]| [[Velika Bukovica]]| [[Veliko Brdo]]| [[Vrbica]]| [[Vrbovo]]| [[Zabiče]]| [[Zajelšje]]| [[Zarečica]]| [[Zarečje]]}} === Upravna enota Izola === Upravna enota Izola ima sedež v Izoli, obsega pa ozemlje [[občina Izola|občine Izola]] v velikosti 28,39&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 15.900 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Izola, teh je skupno 9, so: {{hlist|indent=1|| [[Baredi]]| [[Cetore]]| [[Dobrava]]| '''[[Izola]]'''| [[Jagodje]]| [[Korte]]| [[Malija]]| [[Nožed]]| [[Šared]]}} === Upravna enota Jesenice === Upravna enota Jesenice ima sedež na Jesenicah, obsega pa ozemlje [[občina Jesenice|občin Jesenice]], [[občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ter [[občina Žirovnica|Žirovnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 375&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 32.000 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Kranjski Gori. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Jesenice, teh je skupno 33, so: {{hlist|indent=1| [[Belca]]| [[Blejska Dobrava]]| [[Breg]]| [[Breznica]]| [[Doslovče]]| [[Dovje]]| [[Gozd Martuljek]]| [[Hrušica]]| [[Javorniški Rovt]]| '''[[Jesenice]]'''| [[Kočna]]| [[Kranjska Gora]]| [[Koroška Bela]]| [[Lipce]]| [[Log]]| [[Mojstrana]]| [[Moste]]| [[Planina pod Golico]]| [[Plavški Rovt]]| [[Podkočna]]| [[Podkoren]]| [[Potoki]]| [[Prihodi]]| [[Rateče]]| [[Rodine]]| [[Selo pri Žirovnici]]| [[Smokuč]]| [[Srednji Vrh]]| [[Slovenski Javornik]]| [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]| [[Zabreznica]]| [[Zgornja Radovna]]| [[Žirovnica]] }} === Upravna enota Kamnik === Upravna enota Kamnik ima sedež v Kamniku, obsega pa ozemlje [[občina Kamnik|občin Kamnik]] in [[občina Komenda|Komenda]]. Zajema ozemlje v velikosti 289,6&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 35.751 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 116, so: {{hlist|indent=1| [[Bela]]| [[Bela Peč]]| [[Bistričica]]| [[Breg pri Komendi]]| [[Brezje nad Kamnikom]]| [[Briše]]| [[Buč]]| [[Cirkuše v Tuhinju]]| [[Češnjice v Tuhinju]]| [[Črna pri Kamniku]]| [[Črni Vrh v Tuhinju]]| [[Gabrovnica]]| [[Gmajnica]]| [[Godič]]| [[Golice]]| [[Gora pri Komendi]]| [[Gozd]]| [[Gradišče v Tuhinju]]| [[Hrib pri Kamniku]]| [[Hruševka]]| [[Jeranovo]]| [[Kališe]]| [[Kamnik]]| [[Kamniška Bistrica]]| [[Klanec]] | [[Klemenčevo]]| [[Komenda]]| [[Komendska Dobrava]] | [[Kostanj]]| [[Košiše]]| [[Kregarjevo]]| [[Krivčevo]]| [[Križ]]| [[Kršič]]| [[Laniše]]| [[Laseno]]| [[Laze v Tuhinju]]| [[Liplje]]| [[Loke v Tuhinju]]| [[Mali Hrib]]| [[Mali Rakitovec]]| [[Markovo]]| [[Mekinje]]| [[Mlaka]]| [[Moste]]| [[Motnik]]| [[Nasovče]]| [[Nevlje]]| [[Okrog pri Motniku]]| [[Okroglo]]| [[Oševek]]|[[Pirševo]]| [[Podboršt pri Komendi]]| [[Podbreg]]| [[Podgorje]]| [[Podhruška]]| [[Podjelše]]| [[Podlom]]| [[Podstudenec]]| [[Poljana]]| [[Poreber]]| [[Potok]]| [[Potok pri Komendi]]| [[Potok v Črni]]| [[Praproče v Tuhinju]]| [[Pšajnovica]]| [[Ravne pri Šmartnem]]| [[Rožično]]| [[Rudnik pri Radomljah]]| [[Sela pri Kamniku]]| [[Sidol]]| [[Smrečje v Črni]]| [[Snovik]]| [[Sovinja Peč]]| [[Spodnje Palovče]]| [[Spodnje Stranje]]| [[Srednja vas pri Kamniku]]| [[Stahovica]]| [[Stara sela]]| [[Stebljevek]]| [[Stolnik]]| [[Studenca]]| [[Suhadole]]| [[Soteska]]| [[Šmarca]]| [[Šmartno v Tuhinju]]| [[Špitalič]]| [[Trebelno pri Palovčah]]| [[Trobelno]]| [[Tučna]]| [[Tunjice]]| [[Tunjiška Mlaka]]| [[Vaseno]]| [[Velika Lašna]]| [[Veliki Hrib]]| [[Veliki Rakitovec]]| [[Vir pri Nevljah]]| [[Vodice nad Kamnikom]]| [[Volčji Potok]]| [[Vranja Peč]]| [[Vrhpolje pri Kamniku]]| [[Velika Planina]]| [[Zagorica nad Kamnikom]]| [[Zajasovnik]]| [[Zakal]]| [[Zavrh pri Črnivcu]]| [[Zduša]]| [[Zgornje Palovče]]| [[Zgornje Stranje]]| [[Zgornji Motnik]]| [[Zgornji Tuhinj]]| [[Znojile]]| [[Žaga]]| [[Žeje pri Komendi]]| [[Žubejevo]]| [[Županje Njive]] }} === Upravna enota Kočevje === Upravna enota Kočevje ima sedež v Kočevju, obsega pa ozemlje [[občina Kočevje|občin Kočevje]], [[občina Kostel|Kostel]] in [[občina Osilnica|Osilnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 648&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 17.500 prebivalcem. Upravna enota Kočevje ima tudi dva krajevna urada, enega v Kostelu in enega v Osilnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kočevje, teh je skupno 159, so: {{hlist|indent=1|| [[Ajbelj]]| [[Banja Loka]]| [[Belica]]| [[Bezgarji]]| [[Bezgovica]]| [[Borovec pri Kočevski Reki]]| [[Bosljiva Loka]]| [[Breg pri Kočevju]]| [[Brezovica pri Predgradu]]| [[Briga]]| [[Brsnik]]| [[Bukova Gora]]| [[Colnarji]]| [[Cvišlerji]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok pri Kočevju]]| [[Delač]]| [[Dol]]| [[Dolenja Žaga]]| [[Dolenji Potok]]| [[Dolga vas]]| [[Dolnja Briga]]| [[Dolnje Ložine]]| [[Dren]]| [[Drežnik]]| [[Fara, Kostel]]| [[Gladloka]]| [[Gorenja Žaga]]| [[Gorenje]]| [[Gorenji Potok]]| [[Gornja Briga]]| [[Gornje Ložine]]| [[Gotenc]]| [[Grgelj]]| [[Grintovec pri Osilnici]]| [[Grivac]]| [[Gotenica]]| [[Griček pri Željnah]]| [[Hreljin]]| [[Hrib pri Fari]]| [[Hrib pri Koprivniku]]| [[Jakšiči]]| [[Jelenja vas]]| [[Jesenov Vrt]]| [[Kačji Potok]]| [[Kaptol]]| [[Kleč]]| [[Klinja vas]]| [[Knežja Lipa]]| [[Koblarji]]| [[Kočarji]]| [[Koče]]| '''[[Kočevje]]'''| [[Kočevska Reka]]| [[Komolec]]| [[Konca vas]]| [[Koprivnik]]| [[Kostel]]| [[Kralji]]| [[Križmani]]| [[Krkovo nad Faro]]| [[Kuhlarji]]| [[Kuželič]]| [[Kuželj]]| [[Laze pri Kostelu]]| [[Laze pri Oneku]]| [[Laze pri Predgradu]]| [[Lipovec pri Kostelu]]| [[Livold]]| [[Ložec]]| [[Mačkovec]]| [[Mahovnik]]| [[Mala Gora]]| [[Malinišče]]| [[Mavrc]]| [[Mirtoviči]]| [[Mlaka pri Kočevju]]| [[Mlaka pri Kočevski Reki]]| [[Mokri Potok]]| [[Morava]]| [[Mozelj]]| [[Mrtvice]]| [[Muha vas]]| [[Nemška Loka]]| [[Nova sela]]| [[Nove Ložine]]| [[Novi Lazi]]| [[Ograja]]| [[Onek]]| [[Osilnica]]| [[Oskrt]]| [[Padovo pri Fari]]| [[Padovo pri Osilnici]]| [[Paka pri Predgradu]]| [[Papeži]]| [[Petrina]]| [[Pirče]]| [[Planina]]| [[Poden]]| [[Podlesje]]| [[Podstene]]| [[Podstene pri Kostelu]]| [[Podvrh]]| [[Polom]]| [[Potok]]| [[Predgrad]]| [[Preža]]| [[Primoži]]| [[Puc]]| [[Pugled pri Starem Logu]]| [[Podjetniško naselje Kočevje]]| [[Rajhenav]]| [[Rajndol]]| [[Rajšele]]| [[Rake]]| [[Ribjek]]| [[Rogati Hrib]]| [[Sadni Hrib]]| [[Sapnik]]| [[Seč]]| [[Sela]]| [[Selo pri Kostelu]]| [[Slavski Laz]]| [[Slovenska vas]]| [[Smuka]]| [[Spodnja Bilpa]]| [[Spodnji Čačič]]| [[Spodnji Log]]| [[Srednji Potok]]| [[Srobotnik ob Kolpi]]| [[Stara Cerkev]]| [[Stari Breg]]| [[Stari Log]]| [[Staro Brezje]]| [[Stelnik]]| [[Strojiči]]| [[Stružnica]]| [[Suhi Potok]]| [[Suhor]]| [[Svetli Potok]]| [[Šalka vas]]| [[Škrilj]]| [[Štajer]]| [[Štalcerji]]| [[Tišenpolj]]| [[Topla Reber]]| [[Trnovec]]| [[Vas]]| [[Vimolj]]| [[Vimolj pri Predgradu]]| [[Vrbovec]]| [[Vrh pri Fari]]| [[Vrt]]| [[Zajčje Polje]]| [[Zapuže pri Kostelu]]| [[Zdihovo]]| [[Zgornji Čačič]]| [[Željne]]| [[Žurge]] }} === Upravna enota Koper === Upravna enota Koper ima sedež v Kopru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Koper|mestne občine Koper]] in [[občina Ankaran|Ankaran]]. Zajema ozemlje v velikosti 311,2&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 54.280 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Koper, teh je skupno 106, so: {{hlist|indent=1| [[Abitanti]]| [[Ankaran]]| [[Babiči]]| [[Barizoni]]| [[Belvedur]]| [[Bertoki]]| [[Bezovica]]| [[Bonini]]| [[Boršt]]| [[Bošamarin]]| [[Bočaji]]| [[Brezovica pri Gradinu]]| [[Brežec pri Podgorju]]| [[Brič]]| [[Butari]]| [[Cepki]]| [[Cerej]]| [[Čentur]]| [[Čežarji]]| [[Črni Kal]]| [[Črnotiče]]| [[Dekani]]| [[Dilici]]| [[Dol pri Hrastovljah]]| [[Dvori]]| [[Fijeroga]]| [[Gabrovica pri Črnem Kalu]]| [[Gažon]]| [[Glem]]| [[Gradin]]| [[Gračišče]]| [[Grinjan]]| [[Grintovec]]| [[Galantiči]]| [[Hrastovlje]]| [[Hrvatini]]| [[Jelarji]]| [[Kampel]]| [[Karli]]| [[Kastelec]]| [[Kolomban]]| [[Koper]]| [[Koromači-Boškini]]| [[Kortine]]| [[Kozloviči]]| [[Koštabona]]| [[Krkavče]]| [[Krnica]]| [[Kubed]]| [[Labor]]| [[Loka]]| [[Lopar]]| [[Lukini]]| [[Manžan]]| [[Marezige]]| [[Maršiči]]| [[Montinjan]]| [[Movraž]]| [[Močunigi]]| [[Olika]]| [[Osp]]| [[Peraji]]| [[Pisari]]| [[Plavje]]| [[Pobegi]]| [[Podgorje]]| [[Podpeč]]| [[Poletiči]]| [[Pomjan]]| [[Popetre]]| [[Prade]]| [[Praproče]]| [[Predloka]]| [[Pregara]]| [[Premančan]]| [[Puče]]| [[Rakitovec]]| [[Rižana]]| [[Rožar]]| [[Sirči]]| [[Smokvica]]| [[Socerb]]| [[Sokoliči]]| [[Sočerga]]| [[Spodnje Škofije]]| [[Srgaši]]| [[Stepani]]| [[Sv. Anton]]| [[Šalara]]| [[Šeki]]| [[Škocjan]]| [[Šmarje]]| [[Tinjan]]| [[Topolovec]]| [[Trebeše]]| [[Triban]]| [[Trsek]]| [[Truške]]| [[Tuljaki]]| [[Vanganel]]| [[Zabavlje]]| [[Zanigrad]]| [[Zazid]]| [[Zgornje Škofije]]| [[Župančiči]]}} === Upravna enota Kranj === Upravna enota Kranj ima sedež v Ajdovščini, obsega pa ozemlje [[mestna občina Kranj|mestne občine Kranj]] in [[občina Cerklje na Gorenjskem|občin Cerklje na Gorenjskem]], [[občina Jezersko|Jezersko]], [[občina Naklo|Naklo]], [[občina Preddvor|Preddvor]] in [[občina Šenčur|Šenčur]]. Zajema ozemlje v velikosti 453&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 81.716 prebivalcem. Upravna enota Kranj ima tudi krajevne urade v Cerkljah na Gorenjskem, Jezerskem, Naklem, Preddvoru in Šenčurju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kranju, teh je skupno 120, so: {{hlist|indent=1| [[Adergas]]| [[Ambrož pod Krvavcem]]| [[Apno]]| [[Babni Vrt]]| [[Bašelj]]| [[Bistrica]]| [[Bobovek]]| [[Breg ob Kokri]]| [[Breg ob Savi]]| [[Britof]]| [[Cegelnica]]| [[Cerkljanska Dobrava]]| [[Cerklje na Gorenjskem]]| [[Čadovlje]]| [[Čepulje]]| [[Češnjevek]]| [[Dvorje]]| [[Glinje]]| [[Gobovce]]| [[Golnik]]| [[Goriče]]| [[Grad]]| [[Hotemaže]]| [[Hrastje]]| [[Hraše pri Preddvoru]]| [[Hrib]]| [[Ilovka]]| [[Jama]]| [[Jamnik]]| [[Javornik]]| [[Sveti Jošt nad Kranjem]]| [[Kokra]]| [[Kokrica]]| [[Kranj]]| [[Lahovče]]| [[Lavtarski Vrh]]| [[Sveti Lenart]]| [[Letenice]]| [[Luže]]| [[Mače]]| [[Malo Naklo]]| [[Mavčiče]]| [[Meja]]| [[Milje]]| [[Mlaka pri Kranju]]| [[Možjanca]]| [[Naklo]]| [[Nemilje]]| [[Njivica]]| [[Nova vas]]| [[Okroglo]]| [[Olševek]]| [[Orehovlje]]| [[Pangršica]]| [[Planica]]| [[Podblica]]| [[Podbrezje]]| [[Podreča]]| [[Polica]]| [[Potoče]]| [[Povlje]]| [[Poženik]]| [[Praprotna Polica]]| [[Praše]]| [[Prebačevo]]| [[Preddvor]]| [[Predoslje]]| [[Pšata]]| [[Pšenična Polica]]| [[Pševo]]| [[Rakovica]]| [[Ravne]]| [[Sidraž]]| [[Spodnja Bela]]| [[Spodnja Besnica]]| [[Spodnje Bitnje]]| [[Spodnje Duplje]]| [[Spodnje Jezersko]]| [[Spodnji Brnik]]| [[Srakovlje]]| [[Srednja Bela]]| [[Srednja vas - Goriče]]| [[Srednja vas pri Šenčurju]]| [[Srednje Bitnje]]| [[Stiška vas]]| [[Strahinj]]| [[Suha pri Predosljah]]| [[Šenčur]]| [[Šenturška gora]]| [[Šmartno]]| [[Štefanja Gora]]| [[Šutna]]| [[Tatinec]]| [[Tenetiše]]| [[Trata pri Velesovem]]| [[Trboje]]| [[Trstenik]]| [[Tupaliče]]| [[Vašca]]| [[Velesovo]]| [[Visoko]]| [[Viševca]]| [[Voglje]]| [[Voklo]]| [[Vopovlje]]| [[Vrhovje]]|[[Zabukovje]]| [[Zadraga]]| [[Zalog]]| [[Zalog pri Cerkljah]]| [[Zgornja Bela]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Zgornje Bitnje]]| [[Zgornje Duplje]]| [[Zgornje Jezersko]]| [[Zgornji Brnik]]| [[Žablje]]| [[Žabnica]]| [[Žeje]]| [[Žerjavka]]}} === Upravna enota Krško === Upravna enota Krško ima sedež v Krškem, obsega pa ozemlje [[mestna občina Krško|mestne občine Krško]] in [[občina Kostanjevica na Krki|občine Kostanjevica na Krki]]. Zajema ozemlje v velikosti 344,9&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 28.521 prebivalcem. Upravna enota Krško ima tudi krajevni urad v Kostanjevici na Krki. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Krško, teh je skupno 185, so: {{hlist|indent=1| [[Anovec]]| [[Anže]]| [[Apnenik pri Velikem Trnu]]| [[Ardro pod Velikim Trnom]]| [[Ardro pri Raki]]| [[Armeško]]| [[Avguštine]]| [[Brege]]| [[Brestanica]]| [[Brezje pri Dovškem]]| [[Brezje pri Raki]]| [[Brezje pri Senušah]]| [[Brezje v Podbočju]]| [[Brezovica v Podbočju]]| [[Brezovska Gora]]| [[Brlog]]| [[Brod v Podbočju]]| [[Bučerca]]| [[Celine]]| [[Cesta]]| [[Cirje]]| [[Črešnjevec pri Oštrcu]]| [[Črešnjice nad Pijavškim]]| [[Čretež pri Krškem]]| [[Črneča vas]]| [[Dalce]]| [[Dedni Vrh]]| [[Dobe]]| [[Dobrava ob Krki]]| [[Dobrava pod Rako]]| [[Dobrava pri Kostanjevici]]| [[Dobrova]]| [[Dol]]| [[Dolenja Lepa vas]]| [[Dolenja vas pri Krškem]]| [[Dolenja vas pri Raki]]| [[Dolga Raka]]| [[Dolnja Prekopa]]| [[Dolenji Leskovec]]| [[Dolšce]]| [[Dovško]]| [[Drenovec pri Leskovcu]]| [[Drnovo]]| [[Dunaj]]| [[Frluga]]| [[Globočice pri Kostanjevici]]| [[Gmajna]]| [[Golek]]| [[Goli Vrh]]| [[Gora]]| [[Gorenja Lepa vas]]| [[Gorenja vas pri Leskovcu]]| [[Gorenje Dole]]| [[Gornje Pijavško]]| [[Gorenji Leskovec]]| [[Gorica]]| [[Gorica pri Raztezu]]| [[Gornja Prekopa]]| [[Gradec]]| [[Gradnje]]| [[Gradišče pri Raki]]| [[Grič]]| [[Gržeča vas]]| [[Gunte]]| [[Hrastek]]| [[Ivandol]]| [[Ivanjše]]| [[Jablance]]| [[Jelenik]]| [[Jelše]]| [[Jelševec]]| [[Kalce]]| [[Kalce - Naklo]]| [[Kališovec]]| [[Karlče]]| [[Kobile]]| [[Kočarija]]| [[Kočno]]| [[Koprivnica]]| [[Koprivnik]]| [[Koritnica]]| [[Kostanjek]]| [[Kostanjevica na Krki]]| [[Kremen]]| [[Krško]]| [[Križišče]]| [[Leskovec pri Krškem]]| [[Libelj]]| [[Libna]]| [[Loke]]| [[Lokve]]| [[Lomno]]| [[Male Vodenice]]| [[Malence]]| [[Mali Kamen]]| [[Mali Koren]]| [[Mali Podlog]]| [[Mali Trn]]| [[Malo Mraševo]]| [[Mikote]]| [[Mladje]]| [[Mrčna sela]]| [[Mrtvice]]| [[Nemška Gora]]| [[Nemška vas]]| [[Nova Gora]]| [[Orehovec]]| [[Osredek pri Trški Gori]]| [[Oštrc]]| [[Pesje]]| [[Pijana Gora]]| [[Planina pri Raki]]| [[Planina v Podbočju]]| [[Pleterje]]| [[Podbočje]]| [[Podlipa]]| [[Podstrm]]| [[Podulce]]| [[Površje]]| [[Premagovce]]| [[Presladol]]| [[Pristava ob Krki]]| [[Pristava pod Rako]]| [[Pristava pri Leskovcu]]| [[Prušnja vas]]| [[Raka]]| [[Ravne pri Zdolah]]| [[Ravni]]| [[Ravno]]| [[Raztez]]| [[Reštanj]]| [[Rožno]]| [[Ržišče]]| [[Sajevce]]| [[Sela pri Raki]]| [[Selce pri Leskovcu]]| [[Selo]]| [[Senovo]]| [[Senožete]]| [[Senuše]]| [[Slinovce]]| [[Slivje]]| [[Smečice]]| [[Smednik]]| [[Spodnja Libna]]| [[Spodnje Dule]]| [[Spodnje Pijavško]]| [[Spodnji Stari Grad]]| [[Srednje Arto]]| [[Srednje Pijavško]]| [[Sremič]]| [[Stari Grad]]| [[Stari Grad v Podbočju]]| [[Stolovnik]]| [[Stranje]]| [[Straža pri Krškem]]| [[Straža pri Raki]]| [[Strmo Rebro]]| [[Šedem]]| [[Šutna]]| [[Trška Gora]]| [[Velika vas pri Krškem]]| [[Velike Vodenice]]| [[Veliki Dol]]| [[Veliki Kamen]]| [[Veliki Koren]]| [[Veliki Podlog]]| [[Veliki Trn]]| [[Veliko Mraševo]]| [[Veniše]]| [[Videm]]| [[Vihre]]| [[Volovnik]]| [[Vrbina]]| [[Vrbje]]| [[Vrh pri Površju]]| [[Vrhulje]]| [[Vrtača]]| [[Zaboršt]]| [[Zabukovje pri Raki]]| [[Zaloke]]| [[Zdole]]| [[Žabjek v Podbočju]]| [[Žadovinek]]| [[Ženje]] }} === Upravna enota Laško === Upravna enota Laško ima sedež v Laškem, obsega pa ozemlje [[občina Laško|občin Laško]] in [[občina Radeče|Radeč]]. Zajema ozemlje v velikosti 249&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 17.564 prebivalcem. Upravna enota Laško ima tudi krajevni urad v Radečah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Laško, teh je skupno 108, so: {{hlist|indent=1| [[Belovo]]| [[Blatni Vrh]]| [[Šentrupert]]| [[Brezno]]| [[Brodnice]]| [[Brstnik]]| [[Brstovnica]]| [[Brunk]]| [[Brunška Gora]]| [[Bukovca]]| [[Curnovec]]| [[Čimerno]]| [[Debro]]| [[Doblatina]]| [[Dobrava]]| [[Dol pri Laškem]]| [[Gabrno]]| [[Globoko]]| [[Goreljce]]| [[Govce]]| [[Gozdec]]| [[Gračnica]]| [[Harje]]| [[Hotemež]]| [[Huda jama]]| [[Jagnjenica]]| [[Jagoče]]| [[Jelovo]]| [[Jurklošter]]| [[Kladje]]| [[Klenovo]]| [[Konc]]| [[Kuretno]]| [[Lahomno]]| [[Lahomšek]]| [[Lahov Graben]]| [[Laška vas]]| [[Laško]]| [[Laziše]]| [[Lipni Dol]]| [[Log pri Vrhovem]]| [[Lokavec]]| [[Loška Gora]]| [[Lože]]| [[Leskovca]]| [[Mačkovec]]| [[Mala Breza]]| [[Male Grahovše]]| [[Marija Gradec]]| [[Marijina vas]]| [[Močilno]]| [[Modrič]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Njivice]]| [[Obrežje pri Zidanem Mostu]]| [[Ojstro]]| [[Olešče]]| [[Obrežje]]| [[Padež]]| [[Paneče]]| [[Plazovje]]| [[Počakovo]]| [[Polana]]| [[Povčeno]]| [[Požnica]]| [[Prapretno]]| [[Radeče]]| [[Radoblje]]| [[Reka]]| [[Rifengozd]]| [[Rimske Toplice]]| [[Rudna vas]]| [[Sedraž]]| [[Selo nad Laškim]]| [[Senožete]]| [[Sevce]]| [[Slivno]]| [[Stari Dvor]]| [[Stopce]]| [[Strensko]]| [[Strmca]]| [[Suhadol]]| [[Svibno]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Širje]]| [[Škofce]]| [[Šmihel]]| [[Šmohor]]| [[Tevče]]| [[Tovsto]]|[[Trnov Hrib]]| [[Trnovo]]| [[Trobni Dol]]| [[Trojno]]| [[Udmat]]| [[Velike Gorelce]]| [[Velike Grahovše]]| [[Veliko Širje]]| [[Vodiško]]| [[Vrh nad Laškim]]| [[Vrhovo]]| [[Zabrež]]| [[Zagrad]]| [[Zidani most]]| [[Zgornja Rečica]]| [[Zavrate]]| [[Žebnik]]| [[Žigon]]}} === Upravna enota Lenart === Upravna enota Lenart ima sedež v Lenartu v Slovenskih Goricah, obsega pa ozemlje [[občina Lenart|občin Lenart]], [[občina Benedikt|Benedikt]], [[občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]], [[občina Sveta Ana|Svete Ane]], [[občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Svete Trojice v Slovenskih Goricah]] ter [[občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]. Zajema ozemlje v velikosti 205&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 20.062 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 80, so: {{hlist|indent=1| [[Andrenci]]| [[Benedikt v Slovenskih goricah]]| [[Brengova]]| [[Cenkova]]| [[Cerkvenjak]]| [[Cogetinci]]| [[Čagona]]| [[Črmljenšak]]| [[Dolge Njive]]| [[Dražen Vrh]]| [[Drvanja]]| [[Froleh]]| [[Gočova]]| [[Grabonoški Vrh]]| [[Gradenšak]]| [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]| [[Hrastovec v Slovenskih goricah]]| [[Ihova]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Jurovski Dol]]| [[Kadrenci]]| [[Komarnica]]| [[Kremberk]]| [[Krivi Vrh]]| [[Ledinek]]| [[Lenart v Slovenskih Goricah]]| [[Ločki Vrh]]| [[Lokavec]]| [[Lormanje]]| [[Malna]]| [[Močna]]| [[Nadbišec]]| [[Negovski Vrh]]| [[Obrat]]| [[Osek]]| [[Peščeni Vrh]]| [[Radehova]]| [[Rogoznica]]| [[Rožengrunt]]| [[Selce]]| [[Smolinci]]| [[Spodnja Bačkova]]| [[Spodnja Ročica]]| [[Spodnja Senarska]]| [[Spodnja Voličina]]| [[Spodnje Partinje]]| [[Spodnje Verjane]]| [[Spodnji Gasteraj]]| [[Spodnji Porčič]]| [[Spodnji Žerjavci]]| [[Srednji Gasteraj]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Straže]]| [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]| [[Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]]| [[Šetarova]]| [[Štajngrova]]| [[Trotkova]]| [[Trstenik]]| [[Vanetina]]| [[Varda]]| [[Vinička vas]]| [[Zamarkova]]| [[Zavrh]]| [[Zgornja Bačkova]]| [[Zgornja Ročica]]| [[Zgornja Senarska]]| [[Zgornja Ščavnica]]| [[Zgornja Voličina]]| [[Zgornje Partinje]]| [[Zgornje Verjane]]| [[Zgornji Gasteraj]]| [[Zgornji Porčič]]| [[Zgornji Žerjavci]]| [[Ženjak]]| [[Žice]]| [[Žitence]]| [[Župetinci]]}} === Upravna enota Lendava === Upravna enota Lendava ima sedež v Lendavi, obsega pa ozemlje [[občina Lendava|občin Lendava]], [[občina Črenšovci|Črenšovci]], [[občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[občina Kobilje|Kobilje]], [[občina Odranci|Odranci]], [[občina Turnišče|Turnišče]] ter [[občina Velika Polana|Velika Polana]]. Zajema ozemlje v velikosti 256&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 22.161 prebivalcem. Upravna enota Lendava ima tudi krajevne urade v Črenšovcih, Dobrovniku, Turnišču ter Veliki Polani. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 40, so: {{hlist|indent=1| [[Banuta]]| [[Benica]]| [[Brezovec]]| [[Brezovica]]| [[Čentiba]]| [[Črenšovci]]| [[Dobrovnik]]| [[Dolga vas]]| [[Dolgovaške Gorice]]| [[Dolina pri Lendavi]]| [[Dolnja Bistrica]]| [[Dolnji Lakoš]]| [[Gaberje]]| [[Genterovci]]| [[Gomilica]]| [[Gornja Bistrica]]| [[Gornji Lakoš]]| [[Hotiza]]| [[Kamovci]]| [[Kapca]]| [[Kobilje]]| [[Kot]]| '''[[Lendava]]'''| [[Lendavske Gorice]]| [[Mala Polana]]| [[Mostje]] |[[Nedelica]]| [[Odranci]]| [[Petišovci]]| [[Pince]]| [[Pince - Marof]]| [[Radmožanci]]| [[Renkovci]]| [[Srednja Bistrica]]| [[Strehovci]]| [[Trimlini]]| [[Trnje]]| [[Turnišče]]| [[Velika Polana]]| [[Žitkovci]]| [[Žižki]]}} === Upravna enota Litija === Upravna enota Litija ima sedež v Litiji, obsega pa ozemlje [[občina Litija|občin Litija]], [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]]. Zajema ozemlje v velikosti 321,97&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 21.114 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Litija, teh je skupno 167, so: {{hlist|indent=1| [[Bitiče]]| [[Boltija]]| [[Borovak pri Polšniku]]| [[Breg pri Litiji]]| [[Brezje pri Kumpolju]]| [[Brezovo]]| [[Brglez]]| [[Bukovica pri Litiji]]| [[Bogenšperk]]| [[Berinjek]]| [[Bistrica]]| [[Cerovica]]| [[Cirkuše]]| [[Čateška Gora]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok]]| [[Dobovica]]| [[Dole pri Litiji]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolnji Vrh]]| [[Dragovšek]]| [[Dobje]]| [[Gabrovka]]| [[Gabrska Gora]]| [[Gobnik]]| [[Golišče]]| [[Gorenje Jelenje]]| [[Gornje Ravne]]| [[Gornji Vrh]]| [[Gozd - Reka]]| [[Gradišče ]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče pri Litiji]]| [[Gradiške Laze]]| [[Hohovica]]| [[Hude Ravne]]| [[Jablaniške Laze]]| [[Jablaniški Potok]]| [[Jastrebnik]]| [[Javorje]]| [[Javorje pri Gabrovki]]| [[Jelša]]| [[Jesenje]]| [[Jevnica]]| [[Ježce]]| [[Ježevec]]| [[Ježni Vrh]]| [[Jelenska Reber]]| [[Kal pri Dolah]]| [[Kamni Vrh]]| [[Kamni Vrh pri Primskovem]]| [[Kandrše]]| [[Klanec pri Gabrovki]]| [[Klenik]]| [[Konj]]| [[Konjšica]]| [[Koške Poljane]]| [[Kresnice]]| [[Kresniške Poljane]]| [[Kresniški Vrh]]| [[Kržišče pri Čatežu]]| [[Kumpolje]]| [[Laze pri Gobniku]]| [[Laze pri Vačah]]| [[Leskovica pri Šmartnem]]| [[Leše]]| [[Liberga]]| [[Litija]]| [[Ljubež v Lazih]]| [[Lukovec]]| [[Lupinica]]| [[Mala Goba]]| [[Mala Kostrevnica]]| [[Mala sela, Litija|Mala sela]]| [[Mala Štanga]]| [[Mamolj]]| [[Mihelca]]| [[Mišji Dol]]| [[Moravče pri Gabrovki]]| [[Moravška Gora]]| [[Mulhe]]| [[Magolnik]]| [[Nova Gora]]| [[Obla Gorica]]| [[Okrog]]| [[Pečice]]| [[Podbukovje pri Vačah]]| [[Podpeč pod Skalo]]| [[Podroje]]| [[Podšentjur]]| [[Poljane pri Primskovem]]| [[Polšnik]]| [[Ponoviče]]| [[Potok pri Vačah]]| [[Prelesje]]| [[Preska nad Kostrevnico]]| [[Prevale]]| [[Preveg]]| [[Preženjske Njive]]| [[Primskovo]]| [[Pusti Javor]]| [[Pogonik]]| [[Račica]]| [[Radanja vas]]| [[Radgonica]]| [[Ravne]]| [[Razbore]]| [[Renke]]| [[Ribče]]| [[Riharjevec]]| [[Ržišče]]| [[Sava]]| [[Sela pri Sobračah]]| [[Selce]]| [[Selšek]]| [[Sevno]]| [[Slavina]]| [[Slivna]] | [[Sobrače]]| [[Spodnja Jablanica]]| [[Spodnje Jelenje]]| [[Spodnji Hotič]]| [[Spodnji Log]]| [[Stara Gora pri Velikem Gabru]]| [[Stranski Vrh]]| [[Strmec]]| [[Suhadole]]| [[Sopota, Litija|Sopota]]| [[Ščit]]| [[Širmanski Hrib]]| [[Široka Set]]| [[Šmartno pri Litiji]]| [[Štangarske Poljane]]| [[Šumnik]]| [[Tenetiše]]| [[Tepe]]| [[Tihaboj]]| [[Tlaka]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Vače]]| [[Velika Goba]]| [[Velika Kostrevnica]]| [[Velika Preska]]| [[Velika Štanga]]| [[Veliki Vrh pri Litiji]]| [[Vernek]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vintarjevec]]| [[Višnji Grm]]| [[Vodice pri Gabrovki]]| [[Volčja Jama]]| [[Vovše]]| [[Vrata]]| [[Vrh pri Sobračah]]| [[Zagozd]]| [[Zagrič]]| [[Zapodje]]| [[Zavrh]]|[[Zavrstnik]]| [[Zglavnica]]| [[Zgornja Jablanica]]| [[Zgornji Hotič]]| [[Zgornja Jevnica]]| [[Zagorica]]| [[Zgornji Log]]}} === Upravna enota Ljubljana === Upravna enota Ljubljana ima sedež v Ljubljani, obsega pa ozemlje [[mestna občina Ljubljana|mestne občine Ljubljana]] in [[občina Brezovica|občin Brezovica]], [[občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]], [[občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[občina Horjul|Horjul]], [[občina Ig|Ig]], [[občina Medvode|Medvode]], [[občina Škofljica|Škofljica]], [[občina Velike Lašče|Velike Lašče]] in [[občina Vodice|Vodice]]. Zajema ozemlje v velikosti 903,8&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 366.823 prebivalcem. Upravna enota Ljubljana ima tudi krajevne urade v Dobrovi, Igu, Medvodah, Notranjih Goricah, Škofljici, Velikih Laščah ter Dolu pri Ljubljan. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljubljana, teh je skupno 293, so: {{hlist|indent=1| [[Beričevo]]| [[Brinje]]| [[Dol pri Ljubljani]]| [[Kleče pri Dolu]]| [[Podgora pri Dolskem]]| [[Videm]]| [[Zaboršt pri Dolu]]| [[Zajelše]]| [[Besnica]]| [[Brezje pri Lipoglavu]]| [[Češnjica]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolsko]]| [[Gabrje pri Jančah]]| [[Janče]]| [[Javor]]| [[Kamnica]]| [[Klopce]]| [[Križevska vas]]| [[Laze pri Dolskem]]| [[Ljubljana]]| [[Mali Lipoglav]]| [[Mali Vrh pri Prežganju]]| [[Malo Trebeljevo]]| [[Osredke]]| [[Pance]]| [[Petelinje]]| [[Podgrad]]| [[Podlipoglav]]| [[Podmolnik]]| [[Prežganje]]| [[Ravno Brdo]]| [[Repče]]| [[Sadinja vas]]| [[Selo pri Pancah]]| [[Senožeti]]| [[Šentpavel]]| [[Tuji Grm]]| [[Veliki Lipoglav]]| [[Veliko Trebeljevo]]| [[Vinje]]| [[Vnajnarje]]| [[Volavlje]]| [[Vrh pri Dolskem]]| [[Zagorica pri Dolskem]]| [[Zagradišče]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Brezovica pri Medvodah]]| [[Bukovica pri Vodicah]]| [[Dobruša]]| [[Dol]]| [[Dornice]]| [[Dragočajna]]|[[Dvor]]| [[Golo Brdo]]| [[Goričane]]| [[Hraše]]| [[Koseze]]| [[Ladja]]| [[Medno]]| [[Medvode]]| [[Moše]]| [[Polje pri Vodicah]]| [[Povodje]]| [[Rakovnik]]| [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]]| [[Repnje]]| [[Selo pri Vodicah]]| [[Seničica]]| [[Skaručna]]| [[Smlednik]]| [[Sora]]| [[Spodnja Senica]]| [[Spodnje Gameljne]]| [[Spodnje Pirniče]]| [[Srednje Gameljne]]| [[Stanežiče]]| [[Studenčice]]| [[Šinkov Turn]]| [[Tehovec]]| [[Topol pri Medvodah]]| [[Torovo]] | [[Toško čelo]]| [[Trnovec]]| [[Utik]]| [[Valburga]]| [[Vaše]]| [[Verje]]| [[Vesca]]| [[Vikrče]]| [[Vodice]]| [[Vojsko, Vodice|Vojsko]]| [[Zapoge]]| [[Zavrh pod Šmarno goro]]| [[Zbilje]]| [[Zgornja Senica]]| [[Zgornje Gameljne]]| [[Zgornje Pirniče]]| [[Žlebe]]| [[Osolnik]]| [[Adamovo]]| [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]]| [[Bane]]| [[Bavdek]]| [[Belica]]| [[Belo]]| [[Borovec pri Karlovici]]| [[Boštetje]]| [[Brankovo]]| [[Brest, Ig|Brest]]| [[Brezje pri Dobrovi]]| [[Brezovica pri Ljubljani]]| [[Briše pri Polhovem Gradcu]]| [[Brlog]]| [[Bukovec]]| [[Butajnova]]| [[Centa]]| [[Četež pri Turjaku]]| [[Črna vas]]| [[Črni Vrh]]| [[Dednik]]| [[Dobravica]]| [[Dobrova]]| [[Dole pri Škofljici]]| [[Dolenja Brezovica]]| [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Dolenje Kališče]]| [[Dolnje Retje]]| [[Dolščaki]]| [[Draževnik]]| [[Drenik]]| [[Dvor pri Polhovem Gradcu]]| [[Dvorska vas]]| [[Gabrje]]| [[Glinek]]| [[Golo]]| [[Gorenja Brezovica]]| [[Gorenje Blato]]| [[Gorenje Kališče]]| [[Goričica pod Krimom]]| [[Gornje Retje]]| [[Gornji Ig]]| [[Gradež]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče nad Pijavo Gorico]]| [[Grm]]| [[Gumnišče]]| [[Hlebče]]| [[Horjul]]| [[Hrastenice]]| [[Hrustovo]]| [[Hruševo]]| [[Ig]]| [[Iška]]| [[Iška Loka]]| [[Iška vas]]| [[Jakičevo]]| [[Javorje]]| [[Jezero]]| [[Kamnik pod Krimom]]| [[Kaplanovo]]| [[Karlovica]]| [[Klada]]| [[Knej]]| [[Komanija]]| [[Koreno nad Horjulom]]| [[Kot]]| [[Kot pri Veliki Slevici]]| [[Kremenica]]| [[Krkovo pri Karlovici]]| [[Krvava Peč]]| [[Kukmaka]]| [[Lanišče]]| [[Laporje]]| [[Lavrica]]| [[Laze]]| [[Lesno Brdo]]| [[Lipe]]| [[Ljubgojna]]| [[Log pri Polhovem Gradcu]]| [[Logarji]]| [[Lužarji]]| [[Mački]]| [[Mala Slevica]]| [[Male Lašče]]| [[Mali Ločnik]]| [[Mali Osolnik]]| [[Marinčki]]| [[Matena]]| [[Medvedjek]]| [[Mohorje]]| [[Naredi]]| [[Notranje Gorice]]| [[Opalkovo]]| [[Orle]]| [[Osredek]]| [[Osredek pri Dobrovi]]| [[Pečki]]| [[Pijava Gorica]]| [[Planina nad Horjulom]]| [[Planinca]]| [[Pleše]]| [[Plešivica]]| [[Plosovo]]| [[Podhojni Hrib]]| [[Podkogelj]]| [[Podkraj]]| [[Podlog]]| [[Podolnica]]| [[Podpeč]]| [[Podreber]]| [[Podsmreka]]| [[Podsmreka pri Velikih Laščah]]| [[Podstrmec]]| [[Podulaka]]| [[Podžaga]]| [[Polhov Gradec]]| [[Polzelo]]| [[Poznikovo]]| [[Praproče]]| [[Prazniki]]| [[Preserje]]| [[Prevalje pod Krimom]]| [[Prhajevo]]| [[Prilesje]]| [[Pristava pri Polh. Gradcu]]| [[Purkače]]| [[Pušče]]| [[Podplešivica]]| [[Rakitna]]| [[Rašica, Ljubljana|Rašica]]| [[Razori]]| [[Reber pri Škofljici]]| [[Rob]]| [[Rogatec nad Želimljami]]| [[Rovt]]| [[Rupe]]| [[Samotorica]]| [[Sarsko]]| [[Sekirišče]]| [[Selnik]]| [[Selo nad Polhovim Gradcem]]| [[Selo pri Robu]]| [[Setnica]]| [[Setnik]]| [[Sloka Gora]]| [[Smolnik]]| [[Smrjene]]| [[Srednja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Srednji vrh]]| [[Srnjak]]| [[Srobotnik pri Velikih Laščah]]| [[Staje]]| [[Stope]]| [[Strahomer]]| [[Stranska vas]]| [[Strletje]]| [[Strmec]]| [[Ščurki]]| [[Šentjošt nad Horjulom]]| [[Škamevec]]| [[Škofljica]]| [[Škrilje]]| [[Škrlovica]]| [[Šujica]]| [[Tomažini]]| [[Tomišelj]]| [[Turjak]]| [[Ulaka]]| [[Uzmani]]| [[Velika Slevica]]| [[Velike Lašče]]| [[Veliki Ločnik]]| [[Veliki Osolnik]]| [[Visoko]]| [[Vnanje Gorice]]| [[Vrbljene]]| [[Vrh nad Želimljami]]| [[Vrzdenec]]| [[Vrh, Velike Lašče|Vrh]]| [[Zaklanec]]| [[Zalog pri Škofljici]]| [[Zapotok]]| [[Zgonče]]| [[Žaga]]| [[Žažar]]| [[Želimlje]]| [[Žabnica]]}} === Upravna enota Ljutomer === Upravna enota Ljutomer ima sedež v Ljutomerju, obsega pa ozemlje [[občina Ljutomer|občin Ljutomer]], [[občina Križevci|Križevci]], [[občina Razkrižje|Razkrižje]] in [[občina Veržej|Veržej]]. Zajema ozemlje v velikosti 175&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 17.968 prebivalcem. Upravna enota Ljutomer ima tudi krajevna urada v Križevcih pri Ljutomerju in v Razkrižju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljutomer, teh je skupno 69, so: {{hlist|indent=1| [[Babinci]]| [[Banovci]]| [[Berkovci]]| [[Berkovski Prelogi]]| [[Bodislavci]]| [[Boreci]]| [[Branoslavci]]| [[Bučečovci]]| [[Bučkovci]]| [[Bunčani]]| [[Cezanjevci]]| [[Cuber]]| [[Cven]]| [[Desnjak]]| [[Dobrava]]| [[Drakovci]]| [[Gajševci]]| [[Gibina]]| [[Globoka]]| [[Godemarci]]| [[Grabe pri Ljutomeru]]| [[Gresovščak]]| [[Grlava]]| [[Iljaševci]]| [[Ilovci]]| [[Jeruzalem]]| [[Ključarovci pri Ljutomeru]]| [[Kokoriči]]| [[Kopriva]]| [[Krapje]]| [[Krištanci]]| [[Križevci pri Ljutomeru]]| [[Kuršinci]]| '''[[Ljutomer]]'''| [[Logarovci]]| [[Lukavci]]| [[Mekotnjak]]| [[Moravci v Slovenskih goricah]]| [[Mota]]| [[Mala Nedelja]]| [[Noršinci pri Ljutomeru]]| [[Nunska Graba]]| [[Plešivica]]| [[Podgradje]]| [[Precetinci]]| [[Presika]]| [[Pristava]]| [[Radomerje]]| [[Radomerščak]]| [[Radoslavci]]| [[Razkrižje]]| [[Rinčetova Graba]]| [[Sitarovci]]| [[Slamnjak]]| [[Spodnji Kamenščak]]| [[Stara Cesta]]| [[Stara Nova vas]]| [[Stročja vas]]| [[Šafarsko]]| [[Šalinci]]| [[Šprinc]]| [[Veržej]]| [[Veščica]]| [[Vidanovci]]| [[Vogričevci]]| [[Vučja vas]]| [[Zasadi]]| [[Zgornji Kamenščak]]| [[Železne Dveri]]}} === Upravna enota Logatec === Upravna enota Logatec ima sedež v Logatcu, obsega pa ozemlje [[občina Logatec|občine Logatec]] v velikosti 173&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 13.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Logatec, teh je skupno 19, so: {{hlist|indent=1| [[Grčarevec]]| [[Hleviše]]| [[Hlevni Vrh]]| [[Hotedršica]]| [[Jakovica]]| [[Kalce]]| [[Lavrovec]] [[Laze]]| '''[[Logatec]]'''| [[Medvedje Brdo]]| [[Novi Svet]]| [[Petkovec]]| [[Praprotno Brdo]]| [[Ravnik pri Hotedršici]]| [[Rovtarske Žibrše]]| [[Rovte]]| [[Vrh Svetih Treh Kraljev]]| [[Zaplana]]| [[Žibrše]]}} === Upravna enota Maribor === Upravna enota Maribor ima sedež v Mariboru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Maribor|mestne občine Maribor]], [[občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]], [[občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]], [[občina Rače - Fram|Rače - Fram]], [[občina Starše|Starše]], [[občina Duplek|Duplek]] in [[občina Pesnica|občine Pesnice]]. Zajema ozemlje v velikosti 356&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 149.037 prebivalcem. Upravna enota Maribor ima krajevne urad v Dupleku, Hočah, Miklavžu na Dravskem polju in v Račah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Maribor, teh je skupno 87, so: {{hlist|indent=1|| [[Bohova]]| [[Bresternica]]| [[Brezula]] | [[Brunšvik]]| [[Celestrina]]| [[Ciglence]]| [[Čreta, Hoče - Slivnica|Čreta]]| [[Dobrovce]]| [[Dogoše]]| [[Dragučova]]| [[Dravski Dvor]]| [[Dvorjane]]| [[Fram]]| [[Gaj nad Mariborom]]| [[Grušova]]| [[Hočko Pohorje]]| [[Hotinja vas]] | [[Hrastje]]| [[Hrenca]]| [[Jablance]]| [[Jelovec]]| [[Ješenca]]| [[Kamnica]]| [[Kopivnik]]| [[Košaki]]| [[Laznica]]| [[Limbuš]]| [[Loka]]| [[Loka pri Framu]]| [[Ložane]]| [[Malečnik]]| [[Maribor]]| [[Marjeta na Dravskem polju]]| [[Meljski hrib]]| [[Metava]]| [[Miklavž na Dravskem polju]]| [[Morje]]| [[Nebova]]| [[Orehova vas]]| [[Pekel]]| [[Pekre]]| [[Pernica]]| [[Pivola]]| [[Planica]]| [[Počehova]]| [[Podova]]| [[Polana]]| [[Požeg]]| [[Prepolje]]| [[Rače]]| [[Radizel]]| [[Ranče]]| [[Razvanje]]| [[Ribniško selo]]| [[Rogoza]]| [[Rošnja]]| [[Rošpoh–del]]| [[Ruperče]]| [[Skoke]]| [[Slivnica pri Mariboru]]| [[Slivniško Pohorje]]| [[Spodnja Gorica]]| [[Spodnja Korena]]| [[Spodnje Hoče]]| [[Spodnji Duplek]]| [[Srednje]]| [[Starše]]| [[Šober]]| [[Trčova]]| [[Trniče]]| [[Vinarje]]| [[Vodole]]| [[Vosek]]| [[Vrhov dol]]| [[Vukovje]]| [[Vurberk]]| [[Za Kalvarijo]] | [[Zgornja Gorica]]| [[Zgornja Korena]]| [[Zgornje Hoče]]| [[Zgornji Duplek]]| [[Zgornji Slemen–del]]| [[Zimica]]| [[Zlatoličje]]| [[Zrkovci]]| [[Žikarce]]}} === Upravna enota Metlika === Upravna enota Metlika ima sedež v Metliki, obsega pa ozemlje [[občina Metlika|občine Metlika]]. Zajema ozemlje v velikosti 109&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 8.394 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Metlika, teh je skupno 59, so: {{hlist|indent=1|| [[Bereča vas]]| [[Boginja vas]]| [[Bojanja vas]]| [[Boldraž]]| [[Boršt]]| [[Božakovo]]| [[Božič Vrh]]| [[Brezovica pri Metliki]]| [[Bušinja vas]]| [[Čurile]]| [[Dole]]| [[Dolnja Lokvica]]| [[Dolnje Dobravice]]| [[Dolnji Suhor pri Metliki]]| [[Drage]]| [[Dragomlja vas]]| [[Drašiči]]| [[Geršiči]]| [[Gornja Lokvica]]| [[Gornje Dobravice]]| [[Gornji Suhor pri Metliki]]| [[Grabrovec]]| [[Gradac]]| [[Grm pri Podzemju]]| [[Hrast pri Jugorju]]| [[Jugorje pri Metliki]]| [[Kamenica]]| [[Kapljišče]]| [[Klošter]]| [[Krasinec]]| [[Krašnji Vrh]]| [[Krivoglavice]]| [[Križevska vas]]| [[Krmačina]]| [[Mačkovec pri Suhorju]]| [[Malo Lešče]]| '''[[Metlika]]'''| [[Mlake]]| [[Okljuka]]| [[Otok]]| [[Podzemelj]]| [[Prilozje]]| [[Primostek]]| [[Radoši]]| [[Radovica]]| [[Radoviči]]| [[Rakovec]]| [[Ravnace]]| [[Rosalnice]]| [[Sela pri Jugorju]]| [[Slamna vas]]| [[Svržaki]]| [[Škemljevec]]| [[Škrilje]]| [[Trnovec]]| [[Vidošiči]]| [[Zemelj]]| [[Želebej]]| [[Železniki, Metlika|Železniki]]}} === Upravna enota Mozirje === Upravna enota Mozirje ima sedež v Mozirju, obsega pa ozemlje [[občina Gornji Grad|občin Gornji Grad]], [[občina Ljubno|Ljubno]], [[občina Luče|Luče]], [[občina Mozirje|Mozirje]], [[občina Nazarje|Nazarje]], [[občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] in [[občina Solčava|Solčava]]. Zajema ozemlje v velikosti 508&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 16.434 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Mozirje, teh je skupno 61, so: {{hlist|indent=1| [[Bočna]]| [[Brezje, Mozirje|Brezje]]| [[Brdo]]| [[Čreta pri Kokarjah]]| [[Dobletina]]| [[Dobrovlje pri Mozirju]]| [[Dol]]| [[Dol–Suha]]| [[Florjan pri Gornjem Gradu]]| [[Gornji Grad]]| [[Grušovlje]]| [[Homec]]| [[Juvanje]]| [[Kokarje]]| [[Konjski Vrh]]| [[Krnica]]| [[Lačja vas]]| [[Lenart pri Gornjem gradu]]| [[Lepa Njiva]]| [[Ljubija]]| [[Ljubno ob Savinji]]| [[Logarska Dolina]]| [[Loke pri Mozirju]]| [[Luče]]| [[Meliše]]| '''[[Mozirje]]'''| [[Nazarje]]| [[Nizka]]| [[Okonina]]| [[Planina]]| [[Podolševa]]| [[Podveža]]| [[Podvolovljek]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Prihova]]| [[Primož pri Ljubnem]]| [[Pusto Polje]] | [[Radegunda]]| [[Radmirje]]| [[Raduha]]| [[Rečica ob Savinji]]| [[Robanov kot]]| [[Rovt pod Menino]]| [[Savina]]| [[Solčava]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Spodnje Kraše]]| [[Spodnje Pobrežje]] | [[Strmec]]| [[Šentjanž]]| [[Šmartno ob Dreti]]| [[Šmihel nad Mozirjem]]| [[Šmiklavž, Gornji Grad|Šmiklavž]]| [[Ter]]| [[Tirosek]]| [[Trnovec]]| [[Varpolje]]| [[Volog]]| [[Zavodice]]| [[Zgornje Pobrežje]]| [[Žlabor]]}} === Upravna enota Murska Sobota === Upravna enota Murska Sobota ima sedež v Murski Soboti, obsega pa ozemlje [[mestna občina Murska Sobota|mestne občine Murska Sobota]] in [[občina Beltinci|občin Beltinci]], [[občina Cankova|Cankova]], [[občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]], [[občina Grad|Grad]], [[občina Hodoš|Hodoš]], [[občina Kuzma|Kuzma]], [[občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]], [[občina Puconci|Puconci]], [[občina Rogašovci|Rogašovci]], [[občina Šalovci|Šalovci]] in [[občina Tišina|Tišina]]. Zajema ozemlje v velikosti 692&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 59.700 prebivalcem. Upravna enota Murska Sobota ima tudi krajevne urade v Beltincih, Cankovi, Gradu, Gornjih Petrovcih, Kuzmi, Prosenjakovcih, Puconcih, Rogašovcih, Šalovcih in Tišini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Murska Sobota, teh je skupno 135, so: {{hlist|indent=1| [[Adrijanci]]| [[Andrejci]]| [[Bakovci]]| [[Beltinci]]| [[Berkovci]]| [[Beznovci]] | [[Bodonci]]| [[Bogojina]]| [[Bokrači]]| [[Boreča]]| [[Borejci]]| [[Bratonci]]| [[Brezovci]]| [[Budinci]]| [[Bukovnica]]| [[Cankova]]| [[Čepinci]]| [[Černelavci]]| [[Čikečka vas]]| [[Dankovci]]| [[Dokležovje]]| [[Dolenci]]| [[Dolič]]| [[Dolina]]| [[Dolnji Slaveči]]| [[Domajinci]]| [[Domanjševci]] | [[Fikšinci]]| [[Filovci]]| [[Fokovci]]| [[Gančani]]| [[Gederovci]]| [[Gerlinci]]| [[Gorica]]| [[Gornji Črnci]]| [[Gornji Petrovci]]| [[Gornji Slaveči]]| [[Grad]]| [[Gradišče]]| [[Hodoš]]| [[Ivanci]]| [[Ivanjševci]]| [[Ivanovci]]| [[Ižakovci]]| [[Sveti Jurij]]| [[Kančevci]]| [[Korovci]]| [[Košarovci]]| [[Kovačevci]]| [[Krajna]]| [[Kramarovci]]| [[Krašči]]| [[Križevci]]| [[Krnci]]| [[Krog]]| [[Krplivnik]]| [[Kruplivnik]]| [[Kukeč]]| [[Kupšinci]]| [[Kuštanovci]]| [[Kuzma]]| [[Lemerje]]| [[Lipa]]| [[Lipovci]]| [[Lončarovci]]| [[Lucova]]| [[Lukačevci]]| [[Mačkovci]]| [[Markišavci]]| [[Markovci]]| [[Martinje]]| [[Martjanci]]| [[Matjaševci]]| [[Melinci]]| [[Mlajtinci]]| [[Moravske Toplice]]| [[Moščanci]]| [[Motovilci]]| [[Motvarjevci]]| '''[[Murska Sobota]]'''| [[Murski Črnci]]| [[Murski Petrovci]]| [[Nemčavci]]| [[Neradnovci]]| [[Noršinci]]| [[Nuskova]]| [[Ocinje]]| [[Otovci]]| [[Panovci]]| [[Pečarovci]]| [[Pertoča]]| [[Peskovci]]| [[Petanjci]]| [[Polana]]| [[Pordašinci]]| [[Poznanovci]]| [[Predanovci]]| [[Prosečka vas]]| [[Prosenjakovci]]| [[Puconci]]| [[Puževci]]| [[Pušča]]| [[Radovci]]| [[Rakičan]] | [[Rankovci]]| [[Ratkovci]]| [[Rogašovci]]| [[Ropoča]]| [[Satahovci]]| [[Sebeborci]]| [[Selo]]| [[Serdica]]| [[Skakovci]]| [[Sodišinci]]| [[Sotina]]| [[Središče]]| [[Stanjevci]]| [[Strukovci]]| [[Suhi vrh]]| [[Šalamenci]]| [[Šalovci]]| [[Šulinci]]| [[Tešanovci]]| [[Tišina]]| [[Topolovci]]| [[Trdkova]]| [[Tropovci]]| [[Vadarci]]| [[Vanča vas]]| [[Vaneča]]| [[Večeslavci]]| [[Veščica]]| [[Vidonci]]| [[Vučja Gomila]]| [[Zenkovci]]| [[Ženavlje]]}} === Upravna enota Nova Gorica s sedežem v Novi Gorici obsega naslednja naselja === * [[Ajba]] * [[Ajševca]] * [[Anhovo]] * [[Avče]] * [[Banjšice]] * [[Barbana]] * [[Bate]] * [[Belo]] * [[Biljana]] * [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]] * [[Bodrež]] * [[Branik]] * [[Brdice pri Kožbani]] * [[Brdice pri Neblem]] * [[Brdo]] * [[Breg pri Golem brdu]] * [[Brestje]] * [[Brezovk]] * [[Budihni]] * [[Bukovica]] * [[Ceglo]] * [[Čepovan]] * [[Deskle]] * [[Doblar]] * [[Dobrovo]] * [[Dolnje Cerovo]] * [[Dombrava]] * [[Dornberk]] * [[Draga]] * [[Drnovk]] * [[Fojana]] * [[Golo brdo]] * [[Gonjače]] * [[Gorenja vas]] * [[Gornje Cerovo]] * [[Gradišče nad Prvačino]] * [[Gradno]] * [[Grgar]] * [[Grgarske Ravne]] * [[Hlevnik]] * [[Hruševlje]] * [[Hudi Log]] * [[Hum]] * [[Imenje]] * [[Kal nad Kanalom]] * [[Kambreško]] * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] * [[Kanalski Vrh]] * [[Kojsko]] * [[Korita na Krasu]] * [[Kostanjevica na Krasu]] * [[Kozana]] * [[Kozarno]] * [[Kožbana]] * [[Krasno]] * [[Kromberk]] * [[Lazna]] * [[Levpa]] * [[Lig]] * [[Lipa]] * [[Loke]] * [[Lokovec]] * [[Lokve]] * [[Lokvica]] * [[Medana]] * [[Miren]] * [[Morsko]] * [[Neblo]] * [[Nemci]] * [[Nova Gorica]] * [[Nova vas]] * [[Novelo]] * [[Nozno]] * [[Opatje selo]] * [[Orehovlje]] * [[Osek]] * [[Oševljek]] * [[Ozeljan]] * [[Plave]] * [[Plešivo]] * [[Podsabotin]] * [[Potok pri Dornberku]] * [[Preserje]] * [[Pristava]] * [[Pristavo]] * [[Prvačina]] * [[Podgozd]] * [[Ravnica]] * [[Renče]] * [[Ročinj]] * [[Rožna Dolina]] * [[Saksid]] * [[Sela na Krasu]] * [[Senik]] * [[Seniški breg]] * [[Slapnik]] * [[Slavče]] * [[Snežatno]] * [[Snežeče]] * [[Spodnja Branica]] * [[Stara Gora]] * [[Steske]] * [[Solkan]] * [[Šempas]] * [[Šempeter pri Gorici]] * [[Šlovrenc]] * [[Šmartno]] * [[Šmaver]] * [[Šmihel]] * [[Tabor]] * [[Temnica]] * [[Trnovo]] * [[Ukanje]] * [[Vedrijan]] * [[Vipolže]] * [[Višnjevik]] * [[Vitovlje]] * [[Voglarji]] * [[Vogrsko]] * [[Vojščica]] * [[Volčja Draga]] * [[Vrhovlje pri Kojskem]] * [[Vrhovlje pri Kožbani]] * [[Vrtoče]] * [[Vrtojba]] * [[Zali breg]] * [[Zapotok]] * [[Zalošče]] === Upravna enota Novo mesto s sedežem v Novem mestu obsega naslednja naselja === * [[Apnenik]] * [[Bela Cerkev]] * [[Birčna vas]] * [[Biška vas]] * [[Boričevo]] * [[Boršt pri Dvoru]] * [[Breška vas]] * [[Brezje]] * [[Brezje pri Šentjerneju]] * [[Brezova Reber pri Dvoru]] * [[Brezovica]] * [[Brezovica pri Stopičah]] * [[Budganja vas]] * [[Bušinec]] * [[Cerov Log]] * [[Cerovec]] * [[Čadraže]] * [[Čelevec]] * [[Čemše]] * [[Češča vas]] * [[Čisti breg]] * [[Črešnjice]] * [[Črmošnjice pri Stopičah]] * [[Čučja mlaka]] * [[Dalnji Vrh]] * [[Dešeča vas]] * [[Dobindol]] * [[Dobovo]] * [[Dobrava pri Škocjanu]] * [[Dobravica]] * [[Dobruška vas]] * [[Dol pri Šmarjeti]] * [[Dolenja Brezovica]] * [[Dolenja stara vas]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenja vas pri Mirni Peči]] * [[Dolenje Dole]] * [[Dolenje Gradišče]] * [[Dolenje Gradišče pri Šentj]] * [[Dolenje Grčevje]] * [[Dolenje Kamenje]] * [[Dolenje Karteljevo]] * [[Dolenje Kronovo]] * [[Dolenje Lakovnice]] * [[Dolenje Mokro polje]] * [[Dolenje polje]] * [[Dolenje Sušice]] * [[Dolenje Vrhpolje]] * [[Dolenji Globodol]] * [[Dolenji Maharovec]] * [[Dolenji Podboršt]] * [[Dolenji Suhadol]] * [[Dolenjske Toplice]] * [[Dolnja Stara vas]] * [[Dolnja Težka voda]] * [[Dolnje Mraševo]] * [[Dolnji Ajdovec]] * [[Dolnji kot]] * [[Doljni križ]] * [[Dolž]] * [[Draga]] * [[Drama]] * [[Drašča vas]] * [[Drča]] * [[Drenje]] * [[Drganja sela]] * [[Družinska vas]] * [[Dvor]] * [[Gabrje]] * [[Gabrje pri Soteski]] * [[Gabrnik]] * [[Globočdol]] * [[Golobinjek]] * [[Golušnik]] * [[Gorenja Brezovica]] * [[Gorenja Gomila]] * [[Gorenja Stara vas]] * [[Gorenja vas pri Šmarjeti]] * [[Gorenje Dole]] * [[Gorenje Gradišče]] * [[Gorenje Gradišče pri Šentj]] * [[Gorenje Grčevje]] * [[Gorenje Kamence]] * [[Gorenje Kamenje]] * [[Gorenje Karteljevo]] * [[Gorenje Kronovo]] * [[Gorenje Lakovnice]] * [[Gorenje Mokro Polje]] * [[Gorenje Mraševo]] * [[Gorenje Polje]] * [[Gorenje Sušice]] * [[Gorenje Vrhpolje]] * [[Gorenji Globodol]] * [[Gorenji Maharovec]] * [[Gorenji Podboršt]] * [[Gorenji Suhadol]] * [[Goriška Gora]] * [[Goriška vas]] * [[Goriška vas pri Škocjanu]] * [[Gornja Težka voda]] * [[Gornji Ajdovec]] * [[Gornji kot]] * [[Gornji Križ]] * [[Gradenc]] * [[Gradenje]] * [[Grč Vrh]] * [[Grič pri Klevevžu]] * [[Grmovlje]] * [[Groblje pri Prekopi]] * [[Gruča]] * [[Gumberk]] * [[Herinja vas]] * [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] * [[Hmeljčič]] * [[Hrastje]] * [[Hrastje pri Mirni Peči]] * [[Hrastulje]] * [[Hrib]] * [[Hrib pri Hinjah]] * [[Hrib pri Orehku]] * [[Hrušica]] * [[Hrvaški Brod]] * [[Hudenje]] * [[Hudo]] * [[Iglenik]] * [[Imenje]] * [[Jablan]] * [[Jama]] * [[Jama pri Dvoru]] * [[Javorovica]] * [[Jelendol]] * [[Jelše]] * [[Jelše pri Otočcu]] * [[Jordankal]] * [[Jugorje]] * [[Jurka vas]] * [[Jurna vas]] * [[Klečet]] * [[Klenovik]] * [[Klopce]] * [[Kočevske poljane]] * [[Konec]] * [[Koroška vas]] * [[Koti]] * [[Kuzarjev Kal]] * [[Križe]] * [[Koglo]] * [[Lašče]] * [[Laze]] * [[Lazina]] * [[Ledeča vas]] * [[Leskovec]] * [[Lešnica]] * [[Loka]] * [[Loke]] * [[Lopata]] * [[Loška vas]] * [[Lutrško selo]] * [[Mačkovec pri Dvoru]] * [[Mačkovec pri Škocjanu]] * [[Mala Cikava]] * [[Mala Strmica]] * [[Male Brusnice]] * [[Male Poljane]] * [[Malenska vas]] * [[Mali Ban]] * [[Mali Cerovec]] * [[Mali Kal]] * [[Mali Lipovec]] * [[Mali Orehek]] * [[Mali Podljuben]] * [[Mali Rigelj]] * [[Mali Slatnik]] * [[Mali Vrh]] * [[Malo Lipje]] * [[Meniška vas]] * [[Mihovec]] * [[Mihovica]] * [[Mihovo]] * [[Mirna Peč]] * [[Mršeča vas]] * [[Nova Gora]] * [[Novo mesto]] * [[Občice]] * [[Obrh]] * [[Orehovica]] * [[Orešje]] * [[Orkljevec]] * [[Osrečje]] * [[Ostrog]] * [[Otočec]] * [[Paha]] * [[Pangrč grm]] * [[Petane]] * [[Plemberk]] * [[Pleš]] * [[Plešivica]] * [[Podgora]] * [[Podgozd]] * [[Podgrad]] * [[Podhosta]] * [[Podlipa]] * [[Podstenice]] * [[Podturn pri Dol. Toplicah]] * [[Polhovica]] * [[Poljane pri Mirni Peči]] * [[Poljane pri Žužemberku]] * [[Potok]] * [[Potov Vrh]] * [[Prapreče]] * [[Prapreče pri Straži]] * [[Prapreče pri Šentjerneju]] * [[Prečna]] * [[Prevole]] * [[Pristava]] * [[Pristava pri Šentjerneju]] * [[Pristavica]] * [[Petelinjek]] * [[Radovlja]] * [[Rajnovšče]] * [[Rakovnik]] * [[Rakovnik pri Birčni vasi]] * [[Ratež]] * [[Ratje]] * [[Razdrto, Šentjernej|Razdrto]] * [[Reber]] * [[Roje]] * [[Ruhna vas]] * [[Rumanja vas]] * [[Sadinja vas pri Dvoru]] * [[Segonje]] * [[Sela]] * [[Sela pri Ajdovcu]] * [[Sela pri Dol. Toplicah]] * [[Sela pri Hinjah]] * [[Sela pri Ratežu]] * [[Sela pri Šentjerneju]] * [[Sela pri Štravberku]] * [[Sela pri Zajčjem vrhu]] * [[Sela pri Zburah]] * [[Selišče]] * [[Selo pri Zagorici]] * [[Sevno]] * [[Smolenja vas]] * [[Soteska]] * [[Srebrniče]] * [[Srednje Grčevje]] * [[Srednji Globodol]] * [[Srednji Lipovec]] * [[Stara Bučka]] * [[Stare Žage]] * [[Stavča vas]] * [[Stopiče]] * [[Stopno]] * [[Stranje pri Škocjanju]] * [[Stranska vas]] * [[Strelac]] * [[Suhor]] * [[Suhor pri Dol. Toplicah]] * [[Straža]] * [[Šentjakob]] * [[Šentjernej]] * [[Šentjošt]] * [[Šentjurij na Dolenjskem]] * [[Škocjan]] * [[Škrjanče pri Novem mestu]] * [[Šmalčja vas]] * [[Šmarje]] * [[Šmarješke Toplice]] * [[Šmarjeta]] * [[Šmihel pri Žužemberku]] * [[Štravberk]] * [[Tolsti vrh]] * [[Tomažja vas]] * [[Travni dol]] * [[Trebča vas]] * [[Trška gora]] * [[Uršna sela]] * [[Vavta vas]] * [[Velike Brusnice]] * [[Velike Poljane]] * [[Veliki Ban]] * [[Veliki Cerovec]] * [[Veliki kal]] * [[Veliki Lipovec]] * [[Veliki Orehek]] * [[Veliki Podljuben]] * [[Veliki Rigelj]] * [[Veliki Slatnik]] * [[Veliko Lipje]] * [[Verdun]] * [[Verdun pri Uršnih selih]] * [[Vinica pri Šmarjeti]] * [[Vinja vas]] * [[Vinji Vrh]] * [[Vinkov Vrh]] * [[Visejec]] * [[Volčkova vas]] * [[Vratno]] * [[Vrbovce]] * [[Vrh pri Hinjah]] * [[Vrh pri Križu]] * [[Vrh pri Ljubnu]] * [[Vrh pri Pahi]] * [[Vrh pri Šentjerneju]] * [[Vrhe]] * [[Vrhovo pri Mirni Peči]] * [[Vrhovo pri Žužemberku]] * [[Vrhpeč]] * [[Zafara]] * [[Zagrad]] * [[Zagrad pri Otočcu]] * [[Zajčji Vrh pri Stopičah]] * [[Zalisec]] * [[Zalog]] * [[Zalog pri Škocjanu]] * [[Zameško]] * [[Zapuže]] * [[Zavinek]] * [[Zbure]] * [[Zloganje]] * [[Žaloviče]] * [[Ždinja vas]] * [[Žerjavin]] * [[Žihovo selo]] * [[Žužemberk]] * [[Žvabovo]] * [[Žvirče]] === Upravna enota Ormož s sedežem v Ormožu obsega naslednja naselja === * [[Bratonečice]] * [[Bresnica]] * [[Cerovec Stanka Vraza]] * [[Cvetkovci]] * [[Dobrava]] * [[Dobrovščak]] * [[Drakšl]] * [[Frankovci]] * [[Godeninci]] * [[Gomila pri Kogu]] * [[Gornji Ključarovci]] * [[Grabe]] * [[Gradišče pri Ormožu]] * [[Hajndl]] * [[Hardek]] * [[Hermanci]] * [[Hranjigovci]] * [[Hujbar]] * [[Hum pri Ormožu]] * [[Ivanjkovci]] * [[Jastrebci]] * [[Kajžar]] * [[Kog]] * [[Koračice]] * [[Krčevina]] * [[Lačaves]] * [[Lahonci]] * [[Lešnica]] * [[Lešniški Vrh]] * [[Libanja]] * [[Litmerk]] * [[Loperšice]] * [[Lunovec]] * [[Mala vas pri Ormožu]] * [[Mali Brebrovnik]] * [[Mezgovci]] * [[Mihalovci]] * [[Mihovci pri Vel. Nedelji]] * [[Miklavž pri Ormožu]] * [[Obrež]] * [[Ormož]] * [[Osluševci]] * [[Pavlovci]] * [[Pavlovski Vrh]] * [[Podgorci]] * [[Preclava]] * [[Pršetinci]] * [[Pušenci]] * [[Rakovci]] * [[Ritmerk]] * [[Rucmanci]] * [[Runeč]] * [[Savci]] * [[Sejanci]] * [[Senčak]] * [[Senešci]] * [[Senik]] * [[Sodinci]] * [[Spodnji Ključarovci]] * [[Središče ob Dravi]] * [[Stanovno]] * [[Strezetina]] * [[Strjanci]] * [[Strmec pri Ormožu]] * [[Šalovci]] * [[Šardinje]] * [[Sveti Tomaž]] * [[Trgovišče]] * [[Trnovci]] * [[Veličane]] * [[Velika Nedelja]] * [[Veliki Brebrovnik]] * [[Vičanci]] * [[Vinski Vrh]] * [[Vitan]] * [[Vodranci]] * [[Vuzmetinci]] * [[Zagorje]] * [[Zasavci]] * [[Žerovinci]] * [[Žvab]] === Upravna enota Pesnica s sedežem v Pesnici obsega naslednja naselja === * [[Ceršak]] * [[Ciringa]] * [[Cirknica]] * [[Dolnja Počehova]] * [[Drankovec]] * [[Flekušek]] * [[Gačnik]] * [[Gradiška]] * [[Grušena]] * [[Jareninski Dol]] * [[Jareninski Vrh]] * [[Jedlovnik]] * [[Jelenče]] * [[Jurjevski Dol]] * [[Jurski Vrh]] * [[Kaniža]] * [[Kozjak nad Pesnico]] * [[Kozjak pri Ceršaku]] * [[Kresnica]] * [[Kušernik]] * [[Mali Dol]] * [[Pesnica, Kungota|Pesnica]] * [[Pesnica pri Mariboru]] * [[Pesniški Dvor]] * [[Plač]] * [[Plintovec]] * [[Plodršnica]] * [[Počenik]] * [[Podigrac]] * [[Polička vas]] * [[Polički Vrh]] * [[Ranca]] * [[Ročica]] * [[Rošpoh–del]] * [[Selnica ob Muri]] * [[Sladki Vrh]] * [[Slatenik]] * [[Slatina]] * [[Slatinski Dol]] * [[Spodnja Velka]] * [[Spodnje Dobrenje]] * [[Spodnje Hlapje]] * [[Spodnje Vrtiče]] * [[Spodnji Jakobski Dol]] * [[Srebotje]] * [[Stara Gora pri Šentilju]] * [[Svečane]] * [[Svečina]] * [[Šentilj v Slov. goricah]] * [[Šomat]] * [[Špičnik]] * [[Štrihovec]] * [[Trate]] * [[Vajgen]] * [[Vranji Vrh]] * [[Vršnik]] * [[Vukovski Dol]] * [[Vukovski Vrh]] * [[Zgornja Kungota]] * [[Zgornja Velka]] * [[Zgornje Dobrenje]] * [[Zgornje Gradišče]] * [[Zgornje Hlapje]] * [[Zgornje Vrtiče]] * [[Zgornji Jakobski Dol]] * [[Zgornji Dražen Vrh]] === Upravna enota Piran s sedežem v Luciji obsega naslednja naselja === * [[Dragonja]] * [[Lucija]] * [[Nova vas nad Dragonjo]] * [[Padna]] * [[Parecag]] * [[Piran]] * [[Portorož]] * [[Sv. Peter]] * [[Seča]] * [[Sečovlje]] * [[Strunjan]] === Upravna enota Postojna s sedežem v Postojni obsega naslednja naselja === * [[Belsko]] * [[Brezje pod Nanosom]] * [[Buje]] * [[Bukovje]] * [[Čepno]] * [[Šmihel]] * [[Dolnja Košana]] * [[Drskovče]] * [[Dilce]] * [[Gorenje]] * [[Goriče]] * [[Gornja Košana]] * [[Gradec]] * [[Grobišče]] * [[Hrašče]] * [[Hrenovice]] * [[Hruševje]] * [[Jurišče]] * [[Kal]] * [[Klenik]] * [[Koče]] * [[Landol]] * [[Liplje]] * [[Lahača]] * [[Mala Brda]] * [[Mala Pristava]] * [[Mali Otok]] * [[Malo Ubeljsko]] * [[Matenja vas]] * [[Nadanje selo]] * [[Narin]] * [[Neverke]] * [[Nova Sušica]] * [[Orehek]] * [[Palčje]] * [[Parje]] * [[Petelinje]] * [[Pivka]] * [[Planina]] * [[Postojna]] * [[Predjama]] * [[Prestranek]] * [[Rakitnik]] * [[Rakulik]] * [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] * [[Ribnica]] * [[Sajevče]] * [[Selce]] * [[Slavina]] * [[Slavinje]] * [[Slovenska vas]] * [[Stara Sušica]] * [[Stara vas]] * [[Strane]] * [[Strmca]] * [[Studenec]] * [[Studeno]] * [[Suhorje]] * [[Šmihel pod Nanosom]] * [[Šilentabor]] * [[Trnje]] * [[Velika Brda]] * [[Velika Pristava]] * [[Veliki Otok]] * [[Veliko Ubeljsko]] * [[Volče]] * [[Zagon]] * [[Zagorje]] * [[Žeje]] === Upravna enota Ptuj s sedežem na Ptuju obsega naslednja naselja === * [[Apače]] * [[Barislovci]] * [[Belavšek]] * [[Belski Vrh]] * [[Berinjak]] * [[Biš]] * [[Bišečki Vrh]] * [[Bodkovci]] * [[Bolečka vas]] * [[Borovci]] * [[Bratislavci]] * [[Breg]] * [[Brezovci]] * [[Brezovec]] * [[Bukovci]] * [[Cirkovce]] * [[Cirkulane]] * [[Cunkovci]] * [[Čermožiše]] * [[Črmlja]] * [[Desenci]] * [[Destrnik]] * [[Dežno pri Podlehniku]] * [[Dobrina]] * [[Doklece]] * [[Dolane]] * [[Dolena]] * [[Dolič]] * [[Dornava]] * [[Dragonja vas]] * [[Dragovič]] * [[Dravci]] * [[Dravinjski Vrh]] * [[Draženci]] * [[Drbetinci]] * [[Drenovec]] * [[Drstelja]] * [[Formin]] * [[Gabrnik]] * [[Gajevci]] * [[Gerečja vas]] * [[Gibina]] * [[Gomila]] * [[Gomilci]] * [[Gorca]] * [[Gorenjski Vrh]] * [[Goričak]] * [[Gorišnica]] * [[Gradišča]] * [[Gradiščak]] * [[Gradišče]] * [[Grajena]] * [[Grajenščak]] * [[Grdina]] * [[Grlinci]] * [[Gruškovec]] * [[Hajdoše]] * [[Hlaponci]] * [[Hrastovec]] * [[Hvaletinci]] * [[Jablovec]] * [[Janežovci]] * [[Janežovski Vrh]] * [[Janški Vrh]] * [[Jelovice]] * [[Jiršovci]] * [[Jurovci]] * [[Juršinci]] * [[Kicar]] * [[Kidričevo]] * [[Kočice]] * [[Korenjak]] * [[Koritno]] * [[Kozminci]] * [[Krčevina pri Vurbergu]] * [[Kukava]] * [[Kungota pri Ptuju]] * [[Lancova vas]] * [[Lasigovci]] * [[Lešje]] * [[Levanjci]] * [[Ljubstava]] * [[Ločič]] * [[Ločki Vrh]] * [[Lovrenc na Dravskem polju]] * [[Ložina]] * [[Lancova vas pri Ptuju]] * [[Majski Vrh]] * [[Majšperk]] * [[Mala Varnica]] * [[Mala vas]] * [[Mali Okič]] * [[Markovci]] * [[Medribnik]] * [[Medvedce]] * [[Meje]] * [[Mestni Vrh]] * [[Mezgovci ob Pesnici]] * [[Mihovce]] * [[Mostje]] * [[Moškanjci]] * [[Muretinci]] * [[Nadole]] * [[Naraplje]] * [[Njiverce]] * [[Nova vas pri Markovcih]] * [[Pacinje]] * [[Paradiž]] * [[Pestike]] * [[Placar]] * [[Placerovci]] * [[Planjsko]] * [[Pleterje]] * [[Pobrežje]] * [[Podlehnik]] * [[Podlože]] * [[Podvinci]] * [[Pohorje]] * [[Polenci]] * [[Polenšak]] * [[Pongrce]] * [[Popovci]] * [[Prerad]] * [[Preša]] * [[Pristava]] * [[Prvenci]] * [[Ptuj]] * [[Ptujska Gora]] * [[Repišče]] * [[Rjavci]] * [[Rodni Vrh]] * [[Rotman]] * [[Sakušak]] * [[Sedlašek]] * [[Sela]] * [[Senčak pri Juršincih]] * [[Sestrže]] * [[Sitež]] * [[Skorba]] * [[Skorišnjak]] * [[Skrblje]] * [[Slape]] * [[Slatina]] * [[Slavšina]] * [[Slomi]] * [[Slovenja vas]] * [[Sobetinci]] * [[Soviče]] * [[Sovjak]] * [[Spodnja Hajdina]] * [[Spodnje Jablane]] * [[Spodnji Leskovec]] * [[Spodnji Velovlek]] * [[Spuhlja]] * [[Stanečka vas]] * [[Stanošina]] * [[Starošince]] * [[Stogovci]] * [[Stojnci]] * [[Stoperce]] * [[Strajna]] * [[Stražgonjca]] * [[Strejaci]] * [[Strelci]] * [[Strmec pri Destrniku]] * [[Strmec pri Leskovcu]] * [[Strmec pri Polenšaku]] * [[Svetinci]] * [[Šikole]] * [[Šturmovci]] * [[Tibolci]] * [[Trdobojci]] * [[Trnovec]] * [[Trnovska vas]] * [[Trnovski Vrh]] * [[Tržec]] * [[Turški Vrh]] * [[Vareja]] * [[Velika Varnica]] * [[Veliki Okič]] * [[Veliki Vrh]] * [[Videm pri Ptuju]] * [[Vintarovci]] * [[Vitomarci]] * [[Zabovci]] * [[Zagojiči]] * [[Zagorci]] * [[Zakl]] * [[Zamušani]] * [[Zasadi]] * [[Zavrč]] * [[Zgornja Hajdina]] * [[Zgornja Pristava]] * [[Zgornje Jablane]] * [[Zgornji Leskovec]] * [[Zgornji Velovlek]] * [[Žamenci]] * [[Žetale]] * [[Župečja vas]] * [[Dol pri Stopercah]] * [[Kupčinji Vrh]] * [[Novinci]] * [[Spodnja Sveča]] * [[Spodnje Gruškovje]] * [[Strnišče]] * [[Spodnji Gaj pri Pragerskem]] * [[Zgornja Sveča]] * [[Zgornje Gruškovje]] === Upravna enota Radlje ob Dravi s sedežem v Radljah ob Dravi obsega naslednja naselja === * [[Sv. Jernej nad Muto]] * [[Brezni Vrh]] * [[Brezno]] * [[Sv. Trije kralji]] * [[Dobrava]] * [[Dravče]] * [[Gortina]] * [[Hudi Kot]] * [[Janževski Vrh]] * [[Javnik]] * [[Josipdol]] * [[Kozji Vrh]] * [[Lehen na Pohorju]] * [[Mlake]] * [[Muta]] * [[Ožbalt]] * [[Pernice]] * [[Sv. Anton na Pohorju]] * [[Podvelka]] * [[Radelca]] * [[Radlje ob Dravi]] * [[Rdeči breg – del]] * [[Remšnik]] * [[Ribnica na Pohorju]] * [[Spodnja Kapla]] * [[Spodnja Vižinga]] * [[Št. Janž pri Radljah]] * [[Sv. Primož na Pohorju]] * [[Sv. Vid]] * [[Spodnja Orlica]] * [[Sv. Primož nad Muto]] * [[Šentjanž nad Dravčami]] * [[Vas]] * [[Vuhred]] * [[Vurmat – del]] * [[Vuzenica]] * [[Zgornja Kapla]] * [[Zgornja Vižinga]] * [[Zgornji Janževski Vrh]] * [[Zgornji Kozji Vrh]] * [[Zgornji Lehen na Pohorju]] * [[Zgornja Orlica]] === Upravna enota Radovljica s sedežem v Radovljici obsega naslednja naselja === * [[Begunje na Gorenjskem]] * [[Bitnje]] * [[Bled]] * [[Bodešče]] * [[Bohinjska Bela]] * [[Bohinjska Bistrica]] * [[Bohinjska Češnjica]] * [[Brda]] * [[Brezje]] * [[Brezovica]] * [[Brod]] * [[Češnjica pri Kropi]] * [[Črnivec]] * [[Dobravica]] * [[Dobro polje]] * [[Dvorska vas]] * [[Globoko]] * [[Goreljek]] * [[Gorica]] * [[Gorjuše]] * [[Grabče]] * [[Hlebce]] * [[Hraše]] * [[Jereka]] * [[Kamna Gorica]] * [[Kamnje]] * [[Koprivnik v Bohinju]] * [[Koritno]] * [[Krnica]] * [[Kropa]] * [[Kupljenik]] * [[Lancovo]] * [[Lepence]] * [[Lesce]] * [[Lipnica]] * [[Ljubno]] * [[Laški Rovt]] * [[Log v Bohinju]] * [[Mevkuž]] * [[Mišače]] * [[Mlaka]] * [[Mošnje]] * [[Nemški Rovt]] * [[Nomenj]] * [[Noše]] * [[Nova vas pri Lescah]] * [[Obrne]] * [[Otoče]] * [[Ovsiše]] * [[Peračica]] * [[Perniki]] * [[Podhom]] * [[Podjelje]] * [[Podnart]] * [[Poljče]] * [[Polje]] * [[Poljšica pri Gorjah]] * [[Poljšica pri Podnartu]] * [[Posavec]] * [[Praproše]] * [[Prezrenje]] * [[Radovljica]] * [[Radovna]] * [[Ravne v Bohinju]] * [[Ravnica]] * [[Ribčev Laz]] * [[Ribno]] * [[Rovte]] * [[Savica]] * [[Selo pri Bledu]] * [[Slamniki]] * [[Slatna]] * [[Spodnja Dobrava]] * [[Spodnja Lipnica]] * [[Spodnje Gorje]] * [[Spodnje Laze]] * [[Spodnji Otok]] * [[Srednja Dobrava]] * [[Srednja vas]] * [[Srednja vas v Bohinju]] * [[Stara Fužina]] * [[Studenčice]] * [[Studor v Bohinju]] * [[Ukanc]] * [[Višelnica]] * [[Vošče]] * [[Vrbnje]] * [[Zadnja vas]] * [[Zaloše]] * [[Zapuže]] * [[Zasip]] * [[Zgornja Dobrava]] * [[Zgornja Lipnica]] * [[Zgornje Gorje]] * [[Zgornji Otok]] * [[Zgoša]] * [[Zgornje Laze]] * [[Žlan]] === Upravna enota Ravne na Koroškem s sedežem v Ravnah na Koroškem obsega naslednja naselja === * [[Belšak]] * [[Bistra]] * [[Brdinje]] * [[Breg]] * [[Breznica]] * [[Črna na Koroškem]] * [[Dobja vas]] * [[Dobrije]] * [[Dolga Brda]] * [[Javorje]] * [[Jazbina]] * [[Jamnica]] * [[Koprivna]] * [[Koroški Selovec]] * [[Kot pri Prevaljah]] * [[Kotlje]] * [[Leše]] * [[Lokovica]] * [[Lom, Mežica|Lom]] * [[Ludranski Vrh]] * [[Mežica]] * [[Navrški Vrh]] * [[Onkraj Meže]] * [[Plat]] * [[Podgora]] * [[Podkraj]] * [[Podkraj pri Mežici]] * [[Podpeca]] * [[Poljana]] * [[Preški Vrh]] * [[Prevalje]] * [[Ravne na Koroškem]] * [[Sele–del]] * [[Stražišče]] * [[Strojna]] * [[Suhi Vrh]] * [[Šentanel]] * [[Tolsti Vrh p. R. na K. – del]] * [[Topla]] * [[Uršlja Gora]] * [[Zagrad]] * [[Zelen Breg]] * [[Žerjav]] === Upravna enota Ribnica s sedežem v Ribnici obsega naslednja naselja === * [[Andol]] * [[Betonovo]] * [[Blate]] * [[Breg pri Ribnici na Dol]] * [[Breže]] * [[Brinovščica]] * [[Brlog–del]] * [[Bukovec pri Poljanah]] * [[Bukovica]] * [[Črnec]] * [[Črni potok pri Vel. Laščah]] * [[Črni Potok pri Dragi]] * [[Draga]] * [[Dane]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenje Podpoljane]] * [[Dolenji Lazi]] * [[Dule]] * [[Finkovo]] * [[Gašpinovo]] * [[Globel]] * [[Gorenje Podpoljane]] * [[Gorenji Lazi]] * [[Goriča vas]] * [[Graben]] * [[Grčarice]] * [[Grčarske Ravne]] * [[Grebenje]] * [[Grič]] * [[Glažuta]] * [[Hojče]] * [[Hrib – Loški Potok]] * [[Hrovača]] * [[Hudi Konec]] * [[Janeži]] * [[Jelendol]] * [[Jelenov Žleb]] * [[Jelovec]] * [[Junčje]] * [[Jurjevica]] * [[Kot pri Rakitnici]] * [[Kot pri Ribnici]] * [[Kotel]] * [[Kračali]] * [[Krnče]] * [[Kržeti]] * [[Levstiki]] * [[Lipovec]] * [[Lipovšica]] * [[Lazec]] * [[Makoše]] * [[Mali Log]] * [[Marolče]] * [[Maršiči]] * [[Male Vinice]] * [[Nemška vas]] * [[Nova Štifta]] * [[Novi pot]] * [[Novi kot]] * [[Ortnek]] * [[Otavica]] * [[Perovo]] * [[Petrinci]] * [[Podklanec]] * [[Praproče]] * [[Preska]] * [[Prigorica]] * [[Pugled pri Karlovici]] * [[Pusti hrib]] * [[Podplanina]] * [[Podpreska]] * [[Pungert]] * [[Rakitnica]] * [[Ravni Dol]] * [[Retje]] * [[Ribnica]] * [[Rigelj pri Ortneku]] * [[Sajevec]] * [[Sinovica]] * [[Slatnik]] * [[Sodražica]] * [[Srednja vas – Loški potok]] * [[Sušje]] * [[Sv. Gregor]] * [[Srednja vas pri Dragi]] * [[Stari Kot]] * [[Šegova vas]] * [[Škrajnek]] * [[Travnik]] * [[Trava]] * [[Travna Gora]] * [[Velike Poljane]] * [[Vinice]] * [[Vintarji]] * [[Vrh pri Poljanah]] * [[Zadniki]] * [[Zadolje]] * [[Zamostec]] * [[Zapotok]] * [[Zapuže pri Ribnici]] * [[Zlati rep]] * [[Žimarice]] * [[Žlebič]] * [[Žukovo]] === Upravna enota Ruše s sedežem v Rušah obsega naslednja naselja === * [[Bezena]] * [[Bistrica ob Dravi]] * [[Činžat]] * [[Črešnjevec ob Dravi]] * [[Fala]] * [[Gradišče na Kozjaku]] * [[Janževa Gora]] * [[Kumen]] * [[Lobnica]] * [[Log]] * [[Lovrenc na Pohorju]] * [[Puščava]] * [[Rdeči breg – del]] * [[Recenjak]] * [[Ruše]] * [[Ruta]] * [[Selnica ob Dravi]] * [[Smolnik]] * [[Spodnja Selnica]] * [[Spodnji Boč]] * [[Spodnji Slemen]] * [[Sv. Duh na Ostrem Vrhu]] * [[Veliki Boč]] * [[Vurmat–del]] * [[Zgornja Selnica]] * [[Zgornji Boč]] * [[Zgornji Slemen–del]] === Upravna enota Sevnica s sedežem v Sevnici obsega naslednja naselja === * [[Apnenik pri Boštanju]] * [[Arto]] * [[Birna vas]] * [[Blanca]] * [[Boštanj]] * [[Breg]] * [[Brezovo]] * [[Bučka]] * [[Budna vas]] * [[Cerovec]] * [[Čanje]] * [[Čelovnik]] * [[Češnjice]] * [[Dedna gora]] * [[Dolenje Radulje]] * [[Dolenji Boštanj]] * [[Dolnje Brezovo]] * [[Dolnje Impolje]] * [[Doljne Orle]] * [[Drožanje]] * [[Drušče]] * [[Dule]] * [[Gabrijele]] * [[Gabrje]] * [[Gorenje Radulje]] * [[Gornja Stara vas]] * [[Gornje Brezovo]] * [[Gornje Impolje]] * [[Gornje Orle]] * [[Goveji Dol]] * [[Hudo Brezje]] * [[Hinje]] * [[Jablanica]] * [[Jarčji vrh]] * [[Jelovec]] * [[Jeperjek]] * [[Jerman vrh]] * [[Kal pri Krmelju]] * [[Kamenica]] * [[Kaplja vas]] * [[Kladje nad Blanco]] * [[Kladje pri Krmelju]] * [[Koludrje]] * [[Kompolje]] * [[Konjsko]] * [[Krajna Brda]] * [[Križ]] * [[Krmelj]] * [[Krsinji Vrh]] * [[Kamenško]] * [[Laze pri Boštanju]] * [[Ledina]] * [[Leskovec v Podborštu]] * [[Log]] * [[Loka pri Zidanem mostu]] * [[Lončarjev Dol]] * [[Lukovec]] * [[Mala Hubajnica]] * [[Malkovec]] * [[Metni Vrh]] * [[Močvirje]] * [[Mrtovec]] * [[Mrzla planina]] * [[Novi grad]] * [[Okroglice]] * [[Orehovo]] * [[Orešje nad Sevnico]] * [[Osredek pri Hubajnici]] * [[Osredek pri Krmelju]] * [[Otavnik]] * [[Pavla vas]] * [[Pečje]] * [[Pijavice]] * [[Podboršt]] * [[Podgorica]] * [[Podgorje ob Sevnični]] * [[Podvrh]] * [[Poklek nad Blanco]] * [[Polje pri Tržišču]] * [[Ponikve pri Studencu]] * [[Preska]] * [[Prešna Loka]] * [[Primož]] * [[Račica]] * [[Radež]] * [[Radna]] * [[Razbor]] * [[Rogačice]] * [[Rovišče pri Studencu]] * [[Selce nad Blanco]] * [[Sevnica]] * [[Skrovnik]] * [[Slančji Vrh]] * [[Spodnje Mladetiče]] * [[Spodnje Vodale]] * [[Srednik]] * [[Stržišče]] * [[Studenec]] * [[Svinjsko]] * [[Slap]] * [[Šentjanž]] * [[Šentjur na Polju]] * [[Škovec]] * [[Šmarčna]] * [[Štajngrob]] * [[Štrit]] * [[Telče]] * [[Telčice]] * [[Trnovec]] * [[Trščina]] * [[Tržišče]] * [[Velika Hubajnica]] * [[Veliki Cirnik]] * [[Vranje]] * [[Vrh pri Boštanju]] * [[Vrhek]] * [[Zaboršt]] * [[Zabukovje nad Sevnico]] * [[Zavratec]] * [[Zgornje Mladetiče]] * [[Zgornje Vodale]] * [[Znojile pri Studencu]] * [[Žigrski Vrh]] * [[Žirovnica]] * [[Žurkov Dol]] === Upravna enota Sežana === Upravna enota Sežana ima sedež v Sežani, obsega pa ozemlje občin [[občina Sežana|Sežana]], [[občina Hrpelje-Kozina|Hrpelje-Kozina]], [[občina Divača|Divača]] in [[občina Komen|Komen]]. Zajema ozemlje v velikosti 660&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 27.077 prebivalcem. Upravna enota Sežana ima tudi krajevne urade v Hrpeljah, Divači in Komnu. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Sežana, teh je skupno 169, so: * [[Avber]] * [[Bogo]] * [[Brestovica pri Povirju]] * [[Brje pri Koprivi]] * [[Dane pri Sežani]] * [[Dobravlje]] * [[Dol pri Vogljah]] * [[Dolenje]] * [[Dutovlje]] * [[Filipčje Brdo]] * [[Godnje]] * [[Gorenje pri Divači]] * [[Gradišče pri Štjaku]] * [[Gradnje]] * [[Grahovo Brdo]] * [[Griže]] * [[Hribi]] * [[Jakovce]] * [[Kazlje]] * [[Kopriva]] * [[Kosovelje]] * [[Krajna vas]] * [[Kregolišče]] * [[Kreplje]] * [[Križ]] * [[Krtinovica]] * [[Lipica]] * [[Lokev]] * [[Mahniči]] * [[Majcni]] * [[Merče]] * [[Nova vas]] * [[Orlek]] * [[Plešivica]] * [[Pliskovica]] * [[Podbreže]] * [[Poljane pri Štjaku]] * [[Ponikve]] * [[Povir]] * [[Prelože pri Lokvi]] * [[Pristava]] * [[Ravnje]] * [[Razguri]] * [[Raša]] * [[Sela]] * [[Selo]] * [[Senadolice]] * [[Sežana]] * [[Skopo]] * [[Stomaž]] * [[Šepulje]] * [[Šmarje pri Sežani]] * [[Štjak]] * [[Štorje]] * [[Tabor]] * [[Tomaj]] * [[Tublje pri Komnu]] * [[Utovlje]] * [[Veliki Dol]] * [[Veliko Polje]] * [[Voglje]] * [[Vrabče]] * [[Vrhovlje]] * [[Žirje]] * [[Brestovica pri Komnu]] * [[Brje pri Komnu]] * [[Coljava]] * [[Čehovini]] * [[Čipnje]] * [[Divči]] * [[Dolanci]] * [[Gabrovica pri Komnu]] * [[Gorjansko]] * [[Hruševica]] * [[Ivanji Grad]] * [[Klanec pri Komnu]] * [[Kobdilj]] * [[Kobjeglava]] * [[Koboli]] * [[Kodreti]] * [[Komen]] * [[Lisjaki]] * [[Lukovec]] * [[Mali Dol]] * [[Nadrožica]] * [[Preserje pri Komnu]] * [[Rubije]] * [[Sveto]] * [[Šibelji]] * [[Škofi]] * [[Škrbina]] * [[Štanjel]] * [[Tomačevica]] * [[Trebižani]] * [[Tupelče]] * [[Vale]] * [[Večkoti]] * [[Volčji Grad]] * [[Zagrajec]] * [[Barka, Divača|Barka]] * [[Betanja]] * [[Brežec pri Divači]] * [[Dane pri Divači]] * [[Divača]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolnje Ležeče]] * [[Dolnje Vreme]] * [[Famlje]] * [[Gabrče]] * [[Goriče pri Famljah]] * [[Gornje Ležeče]] * [[Gornje Vreme]] * [[Gradišče pri Divači]] * [[Kačiče-Pared]] * [[Kozjane]] * [[Laže]] * [[Matavun]] * [[Misliče]] * [[Naklo]] * [[Ostrovica]] * [[Otošče]] * [[Podgrad pri Vremah]] * [[Potoče]] * [[Senadole]] * [[Senožeče]] * [[Škocjan]] * [[Škoflje]] * [[Vareje]] * [[Vatovlje]] * [[Vremski Britof]] * [[Zavrhek]] * [[Artviže]] * [[Bač pri Materiji]] * [[Beka]] * [[Brezovica]] * [[Brezovo Brdo]] * [[Golac]] * [[Gradišica]] * [[Gradišče pri Materiji]] * [[Hotična]] * [[Hrpelje]] * [[Javorje]] * [[Klanec pri Kozini]] * [[Kovčice]] * [[Kozina]] * [[Krvavi Potok]] * [[Markovščina]] * [[Materija]] * [[Mihele]] * [[Mrše]] * [[Nasirec]] * [[Obrov]] * [[Ocizla]] * [[Odolina]] * [[Orehek pri Materiji]] * [[Petrinje]] * [[Poljane pri Podgradu]] * [[Povžane]] * [[Prešnica]] * [[Ritomeče]] * [[Rodik]] * [[Rožice]] * [[Skadanščina]] * [[Slivje]] * [[Slope]] * [[Tatre]] * [[Tublje pri Hrpeljah]] * [[Velike Loče]] * [[Vrhpolje]] === Upravna enota Slovenj Gradec s sedežem v Slovenj Gradcu obsega naslednja naselja === * [[Brda]] * [[Dovže]] * [[Gmajna]] * [[Golavabuka]] * [[Gornji Dolič]] * [[Gradišče]] * [[Graška Gora]] * [[Kozjak]] * [[Legen]] * [[Mala Mislinja]] * [[Mislinja]] * [[Mislinjska Dobrava]] * [[Paka–del]] * [[Pameče]] * [[Podgorje]] * [[Raduše]] * [[Razborca]] * [[Sele–del]] * [[Slovenj Gradec]] * [[Spodnji Razbor]] * [[Srednji Dolič]] * [[Stari trg]] * [[Šentilj pod Turjakom]] * [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] * [[Šmiklavž]] * [[Tolsti vrh pri Mislinji]] * [[Tomaška vas]] * [[Troblje]] * [[Turiška vas]] * [[Vodriž]] * [[Vrhe]] * [[Završe]] * [[Zgornji Razbor]] === Upravna enota Slovenska Bistrica s sedežem v Slovenski Bistrici obsega naslednja naselja === * [[Bojtina]] * [[Božje]] * [[Brezje pri Oplotnici]] * [[Brezje pri Poljčanah]] * [[Brezje pri Slovenski Bistrici]] * [[Bukovec]] * [[Cezlak]] * [[Cigonca]] * [[Čadram]] * [[Čadramska vas]] * [[Črešnjevec]] * [[Devina]] * [[Dežno pri Makolah]] * [[Dobriška vas]] * [[Dobrova pri Prihovi]] * [[Dolgi vrh]] * [[Drumlažno]] * [[Farovec]] * [[Fošt]] * [[Frajhajm]] * [[Gabernik]] * [[Gaj]] * [[Gladomes]] * [[Globoko ob Dravinji]] * [[Gorica pri Oplotnici]] * [[Hošnica]] * [[Hrastovec pod Bočem]] * [[Jelovec pri Makolah]] * [[Ješovec]] * [[Jurišna vas]] * [[Kalše]] * [[Kebelj]] * [[Klopce]] * [[Kočno ob Ložnici]] * [[Kočno pri Polskavi]] * [[Koritno]] * [[Korplje]] * [[Kostanjevec]] * [[Kot na Pohorju]] * [[Kovača vas]] * [[Kovaški Vrh]] * [[Krasna]] * [[Križeča vas]] * [[Križni Vrh]] * [[Lačna Gora]] * [[Laporje]] * [[Leskovec]] * [[Levič]] * [[Ljubično]] * [[Lokanja vas]] * [[Lovnik]] * [[Ložnica]] * [[Lukanja]] * [[Lušečka vas]] * [[Makole]] * [[Malahorna]] * [[Malo Tinje]] * [[Markečica]] * [[Modraže]] * [[Modrič]] * [[Mostečno]] * [[Nadgrad]] * [[Novake]] * [[Nova Gora nad Slovensko Bistrico]] * [[Ogljenšak]] * [[Okoška Gora]] * [[Oplotnica]] * [[Ošelj]] * [[Pečke]] * [[Planina pod Šumikom]] * [[Pobrež]] * [[Podboč]] * [[Podgrad na Pohorju]] * [[Pokoše]] * [[Poljčane]] * [[Pragersko]] * [[Preloge]] * [[Prepuž]] * [[Pretrež]] * [[Prihova]] * [[Raskovec]] * [[Razgor pri Žebljeku]] * [[Rep]] * [[Ritoznoj]] * [[Radkovec]] * [[Savinsko]] * [[Sele pri Polskavi]] * [[Sevec]] * [[Slovenska Bistrica]] * [[Smrečno]] * [[Spodnja Brežnica]] * [[Spodnja Ložnica]] * [[Spodnja Nova vas]] * [[Spodnja Polskava]] * [[Spodnje Poljčane]] * [[Spodnje Prebukovje]] * [[Stanovsko]] * [[Stari Grad]] * [[Stari Log]] * [[Stopno]] * [[Stranske Makole]] * [[Straža pri Oplotnici]] * [[Strug]] * [[Studenice]] * [[Šentovec]] * [[Šmartno na Pohorju]] * [[Štatenberg]] * [[Tinjska Gora]] * [[Trnovec pri Slovenski Bistrici]] * [[Turiška vas na Pohorju]] * [[Ugovec]] * [[Urh]] * [[Varoš]] * [[Veliko Tinje]] * [[Videž]] * [[Vinarje]] * [[Visole]] * [[Vrhloga]] * [[Vrhole pri Laporju]] * [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] * [[Zgornja Bistrica]] * [[Zgornja Brežnica]] * [[Zgornja Ložnica]] * [[Zgornja Nova vas]] * [[Zgornja Polskava]] * [[Zgornje Grušovje]] * [[Zgornje Poljčane]] * [[Zgornje Prebukovje]] * [[Zlogona Gora]] * [[Zlogona vas]] * [[Žabljek]] === Upravna enota Slovenske Konjice s sedežem v Slovenskih Konjicah obsega naslednja naselja === * [[Čretvež]] * [[Bezina]] * [[Bezovje nad Zrečami]] * [[Blato]] * [[Boharina]] * [[Brdo]] * [[Breg pri Konjicah]] * [[Brezen]] * [[Brezje pri Ločah]] * [[Bukovlje]] * [[Črešnova]] * [[Dobrava pri Konjicah]] * [[Dobrnež]] * [[Draža vas]] * [[Dobrovlje]] * [[Gabrovlje]] * [[Gabrovnik]] * [[Gorenje pri Zrečah]] * [[Gračič]] * [[Gornja vas]] * [[Hudinja]] * [[Kamna Gora]] * [[Klokočovnik]] * [[Koble]] * [[Kolačno]] * [[Konjiška vas]] * [[Koroška vas na Pohorju]] * [[Kraberk]] * [[Križevec]] * [[Ličenca]] * [[Lipoglav]] * [[Ljubnica]] * [[Loče]] * [[Loška gora pri Zrečah]] * [[Lipa]] * [[Mali breg]] * [[Mlače]] * [[Mala Gora]] * [[Nova vas pri Konjicah]] * [[Novo Tepanje]] * [[Ostrožno pri Ločah]] * [[Osredek pri Zrečah]] * [[Padeški Vrh]] * [[Paka]] * [[Penoje]] * [[Perovec]] * [[Petelinjek pri Ločah]] * [[Planina na Pohorju]] * [[Podob]] * [[Podpeč ob Dravinji]] * [[Polene]] * [[Preloge pri Konjicah]] * [[Prežigal]] * [[Polajna]] * [[Radana vas]] * [[Resnik]] * [[Rogla]] * [[Selski Vrh]] * [[Skomarje]] * [[Slovenske Konjice]] * [[Sojek]] * [[Spodnja Pristava]] * [[Spodnje Grušovje]] * [[Spodnje Laže]] * [[Spodnje Preloge]] * [[Spodnji Dolič]] * [[Stare Slemene]] * [[Stenica]] * [[Stranice]] * [[Spodnje Stranice]] * [[Strtenik]] * [[Suhadol]] * [[Sveti Jernej]] * [[Spodnji Jernej]] * [[Škalce]] * [[Škedenj]] * [[Špitalič pri Slov. Konjicah]] * [[Štajerska vas]] * [[Tepanje]] * [[Tepanjski Vrh]] * [[Tolsti Vrh]] * [[Vešenik]] * [[Vitanje]] * [[Vitanjsko Skomarje]] * [[Zabork]] * [[Zbelovo]] * [[Zbelovska Gora]] * [[Zeče]] * [[Zgornja Pristava]] * [[Zgornje Laže]] * [[Zreče]] * [[Zlakova]] * [[Žiče]] === Upravna enota Šentjur pri Celju s sedežem v Šentjurju pri Celju obsega naslednja naselja === * [[Bezovje pri Šentjurju]] * [[Bobovo pri Ponikvi]] * [[Boletina]] * [[Botričnica]] * [[Brdo]] * [[Brezje ob Slomu]] * [[Brezje pri Dobjem]] * [[Bukovje pri Slivnici]] * [[Cerovec]] * [[Črnolica]] * [[Dobje pri Lesičnem]] * [[Dobje pri Planini]] * [[Dobovec pri Ponikvi]] * [[Dobrina]] * [[Dolga Gora]] * [[Doropolje]] * [[Dramlje]] * [[Drobinsko]] * [[Dole]] * [[Golobinjek pri Planini]] * [[Gorica pri Dobjem]] * [[Gorica pri Slivnici]] * [[Goričica]] * [[Grobelno – del]] * [[Grušce]] * [[Hotunje]] * [[Hrastje]] * [[Hruševec]] * [[Hrušovje]] * [[Jakob pri Šentjurju]] * [[Jarmovec]] * [[Javorje]] * [[Jazbin Vrh]] * [[Jazbine]] * [[Jelce]] * [[Jezerce pri Dobjem]] * [[Kalobje]] * [[Kameno]] * [[Kostrivnica]] * [[Košnica]] * [[Krajnčica]] * [[Krivica]] * [[Laze pri Dramljah]] * [[Lažiše]] * [[Loka pri Žusmu]] * [[Lokarje]] * [[Loke pri Planini]] * [[Lopaca]] * [[Lutrje]] * [[Marija Dobje]] * [[Okrog]] * [[Osredek]] * [[Ostrožno pri Ponikvi – del]] * [[Paridol]] * [[Planina pri Sevnici]] * [[Planinca]] * [[Planinska vas]] * [[Planinski Vrh]] * [[Pletovarje]] * [[Podgaj]] * [[Podgrad]] * [[Podlešje]] * [[Podlog pod Bohorjem]] * [[Podpeč nad Marofom]] * [[Podpeč pri Šentvidu]] * [[Podvine]] * [[Ponikva]] * [[Ponkvica]] * [[Prapretno]] * [[Presečno]] * [[Primož pri Šentjurju]] * [[Proseniško]] * [[Rakitovec]] * [[Ravno]] * [[Razbor]] * [[Repno]] * [[Repuš]] * [[Rifnik]] * [[Sele, Šentjur|Sele]] * [[Slatina pri Dobjem]] * [[Slatina pri Ponikvi]] * [[Slivnica pri Celju]] * [[Sotensko pod Kalobjem]] * [[Spodnje Slemene]] * [[Srževica]] * [[Stopče]] * [[Straška Gorca]] * [[Straža na Gori]] * [[Suho]] * [[Svetelka]] * [[Šedina]] * [[Šentjur]] * [[Šentvid pri Planini]] * [[Šibenik]] * [[Škarnice]] * [[Tajhte]] * [[Tratna ob Voglajni]] * [[Tratna pri Grobelnem]] * [[Trno]] * [[Trnovec pri Dramljah]] * [[Trška Gorca]] * [[Turno]] * [[Uniše]] * [[Večje Brdo]] * [[Vejice]] * [[Vezovje]] * [[Visoče]] * [[Vodice pri Kalobju]] * [[Vodice pri Slivnici]] * [[Vodruž]] * [[Voduce]] * [[Vodule]] * [[Voglajna]] * [[Vrbno]] * [[Zagaj pri Ponikvi]] * [[Zalog pod Uršulo]] * [[Završe pri Dobjem]] * [[Zgornje Selce]] * [[Zgornje Slemene]] * [[Zlateče pri Šentjurju]] * [[Žegar]] === Upravna enota Škofja Loka s sedežem v Škofji Loki obsega naslednja naselja === * [[Sv. Andrej]] * [[Bačne]] * [[Binkelj]] * [[Bodovlje]] * [[Brebovnica]] * [[Brekovice]] * [[Breznica pod Lubnikom]] * [[Breznica pri Žireh]] * [[Brode]] * [[Bukov Vrh]] * [[Bukovica]] * [[Bukovščica]] * [[Bukov Vrh nad Visokim]] * [[Crngrob]] * [[Čabrače]] * [[Četena Ravan]] * [[Davča]] * [[Debeni]] * [[Delnice]] * [[Dobje]] * [[Dobravšce]] * [[Dolenčice]] * [[Dolenja Dobrava]] * [[Dolenja Ravan]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenja Žetina]] * [[Dolenje Brdo]] * [[Dolge Njive]] * [[Dorfarje]] * [[Draga]] * [[Dražgoše]] * [[Florjan nad Zmincem]] * [[Forme]] * [[Fužine]] * [[Gabrk]] * [[Gabrovo]] * [[Gabrška gora]] * [[Godešič]] * [[Goli vrh]] * [[Golica]] * [[Gorenja Dobrava]] * [[Gorenja Ravan]] * [[Gorenja vas]] * [[Gorenja vas – Rateče]] * [[Gorenja Žetina]] * [[Gorenje Brdo]] * [[Goropeke]] * [[Gosteče]] * [[Grenc]] * [[Hlavče Njive]] * [[Hobovše pri Stari Oselici]] * [[Hosta]] * [[Hotavlje]] * [[Hotovlja]] * [[Sv. Petra hrib]] * [[Izgorje]] * [[Jarčja dolina]] * [[Jarčje Brdo]] * [[Javorje]] * [[Javorjev Dol]] * [[Jazbine]] * [[Jelovica]] * [[Kališe]] * [[Kladje]] * [[Knape]] * [[Kopačnica]] * [[Koprivnik]] * [[Kovski Vrh]] * [[Kremenik]] * [[Krivo Brdo]] * [[Križna Gora]] * [[Krnice pri Novakih]] * [[Lajše]] * [[Laniše]] * [[Laze]] * [[Ledinica]] * [[Lenart nad Lušo]] * [[Leskovica]] * [[Lipica]] * [[Log nad Škofjo Loko]] * [[Lom nad Volčo]] * [[Lovsko brdo]] * [[Lučine]] * [[Lajše]] * [[Malenski Vrh]] * [[Martinj Vrh]] * [[Mlaka nad Lušo]] * [[Moškrin]] * [[Mrzli Vrh]] * [[Murave]] * [[Na Logu]] * [[Nova Oselica]] * [[Ojstri Vrh]] * [[Opale]] * [[Osojnica]] * [[Osojnik]] * [[Sv. Ožbolt]] * [[Papirnica]] * [[Pevno]] * [[Podgora]] * [[Podjelovo Brdo]] * [[Podklanec]] * [[Podlonk]] * [[Podobeno]] * [[Podporezen]] * [[Podpulfarca]] * [[Podvrh]] * [[Poljane nad Škofjo Loko]] * [[Potok]] * [[Pozirno]] * [[Praprotno]] * [[Predmost]] * [[Prelesje]] * [[Prtovč]] * [[Pungert]] * [[Puštal]] * [[Račeva]] * [[Ravne]] * [[Ravne pri Žireh]] * [[Rateče]] * [[Robidnica]] * [[Rovte v Selški dolini]] * [[Rudno]] * [[Selca]] * [[Selo]] * [[Smoldno]] * [[Smoleva]] * [[Sopotnica]] * [[Sovodenj]] * [[Sovra]] * [[Spodnja Luša]] * [[Spodnja Sorica]] * [[Spodnje Danje]] * [[Srednja vas – Poljane]] * [[Srednje Brdo]] * [[Staniše]] * [[Stara Loka]] * [[Stara Oselica]] * [[Stirpnik]] * [[Strmica]] * [[Studor]] * [[Suha]] * [[Suša]] * [[Sv. Barbara]] * [[Sv. Duh]] * [[Studeno]] * [[Sv. Lenart]] * [[Ševlje]] * [[Škofja Loka]] * [[Todraž]] * [[Sv. Tomaž]] * [[Topolje]] * [[Torka]] * [[Trata]] * [[Trebija]] * [[Trnje]] * [[Valterski Vrh]] * [[Vešter]] * [[Vincarje]] * [[Vinharje]] * [[Virlog]] * [[Virmaše]] * [[Visoko pri Poljanah]] * [[Volaka]] * [[Volča]] * [[Zabrdo]] * [[Zabrekve]] * [[Zabrežnik]] * [[Zadobje]] * [[Zakobiljek]] * [[Zala]] * [[Zali Log]] * [[Zapreval]] * [[Zgornja Luša]] * [[Zgornja Sorica]] * [[Zgornje Danje]] * [[Zminec]] * [[Žabja vas]] * [[Železniki]] * [[Žiri]] * [[Žirovski Vrh]] * [[Žirovski Vrh Sv. Urbana]] * [[Žirovski Vrh Sv. Antona]] === Upravna enota Šmarje pri Jelšah s sedežem v Šmarjah pri Jelšah obsega naslednja naselja === * [[Babna Brda]] * [[Babna Gora, Šmarje pri Jelšah|Babna Gora]] * [[Babna Reka]] * [[Beli potok pri Lembergu]] * [[Belo]] * [[Bezgovica]] * [[Bistrica]] * [[Bistrica ob Sotli]] * [[Bobovo pri Šmarju]] * [[Bodrež]] * [[Bodrišna vas]] * [[Brecljevo]] * [[Brestovec]] * [[Brezje pri Lekmarju]] * [[Brezje pri Podplatu]] * [[Brezovec pri Polju]] * [[Brezovec pri Rogatcu]] * [[Buče]] * [[Bukovje v Babni Gori]] * [[Cerovec pod Bočem]] * [[Cerovec pri Šmarju]] * [[Ceste]] * [[Cmereška Gorca]] * [[Čača vas]] * [[Črešnjevec ob Bistrici]] * [[Dekmanca]] * [[Dobležiče]] * [[Dobovec pri Rogatcu]] * [[Dol pri Pristavi]] * [[Dol pri Šmarju]] * [[Donačka Gora]] * [[Dragomilo]] * [[Drensko Rebro]] * [[Drevenik]] * [[Dvor]] * [[Gabrce]] * [[Gabrovec pri Kostrivnici]] * [[Gaj]] * [[Globoko pri Šmarju]] * [[Golobinjek ob Sotli]] * [[Gorjane]] * [[Gornja vas]] * [[Gostinca]] * [[Gradišče]] * [[Gradiški Dol]] * [[Grliče]] * [[Grobelce]] * [[Grobelno–del]] * [[Gubno]] * [[Hajnsko]] * [[Hrastje ob Bistrici]] * [[Imeno]] * [[Imenska Gorca]] * [[Irje]] * [[Jazbina]] * [[Jerčin]] * [[Jerovska vas]] * [[Ješovec pri Kozjem]] * [[Ješovec pri Šmarju]] * [[Kačji Dol]] * [[Kamence]] * [[Kamenik]] * [[Kamna Gorca]] * [[Klake]] * [[Konuško]] * [[Koretno]] * [[Korpule]] * [[Kozje]] * [[Kristan Vrh]] * [[Križan Vrh]] * [[Krtince]] * [[Kunšperk]] * [[Lastnič]] * [[Laše]] * [[Lekmarje]] * [[Lemberg pri Šmarju]] * [[Lesično]] * [[Lipovec]] * [[Log]] * [[Mala Pristava]] * [[Male Rodne]] * [[Mestinje]] * [[Močle]] * [[Nezbiše]] * [[Nimno]] * [[Nova vas pri Šmarju]] * [[Orehovec]] * [[Ortnice]] * [[Osredek pri Podsredi]] * [[Olimlje]] * [[Pecelj]] * [[Pečica]] * [[Pijovci]] * [[Pilštanj]] * [[Plat]] * [[Platinovec]] * [[Ples]] * [[Podčetrtek]] * [[Podplat]] * [[Podsreda]] * [[Podturn]] * [[Poklek pri Podsredi]] * [[Polje ob Sotli]] * [[Polje pri Bistrici]] * [[Polžanska Gorca]] * [[Polžanska vas]] * [[Predel]] * [[Predenca]] * [[Prelasko]] * [[Preloge pri Šmarju]] * [[Pristava pri Lesičnem]] * [[Pristava pri Mestinju]] * [[Pristavica]] * [[Prnek]] * [[Pustike]] * [[Rajnkovec]] * [[Rakovec]] * [[Ratanska vas]] * [[Rjavica]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Rogatec]] * [[Roginska Gorca]] * [[Rudnica]] * [[Sedlarjevo]] * [[Sela]] * [[Senovica]] * [[Sladka Gora]] * [[Sodna vas]] * [[Sotensko pri Šmarju]] * [[Spodnja Kostrivnica]] * [[Spodnja Ponkvica]] * [[Spodnje Mestinje]] * [[Spodnje Negonje]] * [[Spodnje Sečovo]] * [[Spodnje Selce]] * [[Spodnje Tinsko]] * [[Spodnji Gabrnik]] * [[Srebrnik]] * [[Sv. Florijan]] * [[Stranje]] * [[Strmec pri Sv. Florijanu]] * [[Strtenica]] * [[Sv. Ema]] * [[Sv. Jurij]] * [[Šentvid pri Grobelnem]] * [[Šerovo]] * [[Škofija]] * [[Šmarje pri Jelšah]] * [[Tekačevo]] * [[Tlake]] * [[Topole]] * [[Topolovec]] * [[Topolovo]] * [[Trebče]] * [[Trlično]] * [[Tržišče]] * [[Tuncovec]] * [[Velike Rodne]] * [[Verače]] * [[Vetrnik]] * [[Vidovica]] * [[Vinec]] * [[Sveti Štefan]] * [[Vinski vrh pri Šmarju]] * [[Virštanj]] * [[Vodenovo]] * [[Vojsko, Kozje|Vojsko]] * [[Vonarje]] * [[Vrenska Gorca]] * [[Vrh, Šmarje pri Jelšah|Vrh]] * [[Vršna vas]] * [[Zadrže]] * [[Zagaj]] * [[Zagaj pod Bočem]] * [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] * [[Zastranje]] * [[Završe pri Grobelnem]] * [[Zdole]] * [[Zeče pri Bučah]] * [[Zgornja Kostrivnica]] * [[Zgornje Negonje]] * [[Zgornje Sečovo]] * [[Zgornje Tinsko]] * [[Zgornji Gabrnik]] * [[Zibika]] * [[Zibiška vas]] * [[Žahenberc]] === Upravna enota Tolmin s sedežem v Tolminu obsega naslednja naselja === * [[Avsa]] * [[Bača pri Modreju]] * [[Bača pri Podbrdu]] * [[Bavšica]] * [[Borjana]] * [[Bovec]] * [[Breginj]] * [[Bukovski Vrh]] * [[Čadrg]] * [[Čezsoča]] * [[Čiginj]] * [[Daber]] * [[Dolenja Trebuša]] * [[Dolgi Laz]] * [[Dolje]] * [[Drežnica]] * [[Drežniške Ravne]] * [[Drobočnik]] * [[Gabrje]] * [[Gorenja Trebuša]] * [[Gorenji Log]] * [[Gorski Vrh]] * [[Grahovo ob Bači]] * [[Grant]] * [[Grudnica]] * [[Homec]] * [[Hudajužna]] * [[Idrija pri Bači]] * [[Idrsko]] * [[Jevšček]] * [[Jezerca]] * [[Kal]] * [[Kal–Koritnica]] * [[Kamno]] * [[Kanalski Lom]] * [[Klavže]] * [[Kneške Ravne]] * [[Kneža]] * [[Kobarid]] * [[Koritnica]] * [[Koseč]] * [[Kozaršče]] * [[Kozmerice]] * [[Kred]] * [[Krn]] * [[Kuk]] * [[Ladra]] * [[Lepena]] * [[Libušnje]] * [[Lisec]] * [[Livek]] * [[Livške ravne]] * [[Ljubinj]] * [[Log Čezsoški]] * [[Log pod Mangartom]] * [[Logaršče]] * [[Logje]] * [[Loje]] * [[Magozd]] * [[Mlinsko]] * [[Modrej]] * [[Modrejce]] * [[Most na Soči]] * [[Obloke]] * [[Pečine]] * [[Petrovo Brdo]] * [[Plužna]] * [[Podbela]] * [[Podbrdo]] * [[Podmelec]] * [[Polje]] * [[Poljubinj]] * [[Ponikve]] * [[Porezen]] * [[Postaja]] * [[Potoki]] * [[Prapetno]] * [[Prapetno Brdo]] * [[Perati]] * [[Robič]] * [[Robidišče]] * [[Roče]] * [[Rut]] * [[Sedlo]] * [[Sela nad Podmelcem]] * [[Sela pri Volčah]] * [[Selce]] * [[Selišče]] * [[Slap ob Idrijci]] * [[Smast]] * [[Soča]] * [[Srpenica]] * [[Stanovišče]] * [[Staro Selo]] * [[Stopnik]] * [[Strmec na Predelu]] * [[Stržišče]] * [[Sužid]] * [[Svino]] * [[Šentviška Gora]] * [[Temljine]] * [[Tolmin]] * [[Tolminske Ravne]] * [[Tolminski Lom]] * [[Trenta]] * [[Trnovo ob Soči]] * [[Trtnik]] * [[Volarje]] * [[Volčanski Ruti]] * [[Volče]] * [[Vrsno]] * [[Zadlaz–Čadrg]] * [[Zadlaz–Žabče]] * [[Zakraj]] * [[Zatolmin]] * [[Znojile]] * [[Žabče]] * [[Žaga]] === Upravna enota Trbovlje s sedežem v Trbovljah obsega naslednja naselja === * [[Čebine]] * [[Čeče–del]] * [[Dobovec]] * [[Gabrsko]] * [[Ključevica]] * [[Knezdol]] * [[Ojstro]] * [[Ostenk]] * [[Planinska vas]] * [[Prapreče–del]] * [[Prapretno pri Hrastniku–del]] * [[Sveta Planina]] * [[Škofja Riža]] * [[Trbovlje]] * [[Vrhe–del]] * [[Završje]] * [[Župa]] === Upravna enota Trebnje s sedežem v Trebnjah obsega naslednja naselja === * [[Arčelca]] * [[Artmanja vas]] * [[Babna Gora, Trebnje|Babna gora]] * [[Beli Grič]] * [[Belšinja vas]] * [[Benečija]] * [[Bič]] * [[Bistrica]] * [[Bitnja vas]] * [[Blato]] * [[Bogneča vas]] * [[Breza]] * [[Brezje pri Trebelnem]] * [[Brezovica pri Mirni]] * [[Brezovica pri Trebelnem]] * [[Brinje]] * [[Bruna vas]] * [[Cerovec pri Trebelnem]] * [[Cesta]] * [[Cikava]] * [[Cirnik]] * [[Čatež]] * [[Češnjevek]] * [[Češnjice pri Trebelnem]] * [[Čilpah]] * [[Čužnja vas]] * [[Debenec]] * [[Dečja vas]] * [[Dobrava]] * [[Dobravica pri Vel. Gabru]] * [[Dobrnič]] * [[Dol pri Trebnjem]] * [[Dolenja Dobrava]] * [[Dolenja Nemška vas]] * [[Dolenja vas pri Čatežu]] * [[Dolenje Jesenice]] * [[Dolenje Kamenje pri Dobrniču]] * [[Dolenje Laknice]] * [[Dolenje Medvedje selo]] * [[Dolenje Ponikve]] * [[Dolenje Selce]] * [[Dolenje Zabukovje]] * [[Dolenji Podboršt pri Treb]] * [[Dolenji Podšumberk]] * [[Dolenji vrh]] * [[Dolga njiva pri Šentlovren]] * [[Dolnje Prapreče]] * [[Draga pri Šentrupertu]] * [[Drečji vrh]] * [[Glinek]] * [[Goljek]] * [[Gombišče]] * [[Gomila]] * [[Gorenja Dobrava]] * [[Gorenja Nemška vas]] * [[Gorenja vas]] * [[Gorenja vas pri Čatežu]] * [[Gorenja vas pri Mirni]] * [[Gorenja vas pri Mokronogu]] * [[Gorenje Jesenice]] * [[Gorenje Kamenje pri Dobrniču]] * [[Gorenje Laknice]] * [[Gorenje Medvedje selo]] * [[Gorenje Ponikve]] * [[Gorenje Selce]] * [[Gorenje Zabukovje]] * [[Gorenji Mokronog]] * [[Gorenji Podboršt pri V. Loki]] * [[Gorenji Podšumberk]] * [[Gorenji vrh pri Dobrniču]] * [[Gornje Prapreče]] * [[Gradišče pri Trebnjem]] * [[Grič pri Trebnjem]] * [[Grm]] * [[Grmada]] * [[Hom]] * [[Hrastno]] * [[Hrastovica]] * [[Hudeje]] * [[Iglenik pri Veliki Loki]] * [[Jelševec]] * [[Jezero]] * [[Jagodnik]] * [[Kamni potok]] * [[Kamnje]] * [[Knežja vas]] * [[Korenitka]] * [[Korita]] * [[Kriška Reber]] * [[Križ]] * [[Križni Vrh]] * [[Krtina]] * [[Krušni vrh]] * [[Kukenberk]] * [[Kostanjevica]] * [[Lipnik]] * [[Lisec]] * [[Log]] * [[Log pri Žužemberku]] * [[Lokve pri Dobrniču]] * [[Lukovek]] * [[Luža]] * [[Mačji Dol]] * [[Mačkovec]] * [[Mala Loka]] * [[Mala Ševnica]] * [[Male Dole pri Stehanji vasi]] * [[Mali Gaber]] * [[Mali Videm]] * [[Maline]] * [[Martinja vas]] * [[Martinja vas pri Mokronogu]] * [[Meglenik]] * [[Migolica]] * [[Migolska gora]] * [[Mirna]] * [[Mirna vas]] * [[Mokronog]] * [[Most]] * [[Mrzla Luža]] * [[Muhabran]] * [[Medvedjek]] * [[Mali Cirnik pri Šentjanžu]] * [[Občine]] * [[Odrga]] * [[Okrog]] * [[Orlaka]] * [[Ornuška vas]] * [[Ostrožnik]] * [[Pekel]] * [[Pluska]] * [[Podlisec]] * [[Podturn]] * [[Potok]] * [[Praprotnica]] * [[Prelesje]] * [[Preska pri Dobrniču]] * [[Primštal]] * [[Pristavica pri Vel. Gabru]] * [[Pugled pri Mokronogu]] * [[Puščava]] * [[Račje Selo]] * [[Radna vas]] * [[Rakovnik pri Šentrupertu]] * [[Ravne]] * [[Ravnik]] * [[Razbore–del]] * [[Rdeči kal]] * [[Repče]] * [[Replje]] * [[Reva]] * [[Ribjek]] * [[Rihpovec]] * [[Rodine pri Trebnjem]] * [[Roje pri Čatežu]] * [[Roje pri Trebelnem]] * [[Roženpelj]] * [[Rožni vrh]] * [[Ravne nad Šentrupertom]] * [[Roženberk]] * [[Sajenice]] * [[Sejenice]] * [[Sela pri Šumberku]] * [[Selo pri Mirni]] * [[Selska gora]] * [[Slepšek]] * [[Slovenska vas]] * [[Srednje Laknice]] * [[Stan]] * [[Stara gora]] * [[Stehanja vas]] * [[Stranje pri Dobrniču]] * [[Stranje pri Velikem Gabru]] * [[Straža]] * [[Studenec]] * [[Svetinja]] * [[Šahovec]] * [[Šentlovrenc]] * [[Šentrupert]] * [[Ševnica]] * [[Škovec]] * [[Škrjanče]] * [[Škrljevo]] * [[Šmaver]] * [[Štatenberk]] * [[Štefan pri Trebnjem]] * [[Trbinc]] * [[Trebanjski vrh]] * [[Trebelno]] * [[Trebnje]] * [[Trnje]] * [[Trstenik]] * [[Vavpča vas pri Dobrniču]] * [[Velika Loka]] * [[Velika Strmica]] * [[Velika Ševnica]] * [[Velike Dole]] * [[Veliki Gaber]] * [[Veliki Videm]] * [[Volčja Jama]] * [[Volčje Njive]] * [[Vrbovec]] * [[Vrh, Šentrupert|Vrh]] * [[Sv. Vrh]] * [[Vrh pri Trebelnem]] * [[Vrhovo pri Šentlovrencu]] * [[Vrhtrebnje]] * [[Vrtače]] * [[Vesela Gora]] * [[Zabrdje]] * [[Zabukovje]] * [[Zagorica]] * [[Zagorica pri Čatežu]] * [[Zagorica pri Dobrniču]] * [[Zagorica pri Velikem Gabru]] * [[Zaloka]] * [[Zavrh]] * [[Zidani most]] * [[Žabjek]] * [[Železno]] * [[Žubina]] === Upravna enota Tržič s sedežem v Tržiču obsega naslednja naselja === * [[Bistrica pri Tržiču]] * [[Brdo]] * [[Breg ob Bistrici]] * [[Brezje pri Tržiču]] * [[Čadovlje pri Tržiču]] * [[Dolina]] * [[Gozd]] * [[Grahovše]] * [[Hudi Graben]] * [[Hudo]] * [[Hušica]] * [[Jelendol]] * [[Kovor]] * [[Križe]] * [[Leše]] * [[Loka]] * [[Lom pod Storžičem]] * [[Novake]] * [[Paloviče]] * [[Podljubelj]] * [[Popovo]] * [[Potarje]] * [[Pristava]] * [[Ročevnica]] * [[Retnje]] * [[Sebenje]] * [[Senično]] * [[Slap]] * [[Spodnje Vetrno]] * [[Tržič]] * [[Vadiče]] * [[Visoče]] * [[Zgornje Vetrno]] * [[Zvirče]] * [[Žiganja vas]] === Upravna enota Velenje s sedežem v Velenju obsega naslednja naselja === * [[Arnače]] * [[Bele Vode]] * [[Bevče]] * [[Črnova]] * [[Družmirje]] * [[Florjan]] * [[Gaberke]] * [[Gavce]] * [[Gorenje]] * [[Hrastovec]] * [[Janškovo selo]] * [[Kavče]] * [[Lipje]] * [[Lopatnik]] * [[Laze]] * [[Lokovica]] * [[Ložnica]] * [[Lopatnik pri Velenju]] * [[Mali vrh]] * [[Paka pri Velenju]] * [[Paška vas]] * [[Paški Kozjak]] * [[Plešivec]] * [[Podgora]] * [[Podgorje]] * [[Podkraj pri Velenju]] * [[Pirešica]] * [[Prelska]] * [[Ravne]] * [[Rečica ob Paki]] * [[Silova]] * [[Skorno]] * [[Skorno pri Šoštanju]] * [[Slatina]] * [[Šentvid pri Zavodnju]] * [[Škale]] * [[Škalske Cirkovce]] * [[Šmartinske Cirkovce]] * [[Šmartno ob Paki]] * [[Šoštanj]] * [[Šenbric]] * [[Topolšica]] * [[Velenje]] * [[Veliki Vrh]] * [[Vinska Gora]] * [[Zavodnje]] === Upravna enota Vrhnika s sedežem na Vrhniki obsega naslednja naselja === * [[Bevke]] * [[Bistra]] * [[Blatna Brezovica]] * [[Borovnica]] * [[Breg pri Borovnici]] * [[Brezovica pri Borovnici]] * [[Dol pri Borovnici]] * [[Dragomer]] * [[Dražica]] * [[Drenov Grič]] * [[Jamnik]] * [[Jerinov Grič]] * [[Lašče]] * [[Laze pri Borovnici]] * [[Lesno brdo – del]] * [[Log pri Brezovici]] * [[Lukovica pri Brezovici]] * [[Mala Ligojna]] * [[Mirke]] * [[Marinčev Grič]] * [[Mizni Dol]] * [[Niževec]] * [[Ohonica]] * [[Padež]] * [[Pako]] * [[Podlipa]] * [[Pokojišče]] * [[Pristava]] * [[Prezid]] * [[Sinja Gorica]] * [[Smrečje]] * [[Stara Vrhnika]] * [[Strmica]] * [[Velika Ligojna]] * [[Verd]] * [[Vrhnika]] * [[Trčkov Grič]] * [[Zabočevo]] * [[Zaplana]] * [[Zavrh pri Borovnici]] === Upravna enota Zagorje ob Savi s sedežem v Zagorju ob Savi obsega naslednja naselja === * [[Blodnik]] * [[Borje]] * [[Borje pri Mlinšah]] * [[Borovak pri Podkumu]] * [[Brezje]] * [[Breznik]] * [[Briše]] * [[Čemšenik]] * [[Čolnišče]] * [[Dobrljevo]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolgo brdo pri Mlinšah]] * [[Družina]] * [[Golče]] * [[Gorenja vas]] * [[Hrastnik pri Trojanah]] * [[Izlake]] * [[Jablana]] * [[Jarše]] * [[Jelenk]] * [[Jelševica]] * [[Jesenovo]] * [[Kandrše–del]] * [[Kisovec]] * [[Kolk]] * [[Kolovrat]] * [[Konjšica–del]] * [[Kostrevnica]] * [[Kotredež]] * [[Kal]] * [[Log pri Mlinšah]] * [[Loke pri Zagorju]] * [[Mali Kum]] * [[Medija, Zagorje ob Savi|Medija]] * [[Mlinše]] * [[Mošenik]] * [[Orehovica]] * [[Osredek]] * [[Padež]] * [[Podkraj pri Zagorju]] * [[Podkum]] * [[Podlipovica]] * [[Polšina]] * [[Potoška vas]] * [[Požarje]] * [[Prapreče–del]] * [[Zgornji Prhovec]] * [[Ravenska vas]] * [[Ravne pri Mlinšah]] * [[Razbor pri Čemšeniku]] * [[Razpotje]] * [[Rodež]] * [[Rove]] * [[Rovišče]] * [[Rtiče]] * [[Ržiše]] * [[Selo pri Zagorju]] * [[Senožeti]] * [[Sopota, Zagorje ob Savi|Sopota]] * [[Šemnik]] * [[Šentgotard]] * [[Šentlambert]] * [[Šklendrovec]] * [[Špital]] * [[Tirna]] * [[Vine]] * [[Vrh pri Mlinšah]] * [[Vrhe–del]] * [[Vidrga]] * [[Vrh, Zagorje ob Savi|Vrh]] * [[Zabava]] * [[Zabreznik]] * [[Zagorje ob Savi]] * [[Zavine]] * [[Znojile]] * [[Žvarulje]] === Upravna enota Žalec s sedežem v Žalcu obsega naslednja naselja === * [[Andraž nad Polzelo]] * [[Arja vas]] * [[Braslovče]] * [[Breg pri Polzeli]] * [[Brnica]] * [[Brode]] * [[Čeplje]] * [[Čreta, Vransko|Čreta]] * [[Črni Vrh]] * [[Dobrič]] * [[Dobriša vas]] * [[Dobrovlje]] * [[Dolenja vas]] * [[Drešinja vas]] * [[Galicija]] * [[Glinje]] * [[Gomilsko]] * [[Sv. Lovrenc]] * [[Gotovlje]] * [[Grajska vas]] * [[Griže]] * [[Hramše]] * [[Jeronim]] * [[Kale]] * [[Kamenče]] * [[Kapla]] * [[Kaplja vas]] * [[Kasaze]] * [[Latkova vas]] * [[Letuš]] * [[Levec]] * [[Liboje]] * [[Limovce]] * [[Ločica ob Savinji]] * [[Ločica pri Vranskem]] * [[Loke]] * [[Ložnica pri Žalcu]] * [[Mala Pirešica]] * [[Male Braslovče]] * [[Marija Reka]] * [[Matke]] * [[Migojnice]] * [[Miklavž pri Taboru]] * [[Novo Celje]] * [[Ojstriška vas]] * [[Orla vas]] * [[Orova vas]] * [[Parižlje]] * [[Pernovo]] * [[Petrovče]] * [[Podgorje pri Letušu]] * [[Podkraj]] * [[Podlog v Savinjski dolini]] * [[Podvin pri Polzeli]] * [[Podvrh]] * [[Poljče]] * [[Polzela]] * [[Pondor]] * [[Pongrac]] * [[Ponikva pri Žalcu]] * [[Prapreče]] * [[Prebold]] * [[Prekopa]] * [[Preserje]] * [[Podvin]] * [[Rakovlje]] * [[Ruše]] * [[Selo pri Vranskem]] * [[Spodnje Gorče]] * [[Spodnje Grušovlje]] * [[Spodnje Roje]] * [[Stopnik]] * [[Studence]] * [[Šempeter v Savinj. dolini]] * [[Šentrupert]] * [[Šešče pri Preboldu]] * [[Šmatevž]] * [[Tabor]] * [[Tešova]] * [[Topovlje]] * [[Trnava]] * [[Velika Pirešica]] * [[Vologa]] * [[Vransko]] * [[Vrbje]] * [[Zabukovica]] * [[Zahomce]] * [[Zajasovnik–del]] * [[Zakl]] * [[Zalog pri Šempetru]] * [[Zaloška Gorica]] * [[Založe]] * [[Zaplanina]] * [[Zavrh pri Galiciji]] * [[Zgornje Gorče]] * [[Zgornje Grušovlje]] * [[Zgornje Roje]] * [[Žalec]] * [[Železno]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Upravna delitev Slovenije]] 24ifp75s3ydik0wq5rhgo4jk3rb5h8s 6708358 6708340 2026-07-08T06:29:54Z Romanm 13 /* Upravna enota Sevnica s sedežem v Sevnici obsega naslednja naselja */ [[Hinje, Sevnica]] 6708358 wikitext text/x-wiki {{Politika Slovenije}} '''Upravne enote''' so bile ustanovljene 1. januarja 1995. V Sloveniji je 58 upravnih enot.<ref name="g113">{{cite web | title=Pravno informacijski sistem | website=PisRS | url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED941 | language=sl | access-date=2024-08-21}}</ref> === Upravna enota Ajdovščina === Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Ajdovščini, obsega pa ozemlje [[občina Ajdovščina|občin Ajdovščina]] in [[občina Vipava|Vipave]]. Zajema ozemlje v velikosti 352,6&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 24.440 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 65, so: {{hlist|indent=1|'''[[Ajdovščina]]''' | [[Batuje]]| [[Bela, Ajdovščina|Bela]] | [[Brje, Ajdovščina|Brje]]| [[Budanje]]| [[Cesta, Ajdovščina|Cesta]]| [[Col, Ajdovščina|Col]]| [[Črniče]]| [[Dobravlje]]| [[Dolenje]]| [[Dolga Poljana]]| [[Duplje]]| [[Erzelj]]| [[Gaberje, Ajdovščina|Gaberje]]| [[Goče]]| [[Gojače]]| [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]]| [[Gradišče pri Vipavi]]| [[Grivče]]| [[Hrašče, Vipava|Hrašče]]| [[Kamnje, Ajdovščina|Kamnje]]| [[Kovk, Ajdovščina|Kovk]]| [[Kožmani]]| [[Križna Gora, Ajdovščina|Križna Gora]]| [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]]| [[Lozice]]| [[Lože, Vipava|Lože]]| [[Male Žablje]]| [[Malo Polje]]| [[Malovše]]| [[Manče]]| [[Nanos, Vipava|Nanos]]| [[Orehovica, Vipava|Orehovica]]| [[Otlica]]| [[Plače]]| [[Planina, Ajdovščina|Planina]]| [[Podbreg, Vipava|Podbreg]]| [[Podgrič]]| [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]| [[Podnanos]]| [[Podraga]]| [[Poreče]]| [[Potoče, Ajdovščina|Potoče]]| [[Predmeja]]| [[Ravne, Ajdovščina|Ravne]]| [[Sanabor]]| [[Selo, Ajdovščina|Selo]]| [[Skrilje]]| [[Slap, Vipava|Slap]]| [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]]| [[Stomaž, Ajdovščina|Stomaž]]| [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]]| [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]]| [[Velike Žablje]]| [[Vipava]]| [[Vipavski Križ]]| [[Višnje, Ajdovščina|Višnje]]| [[Vodice, Ajdovščina| Vodice]]| [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]]| [[Vrtovče]]| [[Vrtovin]]| [[Zavino]]| [[Zemono]]| [[Žagolič]]| [[Žapuže]] }} === Upravna enota Brežice === Upravna enota Brežice ima sedež v Brežicah, obsega pa ozemlje [[občina Brežice|občine Brežice]]. Zajema ozemlje v velikosti 268&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 24.470 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Brežice, teh je skupno 109, so: {{hlist|indent=1| [[Arnovo selo]]| [[Artiče]]| [[Bizeljska vas]]| [[Bizeljsko]]| [[Blatno]]| [[Bojsno]]| [[Boršt]]| [[Bračna vas]]| [[Slovenska vas]]| [[Brezje pri Bojsnem]]| [[Brezje pri Veliki Dolini]]| [[Brezovica na Bizeljskem]]| '''[[Brežice]]''' | [[Brvi]]| [[Bukošek]]| [[Bukovje]]| [[Bušeča vas]]| [[Cerina]]| [[Cerklje ob Krki]]| [[Cirnik]]| [[Cundrovec]]| [[Curnovec]]| [[Čatež ob Savi]]| [[Čedem]]| [[Črešnjice pri Cerkljah]]| [[Dečno selo]]| [[Dednja vas]]| [[Dobeno]]| [[Dobova]]| [[Dolenja Pirošica]]| [[Dolenje Skopice]]| [[Dolenja vas pri Artičah]]| [[Dramlja]]| [[Drenovec pri Bukovju]]| [[Dvorce]]| [[Gabrje pri Dobovi]]| [[Gaj]]| [[Gazice]]| [[Globočice]]| [[Globoko]]| [[Glogov Brod]]| [[Gorenja Pirošica]]| [[Gorenje Skopice]]| [[Gornji Lenart]]| [[Gregovce]]| [[Hrastje pri Cerkljah]]| [[Izvir]]| [[Jereslavec]]| [[Jesenice]]| [[Kamence]]| [[Kapele]]| [[Koritno]]| [[Kraška vas]]| [[Križe, Brežice|Križe]]| [[Krška vas]]| [[Laze, Brežice|Laze]]| [[Loče]]| [[Mala Dolina]]| [[Mali Cirnik]]| [[Mali Obrež]]| [[Mali Vrh]]| [[Mihalovec]]| [[Mostec]]| [[Mrzlava vas]]| [[Nova vas ob Sotli]]| [[Nova vas pri Mokricah]]| [[Obrežje]]| [[Oklukova Gora]]| [[Orešje na Bizeljskem]]| [[Pavlova vas]]| [[Pečice]]| [[Perišče]]| [[Piršenbreg]]| [[Pišece]]| [[Podgorje pri Pišecah]]| [[Podgračeno]]| [[Podvinje]]| [[Ponikve]]| [[Poštena vas]]| [[Prilipe]]| [[Račja vas]]| [[Rajec]]| [[Rakovec]]| [[Ribnica]]| [[Rigonce]]| [[Sela pri Dobovi]]| [[Silovec]]| [[Slogonsko]]| [[Sobenja vas]]| [[Spodnja Pohanca]]| [[Sromlje]]| [[Stankovo]]| [[Stara vas - Bizeljsko]]| [[Stojanski Vrh]]| [[Trebež]]| [[Velika Dolina]]| [[Velike Malence]]| [[Veliki Obrež]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vitna vas]]| [[Volčje]]| [[Vrhje]]| [[Vrhovska vas]]| [[Zasap]]| [[Zgornja Pohanca]]| [[Zgornji Obrež]]| [[Žejno]]| [[Župeča vas]]| [[Župelevec]] }} === Upravna enota Celje === Upravna enota Celje ima sedež v Celju, obsega pa ozemlje [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]], [[občina Dobrna|občine Dobrna]], [[občina Štore|občine Štore]] ter [[občina Vojnik|občine Vojnik]]. Zajema ozemlje v velikosti 230&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 64.888 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima dva krajevna urada, enega v Dobrni in drugega v Vojniku. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Celje, teh je skupno 118, so: {{hlist|indent=1|| [[Arclin]]| [[Beli potok pri Frankolovem]]| [[Bezenškovo Bukovje]]| [[Bezovica]]| [[Bovše]]| [[Brdce]]| [[Brdce nad Dobrno]]| [[Brezova]]| [[Bukovžlak]]| '''[[Celje]]'''| [[Čreškova]]| [[Črešnjevec]]| [[Črešnjice]]| [[Dobrna]]| [[Dobrova]]| [[Dol pod Gojko]]| [[Draga]]| [[Dedni Vrh pri Vojniku]]| [[Frankolovo]]| [[Gabrovec pri Dramljah]]| [[Glinsko]]| [[Globoče]]| [[Gorica pri Šmartnem]]| [[Gradišče pri Vojniku]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrenova]]| [[Ilovca]]| [[Ivenca]]| [[Jankova]]| [[Javornik]]| [[Jezerce pri Šmartnem]]| [[Kanjuce]]| [[Kladnart]]| [[Klanc]]| [[Koblek]]| [[Kompole]]| [[Konjsko]]| [[Košnica pri Celju]]| [[Lahovna]] | [[Landek]]| [[Laška vas pri Štorah]]| [[Lemberg pri Novi Cerkvi]]| [[Leskovec]]| [[Lešje]]| [[Lindek]]| [[Lipa pri Frankolovem]] | [[Lipovec pri Škofji vasi]]| [[Ljubečna]]| [[Loče]]| [[Loka pri Dobrni]]| [[Lokovina]]| [[Lokrovec]]| [[Lopata]]| [[Male Dole]]| [[Medlog]]| [[Novake]]| [[Ogorevc]]| [[Osenca]]| [[Otemna]]| [[Parož]]| [[Pečovje]]| [[Pečovnik]]| [[Pepelno]]| [[Podgorje pod Čerinom]]| [[Polže]]| [[Prekorje]]| [[Pristava]]| [[Pristova]]| [[Prožinska vas]]| [[Rakova Steza]]| [[Razdelj]]| [[Razgor]]| [[Razgorce]]| [[Rove]]| [[Rožni Vrh]]| [[Runtole]]| [[Rupe]]| [[Selce]]| [[Slance]]| [[Slatina v Rožni dolini]]| [[Socka]]| [[Straža pri Dolu]]| [[Straža pri Novi Cerkvi]]| [[Stražica]]| [[Strmec nad Dobrno]]| [[Nova Cerkev]]| [[Svetina]]| [[Svetli Dol]]| [[Šentjanž nad Štorami]]| [[Šentjungert]]| [[Škofja vas]]| [[Šmarjeta pri Celju]]| [[Šmartno v Rožni dolini]]| [[Šmiklavž pri Škofji vasi]]| [[Štore]]| [[Teharje]]| [[Tomaž nad Vojnikom]]| [[Tremerje]]| [[Trnovlje pri Celju]]| [[Trnovlje pri Socki]]| [[Velika Raven]]| [[Verpete]]| [[Vine]]| [[Vinska Gorica]]| [[Višnja vas]]| [[Vizore]]| [[Vojnik]]| [[Vrba, Dobrna|Vrba]]| [[Vrhe]]| [[Zabukovje]]| [[Začret]]| [[Zadobrova]]| [[Zavrh nad Dobrno]]| [[Zlateče]]| [[Zvodno]]| [[Želče]]| [[Žepina]]}} === Upravna enota Cerknica === Upravna enota Cerknica ima sedež v Cerknici, obsega pa ozemlje [[občina Cerknica|občin Cerknica]], [[občina Bloke|Bloke]] in [[občina Loška Dolina|Loška Dolina]]. Zajema ozemlje v velikosti 483&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 16.770 prebivalcem. Upravna enota Cerknica ima tudi krajevni urad v Loški Dolini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Cerknica, teh je skupno 131, so: {{hlist|indent=1| [[Andrejčje]]| [[Babna Polica]]| [[Babno polje]]| [[Beč]]| [[Bečaje]]| [[Begunje pri Cerknici]]| [[Benete]]| [[Bezuljak]]| [[Bločice]]| [[Bloška Polica]]| [[Bočkovo]]| [[Brezje]]| [[Cajnarje]]| '''[[Cerknica]]'''| [[Čohovo]]| [[Dane]]| [[Dobec]]| [[Dolenja vas]]| [[Dolenje Jezero]]| [[Dolenje Otave]]| [[Dolenje Poljane]]| [[Fara, Bloke|Fara]]| [[Glina]]| [[Godičevo]]| [[Gora]]| [[Gorenje Jezero]]| [[Gorenje Otave]]| [[Gradiško]] | [[Goričice]]| [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]| [[Hiteno]]| [[Hribarjevo]]| [[Hribljane]]| [[Hruškarje]]| [[Hudi Vrh]]| [[Iga vas]]| [[Ivanje selo]]| [[Jeršanovo]]| [[Jeršiče]]| [[Klance]]| [[Knežja Njiva]]| [[Korošče]]| [[Koščake]]| [[Kozarišče]]| [[Kožljek]]| [[Sveti Duh, Bloke|Sveti Duh]]| [[Kramplje]]| [[Kranjče]]| [[Kremenca]]| [[Krušče]]| [[Kržišče]]| [[Lahovo]]| [[Laze pri Gorenjem Jezeru]]| [[Lepi Vrh]]| [[Lešnjake]]| [[Lipsenj]]| [[Lovranovo]]| [[Lož]]| [[Mahneti]]| [[Malni]]| [[Markovec]]| [[Martinjak]]| [[Metulje]]| [[Milava]]| [[Mramorovo pri Lužarjih]]| [[Mramorovo pri Pajkovem]]| [[Nadlesk]]| [[Nemška vas na Blokah]]| [[Nova vas]]| [[Ograda]]| [[Osredek]]| [[Otok]]| [[Otonica]]| [[Pikovnik]]| [[Pirmane]]| [[Podcerkev]]| [[Podgora pri Ložu]]| [[Podlož]]| [[Podskrajnik]]| [[Podslivnica]]| [[Polšeče]]| [[Ponikve]]| [[Pudob]]| [[Radlek]]| [[Rakek]]| [[Rakov Škocjan]]| [[Ravne]]| [[Ravne na Blokah]]| [[Ravnik]]| [[Reparje]]| [[Rožanče]]| [[Rudolfovo, Cerknica|Rudolfovo]]| [[Runarsko]]| [[Selšček]]| [[Sleme]]| [[Slivice]]| [[Slugovo]]| [[Stari trg pri Ložu]]| [[Stražišče]]| [[Strmca]]| [[Studenec na Blokah]]| [[Studeno na Blokah]]| [[Ščurkovo]]| [[Sveta Trojica]]| [[Sveti Vid]]| [[Škrabče]]| [[Škufče]]| [[Šmarata]]| [[Štorovo]]| [[Štrukljeva vas]]| [[Tavžlje]]| [[Topol, Bloke|Topol]]| [[Topol pri Begunjah]]| [[Ulaka]]| [[Unec]]| [[Velike Bloke]]| [[Veliki Vrh]]| [[Viševek]]| [[Volčje]]| [[Vrh, Loška dolina|Vrh]]| [[Vrhnika pri Ložu]]| [[Zahrib]]| [[Zakraj]]| [[Zala]]| [[Zales]]| [[Zavrh]]| [[Zelše]]| [[Zibovnik]]| [[Žerovnica]]| [[Župeno]] }} === Upravna enota Črnomelj=== Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Črnomlju, obsega pa ozemlje [[občina Črnomelj|občin Črnomelj]] in [[občina Semič|Semič]]. Zajema ozemlje v velikosti 487&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 18.143 prebivalcem. Upravna enota Črnomelj ima krajevni urad v Semiču. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Črnomelj, teh je skupno 169, so: {{hlist|indent=1| [[Adlešiči]]| [[Balkovci]]| [[Bedenj]]| [[Belčji Vrh]]| [[Bistrica]]| [[Blatnik pri Črmošnjicah]]| [[Blatnik pri Črnomlju]]| [[Bojanci]]| [[Brdarci]]| [[Breg pri Sinjem Vrhu]]| [[Brezje pri Rožnem Dolu]]| [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] | [[Breznik]]| [[Brezova Reber]]| [[Brezovica pri Črmošnjicah]]| [[Brstovec]]| [[Butoraj]] | [[Cerkvišče]]| [[Cerovec pri Črešnjevcu]]| [[Črešnjevec pri Dragatušu]]| [[Črešnjevec pri Semiču]]| [[Črmošnjice]]| '''[[Črnomelj]]'''| [[Čudno selo]]| [[Dalnje Njive]]| [[Damelj]]| [[Dečina]]| [[Desinec]]| [[Deskova vas]]| [[Dobliče]]| [[Doblička Gora]]| [[Dolenja Podgora]]| [[Dolenja vas pri Črnomlju]]| [[Dolenjci]]| [[Dolenji Radenci]]| [[Dolenji Suhor pri Vinici]]| [[Dolnja Paka]]| [[Draga pri Sinjem Vrhu]]| [[Dragatuš]]| [[Dragoši]]| [[Dragovanja vas]]| [[Drenovec]]| [[Drežnik]]| [[Fučkovci]]| [[Gaber pri Črmošnjicah]]| [[Golek]]| [[Golek pri Vinici]]| [[Gorenja Podgora]]| [[Gorenjci pri Adlešičih]]| [[Gorenji Radenci]]| [[Gorica]]| [[Gornja Paka]]| [[Gornje Laze]]| [[Gornji Suhor pri Vinici]]| [[Gradnik]]| [[Griblje]]| [[Grič pri Dobličah]]| [[Hrast pri Vinici]]| [[Hrib pri Cerovcu]]| [[Hrib pri Rožnem Dolu]]| [[Hrib, Črnomelj|Hrib]]| [[Jankoviči]]| [[Jelševnik]]| [[Jerneja vas]]| [[Kal]]| [[Kanižarica]]| [[Knežina]]| [[Komarna vas]]| [[Kot ob Kolpi]]| [[Kovača vas]]| [[Kovačji Grad]]| [[Krupa]]| [[Krvavčji Vrh]]| [[Kvasica]]| [[Kot pri Damlju]]| [[Lipovec]]| [[Lokve]]| [[Mala Lahinja]]| [[Mala sela, Črnomelj|Mala sela]]| [[Mali Nerajec]]| [[Maline pri Štrekljevcu]]| [[Marindol]]| [[Mašelj]]| [[Mavrlen]]| [[Mihelja vas]]| [[Miklarji]]| [[Miliči]]| [[Močile]]| [[Moverna vas]]| [[Naklo, Črnomelj|Naklo]] | [[Nestoplja vas]]| [[Nova Lipa]]| [[Obrh pri Dragatušu]]| [[Ogulin]]| [[Omota]]| [[Oskoršnica]]| [[Osojnik]]| [[Otovec]]| [[Paunoviči]]| [[Perudina]]| [[Petrova vas]]| [[Planina]]| [[Pobrežje]]| [[Podklanec]]| [[Podlog]]| [[Podreber]]| [[Potoki]]| [[Praproče]]| [[Praprot]]| [[Prelesje]]| [[Preloge, Semič|Preloge]]| [[Preloka]]| [[Pribinci]]| [[Pribišje]]| [[Pugled, Semič|Pugled]]| [[Purga]]| [[Pusti Gradec]]| [[Rodine]]| [[Rožanec]]| [[Rožič Vrh]]| [[Rožni Dol]]| [[Ručetna vas]]| [[Sečje selo]]| [[Sela pri Dragatušu]]| [[Sela pri Otovcu]]| [[Sela pri Vrčicah]]| [[Semič]]| [[Sinji Vrh]]| [[Sodevci]]| [[Sodji Vrh]]| [[Sredgora]]| [[Srednja vas]]| [[Srednji Radenci]]| [[Stara Lipa]]| [[Stari trg ob Kolpi]]| [[Starihov Vrh]]| [[Stranska vas pri Semiču]]| [[Stražnji Vrh]]| [[Svibnik]]| [[Selce pri Špeharjih]]| [[Sovinek]]| [[Šipek]]| [[Špeharji]]| [[Štrekljevec]]| [[Talčji Vrh]]| [[Tanča Gora]]| [[Trebnji Vrh]]| [[Tribuče]]| [[Tušev Dol]]| [[Učakovci]]| [[Velika Lahinja]]| [[Velika sela]]| [[Veliki Nerajec]]| [[Vinica]]| [[Vinji Vrh pri Semiču]]| [[Vojna vas]]| [[Vranoviči]]| [[Vrčice]]| [[Vrhovci]]| [[Vukovci]]| [[Zagozdac]]| [[Zajčji Vrh]]| [[Zapudje]]| [[Zastava]]| [[Zilje]]| [[Zorenci]]| [[Žuniči]] }} === Upravna enota Domžale === Upravna enota Domžale ima sedež v Domžalah, obsega pa ozemlje [[občina Domžale|občin Domžale]], [[občina Lukovica|Lukovica]], [[občina Trzin|Trzin]], [[občina Mengeš|Mengeš]] ter [[občina Moravče|Moravče]]. Zajema ozemlje v velikosti 239,7&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 60.154 prebivalcem. Upravna enota Domžale nima krajevnih uradov. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Domžale, teh je skupno 170, so: {{hlist|indent=1| [[Bišče]]| [[Blagovica]]| [[Brdo]]| [[Brdo pri Lukovici]]| [[Brezje pri Dobu]]| [[Brezovica pri Dobu]]| [[Brezovica pri Zlatem Polju]]| [[Bršlenovica]]| [[Čeplje]]| [[Češenik]]| [[Češnjice]]| [[Češnjice pri Moravčah]]| [[Depala vas]]| [[Dešen]]| [[Dob]]| [[Dobeno]]| [[Dobovlje]]| [[Dole pod Sv. Trojico]]| [[Dole pri Krašcah]]| [[Dolenje]]| [[Domžale]]| [[Dragomelj]]| [[Drtija]]| [[Dupeljne]]| [[Dvorje]]| [[Gabrje pod Limbarsko Goro]]| [[Gabrje pod Špilkom]]| [[Golčaj]]| [[Gora pri Pečah]]| [[Gorenje]]| [[Gorica]]| [[Goričica pri Ihanu]]| [[Goričica pri Moravčah]]| [[Gorjuša]]| [[Gradišče pri Lukovici]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrib nad Ribčami]]| [[Hribi]]| [[Hudo]]| [[Ihan]]| [[Imenje]]| [[Imovica]]| [[Jasen]]| [[Javorje pri Blagovici]]| [[Jelša]]| [[Katarija]]| [[Kokošnje]]| [[Količevo]]| [[Kolovec]]| [[Kompolje]]| [[Koreno]]| [[Korpe]]| [[Krajno Brdo]]| [[Krašce]]| [[Krašnja]]| [[Križate]] | [[Krtina]]| [[Laze pri Domžalah]]| [[Limbarska Gora]]| [[Lipa]]| [[Log]]| [[Loka pri Mengšu]]| [[Lukovica pri Domžalah]]| [[Mala Lašna]]| [[Mala Loka]]| [[Mali Jelnik]]| [[Mengeš]]| [[Moravče]]| [[Mošenik]]| [[Negastrn]]| [[Nožice]]| [[Obrše]]| [[Peče]]| [[Ples]]| [[Podgora pri Zlatem Polju]]| [[Podgorica pri Pečah]]| [[Podmilj]]| [[Podrečje]]| [[Podsmrečje]]| [[Podstran]]| [[Pogled]]| [[Poljane nad Blagovico]]| [[Prelog]]| [[Preserje pri Lukovici]]| [[Preserje pri Radomljah]]| [[Preserje pri Zlatem Polju]]| [[Pretrž]]| [[Prevalje]]| [[Prevoje]]| [[Prevoje pri Šentvidu]]| [[Prikrnica]]| [[Prilesje]]| [[Prvine]]| [[Pšata]]| [[Rača]]| [[Račni Vrh]]| [[Radomlje]]| [[Rafolče]]| [[Rodica]]| [[Rova]]| [[Rudnik pri Moravčah]]| [[Selce]]| [[Selce pri Moravčah]]| [[Selo pri Ihanu]]| [[Selo pri Moravčah]]| [[Serjuče]]| [[Soteska pri Moravčah]]| [[Spodnja Dobrava]]| [[Spodnja Javoršica]]| [[Spodnje Jarše]]| [[Spodnje Koseze]]| [[Spodnje Loke]]| [[Spodnje Prapreče]]| [[Spodnji Petelinjek]]| [[Spodnji Prekar]]| [[Spodnji Tuštanj]]| [[Srednje Jarše]]| [[Stegne]]| [[Straža]]| [[Studenec pri Krtini]]| [[Suša]]| [[Straža pri Moravčah]]| [[Sveti Andrej]]| [[Srednje Jarše]]| [[Sv. Trojica]]| [[Šentožbolt]]| [[Šentpavel pri Domžalah]]| [[Šentvid pri Lukovici]]| [[Škocjan]]| [[Škrjančevo]]| [[Topole]]| [[Trnjava]]| [[Trnovče]]| [[Trojane]]| [[Trzin]]| [[Turnše]]| [[Učak]]| [[V Zideh]]| [[Velika vas]]| [[Veliki Jelnik]]| [[Videm pri Lukovici]]| [[Vinje pri Moravčah]]| [[Vir]]| [[Vošce]]| [[Vranke]]| [[Vrba, Lukovica|Vrba]]| [[Vrh nad Krašnjo]]| [[Vrhovlje]]| [[Vrhpolje pri Moravčah]]| [[Zaboršt]]| [[Zagorica pri Rovah]]| [[Zalog pod Sv. Trojico]]| [[Zalog pri Kresnicah]]| [[Zalog pri Moravčah]]| [[Zavrh pri Trojanah]]| [[Zgornja Dobrava]]| [[Zgornja Javoršica]]| [[Zgornje Jarše]]| [[Zgornje Koseze]]| [[Zgornje Loke]]| [[Zgornje Prapreče]]| [[Zgornji Petelinjek]]| [[Zgornji Prekar]]| [[Zgornji Tuštanj]]| [[Zlatenek]]| [[Zlato Polje]]| [[Žeje]]| [[Želodnik]]| [[Žiče]]| [[Žirovše]] }} === Upravna enota Dravograd === Upravna enota Dravograd ima sedež v Dravogradu, obsega pa ozemlje [[občina Dravograd|občin Dravograd]]. Zajema ozemlje v velikosti 104,93&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 8930 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Dravograd, teh je skupno 24, so: {{hlist|indent=1| [[Bukovska vas]]| [[Črneče]]| [[Črneška Gora]]| [[Dobrova pri Dravogradu]] | '''[[Dravograd]]'''| [[Gorče]]| [[Goriški Vrh]]| [[Kozji Vrh nad Dravogradom]]| [[Libeliče]]| [[Libeliška Gora]] | [[Ojstrica]]| [[Otiški Vrh]]| [[Podklanec]]| [[Selovec]]| [[Sveti Boštjan, Dravograd|Sveti Boštjan]]| [[Sveti Danijel, Dravograd|Sveti Danijel]]| [[Sveti Duh, Dravograd|Sveti Duh]]| [[Šentjanž pri Dravogradu]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Trbonje]]| [[Tribej]]| [[Velka]]| [[Vič, Dravograd|Vič]]| [[Vrata, Dravograd|Vrata]]}} === Upravna enota Gornja Radgona === Upravna enota Gornja Radgona ima sedež v Gornji Radgoni, obsega pa ozemlje [[občina Gornja Radgona|občin Gornja Radgona]], [[občina Apače|Apače]], [[občina Radenci|Radenci]] in [[občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]. Zajema ozemlje v velikosti 213,5&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 19.890 prebivalcem. Upravna enota Gornja Radgona ima tudi krajevni urad v Svetem Juriju ob Ščavnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Gornja Radgona, teh je skupno 100, so: {{hlist|indent=1| [[Apače]]| [[Aženski Vrh]]| [[Biserjane]]| [[Blaguš]]| [[Bolehnečici]]| [[Boračeva]]| [[Brezje]]| [[Čakova]]| [[Črešnjevci]]| [[Črnci]]| [[Dragotinci]]| [[Drobtinci]]| [[Gabrc]]| [[Galušak]]| '''[[Gornja Radgona]]'''| [[Gornji Ivanjci]]| [[Grabe]]| [[Grabonoš]]| [[Grabšinci]]| [[Hercegovščak]]| [[Hrastje-Mota]]| [[Hrašenski Vrh]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Ivanjševci ob Ščavnici]]| [[Ivanjševski Vrh]]| [[Jamna]]| [[Janhova]]| [[Janžev Vrh]]| [[Kapelski Vrh]]| [[Kobilščak]]| [[Kocjan]]| [[Kočki Vrh]]| [[Kokolajnščak]]| [[Kraljevci]]| [[Kunova]]| [[Kupetinci]]| [[Kutinci]]| [[Lastomerci]]| [[Lešane]]| [[Lokavci]]| [[Lomanoše]]| [[Lutverci]]| [[Mahovci]]| [[Mali Moravščak]]| [[Melanjski Vrh]]| [[Mele]]| [[Murski Vrh]]| [[Murščak]]| [[Nasova]]| [[Negova]]| [[Norički Vrh]]| [[Novi Vrh]]| [[Očeslavci]]| [[Okoslavci]]| [[Orehovci]]| [[Orehovski Vrh]]| [[Paričjak]]| [[Plitvica]]| [[Plitvički Vrh]]|[[Podgorje]]| [[Podgrad]]| [[Pogled]]| [[Police]]| [[Ptujska Cesta]]| [[Rački Vrh]]| [[Radenci]]| [[Radenski Vrh]]| [[Radvenci]]| [[Rihtarovci]]| [[Rodmošci]]| [[Rožički Vrh]]|[[Segovci]]| [[Selišči]]| [[Slaptinci]]| [[Sovjak]]| [[Spodnja Ščavnica]]| [[Spodnje Konjišče]]| [[Spodnji Ivanjci]]| [[Spodnji Kocjan]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Stavešinci]]| [[Stavešinski Vrh]]| [[Stogovci]]| [[Sveti Jurij ob Ščavnici]]| [[Šratovci]]| [[Terbegovci]]| [[Turjanci]]| [[Turjanski Vrh]]| [[Vratja vas]]| [[Vratji Vrh]]| [[Zagajski Vrh]]| [[Zbigovci]]| [[Zgornje Konjišče]]| [[Zgornji Kocjan]]| [[Ženik]]| [[Žepovci]]| [[Žiberci]]| [[Žihlava]]| [[Žrnova]] }} === Upravna enota Grosuplje === Upravna enota Grosuplje ima sedež v Grosupljem, obsega pa ozemlje [[občina Grosuplje|občin Grosuplje]], [[občina Dobrepolje|Dobrepolje]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]. Zajema ozemlje v velikosti 464&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 42.990 prebivalcem. Upravna enota Grosuplje ima tudi dva krajevna urada, enega v Ivančni Gorici in enega v Dobrepolju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Grosuplje, teh je skupno 223, so: {{hlist|indent=1| [[Ambrus]]| [[Artiža vas]]| [[Bakrc]]| [[Bičje]]| [[Blečji Vrh]]| [[Boga vas]]| [[Bojanji Vrh]]| [[Bratnice]]| [[Breg pri Dobu]]| [[Breg pri Zagradcu]]| [[Brezje pri Grosupljem]]| [[Brezovi Dol]]| [[Bruhanja vas]]| [[Brvace]]| [[Bukovica]]| [[Breg pri Temenici]]| [[Cerovo]]| [[Cesta, Dobrepolje|Cesta]]| [[Cikava, Grosuplje|Cikava]]| [[Čagošče]]| [[Češnjice pri Zagradcu]]| [[Čušperk]]| [[Četež pri Strugah]]| [[Debeče]]| [[Dečja vas pri Zagradcu]]| [[Dedni Dol]]| [[Dob pri Šentvidu]]| [[Dobrava pri Stični]]| [[Dole pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Temenici]]| [[Dobje]]| [[Fužina, Ivančna Gorica|Fužina]]| [[Gabrje pri Ilovi Gori]]| [[Gabrje pri Stični]]| [[Gabrovčec]]| [[Gabrovka pri Zagradcu]]| [[Gajniče]]| [[Gatina]]| [[Glogovica]]| [[Gorenja vas]]| [[Gorenja vas pri Polici]]| [[Gorenje Brezovo]]| [[Gornji Rogatec]]| [[Gradiček]]|[[Grintovec, Ivančna Gorica|Grintovec]]| [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]]| [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]]| [[Grosuplje]]| [[Gradišče]]| [[Hočevje]]| [[Hrastje pri Grosupljem]]| [[Hrastov Dol]]| [[Huda Polica]]| [[Ivančna Gorica]]| [[Kal]]| [[Kamni Vrh pri Ambrusu]]| [[Kamno Brdo]]| [[Kitni Vrh]]| [[Kompolje]]| [[Kožljevec]]| [[Kriška vas]]| [[Krka]]| [[Krška vas]]| [[Kuželjevec]]| [[Kolenča vas]]| [[Laze nad Krko]]| [[Leskovec]]| [[Leščevje]]| [[Lučarjev Kal]]| [[Luče]]| [[Lobček]]| [[Lipa]]| [[Mala Dobrava]]| [[Mala Goričica]]| [[Mala Ilova Gora]]| [[Mala Loka pri Višnji Gori]]| [[Mala Račna]]| [[Mala Stara vas]]| [[Mala vas pri Grosupljem]]| [[Mala vas]]| [[Male Češnjice]]| [[Male Kompolje]]| [[Male Lese]]| [[Male Lipljene]]| [[Male Pece]]| [[Male Rebrce]]| [[Male Vrhe]]| [[Mali Kal]]| [[Mali Konec]]| [[Mali Korinj]]| [[Mali Vrh pri Šmarju]]| [[Malo Črnelo]]| [[Malo Globoko]]| [[Malo Hudo]]| [[Malo Mlačevo]]| [[Marinča vas]]| [[Medvedica]]| [[Mekinje nad Stično]]| [[Metnaj]]| [[Mevce]]| [[Mleščevo]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Muljava]]| [[Male Dole pri Temenici]]| [[Nova vas]]| [[Obolno]]| [[Oslica]]| [[Osredek nad Stično]]| [[Paradišče]]| [[Pece]]| [[Peč]]| [[Peščenik]]| [[Petrušnja vas]]| [[Planina]]| [[Plešivica pri Žalni]]| [[Podboršt]]| [[Podbukovje]]| [[Podgora]]| [[Podgorica]]| [[Podgorica pri Podtaboru]]| [[Podgorica pri Šmarju]]| [[Podpeč]]| [[Podsmreka pri Višnji Gori]]| [[Šent Jurij]]| [[Pokojnica]]| [[Polica]]| [[Poljane pri Stični]]| [[Polje pri Višnji Gori]]| [[Ponikve]]| [[Ponova vas]]| [[Potok pri Muljavi]]| [[Praproče pri Temenici]]| [[Predole]]| [[Predstruge]]| [[Primča vas]]| [[Pristava nad Stično]]| [[Pristava pri Višnji Gori]]| [[Pristavlja vas]]| [[Pungert]]| [[Paka]]| [[Podtabor]]| [[Potiskavec]]| [[Pri Cerkvi - Struge]]| [[Praproče pri Grosupljem]]| [[Radohova vas]]| [[Ravni Dol]]| [[Rdeči Kal]]| [[Rožnik]]| [[Rapljevo]]| [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]]| [[Sela pri Dobu]]| [[Sela pri Šmarju]]| [[Sela pri Višnji Gori]]| [[Selo pri Radohovi vasi]]| [[Spodnja Draga]]| [[Spodnja Slivnica]]| [[Spodnje Blato]]| [[Spodnje Brezovo]]| [[Spodnje Duplice]]| [[Stari trg]]| [[Škocjan]]| [[Stična]]| [[Stranska vas ob Višnjici]]| [[Sušica]]| [[Šentjurje]]| [[Šentpavel na Dolenjskem]]| [[Šentvid pri Stični]]| [[Škoflje]]| [[Škrjanče]]| [[Šmarje-Sap]]| [[Temenica]]| [[Tlake]]| [[Tolčane]]| [[Trebež]]| [[Trebnja Gorica]]| [[Trnovica]]| [[Troščine]]| [[Tisovec]]| [[Tržič]]| [[Udje]]| [[Valična vas]]| [[Velika Dobrava]]| [[Velika Ilova Gora]]| [[Velika Loka]]| [[Velika Račna]]| [[Velika Stara vas]]| [[Velike Češnjice]]| [[Velike Kompolje]]| [[Velike Lese]]| [[Velike Lipljene]]| [[Velike Pece]]| [[Velike Rebrce]]| [[Velike Vrhe]]|[[Veliki Kal]]| [[Veliki Korinj]]| [[Veliki Vrh pri Šmarju]]| [[Veliko Črnelo]]| [[Veliko Globoko]]| [[Veliko Mlačevo]]| [[Videm]]| [[Videm pri Temenici]]| [[Vino]]| [[Vir pri Stični]]| [[Višnja Gora]]| [[Višnje]]| [[Vodice]]| [[Vrbičje]]| [[Vrh pri Višnji Gori]]| [[Vrhpolje pri Šentvidu]]| [[Velike Dole pri Temenici]]| [[Zaboršt pri Šentvidu]]| [[Zagorica]]| [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]]| [[Zavrtače]]| [[Zdenska vas]]| [[Zgornja Draga]]| [[Zgornja Slivnica]]| [[Zgornje Duplice]]| [[Znojile pri Krki]]| [[Žalna]]| [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] }} === Upravna enota Hrastnik === Upravna enota Hrastnik ima sedež v Hrastniku, obsega pa ozemlje [[občina Hrastnik|občine Hrastnik]] v velikosti 58,58&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 9.191 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Hrastnik, teh je skupno 19, so: {{hlist|indent=1| [[Boben, Hrastnik|Hrastnik]]| [[Brdce]]| [[Brnica]]| [[Čeče]]| [[Dol pri Hrastniku]]| [[Gore, Hrastnik|Gore]]| [[Hrastnik]]| [[Kal, Hrastnik|Kal]]| [[Kovk, Hrastnik|Kovk]]| [[Krištandol]]| [[Krnice]]| [[Marno]]| [[Plesko]]| [[Podkraj]]| [[Prapretno pri Hrastniku]]| [[Studence, Hrastnik|Studence]]| [[Šavna Peč]]| [[Turje]]| [[Unično]] }} === Upravna enota Idrija === Upravna enota Idrija ima sedež v Idriji, obsega pa ozemlje [[občina Idrija|občin Idrija]] in [[občina Cerkno|Cerkno]]. Zajema ozemlje v velikosti 425&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 16.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Idrija, teh je skupno 68, so: {{hlist|indent=1| [[Bukovo]]| [[Cerkljanski Vrh]]| [[Cerkno]]| [[Čekovnik]]| [[Čeplez]]| [[Črni Vrh]]| [[Dole]]| [[Dolenji Novaki]]| [[Godovič]]| [[Gore]]| [[Gorenja Kanomlja]]| [[Gorenji Novaki]]| [[Gorenji Vrsnik]]| [[Gorje]]| [[Govejk]]| '''[[Idrija]]'''| [[Idrijska Bela]]| [[Idrijski Log]]| [[Idrijske Krnice]]| [[Idršek]]| [[Jagršče]]| [[Javornik]]| [[Jazne]]| [[Jelični Vrh]]| [[Jesenica]]| [[Kanji Dol]]| [[Korita]]| [[Labinje]]| [[Lazec]]| [[Ledine]]| [[Ledinske Krnice]]| [[Lome]]| [[Laznica]]| [[Masore]]| [[Mrzli Log]]| [[Mrzli vrh]]| [[Orehek]]| [[Otalež]]| [[Pečnik]]| [[Planina pri Cerknem]]| [[Plužnje]]| [[Poče]]| [[Podlanišče]]| [[Podpleče]]| [[Police]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Predgriže]]| [[Ravne pri Cerknem]]| [[Reka (Cerkno)]]| [[Spodnja Idrija]]| [[Spodnja Kanomlja]]| [[Spodnji Vrsnik]]| [[Srednja Kanomlja]]| [[Straža]]| [[Strmec]]| [[Šebrelje]]| [[Trebenče]]| [[Travnik]]| [[Vojsko, Idrija|Vojsko]]| [[Zadlog]]| [[Zakojca]]| [[Zakriž]]| [[Zavratec]]| [[Žirovnica]]}} === Upravna enota Ilirska Bistrica === Upravna enota Ilirska Bistrica ima sedež v Ilirski Bistrici, obsega pa ozemlje [[občina Ilirska Bistrica|istoimenske občine]] v velikosti 480&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 13.475 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ilirska Bistrica, teh je skupno 64, so: {{hlist|indent=1| [[Bač]]| [[Brce]]| [[Čelje]]| [[Dobro Polje]]| [[Dolenje pri Jelšanah]]| [[Dolnja Bitnja]]| [[Dolnji Zemon]]| [[Fabci]]| [[Gabrk]]| [[Gornja Bitnja]]| [[Gornji Zemon]]| [[Harije]]| [[Hrušica]]| [[Huje]]| [[Ilirska Bistrica]]| [[Jablanica]]| [[Janeževo Brdo]]| [[Jasen]]| [[Jelšane]]| [[Kilovče]]| [[Knežak]]| [[Koritnice]]| [[Koseze]]| [[Kuteževo]]| [[Mala Bukovica]]| [[Male Loče]]| [[Mereče]]| [[Nova vas pri Jelšanah]]| [[Novokračine]]| [[Ostrožno Brdo]]| [[Pavlica]]| [[Podbeže]]| [[Podgrad]]| [[Podgraje]]| [[Podstenje]]| [[Podstenjšek]]| [[Podtabor]]| [[Pregarje]]| [[Prelože]]| [[Prem]]| [[Račice]]| [[Ratečevo Brdo]]| [[Rečica]]| [[Rjavče]]| [[Sabonje]]| [[Smrje]]| [[Soze]]| [[Starod]]| [[Studena Gora]]| [[Sušak]]| [[Snežnik]]| [[Šembije]]| [[Tominje]]| [[Topolc]]| [[Trpčane]]| [[Velika Bukovica]]| [[Veliko Brdo]]| [[Vrbica]]| [[Vrbovo]]| [[Zabiče]]| [[Zajelšje]]| [[Zarečica]]| [[Zarečje]]}} === Upravna enota Izola === Upravna enota Izola ima sedež v Izoli, obsega pa ozemlje [[občina Izola|občine Izola]] v velikosti 28,39&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 15.900 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Izola, teh je skupno 9, so: {{hlist|indent=1|| [[Baredi]]| [[Cetore]]| [[Dobrava]]| '''[[Izola]]'''| [[Jagodje]]| [[Korte]]| [[Malija]]| [[Nožed]]| [[Šared]]}} === Upravna enota Jesenice === Upravna enota Jesenice ima sedež na Jesenicah, obsega pa ozemlje [[občina Jesenice|občin Jesenice]], [[občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ter [[občina Žirovnica|Žirovnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 375&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 32.000 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Kranjski Gori. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Jesenice, teh je skupno 33, so: {{hlist|indent=1| [[Belca]]| [[Blejska Dobrava]]| [[Breg]]| [[Breznica]]| [[Doslovče]]| [[Dovje]]| [[Gozd Martuljek]]| [[Hrušica]]| [[Javorniški Rovt]]| '''[[Jesenice]]'''| [[Kočna]]| [[Kranjska Gora]]| [[Koroška Bela]]| [[Lipce]]| [[Log]]| [[Mojstrana]]| [[Moste]]| [[Planina pod Golico]]| [[Plavški Rovt]]| [[Podkočna]]| [[Podkoren]]| [[Potoki]]| [[Prihodi]]| [[Rateče]]| [[Rodine]]| [[Selo pri Žirovnici]]| [[Smokuč]]| [[Srednji Vrh]]| [[Slovenski Javornik]]| [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]| [[Zabreznica]]| [[Zgornja Radovna]]| [[Žirovnica]] }} === Upravna enota Kamnik === Upravna enota Kamnik ima sedež v Kamniku, obsega pa ozemlje [[občina Kamnik|občin Kamnik]] in [[občina Komenda|Komenda]]. Zajema ozemlje v velikosti 289,6&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 35.751 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 116, so: {{hlist|indent=1| [[Bela]]| [[Bela Peč]]| [[Bistričica]]| [[Breg pri Komendi]]| [[Brezje nad Kamnikom]]| [[Briše]]| [[Buč]]| [[Cirkuše v Tuhinju]]| [[Češnjice v Tuhinju]]| [[Črna pri Kamniku]]| [[Črni Vrh v Tuhinju]]| [[Gabrovnica]]| [[Gmajnica]]| [[Godič]]| [[Golice]]| [[Gora pri Komendi]]| [[Gozd]]| [[Gradišče v Tuhinju]]| [[Hrib pri Kamniku]]| [[Hruševka]]| [[Jeranovo]]| [[Kališe]]| [[Kamnik]]| [[Kamniška Bistrica]]| [[Klanec]] | [[Klemenčevo]]| [[Komenda]]| [[Komendska Dobrava]] | [[Kostanj]]| [[Košiše]]| [[Kregarjevo]]| [[Krivčevo]]| [[Križ]]| [[Kršič]]| [[Laniše]]| [[Laseno]]| [[Laze v Tuhinju]]| [[Liplje]]| [[Loke v Tuhinju]]| [[Mali Hrib]]| [[Mali Rakitovec]]| [[Markovo]]| [[Mekinje]]| [[Mlaka]]| [[Moste]]| [[Motnik]]| [[Nasovče]]| [[Nevlje]]| [[Okrog pri Motniku]]| [[Okroglo]]| [[Oševek]]|[[Pirševo]]| [[Podboršt pri Komendi]]| [[Podbreg]]| [[Podgorje]]| [[Podhruška]]| [[Podjelše]]| [[Podlom]]| [[Podstudenec]]| [[Poljana]]| [[Poreber]]| [[Potok]]| [[Potok pri Komendi]]| [[Potok v Črni]]| [[Praproče v Tuhinju]]| [[Pšajnovica]]| [[Ravne pri Šmartnem]]| [[Rožično]]| [[Rudnik pri Radomljah]]| [[Sela pri Kamniku]]| [[Sidol]]| [[Smrečje v Črni]]| [[Snovik]]| [[Sovinja Peč]]| [[Spodnje Palovče]]| [[Spodnje Stranje]]| [[Srednja vas pri Kamniku]]| [[Stahovica]]| [[Stara sela]]| [[Stebljevek]]| [[Stolnik]]| [[Studenca]]| [[Suhadole]]| [[Soteska]]| [[Šmarca]]| [[Šmartno v Tuhinju]]| [[Špitalič]]| [[Trebelno pri Palovčah]]| [[Trobelno]]| [[Tučna]]| [[Tunjice]]| [[Tunjiška Mlaka]]| [[Vaseno]]| [[Velika Lašna]]| [[Veliki Hrib]]| [[Veliki Rakitovec]]| [[Vir pri Nevljah]]| [[Vodice nad Kamnikom]]| [[Volčji Potok]]| [[Vranja Peč]]| [[Vrhpolje pri Kamniku]]| [[Velika Planina]]| [[Zagorica nad Kamnikom]]| [[Zajasovnik]]| [[Zakal]]| [[Zavrh pri Črnivcu]]| [[Zduša]]| [[Zgornje Palovče]]| [[Zgornje Stranje]]| [[Zgornji Motnik]]| [[Zgornji Tuhinj]]| [[Znojile]]| [[Žaga]]| [[Žeje pri Komendi]]| [[Žubejevo]]| [[Županje Njive]] }} === Upravna enota Kočevje === Upravna enota Kočevje ima sedež v Kočevju, obsega pa ozemlje [[občina Kočevje|občin Kočevje]], [[občina Kostel|Kostel]] in [[občina Osilnica|Osilnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 648&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 17.500 prebivalcem. Upravna enota Kočevje ima tudi dva krajevna urada, enega v Kostelu in enega v Osilnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kočevje, teh je skupno 159, so: {{hlist|indent=1|| [[Ajbelj]]| [[Banja Loka]]| [[Belica]]| [[Bezgarji]]| [[Bezgovica]]| [[Borovec pri Kočevski Reki]]| [[Bosljiva Loka]]| [[Breg pri Kočevju]]| [[Brezovica pri Predgradu]]| [[Briga]]| [[Brsnik]]| [[Bukova Gora]]| [[Colnarji]]| [[Cvišlerji]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok pri Kočevju]]| [[Delač]]| [[Dol]]| [[Dolenja Žaga]]| [[Dolenji Potok]]| [[Dolga vas]]| [[Dolnja Briga]]| [[Dolnje Ložine]]| [[Dren]]| [[Drežnik]]| [[Fara, Kostel]]| [[Gladloka]]| [[Gorenja Žaga]]| [[Gorenje]]| [[Gorenji Potok]]| [[Gornja Briga]]| [[Gornje Ložine]]| [[Gotenc]]| [[Grgelj]]| [[Grintovec pri Osilnici]]| [[Grivac]]| [[Gotenica]]| [[Griček pri Željnah]]| [[Hreljin]]| [[Hrib pri Fari]]| [[Hrib pri Koprivniku]]| [[Jakšiči]]| [[Jelenja vas]]| [[Jesenov Vrt]]| [[Kačji Potok]]| [[Kaptol]]| [[Kleč]]| [[Klinja vas]]| [[Knežja Lipa]]| [[Koblarji]]| [[Kočarji]]| [[Koče]]| '''[[Kočevje]]'''| [[Kočevska Reka]]| [[Komolec]]| [[Konca vas]]| [[Koprivnik]]| [[Kostel]]| [[Kralji]]| [[Križmani]]| [[Krkovo nad Faro]]| [[Kuhlarji]]| [[Kuželič]]| [[Kuželj]]| [[Laze pri Kostelu]]| [[Laze pri Oneku]]| [[Laze pri Predgradu]]| [[Lipovec pri Kostelu]]| [[Livold]]| [[Ložec]]| [[Mačkovec]]| [[Mahovnik]]| [[Mala Gora]]| [[Malinišče]]| [[Mavrc]]| [[Mirtoviči]]| [[Mlaka pri Kočevju]]| [[Mlaka pri Kočevski Reki]]| [[Mokri Potok]]| [[Morava]]| [[Mozelj]]| [[Mrtvice]]| [[Muha vas]]| [[Nemška Loka]]| [[Nova sela]]| [[Nove Ložine]]| [[Novi Lazi]]| [[Ograja]]| [[Onek]]| [[Osilnica]]| [[Oskrt]]| [[Padovo pri Fari]]| [[Padovo pri Osilnici]]| [[Paka pri Predgradu]]| [[Papeži]]| [[Petrina]]| [[Pirče]]| [[Planina]]| [[Poden]]| [[Podlesje]]| [[Podstene]]| [[Podstene pri Kostelu]]| [[Podvrh]]| [[Polom]]| [[Potok]]| [[Predgrad]]| [[Preža]]| [[Primoži]]| [[Puc]]| [[Pugled pri Starem Logu]]| [[Podjetniško naselje Kočevje]]| [[Rajhenav]]| [[Rajndol]]| [[Rajšele]]| [[Rake]]| [[Ribjek]]| [[Rogati Hrib]]| [[Sadni Hrib]]| [[Sapnik]]| [[Seč]]| [[Sela]]| [[Selo pri Kostelu]]| [[Slavski Laz]]| [[Slovenska vas]]| [[Smuka]]| [[Spodnja Bilpa]]| [[Spodnji Čačič]]| [[Spodnji Log]]| [[Srednji Potok]]| [[Srobotnik ob Kolpi]]| [[Stara Cerkev]]| [[Stari Breg]]| [[Stari Log]]| [[Staro Brezje]]| [[Stelnik]]| [[Strojiči]]| [[Stružnica]]| [[Suhi Potok]]| [[Suhor]]| [[Svetli Potok]]| [[Šalka vas]]| [[Škrilj]]| [[Štajer]]| [[Štalcerji]]| [[Tišenpolj]]| [[Topla Reber]]| [[Trnovec]]| [[Vas]]| [[Vimolj]]| [[Vimolj pri Predgradu]]| [[Vrbovec]]| [[Vrh pri Fari]]| [[Vrt]]| [[Zajčje Polje]]| [[Zapuže pri Kostelu]]| [[Zdihovo]]| [[Zgornji Čačič]]| [[Željne]]| [[Žurge]] }} === Upravna enota Koper === Upravna enota Koper ima sedež v Kopru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Koper|mestne občine Koper]] in [[občina Ankaran|Ankaran]]. Zajema ozemlje v velikosti 311,2&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 54.280 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Koper, teh je skupno 106, so: {{hlist|indent=1| [[Abitanti]]| [[Ankaran]]| [[Babiči]]| [[Barizoni]]| [[Belvedur]]| [[Bertoki]]| [[Bezovica]]| [[Bonini]]| [[Boršt]]| [[Bošamarin]]| [[Bočaji]]| [[Brezovica pri Gradinu]]| [[Brežec pri Podgorju]]| [[Brič]]| [[Butari]]| [[Cepki]]| [[Cerej]]| [[Čentur]]| [[Čežarji]]| [[Črni Kal]]| [[Črnotiče]]| [[Dekani]]| [[Dilici]]| [[Dol pri Hrastovljah]]| [[Dvori]]| [[Fijeroga]]| [[Gabrovica pri Črnem Kalu]]| [[Gažon]]| [[Glem]]| [[Gradin]]| [[Gračišče]]| [[Grinjan]]| [[Grintovec]]| [[Galantiči]]| [[Hrastovlje]]| [[Hrvatini]]| [[Jelarji]]| [[Kampel]]| [[Karli]]| [[Kastelec]]| [[Kolomban]]| [[Koper]]| [[Koromači-Boškini]]| [[Kortine]]| [[Kozloviči]]| [[Koštabona]]| [[Krkavče]]| [[Krnica]]| [[Kubed]]| [[Labor]]| [[Loka]]| [[Lopar]]| [[Lukini]]| [[Manžan]]| [[Marezige]]| [[Maršiči]]| [[Montinjan]]| [[Movraž]]| [[Močunigi]]| [[Olika]]| [[Osp]]| [[Peraji]]| [[Pisari]]| [[Plavje]]| [[Pobegi]]| [[Podgorje]]| [[Podpeč]]| [[Poletiči]]| [[Pomjan]]| [[Popetre]]| [[Prade]]| [[Praproče]]| [[Predloka]]| [[Pregara]]| [[Premančan]]| [[Puče]]| [[Rakitovec]]| [[Rižana]]| [[Rožar]]| [[Sirči]]| [[Smokvica]]| [[Socerb]]| [[Sokoliči]]| [[Sočerga]]| [[Spodnje Škofije]]| [[Srgaši]]| [[Stepani]]| [[Sv. Anton]]| [[Šalara]]| [[Šeki]]| [[Škocjan]]| [[Šmarje]]| [[Tinjan]]| [[Topolovec]]| [[Trebeše]]| [[Triban]]| [[Trsek]]| [[Truške]]| [[Tuljaki]]| [[Vanganel]]| [[Zabavlje]]| [[Zanigrad]]| [[Zazid]]| [[Zgornje Škofije]]| [[Župančiči]]}} === Upravna enota Kranj === Upravna enota Kranj ima sedež v Ajdovščini, obsega pa ozemlje [[mestna občina Kranj|mestne občine Kranj]] in [[občina Cerklje na Gorenjskem|občin Cerklje na Gorenjskem]], [[občina Jezersko|Jezersko]], [[občina Naklo|Naklo]], [[občina Preddvor|Preddvor]] in [[občina Šenčur|Šenčur]]. Zajema ozemlje v velikosti 453&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 81.716 prebivalcem. Upravna enota Kranj ima tudi krajevne urade v Cerkljah na Gorenjskem, Jezerskem, Naklem, Preddvoru in Šenčurju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kranju, teh je skupno 120, so: {{hlist|indent=1| [[Adergas]]| [[Ambrož pod Krvavcem]]| [[Apno]]| [[Babni Vrt]]| [[Bašelj]]| [[Bistrica]]| [[Bobovek]]| [[Breg ob Kokri]]| [[Breg ob Savi]]| [[Britof]]| [[Cegelnica]]| [[Cerkljanska Dobrava]]| [[Cerklje na Gorenjskem]]| [[Čadovlje]]| [[Čepulje]]| [[Češnjevek]]| [[Dvorje]]| [[Glinje]]| [[Gobovce]]| [[Golnik]]| [[Goriče]]| [[Grad]]| [[Hotemaže]]| [[Hrastje]]| [[Hraše pri Preddvoru]]| [[Hrib]]| [[Ilovka]]| [[Jama]]| [[Jamnik]]| [[Javornik]]| [[Sveti Jošt nad Kranjem]]| [[Kokra]]| [[Kokrica]]| [[Kranj]]| [[Lahovče]]| [[Lavtarski Vrh]]| [[Sveti Lenart]]| [[Letenice]]| [[Luže]]| [[Mače]]| [[Malo Naklo]]| [[Mavčiče]]| [[Meja]]| [[Milje]]| [[Mlaka pri Kranju]]| [[Možjanca]]| [[Naklo]]| [[Nemilje]]| [[Njivica]]| [[Nova vas]]| [[Okroglo]]| [[Olševek]]| [[Orehovlje]]| [[Pangršica]]| [[Planica]]| [[Podblica]]| [[Podbrezje]]| [[Podreča]]| [[Polica]]| [[Potoče]]| [[Povlje]]| [[Poženik]]| [[Praprotna Polica]]| [[Praše]]| [[Prebačevo]]| [[Preddvor]]| [[Predoslje]]| [[Pšata]]| [[Pšenična Polica]]| [[Pševo]]| [[Rakovica]]| [[Ravne]]| [[Sidraž]]| [[Spodnja Bela]]| [[Spodnja Besnica]]| [[Spodnje Bitnje]]| [[Spodnje Duplje]]| [[Spodnje Jezersko]]| [[Spodnji Brnik]]| [[Srakovlje]]| [[Srednja Bela]]| [[Srednja vas - Goriče]]| [[Srednja vas pri Šenčurju]]| [[Srednje Bitnje]]| [[Stiška vas]]| [[Strahinj]]| [[Suha pri Predosljah]]| [[Šenčur]]| [[Šenturška gora]]| [[Šmartno]]| [[Štefanja Gora]]| [[Šutna]]| [[Tatinec]]| [[Tenetiše]]| [[Trata pri Velesovem]]| [[Trboje]]| [[Trstenik]]| [[Tupaliče]]| [[Vašca]]| [[Velesovo]]| [[Visoko]]| [[Viševca]]| [[Voglje]]| [[Voklo]]| [[Vopovlje]]| [[Vrhovje]]|[[Zabukovje]]| [[Zadraga]]| [[Zalog]]| [[Zalog pri Cerkljah]]| [[Zgornja Bela]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Zgornje Bitnje]]| [[Zgornje Duplje]]| [[Zgornje Jezersko]]| [[Zgornji Brnik]]| [[Žablje]]| [[Žabnica]]| [[Žeje]]| [[Žerjavka]]}} === Upravna enota Krško === Upravna enota Krško ima sedež v Krškem, obsega pa ozemlje [[mestna občina Krško|mestne občine Krško]] in [[občina Kostanjevica na Krki|občine Kostanjevica na Krki]]. Zajema ozemlje v velikosti 344,9&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 28.521 prebivalcem. Upravna enota Krško ima tudi krajevni urad v Kostanjevici na Krki. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Krško, teh je skupno 185, so: {{hlist|indent=1| [[Anovec]]| [[Anže]]| [[Apnenik pri Velikem Trnu]]| [[Ardro pod Velikim Trnom]]| [[Ardro pri Raki]]| [[Armeško]]| [[Avguštine]]| [[Brege]]| [[Brestanica]]| [[Brezje pri Dovškem]]| [[Brezje pri Raki]]| [[Brezje pri Senušah]]| [[Brezje v Podbočju]]| [[Brezovica v Podbočju]]| [[Brezovska Gora]]| [[Brlog]]| [[Brod v Podbočju]]| [[Bučerca]]| [[Celine]]| [[Cesta]]| [[Cirje]]| [[Črešnjevec pri Oštrcu]]| [[Črešnjice nad Pijavškim]]| [[Čretež pri Krškem]]| [[Črneča vas]]| [[Dalce]]| [[Dedni Vrh]]| [[Dobe]]| [[Dobrava ob Krki]]| [[Dobrava pod Rako]]| [[Dobrava pri Kostanjevici]]| [[Dobrova]]| [[Dol]]| [[Dolenja Lepa vas]]| [[Dolenja vas pri Krškem]]| [[Dolenja vas pri Raki]]| [[Dolga Raka]]| [[Dolnja Prekopa]]| [[Dolenji Leskovec]]| [[Dolšce]]| [[Dovško]]| [[Drenovec pri Leskovcu]]| [[Drnovo]]| [[Dunaj]]| [[Frluga]]| [[Globočice pri Kostanjevici]]| [[Gmajna]]| [[Golek]]| [[Goli Vrh]]| [[Gora]]| [[Gorenja Lepa vas]]| [[Gorenja vas pri Leskovcu]]| [[Gorenje Dole]]| [[Gornje Pijavško]]| [[Gorenji Leskovec]]| [[Gorica]]| [[Gorica pri Raztezu]]| [[Gornja Prekopa]]| [[Gradec]]| [[Gradnje]]| [[Gradišče pri Raki]]| [[Grič]]| [[Gržeča vas]]| [[Gunte]]| [[Hrastek]]| [[Ivandol]]| [[Ivanjše]]| [[Jablance]]| [[Jelenik]]| [[Jelše]]| [[Jelševec]]| [[Kalce]]| [[Kalce - Naklo]]| [[Kališovec]]| [[Karlče]]| [[Kobile]]| [[Kočarija]]| [[Kočno]]| [[Koprivnica]]| [[Koprivnik]]| [[Koritnica]]| [[Kostanjek]]| [[Kostanjevica na Krki]]| [[Kremen]]| [[Krško]]| [[Križišče]]| [[Leskovec pri Krškem]]| [[Libelj]]| [[Libna]]| [[Loke]]| [[Lokve]]| [[Lomno]]| [[Male Vodenice]]| [[Malence]]| [[Mali Kamen]]| [[Mali Koren]]| [[Mali Podlog]]| [[Mali Trn]]| [[Malo Mraševo]]| [[Mikote]]| [[Mladje]]| [[Mrčna sela]]| [[Mrtvice]]| [[Nemška Gora]]| [[Nemška vas]]| [[Nova Gora]]| [[Orehovec]]| [[Osredek pri Trški Gori]]| [[Oštrc]]| [[Pesje]]| [[Pijana Gora]]| [[Planina pri Raki]]| [[Planina v Podbočju]]| [[Pleterje]]| [[Podbočje]]| [[Podlipa]]| [[Podstrm]]| [[Podulce]]| [[Površje]]| [[Premagovce]]| [[Presladol]]| [[Pristava ob Krki]]| [[Pristava pod Rako]]| [[Pristava pri Leskovcu]]| [[Prušnja vas]]| [[Raka]]| [[Ravne pri Zdolah]]| [[Ravni]]| [[Ravno]]| [[Raztez]]| [[Reštanj]]| [[Rožno]]| [[Ržišče]]| [[Sajevce]]| [[Sela pri Raki]]| [[Selce pri Leskovcu]]| [[Selo]]| [[Senovo]]| [[Senožete]]| [[Senuše]]| [[Slinovce]]| [[Slivje]]| [[Smečice]]| [[Smednik]]| [[Spodnja Libna]]| [[Spodnje Dule]]| [[Spodnje Pijavško]]| [[Spodnji Stari Grad]]| [[Srednje Arto]]| [[Srednje Pijavško]]| [[Sremič]]| [[Stari Grad]]| [[Stari Grad v Podbočju]]| [[Stolovnik]]| [[Stranje]]| [[Straža pri Krškem]]| [[Straža pri Raki]]| [[Strmo Rebro]]| [[Šedem]]| [[Šutna]]| [[Trška Gora]]| [[Velika vas pri Krškem]]| [[Velike Vodenice]]| [[Veliki Dol]]| [[Veliki Kamen]]| [[Veliki Koren]]| [[Veliki Podlog]]| [[Veliki Trn]]| [[Veliko Mraševo]]| [[Veniše]]| [[Videm]]| [[Vihre]]| [[Volovnik]]| [[Vrbina]]| [[Vrbje]]| [[Vrh pri Površju]]| [[Vrhulje]]| [[Vrtača]]| [[Zaboršt]]| [[Zabukovje pri Raki]]| [[Zaloke]]| [[Zdole]]| [[Žabjek v Podbočju]]| [[Žadovinek]]| [[Ženje]] }} === Upravna enota Laško === Upravna enota Laško ima sedež v Laškem, obsega pa ozemlje [[občina Laško|občin Laško]] in [[občina Radeče|Radeč]]. Zajema ozemlje v velikosti 249&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 17.564 prebivalcem. Upravna enota Laško ima tudi krajevni urad v Radečah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Laško, teh je skupno 108, so: {{hlist|indent=1| [[Belovo]]| [[Blatni Vrh]]| [[Šentrupert]]| [[Brezno]]| [[Brodnice]]| [[Brstnik]]| [[Brstovnica]]| [[Brunk]]| [[Brunška Gora]]| [[Bukovca]]| [[Curnovec]]| [[Čimerno]]| [[Debro]]| [[Doblatina]]| [[Dobrava]]| [[Dol pri Laškem]]| [[Gabrno]]| [[Globoko]]| [[Goreljce]]| [[Govce]]| [[Gozdec]]| [[Gračnica]]| [[Harje]]| [[Hotemež]]| [[Huda jama]]| [[Jagnjenica]]| [[Jagoče]]| [[Jelovo]]| [[Jurklošter]]| [[Kladje]]| [[Klenovo]]| [[Konc]]| [[Kuretno]]| [[Lahomno]]| [[Lahomšek]]| [[Lahov Graben]]| [[Laška vas]]| [[Laško]]| [[Laziše]]| [[Lipni Dol]]| [[Log pri Vrhovem]]| [[Lokavec]]| [[Loška Gora]]| [[Lože]]| [[Leskovca]]| [[Mačkovec]]| [[Mala Breza]]| [[Male Grahovše]]| [[Marija Gradec]]| [[Marijina vas]]| [[Močilno]]| [[Modrič]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Njivice]]| [[Obrežje pri Zidanem Mostu]]| [[Ojstro]]| [[Olešče]]| [[Obrežje]]| [[Padež]]| [[Paneče]]| [[Plazovje]]| [[Počakovo]]| [[Polana]]| [[Povčeno]]| [[Požnica]]| [[Prapretno]]| [[Radeče]]| [[Radoblje]]| [[Reka]]| [[Rifengozd]]| [[Rimske Toplice]]| [[Rudna vas]]| [[Sedraž]]| [[Selo nad Laškim]]| [[Senožete]]| [[Sevce]]| [[Slivno]]| [[Stari Dvor]]| [[Stopce]]| [[Strensko]]| [[Strmca]]| [[Suhadol]]| [[Svibno]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Širje]]| [[Škofce]]| [[Šmihel]]| [[Šmohor]]| [[Tevče]]| [[Tovsto]]|[[Trnov Hrib]]| [[Trnovo]]| [[Trobni Dol]]| [[Trojno]]| [[Udmat]]| [[Velike Gorelce]]| [[Velike Grahovše]]| [[Veliko Širje]]| [[Vodiško]]| [[Vrh nad Laškim]]| [[Vrhovo]]| [[Zabrež]]| [[Zagrad]]| [[Zidani most]]| [[Zgornja Rečica]]| [[Zavrate]]| [[Žebnik]]| [[Žigon]]}} === Upravna enota Lenart === Upravna enota Lenart ima sedež v Lenartu v Slovenskih Goricah, obsega pa ozemlje [[občina Lenart|občin Lenart]], [[občina Benedikt|Benedikt]], [[občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]], [[občina Sveta Ana|Svete Ane]], [[občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Svete Trojice v Slovenskih Goricah]] ter [[občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]. Zajema ozemlje v velikosti 205&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 20.062 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 80, so: {{hlist|indent=1| [[Andrenci]]| [[Benedikt v Slovenskih goricah]]| [[Brengova]]| [[Cenkova]]| [[Cerkvenjak]]| [[Cogetinci]]| [[Čagona]]| [[Črmljenšak]]| [[Dolge Njive]]| [[Dražen Vrh]]| [[Drvanja]]| [[Froleh]]| [[Gočova]]| [[Grabonoški Vrh]]| [[Gradenšak]]| [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]| [[Hrastovec v Slovenskih goricah]]| [[Ihova]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Jurovski Dol]]| [[Kadrenci]]| [[Komarnica]]| [[Kremberk]]| [[Krivi Vrh]]| [[Ledinek]]| [[Lenart v Slovenskih Goricah]]| [[Ločki Vrh]]| [[Lokavec]]| [[Lormanje]]| [[Malna]]| [[Močna]]| [[Nadbišec]]| [[Negovski Vrh]]| [[Obrat]]| [[Osek]]| [[Peščeni Vrh]]| [[Radehova]]| [[Rogoznica]]| [[Rožengrunt]]| [[Selce]]| [[Smolinci]]| [[Spodnja Bačkova]]| [[Spodnja Ročica]]| [[Spodnja Senarska]]| [[Spodnja Voličina]]| [[Spodnje Partinje]]| [[Spodnje Verjane]]| [[Spodnji Gasteraj]]| [[Spodnji Porčič]]| [[Spodnji Žerjavci]]| [[Srednji Gasteraj]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Straže]]| [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]| [[Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]]| [[Šetarova]]| [[Štajngrova]]| [[Trotkova]]| [[Trstenik]]| [[Vanetina]]| [[Varda]]| [[Vinička vas]]| [[Zamarkova]]| [[Zavrh]]| [[Zgornja Bačkova]]| [[Zgornja Ročica]]| [[Zgornja Senarska]]| [[Zgornja Ščavnica]]| [[Zgornja Voličina]]| [[Zgornje Partinje]]| [[Zgornje Verjane]]| [[Zgornji Gasteraj]]| [[Zgornji Porčič]]| [[Zgornji Žerjavci]]| [[Ženjak]]| [[Žice]]| [[Žitence]]| [[Župetinci]]}} === Upravna enota Lendava === Upravna enota Lendava ima sedež v Lendavi, obsega pa ozemlje [[občina Lendava|občin Lendava]], [[občina Črenšovci|Črenšovci]], [[občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[občina Kobilje|Kobilje]], [[občina Odranci|Odranci]], [[občina Turnišče|Turnišče]] ter [[občina Velika Polana|Velika Polana]]. Zajema ozemlje v velikosti 256&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 22.161 prebivalcem. Upravna enota Lendava ima tudi krajevne urade v Črenšovcih, Dobrovniku, Turnišču ter Veliki Polani. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 40, so: {{hlist|indent=1| [[Banuta]]| [[Benica]]| [[Brezovec]]| [[Brezovica]]| [[Čentiba]]| [[Črenšovci]]| [[Dobrovnik]]| [[Dolga vas]]| [[Dolgovaške Gorice]]| [[Dolina pri Lendavi]]| [[Dolnja Bistrica]]| [[Dolnji Lakoš]]| [[Gaberje]]| [[Genterovci]]| [[Gomilica]]| [[Gornja Bistrica]]| [[Gornji Lakoš]]| [[Hotiza]]| [[Kamovci]]| [[Kapca]]| [[Kobilje]]| [[Kot]]| '''[[Lendava]]'''| [[Lendavske Gorice]]| [[Mala Polana]]| [[Mostje]] |[[Nedelica]]| [[Odranci]]| [[Petišovci]]| [[Pince]]| [[Pince - Marof]]| [[Radmožanci]]| [[Renkovci]]| [[Srednja Bistrica]]| [[Strehovci]]| [[Trimlini]]| [[Trnje]]| [[Turnišče]]| [[Velika Polana]]| [[Žitkovci]]| [[Žižki]]}} === Upravna enota Litija === Upravna enota Litija ima sedež v Litiji, obsega pa ozemlje [[občina Litija|občin Litija]], [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]]. Zajema ozemlje v velikosti 321,97&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 21.114 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Litija, teh je skupno 167, so: {{hlist|indent=1| [[Bitiče]]| [[Boltija]]| [[Borovak pri Polšniku]]| [[Breg pri Litiji]]| [[Brezje pri Kumpolju]]| [[Brezovo]]| [[Brglez]]| [[Bukovica pri Litiji]]| [[Bogenšperk]]| [[Berinjek]]| [[Bistrica]]| [[Cerovica]]| [[Cirkuše]]| [[Čateška Gora]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok]]| [[Dobovica]]| [[Dole pri Litiji]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolnji Vrh]]| [[Dragovšek]]| [[Dobje]]| [[Gabrovka]]| [[Gabrska Gora]]| [[Gobnik]]| [[Golišče]]| [[Gorenje Jelenje]]| [[Gornje Ravne]]| [[Gornji Vrh]]| [[Gozd - Reka]]| [[Gradišče ]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče pri Litiji]]| [[Gradiške Laze]]| [[Hohovica]]| [[Hude Ravne]]| [[Jablaniške Laze]]| [[Jablaniški Potok]]| [[Jastrebnik]]| [[Javorje]]| [[Javorje pri Gabrovki]]| [[Jelša]]| [[Jesenje]]| [[Jevnica]]| [[Ježce]]| [[Ježevec]]| [[Ježni Vrh]]| [[Jelenska Reber]]| [[Kal pri Dolah]]| [[Kamni Vrh]]| [[Kamni Vrh pri Primskovem]]| [[Kandrše]]| [[Klanec pri Gabrovki]]| [[Klenik]]| [[Konj]]| [[Konjšica]]| [[Koške Poljane]]| [[Kresnice]]| [[Kresniške Poljane]]| [[Kresniški Vrh]]| [[Kržišče pri Čatežu]]| [[Kumpolje]]| [[Laze pri Gobniku]]| [[Laze pri Vačah]]| [[Leskovica pri Šmartnem]]| [[Leše]]| [[Liberga]]| [[Litija]]| [[Ljubež v Lazih]]| [[Lukovec]]| [[Lupinica]]| [[Mala Goba]]| [[Mala Kostrevnica]]| [[Mala sela, Litija|Mala sela]]| [[Mala Štanga]]| [[Mamolj]]| [[Mihelca]]| [[Mišji Dol]]| [[Moravče pri Gabrovki]]| [[Moravška Gora]]| [[Mulhe]]| [[Magolnik]]| [[Nova Gora]]| [[Obla Gorica]]| [[Okrog]]| [[Pečice]]| [[Podbukovje pri Vačah]]| [[Podpeč pod Skalo]]| [[Podroje]]| [[Podšentjur]]| [[Poljane pri Primskovem]]| [[Polšnik]]| [[Ponoviče]]| [[Potok pri Vačah]]| [[Prelesje]]| [[Preska nad Kostrevnico]]| [[Prevale]]| [[Preveg]]| [[Preženjske Njive]]| [[Primskovo]]| [[Pusti Javor]]| [[Pogonik]]| [[Račica]]| [[Radanja vas]]| [[Radgonica]]| [[Ravne]]| [[Razbore]]| [[Renke]]| [[Ribče]]| [[Riharjevec]]| [[Ržišče]]| [[Sava]]| [[Sela pri Sobračah]]| [[Selce]]| [[Selšek]]| [[Sevno]]| [[Slavina]]| [[Slivna]] | [[Sobrače]]| [[Spodnja Jablanica]]| [[Spodnje Jelenje]]| [[Spodnji Hotič]]| [[Spodnji Log]]| [[Stara Gora pri Velikem Gabru]]| [[Stranski Vrh]]| [[Strmec]]| [[Suhadole]]| [[Sopota, Litija|Sopota]]| [[Ščit]]| [[Širmanski Hrib]]| [[Široka Set]]| [[Šmartno pri Litiji]]| [[Štangarske Poljane]]| [[Šumnik]]| [[Tenetiše]]| [[Tepe]]| [[Tihaboj]]| [[Tlaka]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Vače]]| [[Velika Goba]]| [[Velika Kostrevnica]]| [[Velika Preska]]| [[Velika Štanga]]| [[Veliki Vrh pri Litiji]]| [[Vernek]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vintarjevec]]| [[Višnji Grm]]| [[Vodice pri Gabrovki]]| [[Volčja Jama]]| [[Vovše]]| [[Vrata]]| [[Vrh pri Sobračah]]| [[Zagozd]]| [[Zagrič]]| [[Zapodje]]| [[Zavrh]]|[[Zavrstnik]]| [[Zglavnica]]| [[Zgornja Jablanica]]| [[Zgornji Hotič]]| [[Zgornja Jevnica]]| [[Zagorica]]| [[Zgornji Log]]}} === Upravna enota Ljubljana === Upravna enota Ljubljana ima sedež v Ljubljani, obsega pa ozemlje [[mestna občina Ljubljana|mestne občine Ljubljana]] in [[občina Brezovica|občin Brezovica]], [[občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]], [[občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[občina Horjul|Horjul]], [[občina Ig|Ig]], [[občina Medvode|Medvode]], [[občina Škofljica|Škofljica]], [[občina Velike Lašče|Velike Lašče]] in [[občina Vodice|Vodice]]. Zajema ozemlje v velikosti 903,8&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 366.823 prebivalcem. Upravna enota Ljubljana ima tudi krajevne urade v Dobrovi, Igu, Medvodah, Notranjih Goricah, Škofljici, Velikih Laščah ter Dolu pri Ljubljan. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljubljana, teh je skupno 293, so: {{hlist|indent=1| [[Beričevo]]| [[Brinje]]| [[Dol pri Ljubljani]]| [[Kleče pri Dolu]]| [[Podgora pri Dolskem]]| [[Videm]]| [[Zaboršt pri Dolu]]| [[Zajelše]]| [[Besnica]]| [[Brezje pri Lipoglavu]]| [[Češnjica]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolsko]]| [[Gabrje pri Jančah]]| [[Janče]]| [[Javor]]| [[Kamnica]]| [[Klopce]]| [[Križevska vas]]| [[Laze pri Dolskem]]| [[Ljubljana]]| [[Mali Lipoglav]]| [[Mali Vrh pri Prežganju]]| [[Malo Trebeljevo]]| [[Osredke]]| [[Pance]]| [[Petelinje]]| [[Podgrad]]| [[Podlipoglav]]| [[Podmolnik]]| [[Prežganje]]| [[Ravno Brdo]]| [[Repče]]| [[Sadinja vas]]| [[Selo pri Pancah]]| [[Senožeti]]| [[Šentpavel]]| [[Tuji Grm]]| [[Veliki Lipoglav]]| [[Veliko Trebeljevo]]| [[Vinje]]| [[Vnajnarje]]| [[Volavlje]]| [[Vrh pri Dolskem]]| [[Zagorica pri Dolskem]]| [[Zagradišče]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Brezovica pri Medvodah]]| [[Bukovica pri Vodicah]]| [[Dobruša]]| [[Dol]]| [[Dornice]]| [[Dragočajna]]|[[Dvor]]| [[Golo Brdo]]| [[Goričane]]| [[Hraše]]| [[Koseze]]| [[Ladja]]| [[Medno]]| [[Medvode]]| [[Moše]]| [[Polje pri Vodicah]]| [[Povodje]]| [[Rakovnik]]| [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]]| [[Repnje]]| [[Selo pri Vodicah]]| [[Seničica]]| [[Skaručna]]| [[Smlednik]]| [[Sora]]| [[Spodnja Senica]]| [[Spodnje Gameljne]]| [[Spodnje Pirniče]]| [[Srednje Gameljne]]| [[Stanežiče]]| [[Studenčice]]| [[Šinkov Turn]]| [[Tehovec]]| [[Topol pri Medvodah]]| [[Torovo]] | [[Toško čelo]]| [[Trnovec]]| [[Utik]]| [[Valburga]]| [[Vaše]]| [[Verje]]| [[Vesca]]| [[Vikrče]]| [[Vodice]]| [[Vojsko, Vodice|Vojsko]]| [[Zapoge]]| [[Zavrh pod Šmarno goro]]| [[Zbilje]]| [[Zgornja Senica]]| [[Zgornje Gameljne]]| [[Zgornje Pirniče]]| [[Žlebe]]| [[Osolnik]]| [[Adamovo]]| [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]]| [[Bane]]| [[Bavdek]]| [[Belica]]| [[Belo]]| [[Borovec pri Karlovici]]| [[Boštetje]]| [[Brankovo]]| [[Brest, Ig|Brest]]| [[Brezje pri Dobrovi]]| [[Brezovica pri Ljubljani]]| [[Briše pri Polhovem Gradcu]]| [[Brlog]]| [[Bukovec]]| [[Butajnova]]| [[Centa]]| [[Četež pri Turjaku]]| [[Črna vas]]| [[Črni Vrh]]| [[Dednik]]| [[Dobravica]]| [[Dobrova]]| [[Dole pri Škofljici]]| [[Dolenja Brezovica]]| [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Dolenje Kališče]]| [[Dolnje Retje]]| [[Dolščaki]]| [[Draževnik]]| [[Drenik]]| [[Dvor pri Polhovem Gradcu]]| [[Dvorska vas]]| [[Gabrje]]| [[Glinek]]| [[Golo]]| [[Gorenja Brezovica]]| [[Gorenje Blato]]| [[Gorenje Kališče]]| [[Goričica pod Krimom]]| [[Gornje Retje]]| [[Gornji Ig]]| [[Gradež]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče nad Pijavo Gorico]]| [[Grm]]| [[Gumnišče]]| [[Hlebče]]| [[Horjul]]| [[Hrastenice]]| [[Hrustovo]]| [[Hruševo]]| [[Ig]]| [[Iška]]| [[Iška Loka]]| [[Iška vas]]| [[Jakičevo]]| [[Javorje]]| [[Jezero]]| [[Kamnik pod Krimom]]| [[Kaplanovo]]| [[Karlovica]]| [[Klada]]| [[Knej]]| [[Komanija]]| [[Koreno nad Horjulom]]| [[Kot]]| [[Kot pri Veliki Slevici]]| [[Kremenica]]| [[Krkovo pri Karlovici]]| [[Krvava Peč]]| [[Kukmaka]]| [[Lanišče]]| [[Laporje]]| [[Lavrica]]| [[Laze]]| [[Lesno Brdo]]| [[Lipe]]| [[Ljubgojna]]| [[Log pri Polhovem Gradcu]]| [[Logarji]]| [[Lužarji]]| [[Mački]]| [[Mala Slevica]]| [[Male Lašče]]| [[Mali Ločnik]]| [[Mali Osolnik]]| [[Marinčki]]| [[Matena]]| [[Medvedjek]]| [[Mohorje]]| [[Naredi]]| [[Notranje Gorice]]| [[Opalkovo]]| [[Orle]]| [[Osredek]]| [[Osredek pri Dobrovi]]| [[Pečki]]| [[Pijava Gorica]]| [[Planina nad Horjulom]]| [[Planinca]]| [[Pleše]]| [[Plešivica]]| [[Plosovo]]| [[Podhojni Hrib]]| [[Podkogelj]]| [[Podkraj]]| [[Podlog]]| [[Podolnica]]| [[Podpeč]]| [[Podreber]]| [[Podsmreka]]| [[Podsmreka pri Velikih Laščah]]| [[Podstrmec]]| [[Podulaka]]| [[Podžaga]]| [[Polhov Gradec]]| [[Polzelo]]| [[Poznikovo]]| [[Praproče]]| [[Prazniki]]| [[Preserje]]| [[Prevalje pod Krimom]]| [[Prhajevo]]| [[Prilesje]]| [[Pristava pri Polh. Gradcu]]| [[Purkače]]| [[Pušče]]| [[Podplešivica]]| [[Rakitna]]| [[Rašica, Ljubljana|Rašica]]| [[Razori]]| [[Reber pri Škofljici]]| [[Rob]]| [[Rogatec nad Želimljami]]| [[Rovt]]| [[Rupe]]| [[Samotorica]]| [[Sarsko]]| [[Sekirišče]]| [[Selnik]]| [[Selo nad Polhovim Gradcem]]| [[Selo pri Robu]]| [[Setnica]]| [[Setnik]]| [[Sloka Gora]]| [[Smolnik]]| [[Smrjene]]| [[Srednja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Srednji vrh]]| [[Srnjak]]| [[Srobotnik pri Velikih Laščah]]| [[Staje]]| [[Stope]]| [[Strahomer]]| [[Stranska vas]]| [[Strletje]]| [[Strmec]]| [[Ščurki]]| [[Šentjošt nad Horjulom]]| [[Škamevec]]| [[Škofljica]]| [[Škrilje]]| [[Škrlovica]]| [[Šujica]]| [[Tomažini]]| [[Tomišelj]]| [[Turjak]]| [[Ulaka]]| [[Uzmani]]| [[Velika Slevica]]| [[Velike Lašče]]| [[Veliki Ločnik]]| [[Veliki Osolnik]]| [[Visoko]]| [[Vnanje Gorice]]| [[Vrbljene]]| [[Vrh nad Želimljami]]| [[Vrzdenec]]| [[Vrh, Velike Lašče|Vrh]]| [[Zaklanec]]| [[Zalog pri Škofljici]]| [[Zapotok]]| [[Zgonče]]| [[Žaga]]| [[Žažar]]| [[Želimlje]]| [[Žabnica]]}} === Upravna enota Ljutomer === Upravna enota Ljutomer ima sedež v Ljutomerju, obsega pa ozemlje [[občina Ljutomer|občin Ljutomer]], [[občina Križevci|Križevci]], [[občina Razkrižje|Razkrižje]] in [[občina Veržej|Veržej]]. Zajema ozemlje v velikosti 175&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 17.968 prebivalcem. Upravna enota Ljutomer ima tudi krajevna urada v Križevcih pri Ljutomerju in v Razkrižju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljutomer, teh je skupno 69, so: {{hlist|indent=1| [[Babinci]]| [[Banovci]]| [[Berkovci]]| [[Berkovski Prelogi]]| [[Bodislavci]]| [[Boreci]]| [[Branoslavci]]| [[Bučečovci]]| [[Bučkovci]]| [[Bunčani]]| [[Cezanjevci]]| [[Cuber]]| [[Cven]]| [[Desnjak]]| [[Dobrava]]| [[Drakovci]]| [[Gajševci]]| [[Gibina]]| [[Globoka]]| [[Godemarci]]| [[Grabe pri Ljutomeru]]| [[Gresovščak]]| [[Grlava]]| [[Iljaševci]]| [[Ilovci]]| [[Jeruzalem]]| [[Ključarovci pri Ljutomeru]]| [[Kokoriči]]| [[Kopriva]]| [[Krapje]]| [[Krištanci]]| [[Križevci pri Ljutomeru]]| [[Kuršinci]]| '''[[Ljutomer]]'''| [[Logarovci]]| [[Lukavci]]| [[Mekotnjak]]| [[Moravci v Slovenskih goricah]]| [[Mota]]| [[Mala Nedelja]]| [[Noršinci pri Ljutomeru]]| [[Nunska Graba]]| [[Plešivica]]| [[Podgradje]]| [[Precetinci]]| [[Presika]]| [[Pristava]]| [[Radomerje]]| [[Radomerščak]]| [[Radoslavci]]| [[Razkrižje]]| [[Rinčetova Graba]]| [[Sitarovci]]| [[Slamnjak]]| [[Spodnji Kamenščak]]| [[Stara Cesta]]| [[Stara Nova vas]]| [[Stročja vas]]| [[Šafarsko]]| [[Šalinci]]| [[Šprinc]]| [[Veržej]]| [[Veščica]]| [[Vidanovci]]| [[Vogričevci]]| [[Vučja vas]]| [[Zasadi]]| [[Zgornji Kamenščak]]| [[Železne Dveri]]}} === Upravna enota Logatec === Upravna enota Logatec ima sedež v Logatcu, obsega pa ozemlje [[občina Logatec|občine Logatec]] v velikosti 173&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 13.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Logatec, teh je skupno 19, so: {{hlist|indent=1| [[Grčarevec]]| [[Hleviše]]| [[Hlevni Vrh]]| [[Hotedršica]]| [[Jakovica]]| [[Kalce]]| [[Lavrovec]] [[Laze]]| '''[[Logatec]]'''| [[Medvedje Brdo]]| [[Novi Svet]]| [[Petkovec]]| [[Praprotno Brdo]]| [[Ravnik pri Hotedršici]]| [[Rovtarske Žibrše]]| [[Rovte]]| [[Vrh Svetih Treh Kraljev]]| [[Zaplana]]| [[Žibrše]]}} === Upravna enota Maribor === Upravna enota Maribor ima sedež v Mariboru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Maribor|mestne občine Maribor]], [[občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]], [[občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]], [[občina Rače - Fram|Rače - Fram]], [[občina Starše|Starše]], [[občina Duplek|Duplek]] in [[občina Pesnica|občine Pesnice]]. Zajema ozemlje v velikosti 356&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 149.037 prebivalcem. Upravna enota Maribor ima krajevne urad v Dupleku, Hočah, Miklavžu na Dravskem polju in v Račah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Maribor, teh je skupno 87, so: {{hlist|indent=1|| [[Bohova]]| [[Bresternica]]| [[Brezula]] | [[Brunšvik]]| [[Celestrina]]| [[Ciglence]]| [[Čreta, Hoče - Slivnica|Čreta]]| [[Dobrovce]]| [[Dogoše]]| [[Dragučova]]| [[Dravski Dvor]]| [[Dvorjane]]| [[Fram]]| [[Gaj nad Mariborom]]| [[Grušova]]| [[Hočko Pohorje]]| [[Hotinja vas]] | [[Hrastje]]| [[Hrenca]]| [[Jablance]]| [[Jelovec]]| [[Ješenca]]| [[Kamnica]]| [[Kopivnik]]| [[Košaki]]| [[Laznica]]| [[Limbuš]]| [[Loka]]| [[Loka pri Framu]]| [[Ložane]]| [[Malečnik]]| [[Maribor]]| [[Marjeta na Dravskem polju]]| [[Meljski hrib]]| [[Metava]]| [[Miklavž na Dravskem polju]]| [[Morje]]| [[Nebova]]| [[Orehova vas]]| [[Pekel]]| [[Pekre]]| [[Pernica]]| [[Pivola]]| [[Planica]]| [[Počehova]]| [[Podova]]| [[Polana]]| [[Požeg]]| [[Prepolje]]| [[Rače]]| [[Radizel]]| [[Ranče]]| [[Razvanje]]| [[Ribniško selo]]| [[Rogoza]]| [[Rošnja]]| [[Rošpoh–del]]| [[Ruperče]]| [[Skoke]]| [[Slivnica pri Mariboru]]| [[Slivniško Pohorje]]| [[Spodnja Gorica]]| [[Spodnja Korena]]| [[Spodnje Hoče]]| [[Spodnji Duplek]]| [[Srednje]]| [[Starše]]| [[Šober]]| [[Trčova]]| [[Trniče]]| [[Vinarje]]| [[Vodole]]| [[Vosek]]| [[Vrhov dol]]| [[Vukovje]]| [[Vurberk]]| [[Za Kalvarijo]] | [[Zgornja Gorica]]| [[Zgornja Korena]]| [[Zgornje Hoče]]| [[Zgornji Duplek]]| [[Zgornji Slemen–del]]| [[Zimica]]| [[Zlatoličje]]| [[Zrkovci]]| [[Žikarce]]}} === Upravna enota Metlika === Upravna enota Metlika ima sedež v Metliki, obsega pa ozemlje [[občina Metlika|občine Metlika]]. Zajema ozemlje v velikosti 109&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 8.394 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Metlika, teh je skupno 59, so: {{hlist|indent=1|| [[Bereča vas]]| [[Boginja vas]]| [[Bojanja vas]]| [[Boldraž]]| [[Boršt]]| [[Božakovo]]| [[Božič Vrh]]| [[Brezovica pri Metliki]]| [[Bušinja vas]]| [[Čurile]]| [[Dole]]| [[Dolnja Lokvica]]| [[Dolnje Dobravice]]| [[Dolnji Suhor pri Metliki]]| [[Drage]]| [[Dragomlja vas]]| [[Drašiči]]| [[Geršiči]]| [[Gornja Lokvica]]| [[Gornje Dobravice]]| [[Gornji Suhor pri Metliki]]| [[Grabrovec]]| [[Gradac]]| [[Grm pri Podzemju]]| [[Hrast pri Jugorju]]| [[Jugorje pri Metliki]]| [[Kamenica]]| [[Kapljišče]]| [[Klošter]]| [[Krasinec]]| [[Krašnji Vrh]]| [[Krivoglavice]]| [[Križevska vas]]| [[Krmačina]]| [[Mačkovec pri Suhorju]]| [[Malo Lešče]]| '''[[Metlika]]'''| [[Mlake]]| [[Okljuka]]| [[Otok]]| [[Podzemelj]]| [[Prilozje]]| [[Primostek]]| [[Radoši]]| [[Radovica]]| [[Radoviči]]| [[Rakovec]]| [[Ravnace]]| [[Rosalnice]]| [[Sela pri Jugorju]]| [[Slamna vas]]| [[Svržaki]]| [[Škemljevec]]| [[Škrilje]]| [[Trnovec]]| [[Vidošiči]]| [[Zemelj]]| [[Želebej]]| [[Železniki, Metlika|Železniki]]}} === Upravna enota Mozirje === Upravna enota Mozirje ima sedež v Mozirju, obsega pa ozemlje [[občina Gornji Grad|občin Gornji Grad]], [[občina Ljubno|Ljubno]], [[občina Luče|Luče]], [[občina Mozirje|Mozirje]], [[občina Nazarje|Nazarje]], [[občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] in [[občina Solčava|Solčava]]. Zajema ozemlje v velikosti 508&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 16.434 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Mozirje, teh je skupno 61, so: {{hlist|indent=1| [[Bočna]]| [[Brezje, Mozirje|Brezje]]| [[Brdo]]| [[Čreta pri Kokarjah]]| [[Dobletina]]| [[Dobrovlje pri Mozirju]]| [[Dol]]| [[Dol–Suha]]| [[Florjan pri Gornjem Gradu]]| [[Gornji Grad]]| [[Grušovlje]]| [[Homec]]| [[Juvanje]]| [[Kokarje]]| [[Konjski Vrh]]| [[Krnica]]| [[Lačja vas]]| [[Lenart pri Gornjem gradu]]| [[Lepa Njiva]]| [[Ljubija]]| [[Ljubno ob Savinji]]| [[Logarska Dolina]]| [[Loke pri Mozirju]]| [[Luče]]| [[Meliše]]| '''[[Mozirje]]'''| [[Nazarje]]| [[Nizka]]| [[Okonina]]| [[Planina]]| [[Podolševa]]| [[Podveža]]| [[Podvolovljek]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Prihova]]| [[Primož pri Ljubnem]]| [[Pusto Polje]] | [[Radegunda]]| [[Radmirje]]| [[Raduha]]| [[Rečica ob Savinji]]| [[Robanov kot]]| [[Rovt pod Menino]]| [[Savina]]| [[Solčava]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Spodnje Kraše]]| [[Spodnje Pobrežje]] | [[Strmec]]| [[Šentjanž]]| [[Šmartno ob Dreti]]| [[Šmihel nad Mozirjem]]| [[Šmiklavž, Gornji Grad|Šmiklavž]]| [[Ter]]| [[Tirosek]]| [[Trnovec]]| [[Varpolje]]| [[Volog]]| [[Zavodice]]| [[Zgornje Pobrežje]]| [[Žlabor]]}} === Upravna enota Murska Sobota === Upravna enota Murska Sobota ima sedež v Murski Soboti, obsega pa ozemlje [[mestna občina Murska Sobota|mestne občine Murska Sobota]] in [[občina Beltinci|občin Beltinci]], [[občina Cankova|Cankova]], [[občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]], [[občina Grad|Grad]], [[občina Hodoš|Hodoš]], [[občina Kuzma|Kuzma]], [[občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]], [[občina Puconci|Puconci]], [[občina Rogašovci|Rogašovci]], [[občina Šalovci|Šalovci]] in [[občina Tišina|Tišina]]. Zajema ozemlje v velikosti 692&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 59.700 prebivalcem. Upravna enota Murska Sobota ima tudi krajevne urade v Beltincih, Cankovi, Gradu, Gornjih Petrovcih, Kuzmi, Prosenjakovcih, Puconcih, Rogašovcih, Šalovcih in Tišini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Murska Sobota, teh je skupno 135, so: {{hlist|indent=1| [[Adrijanci]]| [[Andrejci]]| [[Bakovci]]| [[Beltinci]]| [[Berkovci]]| [[Beznovci]] | [[Bodonci]]| [[Bogojina]]| [[Bokrači]]| [[Boreča]]| [[Borejci]]| [[Bratonci]]| [[Brezovci]]| [[Budinci]]| [[Bukovnica]]| [[Cankova]]| [[Čepinci]]| [[Černelavci]]| [[Čikečka vas]]| [[Dankovci]]| [[Dokležovje]]| [[Dolenci]]| [[Dolič]]| [[Dolina]]| [[Dolnji Slaveči]]| [[Domajinci]]| [[Domanjševci]] | [[Fikšinci]]| [[Filovci]]| [[Fokovci]]| [[Gančani]]| [[Gederovci]]| [[Gerlinci]]| [[Gorica]]| [[Gornji Črnci]]| [[Gornji Petrovci]]| [[Gornji Slaveči]]| [[Grad]]| [[Gradišče]]| [[Hodoš]]| [[Ivanci]]| [[Ivanjševci]]| [[Ivanovci]]| [[Ižakovci]]| [[Sveti Jurij]]| [[Kančevci]]| [[Korovci]]| [[Košarovci]]| [[Kovačevci]]| [[Krajna]]| [[Kramarovci]]| [[Krašči]]| [[Križevci]]| [[Krnci]]| [[Krog]]| [[Krplivnik]]| [[Kruplivnik]]| [[Kukeč]]| [[Kupšinci]]| [[Kuštanovci]]| [[Kuzma]]| [[Lemerje]]| [[Lipa]]| [[Lipovci]]| [[Lončarovci]]| [[Lucova]]| [[Lukačevci]]| [[Mačkovci]]| [[Markišavci]]| [[Markovci]]| [[Martinje]]| [[Martjanci]]| [[Matjaševci]]| [[Melinci]]| [[Mlajtinci]]| [[Moravske Toplice]]| [[Moščanci]]| [[Motovilci]]| [[Motvarjevci]]| '''[[Murska Sobota]]'''| [[Murski Črnci]]| [[Murski Petrovci]]| [[Nemčavci]]| [[Neradnovci]]| [[Noršinci]]| [[Nuskova]]| [[Ocinje]]| [[Otovci]]| [[Panovci]]| [[Pečarovci]]| [[Pertoča]]| [[Peskovci]]| [[Petanjci]]| [[Polana]]| [[Pordašinci]]| [[Poznanovci]]| [[Predanovci]]| [[Prosečka vas]]| [[Prosenjakovci]]| [[Puconci]]| [[Puževci]]| [[Pušča]]| [[Radovci]]| [[Rakičan]] | [[Rankovci]]| [[Ratkovci]]| [[Rogašovci]]| [[Ropoča]]| [[Satahovci]]| [[Sebeborci]]| [[Selo]]| [[Serdica]]| [[Skakovci]]| [[Sodišinci]]| [[Sotina]]| [[Središče]]| [[Stanjevci]]| [[Strukovci]]| [[Suhi vrh]]| [[Šalamenci]]| [[Šalovci]]| [[Šulinci]]| [[Tešanovci]]| [[Tišina]]| [[Topolovci]]| [[Trdkova]]| [[Tropovci]]| [[Vadarci]]| [[Vanča vas]]| [[Vaneča]]| [[Večeslavci]]| [[Veščica]]| [[Vidonci]]| [[Vučja Gomila]]| [[Zenkovci]]| [[Ženavlje]]}} === Upravna enota Nova Gorica s sedežem v Novi Gorici obsega naslednja naselja === * [[Ajba]] * [[Ajševca]] * [[Anhovo]] * [[Avče]] * [[Banjšice]] * [[Barbana]] * [[Bate]] * [[Belo]] * [[Biljana]] * [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]] * [[Bodrež]] * [[Branik]] * [[Brdice pri Kožbani]] * [[Brdice pri Neblem]] * [[Brdo]] * [[Breg pri Golem brdu]] * [[Brestje]] * [[Brezovk]] * [[Budihni]] * [[Bukovica]] * [[Ceglo]] * [[Čepovan]] * [[Deskle]] * [[Doblar]] * [[Dobrovo]] * [[Dolnje Cerovo]] * [[Dombrava]] * [[Dornberk]] * [[Draga]] * [[Drnovk]] * [[Fojana]] * [[Golo brdo]] * [[Gonjače]] * [[Gorenja vas]] * [[Gornje Cerovo]] * [[Gradišče nad Prvačino]] * [[Gradno]] * [[Grgar]] * [[Grgarske Ravne]] * [[Hlevnik]] * [[Hruševlje]] * [[Hudi Log]] * [[Hum]] * [[Imenje]] * [[Kal nad Kanalom]] * [[Kambreško]] * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] * [[Kanalski Vrh]] * [[Kojsko]] * [[Korita na Krasu]] * [[Kostanjevica na Krasu]] * [[Kozana]] * [[Kozarno]] * [[Kožbana]] * [[Krasno]] * [[Kromberk]] * [[Lazna]] * [[Levpa]] * [[Lig]] * [[Lipa]] * [[Loke]] * [[Lokovec]] * [[Lokve]] * [[Lokvica]] * [[Medana]] * [[Miren]] * [[Morsko]] * [[Neblo]] * [[Nemci]] * [[Nova Gorica]] * [[Nova vas]] * [[Novelo]] * [[Nozno]] * [[Opatje selo]] * [[Orehovlje]] * [[Osek]] * [[Oševljek]] * [[Ozeljan]] * [[Plave]] * [[Plešivo]] * [[Podsabotin]] * [[Potok pri Dornberku]] * [[Preserje]] * [[Pristava]] * [[Pristavo]] * [[Prvačina]] * [[Podgozd]] * [[Ravnica]] * [[Renče]] * [[Ročinj]] * [[Rožna Dolina]] * [[Saksid]] * [[Sela na Krasu]] * [[Senik]] * [[Seniški breg]] * [[Slapnik]] * [[Slavče]] * [[Snežatno]] * [[Snežeče]] * [[Spodnja Branica]] * [[Stara Gora]] * [[Steske]] * [[Solkan]] * [[Šempas]] * [[Šempeter pri Gorici]] * [[Šlovrenc]] * [[Šmartno]] * [[Šmaver]] * [[Šmihel]] * [[Tabor]] * [[Temnica]] * [[Trnovo]] * [[Ukanje]] * [[Vedrijan]] * [[Vipolže]] * [[Višnjevik]] * [[Vitovlje]] * [[Voglarji]] * [[Vogrsko]] * [[Vojščica]] * [[Volčja Draga]] * [[Vrhovlje pri Kojskem]] * [[Vrhovlje pri Kožbani]] * [[Vrtoče]] * [[Vrtojba]] * [[Zali breg]] * [[Zapotok]] * [[Zalošče]] === Upravna enota Novo mesto s sedežem v Novem mestu obsega naslednja naselja === * [[Apnenik]] * [[Bela Cerkev]] * [[Birčna vas]] * [[Biška vas]] * [[Boričevo]] * [[Boršt pri Dvoru]] * [[Breška vas]] * [[Brezje]] * [[Brezje pri Šentjerneju]] * [[Brezova Reber pri Dvoru]] * [[Brezovica]] * [[Brezovica pri Stopičah]] * [[Budganja vas]] * [[Bušinec]] * [[Cerov Log]] * [[Cerovec]] * [[Čadraže]] * [[Čelevec]] * [[Čemše]] * [[Češča vas]] * [[Čisti breg]] * [[Črešnjice]] * [[Črmošnjice pri Stopičah]] * [[Čučja mlaka]] * [[Dalnji Vrh]] * [[Dešeča vas]] * [[Dobindol]] * [[Dobovo]] * [[Dobrava pri Škocjanu]] * [[Dobravica]] * [[Dobruška vas]] * [[Dol pri Šmarjeti]] * [[Dolenja Brezovica]] * [[Dolenja stara vas]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenja vas pri Mirni Peči]] * [[Dolenje Dole]] * [[Dolenje Gradišče]] * [[Dolenje Gradišče pri Šentj]] * [[Dolenje Grčevje]] * [[Dolenje Kamenje]] * [[Dolenje Karteljevo]] * [[Dolenje Kronovo]] * [[Dolenje Lakovnice]] * [[Dolenje Mokro polje]] * [[Dolenje polje]] * [[Dolenje Sušice]] * [[Dolenje Vrhpolje]] * [[Dolenji Globodol]] * [[Dolenji Maharovec]] * [[Dolenji Podboršt]] * [[Dolenji Suhadol]] * [[Dolenjske Toplice]] * [[Dolnja Stara vas]] * [[Dolnja Težka voda]] * [[Dolnje Mraševo]] * [[Dolnji Ajdovec]] * [[Dolnji kot]] * [[Doljni križ]] * [[Dolž]] * [[Draga]] * [[Drama]] * [[Drašča vas]] * [[Drča]] * [[Drenje]] * [[Drganja sela]] * [[Družinska vas]] * [[Dvor]] * [[Gabrje]] * [[Gabrje pri Soteski]] * [[Gabrnik]] * [[Globočdol]] * [[Golobinjek]] * [[Golušnik]] * [[Gorenja Brezovica]] * [[Gorenja Gomila]] * [[Gorenja Stara vas]] * [[Gorenja vas pri Šmarjeti]] * [[Gorenje Dole]] * [[Gorenje Gradišče]] * [[Gorenje Gradišče pri Šentj]] * [[Gorenje Grčevje]] * [[Gorenje Kamence]] * [[Gorenje Kamenje]] * [[Gorenje Karteljevo]] * [[Gorenje Kronovo]] * [[Gorenje Lakovnice]] * [[Gorenje Mokro Polje]] * [[Gorenje Mraševo]] * [[Gorenje Polje]] * [[Gorenje Sušice]] * [[Gorenje Vrhpolje]] * [[Gorenji Globodol]] * [[Gorenji Maharovec]] * [[Gorenji Podboršt]] * [[Gorenji Suhadol]] * [[Goriška Gora]] * [[Goriška vas]] * [[Goriška vas pri Škocjanu]] * [[Gornja Težka voda]] * [[Gornji Ajdovec]] * [[Gornji kot]] * [[Gornji Križ]] * [[Gradenc]] * [[Gradenje]] * [[Grč Vrh]] * [[Grič pri Klevevžu]] * [[Grmovlje]] * [[Groblje pri Prekopi]] * [[Gruča]] * [[Gumberk]] * [[Herinja vas]] * [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] * [[Hmeljčič]] * [[Hrastje]] * [[Hrastje pri Mirni Peči]] * [[Hrastulje]] * [[Hrib]] * [[Hrib pri Hinjah]] * [[Hrib pri Orehku]] * [[Hrušica]] * [[Hrvaški Brod]] * [[Hudenje]] * [[Hudo]] * [[Iglenik]] * [[Imenje]] * [[Jablan]] * [[Jama]] * [[Jama pri Dvoru]] * [[Javorovica]] * [[Jelendol]] * [[Jelše]] * [[Jelše pri Otočcu]] * [[Jordankal]] * [[Jugorje]] * [[Jurka vas]] * [[Jurna vas]] * [[Klečet]] * [[Klenovik]] * [[Klopce]] * [[Kočevske poljane]] * [[Konec]] * [[Koroška vas]] * [[Koti]] * [[Kuzarjev Kal]] * [[Križe]] * [[Koglo]] * [[Lašče]] * [[Laze]] * [[Lazina]] * [[Ledeča vas]] * [[Leskovec]] * [[Lešnica]] * [[Loka]] * [[Loke]] * [[Lopata]] * [[Loška vas]] * [[Lutrško selo]] * [[Mačkovec pri Dvoru]] * [[Mačkovec pri Škocjanu]] * [[Mala Cikava]] * [[Mala Strmica]] * [[Male Brusnice]] * [[Male Poljane]] * [[Malenska vas]] * [[Mali Ban]] * [[Mali Cerovec]] * [[Mali Kal]] * [[Mali Lipovec]] * [[Mali Orehek]] * [[Mali Podljuben]] * [[Mali Rigelj]] * [[Mali Slatnik]] * [[Mali Vrh]] * [[Malo Lipje]] * [[Meniška vas]] * [[Mihovec]] * [[Mihovica]] * [[Mihovo]] * [[Mirna Peč]] * [[Mršeča vas]] * [[Nova Gora]] * [[Novo mesto]] * [[Občice]] * [[Obrh]] * [[Orehovica]] * [[Orešje]] * [[Orkljevec]] * [[Osrečje]] * [[Ostrog]] * [[Otočec]] * [[Paha]] * [[Pangrč grm]] * [[Petane]] * [[Plemberk]] * [[Pleš]] * [[Plešivica]] * [[Podgora]] * [[Podgozd]] * [[Podgrad]] * [[Podhosta]] * [[Podlipa]] * [[Podstenice]] * [[Podturn pri Dol. Toplicah]] * [[Polhovica]] * [[Poljane pri Mirni Peči]] * [[Poljane pri Žužemberku]] * [[Potok]] * [[Potov Vrh]] * [[Prapreče]] * [[Prapreče pri Straži]] * [[Prapreče pri Šentjerneju]] * [[Prečna]] * [[Prevole]] * [[Pristava]] * [[Pristava pri Šentjerneju]] * [[Pristavica]] * [[Petelinjek]] * [[Radovlja]] * [[Rajnovšče]] * [[Rakovnik]] * [[Rakovnik pri Birčni vasi]] * [[Ratež]] * [[Ratje]] * [[Razdrto, Šentjernej|Razdrto]] * [[Reber]] * [[Roje]] * [[Ruhna vas]] * [[Rumanja vas]] * [[Sadinja vas pri Dvoru]] * [[Segonje]] * [[Sela]] * [[Sela pri Ajdovcu]] * [[Sela pri Dol. Toplicah]] * [[Sela pri Hinjah]] * [[Sela pri Ratežu]] * [[Sela pri Šentjerneju]] * [[Sela pri Štravberku]] * [[Sela pri Zajčjem vrhu]] * [[Sela pri Zburah]] * [[Selišče]] * [[Selo pri Zagorici]] * [[Sevno]] * [[Smolenja vas]] * [[Soteska]] * [[Srebrniče]] * [[Srednje Grčevje]] * [[Srednji Globodol]] * [[Srednji Lipovec]] * [[Stara Bučka]] * [[Stare Žage]] * [[Stavča vas]] * [[Stopiče]] * [[Stopno]] * [[Stranje pri Škocjanju]] * [[Stranska vas]] * [[Strelac]] * [[Suhor]] * [[Suhor pri Dol. Toplicah]] * [[Straža]] * [[Šentjakob]] * [[Šentjernej]] * [[Šentjošt]] * [[Šentjurij na Dolenjskem]] * [[Škocjan]] * [[Škrjanče pri Novem mestu]] * [[Šmalčja vas]] * [[Šmarje]] * [[Šmarješke Toplice]] * [[Šmarjeta]] * [[Šmihel pri Žužemberku]] * [[Štravberk]] * [[Tolsti vrh]] * [[Tomažja vas]] * [[Travni dol]] * [[Trebča vas]] * [[Trška gora]] * [[Uršna sela]] * [[Vavta vas]] * [[Velike Brusnice]] * [[Velike Poljane]] * [[Veliki Ban]] * [[Veliki Cerovec]] * [[Veliki kal]] * [[Veliki Lipovec]] * [[Veliki Orehek]] * [[Veliki Podljuben]] * [[Veliki Rigelj]] * [[Veliki Slatnik]] * [[Veliko Lipje]] * [[Verdun]] * [[Verdun pri Uršnih selih]] * [[Vinica pri Šmarjeti]] * [[Vinja vas]] * [[Vinji Vrh]] * [[Vinkov Vrh]] * [[Visejec]] * [[Volčkova vas]] * [[Vratno]] * [[Vrbovce]] * [[Vrh pri Hinjah]] * [[Vrh pri Križu]] * [[Vrh pri Ljubnu]] * [[Vrh pri Pahi]] * [[Vrh pri Šentjerneju]] * [[Vrhe]] * [[Vrhovo pri Mirni Peči]] * [[Vrhovo pri Žužemberku]] * [[Vrhpeč]] * [[Zafara]] * [[Zagrad]] * [[Zagrad pri Otočcu]] * [[Zajčji Vrh pri Stopičah]] * [[Zalisec]] * [[Zalog]] * [[Zalog pri Škocjanu]] * [[Zameško]] * [[Zapuže]] * [[Zavinek]] * [[Zbure]] * [[Zloganje]] * [[Žaloviče]] * [[Ždinja vas]] * [[Žerjavin]] * [[Žihovo selo]] * [[Žužemberk]] * [[Žvabovo]] * [[Žvirče]] === Upravna enota Ormož s sedežem v Ormožu obsega naslednja naselja === * [[Bratonečice]] * [[Bresnica]] * [[Cerovec Stanka Vraza]] * [[Cvetkovci]] * [[Dobrava]] * [[Dobrovščak]] * [[Drakšl]] * [[Frankovci]] * [[Godeninci]] * [[Gomila pri Kogu]] * [[Gornji Ključarovci]] * [[Grabe]] * [[Gradišče pri Ormožu]] * [[Hajndl]] * [[Hardek]] * [[Hermanci]] * [[Hranjigovci]] * [[Hujbar]] * [[Hum pri Ormožu]] * [[Ivanjkovci]] * [[Jastrebci]] * [[Kajžar]] * [[Kog]] * [[Koračice]] * [[Krčevina]] * [[Lačaves]] * [[Lahonci]] * [[Lešnica]] * [[Lešniški Vrh]] * [[Libanja]] * [[Litmerk]] * [[Loperšice]] * [[Lunovec]] * [[Mala vas pri Ormožu]] * [[Mali Brebrovnik]] * [[Mezgovci]] * [[Mihalovci]] * [[Mihovci pri Vel. Nedelji]] * [[Miklavž pri Ormožu]] * [[Obrež]] * [[Ormož]] * [[Osluševci]] * [[Pavlovci]] * [[Pavlovski Vrh]] * [[Podgorci]] * [[Preclava]] * [[Pršetinci]] * [[Pušenci]] * [[Rakovci]] * [[Ritmerk]] * [[Rucmanci]] * [[Runeč]] * [[Savci]] * [[Sejanci]] * [[Senčak]] * [[Senešci]] * [[Senik]] * [[Sodinci]] * [[Spodnji Ključarovci]] * [[Središče ob Dravi]] * [[Stanovno]] * [[Strezetina]] * [[Strjanci]] * [[Strmec pri Ormožu]] * [[Šalovci]] * [[Šardinje]] * [[Sveti Tomaž]] * [[Trgovišče]] * [[Trnovci]] * [[Veličane]] * [[Velika Nedelja]] * [[Veliki Brebrovnik]] * [[Vičanci]] * [[Vinski Vrh]] * [[Vitan]] * [[Vodranci]] * [[Vuzmetinci]] * [[Zagorje]] * [[Zasavci]] * [[Žerovinci]] * [[Žvab]] === Upravna enota Pesnica s sedežem v Pesnici obsega naslednja naselja === * [[Ceršak]] * [[Ciringa]] * [[Cirknica]] * [[Dolnja Počehova]] * [[Drankovec]] * [[Flekušek]] * [[Gačnik]] * [[Gradiška]] * [[Grušena]] * [[Jareninski Dol]] * [[Jareninski Vrh]] * [[Jedlovnik]] * [[Jelenče]] * [[Jurjevski Dol]] * [[Jurski Vrh]] * [[Kaniža]] * [[Kozjak nad Pesnico]] * [[Kozjak pri Ceršaku]] * [[Kresnica]] * [[Kušernik]] * [[Mali Dol]] * [[Pesnica, Kungota|Pesnica]] * [[Pesnica pri Mariboru]] * [[Pesniški Dvor]] * [[Plač]] * [[Plintovec]] * [[Plodršnica]] * [[Počenik]] * [[Podigrac]] * [[Polička vas]] * [[Polički Vrh]] * [[Ranca]] * [[Ročica]] * [[Rošpoh–del]] * [[Selnica ob Muri]] * [[Sladki Vrh]] * [[Slatenik]] * [[Slatina]] * [[Slatinski Dol]] * [[Spodnja Velka]] * [[Spodnje Dobrenje]] * [[Spodnje Hlapje]] * [[Spodnje Vrtiče]] * [[Spodnji Jakobski Dol]] * [[Srebotje]] * [[Stara Gora pri Šentilju]] * [[Svečane]] * [[Svečina]] * [[Šentilj v Slov. goricah]] * [[Šomat]] * [[Špičnik]] * [[Štrihovec]] * [[Trate]] * [[Vajgen]] * [[Vranji Vrh]] * [[Vršnik]] * [[Vukovski Dol]] * [[Vukovski Vrh]] * [[Zgornja Kungota]] * [[Zgornja Velka]] * [[Zgornje Dobrenje]] * [[Zgornje Gradišče]] * [[Zgornje Hlapje]] * [[Zgornje Vrtiče]] * [[Zgornji Jakobski Dol]] * [[Zgornji Dražen Vrh]] === Upravna enota Piran s sedežem v Luciji obsega naslednja naselja === * [[Dragonja]] * [[Lucija]] * [[Nova vas nad Dragonjo]] * [[Padna]] * [[Parecag]] * [[Piran]] * [[Portorož]] * [[Sv. Peter]] * [[Seča]] * [[Sečovlje]] * [[Strunjan]] === Upravna enota Postojna s sedežem v Postojni obsega naslednja naselja === * [[Belsko]] * [[Brezje pod Nanosom]] * [[Buje]] * [[Bukovje]] * [[Čepno]] * [[Šmihel]] * [[Dolnja Košana]] * [[Drskovče]] * [[Dilce]] * [[Gorenje]] * [[Goriče]] * [[Gornja Košana]] * [[Gradec]] * [[Grobišče]] * [[Hrašče]] * [[Hrenovice]] * [[Hruševje]] * [[Jurišče]] * [[Kal]] * [[Klenik]] * [[Koče]] * [[Landol]] * [[Liplje]] * [[Lahača]] * [[Mala Brda]] * [[Mala Pristava]] * [[Mali Otok]] * [[Malo Ubeljsko]] * [[Matenja vas]] * [[Nadanje selo]] * [[Narin]] * [[Neverke]] * [[Nova Sušica]] * [[Orehek]] * [[Palčje]] * [[Parje]] * [[Petelinje]] * [[Pivka]] * [[Planina]] * [[Postojna]] * [[Predjama]] * [[Prestranek]] * [[Rakitnik]] * [[Rakulik]] * [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] * [[Ribnica]] * [[Sajevče]] * [[Selce]] * [[Slavina]] * [[Slavinje]] * [[Slovenska vas]] * [[Stara Sušica]] * [[Stara vas]] * [[Strane]] * [[Strmca]] * [[Studenec]] * [[Studeno]] * [[Suhorje]] * [[Šmihel pod Nanosom]] * [[Šilentabor]] * [[Trnje]] * [[Velika Brda]] * [[Velika Pristava]] * [[Veliki Otok]] * [[Veliko Ubeljsko]] * [[Volče]] * [[Zagon]] * [[Zagorje]] * [[Žeje]] === Upravna enota Ptuj s sedežem na Ptuju obsega naslednja naselja === * [[Apače]] * [[Barislovci]] * [[Belavšek]] * [[Belski Vrh]] * [[Berinjak]] * [[Biš]] * [[Bišečki Vrh]] * [[Bodkovci]] * [[Bolečka vas]] * [[Borovci]] * [[Bratislavci]] * [[Breg]] * [[Brezovci]] * [[Brezovec]] * [[Bukovci]] * [[Cirkovce]] * [[Cirkulane]] * [[Cunkovci]] * [[Čermožiše]] * [[Črmlja]] * [[Desenci]] * [[Destrnik]] * [[Dežno pri Podlehniku]] * [[Dobrina]] * [[Doklece]] * [[Dolane]] * [[Dolena]] * [[Dolič]] * [[Dornava]] * [[Dragonja vas]] * [[Dragovič]] * [[Dravci]] * [[Dravinjski Vrh]] * [[Draženci]] * [[Drbetinci]] * [[Drenovec]] * [[Drstelja]] * [[Formin]] * [[Gabrnik]] * [[Gajevci]] * [[Gerečja vas]] * [[Gibina]] * [[Gomila]] * [[Gomilci]] * [[Gorca]] * [[Gorenjski Vrh]] * [[Goričak]] * [[Gorišnica]] * [[Gradišča]] * [[Gradiščak]] * [[Gradišče]] * [[Grajena]] * [[Grajenščak]] * [[Grdina]] * [[Grlinci]] * [[Gruškovec]] * [[Hajdoše]] * [[Hlaponci]] * [[Hrastovec]] * [[Hvaletinci]] * [[Jablovec]] * [[Janežovci]] * [[Janežovski Vrh]] * [[Janški Vrh]] * [[Jelovice]] * [[Jiršovci]] * [[Jurovci]] * [[Juršinci]] * [[Kicar]] * [[Kidričevo]] * [[Kočice]] * [[Korenjak]] * [[Koritno]] * [[Kozminci]] * [[Krčevina pri Vurbergu]] * [[Kukava]] * [[Kungota pri Ptuju]] * [[Lancova vas]] * [[Lasigovci]] * [[Lešje]] * [[Levanjci]] * [[Ljubstava]] * [[Ločič]] * [[Ločki Vrh]] * [[Lovrenc na Dravskem polju]] * [[Ložina]] * [[Lancova vas pri Ptuju]] * [[Majski Vrh]] * [[Majšperk]] * [[Mala Varnica]] * [[Mala vas]] * [[Mali Okič]] * [[Markovci]] * [[Medribnik]] * [[Medvedce]] * [[Meje]] * [[Mestni Vrh]] * [[Mezgovci ob Pesnici]] * [[Mihovce]] * [[Mostje]] * [[Moškanjci]] * [[Muretinci]] * [[Nadole]] * [[Naraplje]] * [[Njiverce]] * [[Nova vas pri Markovcih]] * [[Pacinje]] * [[Paradiž]] * [[Pestike]] * [[Placar]] * [[Placerovci]] * [[Planjsko]] * [[Pleterje]] * [[Pobrežje]] * [[Podlehnik]] * [[Podlože]] * [[Podvinci]] * [[Pohorje]] * [[Polenci]] * [[Polenšak]] * [[Pongrce]] * [[Popovci]] * [[Prerad]] * [[Preša]] * [[Pristava]] * [[Prvenci]] * [[Ptuj]] * [[Ptujska Gora]] * [[Repišče]] * [[Rjavci]] * [[Rodni Vrh]] * [[Rotman]] * [[Sakušak]] * [[Sedlašek]] * [[Sela]] * [[Senčak pri Juršincih]] * [[Sestrže]] * [[Sitež]] * [[Skorba]] * [[Skorišnjak]] * [[Skrblje]] * [[Slape]] * [[Slatina]] * [[Slavšina]] * [[Slomi]] * [[Slovenja vas]] * [[Sobetinci]] * [[Soviče]] * [[Sovjak]] * [[Spodnja Hajdina]] * [[Spodnje Jablane]] * [[Spodnji Leskovec]] * [[Spodnji Velovlek]] * [[Spuhlja]] * [[Stanečka vas]] * [[Stanošina]] * [[Starošince]] * [[Stogovci]] * [[Stojnci]] * [[Stoperce]] * [[Strajna]] * [[Stražgonjca]] * [[Strejaci]] * [[Strelci]] * [[Strmec pri Destrniku]] * [[Strmec pri Leskovcu]] * [[Strmec pri Polenšaku]] * [[Svetinci]] * [[Šikole]] * [[Šturmovci]] * [[Tibolci]] * [[Trdobojci]] * [[Trnovec]] * [[Trnovska vas]] * [[Trnovski Vrh]] * [[Tržec]] * [[Turški Vrh]] * [[Vareja]] * [[Velika Varnica]] * [[Veliki Okič]] * [[Veliki Vrh]] * [[Videm pri Ptuju]] * [[Vintarovci]] * [[Vitomarci]] * [[Zabovci]] * [[Zagojiči]] * [[Zagorci]] * [[Zakl]] * [[Zamušani]] * [[Zasadi]] * [[Zavrč]] * [[Zgornja Hajdina]] * [[Zgornja Pristava]] * [[Zgornje Jablane]] * [[Zgornji Leskovec]] * [[Zgornji Velovlek]] * [[Žamenci]] * [[Žetale]] * [[Župečja vas]] * [[Dol pri Stopercah]] * [[Kupčinji Vrh]] * [[Novinci]] * [[Spodnja Sveča]] * [[Spodnje Gruškovje]] * [[Strnišče]] * [[Spodnji Gaj pri Pragerskem]] * [[Zgornja Sveča]] * [[Zgornje Gruškovje]] === Upravna enota Radlje ob Dravi s sedežem v Radljah ob Dravi obsega naslednja naselja === * [[Sv. Jernej nad Muto]] * [[Brezni Vrh]] * [[Brezno]] * [[Sv. Trije kralji]] * [[Dobrava]] * [[Dravče]] * [[Gortina]] * [[Hudi Kot]] * [[Janževski Vrh]] * [[Javnik]] * [[Josipdol]] * [[Kozji Vrh]] * [[Lehen na Pohorju]] * [[Mlake]] * [[Muta]] * [[Ožbalt]] * [[Pernice]] * [[Sv. Anton na Pohorju]] * [[Podvelka]] * [[Radelca]] * [[Radlje ob Dravi]] * [[Rdeči breg – del]] * [[Remšnik]] * [[Ribnica na Pohorju]] * [[Spodnja Kapla]] * [[Spodnja Vižinga]] * [[Št. Janž pri Radljah]] * [[Sv. Primož na Pohorju]] * [[Sv. Vid]] * [[Spodnja Orlica]] * [[Sv. Primož nad Muto]] * [[Šentjanž nad Dravčami]] * [[Vas]] * [[Vuhred]] * [[Vurmat – del]] * [[Vuzenica]] * [[Zgornja Kapla]] * [[Zgornja Vižinga]] * [[Zgornji Janževski Vrh]] * [[Zgornji Kozji Vrh]] * [[Zgornji Lehen na Pohorju]] * [[Zgornja Orlica]] === Upravna enota Radovljica s sedežem v Radovljici obsega naslednja naselja === * [[Begunje na Gorenjskem]] * [[Bitnje]] * [[Bled]] * [[Bodešče]] * [[Bohinjska Bela]] * [[Bohinjska Bistrica]] * [[Bohinjska Češnjica]] * [[Brda]] * [[Brezje]] * [[Brezovica]] * [[Brod]] * [[Češnjica pri Kropi]] * [[Črnivec]] * [[Dobravica]] * [[Dobro polje]] * [[Dvorska vas]] * [[Globoko]] * [[Goreljek]] * [[Gorica]] * [[Gorjuše]] * [[Grabče]] * [[Hlebce]] * [[Hraše]] * [[Jereka]] * [[Kamna Gorica]] * [[Kamnje]] * [[Koprivnik v Bohinju]] * [[Koritno]] * [[Krnica]] * [[Kropa]] * [[Kupljenik]] * [[Lancovo]] * [[Lepence]] * [[Lesce]] * [[Lipnica]] * [[Ljubno]] * [[Laški Rovt]] * [[Log v Bohinju]] * [[Mevkuž]] * [[Mišače]] * [[Mlaka]] * [[Mošnje]] * [[Nemški Rovt]] * [[Nomenj]] * [[Noše]] * [[Nova vas pri Lescah]] * [[Obrne]] * [[Otoče]] * [[Ovsiše]] * [[Peračica]] * [[Perniki]] * [[Podhom]] * [[Podjelje]] * [[Podnart]] * [[Poljče]] * [[Polje]] * [[Poljšica pri Gorjah]] * [[Poljšica pri Podnartu]] * [[Posavec]] * [[Praproše]] * [[Prezrenje]] * [[Radovljica]] * [[Radovna]] * [[Ravne v Bohinju]] * [[Ravnica]] * [[Ribčev Laz]] * [[Ribno]] * [[Rovte]] * [[Savica]] * [[Selo pri Bledu]] * [[Slamniki]] * [[Slatna]] * [[Spodnja Dobrava]] * [[Spodnja Lipnica]] * [[Spodnje Gorje]] * [[Spodnje Laze]] * [[Spodnji Otok]] * [[Srednja Dobrava]] * [[Srednja vas]] * [[Srednja vas v Bohinju]] * [[Stara Fužina]] * [[Studenčice]] * [[Studor v Bohinju]] * [[Ukanc]] * [[Višelnica]] * [[Vošče]] * [[Vrbnje]] * [[Zadnja vas]] * [[Zaloše]] * [[Zapuže]] * [[Zasip]] * [[Zgornja Dobrava]] * [[Zgornja Lipnica]] * [[Zgornje Gorje]] * [[Zgornji Otok]] * [[Zgoša]] * [[Zgornje Laze]] * [[Žlan]] === Upravna enota Ravne na Koroškem s sedežem v Ravnah na Koroškem obsega naslednja naselja === * [[Belšak]] * [[Bistra]] * [[Brdinje]] * [[Breg]] * [[Breznica]] * [[Črna na Koroškem]] * [[Dobja vas]] * [[Dobrije]] * [[Dolga Brda]] * [[Javorje]] * [[Jazbina]] * [[Jamnica]] * [[Koprivna]] * [[Koroški Selovec]] * [[Kot pri Prevaljah]] * [[Kotlje]] * [[Leše]] * [[Lokovica]] * [[Lom, Mežica|Lom]] * [[Ludranski Vrh]] * [[Mežica]] * [[Navrški Vrh]] * [[Onkraj Meže]] * [[Plat]] * [[Podgora]] * [[Podkraj]] * [[Podkraj pri Mežici]] * [[Podpeca]] * [[Poljana]] * [[Preški Vrh]] * [[Prevalje]] * [[Ravne na Koroškem]] * [[Sele–del]] * [[Stražišče]] * [[Strojna]] * [[Suhi Vrh]] * [[Šentanel]] * [[Tolsti Vrh p. R. na K. – del]] * [[Topla]] * [[Uršlja Gora]] * [[Zagrad]] * [[Zelen Breg]] * [[Žerjav]] === Upravna enota Ribnica s sedežem v Ribnici obsega naslednja naselja === * [[Andol]] * [[Betonovo]] * [[Blate]] * [[Breg pri Ribnici na Dol]] * [[Breže]] * [[Brinovščica]] * [[Brlog–del]] * [[Bukovec pri Poljanah]] * [[Bukovica]] * [[Črnec]] * [[Črni potok pri Vel. Laščah]] * [[Črni Potok pri Dragi]] * [[Draga]] * [[Dane]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenje Podpoljane]] * [[Dolenji Lazi]] * [[Dule]] * [[Finkovo]] * [[Gašpinovo]] * [[Globel]] * [[Gorenje Podpoljane]] * [[Gorenji Lazi]] * [[Goriča vas]] * [[Graben]] * [[Grčarice]] * [[Grčarske Ravne]] * [[Grebenje]] * [[Grič]] * [[Glažuta]] * [[Hojče]] * [[Hrib – Loški Potok]] * [[Hrovača]] * [[Hudi Konec]] * [[Janeži]] * [[Jelendol]] * [[Jelenov Žleb]] * [[Jelovec]] * [[Junčje]] * [[Jurjevica]] * [[Kot pri Rakitnici]] * [[Kot pri Ribnici]] * [[Kotel]] * [[Kračali]] * [[Krnče]] * [[Kržeti]] * [[Levstiki]] * [[Lipovec]] * [[Lipovšica]] * [[Lazec]] * [[Makoše]] * [[Mali Log]] * [[Marolče]] * [[Maršiči]] * [[Male Vinice]] * [[Nemška vas]] * [[Nova Štifta]] * [[Novi pot]] * [[Novi kot]] * [[Ortnek]] * [[Otavica]] * [[Perovo]] * [[Petrinci]] * [[Podklanec]] * [[Praproče]] * [[Preska]] * [[Prigorica]] * [[Pugled pri Karlovici]] * [[Pusti hrib]] * [[Podplanina]] * [[Podpreska]] * [[Pungert]] * [[Rakitnica]] * [[Ravni Dol]] * [[Retje]] * [[Ribnica]] * [[Rigelj pri Ortneku]] * [[Sajevec]] * [[Sinovica]] * [[Slatnik]] * [[Sodražica]] * [[Srednja vas – Loški potok]] * [[Sušje]] * [[Sv. Gregor]] * [[Srednja vas pri Dragi]] * [[Stari Kot]] * [[Šegova vas]] * [[Škrajnek]] * [[Travnik]] * [[Trava]] * [[Travna Gora]] * [[Velike Poljane]] * [[Vinice]] * [[Vintarji]] * [[Vrh pri Poljanah]] * [[Zadniki]] * [[Zadolje]] * [[Zamostec]] * [[Zapotok]] * [[Zapuže pri Ribnici]] * [[Zlati rep]] * [[Žimarice]] * [[Žlebič]] * [[Žukovo]] === Upravna enota Ruše s sedežem v Rušah obsega naslednja naselja === * [[Bezena]] * [[Bistrica ob Dravi]] * [[Činžat]] * [[Črešnjevec ob Dravi]] * [[Fala]] * [[Gradišče na Kozjaku]] * [[Janževa Gora]] * [[Kumen]] * [[Lobnica]] * [[Log]] * [[Lovrenc na Pohorju]] * [[Puščava]] * [[Rdeči breg – del]] * [[Recenjak]] * [[Ruše]] * [[Ruta]] * [[Selnica ob Dravi]] * [[Smolnik]] * [[Spodnja Selnica]] * [[Spodnji Boč]] * [[Spodnji Slemen]] * [[Sv. Duh na Ostrem Vrhu]] * [[Veliki Boč]] * [[Vurmat–del]] * [[Zgornja Selnica]] * [[Zgornji Boč]] * [[Zgornji Slemen–del]] === Upravna enota Sevnica s sedežem v Sevnici obsega naslednja naselja === * [[Apnenik pri Boštanju]] * [[Arto]] * [[Birna vas]] * [[Blanca]] * [[Boštanj]] * [[Breg]] * [[Brezovo]] * [[Bučka]] * [[Budna vas]] * [[Cerovec]] * [[Čanje]] * [[Čelovnik]] * [[Češnjice]] * [[Dedna gora]] * [[Dolenje Radulje]] * [[Dolenji Boštanj]] * [[Dolnje Brezovo]] * [[Dolnje Impolje]] * [[Doljne Orle]] * [[Drožanje]] * [[Drušče]] * [[Dule]] * [[Gabrijele]] * [[Gabrje]] * [[Gorenje Radulje]] * [[Gornja Stara vas]] * [[Gornje Brezovo]] * [[Gornje Impolje]] * [[Gornje Orle]] * [[Goveji Dol]] * [[Hudo Brezje]] * [[Hinje, Sevnica|Hinje]] * [[Jablanica]] * [[Jarčji vrh]] * [[Jelovec]] * [[Jeperjek]] * [[Jerman vrh]] * [[Kal pri Krmelju]] * [[Kamenica]] * [[Kaplja vas]] * [[Kladje nad Blanco]] * [[Kladje pri Krmelju]] * [[Koludrje]] * [[Kompolje]] * [[Konjsko]] * [[Krajna Brda]] * [[Križ]] * [[Krmelj]] * [[Krsinji Vrh]] * [[Kamenško]] * [[Laze pri Boštanju]] * [[Ledina]] * [[Leskovec v Podborštu]] * [[Log]] * [[Loka pri Zidanem mostu]] * [[Lončarjev Dol]] * [[Lukovec]] * [[Mala Hubajnica]] * [[Malkovec]] * [[Metni Vrh]] * [[Močvirje]] * [[Mrtovec]] * [[Mrzla planina]] * [[Novi grad]] * [[Okroglice]] * [[Orehovo]] * [[Orešje nad Sevnico]] * [[Osredek pri Hubajnici]] * [[Osredek pri Krmelju]] * [[Otavnik]] * [[Pavla vas]] * [[Pečje]] * [[Pijavice]] * [[Podboršt]] * [[Podgorica]] * [[Podgorje ob Sevnični]] * [[Podvrh]] * [[Poklek nad Blanco]] * [[Polje pri Tržišču]] * [[Ponikve pri Studencu]] * [[Preska]] * [[Prešna Loka]] * [[Primož]] * [[Račica]] * [[Radež]] * [[Radna]] * [[Razbor]] * [[Rogačice]] * [[Rovišče pri Studencu]] * [[Selce nad Blanco]] * [[Sevnica]] * [[Skrovnik]] * [[Slančji Vrh]] * [[Spodnje Mladetiče]] * [[Spodnje Vodale]] * [[Srednik]] * [[Stržišče]] * [[Studenec]] * [[Svinjsko]] * [[Slap]] * [[Šentjanž]] * [[Šentjur na Polju]] * [[Škovec]] * [[Šmarčna]] * [[Štajngrob]] * [[Štrit]] * [[Telče]] * [[Telčice]] * [[Trnovec]] * [[Trščina]] * [[Tržišče]] * [[Velika Hubajnica]] * [[Veliki Cirnik]] * [[Vranje]] * [[Vrh pri Boštanju]] * [[Vrhek]] * [[Zaboršt]] * [[Zabukovje nad Sevnico]] * [[Zavratec]] * [[Zgornje Mladetiče]] * [[Zgornje Vodale]] * [[Znojile pri Studencu]] * [[Žigrski Vrh]] * [[Žirovnica]] * [[Žurkov Dol]] === Upravna enota Sežana === Upravna enota Sežana ima sedež v Sežani, obsega pa ozemlje občin [[občina Sežana|Sežana]], [[občina Hrpelje-Kozina|Hrpelje-Kozina]], [[občina Divača|Divača]] in [[občina Komen|Komen]]. Zajema ozemlje v velikosti 660&nbsp;km<sup>2</sup> ter služi 27.077 prebivalcem. Upravna enota Sežana ima tudi krajevne urade v Hrpeljah, Divači in Komnu. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Sežana, teh je skupno 169, so: * [[Avber]] * [[Bogo]] * [[Brestovica pri Povirju]] * [[Brje pri Koprivi]] * [[Dane pri Sežani]] * [[Dobravlje]] * [[Dol pri Vogljah]] * [[Dolenje]] * [[Dutovlje]] * [[Filipčje Brdo]] * [[Godnje]] * [[Gorenje pri Divači]] * [[Gradišče pri Štjaku]] * [[Gradnje]] * [[Grahovo Brdo]] * [[Griže]] * [[Hribi]] * [[Jakovce]] * [[Kazlje]] * [[Kopriva]] * [[Kosovelje]] * [[Krajna vas]] * [[Kregolišče]] * [[Kreplje]] * [[Križ]] * [[Krtinovica]] * [[Lipica]] * [[Lokev]] * [[Mahniči]] * [[Majcni]] * [[Merče]] * [[Nova vas]] * [[Orlek]] * [[Plešivica]] * [[Pliskovica]] * [[Podbreže]] * [[Poljane pri Štjaku]] * [[Ponikve]] * [[Povir]] * [[Prelože pri Lokvi]] * [[Pristava]] * [[Ravnje]] * [[Razguri]] * [[Raša]] * [[Sela]] * [[Selo]] * [[Senadolice]] * [[Sežana]] * [[Skopo]] * [[Stomaž]] * [[Šepulje]] * [[Šmarje pri Sežani]] * [[Štjak]] * [[Štorje]] * [[Tabor]] * [[Tomaj]] * [[Tublje pri Komnu]] * [[Utovlje]] * [[Veliki Dol]] * [[Veliko Polje]] * [[Voglje]] * [[Vrabče]] * [[Vrhovlje]] * [[Žirje]] * [[Brestovica pri Komnu]] * [[Brje pri Komnu]] * [[Coljava]] * [[Čehovini]] * [[Čipnje]] * [[Divči]] * [[Dolanci]] * [[Gabrovica pri Komnu]] * [[Gorjansko]] * [[Hruševica]] * [[Ivanji Grad]] * [[Klanec pri Komnu]] * [[Kobdilj]] * [[Kobjeglava]] * [[Koboli]] * [[Kodreti]] * [[Komen]] * [[Lisjaki]] * [[Lukovec]] * [[Mali Dol]] * [[Nadrožica]] * [[Preserje pri Komnu]] * [[Rubije]] * [[Sveto]] * [[Šibelji]] * [[Škofi]] * [[Škrbina]] * [[Štanjel]] * [[Tomačevica]] * [[Trebižani]] * [[Tupelče]] * [[Vale]] * [[Večkoti]] * [[Volčji Grad]] * [[Zagrajec]] * [[Barka, Divača|Barka]] * [[Betanja]] * [[Brežec pri Divači]] * [[Dane pri Divači]] * [[Divača]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolnje Ležeče]] * [[Dolnje Vreme]] * [[Famlje]] * [[Gabrče]] * [[Goriče pri Famljah]] * [[Gornje Ležeče]] * [[Gornje Vreme]] * [[Gradišče pri Divači]] * [[Kačiče-Pared]] * [[Kozjane]] * [[Laže]] * [[Matavun]] * [[Misliče]] * [[Naklo]] * [[Ostrovica]] * [[Otošče]] * [[Podgrad pri Vremah]] * [[Potoče]] * [[Senadole]] * [[Senožeče]] * [[Škocjan]] * [[Škoflje]] * [[Vareje]] * [[Vatovlje]] * [[Vremski Britof]] * [[Zavrhek]] * [[Artviže]] * [[Bač pri Materiji]] * [[Beka]] * [[Brezovica]] * [[Brezovo Brdo]] * [[Golac]] * [[Gradišica]] * [[Gradišče pri Materiji]] * [[Hotična]] * [[Hrpelje]] * [[Javorje]] * [[Klanec pri Kozini]] * [[Kovčice]] * [[Kozina]] * [[Krvavi Potok]] * [[Markovščina]] * [[Materija]] * [[Mihele]] * [[Mrše]] * [[Nasirec]] * [[Obrov]] * [[Ocizla]] * [[Odolina]] * [[Orehek pri Materiji]] * [[Petrinje]] * [[Poljane pri Podgradu]] * [[Povžane]] * [[Prešnica]] * [[Ritomeče]] * [[Rodik]] * [[Rožice]] * [[Skadanščina]] * [[Slivje]] * [[Slope]] * [[Tatre]] * [[Tublje pri Hrpeljah]] * [[Velike Loče]] * [[Vrhpolje]] === Upravna enota Slovenj Gradec s sedežem v Slovenj Gradcu obsega naslednja naselja === * [[Brda]] * [[Dovže]] * [[Gmajna]] * [[Golavabuka]] * [[Gornji Dolič]] * [[Gradišče]] * [[Graška Gora]] * [[Kozjak]] * [[Legen]] * [[Mala Mislinja]] * [[Mislinja]] * [[Mislinjska Dobrava]] * [[Paka–del]] * [[Pameče]] * [[Podgorje]] * [[Raduše]] * [[Razborca]] * [[Sele–del]] * [[Slovenj Gradec]] * [[Spodnji Razbor]] * [[Srednji Dolič]] * [[Stari trg]] * [[Šentilj pod Turjakom]] * [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] * [[Šmiklavž]] * [[Tolsti vrh pri Mislinji]] * [[Tomaška vas]] * [[Troblje]] * [[Turiška vas]] * [[Vodriž]] * [[Vrhe]] * [[Završe]] * [[Zgornji Razbor]] === Upravna enota Slovenska Bistrica s sedežem v Slovenski Bistrici obsega naslednja naselja === * [[Bojtina]] * [[Božje]] * [[Brezje pri Oplotnici]] * [[Brezje pri Poljčanah]] * [[Brezje pri Slovenski Bistrici]] * [[Bukovec]] * [[Cezlak]] * [[Cigonca]] * [[Čadram]] * [[Čadramska vas]] * [[Črešnjevec]] * [[Devina]] * [[Dežno pri Makolah]] * [[Dobriška vas]] * [[Dobrova pri Prihovi]] * [[Dolgi vrh]] * [[Drumlažno]] * [[Farovec]] * [[Fošt]] * [[Frajhajm]] * [[Gabernik]] * [[Gaj]] * [[Gladomes]] * [[Globoko ob Dravinji]] * [[Gorica pri Oplotnici]] * [[Hošnica]] * [[Hrastovec pod Bočem]] * [[Jelovec pri Makolah]] * [[Ješovec]] * [[Jurišna vas]] * [[Kalše]] * [[Kebelj]] * [[Klopce]] * [[Kočno ob Ložnici]] * [[Kočno pri Polskavi]] * [[Koritno]] * [[Korplje]] * [[Kostanjevec]] * [[Kot na Pohorju]] * [[Kovača vas]] * [[Kovaški Vrh]] * [[Krasna]] * [[Križeča vas]] * [[Križni Vrh]] * [[Lačna Gora]] * [[Laporje]] * [[Leskovec]] * [[Levič]] * [[Ljubično]] * [[Lokanja vas]] * [[Lovnik]] * [[Ložnica]] * [[Lukanja]] * [[Lušečka vas]] * [[Makole]] * [[Malahorna]] * [[Malo Tinje]] * [[Markečica]] * [[Modraže]] * [[Modrič]] * [[Mostečno]] * [[Nadgrad]] * [[Novake]] * [[Nova Gora nad Slovensko Bistrico]] * [[Ogljenšak]] * [[Okoška Gora]] * [[Oplotnica]] * [[Ošelj]] * [[Pečke]] * [[Planina pod Šumikom]] * [[Pobrež]] * [[Podboč]] * [[Podgrad na Pohorju]] * [[Pokoše]] * [[Poljčane]] * [[Pragersko]] * [[Preloge]] * [[Prepuž]] * [[Pretrež]] * [[Prihova]] * [[Raskovec]] * [[Razgor pri Žebljeku]] * [[Rep]] * [[Ritoznoj]] * [[Radkovec]] * [[Savinsko]] * [[Sele pri Polskavi]] * [[Sevec]] * [[Slovenska Bistrica]] * [[Smrečno]] * [[Spodnja Brežnica]] * [[Spodnja Ložnica]] * [[Spodnja Nova vas]] * [[Spodnja Polskava]] * [[Spodnje Poljčane]] * [[Spodnje Prebukovje]] * [[Stanovsko]] * [[Stari Grad]] * [[Stari Log]] * [[Stopno]] * [[Stranske Makole]] * [[Straža pri Oplotnici]] * [[Strug]] * [[Studenice]] * [[Šentovec]] * [[Šmartno na Pohorju]] * [[Štatenberg]] * [[Tinjska Gora]] * [[Trnovec pri Slovenski Bistrici]] * [[Turiška vas na Pohorju]] * [[Ugovec]] * [[Urh]] * [[Varoš]] * [[Veliko Tinje]] * [[Videž]] * [[Vinarje]] * [[Visole]] * [[Vrhloga]] * [[Vrhole pri Laporju]] * [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] * [[Zgornja Bistrica]] * [[Zgornja Brežnica]] * [[Zgornja Ložnica]] * [[Zgornja Nova vas]] * [[Zgornja Polskava]] * [[Zgornje Grušovje]] * [[Zgornje Poljčane]] * [[Zgornje Prebukovje]] * [[Zlogona Gora]] * [[Zlogona vas]] * [[Žabljek]] === Upravna enota Slovenske Konjice s sedežem v Slovenskih Konjicah obsega naslednja naselja === * [[Čretvež]] * [[Bezina]] * [[Bezovje nad Zrečami]] * [[Blato]] * [[Boharina]] * [[Brdo]] * [[Breg pri Konjicah]] * [[Brezen]] * [[Brezje pri Ločah]] * [[Bukovlje]] * [[Črešnova]] * [[Dobrava pri Konjicah]] * [[Dobrnež]] * [[Draža vas]] * [[Dobrovlje]] * [[Gabrovlje]] * [[Gabrovnik]] * [[Gorenje pri Zrečah]] * [[Gračič]] * [[Gornja vas]] * [[Hudinja]] * [[Kamna Gora]] * [[Klokočovnik]] * [[Koble]] * [[Kolačno]] * [[Konjiška vas]] * [[Koroška vas na Pohorju]] * [[Kraberk]] * [[Križevec]] * [[Ličenca]] * [[Lipoglav]] * [[Ljubnica]] * [[Loče]] * [[Loška gora pri Zrečah]] * [[Lipa]] * [[Mali breg]] * [[Mlače]] * [[Mala Gora]] * [[Nova vas pri Konjicah]] * [[Novo Tepanje]] * [[Ostrožno pri Ločah]] * [[Osredek pri Zrečah]] * [[Padeški Vrh]] * [[Paka]] * [[Penoje]] * [[Perovec]] * [[Petelinjek pri Ločah]] * [[Planina na Pohorju]] * [[Podob]] * [[Podpeč ob Dravinji]] * [[Polene]] * [[Preloge pri Konjicah]] * [[Prežigal]] * [[Polajna]] * [[Radana vas]] * [[Resnik]] * [[Rogla]] * [[Selski Vrh]] * [[Skomarje]] * [[Slovenske Konjice]] * [[Sojek]] * [[Spodnja Pristava]] * [[Spodnje Grušovje]] * [[Spodnje Laže]] * [[Spodnje Preloge]] * [[Spodnji Dolič]] * [[Stare Slemene]] * [[Stenica]] * [[Stranice]] * [[Spodnje Stranice]] * [[Strtenik]] * [[Suhadol]] * [[Sveti Jernej]] * [[Spodnji Jernej]] * [[Škalce]] * [[Škedenj]] * [[Špitalič pri Slov. Konjicah]] * [[Štajerska vas]] * [[Tepanje]] * [[Tepanjski Vrh]] * [[Tolsti Vrh]] * [[Vešenik]] * [[Vitanje]] * [[Vitanjsko Skomarje]] * [[Zabork]] * [[Zbelovo]] * [[Zbelovska Gora]] * [[Zeče]] * [[Zgornja Pristava]] * [[Zgornje Laže]] * [[Zreče]] * [[Zlakova]] * [[Žiče]] === Upravna enota Šentjur pri Celju s sedežem v Šentjurju pri Celju obsega naslednja naselja === * [[Bezovje pri Šentjurju]] * [[Bobovo pri Ponikvi]] * [[Boletina]] * [[Botričnica]] * [[Brdo]] * [[Brezje ob Slomu]] * [[Brezje pri Dobjem]] * [[Bukovje pri Slivnici]] * [[Cerovec]] * [[Črnolica]] * [[Dobje pri Lesičnem]] * [[Dobje pri Planini]] * [[Dobovec pri Ponikvi]] * [[Dobrina]] * [[Dolga Gora]] * [[Doropolje]] * [[Dramlje]] * [[Drobinsko]] * [[Dole]] * [[Golobinjek pri Planini]] * [[Gorica pri Dobjem]] * [[Gorica pri Slivnici]] * [[Goričica]] * [[Grobelno – del]] * [[Grušce]] * [[Hotunje]] * [[Hrastje]] * [[Hruševec]] * [[Hrušovje]] * [[Jakob pri Šentjurju]] * [[Jarmovec]] * [[Javorje]] * [[Jazbin Vrh]] * [[Jazbine]] * [[Jelce]] * [[Jezerce pri Dobjem]] * [[Kalobje]] * [[Kameno]] * [[Kostrivnica]] * [[Košnica]] * [[Krajnčica]] * [[Krivica]] * [[Laze pri Dramljah]] * [[Lažiše]] * [[Loka pri Žusmu]] * [[Lokarje]] * [[Loke pri Planini]] * [[Lopaca]] * [[Lutrje]] * [[Marija Dobje]] * [[Okrog]] * [[Osredek]] * [[Ostrožno pri Ponikvi – del]] * [[Paridol]] * [[Planina pri Sevnici]] * [[Planinca]] * [[Planinska vas]] * [[Planinski Vrh]] * [[Pletovarje]] * [[Podgaj]] * [[Podgrad]] * [[Podlešje]] * [[Podlog pod Bohorjem]] * [[Podpeč nad Marofom]] * [[Podpeč pri Šentvidu]] * [[Podvine]] * [[Ponikva]] * [[Ponkvica]] * [[Prapretno]] * [[Presečno]] * [[Primož pri Šentjurju]] * [[Proseniško]] * [[Rakitovec]] * [[Ravno]] * [[Razbor]] * [[Repno]] * [[Repuš]] * [[Rifnik]] * [[Sele, Šentjur|Sele]] * [[Slatina pri Dobjem]] * [[Slatina pri Ponikvi]] * [[Slivnica pri Celju]] * [[Sotensko pod Kalobjem]] * [[Spodnje Slemene]] * [[Srževica]] * [[Stopče]] * [[Straška Gorca]] * [[Straža na Gori]] * [[Suho]] * [[Svetelka]] * [[Šedina]] * [[Šentjur]] * [[Šentvid pri Planini]] * [[Šibenik]] * [[Škarnice]] * [[Tajhte]] * [[Tratna ob Voglajni]] * [[Tratna pri Grobelnem]] * [[Trno]] * [[Trnovec pri Dramljah]] * [[Trška Gorca]] * [[Turno]] * [[Uniše]] * [[Večje Brdo]] * [[Vejice]] * [[Vezovje]] * [[Visoče]] * [[Vodice pri Kalobju]] * [[Vodice pri Slivnici]] * [[Vodruž]] * [[Voduce]] * [[Vodule]] * [[Voglajna]] * [[Vrbno]] * [[Zagaj pri Ponikvi]] * [[Zalog pod Uršulo]] * [[Završe pri Dobjem]] * [[Zgornje Selce]] * [[Zgornje Slemene]] * [[Zlateče pri Šentjurju]] * [[Žegar]] === Upravna enota Škofja Loka s sedežem v Škofji Loki obsega naslednja naselja === * [[Sv. Andrej]] * [[Bačne]] * [[Binkelj]] * [[Bodovlje]] * [[Brebovnica]] * [[Brekovice]] * [[Breznica pod Lubnikom]] * [[Breznica pri Žireh]] * [[Brode]] * [[Bukov Vrh]] * [[Bukovica]] * [[Bukovščica]] * [[Bukov Vrh nad Visokim]] * [[Crngrob]] * [[Čabrače]] * [[Četena Ravan]] * [[Davča]] * [[Debeni]] * [[Delnice]] * [[Dobje]] * [[Dobravšce]] * [[Dolenčice]] * [[Dolenja Dobrava]] * [[Dolenja Ravan]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenja Žetina]] * [[Dolenje Brdo]] * [[Dolge Njive]] * [[Dorfarje]] * [[Draga]] * [[Dražgoše]] * [[Florjan nad Zmincem]] * [[Forme]] * [[Fužine]] * [[Gabrk]] * [[Gabrovo]] * [[Gabrška gora]] * [[Godešič]] * [[Goli vrh]] * [[Golica]] * [[Gorenja Dobrava]] * [[Gorenja Ravan]] * [[Gorenja vas]] * [[Gorenja vas – Rateče]] * [[Gorenja Žetina]] * [[Gorenje Brdo]] * [[Goropeke]] * [[Gosteče]] * [[Grenc]] * [[Hlavče Njive]] * [[Hobovše pri Stari Oselici]] * [[Hosta]] * [[Hotavlje]] * [[Hotovlja]] * [[Sv. Petra hrib]] * [[Izgorje]] * [[Jarčja dolina]] * [[Jarčje Brdo]] * [[Javorje]] * [[Javorjev Dol]] * [[Jazbine]] * [[Jelovica]] * [[Kališe]] * [[Kladje]] * [[Knape]] * [[Kopačnica]] * [[Koprivnik]] * [[Kovski Vrh]] * [[Kremenik]] * [[Krivo Brdo]] * [[Križna Gora]] * [[Krnice pri Novakih]] * [[Lajše]] * [[Laniše]] * [[Laze]] * [[Ledinica]] * [[Lenart nad Lušo]] * [[Leskovica]] * [[Lipica]] * [[Log nad Škofjo Loko]] * [[Lom nad Volčo]] * [[Lovsko brdo]] * [[Lučine]] * [[Lajše]] * [[Malenski Vrh]] * [[Martinj Vrh]] * [[Mlaka nad Lušo]] * [[Moškrin]] * [[Mrzli Vrh]] * [[Murave]] * [[Na Logu]] * [[Nova Oselica]] * [[Ojstri Vrh]] * [[Opale]] * [[Osojnica]] * [[Osojnik]] * [[Sv. Ožbolt]] * [[Papirnica]] * [[Pevno]] * [[Podgora]] * [[Podjelovo Brdo]] * [[Podklanec]] * [[Podlonk]] * [[Podobeno]] * [[Podporezen]] * [[Podpulfarca]] * [[Podvrh]] * [[Poljane nad Škofjo Loko]] * [[Potok]] * [[Pozirno]] * [[Praprotno]] * [[Predmost]] * [[Prelesje]] * [[Prtovč]] * [[Pungert]] * [[Puštal]] * [[Račeva]] * [[Ravne]] * [[Ravne pri Žireh]] * [[Rateče]] * [[Robidnica]] * [[Rovte v Selški dolini]] * [[Rudno]] * [[Selca]] * [[Selo]] * [[Smoldno]] * [[Smoleva]] * [[Sopotnica]] * [[Sovodenj]] * [[Sovra]] * [[Spodnja Luša]] * [[Spodnja Sorica]] * [[Spodnje Danje]] * [[Srednja vas – Poljane]] * [[Srednje Brdo]] * [[Staniše]] * [[Stara Loka]] * [[Stara Oselica]] * [[Stirpnik]] * [[Strmica]] * [[Studor]] * [[Suha]] * [[Suša]] * [[Sv. Barbara]] * [[Sv. Duh]] * [[Studeno]] * [[Sv. Lenart]] * [[Ševlje]] * [[Škofja Loka]] * [[Todraž]] * [[Sv. Tomaž]] * [[Topolje]] * [[Torka]] * [[Trata]] * [[Trebija]] * [[Trnje]] * [[Valterski Vrh]] * [[Vešter]] * [[Vincarje]] * [[Vinharje]] * [[Virlog]] * [[Virmaše]] * [[Visoko pri Poljanah]] * [[Volaka]] * [[Volča]] * [[Zabrdo]] * [[Zabrekve]] * [[Zabrežnik]] * [[Zadobje]] * [[Zakobiljek]] * [[Zala]] * [[Zali Log]] * [[Zapreval]] * [[Zgornja Luša]] * [[Zgornja Sorica]] * [[Zgornje Danje]] * [[Zminec]] * [[Žabja vas]] * [[Železniki]] * [[Žiri]] * [[Žirovski Vrh]] * [[Žirovski Vrh Sv. Urbana]] * [[Žirovski Vrh Sv. Antona]] === Upravna enota Šmarje pri Jelšah s sedežem v Šmarjah pri Jelšah obsega naslednja naselja === * [[Babna Brda]] * [[Babna Gora, Šmarje pri Jelšah|Babna Gora]] * [[Babna Reka]] * [[Beli potok pri Lembergu]] * [[Belo]] * [[Bezgovica]] * [[Bistrica]] * [[Bistrica ob Sotli]] * [[Bobovo pri Šmarju]] * [[Bodrež]] * [[Bodrišna vas]] * [[Brecljevo]] * [[Brestovec]] * [[Brezje pri Lekmarju]] * [[Brezje pri Podplatu]] * [[Brezovec pri Polju]] * [[Brezovec pri Rogatcu]] * [[Buče]] * [[Bukovje v Babni Gori]] * [[Cerovec pod Bočem]] * [[Cerovec pri Šmarju]] * [[Ceste]] * [[Cmereška Gorca]] * [[Čača vas]] * [[Črešnjevec ob Bistrici]] * [[Dekmanca]] * [[Dobležiče]] * [[Dobovec pri Rogatcu]] * [[Dol pri Pristavi]] * [[Dol pri Šmarju]] * [[Donačka Gora]] * [[Dragomilo]] * [[Drensko Rebro]] * [[Drevenik]] * [[Dvor]] * [[Gabrce]] * [[Gabrovec pri Kostrivnici]] * [[Gaj]] * [[Globoko pri Šmarju]] * [[Golobinjek ob Sotli]] * [[Gorjane]] * [[Gornja vas]] * [[Gostinca]] * [[Gradišče]] * [[Gradiški Dol]] * [[Grliče]] * [[Grobelce]] * [[Grobelno–del]] * [[Gubno]] * [[Hajnsko]] * [[Hrastje ob Bistrici]] * [[Imeno]] * [[Imenska Gorca]] * [[Irje]] * [[Jazbina]] * [[Jerčin]] * [[Jerovska vas]] * [[Ješovec pri Kozjem]] * [[Ješovec pri Šmarju]] * [[Kačji Dol]] * [[Kamence]] * [[Kamenik]] * [[Kamna Gorca]] * [[Klake]] * [[Konuško]] * [[Koretno]] * [[Korpule]] * [[Kozje]] * [[Kristan Vrh]] * [[Križan Vrh]] * [[Krtince]] * [[Kunšperk]] * [[Lastnič]] * [[Laše]] * [[Lekmarje]] * [[Lemberg pri Šmarju]] * [[Lesično]] * [[Lipovec]] * [[Log]] * [[Mala Pristava]] * [[Male Rodne]] * [[Mestinje]] * [[Močle]] * [[Nezbiše]] * [[Nimno]] * [[Nova vas pri Šmarju]] * [[Orehovec]] * [[Ortnice]] * [[Osredek pri Podsredi]] * [[Olimlje]] * [[Pecelj]] * [[Pečica]] * [[Pijovci]] * [[Pilštanj]] * [[Plat]] * [[Platinovec]] * [[Ples]] * [[Podčetrtek]] * [[Podplat]] * [[Podsreda]] * [[Podturn]] * [[Poklek pri Podsredi]] * [[Polje ob Sotli]] * [[Polje pri Bistrici]] * [[Polžanska Gorca]] * [[Polžanska vas]] * [[Predel]] * [[Predenca]] * [[Prelasko]] * [[Preloge pri Šmarju]] * [[Pristava pri Lesičnem]] * [[Pristava pri Mestinju]] * [[Pristavica]] * [[Prnek]] * [[Pustike]] * [[Rajnkovec]] * [[Rakovec]] * [[Ratanska vas]] * [[Rjavica]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Rogatec]] * [[Roginska Gorca]] * [[Rudnica]] * [[Sedlarjevo]] * [[Sela]] * [[Senovica]] * [[Sladka Gora]] * [[Sodna vas]] * [[Sotensko pri Šmarju]] * [[Spodnja Kostrivnica]] * [[Spodnja Ponkvica]] * [[Spodnje Mestinje]] * [[Spodnje Negonje]] * [[Spodnje Sečovo]] * [[Spodnje Selce]] * [[Spodnje Tinsko]] * [[Spodnji Gabrnik]] * [[Srebrnik]] * [[Sv. Florijan]] * [[Stranje]] * [[Strmec pri Sv. Florijanu]] * [[Strtenica]] * [[Sv. Ema]] * [[Sv. Jurij]] * [[Šentvid pri Grobelnem]] * [[Šerovo]] * [[Škofija]] * [[Šmarje pri Jelšah]] * [[Tekačevo]] * [[Tlake]] * [[Topole]] * [[Topolovec]] * [[Topolovo]] * [[Trebče]] * [[Trlično]] * [[Tržišče]] * [[Tuncovec]] * [[Velike Rodne]] * [[Verače]] * [[Vetrnik]] * [[Vidovica]] * [[Vinec]] * [[Sveti Štefan]] * [[Vinski vrh pri Šmarju]] * [[Virštanj]] * [[Vodenovo]] * [[Vojsko, Kozje|Vojsko]] * [[Vonarje]] * [[Vrenska Gorca]] * [[Vrh, Šmarje pri Jelšah|Vrh]] * [[Vršna vas]] * [[Zadrže]] * [[Zagaj]] * [[Zagaj pod Bočem]] * [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] * [[Zastranje]] * [[Završe pri Grobelnem]] * [[Zdole]] * [[Zeče pri Bučah]] * [[Zgornja Kostrivnica]] * [[Zgornje Negonje]] * [[Zgornje Sečovo]] * [[Zgornje Tinsko]] * [[Zgornji Gabrnik]] * [[Zibika]] * [[Zibiška vas]] * [[Žahenberc]] === Upravna enota Tolmin s sedežem v Tolminu obsega naslednja naselja === * [[Avsa]] * [[Bača pri Modreju]] * [[Bača pri Podbrdu]] * [[Bavšica]] * [[Borjana]] * [[Bovec]] * [[Breginj]] * [[Bukovski Vrh]] * [[Čadrg]] * [[Čezsoča]] * [[Čiginj]] * [[Daber]] * [[Dolenja Trebuša]] * [[Dolgi Laz]] * [[Dolje]] * [[Drežnica]] * [[Drežniške Ravne]] * [[Drobočnik]] * [[Gabrje]] * [[Gorenja Trebuša]] * [[Gorenji Log]] * [[Gorski Vrh]] * [[Grahovo ob Bači]] * [[Grant]] * [[Grudnica]] * [[Homec]] * [[Hudajužna]] * [[Idrija pri Bači]] * [[Idrsko]] * [[Jevšček]] * [[Jezerca]] * [[Kal]] * [[Kal–Koritnica]] * [[Kamno]] * [[Kanalski Lom]] * [[Klavže]] * [[Kneške Ravne]] * [[Kneža]] * [[Kobarid]] * [[Koritnica]] * [[Koseč]] * [[Kozaršče]] * [[Kozmerice]] * [[Kred]] * [[Krn]] * [[Kuk]] * [[Ladra]] * [[Lepena]] * [[Libušnje]] * [[Lisec]] * [[Livek]] * [[Livške ravne]] * [[Ljubinj]] * [[Log Čezsoški]] * [[Log pod Mangartom]] * [[Logaršče]] * [[Logje]] * [[Loje]] * [[Magozd]] * [[Mlinsko]] * [[Modrej]] * [[Modrejce]] * [[Most na Soči]] * [[Obloke]] * [[Pečine]] * [[Petrovo Brdo]] * [[Plužna]] * [[Podbela]] * [[Podbrdo]] * [[Podmelec]] * [[Polje]] * [[Poljubinj]] * [[Ponikve]] * [[Porezen]] * [[Postaja]] * [[Potoki]] * [[Prapetno]] * [[Prapetno Brdo]] * [[Perati]] * [[Robič]] * [[Robidišče]] * [[Roče]] * [[Rut]] * [[Sedlo]] * [[Sela nad Podmelcem]] * [[Sela pri Volčah]] * [[Selce]] * [[Selišče]] * [[Slap ob Idrijci]] * [[Smast]] * [[Soča]] * [[Srpenica]] * [[Stanovišče]] * [[Staro Selo]] * [[Stopnik]] * [[Strmec na Predelu]] * [[Stržišče]] * [[Sužid]] * [[Svino]] * [[Šentviška Gora]] * [[Temljine]] * [[Tolmin]] * [[Tolminske Ravne]] * [[Tolminski Lom]] * [[Trenta]] * [[Trnovo ob Soči]] * [[Trtnik]] * [[Volarje]] * [[Volčanski Ruti]] * [[Volče]] * [[Vrsno]] * [[Zadlaz–Čadrg]] * [[Zadlaz–Žabče]] * [[Zakraj]] * [[Zatolmin]] * [[Znojile]] * [[Žabče]] * [[Žaga]] === Upravna enota Trbovlje s sedežem v Trbovljah obsega naslednja naselja === * [[Čebine]] * [[Čeče–del]] * [[Dobovec]] * [[Gabrsko]] * [[Ključevica]] * [[Knezdol]] * [[Ojstro]] * [[Ostenk]] * [[Planinska vas]] * [[Prapreče–del]] * [[Prapretno pri Hrastniku–del]] * [[Sveta Planina]] * [[Škofja Riža]] * [[Trbovlje]] * [[Vrhe–del]] * [[Završje]] * [[Župa]] === Upravna enota Trebnje s sedežem v Trebnjah obsega naslednja naselja === * [[Arčelca]] * [[Artmanja vas]] * [[Babna Gora, Trebnje|Babna gora]] * [[Beli Grič]] * [[Belšinja vas]] * [[Benečija]] * [[Bič]] * [[Bistrica]] * [[Bitnja vas]] * [[Blato]] * [[Bogneča vas]] * [[Breza]] * [[Brezje pri Trebelnem]] * [[Brezovica pri Mirni]] * [[Brezovica pri Trebelnem]] * [[Brinje]] * [[Bruna vas]] * [[Cerovec pri Trebelnem]] * [[Cesta]] * [[Cikava]] * [[Cirnik]] * [[Čatež]] * [[Češnjevek]] * [[Češnjice pri Trebelnem]] * [[Čilpah]] * [[Čužnja vas]] * [[Debenec]] * [[Dečja vas]] * [[Dobrava]] * [[Dobravica pri Vel. Gabru]] * [[Dobrnič]] * [[Dol pri Trebnjem]] * [[Dolenja Dobrava]] * [[Dolenja Nemška vas]] * [[Dolenja vas pri Čatežu]] * [[Dolenje Jesenice]] * [[Dolenje Kamenje pri Dobrniču]] * [[Dolenje Laknice]] * [[Dolenje Medvedje selo]] * [[Dolenje Ponikve]] * [[Dolenje Selce]] * [[Dolenje Zabukovje]] * [[Dolenji Podboršt pri Treb]] * [[Dolenji Podšumberk]] * [[Dolenji vrh]] * [[Dolga njiva pri Šentlovren]] * [[Dolnje Prapreče]] * [[Draga pri Šentrupertu]] * [[Drečji vrh]] * [[Glinek]] * [[Goljek]] * [[Gombišče]] * [[Gomila]] * [[Gorenja Dobrava]] * [[Gorenja Nemška vas]] * [[Gorenja vas]] * [[Gorenja vas pri Čatežu]] * [[Gorenja vas pri Mirni]] * [[Gorenja vas pri Mokronogu]] * [[Gorenje Jesenice]] * [[Gorenje Kamenje pri Dobrniču]] * [[Gorenje Laknice]] * [[Gorenje Medvedje selo]] * [[Gorenje Ponikve]] * [[Gorenje Selce]] * [[Gorenje Zabukovje]] * [[Gorenji Mokronog]] * [[Gorenji Podboršt pri V. Loki]] * [[Gorenji Podšumberk]] * [[Gorenji vrh pri Dobrniču]] * [[Gornje Prapreče]] * [[Gradišče pri Trebnjem]] * [[Grič pri Trebnjem]] * [[Grm]] * [[Grmada]] * [[Hom]] * [[Hrastno]] * [[Hrastovica]] * [[Hudeje]] * [[Iglenik pri Veliki Loki]] * [[Jelševec]] * [[Jezero]] * [[Jagodnik]] * [[Kamni potok]] * [[Kamnje]] * [[Knežja vas]] * [[Korenitka]] * [[Korita]] * [[Kriška Reber]] * [[Križ]] * [[Križni Vrh]] * [[Krtina]] * [[Krušni vrh]] * [[Kukenberk]] * [[Kostanjevica]] * [[Lipnik]] * [[Lisec]] * [[Log]] * [[Log pri Žužemberku]] * [[Lokve pri Dobrniču]] * [[Lukovek]] * [[Luža]] * [[Mačji Dol]] * [[Mačkovec]] * [[Mala Loka]] * [[Mala Ševnica]] * [[Male Dole pri Stehanji vasi]] * [[Mali Gaber]] * [[Mali Videm]] * [[Maline]] * [[Martinja vas]] * [[Martinja vas pri Mokronogu]] * [[Meglenik]] * [[Migolica]] * [[Migolska gora]] * [[Mirna]] * [[Mirna vas]] * [[Mokronog]] * [[Most]] * [[Mrzla Luža]] * [[Muhabran]] * [[Medvedjek]] * [[Mali Cirnik pri Šentjanžu]] * [[Občine]] * [[Odrga]] * [[Okrog]] * [[Orlaka]] * [[Ornuška vas]] * [[Ostrožnik]] * [[Pekel]] * [[Pluska]] * [[Podlisec]] * [[Podturn]] * [[Potok]] * [[Praprotnica]] * [[Prelesje]] * [[Preska pri Dobrniču]] * [[Primštal]] * [[Pristavica pri Vel. Gabru]] * [[Pugled pri Mokronogu]] * [[Puščava]] * [[Račje Selo]] * [[Radna vas]] * [[Rakovnik pri Šentrupertu]] * [[Ravne]] * [[Ravnik]] * [[Razbore–del]] * [[Rdeči kal]] * [[Repče]] * [[Replje]] * [[Reva]] * [[Ribjek]] * [[Rihpovec]] * [[Rodine pri Trebnjem]] * [[Roje pri Čatežu]] * [[Roje pri Trebelnem]] * [[Roženpelj]] * [[Rožni vrh]] * [[Ravne nad Šentrupertom]] * [[Roženberk]] * [[Sajenice]] * [[Sejenice]] * [[Sela pri Šumberku]] * [[Selo pri Mirni]] * [[Selska gora]] * [[Slepšek]] * [[Slovenska vas]] * [[Srednje Laknice]] * [[Stan]] * [[Stara gora]] * [[Stehanja vas]] * [[Stranje pri Dobrniču]] * [[Stranje pri Velikem Gabru]] * [[Straža]] * [[Studenec]] * [[Svetinja]] * [[Šahovec]] * [[Šentlovrenc]] * [[Šentrupert]] * [[Ševnica]] * [[Škovec]] * [[Škrjanče]] * [[Škrljevo]] * [[Šmaver]] * [[Štatenberk]] * [[Štefan pri Trebnjem]] * [[Trbinc]] * [[Trebanjski vrh]] * [[Trebelno]] * [[Trebnje]] * [[Trnje]] * [[Trstenik]] * [[Vavpča vas pri Dobrniču]] * [[Velika Loka]] * [[Velika Strmica]] * [[Velika Ševnica]] * [[Velike Dole]] * [[Veliki Gaber]] * [[Veliki Videm]] * [[Volčja Jama]] * [[Volčje Njive]] * [[Vrbovec]] * [[Vrh, Šentrupert|Vrh]] * [[Sv. Vrh]] * [[Vrh pri Trebelnem]] * [[Vrhovo pri Šentlovrencu]] * [[Vrhtrebnje]] * [[Vrtače]] * [[Vesela Gora]] * [[Zabrdje]] * [[Zabukovje]] * [[Zagorica]] * [[Zagorica pri Čatežu]] * [[Zagorica pri Dobrniču]] * [[Zagorica pri Velikem Gabru]] * [[Zaloka]] * [[Zavrh]] * [[Zidani most]] * [[Žabjek]] * [[Železno]] * [[Žubina]] === Upravna enota Tržič s sedežem v Tržiču obsega naslednja naselja === * [[Bistrica pri Tržiču]] * [[Brdo]] * [[Breg ob Bistrici]] * [[Brezje pri Tržiču]] * [[Čadovlje pri Tržiču]] * [[Dolina]] * [[Gozd]] * [[Grahovše]] * [[Hudi Graben]] * [[Hudo]] * [[Hušica]] * [[Jelendol]] * [[Kovor]] * [[Križe]] * [[Leše]] * [[Loka]] * [[Lom pod Storžičem]] * [[Novake]] * [[Paloviče]] * [[Podljubelj]] * [[Popovo]] * [[Potarje]] * [[Pristava]] * [[Ročevnica]] * [[Retnje]] * [[Sebenje]] * [[Senično]] * [[Slap]] * [[Spodnje Vetrno]] * [[Tržič]] * [[Vadiče]] * [[Visoče]] * [[Zgornje Vetrno]] * [[Zvirče]] * [[Žiganja vas]] === Upravna enota Velenje s sedežem v Velenju obsega naslednja naselja === * [[Arnače]] * [[Bele Vode]] * [[Bevče]] * [[Črnova]] * [[Družmirje]] * [[Florjan]] * [[Gaberke]] * [[Gavce]] * [[Gorenje]] * [[Hrastovec]] * [[Janškovo selo]] * [[Kavče]] * [[Lipje]] * [[Lopatnik]] * [[Laze]] * [[Lokovica]] * [[Ložnica]] * [[Lopatnik pri Velenju]] * [[Mali vrh]] * [[Paka pri Velenju]] * [[Paška vas]] * [[Paški Kozjak]] * [[Plešivec]] * [[Podgora]] * [[Podgorje]] * [[Podkraj pri Velenju]] * [[Pirešica]] * [[Prelska]] * [[Ravne]] * [[Rečica ob Paki]] * [[Silova]] * [[Skorno]] * [[Skorno pri Šoštanju]] * [[Slatina]] * [[Šentvid pri Zavodnju]] * [[Škale]] * [[Škalske Cirkovce]] * [[Šmartinske Cirkovce]] * [[Šmartno ob Paki]] * [[Šoštanj]] * [[Šenbric]] * [[Topolšica]] * [[Velenje]] * [[Veliki Vrh]] * [[Vinska Gora]] * [[Zavodnje]] === Upravna enota Vrhnika s sedežem na Vrhniki obsega naslednja naselja === * [[Bevke]] * [[Bistra]] * [[Blatna Brezovica]] * [[Borovnica]] * [[Breg pri Borovnici]] * [[Brezovica pri Borovnici]] * [[Dol pri Borovnici]] * [[Dragomer]] * [[Dražica]] * [[Drenov Grič]] * [[Jamnik]] * [[Jerinov Grič]] * [[Lašče]] * [[Laze pri Borovnici]] * [[Lesno brdo – del]] * [[Log pri Brezovici]] * [[Lukovica pri Brezovici]] * [[Mala Ligojna]] * [[Mirke]] * [[Marinčev Grič]] * [[Mizni Dol]] * [[Niževec]] * [[Ohonica]] * [[Padež]] * [[Pako]] * [[Podlipa]] * [[Pokojišče]] * [[Pristava]] * [[Prezid]] * [[Sinja Gorica]] * [[Smrečje]] * [[Stara Vrhnika]] * [[Strmica]] * [[Velika Ligojna]] * [[Verd]] * [[Vrhnika]] * [[Trčkov Grič]] * [[Zabočevo]] * [[Zaplana]] * [[Zavrh pri Borovnici]] === Upravna enota Zagorje ob Savi s sedežem v Zagorju ob Savi obsega naslednja naselja === * [[Blodnik]] * [[Borje]] * [[Borje pri Mlinšah]] * [[Borovak pri Podkumu]] * [[Brezje]] * [[Breznik]] * [[Briše]] * [[Čemšenik]] * [[Čolnišče]] * [[Dobrljevo]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolgo brdo pri Mlinšah]] * [[Družina]] * [[Golče]] * [[Gorenja vas]] * [[Hrastnik pri Trojanah]] * [[Izlake]] * [[Jablana]] * [[Jarše]] * [[Jelenk]] * [[Jelševica]] * [[Jesenovo]] * [[Kandrše–del]] * [[Kisovec]] * [[Kolk]] * [[Kolovrat]] * [[Konjšica–del]] * [[Kostrevnica]] * [[Kotredež]] * [[Kal]] * [[Log pri Mlinšah]] * [[Loke pri Zagorju]] * [[Mali Kum]] * [[Medija, Zagorje ob Savi|Medija]] * [[Mlinše]] * [[Mošenik]] * [[Orehovica]] * [[Osredek]] * [[Padež]] * [[Podkraj pri Zagorju]] * [[Podkum]] * [[Podlipovica]] * [[Polšina]] * [[Potoška vas]] * [[Požarje]] * [[Prapreče–del]] * [[Zgornji Prhovec]] * [[Ravenska vas]] * [[Ravne pri Mlinšah]] * [[Razbor pri Čemšeniku]] * [[Razpotje]] * [[Rodež]] * [[Rove]] * [[Rovišče]] * [[Rtiče]] * [[Ržiše]] * [[Selo pri Zagorju]] * [[Senožeti]] * [[Sopota, Zagorje ob Savi|Sopota]] * [[Šemnik]] * [[Šentgotard]] * [[Šentlambert]] * [[Šklendrovec]] * [[Špital]] * [[Tirna]] * [[Vine]] * [[Vrh pri Mlinšah]] * [[Vrhe–del]] * [[Vidrga]] * [[Vrh, Zagorje ob Savi|Vrh]] * [[Zabava]] * [[Zabreznik]] * [[Zagorje ob Savi]] * [[Zavine]] * [[Znojile]] * [[Žvarulje]] === Upravna enota Žalec s sedežem v Žalcu obsega naslednja naselja === * [[Andraž nad Polzelo]] * [[Arja vas]] * [[Braslovče]] * [[Breg pri Polzeli]] * [[Brnica]] * [[Brode]] * [[Čeplje]] * [[Čreta, Vransko|Čreta]] * [[Črni Vrh]] * [[Dobrič]] * [[Dobriša vas]] * [[Dobrovlje]] * [[Dolenja vas]] * [[Drešinja vas]] * [[Galicija]] * [[Glinje]] * [[Gomilsko]] * [[Sv. Lovrenc]] * [[Gotovlje]] * [[Grajska vas]] * [[Griže]] * [[Hramše]] * [[Jeronim]] * [[Kale]] * [[Kamenče]] * [[Kapla]] * [[Kaplja vas]] * [[Kasaze]] * [[Latkova vas]] * [[Letuš]] * [[Levec]] * [[Liboje]] * [[Limovce]] * [[Ločica ob Savinji]] * [[Ločica pri Vranskem]] * [[Loke]] * [[Ložnica pri Žalcu]] * [[Mala Pirešica]] * [[Male Braslovče]] * [[Marija Reka]] * [[Matke]] * [[Migojnice]] * [[Miklavž pri Taboru]] * [[Novo Celje]] * [[Ojstriška vas]] * [[Orla vas]] * [[Orova vas]] * [[Parižlje]] * [[Pernovo]] * [[Petrovče]] * [[Podgorje pri Letušu]] * [[Podkraj]] * [[Podlog v Savinjski dolini]] * [[Podvin pri Polzeli]] * [[Podvrh]] * [[Poljče]] * [[Polzela]] * [[Pondor]] * [[Pongrac]] * [[Ponikva pri Žalcu]] * [[Prapreče]] * [[Prebold]] * [[Prekopa]] * [[Preserje]] * [[Podvin]] * [[Rakovlje]] * [[Ruše]] * [[Selo pri Vranskem]] * [[Spodnje Gorče]] * [[Spodnje Grušovlje]] * [[Spodnje Roje]] * [[Stopnik]] * [[Studence]] * [[Šempeter v Savinj. dolini]] * [[Šentrupert]] * [[Šešče pri Preboldu]] * [[Šmatevž]] * [[Tabor]] * [[Tešova]] * [[Topovlje]] * [[Trnava]] * [[Velika Pirešica]] * [[Vologa]] * [[Vransko]] * [[Vrbje]] * [[Zabukovica]] * [[Zahomce]] * [[Zajasovnik–del]] * [[Zakl]] * [[Zalog pri Šempetru]] * [[Zaloška Gorica]] * [[Založe]] * [[Zaplanina]] * [[Zavrh pri Galiciji]] * [[Zgornje Gorče]] * [[Zgornje Grušovlje]] * [[Zgornje Roje]] * [[Žalec]] * [[Železno]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Upravna delitev Slovenije]] o9bxszfy4sxcuaiwkgbqh3fnb4l83gh Študijski dnevi Draga 0 567336 6708456 6706201 2026-07-08T10:55:24Z Sivimedved 235862 6708456 wikitext text/x-wiki '''Študijski dnevi Draga''' so vsakoletna srečanja, namenjena predavanjem in razpravam izobražencev iz treh Slovenij, ki se že od leta 1966 odvijajo na Tržaškem in so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Temeljna izhodišča ''Drage'' ostajajo vsa leta ista: slovenstvo, krščanstvo, demokracija in strpni dialog. Bistveni pomen ''Drage'' za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije je bil v tem, da je to vedno bil svobodomiseln forum, umeščen na demokratično stran železne zavese, kjer se je lahko o demokraciji in samostojni slovenski državi na glas razmišljalo že bistveno prej kot v Jugoslaviji. Na ''Drago'' so prihajali izobraženci, ne le iz slovenskega okolja v Furlaniji - Julijski krajini, ampak tudi iz Slovenije, Koroške in zdomstva ter se medsebojno podpirali z izmenjavo stališč in idej. Pomembno vlogo je vedno odigravala tudi sproščena družabnost, ki se odvija po vsakem predavanju <ref>{{Navedi splet|title=Študijski dnevi Draga – slovenci.si|url=https://slovenci.si/studijski-dnevi-draga/|website=slovenci.si - Spletni dom vseh Slovencev|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI}}</ref>. == Nastanek == Prva razmišljanja o študijskih dnevih najdemo že v zapisniku seje odbora [[Društvo slovenskih izobražencev|Društva slovenskih izobražencev (DSI)]] iz Trsta 13. novembra 1964. Prisotni so bili odborniki: mons. [[Lojze Škerl]], dr. [[Stanko Janežič]], dr. [[Laura Abram|Laura Abrami]], prof. [[Jože Peterlin]], prof. [[Martin Jevnikar]], Cvetana Paljk in Julka Štrancar. Avgusta 1965 je bilo neko neformalno srečanje slovenskih katoličanov na [[Svete Višarje|Sv. Višarjih]], kjer so Tržačani posredovali to idejo o študijskem tečaju oziroma študijskih dnevih ostalim prisotnim, predlog so sprejeli tako Korošci kot Goričani in tudi mnogi drugi, ki so prišli tja iz bolj daljnih krajev (Argentine in Združenih držav Amerike). Tako so v začetku leta 1966 odborniki DSI ponovno razpravljali o “tečaju” in sklenili, da počitniški tečaj za izobražence, akademike ter abituriente vseh treh zamejskih pokrajin naj bi se vršil v vasici [[Draga]] pri [[Bazovica|Bazovici]]. Kasneje so določili datume prvega srečanja: 3. in 4. september 1966 v Dragi <ref>{{Navedi knjigo|edition=1. izd.|title=Karla: Udba o Dragi|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/83257601#full|publisher=Mladika; Svet slovenskih organizacij|date=2015|location=Trst|isbn=978-88-7342-221-1|first=Igor|last=Omerza}}</ref>. Na prvi ''Dragi'' so določili, da bo odtlej vedno na prvo soboto in nedeljo v mesecu septembu. Po besedah [[Marij Maver|Marija Maverja]] je bilo to prvo organizirano dejanje katoliških Slovencev v Trstu. Za [[Sergij Pahor|Sergija Pahorja]] je bilo študijsko srečanje eno izmed prvih dejanj zavestnega iskanja skupnega kulturnega prostora za Slovence <ref>{{Navedi splet|title=Teme o slovenski samostojnosti so živele med vrsticami|url=https://radio.ognjisce.si/sl/269/oddaje/37484/teme-o-slovenski-samostojnosti-so-zivele-med-vrsticami.htm|website=Radio Ognjišče|accessdate=2024-10-03|language=sl|first=Matjaž Merljak, Radio|last=Ognjišče}}</ref>, saj že povezava z Goriškim in Koroškim svetom ter stiki z zdomstvom so pomenili korak v to smer. Vendar so bili absolutno vezani na matico <ref>{{Navedi splet|title=Študijski dnevi Draga od prvih zametkov do zlatega jubileja|url=https://radio.ognjisce.si/sl/169/utrip/18112/studijski-dnevi-draga-od-prvih-zametkov-do-zlatega-jubileja.htm|website=Radio Ognjišče|accessdate=2024-10-03|language=sl|first=Tone Gorjup, Radio|last=Ognjišče}}</ref>, [[Slovenija|Slovenijo]]. == Študijski dnevi Draga danes ... == ''Študijske dneve Draga'' organizirajo še danes člani [[Slovenska prosveta|Slovenske prosvete]] in [[Društvo slovenskih izobražencev|Društva slovenskih izobražencev]] iz Trsta. Prvotno, prvih 10 let so jih prirejali v vasici [[Draga]] pri [[Bazovica|Bazovici]] (tam je društvo Slokad imelo kolonije za slovenske otroke, za katere je skrbel župnik [[Marijan Živic]]). Po smrti prof. Peterlina so se Študijski dnevi leta 1976 preselili na [[Opčine]], v park Marijanišča, najprej na prosto, nato so si leta 1990 zamislili večji šotor, da niso tvegali s težavami ob grdem vremenu (tako ni bilo treba zaradi dežja tekati v dvorano, prenašati stole, mikrofone itd.) <ref>{{Navedi splet|title=Treba je veliko potrpljenja, žrtev in predvsem ljubezni » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/treba-je-veliko-potrpljenja-zrtev-predvsem-ljubezni/|website=Noviglas|date=2022-06-30|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref>. Takrat so pri uresničevanju ''Drage'' imeli največ zaslug [[Maks Šah]], [[Saša Martelanc]], [[Alojz Rebula]], [[Marij Maver]], [[Sergij Pahor]]. Danes imajo pri [[Slovenska prosveta|Slovenski prosveti]] poseben odbor, ki skrbi za organizacijo vskoletnih ''Študijskih dnevov Draga''. Vsako leto (od leta 1971) <ref>{{Navedi revijo|last=Študijski dnevi|first=6|date=1972|editor-last=Bajc|editor-first=Marijan|editor2-last=Mljač|editor2-first=Franc|editor3-last=Maver|editor3-first=Marij|title=Zbornik Draga *71: predavanja študijskih dni v Dragi, 4. in 5. septembra 1971|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/26906113|magazine=Zbornik Draga|location=Trst|publisher=Mladika|pages=96}}</ref> po študijskih dnevih izdajo poseben [[zbornik]] <ref>{{Navedi revijo|last=Študijski dnevi Draga|first=10|date=1976|title=Ob desetletnici Drage|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/27050497|location=Trst|publisher=Društvo slovenskih izobražencev|pages=79}}</ref>, kjer so natisnjena vsa predavanja in tudi vsi posegi v debatah, ki so se izrodile iz publike (zbornik nastane po prepisovanju registriranih posegov na ''Dragi'') v preteklem letu. <ref>{{Navedi revijo|last=Študijski dnevi Draga|first=58|date=1. avgust 2024|title=Inovacije in etika: [zbornik Drage 2023]|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/204707587|magazine=Mladika|location=Trst|publisher=Mladika|pages=211|isbn=978-88-7342-361-4}}</ref> Tako so vsi ''Študijski dnevi Draga'' na razpolago v tiskani obliki vsem, ki bi želeli preverjati, kaj so najrazličnejši predavatelji povedali in se tako lahko tudi zazna duh časa, ko so te debate nastajale. Na ''Dragi'' podeljujejo od leta 2012 [[Peterlinova nagrada|Peterlinovo nagrado]] osebam ali organizacijam, ki s svojim prostovoljnim delom na kulturnem področju sledijo in širijo načela, ki jih je živel in udejanjal [[Jože Peterlin]]. Leta 2025 je minister [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] [[Matej Arčon]] podelil ''Dragi'' uradno priznanje in zahvalo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Minister Matej Arčon na odprtju študijskih dnevov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/minister-matej-arcon-na-odprtju-studijskih-dnevov/|website=Noviglas|date=2025-09-19|accessdate=2025-09-23|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Istega leta je tržaški župan Roberto Dipiazza podelil dvojezično plaketo [[Trst|Občine Trst]] ''Študijskim dnevom Draga'' ob 60. letnici prireditve.<ref>{{Navedi splet|title=Dvojezična spominska plaketa Občine Trst za DSI|url=https://www.primorski.eu/trzaska/dvojezicna-spominska-plaketa-obcine-trst-za-dsi-FC1985403|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-09-23|language=sl|first=Sara|last=Sternad {{!}}}}</ref> == Predavatelji in teme <ref>{{Navedi splet|title=Draga {{!}} Slovenska prosveta|url=https://slovenskaprosveta.org/draga/|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI|archive-date=2024-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007093132/https://slovenskaprosveta.org/draga/|url-status=dead}}</ref> == === 3. - 4. septembra 1966 === [[Anton Kacin]]: ''Položaj Slovencev danes'' [[Valentin Inzko]]: ''Slovenci na Koroškem'' Matej Poštovan: ''Slovenci na Primorskem'' [[Janez Janžekovič]]: ''Znanost in svetovni nazori'' [[Janez Janžekovič]]: ''Vprašanje človeške bitnosti in religije'' [[Aleš Lokar]]: ''O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom'' Matej Poštovan: ''Dialog v svetu'' [[Reginald Vospernik]]: ''Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo'' [[Drago Štoka]]: ''O problematiki slovenske mladine na Tržaškem'' === 2. - 3. septembra 1967 === [[Toussaint Hočevar]]: ''Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost'' [[Roman Tominec|P. Roman Tominec]]: ''Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?'' Samo Pahor, [[Emidij Susič]]: ''Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev'' [[Dragomir Legiša|Drago Legiša]]: ''Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje''? Matej Poštovan: ''Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu'' [[Vinko Zwitter]]: ''Pokoncilski položaj koroških Slovencev'' [[Martin Kranner]]: ''Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem'' === 31. avgusta in 1. septembra 1968 === [[Janko Pleterski]]: ''Združena Evropa in Slovenci'' [[Ludvik Vrtačič]]: ''ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrop''e [[Feliks Bister|Feliks J. Bister]]: ''Slovenec med Vzhodom in Zahodom – Dediščina – Samospoznavanje – Možnosti'' Alojz Tul: ''Združena Evropa in narodna manjšina'' [[Vekoslav Grmič]]: ''Dialog Cerkve s svetom'' [[Vekoslav Grmič]]: ''Vzroki mednarodnega ateizma'' [[Vladimir Klemenčič]]: ''Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev'' [[Valentin Inzko]]: ''Koroška in izseljeniški problemi'' Franc Mljač: ''Prispevek k razpravi o izseljevanju – Kanalska dolin''a [[Rado Bednařik]]: ''Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji'' Bogo Samsa: ''Izseljevanje iz tržaške pokrajine'' Izidor Predan: ''Beneška Slovenija'' [[Alojz Rebula]]: ''Slovenci med domom in svetom'' === 30. - 31. avgusta 1969 === [[Fran Zwitter]]: ''Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju'' [[Janko Zerzer]]: ''Koroški plebiscit – ozadja in posledice'' Rudolf Klinec: ''Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje'' [[Drago Klemenčič]]: ''Verski položaj na Slovenskem'' [[Maks Šah]]: ''Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo'' [[Boris Pahor]]: ''Za novo slovensko elito'' Dušan Nendl, [[Franc Jeza]]: ''Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev'' === 5. - 6. septembra 1970 === [[Jože Goričar]]: ''Socialna preobrazba slovenske družbe'' [[Ciril Zlobec]]: ''Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost'' Tomaž Pavšič: ''Kulturna povezanost'' [[Emidij Susič]]: ''Mednarodna povezanost'' [[Maks Miklavčič]]: ''O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe'' Matej Poštovan: ''Etični potencial in stiska malih narodov'' [[Edvard Kocbek]]: ''Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture'' [[Vladimir Vremec]]: ''Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu'' [[Lev Detela]]: ''Odprtost in zaprtost slovenske kulture'' === 4. - 5. septembra 1971 === [[Jože Velikonja]]: ''Današnja vloga zdomske Slovenije'' [[Drago Štoka]]: ''Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu'' [[Jurij Zalokar]]: ''Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja'' [[Gorazd Kušej]]: ''Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije'' Vladimir Murko: ''Politično-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih'' [[Ludvik Vrtačič]]: ''Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji'' === 2. - 3. septembra 1972 === Boris Sancin: ''O idejnem pluralizmu'' [[Alojzij Šuštar]]: ''Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva'' [[Joško Tischler]]: ''Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem'' [[Emil Cenčič|Emil Cencič]]: ''Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji'' [[Damjan Paulin]]: ''Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem'' [[Alojz Rebula]]: ''O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot'' === 1. - 2. septembra 1973 === [[Janko Messner]]: ''Generacijska problematika na Koroškem'' [[Valentin Birtič]]: ''Družina v Beneški Sloveniji'' [[Ivan Hribernik]]: ''Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini'' [[Danilo Sedmak]]: ''Generacijska problematika na Tržaškem'' [[Anton Trstenjak]]: ''Stara in nova podoba družine'' === 7. - 8. septembra 1974 === [[Bratko Kreft]]: ''Cankar in slovenstvo'' Bogo Samsa: ''Dve mednarodni konferenci o manjšinah'' Samo Pahor: ''Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile'' [[Drago Štoka]]: ''Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah'' [[Valentin Inzko]]: ''»Skupna Koroška«'' Peter Urbanc: ''Slovenci v Kanadi'' Janez Zdešar: ''Slovenci – zdomci v Nemčiji'' [[Andrew Kobal|Andrej Kobal]]: ''Slovenec v svetu'' === 6. - 7. septembra 1975 === [[Dragomir Legiša|Drago Legiša]]: ''Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost'' [[Pavel Apovnik]], [[Damjan Paulin]], [[Rafko Dolhar]], [[Zorko Harej]]: ''Pomen samostojnega javnega nastopanja'' Rudolf Klinec: ''Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem'' [[Slavko Tuta|Venceslav Tuta]], [[Rado Bednařik]]: ''Tudi ti so polagali temelje svobodi'' === 4. - 5. septembra 1976 === Franček Križnik: ''Marksizem in svoboda'' [[Kazimir Humar]]: ''Dileme svobodnega tiska'' [[Boris Pahor]]: ''Troje velikih sporočil (Kette – Cankar – Kosovel)'' === 3. - 4. septembra 1977 === [[Saša Martelanc]]: ''Slovenska misel, vzpluj'' [[Alojzij Ambrožič|Lojze Ambrožič]]: ''Luči in sence v pokoncilski prenovi'' [[Vinko Ošlak]]: ''Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)'' === 2. - 3. septembra 1978 === [[France Bučar]]: ''Ideologija in demokracija'' Anton Ilc: ''Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva'' [[Zorko Harej]], [[Stojan Spetič]], [[Maks Šah]], [[Jože Pirjevec]]: ''Ob dramatični 30-letnici: Kominform in slovenstvo'' === 1. - 2. septembra 1979 === [[France Vodnik]]: ''Bohinj: ob 40-letnici neke vizije'' [[Oskar Simčič]]: ''Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000'' [[Sergij Pahor]]: ''Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek'' === 30. - 31. avgusta 1980 === Lorenzo Bellomi: ''Vera in kultura za svobodnega človek''a [[Marij Maver]]: ''Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes'' [[Franc Perko|France Perko]]: ''Slovenska Cerkev iz preteklosti v prihodnost'' === 4. - 6. septembra 1981 === Katica Cukjati: ''Med domovino in zdomstvom'' [[Anton Stres]]: ''Pod današnjimi miselnimi zvezdami'' [[Marino Qualizza]]: ''100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji'' Viktor Blažič: ''Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem'' === 3. - 5. septembra 1982 === [[Ivo Jevnikar]]: ''35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji'' Svetozar Stojanovič: ''Marksizem kot družbena teorija in ideologija'' [[Vinko Ošlak]]: ''Mit revolucije v delu današnje teologije'' [[Franc Rode]]: ''Duhovni tokovi v današnji Evropi'' === 2. - 4. septembra 1983 === [[Martin Jevnikar]]: ''Pregled slovenskega revialnega tiska'' [[Reginald Vospernik]], [[Alojz Rebula]], [[Vinko Ošlak]]: ''Predstavitev prve številke Celovškega zvona'' [[Ljubo Sirc]]: ''Slovenija v osemdesetih letih'' [[Janez Vodopivec]]: ''Kvas novega krščanstva'' [[Reginald Vospernik]]: ''Na razvodju dveh kultur'' === 31. avgusta - 2. septembra 1984 === [[Jože Velikonja]]: ''Kje, domovina, si?'' [[Bojan Štih]]: ''Vprašalna pola sodobnega slovenstva'' [[Niko Prijatelj]]: ''Med vero in nevero'' [[Tomaž Simčič]], [[Marko Tavčar]], Peter Močnik, [[Emidij Susič]]: ''Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)'' === 30. avgusta - 1. septembra 1985 === Gregor Batagelj: ''Štirideset let slovenskih daljav in bližin'' [[Boštjan M. Zupančič]]: ''Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?'' [[Ivan Štuhec]]: ''Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja'' Marko Dvořak: ''Duma 1985 – anatomija nekega zdomstva'' === 5. - 7. septembra 1986 === [[Franc Miklavčič]]: ''Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem'' [[Predrag Matvejević]]: ''Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom'' [[Drago Karl Ocvirk|Drago Ocvirk]]: ''Blagodejna odvečnost krščanstva'' [[Milan Apih]]: ''Po plovbi čez Rdeče morje'' === 4. - 6. septembra 1987 === Rudolph M. Sussel: ''God bless Slovenija'' Andrej Fink: ''S Prešernom pod Južnim križem'' Bruno Korošak: ''Krščanstvo in eshaton'' [[Andrej Capuder]]: ''Pot v obljubljeno deželo'' === 2. - 4. septembra 1988 === Karel Smolle: ''Manjšinstvo z evropske perspektive'' [[Dobrica Ćosić]]: ''Glas od Donave na slovenski tribuni'' Jožko Pirc: ''Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?'' [[Alojz Rebula]]: ''Kam plovemo?'' === 1. - 3. septembra 1989 === Stane Bah: ''O problemih in rešitvah v multikulturnih družbah'' Ivan Verč, [[Tomaž Simčič]]: ''Manjšina – žrtev ideoloških bojev?'' [[Branko Rozman]]: ''Vizije in meje narodne sprave'' [[France Bučar]]: ''Slovenija med Evropo in Balkanom'' === 31. avgusta - 2. septembra 1990 === [[Igor Škamperle]]: ''Narodnost v postmoderni misli'' Zdravko Inzko: ''Slovenija s perspektive širšega sveta'' [[Janez Pogačnik]]: ''Slovenska Cerkev pred novimi nalogami'' [[Spomenka Hribar]], [[Ivo Jevnikar]], Karel Smolle, [[Janez Zorec]]: ''Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja'' ''Ob Dragi: zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo [[Svetovni slovenski kongres|Svetovnega slovenskega kongresa]]; srečanje slovenskih revij'' === 30. avgusta - 1. septembra 1991 === [[Justin Stanovnik]]: ''Lectio difficilior'' Vlado Gotovac: ''Hrvatska med Mediteranom in Srednjo Evropo'' [[Peter Tancig]]: ''Perspektive slovenske znanosti'' [[Marko Ivan Rupnik|Marko Rupnik]]: ''Vizija iz kaosa'' [[Janko Prunk]], [[Borut Pahor]], [[Ivan Bizjak]], [[Tone Peršak]], [[Janez Podobnik]], France Golia, [[Vojko Volk|Vojko Vovk]]: ''Slovenija – realnost in vizija'' === 4. - 6. septembra 1992 === [[Gorazd Kocijančič]]: ''Apofatizem in politika'' [[Lojze Peterle]]: ''Kristjanovo politično tveganje'' [[Janko Prunk]]: ''Od narodne identitete do državne osveščenosti'' [[Edvard Kovač]]: ''Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo'' [[Franc Rode]]: ''Da bi nam srca vnel za čast dežele'' === 3. - 5. septembra 1993 === [[Evgen Bavčar]]: ''Pariški pogled na Slovenijo'' [[Miran Košuta]], Mario Ravalico, Milan Gregorič, Amalia Petronio: ''Biti manjšinec danes'' [[Vinko Potočnik]]: ''Zakaj ostajam kristjan'' Igor Senčar: ''Družba in mit'' === 2. - 4. septembra 1994 === [[Stane Gabrovec]]: ''Krščanstvo in oblikovanje slovenstva'' Marija Jurič - Pahor, Hektor Jogan: ''Pri-sila spomina v identiteti koroških in tržaških Slovencev'' Lojze Čemažar: ''V novo sproščenost slovenskega kristjana (Razmislek pred Gospodom)'' [[Janez Janša]]: ''Slovenci in prihodnost'' === 1. - 3. septembra 1995 === [[Brane Senegačnik]]: ''Postmoderna med smislom in nesmislom'' [[Danilo Slivnik]]: ''Slovenija po petletni demokraciji'' [[Jože Marketz]]: ''Sožitje med etnijami na verskem področju'' Hubert Požarnik: ''Kako je z duhovno ekologijo?'' === 30. avgusta  - 1. septembra 1996 === Jakov Jukić: ''Krščanstvo in Cerkev v postmoderni kulturi'' [[Pavel Fonda]]: ''Multikulturnost – dileme neke manjšine'' Mišo Jezernik: ''Multikulturnost ali interkulturnost'' [[Peter Jambrek]]: ''Slovenski nacionalni program'' [[Pavle Merkù]]: ''Slovenščina, matica naše narodne identitete'' === 5. - 7. septembra 1997 === [[Giorgio Banchig]]: ''50 let po podpisu mirovnega sporazuma'' [[Andrej Bajuk]]: ''Slovenija v evropskih integracijskih tokovih'' Klaus Einspieler: ''Izvoljeno ljudstvo in narodi v svetem pismu'' [[Andrej Capuder]]: ''Enoumje 2000'' === 4. - 6. septembra 1998 === Damjan Hlede: ''Izziv složnosti – vizija zamejstva na prehodu v tretje tisočletje'' [[Zorko Simčič]]: ''Biti (ali ne biti …) to, kar si? Vprašanje asimilacije nekoč in danes'' Rudi Koncilija: ''Hrepenenje po svobodi – gonilna sila kulture'' [[Jože Pučnik]]: ''Sprava kot izhodišče za civilno rast Slovencev iz naroda v državo'' === 3. - 5. septembra 1999 === [[Milan Bufon]], Peter Černic, Marko Štavar, [[Breda Susič]]: ''Kakšna prihodnost za slovensko manjšino?'' [[Bojan Pavletič]]: ''Južni Sokol kot priča slovenske prisotnosti v razvijajočem se Trstu'' [[Matija Ogrin]]: ''Slomšek in vprašanja sodobne slovenske kulture'' [[Vasko Simoniti]]: ''Med zgodovino in sedanjostjo'' === 1. - 3. septembra 2000 === Marta Ivašič, Vojko Kocjančič, [[Marijan Kravos]]: ''Kakšno šolo želi in potrebuje slovenska manjšina?'' [[Aleksander Zorn]]: ''Težave s slovensko identiteto'' Tone Jamnik: ''Sprava – proces osvobajanja in znamenje poguma'' [[Stane Granda]]: ''Združena Slovenija in slovenska država'' === 31. avgusta - 2. septembra 2001 === [[Evelina Umek]], Damjan Hlede, Boris Siega: ''Zamejstvo brez meja'' [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]: ''Slovenska knjiga na poti v tretje tisočletje'' Zvone Štrubelj: ''Antropološka in teološka izhodišča krščanske vere in duhovnosti v tretjem tisočletju'' [[Magdalena Šverc|Alenka Šverc]], Nadja Maganja, Janko Merkač: ''Tisočletje laikov'' [[Ivo Urbančič]]: ''Jezik in kultura Slovencev v času odpiranja v Evropo'' === 30. avgusta - 1. septembra 2002 === [[Jože Pirjevec]], [[Aldo Rupel]], [[Bojan Brezigar]], [[Damjan Paulin]]: ''Manjšinske politične dileme'' [[Lucija Čok]], [[Darko Darovec]], Andrej Malnič: ''Zakaj tretja slovenska univerza'' David Taljat: ''Z vero do veselja'' [[Martin Brecelj]]: ''Med Evropsko zvezo in svetovno državo'' === 5. - 7. septembra 2003 === [[Črtomir Špacapan|Črtomir Spacapan]]: ''Slovenci na obeh straneh meje ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo'' [[Frane Adam]]: ''Majhne države in njihova identiteta v dobi globalizacije'' Mirko Pelicon: ''Mladi in krščanstvo v postmoderni dobi'' [[Alojzij Ambrožič]]: ''Nekaj misli o socialnem poslanstvu kristjana'' === 3. - 5. septembra 2004 === Tim Oliver Wüster: ''Sokratovo in Kristusovo vabilo'' [[Jože Dežman]]: ''Slovenske sprave in resnice'' Mitja Bregant: ''Kakšna prihodnost ob nastajajoči večverski, večnacionalni in civilizacijsko pluralistični družbi?'' [[Barbara Brezigar]]: ''Slovenija v Evropi'' === 2. - 4. septembra 2005 === Milan Gregorič: ''Na dveh straneh meje'' [[Dean Komel]]: ''Politika, država in državljani. Kje je Slovenija?'' [[Janez Gril]]: ''RKC d.d. ali po čem je danes odrešenje?'' [[Bogdan Žorž]], Janez Malačič, Tomaž Merše, [[Marjeta Cotman]], Nasto Sancin: ''Ali nismo preveč ravnodušni pred demografsko krizo?'' === 1. - 3. septembra 2006 === [[Miran Košuta]]: ''60 let kulture v manjšinskem prostoru'' Silva Matos, Heliodor Cvetko, Janek Musek, Jože Ramovš: ''Slovenci v vrtincu naglih družbenih sprememb'' Katarina Kompan Erzar, [[Tomaž Erzar]]: ''Slovenski vernik med tradicionalno in osebno vero'' [[Marko Stabej]]: ''Zvezde, vrtnice in trnje (Kam in kako s slovenščino?)'' === 31. avgusta - 2. septembra 2007 === [[Darka Zvonar Predan|Darka Zvonar]], [[Anton Rupnik]], Peter Brumen: ''Manjšina v očeh opazovalcev'' [[Renato Podbersič]], Tamara Pečar Griesser, France Kralj, Egon Pelikan: ''Priključitev Primorske k matični domovini'' [[Robert Petkovšek]]: ''Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?'' [[Tine Hribar]]: ''Stanje duha na Slovenskem (Ob 300. številki Nove revije)'' === 5. - 7. septembra 2008 === [[Jurij Paljk]], Franci Petrič, Hanzi Tomažič: ''Slovenski katoliški tisk (Kako z besedo do ljudi?)'' [[Alenka Puhar]]: ''Nočne barve in povešene oči'' Zvone Štrubelj: ''Nova duhovna podoba Primoža Trubarja'' [[Igor Grdina]]: ''Trubar za vse čase'' === 4. - 6. septembra 2009 === [[David Bandelj]]: ''… Mi se imamo radi'' [[Boštjan Žekš]]: ''Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja v obdobju globalizacije'' [[Edvard Kovač]]: ''Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?'' [[Matej Makarovič]]: ''Slovenija, Evropa in globalizacija'' === 3. - 5. septembra 2010 === Hektor Jogan, [[Damjan Paulin]], Julija Berdon, Neža Kravos, [[Ivan Peterlin|Joži Peterlin]]: ''Odnosi med generacijami'' Zdravko Inzko, Karel Hren, [[Jože Marketz]], [[Janko Zerzer]]: ''Koroški Slovenci 90 let po plebiscitu'' Mateja Rozman Pevec: ''Etika in sodobni človek – kaj vodi v srečno življenje?'' [[Drago Jančar]]: ''Pisatelj med umetnostjo in angažmajem'' === 2. - 4. septembra 2011 === [[Bogdan Žorž]], Kristina Martelanc: ''Kriza odnosov v družini'' [[Rafko Dolhar]]: ''Ali lahko tudi zamejski Slovenci praznujemo 150-letnico Italije?'' [[Anton Stres]]: ''Nova evangelizacija po slovensko'' [[France Arhar]]: ''Od tolarja do evra'' === 31. avgusta - 2. septembra 2012 === [[Roberto Battelli]], [[Rudi Vouk]], Damijan Terpin: ''Manjšina in zajamčeno politično zastopstvo'' [[Lučka Kajfež Bogataj]]: ''Planetarne meje – ovira za rast, izziv za razvoj'' [[Branko Klun]]: ''Nemir spraševanja, temeljna duhovnost in religija'' [[Žiga Turk]]: ''Preteklost navidezne resničnosti. Konstrukcije slovenskih resničnosti'' === 30. avgusta - 1. septembra 2013 === Vlasta Polojaz, Sara Brezigar, [[Marijan Kravos]]: ''NovI izzivi za manjšinsko šolo'' [[Evald Flisar]]: ''Kdor previsoko leta, nizko pade!'' [[Branko Cestnik]]: ''Cerkev na razpotju – 50 let potem'' [[Aleš Maver]]: ''Slovenija pred ponavljanjem razreda'' === 29. - 31. avgusta 2014 === [[Alenka Stanič]], [[Valentin Inzko|Valentik Inzko]], [[David Bandelj]]: ''V svet(u) z možgani'' [[Fabjan Hafner]]: ''Sem dolgo upal in se bal'' [[Marta Verginella]], Urban Vehovar: ''Politična raba spomina'' [[Tadej Bajd]]: ''Znanost, inženirstvo, materni jezik'' === 28. - 30. avgusta 2015 === [[Andrej Capuder]], Katica Cukjati, [[Tine Hribar]], [[Sergij Pahor]]: ''Zakaj Draga?'' Skupina mladih: ''Petdeset delcev še ni celota'' [[Alenka Rebula Tuta|Alenka Rebula]]: ''Moč dvojine'' [[Edvard Kovač]]: ''Že danes je jutri ali slovenska prihodnost'' === 2. - 4. septembra 2016 === Veronika Martelanc, [[Aleksej Kalc]], Robin Schweiger: ''Človek migrant'' Martina Piko Rustja, [[Živa Gruden]], Suzana Pertot, Martin Maver: ''Družina, družba, jezik in identiteta'' [[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]]: ''Pravoslavni vzhod danes'' [[Janko Prunk]]: ''Evropa, kam?'' === 1. - 3. septembra 2017 === [[Maja Smotlak]]: ''Pojmovanje narodne identitete med Slovenci na zahodni narodnosti meji od 19. stoletja do sodobnosti skozi prizmo romana'' [[Valerija Perger]]: ''Kako dolgo bo Porabje še slovensko'' Igor Bahovec: ''O vernosti na Slovenskem: od sociološko-antropološke analize do krščanstva, ki prinaša upanje, pogum in ustvarjalnost'' [[Klemen Jaklič]]: ''O dilemi našega časa: pravice človeka ali državljana'' === 31. avgusta - 2. septembra 2018 === [[Erika Jazbar]]: ''Pluralizem po slovensko'' [[Aleš Šteger]]: ''Izhodišča'' Imre Jerebič, [[Lojze Peterle]]: ''Kako reševati socialne probleme v Sloveniji'' [[Bernard Nežmah]]: ''Nova slovenska politika'' === 30. avgusta - 1. septembra 2019 === Andreja Duhovnik Antoni: ''Govorim - govorimo slovensko, zavedanje izbire in razumevanje odločitev'' [[Evgen Bavčar]]: ''Slovenstvo in Evropa'' Božo Rustja: ''Upanje človeka in kristjana sredi nasprotij današnjega časa'' [[Ernest Petrič]]: ''Problemi in odprta vprašanja Slovenije po neodvisnosti'' === 28. - 30. avgusta 2020 === [[Kozma Ahačič]], Laura Sgubin, Fedra Pahlich, Maja Melnic Mlekuž, [[Jadranka Cergol]]: ''Slovenski jezik v Italiji in standardna slovenščina: blizu ali daleč?'' Egon Pelikan, [[Renato Podbersič|Renato Podbersič ml.]]: ''Predvojni primorski upor fašizmu'' [[Jože Marketz]]: ''Kdo pa smo, ko so cerkve zaprte?'' [[Janez Potočnik]]: ''Pomen odgovornega ravnanja z naravnimi viri v globalno povezanem svetu'' === 3. - 5. septembra 2021<ref>{{Navedi splet|title=56. Študijski dnevi Draga 2021 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2021-09-03-56-studijski-dnevi-draga-2021/|website=Portal GOV.SI|date=2021-09-03|accessdate=2025-09-16|language=sl}}</ref> === [[Angelika Mlinar]], Erika Koles Kiss, [[Igor Gabrovec]], [[Tatjana Rojc]], Felice Žiža, [[Olga Voglauer|Olga Volgauer]]: ''Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo'' [[Marko Uršič]]: ''Človek in narava: od sožitja h gospostvu in nazaj'' Igor Bahovec, Matej Cepin, Marjana Debevec, [[Roman Globokar]]: ''Med obrambo svojega in iskanjem skupnega'' [[Anton Stres]]: ''Minilo je 30 let ...'' === 2. - 4. septembra 2022 === Gorazd Pučnik, Martina Valentinčič, [[Nadja Kamer|Nadja Kramer]], [[Igor Vovk]], [[Helena Jaklitsch]]: ''»Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati.« (D. Karnazes)'' [[Jože Možina]]: ''Slovenski razkol včeraj in danes'' [[Janez Juhant]]: ''Slovenski kristjan pred moralnimi izzivi kriznih razmer'' [[Anže Logar]], [[Branko Soban]]: ''Leto 2022, EU na globalni geopolitični šahovnici: strategije in perspektive'' === 1. - 3. septembra 2023 === Enrico Trevisi: ''Kakšno bratstvo je mogoče?'' [[Aleš Štrancar]], Edi Kraus, [[Mark Pleško]]: ''Inovacije in trajnostni razvoj'' [[Ivo Jevnikar]], Karl Hren: ''Politične dileme Slovencev v Italiji in Avstriji'' [[Žiga Turk]], [[Igor Lukšič|Igor Luksič]]: ''Desnica in levica'' === 30. avgusta - 1. septembra 2024 === ''([[Slovenska prosveta]] je Študijske dneve Draga 2024 uvrstila v niz prireditev ≫V Rebulovem vetru≪ in jih posvetila tržaškemu pisatelju in mislecu [[Alojz Rebula|Alojzu Rebuli]], velikemu prijatelju Drage, ob stoti obletnici njegovega rojstva)'' Marko Marinčič, Tina Paljk, [[Ernest Ženko]]: ''Vergilij versus ChatGPT?'' [[Peter Jambrek]]: ''Evropska unija in kriza demokracije'' [[Branko Cestnik]]: ''Umetnost in vera'' Devan Jagodic, Mariana Poznič, [[Ignacija Fridl Jarc]]: ''Tri Slovenije – ena domovina? – Narodne povezave med matico, zamejstvom in zdomstvom'' === 12. - 14. septembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Študijski dnevi Draga: Vsaka vojna je poraz človeštva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/studijski-dnevi-draga-opcine-martin-brecelj-zorko-simcic-joze-plut-janez-dolinar-lenart-skof|website=Študijski dnevi Draga: Vsaka vojna je poraz človeštva {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-09-16|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> === ''(leta 2025 so bili jubilejni 60. študijski dnevi Draga,''<ref>{{Navedi splet|title=Jubilejni zbornik ob 60. Študijskih dnevih Draga » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/jubilejni-zbornik-ob-60-studijskih-dnevih-draga/|website=Noviglas|date=2025-09-08|accessdate=2025-09-16|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ''v nedeljo se jih je udeležila tudi [[Predsednik Republike Slovenije|predsednica Republike Slovenije]] [[Nataša Pirc Musar]])''<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike se bo udeležila 60. študijskih dnevov Draga|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/dogodki/studijski-dnevi-draga|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2025-09-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lastnih grehov ne prenašati na prihodnje rodove|url=https://www.primorski.eu/trzaska/lastnih-grehov-ne-prenasati-na-prihodnje-rodove-XF1979044|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-09-16|language=sl|first=Ivan|last=Žerjal {{!}}}}</ref> Jadranka Ivankovič, Miha Kramli: ''Dra/oga mladih'' Daša Ličen, Peter Hribar, Peter Spazzapan: ''Izzivi sobivanja'' [[Bernarda Fink]], [[Ivan Štuhec]], Karin Planinšek: ''Večer Zahoda'' Janez Dolinar, [[Lenart Škof]]: ''Etične dileme ob koncu življenja'' [[Valentin Areh]], [[Božo Cerar]], [[Jože Plut]]: ''Svet, razpet med vojno in mirom''<ref>{{Navedi splet|title=Razmišljanje o vojni in miru|url=https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3321881/|website=Slovenci - Vesti|date=2025-09-16|accessdate=2025-09-16|language=de}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] mn990b3fvmguwbcxzcll3ei3iql7drb Narodna palača kulture 0 570375 6708361 6675868 2026-07-08T06:33:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708361 wikitext text/x-wiki {{Infobox venue | name = Narodna palača kulture | native_name = Национален дворец на културата<br />''Nacionalen dvorec na kulturata'' | native_name_lang = bg | image = National Palace of Culture (23997858848).jpg | image_size = 250px | pushpin_map = Bolgarija | pushpin_map_caption = Lega v Bolgariji | location = [[Sofija]], [[Bolgarija]] | coordinates = {{Coord|42|41|5|N|23|19|8|E|type:landmark|display=inline,title}} | elevation = ok. 51 m | type = | genre = | broke_ground = 1979 | built = 1978–1981 | opened = {{Start date|1981|03|31|df=y}} | renovated = | expanded = | closed = | demolished = | owner = | operator = | surface = | scoreboard = | screens = | currentuse = | production = | cost = | architect = Alexander Georgiev Barov<br />Atanas Agura<br />Ivan Kanazirev | builder = | project_manager = | structural engineer = | services engineer = | general_contractor = | main_contractors = | seating_type = | capacity = 3380 {{small|(Dvorana 1)}}<br />1200 {{small|(Dvorana 3)}}<br />504 {{small|(Azarjanovo gledališče)}}<br />370 {{small|(Lumiere Cinema)}} | suites = | record_attendance = | dimensions = | field_shape = | acreage = | tenants = Sofijski mednarodni filmski festival | embedded = | website = {{URL|www.ndk.bg}} | publictransit = }} '''Narodna palača kulture''' ({{lang-bg|Национален дворец на културата|Nacionalen dvorec na kulturata}}; skrajšano kot ''НДК, NDK''), stoji v [[Sofija|Sofiji]], glavnem mestu [[Bolgarija|Bolgarije]] in je eno največjih večnamenskih konferenčnih in kulturnih središč na svetu. Odprt je bil leta 1981 ob praznovanju 1300. obletnice Bolgarije. Center je nastal na predlog Ljudmile Živkove, hčerke komunističnega voditelja nekdanje Ljudske republike Bolgarije [[Todor Živkov|Todorja Živkova]]. Projekt je zasnovala skupina bolgarskih in tujih arhitektov, ki jih je vodil Alexander Georgiev Barov (1931–1999) skupaj z Ivanom Kanazirevom. Krajinsko ureditev trga Bolgarija pred Narodno palačo kulture je zasnovala druga ekipa arhitektov in krajinskih inženirjev, ki jo je vodil Atanas Agura. Notranjost stavbe je enoten slog z uporabo osmerokotnega motiva in močnih temnih barv. Velike svetle freske, ki prikazujejo zgodovinske osebnosti in dogodke, pokrivajo glavno steno številnih manjših dvoran. V 1990-ih, takoj po spremembi političnega modela v državi, je NDK izgubil pomemben del svojega premoženja, vključno z infrastrukturo, poslovnimi površinami in parkirišči. Od leta 2011 se je NDK preoblikoval v gospodarsko družbo, a ostaja v državni lasti. Je samooskrbna in ne prejema nobenih subvencij. Prvo javno finančno poročilo Palače je bilo objavljeno leta 2012. Precejšen del prihodkov letno investira v nove projekte in lastne kulturne dogodke. Festivalski in kongresni center (FKC) je podružnica NDK v [[Varna, Bolgarija|Varni]]. Ustanovljen je bil leta 1986 in postopoma postaja središče nekaterih najprestižnejših dogodkov na področju umetnosti in kulture. FKC je gostitelj umetniških dogodkov in festivalov, znanstvenih srečanj, seminarjev itd. FKC je obraz Bolgarije, ko gre za prestižne mednarodne kongresne organizacije, kot so ICCA, EFCT, AIPC in je vključen v edino vseevropsko mrežo kinematografov, Europe Cinema, v Evropski uniji (EU). Mednarodna organizacija kongresnih centrov je julija 2005 razglasila Narodno palačo kulture za najboljši kongresni center leta na svetu.<ref>[https://web.archive.org/web/20051027154759/http://aipc.org/en/wnewart/july_2005.doc Congress Centre-Sofia, National Palace of Culture is 2005 AIPC Apex Award Winner] Archived media release of International Association of Congress Centres (AIPC), 26 July 2005</ref> Konferenčni center je opremljen za organizacijo različnih dogodkov, vključno s koncerti, večjezičnimi konferencami, razstavami in predstavami. Ima 123.000 kvadratnih metrov površine v osmih nadstropjih in treh podzemnih nivojih. Narodna palača kulture ima 13 dvoran in 15.000 kvadratnih metrov razstavnih površin, trgovski center in parkirišče. Glavna dvorana lahko sprejme več kot 3000 ljudi. V NDK poteka Sofijski mednarodni filmski festival. == Upravljanje == Palačo od maja 2011 upravlja upravni odbor. Od oktobra 2016 upravni odbor sestavljajo: Valentin Krastev (predsednik), Miroslav Boršoš (izvršni direktor) in Ljudmil Veselinov (član upravnega odbora).<ref>[http://www.ndk.bg/About+Us/Council+of+Directors-150EN.html Council of Directors] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210225005303/http://www.ndk.bg/About+Us/Council+of+Directors-150EN.html |date=2021-02-25 }} at official website.</ref> == Prostor in oprema == [[File:NDK-Zala1 2.jpg|thumb|Dvorana 1 s 3380 sedeži]] Skupna funkcionalna površina stavbe je 123.000 kvadratnih metrov v osmih nadstropjih, štirih panoramskih terasah in treh podzemnih nivojih. Na voljo je 12 večnamenskih dvoran, ki sprejmejo od 50 do 4000 sedežev. Vsaka dvorana ima tematsko podobo. Tu je tudi 54 pisarn in seminarskih sob, 17.000 kvadratnih metrov preddverja, primernih za razstavne prostore, ter pet restavracij in catering podjetij. Osebje prizorišča vključuje strokovne konferenčne ekipe, ki pomagajo pri pripravi in ​​izvedbi dogodkov. Objekti vključujejo: ozvočenje, razsvetljavo, simultano prevajanje, video in snemalno opremo, odrske kulise in razstavne module. == Dejavnosti == NDK letno gosti več kot 300 dogodkov, kot so mednarodne konvencije, politični forumi, poslovne konference, znanstveni simpoziji, glasbeni in filmski festivali, koncerti, plesne predstave, gledališča, razstave in sejmi. Drugi redni dogodki so medijske predstavitve v namenskem 60-sedežnem ''Press klubu'', izobraževalni seminarji in predavanja. Med gostujočimi orkestri in nastopajočimi skupinami so bili: [[Bolšoj teater]], [[La Scala|Teatro alla Scala]], Leningrajsko akademsko operno in baletno gledališče S. M. Kirov, [[Londonski simfonični orkester]], Simfonični orkester iz Sankt Peterburga, [[Dunajski filharmoniki|Dunajski filharmonični orkester]], [[Dunajska državna opera]], Kraljevi švedski balet, Britanski Kraljevi balet in Španski nacionalni balet. Gostujoči dirigenti so bili: [[Herbert von Karajan]], [[Claudio Abbado]], [[Riccardo Muti]], David Giménez Carreras, Emil Tabakov, Rossen Milanov, Naiden Todorov in Metodi Matakiev. Med pomembnimi gostujočimi izvajalci so bili: [[Andrea Bocelli]], [[José Carreras]], Nikolaj Gjaurov, Gena Dimitrova, [[Montserrat Caballé]], Mezzoforte, [[Al Bano]] in Romina Power, Omara Portuondo, Ibrahim Ferrer in [[Buena Vista Social Club]], [[Sting]], [[Paco de Lucía]], Chris de Burgh, [[Joe Cocker]], [[Mark Knopfler]], [[James Brown]], [[Goran Bregović]], Anna Tomova-Sintova, Gija Kančeli, Jurij Bašmet, The Mystery of Bulgarian Voices, [[Hugh Laurie]], [[Gary Moore]], [[Steve Vai]], [[Anastacia]], [[Uriah Heep]] in drugi. Plesni in show nastopi so bili: ''Lord of the Dance'' Michaela Flatleyja, ''Fire of Anatolia'', ''Night of the Sultans'', ''Shaman'', David Copperfield, ''Cirque Éloize'' in druge. Umetniške razstave so bile: [[Joan Miró]] – ''Umetniška dela'', Oscar Tusquets Blanca – ''Oblikovanje'', [[Vladimir Dimitrov]] – ''Mojster'', Stojan Iliev in Narodna umetniška galerija. Je bila tudi prizorišče otvoritvene slovesnosti zimske univerzijade 1983. == Umetniška dela == NDK je naravno domovanje več kot 80 monumentalnih umetniških del - slik, kipov, mozaikov, fresk, lesorezbarskih in kovinskih del, ki so jih posebej za notranjost palače ustvarili vodilni bolgarski umetniki iz druge polovice 20. stoletja. V glavni stavbi NDK so umetniška dela nekaterih najbolj uveljavljenih bolgarskih umetnikov – Dečko Uzunov, Marin Vurbanov, Svetlin Roussev, Pavel Kojčev, Teofan Sokerov, Anton Dončev, Dimitur Kirov, Ivan Kirkov, Hristo Stefanov, Galin Malakčijev in drugi. Logotip palače predstavlja feniksa, ki ga oblikujejo ukrivljeni trakovi in ​​žarki, postavljeni v krog. Emblem je delo grafičnega oblikovalca Stefana Kančeva. Bronasta umetnina nad glavnim vhodom je delo Georgija Čapkanova in predstavlja stilizirano sonce, ki spominja na strop v starih bolgarskih hišah. Simbol ima premer približno 7 metrov. Iz njegove konkavne poloble sevajo klasja. V avli palače stoji pozlačena skulptura ''Preporod'', znana tudi kot ''Mati Bolgarija'' kiparja Dimitra Bojkova, ki simbolizira gostoljubno in oživljeno Sofijo. Del notranjosti NDK je še eno reprezentativno znamenje – v sončne žarke vtkana ptica, ki simbolizira polet k znanju in svetlobi. == Nagrade == *2010 Drugo mesto na mednarodnem tekmovanju za nagrado Apex Mednarodnega združenja konvencij (AIPC) *2009 Srebrna nagrada revije ''New European Economy'' za najboljši kongresni center *Evropska nagrada za kakovost 2008 Evropske poslovne skupščine (EBA), nagrada za nečimrnost *2005 Nagrada Apex Apex za najboljši kongresni center na svetu s strani AIPC *2003 Drugo mesto na mednarodnem tekmovanju za nagrado Apex za najboljši kongresni center na svetu AIPC == Mednarodne konference == Center je organiziral mednarodne konference, kot sta: *Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) *Svetovno srečanje regionalne komisije WHO za Evropo in UNESCO *Konferenca ministrov za kulturo jugovzhodne Evrope leta 2012 *Leta 2009 je gostil peti mednarodni kongres o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije v jugovzhodni Evropi in srečanje predsedujočih ekonomsko-socialnih svetov držav članic Evropske unije. *Leta 2007 je v centru potekal letni gospodarski forum držav Srednjeevropske pobude. *Leta 2006 je potekalo dvanajsto srečanje zunanjih ministrov držav Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). *Leta 1988 je potekala 80. konferenca Medparlamentarne unije. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.ndk.bg/ Official website] * [http://www.en.bghotelier.com/ndk-hotels Hotels close to The National Palace of Culture] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Sofiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1981]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1981]] 5qgxxwj15jmhgnmbkfycj65f1exh9on Mošeja Badšahi 0 572163 6708305 6605671 2026-07-08T04:29:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708305 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Mošeja Badšahi | native_name = {{lang|pa|{{nq|بادشاہی مسیت}}}}<br>{{lang|ur|{{nq|بادشاہی مسجد}}}} | image = Badshahi Mosque front picture.jpg | image_upright = 1.35 | caption = | map_type = Pakistan | coordinates = {{coord|31|35|17|N|74|18|34|E|region:PK_type:landmark|display=inline,title}} | map_size = 300 | map_caption = | location = [[Lahore]], [[Pandžab]], [[Pakistan]] | religious_affiliation = [[Islam]] | sect = [[Sunitizem]] | governing_body = | province = Pandžab | district = okrožje Lahore | consecration_year = 1670 | status = | leadership = | website = | architect = | architecture_type = kongregacijska mošeja | architecture_style = [[Islamska arhitektura|Indo-Islamic]], [[Mogulska arhitektura]] | founded_by = [[Aurangzeb]] | facade_direction = | year_completed = 1673 | construction_cost = | capacity = 100.000 | length = | width = | width_nave = | height_max = | dome_quantity = 3 | dome_height_outer = | dome_height_inner = | dome_dia_outer = | dome_dia_inner = | minaret_quantity = 8 (4 veliki, 4 manjši) | minaret_height = 69 m | spire_quantity = | spire_height = | materials = Redči [[peščenjak]], [[marmor]] }} '''Mošeja Badšahi''' ({{langx|pa|{{nq|بادشاہی مسیت}}|Bādśā’ī Masīt}}; {{langx|ur|{{nq|بادشاہی مسجد}}|Bādśāhī Masjid}}) je cesarska [[mošeja]] iz [[Mogulsko cesarstvo|mogulskega obdobja]], ki stoji v [[Lahore]]ju v [[Pandžab]]u, [[Pakistan]].<ref name=scroll>{{cite web |url=https://scroll.in/article/814923/lahores-iconic-mosque-stood-witness-to-two-historic-moments-where-tolerance-gave-way-to-brutality |title=Lahore's iconic mosque stood witness to two historic moments where tolerance gave way to brutality |website=Scroll.in website |author=Haroon Khalid |date=26 August 2016 |access-date=1 January 2021}}</ref> Zgrajena je bila med letoma 1671 in 1673 med vladavino [[Aurangzeb]]a, nasproti [[trdnjava Lahore|trdnjave Lahore]] na severnem obrobju zgodovinskega obzidanega mesta. Na splošno velja za eno najbolj ikoničnih znamenitosti Pandžaba.<ref>{{Cite news |url=https://tribune.com.pk/story/772574/holiday-tourism-hundreds-throng-lahore-fort-badshahi-masjid/ |title=Holiday tourism: Hundreds throng Lahore Fort, Badshahi Masjid |newspaper=The Express Tribune (newspaper) |date=9 October 2014 |language=en-US|access-date=1 January 2021}}</ref> Mošejo Badšahi je med letoma 1671 in 1673 zgradil mogulski cesar Aurangzeb. Mošeja je pomemben primer [[mogulska arhitektura|mogulske arhitekture]] z zunanjostjo, ki je okrašena z izrezljanim rdečim [[peščenjak]]om z marmornim vložkom. Ostaja največja mošeja mogulske dobe in je tretja največja mošeja v Pakistanu.<ref name="Routledge">{{cite book |title=Medieval Islamic Civilization: An Encyclopedia |url=https://books.google.com/books?id=MypbfKdMePIC&pg=PA91 |date=31 October 2005 |publisher=Routledge |page=91 |last1=Meri |first1=Joseph |isbn=9780415966917}}</ref> Leta 1799, med vladavino Randžita Singha iz imperija Sikhov, je bilo dvorišče mošeje uporabljeno kot hlev, njene ''hujre'' (celice) pa kot prostori za vojake. Ko je [[Britanski imperij]] leta 1846 prevzel nadzor nad Lahorejem, so jo do leta 1852 uporabljali kot garnizijo. Kasneje je bila ustanovljena uprava za mošejo Badšahi, da bi nadzorovala njeno obnovo kot bogoslužni kraj. Zdaj je ena najbolj ikoničnih znamenitosti Pakistana. == Zgodovina == Šesti mogulski cesar Aurangzeb je izbral Lahore za mesto za svojo novo mošejo. Aurangzeb, za razliko od prejšnjih cesarjev, ni bil glavni pokrovitelj umetnosti in arhitekture, temveč se je večino svojega vladanja osredotočal na različna vojaška osvajanja, ki so širila Mogulsko cesarstvo.<ref name=architecturecourses>{{cite web |title=Badshahi Mosque, Lahore (architectural details of the structure given) |url=http://www.architecturecourses.org/badshahi-mosque-lahore |website=Architecture Courses website |access-date=1 January 2021 |archive-date=2016-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160828214719/http://www.architecturecourses.org/badshahi-mosque-lahore |url-status=dead }}</ref> Mošeja je bila zgrajena v spomin na Aurangzebove vojaške pohode v južni Indiji, zlasti proti maratskemu cesarju Šivajiju. Kot simbol pomena mošeje je bila zgrajena neposredno nasproti trdnjave Lahore in njenih vrat Alamgiri, ki jih je zgradil Aurangzeb med gradnjo mošeje.<ref name=LHR>{{Cite web |title=Badshahi Mosque |url=https://visitlahore.com/lahore/attractions/badshahi-mosque/ |access-date=1 January 2021 |website=Visit Lahore website |language=en-US}}</ref> Mošeja je bila predana leta 1671, gradnjo pa je nadzoroval cesarjev brat in guverner Lahoreja, Muzaffar Hussein - znan tudi pod imenom Fidai Kan Koka.<ref>Meri, p.91</ref> Po le dveh letih gradnje so leta 1673 odprli mošejo. === Sikhovsko obdobje === {{multiple image |align=left | total_width = 400 | image1 = Badshahi Mosque taken by Unknown Photographer in 1870.jpg | image2 = Minaret of Badshahi Mosque along with Rangit Singh Samadhi.jpg | footer = Med vladavino Sikhov je mošeja Badšahi propadla; ''samadhi'' Randžita Singha (bela stavba na desni) je bila zgrajena poleg mošeje }} 7. julija 1799 je sikhsovka vojska Randžita Singha prevzela nadzor nad Lahorejem.<ref>{{cite web |url=http://www.thesikhencyclopedia.com/pakistan/lahore.html |title=Welcome to the Sikh Encyclopedia |publisher=Thesikhencyclopedia.com |date=14 April 2012 |access-date=2 January 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230234212/http://www.thesikhencyclopedia.com/pakistan/lahore.html |archive-date=30 December 2013 |url-status=dead}}</ref> Po zavzetju mesta je maharadža Randžit Singh njeno veliko dvorišče uporabil kot hlev za svoje vojaške konje, njenih 80 ''hudžr'' (majhnih študentskih sob, ki obkrožajo dvorišče) pa kot prostore za svoje vojake in kot skladišča za vojaško trgovino.<ref>{{Cite book |last=Chida-Razvi |first=Mehreen |url=https://books.google.com/books?id=q3QeEAAAQBAJ&pg=PT92 |title=The Friday Mosque in the City: Liminality, Ritual, and Politics |date=2020-09-20 |publisher=Intellect Books |isbn=978-1-78938-304-1 |pages=91–94 |language=en |quote=In addition to the masjid's use as a site for military storage, stables for the cavalry horses, and barracks for soldiers, parts of it were also used as storage for powder magazines}}</ref> Leta 1818 je zgradil marmorno stavbo v Hazuri Baghu, obrnjeno proti mošeji, znano kot Hazuri Bagh Baradari, ki jo je uporabljal kot svoj uradni kraljevi dvor.<ref name="Khullar1980">{{cite book |last=Khullar |first=K. K. |title=Maharaja Ranjit Singh |url=https://books.google.com/books?id=zoMeAAAAMAAJ |year=1980 |publisher=Hem Publishers |page=7}}</ref> Marmorne plošče za baradarije so sikhi morda uplenili z drugih spomenikov v Lahoreju.<ref>{{cite book |last1=Marshall |first1=Sir John Hubert |title=Archaeological Survey of India |date=1906 |publisher=Office of the Superintendent of Government Printing}}</ref> Leta 1839, po njegovi smrti, je njegov sin in naslednik Kharak Singh začel graditi ''samadhi'' v njegov spomin na mestu ob mošeji. Med prvo anglo-sikhsko vojno leta 1841 je sin Randžita Singha, Šer Singh, uporabil velike minarete mošeje za postavitev ''zamburah'' ali lahkih pušk, s katerimi so obstreljevali privržence Čanda Kaurja, ki so se zatekli v oblegano trdnjavo Lahore. V enem od teh bombardiranj je bila utrdba Divan-e-Aam (Dvorana javnega občinstva) uničena, a je bila nato v britanski dobi obnovljena. V tem času je Henri de La Rouche, francoski konjeniški častnik, zaposlen v vojski Šer Singha, prav tako uporabil predor, ki je povezoval mošejo Badšahi s trdnjavo Lahore, za začasno shranjevanje smodnika.<ref name="Grey1993">{{cite book |last=Grey |first=C. |title=European Adventures of Northern India |year=1993 |publisher=Asian Educational Services |isbn=978-81-206-0853-5 |page=343}}</ref> === Britanska vladavina === Leta 1849 so Britanci prevzeli nadzor nad Lahorejem od imperija Sikhov. Med [[Britanska Indija|Britanskim Rajem]] sta se mošeja in sosednja trdnjava še naprej uporabljali kot vojaška garnizija. Britanci so po indijskem uporu leta 1857 porušili 80 celic, vgrajenih v zidove, ki obdajajo njeno veliko dvorišče, da bi preprečili njihovo uporabo za protibritanske dejavnosti. Celice so nadomestile odprte arkade, znane kot ''dalani''.<ref>Development of mosque Architecture in Pakistan by Ahmad Nabi Khan, p.114</ref> Zaradi naraščajočega nezadovoljstva muslimanov proti uporabi mošeje kot vojaške garnizije so Britanci s pomočjo kana Bahadurja Navaba Barkata Alija kana leta 1852 ustanovili upravo za mošejo Badšahi, da bi nadzirala obnovo in jo ponovno vzpostavila kot kraj versko bogoslužje. Od takrat naprej so se izvajala delna popravila pod nadzorom uprave mošeje Badšahi. Stavbo je muslimanski skupnosti uradno predal nazaj John Lawrence, ki je bil indijski podkralj.<ref>{{cite web |last1=Amin |first1=Agha Humayun |title=Political and Military Situation from 1839 to 1857 |url=http://www.defencejournal.com/nov99/pol-mil-situation.htm |website=Defence Journal website |access-date=1 January 2021 |archive-date=10 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170910115343/http://www.defencejournal.com/nov99/pol-mil-situation.htm |url-status=dead }}</ref> Stavba je bila nato ponovno vzpostavljena kot mošeja. Aprila 1919, po pokolu v [[Amritsar]]ju, se je mešana množica sikhov, hindujcev in muslimanov, ocenjenih na 25.000–35.000, zbrala na dvorišču mošeje v znak protesta. [[Mahatma Gandhi|Gandhijev]] govor je na dogodku prebral Kalifa Šuja-ud-Din, ki je kasneje postal predsednik provincialne skupščine Pandžaba.<ref>{{cite book |last1=Lloyd |first1=Nick |title=The Amritsar Massacre: The Untold Story of One Fateful Day |date=30 September 2011 |publisher=I.B.Tauris}}</ref><ref>Note: [https://books.google.com/books?id=D-cwAQAAMAAJ&q=%22badshahi+mosque%22+1919 Reports on the Punjab Disturbances April 1919] gives a figure of 25,000</ref> Obsežna popravila so se začela od leta 1939 naprej, ko je Sikandar Hajat Kan začel zbirati sredstva v ta namen. Prenovo je nadzoroval arhitekt Navab Alam Jar Džung Bahadur.<ref name=AHA>{{cite web |url=https://www.orientalarchitecture.com/sid/568/pakistan/lahore/badshahi-mosque |title=Badshahi Mosque (built 1672&ndash;74) |website=Asian Historical Architecture website |access-date=1 January 2021}}</ref> Ker je bil Kan v veliki meri zaslužen za obsežno obnovo mošeje, je bil pokopan ob mošeji v Hazuri Baghu. === Po osamosvojitvi === [[File:The Badshahi in all its glory during the Eid Prayers.JPG|thumb|300px|Mošeja je med islamskimi prazniki Eid in Ramadan zelo zasedena]] Obnovitvena dela, ki so se začela leta 1939, so se nadaljevala po osamosvojitvi Pakistana in so bila dokončana leta 1960 s skupnimi stroški 4,8 milijona rupij. Ob drugem islamskem vrhu, ki je potekal v Lahoreju 22. februarja 1974, je devetintrideset voditeljev muslimanskih držav opravilo petkovo molitev v mošeji Badšahi, med drugim [[Zulfikar Ali Buto]] iz Pakistana, Fejsal iz Saudove Arabije in [[Moamer Gadafi]], [[Jaser Arafat]] in Sabah III. Al-Salim Al-Sabah iz Kuvajta. Leta 1993 je bila mošeja Badšahi vključena na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine.<ref name="whc.unesco.org">{{cite web |author=UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1277/ |title=Badshahi Mosque, Lahore &ndash; UNESCO World Heritage Centre |website=UNESCO.org website |access-date=1 January 2021}}</ref> Leta 2000 je bil popravljen marmorni vložek v glavni molilnici. Leta 2008 so se začela nadomestna dela na ploščicah iz rdečega peščenjaka na velikem dvorišču mošeje z uporabo rdečega peščenjaka, uvoženega iz prvotnega mogulskega vira blizu [[Džaipur]]ja v indijski zvezni državi [[Radžastan]].<ref name="Badshahi Mosque Re-flooring">{{cite web |url=http://www.archpresspk.com/May_Mosque.htm |title=Badshahi Mosque Re-flooring |publisher=Archpresspk.com |access-date=2014-01-02 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120401060444/http://www.archpresspk.com/May_Mosque.htm |archive-date=1 April 2012}}</ref><ref name="Badshahi Mosque">{{cite web |url=https://www.atlasobscura.com/places/badshahi-mosque |title=Badshahi Mosque |website=Atlas Obscura website |access-date=1 January 2021}}</ref> == Arhitektura == {{multiple image | perrow = 3 | total_width = 500 | align = left | image1 = Badshahi Mosque Lahore, Pakistan 1.jpg | image2 = Top view Badshahi Masjid.JPG | image3 = Baadshahi Mosque.jpg | image4 = BadshahiInterior.jpg | image5 = Badshahi Mosque (architecture on main building) (2).JPG | image6 = Naqashi Detail - Badshahi Mosque, Lahore.jpg | footer = Zgornja vrsta: kupole. Spodnja vrsta: dovršena notranja dekoracija. }} Lahore je imel kot prehod na zahod in zlasti v Perzijo močan regionalni slog, na katerega so močno vplivali perzijski arhitekturni slogi. Prejšnje mošeje, kot je [[mošeja Vazir Kana]], so bile okrašene z zapletenimi ''kaši kari'' ali kašanskimi ploščicami, od katerih se je razlikovala mošeja Badšahi. Aurangzeb je izbral arhitekturni načrt, podoben tistemu, ki ga je izbral [[Šah Džahan]] za [[Petkova mošeja, Delhi|Petkovo mošejo]] v [[Delhi]]ju, čeprav je zgradil mošejo Badšahi v veliko večjem obsegu. Obe mošeji imata rdeči peščenjak z vložkom iz belega marmorja, kar je odmik od tipične zasnove mošeje v Lahoreju, v kateri je dekoracija izvedena s pomočjo zapletenih ploščic.<ref>{{cite web |title=Badshahi Masjid, Lahore, Pakistan |url=http://archnet.org/sites/2741 |website=ArchNet website |access-date=1 January 2021 |archive-date=2025-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250602180009/https://www.archnet.org/sites/2741 |url-status=dead }}</ref> === Vhod v kompleks === Vhod v kompleks mošeje je skozi dvonadstropno stavbo, zgrajeno iz rdečega peščenjaka, ki je lepo in dovršeno okrašena z okvirjem in izrezljanim opažem na vsaki od svojih fasad. Stavba ima [[muqarnas]], arhitekturno posebnost z Bližnjega vzhoda, ki je bila prvič uvedena v mogulsko arhitekturo z gradnjo bližnje okrašene mošeje Vazir Kana. {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 300 | image1 = Badshahi Mosque lahore.jpg | image2 = Badshahi Mosque, Lahore,.jpg | image3 = The Royal Gate - Badshahi Mosque 01.jpg | image4 = Antique wrok walls in badshahi mosque.jpg | footer = Različni pogledi na monumentalne vhodne loke mošeje, zgrajene po naročilu [[Akbar]]ja iz rdečega peščenjaka }} Polno ime mošeje ''Masjid Abul Zafar Muhy-ud-Din Mohamed Alamgir Badšah Ghazi'' je napisano v intarziranem marmorju nad obokanim vhodom.<ref name="BM">Meri, p.92</ref> Vrata mošeje so obrnjena proti vzhodu proti vratom Alamgiri v trdnjavi Lahore, ki jih je prav tako naročil Aurangzeb. Ogromen vhod in mošeja sta na podstavku, do katerega vodi 22 stopnic pri glavnih vratih mošeje. Sam prehod vsebuje več prostorov, ki niso dostopni javnosti. === Dvorišče === Po prehodu skozi ogromna vrata se obsežno dvorišče, tlakovano s peščenjakom, razprostira na površini 84.125 kvadratnih metrov in lahko sprejme 100.000 vernikov, ko deluje kot ''idgah'' (ograjen prostor na prostem rezerviran za molitev). Dvorišče je zaprto z enoladijskimi [[arkada]]mi. === Molitvena dvorana === [[File:Badshahi mosque Main hall view.JPG|thumb|Glavna molitvena dvorana mošeje Badšahi ponoči]] Glavna stavba na tem mestu je bila prav tako zgrajena iz rdečega peščenjaka in je okrašena z vložkom iz belega marmorja. Molilna dvorana ima osrednjo obokano nišo obdana s petimi nišami, ki so velike približno tretjino velikosti osrednje niše. Mošeja ima tri marmorne [[kupola|kupole]], od katerih je največja v središču mošeje in jo obdajata dve manjši kupoli. Notranjost in zunanjost mošeje sta okrašeni z dovršenim belim marmorjem, vklesanim s cvetličnim motivom, ki je skupen mogulski umetnosti. Rezbarije v mošeji Badšahi veljajo za edinstveno fino in neprekosljivo delo mogulske arhitekture. Komore na vsaki strani glavne dvorane vsebujejo sobe, ki so se uporabljale za verski pouk. Mošeja lahko sprejme 10.000 vernikov v molitveni dvorani. === Minareti === Na vsakem od štirih vogalov mošeje so osmerokotni trinadstropni [[minaret]]i iz rdečega peščenjaka, ki so visoki 60 m, z zunanjim obsegom 20 m in notranjim obsegom 2,6 m. Vsak minaret ima na vrhu marmorni nadstreškek. Glavna stavba mošeje ima tudi dodatne štiri manjše minarete na vsakem vogalu stavbe. == Lokacija == Mošeja stoji v bližini obzidanega mesta Lahore v Pakistanu. Vhod v mošejo leži na zahodni strani pravokotnega Hazuri Bagha in je obrnjena proti znamenitim Alamgirijevim vratom trdnjave Lahore, ki je na vzhodni strani Hazuri Bagha. Mošeja je tudi poleg vrat Rošnai, enih od prvotnih trinajstih vrat Lahoreja, ki so na južni strani Hazuri Bagha.<ref>Waheed ud Din, p.14</ref> [[File:Badshahi Mosque from Lahore Fort 6.30.jpg|thumb|Pogled na mošejo Badšahi iz trdnjave Lahore]] Blizu vhoda v mošejo leži grobnica [[Muhammad Iqbal|Mohameda Ikbala]], pesnika, ki je v Pakistanu zelo cenjen kot ustanovitelj pakistanskega gibanja, ki je privedlo do ustanovitve Pakistana kot domovine za muslimane Britanske Indije. V bližini vhoda v mošejo je tudi grob sira Sikandar Hajat Kana, ki je zaslužen za pomembno vlogo pri ohranjanju in obnovi mošeje.<ref>IH Malik ''Sikandar Hayat Khan: A Biography'' Islamabad: NIHCR, 1984. p 127</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == *{{cite book |title=Medieval Islamic Civilization |author=Josef W. Meri |year=2006 |publisher=Taylor & Francis |isbn=0415966914}} *{{cite book |title=Across the Wagah |url=https://archive.org/details/acrosswagahindia0000tike |author=Maneesha Tikekar |year=2004 |publisher=Bibliophile South Asia |isbn=8185002347}} *{{cite book |title=Pakistan: The culture |author=Carolyn Black |year=2003 |publisher=Crabtree Publishing Company |isbn=0778793486 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/pakistanculture00blac}} *{{cite book |title=The Marching Bells: A Journey of a Life Time |author=Waheed Ud Din |date=16 May 2011 |publisher=Author House |isbn=9781456744144}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[http://www.orientalarchitecture.com/pakistan/lahore/badshahi.php Asian Historical Architecture: Badshahi Mosque] *[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1277/ UNESCO Tentative Heritage List: Badshahi Mosque] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lahore]] [[Kategorija:Mogulska arhitektura]] [[Kategorija:Mošeje v Pakistanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1673]] o2xllz7vh33bn0xapogocvd8chk15jo Marko Lotrič 0 574011 6708271 6705572 2026-07-07T21:53:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708271 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Marko Lotrič|office2=[[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|Predsednik Državnega sveta<br>Republike Slovenije]]|termstart2=12. december 2022|predecessor2=[[Alojz Kovšca]]|image=<!-- WD -->|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|party=[[Fokus (stranka)|Fokus]] (2025- )}} '''Marko Lotrič''', [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]] in [[politik]]; * [[6. maj]] [[1963]], [[Kranj]]. Lotrič je slovenski podjetnik in ustanovitelj skupine Lotrič Metrology. Od decembra 2022 je [[predsednik Državnega sveta Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Marko Lotrič {{!}} Državni svet Republike Slovenije|url=https://www.ds-rs.si/sl/clan-marko-lotric|website=www.ds-rs.si|accessdate=2025-01-18}}</ref> Januarja 2025 je ustanovil lastno stranko [[FOKUS Marka Lotriča|Fokus]].<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-16|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> == Mladost == Marko Lotrič se je rodil 6. maja 1963 v Kranju. Odraščal je na kmetiji v [[Selca|Selcih]] v družini z bratom in sestro. V Selcah je obiskoval tudi osnovno šolo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Marko Lotrič: Država ni podjetje. Kar pa ne pomeni, da pri vodenju ne razmišljamo podjetniško|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/23395-marko-lotric|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2025-01-18|archive-date=2025-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20250124002355/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/23395-marko-lotric|url-status=dead}}</ref> Nadalje se je vpisal na [[Šolski center Kranj]] - Srednjo tehniško šolo, smer elektrotehnik.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Pogovor &raquo;brez kravate&laquo;: Marko Lotrič, LOTRIČ Meroslovje|url=https://svetkapitala.delo.si/kariera/pogovor-brez-kravate-marko-lotric-lotric-meroslovje/|website=svetkapitala.delo.si|accessdate=2025-01-18|language=sl-si}}</ref> == Podjetniška pot == Prvo zaposlitev je Marko Lotrič dobil v podjetju Niko Železniki, kjer je delal kot orodjar. Na povabilo soseda je nato deloval tudi v podjetju Tehtnica Železniki. Svojo samostojno poklicno pot pričel z odprtjem obrti za kalibracijo tehtnic, uteži in pipet. Njegov mentor v dejavnosti je bil [[Jože Nograšek]].<ref name=":2" /> Leta 1991 je ustanovil skupino Lotrič Metrology, ki v desetih podjetjih posluje v osmih državah in zaposluje 190 ljudi. V Sloveniji delujeta še podjetji Lotrič Certificiranje, ter PSM merilni sistemi.<ref name=":0" /> Leta 2012 je podjetje prejelo priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Skupina LOTRIČ Metrology|url=https://www.lotric.si/o-nas/skupina-lotric/|website=LOTRIČ Metrology|accessdate=2025-01-18|language=sl|last=lotric}}</ref> Družina Lotrič je leta 2017 podpisala družinsko ustavo, v kateri se je zavezal, da bo vodenje podjetja predal do svojega 60. leta.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Marko Lotrič - od vidnega gospodarstvenika do predsednika politične stranke (biografija) Ljubljana|url=https://www.gorenjskiglas.si/sta/marko-lotric-od-vidnega-gospodarstvenika-do-predsednika-politicne-stranke-biografija-ljubljana-238267/|website=www.gorenjskiglas.si|date=2025-01-18|accessdate=2025-01-18|language=sl}}</ref> Ob nastopu funkcije predsednika Državnega sveta Republike Slovenije decembra 2022 je Marko Lotrič vodenje podjetja prepustil najmlajši hčeri [[Maja Brelih Lotrič|Maji Brelih Lotrič]].<ref name=":3" /> Lotrič je član Kluba slovenskih podjetnikov ter vodi Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.<ref name=":1" /> == Politika == Lotrič je bil v [[Državni svet Republike Slovenije]] izvoljen kot predstavnik delodajalcev. 12. decembra 2022 je nastopil položaj predsednika sveta. 18. januarja 2025 je na Brdu pri Kranju ustanovil lastno stranko [[Fokus (stranka)|Fokus]] in bil izvoljen za njenega predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Kot osrednjo volilno bazo Fokusa je ocenil obrtnike in podjetnike.<ref name=":4" /> == Zasebno == Je poročen in oče treh otrok.<ref name=":1" /> Poleg materinske slovenščine govori še angleški, hrvaški in srbski jezik.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> {{Predsedniki Državnega sveta Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lotrič, Marko}} [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega sveta Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani FOKUSA Marka Lotriča]] qk5t7ztnp1w0fd4m4888fix1pjcpl6t Drugi tir železniške proge Divača–Koper 0 583404 6708380 6687522 2026-07-08T07:54:16Z Upwinxp 126544 /* Desni tir */ predvidena pridobitev uporabnega dovoljenja 6708380 wikitext text/x-wiki {{posodobi|razlog=prenovo železniške infrastrukture}} {{Infopolje Železniška proga |image=Gabrovica, view of both viaducts 02.jpg |caption=Viadukt Gabrovica na trasi drugega tira, pod avtocestnim [[viadukt Črni Kal|viaduktom Črni Kal]] |dates= |building= |commisioned= |decommisioned= |category=[[glavna železniška proga|glavna]] |del=[[V. koridor (železnica)|V. koridor]] Divača–Koper |country={{zastava|Slovenija}} |company=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o. |mednarodna oznaka proge=[[E 69 (železnica)|E 69]] |tiri=1 (načrtovana 2) |oznaka=0–27,1 |dolzina=27,1 [[kilometer|km]] |speed=160 km/h (potniški vlaki)<br/>120 km/h (tovorni vlaki)<ref name="drugitir-prvastran">{{navedi splet |url=https://drugitir.si/ |title=Drugi tir - nova železniška proga med Divačo in Koprom |website=drugitir.si |accessdate=2026-03-14}}</ref> |sistem vleke=enosmerni tok 3 [[kV]] |prepustna moc=212 |izkoristek= }} '''Drugi tir železniške proge Divača–Koper''' bo ena izmed [[železniška proga|železniških prog]], ki sestavljajo [[železniško omrežje v Sloveniji|železniško omrežje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Zgrajen je bil z namenom povečanja prepustnosti [[Železniški prevoz|železniškega prometa]], tako tovornega kot potniškega, pa tudi zaradi vse večjih [[Železniški prevoz|transportnih]] potreb [[Luka Koper|Luke Koper]]. Drugi tir naj bi nadomestil obstoječo [[Železniška proga Divača–Koper|železniško progo Divača–Koper]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/sobotna/drugi-tir-za-telebane.html|title=Drugi tir za telebane|date=25. 8. 2017|newspaper=Delo|accessdate=5. 1. 2019}}</ref> Hkrati naj bi zadostil čedalje večjim potrebam po [[Železniški prevoz|železniškem prevozu]] tovora iz koprskega pristanišča.<ref>{{navedi splet |url=https://www.luka-kp.si/novice/drugi-tir-za-novo-poglavje-v-razvoju-pristanisca/ |title=Drugi tir za novo poglavje v razvoju pristanišča |accessdate= |date=5. maj 2021 |format= |work= }}</ref> Gradnja drugega tira železniške proge med [[Divača|Divačo]] in [[Koper|Koprom]] je eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Projekt vključuje 27,1&nbsp;km dolgo progo, ki bo izboljšala povezavo med [[Luka Koper|Luko Koper]] in notranjostjo države. Med gradnjo je bilo objavljeno javno naročilo za projektno in okoljsko dokumentacijo, za gradnjo dodatnega t.j. vzporednega [[železniški tir|tira]], kar bo progo spremenilo v dvotirno. Dvotirnost nove železniške proge naj bi bila vzpostavljena do leta 2030.<ref name=":0">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/2tdk-objavil-narocilo-za-pripravo-dokumentacije-za-dvotirnost-drugega-tira/744103 |title=2TDK objavil naročilo za pripravo dokumentacije za dvotirnost drugega tira |accessdate= |date=28. april 2025 |format= |work= |publisher=MMC RTV-SLO}}</ref> ==Načrtovanje== Zmogljivost obstoječe železniške proge do Kopra, dograjene leta 1967, je bila prekoračena že v 90. letih prejšnjega stoletja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gradnja Luke Koper in železniške proge Koper–Prešnica|last=Petrinja|first=Danilo|publisher=Luka Koper|year=1999|location=Koper|page=71|cobiss=6354225}}</ref> Leta 1996 je bila gradnja nove enotirne proge med Divačo in Koprom uvrščena v nacionalni program razvoja železniškega omrežja Slovenije.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Tiri so položeni, vlak vozi, Hamburg bo!|date=2026-03-12|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/tiri-so-polozeni-vlak-vozi-hamburg-bo|newspaper=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=3}}</ref> Leta 2001 je bila podana uradna pobuda za izdelavo [[Državni prostorski načrt|državnega prostorskega načrta]] za progo.<ref name=":1" /> Trasa tira je bila določena leta 2003 in potrjena s sprejetjem DPN leta 2005, dopolnjenim leta 2014.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://drugitir.si/pomembni-dokumenti|title=Pomembni dokumenti|accessdate=2026-03-14|website=drugitir.si}}</ref> Vmes se je pojavila pobuda o dvotirnosti proge in dodatnem tiru iz [[Tržaško pristanišče|tržaškega pristanišča]], a je bila zamisel opuščena.<ref name=":1" /> Marca 2016 je bilo za drugi tir izdano gradbeno dovoljenje.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Istega dne je vlada za njegovo pripravo in izgradnjo ustanovila posebno projektno podjetje 2TDK.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi novice|title=Vlada ustanovila projektno podjetje za drugi tir z imenom 2TDK|date=2016-03-31|url=https://www.sta.si/2247962/|work=Slovenska tiskovna agencija}}</ref> Maja 2017 je vlada sprejela Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Proti zakonu je bil z podpisi volivcev, ki jih je zbiralo društvo »Davkoplačevalci se ne damo«, razpisan [[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper|referendum]], na katerem je bil zakon potrjen.<ref>{{Navedi novice|title=Referendum o drugem tiru ni uspel, volivci ob nizki udeležbi zakon podprli|date=2017-09-24|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-2017/referendum-o-drugem-tiru-ni-uspel-volivci-ob-nizki-udelezbi-zakon-podprli/433329|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Na pritožbo pobudnikov je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovno sodišče]] zaradi vladnega financiranja referendumske kampanje s proračunskimi sredstvi rezultat razveljavilo in odredilo ponovno glasovanje,<ref>{{Navedi novice|title=Referendum o zakonu o drugem tiru je razveljavljen|date=2018-03-14|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/infrastruktura/referendum-o-zakonu-o-drugem-tiru-je-razveljavljen.html|newspaper=Delo}}</ref> ki ga je zakon prestal zaradi prenizke volilne udeležbe.<ref>{{Navedi novice|title=Volivci povedali svoje na vnovičnem referendumu|date=2018-05-14|url=https://www.sta.si/v-srediscu/drugitir|work=Slovenska tiskovna agencija}}</ref> == Gradnja == === Desni tir === [[Slika:Zufahrtsstraßen.jpg|sličica|levo|Dostopne ceste do gradbišča drugega tira]] [[Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg|sličica|levo|Vožnja skozi predor T8 Škofije (3808 m) pri [[Dekani]]h ob vzpostavitvi prevoznosti drugega tira marca 2026]] Naročnik in imetnik [[Koncesija|koncesije]] za 45 let – tudi za nadaljnje obratovanje – je projektno podjetje 2TDK, ki je v stoodstotni lasti Republike Slovenije. Po izteku koncesije proga preide v last države. Projekt je bil razdeljen na tri gradbene sklope: spodnji ustroj odseka Divača–Črni Kal, spodnji ustroj odseka Črni Kal–Koper in tretjega, ki je zajemal zgornji ustroj, vozno mrežo in signalno-varnostne naprave.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Podpisali pogodbo za tretji sklop del na drugem tiru|date=2023-09-04|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/podpisali-pogodbo-za-tretji-sklop-del-na-drugem-tiru/680257|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Pripravljalna dela so se pričela spomladi 2019. Med pripravljalna dela je bila uvrščena tudi izgradnja premostitvenih objektov v [[Dolina Glinščice|dolini Glinščice]].<ref name=":1" /> Prva dva sklopa je izvedel konzorcij podjetij JV Kolektor CPG d.&nbsp;o.&nbsp;o., Yapı Merkezi İnşaat ve Sanayi A.Ş. in Özaltın İnşaat Ticaret Ve Sanayi A.Ş. Uradni začetek gradnje je bil 5. maja 2021 na gradbišču v [[Dekani|Dekanih]].<ref>{{Navedi novice|title=Podpis pogodbe za odsek Divača–Črni Kal in začetek gradnje drugega tira|date=2021-05-05|url=http://www.drugitir.si/novice/2021-05-05-Podpis-pogodbe-za-odsek-DivacaCrni-Kal-in-zacetek-gradnje-drugega-tira|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210606133606/http://www.drugitir.si/novice/2021-05-05-Podpis-pogodbe-za-odsek-DivacaCrni-Kal-in-zacetek-gradnje-drugega-tira|archivedate=2021-06-06|work=drugitir.si}}</ref> 13. junija 2022 je bil pred rokom dosežen prvi preboj predora na novi progi v predoru Mlinarji.<ref>{{Navedi novice|title=Na trasi drugega tira prebili prvega od sedmih predorov|date=2022-06-13|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-trasi-drugega-tira-prebili-prvega-od-sedmih-predorov.html|work=24ur.com}}</ref> Do julija 2024 so bili prebiti vsi predori nove proge v skupni dolžini 37,4&nbsp;km (skupaj s servisnimi cevmi).<ref>{{Navedi novice|title=Drugi tir: preboj predorov tudi uradno obeležili|date=2024-07-10|url=https://www.primorski.eu/se/drugi-tir-preboj-predorov-tudi-uradno-obelezili-BJ1649524|work=Primorski dnevnik}}</ref> Med gradnjo so se pojavljali izzivi, kot so nepredvidene [[geologija|geološke razmere]], vključno z odkritjem [[Kraške jame|kraških jam]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/drugi-tir-gradnja-kraske-jame/ |title=Med gradnjo drugega tira naleteli na neverjetno odkritje |accessdate= |date=19. september 2024 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kraske-jame-bodo-podaljsale-gradnjo |title=Kraške jame bodo podaljšale gradnjo na drugem tiru |accessdate= |date=18. oktober 2024 |format= |work= }}</ref> in premiki pobočja v [[Dolina Glinščice|dolini Glinščice]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/drugi-tir-zdrsnil-za-pet-centimetrov-in-vec-mesecev |title=Drugi tir zdrsnil za pet centimetrov in več mesecev |accessdate= |date=15. januar 2025 |format= |work= }}</ref> 4. septembra 2023 je 2TDK podelil tretjo in zadnjo gradbeno fazo konzorciju treh podjetij, ki naj bi progo dokončala do konca leta 2025.<ref name=":3" /> Zadnji tiri prvega (desnega) tira so bili položeni 3. marca 2026,<ref>{{Navedi splet|title=Pritrjeni zadnji tiri|url=https://drugitir.si/novice/mejniki/pritrjeni-zadnji-tiri|website=drugitir.si|accessdate=2026-03-10|language=sl}}</ref> 11. marca pa je po njih zapeljal prvi, preizkusni vlak.<ref>{{Navedi novice|title=Po drugem tiru zapeljal prvi potniški vlak|date=2026-03-11|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/danes-po-drugem-tiru-prvic-pelje-potniski-vlak|accessdate=2026-03-14|newspaper=Delo}}</ref> Ker vozna mreža še ni bila v funkciji, je bila za otvoritveno vožnjo uporabljena dizelska potniška garnitura [[SŽ serija 610/615|FLIRT 610]]-021/022. Pridobitev uporabnega dovoljenja za zgrajeni tir je predvidena za začetek leta 2027.<ref>{{navedi novice |title=Velika ventilatorja za večjo varnost v predoru |date=2026-07-07 |url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/v-glinscici-bodo-ventilatorji-za-varnejse-predore |work=Delo}}</ref> === Levi tir === Dvotirnost proge naj bi bila izvedena do leta 2030.<ref name=":1" /> Gradnja vzporednega (levega) tira se organizira kot samostojen projekt z lastnim financiranjem in naj bi stala 430 milijonov evrov.<ref name=":4">{{Navedi novice|title=Bratušek: Tir bomo začeli graditi leta 2026. Stara proga bo obremenjena najmanj, kar je mogoče.|date=2024-07-08|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bratusek-tir-bomo-zaceli-graditi-leta-2026-stara-proga-bo-obremenjena-najmanj-kar-je-mogoce/714191|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Avgusta 2025 je 2TDK sklenil pogodbo za projektiranje vzporednega tira.<ref>{{Navedi novice|title=2TDK izbral pripravljavca dokumentacije za dvotirnost drugega tira|date=2025-08-05|url=https://www.sta.si/3453981/|work=Slovenska tiskovna agencija}}</ref> Trije najdaljši predori so bili že od začetka zgrajeni z dvema cevema, pri čemer je bila druga cev sprva le servisna. Potem ko bo stekel promet po obeh tirih, naj bi se stara proga zaprla in demontirala, trasa pa preuredila v kolesarsko progo.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice|title=Sprejeta najustreznejša varianta za pripravo DPN za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper|date=2023-01-24|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-sprejeta-najustreznejsa-varianta-za-pripravo-dpn-za-drugi-tir-zelezniske-proge-na-odseku-divacakoper/|work=gov.si}}</ref> ==Opis proge== Začetna železniška postaja je [[Železniška postaja Divača|Divača]], od katere proga drugega tira na začetku poteka po nasipu, zatem se spusti v odprti trasi do prvega predora Lokev (T1) in preko zaprtega viadukta Glinščica (215 m) v drugi predor Beka (T2), v bližini vasi [[Črni Kal]] na [[Kraški rob|Kraškem robu]]. Po izhodu iz predora proga takoj preide na viadukt Gabrovica (416 m). Sledi vrsta krajših odprtih delov proge z viaduktom Vinjan (620 m) in petih predorov (T3–T8). Po izhodu iz predora Škofije (T8) poteka drugi tir znova po površju in se pred končno postajo [[Tovorna železniška postaja Koper|Koper tovorna]] (ta je že povezana s [[Železniška postaja Koper Luka|Železniško postajo Koper Luka]]) priključi na že zgrajen izvlečni tir. Trasa drugega tira torej poteka severno od obstoječega tira [[Železniška proga Divača–Koper|železniške proge Divača–Koper]] in je speljana večinoma po [[predor|predorih]] ter [[viadukt|viaduktih]]. ===Objekti na trasi drugega tira=== '''Predori''' Kar 75&nbsp;% proge drugega tira poteka v sedmih predorih: * [[predor Lokev]] (T1) (6714 oz. 6683 m) * predor Beka (T2) (6017 oz. 6042 m) * predor Stepani (T3) (335 m) * predor Tinjan (T4) (1949 m) * predor Osp (T5-6) (505 m) * predor Mlinarji (T7) (1154 m) * predor Škofije (T8) (3808 oz. 3818 m) '''Viadukti'''<br> * viadukt Glinščica (215 m) * viadukt Gabrovica (416 m), speljan pod [[Viadukt Črni Kal|viaduktom Črni Kal]] na [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] * viadukt Vinjan (620 m) ===Odprta trasa=== Na celotni trasi je le 5,4 kilometra železniške proge speljane na odprti trasi. Posebna pozornost je namenjena kvalitetni izvedbi nasipov in temeljnih del, saj je zaradi gradnje [[železniški tir|tirov v tehniki na togi podlagi]], tudi na odprti trasi, njihovo posedanje nedopustno. ===Deviacija že obstoječe proge=== Trasa drugega tira bo v bližini Divače presekala traso sedanje železniške proge Divača–Koper, zato je bilo potrebno že obstoječo progo prestaviti.<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=LDYjvb8Mi9g |title=Deviacija v Divači |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Deviacija oz. prestavitev je bila izvedena avgusta 2023, z zgraditvijo 900 metrov nove proge, vključno s [[železniški tir|tiri]] in [[Kretnica|kretnicami]], vodi za električno vleko in vsemi signalnovarnostnimi ter komunikacijskimi napravami. ===Izvlečni tir=== Z namenom omilitve ozkega grla na območju Bivja je bil na železniški progi Divača–Koper vzporedno z obstoječim tirom zgrajen nov t.i. izvlečni tir, med območjem [[Tovorna železniška postaja Koper|tovorne železniške postaje Koper]] in območjem elektronapajalne postaje ENP Dekani, ki je dolg 1,2 km. Z izgradnjo tega tira v letu 2018 in kasnejšo obnovo obstoječega se je na tem delu povečala kapaciteta proge in omogočeno je fleksibilnejše vodenje vlakov. Izvlečni tir hkrati prestavlja prvi del novozgrajenega drugega tira Divača - Koper, saj se bo nanj pri ENP Dekani priključila nova proga. Leto kasneje je bil uveden evropski sistem za nadzor vlakov ETCS.<ref>{{navedi splet |url=https://drugitir.si/zakaj-drugi-tir |title=2TDK Zakaj drugi tir? Izvlečni tir|accessdate= |date=15. oktober 2023 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/presse/pr_info/2006/SL/03A-DV-PRESSE_IPR(2006)06-09(08840)_SL.pdf |title=Sistem železniške signalizacije ERTMS/ETCS |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Duhovnik, Jože |year=2019 |title=Dvotirna proga Koper–Kozina–Divača, zbornik referatov in razprav|publisher=Slovenska inženirska zveza|isbn= 978-961-92442-1-0 |cobiss= 301195264 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pelko, Nataša |year=2023 |title=Drugi tir: nova železniška proga Divača-Koper|publisher=2TDK Družba za razvoj projekta, d.o.o.|isbn=978-961-96474-00 |cobiss=172374787 |pages=}} == Glej tudi == * [[Predor Lokev]] * [[Železniška proga Prešnica–Koper]] * [[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]] * [[Seznam železniških prog v Sloveniji]] {{železniške proge v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Železniška proga Divača–Koper]] iepn44te2m8ulo5b3vbpv2496cym0fg Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) 118 584108 6708192 6707174 2026-07-07T18:58:12Z Raprep 220594 6708192 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd – odlok je namreč odrejal, da se v Sloveniji carini gotovinsko. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.<sup>Zimmermann:48</sup>}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.<sup>Repe(''Jutri je nov dan''):81</sup> V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je bila zadolžena JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal zavajanje in neresnice slovenske strani, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.<sup>Repe(''Jutri je nov dan''):286</sup>}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.<sup>Remškar:85,86,88;Utenkar</sup>}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe(''Jutri je nov dan''):372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ mukp4zajvqaf6wzya78yr8utrtayrwl 6708246 6708192 2026-07-07T20:25:20Z Raprep 220594 6708246 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd – odlok je namreč odrejal, da se v Sloveniji carini gotovinsko. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.<sup>Zimmermann:48</sup>}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.<sup>Repe(''Jutri je nov dan''):81</sup> V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je bila zadolžena JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.<sup>Repe(''Jutri je nov dan''):286</sup>}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.<sup>Remškar:85,86,88;Utenkar</sup>}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe(''Jutri je nov dan''):372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ mxrlynr7qs8bdopci46xe2cb3potogh Kategorija:Orthokaryotes 14 584997 6708124 6451341 2026-07-07T16:55:36Z Pinky sl 2932 6708124 wikitext text/x-wiki Članki, povezani z [[Orthokaryotes]] – predlaganim kladom [[evkarionti|evkariontov]], ki vključuje [[Jakobea]] in [[Neokaryotes]]. Skupaj s sestrkim kladom [[Discicristata]] sestavlja bazalni klas Eukaryote. [[Kategorija:Klasifikacija evkariontov]] bi9n748nfdiapuc9l5zp4w7hjadikyp Lindleyjevi filtri 0 588839 6708101 6497840 2026-07-07T16:15:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708101 wikitext text/x-wiki [[File:Lindley Filters Warsaw waterworks aerial Toni Klemm 2025 2500px.jpg|thumb|250x250px|Lindleyjevi filtri, 2025]] '''Lindleyjevi filtri''' ({{langx|pl|Filtry Lindleya}}) so eden od treh [[Varšava|varšavskih]] vodovodov in so v Ochoti med ulicami Koszykowa, Krzywickiego, Filtrowa in Raszyńska. Vodovod je bil dokončan leta 1886 po načrtih Williama Lindleyja.<ref name="Warsaw Voice">{{cite web | url=http://www.warsawvoice.pl/WVpage/pages/article.php/14610/article | title=Warsaw Filters | publisher=Warsaw Voice | access-date=May 5, 2012}}</ref> Od leta 1973 so Varšavski filtri na seznamu starin. == Gradnja == Podjetje Varšavski filtri je ustanovil župan Varšave, ruski general Sokrat Starynkiewicz (''Сократ Старинкевич''). Po njegovi odobritvi leta 1881 se je začela gradnja. Zasnova Williama Lindleyja je obsegala rečno črpalno postajo in filtrirno postajo na levem bregu [[Visla|Visle]]. Med gradnjo so bile uporabljene vse razpoložljive tehnologije, celo manjši detajli pa so bili izdelani iz visokokakovostnih materialov. Osnovni materiali, uporabljeni pri gradnji filtrov, so bili vodoodporne [[opeka|opeke]], [[granit]] in [[peščenjak]]. Prva predelana voda je bila varšavskim prebivalcem razdeljena 3. julija 1886 iz filtrov, ki so bili sestavljeni iz skupine počasnih peščenih filtrov, rezervoarja za čisto vodo, črpališča in vodnega stolpa. Zasnovo je zasnoval William Lindley, vendar jo je nadzoroval in posodobil njegov sin, William Heerlein Lindley. == Vodovodni sistem == Na začetku je bil sistem razdeljen na: Zgornje mesto – oskrbovano z vodo iz vodnega stolpa, ki se nahaja na območju filtrov Spodnje mesto – oskrbovano z vodo neposredno iz počasnih peščenih filtrov (v okrožjih Powiśle in Praga) Varšavski vodovodni sistem je sestavljala Filtrirna postaja (''Filtry Lindleya'') in rečna črpalna postaja Centralnega vodovodnega inštituta, iz katere se je voda črpala in prevažala do Filtrirne postaje.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://zabytek.pl/en/obiekty/warszawa-warszawa-zespol-stacji-filtrow-williama-lindleya|title=Warszawa - the William Lindley Filter Station Complex, Warszawa - Zabytek.pl|website=zabytek.pl|language=en|access-date=2020-04-04|archive-date=2020-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200818234030/https://zabytek.pl/en/obiekty/warszawa-warszawa-zespol-stacji-filtrow-williama-lindleya|url-status=dead}}</ref> Objekti filtracijske postaje so bili zasuti z zemljo. Pod njimi so zdaj štirje rezervoarji za čiščenje surove vode, šest skupin počasnih filtrov in devet rezervoarjev za sladko vodo. Sedmo skupino počasnih filtrov je nadomestil sistem za ozoniranje in filtri z aktivnim ogljem. == Modernizacija == [[File:Budynek techniczny nr 2 Muzeum Wodociągów i Kanalizacji w Warszawie.jpg|thumb|Muzej vodnih filtrov v Varšavi]] Voda se je iz črpališča prenašala v počasne filtre, nekatere komore (Imhoffovi rezervoarji) so obdelovale kanalizacijo. Filtrirana voda se je prevažala v rezervoarje za čisto vodo in nato v črpališča, kjer se je potiskala v vodni stolp, iz katerega se je začel vodovod Gornjega mesta. Nekaj ​​let po namestitvi filtrov je bilo treba pred počasne filtre dodati Imhoffove rezervoarje, saj so raziskave pokazale onesnaženje vode. Da bi to izvedli, so Varšavske filtre po letu 1890 povečali in zgradili še več rezervoarjev. Naraščajoče povpraševanje po vodi v zgodnjih 1930-ih v Varšavi je spodbudilo izgradnjo postaje za hitro peščeno filtracijo, ki je čistila vodo iz štirih dovodov. Po namestitvi postaje so vodo iz črpališča stiskali v ekspanzijske posode, nato pa v hitre in počasne filtre. Leta 1931 je bilo uvedeno kloriranje vode. Glavne stavbe so bile med drugo svetovno vojno močno poškodovane, nemški vojaki pa so ukradli velik del filtrirne opreme. Obnova po vojni je trajala več let.<ref>{{cite web |url=http://www.warsawtour.pl/en/tourist-attractions/lindley-water-filters-filtry-1962.html |title=Lindley Water Filters (Filtry) {{!}} WarsawTour - Official Tourist Portal of Warsaw |website=www.warsawtour.pl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100426184856/http://www.warsawtour.pl/en/tourist-attractions/lindley-water-filters-filtry-1962.html |archive-date=2010-04-26}} </ref> Med letoma 2008 in 2010 sta bili zgrajeni postaja za posredno ozoniranje in uporabo aktivnih ogljikovih filtrov. Sestavljena je iz 3 generatorjev ozona in 18 komor z ogljikovimi filtri. Sodobne stavbe so bile zasnovane tako, da so podobne zgodovinskim stavbam. Nova postaja se imenuje "Sokrat" po ustanovitelju podjetja Varšavski filtri. == Kot spomenik == Zaščita Varšavskih filtrov je bila trikrat nadgrajena: leta 1973, 2008 in končno leta 2012, ko je celoten kompleks filtrov postal eden od uradnih poljskih nacionalnih zgodovinskih spomenikov (''Pomnik historii''), kot je bilo določeno 18. januarja 2012. Njegov seznam vzdržuje Poljski odbor za nacionalno dediščino. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Filtry Lindleya}} *History from the official water board site in Warsaw (in Polish): https://www.mpwik.com.pl/view/historia-filtrow {{coord|52|13|13|N|20|59|42|E|region:PL-MZ_type:landmark_source:dewiki|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Varšavi]] [[Kategorija:Oskrba z vodo]] pas6tkqz0fbv4297gmmhmttpvpgiytg Modul:Location map/data/Chiapas 828 591793 6708370 6528436 2026-07-08T07:26:47Z Upwinxp 126544 pp dvojne preusmeritve 6708370 Scribunto text/plain return require [[Modul:Location map/data/Mehika Chiapas]] co7e45fqbl9b23a0a39utbk8nufy8lk Dirka po Franciji 2026 0 591899 6708089 6707578 2026-07-07T15:47:19Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6708089 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,7 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |178 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |196 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |182 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |182 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |167 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |181 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |184 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |175 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |128 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |171 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |130 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3333 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 5 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 6 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 7 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 8 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] m1e21gcrhnzqe7mhbjlbgdf52f3gj7d 6708090 6708089 2026-07-07T15:49:03Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6708090 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,7 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |178 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |196 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |182 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |182 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |167 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |181 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |184 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |175 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |128 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |171 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |130 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3333 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=2 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" | [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 5 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 6 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 7 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 8 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] h1h4s0r7eggbioucy8psgwkx10agl66 6708326 6708090 2026-07-08T06:06:25Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6708326 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,7 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |178 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |196 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |182 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |182 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |167 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |181 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |184 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |175 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |128 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |171 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |130 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3333 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=2 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" | [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" | [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 6 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 7 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 8 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 4lnjfzrmebgcjwtzbmxl403rzz883tv Seznam slovenskih inženirjev elektrotehnike 0 595919 6708056 6705964 2026-07-07T14:09:43Z ~2026-28279-21 259659 /* F */ 6708056 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] 65gcy7ntbu7gsgizmwcz3op0bxvu9eq Neža Zajc 0 597320 6708096 6623527 2026-07-07T15:59:19Z TadejM 738 +zp: naši umetniki pred mikrofonom 6708096 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|occupation=filologinja, slavistka, rusistka, paleografinja, bibliofilka, literarna zgodovinarka, kulturna zgodovinarka, pesnica}} '''Neža Zajc''', [[Slovenci|slovenska]] [[rusistka]], [[slovenistka]], [[filologinja]], [[literarna zgodovinarka|literarna]] in [[kulturna zgodovinarka]], [[pesnik|pesnica]], * [[24. januar]] [[1979]], [[Ljubljana]]. Je vnukinja slovenskega književnika [[Dane Zajc|Daneta Zajca]] ter hči pisatelja in pesnika [[Zlatko Zajc|Zlatka Zajca]]. Od leta 2008 je zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino [[ZRC SAZU]], kjer je znanstvena sodelavka. Leta 2011 je doktorirala s temo o slovanskem teološkem jeziku v zgodnjerenesančnem času (na podlagi sopostavitve jezika [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]] ter sv. Maksima Greka, za katerega je postala ena vodilnih strokovnjakinj v svetovnem merilu). Je avtorica številnih znanstvenih člankov in monografskih publikacij s področij bizantinskih in zgodnjekrščanskih študij, medievistike, semiotičnega jezikoslovja ter problematike historičnih in osebnih poetik. Zbrala in uredila je mdr. ''Zbrane pesmi [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]]'' (2013). Pesnica je tudi sama. == Dela == '''Znanstvene monografije:''' * ''"Žitje protopopa Avvakuma": ruska tradicija na preizkušnji'' (2009) * ''Krogozor slovanske besede: preizkušnja renesančnega humanizma skozi prerez opusov besedil Primoža Trubarja in Maksima Greka'' (2011) * ''Slovanska podoba besede: sile upodabljanja v nekem slovanskem jeziku XVI. stoletja'' (2012) * ''Uvod v poetiko Anne A. Ahmatove'' (2015) * ''Jezikovne etude, variacije in rime A. V. Isačenka (ob treh "ljubljanskih" razpravah A. V. Isačenka)'' (2015) * ''Žizn' prepodobnogo Maksima Greka i ego trudy'' (Moskva, 2017) '''Uredništvo večavtorskih znanstvenih monografij''' (zbornikov ob simpozijih)''':''' * ''O Danetu Zajcu (1929-2005): spomini, razumevanja, misli (ob desetletnici pesnikove smrti)'' (2015, 2017) * ''Pogled od zunaj na slovenski jezik, prostor in kulturo (v zgodovinski perspektivi)'', 2017 * ''Poezija in smrt (pesnikovo sta življenje)'', 2019 * ''Pesmi in igre Daneta Zajca (refleksije, razprave, spomini)'', 2021 * ''Svetloba tudi v temì: Dante Alighieri (1265-1321), pesnik in vizionar (ob 700 letnici pesnikove smrti)'', 2024 '''Pesniške zbirke:''' * ''Ime gore'' (Ljubljana, 2014) * ''Igla v mrku: knjiga miniatur'' (Ljubljana, 2019) * ''Brez slovesa'' (Ljubljana, 2021) * ''Samoten svet: pesnitve in pesmi'' (Celje, 2023) * ''Bele sence'' (Trst, 2025) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175230042 Neža Zajc, pesnica]. Naši umetniki pred mikrofonom (3. julij 2026). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zajc, Neža}} [[Kategorija:Slovenski rusisti]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za podiplomski študij v Novi Gorici]] {{bio-stub}} plyc7lr97gnl1y7tluuei9ear17i75e Maorska kultura 0 598338 6708257 6670535 2026-07-07T20:57:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708257 wikitext text/x-wiki [[File:TamatekapuaMeetingHouse.jpg|thumb|A ''[[wharenui]]'' (hiša za srečanja) v vasi Ōhinemutu, [[Rotorua]], s {{Lang|mi|[[tekoteko]]}} na vrhu |upright=1.2]] '''Maorska kultura''' ({{langx|mi|'''Māoritanga'''}}) so običaji, kulturne prakse in prepričanja [[Maori|Maorov]] na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Maorska kultura, ki je del vzhodnopolinezijske kulture, tvori značilen del novozelandske kulture in jo zaradi velike diaspore ter vključitve maorskih motivov v popularno kulturo najdemo po vsem svetu.<ref>{{Cite news|url= https://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=10792281|title= Maori culture increasing in importance to NZers|date= 15 March 2012|work= The New Zealand Herald|access-date= 11 January 2019|issn= 1170-0777|archive-date= 2020-04-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20200406153531/https://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=10792281|url-status= dead}}</ref><ref>{{Cite web|url= https://thespinoff.co.nz/food/beverage/01-10-2018/hey-uk-brewers-cultural-appropriation-is-not-cool/|title= Hey UK brewers, cultural appropriation is not cool|last= Garl|first= Denise|date= 1 October 2018|website=The Spinoff |access-date= 11 January 2019}}</ref> Znotraj Maorjev in v manjši meri po vsej Novi Zelandiji se beseda {{Lang|mi|Māoritanga}} pogosto uporablja kot približna sinonim za maorsko kulturo. Beseda ''Māoritanga'' se prevaja tudi kot »način življenja Maorov«.<ref>{{Cite web|url= https://maoridictionary.co.nz/search?keywords=M%C4%81oritanga|title= Māoritanga – Māori Dictionary|website= maoridictionary.co.nz|access-date= 16 April 2019}}</ref> Izraz {{lang|mi|kaupapa}}, ki pomeni vodilna prepričanja in načela, ki delujejo kot osnova ali temelj za vedenje, se pogosto uporablja tudi za označevanje maorskih kulturnih vrednot.<ref>Barnes, Helen Moewaka. "Kaupapa maori: explaining the ordinary." Pacific Health Dialog 7, no. 1 (2000): 13–16.</ref> Štiri različna, a prekrivajoča se kulturna obdobja so zgodovinsko prispevala k maorski kulturi: *Arhaično obdobje - preden so se Maori ločili od drugih polinezijskih kultur *Klasično obdobje - pred stikom z Evropejci *19. stoletje - zgodnja interakcija z Evropejci *Po letu 1900 - do danes ''Maoritango'' v moderni dobi so oblikovali naraščajoča urbanizacija, tesnejši stiki s ''[[Pākehā]]'' (Novozelandci evropskega rodu) in oživitev tradicionalnih praks. Tradicionalna maorska umetnost igra veliko vlogo v novozelandski umetnosti. Mednje spadajo {{Lang|mi|[[whakairo]]}} (rezbarjenje), {{Lang|mi|[[raranga]]}} (tkanje), {{Lang|mi|[[kapa haka]]}} (skupinski nastop), {{Lang|mi|[[whaikōrero]]}} (govorništvo) in {{Lang|mi|[[tā moko]]}} (tetoviranje). Predstavljeni vzorci in liki beležijo prepričanja in rodoslovje ({{lang|mi|[[whakapapa]]}}) Maorov. Izvajalci pogosto sledijo tehnikam svojih prednikov, vendar v 21. stoletju ''maoritanga'' vključuje tudi sodobne umetnosti, kot so film, televizija, poezija in gledališče. [[Maorščina|Maorski jezik]] je znan kot {{lang|mi|te reo Māori}}, skrajšano {{lang|mi|te reo}} (dobesedno 'jezik'). Na začetku 20. stoletja se je zdelo, da bo ''te reo Māori'' – kot tudi drugi vidiki maorskega življenja – izginil. V 1980-ih pa so vladne šole (''Kura Kaupapa Māori'') začele poučevati v jeziku ''te reo'', v katerih so izobraževali tako tiste z evropskim kot tudi tiste z maorskim poreklom.<ref>{{Cite web| url= https://nzhistory.govt.nz/culture/maori-language-week/history-of-the-maori-language|title= History of the Māori language – Te Wiki o Te Reo Māori – Māori Language Week {{!}} NZHistory, New Zealand history online|work= nzhistory.govt.nz|access-date= 13 January 2019}}</ref> ''Tikanga Māori'' je skupek kulturnih vrednot, običajev in praks. To vključuje koncepte, kot so kaj je sveto, skrb za skupnost, pravice do zemlje z zasedbo in drugi odnosi med ljudmi in njihovim okoljem.<ref name="otago.ac.nz">{{cite web |title=Societal lore (tikanga) in Māori culture |url=https://www.otago.ac.nz/maori/world/tikanga/lore/ |website=otago.ac.nz |date=23 November 2017 |access-date=24 July 2021}}</ref> ''Tikanga'' se razlikuje od zahodnih etičnih ali sodnih sistemov, ker je ne upravlja osrednja oblast ali avtoritativen sklop dokumentov. Je bolj fluiden in dinamičen sklop praks, odgovornost skupnosti pa je »najučinkovitejši mehanizem za uveljavljanje tikange«.<ref>{{cite web |last1=Gallagher |first1=Timoti |title=Tikanga Māori Pre-1840 |url=http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-Bid001Kahu-t1-g1-t1.html |website=Te Kāhui Kura Māori |volume=0 |issue=1 |publisher=University of Wellington |access-date=24 July 2021}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Maorov}} Kulturna zgodovina Maorov se neločljivo prepleta s kulturo Polinezije kot celote. Novozelandski arhipelag tvori jugozahodni vogal Polinezijskega trikotnika, večjega dela Tihega oceana s tremi otoškimi skupinami na svojih vogalih: Havajskimi otoki, Rapa Nui ([[Velikonočni otok]]) in Novo Zelandijo (Aotearoa in te reo Māori).<ref>{{Cite web|url= https://www.maori.com/aotearoa|title= Aotearoa – The Maori Name for New Zealand|publisher= Maori Tourism Limited|work= maori.com|access-date= 27 July 2017}}</ref> Številne otoške kulture znotraj Polinezijskega trikotnika imajo podobne jezike, ki izvirajo iz protopolinezijskega jezika, ki sam izvira iz protomalajsko-polinezijskega jezika, ki se je uporabljal v jugovzhodni Aziji pred 5000 leti. Polinezijci imajo tudi skupne kulturne tradicije, kot so religija, družbena organizacija, miti in materialna kultura.<ref>{{Cite encyclopedia|url= https://www.britannica.com/place/Polynesia|title= Polynesian culture {{!}} cultural region, Pacific Ocean|encyclopedia= Encyclopedia Britannica|access-date= 27 July 2017}}</ref> Antropologi verjamejo, da vsi Polinezijci izvirajo iz južnopacifiške protokulture, ki jo je razvilo avstronezijsko (malajsko-polinezijsko) ljudstvo, ki se je preselilo iz jugovzhodne Azije. Druge pomembne polinezijske kulture vključujejo kulture Rapa Nuija (danes znanega kot Velikonočni otok), Havajev, Markeških otokov, Samoe, Tahitija, Tonge in Cookovih otokov. V zadnjih petih tisočletjih so proto-Polinezijci in njihovi potomci opravili vrsto zapletenih in izjemnih čezoceanskih potovanj, kar je bil doslej neviden dosežek navigacije in radovednosti. Zadnje oceansko potovanje je vključevalo dolge razdalje do Havajev, Rapa Nuija in Aotearoe.<ref>{{cite book|last= Somerville|first= Alice Te Punga|title= Once Were Pacific: Maori Connections to Oceania|year= 2009|publisher= University of Minnesota Press|location= Minneapolis|page= 17}}</ref> === Arhaično obdobje ok. 1300–1500 === {{glavni|Arheologija Nove Zelandije}} [[File:Early Maori objects from Wairau Bar, Canterbury Museum, 2016-01-27.jpg|thumb|upright=1.15|left|Zgodnji maorski predmeti, podobni polinezijskim oblikam ([[Wairau Bar]], Marlborough), bodite pozorni na vulkansko steklo s Severnega otoka (zgoraj levo)]] [[File:Maori man wearing kahu kuri, c. 1860–1880 (1).jpg|thumb|upright=0.8|Tradicionalna formalna oblačila klasičnega/kontaktnega obdobja, vključno s plaščem iz pasje kože (''kahu kurī'') in mere ali ''patu'' (kratkoreznim orožjem).]] Raziskovalci pogosto označujejo čas od približno 1280 do približno 1450 kot arhaično obdobje ali ''obdobje lovcev na moe'' – po [[moe]], veliki neleteči ptici, ki je predstavljala velik del prehrane zgodnjih polinezijskih naseljencev.<ref name=":2">{{Cite journal| last=Barber|first=Ian| url=http://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_104_1995/Volume_104,_No._4/Constructions_of_change:_A_history_of_early_Maori_culture_sequences,_by_Ian_Barber,_p_357-396/p1| access-date=13 December 2018|year=1995|title=Constructions of Change: A History of Early Maori Culture Sequences|journal=Journal of the Polynesian Society|volume=104|issue=4|pages=357–396|archive-date=8 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180208115928/http://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_104_1995/Volume_104,_No._4/Constructions_of_change:_A_history_of_early_Maori_culture_sequences,_by_Ian_Barber,_p_357-396/p1|url-status=dead}}</ref> Priseljenci so s svojih domačih otokov v osrednjem Pacifiku prinesli številne užitne rastline, od katerih je [[kūmara]] (sladki krompir) postala najpomembnejša, saj je hladnejše podnebje pomenilo, da so tropski osnovni pridelki potrebovali skrbno gojenje za preživetje, nekateri pa niso uspevali lokalno. Kūmara je bil v več polinezijskih in maorskih mitoloških izročilih povezan<ref>For some of the "numerous" different kūmara myths, compare:{{cite book |last1 = Reed |first1 = Alexander Wyclif |author-link1= |editor-last1 = Calman |editor-first1 = Ross |editor-link1 = |year = 2008 |orig-date = 2004 |chapter = kūmara |title = Earth, Ocean, Sky: Te Ao Tūroa |series = Traditional Maori Stories, volume 2 |location = North Shore (Auckland) |publisher = Penguin |pages = 41–51 |isbn= 9780143010036}}</ref> z Rongomātānejem (''Rongo-mā-Tāne'' ali ''Rongo''), visoko rangiranim ''atua'' (bogom) v več polinezijskih panteonih kot zavetnikom kmetijstva/vrtnarstva – in ki je bil še posebej povezan s sladkim krompirjem.<ref>{{cite book |last1 = Wilkinson |first1 = Philip |author-link1 = |last2 = Philip |first2 = Neil |year = 2007 |title = Mythology |url = https://books.google.com/books?id=nrjQMY690gsC |series = Eyewitness Companions |location = London |publisher = Dorling Kindersley Limited |page = 311 |isbn = 9781405318204 |access-date = 9 February 2023 |quote = [...] Rongo is the Polynesian god of agriculture and cultivated foods, particularly associated with kumara (sweet potatoes). Rongo is his Maori name; in Hawaii he is known as Lono, in the Marquesas as Ono [...].}}</ref><ref>{{cite book |last1 = Jordan |first1 = Michael |date = 14 May 2014 |title = Dictionary of Gods and Goddesses |url = https://books.google.com/books?id=aqDC5bwx4_wC |series= Library of Religion and Mythology |publisher = Infobase Publishing |page = 267 |isbn = 9781438109855 |access-date = 9 February 2023 |quote = Rongomatane God of agriculture. Polynesian (including Maori). He is the father of cultivated food and the special gardener of the kumara or sweet potato which is a vital crop in Polynesia.}} </ref><ref>{{cite book |last1 = Weiner |first1 = James |editor-last1 = Willis |editor-first1= Roy |year = 1996 |orig-date = 1993 |chapter = Oceania: Myths of the Maori |title = World Mythology: The Illustrated Guide |url= https://books.google.com/books?id=9IgbAQAAMAAJ |location = Landon |publisher = Duncan Baird Publishers |pages = 294–295 |isbn = 9781900131056 |access-date = 2 February 2023 |quote = Rongo, the god of cultivated foods [...] God of cultivated plants [...]}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url= http://www.teara.govt.nz/en/kumara/page-4|title= Kūmara – Religious aspects|last= Adds|first= Peter|encyclopedia= Te Ara Encyclopedia of New Zealand|access-date= 1 November 2013 | quote = Much of the activity to produce kūmara became ritualised – it was even associated with Rongomātāne (Rongo), a high-ranking atua (god).}}</ref> Ti zgodnji kolonisti so raziskovali Novo Zelandijo, da bi našli primerne kamne za izdelavo orodij. Glavna območja, kjer so našli kamne, so bila otok Mayor, [[Taupō]] in [[Kerikeri]] za [[obsidian]] (vulkansko steklo); iskalci so kmalu na Južnem otoku, na območjih današnjih Reefton in Nelson, našli vire [[pounamu]]ja (zelenega kamna ali nefrit) in [[pakohe]]ja (argilit).<ref name="DNZB Duff" /> Kasneje so našli tudi [[bazalt]], za katerega se domneva, da bi se lahko uporabljal v gradbeništvu.<ref>{{Cite web|url= http://www.landcareresearch.co.nz/publications/factsheets/rare-ecosystems/subterranean-or-semi-subterranean/subterranean-basalt-fields|title= Subterranean basalt fields|website= Manaaki Whenua – Landcare Research|access-date= 26 March 2020|archive-date= 6 April 2020|archive-url= https://web.archive.org/web/20200406153555/http://www.landcareresearch.co.nz/publications/factsheets/rare-ecosystems/subterranean-or-semi-subterranean/subterranean-basalt-fields|url-status= dead}}</ref> Kamen je služil v vseh vidikih polinezijskega življenja: od sekanja do rezanja lesa in rezanja hrane, kot sidra za [[Waka (kanu)|waka]] (kanuje) in za ribiške mreže, za ohranjanje toplote v ''hāngiju'', kot svedri z uporabo roženca in za kamnite palice. Te prakse, dobro ohranjene na arheološkem najdišču [[Wairau Bar]], so bile hkrati značilne za vzhodnopolinezijsko kulturo.<ref name="DNZB Duff">{{DNZB|last= Davidson|first= Janet|id=5d27|title= Roger Shepherd Duff|access-date= 23 April 2017}}</ref> Dva polinezijska artefakta povezujeta zgodnje naseljence s Polinezijo. Eden, kupolasta lupina, ki jo najdemo le na južnopacifiških otokih, predvsem na [[Družbeni otoki|Družbenih otokih]], je bil predelan v majhno dleto, najdeno v Wairau Baru in datirano v približno leto 1300.<ref>{{cite journal|last1= Davidson|first1= Janet|last2= Findlater|first2= Amy|last3= Fyfe|first3= Roger|last4= MacDonald|first4= Judith|last5= Marshall|first5= Bruce|title= Connections with Hawaiki: the Evidence of a Shell Tool from Wairau Bar, Marlborough, New Zealand|journal= Journal of Pacific Archaeology|year= 2011|volume= 2|issue= 2|pages= 93–102|doi= 10.70460/jpa.v2i2.54|doi-access= free}}</ref> Drugi je 6 cm dolga polinezijska vaba za lov na bisere, najdena v Tairui leta 1962. Ta vaba je bila zanesljivo datirana v začetek do sredine 14. stoletja. Najdena je bila na tipičnem majhnem obalnem najdišču lovcev na moe, ki je bilo interpretirano kot potujoči lovski tabor ({{lang|mi|whakaruruhau}}).<ref>CFG Heritage Ltd. Louise Furey. 2009. Report to Historical Places Trust.2009.</ref> Odkritje obsidiana z otoka Mayor na Kermadeških otokih, na pol poti med Novo Zelandijo in [[Tonga|Tongo]], močno nakazuje, da so se ljudje vračali.{{sfn|King|2003|page=48}} Nova dežela je ponudila tudi nove priložnosti: Maori so se naučili uporabljati lokalne vire, kot so pounamu, domači les, {{lang|mi|[[Phormium tenax|harakeke]]}} in bogato ptičje življenje, ter iz njih izdelovali uporabno orodje ali hrano, pa tudi čudovite okraske in oblačila. Ta prilagoditev priložnostim in izzivom novega okolja je privedla do razvoja klasične maorske kulture. === Klasično obdobje okoli leta 1500 n. št. === [[File:Hinepare.jpg|thumb|upright=0.8|Tradicionalna formalna obleka klasičnega/kontaktnega obdobja. {{lang|mi|[[hei-tiki]]}} okoli vratu, uhan {{lang|mi|[[pounamu]]}} in uhan iz zob morskega psa ter dve peresi {{lang|mi|[[huia]]}} v laseh.]] Maorski artefakti so se okoli 15. stoletja začeli spreminjati iz vzhodnopolinezijskega sloga v bolj prepoznavno 'klasični' maorski,{{sfn|King|2003|page= 71, 79}} slog, ki se je ohranil še dolgo v kontaktnem obdobju v 18. in 19. stoletju. Hkrati so maorske skupine postale manj nomadske, bolj naseljene na določenih ozemljih in bolj odvisne od vrtnarjenja kot vira hrane. Zaradi odvisnosti od shranjene hrane, kot so gomolji kūmare, je bilo treba zaloge zaščititi pred roparskimi sosedi. Iz tega časa izvira razširjena gradnja velikih utrdb, imenovanih {{lang|mi| [[pā]]}}, na izrazitih hribih in vzpetinah, kar dokazuje razvoj bolj bojevite, plemenske kulture. Vsi vidiki te kulture niso bili univerzalni, zlasti na Južnem otoku, kjer kūmare ni bilo mogoče zlahka gojiti.<ref name=":1">{{Cite journal|last1= Bunce|first1= Michael|last2= Beavan|first2= Nancy R.|last3= Oskam|first3= Charlotte L.|last4= Jacomb|first4= Christopher|last5= Allentoft|first5= Morten E.|last6= Holdaway|first6= Richard N.|date= 7 November 2014|title= An extremely low-density human population exterminated New Zealand moa |journal= Nature Communications|volume= 5|article-number= 5436|bibcode= 2014NatCo...5.5436H|doi= 10.1038/ncomms6436|issn= 2041-1723|pmid= 25378020|doi-access= free}}</ref> === Evropski stiki od okoli leta 1800 n. št. === Maori so se srečali z evropskimi raziskovalci z ladij, ki so jih leta 1642 vodili [[Abel Tasman]], trikrat [[James Cook]] med letoma 1769 in 1777, leta 1769 [[Jean-François de Surville]] in leta 1772 [[Marian du Fresne]], kar je vključevalo nasilna srečanja, pa tudi trgovino in izmenjavo.<ref name=":6">{{Cite book |first1=Vincent |last1=O'Malley |title=The Treaty of Waitangi Companion : Maori and Pakeha from Tasman to Today. |last2=Stirling |first2=Bruce |last3=Penetito |first3=Wally |date=2014 |publisher=Auckland University Press |isbn=978-1-86940-681-3 |oclc=973833840}}</ref> Maori so se med temi srečanji seznanili s strelnim orožjem; domneva se, da so prvo strelno orožje pridobili Maori iz zaliva Bay of Islands okoli leta 1806.<ref name=":7">{{Cite book |last=Mikaere |first=Buddy |title=Huia histories of Māori : ngā tāhuhu kōrero |date=2012 |publisher=Huia |others=Danny Keenan |isbn=978-1-77550-009-4 |location=Wellington, N.Z. |chapter=Musket Wars, Migrations, New Tribal Alignments |oclc=779490407}}</ref> Po evropskih raziskovalcih so se na prelomu stoletja v Aotearoi srečali s kitolovskimi ladjami iz Amerike, Francije, Norveške, Španije in britanske korporacije Vzhodnoindijska družba, ki so mesto redno obiskovale in s tem postavile pogoje za obdobje trgovine.<ref>{{cite book |last1=Walker |first1=Ranginui |title=Ka Whawhai Tonu Matou Struggle Without End |url=https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk |date=1990 |publisher=Penguin |isbn=0143019457 |edition=2004 revised |pages=[https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/78 78]–100}}</ref> Maori so od poznih 1790-ih potovali v tujino, njihovi poglavarji pa so odhajali v [[Sydney]] »v iskanju priložnosti za menjavo«, nekateri pa so delali na različnih vrstah ladij, ki so potovale v Veliko Britanijo, Avstralijo in Ameriko. Majhno število evropskih kitolovcev, lovcev na tjulnje, trgovcev, pobeglih obsojencev iz Avstralije in pobeglih mornarjev se je naselilo zlasti v Severni Angliji in zelo južno od Nove Zelandije, s prvim naseljem Pākehā v Doubtful Sound Patea leta 1792.<ref>{{Cite book |last=Rewi |first=Poia |title=Huia histories of Māori : ngā tāhuhu kōrero |date=2012 |publisher=Huia |others=Danny Keenan |isbn=978-1-77550-009-4 |location=Wellington, N.Z. |chapter=An Active and Functioning Language |oclc=779490407}}</ref> Prve krščanske misije so se združile v zalivu Bay of Islands: Samuel Marsden, višji kaplan Anglikanske cerkve v Novem Južnem Walesu, je v letih 1814–15 spodbudil ustanovitev prve misijonske postaje v Aotearoi. Marsdenova skupina je uvedla konje in govedo.<ref name=":8">{{Cite news |last=Kingi |first=Tanira |date=24 November 2008 |title=Changes to Māori agriculture |language=en-NZ |url=https://teara.govt.nz/en/ahuwhenua-maori-land-and-agriculture/page-1 |access-date=9 February 2023}}</ref> S trgovino in potovanji so se Maori preusmerili k intenzivnemu vrtnarstvu in pašnemu kmetijstvu, že leta 1803 pa so Maori trgovali z blagom, kot so krompir, prašiči in koruza. Maori so za prevoz blaga investirali v pluge, mline, vozove in ladje.<ref name=":8" /> Prvi maorski mlin na vodni pogon je bil zgrajen v Aotei v pristanišču Raglan leta 1846,<ref> {{cite book |last1=Walker |first1=Ranginui |url=https://books.google.com/books?id=mvZyAAAAMAAJ |title=Ka Whawhai Tonu Matou: Struggle Without End |publisher=Penguin |year=1990 |isbn=9780140132403 |publication-date=1990 |page=101 |quote=The first Maori water-powered mill was built at Aotea in 1846. |author-link1= |access-date=26 February 2022}}</ref><ref>{{Cite web |title=NZ History of Wheat Milling {{!}} NZFMA |url=https://flourinfo.co.nz/learn/nz-history-wheat-milling |access-date=9 February 2023 |website=flourinfo.co.nz}}</ref> do leta 1860 pa jih je bilo zgrajenih še veliko več.<ref>{{Cite web |title=Journal of the Polynesian Society: Maori Flour Mills Of The Auckland Province, 1846–1860, By R. P. Hargreaves, P 227–232 |url=https://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_70_1961/Volume_70,_No._2/Maori_flour_mills_of_the_Auckland_Province,_1846-1860,_by_R._P._Hargreaves,_p_227-232 |access-date=9 February 2023 |website=www.jps.auckland.ac.nz }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite book |last1=Walker |first1=Ranginui |title=Ka Whawhai Tonu Matou Struggle Without End |url=https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk |date=1990 |publisher=Penguin |isbn=0143019457 |edition=2004 revised |pages=[https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/98 99]–101}}</ref> Zgodnjo industrijo Maorov je deloma gnala želja po menjavi strelnega orožja. Vojne z [[mušketa]]mi (1807–1837) so bistveno spremenile medplemenske konflikte in prišlo je do dramatičnega povečanja žrtev, saj je bilo ubitih več tisoč Maorov, po nekaterih ocenah več kot 60.000.<ref>{{cite book |last1=Walker |first1=Ranginui |title=Ka Whawhai Tonu Matou Struggle Without End |url=https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk |date=1990 |publisher=Penguin |isbn=0143019457 |edition=2004 revised |pages=[https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/80 81]}}</ref><ref>{{Cite news |last=Taonga |first=New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu |title=Musket wars |language=en |url=https://teara.govt.nz/en/musket-wars |access-date=9 February 2023}}</ref> Prebivalstvo Maorov v primerjavi z Evropejci se je v 19. stoletju močno spremenilo. Henry Williams je leta 1839 ocenil, da je na Severnem otoku živelo le 1100 Evropejcev, od tega 200 misijonarjev, v Zalivu otokov pa skupno približno 500–600 Evropejcev.{{sfn|O'Malley|2012|page=101}} Prebivalstvo severnih Maorov je bilo takrat ocenjeno na 30.000 do 40.000, kar je manj kot približno 100.000 petdeset let prej. Ta upad prebivalstva je bil predvsem posledica vnosa evropskih bolezni (ošpic in gripe) in vojn z mušketami.<ref>{{Cite web | url= https://teara.govt.nz/en/171949 | title= 2. – Taupori Māori – Māori population change – Te Ara Encyclopedia of New Zealand | publisher= New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu Taonga | website= Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand | access-date= 11 January 2019 }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prebivalstvo Pākehā se je v 1850-ih podvojilo in do konca 1860-ih preseglo prebivalstvo Maorov, leta 1896 pa je bilo prebivalstvo Maorov približno 40.000, Pākehā pa 700.000.<ref>{{cite book |last1=Walker |first1=Ranginui |title=Ka Whawhai Tonu Matou Struggle Without End |url=https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk |date=1990 |publisher=Penguin |isbn=0143019457 |edition=2004 revised |pages=[https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/98 98]}}</ref><ref>{{Cite web |title=Māori and European population numbers, 1838–1901 |url=https://nzhistory.govt.nz/media/photo/maori-and-european-population-numbers-1838%E2%80%931901 |website=NZ History}}</ref> Alkohol v maorski kulturi pred stikom z Evropo ni bil prisoten. Mnogi Maori so podpirali Henryja Williamsa, ki je nasprotoval »dejavnostim prodajalcev groga, preprodajalcev orožja in drugih nereligioznih Evropejcev v Zalivu otokov«. Misijon v »Paihiji, neposredno nasproti znano brezpravnega naselja Kororāreka (kasneje Russell), [je bil ustanovljen], da bi krščanstvo postavil v nasprotje z dekadentnimi oblikami evropskega življenja«.<ref>{{cite web |last1=Lineham |first1=Peter J. |title=Missions and missionaries – First years of the CMS mission |website=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand |url=http://www.TeAra.govt.nz/en/missions-and-missionaries/page-3 |access-date=24 July 2021}}</ref> Evropski naseljenci so na Novo Zelandijo prinesli svojo kulturo o spolnosti in spolnem nasilju. Seks znotraj maorske kulture je bil odprta razprava, ljudje so si sami izbirali spolne partnerje in »sprejeli, da se je spolni odnos zgodil pred poroko«.<ref name=":5">{{Cite news |last=Else |first=Anne |date=20 June 2018 |title=Gender inequalities – Sexuality' |language=en-NZ |url=https://teara.govt.nz/en/gender-inequalities/page-2 |access-date=6 February 2023}}</ref> V maorski družbi je bil napad na žensko resen prekršek, drugače kot v angleški zakonodaji. Pred letom 1896 je bila po angleški zakonodaji starost privolitve 12 let, incest pa ni veljal za kaznivo dejanje. Evropski naseljenci so imeli dvojna merila, saj so bili za moške bolj sprejemljivi spolni odnosi zunaj zakona, ženske so bile obtožene prostitucije, posilstvo pa je bilo redko preganjano. Viktorijanski etos, ki je prišel s kolonizacijo, je spodkopal vlogo žensk v maorski družbi.<ref>{{Cite book |last=Yates-Smith |first=Aroha |url= |title=Mana wahine reader. Volume II, A collection of writings 1999–2019 |date=2019 |others=Leonie Pihama, Linda Tuhiwai Smith, Naomi Simmonds, Joeliee Seed-Pihama, Kirsten Gabel | publisher = Te Kotahi Research Institute |isbn=978-0-9951290-0-9 |location=Hamilton, Aotearoa/New Zealand |chapter=Reclaiming the Ancient Feminine in Māori Society |oclc=1305027496}}</ref> Mnogi Maori so začeli sprejemati krščansko vero od 1830-ih naprej in sčasoma ustvarili edinstveno maorsko krščanstvo. Pogrebne prakse so se spremenile, da bi vključile vidike krščanstva. Trupla so običajno pokopali v zemljo do sredine 1840-ih, čeprav so včasih uporabljali krste, okrašene z maorskimi motivi, obešene na drevesa ali na drogove, kot jih je narisal J. Polack. Ti so bili zelo {{lang|mi|tapu}}.{{sfn|Moon|2014|page=147}}{{sfn|Moon|2014|page=195}} Sužnji ({{lang|mi|taurekareka}} ali {{lang|mi|mōkai}}) so bili člani rivalskih plemen, ki so bili ujeti med vojno in so bili prisiljeni delati na dejavnostih, ki niso bile tapu.{{sfn|O'Malley|2012|page= 127}} Izraz {{lang|mi|taurekareka}} se je uporabljal tudi za označevanje nečesa gnusnega in pomeni popolno izgubo {lang|mi|mana}} sužnjev.<ref>{{Cite web|url= https://teara.govt.nz/en/turanga-i-te-hapori-status-in-maori-society/page-1|title=1. – Tūranga i te hapori – status in Māori society – Te Ara Encyclopedia of New Zealand |publisher= New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu Taonga|website=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |access-date=13 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|website=maoridictionary.co.nz |url=https://maoridictionary.co.nz/search?idiom=&phrase=&proverb=&loan=&histLoanWords=&keywords=taurekareka |title=taurekareka – Māori Dictionary|access-date=13 January 2019}}</ref> V obdobju mušketnih vojn se je število ujetih sužnjev močno povečalo in postalo pomemben del družbene strukture nekaterih plemen. Maori hapū s severa in Britanije so leta 1835 razglasili suvereno neodvisnost Nove Zelandije s podpisom ''He Whakaputanga'' ([[Deklaracija o neodvisnosti Nove Zelandije]]). Sledila je [[pogodba iz Waitangija]], ki je bila prvič podpisana leta 1840, deloma zato, da bi angleška kraljica lahko nadzorovala svoje 'brezpravne podložnike'.<ref>{{Cite book |last=Mutu |first=Margaret |title=Huia histories of Māori : ngā tāhuhu kōrero |date=2012 |publisher=Huia |others=Danny Keenan |isbn=978-1-77550-009-4 |location=Wellington, N.Z. |pages=98 |chapter=Custom Law and the Advent of New Pākehā Settlers |oclc=779490407}}</ref> Nova Zelandija je bila leta 1841 razglašena za britansko kolonijo, novozelandski parlament pa je bil ustanovljen leta 1852. Maori v zgodnjih letih (1854–1868) novozelandskega parlamenta niso imeli zastopstva. Glasovanje za člane parlamenta je zahtevalo individualno lastništvo zemlje, zato Maori niso mogli glasovati, saj so bili lastniki zemlje kolektivno. Ranginui Walker navaja, da je bila ta »institucionalizacija rasizma na začetku demokracije na Novi Zelandiji temeljni vzrok za konflikt med Maori in Pākehā na Severnem otoku in kolonialno plenjenje, ki je sledilo«.<ref>{{cite book |last1= Walker |first1= Ranginui |title= Ka Whawhai Tonu Matou Struggle Without End |url= https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk |date= 1990 |publisher= Penguin |isbn= 0143019457 |pages= [https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/84 85] and 111 |edition= 2004 revised}}</ref> Maorski običaji, pravila in vrednote, znani kot ''tikanga'', v parlamentu niso bili priznani in veljala je predpostavka, da so evropske vrednote in tradicije superiorne. »Sodstvo je preprosto zanikalo obstoj ''tikange'', zakonodaja je zatrla vidike ''tikange'' in skupaj so spremenili družbene strukture Maorov, v katerih je ''tikanga'' obstajala, skupni učinek pa je bil družbena, ekonomska, duhovna in politična degradacija maorske družbe. Maorska družba si še danes ni opomogla od tega zatiranja tikange.«<ref>{{cite web |last1= Gallagher |first1= Timoti |title= Tikanga Māori Pre-1840 |url= http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-Bid001Kahu-t1-g1-t1.html |website= Te Kāhui Kura Māori |volume=0 |issue=1 |publisher=University of Wellington |access-date=24 July 2021}}</ref> Vprašanja lastništva zemljišč so postala eden najbolj transformativnih vplivov 19. stoletja. V maorski kulturi je bila kolektivna lastnina norma: Maori gojijo globoko spoštovanje do zemlje, so z njo duhovno povezani in odgovorni kot ''tangata whenua'' (ljudje zemlje).<ref name="otago.ac.nz" /> Ko je vlada iskala zemljo za novo prispele priseljence, so zakoni, kot je Zakon o domorodnih zemljiščih iz leta 1865, spremenili odnos Maorov do zemlje. Leta 1870 je minister za pravosodje Henry Sewell (na položaju 1870–1871) opisal cilje sodišča za domorodne dežele kot »spraviti veliko večino zemljišč na Severnem otoku [...] v doseg kolonizacije« in »detribalizacijo Maorov – uničiti, če bi bilo mogoče, načelo komunizma, na katerem temelji njihov družbeni sistem in ki stoji kot ovira vsem poskusom združitve maorske rase v naš družbeni in politični sistem«.<ref>{{cite web |last1=Taonui |first1=Rāwiri |title=Te ture – Māori and legislation – The Native Land Court |url= http://www.TeAra.govt.nz/en/te-ture-maori-and-legislation/page-3 |website=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand |access-date= 26 February 2021 | quote = Zakoni o domorodnih zemljiščih iz let 1862 in 1865 so ustanovili sodišče za domorodna zemljišča. To je sprostilo več zemlje za nakup naseljencev, saj je individualiziralo lastništvo zemlje Maorom. Minister za pravosodje Henry Sewell je cilje sodišča opisal kot »spremeniti večino zemljišč na Severnem otoku ... v doseg kolonizacije« in »detribalizacijo Maorov – uničiti, če je mogoče, načelo komunizma, na katerem temelji njihov družbeni sistem in ki stoji kot ovira vsem poskusom združitve maorske rase v naš družbeni in politični sistem«.'}}</ref> Do konca 19. stoletja so bili ti cilji v veliki meri doseženi – v škodo maorske kulture. === Marginalizacija in renesansa od ok. 1900 n. št. do danes === [[File:Haka party, waiting to perform for Duke of York in Rotorua, 1901 - cropped.jpg|thumb|Zabava {{lang|mi|[[haka]]}}, ki čakajo na nastop za vojvodo Yorškega v Rotorui, 1901]] [[File:Waitangi Day.jpg|thumb|Tradicionalno praznovanje dneva Waitangi za Maore v Waitangiju]] [[File:Māori protest at Waitangi (February 6, 2006).jpg|thumb|Maorski protestniki v bližini Waitangija na dan Waitangi, državni praznik Nove Zelandije]] Maori so v naslednjem stoletju še naprej doživljali znatne kulturne spremembe. Leta 1900 je v evropskih urbanih naseljih živelo le malo Maorov, leta 1926 je bilo v urbanih središčih 16 % maorske populacije, med drugo svetovno vojno je prišlo do premika in leta 1945 se je spremenil na 26 %, v 1950-ih in 1960-ih pa se je povečal, tako da je do leta 1966 znašal 62 %.<ref>{{Cite book |last=Taonui |first=Rawiri |title=Huia histories of Māori : ngā tāhuhu kōrero |date=2012 |publisher=Huia |isbn=978-1-77550-009-4 |editor-last=Keenan |editor-first=Danny |location=Wellington, N.Z. |pages=232–233 |chapter=Māori Urban Protest Movements |oclc=779490407}}</ref> V 1930-ih in 1940-ih je poslanec Āpirana Ngata sprejel zemljiško zakonodajo, da bi Maorom pomagal bolje izkoristiti preostalo plemensko zemljo. Maori so bili ovirani pri uporabi in razvoju zemlje za sodobno kmetijstvo, saj je bil velik del maorske zemlje strm, oddaljen, nagnjen k eroziji z veliko padavinami.{{sfn|King|2001|pages=101–107}} Evropski kmetje, ki so imeli v lasti svojo zemljo, so se mehanizirali, da bi dosegli večjo produktivnost, z bančnimi posojili za novo opremo. Maori niso mogli dobiti posojil, saj je bila njihova zemlja večinoma plemenska in je ni bilo mogoče uporabiti za zavarovanje individualnih posojil. Oddajanje zemlje evropskim kmetom je Maorom zagotavljalo stalen dohodek, vendar se je ta razširil med veliko ljudi. Maorsko kmetijstvo je pogosto temeljilo na drugačnem sistemu vrednot in ga niso vodili evropski cilji učinkovitosti in visoke produktivnosti.{{sfn|King|2001|page=103}} Poleg delovnih mest so bile še ena privlačnost mestnih migracij denarne, rekreacijske in življenjske privlačnosti mesta. Mnogi Maori so menili, da je uspeh v mestu in ne na podeželju. King to opisuje kot »fantazijsko okužbo - resničnost ni ustrezala mitu, vendar to ni ustavilo fantazije ali migracije«.{{sfn|King|2001|page=104}} Druge spremembe so bile naraščajoča rodnost. Leta 1955 je bila stopnja rodnosti pri Maorih skoraj dvakrat višja od evropske, in sicer 43,6 v primerjavi s 26 na 1000. Hkrati so imeli Maori manj kvalifikacij. Leta 1956 je 6,5 % Maorov opravljalo poklicne, vodstvene ali administrativne službe v primerjavi s 26,7 % nemaorov. Posledično je le 3,36 % Maorov zaslužilo 700 funtov ali več na leto v primerjavi z 18,6 % nemaorov.<ref>{{Cite web |url=https://thespinoff.co.nz/atea/17-10-2017/mocking-the-haka-the-haka-party-incident-and-casual-racism-in-new-zealand/|title=Mocking the haka: The Haka Party Incident and 'casual' racism in New Zealand|date=17 October 2017|website=The Spinoff |access-date=11 January 2019}}</ref> Na Maore so močno vplivale spreminjajoče se gospodarske okoliščine, kot je padec cen volne. Zaradi tega so bili Maori bolj ranljivi za ekonomsko in socialno prikrajšanost. King pravi, da nižja izobrazba Maorov vodi do nižje dohodkovnih delovnih mest, kar je vodilo do nižjih dohodkov, slabih stanovanj in slabega zdravja, kar je posledično vodilo do višjih stopenj kriminala.{{sfn|King|2001|page=105}} Te sestavine so bile potencialni vzroki za rasne napetosti. Širša skupnost jih je videla kot 'probleme Maorov'. V 1970-ih in 1980-ih je dovolj urbaniziranih Maorov doseglo vplivne položaje, da so lahko postopoma, a radikalno spremenili razmišljanje vlad. Njihovo zagovorništvo je podkrepila vse večja pripravljenost za uporabo odločnih protestov za uveljavljanje gibanja Mana Maori. Mladi urbani radikalci so pretepli skupino univerzitetnih študentov, ki so komično gledali na maorski ples.<ref>{{Cite web |url=https://thespinoff.co.nz/atea/17-10-2017/mocking-the-haka-the-haka-party-incident-and-casual-racism-in-new-zealand/|title=Mocking the haka: The Haka Party Incident and 'casual' racism in New Zealand|date=17 October 2017|website=The Spinoff |access-date=11 January 2019}}</ref> Protestniki so zasedli Bastion Point, ki so ga razglasili za maorsko zemljo, in se upirali policijski aretaciji. V Raglanu so lokalni maorski protestniki zahtevali povračilo lastništva zemljišča, ki se uporablja kot letališče in igrišče za golf.<ref>{{Cite web|url=https://teara.govt.nz/en/nga-ropu-tautohetohe-maori-protest-movements/page-3|title=3. – Ngā rōpū tautohetohe – Māori protest movements – Te Ara Encyclopedia of New Zealand|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu Tonga|website=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |access-date=11 January 2019}}</ref> Od zgodnjih 1970-ih se je pojavila nova generacija radikalcev, ki so zahtevali večji vpliv Maorov. Med zahtevami je bila tudi povečana ''tino rangatiratanga''. Izraz, abstrakcija besede za aristokracijo, je skoval Henry Williams v pogodbi iz Waitangija, da bi prenesel idejo o 'poglavarstvu'. Vendar so Maori ta izraz pogosto uporabljali za izražanje ideje o političnih pravicah vseh Maorov, ne le razreda ''rangatira'' ali ideje o maorski suverenosti ali maorski neodvisnosti. Izobraženi mestni Maori so zagovarjali poučevanje maorskega jezika in vključitev maorskega stališča v vse vidike izobraževanja. Maori so začeli izražati svoje ideje v novih političnih gibanjih, pri čemer so maorski volivci prešli s podpore laburistični stranki na alternative, kot je bila stranka Nova Zelandija pod vodstvom Maorov leta 1992. Uvedba volitev MMP (mešani proporcionalni sistem članov) leta 1996 je imela učinek, da so manjšinske skupine vseh barv dobile večji vpliv. Na volitvah leta 1996 je bilo izbranih 14 maorskih poslancev, od tega 3 v kabinetu. Maorski poslanec Winston Peters je bil podpredsednik vlade.<ref>{{Cite news|work=Newshub |date=24 October 2017 |url=https://www.newshub.co.nz/home/politics/2017/10/winston-peters-to-become-deputy-prime-minister.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20171024052028/http://www.newshub.co.nz/home/politics/2017/10/winston-peters-to-become-deputy-prime-minister.html |url-status=dead |archive-date=24 October 2017 |title=Winston Peters to become Deputy Prime Minister|access-date=11 January 2019}}</ref> Ta položaj je postavil visoka pričakovanja glede pozitivnih rezultatov Tribunala za pogodbo Waitangi, ki je bil ustanovljen za preiskovanje pritožb Maorov proti zgodovinskim novozelandskim vladam v zvezi s pogodbo. Od začetka 1990-ih je vrsta ugodnih izidov pogodbenega tribunala povzročila velik pretok kapitala v obliki zemlje, primarnih virov in denarja od vlade do različnih maorskih iwi (plemen ali narod) in ''hapū'' (podplemen ali klan).{{sfn|King|2001|pages=115–118}} Ključni koncept je bila nadaljnja zasedba območja zemlje (''Ahi kā'').<ref>{{cite report|url=http://www.waitangi-tribunal.govt.nz/reports/viewchapter.asp?reportID=D5D84302-EB22-4A52-BE78-16AF39F71D91&chapter=188 |title=Ngai Tahu Land Report|publisher=Waitangi Tribunal|year=1991|archive-url=https://web.archive.org/web/20131109084520/http://www.waitangi-tribunal.govt.nz/reports/viewchapter.asp?reportID=D5D84302-EB22-4A52-BE78-16AF39F71D91&chapter=188 |archive-date=9 November 2013}}, 1991, waitangi-tribunal.govt.nz</ref> Največji plemenski posli so se približali milijardo dolarjev, čeprav so bili mnogi veliko manjši. To je organizacijam iwi in hapū dalo vir finančne varnosti, ki ga prej niso imele. Do leta 2013 je skupni znesek, ki ga je plačala vlada, presegel 4 milijarde dolarjev. To je privedlo do bolj povezane plemenske organizacije, saj je vsa sredstva šla plemenskim ali hapū organizacijam. Leta 2012 je bilo ocenjeno, da je skupna vrednost premoženja pod nadzorom Maorov znašala približno 400 milijard dolarjev. Do junija 2018 je 70 poravnav doseglo fazo sprejetja v zakonodajo, nadaljnjih 45 poravnav pa je v različnih fazah pogajanj.<ref>{{cite web|title= Annual Progress Report – Office of Treaty Settlements|date= 30 June 2018|url= https://www.govt.nz/assets/Documents/OTS/12-month-progress-report-1-July-2017-to-30-June-2018.pdf|access-date= 30 December 2018|archive-date= 30 December 2018|archive-url= https://web.archive.org/web/20181230233301/https://www.govt.nz/assets/Documents/OTS/12-month-progress-report-1-July-2017-to-30-June-2018.pdf|url-status= dead}}</ref> == Kulturni koncepti == [[File:Tohunga under Tapu.jpg|thumb|upright=0.8|Tohunga pod tapujem ni mogel dlje časa jesti z rokami.<ref>{{Cite journal|last=Shirres|first=M. P.|title=Tapu|journal=Journal of the Polynesian Society|volume=91|issue=1|pages=29–52|year=1982|url=http://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_91_1982/Volume_91,_No._1/Tapu,_by_M._P._Shirres,_p_29-52/p1|access-date=11 January 2019|archive-date=2019-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190125091828/http://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_91_1982/Volume_91%2C_No._1/Tapu%2C_by_M._P._Shirres%2C_p_29-52/p1|url-status=dead}}</ref>]] [[File:A hongi for Dame Patsy Reddy from Kuia Dr Hiria Hape.jpg|thumb|Hongi (pozdrav) za Dame Patsy Reddy od Kuia Dr Hiria Hape]] Nekateri temeljni kulturni koncepti Maoritange so prisotni po vsej Polineziji, vendar so bili vsi spremenjeni zaradi edinstvene zgodovine in okolja Nove Zelandije. === ''Te Ao Māori'' (svetovni nazor) === ''Te Ao Māori'' je izraz, ki se pogosto uporablja za označevanje maorskega svetovnega nazora, kot se izraža skozi številne kulture in tradicije. Od ''Maoritange'' se razlikuje tako po miselnosti kot po nečem bolj konkretnem: medtem ko se ''Māoritanga'' uporablja za označevanje vidikov maorske kulture, ''Te Ao Māori'' zajema koncept poglobljenega življenja v mejah maorske duhovne in kulturne tradicije ter gledanja na svet s tega vidika. === ''Mana'' (moč in prestiž) === ''Mana'' je kulturni koncept Maorov, ki pomeni sveto moč ali avtoriteto. ''Mana'' je sveta moč, ki jo bogovi podeljujejo rodovni liniji poglavarjev ali ''tohunga''. Čeprav je ''mana'' sama po sebi nadnaravni dar, jo lahko poglavar zapravlja ali povečuje.{{sfn|Mol|1981|page=15}} Zgodovinarka Judith Binney pravi, da je ohranjanje in povečevanje {{lang|mi|mana}} {{lang|mi|whānau}} in {{lang|mi|hapū}} ter zvestobe znotraj skupine nedvomno v središču maorskih kulturnih konceptov. Pravi, da je maorska kulturna zgodovina za nepoučene zmedena, saj je sestavljena iz pripovednih mitov, ki segajo daleč nazaj v čas. Zmedeno je tudi to, da je kronološki čas nepomemben ali popačen<ref>Stories Without End. J. Binney, p. 182.</ref> za maorsko kulturno zgodbo, zato lahko oseba, ki živi v sedanjosti, pripoveduje zgodbo o svoji družini ali hapūju, ki se je zgodil pred stoletji; kljub temu se pripovedovalec v mitu pojavi kot sodobna osebnost. Ključni element kulturnega vodenja je povezava pripovedovalca z znano zgodovinsko osebnostjo z ''mano'' (prestiž/avtoriteto).<ref>Stories Without End, J Binney, pp. 78–85.</ref> === ''Whakapapa'' (genealogija) === ''Whakapapa'' je izvor in pot porekla osebe, predmeta ali geografskega območja.<ref>{{Cite web|url=https://teara.govt.nz/en/whakapapa-genealogy|title=Whakapapa – genealogy – Te Ara Encyclopedia of New Zealand |last=Taonga|first=New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu|website=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |access-date=12 January 2019}}</ref> Whakapapa osebe ugotavlja njeno ''mano'' in plemenske povezave. Lahko se recitira kot uvod ({{lang|mi|mihimihi}}).<ref>{{Cite web|url=https://www.otago.ac.nz/maori/world/te-reo-maori/mihi-introductions/index.html|title=Mihi – introductions|work=Māori ki Te Whare Wānanga o Ōtākou|publisher=University of Otago|access-date=12 January 2019}}</ref> Druga oblika uvodnega recitiranja je {{lang|mi|[[pepeha]]}}, osebni uvod, ki navaja povezavo osebe z iwi in naravnimi znamenitostmi, kot so reke in gore. === ''Utu'' (ravnovesje in harmonija) === ''Utu'' se pogosto povezuje z besedo »maščevanje«. Vendar pa je v širšem smislu ''utu'' mišljen kot ohranjanje ravnovesja in harmonije znotraj civilizacije. V konceptu ''utu'' je treba napako vedno popraviti in prijaznost povrniti.{{sfn|King|2003|page=81}} Vendar se sredstva, s katerimi se to doseže, lahko zelo razlikujejo od primera do primera. V kontekstu izmenjave daril ''utu'' ustvarja in ohranja družbene povezave in zaveze. ''Utu'' ponovno vzpostavi ravnovesje v primeru prekinitve družbenih odnosov. ''Muru'', oblika ''utuja'', je proces obnovitvene pravičnosti, običajno med skupinama hapū in whānau, kjer se oškodovani stranki dajo dejanja odškodnine za prekršek, običajno fizični predmeti ali viri, kot način za vzpostavitev družbenega ravnovesja.<ref name="NZHistory">{{cite web|url=https://nzhistory.govt.nz/culture/frontier-of-chaos/maori-values |title=Māori values and practices |first=Steve |last=Watters |publisher=Ministry for Culture and Heritage |date=20 December 2012 |access-date=20 July 2022}}</ref><ref name="Hinatore">{{Cite book |title=He Hīnātore ki te Ao Māori: A Glimpse into the Māori World |date=March 2001 |publisher=Ministry of Justice |location=Wellington, New Zealand |url=https://www.justice.govt.nz/assets/Documents/Publications/he-hinatora-ki-te-ao-maori.pdf |access-date=20 July 2022 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610051020/http://www.justice.govt.nz/publications/publications-archived/2001/he-hinatore-ki-te-ao-maori-a-glimpse-into-the-maori-world/part-1-traditional-maori-concepts/maori-social-structures |url-status=dead }}</ref> ''Muru'' se razlikuje od ''utuja'', saj ko je ''whakawā'' (slovesni sodni postopek) končan in je odškodnina izplačana, niso potrebna nobena nadaljnja dejanja ali zahteve, ravnovesje med obema stranema pa je ponovno vzpostavljeno. Izmenjavo daril so urejala tri osnovna načela. Prvič, dajanje je moralo imeti videz svobodnega in spontanega, brez določila o vračanju daril. Drugič, veljal je strog sistem obveznosti, po katerem je bil prejemnik dolžan ne le vračati, temveč tudi povečati vrednost vzajemnega darila. Tretjič, sistem je zahteval, da je bila zdaj vzpostavljena nadaljnja družbena obveznost za nadaljevanje izmenjave. Neodziv je pomenil izgubo mane ali vpliva. Kjer so stranke prepotovale dolgo pot, da bi dale darilo, se je pričakovalo, da bo vračljivo darilo takojšnje, vendar je bilo zaradi sezonskih zalog hrane pogosto sprejeto, da bo vračljivo darilo dano pozneje, ko bodo zaloge to dopuščale.<ref>{{cite book|last=Firth|first=R.|title=Primitive Economics of the New Zealand Maori|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18968|year=1929}}</ref> Medtem ko je darilo pomenilo obveznost vračanja usluge, je enako veljalo za žalitev. Odgovor je lahko bil vojaški. Zgodovinarka Angela Ballara opisuje vojskovanje kot »učen, kulturno določen [odziv] na prekrške zoper pravila maorske družbe«.{{sfn|King|2003|page=82}} === ''Kaitiakitanga'' (skrbništvo) === {{lang|mi|[[Kaitiaki]]tanga}} (iz ''kaitiaki'' »skrbnik«) pomeni skrbništvo ali zaščito in se v sodobni rabi nanaša predvsem na zaščito naravnega okolja.<ref>{{Cite web |url=https://teara.govt.nz/en/kaitiakitanga-guardianship-and-conservation|title=Kaitiakitanga – guardianship and conservation – Te Ara Encyclopedia of New Zealand|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu Taonga|website=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |access-date=13 January 2019}}</ref> === ''Tapu'' (prepovedano in sveto) === ''Tapu'' je podoben ''mana'' – oba maorska koncepta imata vzporednice v širši polinezijski kulturi.<ref>{{cite book |last1 = Oliver |first1= Douglas L. |year = 2002 |chapter= The Maori |title = Polynesia in Early Historic Times |url = https://books.google.com/books?id=n0tLPC3JJIEC |publication-place = Honolulu |publisher = Bess Press |page = 229 |isbn = 9781573061254 |access-date = 9 June 2024 |quote = [...] those important, but polysemous, Polynesia-wide morphemes: ''mana'', ''tapu'' and ''noa''.}}</ref> Skupaj ''tapu'' in ''mana'' veljata za ohranjanje harmonije stvari. ''Tapu'' vzdržuje strukturo in družbeni red. Lahko ga razumemo kot pravni ali verski koncept, ki je osredotočen na idejo o tem, da je nekaj 'prepovedano' in 'sveto'. Ko se oseba, kraj ali stvar šteje za ''tapu'', se pogosto odlikuje kot nekaj visoke vrednosti in pomena, kar so bogovi postavili na stran. Družbeni običaji in božanski izvor, povezani s tapujem, so Elsdona Besta pripeljali do odkritja razvoja »nekoliko teokratske oblike vladanja« med Maori pred stikom.<ref>{{cite book |last1 = Best |first1 = Elsdon |author-link1 = |year = 1952 |orig-date = 1934 |chapter = Social Usages of the Maori |title = The Maori as He was: A Brief Account of Maori Life as it was in Pre-European Days |url = https://books.google.com/books?id=bWIbAAAAIAAJ |series = Manual (New Zealand. Board of Science and Art) – Issue 4 |edition = 2 |publication-place = Wellington |publisher = R.E. Owen, Government Printer |page = 94 |access-date = 9 June 2024 |quote= Inasmuch as the powers of this ''tapu'' came from the gods, they alone rendering it effective, it follows that the Maori had evolved a somewhat theocratic form of government.}}</ref> === ''Kaumātua'' (plemenski starešine) === ''Kaumātua'' (ali včasih ''Kuia'' za ženske) so spoštovani plemenski starešine obeh spolov v maorski skupnosti, ki so že vrsto let vključeni v svoj ''whānau''. Imenujejo jih njihovi ljudje, ki verjamejo, da imajo izbrani starešine sposobnost poučevanja in vodenja tako sedanjih kot prihodnjih generacij. Proti pravilom mane je, da se kdorkoli samorazglaša za starešino, namesto tega ljudje priznavajo status starešine ''kaumātua''.<ref name="Tikanga definitions of kaumātua">{{cite web|url=http://www.maori.org.nz|title=Tikanga definitions of kaumātua|work=maori.org.nz|access-date=17 August 2004}}</ref> V preteklosti so verjeli, da so ''kaumātua'' »reinkarnacija osebe, ki je po smrti pridobila nadnaravni ali božanski status in postala zaščitnica družine«.<ref name="Tikanga Whakaaro">{{cite book|title=Tikanga Whakaaro: Key Concepts in Māori Culture|last=Barlow|publisher=Oxford University Press|year=1994|location=Auckland}}</ref> [[File:Pleiades large.jpg|thumb|{{lang|mi|Matariki}}(Plejade), katerih vzpon označuje maorsko novo leto.]] === ''Kōhā'' (darila) === ''Kōhā'' so darila gostiteljem, pogosto hrana ali tradicionalni predmeti, čeprav se danes najpogosteje uporablja denar. Tradicionalno je bistvo ''kōhā'' prostovoljno in prihaja iz srca, zato je določanje zneska v nasprotju z njegovim duhom. Vse pogosteje je ''kōhā'' fiksni znesek na osebo, ki se gostom sporoči zasebno, da ni zadrege. Prejemniki se zanašajo na darovalčevo ''aroho'' (empatijo), ''manaakitango'' (negovanje) in ''wairua'' (duh), da zagotovijo, da je dovolj. Zahvale za ''kōhā'' so temu primerno tople. === ''Matariki'' (novo leto) === ''Matariki'', »maorsko novo leto«, praznuje prvi vzhod Plejad konec maja ali v začetku junija. Tradicionalno se dejanski čas praznovanja ''Matariki'' razlikuje, nekateri iwi ga praznujejo takoj, drugi pa čakajo do vzhoda naslednje polne lune.<ref>{{cite web|url=http://www.maoriparty.org/index.php?pag=nw&id=1116&p=hon-tariana-turia-weekly-beehive-chat-stars-are-set-for-a-happy-maori-new-year.html|title=Stars are set for a happy Māori New Year |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716084848/http://www.maoriparty.org/index.php?pag=nw&id=1116&p=hon-tariana-turia-weekly-beehive-chat-stars-are-set-for-a-happy-maori-new-year.html |archive-date=16 July 2011 |first=Tariana |last=Turia |website=maoriparty.org|author-link=}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=http://www.teara.govt.nz/en/ranginui-the-sky/4/4 |title=Winter stars – Ranginui – the sky |encyclopedia=Te Ara Encyclopedia of New Zealand |publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage |date=14 November 2012 |access-date=2 March 2014 |archive-date=2012-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121021093408/http://www.teara.govt.nz/en/ranginui-the-sky/4/4 |url-status=dead }}</ref> To je dan, ko izkažejo spoštovanje ljudem, ki so jih izgubili, a jih tudi pridobili v preteklem letu. Praznujejo dan in noč z molitvami, gostijami, petjem in glasbo. Po mnogih letih premora se zdaj praznuje vse bolj pogosto na različne načine in v obdobju tedna ali meseca, kjer koli od začetka junija do konca julija. == Umetnost, zabava in mediji == Nacionalne letne nagrade za ''toi Māori'', maorsko umetnost, nagrade ''Te Waka Toi'' opredeljujejo dve področji umetnosti, umetnost marae (tradicionalne umetniške oblike, ki temeljijo na marae, na primer rezbarjenje in tkanje) in sodobne umetniške oblike (na primer gledališče, literatura, film, fotografija, kiparstvo in vizualne umetnosti).<ref>{{Cite web |last=Guy |first=Alice |date=30 May 2023 |title=Te Waka Toi Awards celebrate and recognise excellence in Maori Art |url=https://www.nzherald.co.nz/rotorua-daily-post/news/te-waka-toi-awards-celebrate-and-recognise-excellence-in-maori-art/KMKHOC5IXZEWDRXQE6JNKKNC6Q/ |access-date=30 May 2023 |website=The New Zealand Herald |language=en-NZ}}</ref> Nagrada Kiingi Tuheitia za portretiranje je nagrada in razstava sodobne umetnosti, ki spodbuja vzhajajoče maorske umetnike k ustvarjanju portretov svojih prednikov. Sprejema vse oblike vizualne umetnosti, leta 2023 pa bo zmagal umetnik uku (gline).<ref>{{Cite web |date=25 May 2023 |title=Kiingi Tuheitia Portraiture Award 2023 |url=https://www.nzportraitgallery.org.nz/exhibitions/2023/5/25/2023-kiingi-tuheitia-portraiture-award |access-date=27 July 2023 |website=New Zealand Portrait Gallery |language=en-NZ}}</ref> === Rezbarjenje (''te toi whakairo'') === [[File:Tamatekapua.jpg|thumb|upright=0.8|Tama-te-kapua, prednik Te Arawe, upodobljen na rezbariji v hiši za srečanja Tamatekapua v Ohinemutuju, [[Rotorua]], okoli leta 1880]] {{glavni|Whakairo|Pounamu}} ''Toi whakairo'' ali samo ''[[whakairo]]'' je maorska tradicionalna umetnost rezbarjenja<ref>{{cite encyclopedia|last=Royal|first=Te Ahukaramū Charles|title=Tangaroa – the sea – Ruatepupuke and the origin of carving|encyclopedia=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand |url=http://www.TeAra.govt.nz/en/tangaroa-the-sea/page-4|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage / Te Manatū Taonga|date=12 June 2006|access-date=17 August 2010}}</ref> v les, kamen ali kost. Nekateri ohranjeni ''whakairo'' ali rezbarije so stare več kot 500 let. Lesene rezbarije so bile uporabljene za okraševanje hiš, ograjnih drogov, posod, ''taiaha'', ročajev za orodje in drugih predmetov. Včasih so bile ustvarjene obsežne rezbarije s kamnitimi obrazi. Najbolj priljubljena vrsta kamna, ki se je uporabljala pri rezbarjenju, je bil [[pounamu]] (zeleni kamen), oblika žada, uporabljale pa so se tudi druge vrste, zlasti na Severnem otoku, kjer pounamu ni bil široko dostopen. Kost se je uporabljala za občutljive predmete, kot so ribiški trnki in igle. Tako kamen kot kost sta bila uporabljena za izdelavo nakita, kot je ''hei-tiki''. Uvedba kovinskega orodja s strani Evropejcev je omogočila večjo zapletenost in prefinjenost. Rezbarjenje je umetnost tapu.<ref name="jmcallister">{{cite news |date=15 October 2010 |title=Janet McAllister: Sacred practice of creating art |work=The New Zealand Herald |url=http://www.nzherald.co.nz/entertainment/news/article.cfm?c_id=1501119&objectid=10759246 |access-date=16 October 2011}}</ref> Inštitut za umetnost in obrt Maorov v Whakarewarewi v Rotorui je trdnjava tradicionalnih rezbarskih veščin.<ref>{{cite news |url=http://www.stuff.co.nz/waikato-times/archived-sections/vote-08/ent/dvd-reviews-14336/45885 |title=The carver speaks of his work |date=3 August 2007 |work=Waikato Times |access-date=3 December 2011}}</ref> Inštitut je ustanovil politični voditelj Āpirana Ngata, ki je želel pomladiti maorsko kulturo in umetnost videl kot ključni del le-te. Ngata je v tem procesu nekatere vzorce označil za "maorsko umetnost", kar je nekatere vzorce izključilo.<ref>{{Cite book |title=Toi tū, toi ora : contemporary Māori art |date=2022 |editor-first=Nigel | editor-last = Borell | others = Moana Jackson, Taarati Taiaroa | publisher = Penguin Random House New Zealand in association with Auckland Art Gallery Toi o Tāmaki |isbn=978-0-14-377673-4 |location=Auckland, New Zealand |oclc=1296712119}}</ref> Hōne Taiapa je bil nekaj časa vodja te šole. Od maorske renesanse se je zanimanje za ''whakairo'', skupaj z drugimi tradicionalnimi maorskimi praksami, ponovno povečalo, z veliko večjo integracijo z osrednjo sodobno umetnostjo. Tržnica maorske umetnosti (ki jo financira državni Toi Māori Aotearoa) je pomembno prizorišče za promocijo in prodajo ''whakairo''. Te Papa in Umetnostna galerija Auckland imata obsežno zalogo ''whakairo'', zlasti Te Papa ima veliko digitaliziranih na svoji spletni strani Zbirke.<ref>{{cite web |url=http://collections.tepapa.govt.nz/term.aspx?irn=314707 |title=woodcarving – Collections Online – Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa |work=collections.tepapa.govt.nz |year=2011 |access-date=16 October 2011 |archive-date=18 January 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118164612/http://collections.tepapa.govt.nz/term.aspx?irn=314707 |url-status=dead }}</ref> === Tetoviranje (''tā moko'') === [[File:Woman with moko.jpg|alt=|thumb|Ženska s {{lang|mi|tā moko kauae}}]] {{glavni|Tā moko}} ''Tā moko'' je tradicionalna maorska umetnost [[Tetoviranje|tetoviranja]] kože; ''moko'' je primer te umetnosti. Pred kolonizacijo je večina visoko rangiranih oseb prejemala ''moko'' kot pomemben mejnik med otroštvom in odraslostjo, tisti, ki so ga prejemali brez njega, pa so veljali za osebe z nižjim družbenim statusom. Umetnost je bila sveta dejavnost, ki so jo spremljali številni obredi in rituali. Moški so ''moko'' običajno prejemali na obrazu, zadnjici in stegnih; ženske nosijo ''moko kauae'' na ustnicah in bradi. Oblika obraza daje podrobnosti o rodovniku, statusu in izvoru nosilca.{{sfn|Moon|2012|page=24}} V preteklosti je moko združeval tetoviranje s skarifikacijo, tako da je bila koža izrezljana z ''uhi''<ref>{{cite web |url=http://www.nzetc.org/tm/scholarly/RobMoko-fig-RobMoko048a.html |title=Fig. 46.—Uhi, or chisels in the British Museum (actual size). Presented by Sir George Grey, K. C. B., &c |publisher=Victoria University of Wellington |work=New Zealand Electronic Text Collection Te Pūhikotuhi o Aotearoa |access-date=28 August 2015 }}</ref> (dleti), ne preluknjana. Zaradi tega je bila koža z žlebovi in ​​ne gladke površine. ''Uhi'' so bili narejeni iz albatrosove kosti in so imeli ročaj. Pigmenti so bili narejeni iz ''āwheto'' za barvo telesa in ''ngārehu'' (žganega lesa) za bolj črno barvo obraza. Saje iz žgane kauri gume so mešali tudi z maščobo, da so dobili pigment.<ref>{{cite encyclopedia |url=http://www.teara.govt.nz/1966/K/KauriGum/MaoriUses/en |title=Kauri gum |encyclopedia=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage / Te Manatū Taonga |access-date=28 August 2015 |archive-date=2009-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090413151842/http://www.teara.govt.nz/1966/K/KauriGum/MaoriUses/en |url-status=dead }}</ref> V poznem 19. stoletju so ''uhi'' postopoma nadomestile igle, moko pa so namesto teksturiranih brazgotin postale gladke tetovaže. Od leta 1990 se je praksa ''tā moko'' ponovno pojavila tako pri moških kot pri ženskah, kot znak kulturne identitete in odraz splošnega preporoda maorskega jezika in kulture. Večina ''tā moko'', ki se danes nanaša, se izvaja s pomočjo strojčka za tetoviranje, vendar se je ponovno pojavila tudi uporaba ''uhi''.<ref>{{Cite news |url=http://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=10484537 |title=Revival of Moko |date=29 December 2007 |work=The New Zealand Herald}}</ref> === Slikanje === {{glavni|Novozelandska umetnost}} Ogljene risbe lahko najdemo na apnenčastih skalnih zavetiščih v središču Južnega otoka, z več kot 500 najdišči,<ref>{{cite web|url=http://www.nhc.net.nz/index/museum-new-zealand/maori-cave-art/maori-cave-art.htm|title=Very Old Maori Rock Drawings|publisher=Natural Heritage Collection|access-date=15 February 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224214113/http://nhc.net.nz/index/museum-new-zealand/maori-cave-art/maori-cave-art.htm|archive-date=24 February 2009}}</ref> ki se raztezajo od Kaikōure do Severnega Otaga. Risbe so stare med 500 in 800 let in prikazujejo živali, ljudi in legendarna bitja, morda stilizirane plazilce. Nekatere ptice na slikah so izumrle, tudi [[moa]] in [[Haastov orel]]. Risali so jih zgodnji Maori, vendar do prihoda Evropejcev lokalni prebivalci niso poznali izvora risb.<ref>{{cite book|title=The Big Picture: A history of New Zealand art from 1642 |url=https://archive.org/details/bigpicturehistor0000keit | last=Keith | first=Hamish|isbn=978-1-86962-132-2|year=2007|pages=[https://archive.org/details/bigpicturehistor0000keit/page/10 11]–16 | publisher=Godwit }}</ref> Čeprav so najstarejše oblike maorske umetnosti arhaične [[Skalna umetnost|skalne poslikave]], slikarstvo v klasičnem obdobju ni bilo pomembna umetniška oblika. Uporabljalo se je predvsem za izdelavo okrasnih plošč v ''wharenui'' (hišah za srečanja), v stiliziranih oblikah, znanih kot ''kōwhaiwhai''. Evropejci so Maore seznanili z njihovim bolj figurativnim umetniškim slogom, v 19. stoletju pa so se na stenah ''wharenui'' namesto tradicionalnih rezbarij in tkanih plošč začele pojavljati manj stilizirane upodobitve ljudi in rastlin. Uvedba evropskih barv je omogočila tudi razcvet tradicionalnega slikarstva, saj je bilo mogoče ustvariti svetlejše in bolj izrazite barve. Z oživitvijo maorske kulture v javni sferi od 1970-ih naprej se je poleg bolj tradicionalnih maorskih vizualnih umetniških oblik pojavil nov poudarek na slikarstvu kot sredstvu za uveljavljanje maorske identitete in prepričanj. Med sodobne in novejše maorske slikarje spadajo Ralph Hotere (1931–2013), Shane Cotton (rojen leta 1964), Marilynn Webb (1937–2021) in Mary Wirepa (1904–1971). === Motiv ''koru'' === [[File:Maori-rafter28.svg|alt=|thumb|upright=1.15|Poslikan vzorec špirovcev]] {{glavni|Koru}} ''Koru'' je spiralna oblika, ki spominja na novo razvijajočo se srebrno vejo praproti. Je sestavni simbol, ki se uporablja v ''whakairo'', ''tā moko'' in slikarstvu, kjer simbolizira novo življenje, rast, moč in mir. Njegova oblika »prenaša idejo nenehnega gibanja«, medtem ko notranji tuljava »nakazuje vrnitev k izvoru«.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.teara.govt.nz/en/maori-creation-traditions/1/1|title=Māori creation traditions|author=Royal|first=Te Ahukaramū Charles|date=4 March 2009|encyclopedia=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage / Te Manatū Taonga|access-date=14 March 2010|archive-date=2012-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20121018123056/http://www.teara.govt.nz/en/maori-creation-traditions/1/1|url-status=dead}}</ref> ''Koru'' je sestavni motiv simboličnih in na videz abstraktnih vzorcev ''kōwhaiwhai'', ki se tradicionalno uporabljajo za okraševanje ''wharenui''. Obstajajo številni polformalni vzorci, ki predstavljajo različne značilnosti naravnega sveta. Logotip Air New Zealand vključuje vzorec ''koru'' – ki temelji na vzorcu ''kōwhaiwhai Ngaru'' (Ngāti Kahungunu) – kot simbol flore Nove Zelandije. Logotip je bil uveden leta 1973, da bi sovpadal s prihodom prvega širokotrupnega letala McDonnell Douglas DC-10 letalske družbe.<ref>{{cite web|last=Wilson|first=Kemera|url=http://www.maori.org.nz/whakairo/default.php?pid=sp55&parent=52|title=Whakairo: Maori Carving – Reading Kowhaiwhai|website=maori.org.nz|access-date=7 February 2018|archive-date=6 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150206085355/http://www.maori.org.nz/whakairo/default.php?pid=sp55&parent=52|url-status=dead}}</ref> === Tkanje (''raranga'') in tradicionalna oblačila === [[File:Māori paki (rain cape).jpg|upright=0.8|thumb|Dežni plašč (''pākē'') iz novozelandskega lanenega vlakna ''harakeke'' (''muka''), z zunanjimi plastmi razrezanega ''tī kōuka'', sesirjenega ''harakeke pokinikini'', zvitih hlačk in ''muka''.]] Maori so pred evropsko kolonizacijo nosili tkana oblačila za zaščito pred vremenskimi vplivi in ​​za označevanje družbenega statusa. Obstajali sta dve glavni vrsti oblačil: kilt ali krilo iz trave do kolen, ki se je nosilo okoli pasu in je bilo pritrjeno s pasom, ter pravokotni plašč ali ogrinjalo, ki se je nosilo čez ramena. Zlasti {{lang|mi|Korowai}} (plašč) so bili simboli visokega ranga.<ref>{{cite web| url=https://collections.tepapa.govt.nz/topic/3634|title=Korowai style of cloak|work=Collections Online|publisher=Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa|access-date=23 January 2020}}</ref> Tekstil je bil izdelan iz številnih rastlin, vključno s {{lang|mi|[[Phormium tenax|harakeke]]}} (novozelandski lan), {{lang|mi|[[Phormium colensoi|wharariki]]}}, {{lang|mi|[[Cordyline australis|tī kōuka]]}}, {{lang|mi|[[Cordyline indivisa|tōī]]}}, {{lang|mi|[[Ficinia spiralis|pīngao]]}}, {{lang|mi|[[kiekie (plant)|kiekie]]}} in {{lang|mi|[[toetoe]]}}. Papirnato murvo so iz tropskega Pacifika prinesli Maori, ki so jo poznali kot {{lang|mi|aute}},<ref>{{cite journal|last=Hīroa|first=Te Rangi (Sir Peter Buck)|url=http://www.jps.auckland.ac.nz/document/Volume_33_1924/Volume_33,_No._129/Evolution_of_Maori_clothing,_by_Te_Rangi_Hiroa,_p_25-47/p1?action=null|title=Evolution of Maori Clothing|journal=Journal of the Polynesian Society|volume=33|issue=129|pages=25–47|year=1924|access-date=3 December 2013|archive-date=29 March 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120329152550/http://www.jps.auckland.ac.nz/document/Volume_33_1924/Volume_33,_No._129/Evolution_of_Maori_clothing,_by_Te_Rangi_Hiroa,_p_25-47/p1?action=null|url-status=dead}}</ref> vendar v hladnejšem podnebju Nove Zelandije ni uspevala, ''tapa'' (blago iz lubja) pa je bila redka. {{lang|mi|Kahu kurī}} (plašči, stkani iz trakov pasje kože namesto iz rastlinskih vlaken) so bili redki in zelo cenjeni.<ref>{{cite web|url=https://collections.tepapa.govt.nz/object/64874|title=Kahu kurī (dog skin cloak)|work=Collections Online|publisher=Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa|access-date=23 January 2020}}</ref> Surove lanene liste so cepili in tkali v podloge, vrvi in ​​mreže, osnova večine oblačil pa je bila muka (pripravljena lanena vlakna). Ta so z uporabo školjčne lupine odstranili iz listov, jih zmehčali z namakanjem in tolčenjem s ''patu muka'' (kamnitimi pestiči) in jih spreli z valjanjem niti ob nogo. Barve za barvanje ''muke'' so dobivali iz domačih materialov. Postopek {{lang|mi|whatu}} (tkanje) za oblačila ni bil izveden s statvami in čolničkom, temveč z ročno sukanimi osnovnimi nitmi navzdol iz močne niti, napete med dvema ali štirimi pokončnimi ''turuturu'' (tkalnimi palicami). Za fina oblačila so uporabljali različne tehnike. Tehnika, znana kot ''tāniko'', je maorska inovacija, ki ustvarja zapletene geometrijske vzorce v številnih barvah za pasove in obrobe plaščev.<ref>{{cite web| url=https://collections.tepapa.govt.nz/topic/3630|title=Whatu|work=Collections Online|publisher=Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa|access-date=23 January 2020}}</ref> Zaradi skromnosti je bilo treba skriti le malo človeškega telesa. V neformalnih okoljih so moški hodili goli, razen pasu z vrvico, ki je držala kožico zaprto čez glavico penisa.{{sfn|Buck|1950|page=176}}{{sfn|Salmond|1991|pages=275–276}} Ženske so v prisotnosti moških pokrivale sramno področje z majhnimi predpasniki ali šopki dišečega rastlinskega materiala – čeprav so bili ti deli lahko razgaljeni v {{lang|mi|whakapohane}} (gesti prezira).{{sfn|Mead|1969|page=85}}<ref name="Salmond2017">{{cite book|last=Salmond|first=Anne|author-link=|title=Tears of Rangi: Experiments Across Worlds|url=https://books.google.com/books?id=SXUsDwAAQBAJ&pg=PT526|year=2017|publisher=Auckland University Press|isbn=978-1-77558-923-5|page=526}}</ref> Predpubertetni otroci sploh niso nosili oblačil. Ženske prsi niso čutile sramu ali skromnosti, zato ni bilo oblačil, namenjenih njihovemu skrivanju; {{lang|mi|pari}} ({{lang|mi|tāniko}} stezniki), ki se zdaj nosijo v nastopih ''kapa haka'', so postali standardni kostumi šele v 1950-ih.{{sfn|Mead|1969|page=143}} Evropski kolonisti so goloto imeli za obsceno in jo navajali kot znak rasne manjvrednosti Maorov (imenovali so jih 'goli divjaki').<ref name="education">{{cite book|last1=Ritchie|first1=Jenny|last2=Skerrett|first2=Mere|title=Early Childhood Education in Aotearoa New Zealand: History, Pedagogy, and Liberation|year=2014|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-349-48394-5}}</ref> V primerjavi z evropskimi oblačili so tradicionalna oblačila trajala dolgo in niso nudila veliko zaščite ali toplote. Že od zgodnjih dni lovljenja tjulnjev so Maori, ki so delali v taboriščih za tjulnje na Južnem otoku, prevzeli evropska oblačila, ki so kmalu postala široko dostopna pri potujočih krošnjarjih. Odeje so bile zelo iskane in so jih pogosto nosili kot kilte, plašče ali šale. Od konca 19. stoletja se tradicionalna oblačila uporabljajo le ob slovesnih priložnostih.{{sfn|King|2001|pages=46–47}} [[File:Poi-manutuke.jpg|thumb|Izvedba ''po''i skupine ''kapa haka'' (2003)]] === Glasba (te pūoro) in ples (kapa haka) === {{glavni|Maorska glasba|Kapa haka}} {{lang|mi|[[Kapa haka]]}} ({{lang|mi|[[haka]]}}skupine) se pogosto združujejo, da bi vadile in izvajale kulturne predmete, kot so ''waiata'' ali pesmi, zlasti akcijske pesmi, in ''[[haka]]'' za zabavo. Plesi ''poi'' so lahko tudi del repertoarja. Skupino včasih spremljajo tradicionalni instrumenti, čeprav se pogosto uporablja tudi kitara. Številne novozelandske šole imajo zdaj ''kapa haka'' kot del učnega načrta za študij maorskih jezikov. Danes potekajo nacionalna tekmovanja ''kapa haka'', kjer se skupine ocenjujejo, da bi našli najboljše izvajalce; ta tekmovanja privabljajo velike množice. Splošni izraz »skupina kapa haka« je, strogo gledano, [[tavtologija]]. ''Haka'' – akcijski napev, pogosto opisan kot 'vojni ples', bolj pa napev z ročnimi kretnjami in topotanjem z nogami, ki so ga prvotno izvajali bojevniki pred bitko, s čimer so razglašali svojo moč in hrabrost z zlorabo nasprotnika. Zdaj ta postopek redno izvajajo novozelandski predstavniki ragbi in ragbi lige pred začetkom tekme.<ref>{{Cite web|url=https://media.newzealand.com/en/story-ideas/history-of-the-all-black-haka/|title=History of the All Black haka|website=TNZ Media|access-date=13 January 2019|archive-date=2019-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401185818/https://media.newzealand.com/en/story-ideas/history-of-the-all-black-haka/|url-status=dead}}</ref> Obstaja veliko različnih ''haka''; čeprav velja ena, ''Ka mate'' [[Te Rauparaha]], za najbolj znano. === Maorska književnost === {{glavni|Novozelandska književnost}} Romani Witi Ihimaere in kratke zgodbe Patricie Grace ponujajo vpogled v kulturo. Roman ''Ljudstvo kosti'', roman Keri Hulme, je leta 1985 prejel ''Bookerjevo nagrado za leposlovje''. Jacqueline Sturm je bila prva Maorka, ki je zaključila dodiplomski univerzitetni študij na Victoria University College, nato pa še magisterij iz filozofije.<ref name="auto">{{cite web |last=Alves |first=Thalita |date=2 February 2017 |title=An Introduction to Maori Literature in 7 Books |url=https://theculturetrip.com/pacific/new-zealand/articles/an-introduction-to-maori-literature-in-7-books/ |website=theculturetrip.com |accessdate=2026-02-19 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123022626/https://theculturetrip.com/pacific/new-zealand/articles/an-introduction-to-maori-literature-in-7-books |url-status=dead }}</ref> Sidney Moko Mead je napisal knjigo ''Tikanga Maori: Življenje po maorskih vrednotah'', ki ponuja temeljit uvod v maorski način delovanja, tako v preteklosti kot sedanjosti. === Marae (kraj srečanj skupnosti) === {{glavni|Marae}} [[File:00 1563 Rotorua, NZ - Maori Versammlungshaus Rotowhio-Marae.jpg|thumb|Rotowhio-Marae, Rotorua]] [[File:Carved Meeting House.jpg|thumb|Izrezljani {{lang|mi|wharenui}} v Waitangi {{lang|mi|marae}}]] [[File:Maori Greeting 3 (31137744084).jpg|thumb|Maorski pozdrav (''pōwhiri'') na ''marae'']] ''Marae'' je skupni prostor za srečanja, ki je prostor za veliko maorsko skupnostno in kulturno življenje.<ref>{{Cite web |title=Maori Culture |url=http://www.tourism.net.nz/new-zealand/about-new-zealand/maori-culture.html |access-date=27 July 2017 |website=New Zealand Tourism Guide}}</ref> Gre tudi za koncept, ki je večji od stavb, kot ga opisuje Peter Tapsell, in vključuje ljudi in vrednote. V ''marae'' se srečanja in slovesnosti odvijajo v skladu s tradicionalnimi protokoli. ''Marae'' običajno sestavlja odprto očiščeno območje pred veliko izrezljano hišo za srečanja, pogosto imenovano ''wharenui'', skupaj z jedilnico in drugimi prostori. Funkcije in dogodki, ki se odvijajo na ''marae'', vključujejo srečanja, praznovanja, poroke, krste, srečanja in ''tangihanga'' (pogrebe).<ref>{{Cite web |title=What is a Marae? |url=https://www.awataha.co.nz/About+Us/What+is+a+Marae.html |access-date=13 February 2023 |website=Awataha }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Sestanek na ''marae'' se pogosto začne s ''pōwhirijem'' (pozdravno slovesnostjo). ''Pōwhiri'' je strukturiran in se začne s čakanjem obiskovalcev pri vratih ali vhodu in oblikovanjem skupine. Vključuje govore, ki sledijo tradicionalnemu formatu, njihovo zaporedje narekuje ''kawa'' (protokol) tega kraja, sledijo pa jim ''waiata'', pesmi.<ref>{{Cite web |title=Pōwhiri Process |url=https://rehuamarae.co.nz/our-marae/powhiri-process/ |access-date=13 February 2023 |website=Rehua Marae |language=en-US}}</ref> Cenjeno je, če gostje povedo nekaj besed v maorščini in zapojejo pesem, ki jo poznajo kot skupina. Podrobnosti protokolov ''marae'', imenovanih ''tikanga'' ali ''kawa'', se razlikujejo glede na iwi (pleme), vendar morajo domačini in obiskovalci v vseh primerih spoštovati določena pravila, zlasti med obredi srečanja. Ko skupina ljudi pride na bivanje v ''marae'', veljajo za ''manuhiri'' (gostje), medtem ko so gostitelji ''marae'' znani kot ''tangata whenua'' ('ljudje dežele').<ref>{{cite web |last1=Keane |first1=Basil |title=Marae protocol – te kawa o te marae |url=https://teara.govt.nz/en/marae-protocol-te-kawa-o-te-marae |publisher=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |date=5 September 2020 |access-date=25 March 2020 |archive-date=1 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200901182035/https://teara.govt.nz/en/marae-protocol-te-kawa-o-te-marae |url-status=dead }}</ref> Deljenje hrane je pomemben del ''pōwhirija''. Tradicionalni ''hāngī'' se pogosto kuha za velike skupine v ''marae'', skupno pa ga pripravi skupina gostiteljev.<ref>{{Cite web |last=Ōtākou |first=Māori ki Te Whare Wānanga o |title=Pōwhiri |url=https://www.otago.ac.nz/maori/world/tikanga/powhiri/ |access-date=13 February 2023 |website=www.otago.ac.nz |date=30 January 2019 |language=en-nz}}</ref><ref>{{Cite web |last=Neville |first=Alice |date=17 December 2018 |title=Common ground: Behind the scenes of the hāngī |url=https://thespinoff.co.nz/kai/17-12-2018/common-ground-behind-the-scenes-of-the-hangi |access-date=13 February 2023 |website=The Spinoff |language=en}}</ref> Pomemben dogodek v ''marae'' je ''tangihanga'' (pogreb). ''Tangihanga'' ali ''tangi'' sta v maorski družbi način slovesa od mrtvih in podpore preživelim družinskim članom. Kot navajata Ka'ai in Higgins, se »pomen tangihange in njeno osrednje mesto v običaju marae odraža v dejstvu, da ima prednost pred katerim koli drugim srečanjem na marae«.<ref>{{cite book|title=Ki te whaiao: An introduction to Māori culture and society|last1=Ka'ai|first1=T. M.|last2=Higgins|first2=R.|chapter=Te ao Māori – Māori world-view|editor1-last=Ka'ai|editor1-first=T. M.|editor2-last=Moorfield|editor2-first=J. C.|editor3-last=Reilly|editor3-first=M. P. J.|editor4-last=Mosely|editor4-first=S.|year=2004|publisher=Pearson Education|location=Auckland, New Zealand|pages=13–25}}</ref> Skoraj vedno se odvija na domačem ''marae'' pokojnika. Za Maore je običajno, da prepotujejo zelo dolge razdalje, da se udeležijo ''tangi''. ''Whanau'' pokojnika sedijo ob krsti na verandi ali na verandi ''wharenui''. Tangi lahko traja več dni, zlasti za osebo z veliko ''mano''.<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Rawinia |date=5 May 2011 |title=Tangihanga – death customs |language=en-NZ |work=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand |url=https://teara.govt.nz/en/tangihanga-death-customs |access-date=13 February 2023}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.stuff.co.nz/national/8630203/Understanding-a-tangi|title=Understanding a Tangi|work=Stuff.co.nz|date=May 2013}}</ref> ==== Ustno izročilo Marae ==== Zgodovina posameznih plemenskih skupin se ohranja s pripovedmi, pesmimi in napevi, zato so pomembni glasba, zgodbe in poezija. Govorništvo, torej govorništvo, je še posebej pomembno v ritualih srečanja in za govorca velja, da mora vključiti aluzije na tradicionalno pripoved in kompleksen sistem pregovornih izrekov, imenovan ''whakataukī''.<ref>{{cite web|url=http://www.korero.maori.nz/forlearners/proverbs.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20220304234624/http://www.korero.maori.nz/forlearners/proverbs.html |archive-date=4 March 2022 |title=Whakataukī – Proverbs|work=korero.maori.nz website}}</ref> Ustna izročila vključujejo pesmi, klice, napeve, ''haka'' in formalizirane govorne vzorce, ki spominjajo na zgodovino ljudstva. === Druge tradicionalne stavbe === [[File:Pataka.jpg|thumb|{{lang|mi|Pātaka}} s {{lang|mi|[[tekoteko]]}}]] [[File:Maori Village.jpg|thumb|Maorska vas, ok. konec 19. stoletja]] Standardna stavba v klasičnem maorskem naselju je bila preprosta spalna hiša (''whare'') velikosti približno 2 metra x 3 metre z nizko streho, zemeljskimi tlemi, brez oken in enimi nizkimi vrati. Ogrevanje je bilo pozimi zagotovljeno z majhnim odprtim ognjem. Dimnika ni bilo. Material, uporabljen pri gradnji, se je med območji razlikoval, vendar so bili za streho pogosti trstje raupō, lan in skodle iz lubja tōtara.<ref>Te Papa Museum of NZ. Wharepuni.</ref> Podobne majhne ''whare'', vendar z notranjimi odtoki, so se uporabljale za shranjevanje [[kūmare]] na poševnih stojalih. V klasičnem obdobju je bil večji delež ''whare'' v ''pā'' (citadela) kot po stiku z Evropejci. Poglavarjev ''whare'' je bil podoben, vendar večji – pogosto s polnim prostorom za glavo na sredini, majhnim oknom in delno zaprto sprednjo verando. V času konfliktov je poglavar živel v ''whare'' na ''tihiju'' ali vrhu hriba ''pā''. V hladnejših območjih, kot je osrednja planota Severnega otoka, je bilo običajno, da so bili ''whare'' delno vkopani v zemljo zaradi boljše izolacije. Hrana se ni kuhala v spalnem ''whareu'', temveč na prostem ali pod ''kāuto'' (pritličjem). Sadike brez vejevja in listja so bile uporabljene za shranjevanje in sušenje predmetov, kot so ribiške mreže ali plašči. Dragocene predmete so shranjevali v zavetiščih, pritrjenih na drogove, imenovanih ''pātaka''.<ref>{{cite book|last=White|first=John|author-link=|title=The Ancient History of the Maori, His Mythology and Traditions|volume=V1|year=1888|publisher=Pataka. Online at [[NZETC]]}}</ref> Druge konstrukcije so bile velike police za sušenje razrezanih rib. Med gradnjo pomembnih stavb so včasih kot žrtvovanje uporabljali sužnje. Ta praksa je bila izvedena, da bi izrazili pomen stavb in zagotovili zaščito bogov. Pri manjših stavbah so žrtvovali majhne živali, da bi jih ločili od drugih stavb in pokazali njihovo edinstvenost. Tradicionalni maorski ''whare'' se je še naprej uporabljal na podeželju, zlasti še dolgo v obdobju po stiku z ljudmi. Običajno so bili zelo majhni z umazanimi tlemi in polni škodljivcev, zlasti bolh. Pozimi so kurili osrednji ogenj, ki je prostor napolnil z dimom, ki se je počasi filtriral skozi streho. Še leta 1849 je George Cooper, pomočnik zasebnega sekretarja Georgea Greya, opisal vas v relativno bogatem spodnjem vzhodnem delu reke Waihou kot »beden kraj, v katerem je bilo približno ducat bednih koč raupo, ki so se vse podirale na koščke«.{{sfn|Moon|2014|page=211}} V 19. stoletju so bila naselja zasnovana na ''hapūjih'', standardiziranih pa je bilo 5 stavb: spalni ''whare'', ''kāuta'' ali skupna kuhinja/zavetje, ''whata'' ali skladišče za drva, ''pātaka'' ali skladišče in vse bolj od 1870-ih naprej ''wharepuni'' ali skupnostna hiša za srečanja. V vse bolj dovršene hiše za srečanja, ki so postale vir ponosa in prestiža ''hapūjev'' ali iwijev, je bilo vloženih veliko finančnih sredstev in denarja. Hiša za srečanja je imela verjetno zunanje rezbarije, z uporabo evropskega orodja pa vse pogosteje tudi zapletene notranje rezbarije in tkane plošče, ki so prikazovale plemensko zgodovino. [[Rotorua]] je postala središče odličnosti rezbarjenja pod spodbudo maorskih poslancev v stranki Mladi Maori. Potujoči specializirani rezbarji so veliko potovali in svoje znanje uporabljali na številnih lokacijah. Hiše za srečanja so postale prizorišča plemenskih praznovanj ali političnih srečanj, zlasti po kopenskih vojnah v 1860-ih. Bila so prostor za razkazovanje radodarnosti in izboljšanje bogastva z razkošnimi pojedini in zabavo. Do 20. stoletja so bili ''wharepuni'' pogosti in so v povprečju merili od 18 do 24 m v dolžino in 8 m v širino. V predevropskih časih ni bilo maorskih stavb te velikosti. Ko so se Maori seznanili z evropsko gradnjo in oblikovanjem stavb, so vključili elemente, kot so dimniki in kamini, ter uporabljali večja vrata in okna ter žagan les, vendar so bili stranišča tudi na prelomu 19. stoletja pogosto primitivna, kljub pozivom maorskih poslancev Māuija Pōmareja in Āpirane Ngate, ki sta si v mnogih letih mandata močno prizadevala za izboljšanje standarda maorskih bivališč.{{sfn|King|2001|page=47}}<ref>Maori MPs. NZ History online.</ref> == Mitologija in religija == {{glavni|Maorska mitologija|Maorska religija|Taniwha}} [[Slika:KupeWheke.jpg|thumb|200px|left|Rezbarija iz poznega 20. stoletja, ki prikazuje mitološkega navigatorja Kupeja, ki se bori z dvema morskima bitjema]] Tradicionalna maorska religija se je na otoku Havaji Nui le malo oddaljila od svojih tropskih vzhodnopolinezijskih korenin. V skladu s tem so vse stvari imele za življenjsko silo ali ''mauri''.<ref>{{Cite web|url=https://maoridictionary.co.nz/search?&keywords=mauri |title=mauri – Māori Dictionary|website=maoridictionary.co.nz|access-date=14 January 2019}}</ref> Bog Tangaroa je bil poosebitev oceana in prednik ali izvor vseh rib; Tāne je bil poosebitev gozda in izvor vseh ptic; Rongo pa je bil poosebitev miroljubnih dejavnosti in kmetijstva ter prednik gojenih rastlin. (Po mnenju nekaterih je bila vrhovna poosebitev Maorov Io; vendar je ta ideja sporna.)<ref name=":02">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=K0qPBAAAQBAJ |title=The Invention of God in Indigenous Societies|last=Cox|first=James|date=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317546030|pages=35–66}}</ref> [[Krščanstvo]] igra pomembno vlogo v maorski religiji danes. V začetku 19. stoletja so mnogi Maori sprejeli krščanstvo in njegove koncepte. Veliko število spreobrnjencev se je pridružilo Anglikanski cerkvi in ​​Rimskokatoliški cerkvi, ki imata obe še vedno velik vpliv v maorski družbi. === Zdravje in tradicionalna prepričanja === Klasični Maori so bolezen obravnavali kot kazen za kršenje plemenskega ''tapuja'', toda ''tohunga'' je priznavala, da so nekatere družine nagnjene k določeni bolezni. Standardna praksa ''tohunge'' je bila izolacija žrtve v majhnem zavetišču. Najpogostejša resna bolezen je bila [[tuberkuloza]] (''kohi''), ki je bila prisotna pri kolonizirajočih Polinezijcih. Klasični Maori niso prepoznali simptomov kot posledica ene same bolezni. ''Kohi'' je veljal za delo demonov in ga je povzročal ''mākutu'' (čarovništvo).<ref>{{cite book|last=Hīroa|first=Te Rangi (Sir Peter Buck)|author-link=|title=Medicine Amongst the Maoris, in Ancient and Modern Times|year=1910|section=Tuberculosis|section-url= http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-BucMedi-t1-body-d1-d13-d4.html|pages=72–73|access-date=3 September 2019}}</ref> ''Toketoke'' je bilo ime hudiča, ki je povzročal tuberkulozno bolezen kosti. Tuberkuloza vratnih bezgavk se je imenovala ''hura'' ali ''hone''. To je bilo zelo pogosto. Tuberkulozne razjede so se imenovale ''pokapoka''. Zgodnji evropski raziskovalec in slikar Earle je leta 1827 opazil, da so te bolezni pogoste celo v izoliranih celinskih okrožjih, kot je [[Taupō]]. Njegovi maorski svetovalci so dejali, da so bolezni zelo stare. Earle je priznal, da ''tohunga'' uporablja vrsto rastlin za zdravljenje manjših kožnih bolezni. Veliko kasneje so evropski zdravniki zagovarjali raziskovanje zdravilnih lastnosti rastlin, ki se pogosto uporabljajo v maorski medicini. === Misijonarji === [[File:Whare Karakia o Onuku.jpg|thumb|upright=0.8|Cerkev blizu Ōnuku marae, polotok Banks. Odprta leta 1878 kot prva nedenominacijska cerkev na Novi Zelandiji]] Misijonarji Cerkvenega misijonarskega društva (CMS) so vztrajali, da Maori opustijo [[kanibalizem]] in detomor otrok, preden bi jih lahko krstili. Poskušali so odvračati od [[poligamija|poligamije]]. Nekateri zgodnji misijonarji so imeli sočutje do zapuščenih žena, toda Henry Williams je bil neomajno prepričan, da poligamija Maore izključuje iz krsta. Misijonarji CMS so prepovedali tudi nadaljnjo uporabo ''moko'', sodelovanje v opolzkih plesih in izvajanje običajnih pogrebnih obredov.{{sfn|O'Malley|2012|page=175}} Katoliški misijonarji, ki so prispeli 20 let po misijonarjih Anglikanske cerkve CMS, so bili manj zaskrbljeni zaradi ukinitve teh običajnih praks pred spreobrnjenjem v krščanstvo. Menili so, da lahko po krstu učinkoviteje vplivajo na Maore in so bili posledično uspešni pri privabljanju številnih spreobrnjencev v zahodnem okrožju Hokianga, stran od prevladujočega vpliva CMS. Misijonarji so v Waikato prispeli šele okoli leta 1834–5. Misijonske postaje CMS so bile ustanovljene v Manakau, Maraetai, Waikato Heads, Kaitotehe nasproti Tuapirija, Te Awamutu, Kopua in Kāwhia. Misijonarji so leta 1840 pomagali razložiti pogodbo iz Waitangija Tainuiju. === Prva maorska interpretacija krščanstva === V 1830-ih je Te Atua Wera v nasprotju z misijonarji začel vero Papahurihia. Mešala je krščanske, judovske in maorske običajne vplive. Ob sobotah so imeli bogoslužje in se imenovali ''Hūrai'' ali Judje. Te Atua Wera se je do konca 1830-ih vrnil k bolj običajni vlogi ''tohunga''. Te Atua Wera je učil, da so nebesa kraj, kjer je sreča, ni mraza ali lakote, kjer je obilo moke, sladkorja, mušket, ladij, umorov in razkošja.{{sfn|O'Malley|2012|page=175}} == Maorsko kraljevanje == [[File:E 003261 E Maoris in North Africa July 1941.jpg|thumb|200px|Maorski bataljon v Severni Afriki (1941), najbolj znan primer dosledne vpletenosti Maorov v novozelandsko vojsko]] Maori so od prihoda na Novo Zelandijo živeli v plemenih, ki so delovala neodvisno pod vodstvom svojih poglavarjev. Vendar so se Maori do petdesetih let 19. stoletja soočali z naraščajočim številom britanskih naseljencev, politično marginalizacijo in naraščajočim povpraševanjem krone po nakupu njihovih zemljišč. Približno od leta 1853 so Maori začeli obujati starodavne plemenske ''runange'' oziroma predvsem vojne svete, kjer so se odločala o zemljiških vprašanjih, maja 1854 pa je bil v Manawapouju v južnem Taranakiju organiziran velik sestanek, ki je privabil kar 2000 maorskih voditeljev, kjer so govorniki pozvali k enotnemu nasprotovanju prodaji zemlje.{{sfn|Dalton|1967|pages=62–63}} Te Rauparahov sin, Tāmihana Te Rauparaha, ga je navdihnilo potovanje v Anglijo, med katerim je srečal kraljico Viktorijo, in uporabil ''runango'' za promocijo ideje o ustanovitvi maorske kraljevine z enim kraljem, ki bi vladal vsem plemenom.[229] Gibanje kotahitanga ali enotnosti je bilo namenjeno temu, da bi Maorom prineslo enotnost, ki je bila očitna moč med Evropejci.{{sfn|Dalton|1967|pages=62–63}} Verjeli so, da bodo Maori z monarhom, ki bi si lahko prislužil status, podoben tistemu, ki ga ima kraljica Viktorija, lahko enakopravno ravnali s [[Pākehā]] (Evropejci). Namenjeno je bilo tudi vzpostavitvi sistema zakona in reda v maorskih skupnostih, za katere vlada Aucklanda doslej ni pokazala veliko zanimanja.<ref>{{cite book|last=Walker|first=Ranginui|title=Ka Whawhai Tonu Matou: Struggle Without End|url=https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk|publisher=Penguin|year=1990|isbn=978-0-14-013240-3|location=Auckland|page=[https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/112 112]|author-link=}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.teara.govt.nz/en/kingitanga-the-maori-king-movement/page-1|title=Kīngitanga – the Māori King movement – Origins of the Kīngitanga|last1=Papa|last2=Meredith|first1=Rahui|first2=Paul|encyclopedia=Te Ara Encyclopedia of New Zealand|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage|access-date=31 October 2013}}</ref> Več kandidatov s Severnega otoka, ki so bili pozvani, naj se prijavijo, je zavrnilo kraljevski naslov. Februarja 1857 je Wiremu Tamihana, poglavar ljudstva Ngāti Hauā iwi v vzhodnem Waikatu, za idealnega monarha predlagal starejšega in visoko rangiranega poglavarja Waikata Te Wherowhera. Sprva ni bil voljan, a je bil junija 1858 kronan v Ngāruawāhii in kasneje sprejel ime Pōtatau Te Wherowhero ali preprosto Pōtatau.<ref name="potatau">{{cite web |url= https://nzhistory.govt.nz/politics/the-maori-king-movement/potatau-te-wherowhero |title=Potatau agrees to be king|date=20 December 2012|work=New Zealand History Online|publisher=History Group of the New Zealand Ministry for Culture and Heritage|access-date=25 September 2013}}</ref>{{sfn|Dalton|1967|pages=68–72, 83}} Čeprav so prizadevanja gibanja za ustanovitev "zemljiške lige" za upočasnitev prodaje zemljišč uživala široko spoštovanje, so vlogo Pōtataua močno sprejeli le Maori iz Waikata, medtem ko so ga prebivalci severnega Aucklanda in juga Waikata le redko prepoznali. Sčasoma je kraljevo gibanje dobilo zastavo, državni svet, zakonik, "kraljevega rezidenčnega sodnika", policijo, banko, geodeta in časopis Te Hokioi, kar je gibanju dalo videz alternativne vlade.<ref name="stuart">{{cite journal|last=Park|first=Stuart|date=October 1992|title=Te Peeke o Aotearoa – The Bank of King Tawhiao|url=http://www.nzjh.auckland.ac.nz/docs/1992/NZJH_26_2_04.pdf|journal=New Zealand Journal of History|volume=26|pages=161–183|access-date=16 October 2013|archive-date=21 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131021181929/http://www.nzjh.auckland.ac.nz/docs/1992/NZJH_26_2_04.pdf|url-status=dead}}</ref> Pōtataua je po njegovi smrti leta 1860 nasledil Matutaera Tāwhiao, čigar 34-letna vladavina je sovpadala z vojaško invazijo na Waikato, ki je bila deloma namenjena zatiranju gibanja Kingitanga, saj je vlada to videla kot izziv nadvladi britanske monarhije. Pozneje je prestol zasedlo šest maorskih monarhov, vključno s sedanjo kraljico Nga wai hono i te po. Zgodovinske tradicije, kot so ''poukai'' (letni obiski monarha v ''marae'') in ''koronaihana'' (kronanje), se nadaljujejo.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.teara.govt.nz/en/kingitanga-the-maori-king-movement/page-7|title='Kīngitanga – the Māori King movement – Te Ātairangikaahu, 1966–2006, and Tūheitia, 2006–|last1=Papa|last2=Meredith|first1=Rahui |first2=Paul|encyclopedia=Te Ara Encyclopedia of New Zealand|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage|access-date=31 October 2013}}</ref> Danes je maorski monarh neustavna vloga brez pravne moči z vidika novozelandske vlade. Vladajoči monarhi ohranjajo položaj vrhovnega poglavarja več pomembnih plemen in imajo nad njimi nekaj moči, zlasti znotraj plemena Tainui.<ref name="mch">{{cite web |url= https://nzhistory.govt.nz/politics/the-maori-king-movement/te-kingitanga/introduction |title=NZ History – The Māori King Movement|date=3 July 2008|publisher=Ministry of Culture and Heritage}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== *{{cite book|last=Belgrave|first=Michael|title=Historical Frictions: Maori Claims and Reinvented Histories|year=2013|publisher=Auckland University Press |url=https://books.google.com/books?id=nd1aAwAAQBAJ&q=Historical+Frictions%3A+Maori+Claims+and+Reinvented+Histories|isbn=978-1-86940-595-3}} *{{cite book|last=Buck |first=Sir Peter (Te Rangi Hīroa) |author-link=|title=The Coming of the Maori|year=1950|edition=2nd|publisher=Māori Purposes Fund Board|location=Wellington}} *{{cite book|last=Dalton|first=B. J.|title=War and Politics in New Zealand 1855–1870|publisher=Sydney University Press|year=1967|location=Sydney}} *{{cite book|last=King|first=Michael|author-link=|title=Nga Iwi O Te Motu: 1000 Years of Maori History|year=2001|publisher=Reed Publishing|location=Auckland}} *{{cite book|last=King|first=Michael|author-link=|title=The Penguin History of New Zealand|url=https://archive.org/details/penguinhistoryof0000king|year=2003|publisher=Penguin Books|location=New Zealand|isbn=0-14-301867-1}} *{{cite book|last=Mead|first=S. M.|author-link=|title=Traditional Maori Clothing|year=1969|publisher=Reed Publishing|location=Wellington}} *{{cite book|last=Mol|first=Hans|title=The Fixed and the Fickle: Religion and Identity in New Zealand|url=https://archive.org/details/fixedficklerelig0000molh|year=1981|publisher=Wilfrid Laurier University Press|location=Waterloo}} *{{cite book|last=Moon|first=Paul|author-link=|title= A Savage Country: The Untold Story of New Zealand in the 1820s|publisher=Penguin Books|year=2012|location=New Zealand|url=https://books.google.com/books?id=Y_KcDwAAQBAJ|isbn=978-0-14356-738-7}} *{{cite book|last=Moon|first=Paul|author-link=|title=The Voyagers: Remarkable European Explorations of New Zealand|url=https://books.google.com/books?id=v_KcDwAAQBAJ|publisher=Penguin Random House New Zealand |year=2014|location=New Zealand|isbn=978-1-74253-940-9}} *{{cite book|last=O'Malley|first=Vincent|title=The Meeting Place: Māori and Pākehā Encounters: 1642–1840|publisher=Auckland University Press|year=2012|location=Auckland, New Zealand|isbn=978-1-86940-594-6}} *{{cite book|last=Salmond|first=Anne|author-link=A|title= Two worlds: first meetings between Maori and Europeans, 1642–1772|year=1991|publisher=Viking|location=Auckland}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Maori culture}} [[Kategorija:Maorska kultura]] [[Kategorija:Polinezijska kultura]] owj20arqjzjihjqvce6yewbrmyfz29v Lev Jašin 0 600218 6708080 6677821 2026-07-07T15:22:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708080 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Lev Jašin | image = LevYashin.JPG | full_name = Lev Ivanovič Jašin | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | height = 189 cm<ref name="Лев Иванович Яшин">{{cite web|url=http://academydinamo.ru/yashin/|title=Лев Иванович Яшин.|publisher=academydinamo.ru|language=ru|access-date=27 March 2017}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | youthyears1 = 1948–1950 | youthclubs1 = [[NK Dinamo Moskva|Dinamo Moskva]] | years1 = 1950–1970 | clubs1 = Dinamo Moskva | caps1 = 326 | goals1 = 0 | nationalyears1 = 1956 | nationalteam1 = Sovjetska zveza OI | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 1954–1970 | nationalteam2 = [[Sovjetska nogometna reprezentanca|Sovjetska zveza]] | nationalcaps2 = 74 | nationalgoals2 = 0 | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[nogomet]]}} {{MedalCountry|{{fb|URS}}}} {{MedalCompetition|[[File:Olympics_rings_(1913-1986).svg|20px|link=Nogomet na poletnih olimpijskih igrah]] [[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Olimpijske igre]]}} {{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 1956|Melbourne 1956]]|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1956|ekipno]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu|Evropska prvenstva]]}} {{Medal|Winner|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|Francija 1960]]|}} {{Medal|Runner-up|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 1964|Španija 1964]]|}} }} '''Lev Ivanovič Jašin''' ({{jezik-ru|Лев Иванович Яшин}}), [[Rusi|ruski]] [[Vratar (nogomet)|nogometni vratar]], * [[22. oktober]] [[1929]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]], † [[20. marec]] [[1990]], Moskva. Jašin velja za najboljšega nogometnega vratarja vseh časov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/eb/article-9077855/Lev-Ivanovich-Yashin|title=Yashin, Lev Ivanovich|accessdate=2026-03-30|website=Encyclopædia Britannica Online}}</ref> Revolucioniral je igro vratarja; branilcem je vzklikal navodila in zapuščal gol, da bi prestregel podajo ali šel naproti napadalcu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/classicfootball/players/player=174638/|title=Yashin, the impregnable Spider| website=FIFA| archiveurl=https://web.archive.org/web/20131203005620/http://www.fifa.com/classicfootball/players/player=174638/|archivedate=2013-12-03}}</ref> Zaradi izvrstnih obramb in ker je vedno igral v črnem dresu (pravzaprav zelo temno modrem), sta se ga prijela vzdevka ''črni pajek'' in ''črni panter.''<ref name=":0" /> Nastopil je na treh [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstvih]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]; leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] kot drugi rezervni vratar ni zaigral. Celotno klubsko kariero je igral pri [[NK Dinamo Moskva|Dinamu Moskva]]. Je edini vratar, ki so mu podelili [[FIFA Zlata žoga|Zlato žogo]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/football/44411465|title=Lev Yashin: Bullet-maker to Ballon d'Or - the man who reinvented goalkeeping|date=2018-06-08|accessdate=2026-03-30|website=BBC Sport}}</ref> == Življenje == === Mladost === Rodil se je v delavski družini v Moskvi. V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko je bila [[Operacija Barbarossa|nemška vojska pred Moskvo]], se je družina preselila v [[Uljanovsk]], kamor so preselili tovarno streliva, v kateri je delal oče. V tovarni je začel delati tudi sam. Leta 1944 se je družina vrnila v Moskvo. Začel je igrati za nogometno ekipo tovarne, v kateri je delal. Pri 18. letih je doživel [[živčni zlom]] in posledično voljo do športa. Na prijateljev predlog se je pridružil vojski, kjer se je ponovno zagrel za nogomet in začel veliko bolj resno trenirati.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/resources/idt-sh/yashin|title=Yashin|date=2018-06-07|accessdate=2026-03-30|website=bbc.co.uk}}</ref> Opazil ga je takratni trener mladinske ekipe Dinama Moskva in ga povabil v ekipo. === Klubska kariera === Leta 1950 je prvič zaigral za člansko ekipo. Po poraznem debiju, v katerem je dobil gol od nasprotnikovega vratarja, je tistega leta nastopil le še enkrat, potem pa ne vse do leta 1953. V tem času je še naprej treniral nogomet in igral za Dinamovo rezervno ekipo, a je bil tudi [[Vratar (hokej na ledu)|hokejski vratar]] pri [[HK Dinamo Moskva|Dinamu Moskva]], s katerim je leta 1953 osvojil [[Sovjetski hokejski pokal|državni pokal]]. Po tem je opustil hokej in se popolnoma posvetil nogometu. Celotno klubsko kariero je igral pri Dinamu Moskva, s katerim je osvojil državno prvenstvo petkrat in državni pokal trikrat.<ref name=":1" /> Zadnjo sezono je odigral leta 1970. === Reprezentančna kariera === [[Slika:Lev_Yashin_1960c.jpg|thumb|Med treningom leta 1960]] Leta 1954 so ga povabili v [[Sovjetska nogometna reprezentanca|reprezentanco]], za katero je zbral 74 nastopov. Z njim so osvojili [[Zlata medalja|zlato medaljo]] na [[Poletne olimpijske igre 1956|olimpijskih igrah 1956]] in prvo [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|evropsko nogometno prvenstvo leta 1960]]. Z odličnimi nastopi na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|svetovnem prvenstvu 1958]] je postal prepoznaven po svetu. Sovjetsko zvezo je sicer izločila Brazilija v četrtfinalu z 2:0, a Jašinove obrambe so preprečile še hujši poraz. Na evropskem prvenstvu leta 1960 je Sovjetska zveza v finalu igrala proti [[Jugoslovanska nogometna reprezentanca|Jugoslaviji]]. Jugoslovanska ekipa je sicer dominirala, a Jašinove obrambe so tekmo privedle do podaljška in do končne zmage z 2:1.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/football/17680769|title=Euro 1960: Lev Yashin leads Soviets to glory in France|date=2012-05-21|accessdate=2026-04-04|website=BBC}}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|svetovnem prvenstvu 1962]] je Sovjetska zveza prav tako izpadla v četrtfinalu proti [[Čilenska nogometna reprezentanca|Čilu]]. Jašin je med prvenstvom dvakrat utrpel pretres možganov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/articles/lev-yashin-soviet-union-goalkeeper|title=The impregnable Spider {{!}} Lev Yashin tribute|date=2026-01-01|accessdate=2026-04-03|website=FIFA}}</ref>, verjetno je zato naredil več zanj netipičnih napak.<ref>{{Navedi splet|url=http://en.euro2008.uefa.com/history/season=1960/historymaker/index.html|title=Victor Ponedelnik|website=UEFA EURO 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080420210955/http://en.euro2008.uefa.com/history/season%3D1960/historymaker/index.html|archivedate=2008-04-20}}</ref> V skupinskem delu v tekmi proti [[Kolumbijska nogomentna reprezentanca|Kolumbiji]] je Sovjetska zveza že vodila s 4:1, na koncu je Kolumbija izenačila na 4:4. Jašin je prejel dva enostavna gola<ref name=":2" />, med drugim neposredno iz [[Udarec iz kota|kota]], kar je edini tak gol v zgodovini moških svetovnih prvenstev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fifamuseum.com/en/explore/fifamuseumplus/blog/Historic-moments-at-|title=Historic moments at the FIFA Women’s World Cup 2023|accessdate=2026-04-03|website=FIFA Museum}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sportshistoryweekly.com/stories/lev-yashin-soccer-goalie-soviet-union-world-cup,992|title=Blocking Shots and Protecting the 'Russian Border'|date=2021-04-04|accessdate=2026-04-03|website=Sports History Weekly|archive-date=2026-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20260410135434/https://www.sportshistoryweekly.com/stories/lev-yashin-soccer-goalie-soviet-union-world-cup,992|url-status=dead}}</ref> Edini ruski članek o tekmi je Jašina predstavil kot krivca za izpad iz prvenstva. Domači navijači so ga jezni pričakali na letališču in ga s transparenti pozivali, da konča kariero. Dobival je celo grozilna pisma. To obdobje je opisal kot »moje najbolj grenke dneve v nogometu«.<ref name=":2" /> Ugled pri domačih navijačih si je povrnil na posebni tekmi 23. oktobra 1963 ob stoti obletnici [[Angleška nogometna zveza|angleške nogometne zveze]] na [[Stadion Wembley (1923)|Wembleyu]], ko je angleška ekipa igrala proti ekipi svetovnih zvezd. Jašin je branil prvi polčas, ki se je končal 0:0. Na koncu je sicer zmagala Anglija z 2:1, ampak Jašin se je proslavil s spektakularnimi obrambami. Istega leta so mu podelili ''Zlato žogo'' za najboljšega nogometnega igralca.<ref name=":2" /> Sovjetsko zvezo je povedel do njihove najvišje uvrstitve na svetovnih prvenstvih, četrto mesto leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966 v Angliji]]. Udeležil se je tudi [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|naslednjega prvenstva leta 1970]], kot drugi rezervni vratar in pomočnik trenerja ni zaigral. Poslovilno tekmo so mu priredili leta 1970 v takratnem [[Stadion Lužniki|Leninovem stadionu]] pred 100.000 navijači in s takratnimi nogometnimi zvezdami, med ostalimi [[Pelé|Peléjem]], [[Eusébio|Eusébiem]] in [[Franz Beckenbauer|Franzem Beckenbauerjem]]. === Po karieri === Po koncu igralske kariere je skoraj 20 let opravljal razne administrativne funkcije pri Dinamu Moskva. === Zasebno življenje === Poročen je bil z Valentino Timofejevno. Imela sta dve hčerki. Leta 1964 je od države dobil stanovanje v Moskvi<ref name=":2" />, v katerem je njegova žena živela do svoje smrti leta 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.sportbox.ru/Vidy_sporta/Futbol/Russia/spbnews_NI1588399_Valentina_Jashina_budet_pohoronena_na_Vagankovskom_kladbishhe_na_kotorom_pohoronen_i_Lev_Jashin__klub|title=Валентина Яшина будет похоронена на Ваганьковском кладбище, на котором похоронен и Лев Яшин|date=2022-05-10|accessdate=2026-04-05|website=sportbox.ru|language=ru|trans-title=Valentina Jašina bo pokopana ob Levu Jašinu na pokopališču Vagankovo}}</ref> Strastno je ribaril.<ref name=":2" /> Kadil je od 13. leta in ostal strasten kadilec vse življenje. Trdil je, da je pred tekmami pokadil cigareto za pomiritev živcev in popil žganje za učvrstitev mišic.<ref name=":2" /> Že med kariero so ga mučile kronične bolečine v želodcu, verjetno zaradi težavnih razmer med vojno in slabe hrane. V 1980-ih letih je preživel dve [[Kap|kapi]] in dva [[Miokardni infarkt|srčna napada]]. Leta 1985 so mu zaradi posledic [[Tromboflebitis|tromboflebitisa]] (strdka) morali amputirati nogo. Imel je tudi raka na želodcu, zaradi posledic katerega je 20. marca 1990 umrl. Pokopan je na moskovskem pokopališču [[Vagankovo]]. Tik pred smrtjo so mu podelili zlato zvezdo [[Heroj socialističnega dela|heroja socialističnega dela]]. == Zapuščina == [[Slika:RU140-15.jpg|sličica|207x207_pik|Znamka z Jašinom v seriji ''Nogometne legende'']] [[Slika:100 fotball rubles 2018 obverse.jpg|sličica|Spominski bankovec]] * spomenik pri [[Stadion Lužniki|stadionu Lužniki]] * po njem so poimenovane ulice v več ruskih mestih * Dinamov centralni stadion ''VTB Arena'' se uradno imenuje ''Stadion Leva Jašina'' * znamka ruske pošte v seriji ''Nogometne legende'' * spominski bankovec za 100 [[Rubelj|rubljev]], izdan ob svetovnem prvenstvu 2018 v Rusiji, Jašin je bil tudi na posterju prvenstva<ref>{{Navedi splet|url=https://coinweek.com/russia-issues-new-100-ruble-fifa-banknote/|title=Russia Commemorates 2018 World Cup with Country’s 1st Polymer Banknote|date=2018-05-25|accessdate=2026-04-05|website=coinweek.com}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{sports links}} {{Ballon d'Or recipients}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jašin, Lev}} [[Kategorija:Ruski nogometaši]] [[Kategorija:Sovjetski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Moskve]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1956]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Sovjetsko zvezo]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1958]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1960]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1962]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1964]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1966]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1970]] [[Kategorija:Umrli za rakom želodca]] o2ppuw42cmrgqagez8366ia3sn85k1v Pesem Evrovizije 2027 0 602989 6708081 6707745 2026-07-07T15:28:36Z Marko3 1829 /* Preliminarni seznam držav udeleženk */ 6708081 wikitext text/x-wiki {{Infobox song contest | name = Pesem Evrovizije | year = 2027 | logo = [[File:ESC 2027 Map.svg|310px]] | alt = | theme = ''United by Music''<ref>{{Cite web|url=https://www.ebu.ch/news/2023/11/united-by-music-chosen-as-permanent-slogan-for-eurovision-song-contest|title='United By Music' chosen as permanent slogan for Eurovision Song Contest|publisher=[[European Broadcasting Union]]|website=ebu.ch|date=14 November 2023}}</ref> | semi1 = maj 2027 | semi2 = maj 2027 | final = maj 2027 | venue = mesto še ni določeno, [[Bolgarija]] | presenters = | musdirector = | director = | esc_director = | show_supervisor = | exproducer = | host = Bolgarska nacionalna televizija (BNT) | opening = | interval = | participants update = maj 2026 | entries = 13 | finalists = | debut = {{Esc|Canada}} | return = {{Esc|North Macedonia}} | nonreturn = | vote = | winner = | Map PreList = Y }} '''Pesem Evrovizije 2027''' bo 71. tekmovanje za izbor [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Izbor bo potekal v [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgariji]], ker je na [[Pesem Evrovizije 2026|izboru leta 2026]] zmagala bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«.<ref>{{Cite web|url=https://www.eurovision.com/stories/dara-wins-the-eurovision-song-contest-2026-for-bulgaria/|title=DARA wins the Eurovision Song Contest 2026 for Bulgaria|website=eurovision.com|date=17 May 2026}}</ref> Izbor bosta organizirali [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in Bolgarska nacionalna televizija. ==Pregled== Pesem Evrovizije 2027 bo prvi evrovizijski izbor, k li ga bo gostila Bolgarija. Je pa Bolgarija že gostila [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinsko pesem Evrovizije leta 2015]]. ==Lokacija== {| class="wikitable plainrowheaders" |+Mesta, ki so izrazila zanimanje za gostovanje izbora |- ! scope="col"| Mesto ! scope="col"| Prizorišče ! scope="col"| Opombe ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| [[Burgas]] | {{ill|Arena Burgas|en}} | Sprejme lahko do 15.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-burgas-expresses-interest-in-hosting/|title=Eurovision 2027: Burgas Expresses its Interest in Hosting|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sofija]] | {{ill|Arena Sofia|en}} | Prizorišče [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinske pesmi Evrovizije 2015]]. Sprejme lahko do okoli 17.900 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-sofia-will-bid-to-host-eurovision/|title=Eurovision 2027: Mayor Confirms Sofia Will Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Plovdiv]] | {{ill|Kolodruma|en}} | Sprejme do 7.500 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-plovdiv-intends-to-bid-to-host/|title=Eurovision 2027: Plovdiv Intends to Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Varna, Bolgarija|Varna]] | {{ill|Palace of Culture and Sports|en}} | Sprejme do 6.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://forbesbulgaria.com/2026/05/18/varna-i-plovdiv-vlizat-v-nadprevarata-za-domakinstvoto-na-evroviziya/|title=Варна и Пловдив влизат в надпреварата за домакинството на „Евровизия“|website=Forbes Bulgaria}}</ref> |} ==Preliminarni seznam držav udeleženk== {| class="wikitable plainrowheaders sticky-header" |+Preliminarni seznam držav udeleženk na Pesmi Evrovizije 2027 ! scope="col"| Država ! scope="col"| Televizijska mreža ! scope="col"| Predstavnik ! scope="col"| Skladba ! scope="col"| Jezik ! scope="col"| Avtor(ji) ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| {{esc|Bulgaria}} | {{ill|Bolgarska nacionalna televizija|en|lt=BNT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://en.euromix.co.il/2026/01/31/surprise-bulgaria-confirms-participation-in-eurovision-2027/|title=Surprise: Bulgaria Confirms Participation in Eurovision 2027!|website=en.euromix.co.il|date=31 January 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Denmark}} | [[DR (televizija)|DR]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 13. februarja 2027}} |<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-06-26 |title=Indsend dit hit til Dansk Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your hit for the Dansk Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.dr.dk/event/melodigrandprix/indsend-dit-hit-til-dansk-melodi-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Finland}} |[[Yle]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 20. februarja 2027}} |<ref name=":2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Greece}} | [[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":9" /> |- ! scope="row" | {{esc|Canada}} | [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Italy}} | [[RAI]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 19. februarja 2027}} | <ref name="Italy1" /><ref name="Italy2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Luxembourg}} | [[RTL Lëtzebuerg|RTL]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 30. januarja 2027}} | <ref name=":7" /> |- ! scope="row"| {{esc|Germany}} | {{ill|Südwestrundfunk|en|lt=SWR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/|title=🇩🇪 Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027|publisher=Eurovoix|website=eurovoix.com|date=18 April 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Norway}} | [[NRK]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="Norway1" /><ref name="Norway27" /><ref>{{cite web |last1=Farren |first1=Neil |title=Norway: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/norway-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|San Marino}} | {{ill|San Marino RTV|en|lt=SMRTV}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/|title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|North Macedonia}} | {{ill|Makedonska radiotelevizija|en|lt=MRT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/|title=🇲🇰 North Macedonia: Return to Eurovision Confirmed for 2027|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Switzerland}} | [[SRG SSR]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":10" /> |- ! scope="row" | {{esc|United Kingdom}} | [[BBC]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":11"/><ref>{{cite web |last1=Shepherd |first1=Em |date=18 June 2026 |title=United Kingdom: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/united-kingdom-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |} {{V delu}} * {{esc|Bulgaria}}{{Spaced en dash}}pri bolgarski nacionalni televiziji [[BNT]] so potrdili, da bo Bolgarija še naprej sodelovala na evrovizijskem izboru. Ker je Bolgarija leta 2026 zmagala, bo BNT gostitelj izbora leta 2027.<ref name=":0">{{Cite web |last=Jaromin |first=Piotr |date=2 February 2026 |title=Bułgaria potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=Bulgaria confirms participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/02/02/bulgaria-udzial-eurowizja-2027/ |website=ESCSpot |language=pl |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Nonova |first=Magdalena |date=2 February 2026 |title=Ето кой артист ще представи България на Евровизия 2026 |trans-title=Here is which artist will represent Bulgaria at Eurovision 2026 |url=https://lifestyle.bg/stories/eto-koy-artist-shte-predstavi-balgariya-na-evroviziya-2026.html |website=Lifestyle.bg |language=bg |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":8" /> * {{esc|Finland}}{{Spaced en dash}}finska televizija [[Yle]] je potrdila sodelovanje in organizacijo tradicionalnega nacionalnega izbora {{lang|fi|[[Uuden Musiikin Kilpailu]]}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 20. februar 2027.<ref name=":2">{{cite web |last=Heap |first=Steven |date=12 May 2026 |title=Finland: Uuden Musiikin Kilpailu 2027 on February 20 |url=https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |website=Eurovoix |access-date=12 May 2026 |archive-date=19 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519191320/https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |url-status=live }}</ref> * {{esc|Germany}}{{Spaced en dash}}[[Südwestrundfunk|SWR]] je potrdil sodelovanje na Evroviziji leta 2027 ter organizacijo nacionalnega izbora.<ref name=":3">{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=2026-04-18 |title=Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/ |access-date=2026-04-20 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|Greece}}{{Spaced en dash}}[[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] has confirmed that it will continue to use the national final ''[[Sing for Greece]]'' to select its entry for 2027.<ref name=":9">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-09 |title=Grecja potwierdza udział w Eurowizji 2027 i kolejną edycję „Sing for Greece” |trans-title=Greece confirms its participation in Eurovision 2027 and the next edition of "Sing for Greece" |url=https://escspot.pl/2026/06/09/grecja-eurowizja-2027-sing-for-greece/ |access-date=2026-06-09 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref><ref>{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Greece: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/14/greece-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=14 June 2026}}</ref> * {{esc|Italy}}{{Spaced en dash}} pri [[RAI]] so potrdili sodelovanje in sporočili, da bodo leta 2027, za razliko od prejšnjih let od leta 2015, svojega predstavnika izbrali na četrti večer [[Glasbeni festival Sanremo|glasbenega festivala Sanremo]] 2027, ki je predviden za 19. februar 2027.<ref name="Italy1">{{cite web |last1=Franco |first1=Renato |title=Stefano De Martino: «Il mio Sanremo? Meno canzoni, più internazionalità, una serata per decidere chi andrà all’Eurovision» |url=https://www.corriere.it/spettacoli/26_luglio_03/stefano-de-martino-il-mio-sanremo-meno-canzoni-piu-internazionalita-una-serata-per-decidere-chi-andra-all-eurovision-27d83dfa-03f8-4920-9fe1-26d06ad4dxlk.shtml |website={{lang|it|[[Corriere della Sera]]}} |access-date=3 July 2026 |language=it |date=3 July 2026 |trans-title=Stefano De Martino: «My Sanremo? Fewer songs, more internationality, an evening to decide who will go to Eurovision»}}</ref><ref name="Italy2">{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Italy: Eurovision Representative to be Chosen on February 19 |url=https://eurovoix.com/2026/07/03/italy-eurovision-representative-to-be-chosen-on-february-19/ |website=Eurovoix |access-date=3 July 2026}}</ref> * {{esc|Canada}}{{snd}}<!--In November 2025, the 2025 budget of the Canadian government set out a section dedicated to Eurovision, in which [[CBC/Radio-Canada]] would be directed to explore a potential debut.<ref>{{Cite web |last=Tunney |first=Catharine |date=4 November 2025 |title=A $78B deficit, public service cuts, new tax measures: Highlights of budget 2025 |url=https://www.cbc.ca/news/politics/budget-highlights-9.6966595 |access-date=5 November 2025 |website=[[Canadian Broadcasting Corporation|CBC]] |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=6 November 2025 |title=Canada: Prime Minister Mark Carney Involved in Push for Eurovision Participation |url=https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |website=Eurovoix |access-date=15 May 2026 |archive-date=7 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251107080705/https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |url-status=live }}</ref> After the broadcaster sent staff to observe the 2026 contest, contest director [[Martin Green (producer)|Martin Green]] welcomed Canada to join.<ref>{{Cite web |last=Cain |first=Sian |date=14 May 2026 |title=Canada is welcome to join Eurovision, says song contest director |url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2026/may/15/canada-eurovision-song-contest |website=The Guardian |access-date=15 May 2026}}</ref> During its general assembly in [[Prague]] on 25 June 2026, the EBU adopted a revision to its statutes which "opens extra-European Membership to broadcasting organizations from countries with a public service media system aligned with core [[Council of Europe]] standards and formal [[Member states of the Council of Europe#Observers|observer status]] with the Council of Europe"; CBC/Radio-Canada's application to become a full EBU member was therefore accepted.<ref>{{Cite web |date=2026-06-25 |title=CBC/Radio-Canada joins EBU as full Member |url=https://www.ebu.ch/news/2026/06/cbc-radio-canada-becomes-a-full-member-of-the-european-broadcasting-union |access-date=2026-06-25 |website=ebu.ch |publisher=EBU |language=en}}</ref>-->1. julija 2026 so pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) potrdili, da bo kanadska nacionalna televizija [[CBC/Radio-Canada]] poslala prvič v zgodovini svojega predstavnika na Evrovizijo 2027.<ref name="canada" /><ref>{{Cite web |last=Surgenor |first=Helen |date=2026-07-01 |title=Canada will enter the 2027 Eurovision Song Contest |url=https://www.cbc.ca/news/entertainment/canada-will-enter-2027-eurovision-song-contest-9.7254616 |access-date=2026-07-01 |website=CBC News |publisher=CBC/Radio-Canada}}</ref> * {{esc|Denmark}}{{Spaced en dash}}danska nacionalna televizija [[DR (televizijs)|DR]] je potrdila sodelovanje in da bo še naprej izvajalca izbrala na tradicionalnem nacionalnem izboru {{lang|da|[[Dansk Melodi Grand Prix]]|italic=no}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan 13. februarja 2027.<ref>{{Cite web |last=Gylstorff |first=Charlotte |date=2026-03-06 |title=Kolding bliver Årets Grand Prix By 2027 |trans-title=Kolding will be the [Melodi] Grand Prix city in 2027 |url=https://www.dr.dk/om-dr/nyheder/kolding-bliver-aarets-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref><ref name=":4" /> * {{esc|Luxembourg}}{{Spaced en dash}}luksemburški premier [[Luc Frieden]] je maja 2026 izrazil namero, da bo predlagal vladno podporo za sodelovanje na Evroviziji leta 2027.<ref name="Lux1">{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Luxembourg: Prime Minister Frieden Confirms Luxembourg’s Intention to Compete in Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/prime-minister-frieden-confirms-luxembourgs-intention-to-compete-in-eurovision-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026}}</ref> Junija 2026 so pri [[RTL Lëtzebuerg|RTL-u]] potrdili, da je vlada zagotovila sredstva za sodelovanje na evrovizijskem izboru do leta 2029 ter sporočili, da bodo svojega predstavnika ponovno izbrali na nacionalnem izboru ''Luxembourg Song Contest''. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 30. januarja 2027.<ref name=":7">{{Cite web |date=2026-06-16 |title=Government confirms: Luxembourg to take part in next three editions of Eurovision Song Contest |url=https://eurovision.rtl.lu/culture/music/luxembourg-to-take-part-in-next-three-editions-of-eurovision-song-contest-1533019433 |access-date=2026-06-16 |website=eurovision.rtl.lu |publisher=RTL |language=en}}</ref> * {{esc|North Macedonia}}{{snd}}During a public session of [[Macedonian Radio Television|MRT]]'s Program Council held on 21 May 2026, director Zoran Ristoski stated that the broadcaster intends to return to the contest in 2027, with council president Davor Pasoski later adding that details about the selection process would be announced at a later date.<ref name=":6">{{cite web |last1=Brown |first1=Alistair |title=North Macedonia: Return To Eurovision Confirmed For 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026 |archive-date=21 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260521132548/https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |url-status=live }}</ref><ref name="NMacedonia1">{{cite web|url=https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|title=Македонија се враќа на „Евровизија“|trans-title=Macedonia returns to "Eurovision"|work=Lider|date=2026-05-21|access-date=2026-05-21|lang=mk|archive-date=22 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260522080649/https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|url-status=live}}</ref><ref name="NMacedonia2">{{cite web|title=Пашоски од МРТ за „Слободен печат“: Сигурно одиме на Евровизија во Софија|trans-title=Pasoski from MRT for "Sloboden Pecat": We are definitely going to Eurovision in Sofia|url=https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|website=Sloboden Pecat|language=MK|access-date=21 May 2026|archive-date=21 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260521131106/https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|url-status=live}}</ref> North Macedonia last took part in {{Esccnty|North Macedonia|y=2022|t=2022}}. * {{esc|Norway}}{{snd}}[[NRK]] has confirmed that it will continue to use its traditional national final, {{lang|no|[[Melodi Grand Prix]]|italic=no}}, to select its entry for 2027.<ref name="Norway27">{{Cite web |last=Henriksen |first=Henrik Storm |date=2026-06-18 |title=Send inn din låt til Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your song to Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.nrk.no/kultur/send-inn-din-lat-til-melodi-grand-prix-2027-1.17912688 |access-date=2026-06-18 |website= |publisher=[[NRK]] |language=nn-NO}}</ref><ref name="Norway1">{{Cite web |last=Jiandani |first=Sanjay |date=2026-06-18 |title=Norway: NRK confirms participation at Eurovision 2027 |url=https://esctoday.com/205780/norway-nrk-confirms-participation-at-eurovision-2027/ |access-date=2026-06-18 |website= ESCToday |language=en}}</ref> * {{esc|San Marino}}{{snd}}On 13 May 2026, [[SMRTV]] confirmed that it had commenced work on participation in 2027.<ref name="SanMarino1">{{Cite web |author=Julien De-re |date=2026-05-13 |title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/ |access-date=2026-05-13 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|Switzerland}}{{snd}}pri švicarski nacionalni televiziji SRG SSR so 11. junija 2026 potrdili svojo namero o sodelovanju na izboru leta 2027 in napovedali, da bo še naprej interno izbirali svojega kandidata.<ref name=":10">{{Cite web |title=Eurovision Song Contest 2027 - Schweizer ESC-Saison startet – Song-Einreichung im August |trans-title=Swiss Eurovision season begins – song submissions in August |url=https://www.srf.ch/sendungen/eurovision-song-contest/eurovision-song-contest-2027-schweizer-esc-saison-startet-song-einreichung-im-august |access-date=2026-06-11 |website=srf.ch |publisher=[[Schweizer Radio und Fernsehen|SRF]] |language=de-CH}}</ref><ref>{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Switzerland: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/11/switzerland-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=11 June 2026}}</ref> * {{esc|United Kingdom}}{{snd}}18. junija 2026 je vodja medijev britanske delegacije Niall Hay potrdil, da je BBC po pogodbi z BBC Studios še vedno zavezan k organizaciji sodelovanja na evrovizijskem izboru do leta 2028.<ref name=":11">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-18 |title=Wielka Brytania potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=United Kingdom confirms its participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/06/18/exclusive-wielka-brytania-udzial-eurowizja-2027/ |access-date=2026-06-18 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2027 v glasbi]] if3f6lm73pamnnot2029y3nk6k4bzky 6708082 6708081 2026-07-07T15:31:28Z Marko3 1829 6708082 wikitext text/x-wiki {{Infobox song contest | name = Pesem Evrovizije | year = 2027 | logo = [[File:ESC 2027 Map.svg|310px]] | alt = | theme = ''United by Music''<ref>{{Cite web|url=https://www.ebu.ch/news/2023/11/united-by-music-chosen-as-permanent-slogan-for-eurovision-song-contest|title='United By Music' chosen as permanent slogan for Eurovision Song Contest|publisher=[[European Broadcasting Union]]|website=ebu.ch|date=14 November 2023}}</ref> | semi1 = maj 2027 | semi2 = maj 2027 | final = maj 2027 | venue = mesto še ni določeno, [[Bolgarija]] | presenters = | musdirector = | director = | esc_director = | show_supervisor = | exproducer = | host = Bolgarska nacionalna televizija (BNT) | opening = | interval = | participants update = maj 2026 | entries = 13 | finalists = | debut = {{Esc|Canada}} | return = {{Esc|North Macedonia}} | nonreturn = | vote = | winner = | Map PreList = Y }} '''Pesem Evrovizije 2027''' bo 71. tekmovanje za izbor [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Izbor bo potekal v [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgariji]], ker je na [[Pesem Evrovizije 2026|izboru leta 2026]] zmagala bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«.<ref>{{Cite web|url=https://www.eurovision.com/stories/dara-wins-the-eurovision-song-contest-2026-for-bulgaria/|title=DARA wins the Eurovision Song Contest 2026 for Bulgaria|website=eurovision.com|date=17 May 2026}}</ref> Izbor bosta organizirali [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in Bolgarska nacionalna televizija. ==Pregled== Pesem Evrovizije 2027 bo prvi evrovizijski izbor, k li ga bo gostila Bolgarija. Je pa Bolgarija že gostila [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinsko pesem Evrovizije leta 2015]]. ==Lokacija== {| class="wikitable plainrowheaders" |+Mesta, ki so izrazila zanimanje za gostovanje izbora |- ! scope="col"| Mesto ! scope="col"| Prizorišče ! scope="col"| Opombe ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| [[Burgas]] | {{ill|Arena Burgas|en}} | Sprejme lahko do 15.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-burgas-expresses-interest-in-hosting/|title=Eurovision 2027: Burgas Expresses its Interest in Hosting|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sofija]] | {{ill|Arena Sofia|en}} | Prizorišče [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinske pesmi Evrovizije 2015]]. Sprejme lahko do okoli 17.900 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-sofia-will-bid-to-host-eurovision/|title=Eurovision 2027: Mayor Confirms Sofia Will Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Plovdiv]] | {{ill|Kolodruma|en}} | Sprejme do 7.500 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-plovdiv-intends-to-bid-to-host/|title=Eurovision 2027: Plovdiv Intends to Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Varna, Bolgarija|Varna]] | {{ill|Palace of Culture and Sports|en}} | Sprejme do 6.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://forbesbulgaria.com/2026/05/18/varna-i-plovdiv-vlizat-v-nadprevarata-za-domakinstvoto-na-evroviziya/|title=Варна и Пловдив влизат в надпреварата за домакинството на „Евровизия“|website=Forbes Bulgaria}}</ref> |} ==Preliminarni seznam držav udeleženk== {| class="wikitable plainrowheaders sticky-header" |+Preliminarni seznam držav udeleženk na Pesmi Evrovizije 2027 ! scope="col"| Država ! scope="col"| Televizijska mreža ! scope="col"| Predstavnik ! scope="col"| Skladba ! scope="col"| Jezik ! scope="col"| Avtor(ji) ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| {{esc|Bulgaria}} | {{ill|Bolgarska nacionalna televizija|en|lt=BNT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://en.euromix.co.il/2026/01/31/surprise-bulgaria-confirms-participation-in-eurovision-2027/|title=Surprise: Bulgaria Confirms Participation in Eurovision 2027!|website=en.euromix.co.il|date=31 January 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Denmark}} | [[DR (televizija)|DR]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 13. februarja 2027}} |<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-06-26 |title=Indsend dit hit til Dansk Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your hit for the Dansk Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.dr.dk/event/melodigrandprix/indsend-dit-hit-til-dansk-melodi-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Finland}} |[[Yle]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 20. februarja 2027}} |<ref name=":2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Greece}} | [[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":9" /> |- ! scope="row" | {{esc|Canada}} | [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Italy}} | [[RAI]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 19. februarja 2027}} | <ref name="Italy1" /><ref name="Italy2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Luxembourg}} | [[RTL Lëtzebuerg|RTL]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 30. januarja 2027}} | <ref name=":7" /> |- ! scope="row"| {{esc|Germany}} | {{ill|Südwestrundfunk|en|lt=SWR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/|title=🇩🇪 Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027|publisher=Eurovoix|website=eurovoix.com|date=18 April 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Norway}} | [[NRK]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="Norway1" /><ref name="Norway27" /><ref>{{cite web |last1=Farren |first1=Neil |title=Norway: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/norway-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|San Marino}} | {{ill|San Marino RTV|en|lt=SMRTV}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/|title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|North Macedonia}} | {{ill|Makedonska radiotelevizija|en|lt=MRT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/|title=🇲🇰 North Macedonia: Return to Eurovision Confirmed for 2027|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Switzerland}} | [[SRG SSR]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":10" /> |- ! scope="row" | {{esc|United Kingdom}} | [[BBC]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":11"/><ref>{{cite web |last1=Shepherd |first1=Em |date=18 June 2026 |title=United Kingdom: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/united-kingdom-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |} {{V delu}} * {{esc|Bulgaria}}{{Spaced en dash}}pri bolgarski nacionalni televiziji [[BNT]] so potrdili, da bo Bolgarija še naprej sodelovala na evrovizijskem izboru. Ker je Bolgarija leta 2026 zmagala, bo BNT gostitelj izbora leta 2027.<ref name=":0">{{Cite web |last=Jaromin |first=Piotr |date=2 February 2026 |title=Bułgaria potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=Bulgaria confirms participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/02/02/bulgaria-udzial-eurowizja-2027/ |website=ESCSpot |language=pl |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Nonova |first=Magdalena |date=2 February 2026 |title=Ето кой артист ще представи България на Евровизия 2026 |trans-title=Here is which artist will represent Bulgaria at Eurovision 2026 |url=https://lifestyle.bg/stories/eto-koy-artist-shte-predstavi-balgariya-na-evroviziya-2026.html |website=Lifestyle.bg |language=bg |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":8" /> * {{esc|Finland}}{{Spaced en dash}}finska televizija [[Yle]] je potrdila sodelovanje in organizacijo tradicionalnega nacionalnega izbora {{lang|fi|[[Uuden Musiikin Kilpailu]]}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 20. februar 2027.<ref name=":2">{{cite web |last=Heap |first=Steven |date=12 May 2026 |title=Finland: Uuden Musiikin Kilpailu 2027 on February 20 |url=https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |website=Eurovoix |access-date=12 May 2026 |archive-date=19 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519191320/https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |url-status=live }}</ref> * {{esc|Germany}}{{Spaced en dash}}[[Südwestrundfunk|SWR]] je potrdil sodelovanje na Evroviziji leta 2027 ter organizacijo nacionalnega izbora.<ref name=":3">{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=2026-04-18 |title=Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/ |access-date=2026-04-20 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|Greece}}{{Spaced en dash}}[[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] has confirmed that it will continue to use the national final ''[[Sing for Greece]]'' to select its entry for 2027.<ref name=":9">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-09 |title=Grecja potwierdza udział w Eurowizji 2027 i kolejną edycję „Sing for Greece” |trans-title=Greece confirms its participation in Eurovision 2027 and the next edition of "Sing for Greece" |url=https://escspot.pl/2026/06/09/grecja-eurowizja-2027-sing-for-greece/ |access-date=2026-06-09 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref><ref>{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Greece: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/14/greece-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=14 June 2026}}</ref> * {{esc|Italy}}{{Spaced en dash}} pri [[RAI]] so potrdili sodelovanje in sporočili, da bodo leta 2027, za razliko od prejšnjih let od leta 2015, svojega predstavnika izbrali na četrti večer [[Glasbeni festival Sanremo|glasbenega festivala Sanremo]] 2027, ki je predviden za 19. februar 2027.<ref name="Italy1">{{cite web |last1=Franco |first1=Renato |title=Stefano De Martino: «Il mio Sanremo? Meno canzoni, più internazionalità, una serata per decidere chi andrà all’Eurovision» |url=https://www.corriere.it/spettacoli/26_luglio_03/stefano-de-martino-il-mio-sanremo-meno-canzoni-piu-internazionalita-una-serata-per-decidere-chi-andra-all-eurovision-27d83dfa-03f8-4920-9fe1-26d06ad4dxlk.shtml |website={{lang|it|[[Corriere della Sera]]}} |access-date=3 July 2026 |language=it |date=3 July 2026 |trans-title=Stefano De Martino: «My Sanremo? Fewer songs, more internationality, an evening to decide who will go to Eurovision»}}</ref><ref name="Italy2">{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Italy: Eurovision Representative to be Chosen on February 19 |url=https://eurovoix.com/2026/07/03/italy-eurovision-representative-to-be-chosen-on-february-19/ |website=Eurovoix |access-date=3 July 2026}}</ref> * {{esc|Canada}}{{snd}}<!--In November 2025, the 2025 budget of the Canadian government set out a section dedicated to Eurovision, in which [[CBC/Radio-Canada]] would be directed to explore a potential debut.<ref>{{Cite web |last=Tunney |first=Catharine |date=4 November 2025 |title=A $78B deficit, public service cuts, new tax measures: Highlights of budget 2025 |url=https://www.cbc.ca/news/politics/budget-highlights-9.6966595 |access-date=5 November 2025 |website=[[Canadian Broadcasting Corporation|CBC]] |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=6 November 2025 |title=Canada: Prime Minister Mark Carney Involved in Push for Eurovision Participation |url=https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |website=Eurovoix |access-date=15 May 2026 |archive-date=7 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251107080705/https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |url-status=live }}</ref> After the broadcaster sent staff to observe the 2026 contest, contest director [[Martin Green (producer)|Martin Green]] welcomed Canada to join.<ref>{{Cite web |last=Cain |first=Sian |date=14 May 2026 |title=Canada is welcome to join Eurovision, says song contest director |url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2026/may/15/canada-eurovision-song-contest |website=The Guardian |access-date=15 May 2026}}</ref> During its general assembly in [[Prague]] on 25 June 2026, the EBU adopted a revision to its statutes which "opens extra-European Membership to broadcasting organizations from countries with a public service media system aligned with core [[Council of Europe]] standards and formal [[Member states of the Council of Europe#Observers|observer status]] with the Council of Europe"; CBC/Radio-Canada's application to become a full EBU member was therefore accepted.<ref>{{Cite web |date=2026-06-25 |title=CBC/Radio-Canada joins EBU as full Member |url=https://www.ebu.ch/news/2026/06/cbc-radio-canada-becomes-a-full-member-of-the-european-broadcasting-union |access-date=2026-06-25 |website=ebu.ch |publisher=EBU |language=en}}</ref>-->1. julija 2026 so pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) potrdili, da bo kanadska nacionalna televizija [[CBC/Radio-Canada]] poslala prvič v zgodovini svojega predstavnika na Evrovizijo 2027.<ref name="canada" /><ref>{{Cite web |last=Surgenor |first=Helen |date=2026-07-01 |title=Canada will enter the 2027 Eurovision Song Contest |url=https://www.cbc.ca/news/entertainment/canada-will-enter-2027-eurovision-song-contest-9.7254616 |access-date=2026-07-01 |website=CBC News |publisher=CBC/Radio-Canada}}</ref> * {{esc|Denmark}}{{Spaced en dash}}danska nacionalna televizija [[DR (televizijs)|DR]] je potrdila sodelovanje in da bo še naprej izvajalca izbrala na tradicionalnem nacionalnem izboru {{lang|da|[[Dansk Melodi Grand Prix]]|italic=no}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan 13. februarja 2027.<ref>{{Cite web |last=Gylstorff |first=Charlotte |date=2026-03-06 |title=Kolding bliver Årets Grand Prix By 2027 |trans-title=Kolding will be the [Melodi] Grand Prix city in 2027 |url=https://www.dr.dk/om-dr/nyheder/kolding-bliver-aarets-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref><ref name=":4" /> * {{esc|Luxembourg}}{{Spaced en dash}}luksemburški premier [[Luc Frieden]] je maja 2026 izrazil namero, da bo predlagal vladno podporo za sodelovanje na Evroviziji leta 2027.<ref name="Lux1">{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Luxembourg: Prime Minister Frieden Confirms Luxembourg’s Intention to Compete in Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/prime-minister-frieden-confirms-luxembourgs-intention-to-compete-in-eurovision-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026}}</ref> Junija 2026 so pri [[RTL Lëtzebuerg|RTL-u]] potrdili, da je vlada zagotovila sredstva za sodelovanje na evrovizijskem izboru do leta 2029 ter sporočili, da bodo svojega predstavnika ponovno izbrali na nacionalnem izboru ''Luxembourg Song Contest''. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 30. januarja 2027.<ref name=":7">{{Cite web |date=2026-06-16 |title=Government confirms: Luxembourg to take part in next three editions of Eurovision Song Contest |url=https://eurovision.rtl.lu/culture/music/luxembourg-to-take-part-in-next-three-editions-of-eurovision-song-contest-1533019433 |access-date=2026-06-16 |website=eurovision.rtl.lu |publisher=RTL |language=en}}</ref> * {{esc|North Macedonia}}{{snd}} Med javno sejo programskega sveta MRT, ki je bila 21. maja 2026, je direktor Zoran Ristoski izjavil, da se radiotelevizija namerava vrniti na tekmovanje leta 2027, predsednik sveta Davor Pasoski pa je kasneje dodal, da bodo podrobnosti o postopku izbora predstavnika objavljene pozneje.<ref name=":6">{{cite web |last1=Brown |first1=Alistair |title=North Macedonia: Return To Eurovision Confirmed For 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026 |archive-date=21 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260521132548/https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |url-status=live }}</ref><ref name="NMacedonia1">{{cite web|url=https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|title=Македонија се враќа на „Евровизија“|trans-title=Macedonia returns to "Eurovision"|work=Lider|date=2026-05-21|access-date=2026-05-21|lang=mk|archive-date=22 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260522080649/https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|url-status=live}}</ref><ref name="NMacedonia2">{{cite web|title=Пашоски од МРТ за „Слободен печат“: Сигурно одиме на Евровизија во Софија|trans-title=Pasoski from MRT for "Sloboden Pecat": We are definitely going to Eurovision in Sofia|url=https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|website=Sloboden Pecat|language=MK|access-date=21 May 2026|archive-date=21 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260521131106/https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|url-status=live}}</ref> Severna Makedonija je sicer na evrovizijskem izboru nastopila nazadnje leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]. * {{esc|Norway}}{{snd}}[[NRK]] has confirmed that it will continue to use its traditional national final, {{lang|no|[[Melodi Grand Prix]]|italic=no}}, to select its entry for 2027.<ref name="Norway27">{{Cite web |last=Henriksen |first=Henrik Storm |date=2026-06-18 |title=Send inn din låt til Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your song to Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.nrk.no/kultur/send-inn-din-lat-til-melodi-grand-prix-2027-1.17912688 |access-date=2026-06-18 |website= |publisher=[[NRK]] |language=nn-NO}}</ref><ref name="Norway1">{{Cite web |last=Jiandani |first=Sanjay |date=2026-06-18 |title=Norway: NRK confirms participation at Eurovision 2027 |url=https://esctoday.com/205780/norway-nrk-confirms-participation-at-eurovision-2027/ |access-date=2026-06-18 |website= ESCToday |language=en}}</ref> * {{esc|San Marino}}{{snd}}On 13 May 2026, [[SMRTV]] confirmed that it had commenced work on participation in 2027.<ref name="SanMarino1">{{Cite web |author=Julien De-re |date=2026-05-13 |title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/ |access-date=2026-05-13 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|Switzerland}}{{snd}}pri švicarski nacionalni televiziji SRG SSR so 11. junija 2026 potrdili svojo namero o sodelovanju na izboru leta 2027 in napovedali, da bo še naprej interno izbirali svojega kandidata.<ref name=":10">{{Cite web |title=Eurovision Song Contest 2027 - Schweizer ESC-Saison startet – Song-Einreichung im August |trans-title=Swiss Eurovision season begins – song submissions in August |url=https://www.srf.ch/sendungen/eurovision-song-contest/eurovision-song-contest-2027-schweizer-esc-saison-startet-song-einreichung-im-august |access-date=2026-06-11 |website=srf.ch |publisher=[[Schweizer Radio und Fernsehen|SRF]] |language=de-CH}}</ref><ref>{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Switzerland: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/11/switzerland-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=11 June 2026}}</ref> * {{esc|United Kingdom}}{{snd}}18. junija 2026 je vodja medijev britanske delegacije Niall Hay potrdil, da je BBC po pogodbi z BBC Studios še vedno zavezan k organizaciji sodelovanja na evrovizijskem izboru do leta 2028.<ref name=":11">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-18 |title=Wielka Brytania potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=United Kingdom confirms its participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/06/18/exclusive-wielka-brytania-udzial-eurowizja-2027/ |access-date=2026-06-18 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2027 v glasbi]] c37ut9krfet07yuqt4z33b14y0ihslj 6708084 6708082 2026-07-07T15:33:50Z Marko3 1829 6708084 wikitext text/x-wiki {{Infobox song contest | name = Pesem Evrovizije | year = 2027 | logo = [[File:ESC 2027 Map.svg|310px]] | alt = | theme = ''United by Music''<ref>{{Cite web|url=https://www.ebu.ch/news/2023/11/united-by-music-chosen-as-permanent-slogan-for-eurovision-song-contest|title='United By Music' chosen as permanent slogan for Eurovision Song Contest|publisher=[[European Broadcasting Union]]|website=ebu.ch|date=14 November 2023}}</ref> | semi1 = maj 2027 | semi2 = maj 2027 | final = maj 2027 | venue = mesto še ni določeno, [[Bolgarija]] | presenters = | musdirector = | director = | esc_director = | show_supervisor = | exproducer = | host = Bolgarska nacionalna televizija (BNT) | opening = | interval = | participants update = maj 2026 | entries = 13 | finalists = | debut = {{Esc|Canada}} | return = {{Esc|North Macedonia}} | nonreturn = | vote = | winner = | Map PreList = Y }} '''Pesem Evrovizije 2027''' bo 71. tekmovanje za izbor [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Izbor bo potekal v [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgariji]], ker je na [[Pesem Evrovizije 2026|izboru leta 2026]] zmagala bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«.<ref>{{Cite web|url=https://www.eurovision.com/stories/dara-wins-the-eurovision-song-contest-2026-for-bulgaria/|title=DARA wins the Eurovision Song Contest 2026 for Bulgaria|website=eurovision.com|date=17 May 2026}}</ref> Izbor bosta organizirali [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in Bolgarska nacionalna televizija. ==Pregled== Pesem Evrovizije 2027 bo prvi evrovizijski izbor, k li ga bo gostila Bolgarija. Je pa Bolgarija že gostila [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinsko pesem Evrovizije leta 2015]]. ==Lokacija== {| class="wikitable plainrowheaders" |+Mesta, ki so izrazila zanimanje za gostovanje izbora |- ! scope="col"| Mesto ! scope="col"| Prizorišče ! scope="col"| Opombe ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| [[Burgas]] | {{ill|Arena Burgas|en}} | Sprejme lahko do 15.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-burgas-expresses-interest-in-hosting/|title=Eurovision 2027: Burgas Expresses its Interest in Hosting|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sofija]] | {{ill|Arena Sofia|en}} | Prizorišče [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinske pesmi Evrovizije 2015]]. Sprejme lahko do okoli 17.900 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-sofia-will-bid-to-host-eurovision/|title=Eurovision 2027: Mayor Confirms Sofia Will Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Plovdiv]] | {{ill|Kolodruma|en}} | Sprejme do 7.500 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-plovdiv-intends-to-bid-to-host/|title=Eurovision 2027: Plovdiv Intends to Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Varna, Bolgarija|Varna]] | {{ill|Palace of Culture and Sports|en}} | Sprejme do 6.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://forbesbulgaria.com/2026/05/18/varna-i-plovdiv-vlizat-v-nadprevarata-za-domakinstvoto-na-evroviziya/|title=Варна и Пловдив влизат в надпреварата за домакинството на „Евровизия“|website=Forbes Bulgaria}}</ref> |} ==Preliminarni seznam držav udeleženk== {| class="wikitable plainrowheaders sticky-header" |+Preliminarni seznam držav udeleženk na Pesmi Evrovizije 2027 ! scope="col"| Država ! scope="col"| Televizijska mreža ! scope="col"| Predstavnik ! scope="col"| Skladba ! scope="col"| Jezik ! scope="col"| Avtor(ji) ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| {{esc|Bulgaria}} | {{ill|Bolgarska nacionalna televizija|en|lt=BNT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://en.euromix.co.il/2026/01/31/surprise-bulgaria-confirms-participation-in-eurovision-2027/|title=Surprise: Bulgaria Confirms Participation in Eurovision 2027!|website=en.euromix.co.il|date=31 January 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Denmark}} | [[DR (televizija)|DR]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 13. februarja 2027}} |<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-06-26 |title=Indsend dit hit til Dansk Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your hit for the Dansk Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.dr.dk/event/melodigrandprix/indsend-dit-hit-til-dansk-melodi-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Finland}} |[[Yle]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 20. februarja 2027}} |<ref name=":2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Greece}} | [[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":9" /> |- ! scope="row" | {{esc|Canada}} | [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Italy}} | [[RAI]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 19. februarja 2027}} | <ref name="Italy1" /><ref name="Italy2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Luxembourg}} | [[RTL Lëtzebuerg|RTL]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 30. januarja 2027}} | <ref name=":7" /> |- ! scope="row"| {{esc|Germany}} | {{ill|Südwestrundfunk|en|lt=SWR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/|title=🇩🇪 Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027|publisher=Eurovoix|website=eurovoix.com|date=18 April 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Norway}} | [[NRK]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="Norway1" /><ref name="Norway27" /><ref>{{cite web |last1=Farren |first1=Neil |title=Norway: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/norway-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|San Marino}} | {{ill|San Marino RTV|en|lt=SMRTV}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/|title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|North Macedonia}} | {{ill|Makedonska radiotelevizija|en|lt=MRT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/|title=🇲🇰 North Macedonia: Return to Eurovision Confirmed for 2027|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Switzerland}} | [[SRG SSR]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":10" /> |- ! scope="row" | {{esc|United Kingdom}} | [[BBC]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":11"/><ref>{{cite web |last1=Shepherd |first1=Em |date=18 June 2026 |title=United Kingdom: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/united-kingdom-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |} * {{esc|Bulgaria}}{{Spaced en dash}}pri bolgarski nacionalni televiziji [[BNT]] so potrdili, da bo Bolgarija še naprej sodelovala na evrovizijskem izboru. Ker je Bolgarija leta 2026 zmagala, bo BNT gostitelj izbora leta 2027.<ref name=":0">{{Cite web |last=Jaromin |first=Piotr |date=2 February 2026 |title=Bułgaria potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=Bulgaria confirms participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/02/02/bulgaria-udzial-eurowizja-2027/ |website=ESCSpot |language=pl |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Nonova |first=Magdalena |date=2 February 2026 |title=Ето кой артист ще представи България на Евровизия 2026 |trans-title=Here is which artist will represent Bulgaria at Eurovision 2026 |url=https://lifestyle.bg/stories/eto-koy-artist-shte-predstavi-balgariya-na-evroviziya-2026.html |website=Lifestyle.bg |language=bg |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":8" /> * {{esc|Denmark}}{{Spaced en dash}}danska nacionalna televizija [[DR (televizijs)|DR]] je potrdila sodelovanje in da bo še naprej izvajalca izbrala na tradicionalnem nacionalnem izboru {{lang|da|[[Dansk Melodi Grand Prix]]|italic=no}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan 13. februarja 2027.<ref>{{Cite web |last=Gylstorff |first=Charlotte |date=2026-03-06 |title=Kolding bliver Årets Grand Prix By 2027 |trans-title=Kolding will be the [Melodi] Grand Prix city in 2027 |url=https://www.dr.dk/om-dr/nyheder/kolding-bliver-aarets-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref><ref name=":4" /> * {{esc|Finland}}{{Spaced en dash}}finska televizija [[Yle]] je potrdila sodelovanje in organizacijo tradicionalnega nacionalnega izbora {{lang|fi|[[Uuden Musiikin Kilpailu]]}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 20. februar 2027.<ref name=":2">{{cite web |last=Heap |first=Steven |date=12 May 2026 |title=Finland: Uuden Musiikin Kilpailu 2027 on February 20 |url=https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |website=Eurovoix |access-date=12 May 2026 |archive-date=19 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519191320/https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |url-status=live }}</ref> * {{esc|Greece}}{{Spaced en dash}}[[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] has confirmed that it will continue to use the national final ''[[Sing for Greece]]'' to select its entry for 2027.<ref name=":9">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-09 |title=Grecja potwierdza udział w Eurowizji 2027 i kolejną edycję „Sing for Greece” |trans-title=Greece confirms its participation in Eurovision 2027 and the next edition of "Sing for Greece" |url=https://escspot.pl/2026/06/09/grecja-eurowizja-2027-sing-for-greece/ |access-date=2026-06-09 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref><ref>{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Greece: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/14/greece-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=14 June 2026}}</ref> * {{esc|Italy}}{{Spaced en dash}} pri [[RAI]] so potrdili sodelovanje in sporočili, da bodo leta 2027, za razliko od prejšnjih let od leta 2015, svojega predstavnika izbrali na četrti večer [[Glasbeni festival Sanremo|glasbenega festivala Sanremo]] 2027, ki je predviden za 19. februar 2027.<ref name="Italy1">{{cite web |last1=Franco |first1=Renato |title=Stefano De Martino: «Il mio Sanremo? Meno canzoni, più internazionalità, una serata per decidere chi andrà all’Eurovision» |url=https://www.corriere.it/spettacoli/26_luglio_03/stefano-de-martino-il-mio-sanremo-meno-canzoni-piu-internazionalita-una-serata-per-decidere-chi-andra-all-eurovision-27d83dfa-03f8-4920-9fe1-26d06ad4dxlk.shtml |website={{lang|it|[[Corriere della Sera]]}} |access-date=3 July 2026 |language=it |date=3 July 2026 |trans-title=Stefano De Martino: «My Sanremo? Fewer songs, more internationality, an evening to decide who will go to Eurovision»}}</ref><ref name="Italy2">{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Italy: Eurovision Representative to be Chosen on February 19 |url=https://eurovoix.com/2026/07/03/italy-eurovision-representative-to-be-chosen-on-february-19/ |website=Eurovoix |access-date=3 July 2026}}</ref> * {{esc|Canada}}{{snd}}<!--In November 2025, the 2025 budget of the Canadian government set out a section dedicated to Eurovision, in which [[CBC/Radio-Canada]] would be directed to explore a potential debut.<ref>{{Cite web |last=Tunney |first=Catharine |date=4 November 2025 |title=A $78B deficit, public service cuts, new tax measures: Highlights of budget 2025 |url=https://www.cbc.ca/news/politics/budget-highlights-9.6966595 |access-date=5 November 2025 |website=[[Canadian Broadcasting Corporation|CBC]] |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=6 November 2025 |title=Canada: Prime Minister Mark Carney Involved in Push for Eurovision Participation |url=https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |website=Eurovoix |access-date=15 May 2026 |archive-date=7 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251107080705/https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |url-status=live }}</ref> After the broadcaster sent staff to observe the 2026 contest, contest director [[Martin Green (producer)|Martin Green]] welcomed Canada to join.<ref>{{Cite web |last=Cain |first=Sian |date=14 May 2026 |title=Canada is welcome to join Eurovision, says song contest director |url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2026/may/15/canada-eurovision-song-contest |website=The Guardian |access-date=15 May 2026}}</ref> During its general assembly in [[Prague]] on 25 June 2026, the EBU adopted a revision to its statutes which "opens extra-European Membership to broadcasting organizations from countries with a public service media system aligned with core [[Council of Europe]] standards and formal [[Member states of the Council of Europe#Observers|observer status]] with the Council of Europe"; CBC/Radio-Canada's application to become a full EBU member was therefore accepted.<ref>{{Cite web |date=2026-06-25 |title=CBC/Radio-Canada joins EBU as full Member |url=https://www.ebu.ch/news/2026/06/cbc-radio-canada-becomes-a-full-member-of-the-european-broadcasting-union |access-date=2026-06-25 |website=ebu.ch |publisher=EBU |language=en}}</ref>-->1. julija 2026 so pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) potrdili, da bo kanadska nacionalna televizija [[CBC/Radio-Canada]] poslala prvič v zgodovini svojega predstavnika na Evrovizijo 2027.<ref name="canada" /><ref>{{Cite web |last=Surgenor |first=Helen |date=2026-07-01 |title=Canada will enter the 2027 Eurovision Song Contest |url=https://www.cbc.ca/news/entertainment/canada-will-enter-2027-eurovision-song-contest-9.7254616 |access-date=2026-07-01 |website=CBC News |publisher=CBC/Radio-Canada}}</ref> * {{esc|Luxembourg}}{{Spaced en dash}}luksemburški premier [[Luc Frieden]] je maja 2026 izrazil namero, da bo predlagal vladno podporo za sodelovanje na Evroviziji leta 2027.<ref name="Lux1">{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Luxembourg: Prime Minister Frieden Confirms Luxembourg’s Intention to Compete in Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/prime-minister-frieden-confirms-luxembourgs-intention-to-compete-in-eurovision-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026}}</ref> Junija 2026 so pri [[RTL Lëtzebuerg|RTL-u]] potrdili, da je vlada zagotovila sredstva za sodelovanje na evrovizijskem izboru do leta 2029 ter sporočili, da bodo svojega predstavnika ponovno izbrali na nacionalnem izboru ''Luxembourg Song Contest''. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 30. januarja 2027.<ref name=":7">{{Cite web |date=2026-06-16 |title=Government confirms: Luxembourg to take part in next three editions of Eurovision Song Contest |url=https://eurovision.rtl.lu/culture/music/luxembourg-to-take-part-in-next-three-editions-of-eurovision-song-contest-1533019433 |access-date=2026-06-16 |website=eurovision.rtl.lu |publisher=RTL |language=en}}</ref> * {{esc|Germany}}{{Spaced en dash}}[[Südwestrundfunk|SWR]] je potrdil sodelovanje na Evroviziji leta 2027 ter organizacijo nacionalnega izbora.<ref name=":3">{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=2026-04-18 |title=Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/ |access-date=2026-04-20 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|Norway}}{{snd}}[[NRK]] has confirmed that it will continue to use its traditional national final, {{lang|no|[[Melodi Grand Prix]]|italic=no}}, to select its entry for 2027.<ref name="Norway27">{{Cite web |last=Henriksen |first=Henrik Storm |date=2026-06-18 |title=Send inn din låt til Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your song to Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.nrk.no/kultur/send-inn-din-lat-til-melodi-grand-prix-2027-1.17912688 |access-date=2026-06-18 |website= |publisher=[[NRK]] |language=nn-NO}}</ref><ref name="Norway1">{{Cite web |last=Jiandani |first=Sanjay |date=2026-06-18 |title=Norway: NRK confirms participation at Eurovision 2027 |url=https://esctoday.com/205780/norway-nrk-confirms-participation-at-eurovision-2027/ |access-date=2026-06-18 |website= ESCToday |language=en}}</ref> * {{esc|San Marino}}{{snd}}On 13 May 2026, [[SMRTV]] confirmed that it had commenced work on participation in 2027.<ref name="SanMarino1">{{Cite web |author=Julien De-re |date=2026-05-13 |title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/ |access-date=2026-05-13 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|North Macedonia}}{{snd}} Med javno sejo programskega sveta MRT, ki je bila 21. maja 2026, je direktor Zoran Ristoski izjavil, da se radiotelevizija namerava vrniti na tekmovanje leta 2027, predsednik sveta Davor Pasoski pa je kasneje dodal, da bodo podrobnosti o postopku izbora predstavnika objavljene pozneje.<ref name=":6">{{cite web |last1=Brown |first1=Alistair |title=North Macedonia: Return To Eurovision Confirmed For 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026 |archive-date=21 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260521132548/https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |url-status=live }}</ref><ref name="NMacedonia1">{{cite web|url=https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|title=Македонија се враќа на „Евровизија“|trans-title=Macedonia returns to "Eurovision"|work=Lider|date=2026-05-21|access-date=2026-05-21|lang=mk|archive-date=22 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260522080649/https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|url-status=live}}</ref><ref name="NMacedonia2">{{cite web|title=Пашоски од МРТ за „Слободен печат“: Сигурно одиме на Евровизија во Софија|trans-title=Pasoski from MRT for "Sloboden Pecat": We are definitely going to Eurovision in Sofia|url=https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|website=Sloboden Pecat|language=MK|access-date=21 May 2026|archive-date=21 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260521131106/https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|url-status=live}}</ref> Severna Makedonija je sicer na evrovizijskem izboru nastopila nazadnje leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]. * {{esc|Switzerland}}{{snd}}pri švicarski nacionalni televiziji SRG SSR so 11. junija 2026 potrdili svojo namero o sodelovanju na izboru leta 2027 in napovedali, da bo še naprej interno izbirali svojega kandidata.<ref name=":10">{{Cite web |title=Eurovision Song Contest 2027 - Schweizer ESC-Saison startet – Song-Einreichung im August |trans-title=Swiss Eurovision season begins – song submissions in August |url=https://www.srf.ch/sendungen/eurovision-song-contest/eurovision-song-contest-2027-schweizer-esc-saison-startet-song-einreichung-im-august |access-date=2026-06-11 |website=srf.ch |publisher=[[Schweizer Radio und Fernsehen|SRF]] |language=de-CH}}</ref><ref>{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Switzerland: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/11/switzerland-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=11 June 2026}}</ref> * {{esc|United Kingdom}}{{snd}}18. junija 2026 je vodja medijev britanske delegacije Niall Hay potrdil, da je BBC po pogodbi z BBC Studios še vedno zavezan k organizaciji sodelovanja na evrovizijskem izboru do leta 2028.<ref name=":11">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-18 |title=Wielka Brytania potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=United Kingdom confirms its participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/06/18/exclusive-wielka-brytania-udzial-eurowizja-2027/ |access-date=2026-06-18 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2027 v glasbi]] n17580i5k5fhjedmpafdrzlil96f44i 6708085 6708084 2026-07-07T15:35:56Z Marko3 1829 6708085 wikitext text/x-wiki {{Infobox song contest | name = Pesem Evrovizije | year = 2027 | logo = [[File:ESC 2027 Map.svg|310px]] | alt = | theme = ''United by Music''<ref>{{Cite web|url=https://www.ebu.ch/news/2023/11/united-by-music-chosen-as-permanent-slogan-for-eurovision-song-contest|title='United By Music' chosen as permanent slogan for Eurovision Song Contest|publisher=[[European Broadcasting Union]]|website=ebu.ch|date=14 November 2023}}</ref> | semi1 = maj 2027 | semi2 = maj 2027 | final = maj 2027 | venue = mesto še ni določeno, [[Bolgarija]] | presenters = | musdirector = | director = | esc_director = | show_supervisor = | exproducer = | host = Bolgarska nacionalna televizija (BNT) | opening = | interval = | participants update = maj 2026 | entries = 13 | finalists = | debut = {{Esc|Canada}} | return = {{Esc|North Macedonia}} | nonreturn = | vote = | winner = | Map PreList = Y }} '''Pesem Evrovizije 2027''' bo 71. tekmovanje za izbor [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Izbor bo potekal v [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgariji]], ker je na [[Pesem Evrovizije 2026|izboru leta 2026]] zmagala bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«.<ref>{{Cite web|url=https://www.eurovision.com/stories/dara-wins-the-eurovision-song-contest-2026-for-bulgaria/|title=DARA wins the Eurovision Song Contest 2026 for Bulgaria|website=eurovision.com|date=17 May 2026}}</ref> Izbor bosta organizirali [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in Bolgarska nacionalna televizija. ==Pregled== Pesem Evrovizije 2027 bo prvi evrovizijski izbor, k li ga bo gostila Bolgarija. Je pa Bolgarija že gostila [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinsko pesem Evrovizije leta 2015]]. ==Lokacija== {| class="wikitable plainrowheaders" |+Mesta, ki so izrazila zanimanje za gostovanje izbora |- ! scope="col"| Mesto ! scope="col"| Prizorišče ! scope="col"| Opombe ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| [[Burgas]] | {{ill|Arena Burgas|en}} | Sprejme lahko do 15.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-burgas-expresses-interest-in-hosting/|title=Eurovision 2027: Burgas Expresses its Interest in Hosting|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sofija]] | {{ill|Arena Sofia|en}} | Prizorišče [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinske pesmi Evrovizije 2015]]. Sprejme lahko do okoli 17.900 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-sofia-will-bid-to-host-eurovision/|title=Eurovision 2027: Mayor Confirms Sofia Will Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Plovdiv]] | {{ill|Kolodruma|en}} | Sprejme do 7.500 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-plovdiv-intends-to-bid-to-host/|title=Eurovision 2027: Plovdiv Intends to Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Varna, Bolgarija|Varna]] | {{ill|Palace of Culture and Sports|en}} | Sprejme do 6.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://forbesbulgaria.com/2026/05/18/varna-i-plovdiv-vlizat-v-nadprevarata-za-domakinstvoto-na-evroviziya/|title=Варна и Пловдив влизат в надпреварата за домакинството на „Евровизия“|website=Forbes Bulgaria}}</ref> |} ==Preliminarni seznam držav udeleženk== {| class="wikitable plainrowheaders sticky-header" |+Preliminarni seznam držav udeleženk na Pesmi Evrovizije 2027 ! scope="col"| Država ! scope="col"| Televizijska mreža ! scope="col"| Predstavnik ! scope="col"| Skladba ! scope="col"| Jezik ! scope="col"| Avtor(ji) ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| {{esc|Bulgaria}} | {{ill|Bolgarska nacionalna televizija|en|lt=BNT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://en.euromix.co.il/2026/01/31/surprise-bulgaria-confirms-participation-in-eurovision-2027/|title=Surprise: Bulgaria Confirms Participation in Eurovision 2027!|website=en.euromix.co.il|date=31 January 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Denmark}} | [[DR (televizija)|DR]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 13. februarja 2027}} |<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-06-26 |title=Indsend dit hit til Dansk Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your hit for the Dansk Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.dr.dk/event/melodigrandprix/indsend-dit-hit-til-dansk-melodi-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Finland}} |[[Yle]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 20. februarja 2027}} |<ref name=":2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Greece}} | [[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":9" /> |- ! scope="row" | {{esc|Canada}} | [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Italy}} | [[RAI]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 19. februarja 2027}} | <ref name="Italy1" /><ref name="Italy2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Luxembourg}} | [[RTL Lëtzebuerg|RTL]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 30. januarja 2027}} | <ref name=":7" /> |- ! scope="row"| {{esc|Germany}} | {{ill|Südwestrundfunk|en|lt=SWR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/|title=🇩🇪 Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027|publisher=Eurovoix|website=eurovoix.com|date=18 April 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Norway}} | [[NRK]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="Norway1" /><ref name="Norway27" /><ref>{{cite web |last1=Farren |first1=Neil |title=Norway: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/norway-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|San Marino}} | {{ill|San Marino RTV|en|lt=SMRTV}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/|title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|North Macedonia}} | {{ill|Makedonska radiotelevizija|en|lt=MRT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/|title=🇲🇰 North Macedonia: Return to Eurovision Confirmed for 2027|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Switzerland}} | [[SRG SSR]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":10" /> |- ! scope="row" | {{esc|United Kingdom}} | [[BBC]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":11"/><ref>{{cite web |last1=Shepherd |first1=Em |date=18 June 2026 |title=United Kingdom: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/united-kingdom-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |} * {{esc|Bulgaria}}{{Spaced en dash}}pri bolgarski nacionalni televiziji [[BNT]] so potrdili, da bo Bolgarija še naprej sodelovala na evrovizijskem izboru. Ker je Bolgarija leta 2026 zmagala, bo BNT gostitelj izbora leta 2027.<ref name=":0">{{Cite web |last=Jaromin |first=Piotr |date=2 February 2026 |title=Bułgaria potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=Bulgaria confirms participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/02/02/bulgaria-udzial-eurowizja-2027/ |website=ESCSpot |language=pl |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Nonova |first=Magdalena |date=2 February 2026 |title=Ето кой артист ще представи България на Евровизия 2026 |trans-title=Here is which artist will represent Bulgaria at Eurovision 2026 |url=https://lifestyle.bg/stories/eto-koy-artist-shte-predstavi-balgariya-na-evroviziya-2026.html |website=Lifestyle.bg |language=bg |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":8">{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=2026-05-21 |title=Eurovision 2027: Bulgarian Government Sets Up Working Group for Contest Preparations |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/eurovision-2027-bulgarian-government-sets-up-working-group-contest-preparations/ |access-date=2026-05-22 |website=Eurovoix |archive-date=22 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260522125027/https://eurovoix.com/2026/05/21/eurovision-2027-bulgarian-government-sets-up-working-group-contest-preparations/ |url-status=live }}</ref> * {{esc|Denmark}}{{Spaced en dash}}danska nacionalna televizija [[DR (televizijs)|DR]] je potrdila sodelovanje in da bo še naprej izvajalca izbrala na tradicionalnem nacionalnem izboru {{lang|da|[[Dansk Melodi Grand Prix]]|italic=no}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan 13. februarja 2027.<ref>{{Cite web |last=Gylstorff |first=Charlotte |date=2026-03-06 |title=Kolding bliver Årets Grand Prix By 2027 |trans-title=Kolding will be the [Melodi] Grand Prix city in 2027 |url=https://www.dr.dk/om-dr/nyheder/kolding-bliver-aarets-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref><ref name=":4" /> * {{esc|Finland}}{{Spaced en dash}}finska televizija [[Yle]] je potrdila sodelovanje in organizacijo tradicionalnega nacionalnega izbora {{lang|fi|[[Uuden Musiikin Kilpailu]]}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 20. februar 2027.<ref name=":2">{{cite web |last=Heap |first=Steven |date=12 May 2026 |title=Finland: Uuden Musiikin Kilpailu 2027 on February 20 |url=https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |website=Eurovoix |access-date=12 May 2026 |archive-date=19 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519191320/https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |url-status=live }}</ref> * {{esc|Greece}}{{Spaced en dash}}[[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] has confirmed that it will continue to use the national final ''[[Sing for Greece]]'' to select its entry for 2027.<ref name=":9">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-09 |title=Grecja potwierdza udział w Eurowizji 2027 i kolejną edycję „Sing for Greece” |trans-title=Greece confirms its participation in Eurovision 2027 and the next edition of "Sing for Greece" |url=https://escspot.pl/2026/06/09/grecja-eurowizja-2027-sing-for-greece/ |access-date=2026-06-09 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref><ref>{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Greece: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/14/greece-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=14 June 2026}}</ref> * {{esc|Italy}}{{Spaced en dash}} pri [[RAI]] so potrdili sodelovanje in sporočili, da bodo leta 2027, za razliko od prejšnjih let od leta 2015, svojega predstavnika izbrali na četrti večer [[Glasbeni festival Sanremo|glasbenega festivala Sanremo]] 2027, ki je predviden za 19. februar 2027.<ref name="Italy1">{{cite web |last1=Franco |first1=Renato |title=Stefano De Martino: «Il mio Sanremo? Meno canzoni, più internazionalità, una serata per decidere chi andrà all’Eurovision» |url=https://www.corriere.it/spettacoli/26_luglio_03/stefano-de-martino-il-mio-sanremo-meno-canzoni-piu-internazionalita-una-serata-per-decidere-chi-andra-all-eurovision-27d83dfa-03f8-4920-9fe1-26d06ad4dxlk.shtml |website={{lang|it|[[Corriere della Sera]]}} |access-date=3 July 2026 |language=it |date=3 July 2026 |trans-title=Stefano De Martino: «My Sanremo? Fewer songs, more internationality, an evening to decide who will go to Eurovision»}}</ref><ref name="Italy2">{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Italy: Eurovision Representative to be Chosen on February 19 |url=https://eurovoix.com/2026/07/03/italy-eurovision-representative-to-be-chosen-on-february-19/ |website=Eurovoix |access-date=3 July 2026}}</ref> * {{esc|Canada}}{{snd}}<!--In November 2025, the 2025 budget of the Canadian government set out a section dedicated to Eurovision, in which [[CBC/Radio-Canada]] would be directed to explore a potential debut.<ref>{{Cite web |last=Tunney |first=Catharine |date=4 November 2025 |title=A $78B deficit, public service cuts, new tax measures: Highlights of budget 2025 |url=https://www.cbc.ca/news/politics/budget-highlights-9.6966595 |access-date=5 November 2025 |website=[[Canadian Broadcasting Corporation|CBC]] |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=6 November 2025 |title=Canada: Prime Minister Mark Carney Involved in Push for Eurovision Participation |url=https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |website=Eurovoix |access-date=15 May 2026 |archive-date=7 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251107080705/https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |url-status=live }}</ref> After the broadcaster sent staff to observe the 2026 contest, contest director [[Martin Green (producer)|Martin Green]] welcomed Canada to join.<ref>{{Cite web |last=Cain |first=Sian |date=14 May 2026 |title=Canada is welcome to join Eurovision, says song contest director |url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2026/may/15/canada-eurovision-song-contest |website=The Guardian |access-date=15 May 2026}}</ref> During its general assembly in [[Prague]] on 25 June 2026, the EBU adopted a revision to its statutes which "opens extra-European Membership to broadcasting organizations from countries with a public service media system aligned with core [[Council of Europe]] standards and formal [[Member states of the Council of Europe#Observers|observer status]] with the Council of Europe"; CBC/Radio-Canada's application to become a full EBU member was therefore accepted.<ref>{{Cite web |date=2026-06-25 |title=CBC/Radio-Canada joins EBU as full Member |url=https://www.ebu.ch/news/2026/06/cbc-radio-canada-becomes-a-full-member-of-the-european-broadcasting-union |access-date=2026-06-25 |website=ebu.ch |publisher=EBU |language=en}}</ref>-->1. julija 2026 so pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) potrdili, da bo kanadska nacionalna televizija [[CBC/Radio-Canada]] poslala prvič v zgodovini svojega predstavnika na Evrovizijo 2027.<ref name="canada" /><ref>{{Cite web |last=Surgenor |first=Helen |date=2026-07-01 |title=Canada will enter the 2027 Eurovision Song Contest |url=https://www.cbc.ca/news/entertainment/canada-will-enter-2027-eurovision-song-contest-9.7254616 |access-date=2026-07-01 |website=CBC News |publisher=CBC/Radio-Canada}}</ref> * {{esc|Luxembourg}}{{Spaced en dash}}luksemburški premier [[Luc Frieden]] je maja 2026 izrazil namero, da bo predlagal vladno podporo za sodelovanje na Evroviziji leta 2027.<ref name="Lux1">{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Luxembourg: Prime Minister Frieden Confirms Luxembourg’s Intention to Compete in Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/prime-minister-frieden-confirms-luxembourgs-intention-to-compete-in-eurovision-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026}}</ref> Junija 2026 so pri [[RTL Lëtzebuerg|RTL-u]] potrdili, da je vlada zagotovila sredstva za sodelovanje na evrovizijskem izboru do leta 2029 ter sporočili, da bodo svojega predstavnika ponovno izbrali na nacionalnem izboru ''Luxembourg Song Contest''. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 30. januarja 2027.<ref name=":7">{{Cite web |date=2026-06-16 |title=Government confirms: Luxembourg to take part in next three editions of Eurovision Song Contest |url=https://eurovision.rtl.lu/culture/music/luxembourg-to-take-part-in-next-three-editions-of-eurovision-song-contest-1533019433 |access-date=2026-06-16 |website=eurovision.rtl.lu |publisher=RTL |language=en}}</ref> * {{esc|Germany}}{{Spaced en dash}}[[Südwestrundfunk|SWR]] je potrdil sodelovanje na Evroviziji leta 2027 ter organizacijo nacionalnega izbora.<ref name=":3">{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=2026-04-18 |title=Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/ |access-date=2026-04-20 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|Norway}}{{snd}}[[NRK]] has confirmed that it will continue to use its traditional national final, {{lang|no|[[Melodi Grand Prix]]|italic=no}}, to select its entry for 2027.<ref name="Norway27">{{Cite web |last=Henriksen |first=Henrik Storm |date=2026-06-18 |title=Send inn din låt til Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your song to Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.nrk.no/kultur/send-inn-din-lat-til-melodi-grand-prix-2027-1.17912688 |access-date=2026-06-18 |website= |publisher=[[NRK]] |language=nn-NO}}</ref><ref name="Norway1">{{Cite web |last=Jiandani |first=Sanjay |date=2026-06-18 |title=Norway: NRK confirms participation at Eurovision 2027 |url=https://esctoday.com/205780/norway-nrk-confirms-participation-at-eurovision-2027/ |access-date=2026-06-18 |website= ESCToday |language=en}}</ref> * {{esc|San Marino}}{{snd}}On 13 May 2026, [[SMRTV]] confirmed that it had commenced work on participation in 2027.<ref name="SanMarino1">{{Cite web |author=Julien De-re |date=2026-05-13 |title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/ |access-date=2026-05-13 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|North Macedonia}}{{snd}} Med javno sejo programskega sveta MRT, ki je bila 21. maja 2026, je direktor Zoran Ristoski izjavil, da se radiotelevizija namerava vrniti na tekmovanje leta 2027, predsednik sveta Davor Pasoski pa je kasneje dodal, da bodo podrobnosti o postopku izbora predstavnika objavljene pozneje.<ref name=":6">{{cite web |last1=Brown |first1=Alistair |title=North Macedonia: Return To Eurovision Confirmed For 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026 |archive-date=21 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260521132548/https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |url-status=live }}</ref><ref name="NMacedonia1">{{cite web|url=https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|title=Македонија се враќа на „Евровизија“|trans-title=Macedonia returns to "Eurovision"|work=Lider|date=2026-05-21|access-date=2026-05-21|lang=mk|archive-date=22 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260522080649/https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|url-status=live}}</ref><ref name="NMacedonia2">{{cite web|title=Пашоски од МРТ за „Слободен печат“: Сигурно одиме на Евровизија во Софија|trans-title=Pasoski from MRT for "Sloboden Pecat": We are definitely going to Eurovision in Sofia|url=https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|website=Sloboden Pecat|language=MK|access-date=21 May 2026|archive-date=21 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260521131106/https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|url-status=live}}</ref> Severna Makedonija je sicer na evrovizijskem izboru nastopila nazadnje leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]. * {{esc|Switzerland}}{{snd}}pri švicarski nacionalni televiziji SRG SSR so 11. junija 2026 potrdili svojo namero o sodelovanju na izboru leta 2027 in napovedali, da bo še naprej interno izbirali svojega kandidata.<ref name=":10">{{Cite web |title=Eurovision Song Contest 2027 - Schweizer ESC-Saison startet – Song-Einreichung im August |trans-title=Swiss Eurovision season begins – song submissions in August |url=https://www.srf.ch/sendungen/eurovision-song-contest/eurovision-song-contest-2027-schweizer-esc-saison-startet-song-einreichung-im-august |access-date=2026-06-11 |website=srf.ch |publisher=[[Schweizer Radio und Fernsehen|SRF]] |language=de-CH}}</ref><ref>{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Switzerland: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/11/switzerland-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=11 June 2026}}</ref> * {{esc|United Kingdom}}{{snd}}18. junija 2026 je vodja medijev britanske delegacije Niall Hay potrdil, da je BBC po pogodbi z BBC Studios še vedno zavezan k organizaciji sodelovanja na evrovizijskem izboru do leta 2028.<ref name=":11">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-18 |title=Wielka Brytania potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=United Kingdom confirms its participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/06/18/exclusive-wielka-brytania-udzial-eurowizja-2027/ |access-date=2026-06-18 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2027 v glasbi]] py3yqyxctmk1ldkizdkcbv6s0wiucnl 6708086 6708085 2026-07-07T15:36:58Z Marko3 1829 /* Preliminarni seznam držav udeleženk */ 6708086 wikitext text/x-wiki {{Infobox song contest | name = Pesem Evrovizije | year = 2027 | logo = [[File:ESC 2027 Map.svg|310px]] | alt = | theme = ''United by Music''<ref>{{Cite web|url=https://www.ebu.ch/news/2023/11/united-by-music-chosen-as-permanent-slogan-for-eurovision-song-contest|title='United By Music' chosen as permanent slogan for Eurovision Song Contest|publisher=[[European Broadcasting Union]]|website=ebu.ch|date=14 November 2023}}</ref> | semi1 = maj 2027 | semi2 = maj 2027 | final = maj 2027 | venue = mesto še ni določeno, [[Bolgarija]] | presenters = | musdirector = | director = | esc_director = | show_supervisor = | exproducer = | host = Bolgarska nacionalna televizija (BNT) | opening = | interval = | participants update = maj 2026 | entries = 13 | finalists = | debut = {{Esc|Canada}} | return = {{Esc|North Macedonia}} | nonreturn = | vote = | winner = | Map PreList = Y }} '''Pesem Evrovizije 2027''' bo 71. tekmovanje za izbor [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Izbor bo potekal v [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgariji]], ker je na [[Pesem Evrovizije 2026|izboru leta 2026]] zmagala bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«.<ref>{{Cite web|url=https://www.eurovision.com/stories/dara-wins-the-eurovision-song-contest-2026-for-bulgaria/|title=DARA wins the Eurovision Song Contest 2026 for Bulgaria|website=eurovision.com|date=17 May 2026}}</ref> Izbor bosta organizirali [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in Bolgarska nacionalna televizija. ==Pregled== Pesem Evrovizije 2027 bo prvi evrovizijski izbor, k li ga bo gostila Bolgarija. Je pa Bolgarija že gostila [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinsko pesem Evrovizije leta 2015]]. ==Lokacija== {| class="wikitable plainrowheaders" |+Mesta, ki so izrazila zanimanje za gostovanje izbora |- ! scope="col"| Mesto ! scope="col"| Prizorišče ! scope="col"| Opombe ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| [[Burgas]] | {{ill|Arena Burgas|en}} | Sprejme lahko do 15.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-burgas-expresses-interest-in-hosting/|title=Eurovision 2027: Burgas Expresses its Interest in Hosting|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sofija]] | {{ill|Arena Sofia|en}} | Prizorišče [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinske pesmi Evrovizije 2015]]. Sprejme lahko do okoli 17.900 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-sofia-will-bid-to-host-eurovision/|title=Eurovision 2027: Mayor Confirms Sofia Will Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Plovdiv]] | {{ill|Kolodruma|en}} | Sprejme do 7.500 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-plovdiv-intends-to-bid-to-host/|title=Eurovision 2027: Plovdiv Intends to Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Varna, Bolgarija|Varna]] | {{ill|Palace of Culture and Sports|en}} | Sprejme do 6.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://forbesbulgaria.com/2026/05/18/varna-i-plovdiv-vlizat-v-nadprevarata-za-domakinstvoto-na-evroviziya/|title=Варна и Пловдив влизат в надпреварата за домакинството на „Евровизия“|website=Forbes Bulgaria}}</ref> |} ==Preliminarni seznam držav udeleženk== {| class="wikitable plainrowheaders sticky-header" |+Preliminarni seznam držav udeleženk na Pesmi Evrovizije 2027 ! scope="col"| Država ! scope="col"| Televizijska mreža ! scope="col"| Predstavnik ! scope="col"| Skladba ! scope="col"| Jezik ! scope="col"| Avtor(ji) ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| {{esc|Bulgaria}} | {{ill|Bolgarska nacionalna televizija|en|lt=BNT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://en.euromix.co.il/2026/01/31/surprise-bulgaria-confirms-participation-in-eurovision-2027/|title=Surprise: Bulgaria Confirms Participation in Eurovision 2027!|website=en.euromix.co.il|date=31 January 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Denmark}} | [[DR (televizija)|DR]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 13. februarja 2027}} |<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-06-26 |title=Indsend dit hit til Dansk Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your hit for the Dansk Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.dr.dk/event/melodigrandprix/indsend-dit-hit-til-dansk-melodi-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Finland}} |[[Yle]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 20. februarja 2027}} |<ref name=":2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Greece}} | [[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":9" /> |- ! scope="row" | {{esc|Canada}} | [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Italy}} | [[RAI]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 19. februarja 2027}} | <ref name="Italy1" /><ref name="Italy2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Luxembourg}} | [[RTL Lëtzebuerg|RTL]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 30. januarja 2027}} | <ref name=":7" /> |- ! scope="row"| {{esc|Germany}} | {{ill|Südwestrundfunk|en|lt=SWR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/|title=🇩🇪 Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027|publisher=Eurovoix|website=eurovoix.com|date=18 April 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Norway}} | [[NRK]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="Norway1" /><ref name="Norway27" /><ref>{{cite web |last1=Farren |first1=Neil |title=Norway: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/norway-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|San Marino}} | {{ill|San Marino RTV|en|lt=SMRTV}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/|title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|North Macedonia}} | {{ill|Makedonska radiotelevizija|en|lt=MRT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/|title=🇲🇰 North Macedonia: Return to Eurovision Confirmed for 2027|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Switzerland}} | [[SRG SSR]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":10" /> |- ! scope="row" | {{esc|United Kingdom}} | [[BBC]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":11"/><ref>{{cite web |last1=Shepherd |first1=Em |date=18 June 2026 |title=United Kingdom: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/united-kingdom-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |} * {{esc|Bulgaria}}{{Spaced en dash}}pri bolgarski nacionalni televiziji [[BNT]] so potrdili, da bo Bolgarija še naprej sodelovala na evrovizijskem izboru. Ker je Bolgarija leta 2026 zmagala, bo BNT gostitelj izbora leta 2027.<ref name=":0">{{Cite web |last=Jaromin |first=Piotr |date=2 February 2026 |title=Bułgaria potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=Bulgaria confirms participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/02/02/bulgaria-udzial-eurowizja-2027/ |website=ESCSpot |language=pl |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Nonova |first=Magdalena |date=2 February 2026 |title=Ето кой артист ще представи България на Евровизия 2026 |trans-title=Here is which artist will represent Bulgaria at Eurovision 2026 |url=https://lifestyle.bg/stories/eto-koy-artist-shte-predstavi-balgariya-na-evroviziya-2026.html |website=Lifestyle.bg |language=bg |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":8">{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=2026-05-21 |title=Eurovision 2027: Bulgarian Government Sets Up Working Group for Contest Preparations |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/eurovision-2027-bulgarian-government-sets-up-working-group-contest-preparations/ |access-date=2026-05-22 |website=Eurovoix |archive-date=22 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260522125027/https://eurovoix.com/2026/05/21/eurovision-2027-bulgarian-government-sets-up-working-group-contest-preparations/ |url-status=live }}</ref> * {{esc|Denmark}}{{Spaced en dash}}danska nacionalna televizija [[DR (televizijs)|DR]] je potrdila sodelovanje in da bo še naprej izvajalca izbrala na tradicionalnem nacionalnem izboru {{lang|da|[[Dansk Melodi Grand Prix]]|italic=no}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan 13. februarja 2027.<ref>{{Cite web |last=Gylstorff |first=Charlotte |date=2026-03-06 |title=Kolding bliver Årets Grand Prix By 2027 |trans-title=Kolding will be the [Melodi] Grand Prix city in 2027 |url=https://www.dr.dk/om-dr/nyheder/kolding-bliver-aarets-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref><ref name=":4" /> * {{esc|Finland}}{{Spaced en dash}}finska televizija [[Yle]] je potrdila sodelovanje in organizacijo tradicionalnega nacionalnega izbora {{lang|fi|[[Uuden Musiikin Kilpailu]]}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 20. februar 2027.<ref name=":2">{{cite web |last=Heap |first=Steven |date=12 May 2026 |title=Finland: Uuden Musiikin Kilpailu 2027 on February 20 |url=https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |website=Eurovoix |access-date=12 May 2026 |archive-date=19 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519191320/https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |url-status=live }}</ref> * {{esc|Greece}}{{Spaced en dash}}[[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] has confirmed that it will continue to use the national final ''[[Sing for Greece]]'' to select its entry for 2027.<ref name=":9">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-09 |title=Grecja potwierdza udział w Eurowizji 2027 i kolejną edycję „Sing for Greece” |trans-title=Greece confirms its participation in Eurovision 2027 and the next edition of "Sing for Greece" |url=https://escspot.pl/2026/06/09/grecja-eurowizja-2027-sing-for-greece/ |access-date=2026-06-09 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref><ref>{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Greece: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/14/greece-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=14 June 2026}}</ref> * {{esc|Italy}}{{Spaced en dash}} pri [[RAI]] so potrdili sodelovanje in sporočili, da bodo leta 2027, za razliko od prejšnjih let od leta 2015, svojega predstavnika izbrali na četrti večer [[Glasbeni festival Sanremo|glasbenega festivala Sanremo]] 2027, ki je predviden za 19. februar 2027.<ref name="Italy1">{{cite web |last1=Franco |first1=Renato |title=Stefano De Martino: «Il mio Sanremo? Meno canzoni, più internazionalità, una serata per decidere chi andrà all’Eurovision» |url=https://www.corriere.it/spettacoli/26_luglio_03/stefano-de-martino-il-mio-sanremo-meno-canzoni-piu-internazionalita-una-serata-per-decidere-chi-andra-all-eurovision-27d83dfa-03f8-4920-9fe1-26d06ad4dxlk.shtml |website={{lang|it|[[Corriere della Sera]]}} |access-date=3 July 2026 |language=it |date=3 July 2026 |trans-title=Stefano De Martino: «My Sanremo? Fewer songs, more internationality, an evening to decide who will go to Eurovision»}}</ref><ref name="Italy2">{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Italy: Eurovision Representative to be Chosen on February 19 |url=https://eurovoix.com/2026/07/03/italy-eurovision-representative-to-be-chosen-on-february-19/ |website=Eurovoix |access-date=3 July 2026}}</ref> * {{esc|Canada}}{{snd}}<!--In November 2025, the 2025 budget of the Canadian government set out a section dedicated to Eurovision, in which [[CBC/Radio-Canada]] would be directed to explore a potential debut.<ref>{{Cite web |last=Tunney |first=Catharine |date=4 November 2025 |title=A $78B deficit, public service cuts, new tax measures: Highlights of budget 2025 |url=https://www.cbc.ca/news/politics/budget-highlights-9.6966595 |access-date=5 November 2025 |website=[[Canadian Broadcasting Corporation|CBC]] |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=6 November 2025 |title=Canada: Prime Minister Mark Carney Involved in Push for Eurovision Participation |url=https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |website=Eurovoix |access-date=15 May 2026 |archive-date=7 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251107080705/https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |url-status=live }}</ref> After the broadcaster sent staff to observe the 2026 contest, contest director [[Martin Green (producer)|Martin Green]] welcomed Canada to join.<ref>{{Cite web |last=Cain |first=Sian |date=14 May 2026 |title=Canada is welcome to join Eurovision, says song contest director |url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2026/may/15/canada-eurovision-song-contest |website=The Guardian |access-date=15 May 2026}}</ref> During its general assembly in [[Prague]] on 25 June 2026, the EBU adopted a revision to its statutes which "opens extra-European Membership to broadcasting organizations from countries with a public service media system aligned with core [[Council of Europe]] standards and formal [[Member states of the Council of Europe#Observers|observer status]] with the Council of Europe"; CBC/Radio-Canada's application to become a full EBU member was therefore accepted.<ref>{{Cite web |date=2026-06-25 |title=CBC/Radio-Canada joins EBU as full Member |url=https://www.ebu.ch/news/2026/06/cbc-radio-canada-becomes-a-full-member-of-the-european-broadcasting-union |access-date=2026-06-25 |website=ebu.ch |publisher=EBU |language=en}}</ref>-->1. julija 2026 so pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) potrdili, da bo kanadska nacionalna televizija [[CBC/Radio-Canada]] poslala prvič v zgodovini svojega predstavnika na Evrovizijo 2027.<ref name="canada" /><ref>{{Cite web |last=Surgenor |first=Helen |date=2026-07-01 |title=Canada will enter the 2027 Eurovision Song Contest |url=https://www.cbc.ca/news/entertainment/canada-will-enter-2027-eurovision-song-contest-9.7254616 |access-date=2026-07-01 |website=CBC News |publisher=CBC/Radio-Canada}}</ref> * {{esc|Luxembourg}}{{Spaced en dash}}luksemburški premier [[Luc Frieden]] je maja 2026 izrazil namero, da bo predlagal vladno podporo za sodelovanje na Evroviziji leta 2027.<ref name="Lux1">{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Luxembourg: Prime Minister Frieden Confirms Luxembourg’s Intention to Compete in Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/prime-minister-frieden-confirms-luxembourgs-intention-to-compete-in-eurovision-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026}}</ref> Junija 2026 so pri [[RTL Lëtzebuerg|RTL-u]] potrdili, da je vlada zagotovila sredstva za sodelovanje na evrovizijskem izboru do leta 2029 ter sporočili, da bodo svojega predstavnika ponovno izbrali na nacionalnem izboru ''Luxembourg Song Contest''. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 30. januarja 2027.<ref name=":7">{{Cite web |date=2026-06-16 |title=Government confirms: Luxembourg to take part in next three editions of Eurovision Song Contest |url=https://eurovision.rtl.lu/culture/music/luxembourg-to-take-part-in-next-three-editions-of-eurovision-song-contest-1533019433 |access-date=2026-06-16 |website=eurovision.rtl.lu |publisher=RTL |language=en}}</ref> * {{esc|Germany}}{{Spaced en dash}}[[Südwestrundfunk|SWR]] je potrdil sodelovanje na Evroviziji leta 2027 ter organizacijo nacionalnega izbora.<ref name=":3">{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=2026-04-18 |title=Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/ |access-date=2026-04-20 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|Norway}}{{snd}}[[NRK]] has confirmed that it will continue to use its traditional national final, {{lang|no|[[Melodi Grand Prix]]|italic=no}}, to select its entry for 2027.<ref name="Norway27">{{Cite web |last=Henriksen |first=Henrik Storm |date=2026-06-18 |title=Send inn din låt til Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your song to Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.nrk.no/kultur/send-inn-din-lat-til-melodi-grand-prix-2027-1.17912688 |access-date=2026-06-18 |website= |publisher=[[NRK]] |language=nn-NO}}</ref><ref name="Norway1">{{Cite web |last=Jiandani |first=Sanjay |date=2026-06-18 |title=Norway: NRK confirms participation at Eurovision 2027 |url=https://esctoday.com/205780/norway-nrk-confirms-participation-at-eurovision-2027/ |access-date=2026-06-18 |website= ESCToday |language=en}}</ref> * {{esc|San Marino}}{{snd}}On 13 May 2026, [[SMRTV]] confirmed that it had commenced work on participation in 2027.<ref name="SanMarino1">{{Cite web |author=Julien De-re |date=2026-05-13 |title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/ |access-date=2026-05-13 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|North Macedonia}}{{snd}} Med javno sejo programskega sveta MRT, ki je bila 21. maja 2026, je direktor Zoran Ristoski izjavil, da se radiotelevizija namerava vrniti na tekmovanje leta 2027, predsednik sveta Davor Pasoski pa je kasneje dodal, da bodo podrobnosti o postopku izbora predstavnika objavljene pozneje.<ref name=":6">{{cite web |last1=Brown |first1=Alistair |title=North Macedonia: Return To Eurovision Confirmed For 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026 |archive-date=21 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260521132548/https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |url-status=live }}</ref><ref name="NMacedonia1">{{cite web|url=https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|title=Македонија се враќа на „Евровизија“|trans-title=Macedonia returns to "Eurovision"|work=Lider|date=2026-05-21|access-date=2026-05-21|lang=mk|archive-date=22 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260522080649/https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|url-status=live}}</ref><ref name="NMacedonia2">{{cite web|title=Пашоски од МРТ за „Слободен печат“: Сигурно одиме на Евровизија во Софија|trans-title=Pasoski from MRT for "Sloboden Pecat": We are definitely going to Eurovision in Sofia|url=https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|website=Sloboden Pecat|language=MK|access-date=21 May 2026|archive-date=21 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260521131106/https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|url-status=live}}</ref> Severna Makedonija je sicer na evrovizijskem izboru nastopila nazadnje leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]. * {{esc|Switzerland}}{{snd}}pri švicarski nacionalni televiziji SRG SSR so 11. junija 2026 potrdili svojo namero o sodelovanju na izboru leta 2027 in napovedali, da bo še naprej interno izbirali svojega kandidata.<ref name=":10">{{Cite web |title=Eurovision Song Contest 2027 - Schweizer ESC-Saison startet – Song-Einreichung im August |trans-title=Swiss Eurovision season begins – song submissions in August |url=https://www.srf.ch/sendungen/eurovision-song-contest/eurovision-song-contest-2027-schweizer-esc-saison-startet-song-einreichung-im-august |access-date=2026-06-11 |website=srf.ch |publisher=[[Schweizer Radio und Fernsehen|SRF]] |language=de-CH}}</ref><ref>{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Switzerland: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/11/switzerland-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=11 June 2026}}</ref> * {{esc|United Kingdom}}{{snd}}18. junija 2026 je vodja medijev britanske delegacije Niall Hay potrdil, da je BBC po pogodbi z BBC Studios še vedno zavezan k organizaciji sodelovanja na evrovizijskem izboru do leta 2028.<ref name=":11">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-18 |title=Wielka Brytania potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=United Kingdom confirms its participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/06/18/exclusive-wielka-brytania-udzial-eurowizja-2027/ |access-date=2026-06-18 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2027 v glasbi]] hpxkztlzm76u08zn69kcaec0r77sljp 6708270 6708086 2026-07-07T21:39:55Z Marko3 1829 /* Preliminarni seznam držav udeleženk */ 6708270 wikitext text/x-wiki {{Infobox song contest | name = Pesem Evrovizije | year = 2027 | logo = [[File:ESC 2027 Map.svg|310px]] | alt = | theme = ''United by Music''<ref>{{Cite web|url=https://www.ebu.ch/news/2023/11/united-by-music-chosen-as-permanent-slogan-for-eurovision-song-contest|title='United By Music' chosen as permanent slogan for Eurovision Song Contest|publisher=[[European Broadcasting Union]]|website=ebu.ch|date=14 November 2023}}</ref> | semi1 = maj 2027 | semi2 = maj 2027 | final = maj 2027 | venue = mesto še ni določeno, [[Bolgarija]] | presenters = | musdirector = | director = | esc_director = | show_supervisor = | exproducer = | host = Bolgarska nacionalna televizija (BNT) | opening = | interval = | participants update = maj 2026 | entries = 13 | finalists = | debut = {{Esc|Canada}} | return = {{Esc|North Macedonia}} | nonreturn = | vote = | winner = | Map PreList = Y }} '''Pesem Evrovizije 2027''' bo 71. tekmovanje za izbor [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]. Izbor bo potekal v [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgariji]], ker je na [[Pesem Evrovizije 2026|izboru leta 2026]] zmagala bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«.<ref>{{Cite web|url=https://www.eurovision.com/stories/dara-wins-the-eurovision-song-contest-2026-for-bulgaria/|title=DARA wins the Eurovision Song Contest 2026 for Bulgaria|website=eurovision.com|date=17 May 2026}}</ref> Izbor bosta organizirali [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in Bolgarska nacionalna televizija. ==Pregled== Pesem Evrovizije 2027 bo prvi evrovizijski izbor, k li ga bo gostila Bolgarija. Je pa Bolgarija že gostila [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinsko pesem Evrovizije leta 2015]]. ==Lokacija== {| class="wikitable plainrowheaders" |+Mesta, ki so izrazila zanimanje za gostovanje izbora |- ! scope="col"| Mesto ! scope="col"| Prizorišče ! scope="col"| Opombe ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| [[Burgas]] | {{ill|Arena Burgas|en}} | Sprejme lahko do 15.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-burgas-expresses-interest-in-hosting/|title=Eurovision 2027: Burgas Expresses its Interest in Hosting|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Sofija]] | {{ill|Arena Sofia|en}} | Prizorišče [[Mladinska pesem Evrovizije 2015|Mladinske pesmi Evrovizije 2015]]. Sprejme lahko do okoli 17.900 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-sofia-will-bid-to-host-eurovision/|title=Eurovision 2027: Mayor Confirms Sofia Will Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Plovdiv]] | {{ill|Kolodruma|en}} | Sprejme do 7.500 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/17/eurovision-2027-plovdiv-intends-to-bid-to-host/|title=Eurovision 2027: Plovdiv Intends to Bid to Host Eurovision|website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row"| [[Varna, Bolgarija|Varna]] | {{ill|Palace of Culture and Sports|en}} | Sprejme do 6.000 obiskovalcev. | <ref>{{cite web|url=https://forbesbulgaria.com/2026/05/18/varna-i-plovdiv-vlizat-v-nadprevarata-za-domakinstvoto-na-evroviziya/|title=Варна и Пловдив влизат в надпреварата за домакинството на „Евровизия“|website=Forbes Bulgaria}}</ref> |} ==Preliminarni seznam držav udeleženk== {| class="wikitable plainrowheaders sticky-header" |+Preliminarni seznam držav udeleženk na Pesmi Evrovizije 2027 ! scope="col"| Država ! scope="col"| Televizijska mreža ! scope="col"| Predstavnik ! scope="col"| Skladba ! scope="col"| Jezik ! scope="col"| Avtor(ji) ! scope="col"| Viri |- ! scope="row"| {{esc|Bulgaria}} | {{ill|Bolgarska nacionalna televizija|en|lt=BNT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://en.euromix.co.il/2026/01/31/surprise-bulgaria-confirms-participation-in-eurovision-2027/|title=Surprise: Bulgaria Confirms Participation in Eurovision 2027!|website=en.euromix.co.il|date=31 January 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Denmark}} | [[DR (televizija)|DR]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 13. februarja 2027}} |<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-06-26 |title=Indsend dit hit til Dansk Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your hit for the Dansk Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.dr.dk/event/melodigrandprix/indsend-dit-hit-til-dansk-melodi-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Finland}} |[[Yle]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 20. februarja 2027}} |<ref name=":2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Greece}} | [[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":9" /> |- ! scope="row" | {{esc|Canada}} | [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Italy}} | [[RAI]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 19. februarja 2027}} | <ref name="Italy1" /><ref name="Italy2" /> |- ! scope="row" | {{esc|Luxembourg}} | [[RTL Lëtzebuerg|RTL]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 30. januarja 2027}} | <ref name=":7" /> |- ! scope="row"| {{esc|Germany}} | {{ill|Südwestrundfunk|en|lt=SWR}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/|title=🇩🇪 Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027|publisher=Eurovoix|website=eurovoix.com|date=18 April 2026}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Norway}} | [[NRK]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name="Norway1" /><ref name="Norway27" /><ref>{{cite web |last1=Farren |first1=Neil |title=Norway: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/norway-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|San Marino}} | {{ill|San Marino RTV|en|lt=SMRTV}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/|title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row"| {{esc|North Macedonia}} | {{ill|Makedonska radiotelevizija|en|lt=MRT}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref>{{Cite web|url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/|title=🇲🇰 North Macedonia: Return to Eurovision Confirmed for 2027|website=Eurovoix|language=en-GB}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Switzerland}} | [[SRG SSR]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":10" /> |- ! scope="row" | {{esc|United Kingdom}} | [[BBC]] | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | {{N/A|}} | <ref name=":11"/><ref>{{cite web |last1=Shepherd |first1=Em |date=18 June 2026 |title=United Kingdom: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/18/united-kingdom-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=18 June 2026}}</ref> |} * {{esc|Bulgaria}}{{Spaced en dash}}pri bolgarski nacionalni televiziji [[BNT]] so potrdili, da bo Bolgarija še naprej sodelovala na evrovizijskem izboru. Ker je Bolgarija leta 2026 zmagala, bo BNT gostitelj izbora leta 2027.<ref name=":0">{{Cite web |last=Jaromin |first=Piotr |date=2 February 2026 |title=Bułgaria potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=Bulgaria confirms participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/02/02/bulgaria-udzial-eurowizja-2027/ |website=ESCSpot |language=pl |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Nonova |first=Magdalena |date=2 February 2026 |title=Ето кой артист ще представи България на Евровизия 2026 |trans-title=Here is which artist will represent Bulgaria at Eurovision 2026 |url=https://lifestyle.bg/stories/eto-koy-artist-shte-predstavi-balgariya-na-evroviziya-2026.html |website=Lifestyle.bg |language=bg |access-date=2 February 2026}}</ref><ref name=":8">{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=2026-05-21 |title=Eurovision 2027: Bulgarian Government Sets Up Working Group for Contest Preparations |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/eurovision-2027-bulgarian-government-sets-up-working-group-contest-preparations/ |access-date=2026-05-22 |website=Eurovoix |archive-date=22 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260522125027/https://eurovoix.com/2026/05/21/eurovision-2027-bulgarian-government-sets-up-working-group-contest-preparations/ |url-status=live }}</ref> * {{esc|Denmark}}{{Spaced en dash}}danska nacionalna televizija [[DR (televizijs)|DR]] je potrdila sodelovanje in da bo še naprej izvajalca izbrala na tradicionalnem nacionalnem izboru {{lang|da|[[Dansk Melodi Grand Prix]]|italic=no}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan 13. februarja 2027.<ref>{{Cite web |last=Gylstorff |first=Charlotte |date=2026-03-06 |title=Kolding bliver Årets Grand Prix By 2027 |trans-title=Kolding will be the [Melodi] Grand Prix city in 2027 |url=https://www.dr.dk/om-dr/nyheder/kolding-bliver-aarets-grand-prix-2027 |access-date=2026-06-26 |website= |publisher=DR |language=da-DK}}</ref><ref name=":4" /> * {{esc|Finland}}{{Spaced en dash}}finska televizija [[Yle]] je potrdila sodelovanje in organizacijo tradicionalnega nacionalnega izbora {{lang|fi|[[Uuden Musiikin Kilpailu]]}}. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 20. februar 2027.<ref name=":2">{{cite web |last=Heap |first=Steven |date=12 May 2026 |title=Finland: Uuden Musiikin Kilpailu 2027 on February 20 |url=https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |website=Eurovoix |access-date=12 May 2026 |archive-date=19 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519191320/https://eurovoix.com/2026/05/12/uuden-musiikin-kilpailu-2027-on-february-20/ |url-status=live }}</ref> * {{esc|Greece}}{{Spaced en dash}}[[Hellenic Broadcasting Corporation|ERT]] has confirmed that it will continue to use the national final ''[[Sing for Greece]]'' to select its entry for 2027.<ref name=":9">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-09 |title=Grecja potwierdza udział w Eurowizji 2027 i kolejną edycję „Sing for Greece” |trans-title=Greece confirms its participation in Eurovision 2027 and the next edition of "Sing for Greece" |url=https://escspot.pl/2026/06/09/grecja-eurowizja-2027-sing-for-greece/ |access-date=2026-06-09 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref><ref>{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Greece: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/14/greece-eurovision-2027-participation/ |website=Eurovoix |access-date=14 June 2026}}</ref> * {{esc|Italy}}{{Spaced en dash}} pri [[RAI]] so potrdili sodelovanje in sporočili, da bodo leta 2027, za razliko od prejšnjih let od leta 2015, svojega predstavnika izbrali na četrti večer [[Glasbeni festival Sanremo|glasbenega festivala Sanremo]] 2027, ki je predviden za 19. februar 2027.<ref name="Italy1">{{cite web |last1=Franco |first1=Renato |title=Stefano De Martino: «Il mio Sanremo? Meno canzoni, più internazionalità, una serata per decidere chi andrà all’Eurovision» |url=https://www.corriere.it/spettacoli/26_luglio_03/stefano-de-martino-il-mio-sanremo-meno-canzoni-piu-internazionalita-una-serata-per-decidere-chi-andra-all-eurovision-27d83dfa-03f8-4920-9fe1-26d06ad4dxlk.shtml |website={{lang|it|[[Corriere della Sera]]}} |access-date=3 July 2026 |language=it |date=3 July 2026 |trans-title=Stefano De Martino: «My Sanremo? Fewer songs, more internationality, an evening to decide who will go to Eurovision»}}</ref><ref name="Italy2">{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Italy: Eurovision Representative to be Chosen on February 19 |url=https://eurovoix.com/2026/07/03/italy-eurovision-representative-to-be-chosen-on-february-19/ |website=Eurovoix |access-date=3 July 2026}}</ref> * {{esc|Canada}}{{snd}}<!--In November 2025, the 2025 budget of the Canadian government set out a section dedicated to Eurovision, in which [[CBC/Radio-Canada]] would be directed to explore a potential debut.<ref>{{Cite web |last=Tunney |first=Catharine |date=4 November 2025 |title=A $78B deficit, public service cuts, new tax measures: Highlights of budget 2025 |url=https://www.cbc.ca/news/politics/budget-highlights-9.6966595 |access-date=5 November 2025 |website=[[Canadian Broadcasting Corporation|CBC]] |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=6 November 2025 |title=Canada: Prime Minister Mark Carney Involved in Push for Eurovision Participation |url=https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |website=Eurovoix |access-date=15 May 2026 |archive-date=7 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251107080705/https://eurovoix.com/2025/11/06/prime-minister-mark-carney-involved-push-for-eurovision-participation/ |url-status=live }}</ref> After the broadcaster sent staff to observe the 2026 contest, contest director [[Martin Green (producer)|Martin Green]] welcomed Canada to join.<ref>{{Cite web |last=Cain |first=Sian |date=14 May 2026 |title=Canada is welcome to join Eurovision, says song contest director |url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2026/may/15/canada-eurovision-song-contest |website=The Guardian |access-date=15 May 2026}}</ref> During its general assembly in [[Prague]] on 25 June 2026, the EBU adopted a revision to its statutes which "opens extra-European Membership to broadcasting organizations from countries with a public service media system aligned with core [[Council of Europe]] standards and formal [[Member states of the Council of Europe#Observers|observer status]] with the Council of Europe"; CBC/Radio-Canada's application to become a full EBU member was therefore accepted.<ref>{{Cite web |date=2026-06-25 |title=CBC/Radio-Canada joins EBU as full Member |url=https://www.ebu.ch/news/2026/06/cbc-radio-canada-becomes-a-full-member-of-the-european-broadcasting-union |access-date=2026-06-25 |website=ebu.ch |publisher=EBU |language=en}}</ref>-->1. julija 2026 so pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) potrdili, da bo kanadska nacionalna televizija [[CBC/Radio-Canada]] poslala prvič v zgodovini svojega predstavnika na Evrovizijo 2027.<ref name="canada" /><ref>{{Cite web |last=Surgenor |first=Helen |date=2026-07-01 |title=Canada will enter the 2027 Eurovision Song Contest |url=https://www.cbc.ca/news/entertainment/canada-will-enter-2027-eurovision-song-contest-9.7254616 |access-date=2026-07-01 |website=CBC News |publisher=CBC/Radio-Canada}}</ref> * {{esc|Luxembourg}}{{Spaced en dash}}luksemburški premier [[Luc Frieden]] je maja 2026 izrazil namero, da bo predlagal vladno podporo za sodelovanje na Evroviziji leta 2027.<ref name="Lux1">{{cite web |last1=Granger |first1=Anthony |title=Luxembourg: Prime Minister Frieden Confirms Luxembourg’s Intention to Compete in Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/prime-minister-frieden-confirms-luxembourgs-intention-to-compete-in-eurovision-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026}}</ref> Junija 2026 so pri [[RTL Lëtzebuerg|RTL-u]] potrdili, da je vlada zagotovila sredstva za sodelovanje na evrovizijskem izboru do leta 2029 ter sporočili, da bodo svojega predstavnika ponovno izbrali na nacionalnem izboru ''Luxembourg Song Contest''. Finale nacionalnega izbora je načrtovan za 30. januarja 2027.<ref name=":7">{{Cite web |date=2026-06-16 |title=Government confirms: Luxembourg to take part in next three editions of Eurovision Song Contest |url=https://eurovision.rtl.lu/culture/music/luxembourg-to-take-part-in-next-three-editions-of-eurovision-song-contest-1533019433 |access-date=2026-06-16 |website=eurovision.rtl.lu |publisher=RTL |language=en}}</ref> * {{esc|Germany}}{{Spaced en dash}}[[Südwestrundfunk|SWR]] je potrdil sodelovanje na Evroviziji leta 2027 ter organizacijo nacionalnega izbora.<ref name=":3">{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=2026-04-18 |title=Germany: SWR Confirms National Selection for Eurovision 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/04/18/germany-confirms-national-selection-for-eurovision-2027/ |access-date=2026-04-20 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|Norway}}{{snd}}[[NRK]] je potrdil, da bo nadaljeval z organizacijo tradicionalnega nacionalnega izbora {{lang|no|[[Melodi Grand Prix]]|italic=no}} za izbor predstavnika leta 2027.<ref name="Norway27">{{Cite web |last=Henriksen |first=Henrik Storm |date=2026-06-18 |title=Send inn din låt til Melodi Grand Prix 2027 |trans-title=Submit your song to Melodi Grand Prix 2027 |url=https://www.nrk.no/kultur/send-inn-din-lat-til-melodi-grand-prix-2027-1.17912688 |access-date=2026-06-18 |website= |publisher=[[NRK]] |language=nn-NO}}</ref><ref name="Norway1">{{Cite web |last=Jiandani |first=Sanjay |date=2026-06-18 |title=Norway: NRK confirms participation at Eurovision 2027 |url=https://esctoday.com/205780/norway-nrk-confirms-participation-at-eurovision-2027/ |access-date=2026-06-18 |website= ESCToday |language=en}}</ref> * {{esc|San Marino}}{{snd}}13. maja 2026 so pri javni radioteleviziji [[SMRTV]] potrdili udelezbo leta 2027.<ref name="SanMarino1">{{Cite web |author=Julien De-re |date=2026-05-13 |title=San Marino: Work on Eurovision 2027 Starts Today |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/san-marino-eurovision-2027-starts-today/ |access-date=2026-05-13 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref> * {{esc|North Macedonia}}{{snd}} Med javno sejo programskega sveta MRT, ki je bila 21. maja 2026, je direktor Zoran Ristoski izjavil, da se radiotelevizija namerava vrniti na tekmovanje leta 2027, predsednik sveta Davor Pasoski pa je kasneje dodal, da bodo podrobnosti o postopku izbora predstavnika objavljene pozneje.<ref name=":6">{{cite web |last1=Brown |first1=Alistair |title=North Macedonia: Return To Eurovision Confirmed For 2027 |url=https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |website=Eurovoix |access-date=21 May 2026 |archive-date=21 May 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260521132548/https://eurovoix.com/2026/05/21/north-macedonia-return-eurovision-confirmed-2027/ |url-status=live }}</ref><ref name="NMacedonia1">{{cite web|url=https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|title=Македонија се враќа на „Евровизија“|trans-title=Macedonia returns to "Eurovision"|work=Lider|date=2026-05-21|access-date=2026-05-21|lang=mk|archive-date=22 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260522080649/https://lider.mk/makedonija-se-vraka-na-evrovizija/|url-status=live}}</ref><ref name="NMacedonia2">{{cite web|title=Пашоски од МРТ за „Слободен печат“: Сигурно одиме на Евровизија во Софија|trans-title=Pasoski from MRT for "Sloboden Pecat": We are definitely going to Eurovision in Sofia|url=https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|website=Sloboden Pecat|language=MK|access-date=21 May 2026|archive-date=21 May 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260521131106/https://www.slobodenpecat.mk/pashoski-za-sloboden-pechat-seriozno-razmisluvame-i-sigurno-odime-na-evrovizija-vo-sofija/|url-status=live}}</ref> Severna Makedonija je sicer na evrovizijskem izboru nastopila nazadnje leta [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]. * {{esc|Switzerland}}{{snd}}pri švicarski nacionalni televiziji SRG SSR so 11. junija 2026 potrdili svojo namero o sodelovanju na izboru leta 2027 in napovedali, da bo še naprej interno izbirali svojega kandidata.<ref name=":10">{{Cite web |title=Eurovision Song Contest 2027 - Schweizer ESC-Saison startet – Song-Einreichung im August |trans-title=Swiss Eurovision season begins – song submissions in August |url=https://www.srf.ch/sendungen/eurovision-song-contest/eurovision-song-contest-2027-schweizer-esc-saison-startet-song-einreichung-im-august |access-date=2026-06-11 |website=srf.ch |publisher=[[Schweizer Radio und Fernsehen|SRF]] |language=de-CH}}</ref><ref>{{cite web |last1=Conte |first1=Davide |title=Switzerland: Eurovision 2027 Participation Confirmed |url=https://eurovoix.com/2026/06/11/switzerland-eurovision-2027-participation-confirmed/ |website=Eurovoix |access-date=11 June 2026}}</ref> * {{esc|United Kingdom}}{{snd}}18. junija 2026 je vodja medijev britanske delegacije Niall Hay potrdil, da je BBC po pogodbi z BBC Studios še vedno zavezan k organizaciji sodelovanja na evrovizijskem izboru do leta 2028.<ref name=":11">{{Cite web |last=Ignatiuk |first=Szymon |date=2026-06-18 |title=Wielka Brytania potwierdza udział w Eurowizji 2027 |trans-title=United Kingdom confirms its participation in Eurovision 2027 |url=https://escspot.pl/2026/06/18/exclusive-wielka-brytania-udzial-eurowizja-2027/ |access-date=2026-06-18 |website=ESCSpot |language=pl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Pesem Evrovizije}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]] [[Kategorija:2027 v glasbi]] huabxa3abpha3a4fgxojdrh32lkv4ky Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič 2 603517 6708265 6707794 2026-07-07T21:20:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708265 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Terra.png|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #C0C0C0 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''države sveta'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 1px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]]</small> </div> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]] <small>[[:en:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|Wikipedia]]</small> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. == Cilji == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! # [[Orgle]] v Sloveniji (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Vse osebnosti iz [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedije Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" ! scope="col" | št. ! scope="col" | Država !Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |Dunaj, Gradec |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |Bruselj |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |Sofija |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |Sarajevo |- | 5. || {{zastava|Češka}} |Praga |- | 6. || {{zastava|Francija}} |Strasbourg |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |Xanthi, Kavala, Solun |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |Umag, Zagreb, Pulj, Reka,... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |Rim, Neapelj, Bergamo, Trst,... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |Luksemburg |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |Monošter |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |München, Aachen |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |Amsterdam |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |Skopje |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |Bratislava |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |Beograd, Niš |- | 17. || {{zastava|Španija}} |Valencia |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |Carigrad |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |Vatikan |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |London |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] 747eyd45fuigc1qn0pr3xq5fze8tmp9 Fritz Freitag 0 603522 6708000 6683924 2026-07-07T12:29:10Z MaksiKavsek 244409 np 6708000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Fritz Freitag |allegiance={{flagicon|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]] |branch=[[Waffen-SS]] |serviceyears=1914–1919<br/>1939–1945 |rank=[[SS-Brigadeführer]] |servicenumber=<!---[[NSDAP]] #3,052,501<br/>[[SS]] #393,266---> |unit= |commands=[[2. SS-pehotna brigada]]<br/>[[8. SS-kavalerijska divizija Florian Geyer]]<br/>[[4. SS-policijska divizija]]<br/>[[14. Waffen-grenadirska divizija SS (1. galicijska)|14. SS divizija "Galicija"]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br/>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Železni križec]] (I. in II. razred)<br />[[Viteški križec železnega križa]] }} '''Fritz Freitag''', [[Nemci|nemški]] [[častnik]], nazadnje [[SS-Brigadeführer]] in [[generalmajor]] [[Waffen-SS|Waffen-SS-a]], * [[28. april]] [[1894]], [[Olsztyn]], † [[10. maj]] [[1945]] v [[St. Andrä im Lungau|Sankt Andrä im Lungau]],<ref>Das Grab befindet sich auf dem Friedhof in St. Andrä/Lg</ref> [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]]. == Življenje == Freitag je bil sin višjega železniškega tajnika. Šolanje je zaključil v domačem kraju z maturo. Nato je začel študirati medicino na [[Univerzi Albertus v Königsbergu]] in bil od leta 1914 član ''[[Burschenschaft]] Alemannia Königsberg.<ref>[[Willy Nolte]] (Hrsg.): ''Burschenschafter-Stammrolle. Verzeichnis der Mitglieder der Deutschen Burschenschaft nach dem Stande vom Sommer-Semester 1934.'' Berlin 1934, S. 127.</ref>'' Študentski bratovščini se je pridružil tudi 1.&nbsp;Aprila 1914 v grenadirski polk "Prestolonaslednik" (1.&nbsp;Vzhodnopruska) št.&nbsp;1. polk pruske vojske. Freitag je pripadal temu polku skozi celotno [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Nazadnje je imel čin rezervnega [[Poročnik|poročnika]] in je bil poleg obeh razredov [[Železni križec|železnega križca]] tudi prejemnik viteškega križca kraljevega hišnega reda Hohenzollernov z meči in [[Vojaški križ za zasluge (Avstrija)|avstrijskega vojaškega križca za zasluge]] tretjega razreda. Po koncu vojne je za kratek čas nadaljeval študij, a se je januarja 1919 pridružil [[Freikorps|Freikorpsu]]. Februarja 1920 je vstopil v [[Policija|policijsko službo]] in na koncu dosegel čin [[Podpolkovnik|podpolkovnika]] v [[Schutzpolizei (Weimarska republika)|Schutzpolizei]] (zaščitni policiji). Freitag se je maja 1933 pridružil [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacionalsocialistični stranki]] (članska številka 3.052.501<ref>Bundesarchiv R 9361-IX KARTEI/9511368</ref>). Od leta 1936 je poučeval taktiko na policijski šoli v okrožju Berlin-Köpenicku in tam leta 1938 postal namestnik poveljnika. Freitag je sodeloval v [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] kot operativni častnik 3. policijskega polka. V začetku oktobra 1939 je postal načelnik štaba policijske skupine pod poveljstvom [[Udo von Woyrsch|Uda von Woyrscha]]. Leta 1940 se je vrnil na policijsko akademijo. Freitag se je [[Schutzstaffel|SS]]-u pridružil 1. septembra 1940 (SS številka 393.266{{Navedi vir}}) in se povzpel do čina [[SS-Brigadeführer|SS-Brigadeführerja]] ter aprila 1944 do generalmajorja Waffen-SS in policije. Aprila/maja 1941 je bil premeščen v [[poveljniški štab Reichsführerja SS]] kot glavni operativni poveljnik štaba oddelka I. Od 19. junija 1941 je bil na dopustu, avgusta 1941 pa je postal poveljnik 1. SS brigade. Kot poveljnik [[Waffen-SS]] je med drugim poveljeval [[8. SS konjeniška divizija "Florian Geyer"|8. SS konjeniški diviziji "Florian Geyer"]] in [[4. SS policijska panzergrenadirska divizija|4. SS policijski panzergrenadirski diviziji]]. Od leta 1943 do konca vojne, s kratko prekinitvijo leta 1944, je Freitag poveljeval [[14. grenadirska divizija SS (galicijska št. 1)|14. Waffen grenadirski diviziji SS (galicijska št. 1)]]. Ta divizija je na Slovenskem primarno delovala na področju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] (nekatere enote pa tudi na Gorenjskem in Dolenjskem) med februarjem in marcem 1945; nato pa se je z drugimi enotami (v aprilu in maju 1945) umikala čez Spodnjo Štajersko v Avstrijo, kjer se je ponovno spopadla s slovenskimi partizani.<ref>{{Navedi revijo|last=Kocjančič|first=Klemen|date=2016-11-09|title=Pregled enot in ustanov Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno, 14. grenadirska divizija Waffen-SS (galicijska št. 1)|url=https://ojs.inz.si/pnz/article/view/138|magazine=Contributions to Contemporary History|language=sl|volume=56|issue=2|pages=183–195}}</ref> 30. aprila 1942 je bil odlikovan z [[Nemški križ|nemškim križcem]] v zlatu, nato pa še enkrat 30.&nbsp;Septembra 1944 je bil odlikovan [[Železni križec|z viteškim križcem železnega križca.]]<ref name="Scherzer">[[Veit Scherzer]]: ''Ritterkreuzträger 1939–1945. Die Inhaber des Eisernen Kreuzes von Heer, Luftwaffe, Kriegsmarine, Waffen-SS, Volkssturm sowie mit Deutschland verbündete Streitkräfte nach den Unterlagen des Bundesarchivs.'' 2. Auflage. Scherzers Militaer-Verlag, Ranis/Jena 2007, ISBN 978-3-938845-17-2, S. 318.</ref> 8. maja 1945 so ga Britanci blizu [[Radstadt|Radstadta]] ujeli kot vojnega ujetnika in ga premestili v ameriško taborišče za vojne ujetnike blizu [[Gradec|Gradca]], od koder so ga 10. maja deportirali zaradi morebitne premestitve v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].&nbsp;Maja 1945 je storil [[samomor]] . == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * Martin Cüppers : ''Pionirji holokavsta.'' ''Waffen-SS, poveljniški štab Reichsführerja SS in iztrebljanje Judov 1939–1945'' . Društvo za znanstvene knjige, Darmstadt 2005. * Veit Scherzer : ''Himmlerjeva vojaška elita.'' ''Najvišje odlikovani člani Waffen-SS. Analiza na podlagi zapisov nemškega zveznega arhiva in ameriškega nacionalnega arhiva.'' 1. zvezek: ''A–Ka.'' Založba Veit Scherzer, Bayreuth 2014, ISBN 978-3-938845-26-4, str.&nbsp;315. * Samuel W. Mitcham, ml .: ''Nemški poraz na vzhodu, 1944–45.'' 2007, ISBN 0-8117-3371-8, str.&nbsp;73 in naprej ( [https://books.google.de/books?id=e__d6mE5ocsC&pg=PA73&dq=freitag+freitag+general+The+German+Defeat+in+the+East&hl=de&sa=X&ei=591XU4L7NMmOtQag8YHIBA#v=onepage&q=freitag%20freitag%20general%20The%20German%20Defeat%20in%20the%20East&f=false na spletu] ) {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Freitag, Fritz}} [[Kategorija:Nemci]] [[Kategorija:Nosilci viteškega križa železnega križa]] [[Kategorija:Nosilci nemškega križa v zlatu]] [[Kategorija:Člani Nacionalsocialistične nemške delavske stranke]] [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:SS-generali]] 2k6u1af3gypltz8fzm4x477aa7i1mhm Svetovno prvenstvo v nogometu 2026 0 604027 6708109 6707888 2026-07-07T16:36:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708109 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}||{{fb|EGY}}| |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}||{{fb|COL}}| <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}||{{fb|MAR}}| |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}||{{fb|BEL}}| |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}||{{fb|ENG}}| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 95||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 96| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 97||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 98| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 95 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=Tekma 96 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;7 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] {{column}} * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] tu4uir97i9n35y1o8wji3umjmi3d2ry 6708258 6708109 2026-07-07T21:00:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 obnova 6708258 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}||{{fb|COL}}| <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}||{{fb|MAR}}| |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}||{{fb|BEL}}| |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}||{{fb|ENG}}| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}}||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 96| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 97||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 98| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=Tekma 96 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] ;7 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] {{column}} * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] axscxmq506ww65khe1otoj625tbpv98 6708329 6708258 2026-07-08T06:12:59Z Sporti 5955 /* Izločilni boji */ dp 6708329 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}||{{fb|MAR}}| |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}||{{fb|BEL}}| |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}||{{fb|ENG}}| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}}||{{fb|SUI}}| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 97||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 98| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] ;7 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] {{column}} * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] jggjjsootf0q1wzpv7e9qxou5a1is93 6708336 6708329 2026-07-08T06:18:30Z Sporti 5955 /* Osmina finala */ dp 6708336 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}||{{fb|MAR}}| |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}||{{fb|BEL}}| |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}||{{fb|ENG}}| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}}||{{fb|SUI}}| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 97||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 98| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} === Četrtfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|9}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=Tekma 97 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021536 "France vs Morocco {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 5, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|10}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=Tekma 98 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021538 "Spain vs Belgium {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 7, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=Tekma 99 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev= |sodnik= |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021539 "Norway vs England {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 100 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev= |sodnik= |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021537 "Argentina vs Switzerland {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] ;7 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] {{column}} * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] si6aspsrlip9vw4rx21mc97sobdqbkb Lilongve (reka) 0 604766 6708100 6704617 2026-07-07T16:08:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708100 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Lilongve | native_name = | native_name_lang = | name_other = | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Lilongwe.jpg | image_size = | image_caption = | map = File:Shire Basin OSM.png | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Malavi]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length_km = 200 | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = | source1_location = | source1_coordinates= | source1_elevation = | mouth = [[Malavijsko jezero]] | mouth_location = | mouth_coordinates = | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | tributaries_left = | tributaries_right = Lintipe | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Reka Lilongve'''<ref>{{cite web |title=UNA Rivers: Lilongwe - ICLEI |url=https://cbc.iclei.org/una-rivers-lilongwe/ |website=cbc.iclei.org |access-date=19 March 2026 |archive-date=2025-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251029144138/https://cbc.iclei.org/una-rivers-lilongwe/ |url-status=dead }}</ref> je [[reka]] v [[Malavi]]ju. Teče skozi [[Lilongwe]], glavno mesto države. Izvira v gozdnem rezervatu Dzalanjama, med mejo okrožij Lilongve in Dedza. Ima brzice in ni plovna. Reka Lilongve je glavni vir vode za prebivalce mesta Lilongve. == Potek == Tako kot Dwangva in Bua tudi ta reka odmaka osrednje višavje. Vse tri reke imajo globoke doline, kar ustvarja geografske delitve. Lilongve je dolga približno 200 km in izvira na vzhodni strani gorovja Dzalanjama. Vijuga do glavnega mesta Lilongve, nato teče skozi dolino Lilongve, vzdolž katere severnega pobočja se vije železniška proga, preden doseže Salimo, kjer se združi z Linthipe nadmorski višini 472 m. Največji pretok ima v bližini ustja je 963 m³/s.<ref name="FAO">LILONGWE RIVER / {{navedi knjigo |title = MALAWI; Source book for the inland fishery resources of Africa |url= https://www.fao.org/3/T0473E/T0473E05.htm#ch10 | location = Rome |publisher = FAO |year = 1990 |publisher = CIFA Technical Paper. No. 18.1 |language = en}}</ref> V zgornjem toku je akumulacijsko jezero Kamuzu. Največji pritok: Lintipe. == Ime == Ime reke po sotočju v Salimi do ustja 15 km naprej v [[Malavijsko jezero]] ni dokončno določeno. Glede na vir se kot glavna reka imenuje Lilongve ali Linthipe ali pa se rečni sistem imenuje Lilongve/Linthipe. Vendar pa večina virov opredeljuje Linthipe kot glavno reko. == Ribolov == Po podatkih FAO imajo reke Bua, Dwangva, Lilongve, Lufira, Severni Rukuru, Songve in [[Južni Rukuru]] skupaj ribolovni potencial 15.000 ton letno. Dejanski ulov se giblje od 4.000 do 17.000 ton. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Lilongwe River}} *[http://web.uct.ac.za/depts/stats/adu/travel/malawi.htm Fotos vom Umland des Lilongwe] [[Kategorija:Reke v Malaviju]] [[Kategorija:Lilongwe]] d46f1a8jxbf7wzv18qjgvtictg108l1 Dinastija Ljao 0 604780 6708141 6707965 2026-07-07T17:08:17Z Octopus 13285 povezave 6708141 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = [[Seznam cesarjev dinastije Ljao|cesar]] | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski mirovni sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina Ljaa|Zgodovini Ljaa]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Pozni Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osjitvi.{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] 0cqm8qontntmr9imqcr4pe6m8n89pel Helena Snoj Rajh 0 604842 6707994 6704952 2026-07-07T12:22:40Z Ihana Aneta 242446 6707994 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska igralka, pevka in pesnica (1893–1970)}} {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Zagradec pri Grosupljem]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v Zagradcu pri Grosupljem v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, ki se je ukvarjal tudi s kovaštvom. Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna.<ref name=":2" /> == Delo == === Gledališko delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti Evgenije Šumi v Ljubljani. Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Ludovika Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu. Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama. Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri pianistki Roetelj začela učiti petja in klavirja. Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih. Poročila se je leta 1920 z dr . Raj - ho m v Žalni, leta 1929 pa sta se z možem in hčerko Bredo preselila v Celje. Me d vojno so kot begunci bivali nekaj časa na Lobčku i n v Prapročah. Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. Čeprav članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v predvojni dobi ni odrekla vabilu takratnega Katoliškega prosvetnega društva in je z veseljem sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Poznala ni političnih in ideoloških razlik živela je le za umetniško ustvarjanje. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]], [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] 2gqbkeq8vwin0irm72m4mu7jplyz6sr 6707998 6707994 2026-07-07T12:26:19Z Ihana Aneta 242446 6707998 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska igralka, pevka in pesnica (1893–1970)}} {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Zagradec pri Grosupljem]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v Zagradcu pri Grosupljem v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, ki se je ukvarjal tudi s kovaštvom.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=186|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1846-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref>Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna.<ref name=":2" /> == Delo == === Gledališko delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti Evgenije Šumi v Ljubljani. Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Ludovika Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu. Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama. Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri pianistki Roetelj začela učiti petja in klavirja. Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih. Poročila se je leta 1920 z dr . Raj - ho m v Žalni, leta 1929 pa sta se z možem in hčerko Bredo preselila v Celje. Me d vojno so kot begunci bivali nekaj časa na Lobčku i n v Prapročah. Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. Čeprav članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v predvojni dobi ni odrekla vabilu takratnega Katoliškega prosvetnega društva in je z veseljem sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Poznala ni političnih in ideoloških razlik živela je le za umetniško ustvarjanje. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]], [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] 4b297joq18mqytp0p3q9gu8luoemvkd 6708002 6707998 2026-07-07T12:31:57Z Ihana Aneta 242446 6708002 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska igralka, pevka in pesnica (1893–1970)}} {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Zagradec pri Grosupljem]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v Zagradcu pri Grosupljem v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, ki se je ukvarjal tudi s kovaštvom.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=186|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1846-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna.<ref name=":2" /> == Delo == === Gledališko delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti Evgenije Šumi v Ljubljani. Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Ludovika Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu. Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama. Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri pianistki Roetelj začela učiti petja in klavirja. Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih. Dne 28. junija 1920 se je v Žalah poročila z odvetnikom Štefanom Rajhom (1876-) iz Dolj. V zakonu je rodila hčerko. leta 1929 pa sta se z možem in hčerko Bredo preselila v Celje. Me d vojno so kot begunci bivali nekaj časa na Lobčku i n v Prapročah. Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. Čeprav članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v predvojni dobi ni odrekla vabilu takratnega Katoliškega prosvetnega društva in je z veseljem sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Poznala ni političnih in ideoloških razlik živela je le za umetniško ustvarjanje. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]], [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] nwr5o55hupy7hcwppwwmv76axi9hfdn 6708006 6708002 2026-07-07T12:46:07Z Ihana Aneta 242446 6708006 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska igralka, pevka in pesnica (1893–1970)}} {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Zagradec pri Grosupljem]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v Zagradcu pri Grosupljem v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, ki se je ukvarjal tudi s kovaštvom.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=186|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1846-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna.<ref name=":2" /> == Delo == === Gledališko delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti [[Evgenija Hribar|Evgenije Šumi]] v Ljubljani. Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Štefana Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu. Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama. Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri pianistki Roetelj začela učiti petja in klavirja. Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih. Dne 28. junija 1920 se je v Žalah poročila z odvetnikom Štefanom Rajhom (1876-) iz Dolj.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčerko, kasnejšo pianistko in profesorico klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju, [[Breda Rajh Divjak|Bredo Rajh Divjak]]. Leta 1929se je z možem in hčerko preselila v Celje. Po selitvi je še več nastopala. Med vojno je z družino odšla v begunstvo v Lobček in kasneje v Praproče. Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. Čeprav članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v predvojni dobi ni odrekla vabilu takratnega Katoliškega prosvetnega društva in je z veseljem sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Poznala ni političnih in ideoloških razlik živela je le za umetniško ustvarjanje. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]] (njena dela je Helena tudi izvajala), [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] 6a5n24m5f79hhpqdsrm8yziz8xcx1e2 6708009 6708006 2026-07-07T12:54:54Z Ihana Aneta 242446 6708009 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska igralka, pevka in pesnica (1893–1970)}} {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Zagradec pri Grosupljem]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v Zagradcu pri Grosupljem v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, ki se je ukvarjal tudi s kovaštvom.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=186|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1846-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna.<ref name=":2" /> == Delo == === Gledališko delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti [[Evgenija Hribar|Evgenije Šumi]] v Ljubljani. Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Štefana Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu. Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama. Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri pianistki Roetelj začela učiti petja in klavirja. Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih. Dne 28. junija 1920 se je v Žalah poročila z odvetnikom Štefanom Rajhom (1876-) iz Dolj.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčerko, kasnejšo pianistko in profesorico klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju, [[Breda Rajh Divjak|Bredo Rajh Divjak]]. Leta 1929se je z možem in hčerko preselila v Celje. Po selitvi je še več nastopala. Sodelovala je tudi z celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v Lobček in kasneje v Praproče. Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. Čeprav članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v predvojni dobi ni odrekla vabilu takratnega Katoliškega prosvetnega društva in je z veseljem sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Poznala ni političnih in ideoloških razlik živela je le za umetniško ustvarjanje. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]] (njena dela je Helena tudi izvajala), [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] hooc5t1gcyoxpz1o1wfbj6gempy3nl1 6708037 6708009 2026-07-07T13:33:04Z Ihana Aneta 242446 6708037 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska igralka, pevka in pesnica (1893–1970)}} {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Zagradec pri Grosupljem]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v Zagradcu pri Grosupljem v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, ki se je ukvarjal tudi s kovaštvom.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=186|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1846-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna, ter bila znana pod vzdevkom Kovačeva pevka.<ref name=":2" /> == Delo == === Gledališko delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti [[Evgenija Hribar|Evgenije Šumi]] v Ljubljani.<ref name=":2" /> Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Štefana Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu.<ref name=":2" /> Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri pianistki Roetelj začela učiti petja in klavirja.<ref name=":2" /> Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih.<ref name=":2" /> Dne 28. junija 1920 se je v Žalah poročila z odvetnikom Štefanom Rajhom (1876-) iz Dolj.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčerko, kasnejšo pianistko in profesorico klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju, [[Breda Rajh Divjak|Bredo Rajh Divjak]]. Leta 1929 se je z možem in hčerko preselila v Celje. Po selitvi je še več nastopala. Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v Lobček in kasneje v Praproče.<ref name=":2" /> Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. Čeprav članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v predvojni dobi ni odrekla vabilu takratnega Katoliškega prosvetnega društva in je z veseljem sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Poznala ni političnih in ideoloških razlik živela je le za umetniško ustvarjanje. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]] (njena dela je Helena tudi izvajala), [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] t412ygs6bysciytpud0hu0cpofklkzk 6708048 6708037 2026-07-07T13:52:36Z Ihana Aneta 242446 6708048 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska igralka, pevka in pesnica (1893–1970)}} {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Zagradec pri Grosupljem]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v Zagradcu pri Grosupljem v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, ki se je ukvarjal tudi s kovaštvom.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=186|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1846-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref> Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna, ter bila znana pod vzdevkom Kovačeva pevka.<ref name=":2" /> == Delo == === Gledališko delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti [[Evgenija Hribar|Evgenije Šumi]] v Ljubljani.<ref name=":2" /> Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Štefana Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu.<ref name=":2" /> Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri pianistki Roetelj začela učiti petja in klavirja.<ref name=":2" /> Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih.<ref name=":2" /> Dne 28. junija 1920 se je v Žalah poročila z odvetnikom Štefanom Rajhom (1876-) iz Dolj.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčerko, kasnejšo pianistko in profesorico klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju, [[Breda Rajh Divjak|Bredo Rajh Divjak]]. Leta 1929 se je z možem in hčerko preselila v Celje. Po selitvi je še več nastopala. Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]] in kasneje v [[Praproče pri Grosupljem]].<ref name=":2" /> Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. Čeprav članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v predvojni dobi ni odrekla vabilu takratnega Katoliškega prosvetnega društva in je z veseljem sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Poznala ni političnih in ideoloških razlik živela je le za umetniško ustvarjanje. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]] (njena dela je Helena tudi izvajala), [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] pzptaftnteumb9pcwu5at14p80zj9v1 6708065 6708048 2026-07-07T14:22:03Z Ihana Aneta 242446 6708065 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska igralka, pevka in pesnica (1893–1970)}} {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Lobček]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v slovenski družini na kmetiji znani kot "pri kovaču" v vasi [[Lobček]], ki je takrat spadala pod naselje [[Zagradec pri Grosupljem]] .<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, katerega oče je pred poroko delal kot grajski kovač; iz tega je izhajalo hišno ime.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=186|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1846-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna, ter bila znana pod vzdevkom Kovačeva pevka.<ref name=":2" /> == Delo == === Gledališko delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti [[Evgenija Hribar|Evgenije Šumi]] v Ljubljani.<ref name=":2" /> Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Štefana Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu.<ref name=":2" /> Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri pianistki Roetelj začela učiti petja in klavirja.<ref name=":2" /> Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih.<ref name=":2" /> Dne 28. junija 1920 se je v Žalah poročila z odvetnikom Štefanom Rajhom (1876-) iz Dolj.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčerko, kasnejšo pianistko in profesorico klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju, [[Breda Rajh Divjak|Bredo Rajh Divjak]]. Leta 1929 se je z možem in hčerko preselila v Celje. Po selitvi je še več nastopala. Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]] in kasneje v [[Praproče pri Grosupljem]].<ref name=":2" /> Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. Čeprav članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v predvojni dobi ni odrekla vabilu takratnega Katoliškega prosvetnega društva in je z veseljem sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Poznala ni političnih in ideoloških razlik živela je le za umetniško ustvarjanje. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]] (njena dela je Helena tudi izvajala), [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] kpeyef5ed7tsn96rzmkv07r077m8ccr 6708309 6708065 2026-07-08T04:55:02Z Ihana Aneta 242446 /* Otroštvo */ 6708309 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovenska igralka, pevka in pesnica (1893–1970)}} {{Infopolje oseba}} '''Helena Snoj Rajh''', znana tudi pod vzdevkom '''Kovačeva pevka''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|koncertna pevka]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[3. april]] [[1893]], [[Lobček]] † [[22. januar]] [[1970]], [[Topolšica]]. == Otroštvo == Rojena je bila 3. aprila 1893 v slovenski družini na kmetiji znani kot "pri kovaču" v vasi [[Lobček]], ki je takrat spadala pod naselje [[Zagradec pri Grosupljem]] .<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=28. januar 1970|last=Gradišnik|first=Fedor|page=5|newspaper=Delo|language=Sl|publisher=Delo|volume=26|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R05FKNBZ}}</ref> Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, katerega oče je pred poroko delal kot grajski kovač; iz tega je izhajalo hišno ime.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03426 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/03426/?pg=186|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1846-1900|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna, ter bila znana pod vzdevkom Kovačeva pevka.<ref name=":2" /> == Delo == === Gledališko delo === Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti [[Evgenija Hribar|Evgenije Šumi]] v Ljubljani.<ref name=":2" /> Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Štefana Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu.<ref name=":2" /> Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri pianistki Roetelj začela učiti petja in klavirja.<ref name=":2" /> Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih.<ref name=":2" /> Dne 28. junija 1920 se je v Žalah poročila z odvetnikom Štefanom Rajhom (1876-) iz Dolj.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila enega otroka, hčerko, kasnejšo pianistko in profesorico klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju, [[Breda Rajh Divjak|Bredo Rajh Divjak]]. Leta 1929 se je z možem in hčerko preselila v Celje. Po selitvi je še več nastopala. Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v rojstni [[Lobček]], kjer je imela njena sestra z možem gostilno, in kasneje v [[Praproče pri Grosupljem]].<ref name=":2" /><ref name=":5" /> Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja. Čeprav članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v predvojni dobi ni odrekla vabilu takratnega Katoliškega prosvetnega društva in je z veseljem sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Poznala ni političnih in ideoloških razlik živela je le za umetniško ustvarjanje. <ref>{{Navedi revijo|last=Gregorič|first=Jože|author-link=Jože Gregorič (zgodovinar)|date=1976|title=Cankarjeva proslava v Kočevju leta 1926|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ASJBQN72|magazine=Kronika|language=Sl|location=Ljubljana|publisher=Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino|volume=20|pages=74-79}}</ref> Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.<ref name=":1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Helena Rajhova|date=1970|volume=9/10|last=Gradišnik|first=Fedor|newspaper=Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje|publisher=Slovensko ljudsko gledališče|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EJJKRP4}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> === Pesniško delo === Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi [[Mirca Župnek Sancin]] (njena dela je Helena tudi izvajala), [[Ivan Karlo Sancin]], in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Sancin, Mirca (1901–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,|last=Debelli Turk|first=Lida|language=Sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Sancin, Ivan Karlo (1893–1974) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-02-05|date=2013|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU|last=Jevnikar|first=Martin|language=Sl|authorlink=Martin Jevnikar}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.<ref name=":1" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Snoj Rajh, Helena}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1970]] 6b818kqhiehfjw2fm5khkr1193932rx Narodni park Njika 0 604905 6708368 6705520 2026-07-08T07:05:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708368 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Njika | iucn_category = II | photo = Nyika grassland.jpg | photo_caption =Afromontansko travinje planote Nyika | location = [[Malavi]] | nearest_city = | map=Malawi | map_width = 220 | relief = 1 | coordinates = {{coord|10|40|S|33|50|E|format=dms|display=inline,title}} | area_km2 = 3134 | established = 1966, razširitev 1978 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = }} '''Narodni park Njika''' je največji narodni park v [[Malavi]]ju, s površino 3200 km². == Lega in cestni dostop == [[Image:Nyika kaulime.jpg|thumb|left|260px|Jezero Kaulime znotraj parka]] Park pokriva praktično celotno planoto Njika v severnem Malaviju, približno 480 km severno od [[Lilongwe]]ja in 60 km severno od Rumphija po cesti. Dostop je mogoč po eni sami makadamski cesti, ki se od ceste iz Rumphija odcepi proti severu do mejnega prehoda Katumbi in se vije po jugozahodnem pobočju planote, nadaljuje čez vrh, kjer tvori mejo z [[Zambija|Zambijo]], nato se v vrsti ovinkov spusti po severozahodnem pobočju in nadaljuje proti severu do mejnega prehoda Chisenga. Na vrhu planote se odcep nadaljuje proti vzhodu do Chelinde, sedeža parka bližje središču. Čeprav je meja parka oddaljena manj kot 35 km od [[Livingstonija, Malavi|Livingstonije]], z vzhodne strani ni dostopa. == Podnebje == Podnebno je narodni park Njika z visokimi nadmorskimi višinami uvrščen v afromontansko območje Uluguru-Mulanje. Temperature so za srednjeafriške standarde zmerne, od tik pod ničlo pozimi do do 21 °C v poletnih mesecih. Povprečna letna količina padavin se giblje med 800 in 1600 mm, odvisno od nadmorske višine.<ref>[http://www.fao.org/ag/AGP/AGPC/doc/Counprof/Malawi.htm ''Malawi.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171125112519/http://www.fao.org/ag/AGP/AGPC/doc/Counprof/Malawi.htm |date=2017-11-25 }} Auf: ''FAO.org.'' Abgerufen am 29.&nbsp;Dezember 2014.</ref> Na planoti, ki je pretežno prekrita s travniki, količina padavin presega 1100 mm na leto.<ref>Wally und Horst Hagen: ''Die afrikanischen Nationalparks als Lebensräume der Elefanten.'' In: Vitus B. Dröscher: ''Rettet die Elefanten Afrikas.'' 1. Auflage. Goldmann, München 1992, ISBN 3-442-12322-4, S. 258.</ref> == Zgodovina == Zgodovina narodnega parka Njika sega v 1930-ta, ko so bili deli planote Njika zaradi razdrobljenega cipresovega gozda, ki so ga sestavljala brinova drevesa, zaščiteni.<ref name="r2whc">''Report to the World Heritage Committee –&nbsp;Nyika National Park (Malawi)&nbsp;– ID N° 290 Rev'', [[IUCN]], Gland, Schweiz, Mai 2006, S.&nbsp;83–89.</ref> V 1940-ih<ref name="wcwcnz">[http://www.unep.org/cpi/briefs/BRIEF01Sept.doc ''THE ENVIRONMENT IN THE NEWS – Monday, 1 September 2003''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304133837/http://www.unep.org/cpi/briefs/BRIEF01Sept.doc |date=2016-03-04 }} Auf: ''UNEP-WCMC.org.'' Abgerufen am 18.&nbsp;Dezember 2009.</ref><ref>[http://apps.unep.org/publications/pmtdocuments/Protected_areas_world_review_national_systems.pdf Protected Areas of the World Volume 3 Afrotropical]</ref> in 1950-ih so bila nekatera območja planote na zambijski in malavijski strani pod nadzorom lova.<ref name="iawg">''Protected Areas: Their Role and Future in Malawi's Land Budget.'' Inter-Agency Working Group on Protected Areas, Lilongwe, August 1997.</ref> To je vsaj zaščitilo divje živali pred krivolovom. Takrat je bil Malavi še vedno britanska kolonija, znana kot Njasaland. Po doseganju neodvisnosti julija 1964 in neuspehu projekta korporacije za razvoj kolonij za zasaditev borovcev na planoti Njika, je bil narodni park Malavi ustanovljen z odlokom Hastingsa Kamuzuja Bande 1. januarja 1965. [[Slika:Nyika afromontane forest.jpg|thumb|Gozdna površina v višavju]] Zaščiteno območje velikosti 94.000 hektarjev se je raztezalo čez dele višje planote Njika. Leta 1969 se je ime narodnega parka spremenilo v narodni park Njika.<ref>[http://apps.unep.org/publications/pmtdocuments/Ecologically_sensitive_sites_Southern_Africa.pdf Ecologically Sensitive Sites in Africa. Volume 6] Auf: ''UNEP-WCMC.org.'' Abgerufen am 18.&nbsp;Dezember 2009</ref> 1. februarja 1971 je bil park ustanovljen s površino 80 km² na zambijski strani meje. Junija 1978 se je narodni park razširil preko celotne planote Njika na malavijski strani, s čimer se je površina parka povečala na 3134 km². Leta 1983 je malavijska vlada zaprosila za vpis narodnega parka Njika na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leto pozneje je Odbor za svetovno dediščino prošnjo zavrnil. Obnovljena prošnja aprila 2005 je bila na seji odbora naslednje leto prav tako zavrnjena. Čeprav je bil narodni park Njika priznan kot park z biotsko raznovrstnostjo, vredno zaščite, in je bil razvrščen v kategorijo II IUCN, so bile razlike med standardi IUCN in sposobnostjo malavijske vlade, da te standarde izpolnjuje in vzdržuje, še vedno prevelike. Poleg tega število endemičnih rastlin, raznolikost habitatov ter [[biotska raznovrstnost]] rastlinstva in živalstva niso bili primerljivi z drugimi afriškimi narodnimi parki na seznamu svetovne dediščine.<ref name="r2whc" /> == Značilnosti == Ime ''Njika'' pomeni »od koder prihaja voda«, saj je zaradi nadmorske višine planota bolj vlažna kot okoliška območja. Drugi predlagani pomeni so »divjina« in »kratko travišče«. Vrh je pogosto v oblakih, tako v deževnem obdobju kot v hladnem suhem obdobju, ko lahko gosta megla, imenovana ''Chiperoni'', traja pozno v jutro in včasih ves dan. Zaradi vztrajne vlage zacveti več kot 200 vrst [[kukavičevke|orhidej]]. Travišča Njike so bogata z divjimi rožami skozi vse leto, še posebej pa od januarja do aprila med deževjem. Večina ljudi Njiko doživi tako, da ostanejo na sami planoti ali se vozijo po njej, vendar to predstavlja le približno tretjino narodnega parka. Strmine in severna hribovja se spuščajo na nižjo nadmorsko višino in imajo sezonsko veliko bolj suho pokrajino. V njej prevladujeta gozd ''Brachystegia'' in grmičevje ''Protea'' na vmesnem območju med travniki in gozdovi. Za potovanje v ta območja morate biti popolnoma opremljeni za kampiranje in v spremstvu lokalnega vodnika. Zelo enostavno se je izgubiti in zapuščanje označenih cest ni priporočljivo brez lokalne podpore. Planota sama je priporočljiva za pohodništvo in gorsko kolesarjenje, pa tudi za bolj običajne izlete s terenskimi vozili. Gorska vegetacija privablja veliko število antilop, od majhnega navadnega dukerja (''Sylvicapra grimmia'') do [[navadni eland|elandov]] in konjske antilope (''Hippotragus equinus''). Zebre so pogoste v bližini Chelinde in najvišjega dela planote. Park naj bi imel eno največjih gostot [[leopard]]ov v Srednji Afriki, vendar tega v zadnjih 20 letih ni potrdila nobena znanstvena raziskava, vsi sesalci pa trpijo zaradi hitrih sprememb v populacijah. Ker so večinoma nočne živali, jih redko vidimo, čeprav redno najdemo sledi in znake. Obstaja več vrst manjših sesalcev, kot so [[svinja bradavičarka]] in gozdni prašiči (''Potamochoerus larvatus''), manjše mačke in ježevci. Slone pogosto vidimo kjer koli na planoti, bivoli pa so redki ali verjetno že izumrli. Odtisi kopit, povezani z njimi na severu parka, verjetno predstavljajo potujoče domače govedo iz Uledija. Na visoki planoti so nedavno opazili leve in slone. V parku je bilo zabeleženih več kot 400 vrst ptic. Med privlačnimi sta redka [[Kafrska droplja]] (''Neotis denhami'') in [[pleteni žerjav]] (''Grus carunculata''), pa tudi rdečekrili francolin (''Scleroptila levaillantii''). Med drugimi znamenitostmi so slapovi, med katerimi so najbolj impresivni slapovi Čisanga, kjer reka North Rukuru pada s planote v okrožje Thalire, neolitsko skalno zavetje, postrvji bazeni in celo 'čarobno jezero'. Nedavno prenovljen kamp Chelinda in povsem nova brunarica nudita odlično nastanitev in objekte. Na voljo je letališče za safarije z letalom. Nižje ležeči rezervat divjadi Vwaza Marsh je blizu narodnega parka Njika in je dostopen s ceste Rumphi ob prihodu ali odhodu do vhodnih vrat Njika v Thazimi. <gallery mode="packed"> File:Flower Quartz Nyika National Park Malawi.jpg|Cvet med kremenovimi kamni v narodnem parku Nyika Image:Nyika miombo.jpg|Gozd miombo znotraj parka Image:Nyika typical.jpg|Tipična pokrajina na planoti Hyperolius pictus.jpeg|''Hyperolius pictus'' </gallery> == Sosednji zambijski park == Dežela zahodno od planotske ceste, ki prečka vrh, leži v [[Zambija|Zambiji]], ki svoj del imenuje tudi narodni park Njika, ki obsega le 80 km<sup>2</sup>. Ker ni druge ceste, lahko Zambijci do njega pridejo le prek Malavija. V zambijskem parku je tudi počivališče iz kolonialne dobe s čudovitim razgledom proti zahodu. Nekoč je bilo to edino prenočišče v obeh parkih, takrat pa ljudem iz Malavija, ki so tam bivali, ni bilo treba prestati nobenih mejnih formalnosti, temveč so poleg računa za nastanitev plačali tudi 'vstopnino za Zambijo'. Počivališče se je zaprlo leta 1998. Predlogi za ponovno odprtje niso napredovali in trenutno (2015) ostaja zapuščeno. == Status svetovne dediščine == To območje je bilo 17. maja 2000 dodano na začasni seznam svetovne dediščine UNESCO v kategoriji mešane (kulturne + naravne). Še ni bilo sprejeto.<ref>{{Cite web |title=Nyika-Vwaza Wildlife Reserve |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6910/ |access-date=6 December 2025 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Nyika National Park (Malawi)|Nyika-Nationalpark}} * [https://web.archive.org/web/20061209070151/http://www.malawitourism.com/Pages/The%20Regions/North/nyikanp.html Description by malawitourism.com] * [https://web.archive.org/web/20051125002829/http://www.biologie.uni-hamburg.de/b-online/afrika/wcmc/nyika.htm World Conservation Monitoring Centre] * [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1420/ Nyika National Park - UNESCO World Heritage Centre] * [http://www.nyika-vwaza-trust.org/HomePage.htm ''Nyika-Vwaza-Trust.''] Homepage * [http://www.zambiatourism.com/travel/nationalparks/nyika.htm ''Nyika Plateau National Park.''] Zambia National Tourist Board [[Kategorija:Narodni parki Malavija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1966]] 9r9u04ldbt1ycjmmorap18r1tuytegy OpenHistoricalMap 0 604962 6708019 6707494 2026-07-07T13:10:32Z Pinky sl 2932 pp ref 6708019 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče | name = OpenHistoricalMap | logo = OpenHistoricalMap logo and wordmark.png | screenshot = San Agustin Church, Manila, in 1900 in OpenHistoricalMap.png | caption = Četrt [[Intramuros]] mesta [[Manile]] leta 1900, s cerkvijo sv. Avguština | type = Sodelovalna kartografija | language = {{unbulleted list |Uporabniški vmesnik: 95 jezikov in različic |Podatki zemljevida: lokalni jeziki}} | country_of_origin = ZDA | owner = V lasti skupnosti; projekt podpira OpenStreetMap U.S.<ref name="Cawley">{{cite press release|title=OpenHistoricalMap Welcomed As An OSM US Charter Project|first=Maggie|last=Cawley|publisher=OpenStreetMap U.S.|date=May 26, 2021|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.openstreetmap.us/2021/05/welcome-ohm/}}</ref> | author = | products = | url = {{URL|https://www.openhistoricalmap.org/}} | commercial = Ne | registration = Zahtevana za urejevalce, ni zahtevana za ogledovanje | users = 2112 | launch_date = {{Start date and age|2013}}<ref name="Welty">{{cite conference|title=OpenHistoricalMap - Historical Geography Wiki Style|first=Richard|last=Welty|conference=[[WikiConference North America]] 2021|date=October 8, 2021|page=6|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.slideshare.net/nfgusedautoparts/openhistoricalmap-historical-geography-wiki-style|via=SlideShare}}</ref> | current_status = Aktivna | content_license = [[#Licensing terms|Različni]] }} '''OpenHistoricalMap''' (tudi '''Open Historical Map''' in kratico '''OHM''' ) je spletni skupnostni kartografski projekt, ki ustvarja zgodovinski zemljevid sveta z uporabo orodij projekta [[OpenStreetMap]].{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}}<ref name="t605">{{Navedi časopis|last=R. Ferreira|first=Karine|last2=Ferla|first2=Luis|last3=R. de Queiroz|first3=Gilberto|last4=L. Vijaykumar|first4=Nandamudi|last5=A. Noronha|first5=Carlos|last6=M. Mariano|first6=Rodrigo|last7=Taveira|first7=Denis|last8=Sansigolo|first8=Gabriel|last9=Guarnieri|first9=Orlando|last10=Rogers|first10=Thomas|last11=Lesser|first11=Jeffrey|date=2018-12-30|title=A Platform for Collaborative Historical Research based on Volunteered Geographical Information|journal=Journal of Information and Data Management|publisher=Sociedade Brasileira de Computacao - SB|volume=9|issue=3|page=293|doi=10.5753/jidm.2018.2046|issn=2178-7107|quote=Two examples of OSM applications that focus on historical data sets are HistOSM1 and OpenHistorical ... OpenHistoricalMap is an effort to use the OSM infrastructure as a foundation for creating a universal, detailed, and historical map of the world.}}</ref><ref name="z430">{{Navedi časopis|last=Cox|first=Adam|date=2023-09-02|title=Toward a Georeferencing Commons: A Crowdsourcing Case Study and the Creation of OldInsuranceMaps.net|url=https://hcommons.org/deposits/objects/hc:64726/datastreams/CONTENT/content|journal=Journal of Map & Geography Libraries|volume=19|issue=3|pages=160–184|doi=10.1080/15420353.2024.2326812|issn=1542-0353|url-access=subscription|quote=OHM is a fork of OpenStreetMap where contributors map historical features.}}</ref> Medtem ko OpenStreetMap vključuje le podatke o sedanjosti, ki se ob zastaritvi brišejo, OpenHistoricalMap pozdravlja zgodovinske podatke in ohranja tudi več različic gradnika, če se ta s časom spreminja.<ref name="Nito">{{Navedi časopis|last=Nito|first=Mariana Kimie da Silva|last2=Soster|first2=Sandra Schmitt|date=June 28, 2020|title=PATRIMÔNIO DE CÓDIGO ABERTO: tensionando informação, participação e tecnologia|url=https://periodicos.ufmg.br/index.php/forumpatrimo/article/view/33978|journal=Revista FÓRUM PATRIMÔNIO: Ambiente Construído e Patrimônio Sustentável|language=pt-BR|location=Belo Horizonte|publisher=[[Federal University of Minas Gerais]]|volume=11|issue=1|page=15}}</ref><ref>{{navedi časopis|title=From QGIS to Python: comparison of free and open tools for statistical analysis of cultural heritage and data representation|first=Dina|last=Jovanović|location=Gottingen|journal=The International Archives of Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences|publisher=[[Copernicus Publications]]|volume=48|issue=4|date=2022|page=234|doi=10.5194/isprs-archives-XLVIII-4-W1-2022-229-2022 |bibcode=2022ISPAr48W1..229J |doi-access=free |hdl=11311/1220174|hdl-access=free}}</ref> Skupnost OpenStreetMap vidi OpenHistoricalMap kot način, kako preprečiti vključevanje zastarelih imen v OpenStreetMap, kar povzroča nesporazume.<ref>{{Navedi novice|title=共享地圖OpenStreetMap爆改地名大戰 山友憂慮增加意外|trans-title=The shared map OpenStreetMap is overrun with changed place names, climbers worry about increase in accidents|last=Yan Minghui|work=[[HK01]]|date=April 20, 2022|accessdate=April 20, 2022|url=https://www.hk01.com/即時體育/761319/行山-共享地圖openstreetmap爆改地名大戰-山友憂慮增加意外|language=zh-hant}}</ref> == Zgodovina == Domensko ima ''OpenHistoricalMap.org'' je bilo zakupljeno leta 2009,<ref>{{Navedi splet|title=Whois search results for openhistoricalmap.org|publisher=[[Amazon (company)|Amazon]] Registrar|location=Seattle|accessdate=September 6, 2023|url=https://registrar.amazon.com/whois?domain=openhistoricalmap.org}}</ref> leta 2013 pa se je na tej domeni začela razvijati svoja veja programske opreme spletnega mesta [[OpenStreetMap]], prilagojena potrebam OpenHistoricalMapa.<ref name="Bhangar">{{Navedi konferenco|title=A Brief Technical History of Open Historical Map|first=Sanjay|last=Bhangar|date=April 2, 2022|publisher=OpenStreetMap U.S.|location=Tucson, Arizona|conference=State of the Map U.S.|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2022/brief-technical-history-of-openhistoricalmap/}}</ref> Podobno imenovani projekt ''OpenHistoryMap'' se je začel leta 2015 z namenom deljenja arheoloških in zgodovinskih podatkov z modelom [[Prosti dostop|prostega dostopa]] . Vendar pa ima postopek [[Strokovna recenzija|medsebojnega pregledovanja]],<ref>{{Navedi časopis|last=Bernardoni|first=Silvia|last2=Montanari|first2=Marco|last3=Trojanis|first3=Raffaele|date=2017|title=Open History Map|journal=Archaeologia e Calcolatori|publisher=Istituto di Scienze del Patrimonio Culturale|volume=28|issue=2|pages=539–548|doi=10.19282/AC.28.2.2017.44}}</ref> ki se razlikuje od projektov OpenHistoricalMap in OpenStreetMap, ki se osredotočata na [[Množično zunanje izvajanje|množično zbiranje]] brezplačnih prostovoljnih zemljepisnih podatkov. {{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Leta 2016 je OpenHistoricalMap utrpel okvaro trdega diska, vendar mu je uspelo obnoviti večino podatkov iz varnostne kopije enega izmed sodelavcev.<ref name="Bhangar"/> Od leta 2017 tehnično infrastrukturo projekta razvijata in vzdržujeta [[GreenInfo Network]] s sedežem v [[Oakland, Kalifornija|Oaklandu v Kaliforniji]] in [[Development Seed]] s sedežem v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] .<ref>{{Navedi splet|title=An Open Data Map of World History|publisher=GreenInfo Network|location=Oakland, California|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.greeninfo.org/work/project/openhistoricalmap|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210422011012/https://www.greeninfo.org/work/project/openhistoricalmap|archivedate=2021-04-22|url-status=dead}}</ref><ref name="Meyer 2019">{{Navedi konferenco|title=Open Historical Map: Vector Tiles & Other Updates|first=Jeff|last=Meyer|conference=[[State of the Map]] U.S. 2019|date=September 8, 2019|page=4|accessdate=February 13, 2022|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2019/update-on-open-historical-map-using-the-osm-stack-live-with-vector-tiles/}}</ref> Leta 2018 se je dolgoletnega gostitelja in lastnika domene OpenHistoricalMap [[Topomancy]] zamenjalo za Wikiwar Heritage Council.<ref>{{Navedi poštni seznam|title=News regarding OpenHistoricalMap|first=Rob H.|last=Warren|mailing-list=historic|date=May 23, 2018|access-date=April 14, 2022|url=https://lists.openstreetmap.org/pipermail/historic/2018-May/001150.html}}</ref> Leta 2020 je OpenHistoricalMap predstavil ''časovni drsnik'', ki uporabnikom omogoča interaktivno filtriranje podatkov zemljevida po časovnih obdobjih. Ta funkcija je zaslužna za spodbuditev rasti projekta. {{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Maja 2021 je OpenHistoricalMap postal ustanovni projekt OpenStreetMap US, nepridobitne lokalne podružnice fundacije OpenStreetMap. == Sodelovanje == [[Slika:T21-2.jpg|desno|sličica|Zgodovinski zemljevid ameriškega obalnega in geodetskega zavoda (American Coast and Geodetic Survey), ki ga je Združenje za regionalno načrtovanje (Regional Plan Association) georeferenciralo za kartiranje zgodovinskih mokrišč v OpenHistoricalMap.]] OpenHistoricalMap omogoča vsakomur, da z brezplačnim računom neposredno prispeva k zemljevidu prek urejevalnika, kot sta spletno orodje iD in namizna orodje JOSM . Sodelujoči lahko georeferencirajo zemljevide, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, in po njih vrisujejo kartografske gradnike.<ref>{{Navedi disertacijo|title=Koncept neokartografie ve studiu starých map|first=Daniel|last=Vrbík|degree=PhD|publisher=[[Masaryk University]]|location=Brno |date=2018|page=55|url=https://is.muni.cz/th/ordot/metody_neokartografie_ve_studiu_starych_map.pdf#page=55|language=cs}}</ref> Podatke lahko prispevajo posamezno ali kot del organiziranih "<nowiki><i>mapatonov</i></nowiki>". {{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=6}} Programska oprema, ki poganja spletno mesto OpenHistoricalMap, je na [[GitHub|GitHubu]] vzdrževana kot zbirka odprtokodnih projektov. Mnogi od teh projektov, kot je urejevalnik iD, so veje programskih projektov [[OpenStreetMap]], ki so bile prilagojene podatkovnemu modelu, ki ima še časovno razsežnost.<ref name="Meyer 2019"/> == Vsebina == [[Slika:Kuntisuyu_and_Antisuyu_in_1500_in_OpenHistoricalMap.png|desno|sličica|Regiji [[Inkovski imperij|inkovskega imperija]] Kuntisuyu in Antisuyu ter njune province od leta 1500.]] Skupnost OpenHistoricalMap je organizirala projekte za podrobno kartiranje določenih zgodovinskih obdobij in tematik. Med pomembnejše prispevke spadajo: * Zgodovinske meje ameriških zveznih držav in okrožij, uvožene iz ''Atlasa zgodovinskih meja okrožij'', projekta ''Centra Williama M. Scholla za ameriško zgodovino in kulturo v Newberry Library''<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Atlas of Historical County Boundaries Project|url=https://digital.newberry.org/ahcb/|accessdate=2023-03-03|website=digital.newberry.org}}</ref> * Zgodovinske meje znotraj [[Inkovski imperij|Inkovskega cesarstva]]<ref>{{Navedi splet|title=Mapping the Tawantinsuyo in OpenHistoricalMap|first=Juan|last=Arellano|website=Cyberjuan|date=July 2, 2021|accessdate=April 14, 2022|url=https://cyberjuan.medium.com/mapping-the-tawantinsuyo-in-openhistoricalmap-c1c9ef156486}}</ref> * Cestno omrežje v Franciji med letoma 1820 in 1866, v sodelovanju z ''ANR-Communes'' in Kambridžsko skupino za zgodovino prebivalstva in družbene strukture {{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022}} * Judovski geto [[Kolín]]<ref>{{Navedi časopis|last=Baránek|first=Daniel|date=2022|title=Transformation of the Jewish Space in Kolín, 1848–1921|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1046590|journal=[[Judaica Bohemiae]]|location=Prague|publisher=Jewish Museum in Prague|volume=57|issue=1|pages=67}}</ref> * Jarki v bitki pri grebenu Vimy<ref>{{Navedi splet|title=The Geometries of Vimy Ridge, 100 years ago|first=Robert|last=Warren|publisher=The Muninn Project|date=April 7, 2017|accessdate=February 18, 2023|url=https://blog.muninn-project.org/node/111}}</ref> Posamezni kartografi so prispevali tudi podatke o [[Gentrifikacija|gentrifikaciji]] na območjih Čeongječeon in Dongdaemun v [[Seul|Seulu]]<ref>{{Navedi splet|title=Cheonggyecheon, Dongdaemun Gentrification: Technical Notes|first=E Roon|last=Kang|first2=Wonyoung|last2=So|website=Seoul Libre Maps|date=August 29, 2017|url=https://medium.com/seoul-libre-maps/cheonggyecheon-dongdaemun-gentrification-technical-notes-375f69e5b2ad}}</ref> ter o nekdanji infrastrukturi, povezani z [[Eriejski prekop|Erie Canal]] in Harmony Mills v New Yorku.<ref name="Welty 2022">{{Navedi konferenco|title=Life Cycle in OpenHistoricalMap|first=Richard|last=Welty|conference=State of the Map U.S. 2022|location=Tucson, Arizona|publisher=OpenStreetMap U.S.|date=April 1, 2022|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2022/openhistoricalmap-life-cycle/}}</ref> K>artografji georeferencirajo stare zemljevide na platformah, kot je OldInsuranceMaps.net, da bi dokončali osnovni zemljevid.<ref>{{cite journal|title=Toward a Georeferencing Commons: A Crowdsourcing Case Study and the Creation of ''OldInsuranceMaps.net''|first=Adam|last=Cox|work=Journal of Map & Geography Libraries|volume=19|issue=3|date=2023|page=160–184|doi=10.1080/15420353.2024.2326812|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/15420353.2024.2326812|url-access=subscription}}</ref> OpenHistoricalMap se osredotoča na zgodovinske gradnike, vendar ne zbira podatkov o zgodovinskih dogodkih kot takih.<ref name="Mariano">{{Navedi disertacijo|title=VGI protocol and Web service for historical data management|first=Rodrigo Monteiro|last=Mariano|degree=Master's|publisher=[[National Institute for Space Research]]|location=São José dos Campos|date=March 11, 2019|pages=23–25|url=http://urlib.net/8JMKD3MGP3W34R/3SR2Q3H#page=49}}</ref> === Podatkovni model === OpenHistoricalMap ima podatkovni model, ki je v veliki meri enak [[OpenStreetMap|modelu OpenStreetMap]], vključno z združevanjem vseh podatkov v eno plast.<ref name="Mariano"/> Vendar pa dodatna časovna razsežnost v OpenHistoricalMap delo s kartografskimi podatki zelo zaplete.<ref>{{Navedi poročilo|url=https://osmfoundation.org/wiki/File:2022-08-15-study-evolution-of-the-osm-data-model-by-Jochen-Topf_CC-BY-SA_4.0.pdf|title=Evolution of the OSM Data Model|last=Topf|first=Jochen|date=15 August 2022|publisher=[[OpenStreetMap Foundation]]|location=Cambridge|page=21}}</ref> Oznake za označevanje začetnega in končnega datuma elementa so tu veliko pomembnejše kot v OpenStreetMap. Obstaja več pristopov k predstavitvi kraja ali gradnika v resničnem svetu, ki se sčasoma spreminja. V podatkovni zbirki ga lahko predstavimo z več gradniki, od katerih vsak ustreza različnim začetnemu in končnemu datumu. Predlagan je bil tudi pristop, po katerem posameznim oznakam opredelimo začetni in končni datumom, ki pa zaradi težavne obdelave take oblike podatkov ni bil uveljavljen. Zapletenejši ali precej dobro uveljavljeni pristopi vključujejo še zveze (''relacije''). Datumi so oblikovani v skladu z [[ISO 8601]] in [[ISO 8601|EDTF]].<ref name="Welty 2022"/> === Pokritost === Projekt OpenHistoricalMap se je začel iz nič s prazno podatkovno zbirko. {{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Oktobra 2021 je bila pokritost OpenHistoricalMap označena kot "zelo redka", z malo kartiranimi stavbami.<ref>{{Navedi konferenco|title=Software and Content Design of a Browser-based Mobile 4D VR Application to Explore Historical City Architecture|first=Sander|last=Muenster|first2=Jonas|last2=Bruschke|first3=Ferdinand|last3=Maiwald|first4=Constantin|last4=Kleiner|publisher=[[Association for Computing Machinery]]|location=New York City|date=October 30, 2021|pages=13–22|doi=10.1145/3475720.3484442|isbn=9781450386685|url=https://dl.acm.org/doi/abs/10.1145/3475720.3484442}}</ref> Leta 2024 je bila predstavitev OpenHistoricalMap po velikosti primerljiva z izvlečkom podatkov OpenStreetMap na [[Finska|Finskem]], vendar je imela veliko več točk kot mnogokotnikov, mnogi mnogokotniki pa so bili podobne oblike.<ref>{{Navedi splet|title=Efficient Spatial Joins for Large Sets of Geometric Objects|first=Hannah|last=Bast|authorlink=w:Hannah Bast|first2=Patrick|last2=Brosi|first3=Johannes|last3=Kalmbach|first4=Axel|last4=Lehmann|publisher=[[University of Freiburg]] Chair for Algorithms and Data Structures|location=Freiburg im Breisgau|date=June 9, 2024|url=https://ad-publications.informatik.uni-freiburg.de/SIGSPATIAL_spatialjoin_BBKL_2024.pdf}}</ref> Pokritost OpenHistoricalMap vključuje več kopij objekta, ki se s časom spreminja.<ref name="Nito"/> == Uporaba == Zemljevid na glavni spletni strani projekta je sestavljen iz vektorskih ploščic; interaktivno prikazuje zgodovinske podatke v več slogih, vključno s funkcionalnim zgodovinskim slogom in umetniškim slogom "''lesenega bloka''" (ang. ''Woodblock style''). Časovni drsnik obiskovalcem omogoča filtriranje podatkov zemljevida po določenem trenutku v času od leta 4001. [[Naše štetje let|pr. n. št.]] v [[Proleptični gregorijanski koledar|proleptičnem gregorijanskem koledarju]] do danes.<ref>{{Navedi splet|title=Set new min date on timeslider|first=Dan|last=Rademacher|website=OpenHistoricalMap/issues|date=June 17, 2020|accessdate=February 13, 2022|url=https://github.com/OpenHistoricalMap/issues/issues/28#issuecomment-645768215}}</ref> Ko je izbran gradnik se vsebina iz [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedia Commons]] prikaže v stranski vrstici na podlagi označenega naslova članka Wikipedije in/ali označevalca gradnika [[Wikipodatki|Wikidata]]. Prilagojen iskalnik [[OpenStreetMap|Nominatim]] vrne rezultate iskanja v različnih časovnih obdobjih.<ref name="Meyer 2019"/> Podatki OpenHistoricalMap so na voljo za ponovno uporabo v drugih projektih. Poleg REST API-ja tedenski izpis podatkovne zbirke omogoča množične prenose v datotečni obliki Protocol Buffers – kodiran s Protocol Buffers – OSM XML. Na voljo je tudi primerek Overpass API-ja za strukturirano poizvedovanje po podatkih v različnih časovnih obdobjih. Ta orodja so nastavljena in nameščena kot del paketa osm-seed za večkratno uporabo.<ref name="Bhangar"/> Ekologi so uporabili podatke OpenHistoricalMap za sledenje spremembam geoloških značilnosti skozi čas, kot so na primer tokovi rek.<ref>{{Navedi knjigo|last=Travis|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=DaZ9EAAAQBAJ&pg=PT594|title=Routledge Handbook of the Digital Environmental Humanities|last2=Dixon|first2=Deborah P.|authorlink2=Deborah Dixon|last3=Bergmann|first3=Luke|last4=Legg|first4=Robert|date=September 12, 2022|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-1-000-63584-3|page=594|language=en}}</ref> Gramps Web uporablja osnovni zemljevid OpenHistoricalMap za umestitev rodoslovnih podatkov v zgodovinski okvir.<ref>{{Navedi splet|title=The new OpenHistoricalMap integration in Gramps Web|first=David|last=Straub|publisher=Grampshub|location=Munich|date=August 3, 2024|accessdate=August 24, 2024|url=https://www.grampshub.com/blog/en/2024/08/04/openhistoricalmap-in-gramps-web.html}}</ref> === Pogoji uporabe === Posamezni gradniki znotraj podatkovne zbirke OpenHistoricalMap so licencirani neodvisno. Projekt daje prednost prispevkom, objavljenim pod javno domeno z licenco [[licenca Creative Commons|CC0]].<ref>{{Navedi splet|title=Open Historical Map/OHM Basics|website=OpenStreetMap Wiki|date=September 3, 2021|url=https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Special:PermanentLink/2194345#License}}</ref> Vendar pa je bil del prispevanih gradnikov prispevan pod drugimi licencami, najpogosteje z licenco [[Open Database License]] (ki jo uporablja OpenStreetMap) in [[licenca Creative Commons|Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji]].<ref>{{Navedi splet|title=license|website=OpenHistoricalMap Taginfo|accessdate=July 25, 2022|url=https://taginfo.openhistoricalmap.org/keys/license#values}}</ref> Programska oprema, ki poganja spletno mesto OpenHistoricalMap, je na voljo pod [[Splošna licenca GNU|splošno javno licenco GNU]].<ref>{{Navedi splet|title=LICENSE at staging|website=OpenHistoricalMap/ohm-website|accessdate=February 13, 2022|url=https://github.com/OpenHistoricalMap/ohm-website/blob/staging/LICENSE|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220213105745/https://github.com/OpenHistoricalMap/ohm-website/blob/staging/LICENSE|archivedate=February 13, 2022}}</ref> == Glej tudi == * [[Digitalna humanistika]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Navedi konferenco|title=Setting a standard for open and collaborative data acquisition for historical cartography: digitizing the french État-major maps as a collaboration between the ANR COMMUNES and open historical maps|first=Alexis|last=Litvine|first2=Hanae|last2=El Gouj|first3=Jeff|last3=Meyer|first4=Arthur|last4=Starzec|first5=Thomas|last5=Thévenin|first6=Isabelle|last6=Séguy|first7=Christophe|last7=Mimeur|first8=Doriane|last8=Hare|first9=Raphaëlle|last9=Boissard|publisher=American Association of Geographers|location=Seattle|date=November 11, 2022|pages=1–7|doi=10.1145/3557919.3565811|url=https://dl.acm.org/doi/abs/10.1145/3557919.3565811}} * {{Uradno spletno mesto|https://www.openhistoricalmap.org/}} * [[openstreetmap:Open_Historical_Map|OpenHistoricalMap]] na Wikiju OpenStreetMap * [https://forum.openhistoricalmap.org/latest OpenHistoricalMap Forum] je glavna platforma za razprave uporabnikov OHM * [https://lists.openstreetmap.org/listinfo/historic zgodovinski dopisni seznam OpenStreetMap] * OpenHistoricalMap na GitHubu * Podobno imenovan [https://map.openhistorymap.org OpenHistoryMap] == Zunanje povezave == {{Commons category|OpenHistoricalMap}} * {{Official website|https://www.openhistoricalmap.org/}} * [https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Open_Historical_Map OpenHistoricalMap] on the OpenStreetMap Wiki * [https://forum.openhistoricalmap.org/latest OpenHistoricalMap Forum] is the primary platform for discussion among OHM users * [https://lists.openstreetmap.org/listinfo/historic OpenStreetMap historic mailing list] [[Kategorija:OpenStreetMap]] [[Kategorija:Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja]] ll9lao34b24zt2wgz43yb7cwbdwewyc 6708020 6708019 2026-07-07T13:11:35Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708020 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče | name = OpenHistoricalMap | logo = OpenHistoricalMap logo and wordmark.png | screenshot = San Agustin Church, Manila, in 1900 in OpenHistoricalMap.png | caption = Četrt [[Intramuros]] mesta [[Manile]] leta 1900, s cerkvijo sv. Avguština | type = Sodelovalna kartografija | language = {{unbulleted list |Uporabniški vmesnik: 95 jezikov in različic |Podatki zemljevida: lokalni jeziki}} | country_of_origin = ZDA | owner = V lasti skupnosti; projekt podpira OpenStreetMap U.S.<ref name="Cawley">{{cite press release|title=OpenHistoricalMap Welcomed As An OSM US Charter Project|first=Maggie|last=Cawley|publisher=OpenStreetMap U.S.|date=May 26, 2021|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.openstreetmap.us/2021/05/welcome-ohm/}}</ref> | author = | products = | url = {{URL|https://www.openhistoricalmap.org/}} | commercial = Ne | registration = Zahtevana za urejevalce, ni zahtevana za ogledovanje | users = 2112 | launch_date = {{Start date and age|2013}}<ref name="Welty">{{cite conference|title=OpenHistoricalMap - Historical Geography Wiki Style|first=Richard|last=Welty|conference=[[WikiConference North America]] 2021|date=October 8, 2021|page=6|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.slideshare.net/nfgusedautoparts/openhistoricalmap-historical-geography-wiki-style|via=SlideShare}}</ref> | current_status = Aktivna | content_license = [[#Licensing terms|Različni]] }} '''OpenHistoricalMap''' (tudi '''Open Historical Map''' in kratico '''OHM''' ) je spletni skupnostni kartografski projekt, ki ustvarja zgodovinski zemljevid sveta z uporabo orodij projekta [[OpenStreetMap]].{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}}<ref name="t605">{{Navedi časopis|last=R. Ferreira|first=Karine|last2=Ferla|first2=Luis|last3=R. de Queiroz|first3=Gilberto|last4=L. Vijaykumar|first4=Nandamudi|last5=A. Noronha|first5=Carlos|last6=M. Mariano|first6=Rodrigo|last7=Taveira|first7=Denis|last8=Sansigolo|first8=Gabriel|last9=Guarnieri|first9=Orlando|last10=Rogers|first10=Thomas|last11=Lesser|first11=Jeffrey|date=2018-12-30|title=A Platform for Collaborative Historical Research based on Volunteered Geographical Information|journal=Journal of Information and Data Management|publisher=Sociedade Brasileira de Computacao - SB|volume=9|issue=3|page=293|doi=10.5753/jidm.2018.2046|issn=2178-7107|quote=Two examples of OSM applications that focus on historical data sets are HistOSM1 and OpenHistorical ... OpenHistoricalMap is an effort to use the OSM infrastructure as a foundation for creating a universal, detailed, and historical map of the world.}}</ref><ref name="z430">{{Navedi časopis|last=Cox|first=Adam|date=2023-09-02|title=Toward a Georeferencing Commons: A Crowdsourcing Case Study and the Creation of OldInsuranceMaps.net|url=https://hcommons.org/deposits/objects/hc:64726/datastreams/CONTENT/content|journal=Journal of Map & Geography Libraries|volume=19|issue=3|pages=160–184|doi=10.1080/15420353.2024.2326812|issn=1542-0353|url-access=subscription|quote=OHM is a fork of OpenStreetMap where contributors map historical features.}}</ref> Medtem ko OpenStreetMap vključuje le podatke o sedanjosti, ki se ob zastaritvi brišejo, OpenHistoricalMap pozdravlja zgodovinske podatke in ohranja tudi več različic gradnika, če se ta s časom spreminja.<ref name="Nito">{{Navedi časopis|last=Nito|first=Mariana Kimie da Silva|last2=Soster|first2=Sandra Schmitt|date=June 28, 2020|title=PATRIMÔNIO DE CÓDIGO ABERTO: tensionando informação, participação e tecnologia|url=https://periodicos.ufmg.br/index.php/forumpatrimo/article/view/33978|journal=Revista FÓRUM PATRIMÔNIO: Ambiente Construído e Patrimônio Sustentável|language=pt-BR|location=Belo Horizonte|publisher=[[Federal University of Minas Gerais]]|volume=11|issue=1|page=15}}</ref><ref>{{navedi časopis|title=From QGIS to Python: comparison of free and open tools for statistical analysis of cultural heritage and data representation|first=Dina|last=Jovanović|location=Gottingen|journal=The International Archives of Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences|publisher=[[Copernicus Publications]]|volume=48|issue=4|date=2022|page=234|doi=10.5194/isprs-archives-XLVIII-4-W1-2022-229-2022 |bibcode=2022ISPAr48W1..229J |doi-access=free |hdl=11311/1220174|hdl-access=free}}</ref> Skupnost OpenStreetMap vidi OpenHistoricalMap kot način, kako preprečiti vključevanje zastarelih imen v OpenStreetMap, kar povzroča nesporazume.<ref>{{Navedi novice|title=共享地圖OpenStreetMap爆改地名大戰 山友憂慮增加意外|trans-title=The shared map OpenStreetMap is overrun with changed place names, climbers worry about increase in accidents|last=Yan Minghui|work=[[HK01]]|date=April 20, 2022|accessdate=April 20, 2022|url=https://www.hk01.com/即時體育/761319/行山-共享地圖openstreetmap爆改地名大戰-山友憂慮增加意外|language=zh-hant}}</ref> == Zgodovina == Domensko ima ''OpenHistoricalMap.org'' je bilo zakupljeno leta 2009,<ref>{{Navedi splet|title=Whois search results for openhistoricalmap.org|publisher=[[Amazon (company)|Amazon]] Registrar|location=Seattle|accessdate=September 6, 2023|url=https://registrar.amazon.com/whois?domain=openhistoricalmap.org}}</ref> leta 2013 pa se je na tej domeni začela razvijati svoja veja programske opreme spletnega mesta [[OpenStreetMap]], prilagojena potrebam OpenHistoricalMapa.<ref name="Bhangar">{{Navedi konferenco|title=A Brief Technical History of Open Historical Map|first=Sanjay|last=Bhangar|date=April 2, 2022|publisher=OpenStreetMap U.S.|location=Tucson, Arizona|conference=State of the Map U.S.|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2022/brief-technical-history-of-openhistoricalmap/}}</ref> Podobno imenovani projekt ''OpenHistoryMap'' se je začel leta 2015 z namenom deljenja arheoloških in zgodovinskih podatkov z modelom [[Prosti dostop|prostega dostopa]] . Vendar pa ima postopek [[Strokovna recenzija|medsebojnega pregledovanja]],<ref>{{Navedi časopis|last=Bernardoni|first=Silvia|last2=Montanari|first2=Marco|last3=Trojanis|first3=Raffaele|date=2017|title=Open History Map|journal=Archaeologia e Calcolatori|publisher=Istituto di Scienze del Patrimonio Culturale|volume=28|issue=2|pages=539–548|doi=10.19282/AC.28.2.2017.44}}</ref> ki se razlikuje od projektov OpenHistoricalMap in OpenStreetMap, ki se osredotočata na [[Množično zunanje izvajanje|množično zbiranje]] brezplačnih prostovoljnih zemljepisnih podatkov. {{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Leta 2016 je OpenHistoricalMap utrpel okvaro trdega diska, vendar mu je uspelo obnoviti večino podatkov iz varnostne kopije enega izmed sodelavcev.<ref name="Bhangar"/> Od leta 2017 tehnično infrastrukturo projekta razvijata in vzdržujeta [[GreenInfo Network]] s sedežem v [[Oakland, Kalifornija|Oaklandu v Kaliforniji]] in [[Development Seed]] s sedežem v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] .<ref>{{Navedi splet|title=An Open Data Map of World History|publisher=GreenInfo Network|location=Oakland, California|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.greeninfo.org/work/project/openhistoricalmap|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210422011012/https://www.greeninfo.org/work/project/openhistoricalmap|archivedate=2021-04-22|url-status=dead}}</ref><ref name="Meyer 2019">{{Navedi konferenco|title=Open Historical Map: Vector Tiles & Other Updates|first=Jeff|last=Meyer|conference=[[State of the Map]] U.S. 2019|date=September 8, 2019|page=4|accessdate=February 13, 2022|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2019/update-on-open-historical-map-using-the-osm-stack-live-with-vector-tiles/}}</ref> Leta 2018 se je dolgoletnega gostitelja in lastnika domene OpenHistoricalMap [[Topomancy]] zamenjalo za Wikiwar Heritage Council.<ref>{{Navedi poštni seznam|title=News regarding OpenHistoricalMap|first=Rob H.|last=Warren|mailing-list=historic|date=May 23, 2018|access-date=April 14, 2022|url=https://lists.openstreetmap.org/pipermail/historic/2018-May/001150.html}}</ref> Leta 2020 je OpenHistoricalMap predstavil ''časovni drsnik'', ki uporabnikom omogoča interaktivno filtriranje podatkov zemljevida po časovnih obdobjih. Ta funkcija je zaslužna za spodbuditev rasti projekta. {{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Maja 2021 je OpenHistoricalMap postal ustanovni projekt OpenStreetMap US, nepridobitne lokalne podružnice fundacije OpenStreetMap. == Sodelovanje == [[Slika:T21-2.jpg|desno|sličica|Zgodovinski zemljevid ameriškega obalnega in geodetskega zavoda (American Coast and Geodetic Survey), ki ga je Združenje za regionalno načrtovanje (Regional Plan Association) georeferenciralo za kartiranje zgodovinskih mokrišč v OpenHistoricalMap.]] OpenHistoricalMap omogoča vsakomur, da z brezplačnim računom neposredno prispeva k zemljevidu prek urejevalnika, kot sta spletno orodje iD in namizna orodje JOSM . Sodelujoči lahko georeferencirajo zemljevide, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, in po njih vrisujejo kartografske gradnike.<ref>{{Navedi disertacijo|title=Koncept neokartografie ve studiu starých map|first=Daniel|last=Vrbík|degree=PhD|publisher=[[Masaryk University]]|location=Brno |date=2018|page=55|url=https://is.muni.cz/th/ordot/metody_neokartografie_ve_studiu_starych_map.pdf#page=55|language=cs}}</ref> Podatke lahko prispevajo posamezno ali kot del organiziranih "<nowiki><i>mapatonov</i></nowiki>". {{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=6}} Programska oprema, ki poganja spletno mesto OpenHistoricalMap, je na [[GitHub|GitHubu]] vzdrževana kot zbirka odprtokodnih projektov. Mnogi od teh projektov, kot je urejevalnik iD, so veje programskih projektov [[OpenStreetMap]], ki so bile prilagojene podatkovnemu modelu, ki ima še časovno razsežnost.<ref name="Meyer 2019"/> == Vsebina == [[Slika:Kuntisuyu_and_Antisuyu_in_1500_in_OpenHistoricalMap.png|desno|sličica|Regiji [[Inkovski imperij|inkovskega imperija]] Kuntisuyu in Antisuyu ter njune province od leta 1500.]] Skupnost OpenHistoricalMap je organizirala projekte za podrobno kartiranje določenih zgodovinskih obdobij in tematik. Med pomembnejše prispevke spadajo: * Zgodovinske meje ameriških zveznih držav in okrožij, uvožene iz ''Atlasa zgodovinskih meja okrožij'', projekta ''Centra Williama M. Scholla za ameriško zgodovino in kulturo v Newberry Library''<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Atlas of Historical County Boundaries Project|url=https://digital.newberry.org/ahcb/|accessdate=2023-03-03|website=digital.newberry.org}}</ref> * Zgodovinske meje znotraj [[Inkovski imperij|Inkovskega cesarstva]]<ref>{{Navedi splet|title=Mapping the Tawantinsuyo in OpenHistoricalMap|first=Juan|last=Arellano|website=Cyberjuan|date=July 2, 2021|accessdate=April 14, 2022|url=https://cyberjuan.medium.com/mapping-the-tawantinsuyo-in-openhistoricalmap-c1c9ef156486}}</ref> * Cestno omrežje v Franciji med letoma 1820 in 1866, v sodelovanju z ''ANR-Communes'' in Kambridžsko skupino za zgodovino prebivalstva in družbene strukture {{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022}} * Judovski geto [[Kolín]]<ref>{{Navedi časopis|last=Baránek|first=Daniel|date=2022|title=Transformation of the Jewish Space in Kolín, 1848–1921|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1046590|journal=[[Judaica Bohemiae]]|location=Prague|publisher=Jewish Museum in Prague|volume=57|issue=1|pages=67}}</ref> * Jarki v bitki pri grebenu Vimy<ref>{{Navedi splet|title=The Geometries of Vimy Ridge, 100 years ago|first=Robert|last=Warren|publisher=The Muninn Project|date=April 7, 2017|accessdate=February 18, 2023|url=https://blog.muninn-project.org/node/111}}</ref> Posamezni kartografi so prispevali tudi podatke o [[Gentrifikacija|gentrifikaciji]] na območjih Čeongječeon in Dongdaemun v [[Seul|Seulu]]<ref>{{Navedi splet|title=Cheonggyecheon, Dongdaemun Gentrification: Technical Notes|first=E Roon|last=Kang|first2=Wonyoung|last2=So|website=Seoul Libre Maps|date=August 29, 2017|url=https://medium.com/seoul-libre-maps/cheonggyecheon-dongdaemun-gentrification-technical-notes-375f69e5b2ad}}</ref> ter o nekdanji infrastrukturi, povezani z [[Eriejski prekop|Erie Canal]] in Harmony Mills v New Yorku.<ref name="Welty 2022">{{Navedi konferenco|title=Life Cycle in OpenHistoricalMap|first=Richard|last=Welty|conference=State of the Map U.S. 2022|location=Tucson, Arizona|publisher=OpenStreetMap U.S.|date=April 1, 2022|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2022/openhistoricalmap-life-cycle/}}</ref> K>artografji georeferencirajo stare zemljevide na platformah, kot je OldInsuranceMaps.net, da bi dokončali osnovni zemljevid.<ref>{{cite journal|title=Toward a Georeferencing Commons: A Crowdsourcing Case Study and the Creation of ''OldInsuranceMaps.net''|first=Adam|last=Cox|work=Journal of Map & Geography Libraries|volume=19|issue=3|date=2023|page=160–184|doi=10.1080/15420353.2024.2326812|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/15420353.2024.2326812|url-access=subscription}}</ref> OpenHistoricalMap se osredotoča na zgodovinske gradnike, vendar ne zbira podatkov o zgodovinskih dogodkih kot takih.<ref name="Mariano">{{Navedi disertacijo|title=VGI protocol and Web service for historical data management|first=Rodrigo Monteiro|last=Mariano|degree=Master's|publisher=[[National Institute for Space Research]]|location=São José dos Campos|date=March 11, 2019|pages=23–25|url=http://urlib.net/8JMKD3MGP3W34R/3SR2Q3H#page=49}}</ref> === Podatkovni model === OpenHistoricalMap ima podatkovni model, ki je v veliki meri enak [[OpenStreetMap|modelu OpenStreetMap]], vključno z združevanjem vseh podatkov v eno plast.<ref name="Mariano"/> Vendar pa dodatna časovna razsežnost v OpenHistoricalMap delo s kartografskimi podatki zelo zaplete.<ref>{{Navedi poročilo|url=https://osmfoundation.org/wiki/File:2022-08-15-study-evolution-of-the-osm-data-model-by-Jochen-Topf_CC-BY-SA_4.0.pdf|title=Evolution of the OSM Data Model|last=Topf|first=Jochen|date=15 August 2022|publisher=[[OpenStreetMap Foundation]]|location=Cambridge|page=21}}</ref> Oznake za označevanje začetnega in končnega datuma elementa so tu veliko pomembnejše kot v OpenStreetMap. Obstaja več pristopov k predstavitvi kraja ali gradnika v resničnem svetu, ki se sčasoma spreminja. V podatkovni zbirki ga lahko predstavimo z več gradniki, od katerih vsak ustreza različnim začetnemu in končnemu datumu. Predlagan je bil tudi pristop, po katerem posameznim oznakam opredelimo začetni in končni datumom, ki pa zaradi težavne obdelave take oblike podatkov ni bil uveljavljen. Zapletenejši ali precej dobro uveljavljeni pristopi vključujejo še zveze (''relacije''). Datumi so oblikovani v skladu z [[ISO 8601]] in [[ISO 8601|EDTF]].<ref name="Welty 2022"/> === Pokritost === Projekt OpenHistoricalMap se je začel iz nič s prazno podatkovno zbirko. {{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Oktobra 2021 je bila pokritost OpenHistoricalMap označena kot "zelo redka", z malo kartiranimi stavbami.<ref>{{Navedi konferenco|title=Software and Content Design of a Browser-based Mobile 4D VR Application to Explore Historical City Architecture|first=Sander|last=Muenster|first2=Jonas|last2=Bruschke|first3=Ferdinand|last3=Maiwald|first4=Constantin|last4=Kleiner|publisher=[[Association for Computing Machinery]]|location=New York City|date=October 30, 2021|pages=13–22|doi=10.1145/3475720.3484442|isbn=9781450386685|url=https://dl.acm.org/doi/abs/10.1145/3475720.3484442}}</ref> Leta 2024 je bila predstavitev OpenHistoricalMap po velikosti primerljiva z izvlečkom podatkov OpenStreetMap na [[Finska|Finskem]], vendar je imela veliko več točk kot mnogokotnikov, mnogi mnogokotniki pa so bili podobne oblike.<ref>{{Navedi splet|title=Efficient Spatial Joins for Large Sets of Geometric Objects|first=Hannah|last=Bast|authorlink=w:Hannah Bast|first2=Patrick|last2=Brosi|first3=Johannes|last3=Kalmbach|first4=Axel|last4=Lehmann|publisher=[[University of Freiburg]] Chair for Algorithms and Data Structures|location=Freiburg im Breisgau|date=June 9, 2024|url=https://ad-publications.informatik.uni-freiburg.de/SIGSPATIAL_spatialjoin_BBKL_2024.pdf}}</ref> Pokritost OpenHistoricalMap vključuje več kopij objekta, ki se s časom spreminja.<ref name="Nito"/> == Uporaba == Zemljevid na glavni spletni strani projekta je sestavljen iz vektorskih ploščic; interaktivno prikazuje zgodovinske podatke v več slogih, vključno s funkcionalnim zgodovinskim slogom in umetniškim slogom "''lesenega bloka''" (ang. ''Woodblock style''). Časovni drsnik obiskovalcem omogoča filtriranje podatkov zemljevida po določenem trenutku v času od leta 4001. [[Naše štetje let|pr. n. št.]] v [[Proleptični gregorijanski koledar|proleptičnem gregorijanskem koledarju]] do danes.<ref>{{Navedi splet|title=Set new min date on timeslider|first=Dan|last=Rademacher|website=OpenHistoricalMap/issues|date=June 17, 2020|accessdate=February 13, 2022|url=https://github.com/OpenHistoricalMap/issues/issues/28#issuecomment-645768215}}</ref> Ko je izbran gradnik se vsebina iz [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedia Commons]] prikaže v stranski vrstici na podlagi označenega naslova članka Wikipedije in/ali označevalca gradnika [[Wikipodatki|Wikidata]]. Prilagojen iskalnik [[OpenStreetMap|Nominatim]] vrne rezultate iskanja v različnih časovnih obdobjih.<ref name="Meyer 2019"/> Podatki OpenHistoricalMap so na voljo za ponovno uporabo v drugih projektih. Poleg REST API-ja tedenski izpis podatkovne zbirke omogoča množične prenose v datotečni obliki Protocol Buffers – kodiran s Protocol Buffers – OSM XML. Na voljo je tudi primerek Overpass API-ja za strukturirano poizvedovanje po podatkih v različnih časovnih obdobjih. Ta orodja so nastavljena in nameščena kot del paketa osm-seed za večkratno uporabo.<ref name="Bhangar"/> Ekologi so uporabili podatke OpenHistoricalMap za sledenje spremembam geoloških značilnosti skozi čas, kot so na primer tokovi rek.<ref>{{Navedi knjigo|last=Travis|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=DaZ9EAAAQBAJ&pg=PT594|title=Routledge Handbook of the Digital Environmental Humanities|last2=Dixon|first2=Deborah P.|authorlink2=Deborah Dixon|last3=Bergmann|first3=Luke|last4=Legg|first4=Robert|date=September 12, 2022|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-1-000-63584-3|page=594|language=en}}</ref> Gramps Web uporablja osnovni zemljevid OpenHistoricalMap za umestitev rodoslovnih podatkov v zgodovinski okvir.<ref>{{Navedi splet|title=The new OpenHistoricalMap integration in Gramps Web|first=David|last=Straub|publisher=Grampshub|location=Munich|date=August 3, 2024|accessdate=August 24, 2024|url=https://www.grampshub.com/blog/en/2024/08/04/openhistoricalmap-in-gramps-web.html}}</ref> === Pogoji uporabe === Posamezni gradniki znotraj podatkovne zbirke OpenHistoricalMap so licencirani neodvisno. Projekt daje prednost prispevkom, objavljenim pod javno domeno z licenco [[licenca Creative Commons|CC0]].<ref>{{Navedi splet|title=Open Historical Map/OHM Basics|website=OpenStreetMap Wiki|date=September 3, 2021|url=https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Special:PermanentLink/2194345#License}}</ref> Vendar pa je bil del prispevanih gradnikov prispevan pod drugimi licencami, najpogosteje z licenco [[Open Database License]] (ki jo uporablja OpenStreetMap) in [[licenca Creative Commons|Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji]].<ref>{{Navedi splet|title=license|website=OpenHistoricalMap Taginfo|accessdate=July 25, 2022|url=https://taginfo.openhistoricalmap.org/keys/license#values}}</ref> Programska oprema, ki poganja spletno mesto OpenHistoricalMap, je na voljo pod [[Splošna licenca GNU|splošno javno licenco GNU]].<ref>{{Navedi splet|title=LICENSE at staging|website=OpenHistoricalMap/ohm-website|accessdate=February 13, 2022|url=https://github.com/OpenHistoricalMap/ohm-website/blob/staging/LICENSE|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220213105745/https://github.com/OpenHistoricalMap/ohm-website/blob/staging/LICENSE|archivedate=February 13, 2022}}</ref> == Glej tudi == * [[Digitalna humanistika]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Navedi konferenco|title=Setting a standard for open and collaborative data acquisition for historical cartography: digitizing the french État-major maps as a collaboration between the ANR COMMUNES and open historical maps|first=Alexis|last=Litvine|first2=Hanae|last2=El Gouj|first3=Jeff|last3=Meyer|first4=Arthur|last4=Starzec|first5=Thomas|last5=Thévenin|first6=Isabelle|last6=Séguy|first7=Christophe|last7=Mimeur|first8=Doriane|last8=Hare|first9=Raphaëlle|last9=Boissard|publisher=American Association of Geographers|location=Seattle|date=November 11, 2022|pages=1–7|doi=10.1145/3557919.3565811|url=https://dl.acm.org/doi/abs/10.1145/3557919.3565811}} * {{Uradno spletno mesto|https://www.openhistoricalmap.org/}} * [[openstreetmap:Open_Historical_Map|OpenHistoricalMap]] na Wikiju OpenStreetMap * [https://forum.openhistoricalmap.org/latest OpenHistoricalMap Forum] je glavna platforma za razprave uporabnikov OHM * [https://lists.openstreetmap.org/listinfo/historic zgodovinski dopisni seznam OpenStreetMap] * OpenHistoricalMap na GitHubu * Podobno imenovan [https://map.openhistorymap.org OpenHistoryMap] == Zunanje povezave == {{Commons category|OpenHistoricalMap}} * {{Official website|https://www.openhistoricalmap.org/}} * [https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Open_Historical_Map OpenHistoricalMap] on the OpenStreetMap Wiki * [https://forum.openhistoricalmap.org/latest OpenHistoricalMap Forum] is the primary platform for discussion among OHM users * [https://lists.openstreetmap.org/listinfo/historic OpenStreetMap historic mailing list] [[Kategorija:OpenStreetMap]] aw3h1m1q2okoe8yidjyyhc4vspl7ly0 6708079 6708020 2026-07-07T15:21:41Z Yerpo 8417 pp 6708079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče | name = OpenHistoricalMap | logo = OpenHistoricalMap logo and wordmark.png | screenshot = San Agustin Church, Manila, in 1900 in OpenHistoricalMap.png | caption = Četrt [[Intramuros]] mesta [[Manile]] leta 1900, s cerkvijo sv. Avguština | type = Sodelovalna kartografija | language = {{unbulleted list |Uporabniški vmesnik: 95 jezikov in različic |Podatki zemljevida: lokalni jeziki}} | country_of_origin = ZDA | owner = V lasti skupnosti; projekt podpira OpenStreetMap U.S.<ref name="Cawley">{{cite press release|title=OpenHistoricalMap Welcomed As An OSM US Charter Project|first=Maggie|last=Cawley|publisher=OpenStreetMap U.S.|date=May 26, 2021|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.openstreetmap.us/2021/05/welcome-ohm/}}</ref> | author = | products = | url = {{URL|https://www.openhistoricalmap.org/}} | commercial = Ne | registration = Zahtevana za urejevalce, ni zahtevana za ogledovanje | users = 2112 | launch_date = {{Start date and age|2013}}<ref name="Welty">{{cite conference|title=OpenHistoricalMap - Historical Geography Wiki Style|first=Richard|last=Welty|conference=[[WikiConference North America]] 2021|date=October 8, 2021|page=6|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.slideshare.net/nfgusedautoparts/openhistoricalmap-historical-geography-wiki-style|via=SlideShare}}</ref> | current_status = Aktivna | content_license = [[#Licensing terms|Različni]] }} '''OpenHistoricalMap''' (tudi '''Open Historical Map''' in kratico '''OHM''' ) je spletni skupnostni kartografski projekt, ki ustvarja zgodovinski zemljevid sveta z uporabo orodij projekta [[OpenStreetMap]].{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}}<ref name="t605">{{Navedi časopis|last=R. Ferreira|first=Karine|last2=Ferla|first2=Luis|last3=R. de Queiroz|first3=Gilberto|last4=L. Vijaykumar|first4=Nandamudi|last5=A. Noronha|first5=Carlos|last6=M. Mariano|first6=Rodrigo|last7=Taveira|first7=Denis|last8=Sansigolo|first8=Gabriel|last9=Guarnieri|first9=Orlando|last10=Rogers|first10=Thomas|last11=Lesser|first11=Jeffrey|date=2018-12-30|title=A Platform for Collaborative Historical Research based on Volunteered Geographical Information|journal=Journal of Information and Data Management|publisher=Sociedade Brasileira de Computacao - SB|volume=9|issue=3|page=293|doi=10.5753/jidm.2018.2046|issn=2178-7107|quote=Two examples of OSM applications that focus on historical data sets are HistOSM1 and OpenHistorical ... OpenHistoricalMap is an effort to use the OSM infrastructure as a foundation for creating a universal, detailed, and historical map of the world.}}</ref><ref name="z430">{{Navedi časopis|last=Cox|first=Adam|date=2023-09-02|title=Toward a Georeferencing Commons: A Crowdsourcing Case Study and the Creation of OldInsuranceMaps.net|url=https://hcommons.org/deposits/objects/hc:64726/datastreams/CONTENT/content|journal=Journal of Map & Geography Libraries|volume=19|issue=3|pages=160–184|doi=10.1080/15420353.2024.2326812|issn=1542-0353|url-access=subscription|quote=OHM is a fork of OpenStreetMap where contributors map historical features.}}</ref> Medtem ko OpenStreetMap vključuje le podatke o sedanjosti, ki se ob zastaritvi brišejo, OpenHistoricalMap pozdravlja zgodovinske podatke in ohranja tudi več različic gradnika, če se ta s časom spreminja.<ref name="Nito">{{Navedi časopis|last=Nito|first=Mariana Kimie da Silva|last2=Soster|first2=Sandra Schmitt|date=June 28, 2020|title=PATRIMÔNIO DE CÓDIGO ABERTO: tensionando informação, participação e tecnologia|url=https://periodicos.ufmg.br/index.php/forumpatrimo/article/view/33978|journal=Revista FÓRUM PATRIMÔNIO: Ambiente Construído e Patrimônio Sustentável|language=pt-BR|location=Belo Horizonte|publisher=[[Federal University of Minas Gerais]]|volume=11|issue=1|page=15}}</ref><ref>{{navedi časopis|title=From QGIS to Python: comparison of free and open tools for statistical analysis of cultural heritage and data representation|first=Dina|last=Jovanović|location=Gottingen|journal=The International Archives of Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences|publisher=[[Copernicus Publications]]|volume=48|issue=4|date=2022|page=234|doi=10.5194/isprs-archives-XLVIII-4-W1-2022-229-2022 |bibcode=2022ISPAr48W1..229J |doi-access=free |hdl=11311/1220174|hdl-access=free}}</ref> Skupnost OpenStreetMap vidi OpenHistoricalMap kot način, kako preprečiti vključevanje zastarelih imen v OpenStreetMap, kar povzroča nesporazume.<ref>{{Navedi novice|title=共享地圖OpenStreetMap爆改地名大戰 山友憂慮增加意外|trans-title=The shared map OpenStreetMap is overrun with changed place names, climbers worry about increase in accidents|last=Yan Minghui|work=[[HK01]]|date=April 20, 2022|accessdate=April 20, 2022|url=https://www.hk01.com/即時體育/761319/行山-共享地圖openstreetmap爆改地名大戰-山友憂慮增加意外|language=zh-hant}}</ref> == Zgodovina == Domensko ima ''OpenHistoricalMap.org'' je bilo zakupljeno leta 2009,<ref>{{Navedi splet|title=Whois search results for openhistoricalmap.org|publisher=[[Amazon (company)|Amazon]] Registrar|location=Seattle|accessdate=September 6, 2023|url=https://registrar.amazon.com/whois?domain=openhistoricalmap.org}}</ref> leta 2013 pa se je na tej domeni začela razvijati svoja veja programske opreme spletnega mesta [[OpenStreetMap]], prilagojena potrebam OpenHistoricalMapa.<ref name="Bhangar">{{Navedi konferenco|title=A Brief Technical History of Open Historical Map|first=Sanjay|last=Bhangar|date=April 2, 2022|publisher=OpenStreetMap U.S.|location=Tucson, Arizona|conference=State of the Map U.S.|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2022/brief-technical-history-of-openhistoricalmap/}}</ref> Podobno imenovani projekt ''OpenHistoryMap'' se je začel leta 2015 z namenom deljenja arheoloških in zgodovinskih podatkov z modelom [[Prosti dostop|prostega dostopa]] . Vendar pa ima postopek [[Strokovna recenzija|medsebojnega pregledovanja]],<ref>{{Navedi časopis|last=Bernardoni|first=Silvia|last2=Montanari|first2=Marco|last3=Trojanis|first3=Raffaele|date=2017|title=Open History Map|journal=Archaeologia e Calcolatori|publisher=Istituto di Scienze del Patrimonio Culturale|volume=28|issue=2|pages=539–548|doi=10.19282/AC.28.2.2017.44}}</ref> ki se razlikuje od projektov OpenHistoricalMap in OpenStreetMap, ki se osredotočata na [[Množično zunanje izvajanje|množično zbiranje]] brezplačnih prostovoljnih zemljepisnih podatkov.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Leta 2016 je OpenHistoricalMap utrpel okvaro trdega diska, vendar mu je uspelo obnoviti večino podatkov iz varnostne kopije enega izmed sodelavcev.<ref name="Bhangar"/> Od leta 2017 tehnično infrastrukturo projekta razvijata in vzdržujeta [[GreenInfo Network]] s sedežem v [[Oakland, Kalifornija|Oaklandu v Kaliforniji]] in [[Development Seed]] s sedežem v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]<ref>{{Navedi splet|title=An Open Data Map of World History|publisher=GreenInfo Network|location=Oakland, California|accessdate=February 13, 2022|url=https://www.greeninfo.org/work/project/openhistoricalmap|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210422011012/https://www.greeninfo.org/work/project/openhistoricalmap|archivedate=2021-04-22|url-status=dead}}</ref><ref name="Meyer 2019">{{Navedi konferenco|title=Open Historical Map: Vector Tiles & Other Updates|first=Jeff|last=Meyer|conference=[[State of the Map]] U.S. 2019|date=September 8, 2019|page=4|accessdate=February 13, 2022|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2019/update-on-open-historical-map-using-the-osm-stack-live-with-vector-tiles/}}</ref> Leta 2018 se je dolgoletnega gostitelja in lastnika domene OpenHistoricalMap [[Topomancy]] zamenjalo za Wikiwar Heritage Council.<ref>{{Navedi poštni seznam|title=News regarding OpenHistoricalMap|first=Rob H.|last=Warren|mailing-list=historic|date=May 23, 2018|access-date=April 14, 2022|url=https://lists.openstreetmap.org/pipermail/historic/2018-May/001150.html}}</ref> Leta 2020 je OpenHistoricalMap predstavil ''časovni drsnik'', ki uporabnikom omogoča interaktivno filtriranje podatkov zemljevida po časovnih obdobjih. Ta funkcija je zaslužna za spodbuditev rasti projekta.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Maja 2021 je OpenHistoricalMap postal ustanovni projekt OpenStreetMap US, nepridobitne lokalne podružnice fundacije OpenStreetMap. == Sodelovanje == [[Slika:T21-2.jpg|desno|sličica|Zgodovinski zemljevid ameriškega obalnega in geodetskega zavoda (American Coast and Geodetic Survey), ki ga je Združenje za regionalno načrtovanje (Regional Plan Association) georeferenciralo za kartiranje zgodovinskih mokrišč v OpenHistoricalMap.]] OpenHistoricalMap omogoča vsakomur, da z brezplačnim računom neposredno prispeva k zemljevidu prek urejevalnika, kot sta spletno orodje iD in namizna orodje JOSM . Sodelujoči lahko georeferencirajo zemljevide, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, in po njih vrisujejo kartografske gradnike.<ref>{{Navedi disertacijo|title=Koncept neokartografie ve studiu starých map|first=Daniel|last=Vrbík|degree=PhD|publisher=[[Masaryk University]]|location=Brno |date=2018|page=55|url=https://is.muni.cz/th/ordot/metody_neokartografie_ve_studiu_starych_map.pdf#page=55|language=cs}}</ref> Podatke lahko prispevajo posamezno ali kot del organiziranih »''mapatonov''«.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=6}} Programska oprema, ki poganja spletno mesto OpenHistoricalMap, je na [[GitHub|GitHubu]] vzdrževana kot zbirka odprtokodnih projektov. Mnogi od teh projektov, kot je urejevalnik iD, so veje programskih projektov [[OpenStreetMap]], ki so bile prilagojene podatkovnemu modelu, ki ima še časovno razsežnost.<ref name="Meyer 2019"/> == Vsebina == [[Slika:Kuntisuyu_and_Antisuyu_in_1500_in_OpenHistoricalMap.png|desno|sličica|Regiji [[Inkovski imperij|inkovskega imperija]] Kuntisuyu in Antisuyu ter njune province od leta 1500.]] Skupnost OpenHistoricalMap je organizirala projekte za podrobno kartiranje določenih zgodovinskih obdobij in tematik. Med pomembnejše prispevke spadajo: * Zgodovinske meje ameriških zveznih držav in okrožij, uvožene iz ''Atlasa zgodovinskih meja okrožij'', projekta ''Centra Williama M. Scholla za ameriško zgodovino in kulturo v Newberry Library''<ref>{{Navedi splet|title=Home {{!}} Atlas of Historical County Boundaries Project|url=https://digital.newberry.org/ahcb/|accessdate=2023-03-03|website=digital.newberry.org}}</ref> * Zgodovinske meje znotraj [[Inkovski imperij|Inkovskega cesarstva]]<ref>{{Navedi splet|title=Mapping the Tawantinsuyo in OpenHistoricalMap|first=Juan|last=Arellano|website=Cyberjuan|date=July 2, 2021|accessdate=April 14, 2022|url=https://cyberjuan.medium.com/mapping-the-tawantinsuyo-in-openhistoricalmap-c1c9ef156486}}</ref> * Cestno omrežje v Franciji med letoma 1820 in 1866, v sodelovanju z ''ANR-Communes'' in Kambridžsko skupino za zgodovino prebivalstva in družbene strukture{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022}} * Judovski geto [[Kolín]]<ref>{{Navedi časopis|last=Baránek|first=Daniel|date=2022|title=Transformation of the Jewish Space in Kolín, 1848–1921|url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1046590|journal=[[Judaica Bohemiae]]|location=Prague|publisher=Jewish Museum in Prague|volume=57|issue=1|pages=67}}</ref> * Jarki v bitki pri grebenu Vimy<ref>{{Navedi splet|title=The Geometries of Vimy Ridge, 100 years ago|first=Robert|last=Warren|publisher=The Muninn Project|date=April 7, 2017|accessdate=February 18, 2023|url=https://blog.muninn-project.org/node/111}}</ref> Posamezni kartografi so prispevali tudi podatke o [[Gentrifikacija|gentrifikaciji]] na območjih Čeongječeon in Dongdaemun v [[Seul|Seulu]]<ref>{{Navedi splet|title=Cheonggyecheon, Dongdaemun Gentrification: Technical Notes|first=E Roon|last=Kang|first2=Wonyoung|last2=So|website=Seoul Libre Maps|date=August 29, 2017|url=https://medium.com/seoul-libre-maps/cheonggyecheon-dongdaemun-gentrification-technical-notes-375f69e5b2ad}}</ref> ter o nekdanji infrastrukturi, povezani z [[Eriejski prekop|Eriejskim prekopom]] in Harmony Mills v New Yorku.<ref name="Welty 2022">{{Navedi konferenco|title=Life Cycle in OpenHistoricalMap|first=Richard|last=Welty|conference=State of the Map U.S. 2022|location=Tucson, Arizona|publisher=OpenStreetMap U.S.|date=April 1, 2022|url=https://openstreetmap.us/events/state-of-the-map-us/2022/openhistoricalmap-life-cycle/}}</ref> Kartografi georeferencirajo stare zemljevide na platformah, kot je OldInsuranceMaps.net, da bi dokončali osnovni zemljevid.<ref>{{cite journal|title=Toward a Georeferencing Commons: A Crowdsourcing Case Study and the Creation of ''OldInsuranceMaps.net''|first=Adam|last=Cox|work=Journal of Map & Geography Libraries|volume=19|issue=3|date=2023|page=160–184|doi=10.1080/15420353.2024.2326812|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/15420353.2024.2326812|url-access=subscription}}</ref> OpenHistoricalMap se osredotoča na zgodovinske gradnike, vendar ne zbira podatkov o zgodovinskih dogodkih kot takih.<ref name="Mariano">{{Navedi disertacijo|title=VGI protocol and Web service for historical data management|first=Rodrigo Monteiro|last=Mariano|degree=Master's|publisher=[[National Institute for Space Research]]|location=São José dos Campos|date=March 11, 2019|pages=23–25|url=http://urlib.net/8JMKD3MGP3W34R/3SR2Q3H#page=49}}</ref> === Podatkovni model === OpenHistoricalMap ima podatkovni model, ki je v veliki meri enak [[OpenStreetMap|modelu OpenStreetMap]], vključno z združevanjem vseh podatkov v eno plast.<ref name="Mariano"/> Vendar pa dodatna časovna razsežnost v OpenHistoricalMap delo s kartografskimi podatki zelo zaplete.<ref>{{Navedi poročilo|url=https://osmfoundation.org/wiki/File:2022-08-15-study-evolution-of-the-osm-data-model-by-Jochen-Topf_CC-BY-SA_4.0.pdf|title=Evolution of the OSM Data Model|last=Topf|first=Jochen|date=15 August 2022|publisher=[[OpenStreetMap Foundation]]|location=Cambridge|page=21}}</ref> Oznake za označevanje začetnega in končnega datuma elementa so tu veliko pomembnejše kot v OpenStreetMap. Obstaja več pristopov k predstavitvi kraja ali gradnika v resničnem svetu, ki se sčasoma spreminja. V podatkovni zbirki ga lahko predstavimo z več gradniki, od katerih vsak ustreza različnim začetnemu in končnemu datumu. Predlagan je bil tudi pristop, po katerem posameznim oznakam opredelimo začetni in končni datumom, ki pa zaradi težavne obdelave take oblike podatkov ni bil uveljavljen. Zapletenejši ali precej dobro uveljavljeni pristopi vključujejo še zveze (''relacije''). Datumi so oblikovani v skladu z [[ISO 8601]] in [[ISO 8601|EDTF]].<ref name="Welty 2022"/> === Pokritost === Projekt OpenHistoricalMap se je začel iz nič s prazno podatkovno zbirko.{{Sfn|Litvine|El Gouj|Meyer|Starzec|2022|p=5}} Oktobra 2021 je bila pokritost OpenHistoricalMap označena kot »zelo redka«, z malo kartiranimi stavbami.<ref>{{Navedi konferenco|title=Software and Content Design of a Browser-based Mobile 4D VR Application to Explore Historical City Architecture|first=Sander|last=Muenster|first2=Jonas|last2=Bruschke|first3=Ferdinand|last3=Maiwald|first4=Constantin|last4=Kleiner|publisher=[[Association for Computing Machinery]]|location=New York City|date=October 30, 2021|pages=13–22|doi=10.1145/3475720.3484442|isbn=9781450386685|url=https://dl.acm.org/doi/abs/10.1145/3475720.3484442}}</ref> Leta 2024 je bila predstavitev OpenHistoricalMap po velikosti primerljiva z izvlečkom podatkov OpenStreetMap na [[Finska|Finskem]], vendar je imela veliko več točk kot mnogokotnikov, mnogi mnogokotniki pa so bili podobne oblike.<ref>{{Navedi splet|title=Efficient Spatial Joins for Large Sets of Geometric Objects|first=Hannah|last=Bast|authorlink=w:Hannah Bast|first2=Patrick|last2=Brosi|first3=Johannes|last3=Kalmbach|first4=Axel|last4=Lehmann|publisher=[[University of Freiburg]] Chair for Algorithms and Data Structures|location=Freiburg im Breisgau|date=June 9, 2024|url=https://ad-publications.informatik.uni-freiburg.de/SIGSPATIAL_spatialjoin_BBKL_2024.pdf}}</ref> Pokritost OpenHistoricalMap vključuje več kopij objekta, ki se s časom spreminja.<ref name="Nito"/> == Uporaba == Zemljevid na glavni spletni strani projekta je sestavljen iz vektorskih ploščic; interaktivno prikazuje zgodovinske podatke v več slogih, vključno s funkcionalnim zgodovinskim slogom in umetniškim slogom "''lesenega bloka''" (ang. ''Woodblock style''). Časovni drsnik obiskovalcem omogoča filtriranje podatkov zemljevida po določenem trenutku v času od leta 4001. [[Naše štetje let|pr. n. št.]] v [[Proleptični gregorijanski koledar|proleptičnem gregorijanskem koledarju]] do danes.<ref>{{Navedi splet|title=Set new min date on timeslider|first=Dan|last=Rademacher|website=OpenHistoricalMap/issues|date=June 17, 2020|accessdate=February 13, 2022|url=https://github.com/OpenHistoricalMap/issues/issues/28#issuecomment-645768215}}</ref> Ko je izbran gradnik, se vsebina iz [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine Zbirke]] prikaže v stranski vrstici na podlagi označenega naslova članka Wikipedije in/ali označevalca gradnika [[Wikipodatki|Wikidata]]. Prilagojen iskalnik Nominatim vrne rezultate iskanja v različnih časovnih obdobjih.<ref name="Meyer 2019"/> Podatki OpenHistoricalMap so na voljo za ponovno uporabo v drugih projektih. Poleg REST API-ja tedenski izpis podatkovne zbirke omogoča množične prenose v datotečni obliki Protocol Buffers – kodiran s Protocol Buffers – OSM XML. Na voljo je tudi primerek Overpass API-ja za strukturirano poizvedovanje po podatkih v različnih časovnih obdobjih. Ta orodja so nastavljena in nameščena kot del paketa osm-seed za večkratno uporabo.<ref name="Bhangar"/> Ekologi so uporabili podatke OpenHistoricalMap za sledenje spremembam geoloških značilnosti skozi čas, kot so na primer tokovi rek.<ref>{{Navedi knjigo|last=Travis|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=DaZ9EAAAQBAJ&pg=PT594|title=Routledge Handbook of the Digital Environmental Humanities|last2=Dixon|first2=Deborah P.|authorlink2=Deborah Dixon|last3=Bergmann|first3=Luke|last4=Legg|first4=Robert|date=September 12, 2022|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-1-000-63584-3|page=594|language=en}}</ref> Gramps Web uporablja osnovni zemljevid OpenHistoricalMap za umestitev rodoslovnih podatkov v zgodovinski okvir.<ref>{{Navedi splet|title=The new OpenHistoricalMap integration in Gramps Web|first=David|last=Straub|publisher=Grampshub|location=Munich|date=August 3, 2024|accessdate=August 24, 2024|url=https://www.grampshub.com/blog/en/2024/08/04/openhistoricalmap-in-gramps-web.html}}</ref> === Pogoji uporabe === Posamezni gradniki znotraj podatkovne zbirke OpenHistoricalMap so licencirani neodvisno. Projekt daje prednost prispevkom, objavljenim pod javno domeno z licenco [[licenca Creative Commons|CC0]].<ref>{{Navedi splet|title=Open Historical Map/OHM Basics|website=OpenStreetMap Wiki|date=September 3, 2021|url=https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Special:PermanentLink/2194345#License}}</ref> Vendar pa je bil del prispevanih gradnikov prispevan pod drugimi licencami, najpogosteje z licenco [[Open Database License]] (ki jo uporablja OpenStreetMap) in [[licenca Creative Commons|Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji]].<ref>{{Navedi splet|title=license|website=OpenHistoricalMap Taginfo|accessdate=July 25, 2022|url=https://taginfo.openhistoricalmap.org/keys/license#values}}</ref> Programska oprema, ki poganja spletno mesto OpenHistoricalMap, je na voljo pod [[Splošna licenca GNU|splošno javno licenco GNU]].<ref>{{Navedi splet|title=LICENSE at staging|website=OpenHistoricalMap/ohm-website|accessdate=February 13, 2022|url=https://github.com/OpenHistoricalMap/ohm-website/blob/staging/LICENSE|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220213105745/https://github.com/OpenHistoricalMap/ohm-website/blob/staging/LICENSE|archivedate=February 13, 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Navedi konferenco|title=Setting a standard for open and collaborative data acquisition for historical cartography: digitizing the french État-major maps as a collaboration between the ANR COMMUNES and open historical maps|first=Alexis|last=Litvine|first2=Hanae|last2=El Gouj|first3=Jeff|last3=Meyer|first4=Arthur|last4=Starzec|first5=Thomas|last5=Thévenin|first6=Isabelle|last6=Séguy|first7=Christophe|last7=Mimeur|first8=Doriane|last8=Hare|first9=Raphaëlle|last9=Boissard|publisher=American Association of Geographers|location=Seattle|date=November 11, 2022|pages=1–7|doi=10.1145/3557919.3565811|url=https://dl.acm.org/doi/abs/10.1145/3557919.3565811}} * [[openstreetmap:Open_Historical_Map|OpenHistoricalMap]] na Wikiju OpenStreetMap * [https://forum.openhistoricalmap.org/latest OpenHistoricalMap Forum] je glavna platforma za razprave uporabnikov OHM * [https://lists.openstreetmap.org/listinfo/historic zgodovinski dopisni seznam OpenStreetMap] * OpenHistoricalMap na GitHubu * Podobno imenovan [https://map.openhistorymap.org OpenHistoryMap] == Glej tudi == * [[Digitalna humanistika]] == Zunanje povezave == {{Commons category|OpenHistoricalMap}} * {{Official website|https://www.openhistoricalmap.org/}} * [https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Open_Historical_Map OpenHistoricalMap] on the OpenStreetMap Wiki * [https://forum.openhistoricalmap.org/latest OpenHistoricalMap Forum] is the primary platform for discussion among OHM users * [https://lists.openstreetmap.org/listinfo/historic OpenStreetMap historic mailing list] [[Kategorija:OpenStreetMap]] 2fq8sabq8zqzghkdp425s8gz52ly6bg Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP 2 605137 6708117 6707795 2026-07-07T16:44:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708117 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' (italijansko ''San Pellegrino'') je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradila ga je slovenska skupnost, večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == === Označevanje hiš === Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. == Obala in morje == == Skupnost == V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == === Nova imena ulic === == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 fso0m8nao1wrf2wx4kq1d6v17k6qh8n 6708262 6708117 2026-07-07T21:12:39Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708262 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' (italijansko ''San Pellegrino'') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradila ga je slovenska skupnost, večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == === Označevanje hiš === Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. == Obala in morje == == Skupnost == V Pelegrinu obstaja tudi društvo, ki ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 40 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 6qx1g580vg82lzv0drv87p55ix0muhn 6708331 6708262 2026-07-08T06:13:27Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dopis 6708331 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' (italijansko ''San Pellegrino'') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradila ga je slovenska skupnost, večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}} Preostale hišice so v letih 1964in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == === Označevanje hiš === Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. == Obala in morje == == Skupnost == V Pelegrinu obstaja tudi društvo, ki ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 40 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 tskzblozbtrv0lrn87g7jacavoqgmpn 6708388 6708331 2026-07-08T08:19:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dopis 6708388 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' (italijansko ''San Pellegrino'') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradila ga je slovenska skupnost, večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}} Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Kanalizacija ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == === Označevanje hiš === Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. == Obala in morje == {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - San Pellegrino|other_name=Pelegrin|settlement_type=počitniško naselje|translit_lang1=slo|established_date=1964|pushpin_map=Hrvaška|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E}} == Skupnost == V Pelegrinu obstaja tudi društvo, ki ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 40 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 78aphtg6xhhfr3h6kgrwprlmhwrr4bk 6708390 6708388 2026-07-08T08:20:39Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pred. 6708390 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - San Pellegrino|other_name=Pelegrin|settlement_type=počitniško naselje|translit_lang1=slo|established_date=1964|pushpin_map=Hrvaška|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E}} = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' (italijansko ''San Pellegrino'') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradila ga je slovenska skupnost, večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}} Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Kanalizacija ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == === Označevanje hiš === Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. == Obala in morje == == Skupnost == V Pelegrinu obstaja tudi društvo, ki ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 40 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 0v42l026pva4vpl8gr569otdlgsz5w0 6708391 6708390 2026-07-08T08:22:24Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 it. 6708391 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin|other_name=Pelegrin|settlement_type=počitniško naselje|translit_lang1=slo|established_date=1964|pushpin_map=Hrvaška|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E}} = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradila ga je slovenska skupnost, večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}} Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Kanalizacija ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == === Označevanje hiš === Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. == Obala in morje == == Skupnost == V Pelegrinu obstaja tudi društvo, ki ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 40 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 rtdtzrw4phexfrsdiedirib9ntgnisp 6708393 6708391 2026-07-08T08:25:12Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708393 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin|other_name=Pelegrin|settlement_type=počitniško naselje|translit_lang1=slo|established_date=1964|pushpin_map=Hrvaška|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E}} = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradila ga je slovenska skupnost, večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}} Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Kanalizacija ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == === Označevanje hiš === Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. == Obala in morje == == Skupnost == V Pelegrinu obstaja tudi društvo, ki ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 40 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 gg12fkt5uxu89rxl4ywf0f4kr9as3fi 6708409 6708393 2026-07-08T08:49:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 fot. 6708409 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradila ga je slovenska skupnost, večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Kanalizacija ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == === Označevanje hiš === Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi]] == Skupnost == V Pelegrinu obstaja tudi društvo, ki ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 40 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice Badema]] === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 ko0sdvabzragdls87ttiseqbuhil8fj 6708411 6708409 2026-07-08T08:53:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708411 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}} = Sv. Pelegrin pri Umagu = '''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradila ga je slovenska skupnost, večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m<sup>2</sup> kasneje |- |PA-5 |33 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-4 |39 m<sup>2</sup> |za 3 m<sup>2</sup> |- |PA-3 |73 m<sup>2</sup> |/ |- |1920 |37 m<sup>2</sup> |za 11 m<sup>2</sup> |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Kanalizacija ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == === Označevanje hiš === Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi]] == Skupnost == V Pelegrinu obstaja tudi društvo, ki ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 40 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice Badema]] === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009 d3x17881qz6au3mrp5vzh6s478bvj9n Pokrajine na Nizozemskem 0 605219 6708005 6707955 2026-07-07T12:41:37Z Erardo Galbi 166658 6708005 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox subdivision type | name = Pokrajine na Nizozemskem | alt_name = | caption = Clickable map of provinces | map = Map provinces Netherlands-en.svg | category = [[Unitarizem|enotna enota]] | territory = [[Nizozemska]] | start_date = | current_number = 12 pokrajin<br>3 posebne občine | number_date = | population_range = Najmanj: [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]], 391.124<br />Največ: [[Južna Holandija]], 3.804.906 | area_range = Najmanjša (voda vključena): [[Utrecht (provinca)|Utrecht]], {{cvt|1560.05|km2|0|adj=ri0}}<br />Največja (voda vključena): [[Frizija]], {{cvt|5753.26|km2|0|adj=ri0}} | government = [[pokrajinska izvršna oblast]] | subdivision = [[Občine na Nizozemskem|občine]] }} Na [[Nizozemska|Nizozemskem]] je dvanajst [[Pokrajina|pokrajin]] ({{langx|nl|provincies}} {{IPA|nl|proːˈvɪnsis||Nl-provincies.ogg}} or {{lang|nl|provinciën}} {{IPA|nl|proːˈvɪnsijə(n)||Nl-provinciën.ogg}}; [[Slovnično število|ed.]]&nbsp;{{lang|nl|provincie}} {{IPA|nl|ˌproːˈvɪnsi||Nl-provincie.ogg}}), ki predstavljajo upravno raven med državno vlado in [[Občine na Nizozemskem|lokalnimi upravami]] ter so pristojne za zadeve regionalnega pomena. ==Seznam== Nizozemska, ki predstavlja največji del [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevine Nizozemske]], je razdeljena na dvanajst pokrajin in tri čezmorske posebne občine: [[Bonaire]], [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] in [[Saba (otok)|Saba]] na [[Karibska Nizozemska|Karibskem Nizozemskem]], ki niso del nobene pokrajine. Prej so bile te občine del javnih organov (''openbare lichamen''). ===Evropska Nizozemska=== {| class="wikitable sortable" ! class="unsortable" |Zastava ! class="unsortable" |Lokacija ! scope="col" | Pokrajina ! scope="col" | Glavno mesto ! scope="col" | Največje mesto ! scope="col" | Občine <br/ ><small>(od 2023)</small> ! scope="col" | Skupna površina<ref name="CBS_key_figs">{{cite web |url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/70072ned/table?dl=3B9A1 |title=Regionale kerncijfers Nederland -> Perioden - Jaren: 2023 |trans-title=Regional key figures Netherlands |language=nl |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=18 December 2023 |work=CBS StatLine |publisher=[[Statistics Netherlands|CBS]] |access-date=22 February 2024}}</ref><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Kopenska površina<ref name="CBS_key_figs" /><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Vodna površina<ref name="CBS_key_figs" /><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Prebivalci <br/><small>(1. 1. 2023)</small><ref name="CBS_key_figs" /> |- | align=center|[[File:Flag of Drenthe.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Drenthe in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Drenthe]] | style="text-align:center;" |[[Assen]] | style="text-align:center;" |[[Emmen, Netherlands|Emmen]] | {{center|12}} | {{formatnum:2680.39}} | {{formatnum:2632.67}} | {{formatnum:47.73}} | {{right|{{nts|502051}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Flevoland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Flevoland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Flevoland]] | style="text-align:center;" |[[Lelystad]] | style="text-align:center;" |[[Almere]] | {{center|6}} | {{formatnum:2412.31}} | {{formatnum:1410.12}} | {{formatnum:1002.19}} | {{right|{{nts|444701}}}} |- | align=center|[[File:Frisian flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Friesland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Frizija]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Leeuwarden]] | {{center|18}} | {{formatnum:5753.26}} | {{formatnum:3340.10}} | {{formatnum:2413.15}} | {{right|{{nts|659551}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Gelderland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Gelderland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Gelderland]] | style="text-align:center;" |[[Arnhem]] | style="text-align:center;" |[[Nijmegen]] | {{center|51}} | {{formatnum:5136.30}} | {{formatnum:4960.47}} | {{formatnum:175.84}} | {{right|{{nts|2133708}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Groningen.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Groningen in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Groningen (provinca)|Groningen]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Groningen]] | {{center|10}} | {{formatnum:2955.18}} | {{formatnum:2315.86}} | {{formatnum:639.32}} | {{right|{{nts|596075}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Limburg.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Limburg in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Limburg (Nizozemska)|Limburg]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Maastricht]] | {{center|31}} | {{formatnum:2209.85}} | {{formatnum:2144.63}} | {{formatnum:65.22}} | {{right|{{nts|1128367}}}} |- | align=center|[[File:North_Brabant-Flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Noord-Brabant in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Severni Brabant]] | data-sort-value="Hertogenbosch, s-" style="text-align:center;" |{{nowrap|[['s-Hertogenbosch]]{{efn-ua|Also {{lang|nl|Den Bosch}} in Dutch.}}}} | style="text-align:center;" |[[Eindhoven]] | {{center|56}} | {{formatnum:5082.06}} | {{formatnum:4901.54}} | {{formatnum:180.52}} | {{right|{{nts|2626210}}}} |- | align=center|[[File:Flag of North Holland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Noord-Holland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Severna Holandija]] | style="text-align:center;" |[[Haarlem]]{{efn-ua|name=NH_capital}} | style="text-align:center;" |{{nowrap|[[Amsterdam]]{{efn-ua|name=NH_capital|Amsterdam is the national [[capital of the Netherlands]]. Haarlem is, however, the capital of the province in which both Amsterdam and Haarlem are situated.}}}} | {{center|44}} | {{formatnum:4091.93}} | {{formatnum:2662.57}} | {{formatnum:1429.36}} | {{right|{{nts|2952622}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Overijssel.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Overijssel in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Overijssel]] | style="text-align:center;" |[[Zwolle]] | style="text-align:center;" |[[Enschede]] | {{center|25}} | {{formatnum:3420.74}} | {{formatnum:3316.52}} | {{formatnum:104.22}} | {{right|{{nts|1184333}}}} |- | align=center|[[File:Flag of South Holland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Zuid-Holland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Južna Holandija]] | style="text-align:center;" |{{nowrap|[[Haag]]{{efn-ua|{{lang|nl|Den Haag}} in Dutch. The Dutch parliament and the Dutch government are located in The Hague along with the Supreme Court and the Council of State.}}}} | style="text-align:center;" |[[Rotterdam]] | {{center|50}} | {{formatnum:3307.86}} | {{formatnum:2698.40}} | {{formatnum:609.46}} | {{right|{{nts|3804906}}}} |- | align=center|[[File:Utrecht (province)-Flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Utrecht in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Utrecht (provinca)|Utrecht]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Utrecht]] | {{center|26}} | {{formatnum:1560.05}} | {{formatnum:1484.47}} | {{formatnum:75.59}} | {{right|{{nts|1387643}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Zeeland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Zeeland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] | style="text-align:center;" |[[Middelburg, Zeeland|Middelburg]] | style="text-align:center;" |[[Terneuzen]] | {{center|13}} | {{formatnum:2933.44}} | {{formatnum:1779.89}} | {{formatnum:1153.55}} | {{right|{{nts|391124}}}} |- |- class="sortbottom" ! align=center|[[File:Flag of the Netherlands.svg|40px|border]] ! align=center|[[File:Map provinces Netherlands-en.svg|50px]] ! style="text-align:center;" | [[Nizozemska]] ! colspan="2" style="text-align:center;" |[[Amsterdam]] ! 342 ! 41,543 ! 33,647 ! 7,896 ! {{right|{{nts|17811291}}}} |} === Karibska Nizozemska === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- ! scope="col" class="unsortable"| Posebna občina ! scope="col"| Glavno mesto ! scope="col"| Največje mesto ! scope="col"| Površina<ref name="rijksoverheid.nl">{{Cite web|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden|title = Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? |website=Rijksoverheid.nl|date = 19 May 2015}}</ref><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! style="width:90px;"| Prebivalci<ref name="rijksoverheid.nl"/><br /><small>(2019)</small> ! style="width:80px;"| Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> |- ! scope="row" | [[Bonaire]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[Kralendijk]] || style="text-align:right"|{{formatnum:294}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:20104}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:69}} |- ! scope="row" | [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[Oranjestad, Sint Eustatius|Oranjestad]] || style="text-align:right"|{{formatnum:21}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:3138}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:150}} |- ! scope="row" | [[Saba (otok)|Saba]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[The Bottom]] || style="text-align:right"|{{formatnum:13}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:1,915}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:148}} |- class="sortbottom" ! colspan="3" style="text-align:right;"| Skupaj ! style="text-align:right;"| {{formatnum:328}} ! style="text-align:right;"| {{formatnum:25157}} ! style="text-align:right;"| {{formatnum:77}} |} == Opombe == {{notelist-ua|30em}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20081017121901/http://www.sdu.nl/staatscourant/scdata/prov/provincies.htm Basic data for each province, with links to official province sites] *[http://nlgis.nl Historical boundaries of provinces of the Netherlands ] [[Kategorija:Pokrajine Nizozemske| ]] [[Kategorija:Upravna delitev Nizozemske]] s4anqu4zkac4re85wyz2ql1wkls1rtk 6708007 6708005 2026-07-07T12:52:02Z Erardo Galbi 166658 6708007 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox subdivision type | name = Pokrajine na Nizozemskem | alt_name = | caption = Clickable map of provinces | map = Map provinces Netherlands-en.svg | category = [[Unitarizem|enotna enota]] | territory = [[Nizozemska]] | start_date = | current_number = 12 pokrajin<br>3 posebne občine | number_date = | population_range = Najmanj: [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]], 391.124<br />Največ: [[Južna Holandija]], 3.804.906 | area_range = Najmanjša (voda vključena): [[Utrecht (provinca)|Utrecht]], {{cvt|1560.05|km2|0|adj=ri0}}<br />Največja (voda vključena): [[Frizija]], {{cvt|5753.26|km2|0|adj=ri0}} | government = [[pokrajinska izvršna oblast]] | subdivision = [[Občine na Nizozemskem|občine]] }} Na [[Nizozemska|Nizozemskem]] je dvanajst [[Pokrajina|pokrajin]] ({{langx|nl|provincies}} {{IPA|nl|proːˈvɪnsis||Nl-provincies.ogg}} or {{lang|nl|provinciën}} {{IPA|nl|proːˈvɪnsijə(n)||Nl-provinciën.ogg}}; [[Slovnično število|ed.]]&nbsp;{{lang|nl|provincie}} {{IPA|nl|ˌproːˈvɪnsi||Nl-provincie.ogg}}), ki predstavljajo upravno raven med državno vlado in [[Občine na Nizozemskem|lokalnimi upravami]] ter so pristojne za zadeve regionalnega pomena. ==Seznam== Nizozemska, ki predstavlja največji del [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevine Nizozemske]], je razdeljena na dvanajst pokrajin in tri čezmorske posebne občine: [[Bonaire]], [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] in [[Saba (otok)|Saba]] na [[Karibska Nizozemska|Karibskem Nizozemskem]], ki niso del nobene pokrajine. Prej so bile te občine del javnih organov (''openbare lichamen''). ===Evropska Nizozemska=== {| class="wikitable sortable" ! class="unsortable" |Zastava ! class="unsortable" |Lokacija ! scope="col" | Pokrajina ! scope="col" | Glavno mesto ! scope="col" | Največje mesto ! scope="col" | Občine <br/ ><small>(od 2023)</small> ! scope="col" | Skupna površina<ref name="CBS_key_figs">{{cite web |url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/70072ned/table?dl=3B9A1 |title=Regionale kerncijfers Nederland -> Perioden - Jaren: 2023 |trans-title=Regional key figures Netherlands |language=nl |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=18 December 2023 |work=CBS StatLine |publisher=[[Statistics Netherlands|CBS]] |access-date=22 February 2024}}</ref><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Kopenska površina<ref name="CBS_key_figs" /><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Vodna površina<ref name="CBS_key_figs" /><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Prebivalci <br/><small>(1. 1. 2023)</small><ref name="CBS_key_figs" /> |- | align=center|[[File:Flag of Drenthe.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Drenthe in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Drenthe]] | style="text-align:center;" |[[Assen]] | style="text-align:center;" |[[Emmen, Netherlands|Emmen]] | {{center|12}} | {{formatnum:2680.39}} | {{formatnum:2632.67}} | {{formatnum:47.73}} | {{right|{{nts|502051}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Flevoland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Flevoland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Flevoland]] | style="text-align:center;" |[[Lelystad]] | style="text-align:center;" |[[Almere]] | {{center|6}} | {{formatnum:2412.31}} | {{formatnum:1410.12}} | {{formatnum:1002.19}} | {{right|{{nts|444701}}}} |- | align=center|[[File:Frisian flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Friesland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Frizija]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Leeuwarden]] | {{center|18}} | {{formatnum:5753.26}} | {{formatnum:3340.10}} | {{formatnum:2413.15}} | {{right|{{nts|659551}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Gelderland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Gelderland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Gelderland]] | style="text-align:center;" |[[Arnhem]] | style="text-align:center;" |[[Nijmegen]] | {{center|51}} | {{formatnum:5136.30}} | {{formatnum:4960.47}} | {{formatnum:175.84}} | {{right|{{nts|2133708}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Groningen.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Groningen in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Groningen (provinca)|Groningen]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Groningen]] | {{center|10}} | {{formatnum:2955.18}} | {{formatnum:2315.86}} | {{formatnum:639.32}} | {{right|{{nts|596075}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Limburg.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Limburg in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Limburg (Nizozemska)|Limburg]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Maastricht]] | {{center|31}} | {{formatnum:2209.85}} | {{formatnum:2144.63}} | {{formatnum:65.22}} | {{right|{{nts|1128367}}}} |- | align=center|[[File:North_Brabant-Flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Noord-Brabant in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Severni Brabant]] | data-sort-value="Hertogenbosch, s-" style="text-align:center;" |{{nowrap|[['s-Hertogenbosch]]{{efn-ua|Dobesedno ''vojvodov gozd''. Znano tudi kot {{lang|nl|Den Bosch}}.}}}} | style="text-align:center;" |[[Eindhoven]] | {{center|56}} | {{formatnum:5082.06}} | {{formatnum:4901.54}} | {{formatnum:180.52}} | {{right|{{nts|2626210}}}} |- | align=center|[[File:Flag of North Holland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Noord-Holland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Severna Holandija]] | style="text-align:center;" |[[Haarlem]]{{efn-ua|name=NH_capital}} | style="text-align:center;" |{{nowrap|[[Amsterdam]]{{efn-ua|name=NH_capital|Amsterdam je glavno mesto Nizozemske. Haarlem pa je glavno mesto pokrajine, v kateri ležita tako Amsterdam kot Haarlem.}}}} | {{center|44}} | {{formatnum:4091.93}} | {{formatnum:2662.57}} | {{formatnum:1429.36}} | {{right|{{nts|2952622}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Overijssel.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Overijssel in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Overijssel]] | style="text-align:center;" |[[Zwolle]] | style="text-align:center;" |[[Enschede]] | {{center|25}} | {{formatnum:3420.74}} | {{formatnum:3316.52}} | {{formatnum:104.22}} | {{right|{{nts|1184333}}}} |- | align=center|[[File:Flag of South Holland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Zuid-Holland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Južna Holandija]] | style="text-align:center;" |{{nowrap|[[Haag]]{{efn-ua|Nizozemsko {{lang|nl|Den Haag}}, s [[Spolnik|spolnikom]]. Nizozemski parlament in nizozemska vlada imata sedež v Haagu, prav tako kot Vrhovno sodišče in Državni svet.}}}} | style="text-align:center;" |[[Rotterdam]] | {{center|50}} | {{formatnum:3307.86}} | {{formatnum:2698.40}} | {{formatnum:609.46}} | {{right|{{nts|3804906}}}} |- | align=center|[[File:Utrecht (province)-Flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Utrecht in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Utrecht (provinca)|Utrecht]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Utrecht]] | {{center|26}} | {{formatnum:1560.05}} | {{formatnum:1484.47}} | {{formatnum:75.59}} | {{right|{{nts|1387643}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Zeeland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Zeeland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] | style="text-align:center;" |[[Middelburg, Zeeland|Middelburg]] | style="text-align:center;" |[[Terneuzen]] | {{center|13}} | {{formatnum:2933.44}} | {{formatnum:1779.89}} | {{formatnum:1153.55}} | {{right|{{nts|391124}}}} |- |- class="sortbottom" ! align=center|[[File:Flag of the Netherlands.svg|40px|border]] ! align=center|[[File:Map provinces Netherlands-en.svg|50px]] ! style="text-align:center;" | [[Nizozemska]] ! colspan="2" style="text-align:center;" |[[Amsterdam]] ! 342 ! 41,543 ! 33,647 ! 7,896 ! {{right|{{nts|17811291}}}} |} === Karibska Nizozemska === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- ! scope="col" class="unsortable"| Posebna občina ! scope="col"| Glavno mesto ! scope="col"| Največje mesto ! scope="col"| Površina<ref name="rijksoverheid.nl">{{Cite web|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden|title = Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? |website=Rijksoverheid.nl|date = 19 May 2015}}</ref><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! style="width:90px;"| Prebivalci<ref name="rijksoverheid.nl"/><br /><small>(2019)</small> ! style="width:80px;"| Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> |- ! scope="row" | [[Bonaire]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[Kralendijk]] || style="text-align:right"|{{formatnum:294}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:20104}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:69}} |- ! scope="row" | [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[Oranjestad, Sint Eustatius|Oranjestad]] || style="text-align:right"|{{formatnum:21}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:3138}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:150}} |- ! scope="row" | [[Saba (otok)|Saba]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[The Bottom]] || style="text-align:right"|{{formatnum:13}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:1,915}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:148}} |- class="sortbottom" ! colspan="3" style="text-align:right;"| Skupaj ! style="text-align:right;"| {{formatnum:328}} ! style="text-align:right;"| {{formatnum:25157}} ! style="text-align:right;"| {{formatnum:77}} |} == Opombe == {{notelist-ua|30em}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20081017121901/http://www.sdu.nl/staatscourant/scdata/prov/provincies.htm Basic data for each province, with links to official province sites] *[http://nlgis.nl Historical boundaries of provinces of the Netherlands ] [[Kategorija:Pokrajine Nizozemske| ]] [[Kategorija:Upravna delitev Nizozemske]] 0sxgnf295ar2d285x9lh4mdu1qnwgox 6708008 6708007 2026-07-07T12:54:08Z Erardo Galbi 166658 6708008 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Infobox subdivision type | name = Pokrajine na Nizozemskem | alt_name = | caption = Clickable map of provinces | map = Map provinces Netherlands-en.svg | category = [[Unitarizem|enotna enota]] | territory = [[Nizozemska]] | start_date = | current_number = 12 pokrajin<br>3 posebne občine | number_date = | population_range = Najmanj: [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]], 391.124<br />Največ: [[Južna Holandija]], 3.804.906 | area_range = Najmanjša (voda vključena): [[Utrecht (provinca)|Utrecht]], {{cvt|1560.05|km2|0|adj=ri0}}<br />Največja (voda vključena): [[Frizija]], {{cvt|5753.26|km2|0|adj=ri0}} | government = [[pokrajinska izvršna oblast]] | subdivision = [[Občine na Nizozemskem|občine]] }} Na [[Nizozemska|Nizozemskem]] je dvanajst [[Pokrajina|pokrajin]] ({{langx|nl|provincies}} {{IPA|nl|proːˈvɪnsis||Nl-provincies.ogg}} or {{lang|nl|provinciën}} {{IPA|nl|proːˈvɪnsijə(n)||Nl-provinciën.ogg}}; [[Slovnično število|ed.]]&nbsp;{{lang|nl|provincie}} {{IPA|nl|ˌproːˈvɪnsi||Nl-provincie.ogg}}), ki predstavljajo upravno raven med državno vlado in [[Občine na Nizozemskem|lokalnimi upravami]] ter so pristojne za zadeve regionalnega pomena. ==Seznam== Nizozemska, ki predstavlja največji del [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevine Nizozemske]], je razdeljena na dvanajst pokrajin in tri čezmorske posebne občine: [[Bonaire]], [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] in [[Saba (otok)|Saba]] na [[Karibska Nizozemska|Karibskem Nizozemskem]], ki niso del nobene pokrajine. Prej so bile te občine del javnih organov (''openbare lichamen''). ===Evropska Nizozemska=== {| class="wikitable sortable" ! class="unsortable" |Zastava ! class="unsortable" |Lokacija ! scope="col" | Pokrajina ! scope="col" | Glavno mesto ! scope="col" | Največje mesto ! scope="col" | Občine <br/ ><small>{{brezpreloma|(od 2023)}}</small> ! scope="col" | Skupna površina<ref name="CBS_key_figs">{{cite web |url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/70072ned/table?dl=3B9A1 |title=Regionale kerncijfers Nederland -> Perioden - Jaren: 2023 |trans-title=Regional key figures Netherlands |language=nl |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=18 December 2023 |work=CBS StatLine |publisher=[[Statistics Netherlands|CBS]] |access-date=22 February 2024}}</ref><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Kopenska površina<ref name="CBS_key_figs" /><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Vodna površina<ref name="CBS_key_figs" /><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! scope="col" | Prebivalci <br/><small>{{brezpreloma|(1. 1. 2023)}}</small><ref name="CBS_key_figs" /> |- | align=center|[[File:Flag of Drenthe.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Drenthe in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Drenthe]] | style="text-align:center;" |[[Assen]] | style="text-align:center;" |[[Emmen, Netherlands|Emmen]] | {{center|12}} | {{formatnum:2680.39}} | {{formatnum:2632.67}} | {{formatnum:47.73}} | {{right|{{nts|502051}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Flevoland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Flevoland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Flevoland]] | style="text-align:center;" |[[Lelystad]] | style="text-align:center;" |[[Almere]] | {{center|6}} | {{formatnum:2412.31}} | {{formatnum:1410.12}} | {{formatnum:1002.19}} | {{right|{{nts|444701}}}} |- | align=center|[[File:Frisian flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Friesland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Frizija]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Leeuwarden]] | {{center|18}} | {{formatnum:5753.26}} | {{formatnum:3340.10}} | {{formatnum:2413.15}} | {{right|{{nts|659551}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Gelderland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Gelderland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Gelderland]] | style="text-align:center;" |[[Arnhem]] | style="text-align:center;" |[[Nijmegen]] | {{center|51}} | {{formatnum:5136.30}} | {{formatnum:4960.47}} | {{formatnum:175.84}} | {{right|{{nts|2133708}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Groningen.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Groningen in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Groningen (provinca)|Groningen]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Groningen]] | {{center|10}} | {{formatnum:2955.18}} | {{formatnum:2315.86}} | {{formatnum:639.32}} | {{right|{{nts|596075}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Limburg.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Limburg in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Limburg (Nizozemska)|Limburg]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Maastricht]] | {{center|31}} | {{formatnum:2209.85}} | {{formatnum:2144.63}} | {{formatnum:65.22}} | {{right|{{nts|1128367}}}} |- | align=center|[[File:North_Brabant-Flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Noord-Brabant in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Severni Brabant]] | data-sort-value="Hertogenbosch, s-" style="text-align:center;" |{{nowrap|[['s-Hertogenbosch]]{{efn-ua|Dobesedno ''vojvodov gozd''. Znano tudi kot {{lang|nl|Den Bosch}}.}}}} | style="text-align:center;" |[[Eindhoven]] | {{center|56}} | {{formatnum:5082.06}} | {{formatnum:4901.54}} | {{formatnum:180.52}} | {{right|{{nts|2626210}}}} |- | align=center|[[File:Flag of North Holland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Noord-Holland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Severna Holandija]] | style="text-align:center;" |[[Haarlem]]{{efn-ua|name=NH_capital}} | style="text-align:center;" |{{nowrap|[[Amsterdam]]{{efn-ua|name=NH_capital|Amsterdam je glavno mesto Nizozemske. Haarlem pa je glavno mesto pokrajine, v kateri ležita tako Amsterdam kot Haarlem.}}}} | {{center|44}} | {{formatnum:4091.93}} | {{formatnum:2662.57}} | {{formatnum:1429.36}} | {{right|{{nts|2952622}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Overijssel.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Overijssel in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Overijssel]] | style="text-align:center;" |[[Zwolle]] | style="text-align:center;" |[[Enschede]] | {{center|25}} | {{formatnum:3420.74}} | {{formatnum:3316.52}} | {{formatnum:104.22}} | {{right|{{nts|1184333}}}} |- | align=center|[[File:Flag of South Holland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Zuid-Holland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Južna Holandija]] | style="text-align:center;" |{{nowrap|[[Haag]]{{efn-ua|Nizozemsko {{lang|nl|Den Haag}}, s [[Spolnik|spolnikom]]. Nizozemski parlament in nizozemska vlada imata sedež v Haagu, prav tako kot Vrhovno sodišče in Državni svet.}}}} | style="text-align:center;" |[[Rotterdam]] | {{center|50}} | {{formatnum:3307.86}} | {{formatnum:2698.40}} | {{formatnum:609.46}} | {{right|{{nts|3804906}}}} |- | align=center|[[File:Utrecht (province)-Flag.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Utrecht in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Utrecht (provinca)|Utrecht]] | colspan="2" style="text-align:center;" | [[Utrecht]] | {{center|26}} | {{formatnum:1560.05}} | {{formatnum:1484.47}} | {{formatnum:75.59}} | {{right|{{nts|1387643}}}} |- | align=center|[[File:Flag of Zeeland.svg|40px|border]] | align=center|[[File:Zeeland in the Netherlands.svg|50px]] | style="text-align:center;" |[[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] | style="text-align:center;" |[[Middelburg, Zeeland|Middelburg]] | style="text-align:center;" |[[Terneuzen]] | {{center|13}} | {{formatnum:2933.44}} | {{formatnum:1779.89}} | {{formatnum:1153.55}} | {{right|{{nts|391124}}}} |- |- class="sortbottom" ! align=center|[[File:Flag of the Netherlands.svg|40px|border]] ! align=center|[[File:Map provinces Netherlands-en.svg|50px]] ! style="text-align:center;" | [[Nizozemska]] ! colspan="2" style="text-align:center;" |[[Amsterdam]] ! 342 ! 41,543 ! 33,647 ! 7,896 ! {{right|{{nts|17811291}}}} |} === Karibska Nizozemska === {| class="sortable wikitable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- ! scope="col" class="unsortable"| Posebna občina ! scope="col"| Glavno mesto ! scope="col"| Največje mesto ! scope="col"| Površina<ref name="rijksoverheid.nl">{{Cite web|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden|title = Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? |website=Rijksoverheid.nl|date = 19 May 2015}}</ref><br><small>(km<sup>2</sup>)</small> ! style="width:90px;"| Prebivalci<ref name="rijksoverheid.nl"/><br /><small>(2019)</small> ! style="width:80px;"| Gostota<br><small>(preb./km<sup>2</sup>)</small> |- ! scope="row" | [[Bonaire]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[Kralendijk]] || style="text-align:right"|{{formatnum:294}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:20104}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:69}} |- ! scope="row" | [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[Oranjestad, Sint Eustatius|Oranjestad]] || style="text-align:right"|{{formatnum:21}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:3138}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:150}} |- ! scope="row" | [[Saba (otok)|Saba]] | colspan="2" style="text-align:center;" |[[The Bottom]] || style="text-align:right"|{{formatnum:13}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:1,915}}|| style="text-align:right"|{{formatnum:148}} |- class="sortbottom" ! colspan="3" style="text-align:right;"| Skupaj ! style="text-align:right;"| {{formatnum:328}} ! style="text-align:right;"| {{formatnum:25157}} ! style="text-align:right;"| {{formatnum:77}} |} == Opombe == {{notelist-ua|30em}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20081017121901/http://www.sdu.nl/staatscourant/scdata/prov/provincies.htm Basic data for each province, with links to official province sites] *[http://nlgis.nl Historical boundaries of provinces of the Netherlands ] [[Kategorija:Pokrajine Nizozemske| ]] [[Kategorija:Upravna delitev Nizozemske]] n6p19jrj6np0ka2w3o57g0mi9h4kn43 Sulejman Ugljanin 0 605250 6708031 6707898 2026-07-07T13:23:24Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6708031 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> Ne odobrava istospolnega gibanja in je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal v duhu islamske vere z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] cl2yn1zznlcljh17qolq5eijuf8ugvf 6708108 6708031 2026-07-07T16:36:25Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6708108 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Politični nasprotniki mu očitajo === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotuje istospolcem ==== Ne odobrava istospolnega gibanja in je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal v duhu islamske vere z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljanin o pogojih za svobodne volitve === V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj, zlasti glede svobodnosti in demokratičnosti volitev, kjer so mediji pod strogim nadzorom. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 5qapz93x9tss9ytxmp2iigbwx1b1hh2 6708120 6708108 2026-07-07T16:52:03Z Stebunik 55592 /* Ugljanin o pogojih za svobodne volitve */ 6708120 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Politični nasprotniki mu očitajo === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotuje istospolcem ==== Ne odobrava istospolnega gibanja in je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal v duhu islamske vere z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljanin o pomanjkanju svobode v Srbiji === O stalnih pritiskih na opozicijo in o pomanjkanju svobode govora med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokratizacije zoper »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Za osvetlitev stanja omenimo, da je tudi 23. maja 2026 potekal v Beogradu protestni shod študentov zoper stalne krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeležene protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh skoraj izrednih razmer izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj, zlasti glede svobodnosti in demokratičnosti volitev, kjer so mediji pod strogim nadzorom. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] ekby6amydy1squlykvd75gml8dbi8b7 6708121 6708120 2026-07-07T16:53:00Z Stebunik 55592 /* Politični nasprotniki mu očitajo */ 6708121 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki političnih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotuje istospolcem ==== Ne odobrava istospolnega gibanja in je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal v duhu islamske vere z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljanin o pomanjkanju svobode v Srbiji === O stalnih pritiskih na opozicijo in o pomanjkanju svobode govora med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokratizacije zoper »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Za osvetlitev stanja omenimo, da je tudi 23. maja 2026 potekal v Beogradu protestni shod študentov zoper stalne krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeležene protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh skoraj izrednih razmer izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj, zlasti glede svobodnosti in demokratičnosti volitev, kjer so mediji pod strogim nadzorom. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 4ackkftpp9pyz11shtro34j4fivoh9t 6708122 6708121 2026-07-07T16:54:17Z Stebunik 55592 /* Ugljanin o pomanjkanju svobode v Srbiji */ 6708122 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki političnih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotuje istospolcem ==== Ne odobrava istospolnega gibanja in je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal v duhu islamske vere z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === O stalnih pritiskih na opozicijo in o pomanjkanju svobode govora med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokratizacije zoper »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Za osvetlitev stanja omenimo, da je tudi 23. maja 2026 potekal v Beogradu protestni shod študentov zoper stalne krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeležene protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh skoraj izrednih razmer izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj, zlasti glede svobodnosti in demokratičnosti volitev, kjer so mediji pod strogim nadzorom. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] iue5oormx3upthurz5i0da73lrcouot 6708125 6708122 2026-07-07T16:57:04Z Stebunik 55592 /* Nasprotuje istospolcem */ 6708125 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki političnih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotuje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === O stalnih pritiskih na opozicijo in o pomanjkanju svobode govora med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokratizacije zoper »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Za osvetlitev stanja omenimo, da je tudi 23. maja 2026 potekal v Beogradu protestni shod študentov zoper stalne krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeležene protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh skoraj izrednih razmer izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj, zlasti glede svobodnosti in demokratičnosti volitev, kjer so mediji pod strogim nadzorom. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] csqfk6dl95511db6pyrd4aakc9que7k 6708142 6708125 2026-07-07T17:09:28Z Stebunik 55592 /* Ugljaninovi očitki oblastem */ 6708142 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki političnih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotuje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugačče misleče, ter da oblasti kratijo svobodo govora. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Ne čudi, da je tudi on s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. Za primerjavo ni v tem osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov, ki si "drznejo" javno spregovoriti, nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode in demokratizacije zoper fašistično »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Za osvetlitev stanja omenimo, da je tudi 23. maja 2026 potekal v Beogradu protestni shod študentov zoper stalne krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeležene protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh skoraj izrednih razmer izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj, zlasti glede svobodnosti in demokratičnosti volitev, kjer so mediji pod strogim nadzorom. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 2rzpklr1fer5rfg1xmuttjwd8uv066d 6708164 6708142 2026-07-07T17:22:54Z Stebunik 55592 /* Ugljaninovi očitki oblastem */ 6708164 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki političnih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotuje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugačče misleče, ter da oblasti kratijo svobodo govora. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 2ks1hdpo4vaavyxy08eial9mkpa2g2n 6708166 6708164 2026-07-07T17:24:23Z Stebunik 55592 /* Ugljaninovi očitki oblastem */ 6708166 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki političnih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotuje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] qoyvqj87dhhjbt0sapu0mo0mdvrr3ql 6708167 6708166 2026-07-07T17:26:17Z Stebunik 55592 /* Očitki političnih nasprotnikov */ 6708167 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotuje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 8rz0vit1gnl5pwh85gnc6x4sr6u26qq 6708170 6708167 2026-07-07T17:38:57Z Stebunik 55592 /* Ugljaninovi očitki oblastem */ 6708170 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotuje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] hrb9lja5iu2l502pk2crvmsyyu1mdxo 6708171 6708170 2026-07-07T17:39:39Z Stebunik 55592 /* Nasprotuje istospolcem */ 6708171 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 0febqjjdtx7bklvtim9fa6idvw47n0n 6708173 6708171 2026-07-07T17:44:54Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6708173 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, srbsko državo Srbijo".<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 7k24jykz1m8igwo0b2v3y16ku1ecwd1 6708182 6708173 2026-07-07T18:19:52Z Stebunik 55592 /* Očitki Ugljaninovih nasprotnikov */ 6708182 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo , z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 7i5cmvuoa9k84xssmsr9vihaq01mtwf 6708183 6708182 2026-07-07T18:29:28Z Stebunik 55592 /* Očitki Ugljaninovih nasprotnikov */ 6708183 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo , z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] t477lr97p3tkqntchmnapfgtx32tn16 6708190 6708183 2026-07-07T18:44:04Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6708190 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo , z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] sluzzz976dy95myzql2rxyt2kj45rw9 6708197 6708190 2026-07-07T19:07:35Z Stebunik 55592 /* Poreklo, mladost in šolanje */ 6708197 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo , z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 2zfz3j3lbmw3lihgoh6c02b4loa893i 6708218 6708197 2026-07-07T19:47:40Z Stebunik 55592 6708218 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo , z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] kktf3uowh7ok23hk5e2a6lpupb9gfik 6708220 6708218 2026-07-07T19:50:19Z Stebunik 55592 /* Očitki Ugljaninovih nasprotnikov */ 6708220 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo , z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] d0nkdpw722cap76gqgsalcz4b4wtxkl 6708239 6708220 2026-07-07T20:06:15Z Stebunik 55592 /* Očitki Ugljaninovih nasprotnikov */ 6708239 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo , z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga zaprite." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] e35ilh7fb0kvmrqadjy4ti5ejvuv75d 6708241 6708239 2026-07-07T20:08:19Z Stebunik 55592 /* Očitki Ugljaninovih nasprotnikov */ 6708241 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo , z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga postavite za zapahe." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 0bj2przrds3j17c04aapa3b7tavpao3 6708242 6708241 2026-07-07T20:09:26Z Stebunik 55592 /* Očitki Ugljaninovih nasprotnikov */ 6708242 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija Ugljanin | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo , z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga vtaknite za zapahe." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] rouxoqts9klreqe4j0y1sn4j1txn92l 6708251 6708242 2026-07-07T20:40:35Z Stebunik 55592 6708251 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija oz. Mirza Ugljanin r. Hajdinović | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Hčerka Saida poročena Hasanbegović je v Luksemburgu, kjer živi, ustanovila lepotni salon „Luxuriouss Institut de Beauté“.<ref>{{cite web|url=https://imovinapoliticara.krik.rs/profil.php?id=71&ime=Sulejman-Ugljanin|title=Sulejman Ugljanin: Imovina, zarada, biografija|publisher=krik.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2022|accessdate=7. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turč z odobritvijo centralne vlade v Beogradu, ki jo je takrat vodil Koštunica ije je bil izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter se so sodelovali v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je ob podpori osrednje vlade v Beogradu, ki jo je vodil Koštunica, njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo , z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga vtaknite za zapahe." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] lcsq010buq6mp3aywsvlp3r3l9w1xwv 6708252 6708251 2026-07-07T20:48:03Z Stebunik 55592 /* Politično delovanje */ 6708252 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija oz. Mirza Ugljanin r. Hajdinović | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Hčerka Saida poročena Hasanbegović je v Luksemburgu, kjer živi, ustanovila lepotni salon „Luxuriouss Institut de Beauté“.<ref>{{cite web|url=https://imovinapoliticara.krik.rs/profil.php?id=71&ime=Sulejman-Ugljanin|title=Sulejman Ugljanin: Imovina, zarada, biografija|publisher=krik.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2022|accessdate=7. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turčije je bil z odobritvijo osrednje beograjske vlade, ki jo je takrat vodil Koštunica, izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter z njima sodeloval v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo , z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga vtaknite za zapahe." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 2b2dwdbrdlhmea7wq0m4m26uwuphgjn 6708253 6708252 2026-07-07T20:50:06Z Stebunik 55592 /* Očitki Ugljaninovih nasprotnikov */ 6708253 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija oz. Mirza Ugljanin r. Hajdinović | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Hčerka Saida poročena Hasanbegović je v Luksemburgu, kjer živi, ustanovila lepotni salon „Luxuriouss Institut de Beauté“.<ref>{{cite web|url=https://imovinapoliticara.krik.rs/profil.php?id=71&ime=Sulejman-Ugljanin|title=Sulejman Ugljanin: Imovina, zarada, biografija|publisher=krik.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2022|accessdate=7. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turčije je bil z odobritvijo osrednje beograjske vlade, ki jo je takrat vodil Koštunica, izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter z njima sodeloval v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga vtaknite za zapahe." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] ctozoms1ui0ag0kfakyq6k8fmzmgbcq 6708254 6708253 2026-07-07T20:53:07Z Stebunik 55592 /* Ugljaninovi očitki oblastem */ 6708254 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija oz. Mirza Ugljanin r. Hajdinović | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Hčerka Saida poročena Hasanbegović je v Luksemburgu, kjer živi, ustanovila lepotni salon „Luxuriouss Institut de Beauté“.<ref>{{cite web|url=https://imovinapoliticara.krik.rs/profil.php?id=71&ime=Sulejman-Ugljanin|title=Sulejman Ugljanin: Imovina, zarada, biografija|publisher=krik.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2022|accessdate=7. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turčije je bil z odobritvijo osrednje beograjske vlade, ki jo je takrat vodil Koštunica, izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter z njima sodeloval v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga vtaknite za zapahe." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jih zmerjajo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 2ybcbi776dtnb9usxeb8e1hbb4jkxhu 6708255 6708254 2026-07-07T20:56:39Z Stebunik 55592 6708255 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija oz. Mirza Ugljanin r. Hajdinović | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Hčerka Saida poročena Hasanbegović je v Luksemburgu, kjer živi, ustanovila lepotni salon „Luxuriouss Institut de Beauté“.<ref>{{cite web|url=https://imovinapoliticara.krik.rs/profil.php?id=71&ime=Sulejman-Ugljanin|title=Sulejman Ugljanin: Imovina, zarada, biografija|publisher=krik.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2022|accessdate=7. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turčije je bil z odobritvijo osrednje beograjske vlade, ki jo je takrat vodil Koštunica, izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter z njima sodeloval v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga vtaknite za zapahe." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jih zmerjajo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] 07c2739b2qijwdgvc40ugft7wi7f6d8 6708259 6708255 2026-07-07T21:01:33Z Stebunik 55592 6708259 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija oz. Mirza Ugljanin r. Hajdinović | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Hčerka Saida poročena Hasanbegović je v Luksemburgu, kjer živi, ustanovila lepotni salon „Luxuriouss Institut de Beauté“.<ref>{{cite web|url=https://imovinapoliticara.krik.rs/profil.php?id=71&ime=Sulejman-Ugljanin|title=Sulejman Ugljanin: Imovina, zarada, biografija|publisher=krik.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2022|accessdate=7. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turčije je bil z odobritvijo osrednje beograjske vlade, ki jo je takrat vodil Koštunica, izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter z njima sodeloval v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga vtaknite za zapahe." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jih zmerjajo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] 5gkgtwnuvg49bmm6ss3ldw6zuwiuftp 6708263 6708259 2026-07-07T21:17:34Z Stebunik 55592 /* Ugljaninovi očitki oblastem */ 6708263 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija oz. Mirza Ugljanin r. Hajdinović | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Hčerka Saida poročena Hasanbegović je v Luksemburgu, kjer živi, ustanovila lepotni salon „Luxuriouss Institut de Beauté“.<ref>{{cite web|url=https://imovinapoliticara.krik.rs/profil.php?id=71&ime=Sulejman-Ugljanin|title=Sulejman Ugljanin: Imovina, zarada, biografija|publisher=krik.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2022|accessdate=7. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turčije je bil z odobritvijo osrednje beograjske vlade, ki jo je takrat vodil Koštunica, izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter z njima sodeloval v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga vtaknite za zapahe." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === [[File:Labinotë Demi Murtezi.jpg|right|thumb|200px|<center> Sulejman Ugljanin z [[Albin Kurti|Albinom Kurtijem]] na plakatu "Kosovo za Sandžak", ki spodbuja sodelovanje.<ref>Kosovo za Sandžak — "Kosova për Sanxhakun"</ref>]]</center> Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jih zmerjajo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] a5w4neqt19nct6tormz36rzkyhpof35 Peter Černic 0 605258 6708199 6707968 2026-07-07T19:18:00Z Sivimedved 235862 dodal sem narodnost - slovenska 6708199 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Peter Černic''', [[Slovenci|slovenski]] [[profesor]], [[ravnatelj]], [[zgodovinar]], [[kulturni delavec]], * [[19. november]] [[1972]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Peter Černic se je rodil v [[Gorica|Gorici]], obvezno šolanje je opravil na šolah s slovenskim učnim jezikom, maturiral je na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v [[Gorica|Gorici]] leta 1991. Nato se je vpisal na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], na Leposlovno in filozofsko fakulteto smer zgodovina (''Facoltà di lettere e filosofia, Corso di laurea in storia''), kjer je diplomiral leta 1997 z diplomsko nalogo ''Lessico economico nelle Epistolae di san Pier Damiani : (1043-1069) : tesi di laurea in storia medievale'' (Ekonomsko izrazoslovje v pismih Piera Damianija : ekonomska zgodovina srednjega veka).<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13804#full</ref> Izobraževal se je tudi na [[Bavarska|Bavarskem]] na Univerzi v [[Regensburg|Regensburgu]] in podelili so mu študijsko štipendijo na Ecole Francaise de Rome v [[Rim|Rimu]].<ref>https://www.solskicenter.net/wp-content/uploads/2024/04/CV-Cernic-Peter.pdf</ref> Peter Černic se je že od otroštva posvečal raznim športnim in kulturnim dejavnostim med [[Slovenci v Italiji]], bil je član [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovenske zamejske skavtske organizacije]], igral je odbojko in kasneje, kot odrasel, je bil v upravnem odboru (z odgovornostjo blagajnika) društva [[ŠZ Soča]].<ref>{{Navedi splet|title=Soča|url=https://www.slosport.org/drustvo/soca/|website=slosport|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI}}</ref> Več let je bil tudi predsednik zadruge [[Goriška Mohorjeva družba]],<ref>{{Navedi splet|title=Primorani bomo odpustiti del našega osebja » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/primorani-bomo-odpustiti-del-nasega-osebja/|website=Noviglas|date=2016-03-14|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ki vsako leto izdaja [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|koledar]] (katerega je večkrat tudi sam urejal) ob knjižni zbirki in tudi tednik [[Novi glas]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic o hudi finančni krizi|url=https://www.rtvslo.si/rojaki/italija/predsednik-zadruge-goriska-mohorjeva-peter-cernic-o-hudi-financni-krizi/389775|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Davor|last=Lonzarič}}</ref> Peter Černic je tudi zelo ploden publicist, saj piše o problemih zamejskih Slovencev (še posebno o šolski problematiki), o zgodovini in še o marsičem, za [[Primorski dnevnik]],<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/28401155#full</ref> [[Mladika (revija)|Mladiko]],<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/31251459#full</ref> [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]],<ref>{{Navedi splet|title=Fratres omnes - Vsi bratje : papeška enciklika vodilo ljudem dobre volje v prelomnem času :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/138531331?no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> za revijo Zvon,<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/41703939#full</ref> [[Novi glas]]<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17774386#full</ref> in marsikateri zbornik.<ref>{{Navedi splet|title=Pripovedovati o meji; Raccontare il confine; Raccontare il confine :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2292716?no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref><ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/34273795#full</ref> Leta 1999 je sodeloval kot predavatelj na okrogli mizi z naslovom: ''Kakšna prihodnost za slovensko manjšino?'' na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]]. Večkrat sodeluje pri predstavitvah knjig oziroma kot predavatelj na raznih simpozijih.<ref>{{Navedi splet|title=O zametkih slovenske zamejske politike » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/o-zametkih-slovenske-zamejske-politike/|website=Noviglas|date=2019-12-04|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Le poesie di Gruden dal campo di concentramento di Visco raccolte in un libro|url=https://www.ilgoriziano.it/articolo/poesie-gruden-campo-concentramento-visco-raccolte-libro-15-giugno-2023|website=Il Goriziano|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krovne organizacije levega dela manjšine niso podprle osamosvojitve|url=https://casnik.si/intervju-peter-cernic/|website=Časnik|date=2019-11-09|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Jože|last=Možina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic predstavil za manjšino plodni politični katolicizem po drugi svetovni vojni v Gorici » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/peter-cernic-predstavil-za-manjsino-plodni-politicni-katolicizem-po-drugi-svetovni-vojni-v-gorici/|website=Noviglas|date=2026-06-03|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Manjšina plačuje napačne odločitve|url=https://www.primorski.eu/se/manjsina-placuje-napacne-odlocitve-DL386162|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šola je pri srcu, kako jo reševati, pa ni jasno|url=https://www.primorski.eu/se/sola-je-pri-srcu-kako-jo-resevati-pa-ni-jasno-BG2091300|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> Peter Černic je učitelj in šolski funkcionar, saj poučuje že od leta 1997, najprej kot suplent, nato po opravljenih državnih habilitacijah je bil sprejet v službo kot profesor na nižjih srednjih šolah v Gorici leta 2001, od leta 2004 pa kot redni profesor na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v [[Gorica|Gorici]]. Uspešno je opravil državni izpit za ravnatelja<ref>{{Navedi splet|title=“Okolju, v katerem sem zrasel, želim nekaj vrniti” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/okolju-v-katerem-sem-zrasel-zelim-nekaj-vrniti/|website=Noviglas|date=2019-09-27|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in leta 2019 so ga imenovali ravnatelja na liceju Simona Gregorčiča v Gorici.<ref>{{Navedi splet|title=Imenovali sedem novih ravnateljev|url=https://www.primorski.eu/se/imenovali-sedem-novih-ravnateljev-IY320578|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref> Leta 2015 so ga izvolili kot predstavnika slovenske šole v italijanskem Višjem šolskem svetu v [[Rim|Rimu]],<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic v Višjem šolskem svetu|url=https://www.primorski.eu/novice/243328-peter-ernic-v-vijem-olskem-svetu-MGPR260185|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> kjer je deloval več let.<ref>{{Navedi splet|title=Urad za šole kot &#187;sonce« manjšine|url=https://www.primorski.eu/novice/266344-urad-za-ole-kot-sonce-manjine-GIPR287199|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;V Rimu so nam naklonjeni, a ne vedo, kaj bi z nami«|url=https://www.primorski.eu/novice/283356-v-rimu-so-nam-naklonjeni-a-ne-vedo-kaj-bi-z-nami-KBPR309553|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najbolj me veseli uspeh Sindikata slovenske šole » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/najbolj-me-veseli-uspeh-sindikata-slovenske-sole/|website=Noviglas|date=2015-06-26|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2021 so ga izvolili na čelo Urada za slovenske šole v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji Julijski krajini]],<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic novi vodja Urada za slovenske šole|url=https://www.primorski.eu/se/peter-cernic-novi-vodja-urada-za-slovenske-sole-FX990623|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> medtem je bil inšpektor za slovenske šole v [[Furlanija - Julijska krajina|FJK]].<ref>{{Navedi splet|title=Titolari di incarichi dirigenziali (dirigenti non generali)|url=https://usrfvg.gov.it/USRFVG/AmministrazioneTrasparente/personale/incarichi_dirigenti_nongenerali|website=usrfvg.gov.it|accessdate=2026-07-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenske šole bodo po desetletju spet imele nadzornika|url=https://www.primorski.eu/se/slovenske-sole-bodo-po-desetletju-spet-imele-nadzornika-HK729922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> Leta 2024 pa je spet sprejel službo kot ravnatelj na slovenskih višjih srednjih šolah v [[Gorica|Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic spet ravnatelj goriških licejev|url=https://www.primorski.eu/goriska/peter-cernic-spet-ravnatelj-goriskih-licejev-FX1514430|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Černic, Peter}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 8sv51evxpd1ks64bupg3dl0a1mqq1lg Fly Air41 Airways 0 605259 6707984 6707975 2026-07-07T12:00:58Z Nareto 77605 6707984 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letalski prevoznik||airline=Fly Air41 Airways|logo=|logo_size=|image=Leipzig Halle Airport Fly Air41 Airways Airbus A319-112 9A-BER (DSC07681).jpg|caption=|fleet_size=7|IATA=–|ICAO=BER|callsign=BERLIN|parent=Schauinsland‑Reisen (hčerinska družba Sundair)|founded=2021|commenced=20 August 2021|headquarters=Zagreb, Croatia|key_people=Branimir Vuković, <br>Marcos Rossello|destinations=ACMI čarterski leti in <br>Condor operacije|website=[http://www.flyair41.com flyair41.com]}} '''Fly Air41 Airways''' je hrvaška ACMI in čarterska letalska družba s sedežem v [[Zagreb|Zagrebu]] in operativnimi bazami v Nemčiji. Ustanovljena je bila leta 2021 kot sestrsko podjetje nemškega Sundaira. Upravlja floto ozkotrupnih letal Airbus A320 in A319 in ima certifikat IOSA od leta 2024. V poletni sezoni opravlja izbrane redne lete za Condor iz Nemčije. == Zgodovina == Letalska družba Fly Air41 Airways je 18. avgusta 2021 od hrvaške agencije za civilno letalstvo prejela potrdilo letalskega prevoznika (AOC) in dva dni pozneje začela delovati, z leti za Sundair iz [[Zagreb|Zagreba]] in [[Leipzig|Leipziga]] . Prevoznik je sprva uporabljal [[Airbus A319|Airbuse A319]], kmalu zatem pa je dodal še dva [[Airbus A320|Airbusa A320]] . Do poletja 2023 je začel uporabljati dva [[Airbus A320|Airbusa A320]] za Condor iz [[Düsseldorf|Düsseldorfa]] do destinacij v [[Grčija|Grčiji]] in [[Španija|Španiji]] . Leta 2024 je letalska družba pridobila certifikat IOSA. <ref name="About Fly Air41">{{Navedi splet|url=https://flyair41.com/about-us/|title=About us|publisher=Fly Air41 Airways|accessdate=16 July 2025}}</ref> == Korporativne zadeve == === Lastništvo in struktura === [[Slika:9A-MUC_AIRCRAFT_Airbus_A319-112_-1a.jpg|sličica|[[Airbus A319]] 9A-MUC v operaciji za naročnika Condor]] Fly Air41 je v večinski lasti nemškega organizatorja potovanj Schauinsland-Reisen in je sestrsko podjetje Sundairja. Čeprav posluje pod lastnim [[Hrvaška|hrvaškim]] AOC, pogosto izkorišča Sundairjeve poslovne odnose in baze. <ref name="FA41 Ownership">{{Navedi splet|url=https://zamaaero.com/02/06/2023/novosti-iz-regije/schauinsland-reisen-preuzima-sundair-i-fly-air41/|title=FA41 Ownership|publisher=Schauinsland Reisen taking majority ownership (Croatian)|accessdate=16 July 2025}}</ref> === Sedež in operacije === Sedež letalske družbe Fly Air41 Airways je v Zagrebu na Hrvaškem, kjer ima tudi potrdilo letalskega prevoznika (AOC), ki ga je izdala hrvaška agencija za civilno letalstvo . Zagreb je upravno središče, vendar letalska družba ne opravlja rednih letov pod lastno blagovno znamko, temveč deluje kot ponudnik ACMI in čarterskih letov za evropske prevoznike. Operativne baze ima Fly Air41 v Nemčiji, odvisno kateri posel delajo za koga predvsem so to naročniki Condor in Sundair == Flota == Junija 2026 je imela družba Fly Air41 Airways v upravljanju sedem letal – štiri Airbuse [[Airbus A319|A319‑100]] (144–150 sedežev) in tri Airbuse [[Airbus A320|A320‑200]] (176-180 sedežev) – s povprečno starostjo flote približno 18 let. Tri letala A320 (9A‑IRM, 9A‑SHO, 9A-CTK) se redno uporabljata za operacije najema letal z osebjem podjetja Condor.<ref name="Fly Air41 Airway Fleet">{{Navedi splet|url=https://flyair41.com/fleet/|title=Fly Air41 Airway Fleet|publisher=Fly Air41 Airways|accessdate=16 July 2025}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |+Flota družbe Fly Air 41<ref>{{Navedi splet|title=Security Verification {{!}} Planespotters.net|url=https://www.planespotters.net/challenge?crid=f1b3f29f-0ec1-4984-bb1d-eaf9e73012ac|website=www.planespotters.net|accessdate=2026-07-07}}</ref> !Tip letala !Slika !Potnikov !Št. v floti !Št. naročil !Registracija in MSN !Opombe |- |[[Airbus A319]] |[[Slika:Sundair,_9A-MUC,_Airbus_A319-112_(53210640679).jpg|200x200_pik|Sundair, 9A-MUC, Airbus A319-112 (53210640679)]] |144/150 |4 | |9A-BER (MSN3950), 9A-ZAG (MSN3443), 9A-BWK (MSN4663), 9A-MUC (MSN4691) | |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:Bremen_Airport_Fly_Air41_Airways_Airbus_A320-214_9A-IRM_(DSC03206).jpg|200x200_pik|Bremen Airport Fly Air41 Airways Airbus A320-214 9A-IRM (DSC03206)]] |180/176 |3 | |9A-IRM (MSN3972), 9A-SHO (MSN3840), 9A-CTK (MSN1247) | |} == Zunanje povezave == * [http://www.flyair41.com Uradna spletna stran] * [[:de:Fly Air41 Airways|Članek na nemški Wikipediji]] == Reference == {{Sklici}} g5mwuyv6u8xq2hxdd9jjv3q0arktmny 6708045 6707984 2026-07-07T13:49:21Z Yerpo 8417 pp, ktgr 6708045 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Letalski prevoznik||airline=Fly Air41 Airways|logo=|logo_size=|image=Leipzig Halle Airport Fly Air41 Airways Airbus A319-112 9A-BER (DSC07681).jpg|caption=|fleet_size=7|IATA=–|ICAO=BER|callsign=BERLIN|parent=Schauinsland‑Reisen (hčerinska družba Sundair)|founded=2021|commenced=20 August 2021|headquarters=Zagreb, Hrvaška|key_people=Branimir Vuković, <br>Marcos Rossello|destinations=ACMI čarterski leti in <br>Condor operacije|website=[http://www.flyair41.com flyair41.com]}} '''Fly Air41 Airways''' je hrvaška ACMI in čarterska letalska družba s sedežem v [[Zagreb|Zagrebu]] in operativnimi bazami v Nemčiji. Ustanovljena je bila leta 2021 kot sestrsko podjetje nemškega Sundaira. Upravlja floto ozkotrupnih letal Airbus A320 in A319 in ima certifikat IOSA od leta 2024. V poletni sezoni opravlja izbrane redne lete za Condor iz Nemčije. == Zgodovina == Letalska družba Fly Air41 Airways je 18. avgusta 2021 od hrvaške agencije za civilno letalstvo prejela potrdilo letalskega prevoznika (AOC) in dva dni pozneje začela delovati, z leti za Sundair iz [[Zagreb|Zagreba]] in [[Leipzig|Leipziga]] . Prevoznik je sprva uporabljal [[Airbus A319|Airbuse A319]], kmalu zatem pa je dodal še dva [[Airbus A320|Airbusa A320]] . Do poletja 2023 je začel uporabljati dva [[Airbus A320|Airbusa A320]] za Condor iz [[Düsseldorf|Düsseldorfa]] do destinacij v [[Grčija|Grčiji]] in [[Španija|Španiji]] . Leta 2024 je letalska družba pridobila certifikat IOSA. <ref name="About Fly Air41">{{Navedi splet|url=https://flyair41.com/about-us/|title=About us|publisher=Fly Air41 Airways|accessdate=16 July 2025}}</ref> == Korporativne zadeve == === Lastništvo in struktura === [[Slika:9A-MUC_AIRCRAFT_Airbus_A319-112_-1a.jpg|sličica|[[Airbus A319]] 9A-MUC v operaciji za naročnika Condor]] Fly Air41 je v večinski lasti nemškega organizatorja potovanj Schauinsland-Reisen in je sestrsko podjetje Sundairja. Čeprav posluje pod lastnim [[Hrvaška|hrvaškim]] AOC, pogosto izkorišča Sundairjeve poslovne odnose in baze. <ref name="FA41 Ownership">{{Navedi splet|url=https://zamaaero.com/02/06/2023/novosti-iz-regije/schauinsland-reisen-preuzima-sundair-i-fly-air41/|title=FA41 Ownership|publisher=Schauinsland Reisen taking majority ownership (Croatian)|accessdate=16 July 2025}}</ref> === Sedež in operacije === Sedež letalske družbe Fly Air41 Airways je v Zagrebu na Hrvaškem, kjer ima tudi potrdilo letalskega prevoznika (AOC), ki ga je izdala hrvaška agencija za civilno letalstvo . Zagreb je upravno središče, vendar letalska družba ne opravlja rednih letov pod lastno blagovno znamko, temveč deluje kot ponudnik ACMI in čarterskih letov za evropske prevoznike. Operativne baze ima Fly Air41 v Nemčiji, odvisno kateri posel delajo za koga predvsem so to naročniki Condor in Sundair == Flota == Junija 2026 je imela družba Fly Air41 Airways v upravljanju sedem letal – štiri Airbuse [[Airbus A319|A319‑100]] (144–150 sedežev) in tri Airbuse [[Airbus A320|A320‑200]] (176-180 sedežev) – s povprečno starostjo flote približno 18 let. Tri letala A320 (9A‑IRM, 9A‑SHO, 9A-CTK) se redno uporabljata za operacije najema letal z osebjem podjetja Condor.<ref name="Fly Air41 Airway Fleet">{{Navedi splet|url=https://flyair41.com/fleet/|title=Fly Air41 Airway Fleet|publisher=Fly Air41 Airways|accessdate=16 July 2025}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |+Flota družbe Fly Air 41<ref>{{Navedi splet|title=Security Verification {{!}} Planespotters.net|url=https://www.planespotters.net/challenge?crid=f1b3f29f-0ec1-4984-bb1d-eaf9e73012ac|website=www.planespotters.net|accessdate=2026-07-07}}</ref> !Tip letala !Slika !Potnikov !Št. v floti !Št. naročil !Registracija in MSN !Opombe |- |[[Airbus A319]] |[[Slika:Sundair,_9A-MUC,_Airbus_A319-112_(53210640679).jpg|200x200_pik|Sundair, 9A-MUC, Airbus A319-112 (53210640679)]] |144/150 |4 | |9A-BER (MSN3950), 9A-ZAG (MSN3443), 9A-BWK (MSN4663), 9A-MUC (MSN4691) | |- |[[Airbus A320]] |[[Slika:Bremen_Airport_Fly_Air41_Airways_Airbus_A320-214_9A-IRM_(DSC03206).jpg|200x200_pik|Bremen Airport Fly Air41 Airways Airbus A320-214 9A-IRM (DSC03206)]] |180/176 |3 | |9A-IRM (MSN3972), 9A-SHO (MSN3840), 9A-CTK (MSN1247) | |} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.flyair41.com Uradna spletna stran] [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja Hrvaške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2021]] [[Kategorija:Ustanove v Zagrebu]] bdscg98uxri92qokubv6rjrg8bxe3pe Mudzong 0 605260 6708013 6707972 2026-07-07T13:03:12Z Octopus 13285 uvod 6708013 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Mudzong <br/>{{nobold|遼穆宗}} | birth_date = 19. september 931 | death_date = {{death date and age|969|3|12|931|9|19|df=y}} | burial_place = Mavzolej Huailing (懷陵), Bairin, [[Notranja Mongolija]] | spouse = gospa Šjao (蕭妃)<ref>耿涛、刘盼盼《辽穆宗皇后萧氏的塑造性书写》-《辽宁工程技术大学学报（社会科学版）》2025年03期</ref> | father = [[Tajdzong]] | mother = cesarica Šjao Ven <!-- | era_dates = Jingli (應曆; 951–969) --> | succession = Cesar [[Dinastija Ljao|Dinastije Ljao]] | reign = 11. oktober 951 – 12. marec 969 | predecessor = [[Šidzong]] | successor = [[Džingdzong]] | birth_name = Jelu Džing<br>Šulu (otroško ime) <!-- | regnal_name = Cesar Tjanšun (天順皇帝) --> <!-- | posthumous_name = Emperor {{pk|Xiao'an Jingzheng|pokaži_pinjin=1}} (孝安敬正皇帝) | temple_name = Mudzong (穆宗) --> | house = [[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] | dynasty = [[Dinastija Ljao|Ljao]] }} {{Chinese|t=遼穆宗|s=辽穆宗|p=Liáo Mùzōng|altname=Jelu Džing|c2=耶律璟|p2=Yēlǜ Jǐng|altname3=Šulu {{small|(otroško ime)}}|c3=述律|p3=Shùlǜ}} '''Mudzong''', cesar iz [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] z osebnim imenom '''Jelu Džing''' in otroškim imenom '''Šulu''', je bil četrti cesar kitajske kitanske dinastije Ljao, * [[19. september]] [[931]], † [[12. marec]] [[969]]. Bil je najstarejši sin [[Tajdzong]]a, drugega cesarja dinastije Ljao. Na prestolu je nasledil svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a, potem ko je bil slednji leta 951 umorjen. ==Upori== Vladavino cesarja Mudzonga so zaznamovale zarote in upori proti njemu tako s strani cesarskega klana kot klana soproge Šjao. Odpustil je številne ministre, ki so bili v službi cesarja Šidzonga, in s silo zatrl tiste, ki so se mu drznili upreti. Njegova brutalna uporaba sile in represije je sčasoma stabilizirala državo in utrdila avtoriteto prestola.<ref name=Mote>{{cite book|author=Mote, F.W.|title=[[Imperial China: 900-1800]]|publisher=[[Harvard University Press]]|year=1999|isbn=0-674-01212-7|pages=67–69}}</ref> == Odnosi z drugimi kitajskimi dinastijami== Dinastija [[Kasnejši Džov]] je izkoristila težave cesarja Mudzonga, da bi utrdila svoj položaj na severu Kitajske v regiji, ki je bila od začetka stoletja pod vplivom [[Kitani|Kitanov]]. Dinastija [[Severni Han]], ki je ostala pod zaščito dinastije Ljao, je uspela ohraniti svojo neodvisnost. Dinastija Kasnejši Džov je leta 958 napadla Ljao, da bi ponovno osvojila [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]], prepuščenih Kitanom. Napad je spodbudil cesarja Muzonga, da se je z veliko vojsko odpravil proti južni prestolnici, današnjemu [[Peking]]u. Vojaški spopad je preprečila nepričakovana smrt cesarja Džova Čaj Ronga. Mudzong se je na začetku naslednjega leta vrnil v svojo prestolnico.<ref name=Mote/> Sredi Mudzongove vladavine je dinastija [[Severni Song]] izpodrinila dinastijo Kasnejši Džov, zadnjo v obdobju [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]]. Odnosi med dinastijo Ljao in Severnim Songom so bili med vladavino cesarja Mudzonga mirni. Med državama sta kljub temu ostali nerešeni dve vprašanji, ki sta po Mudzongovi smrti privedli do vojne. Prvo je bilo vprašanje šestnajstih prefektur, drugo pa vprašanje dinastije Severni Han. Državi sta si pred vojno izmenjavali obiske med kitajskim novim letom in živahno trgovali.<ref name=Mote/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 931]] [[Kategorija:Umrli leta 969]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] jmly6hbw3c2grtjj7e4f1tquhqj9i2n 6708014 6708013 2026-07-07T13:04:18Z Octopus 13285 /* Upori */ urejanje 6708014 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Mudzong <br/>{{nobold|遼穆宗}} | birth_date = 19. september 931 | death_date = {{death date and age|969|3|12|931|9|19|df=y}} | burial_place = Mavzolej Huailing (懷陵), Bairin, [[Notranja Mongolija]] | spouse = gospa Šjao (蕭妃)<ref>耿涛、刘盼盼《辽穆宗皇后萧氏的塑造性书写》-《辽宁工程技术大学学报（社会科学版）》2025年03期</ref> | father = [[Tajdzong]] | mother = cesarica Šjao Ven <!-- | era_dates = Jingli (應曆; 951–969) --> | succession = Cesar [[Dinastija Ljao|Dinastije Ljao]] | reign = 11. oktober 951 – 12. marec 969 | predecessor = [[Šidzong]] | successor = [[Džingdzong]] | birth_name = Jelu Džing<br>Šulu (otroško ime) <!-- | regnal_name = Cesar Tjanšun (天順皇帝) --> <!-- | posthumous_name = Emperor {{pk|Xiao'an Jingzheng|pokaži_pinjin=1}} (孝安敬正皇帝) | temple_name = Mudzong (穆宗) --> | house = [[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] | dynasty = [[Dinastija Ljao|Ljao]] }} {{Chinese|t=遼穆宗|s=辽穆宗|p=Liáo Mùzōng|altname=Jelu Džing|c2=耶律璟|p2=Yēlǜ Jǐng|altname3=Šulu {{small|(otroško ime)}}|c3=述律|p3=Shùlǜ}} '''Mudzong''', cesar iz [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] z osebnim imenom '''Jelu Džing''' in otroškim imenom '''Šulu''', je bil četrti cesar kitajske kitanske dinastije Ljao, * [[19. september]] [[931]], † [[12. marec]] [[969]]. Bil je najstarejši sin [[Tajdzong]]a, drugega cesarja dinastije Ljao. Na prestolu je nasledil svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a, potem ko je bil slednji leta 951 umorjen. ==Upori== Vladavino cesarja Mudzonga so zaznamovale zarote in upori proti njemu tako s strani cesarskega klana kot klana soproge Šjao. Odpustil je številne ministre, ki so bili v službi cesarja Šidzonga, in s silo zatrl tiste, ki so se mu drznili upreti. Njegova brutalna uporaba sile in represije je sčasoma stabilizirala državo in utrdila avtoriteto prestola.<ref name=Mote>{{cite book|author=Mote, F.W.|title=Imperial China: 900-1800|publisher=Harvard University Press|year=1999|isbn=0-674-01212-7|pages=67–69}}</ref> == Odnosi z drugimi kitajskimi dinastijami== Dinastija [[Kasnejši Džov]] je izkoristila težave cesarja Mudzonga, da bi utrdila svoj položaj na severu Kitajske v regiji, ki je bila od začetka stoletja pod vplivom [[Kitani|Kitanov]]. Dinastija [[Severni Han]], ki je ostala pod zaščito dinastije Ljao, je uspela ohraniti svojo neodvisnost. Dinastija Kasnejši Džov je leta 958 napadla Ljao, da bi ponovno osvojila [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]], prepuščenih Kitanom. Napad je spodbudil cesarja Muzonga, da se je z veliko vojsko odpravil proti južni prestolnici, današnjemu [[Peking]]u. Vojaški spopad je preprečila nepričakovana smrt cesarja Džova Čaj Ronga. Mudzong se je na začetku naslednjega leta vrnil v svojo prestolnico.<ref name=Mote/> Sredi Mudzongove vladavine je dinastija [[Severni Song]] izpodrinila dinastijo Kasnejši Džov, zadnjo v obdobju [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]]. Odnosi med dinastijo Ljao in Severnim Songom so bili med vladavino cesarja Mudzonga mirni. Med državama sta kljub temu ostali nerešeni dve vprašanji, ki sta po Mudzongovi smrti privedli do vojne. Prvo je bilo vprašanje šestnajstih prefektur, drugo pa vprašanje dinastije Severni Han. Državi sta si pred vojno izmenjavali obiske med kitajskim novim letom in živahno trgovali.<ref name=Mote/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 931]] [[Kategorija:Umrli leta 969]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] 4b0izxscry6m78fd3evruqqjx7exfo2 6708098 6708014 2026-07-07T16:05:44Z Octopus 13285 /* Sklici */ Predniki 6708098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Mudzong <br/>{{nobold|遼穆宗}} | birth_date = 19. september 931 | death_date = {{death date and age|969|3|12|931|9|19|df=y}} | burial_place = Mavzolej Huailing (懷陵), Bairin, [[Notranja Mongolija]] | spouse = gospa Šjao (蕭妃)<ref>耿涛、刘盼盼《辽穆宗皇后萧氏的塑造性书写》-《辽宁工程技术大学学报（社会科学版）》2025年03期</ref> | father = [[Tajdzong]] | mother = cesarica Šjao Ven <!-- | era_dates = Jingli (應曆; 951–969) --> | succession = Cesar [[Dinastija Ljao|Dinastije Ljao]] | reign = 11. oktober 951 – 12. marec 969 | predecessor = [[Šidzong]] | successor = [[Džingdzong]] | birth_name = Jelu Džing<br>Šulu (otroško ime) <!-- | regnal_name = Cesar Tjanšun (天順皇帝) --> <!-- | posthumous_name = Emperor {{pk|Xiao'an Jingzheng|pokaži_pinjin=1}} (孝安敬正皇帝) | temple_name = Mudzong (穆宗) --> | house = [[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] | dynasty = [[Dinastija Ljao|Ljao]] }} {{Chinese|t=遼穆宗|s=辽穆宗|p=Liáo Mùzōng|altname=Jelu Džing|c2=耶律璟|p2=Yēlǜ Jǐng|altname3=Šulu {{small|(otroško ime)}}|c3=述律|p3=Shùlǜ}} '''Mudzong''', cesar iz [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] z osebnim imenom '''Jelu Džing''' in otroškim imenom '''Šulu''', je bil četrti cesar kitajske kitanske dinastije Ljao, * [[19. september]] [[931]], † [[12. marec]] [[969]]. Bil je najstarejši sin [[Tajdzong]]a, drugega cesarja dinastije Ljao. Na prestolu je nasledil svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a, potem ko je bil slednji leta 951 umorjen. ==Upori== Vladavino cesarja Mudzonga so zaznamovale zarote in upori proti njemu tako s strani cesarskega klana kot klana soproge Šjao. Odpustil je številne ministre, ki so bili v službi cesarja Šidzonga, in s silo zatrl tiste, ki so se mu drznili upreti. Njegova brutalna uporaba sile in represije je sčasoma stabilizirala državo in utrdila avtoriteto prestola.<ref name=Mote>{{cite book|author=Mote, F.W.|title=Imperial China: 900-1800|publisher=Harvard University Press|year=1999|isbn=0-674-01212-7|pages=67–69}}</ref> == Odnosi z drugimi kitajskimi dinastijami== Dinastija [[Kasnejši Džov]] je izkoristila težave cesarja Mudzonga, da bi utrdila svoj položaj na severu Kitajske v regiji, ki je bila od začetka stoletja pod vplivom [[Kitani|Kitanov]]. Dinastija [[Severni Han]], ki je ostala pod zaščito dinastije Ljao, je uspela ohraniti svojo neodvisnost. Dinastija Kasnejši Džov je leta 958 napadla Ljao, da bi ponovno osvojila [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]], prepuščenih Kitanom. Napad je spodbudil cesarja Muzonga, da se je z veliko vojsko odpravil proti južni prestolnici, današnjemu [[Peking]]u. Vojaški spopad je preprečila nepričakovana smrt cesarja Džova Čaj Ronga. Mudzong se je na začetku naslednjega leta vrnil v svojo prestolnico.<ref name=Mote/> Sredi Mudzongove vladavine je dinastija [[Severni Song]] izpodrinila dinastijo Kasnejši Džov, zadnjo v obdobju [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]]. Odnosi med dinastijo Ljao in Severnim Songom so bili med vladavino cesarja Mudzonga mirni. Med državama sta kljub temu ostali nerešeni dve vprašanji, ki sta po Mudzongovi smrti privedli do vojne. Prvo je bilo vprašanje šestnajstih prefektur, drugo pa vprašanje dinastije Severni Han. Državi sta si pred vojno izmenjavali obiske med kitajskim novim letom in živahno trgovali.<ref name=Mote/> ==Predniki== {{družinsko drevo | align = center | boxstyle_1 = background-color: #fcc; | boxstyle_2 = background-color: #fb9; | boxstyle_3 = background-color: #ffc; | boxstyle_4 = background-color: #bfc; | boxstyle_5 = background-color: #9fe; | 1 = Cesar Mudzong (931–969) | 2 = [[Tajdzong|Cesar Tajdzong]] (902–947) | 3 = Šjao Ven (u. 935) | 4 = Abaodzi (872–926) | 5 = Šulu Ping (879–953) | 6 = Šjao Šilu (u. 911) | 7 = Jelu Džigu (u. 911) | 8 = Jelu Saladi | 9 = Šjao Janmudžin (u. 933) | 10 = Šulu Pogu | 11 = Šulu Jelu | 12 = Šulu Pogu | 13 = Gospa Jelu | 14 = Abaodzi (872–926) | 15 = Šulu Ping (879–953) | 16 = Jelu Jundeši | 18 = Jaonian Tila | 20 = Šulu Šensi | 22 = Jelu Jundeši | 24 = Šulu Šensi | 26 = Jelu Jundeši | 28 = Jelu Saladi | 29 = Šjao Janmudžin (u. 933) | 30 = Šulu Pogu | 31 = Gospa Jelu }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 931]] [[Kategorija:Umrli leta 969]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] ee2c4p23d2eq0ei5a0mqfsgjqbsoy7f 6708104 6708098 2026-07-07T16:22:37Z Octopus 13285 vladanje 6708104 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Mudzong <br/>{{nobold|遼穆宗}} | birth_date = 19. september 931 | death_date = {{death date and age|969|3|12|931|9|19|df=y}} | burial_place = Mavzolej Huailing (懷陵), Bairin, [[Notranja Mongolija]] | spouse = gospa Šjao (蕭妃)<ref>耿涛、刘盼盼《辽穆宗皇后萧氏的塑造性书写》-《辽宁工程技术大学学报（社会科学版）》2025年03期</ref> | father = [[Tajdzong]] | mother = cesarica Šjao Ven <!-- | era_dates = Jingli (應曆; 951–969) --> | succession = Cesar [[Dinastija Ljao|Dinastije Ljao]] | reign = 11. oktober 951 – 12. marec 969 | predecessor = [[Šidzong]] | successor = [[Džingdzong]] | birth_name = Jelu Džing<br>Šulu (otroško ime) <!-- | regnal_name = Cesar Tjanšun (天順皇帝) --> <!-- | posthumous_name = Emperor {{pk|Xiao'an Jingzheng|pokaži_pinjin=1}} (孝安敬正皇帝) | temple_name = Mudzong (穆宗) --> | house = [[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] | dynasty = [[Dinastija Ljao|Ljao]] }} {{Chinese|t=遼穆宗|s=辽穆宗|p=Liáo Mùzōng|altname=Jelu Džing|c2=耶律璟|p2=Yēlǜ Jǐng|altname3=Šulu {{small|(otroško ime)}}|c3=述律|p3=Shùlǜ}} '''Mudzong''', cesar iz [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] z osebnim imenom '''Jelu Džing''' in otroškim imenom '''Šulu''', je bil četrti cesar kitajske kitanske dinastije Ljao, * [[19. september]] [[931]], † [[12. marec]] [[969]]. Bil je najstarejši sin [[Tajdzong]]a, drugega cesarja dinastije Ljao. Na prestolu je nasledil svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a, potem ko je bil slednji leta 951 umorjen. ==Upori== Vladavino cesarja Mudzonga so zaznamovale zarote in upori proti njemu tako s strani cesarskega klana kot klana soproge Šjao. Odpustil je številne ministre, ki so bili v službi cesarja Šidzonga, in s silo zatrl tiste, ki so se mu drznili upreti. Njegova brutalna uporaba sile in represije je sčasoma stabilizirala državo in utrdila avtoriteto prestola.<ref name=Mote>{{cite book|author=Mote, F.W.|title=Imperial China: 900-1800|publisher=Harvard University Press|year=1999|isbn=0-674-01212-7|pages=67–69}}</ref> == Odnosi z drugimi kitajskimi dinastijami== Dinastija [[Kasnejši Džov]] je izkoristila težave cesarja Mudzonga, da bi utrdila svoj položaj na severu Kitajske v regiji, ki je bila od začetka stoletja pod vplivom [[Kitani|Kitanov]]. Dinastija [[Severni Han]], ki je ostala pod zaščito dinastije Ljao, je uspela ohraniti svojo neodvisnost. Dinastija Kasnejši Džov je leta 958 napadla Ljao, da bi ponovno osvojila [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]], prepuščenih Kitanom. Napad je spodbudil cesarja Muzonga, da se je z veliko vojsko odpravil proti južni prestolnici, današnjemu [[Peking]]u. Vojaški spopad je preprečila nepričakovana smrt cesarja Džova Čaj Ronga. Mudzong se je na začetku naslednjega leta vrnil v svojo prestolnico.<ref name=Mote/> Sredi Mudzongove vladavine je dinastija [[Severni Song]] izpodrinila dinastijo Kasnejši Džov, zadnjo v obdobju [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]]. Odnosi med dinastijo Ljao in Severnim Songom so bili med vladavino cesarja Mudzonga mirni. Med državama sta kljub temu ostali nerešeni dve vprašanji, ki sta po Mudzongovi smrti privedli do vojne. Prvo je bilo vprašanje šestnajstih prefektur, drugo pa vprašanje dinastije Severni Han. Državi sta si pred vojno izmenjavali obiske med kitajskim novim letom in živahno trgovali.<ref name=Mote/> ==Predniki== {{družinsko drevo | align = center | boxstyle_1 = background-color: #fcc; | boxstyle_2 = background-color: #fb9; | boxstyle_3 = background-color: #ffc; | boxstyle_4 = background-color: #bfc; | boxstyle_5 = background-color: #9fe; | 1 = Cesar Mudzong (931–969) | 2 = [[Tajdzong|Cesar Tajdzong]] (902–947) | 3 = Šjao Ven (u. 935) | 4 = Abaodzi (872–926) | 5 = Šulu Ping (879–953) | 6 = Šjao Šilu (u. 911) | 7 = Jelu Džigu (u. 911) | 8 = Jelu Saladi | 9 = Šjao Janmudžin (u. 933) | 10 = Šulu Pogu | 11 = Šulu Jelu | 12 = Šulu Pogu | 13 = Gospa Jelu | 14 = Abaodzi (872–926) | 15 = Šulu Ping (879–953) | 16 = Jelu Jundeši | 18 = Jaonian Tila | 20 = Šulu Šensi | 22 = Jelu Jundeši | 24 = Šulu Šensi | 26 = Jelu Jundeši | 28 = Jelu Saladi | 29 = Šjao Janmudžin (u. 933) | 30 = Šulu Pogu | 31 = Gospa Jelu }} == Sklica == {{sklici|20em}} {{S-start}} {{S-hou|[[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] |19. september|931|12. marec|969||}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Šidzong]]}} {{S-ttl|title=Cesar dinastije Ljao |years=951–969}} {{S-aft|after=[[Džingdzong]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 931]] [[Kategorija:Umrli leta 969]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] 2buxqiil220r4w9o1jtpih5l71nev9b Predloga:Bq 10 605261 6707985 2026-07-07T12:02:08Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Predloga:Citatni blok]] 6707985 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Citatni blok]] mt1cc2o93mbqhjc8bnjcdzumn24kr3n Andrej Černigoj 0 605262 6707991 2026-07-07T12:19:11Z VidicK01 193275 NOVO | poslanec (27/90) 6707991 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Andrej Černigoj |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=9. junij 2026 |termend= |termstart1=19. marec 2020 |termend1=13. maj 2022 |party=[[Nova Slovenija]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Andrej Černigoj''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]] in [[politolog]]; * [[12. april]] [[1983]], [[Šempeter pri Gorici]]. Je poslanec aktualnega sklica [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]]. Funkcijo poslanca je opravljal že med letoma 2020 in 2022. == Izobraževanje == Černigoj je po izobrazbi univerzitetni diplomirani politolog. Osnovno šolo je obiskoval v Ajdovščini ter se nato vpisal na [[Škofijska gimnazija Vipava|Škofijsko gimnazijo Vipava]], kjer je tudi maturiral.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P364&mandatId=10|title=Andrej Černigoj|accessdate=2026-07-07|website=dz-rs.si}}</ref> Študiral je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] in leta 2016 diplomiral z nalogo ''Evroskepticizem: kritike držav članic do Evropske unije''.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/34393949|title=Evroskepticizem : kritike držav članic do Evropske unije : diplomsko delo|accessdate=2026-07-07|website=plus.cobiss.net}}</ref> == Poklicna pot == Že v času študija je bil dejaven v študentskih in dijaških organizacijah. Leta 2005 je postal predsednik Kluba ajdovskih študentov in dijakov, leto pozneje vodja [[Dijaška organizacija Slovenije|Dijaške organizacije Slovenije]], leta 2007 pa član glavnega odbora Študentske organizacije Slovenije.<ref name=":0" /> Leta 2009 se je zaposlil v družbi [[Mercator]], kjer je v kadrovskem sektorju sprva delal kot študent, pozneje pa po podjemni pogodbi sodeloval pri razvoju programa za evidentiranje delovnega časa RIS4i, povezanega s plačilnim prometom podjetja. Leta 2011 je opravil stažiranje pri evropskem poslancu [[Lojze Peterle|Lojzetu Peterletu]] v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] v Bruslju in istega leta postal njegov lokalni asistent.<ref>{{Navedi splet|title=Ekipa – Lojze Peterle|url=https://www.peterle.eu/ekipa/|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI}}</ref> Leta 2015 je prevzel vodenje Fundacije Lojzeta Peterleta za pomoč mladim pri izobraževanju. Od leta 2020 sodeluje pri delovanju Zavoda Znanje Postojna.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://focus.si/wp-content/uploads/2020/11/Andrej_Cernigoj_intervju_PN_6-11-20.pdf|title=Černigoj: “Rekli so mi: Andrej, ne sanjaj o avtocesti”|date=2020-11-06|accessdate=2026-07-07|publisher=Primorske novice}}</ref> == Politika == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]] je na listi [[Nova Slovenija|NSi]] kandidiral za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. V volilnem okraju Ilirska Bistrica je prejel 696 glasov (12,02 odstotka) in ni osvojil poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah - NSi|date=2018-06-15|accessdate=2026-07-07|website=dvk-rs.si}}</ref> Po odstopu [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] z mesta predsednika vlade januarja 2020 je [[14. vlada Republike Slovenije|novo vladno koalicijo]] oblikoval [[Janez Janša]]; minister za infrastrukturo je postal dotedanji poslanec NSi [[Jernej Vrtovec]], zaradi česar je Černigoj 19. marca 2020 postal nadomestni poslanec v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil tretjo Janševo vlado, ministri po prisegi že na prvi seji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-zaslisanjih-zadnjih-ministrskih-kandidatov-sledi-potrjevanje-nove-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/izbranaSeja/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N_L0NzA0CQ0xMQy28LA0MjA30w1EVuBsFmRoEuhg5-QYDZYODjfSjiNFvgAM4GhCnH4-CKPzGF-SGhoY6KioCAKVDruE!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?seja=3tfnaB6nN3KxEwL5GpjNQA&uid=1ED7BEB78D0ECAF2C125852D004AFADF&mandat=VIII|title=32. izredna seja Državnega zbora|date=2020-03-27|accessdate=2026-07-07|website=dz-rs.si}}</ref> Za poslanca je v istem okraju ponovno kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]], prejel je 1.095 glasov (14,15 odstotka), a se v parlament ni uvrstil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah - NSi|date=2022-05-07|accessdate=2026-07-07|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je kandidiral za župana [[Občina Ilirska Bistrica|Občine Ilirska Bistrica]].<ref>{{Navedi splet|title=Ilirska Bistrica: v župansko tekmo znova Rojc, pa tudi Grbec, Černigoj in Kovačič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/ilirska-bistrica-v-zupansko-tekmo-znova-rojc-pa-tudi-grbec-cernigoj-in-kovacic/647471|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Prejel je 912 glasov oz. 14,32 odstotka glasov občanov in se v drugi krog ni uvrstil, bil pa je kot nosilec liste NSi znova izvoljen v občinski svet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ilirska_bistrica/rezultati|title=Izidi glasovanja za občino Ilirska Bistrica|accessdate=2026-07-07|website=dvk-rs.si}}</ref> V drugem krogu je podprl Gregorja Kovačiča, ki je bil nato tudi izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/NSiIlirskaBistrica/posts/pfbid037UH33G72FQHrut83yPJ3k2btGW6LWQ2aWPJwDFpAURfPHX9VQPRFGCwCDCXtKCofl?rdid=7yryKo3E8MaecEVY#|title=[PODPORA V DRUGEM KROGU]|date=2022-11-28|accessdate=2026-07-07|website=Facebook|last=NSi Ilirska Bistrica}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je za poslanca kandidiral na skupni listi [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]].<ref>{{Navedi splet|title=TO SO KANDIDATKE IN KANDIDATI NA LISTI NSi, SLS, FOKUS|url=https://sls.si/2026/02/to-so-kandidatke-in-kandidati-na-listi-nsi-sls-fokus/|website=Slovenska Ljudska Stranka|date=2026-02-19|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček prepričan v izjemen potencial skupne liste {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/desnosredinski-trojcek-preprican-v-izjemen-potencial-skupne-liste.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> V volilnem okraju Ilirska Bistrica je dobil 1.181 glasov (15,76 odstotka), a v parlament prvotno ni bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-07-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> V poslanske klopi je nato sedel 9. junija 2026 kot nadomestni poslanec Jerneja Vrtovca, ki je s potrditvijo [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]] znova postal minister za infrastrukturo.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil mandate štirim nadomestnim poslancem {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-potrdil-mandate-stirim-nadomestnim-poslancem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> == Zasebno == Černigoj je poročen in ima hčer. V prostem času se ukvarja s tekom in vinogradništvom.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Černigoj, Andrej}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Nove Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] tfmhc636aj4y7sz2mh7sy4y2u6r0kvv Predloga:Lang-sa 10 605263 6708018 2026-07-07T13:08:06Z Romanm 13 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{#invoke:lang|lang_xx_italic |code=sa |label={{ifeq|{{{label|}}}||[[sanskrt]]}}}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <!-- place category and language links on the /doc sub-page --> </noinclude>« 6708018 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:lang|lang_xx_italic |code=sa |label={{ifeq|{{{label|}}}||[[sanskrt]]}}}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <!-- place category and language links on the /doc sub-page --> </noinclude> 2lsa4kj6lgz6bgryab5f6qmjpgebfh3 Predloga:Navedi govor 10 605264 6708025 2026-07-07T13:17:05Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{#invoke:citation/CS1|citation |CitationClass=speech }}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude>« 6708025 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:citation/CS1|citation |CitationClass=speech }}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> o91wcrdyx1kn466ph20yj8hjk6040zr 6708026 6708025 2026-07-07T13:17:35Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Cite speech]] na [[Predloga:Navedi govor]] 6708025 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:citation/CS1|citation |CitationClass=speech }}</includeonly><noinclude> {{documentation}} </noinclude> o91wcrdyx1kn466ph20yj8hjk6040zr Predloga:Cite speech 10 605265 6708027 2026-07-07T13:17:35Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Cite speech]] na [[Predloga:Navedi govor]] 6708027 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Navedi govor]] q3rks27n7tuabqs2q1z7yrj5wk9bli7 Predloga:Navedi govor/dok 10 605266 6708034 2026-07-07T13:27:06Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{csdoc|lua}} {{csdoc|cs1}} {{csdoc|lead|objavljeni ali predvajani govori}} == Uporaba == {{csdoc|usage}} {{csdoc|usage common}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi govor |last= |first= |date= |title= |url= |event= |work= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage full}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi govor |last1= |first1= |author-link1= |last2= |first2= |author-link...« 6708034 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{csdoc|lua}} {{csdoc|cs1}} {{csdoc|lead|objavljeni ali predvajani govori}} == Uporaba == {{csdoc|usage}} {{csdoc|usage common}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi govor |last= |first= |date= |title= |url= |event= |work= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage full}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi govor |last1= |first1= |author-link1= |last2= |first2= |author-link2= |display-authors= |author-mask1= |author-mask2= |collaboration= |df= |date= |year= |orig-date= |orig-year= |chapter= |script-chapter= |chapter-url= |chapter-url-access= |trans-chapter= |chapter-format= |location= |editor-last1= |editor-first1= |editor-link1= |editor-last2= |editor-first2= |editor-link2= |display-editors= |editor-mask1= |editor-mask2= |title= |script-title= |title-link= |url= |url-access= |trans-title= |format= |type= |event= |conference-url= |conference-format= |work= |script-work= |trans-work= |series= |language= |interviewer-last1= |interviewer-first1= |interviewer-link1= |interviewer-last2= |interviewer-first2= |interviewer-link2= |display-interviewers= |interviewer-mask1= |interviewer-mask2= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |translator-last2= |translator-first2= |translator-link2= |display-translators= |translator-mask1= |translator-mask2= |others= |name-list-style= |edition= |publication-place= |publisher= |publication-date= |minutes= |time-caption= |time= |arxiv= |asin= |asin-tld= |bibcode= |bibcode-access= |biorxiv= |citeseerx= |doi= |doi-access= |doi-broken-date= |eissn= |hdl= |hdl-access= |isbn= |ismn= |issn= |jfm= |jstor= |jstor-access= |lccn= |medrxiv= |mr= |oclc= |ol= |ol-access= |osti= |osti-access= |pmc= |pmc-embargo-date= |pmid= |rfc= |sbn= |ssrn= |s2cid= |s2cid-access= |zbl= |id= |url-status= |archive-url= |archive-format= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |script-quote= |trans-quote= |mode= |ref= |postscript=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage vertical common}} <!-- Please synchronize this list with the corresponding one at the overview page [[Wikipedia:Citation templates#Examples]] --> <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi govor |last = |first = |date = |title = |url = |event = |work = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> {{end}} {| class="wikitable" |+ Celoten nabor parametrov v navpični obliki ! Parametri !! Predpogoji !! Kratka navodila / opombe !! Navpični seznam |- | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1 in subject}} | | Priimek avtorja ali umetniško ime avtorja. Ne dodajajte wikipovezave. | rowspan="122" style="vertical-align:top;" | <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi govor |last1 = |first1 = |author-link1 = |last2 = |first2 = |author-link2 = |display-authors = |author-mask1 = |author-mask2 = |collaboration = |df = |date = |year = |orig-date = |orig-year = |chapter = |script-chapter = |chapter-url = |chapter-url-access = |trans-chapter = |chapter-format = |location = |editor-last1 = |editor-first1 = |editor-link1 = |editor-last2 = |editor-first2 = |editor-link2 = |display-editors = |editor-mask1 = |editor-mask2 = |title = |script-title = |title-link = |url = |url-access = |trans-title = |format = |type = |event = |conference-url = |conference-format = |work = |script-work = |trans-work = |series = |language = |interviewer-last1 = |interviewer-first1 = |interviewer-link1 = |interviewer-last2 = |interviewer-first2 = |interviewer-link2 = |display-interviewers = |interviewer-mask1 = |interviewer-mask2 = |translator-last1 = |translator-first1 = |translator-link1 = |translator-last2 = |translator-first2 = |translator-link2 = |display-translators = |translator-mask1 = |translator-mask2 = |others = |name-list-style = |edition = |publication-place = |publisher = |publication-date = |minutes = |time-caption = |time = |arxiv = |asin = |asin-tld = |bibcode = |bibcode-access = |biorxiv = |citeseerx = |doi = |doi-access = |doi-broken-date = |eissn = |hdl = |hdl-access = |isbn = |ismn = |issn = |jfm = |jstor = |jstor-access = |lccn = |medrxiv = |mr = |oclc = |ol = |ol-access = |osti = |osti-access = |pmc = |pmc-embargo-date = |pmid = |rfc = |sbn = |ssrn = |s2cid = |s2cid-access = |zbl = |id = |url-status = |archive-url = |archive-format = |archive-date = |access-date = |via = |quote = |script-quote = |trans-quote = |mode = |ref = |postscript = }} </syntaxhighlight> |- | {{tooltip|{{codett|first1}}|ali aliasi, vključno z: first; given1; given; author-first1; author1-first; author-first; author-given1; author1-given; author-given; subject-first1; subject1-first; subject-first; subject-given1; subject1-given; subject-given; host1; and host}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Author's first name. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|author-link1}}|ali aliasi, vključno z: author1-link; author-link; authorlink1; author1link; authorlink; subject-link1; subject1-link; and subject-link}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Title of Wikipedia article about the first author. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|first2}}|ali aliasi, vključno z: given2; author-first2; author2-first; author-given2; author2-given; subject-first2; subject2-first; subject-given2; subject2-given; and host2}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|author-link2}}|ali aliasi, vključno z: author2-link; authorlink2; author2link; subject-link2; and subject2-link}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>author-link3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|display-authors}}|or alias display-subjects}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Number (number of authors displayed) or <code>etal</code> (more authors) |- | {{tooltip|{{codett|author-mask1}}|ali aliasi, vključno z: author1-mask; author-mask; subject-mask1; subject1-mask; and subject-mask}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|author-mask2}}|ali aliasi, vključno z: author2-mask; subject-mask2; and subject2-mask}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} |- | <code>collaboration</code> | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} |- | <code>df</code> || || |- | <code>date</code> || || |- | <code>year</code> || || |- | <code>orig-date</code> || <code>date</code> or <code>year</code> || |- | <code>orig-year</code> || <code>date</code> or <code>year</code> || |- | {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} || || This should be the title of the chapter cited. Do not wikilink {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} if {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} is provided. |- | {{tooltip|{{codett|script-chapter}}|ali aliasi, vključno z: script-article; script-contribution; script-entry; and script-section}} || || |- | {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} || {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} or {{tooltip|{{codett|script-chapter}}|ali aliasi, vključno z: script-article; script-contribution; script-entry; and script-section}} || |- | {{tooltip|{{codett|chapter-url-access}}|ali aliasi, vključno z: article-url-access; contribution-url-access; entry-url-access; and section-url-access}} || {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} || |- | {{tooltip|{{codett|trans-chapter}}|ali aliasi, vključno z: trans-article; trans-contribution; trans-entry; and trans-section}} || {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} or {{tooltip|{{codett|script-chapter}}|ali aliasi, vključno z: script-article; script-contribution; script-entry; and script-section}} || |- | {{tooltip|{{codett|chapter-format}}|ali aliasi, vključno z: article-format; contribution-format; entry-format; and section-format}} || {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} || |- | {{tooltip|{{codett|location}}|or alias place}} || {{tooltip|{{codett|publisher}}|or alias institution}} || can be used for written-at location when <code>publication-place</code> is used for publication place |- | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-first; editor-first; editor-given1; editor1-given; and editor-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>first1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-link; and editor-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-first; editor-given2; and editor2-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link2}}|or alias editor2-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-link3</code>, etc. |- | <code>display-editors</code> | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for editors |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-mask; and editor-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask2}}|or alias editor2-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} |- | <code>title</code> || || Ta parameter je obvezen |- | <code>script-title</code> || || |- | <code>title-link</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Name of a Wikipedia article about the work. Do not use if <code>url</code> is provided |- | <code>url</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Do not use if <code>title-link</code> is provided |- | <code>url-access</code> || <code>url</code> || |- | <code>trans-title</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || |- | <code>format</code> || <code>url</code> || |- | {{tooltip|{{codett|type}}|or alias medium}} || || Note that if not set, this parameter shows the word "Speech" by default. |- | {{tooltip|{{codett|event}}|or alias conference}} || || Do not wikilink {{tooltip|{{codett|event}}|or alias conference}} if <code>conference-url</code> is provided. |- | <code>conference-url</code> || {{tooltip|{{codett|event}}|or alias conference}} || |- | <code>conference-format</code> || <code>conference-url</code> || |- | {{tooltip|{{codett|work}}|ali aliasi, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and website}} || || |- | {{tooltip|{{codett|script-work}}|ali aliasi, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-website}} || || |- | {{tooltip|{{codett|trans-work}}|ali aliasi, vključno z: trans-journal; trans-magazine; trans-newspaper; trans-periodical; and trans-website}} || {{tooltip|{{codett|work}}|ali aliasi, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and website}} ali {{tooltip|{{codett|script-work}}|ali aliasi, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-website}} || |- | <code>series</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|language}}|or alias lang}} || || |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-first; interviewer-first; interviewer-given1; interviewer1-given; and interviewer-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>first1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-link; and interviewer-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-first; interviewer-given2; and interviewer2-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link2}}|or alias interviewer2-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-link3</code>, etc. |- | <code>display-interviewers</code> | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for interviewers |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-mask; and interviewer-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask2}}|or alias interviewer2-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} |- | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-first; translator-first; translator-given1; translator1-given; and translator-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>first1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-link; and translator-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-first; translator-given2; and translator2-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link2}}|or alias translator2-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-link3</code>, etc. |- | <code>display-translators</code> | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for translators |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-mask; and translator-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask2}}|or alias translator2-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} |- | <code>others</code> || || |- | <code>name-list-style</code> | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Set to <code>amp</code> ali <code>ampersand</code> to separate the last author with {{nowrap|"<code> & </code>"}}; set to <code>and</code> to separate with {{nowrap|"<code> and </code>"}} |- | <code>edition</code> || || |- | <code>publication-place</code> || {{tooltip|{{codett|publisher}}|or alias institution}} || |- | {{tooltip|{{codett|publisher}}|or alias institution}} || || |- | <code>publication-date</code> || || |- | <code>minutes</code> || || |- | <code>time-caption</code> || <code>time</code> || |- | <code>time</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|arxiv}}|or alias eprint}} || || |- | {{tooltip|{{codett|asin}}|or alias ASIN}} || || |- | <code>asin-tld</code> || {{tooltip|{{codett|asin}}|or alias ASIN}} || |- | <code>bibcode</code> || || |- | <code>biorxiv</code> || || |- | <code>citeseerx</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|doi}}|or alias DOI}} || || |- | <code>doi-access</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|or alias DOI}} || |- | <code>doi-broken-date</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|or alias DOI}} || |- | {{tooltip|{{codett|eissn}}|or alias EISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|hdl}}|or alias HDL}} || || |- | <code>hdl-access</code> || {{tooltip|{{codett|hdl}}|or alias HDL}} || |- | {{tooltip|{{codett|isbn}}|or alias ISBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ismn}}|or alias ISMN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|issn}}|or alias ISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jfm}}|or alias JFM}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jstor}}|or alias JSTOR}} || || |- | <code>jstor-access</code> || {{tooltip|{{codett|jstor}}|or alias JSTOR}} || |- | {{tooltip|{{codett|lccn}}|or alias LCCN}} || || |- | <code>medrxiv</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|mr}}|or alias MR}} || || |- | {{tooltip|{{codett|oclc}}|or alias OCLC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ol}}|or alias OL}} || || |- | <code>ol-access</code> || {{tooltip|{{codett|ol}}|or alias OL}} || |- | {{tooltip|{{codett|osti}}|or alias OSTI}} || || |- | <code>osti-access</code> || {{tooltip|{{codett|osti}}|or alias OSTI}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmc}}|or alias PMC}} || || |- | <code>pmc-embargo-date</code> || {{tooltip|{{codett|pmc}}|or alias PMC}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmid}}|or alias PMID}} || || |- | {{tooltip|{{codett|rfc}}|or alias RFC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|sbn}}|or alias SBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ssrn}}|or alias SSRN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|s2cid}}|or alias S2CID}} || || |- | <code>s2cid-access</code> || {{tooltip|{{codett|s2cid}}|or alias S2CID}} || |- | {{tooltip|{{codett|zbl}}|or alias ZBL}} || || |- | {{tooltip|{{codett|id}}|or alias ID}} || || |- | <code>url-status</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|or alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-url}}|or alias archiveurl}} || {{tooltip|{{codett|archive-date}}|or alias archiveurl}}, <code>url</code> || |- | <code>archive-format</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|or alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-date}}|or alias archivedate}} || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|or alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|access-date}}|or alias accessdate}} || <code>url</code> || |- | <code>via</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|quote}}|or alias quotation}} || || |- | <code>script-quote</code> || || |- | <code>trans-quote</code> || || |- | <code>mode</code> || || <code>cs1</code> ali <code>cs2</code> |- | <code>ref</code> || || |- | <code>postscript</code> || || |- | colspan="4" style="text-align: center" | If a field name is listed in the '''Prerequisites''' column, it is a prerequisite for the field to the left. |} === Examples === {{pre|<nowiki> {{navedi govor |title=Economic Isolationism Isn't an Option |first=Mike |last=Eskew |author-link= |event=Executive Speeches |location=Washington, D.C. |date=December 30, 2004 |url= |access-date= }}</nowiki>}} * {{navedi govor |title=Economic Isolationism Isn't an Option |first=Mike |last=Eskew |author-link= |event=Executive Speeches |location=Washington, D.C. |date=December 30, 2004 |url= |access-date= }} <code><nowiki>{{navedi govor |title=Title |author=First Last |author-link=First Last |date=April 1, 2000 |location=Location |url=http://www.example.org |access-date=October 12, 2006 }}</nowiki></code> * {{navedi govor |title=Title |author=First Last |author-link=First Last |date=April 1, 2000 |location=Location |url=http://www.example.org |access-date=October 12, 2006 }} <code><nowiki>{{navedi govor |last=Last |first=First |title=Title |date=April 1, 2000 |event=Event |location=Location }}</nowiki></code> * {{navedi govor |last=Last |first=First |title=Title |date=April 1, 2000 |event=Event |location=Location }} == Parametri == === Sintaksa === {{csdoc|syntax}} {{csdoc|sep_period}} === COinS === {{csdoc|coins}} === Kaj je novega === {{csdoc|whats new}} === Nezaželeno === {{csdoc|deprecated}} === Opis === ==== Authors ==== {{csdoc|author|others=yes}} ==== Date ==== {{csdoc|date}} ==== Editors ==== {{csdoc|editor}} ==== Title ==== {{csdoc|title|title_format=italics}} {{csdoc|type|type_default=Speech}} {{csdoc|chapter}} {{csdoc|language}} ==== <span class="anchor" id="url"></span>URL ==== {{csdoc|url}} ==== Chapter URL ==== {{csdoc|chapterurl}} ==== Periodical (work, newspaper, website) ==== {{csdoc|journal|issue=no}} ==== Edition, series ==== {{csdoc|edition}} {{csdoc|series}} ==== Publisher ==== {{csdoc|publisher}} ==== In-source locations ==== {{csdoc|event}} {{csdoc|time}} ==== Identifikatorji ==== {{distinguish|#Anchor}} {{csdoc|id1}} {{csdoc|id2}} ==== Subscription or registration required ==== {{csdoc|registration}} ==== Quote ==== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ==== Anchor ==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{csdoc|ref}} ==== Display options ==== {{csdoc|display}} == TemplateData == {{Warning |image=Stop hand nuvola.svg |Ta razdelek vsebuje konfiguracijske podatke, ki jih uporabljajo orodja za urejanje in avtomatizirani boti. Spremembe teh podatkov lahko povzročijo obsežne in nenamerne posledice. Za več informacij si oglejte [[Pomoč:Slog navajanja 1#TemplateData]]}} {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "params": { "last": { "label": "Last", "type": "string" }, "first": { "label": "First", "type": "string" }, "author-link": { "label": "Author link", "type": "wiki-page-name" }, "event": { "label": "Event", "type": "string" }, "location": { "label": "Location", "type": "wiki-page-name" }, "date": { "label": "Date", "type": "date" }, "access-date": { "label": "Access date", "type": "date" } }, "format": "{{_ |_=_}}" } </templatedata> == Glejte tudi == {{Citation Style 1}} {{Wikipedia referencing}} {{UF-COinS}} <includeonly>{{Sandbox other|| [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|G]] }}</includeonly> 7ww7jr3u20tmqozldtxm58x0c2j7eqd 6708075 6708034 2026-07-07T14:40:16Z Pinky sl 2932 sl 6708075 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{csdoc|lua}} {{csdoc|cs1}} {{csdoc|lead|objavljeni ali predvajani govori}} == Uporaba == {{csdoc|usage}} {{csdoc|usage common}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi govor |last= |first= |date= |title= |url= |event= |work= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage full}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi govor |last1= |first1= |author-link1= |last2= |first2= |author-link2= |display-authors= |author-mask1= |author-mask2= |collaboration= |df= |date= |year= |orig-date= |orig-year= |chapter= |script-chapter= |chapter-url= |chapter-url-access= |trans-chapter= |chapter-format= |location= |editor-last1= |editor-first1= |editor-link1= |editor-last2= |editor-first2= |editor-link2= |display-editors= |editor-mask1= |editor-mask2= |title= |script-title= |title-link= |url= |url-access= |trans-title= |format= |type= |event= |conference-url= |conference-format= |work= |script-work= |trans-work= |series= |language= |interviewer-last1= |interviewer-first1= |interviewer-link1= |interviewer-last2= |interviewer-first2= |interviewer-link2= |display-interviewers= |interviewer-mask1= |interviewer-mask2= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |translator-last2= |translator-first2= |translator-link2= |display-translators= |translator-mask1= |translator-mask2= |others= |name-list-style= |edition= |publication-place= |publisher= |publication-date= |minutes= |time-caption= |time= |arxiv= |asin= |asin-tld= |bibcode= |bibcode-access= |biorxiv= |citeseerx= |doi= |doi-access= |doi-broken-date= |eissn= |hdl= |hdl-access= |isbn= |ismn= |issn= |jfm= |jstor= |jstor-access= |lccn= |medrxiv= |mr= |oclc= |ol= |ol-access= |osti= |osti-access= |pmc= |pmc-embargo-date= |pmid= |rfc= |sbn= |ssrn= |s2cid= |s2cid-access= |zbl= |id= |url-status= |archive-url= |archive-format= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |script-quote= |trans-quote= |mode= |ref= |postscript=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage vertical common}} <!-- Please synchronize this list with the corresponding one at the overview page [[Wikipedia:Citation templates#Examples]] --> <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi govor |last = |first = |date = |title = |url = |event = |work = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> {{end}} {| class="wikitable" |+ Celoten nabor parametrov v navpični obliki ! Parametri !! Predpogoji !! Kratka navodila / opombe !! Navpični seznam |- | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1 in subject}} | | Priimek avtorja ali umetniško ime avtorja. Ne dodajajte wikipovezave. | rowspan="122" style="vertical-align:top;" | <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi govor |last1 = |first1 = |author-link1 = |last2 = |first2 = |author-link2 = |display-authors = |author-mask1 = |author-mask2 = |collaboration = |df = |date = |year = |orig-date = |orig-year = |chapter = |script-chapter = |chapter-url = |chapter-url-access = |trans-chapter = |chapter-format = |location = |editor-last1 = |editor-first1 = |editor-link1 = |editor-last2 = |editor-first2 = |editor-link2 = |display-editors = |editor-mask1 = |editor-mask2 = |title = |script-title = |title-link = |url = |url-access = |trans-title = |format = |type = |event = |conference-url = |conference-format = |work = |script-work = |trans-work = |series = |language = |interviewer-last1 = |interviewer-first1 = |interviewer-link1 = |interviewer-last2 = |interviewer-first2 = |interviewer-link2 = |display-interviewers = |interviewer-mask1 = |interviewer-mask2 = |translator-last1 = |translator-first1 = |translator-link1 = |translator-last2 = |translator-first2 = |translator-link2 = |display-translators = |translator-mask1 = |translator-mask2 = |others = |name-list-style = |edition = |publication-place = |publisher = |publication-date = |minutes = |time-caption = |time = |arxiv = |asin = |asin-tld = |bibcode = |bibcode-access = |biorxiv = |citeseerx = |doi = |doi-access = |doi-broken-date = |eissn = |hdl = |hdl-access = |isbn = |ismn = |issn = |jfm = |jstor = |jstor-access = |lccn = |medrxiv = |mr = |oclc = |ol = |ol-access = |osti = |osti-access = |pmc = |pmc-embargo-date = |pmid = |rfc = |sbn = |ssrn = |s2cid = |s2cid-access = |zbl = |id = |url-status = |archive-url = |archive-format = |archive-date = |access-date = |via = |quote = |script-quote = |trans-quote = |mode = |ref = |postscript = }} </syntaxhighlight> |- | {{tooltip|{{codett|first1}}|ali aliasi, vključno z: first; given1; given; author-first1; author1-first; author-first; author-given1; author1-given; author-given; subject-first1; subject1-first; subject-first; subject-given1; subject1-given; subject-given; host1; and host}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Author's first name. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|author-link1}}|ali aliasi, vključno z: author1-link; author-link; authorlink1; author1link; authorlink; subject-link1; subject1-link; and subject-link}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Title of Wikipedia article about the first author. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|first2}}|ali aliasi, vključno z: given2; author-first2; author2-first; author-given2; author2-given; subject-first2; subject2-first; subject-given2; subject2-given; and host2}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|author-link2}}|ali aliasi, vključno z: author2-link; authorlink2; author2link; subject-link2; and subject2-link}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>author-link3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|display-authors}}|ali alias display-subjects}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Number (number of authors displayed) or <code>etal</code> (more authors) |- | {{tooltip|{{codett|author-mask1}}|ali aliasi, vključno z: author1-mask; author-mask; subject-mask1; subject1-mask; and subject-mask}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|author-mask2}}|ali aliasi, vključno z: author2-mask; subject-mask2; and subject2-mask}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} |- | <code>collaboration</code> | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} |- | <code>df</code> || || |- | <code>date</code> || || |- | <code>year</code> || || |- | <code>orig-date</code> || <code>date</code> or <code>year</code> || |- | <code>orig-year</code> || <code>date</code> or <code>year</code> || |- | {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} || || This should be the title of the chapter cited. Do not wikilink {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} if {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} is provided. |- | {{tooltip|{{codett|script-chapter}}|ali aliasi, vključno z: script-article; script-contribution; script-entry; and script-section}} || || |- | {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} || {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} or {{tooltip|{{codett|script-chapter}}|ali aliasi, vključno z: script-article; script-contribution; script-entry; and script-section}} || |- | {{tooltip|{{codett|chapter-url-access}}|ali aliasi, vključno z: article-url-access; contribution-url-access; entry-url-access; and section-url-access}} || {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} || |- | {{tooltip|{{codett|trans-chapter}}|ali aliasi, vključno z: trans-article; trans-contribution; trans-entry; and trans-section}} || {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} or {{tooltip|{{codett|script-chapter}}|ali aliasi, vključno z: script-article; script-contribution; script-entry; and script-section}} || |- | {{tooltip|{{codett|chapter-format}}|ali aliasi, vključno z: article-format; contribution-format; entry-format; and section-format}} || {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} || |- | {{tooltip|{{codett|location}}|ali alias place}} || {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || can be used for written-at location when <code>publication-place</code> is used for publication place |- | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-first; editor-first; editor-given1; editor1-given; and editor-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>first1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-link; and editor-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-first; editor-given2; and editor2-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link2}}|ali alias editor2-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-link3</code>, etc. |- | <code>display-editors</code> | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for editors |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-mask; and editor-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask2}}|ali alias editor2-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} |- | <code>title</code> || || Ta parameter je obvezen |- | <code>script-title</code> || || |- | <code>title-link</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Name of a Wikipedia article about the work. Do not use if <code>url</code> is provided |- | <code>url</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Do not use if <code>title-link</code> is provided |- | <code>url-access</code> || <code>url</code> || |- | <code>trans-title</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || |- | <code>format</code> || <code>url</code> || |- | {{tooltip|{{codett|type}}|ali alias medium}} || || Note that if not set, this parameter shows the word "Speech" by default. |- | {{tooltip|{{codett|event}}|ali alias conference}} || || Do not wikilink {{tooltip|{{codett|event}}|ali alias conference}} if <code>conference-url</code> is provided. |- | <code>conference-url</code> || {{tooltip|{{codett|event}}|ali alias conference}} || |- | <code>conference-format</code> || <code>conference-url</code> || |- | {{tooltip|{{codett|work}}|ali aliasi, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and website}} || || |- | {{tooltip|{{codett|script-work}}|ali aliasi, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-website}} || || |- | {{tooltip|{{codett|trans-work}}|ali aliasi, vključno z: trans-journal; trans-magazine; trans-newspaper; trans-periodical; and trans-website}} || {{tooltip|{{codett|work}}|ali aliasi, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and website}} ali {{tooltip|{{codett|script-work}}|ali aliasi, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-website}} || |- | <code>series</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|language}}|ali alias lang}} || || |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-first; interviewer-first; interviewer-given1; interviewer1-given; and interviewer-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>first1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-link; and interviewer-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-first; interviewer-given2; and interviewer2-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link2}}|ali alias interviewer2-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-link3</code>, etc. |- | <code>display-interviewers</code> | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for interviewers |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-mask; and interviewer-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask2}}|ali alias interviewer2-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} |- | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-first; translator-first; translator-given1; translator1-given; and translator-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>first1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-link; and translator-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-first; translator-given2; and translator2-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link2}}|ali alias translator2-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-link3</code>, etc. |- | <code>display-translators</code> | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for translators |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-mask; and translator-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask2}}|ali alias translator2-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} |- | <code>others</code> || || |- | <code>name-list-style</code> | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Set to <code>amp</code> ali <code>ampersand</code> to separate the last author with {{nowrap|"<code> & </code>"}}; set to <code>and</code> to separate with {{nowrap|"<code> and </code>"}} |- | <code>edition</code> || || |- | <code>publication-place</code> || {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || |- | {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || || |- | <code>publication-date</code> || || |- | <code>minutes</code> || || |- | <code>time-caption</code> || <code>time</code> || |- | <code>time</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|arxiv}}|ali alias eprint}} || || |- | {{tooltip|{{codett|asin}}|ali alias ASIN}} || || |- | <code>asin-tld</code> || {{tooltip|{{codett|asin}}|ali alias ASIN}} || |- | <code>bibcode</code> || || |- | <code>biorxiv</code> || || |- | <code>citeseerx</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || || |- | <code>doi-access</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || |- | <code>doi-broken-date</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || |- | {{tooltip|{{codett|eissn}}|ali alias EISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|hdl}}|ali alias HDL}} || || |- | <code>hdl-access</code> || {{tooltip|{{codett|hdl}}|ali alias HDL}} || |- | {{tooltip|{{codett|isbn}}|ali alias ISBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ismn}}|ali alias ISMN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|issn}}|ali alias ISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jfm}}|ali alias JFM}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jstor}}|ali alias JSTOR}} || || |- | <code>jstor-access</code> || {{tooltip|{{codett|jstor}}|ali alias JSTOR}} || |- | {{tooltip|{{codett|lccn}}|ali alias LCCN}} || || |- | <code>medrxiv</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|mr}}|ali alias MR}} || || |- | {{tooltip|{{codett|oclc}}|ali alias OCLC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ol}}|ali alias OL}} || || |- | <code>ol-access</code> || {{tooltip|{{codett|ol}}|ali alias OL}} || |- | {{tooltip|{{codett|osti}}|ali alias OSTI}} || || |- | <code>osti-access</code> || {{tooltip|{{codett|osti}}|ali alias OSTI}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmc}}|ali alias PMC}} || || |- | <code>pmc-embargo-date</code> || {{tooltip|{{codett|pmc}}|ali alias PMC}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmid}}|ali alias PMID}} || || |- | {{tooltip|{{codett|rfc}}|ali alias RFC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|sbn}}|ali alias SBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ssrn}}|ali alias SSRN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|s2cid}}|ali alias S2CID}} || || |- | <code>s2cid-access</code> || {{tooltip|{{codett|s2cid}}|ali alias S2CID}} || |- | {{tooltip|{{codett|zbl}}|ali alias ZBL}} || || |- | {{tooltip|{{codett|id}}|ali alias ID}} || || |- | <code>url-status</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || {{tooltip|{{codett|archive-date}}|ali alias archiveurl}}, <code>url</code> || |- | <code>archive-format</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-date}}|ali alias archivedate}} || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|access-date}}|ali alias accessdate}} || <code>url</code> || |- | <code>via</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|quote}}|ali alias quotation}} || || |- | <code>script-quote</code> || || |- | <code>trans-quote</code> || || |- | <code>mode</code> || || <code>cs1</code> ali <code>cs2</code> |- | <code>ref</code> || || |- | <code>postscript</code> || || |- | colspan="4" style="text-align: center" | If a field name is listed in the '''Prerequisites''' column, it is a prerequisite for the field to the left. |} === Examples === {{pre|<nowiki> {{navedi govor |title=Economic Isolationism Isn't an Option |first=Mike |last=Eskew |author-link= |event=Executive Speeches |location=Washington, D.C. |date=December 30, 2004 |url= |access-date= }}</nowiki>}} * {{navedi govor |title=Economic Isolationism Isn't an Option |first=Mike |last=Eskew |author-link= |event=Executive Speeches |location=Washington, D.C. |date=December 30, 2004 |url= |access-date= }} <code><nowiki>{{navedi govor |title=Title |author=First Last |author-link=First Last |date=April 1, 2000 |location=Location |url=http://www.example.org |access-date=October 12, 2006 }}</nowiki></code> * {{navedi govor |title=Title |author=First Last |author-link=First Last |date=April 1, 2000 |location=Location |url=http://www.example.org |access-date=October 12, 2006 }} <code><nowiki>{{navedi govor |last=Last |first=First |title=Title |date=April 1, 2000 |event=Event |location=Location }}</nowiki></code> * {{navedi govor |last=Last |first=First |title=Title |date=April 1, 2000 |event=Event |location=Location }} == Parametri == === Sintaksa === {{csdoc|syntax}} {{csdoc|sep_period}} === COinS === {{csdoc|coins}} === Kaj je novega === {{csdoc|whats new}} === Nezaželeno === {{csdoc|deprecated}} === Opis === ==== Authors ==== {{csdoc|author|others=yes}} ==== Date ==== {{csdoc|date}} ==== Editors ==== {{csdoc|editor}} ==== Title ==== {{csdoc|title|title_format=italics}} {{csdoc|type|type_default=Speech}} {{csdoc|chapter}} {{csdoc|language}} ==== <span class="anchor" id="url"></span>URL ==== {{csdoc|url}} ==== Chapter URL ==== {{csdoc|chapterurl}} ==== Periodical (work, newspaper, website) ==== {{csdoc|journal|issue=no}} ==== Edition, series ==== {{csdoc|edition}} {{csdoc|series}} ==== Publisher ==== {{csdoc|publisher}} ==== In-source locations ==== {{csdoc|event}} {{csdoc|time}} ==== Identifikatorji ==== {{distinguish|#Anchor}} {{csdoc|id1}} {{csdoc|id2}} ==== Subscription or registration required ==== {{csdoc|registration}} ==== Quote ==== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ==== Anchor ==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{csdoc|ref}} ==== Display options ==== {{csdoc|display}} == TemplateData == {{Warning |image=Stop hand nuvola.svg |Ta razdelek vsebuje konfiguracijske podatke, ki jih uporabljajo orodja za urejanje in avtomatizirani boti. Spremembe teh podatkov lahko povzročijo obsežne in nenamerne posledice. Za več informacij si oglejte [[Pomoč:Slog navajanja 1#TemplateData]]}} {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "params": { "last": { "label": "Last", "type": "string" }, "first": { "label": "First", "type": "string" }, "author-link": { "label": "Author link", "type": "wiki-page-name" }, "event": { "label": "Event", "type": "string" }, "location": { "label": "Location", "type": "wiki-page-name" }, "date": { "label": "Date", "type": "date" }, "access-date": { "label": "Access date", "type": "date" } }, "format": "{{_ |_=_}}" } </templatedata> == Glejte tudi == {{Citation Style 1}} {{Wikipedia referencing}} {{UF-COinS}} <includeonly>{{Sandbox other|| [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|G]] }}</includeonly> 8bep56v0rin3g95d34luvmcchi1vfq3 Šjanbeji 0 605267 6708053 2026-07-07T14:06:13Z Smihael 2136 Smihael je prestavil stran [[Šjanbeji]] na [[Šianbeji]]: Napačno črkovan naslov 6708053 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Šianbeji]] su1ob9q8lhwvec0pebw5e9z0dsppnvg Pogovor:7. julij 1 605268 6708058 2026-07-07T14:15:20Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6708058 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:757 1 605269 6708062 2026-07-07T14:17:30Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6708062 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:758 1 605270 6708063 2026-07-07T14:17:34Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6708063 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:759 1 605271 6708064 2026-07-07T14:17:39Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6708064 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Predloga:Navedi znak 10 605272 6708072 2026-07-07T14:31:12Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{#invoke:Citation/CS1 | citation |CitationClass=sign }}</includeonly><noinclude>{{documentation}} </noinclude>« 6708072 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Citation/CS1 | citation |CitationClass=sign }}</includeonly><noinclude>{{documentation}} </noinclude> fu2faf7a4spn2eha4oy2bk0qb4nkzax Predloga:Cite sign 10 605273 6708073 2026-07-07T14:31:54Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Navedi znak]] 6708073 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Navedi znak]] qoauxdbfnrsrr5tc73owyeijtsedeyl Predloga:Navedi znak/dok 10 605274 6708074 2026-07-07T14:40:06Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{csdoc|lua}} {{csdoc|cs1}} {{csdoc|lead||napise, plakete, nagrobnike in druge ne-video vizualne vire}} == Uporaba == {{csdoc|usage}} {{csdoc|usage common}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi znak |last= |first= |date= |title= |url= |work= |type= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage full}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi znak |last1= |first1= |author-link1= |las...« 6708074 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{csdoc|lua}} {{csdoc|cs1}} {{csdoc|lead||napise, plakete, nagrobnike in druge ne-video vizualne vire}} == Uporaba == {{csdoc|usage}} {{csdoc|usage common}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi znak |last= |first= |date= |title= |url= |work= |type= |location= |publisher= |access-date=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage full}} <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1">{{navedi znak |last1= |first1= |author-link1= |last2= |first2= |author-link2= |display-authors= |author-mask1= |author-mask2= |collaboration= |df= |date= |year= |orig-date= |orig-year= |chapter= |script-chapter= |chapter-url= |chapter-url-access= |trans-chapter= |chapter-format= |location= |editor-last1= |editor-first1= |editor-link1= |editor-last2= |editor-first2= |editor-link2= |display-editors= |editor-mask1= |editor-mask2= |title= |script-title= |title-link= |url= |url-access= |trans-title= |format= |department= |work= |script-work= |trans-work= |type= |series= |language= |interviewer-last1= |interviewer-first1= |interviewer-link1= |interviewer-last2= |interviewer-first2= |interviewer-link2= |display-interviewers= |interviewer-mask1= |interviewer-mask2= |translator-last1= |translator-first1= |translator-link1= |translator-last2= |translator-first2= |translator-link2= |display-translators= |translator-mask1= |translator-mask2= |others= |name-list-style= |edition= |publication-place= |publisher= |publication-date= |minutes= |time-caption= |time= |arxiv= |asin= |asin-tld= |bibcode= |bibcode-access= |biorxiv= |citeseerx= |doi= |doi-access= |doi-broken-date= |eissn= |hdl= |hdl-access= |isbn= |ismn= |issn= |jfm= |jstor= |jstor-access= |lccn= |medrxiv= |mr= |oclc= |ol= |ol-access= |osti= |osti-access= |pmc= |pmc-embargo-date= |pmid= |rfc= |sbn= |ssrn= |s2cid= |s2cid-access= |zbl= |id= |url-status= |archive-url= |archive-format= |archive-date= |access-date= |via= |quote= |script-quote= |trans-quote= |mode= |ref= |postscript=}}</syntaxhighlight> {{end}} {{csdoc|usage vertical common}} <!-- Please synchronize this list with the corresponding one at the overview page [[Wikipedia:Citation templates#Examples]] --> <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi znak |last = |first = |date = |title = |url = |work = |type = |location = |publisher = |access-date = }} </syntaxhighlight> {{end}} {| class="wikitable" |+ Full parameter set in vertical format ! Parameters !! Prerequisites !! Brief instructions / notes !! Vertical list |- | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | | Author's last name ali single name author. Don't link. | rowspan="120" style="vertical-align:top;" | <syntaxhighlight lang="wikitext" copy="1"> {{navedi znak |last1 = |first1 = |author-link1 = |last2 = |first2 = |author-link2 = |display-authors = |author-mask1 = |author-mask2 = |collaboration = |df = |date = |year = |orig-date = |orig-year = |chapter = |script-chapter = |chapter-url = |chapter-url-access = |trans-chapter = |chapter-format = |location = |editor-last1 = |editor-first1 = |editor-link1 = |editor-last2 = |editor-first2 = |editor-link2 = |display-editors = |editor-mask1 = |editor-mask2 = |title = |script-title = |title-link = |url = |url-access = |trans-title = |format = |department = |work = |script-work = |trans-work = |type = |series = |language = |interviewer-last1 = |interviewer-first1 = |interviewer-link1 = |interviewer-last2 = |interviewer-first2 = |interviewer-link2 = |display-interviewers = |interviewer-mask1 = |interviewer-mask2 = |translator-last1 = |translator-first1 = |translator-link1 = |translator-last2 = |translator-first2 = |translator-link2 = |display-translators = |translator-mask1 = |translator-mask2 = |others = |name-list-style = |edition = |publication-place = |publisher = |publication-date = |minutes = |time-caption = |time = |arxiv = |asin = |asin-tld = |bibcode = |bibcode-access = |biorxiv = |citeseerx = |doi = |doi-access = |doi-broken-date = |eissn = |hdl = |hdl-access = |isbn = |ismn = |issn = |jfm = |jstor = |jstor-access = |lccn = |medrxiv = |mr = |oclc = |ol = |ol-access = |osti = |osti-access = |pmc = |pmc-embargo-date = |pmid = |rfc = |sbn = |ssrn = |s2cid = |s2cid-access = |zbl = |id = |url-status = |archive-url = |archive-format = |archive-date = |access-date = |via = |quote = |script-quote = |trans-quote = |mode = |ref = |postscript = }} </syntaxhighlight> |- | {{tooltip|{{codett|first1}}|ali aliasi, vključno z: first; given1; given; author-first1; author1-first; author-first; author-given1; author1-given; author-given; subject-first1; subject1-first; subject-first; subject-given1; subject1-given; subject-given; host1; and host}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Author's first name. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|author-link1}}|ali aliasi, vključno z: author1-link; author-link; authorlink1; author1link; authorlink; subject-link1; subject1-link; and subject-link}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Title of Wikipedia article about the first author. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|first2}}|ali aliasi, vključno z: given2; author-first2; author2-first; author-given2; author2-given; subject-first2; subject2-first; subject-given2; subject2-given; and host2}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|author-link2}}|ali aliasi, vključno z: author2-link; authorlink2; author2link; subject-link2; and subject2-link}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd author. Don't link. Similar: <code>author-link3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|display-authors}}|ali alias display-subjects}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | Number (number of authors displayed) ali <code>etal</code> (more authors) |- | {{tooltip|{{codett|author-mask1}}|ali aliasi, vključno z: author1-mask; author-mask; subject-mask1; subject1-mask; and subject-mask}} | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|author-mask2}}|ali aliasi, vključno z: author2-mask; subject-mask2; and subject2-mask}} | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} |- | <code>collaboration</code> | {{tooltip|{{codett|last1}}|ali aliasi, vključno z: last; surname1; surname; author-last1; author1-last; author-last; author-surname1; author1-surname; author-surname; author1; author; subject-last1; subject1-last; subject-last; subject-surname1; subject1-surname; subject-surname; subject1; and subject}} |- | <code>df</code> || || |- | <code>date</code> || || |- | <code>year</code> || || |- | <code>orig-date</code> || <code>date</code> ali <code>year</code> || |- | <code>orig-year</code> || <code>date</code> ali <code>year</code> || |- | {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} || || This should be the title of the chapter cited. Do not wikilink {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} if {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} is provided. |- | {{tooltip|{{codett|script-chapter}}|ali aliasi, vključno z: script-article; script-contribution; script-entry; and script-section}} || || |- | {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} || {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} ali {{tooltip|{{codett|script-chapter}}|ali aliasi, vključno z: script-article; script-contribution; script-entry; and script-section}} || |- | {{tooltip|{{codett|chapter-url-access}}|ali aliasi, vključno z: article-url-access; contribution-url-access; entry-url-access; and section-url-access}} || {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} || |- | {{tooltip|{{codett|trans-chapter}}|ali aliasi, vključno z: trans-article; trans-contribution; trans-entry; and trans-section}} || {{tooltip|{{codett|chapter}}|ali aliasi, vključno z: article; contribution; entry; and section}} ali {{tooltip|{{codett|script-chapter}}|ali aliasi, vključno z: script-article; script-contribution; script-entry; and script-section}} || |- | {{tooltip|{{codett|chapter-format}}|ali aliasi, vključno z: article-format; contribution-format; entry-format; and section-format}} || {{tooltip|{{codett|chapter-url}}|ali aliasi, vključno z: article-url; contribution-url; entry-url; and section-url}} || |- | {{tooltip|{{codett|location}}|ali alias place}} || {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || can be used for written-at location when <code>publication-place</code> is used for publication place |- | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-first; editor-first; editor-given1; editor1-given; and editor-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>first1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-link; and editor-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for editor. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|editor-first2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-first; editor-given2; and editor2-given}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|editor-link2}}|ali alias editor2-link}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd editor. Don't link. Similar: <code>editor-link3</code>, etc. |- | <code>display-editors</code> | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for editors |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-mask; and editor-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last1}}|ali aliasi, vključno z: editor1-last; editor-last; editor1; editor; editor-surname1; editor1-surname; and editor-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|editor-mask2}}|ali alias editor2-mask}} | {{tooltip|{{codett|editor-last2}}|ali aliasi, vključno z: editor2-last; editor2; editor-surname2; and editor2-surname}} |- | <code>title</code> || || This parameter is required. |- | <code>script-title</code> || || |- | <code>title-link</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Name of a Wikipedia article about the work. Do not use if <code>url</code> is provided |- | <code>url</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || Do not use if <code>title-link</code> is provided |- | <code>url-access</code> || <code>url</code> || |- | <code>trans-title</code> || <code>title</code> ali <code>script-title</code> || |- | <code>format</code> || <code>url</code> || |- | <code>department</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|work}}|ali aliasi, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and website}} || || |- | {{tooltip|{{codett|script-work}}|ali aliasi, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-website}} || || |- | {{tooltip|{{codett|trans-work}}|ali aliasi, vključno z: trans-journal; trans-magazine; trans-newspaper; trans-periodical; and trans-website}} || {{tooltip|{{codett|work}}|ali aliasi, vključno z: journal; magazine; newspaper; periodical; and website}} ali {{tooltip|{{codett|script-work}}|ali aliasi, vključno z: script-journal; script-magazine; script-newspaper; script-periodical; and script-website}} || |- | {{tooltip|{{codett|type}}|ali alias medium}} || || |- | <code>series</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|language}}|ali alias lang}} || || |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-first; interviewer-first; interviewer-given1; interviewer1-given; and interviewer-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>first1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-link; and interviewer-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for interviewer. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-first2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-first; interviewer-given2; and interviewer2-given}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-link2}}|ali alias interviewer2-link}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd interviewer. Don't link. Similar: <code>interviewer-link3</code>, etc. |- | <code>display-interviewers</code> | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for interviewers |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-mask; and interviewer-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last1}}|ali aliasi, vključno z: interviewer1-last; interviewer-last; interviewer1; interviewer; interviewer-surname1; interviewer1-surname; and interviewer-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|interviewer-mask2}}|ali alias interviewer2-mask}} | {{tooltip|{{codett|interviewer-last2}}|ali aliasi, vključno z: interviewer2-last; interviewer2; interviewer-surname2; and interviewer2-surname}} |- | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | | Like <code>last1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-first; translator-first; translator-given1; translator1-given; and translator-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>first1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-link; and translator-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for translator. Don't link. |- | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>last1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-last3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|translator-first2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-first; translator-given2; and translator2-given}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Like <code>first1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-first3</code>, etc. |- | {{tooltip|{{codett|translator-link2}}|ali alias translator2-link}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} | Like <code>author-link1</code>, but for 2nd translator. Don't link. Similar: <code>translator-link3</code>, etc. |- | <code>display-translators</code> | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | Like <code>display-authors</code>, but for translators |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-mask; and translator-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last1}}|ali aliasi, vključno z: translator1-last; translator-last; translator1; translator; translator-surname1; translator1-surname; and translator-surname}} | rowspan="2" | See [[#Display options|Display options]] below; not for lists of cited works |- | {{tooltip|{{codett|translator-mask2}}|ali alias translator2-mask}} | {{tooltip|{{codett|translator-last2}}|ali aliasi, vključno z: translator2-last; translator2; translator-surname2; and translator2-surname}} |- | <code>others</code> || || |- | <code>name-list-style</code> | {{tooltip|{{codett|last2}}|ali aliasi, vključno z: surname2; author-last2; author2-last; author-surname2; author2-surname; author2; subject-last2; subject2-last; subject-surname2; subject2-surname; and subject2}} | Set to <code>amp</code> ali <code>ampersand</code> to separate the last author with {{nowrap|"<code> & </code>"}}; set to <code>and</code> to separate with {{nowrap|"<code> and </code>"}} |- | <code>edition</code> || || |- | <code>publication-place</code> || {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || |- | {{tooltip|{{codett|publisher}}|ali alias institution}} || || |- | <code>publication-date</code> || || |- | <code>minutes</code> || || |- | <code>time-caption</code> || <code>time</code> || |- | <code>time</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|arxiv}}|ali alias eprint}} || || |- | {{tooltip|{{codett|asin}}|ali alias ASIN}} || || |- | <code>asin-tld</code> || {{tooltip|{{codett|asin}}|ali alias ASIN}} || |- | <code>bibcode</code> || || |- | <code>biorxiv</code> || || |- | <code>citeseerx</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || || |- | <code>doi-access</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || |- | <code>doi-broken-date</code> || {{tooltip|{{codett|doi}}|ali alias DOI}} || |- | {{tooltip|{{codett|eissn}}|ali alias EISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|hdl}}|ali alias HDL}} || || |- | <code>hdl-access</code> || {{tooltip|{{codett|hdl}}|ali alias HDL}} || |- | {{tooltip|{{codett|isbn}}|ali alias ISBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ismn}}|ali alias ISMN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|issn}}|ali alias ISSN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jfm}}|ali alias JFM}} || || |- | {{tooltip|{{codett|jstor}}|ali alias JSTOR}} || || |- | <code>jstor-access</code> || {{tooltip|{{codett|jstor}}|ali alias JSTOR}} || |- | {{tooltip|{{codett|lccn}}|ali alias LCCN}} || || |- | <code>medrxiv</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|mr}}|ali alias MR}} || || |- | {{tooltip|{{codett|oclc}}|ali alias OCLC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ol}}|ali alias OL}} || || |- | <code>ol-access</code> || {{tooltip|{{codett|ol}}|ali alias OL}} || |- | {{tooltip|{{codett|osti}}|ali alias OSTI}} || || |- | <code>osti-access</code> || {{tooltip|{{codett|osti}}|ali alias OSTI}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmc}}|ali alias PMC}} || || |- | <code>pmc-embargo-date</code> || {{tooltip|{{codett|pmc}}|ali alias PMC}} || |- | {{tooltip|{{codett|pmid}}|ali alias PMID}} || || |- | {{tooltip|{{codett|rfc}}|ali alias RFC}} || || |- | {{tooltip|{{codett|sbn}}|ali alias SBN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|ssrn}}|ali alias SSRN}} || || |- | {{tooltip|{{codett|s2cid}}|ali alias S2CID}} || || |- | <code>s2cid-access</code> || {{tooltip|{{codett|s2cid}}|ali alias S2CID}} || |- | {{tooltip|{{codett|zbl}}|ali alias ZBL}} || || |- | {{tooltip|{{codett|id}}|ali alias ID}} || || |- | <code>url-status</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || {{tooltip|{{codett|archive-date}}|ali alias archiveurl}}, <code>url</code> || |- | <code>archive-format</code> || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|archive-date}}|ali alias archivedate}} || {{tooltip|{{codett|archive-url}}|ali alias archiveurl}} || |- | {{tooltip|{{codett|access-date}}|ali alias accessdate}} || <code>url</code> || |- | <code>via</code> || || |- | {{tooltip|{{codett|quote}}|ali alias quotation}} || || |- | <code>script-quote</code> || || |- | <code>trans-quote</code> || || |- | <code>mode</code> || || <code>cs1</code> ali <code>cs2</code> |- | <code>ref</code> || || |- | <code>postscript</code> || || |- | colspan="4" style="text-align: center" | If a field name is listed in the '''Prerequisites''' column, it is a prerequisite for the field to the left. |} === Zgledi === <code><nowiki>{{navedi znak |title=The Underwater Archaeology Centre |year=2006 |type=Plaque outside museum |publisher=The Hampshire and Wight Trust for Maritime Archaeology |location=[[Fort Victoria (Isle of Wight)|Fort Victoria]]}}</nowiki></code> * {{navedi znak|title=The Underwater Archaeology Centre|url=|date=2006|medium=Plaque outside museum|publisher=The Hampshire and Wight Trust for Maritime Archaeology|location=[[Fort Victoria (Isle of Wight)|Fort Victoria]]}} <code><nowiki>{{navedi znak |author=Michigan Historical Marker Program |url=http://www.jacksonmich.com/markers/mark1.htm |title=Under the Oaks |location=Jackson, MI |publisher=Michigan Department of Natural Resources |date=18. februar 1956 |access-date=25. julij 2010 |medium=Michigan Historical Marker}}</nowiki></code> * {{navedi znak |author=Michigan Historical Marker Program |url=http://www.jacksonmich.com/markers/mark1.htm |title=Under the Oaks |location=Jackson, MI |publisher=Michigan Department of Natural Resources |date=18. februar 1956 |access-date=25. julij 2010 |medium=Michigan Historical Marker}} == Parametri == === Sintaksa === {{csdoc|syntax}} {{csdoc|sep_period}} === COinS === {{csdoc|coins}} === Kaj je novega === {{csdoc|whats new}} === Nezaželeno === {{csdoc|deprecated}} === Opis === ==== Avtorji ==== {{csdoc|author|others=yes}} ==== Datumi ==== {{csdoc|date}} ==== Editors ==== {{csdoc|editor}} ==== Title ==== {{csdoc|title|title_format=italics}} {{csdoc|type}} {{csdoc|chapter}} {{csdoc|language}} ==== <span class="anchor" id="url"></span>URL ==== {{csdoc|url}} ==== Chapter URL ==== {{csdoc|chapterurl}} ==== Periodical (work, newspaper, website) ==== {{csdoc|journal|issue=no|department=yes}} ==== Edition, series ==== {{csdoc|edition}} {{csdoc|series}} ==== Založnik ==== {{csdoc|publisher}} ==== In-source locations ==== {{csdoc|time}} ==== Identifikatorji ==== {{distinguish|#Anchor}} {{csdoc|id1}} {{csdoc|id2}} ==== Subscription ali registration required ==== {{csdoc|registration}} ==== Quote ==== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ==== Anchor ==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{csdoc|ref}} ==== Display options ==== {{csdoc|display}} == TemplateData == {{Warning |image=Stop hand nuvola.svg |Ta razdelek vsebuje konfiguracijske podatke, ki jih uporabljajo orodja za urejanje in avtomatizirani boti. Spremembe teh podatkov lahko povzročijo obsežne in nenamerne posledice. Za več informacij si oglejte [[Pomoč:Slog navajanja 1#TemplateData]]}} {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <TemplateData> { "description": "This template is used to create citations for signs, plaques, and other non-video visuals, using the provided source information (e.g. author, publication, date) and various formatting options.", "format": "{{_ |_=_}}", "params": { "url": { "label": "URL", "description": "The URL of the online location where the text of the publication can be found", "type": "string", "required": false }, "title": { "label": "Source title", "description": "The title of the source page on the website; displays in quotes", "type": "string", "required": true }, "last": { "label": "Last name", "description": "The surname of the author; don't wikilink, use 'author-link'.", "type": "line", "aliases": [ "last1", "author", "author1" ], "required": false }, "first": { "label": "First name", "description": "Given ali first name, middle names, ali initials of the author; don't wikilink, use 'author-link'.", "type": "line", "aliases": [ "first1" ], "required": false }, "author-link": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the author; can suffix with a numeral to add additional authors", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author-link1", "author1-link" ], "required": false }, "last2": { "label": "Last name", "description": "The surname of the second author; don't wikilink, use 'author-link2'.", "type": "line", "aliases": [ "author2" ], "required": false }, "first2": { "label": "First name", "description": "Given ali first name, middle names, ali initials of the second author; don't wikilink.", "type": "line", "required": false }, "author-link2": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author2-link" ], "required": false }, "date": { "label": "Source date", "description": "Full date of the source; do not wikilink", "type": "string", "required": true }, "work": { "label": "Work", "description": "Name of the source periodical; may be wikilinked; displays in italics; alias of 'newspaper', 'journal', 'magazine', 'periodical'", "type": "string", "required": false }, "publisher": { "label": "Publisher", "description": "Name of the publisher; displays after title", "type": "string", "required": false }, "newspaper": { "label": "Newspaper", "description": "Name of the newspaper; displays after title", "type": "string", "required": false }, "access-date": { "label": "URL access date", "description": "The full date when the original URL was accessed; do not wikilink", "type": "string", "required": false }, "others": { "label": "Others", "description": "Used to record other contributions to the work, such as 'Illustrated by John Smith' ali 'Translated by John Smith'", "type": "string", "required": false }, "year": { "label": "Year of publication", "description": "Year of the source being referenced; use 'date' instead, if month and day are also known", "type": "string", "required": false }, "orig-date": { "label": "Original date", "description": "Original date of publication; provide specifics", "type": "string", "required": false }, "editor-last": { "label": "Editor last name", "description": "The surname of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'; can suffix with a numeral to add additional editors; alias of 'editor1-last', 'editor', and 'editors'", "type": "line", "required": false }, "editor-first": { "label": "Editor first name", "description": "Given ali first name, middle names, ali initials of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'; can suffix with a numeral to add additional editors; alias of 'editor1-first'", "type": "line", "required": false }, "editor-link": { "label": "Editor link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the editor; can suffix with a numeral to add additional editors; alias of 'editor1-link'", "type": "wiki-page-name", "required": false }, "issue": { "label": "Issue", "description": "Issue identifier when the source is part of a series that is published periodically", "type": "string", "required": false }, "department": { "label": "Department", "description": "Department within the periodical", "type": "string", "required": false }, "place": { "label": "Location of publication", "description": "Geographical place of publication; usually not wikilinked; omit when the publication name includes place", "type": "string", "aliases": [ "location" ], "required": false }, "publication-place": { "label": "Place of publication", "description": "Publication place shows after title; if 'place' ali 'location' are also given, they are displayed before the title prefixed with 'written at'", "type": "string", "required": false }, "publication-date": { "label": "Publication date", "description": "Date of publication when different from the date the work was written; do not wikilink", "type": "string", "required": false }, "edition": { "label": "Edition", "description": "When the publication has more than one edition; for example: '2nd', 'Revised' etc.; suffixed with ' ed.'", "type": "string", "required": false }, "volume": { "label": "Volume", "description": "For one publication published in several volumes", "type": "string", "required": false }, "page": { "label": "Page", "description": "Page in the source that supports the content; displays after 'p.'", "type": "string", "required": false }, "pages": { "label": "Pages", "description": "Pages in the source that support the content (not an indication of the number of pages in the source; displays after 'pp.'", "type": "string", "required": false }, "no-pp": { "label": "No pp", "description": "Set to 'y' to suppress the 'p.' ali 'pp.' display with 'page' ali 'pages' when inappropriate (such as 'Front cover')", "type": "string", "required": false }, "at": { "label": "At", "description": "May be used instead of 'page' ali 'pages' where a page number is inappropriate ali insufficient", "type": "string", "required": false }, "language": { "label": "Language", "description": "The language in which the source is written, if not English; use the full language name; do not use icons ali templates", "type": "string", "required": false }, "trans-title": { "label": "Translated title", "description": "An English language title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string", "required": false }, "type": { "label": "Type", "description": "Additional information about the media type of the source; format in sentence case", "type": "string", "required": false }, "format": { "label": "Format", "description": "Format of the work referred to by 'url'; examples: PDF, DOC, XLS; do not specify HTML", "type": "string", "required": false }, "arxiv": { "label": "arXiv identifier", "description": "An identifier for arXive electronic preprints of scientific papers", "type": "string", "required": false }, "asin": { "label": "ASIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 characters", "type": "string", "required": false }, "asin-tld": { "label": "ASIN TLD", "description": "ASIN top-level domain for Amazon sites other than the US", "type": "string", "required": false }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 characters", "type": "string", "required": false }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Digital Object Identifier; begins with '10.'", "type": "string", "required": false }, "doi-broken-date": { "label": "DOI broken date", "description": "The date that the DOI was determined to be broken", "type": "string", "required": false }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "International Standard Book Number; use the 13-digit ISBN where possible", "type": "string", "required": false }, "issn": { "label": "ISSN", "description": "International Standard Serial Number; 8 characters; may be split into two groups of four using a hyphen", "type": "string", "required": false }, "jfm": { "label": "jfm code", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "string", "required": false }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "string", "required": false }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "string", "required": false }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifier", "type": "string", "required": false }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "string", "required": false }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "string", "required": false }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifier", "type": "string", "required": false }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center article number", "type": "string", "required": false }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "string", "required": false }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "string", "required": false }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "string", "required": false }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "string", "required": false }, "id": { "label": "id", "description": "A unique identifier used where none of the specialized ones are applicable", "type": "string", "required": false }, "archive-url": { "label": "Archive URL", "description": "The URL of an archived copy of a web page, if ali in case the URL becomes unavailable; requires 'archivedate'", "type": "string", "required": false }, "archive-date": { "label": "Archive date", "description": "Date when the original URL was archived; do not wikilink", "type": "string", "required": false }, "url-status": { "label": "URL status", "description": "If set to 'live', the title display is adjusted; useful for when the URL is archived preemptively but still live. Set to \"dead\" ali 'usurped' for broken links. Entering 'unfit' ali 'usurped' makes the original link not appear at all.", "type": "string", "default": "dead", "required": false }, "quote": { "label": "Quote", "description": "Relevant text quoted from the source; displays last, enclosed in quotes; needs to include terminating punctuation", "type": "string", "required": false }, "ref": { "label": "Ref", "description": "An anchor identifier; can be made the target of wikilinks to full references; special value 'harv' generates an anchor suitable for the harv template", "type": "string", "required": false }, "postscript": { "label": "Postscript", "description": "The closing punctuation for the citation; ignored if 'quote' is defined", "type": "string", "default": ".", "required": false }, "last3": { "label": "Last name", "description": "The surname of the third author; don't wikilink, use 'author-link3'.", "type": "line", "aliases": [ "author3" ], "required": false }, "first3": { "label": "First name", "description": "Given ali first name, middle names, ali initials of the third author; don't wikilink.", "type": "line", "required": false }, "author-link3": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author3-link" ], "required": false }, "last4": { "label": "Last name", "description": "The surname of the forth author; don't wikilink, use 'author-link4'.", "type": "line", "aliases": [ "author4" ], "required": false }, "first4": { "label": "First name", "description": "Given ali first name, middle names, ali initials of the forth author; don't wikilink.", "type": "line", "required": false }, "author-link4": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the forth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author4-link" ], "required": false }, "last5": { "label": "Last name", "description": "The surname of the fifth author; don't wikilink, use 'author-link5'.", "type": "line", "aliases": [ "author5" ], "required": false }, "first5": { "label": "First name", "description": "Given ali first name, middle names, ali initials of the fifth author; don't wikilink.", "type": "line", "required": false }, "author-link5": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author5-link" ], "required": false }, "last6": { "label": "Last name", "description": "The surname of the sixth author; don't wikilink, use 'author-link6'.", "type": "line", "aliases": [ "author6" ], "required": false }, "first6": { "label": "First name", "description": "Given ali first name, middle names, ali initials of the sixth author; don't wikilink.", "type": "line", "required": false }, "author-link6": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author6-link" ], "required": false }, "last7": { "label": "Last name", "description": "The surname of the seventh author; don't wikilink, use 'author-link7'.", "type": "line", "aliases": [ "author7" ], "required": false }, "first7": { "label": "First name", "description": "Given ali first name, middle names, ali initials of the seventh author; don't wikilink.", "type": "line", "required": false }, "author-link7": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author7-link" ], "required": false }, "last8": { "label": "Last name", "description": "The surname of the eighth author; don't wikilink, use 'author-link8'.", "type": "line", "aliases": [ "author8" ], "required": false }, "first8": { "label": "First name", "description": "Given ali first name, middle names, ali initials of the eighth author; don't wikilink.", "type": "line", "required": false }, "author-link8": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author8-link" ], "required": false }, "last9": { "label": "Last name", "description": "The surname of the ninth author; don't wikilink, use 'author-link9'.", "type": "line", "aliases": [ "author9" ], "required": false }, "first9": { "label": "First name", "description": "Given ali first name, middle names, ali initials of the ninth author; don't wikilink.", "type": "line", "required": false }, "author-link9": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author9-link" ], "required": false }, "author-mask": { "label": "Author mask", "description": "Replaces the name of the first author with em dashes ali text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "required": false }, "display-authors": { "label": "Display authors", "description": "number of authors to display before 'et al.' is used; default is to do so after 8 of 9 are listed", "type": "number", "default": "8", "required": false }, "name-list-style": { "label": "Name list style", "description": "Set to 'amp' ali 'and' to change the separator between the last two names of the name list to ' & ' ali ' and ', respectively. Set to 'vanc' to display name lists in Vancouver style.", "type": "string" } } } </TemplateData> == Glej tudi == {{Citation Style 1}} {{Wikipedia referencing}} {{UF-COinS}} <includeonly>{{Sandbox other|| [[Predloge za Slog Navajanja 1|Z]] }}</includeonly> ehh6wwx9oeo9t6c66n6j8nqmo3e7z0h Breda Rajh Divjak 0 605275 6708076 2026-07-07T14:47:53Z Ihana Aneta 242446 nova stran z vsebino: »{{Kratki opis|slovenska pianistka in klavirska pedagoginja}} {{Infopolje Oseba}} '''Breda Rajh Divjak''',{{Efn|Znana tudi kot Breda Rajh-Divjak.}} [[Slovenci|slovenska]] koncertna in jazz [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|klavirska pedagoginja]], * [[Kočevje]], † . == Otroštvo == Rojena je bila v [[Kočevje|Kočevju]] v zavedni slovenski družini. Njen oče je bil odvetnik Štefan Rajh iz Dolj, njena mati pa je bila koncerna pevka in gledališka igralka Helen...« 6708076 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska pianistka in klavirska pedagoginja}} {{Infopolje Oseba}} '''Breda Rajh Divjak''',{{Efn|Znana tudi kot Breda Rajh-Divjak.}} [[Slovenci|slovenska]] koncertna in jazz [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|klavirska pedagoginja]], * [[Kočevje]], † . == Otroštvo == Rojena je bila v [[Kočevje|Kočevju]] v zavedni slovenski družini. Njen oče je bil odvetnik Štefan Rajh iz Dolj, njena mati pa je bila koncerna pevka in gledališka igralka Helena Snoj (1893–1970) iz [[Lobček|Lobčka]], znana pod imenom [[Helena Snoj Rajh]], ki je poleg nastopanja v moževi odvetniški pisarni delala kot tajnica.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Bratov in sester ni imela. Leta 1929 se je z materjo in očetom preselila v Celje.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref name=":0" /> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]] in kasneje v Praproče pri Grosupljem.<ref name=":2" /> == Delo == Dolga leta je kot edina ženska nastopala v Plesnem Orkestru RTV Ljubljana (kasneje Big Band RTV Ljubljana, sedaj [[Big Band RTV Slovenija]]). Zaposlena je bila tudi kot profesorica klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju. == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rajh Divjak, Breda }} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] tjsibd72i7w61eje9oqfhky6v0ek3bb 6708077 6708076 2026-07-07T14:49:25Z Ihana Aneta 242446 6708077 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska pianistka in klavirska pedagoginja}} {{Infopolje Oseba|parents=Helena Snoj ([[Helena Snoj Rajh]]) (mati)}} '''Breda Rajh Divjak''',{{Efn|Znana tudi kot Breda Rajh-Divjak.}} [[Slovenci|slovenska]] koncertna in jazz [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|klavirska pedagoginja]], * [[Kočevje]], † . == Otroštvo == Rojena je bila v [[Kočevje|Kočevju]] v zavedni slovenski družini. Njen oče je bil odvetnik Štefan Rajh iz Dolj, njena mati pa je bila koncerna pevka in gledališka igralka Helena Snoj (1893–1970) iz [[Lobček|Lobčka]], znana kot [[Helena Snoj Rajh]], ki je poleg nastopanja v moževi odvetniški pisarni delala kot tajnica.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Bratov in sester ni imela. Leta 1929 se je z materjo in očetom preselila v Celje.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref name=":0" /> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]] in kasneje v Praproče pri Grosupljem.<ref name=":2" /> == Delo == Dolga leta je kot edina ženska nastopala v Plesnem Orkestru RTV Ljubljana (kasneje Big Band RTV Ljubljana, sedaj [[Big Band RTV Slovenija]]). Zaposlena je bila tudi kot profesorica klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju. == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rajh Divjak, Breda }} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] exfl5f8y8z7zxl32wprwz72papgr1wk 6708301 6708077 2026-07-08T04:16:46Z Ihana Aneta 242446 6708301 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska pianistka in klavirska pedagoginja}} {{Infopolje Oseba|parents=Helena Snoj ([[Helena Snoj Rajh]]) (mati)}} '''Breda Rajh Divjak''',{{Efn|Znana tudi kot Breda Rajh-Divjak.}} [[Slovenci|slovenska]] koncertna in jazz [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|klavirska pedagoginja]], * [[Kočevje]], † . == Otroštvo == Rojena je bila v [[Kočevje|Kočevju]] v zavedni slovenski družini. Njen oče je bil odvetnik Štefan Rajh iz Dolj, njena mati pa je bila koncerna pevka in gledališka igralka Helena Snoj (1893–1970) iz [[Lobček|Lobčka]], znana kot [[Helena Snoj Rajh]], ki je poleg nastopanja v moževi odvetniški pisarni delala kot tajnica.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Bratov in sester ni imela. Leta 1929 se je z materjo in očetom preselila v Celje.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref name=":0" /> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]] in kasneje v Praproče pri Grosupljem.<ref name=":2" /> == Delo == Dolga leta je kot edina ženska nevokalistka nastopala v Plesnem Orkestru RTV Ljubljana (kasneje Big Band RTV Ljubljana, sedaj [[Big Band RTV Slovenija]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Words, Music and Gender|publisher=Cambridge Scholars Publishing|year=2020|editor-last=Gadpaille|editor-first=Michelle|others=sourednik Victor Kennedy, avtor poglavja Zmago Pavličič|language=En|trans-title=Besede, glasba in spol|chapter=The Female voice in Slovenian Jazz|trans-chapter=Ženski glas slovenskega Jazza}}</ref> Zaposlena je bila tudi kot profesorica klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju. == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rajh Divjak, Breda }} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] hk9qfq1m0bj0yrxse7bx7351cji779c 6708438 6708301 2026-07-08T10:05:07Z Dhmo 90839 datum rojstva 6708438 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska pianistka in klavirska pedagoginja}} {{Infopolje Oseba|parents=Helena Snoj ([[Helena Snoj Rajh]]) (mati)}} '''Breda Rajh Divjak''',{{Efn|Znana tudi kot Breda Rajh-Divjak.}} [[Slovenci|slovenska]] koncertna in jazz [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|klavirska pedagoginja]], * [[8. oktober]] [[1924]], [[Kočevje]], † . == Otroštvo == Rojena je bila v [[Kočevje|Kočevju]] v zavedni slovenski družini. Njen oče je bil odvetnik Štefan Rajh iz Dolj, njena mati pa je bila koncerna pevka in gledališka igralka Helena Snoj (1893–1970) iz [[Lobček|Lobčka]], znana kot [[Helena Snoj Rajh]], ki je poleg nastopanja v moževi odvetniški pisarni delala kot tajnica.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Bratov in sester ni imela. Leta 1929 se je z materjo in očetom preselila v Celje.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref name=":0" /> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]] in kasneje v Praproče pri Grosupljem.<ref name=":2" /> == Delo == Dolga leta je kot edina ženska nevokalistka nastopala v Plesnem Orkestru RTV Ljubljana (kasneje Big Band RTV Ljubljana, sedaj [[Big Band RTV Slovenija]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Words, Music and Gender|publisher=Cambridge Scholars Publishing|year=2020|editor-last=Gadpaille|editor-first=Michelle|others=sourednik Victor Kennedy, avtor poglavja Zmago Pavličič|language=En|trans-title=Besede, glasba in spol|chapter=The Female voice in Slovenian Jazz|trans-chapter=Ženski glas slovenskega Jazza}}</ref> Zaposlena je bila tudi kot profesorica klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju. == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rajh Divjak, Breda }} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] c6gwnr7019ljjz9x287gt5uzth5llr8 6708443 6708438 2026-07-08T10:10:21Z Dhmo 90839 leto smrti 6708443 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska pianistka in klavirska pedagoginja}} {{Infopolje Oseba|parents=Helena Snoj ([[Helena Snoj Rajh]]) (mati)}} '''Breda Rajh Divjak''',{{Efn|Znana tudi kot Breda Rajh-Divjak.}} [[Slovenci|slovenska]] koncertna in jazz [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|klavirska pedagoginja]], * [[8. oktober]] [[1924]], [[Kočevje]], † [[2015]]. == Otroštvo == Rojena je bila v [[Kočevje|Kočevju]] v zavedni slovenski družini. Njen oče je bil odvetnik Štefan Rajh iz Dolj, njena mati pa je bila koncerna pevka in gledališka igralka Helena Snoj (1893–1970) iz [[Lobček|Lobčka]], znana kot [[Helena Snoj Rajh]], ki je poleg nastopanja v moževi odvetniški pisarni delala kot tajnica.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Bratov in sester ni imela. Leta 1929 se je z materjo in očetom preselila v Celje.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref name=":0" /> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]] in kasneje v Praproče pri Grosupljem.<ref name=":2" /> == Delo == Dolga leta je kot edina ženska nevokalistka nastopala v Plesnem Orkestru RTV Ljubljana (kasneje Big Band RTV Ljubljana, sedaj [[Big Band RTV Slovenija]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Words, Music and Gender|publisher=Cambridge Scholars Publishing|year=2020|editor-last=Gadpaille|editor-first=Michelle|others=sourednik Victor Kennedy, avtor poglavja Zmago Pavličič|language=En|trans-title=Besede, glasba in spol|chapter=The Female voice in Slovenian Jazz|trans-chapter=Ženski glas slovenskega Jazza}}</ref> Zaposlena je bila tudi kot profesorica klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju. == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rajh Divjak, Breda }} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] b22hfqqt2cb0pxvww59ohpt38ag33pu 6708446 6708443 2026-07-08T10:13:15Z Dhmo 90839 kraj rojstva 6708446 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska pianistka in klavirska pedagoginja}} {{Infopolje Oseba|parents=Helena Snoj ([[Helena Snoj Rajh]]) (mati)}} '''Breda Rajh Divjak''',{{Efn|Znana tudi kot Breda Rajh-Divjak.}} [[Slovenci|slovenska]] koncertna in jazz [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|klavirska pedagoginja]], * [[8. oktober]] [[1924]], [[Ljubljana]], † [[2015]]. == Otroštvo == Rojena je bila v [[Ljubljana|Ljubljani]] v zavedni slovenski družini. Njen oče je bil odvetnik Štefan Rajh iz Dolj, njena mati pa je bila koncerna pevka in gledališka igralka Helena Snoj (1893–1970) iz [[Lobček|Lobčka]], znana kot [[Helena Snoj Rajh]], ki je poleg nastopanja v moževi odvetniški pisarni delala kot tajnica.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Bratov in sester ni imela. Leta 1929 se je z materjo in očetom preselila v Celje.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref name=":0" /> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]] in kasneje v Praproče pri Grosupljem.<ref name=":2" /> == Delo == Dolga leta je kot edina ženska nevokalistka nastopala v Plesnem Orkestru RTV Ljubljana (kasneje Big Band RTV Ljubljana, sedaj [[Big Band RTV Slovenija]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Words, Music and Gender|publisher=Cambridge Scholars Publishing|year=2020|editor-last=Gadpaille|editor-first=Michelle|others=sourednik Victor Kennedy, avtor poglavja Zmago Pavličič|language=En|trans-title=Besede, glasba in spol|chapter=The Female voice in Slovenian Jazz|trans-chapter=Ženski glas slovenskega Jazza}}</ref> Zaposlena je bila tudi kot profesorica klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju. == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rajh Divjak, Breda }} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] fhwj43v1ap400zvwrppeoyxuztk7ocx 6708449 6708446 2026-07-08T10:15:31Z Dhmo 90839 kategorije 6708449 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska pianistka in klavirska pedagoginja}} {{Infopolje Oseba|parents=Helena Snoj ([[Helena Snoj Rajh]]) (mati)}} '''Breda Rajh Divjak''',{{Efn|Znana tudi kot Breda Rajh-Divjak.}} [[Slovenci|slovenska]] koncertna in jazz [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|klavirska pedagoginja]], * [[8. oktober]] [[1924]], [[Ljubljana]], † [[2015]]. == Otroštvo == Rojena je bila v [[Ljubljana|Ljubljani]] v zavedni slovenski družini. Njen oče je bil odvetnik Štefan Rajh iz Dolj, njena mati pa je bila koncerna pevka in gledališka igralka Helena Snoj (1893–1970) iz [[Lobček|Lobčka]], znana kot [[Helena Snoj Rajh]], ki je poleg nastopanja v moževi odvetniški pisarni delala kot tajnica.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Bratov in sester ni imela. Leta 1929 se je z materjo in očetom preselila v Celje.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref name=":0" /> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]] in kasneje v Praproče pri Grosupljem.<ref name=":2" /> == Delo == Dolga leta je kot edina ženska nevokalistka nastopala v Plesnem Orkestru RTV Ljubljana (kasneje Big Band RTV Ljubljana, sedaj [[Big Band RTV Slovenija]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Words, Music and Gender|publisher=Cambridge Scholars Publishing|year=2020|editor-last=Gadpaille|editor-first=Michelle|others=sourednik Victor Kennedy, avtor poglavja Zmago Pavličič|language=En|trans-title=Besede, glasba in spol|chapter=The Female voice in Slovenian Jazz|trans-chapter=Ženski glas slovenskega Jazza}}</ref> Zaposlena je bila tudi kot profesorica klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju. == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rajh Divjak, Breda }} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Člani Big Banda RTV Slovenija]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Rojeni leta 1924]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] aj0y3gueted4wacooa5ql9fuypsmlrz Kategorija:Nogometaši GSV St. Martin/Sulmtal 14 605276 6708092 2026-07-07T15:52:48Z Sporti 5955 n 6708092 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[GSV St. Martin/Sulmtal]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Avstriji|St. Martin/Sulmtal]] d6jxew3a0vajkpkdmg25vmj0ybfndf9 Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt 2 605277 6708105 2026-07-07T16:25:35Z Marjan Tomki SI 190558 nova stran z vsebino: »'''Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt''' * Povezano [[Čipkarska šola Idrija]] Kaže, da je povezava med vsem Janez - oziroma Ivan - Vogelnik, ki je po do sedaj najdenem bil najprej v letih med 1894 in 1895 bil kurator [[Čipkarska šola Idrija|Čipkarske šole Idriji]] (kjer je bila rojena hči Marica), se potem ukvarjal s tem na ravni KuK monarhije ali vsaj Avstrijskih dežel na Dunaju (kjer je bil rojen sin Dolfe), po razpadu Avstroogrske v I....« 6708105 wikitext text/x-wiki '''Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt''' * Povezano [[Čipkarska šola Idrija]] Kaže, da je povezava med vsem Janez - oziroma Ivan - Vogelnik, ki je po do sedaj najdenem bil najprej v letih med 1894 in 1895 bil kurator [[Čipkarska šola Idrija|Čipkarske šole Idriji]] (kjer je bila rojena hči Marica), se potem ukvarjal s tem na ravni KuK monarhije ali vsaj Avstrijskih dežel na Dunaju (kjer je bil rojen sin Dolfe), po razpadu Avstroogrske v I. svetovni vojni in priključitvi Idrije k Italiji pa bil (verjetno ustanovitelj in) ravnatelj tega zavoda. Nekaj virov je "smotanih": v genealogijah je videti, kot da je bil Ivan Vogelnik poročen večkrat; več teh, ki se sicer med seboj ne skladajo, pa navaja ime katerega od otrok (Marica, Dolfe/Adolf), oziroma vzdevek njune matere Majkica, o katerih sem slišal od Marije Vogelnikove, ali tudi rojstni priimek matere Dolfeta in Marice iz SloBio: Golli). Kot sem že zapisal, se viri v genalogijah sicer ne skladajo, {{navedi splet|url=https://www.myheritage.si/names/ivan_vogelnik |title=Odkrijte osebe z imenom Ivan Vogelnik |website=www.myheritage.si}} nanašajo pa na najmanj dve osebi (dva na Ivana Vogelnika rojenega ok. 1915) tisti ki se nanašajo na na Ivana rojenega med 1850 in 1900 pa se tudi sicer ne skladajo med sabo (različno število sorojencev, različna imena in/ali priimki mater itn.). Ujemanja je ravno toliko, da ne upam še nič zanemariti, in tako malo da (še) ne vidim nobene logike. == Viri == * {{navedi splet|last=Šifrer Bulovec |first=Mojca |url=https://www.loski-muzej.si/novice/stoletnica-ustanovitve-drzavnega-osrednjega-zavoda-za-zensko-domaco-obrt-v-ljubljani/|title=Stoletnica ustanovitve Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani|date=27. oktober 2020 |accessdate=22. maj 2026}} * {{SloBio |id=803797 |ime=Vogelnik, Marica}} {{tl|SloBio}} - rojena v Idriji, kje je njen oče ustanovil čipkarsko šolo * {{SloBio |id=803425 |ime=Dolfe Vogelnik}} - njen mlajši brat, rojen na Dunaju, ko je bil njegov oče Janez tam verjetno predstojnik KuK urada za umetno in domačo obrt (ugotoviti pravo ime ustanove) * * Še ni člankov SloBio o rodbini Vogelnik (je pa že o rodbini Stritar, tako da verjetno bodo tudi o rodbinah z mnogo pomembnimi člani, tudi ko niso "plemenitega rodu", in tedaj tudi o tej. Sodeč že po dosedanjem seznamu v WP zanimivih članov rodbine ne manjka. * Še ni člankov o [[Janez Vogelnik|Janezu Vogelniku]], čeprav so že viri, tudi še ne SloBio (pa verjetno bo, če le najdem dobre vire in jim jih posredujem) * {{navedi splet |url=https://zbirke.zotks.si/resources/Srebrno_OS_Etnologija_584569.pdf |title=Idrijska čipka – mnogo več kot le okras |website=[[Zveza za tehnično kulturo Slovenije]] }} * Še ni WP:OK virov o tem, da je - kot Marica - tudi Dolfe Vogelnik uspešno končal konservatorij (za violino in veljal za vrhunskega violinista, preden se je - ker bi po njegovem mnenju vzdrževanje vrhunske ravni pri violini zahtevalo ukvarjanje le s tem - preusmeril še na druga področja, ki so ga podobno zanimala in kjer je bil podobno uspešen) * {{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=dr%C5%BEavni+osrednji+zavod+za+%C5%BEensko+doma%C4%8Do+obrt |title=Google Državni osrednji zavod za žensko in domačo obrt }} == Glej še == * [[Čipkarska šola Idrija]] * [[Ivan Vogelnik]] * [[Dolfe Vogelnik]] * [[Marica Vogelnik]] * Priimek [[Vogelnik]] in znane osebe m2edjv27va2rwhw14ar3uyrpn0rr1dn 6708106 6708105 2026-07-07T16:31:00Z Marjan Tomki SI 190558 Dopolnitev opisa zmede okrog genalogij kot možnega vira 6708106 wikitext text/x-wiki '''Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt''' * Povezano [[Čipkarska šola Idrija]] Kaže, da je povezava med vsem Janez - oziroma Ivan - Vogelnik, ki je po do sedaj najdenem bil najprej v letih med 1894 in 1895 bil kurator [[Čipkarska šola Idrija|Čipkarske šole Idriji]] (kjer je bila rojena hči Marica), se potem ukvarjal s tem na ravni KuK monarhije ali vsaj Avstrijskih dežel na Dunaju (kjer je bil rojen sin Dolfe), po razpadu Avstroogrske v I. svetovni vojni in priključitvi Idrije k Italiji pa bil (verjetno ustanovitelj in) ravnatelj tega zavoda v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Nekaj virov je "smotanih": v genealogijah je videti, kot da je bil Ivan Vogelnik poročen večkrat; več teh, ki se sicer med seboj ne skladajo, pa navaja ime katerega od otrok (Marica, Dolfe/Adolf), ime Hedvika/Vika oziroma vzdevek njune matere Majkica, o katerih sem slišal od Marije Vogelnikove, ali tudi rojstni priimek matere Dolfeta in Marice iz SloBio: Golli). Kot sem že zapisal, se viri v genalogijah sicer ne skladajo, {{navedi splet|url=https://www.myheritage.si/names/ivan_vogelnik |title=Odkrijte osebe z imenom Ivan Vogelnik |website=www.myheritage.si}} nanašajo pa na najmanj dve osebi (dva na Ivana Vogelnika rojenega ok. 1915 da je sorojenec Dolfeta) tisti ki se nanašajo na na Ivana rojenega med 1850 in 1900 pa se tudi sicer ne skladajo med sabo (različno število sorojencev, različna imena in/ali priimki mater itn.). Ujemanja je ravno toliko, da ne upam še nič zanemariti, in tako malo da (še) ne vidim nobene logike, ki bi pojasnila razlike oziroma zmedo. == Viri == * {{navedi splet|last=Šifrer Bulovec |first=Mojca |url=https://www.loski-muzej.si/novice/stoletnica-ustanovitve-drzavnega-osrednjega-zavoda-za-zensko-domaco-obrt-v-ljubljani/|title=Stoletnica ustanovitve Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani|date=27. oktober 2020 |accessdate=22. maj 2026}} * {{SloBio |id=803797 |ime=Vogelnik, Marica}} {{tl|SloBio}} - rojena v Idriji, kje je njen oče ustanovil čipkarsko šolo * {{SloBio |id=803425 |ime=Dolfe Vogelnik}} - njen mlajši brat, rojen na Dunaju, ko je bil njegov oče Janez tam verjetno predstojnik KuK urada za umetno in domačo obrt (ugotoviti pravo ime ustanove) * * Še ni člankov SloBio o rodbini Vogelnik (je pa že o rodbini Stritar, tako da verjetno bodo tudi o rodbinah z mnogo pomembnimi člani, tudi ko niso "plemenitega rodu", in tedaj tudi o tej. Sodeč že po dosedanjem seznamu v WP zanimivih članov rodbine ne manjka. * Še ni člankov o [[Janez Vogelnik|Janezu Vogelniku]], čeprav so že viri, tudi še ne SloBio (pa verjetno bo, če le najdem dobre vire in jim jih posredujem) * {{navedi splet |url=https://zbirke.zotks.si/resources/Srebrno_OS_Etnologija_584569.pdf |title=Idrijska čipka – mnogo več kot le okras |website=[[Zveza za tehnično kulturo Slovenije]] }} * Še ni WP:OK virov o tem, da je - kot Marica - tudi Dolfe Vogelnik uspešno končal konservatorij (za violino in veljal za vrhunskega violinista, preden se je - ker bi po njegovem mnenju vzdrževanje vrhunske ravni pri violini zahtevalo ukvarjanje le s tem - preusmeril še na druga področja, ki so ga podobno zanimala in kjer je bil podobno uspešen) * {{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=dr%C5%BEavni+osrednji+zavod+za+%C5%BEensko+doma%C4%8Do+obrt |title=Google Državni osrednji zavod za žensko in domačo obrt }} == Glej še == * [[Čipkarska šola Idrija]] * [[Ivan Vogelnik]] * [[Dolfe Vogelnik]] * [[Marica Vogelnik]] * Priimek [[Vogelnik]] in znane osebe kveu0gbp6cozqgoydgy59a7uht2valg 6708240 6708106 2026-07-07T20:07:59Z Marjan Tomki SI 190558 Dopolnitev z možnim virom, po katerem pa FF iskalnik ne deluje (vsaj ne dobro) 6708240 wikitext text/x-wiki '''Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt''' * Povezano [[Čipkarska šola Idrija]] Kaže, da je povezava med vsem Janez - oziroma Ivan - Vogelnik, ki je po do sedaj najdenem bil najprej v letih med 1894 in 1895 bil kurator [[Čipkarska šola Idrija|Čipkarske šole Idriji]] (kjer je bila rojena hči Marica), se potem ukvarjal s tem na ravni KuK monarhije ali vsaj Avstrijskih dežel na Dunaju (kjer je bil rojen sin Dolfe), po razpadu Avstroogrske v I. svetovni vojni in priključitvi Idrije k Italiji pa bil (verjetno ustanovitelj in) ravnatelj tega zavoda v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Nekaj virov je "smotanih": v genealogijah je videti, kot da je bil Ivan Vogelnik poročen večkrat; več teh, ki se sicer med seboj ne skladajo, pa navaja ime katerega od otrok (Marica, Dolfe/Adolf), ime Hedvika/Vika oziroma vzdevek njune matere Majkica, o katerih sem slišal od Marije Vogelnikove, ali tudi rojstni priimek matere Dolfeta in Marice iz SloBio: Golli). Kot sem že zapisal, se viri v genalogijah sicer ne skladajo, {{navedi splet|url=https://www.myheritage.si/names/ivan_vogelnik |title=Odkrijte osebe z imenom Ivan Vogelnik |website=www.myheritage.si}} nanašajo pa na najmanj dve osebi (dva na Ivana Vogelnika rojenega ok. 1915 da je sorojenec Dolfeta) tisti ki se nanašajo na na Ivana rojenega med 1850 in 1900 pa se tudi sicer ne skladajo med sabo (različno število sorojencev, različna imena in/ali priimki mater itn.). Ujemanja je ravno toliko, da ne upam še nič zanemariti, in tako malo da (še) ne vidim nobene logike, ki bi pojasnila razlike oziroma zmedo. Glede na to, da bi bila Silva Vogelnik, vir za sliko Janeza Vogelnika kot člana Sokola lahko Silva Vogelnik poročna Berce, je lahko vir za izvor priimka in od kod so predniki tudi: * {{navedi splet |url=http://dar-radovljica.si/Kraji/Predtrg%20-%20zgodovina.pdf |title=Predtrg - zgodovina |website=Zgodovina.si |page=97 }}. Če je ta dokument optično prebran (OCR), ne le samo posnet (skaniran), to ni dobro narejeno, ker iskanje z brskalnikom ne deluje ali vsaj ne dobro. Tudi nisem videl rojstnih (itn.) podatkov o na sliki omenjenem Ivanu Vogelniku, ki bi omogočili preverjanje, o kom je v resnici slika. Na začetku FF iskalnik najde še vsaj en zadetek za Vogelnika, tu pri sliki pa ne. == Viri == * {{navedi splet|last=Šifrer Bulovec |first=Mojca |url=https://www.loski-muzej.si/novice/stoletnica-ustanovitve-drzavnega-osrednjega-zavoda-za-zensko-domaco-obrt-v-ljubljani/|title=Stoletnica ustanovitve Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani|date=27. oktober 2020 |accessdate=22. maj 2026}} * {{SloBio |id=803797 |ime=Vogelnik, Marica}} {{tl|SloBio}} - rojena v Idriji, kje je njen oče ustanovil čipkarsko šolo * {{SloBio |id=803425 |ime=Dolfe Vogelnik}} - njen mlajši brat, rojen na Dunaju, ko je bil njegov oče Janez tam verjetno predstojnik KuK urada za umetno in domačo obrt (ugotoviti pravo ime ustanove) * * Še ni člankov SloBio o rodbini Vogelnik (je pa že o rodbini Stritar, tako da verjetno bodo tudi o rodbinah z mnogo pomembnimi člani, tudi ko niso "plemenitega rodu", in tedaj tudi o tej. Sodeč že po dosedanjem seznamu v WP zanimivih članov rodbine ne manjka. * Še ni člankov o [[Janez Vogelnik|Janezu Vogelniku]], čeprav so že viri, tudi še ne SloBio (pa verjetno bo, če le najdem dobre vire in jim jih posredujem) * {{navedi splet |url=https://zbirke.zotks.si/resources/Srebrno_OS_Etnologija_584569.pdf |title=Idrijska čipka – mnogo več kot le okras |website=[[Zveza za tehnično kulturo Slovenije]] }} * Še ni WP:OK virov o tem, da je - kot Marica - tudi Dolfe Vogelnik uspešno končal konservatorij (za violino in veljal za vrhunskega violinista, preden se je - ker bi po njegovem mnenju vzdrževanje vrhunske ravni pri violini zahtevalo ukvarjanje le s tem - preusmeril še na druga področja, ki so ga podobno zanimala in kjer je bil podobno uspešen) * {{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=dr%C5%BEavni+osrednji+zavod+za+%C5%BEensko+doma%C4%8Do+obrt |title=Google Državni osrednji zavod za žensko in domačo obrt }} == Glej še == * [[Čipkarska šola Idrija]] * [[Ivan Vogelnik]] * [[Dolfe Vogelnik]] * [[Marica Vogelnik]] * Priimek [[Vogelnik]] in znane osebe aolz1zjdkheguck4s2m061kitp4gx3n 6708261 6708240 2026-07-07T21:08:40Z Marjan Tomki SI 190558 Dopolnitve in domneve 6708261 wikitext text/x-wiki '''Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt''' * Povezano [[Čipkarska šola Idrija]] Kaže, da je povezava med vsem Janez - oziroma Ivan - Vogelnik, ki je po do sedaj najdenem bil najprej v letih med 1894 in 1895 bil kurator [[Čipkarska šola Idrija|Čipkarske šole Idriji]] (kjer je bila rojena hči Marica), se potem ukvarjal s tem na ravni KuK monarhije ali vsaj Avstrijskih dežel na Dunaju (kjer je bil rojen sin Dolfe), po razpadu Avstroogrske v I. svetovni vojni in priključitvi Idrije k Italiji pa bil (verjetno ustanovitelj in) ravnatelj tega zavoda v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Nekaj virov je "smotanih": v genealogijah je videti, kot da je bil Ivan Vogelnik poročen večkrat; več teh, ki se sicer med seboj ne skladajo, pa navaja ime katerega od otrok (Marica, Dolfe/Adolf), ime Hedvika/Vika oziroma vzdevek njune matere Majkica, o katerih sem slišal od Marije Vogelnikove, ali tudi rojstni priimek matere Dolfeta in Marice iz SloBio: Golli). Kot sem že zapisal, se viri v genalogijah sicer ne skladajo, {{navedi splet|url=https://www.myheritage.si/names/ivan_vogelnik |title=Odkrijte osebe z imenom Ivan Vogelnik |website=www.myheritage.si}} nanašajo pa na najmanj dve osebi (dva na Ivana Vogelnika rojenega ok. 1915 da je sorojenec Dolfeta) tisti ki se nanašajo na na Ivana rojenega med 1850 in 1900 pa se tudi sicer ne skladajo med sabo (različno število sorojencev, različna imena in/ali priimki mater itn.). Ujemanja je ravno toliko, da ne upam še nič zanemariti, in tako malo da (še) ne vidim nobene logike, ki bi pojasnila razlike oziroma zmedo. Glede na to, da bi bila Silva Vogelnik, vir za sliko Janeza Vogelnika kot člana Sokola na strani 97 lahko Silva Vogelnik poročna Berce, verjetno sestra ali sestrična Dolfeta V. (v tem primeru bi bil Ivan V. Kok lahko njen oče ali ded), je lahko vir za izvor priimka in od kod so predniki tudi: * {{navedi splet |url=http://dar-radovljica.si/Kraji/Predtrg%20-%20zgodovina.pdf |title=Predtrg - zgodovina |website=Zgodovina.si |page=97 }}. Iskanje mi ni dobro delovalo, ker je bil za iskalnim nizom "vogel" en nehoten presledek; zdaj je zadetkov več. Na str. 11 je možna etimologija priimka Vogelnik (vogalna hiša v delu naselja, vogalna pa zato, ker so bili tam kovači, katerih delo je bilo požarno nevarno in so jih zato hoteli imeti izven jedra naselja, v tem primeru na vogalu). V bistvu sem dobro zadel z "vogel", ker tako zajame tudi {{em|Vogelnig}} in podobne. Zgodba s podržavljenjem nekaterih reči je občasno grda in nesmiselna (kaže, da je ustanovitelj pletiljstva Bohinc-Vodnik na mnogo načinov podpiral odpor, pa bil potem žrtev izginutja (so ga izginili - se še vedno ne ve točno kje). Tudi tisti, ki so mu zaplenili taksi (v kar je avto pred vojno predelal sam, je bil postopek nesmiseln. Če bi ga vsaj zaposlili kot voznika (ker je znal z vozilom ravnati in ga vzdrževati), saj naslednji voznik tega ni znal in je avto - kot kaže - odpovedal, ker mu je pošlo olje v motorju. V zgodbo z "izginulim" (verjetno s še dvema še neznano kje ubitim) lastnikom pletilnice je osmrtnica Ivane Vogelnik, njegove mame, na straneh 43-44. No ja, kaže da je bil Ivan Vogelnik Kok premlad, da bi lahko bil oče Marice in Dolfeta Vogelnika (1931 je bil pri vojakih v KrYugosl in je po sliki sodeč najstnik, prej bratranec Dolfeta V. kot oče). Tudi tu je vir slik arhiv Silve Vogelnik, ki pa mislim da so po besedah (žal pokojnih) Eke in Marije Vogelnik, kot se bledo spomnim, bili lastniki hišice v Ukancu, preden so kupili Na Jami (pri Govicu) in je tisto v Ukancu kupil Dolfe V. Za zdaj kaže, da bi lahko bili bratranci in sestrične? == Viri == * {{navedi splet|last=Šifrer Bulovec |first=Mojca |url=https://www.loski-muzej.si/novice/stoletnica-ustanovitve-drzavnega-osrednjega-zavoda-za-zensko-domaco-obrt-v-ljubljani/|title=Stoletnica ustanovitve Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani|date=27. oktober 2020 |accessdate=22. maj 2026}} * {{SloBio |id=803797 |ime=Vogelnik, Marica}} {{tl|SloBio}} - rojena v Idriji, kje je njen oče ustanovil čipkarsko šolo * {{SloBio |id=803425 |ime=Dolfe Vogelnik}} - njen mlajši brat, rojen na Dunaju, ko je bil njegov oče Janez tam verjetno predstojnik KuK urada za umetno in domačo obrt (ugotoviti pravo ime ustanove) * * Še ni člankov SloBio o rodbini Vogelnik (je pa že o rodbini Stritar, tako da verjetno bodo tudi o rodbinah z mnogo pomembnimi člani, tudi ko niso "plemenitega rodu", in tedaj tudi o tej. Sodeč že po dosedanjem seznamu v WP zanimivih članov rodbine ne manjka. * Še ni člankov o [[Janez Vogelnik|Janezu Vogelniku]], čeprav so že viri, tudi še ne SloBio (pa verjetno bo, če le najdem dobre vire in jim jih posredujem) * {{navedi splet |url=https://zbirke.zotks.si/resources/Srebrno_OS_Etnologija_584569.pdf |title=Idrijska čipka – mnogo več kot le okras |website=[[Zveza za tehnično kulturo Slovenije]] }} * Še ni WP:OK virov o tem, da je - kot Marica - tudi Dolfe Vogelnik uspešno končal konservatorij (za violino in veljal za vrhunskega violinista, preden se je - ker bi po njegovem mnenju vzdrževanje vrhunske ravni pri violini zahtevalo ukvarjanje le s tem - preusmeril še na druga področja, ki so ga podobno zanimala in kjer je bil podobno uspešen) * {{navedi splet |url=https://www.google.com/search?q=dr%C5%BEavni+osrednji+zavod+za+%C5%BEensko+doma%C4%8Do+obrt |title=Google Državni osrednji zavod za žensko in domačo obrt }} == Glej še == * [[Čipkarska šola Idrija]] * [[Ivan Vogelnik]] * [[Dolfe Vogelnik]] * [[Marica Vogelnik]] * Priimek [[Vogelnik]] in znane osebe oh9po00e06656xp642c12aapxux03fq Wikipedija:BOOKLINKS 4 605278 6708114 2026-07-07T16:39:53Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Povezovanje na strani v datotekah PDF]] 6708114 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Wikipedija:Navajanje virov#Povezovanje na strani v datotekah PDF]] 6ayhdhnwnepcan2d4ysp5wkso326ckd Wikipedija:GBOOKS 4 605279 6708115 2026-07-07T16:40:13Z Pinky sl 2932 Povezovanje na Google Knjige 6708115 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Wikipedija:Navajanje virov#Povezovanje na Google Knjige]] ecrouot3nm4bgrbvfe8fsuppxetcq2b Predloga:Škrbina-snooker 10 605280 6708128 2026-07-07T16:57:57Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Predloga:Škrbina-snooker]] na [[Predloga:Škrbina-snuker]]: Slovenjenje naslova 6708128 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Škrbina-snuker]] 22y6f8rrdincm2l9zcufaowuu1dz26o Svetovna jakostna snooker lestvica 1976/77 0 605281 6708146 2026-07-07T17:11:57Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1976/77]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1976/77]]: Slovenjenje naslova 6708146 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1976/77]] 9ukx1ddze4o4ruy1s1vs5rg028vc3qy Svetovna jakostna snooker lestvica 1977/78 0 605282 6708150 2026-07-07T17:13:06Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1977/78]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1977/78]]: Slovenjenje naslova 6708150 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1977/78]] isz6v6x0thcazussho8sslivoqbz6qm Kanada na Pesmi Evrovizije 0 605284 6708168 2026-07-07T17:27:08Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infobox Eurovision country | Name = Kanada na Pesmi Evrovizije | Flag = | Member station = [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) | National selection event = }} | ESC apps = | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | ESC best = |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }}« 6708168 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Eurovision country | Name = Kanada na Pesmi Evrovizije | Flag = | Member station = [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) | National selection event = }} | ESC apps = | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | ESC best = |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} b6ysc5k2n2je9x8sqx3ji9x4thx5hcn 6708230 6708168 2026-07-07T19:56:51Z Marko3 1829 6708230 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Eurovision country | Name = Kanada na Pesmi Evrovizije | Flag = Eurovision 2026 heart - Canada.svg | Member station = [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) | National selection event = | ESC apps = / | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | ESC best = / |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} '''Kanada''' bo glede na izjavo nacionalne radiotelevizije [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2027|2027]]. S tem bo postala prva država z ameriške celine, ki bo nastopila na evrovizijskem izboru. == Sklici == {{sklici}} cqozc5deu2vbbopgjvnm995lfnyxauv 6708233 6708230 2026-07-07T19:57:46Z Marko3 1829 6708233 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Eurovision country | Name = Kanada na Pesmi Evrovizije | Flag = Eurovision 2026 heart - Canada.svg | Member station = [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) | National selection event = | ESC apps = / | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | ESC best = / |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} '''Kanada''' bo glede na izjavo nacionalne radiotelevizije [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2027|2027]]. S tem bo postala prva država z ameriške celine, ki bo nastopila na evrovizijskem izboru. == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanadska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Kanada na Pesmi Evrovizije| ]] sy2sfizfwrgt1bdrce79byqm7ype59r 6708234 6708233 2026-07-07T19:58:43Z Marko3 1829 6708234 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Eurovision country | Name = Kanada na Pesmi Evrovizije | Flag = Eurovision 2026 heart - Canada.svg | Member station = [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) | National selection event = | ESC apps = / | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | ESC best = / |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} '''Kanada''' bo glede na izjavo nacionalne radiotelevizije [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2027|2027]].<ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref S tem bo postala prva država z ameriške celine, ki bo nastopila na evrovizijskem izboru. == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanadska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Kanada na Pesmi Evrovizije| ]] h0fj7ns27rbfjzvx1fp02njibkeb4s2 6708235 6708234 2026-07-07T19:59:08Z Marko3 1829 6708235 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Eurovision country | Name = Kanada na Pesmi Evrovizije | Flag = Eurovision 2026 heart - Canada.svg | Member station = [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) | National selection event = | ESC apps = / | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | ESC best = / |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} '''Kanada''' bo glede na izjavo nacionalne radiotelevizije [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2027|2027]].<ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref> S tem bo postala prva država z ameriške celine, ki bo nastopila na evrovizijskem izboru. == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanadska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Kanada na Pesmi Evrovizije| ]] t804od0yrtr082l28j7ngir9fv2mlk2 6708243 6708235 2026-07-07T20:10:22Z Marko3 1829 6708243 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Eurovision country | Name = Kanada na Pesmi Evrovizije | Flag = Eurovision 2026 heart - Canada.svg | Member station = [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) | National selection event = | ESC apps = / | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | ESC best = / |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} '''Kanada''' bo glede na izjavo nacionalne radiotelevizije [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2027|2027]].<ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref> S tem bo postala prva država z ameriške celine, ki bo nastopila na evrovizijskem izboru. == Ozadje == Kanadska radiotelevizija [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) ima dolgoletno sodelovanje z [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropsko radiodifuzno zvezo]] (EBU), katere pridružena članica je postala leta 1950.<ref name=join/> CBC/Radio-Canada je postala prva pridružena članica EBU, ki je bila povabljena k sodelovanju na evrovizijskem dogodku [[Eurovision Young Dancers]], na katerem je sodelovala v letih 1987 in 1989.<ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/eurovision-canada/|title=Eurovision – Canada|website=Eurovoix}}</ref> Do leta 2015 je bila Kanada tako edina pridružena članica EBU-ja, ki je nastopila na katerem od evrovizijskih dogodkov; leta 2025 pa je bola k sodelovanju na Pesmi Evrovizije povabljena [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]. Čeprav Kanada v preteklosti ni nikoli nastopila na evrovizijskem izboru, je več kanadskih pevcev tam nastopilo kot predstavnikov drugih evroviuijskih držav:<ref>{{Cite web |date=2024-07-01 |title=Canadians in Eurovision History |url=https://eurovisionfam.com/canadians-in-eurovision-history-%f0%9f%87%a8%f0%9f%87%a6/ |access-date=2026-07-04 |website=Eurovision Fam |language=en-US}}</ref> [[Sherisse Laurence]] je leta 1986 zastopala Luksemburg,<ref>"High note!" ''Scunthorpe Evening Telegraph'', May 3, 1986.</ref> [[Céline Dion]] je leta 1988 zmagala za Švico, [[Lara Fabian]] je leta 1988 zastopala Luksemburg,<ref>{{Cite book |last=O'Connor |first=John Kennedy |title=The Eurovision Song Contest&nbsp;— The Official History |date=2 April 2007 |publisher=[[Carlton Books]] |isbn=978-1-84442-994-3 |location=UK |author-link=John Kennedy O'Connor}}</ref> [[Annie Cotton]] je leta zastopala 1993 Švico, [[Natasha St-Pier]] leta 2001 Francijo, [[Rykka]] leta 2016 Švico, [[Katerine Duska]] leta 2019 Grčijo in [[La Zarra]] leta 2023 Francijo. == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanadska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Kanada na Pesmi Evrovizije| ]] cudxv3yjxpdh6r4drj008g9uc5f66i1 6708244 6708243 2026-07-07T20:12:58Z Marko3 1829 /* Ozadje */ 6708244 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Eurovision country | Name = Kanada na Pesmi Evrovizije | Flag = Eurovision 2026 heart - Canada.svg | Member station = [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) | National selection event = | ESC apps = / | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | ESC best = / |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} '''Kanada''' bo glede na izjavo nacionalne radiotelevizije [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2027|2027]].<ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref> S tem bo postala prva država z ameriške celine, ki bo nastopila na evrovizijskem izboru. == Ozadje == Kanadska radiotelevizija [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) ima dolgoletno sodelovanje z [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropsko radiodifuzno zvezo]] (EBU), katere pridružena članica je postala leta 1950.<ref name=join/> CBC/Radio-Canada je postala prva pridružena članica EBU, ki je bila povabljena k sodelovanju na evrovizijskem dogodku [[Eurovision Young Dancers]], na katerem je sodelovala v letih 1987 in 1989.<ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/eurovision-canada/|title=Eurovision – Canada|website=Eurovoix}}</ref> Do leta 2015 je bila Kanada tako edina pridružena članica EBU-ja, ki je nastopila na katerem od evrovizijskih dogodkov; leta 2025 pa je bila k sodelovanju na Pesmi Evrovizije povabljena [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]. Čeprav Kanada v preteklosti ni nikoli nastopila na evrovizijskem izboru, je več kanadskih pevcev tam nastopilo kot predstavnikov drugih evrovizijskih držav:<ref>{{Cite web |date=2024-07-01 |title=Canadians in Eurovision History |url=https://eurovisionfam.com/canadians-in-eurovision-history-%f0%9f%87%a8%f0%9f%87%a6/ |access-date=2026-07-04 |website=Eurovision Fam |language=en-US}}</ref> [[Sherisse Laurence]] je leta [[Pesem Evrovizije 1965|1986]] zastopala [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]],<ref>"High note!" ''Scunthorpe Evening Telegraph'', May 3, 1986.</ref> [[Céline Dion]] je leta 1988 zmagala za [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švico]], [[Lara Fabian]] je leta 1988 zastopala Luksemburg,<ref>{{Cite book |last=O'Connor |first=John Kennedy |title=The Eurovision Song Contest&nbsp;— The Official History |date=2 April 2007 |publisher=[[Carlton Books]] |isbn=978-1-84442-994-3 |location=UK |author-link=John Kennedy O'Connor}}</ref> [[Annie Cotton]] je leta zastopala 1993 Švico, [[Natasha St-Pier]] leta 2001 [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Rykka]] leta 2016 Švico, [[Katerine Duska]] leta 2019 [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčijo]] in [[La Zarra]] leta 2023 Francijo. == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanadska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Kanada na Pesmi Evrovizije| ]] 76l73fdh7fi8zsu86ts59et4x2hsivz 6708248 6708244 2026-07-07T20:31:15Z Marko3 1829 6708248 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Eurovision country | Name = Kanada na Pesmi Evrovizije | Flag = Eurovision 2026 heart - Canada.svg | Member station = [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) | National selection event = | ESC apps = / | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | ESC best = / |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} '''Kanada''' bo glede na izjavo nacionalne radiotelevizije [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2027|2027]].<ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref> S tem bo postala prva država z ameriške celine, ki bo nastopila na evrovizijskem izboru. Od leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], ko je na izboru debitirala [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]], je tako Kanada prva nova država, ki se bo pridružila Pesmi Evrovizije.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/uradno-prihodnje-leto-na-evrovizijo-prihaja-debitantka-kanada/786923|title=Uradno: prihodnje leto na Evrovizijo prihaja debitantka – Kanada|date=1. 7. 2026|accessdate=7. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Ozadje == Kanadska radiotelevizija [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) ima dolgoletno sodelovanje z [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropsko radiodifuzno zvezo]] (EBU), katere pridružena članica je postala leta 1950.<ref name=join/> CBC/Radio-Canada je postala prva pridružena članica EBU, ki je bila povabljena k sodelovanju na evrovizijskem dogodku [[Eurovision Young Dancers]], na katerem je sodelovala v letih 1987 in 1989.<ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/eurovision-canada/|title=Eurovision – Canada|website=Eurovoix}}</ref> Do leta 2015 je bila Kanada tako edina pridružena članica EBU-ja, ki je nastopila na katerem od evrovizijskih dogodkov; leta 2025 pa je bila k sodelovanju na Pesmi Evrovizije povabljena [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]. Čeprav Kanada v preteklosti ni nikoli nastopila na evrovizijskem izboru, je več kanadskih pevcev tam nastopilo kot predstavnikov drugih evrovizijskih držav:<ref>{{Cite web |date=2024-07-01 |title=Canadians in Eurovision History |url=https://eurovisionfam.com/canadians-in-eurovision-history-%f0%9f%87%a8%f0%9f%87%a6/ |access-date=2026-07-04 |website=Eurovision Fam |language=en-US}}</ref> [[Sherisse Laurence]] je leta [[Pesem Evrovizije 1965|1986]] zastopala [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]],<ref>"High note!" ''Scunthorpe Evening Telegraph'', May 3, 1986.</ref> [[Céline Dion]] je leta 1988 zmagala za [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švico]], [[Lara Fabian]] je leta 1988 zastopala Luksemburg,<ref>{{Cite book |last=O'Connor |first=John Kennedy |title=The Eurovision Song Contest&nbsp;— The Official History |date=2 April 2007 |publisher=[[Carlton Books]] |isbn=978-1-84442-994-3 |location=UK |author-link=John Kennedy O'Connor}}</ref> [[Annie Cotton]] je leta zastopala 1993 Švico, [[Natasha St-Pier]] leta 2001 [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Rykka]] leta 2016 Švico, [[Katerine Duska]] leta 2019 [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčijo]] in [[La Zarra]] leta 2023 Francijo. Junija 2026 je kanadska javna radiotelevizija CBC/Radio-Canada postala polnopravna članica EBU-ja, zato je pridobila možnost do sodelovanja na Evroviziji.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanadska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Kanada na Pesmi Evrovizije| ]] ijsu0uctuov5oth9vxrecffso8a8llc 6708249 6708248 2026-07-07T20:35:44Z Marko3 1829 6708249 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox Eurovision country | Name = Kanada na Pesmi Evrovizije | Flag = Eurovision 2026 heart - Canada.svg | Member station = [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) | National selection event = | ESC apps = / | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | ESC best = / |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} '''Kanada''' bo glede na izjavo nacionalne radiotelevizije [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2027|2027]].<ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref> S tem bo postala prva država z ameriške celine, ki bo nastopila na evrovizijskem izboru. Od leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], ko je na izboru debitirala [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]], je tako Kanada prva nova država, ki se bo pridružila Pesmi Evrovizije.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/uradno-prihodnje-leto-na-evrovizijo-prihaja-debitantka-kanada/786923|title=Uradno: prihodnje leto na Evrovizijo prihaja debitantka – Kanada|date=1. 7. 2026|accessdate=7. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Ozadje == Kanadska radiotelevizija [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) ima dolgoletno sodelovanje z [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropsko radiodifuzno zvezo]] (EBU), katere pridružena članica je postala leta 1950.<ref name=join/> CBC/Radio-Canada je postala prva pridružena članica EBU, ki je bila povabljena k sodelovanju na evrovizijskem dogodku [[Eurovision Young Dancers]], na katerem je sodelovala v letih 1987 in 1989.<ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/eurovision-canada/|title=Eurovision – Canada|website=Eurovoix}}</ref> Do leta 2015 je bila Kanada tako edina pridružena članica EBU-ja, ki je nastopila na katerem od evrovizijskih dogodkov; leta 2025 pa je bila k sodelovanju na Pesmi Evrovizije povabljena [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]. Čeprav Kanada v preteklosti ni nikoli nastopila na evrovizijskem izboru, je več kanadskih pevcev tam nastopilo kot predstavnikov drugih evrovizijskih držav:<ref>{{Cite web |date=2024-07-01 |title=Canadians in Eurovision History |url=https://eurovisionfam.com/canadians-in-eurovision-history-%f0%9f%87%a8%f0%9f%87%a6/ |access-date=2026-07-04 |website=Eurovision Fam |language=en-US}}</ref> [[Sherisse Laurence]] je leta [[Pesem Evrovizije 1965|1986]] zastopala [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]],<ref>"High note!" ''Scunthorpe Evening Telegraph'', May 3, 1986.</ref> [[Céline Dion]] je leta 1988 zmagala za [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švico]], [[Lara Fabian]] je leta 1988 zastopala Luksemburg,<ref>{{Cite book |last=O'Connor |first=John Kennedy |title=The Eurovision Song Contest&nbsp;— The Official History |date=2 April 2007 |publisher=[[Carlton Books]] |isbn=978-1-84442-994-3 |location=UK |author-link=John Kennedy O'Connor}}</ref> [[Annie Cotton]] je leta zastopala 1993 Švico, [[Natasha St-Pier]] leta 2001 [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Rykka]] leta 2016 Švico, [[Katerine Duska]] leta 2019 [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčijo]] in [[La Zarra]] leta 2023 Francijo. Junija 2026 je kanadska javna radiotelevizija CBC/Radio-Canada postala polnopravna članica EBU-ja, zato je pridobila možnost do sodelovanja na Evroviziji.<ref name=":0" /> 1. julija 2026 sta EBU in CBC/Radio-Canada izdala skupno izjavo, v kateri sta potrdila, da se bo Kanada pridružila evrovizijskemu izboru 2027 v Bolgariji.<ref name="CanadaDebut2027">{{cite web |date=1 July 2026 |title=Canada will debut at the 71st Eurovision Song Contest |url=https://www.eurovision.com/stories/canada-will-debut-at-eurovision-song-contest-2027/ |access-date=1 July 2026 |website=Eurovision.com|publisher=EBU}}</ref><ref>{{Cite web |last=Surgenor |first=Helen |date=2026-07-01 |title=Canada will enter the 2027 Eurovision Song Contest |url=https://www.cbc.ca/news/entertainment/canada-will-enter-2027-eurovision-song-contest-9.7254616 |access-date=2026-07-01 |website=CBC News |publisher=CBC/Radio-Canada}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanadska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Kanada na Pesmi Evrovizije| ]] i1zyyhnl3f5n7300y6h3lypcqv1tjgk 6708250 6708249 2026-07-07T20:37:54Z Marko3 1829 6708250 wikitext text/x-wiki {{Infobox Eurovision country | Name = Kanada na Pesmi Evrovizije | Flag = Eurovision 2026 heart - Canada.svg | Member station = [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) | National selection event = | ESC apps = / | ESC first = [[Pesem Evrovizije 2027|2027]] | ESC best = / |Website = [http://eurovision.bnt.bg BNT page] |EBU page = http://www.eurovision.tv/page/history/by-country/country?country=43 }} '''Kanada''' bo glede na izjavo nacionalne radiotelevizije [[Canadian Broadcasting Corporation|CBC/Radio-Canada]] in [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] na '''[[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]]''' prvič nastopila leta [[Pesem Evrovizije 2027|2027]].<ref name="canada">{{Cite web |publisher=EBU |date=2026-07-01 |title=EBU and CBC/Radio-Canada announce Canada’s participation in Eurovision Song Contest 2027 |url=https://www.ebu.ch/news/2026/07/ebu-and-cbc-radio-canada-announce-canada-s-participation-in-eurovision-song-contest-2027 |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en}}</ref><ref name=":0"/> S tem bo postala prva država z ameriške celine, ki bo nastopila na evrovizijskem izboru. Od leta [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], ko je na izboru debitirala [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]], je tako Kanada prva nova država, ki se bo pridružila Pesmi Evrovizije.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/uradno-prihodnje-leto-na-evrovizijo-prihaja-debitantka-kanada/786923|title=Uradno: prihodnje leto na Evrovizijo prihaja debitantka – Kanada|date=1. 7. 2026|accessdate=7. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Ozadje == Kanadska radiotelevizija [[Canadian Broadcasting Corporation]] (CBC/Radio-Canada) ima dolgoletno sodelovanje z [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropsko radiodifuzno zvezo]] (EBU), katere pridružena članica je postala leta 1950. <ref name=join>{{Cite web |date=2026-06-25 |title=CBC/Radio-Canada joins EBU as full Member |url=https://www.ebu.ch/news/2026/06/cbc-radio-canada-becomes-a-full-member-of-the-european-broadcasting-union |access-date=2026-07-01 |website=ebu.ch |language=en|publisher=EBU}}</ref> CBC/Radio-Canada je postala prva pridružena članica EBU, ki je bila povabljena k sodelovanju na evrovizijskem dogodku [[Eurovision Young Dancers]], na katerem je sodelovala v letih 1987 in 1989.<ref>{{cite web|url=https://eurovoix.com/eurovision-canada/|title=Eurovision – Canada|website=Eurovoix}}</ref> Do leta 2015 je bila Kanada tako edina pridružena članica EBU-ja, ki je nastopila na katerem od evrovizijskih dogodkov; leta 2025 pa je bila k sodelovanju na Pesmi Evrovizije povabljena [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]. Čeprav Kanada v preteklosti ni nikoli nastopila na evrovizijskem izboru, je več kanadskih pevcev tam nastopilo kot predstavnikov drugih evrovizijskih držav:<ref>{{Cite web |date=2024-07-01 |title=Canadians in Eurovision History |url=https://eurovisionfam.com/canadians-in-eurovision-history-%f0%9f%87%a8%f0%9f%87%a6/ |access-date=2026-07-04 |website=Eurovision Fam |language=en-US}}</ref> [[Sherisse Laurence]] je leta [[Pesem Evrovizije 1965|1986]] zastopala [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]],<ref>"High note!" ''Scunthorpe Evening Telegraph'', May 3, 1986.</ref> [[Céline Dion]] je leta 1988 zmagala za [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švico]], [[Lara Fabian]] je leta 1988 zastopala Luksemburg,<ref>{{Cite book |last=O'Connor |first=John Kennedy |title=The Eurovision Song Contest&nbsp;— The Official History |date=2 April 2007 |publisher=[[Carlton Books]] |isbn=978-1-84442-994-3 |location=UK |author-link=John Kennedy O'Connor}}</ref> [[Annie Cotton]] je leta zastopala 1993 Švico, [[Natasha St-Pier]] leta 2001 [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Rykka]] leta 2016 Švico, [[Katerine Duska]] leta 2019 [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčijo]] in [[La Zarra]] leta 2023 Francijo. Junija 2026 je kanadska javna radiotelevizija CBC/Radio-Canada postala polnopravna članica EBU-ja, zato je pridobila možnost do sodelovanja na Evroviziji.<ref name=":0" /> 1. julija 2026 sta EBU in CBC/Radio-Canada izdala skupno izjavo, v kateri sta potrdila, da se bo Kanada pridružila evrovizijskemu izboru 2027 v Bolgariji.<ref name="CanadaDebut2027">{{cite web |date=1 July 2026 |title=Canada will debut at the 71st Eurovision Song Contest |url=https://www.eurovision.com/stories/canada-will-debut-at-eurovision-song-contest-2027/ |access-date=1 July 2026 |website=Eurovision.com|publisher=EBU}}</ref><ref>{{Cite web |last=Surgenor |first=Helen |date=2026-07-01 |title=Canada will enter the 2027 Eurovision Song Contest |url=https://www.cbc.ca/news/entertainment/canada-will-enter-2027-eurovision-song-contest-9.7254616 |access-date=2026-07-01 |website=CBC News |publisher=CBC/Radio-Canada}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Države Evrovizije}} {{music-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kanadska glasba]] [[Kategorija:Države udeleženke Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Kanada na Pesmi Evrovizije| ]] k6tknkwcum49jbn7up2uquccjwb3a10 Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate 12 605285 6708177 2026-07-07T18:03:29Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Short description|Navodili za sklice za sloge navajanja in datume dostopa}} {{Wikipedia how to}} Nekaterim urejevalcem se zdijo datumi dostopa. Če želite skriti datum dostopa, uredite [[Special:MyPage/common.css]]: <syntaxhighlight lang="css"> span.reference-accessdate { display: none; } </syntaxhighlight> Če želite prikazati manjšo pisavo datuma dostopa: <syntaxhighlight lang="css"> span.reference-accessdate { font-size:80% } </syntaxhighlight>« 6708177 wikitext text/x-wiki {{Short description|Navodili za sklice za sloge navajanja in datume dostopa}} {{Wikipedia how to}} Nekaterim urejevalcem se zdijo datumi dostopa. Če želite skriti datum dostopa, uredite [[Special:MyPage/common.css]]: <syntaxhighlight lang="css"> span.reference-accessdate { display: none; } </syntaxhighlight> Če želite prikazati manjšo pisavo datuma dostopa: <syntaxhighlight lang="css"> span.reference-accessdate { font-size:80% } </syntaxhighlight> 1d4jmkpy02buiayk0c5oveudfvfnx3u Džingdzong 0 605286 6708186 2026-07-07T18:34:35Z Octopus 13285 vladar 6708186 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Džingdzong<br/>{{nobold|遼景宗}} | birth_date = [[1. september]] [[948]] | death_date = {{death date and age|982|10|13|948|9|1|df=y}} | burial_place = [[Mavzolej Qianling|Mavzolej Čjanling]] (乾陵), Bejdžen, Ljaoning | father = [[Šidzong]] | mother = Šjao Sagedži | spouse = Šjao Janjan <!-- | spouse_type = --> Cesarica | spouses = soproga Bohaj (渤海妃) <!-- | spouses_type = Konkubina --> | issue = [[Šengdzong]]<br>Jelu Longčing<br>Jelu Longjou<br>Jelu Jaošinu<br>Jelu Guanjinnu<br>Jelu Čangšovnu<br>Jelu Janšovnu<br>Jelu Šuge <!-- | era_dates = Baoning (保寧; 969–979)<br>Qianheng (乾亨; 979–982) --> | image = | succession = Cesar dinastije Ljao | reign = 13. marec 969 – 13. oktober 982 | predecessor = [[Mudzong]] | successor = [[Šengdzong]] | birth_name = Jelu Šjan <!-- | regnal_name = Emperor Tianzan (天贊皇帝) | posthumous_name = Emperor Xiaocheng Kangjing (孝成康靖皇帝) | temple_name = Jingzong (景宗) --> | house = [[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] | dynasty = [[Dinastija Ljao|Ljao]] }} {{Chinese | t = 遼景宗 | s = 辽景宗 | p = Liáo Jǐngzōng | altname = Yelü Xian | t2 = 耶律賢 | s2 = 耶律贤 | p2 = Yēlǚ Xián | altname3 = Xianning {{small|(vljudnostno ime)}} | t3 = 賢寧 | s3 = 贤宁 | p3 = Xiánníng }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 948]] [[Kategorija:Umrli leta 982]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] esrnrwhdbxxr9jrzqxu17pz828sknpi 6708325 6708186 2026-07-08T06:02:01Z Octopus 13285 uvod 6708325 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Džingdzong<br/>{{nobold|遼景宗}} | birth_date = [[1. september]] [[948]] | death_date = {{death date and age|982|10|13|948|9|1|df=y}} | burial_place = [[Mavzolej Qianling|Mavzolej Čjanling]] (乾陵), Bejdžen, Ljaoning | father = [[Šidzong]] | mother = Šjao Sagedži | spouse = Šjao Janjan <!-- | spouse_type = --> Cesarica | spouses = soproga Bohaj (渤海妃) <!-- | spouses_type = Konkubina --> | issue = [[Šengdzong]]<br>Jelu Longčing<br>Jelu Longjou<br>Jelu Jaošinu<br>Jelu Guanjinnu<br>Jelu Čangšovnu<br>Jelu Janšovnu<br>Jelu Šuge <!-- | era_dates = Baoning (保寧; 969–979)<br>Qianheng (乾亨; 979–982) --> | image = | succession = Cesar dinastije Ljao | reign = 13. marec 969 – 13. oktober 982 | predecessor = [[Mudzong]] | successor = [[Šengdzong]] | birth_name = Jelu Šjan <!-- | regnal_name = Emperor Tianzan (天贊皇帝) | posthumous_name = Emperor Xiaocheng Kangjing (孝成康靖皇帝) | temple_name = Jingzong (景宗) --> | house = [[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] | dynasty = [[Dinastija Ljao|Ljao]] }} {{Chinese | t = 遼景宗 | s = 辽景宗 | p = Liáo Jǐngzōng | altname = Yelü Xian | t2 = 耶律賢 | s2 = 耶律贤 | p2 = Yēlǚ Xián | altname3 = Xianning {{small|(vljudnostno ime)}} | t3 = 賢寧 | s3 = 贤宁 | p3 = Xiánníng }} '''Džingdzong''' (tradicionalno kitajsko: 遼景宗, poenostavljeno kitajsko: 辽景宗), z osebnim imenom '''Jelu Šjan''' in vljudnostnim imenom '''Šjanning''', je bil peti cesar kitajske [[Kitani|kitanske]] [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]], * [[1. september]] [[948]],<ref>([天禄二年]秋七月壬申，皇子贤生。) ''Liao Shi'', vol. 05</ref> † [[13. oktober]] [[982]].<ref>([乾亨四年九月]壬子，次焦山，崩于行在。年三十五，...) ''Liao Shi'', vol. 09</ref> Med svojo vladavino je izboljšal učinkovitost vlade in zmanjšal korupcijo. Znan je po vojni z dinastijo [[Severni Song]]. Umrl je med lovom. Njegova soproga je kasneje postala regentka njegovega enajstletnega sina, kasnejšega cesarja [[Šengdzong]]a. ==Življenje== Jelu Šjan je leta 969 nasledil cesarja [[Mudzong]]a, ki so ga med lovom umorili njegovi služabniki. Podpirali sta ga tako kitanska kot hanska vladajoča elita. Kot cesar je pomembno prispeval k razvoju dinastije Ljao. V svoji vladi je kot uradnike zaposlil kitajske Hane. Enega od njih je imenoval za ministra za južne zadeve in enega za upravitelja Čina. To je vladi omogočilo učinkovitejše delovanje in pospešilo preobrazbo kitanske družbe v [[Fevdalizem|fevdalno]] družbo. Zatrl je korupcijo v vladi in odpustil tiste, ki so bili podkupljeni ali nesposobni. Cesar Džingdzong je z veseljem sprejemal kritike. Med kasnejšo vladavino se je začel pripravljati na vojno proti svojim južnim sosedom. Njegov konflikt z dinastijo Severni Song se je začel z napadom [[Dinastija Song|dinastije Song]] na dinastijo [[Severni Han]]. Vojsko Ljaa, ki je odšla na pomoč Severnemu Hanu, so Songi uničili. Vojska Songa je zatem uničila tudi Severni Han in napadla [[Peking]], južno prestolnico dinastije Ljao. Sledil je napad vojske Ljaa, ki je poponoma uničil vojsko Songa. Cesar Tajdzong iz Songa je pobegnil z bojišča. Naslednjih nekaj bitk se je končalo neodločeno. Cesar Džingdzung je neznano kdaj oslabel in trpel zaradi številnih bolezni in včasih ni mogel vstati. Državne posle je zato namesto njega pogosto vodila njegova soproga Šjao Janjan. 13. oktobra 982 je cesar Džingdzong umrl zaradi bolezni v svojem lovskem taboru. V oporoki je prestol prepustil svojemu sinu, cesarju [[Šengdzong]]u, ki je bil star komaj 11 let. V njegovem imenu je zato kot regentka vladala njegova mati Šjao Janjan.<ref>{{Cite book |last1=Twitchett |first1=Denis C. |url=https://books.google.com/books?id=iN9Tdfdap5MC |title=The Cambridge History of China: Volume 6, Alien Regimes and Border States, 907-1368 |last2=Franke |first2=Herbert |last3=Fairbank |first3=John King |date=1978 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-24331-5 |pages=87 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 948]] [[Kategorija:Umrli leta 982]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] td25mear4h4vjw6vw9oddc8e429oz9l 6708330 6708325 2026-07-08T06:13:03Z Octopus 13285 /* Sklici */ Družina 6708330 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Džingdzong<br/>{{nobold|遼景宗}} | birth_date = [[1. september]] [[948]] | death_date = {{death date and age|982|10|13|948|9|1|df=y}} | burial_place = [[Mavzolej Qianling|Mavzolej Čjanling]] (乾陵), Bejdžen, Ljaoning | father = [[Šidzong]] | mother = Šjao Sagedži | spouse = Šjao Janjan <!-- | spouse_type = --> Cesarica | spouses = soproga Bohaj (渤海妃) <!-- | spouses_type = Konkubina --> | issue = [[Šengdzong]]<br>Jelu Longčing<br>Jelu Longjou<br>Jelu Jaošinu<br>Jelu Guanjinnu<br>Jelu Čangšovnu<br>Jelu Janšovnu<br>Jelu Šuge <!-- | era_dates = Baoning (保寧; 969–979)<br>Qianheng (乾亨; 979–982) --> | image = | succession = Cesar dinastije Ljao | reign = 13. marec 969 – 13. oktober 982 | predecessor = [[Mudzong]] | successor = [[Šengdzong]] | birth_name = Jelu Šjan <!-- | regnal_name = Emperor Tianzan (天贊皇帝) | posthumous_name = Emperor Xiaocheng Kangjing (孝成康靖皇帝) | temple_name = Jingzong (景宗) --> | house = [[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] | dynasty = [[Dinastija Ljao|Ljao]] }} {{Chinese | t = 遼景宗 | s = 辽景宗 | p = Liáo Jǐngzōng | altname = Yelü Xian | t2 = 耶律賢 | s2 = 耶律贤 | p2 = Yēlǚ Xián | altname3 = Xianning {{small|(vljudnostno ime)}} | t3 = 賢寧 | s3 = 贤宁 | p3 = Xiánníng }} '''Džingdzong''' (tradicionalno kitajsko: 遼景宗, poenostavljeno kitajsko: 辽景宗), z osebnim imenom '''Jelu Šjan''' in vljudnostnim imenom '''Šjanning''', je bil peti cesar kitajske [[Kitani|kitanske]] [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]], * [[1. september]] [[948]],<ref>([天禄二年]秋七月壬申，皇子贤生。) ''Liao Shi'', vol. 05</ref> † [[13. oktober]] [[982]].<ref>([乾亨四年九月]壬子，次焦山，崩于行在。年三十五，...) ''Liao Shi'', vol. 09</ref> Med svojo vladavino je izboljšal učinkovitost vlade in zmanjšal korupcijo. Znan je po vojni z dinastijo [[Severni Song]]. Umrl je med lovom. Njegova soproga je kasneje postala regentka njegovega enajstletnega sina, kasnejšega cesarja [[Šengdzong]]a. ==Življenje== Jelu Šjan je leta 969 nasledil cesarja [[Mudzong]]a, ki so ga med lovom umorili njegovi služabniki. Podpirali sta ga tako kitanska kot hanska vladajoča elita. Kot cesar je pomembno prispeval k razvoju dinastije Ljao. V svoji vladi je kot uradnike zaposlil kitajske Hane. Enega od njih je imenoval za ministra za južne zadeve in enega za upravitelja Čina. To je vladi omogočilo učinkovitejše delovanje in pospešilo preobrazbo kitanske družbe v [[Fevdalizem|fevdalno]] družbo. Zatrl je korupcijo v vladi in odpustil tiste, ki so bili podkupljeni ali nesposobni. Cesar Džingdzong je z veseljem sprejemal kritike. Med kasnejšo vladavino se je začel pripravljati na vojno proti svojim južnim sosedom. Njegov konflikt z dinastijo Severni Song se je začel z napadom [[Dinastija Song|dinastije Song]] na dinastijo [[Severni Han]]. Vojsko Ljaa, ki je odšla na pomoč Severnemu Hanu, so Songi uničili. Vojska Songa je zatem uničila tudi Severni Han in napadla [[Peking]], južno prestolnico dinastije Ljao. Sledil je napad vojske Ljaa, ki je poponoma uničil vojsko Songa. Cesar Tajdzong iz Songa je pobegnil z bojišča. Naslednjih nekaj bitk se je končalo neodločeno. Cesar Džingdzung je neznano kdaj oslabel in trpel zaradi številnih bolezni in včasih ni mogel vstati. Državne posle je zato namesto njega pogosto vodila njegova soproga Šjao Janjan. 13. oktobra 982 je cesar Džingdzong umrl zaradi bolezni v svojem lovskem taboru. V oporoki je prestol prepustil svojemu sinu, cesarju [[Šengdzong]]u, ki je bil star komaj 11 let. V njegovem imenu je zato kot regentka vladala njegova mati Šjao Janjan.<ref>{{Cite book |last1=Twitchett |first1=Denis C. |url=https://books.google.com/books?id=iN9Tdfdap5MC |title=The Cambridge History of China: Volume 6, Alien Regimes and Border States, 907-1368 |last2=Franke |first2=Herbert |last3=Fairbank |first3=John King |date=1978 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-24331-5 |pages=87 |language=en}}</ref> ==Družina== Soproge in otroci: * Cesarica Ruidži iz klana Šjao je bila njegova druga sestrična. Z njo je imel tri (morda štiri) sinove, med njimi cesarja Šengdzonga, in tri hčerke. * Soproga Bohaj, s katero je imel hčerko. * Gospa Mou, s katero je imel sina. * Hunjan, s katero ni imel otrok. Zakon z njo je sporen. Hunjan je postala konkubina njegovega sina Jelu Longšuja. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 948]] [[Kategorija:Umrli leta 982]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] popvkfpb3jve0esjpci4y8zhbqhkdle 6708338 6708330 2026-07-08T06:19:31Z Octopus 13285 /* Viri */ viri ... 6708338 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Džingdzong<br/>{{nobold|遼景宗}} | birth_date = [[1. september]] [[948]] | death_date = {{death date and age|982|10|13|948|9|1|df=y}} | burial_place = [[Mavzolej Qianling|Mavzolej Čjanling]] (乾陵), Bejdžen, Ljaoning | father = [[Šidzong]] | mother = Šjao Sagedži | spouse = Šjao Janjan <!-- | spouse_type = --> Cesarica | spouses = soproga Bohaj (渤海妃) <!-- | spouses_type = Konkubina --> | issue = [[Šengdzong]]<br>Jelu Longčing<br>Jelu Longjou<br>Jelu Jaošinu<br>Jelu Guanjinnu<br>Jelu Čangšovnu<br>Jelu Janšovnu<br>Jelu Šuge <!-- | era_dates = Baoning (保寧; 969–979)<br>Qianheng (乾亨; 979–982) --> | image = | succession = Cesar dinastije Ljao | reign = 13. marec 969 – 13. oktober 982 | predecessor = [[Mudzong]] | successor = [[Šengdzong]] | birth_name = Jelu Šjan <!-- | regnal_name = Emperor Tianzan (天贊皇帝) | posthumous_name = Emperor Xiaocheng Kangjing (孝成康靖皇帝) | temple_name = Jingzong (景宗) --> | house = [[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]] | dynasty = [[Dinastija Ljao|Ljao]] }} {{Chinese | t = 遼景宗 | s = 辽景宗 | p = Liáo Jǐngzōng | altname = Yelü Xian | t2 = 耶律賢 | s2 = 耶律贤 | p2 = Yēlǚ Xián | altname3 = Xianning {{small|(vljudnostno ime)}} | t3 = 賢寧 | s3 = 贤宁 | p3 = Xiánníng }} '''Džingdzong''' (tradicionalno kitajsko: 遼景宗, poenostavljeno kitajsko: 辽景宗), z osebnim imenom '''Jelu Šjan''' in vljudnostnim imenom '''Šjanning''', je bil peti cesar kitajske [[Kitani|kitanske]] [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]], * [[1. september]] [[948]],<ref>([天禄二年]秋七月壬申，皇子贤生。) ''Liao Shi'', vol. 05</ref> † [[13. oktober]] [[982]].<ref>([乾亨四年九月]壬子，次焦山，崩于行在。年三十五，...) ''Liao Shi'', vol. 09</ref> Med svojo vladavino je izboljšal učinkovitost vlade in zmanjšal korupcijo. Znan je po vojni z dinastijo [[Severni Song]]. Umrl je med lovom. Njegova soproga je kasneje postala regentka njegovega enajstletnega sina, kasnejšega cesarja [[Šengdzong]]a. ==Življenje== Jelu Šjan je leta 969 nasledil cesarja [[Mudzong]]a, ki so ga med lovom umorili njegovi služabniki. Podpirali sta ga tako kitanska kot hanska vladajoča elita. Kot cesar je pomembno prispeval k razvoju dinastije Ljao. V svoji vladi je kot uradnike zaposlil kitajske Hane. Enega od njih je imenoval za ministra za južne zadeve in enega za upravitelja Čina. To je vladi omogočilo učinkovitejše delovanje in pospešilo preobrazbo kitanske družbe v [[Fevdalizem|fevdalno]] družbo. Zatrl je korupcijo v vladi in odpustil tiste, ki so bili podkupljeni ali nesposobni. Cesar Džingdzong je z veseljem sprejemal kritike. Med kasnejšo vladavino se je začel pripravljati na vojno proti svojim južnim sosedom. Njegov konflikt z dinastijo Severni Song se je začel z napadom [[Dinastija Song|dinastije Song]] na dinastijo [[Severni Han]]. Vojsko Ljaa, ki je odšla na pomoč Severnemu Hanu, so Songi uničili. Vojska Songa je zatem uničila tudi Severni Han in napadla [[Peking]], južno prestolnico dinastije Ljao. Sledil je napad vojske Ljaa, ki je poponoma uničil vojsko Songa. Cesar Tajdzong iz Songa je pobegnil z bojišča. Naslednjih nekaj bitk se je končalo neodločeno. Cesar Džingdzung je neznano kdaj oslabel in trpel zaradi številnih bolezni in včasih ni mogel vstati. Državne posle je zato namesto njega pogosto vodila njegova soproga Šjao Janjan. 13. oktobra 982 je cesar Džingdzong umrl zaradi bolezni v svojem lovskem taboru. V oporoki je prestol prepustil svojemu sinu, cesarju [[Šengdzong]]u, ki je bil star komaj 11 let. V njegovem imenu je zato kot regentka vladala njegova mati Šjao Janjan.<ref>{{Cite book |last1=Twitchett |first1=Denis C. |url=https://books.google.com/books?id=iN9Tdfdap5MC |title=The Cambridge History of China: Volume 6, Alien Regimes and Border States, 907-1368 |last2=Franke |first2=Herbert |last3=Fairbank |first3=John King |date=1978 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-24331-5 |pages=87 |language=en}}</ref> ==Družina== Soproge in otroci: * Cesarica Ruidži iz klana Šjao je bila njegova druga sestrična. Z njo je imel tri (morda štiri) sinove, med njimi cesarja Šengdzonga, in tri hčerke. * Soproga Bohaj, s katero je imel hčerko. * Gospa Mou, s katero je imel sina. * Hunjan, s katero ni imel otrok. Zakon z njo je sporen. Hunjan je postala konkubina njegovega sina Jelu Longšuja. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * {{cite book |last1=Toqto'a |author-link=|title=Liao Shi ''(遼史)'' |trans-title=History of Liao |year=1344|language=zh|display-authors=etal}} * Denis Twitchett, Klaus-Peter Tietze. ''The Liao''. Cambridge History of China, vol. 6, str. 43–153. {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|[[Dinastija Ljao|Rodbina Jelu]]|1. september|948|13. oktober|982||}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Mudzong]]}} {{S-ttl|title=Cesar dinastije Ljao|years=969–982}} {{S-aft|after=[[Šengdzong]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 948]] [[Kategorija:Umrli leta 982]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] p9zx1orwp53hzqr4l8lf6v2c5ilnc0q Svetovna jakostna snooker lestvica 1994/95 0 605287 6708205 2026-07-07T19:29:28Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1994/95]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1994/95]]: Slovenjenje naslova 6708205 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1994/95]] iio8r5qzcbrpwegbzgdyd01qltd7ac8 Svetovna jakostna snooker lestvica 1995/96 0 605288 6708208 2026-07-07T19:34:53Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1995/96]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96]]: Slovenjenje naslova 6708208 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1995/96]] e2qjx2z2ibzhzzkup9hekfbrug1wt1g Mavzolej Qianling 0 605289 6708216 2026-07-07T19:44:37Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Mavzolej Qianling]] na [[Mavzolej Čjanling]] 6708216 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mavzolej Čjanling]] 4spmon30uz6sk9rw1fn483x01wl2295 Svetovna jakostna snooker lestvica 1996/97 0 605290 6708228 2026-07-07T19:56:47Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Svetovna jakostna snooker lestvica 1996/97]] na [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97]]: Slovenjenje naslova 6708228 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svetovna jakostna snuker lestvica 1996/97]] 9g6dx2dr4fudcraz2o6roxn4ucjsnfe Breda Rajh 0 605293 6708303 2026-07-08T04:22:45Z Ihana Aneta 242446 nova stran z vsebino: »<nowiki>#REDIRECT [[Breda Rajh Divjak]]</nowiki>« 6708303 wikitext text/x-wiki <nowiki>#REDIRECT [[Breda Rajh Divjak]]</nowiki> 0ihe0b2fes90pwcr2npb02e2kfstljn 6708304 6708303 2026-07-08T04:22:57Z Ihana Aneta 242446 preusmeritev na [[Breda Rajh Divjak]] 6708304 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Breda Rajh Divjak]] 7eaw4uzys1fccp7ggkt7v87f46sgi2c Breda Rajh-Divjak 0 605294 6708307 2026-07-08T04:42:22Z Ihana Aneta 242446 preusmeritev na [[Breda Rajh Divjak]] 6708307 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Breda Rajh Divjak]] 7eaw4uzys1fccp7ggkt7v87f46sgi2c Uporabnik:Stebunik/peskovnik66 - Dragoljub Mićunović 2 605295 6708311 2026-07-08T05:01:18Z Stebunik 55592 Ustvarjam članek na peskovniku Dragoljub Mićunović 6708311 wikitext text/x-wiki 1sl Dragoljub Mićunović multi okno 8.vii.2026 {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr-Cyrl|Драгољуб Мићуновић}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|}}; 14 July 1930 – 26 May 2026) was a Serbian politician and philosopher. As one of the founders of the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]], he served as its leader from 1990 to 1994, and as the president of the [[parliament of Serbia and Montenegro]] from 2000 to 2004. In the 1960s and 1970s, he was affiliated with the [[Praxis School]] and was a professor at the [[University of Belgrade Faculty of Philosophy|Faculty of Philosophy]] of the [[University of Belgrade]]. In 1990, he co-founded the Democratic Party and was elected as a member of the [[National assembly of serbia|National Assembly of Serbia]]. He remained an MP until 2020, when the Democratic Party boycotted the elections. He was also a presidential candidate in the [[2003 Serbian presidential election]]. En: {{Short description|Serbian politician and philosopher (1930–2026)}} {{Redirect|Mićunović|the Serbian footballer|Milo Mićunović}} {{Use British English|date=May 2026}} {{Use dmy dates|date=May 2026}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[List of Presidents of the Chamber of Citizens of the Federal Assembly of Yugoslavia|President of the Chamber of Citizens<br />of the Federal Assembly of Yugoslavia]] | term_start1 = 3 November 2000 | term_end1 = 3 March 2003 | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Position abolished'' | office2 = [[List of Presidents of the Assembly of Serbia and Montenegro|President of the Assembly of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2003 | term_end2 = 4 March 2004 | predecessor2 = ''Position established'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = President of the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] | predecessor3 = ''Position established'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = 3 February 1990 | term_end3 = 25 January 1994 | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], Yugoslavia | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Belgrade]], Serbia | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (formerly)|[[Democratic Party (Serbia)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Democratic Centre (Serbia)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[University of Belgrade]] | occupation = {{hlist|Politician|philosopher}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr-Cyrl|Драгољуб Мићуновић}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|}}; 14 July 1930 – 26 May 2026) was a Serbian politician and philosopher. As one of the founders of the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]], he served as its leader from 1990 to 1994, and as the president of the [[parliament of Serbia and Montenegro]] from 2000 to 2004. In the 1960s and 1970s, he was affiliated with the [[Praxis School]] and was a professor at the [[University of Belgrade Faculty of Philosophy|Faculty of Philosophy]] of the [[University of Belgrade]]. In 1990, he co-founded the Democratic Party and was elected as a member of the [[National assembly of serbia|National Assembly of Serbia]]. He remained an MP until 2020, when the Democratic Party boycotted the elections. He was also a presidential candidate in the [[2003 Serbian presidential election]]. ==Early life== Dragoljub Mićunović was born on 14 July 1930 in [[Merdare]], [[Kingdom of Yugoslavia]].<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> He spent his childhood in [[Skopje]] where his father Mile worked as a civil servant.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Following the annexation of parts of Yugoslavia by the [[Italy|Italian]] [[puppet state|puppet]] [[Albanian Kingdom (1939–43)|Albanian Kingdom]] and Axis [[Kingdom of Bulgaria]], he sought refuge in the [[Territory of the Military Commander in Serbia]]. After [[World War II]], he resumed high school in [[Kuršumlija]] and [[Prokuplje]].<ref name="ds" /> Mićunović was then sentenced to 20 months of forced labour at [[Goli Otok]] island by the Yugoslav authorities for ideological inclinations towards the [[Soviet Union]].<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30 |url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> After his release, he became an assistant at the [[University of Belgrade]] [[University of Belgrade Faculty of Philosophy|Faculty of Philosophy]].<ref name="ds" /> He graduated in 1954.<ref name=":0" /> He was part of the [[Marxist humanist]] [[Praxis School]] from 1964,<ref name=":0" /> and in 1975 he was expelled from the faculty, together with seven other colleagues,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref> due to taking part in the [[1968 student demonstrations in Yugoslavia]].<ref name=":0" /> Later, he was lecturer in the United States and Germany.<ref name=":0" /> ==Political career== Mićunović was one of the members of [[the Founding Committee of the Democratic Party]] in December 1989 who began the process of re-establishing the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] (DS). He was elected the first President of the re-established Democratic Party at the founding party conference on 3 February 1990.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> At the first multi-party elections in Serbia in 1990, he was elected a Member of the [[Parliament of Serbia]] on behalf of the Democratic Party.<ref name="ds" /> As a Member of Parliament on the state level, he was elected a delegate to the Chamber of the Republics and Provinces (upper chamber) of the [[Assembly of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Assembly of Yugoslavia]] in the period 1991–1992.<ref name="ds" /> At the [[May 1992 Yugoslav parliamentary election|Federal elections in 1992]], Mićunović was elected a Member of the [[Federal Assembly of the Federal Republic of Yugoslavia|Federal Assembly]] as a representative of the Democratic Party. As a member of the opposition coalition “[[Coalition Together|Zajedno]]”, he was re-elected a Member of the Federal Assembly in the Chamber of Citizens (lower chamber) in 1996.<ref name="ds" /> He remained the party's president until 1994, when he was squeezed out from the top spot by [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" /> Mićunović resigned and with a group of prominent intellectuals, founded the Center for Democracy Fund, a [[non-governmental organisation]] (NGO) for the development of civil society and the non-governmental sector, civil education, and preparation of political and social reforms.<ref name="ds" /> In 1996, Mićunović founded a new political party, [[Democratic Centre (Serbia)|Democratic Centre]], of which he was elected president.<ref name="Mikuš" /> At the federal elections in 2000, as one of the leaders of the [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition, Mićunović was again elected a Member of Parliament in the Chamber of Citizens of the Federal Assembly. After the victory of the Democratic Opposition of Serbia in October 2000, he was elected President of the Chamber of Citizens of the Federal Assembly on 3 November 2000.<ref name="ds" /> When the State Union of [[Serbia and Montenegro]] was established, in March 2003, Mićunović was elected President of the [[Parliament of Serbia and Montenegro]] on 3 March that year.<ref name="Svjedok histerije"/> He held this position until 3 March 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović was a candidate at the [[2003 Serbian presidential election]], winning 35.42% of the popular vote, but the election was cancelled due to low turnout (the turnout was 38.8%, considerably less than the 50% of eligible voters threshold required by Serbian law).<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunović's Democratic Centre party merged into the Democratic Party in 2004,<ref name="Mikuš" /> and he was one of the leading candidates on the Democratic Party list in the [[2007 Serbian parliamentary election|Serbian Parliamentary elections]] held on 21 January 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović remained an MP until 2020; he was last elected in the [[2016 Serbian parliamentary election]].<ref name=":0" /> During his term, he also served as the parliamentary leader of the Democratic Party.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> In 2017, Mićunović signed the [[Declaration on the Common Language]] of the [[Croats]], [[Serbs]], [[Bosniaks]], and [[Montenegrins]].<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref> In January 2020, he stated his opposition to the Democratic Party boycott of the [[2020 Serbian parliamentary election|2020 parliamentary election]].<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> ==Personal life and death== Mićunović authored five books and over 100 papers.<ref name=":0" /> He was bestowed with several awards, including the [[Legion of Honour]].<ref name=":1" /> Mićunović was the winner of the first award for tolerance awarded by the Ministry for Human Rights, [[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]], and [[B92]] TV and radio station.<ref name="ds" /> Mićunović died in [[Belgrade]] on 26 May 2026, at the age of 95.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> ==References== {{Reflist}} ==External links== {{Commons category|Dragoljub Mićunović}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} * {{IMDb name|3804431}} {{S-start}} {{s-ppo}} {{Succession box | title = President of the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] | before = ''Post established'' | after = [[Zoran Đinđić]] | years = 1990&ndash;1994 }} {{end}} {{Democratic Party (Serbia)}} {{Informbiro Period}} {{Signatories of the Declaration on the Common Language}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Micunovic, Dragoljub}} [[Category:1930 births]] [[Category:2026 deaths]] [[Category:People from Kuršumlija]] [[Category:Democratic Party (Serbia) politicians]] [[Category:Democratic Centre (Serbia) politicians]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Members of the National Assembly (Serbia)]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Philosophy alumni]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian humanists]] [[Category:Serbian political scientists]] [[Category:Yugoslav dissidents]] [[Category:Prisoners and detainees of Yugoslavia]] [[Category:Officers of the Legion of Honour]] [[Category:Signatories of the Declaration on the Common Language]] [[Category:20th-century political scientists]] [[Category:Yugoslav philosophers]] {{Infobox officeholder | name = Sulejman Ugljanin | native_name = {{No bold|Сулејман Угљанин}} | native_name_lang = bh | image = Sulejman Ugljanin MC.jpg | caption = Sulejman Ugljenin leta 2007 | order = | office = [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|Predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] | term_start = [[11. maj]] [[1991]] | term_end = [[21. oktober]] [[2018]] | vice_president = [[Muhedin Fijuljanin]]{{Clear}}[[Esad Džudžo]]{{Clear}}[[Redžep Škrijelj]]{{Clear}}[[Vasvija Gusinac]] | predecessor = nov položaj | successor = [[Esad Džudžo]] | order2 = | office2 = [[Ljudska skupščina (Srbija)|Član Ljudske skupščine]] | term_start2 = [[16. april]] [[2014]] | term_end2 = [[28. junij]] [[2016]] | order3 = | office3 = [[Minister brez listnice (Srbija)|Minister brez listnice]] | term_start3 = [[7. julij]] [[2008]] | term_end3 = [[27. april]] [[2014]] | prime_minister3 = [[Mirko Cvetković]] {{small|(2008&ndash;12)}}{{Clear}}[[Ivica Dačić]] {{small|(2012&ndash;14)}} | deputy3 = | order4 = | office4 = [[Novi Pazar|Župan v Novem Pazarju]] | term_start4 = [[9. oktober]] [[2004]] | term_end4 = [[8. julij]] [[2008]] | deputy4 = | predecessor4 = [[Vasvija Gusinac]] | successor4 = [[Mirsad Đerlek]] | order5 = | office5 = [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Član Zvezne skupščine]] | term_start5 = [[20. marec]] [[1997]] | term_end5 = [[7. oktober]] [[2000]] | order6 = | office6 = [[Stranka demokaratske akcije Sandžaka|Predsednik Stranke demokratične akije Sandžaka]] | term_start6 = [[29. julij]] [[1990]] | term_end6 = | vice_president6 = [[Enis Imamović]] | deputy6 = [[Šemsudin Kučević]] | predecessor6 = nov položaj | successor6 = | birth_date = {{Birth date and age|1953|11|20|df=y}} | birth_place = [[Kosovska Mitrovica]], [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = <!-- {{Death date and age|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | death_place = | resting_place = | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Stranka demokratske akcije Sandžaka]] | spouse = Mersija oz. Mirza Ugljanin r. Hajdinović | children = 4 (1 sin in 3 hčerke) | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] | occupation = [[politik]] | profession = [[zobozdravnik]] | country = [[Srbija]] }} '''Sulejman Ugljanin''' ({{IPA|sh|sulějman ǔɡʎanin|pron}}; {{lang-sr|Сулејман Угљанин/Sulejman Ugljanin}}; * [[20. november]] [[1953]]) je [[Srbija|srbski]] [[zobozdravnik]] in [[politik]]. Opredeljuje se kot [[Srbi|srbski]] oziroma [[Muslimani|muslimanski]] [[Bošnjaki|Bošnjak]] ter je predsednik [[Stranka demokratske akcije Sandžaka|Stranke demokratične akcije (SDA)]] od njene ustanovitve leta [[1990]]. Ugljanin je bil poprej [[Bošnjaški narodni svet (Srbija)|predsednik Bošnjaškega narodnega sveta]] in poslanec ter član [[Zvezna skupščina Jugoslavije|Zvezne skupščine]]. Bil je župan v mestu [[Novi Pazar]], in prej minister brez listnice v [[Vlada republike Srbije|Vladi republike Srbije]] med 2008 in 2014. Ugljanin je dosegel doktorat iz [[stomatologija|stomatologije]] na [[Univerza v Sarajevu|Sarajevski univerzi]]. Je poročen in ima štiri otroke. === Poreklo, mladost in šolanje === Sulejman Ugljanin se je rodil v Kosovski Mitrovici v Avtonomni pokrajini Kosovo, ki je bila del Ljudske republike Srbije v Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Njegova starša sta bila iz Novega Pazarja, a sta se v Mitrovico preselila, potem ko je njegov dedek tam kupil hišo. Imel je tri sestre in tri brate. Njegov oče je delal kot mizar, mati pa kot krojačica.{{sfn|Isailović|17 January 2011}} V šolo je začel hoditi že pri šestih letih in staršem in ravnatelju šole zagotavljal, da so ga sestre in bratje naučili brati in pisati. Odraščal je v starokopitnem muslimanskem okolju, saj so njegovi bratranci in sestrične nasprotovali očetu, ker je najstarejši hčerki dovolil obiskovati srednjo šolo. Ugljaninova najstarejša sestra je kasneje postala kemijska inženirka in prvi visoko izobražen član družine. Čeprav je bila vera v komunistični Jugoslaviji odsvetovana in so bili verniki državljani drugega reda, je njegova družina ohranila versko življenje. Ugljanin se spominja, da se je od zgodnjega otroštva postil za vsak [[ramadan]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Starši so ga poslali v srednjo zobozdravstveno šolo v [[Priština|Prištini]]. Ugljanin je kmalu začel trenirati [[boks]] za boksarski klub Radnički. Po končani srednji šoli se je vpisal na [[Univerza v Sarajevu|Univerzo v Sarajevu]], kjer je študiral zobozdravstvo; nadaljeval je tudi z boksom in je s tem športom prenehal šele po tekmi v Bijeljini leta 1979. V Sarajevu je s kolegi začel tudi [[kolesarjenje|kolesariti]].{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Pozneje se je v Sarajevu specializiral za izdelovanje in mameščanje [[proteza|protez]] – [[protetika|protetiko]].{{sfn|Novosel|2009}} === Družina === Po končanem študiju je Ugljanin začel delati kot otroški [[zobozdravnik]] v Novem Pazarju. Tam je poučeval prvo pomoč in civilno zaščito. Med enim od tečajev je spoznal svojo ženo Mersijo oziroma Mirzo Hajdinović, takratno uradnico občinske uprave v Novem Pazarju. Poročila sta se leta 1985. Z njo ima tri hčere in enega sina.<ref>{{cite web|url=https://www.parlament.gov.rs/SULEJMAN_UGLjANIN.860.891.html|title=Narodni poslanik dr. Sulejman Ugljanin|publisher=parlament.gov.rs|author=Narodna Republika Srbije|place=Beograd|language=sr|date=2011|accessdate=7. julij 2026}}</ref>{{sfn|Isailović|17 January 2011}} Hčerka Saida poročena Hasanbegović je v Luksemburgu, kjer živi, ustanovila lepotni salon „Luxuriouss Institut de Beauté“.<ref>{{cite web|url=https://imovinapoliticara.krik.rs/profil.php?id=71&ime=Sulejman-Ugljanin|title=Sulejman Ugljanin: Imovina, zarada, biografija|publisher=krik.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=2022|accessdate=7. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === Ugljanin je svojo politično kariero začel leta 1990. Maja 1990 je bil izvoljen v Izvršni svet Stranke demokratične akcije, istega leta pa je postal predsednik Stranke demokratične akcije Sandžaka. Leto pozneje je bil izvoljen za predsednika Muslimanskega narodnega sveta Sandžaka.{{sfn|Novosel|2009}} Leta 1993, ko je Miloševićeva oblast začele zapirati svoje politične nasprotnike pod pretvezo za "ogrožanje ozemeljske celovitosti ZR Jugoslavije in nedovoljeno nošenje orožja", je Ugljanin pobegnil v Turčijo, kjer je preživel tri leta. To je pomenilo prelomnico, kajti mnogi njegovi sodelavci so ga začeli zapuščati in ustvarjati lastne politične stranke. Obtožil jih je izdaje koristi sandžaških muslimanov.{{sfn|Novosel|2009}} Po vrnitvi iz Turčije je bil z odobritvijo osrednje beograjske vlade, ki jo je takrat vodil Koštunica, izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini Jugoslavije. Od volitev leta 2000, ko je bil 5. oktobra strmoglavljen Slobodan Milošević, se je Ugljanin povezal z [[Vojislav Koštunica|Vojislavom Koštunicom]] in [[Velimir Ilić|Velimirjem Ilićem]] ter z njima sodeloval v koaliciji. Med letoma 2004 in 2008 je bil župan Novega Pazarja. V tem obdobju se je njegov vpliv med sadžaškimi Bošnjaki zelo okrepil.{{sfn|Novosel|2009}} ==== Izid volitev v Srbiji 1990<ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} == Ocena == === Očitki Ugljaninovih nasprotnikov === Njegovi politični nasprotniki so ga označevali kot podpornika in spodbujevalca za ustvarjanje Velike Albanije ter skrajneža.<ref>{{Cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/430406/Ruzic-Ekstremisticko-huskanje-Ugljanina|title=Ružić: Ekstremističko huškanje Ugljanina|website=Politika Online|access-date=11 June 2019}}</ref> Označevali so ga za širitelja fašizma<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/bosniak-ww2-hero-s-plague-stirs-controversy/1460/27|title=Bosniak WW2 Hero's Plaque Stirs Controversy in Serbia|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref>. Vpleten naj bi bil namreč v dogajanje okoli postavitve spominske plošče sodelavcu sil osi [[Aćif Hadžiahmetović|Aćifu Hadžiahmetoviću]], obtoženemu množičnih vojnih zločinov proti Srbom.<ref>{{Cite web|url=http://www.balkaninsight.com/rs/article/extremists-stir-up-tensions-in-serbia-s-sandzak|title=Extremists Stir Up Tensions in Serbia's Sandzak|website=www.balkaninsight.com|language=sr|access-date=26 January 2019}}</ref><ref name="Dokumenti iz istorije Jugoslavije">{{cite book|last1=Zečević|first1=Miodrag Đ.|last2=Popović|first2=Jovan P.|title=Dokumenti iz istorije Jugoslavije: državna komisija za utvrđivanje zločina okupatora i njihovih pomagača iz Drugog svetskog rata, tom IV|date=2000|publisher=Arhiv Jugoslavije|location=Belgrade|pages=49–50|url=https://znaci.org/00003/444.pdf}}</ref> Zamerijo mu tudi izjavo iz leta 2018, ko je glede na [[Aleksandar Vučić|Vučićevo]] samodrštvo dejal, da namerava "...poraziti to pošast, to fašistično tvorbo, genocidno državo Srbijo":<ref>{{Cite web|url=https://balkaneu.com//bosniak-politician-promises-defeat-of-fascist-state-serbia/|title=Bosniak politician promises defeat of 'fascist state - Serbia'|website=balkaneu.com|language=en-US|access-date=26 January 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=11&dd=05&nav_id=105446|title="We'll beat that beast, fascist creation Serbia, together" - - on B92.net|website=B92.net|date=11 May 2018 |language=en|access-date=26 January 2019}}</ref> {| |- ! „Srpska država predstavlja genocidnu tvorevinu“ <ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/348051/stefanovic-izjava-sulejmana-ugljanina-uvredljiva-je-i-za-srbe-i-bosnjake|title=Stefanović: Izjava Sulejmana Ugljanina uvredljiva je i za Srbe i Bošnjake|publisher=avaz.ba|author=Agencije|place=|language=bs|date=6. februar 2018|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! „Srbska država predstavlja ljudomorno tvorbo“ |- | <blockquote> Ugljanin je jučer izjavio da "srpska država za Bošnjake u Srbiji predstavlja genocidnu tvorevinu, sa neprihvatljivim imenom i načinom njene organizacije".<br>Izjava Sulejmana Ugljanina veoma je uvredljiva, ne samo za Srbe, već i za Bošnjake i sve druge građane Srbije, rekao je potpredsjednik Vlade Srbije Nebojša Stefanović. </blockquote> | <blockquote> Ugljanin je včeraj izjavil, da »srbska država za Bošnjake v Srbiji predstavlja genocidno tvorbo z nesprejemljivim imenom in načinom njene organizacije.« <br> „Izjava Sulejmana Ugljanina je zelo žaljiva, ne le za Srbe, ampak tudi za Bošnjake in vse druge državljane Srbije“, je dejal srbski podpredsednik vlade [[Nebojša Stefanović]]. </blockquote> |} Ugljanin je sredi vrhunca pandemije 2020 razglašal [[teorija zarote|teorijo zarote]], češ da se je ravno z nošenjem krink povečalo število smrtnih primerov zaradi vseokužbe od [[covid-19|korone]]: {| |- ! Neko je stavio virus<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Nekdo je podtaknil virus |- | <blockquote> „Tek kada su počele maske da se koriste povećao se broj smrtnosti. A zašto? Možda je neko u tim maskama, na svaku stotu stavio malo virusa ili nekog bojnog otrova i napravio nam problem ovdje.“ <br> „Ja imam bar 20 pitanja vezanih za masku da bih je stavio na usta. Neću ništa na svoja usta što može da ugrozi moj život i da smanji ventilaciju pluća.“ </blockquote> | <blockquote> »Šele ko so začeli uporabljati krinke, se je število smrtnih žrtev povečalo. In zakaj? Morda je nekdo v teh maskah na vsakih sto vnesel malo virusa ali neke vrste bojnega strupa in nam tukaj napravil težavo.« <br> »Imam vsaj 20 vprašanj v zvezi s krinko, da bi si jo nadel na usta. Na svoja usta ne bom del ničesar, kar bi lahko ogrozilo moje življenje in zmanjšalo prezračevanje pljuč.« </blockquote> |} Ne čudi, da se je na take izjave uglednega zobozdravnika in izobraženca takoj izredno ostro odzval takratni obrambni minister [[Aleksandar Vulin|Vulin]]: {| |- ! Širi teorije zavjere<ref>{{cite web|url=https://avaz.ba/vijesti/region/584149/vulin-sulejmana-ugljanina-lijeciti-ili-uhapsiti|title= Vulin: Sulejmana Ugljanina liječiti ili uhapsiti. Reagovao na tvrdnje Ugljanina da se virus širi jer je neko u zaštitne maske stavio virus|publisher=avaz.ba|author=Uredništvo|place=|language=bs|date=26. julij 2020|accessdate=7. julij 2026}}</ref> ! Širi teorije zarote |- | <blockquote> „Poslije napada na Srbiju, pokušaja da zavadi Bošnjake i Srbe, laži o Vojsci Srbije, Ugljanin je počeo da širi teorije zavjere i da ubjeđuje ljude da ne nose maske... Njegove budalaštine mogu da ugroze živote, a to više nije samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina ili liječite ili hapsite.“ </blockquote> | <blockquote> "Po napadu na Srbijo, poskusu,, da spre Bošnjake in Srbe, lažeh o Vojski Srbije, je Ugljanin začel širiti teorije zarote in prepričevati ljudi, naj ne nosijo mask ... Njegove neumnosti lahko ogrozijo življenja in to ni več samo stvar njegove neodgovornosti. Ugljanina bodisi zdravite bodisi ga vtaknite za zapahe." </blockquote> |} ==== Nasprotovanje istospolcem ==== V duhu [[islam]]skega moralnega nauka Ugljanin ne odobrava istospolnega gibanja in ravnanja ter je leta 2022 [[skupnost LGBT]] primerjal z "[[domače govedo|govedi]]".<ref>{{Cite web |date=21 March 2022 |title=Udruženje "Da se zna": Ugljanin LGBT+ zajednicu uporedio sa stokom |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/udruzenje-da-se-zna-ugljanin-lgbt-zajednicu-uporedio-sa-stokom/ |access-date=21 March 2022 |website=Danas |language=sr-RS}}</ref> === Ugljaninovi očitki oblastem === Ni osamljeno mnenje, da pod Aleksandrom Vučićem (ki je prišel na oblast 2012) rastejo pritiski na opozicijo in na vse drugače misleče, ter da oblasti kratijo osnovne pravice. Na to med drugimi opozarja največji živeči srbski pisatelj Vuk Drašković v svojih poučnih črticah, v katerih brani zlasti študente "blokaderje", kot jih zmerjajo režimski mediji. Zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji]] trajajo že poldrugo leto protesti zoper korupcijo in netransparentnost. Vuk je v tej povezavi skupaj s soprogo postal neke vrste [[persona non grata]]. V tem svojem stališču pa ni osamljen, saj se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih oporečnikov nedvosmiselno postavil v obrambo svobode in demokracije zoper nacionalistično »putinizacijo Srbije«, ki je po Draškovićem mnenju »kopija nacističnega izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]" z omejevanjem osnovnih [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Tudi nedavno — 23. maja 2026 — je potekal v Beogradu množičen shod zoper krivice, preganjanja in žalitve, s katerimi njih in opozicijo naspoh obkladajo državni [[občilo|mediji]]. Starejši udeleženec protesta, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je glede teh "izrednih razmer" izjavil: {| |- ! Pritisak na građane<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na državljane |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} V pričakovanju, da bo predsednik Vučić letos jeseni (2026) razpisal volitve, se poraja veliko vprašanj v zvezi z nastopom na volitvah, saj bi morale potekati svobodno in brez pritiskov od zgoraj. {| |- ! Izbori moraju biti slobodni i pošteni ! Volitve morajo biti svobodne in poštene |- | <blockquote> „Da bi izbori imali smisla moraju biti slobodni i pošteni.“<br> „U tom smislu mi smo kao stranka dali konkretne prijedloge za uvođenjem elektronskih uređaja za identifikaciju birača na svim biračkim mjestima, uvođenje video nadzora na svim biralištima, pravo izbornim listama da mogu da kad primijete krađu da ispitaju čitav izborni materijal.“ <ref>{{cite web|url=https://rtvnp.rs/2026/04/28/ugljanin-da-bi-izbori-imali-smisla-moraju-biti-fer-i-posteni/202743|title=Ugljanin: Da bi izbori imali smisla moraju biti fer i pošteni|publisher=Radio Televizija Novi Pazar|author=Uredništvo|place=Novi Pazar|language=bs|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref><br> Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin ocenio je danas da je besmisleno učestvovanje na izborima "na kojima se unapred znaju rezultati".<ref>{{cite web|url=https://insajder.net/vesti/ugljanin-nema-smisla-ucestvovati-na-izborima-ciji-se-rezultati-znaju-unapred|title=Ugljanin: Nema smisla učestvovati na izborima čiji se rezultati znaju unapred|publisher=Insajder TV|author=Beta|place=|language=sr|date=28. april 2026|accessdate=7. julij 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>„Da bi bile volitve smiselne, morajo biti svobodne in poštene.“<br> „V tem smislu smo kot stranka podali konkretne predloge za uvedbo naprav za elektronsko preverjanje volivcev na vseh voliščih, uvedbo video nadzora na vseh voliščih in pravico volilnih seznamov, da pregledajo vse volilno gradivo, če opazijo krajo.“ <br> Predsednik Stranke demokratične dejavnosti (SDA) Sandžaka Sulejman Ugljanin je danes ocenil, da je nesmiselno sodelovati na volitvah, "na katerih so izidi znani vnaprej". </blockquote> |} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona bs}} *[https://naslovi.net/search.php?q=sulejman+ugljanin Sulejman Ugljanin, najnovije vesti - Naslovi.net] *[https://sandzacke.rs/bosnjaci/sulejman-ugljanin-od-stomatologa-do-politickog-lidera-covjek-koji-je-pred-40-000-ljudi-obecao-autonomiju-sandzaka/ Sulejman Ugljanin od stomatologa do političkog lidera: Čovjek koji je pred 40.000 ljudi obećao autonomiju Sandžaka – Sandzacke.rs] ;{{ikona sr}} *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D1%81%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%98%D0%BC%D0%B0%D0%BD_%D1%83%D0%B3%D1%99%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%BD Сулејман Угљанин | Српска енциклопедија] *[https://forum.krstarica.com/threads/sulejman-ugljanin-stefan-nemalja-je-veci-ratni-zlocinac-od-ratka-mladica-napisao-je-platformu-za-istrebljenje-nasih-predaka-bogumila-ilira.890208/ Сулејман Угљанин: Стефан Немаља је већи ратни злочинац од Ратка Младића - написао је платформу за истребљење наших предака богумила Илира/ Sulejman Ugljanin: Štefan Nemanja je večji vojni zločinec od Ratka Mladića - napisal je osnovo za iztrebljenje naših prednikov bogumilov Ilirov | Forum Krstarice] * {{cite news|last=Isailović |first=Danijela |title=Bokser koji voli ruže |url=http://www.pressonline.rs/info/politika/147679/bokser-koji-voli-ruze.html |language=Serbian |publisher=Press |date=17 January 2011 |accessdate=7 June 2015 |ref={{harvid|Isailović|17 January 2011}}}} * {{cite news|last=Novosel |first=Slađana |title=Ličnost Danas: Sulejman Ugljanin |url=http://www.danas.rs/vesti/dijalog/licnost_danas_sulejman_ugljanin.46.html?news_id=151282 |language=Serbian |publisher=Danas |date=21 January 2009 |access-date=7 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200122164856/https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-sulejman-ugljanin/ |archive-date=22 January 2020}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ugljanin, Sulejman}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Srbski zobozdravniki]] [[Kategorija:Srbski kolesarji]] [[Kategorija:Bošnjaki]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski športniki]] [[Kategorija:Muslimani]] [[Kategorija:Teorije zarote]] j03y6780137go2dv4rp8hsd5k1qaiie Breda Divjak 0 605296 6708332 2026-07-08T06:13:37Z Romanm 13 preusmeritev na [[Breda Rajh Divjak]] 6708332 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Breda Rajh Divjak]] howoaxjahtgb248paubtsdhobvp6lxm Matra Magic II 0 605297 6708365 2026-07-08T06:54:58Z Romanm 13 preusmeritev na [[R.550 Magic]] 6708365 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[R.550 Magic]] ec5iw2utmambzc1xwel2hur5bliymd1 Magic R.550 0 605298 6708366 2026-07-08T06:55:28Z Romanm 13 preusmeritev na [[R.550 Magic]] 6708366 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[R.550 Magic]] ec5iw2utmambzc1xwel2hur5bliymd1 Eugene-Richard Gasana 0 605299 6708367 2026-07-08T06:58:23Z Romanm 13 preusmeritev na [[Eugène-Richard Gasana]] 6708367 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Eugène-Richard Gasana]] glm3e1m0qeyqtnm0vsdh3ga6hwd26xs Pomoč:Podstrani 12 605300 6708369 2026-07-08T07:26:43Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Podstrani]] 6708369 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Wikipedija:Podstrani]] {{Redirect category shell| {{R to project namespace}} }} 0f6og1z37y6z18hktfngue88lic4kc9 Predloga:Cb 10 605301 6708372 2026-07-08T07:31:14Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Citatni blok]] 6708372 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Citatni blok]] mt1cc2o93mbqhjc8bnjcdzumn24kr3n Predloga:Format item 10 605303 6708397 2026-07-08T08:29:42Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{#invoke:Item|format}}</includeonly><noinclude> {{doc}} </noinclude>« 6708397 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Item|format}}</includeonly><noinclude> {{doc}} </noinclude> 1megg2u367ueqv830p62lg0r5u64yqk Predloga:Format item/dok 10 605304 6708398 2026-07-08T08:30:33Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{lua|Module:Item}} This template transforms a given [[Template:item|item]] using a given template. == Usage == {{tlx|Format item|item{{=}}''[[Template:Item|Item]]''|template{{=}}''TransformationTemplate''|...}} <code>''TransformationTemplate''</code> is called with the parameters that the item has been created with, plus any additional parameters passed to {{tl|Format item}}. Contents of the item take precedence over the additional para...« 6708398 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{lua|Module:Item}} This template transforms a given [[Template:item|item]] using a given template. == Usage == {{tlx|Format item|item{{=}}''[[Template:Item|Item]]''|template{{=}}''TransformationTemplate''|...}} <code>''TransformationTemplate''</code> is called with the parameters that the item has been created with, plus any additional parameters passed to {{tl|Format item}}. Contents of the item take precedence over the additional parameters, unless the parameter name is prepended with {{nowrap|<code>important </code>.}} If the parameter name collides with the parameters of {{tl|Format item}} itself, prepend it with {{nowrap|<code>param </code>.}} There is no need to combine {{nowrap|<code>param </code>}} and {{nowrap|<code>important </code>}}, though. It is also possible to [[Template:Item#Format each item using a template|transform multiple items at once]], but not with this template. == Examples == {{Automarkup |1={{((}}Format item {{!}} item = {{((}}Item{{!}}name=Tom{{!}}animal=cat{{))}} {{!}} template = Show pet {{))}} |2={{((}}Format item {{!}} item = {{((}}Item{{!}}name=Tom{{!}}animal=cat{{))}} {{!}} template = Show pet {{!}} legs = 4 {{))}} |3={{((}}Format item {{!}} item = {{((}}Item{{!}}name=Tom{{!}}animal=cat{{))}} {{!}} template = Show pet {{!}} param legs = 4 {{))}} |4={{((}}Format item {{!}} item = {{((}}Item{{!}}name=Tom{{!}}animal=cat{{))}} {{!}} template = Show pet {{!}} animal = dog {{))}} |5={{((}}Format item {{!}} item = {{((}}Item{{!}}name=Tom{{!}}animal=cat{{))}} {{!}} template = Show pet {{!}} important animal = dog {{))}} }} == See also == * {{tl|Component}} * {{tl|Item}} <includeonly>{{Sandbox other|| [[Category:Wikipedia formatting templates]] }}</includeonly> t4juyd0x7a18jmok20ueodv7o82n0co Modul:Item 828 605305 6708399 2026-07-08T08:31:30Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »local p = {} local function escape(str) return str:gsub("[|\\]", function (c) return string.format("\\%03d", c:byte()) end) end local function unescape(str) return str:gsub("\\(%d%d%d)", function (d) return string.char(d) end) end -- Implements [[Predloga:Item]] function p.pack(frame) local parent = frame:getParent() local result = '' for key, value in pairs(parent.args) do result = result .. "|" .. escape(tostring(key)) .. "|" .. escape(value) end retu...« 6708399 Scribunto text/plain local p = {} local function escape(str) return str:gsub("[|\\]", function (c) return string.format("\\%03d", c:byte()) end) end local function unescape(str) return str:gsub("\\(%d%d%d)", function (d) return string.char(d) end) end -- Implements [[Predloga:Item]] function p.pack(frame) local parent = frame:getParent() local result = '' for key, value in pairs(parent.args) do result = result .. "|" .. escape(tostring(key)) .. "|" .. escape(value) end return result .. "|"; end local function unpack(str) local result = { } for key, value in str:gfind("|([^|]*)|([^|]*)") do result[unescape(key)] = unescape(value) end return result end -- Implements [[Predloga:Component]] function p.component(frame) return unpack(frame.args[1])[frame.args[2]] end local function getItems(frame) return frame:getParent().args end local function invert(tbl) local result = { } for key, value in pairs(tbl) do result[value] = key end return result end -- Add args into item as appropriate (see [[Predloga:Format item]]) local function addArgs( item, -- unpacked item to modify args, -- arguments for adding into item ignore, -- pass in invert{keys to ignore} shift -- for numbered arguments, args[key+shift] is assigned to item[key] -- returns: item ) for key, value in pairs(args) do if not ignore[key] then local _, _, paramKey = string.find(key, "^param (.*)") local _, _, importantKey = string.find(key, "^important (.*)") paramKey = paramKey or importantKey or key if shift and type(paramKey) == "number" then paramKey = paramKey - shift if paramKey < 1 then paramKey = nil end end if paramKey and (importantKey or item[paramKey] == nil) then item[paramKey] = value end end end return item end -- Implements [[Predloga:Format item]] function p.format(frame) local args = frame:getParent().args local ignore = invert{ "template", "item" } local templateArgs = addArgs(unpack(args.item), args, ignore) return frame:expandTemplate{ title = args.template, args = templateArgs } end -- See [[Predloga:Item#Format each item using a template]] function p.each(frame) local args = frame.args local items = getItems(frame) local separator = args[1] or "" local prepend = args[2] or "" local append = args[3] or "" local ignore = invert{ "template" } local shift = 3 local result = "" for i, item in ipairs(items) do local templateArgs = addArgs(unpack(item), args, ignore, shift) result = result .. prepend .. frame:expandTemplate{ title = args.template, args = templateArgs } .. append if items[i + 1] then result = result .. separator end end return result end -- See [[Predloga:Item#Gather given parameter from all items]] function p.gather(frame) local args = frame.args local items = getItems(frame) local parameter = args.parameter or "1" local templateArgs = { } for i, item in ipairs(items) do templateArgs[i] = unpack(item)[parameter] end return frame:expandTemplate{ title = args.template, args = templateArgs } end return p 08rc99x2lzw1f0m1ijma4nixrbbezcj Predloga:Markup/styles.css 10 605306 6708400 2026-07-08T08:33:27Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »/* {{pp-template|small=yes}} */ .markup { margin: 0; margin-bottom: 0.5em; border-width: medium; padding: 0; } .markup > caption { font-weight: bold; } .markup > tbody > tr > th[scope=col] { width: 50%; } .markup > tbody > tr > td { background: var(--background-color-interactive-subtle, #f8f9fa); color:inherit; border: 1px solid #eaecf0; padding: 5px; vertical-align: top; } .markup-wrapper > :first-child { margin-top: 0; } .markup-wrapper > :las...« 6708400 sanitized-css text/css /* {{pp-template|small=yes}} */ .markup { margin: 0; margin-bottom: 0.5em; border-width: medium; padding: 0; } .markup > caption { font-weight: bold; } .markup > tbody > tr > th[scope=col] { width: 50%; } .markup > tbody > tr > td { background: var(--background-color-interactive-subtle, #f8f9fa); color:inherit; border: 1px solid #eaecf0; padding: 5px; vertical-align: top; } .markup-wrapper > :first-child { margin-top: 0; } .markup-wrapper > :last-child { margin-bottom: 0; } .markup-markup { margin: 0; border: none; overflow-wrap: break-word; white-space: pre-wrap; } code.markup-markup { padding: 0; } pre.markup-markup { padding: 2px 0 0; } /* These are for the anti-pattern of using <syntaxhighlight/> inside {{Markup}}, use |tag=syntaxhighlight instead */ .markup-markup .mw-highlight { margin: 0; } .markup-markup .mw-highlight pre { border: none; } /* These are for |tag=syntaxhighlight */ div.markup-markup.mw-highlight > pre { padding: 0; border: 0; } 6vxis1e6usecpamywbv21jwq8pnzc24 Predloga:Item 10 605307 6708401 2026-07-08T08:34:35Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{#invoke:Item|pack}}</includeonly><noinclude> {{doc}} </noinclude>« 6708401 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:Item|pack}}</includeonly><noinclude> {{doc}} </noinclude> 4yxtdqre2hvr0k40m6udmgyrmmjsq51 Predloga:Markup/peskovnik 10 605308 6708403 2026-07-08T08:38:21Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly><templatestyles src="Markup/styles.css" /> {| class="markup" style="{{#if:{{{width|}}}|width:{{{width}}};}} {{#if:{{{margin-left|{{{margin|}}}}}}|margin-left:{{{margin-left|{{{margin}}}}}};}} {{{style|}}}" {{#if:{{{title|}}} |{{!}}+ {{{title}}}}} {{#if:{{{noheaders|}}}{{{notitle|}}} | |! scope="col" style="{{{colheaderstyle|}}}{{{col1headerstyle|}}}"{{!}} {{{col1|{{{t1|Uporaba}}}}}} {{!!}}<!-- -->scope="col" style="{{{colheaderstyle|}}}{{{col2hea...« 6708403 wikitext text/x-wiki <includeonly><templatestyles src="Markup/styles.css" /> {| class="markup" style="{{#if:{{{width|}}}|width:{{{width}}};}} {{#if:{{{margin-left|{{{margin|}}}}}}|margin-left:{{{margin-left|{{{margin}}}}}};}} {{{style|}}}" {{#if:{{{title|}}} |{{!}}+ {{{title}}}}} {{#if:{{{noheaders|}}}{{{notitle|}}} | |! scope="col" style="{{{colheaderstyle|}}}{{{col1headerstyle|}}}"{{!}} {{{col1|{{{t1|Uporaba}}}}}} {{!!}}<!-- -->scope="col" style="{{{colheaderstyle|}}}{{{col2headerstyle|}}}"{{!}} {{{col2|{{{t2|Izpis}}}}}} }}<!-- -->{{For loop||call=format item|pc1n=template|pc1v=Markup/row|pc2n=col1style|pc2v={{{col1style|}}}|pc3n=col2style|pc3v={{{col2style|}}}|pc4n=c1style|pc4v={{{codestyle|{{{markupstyle|}}}}}}|pc5n=c2style|pc5v={{{outputstyle|}}}|pc6n=tag|pc6v={{{tag|}}}|pc7n=padding|pc7v={{{padding|}}}|pv=item|{{item|c1={{{1|}}}|c2={{{2|}}}}}|{{item|c1={{{3|}}}|c2={{{4|}}}}}|{{item|c1={{{5|}}}|c2={{{6|}}}}}|{{item|c1={{{7|}}}|c2={{{8|}}}}}|{{item|c1={{{9|}}}|c2={{{10|}}}}}|{{item|c1={{{11|}}}|c2={{{12|}}}}}|{{item|c1={{{13|}}}|c2={{{14|}}}}}|{{item|c1={{{15|}}}|c2={{{16|}}}}}|{{item|c1={{{17|}}}|c2={{{18|}}}}}|{{item|c1={{{19|}}}|c2={{{20|}}}}}|{{item|c1={{{21|}}}|c2={{{22|}}}}}|{{item|c1={{{23|}}}|c2={{{24|}}}}}|{{item|c1={{{25|}}}|c2={{{26|}}}}}|{{item|c1={{{27|}}}|c2={{{28|}}}}}|{{item|c1={{{29|}}}|c2={{{30|}}}}}|{{item|c1={{{31|}}}|c2={{{32|}}}}}|{{item|c1={{{33|}}}|c2={{{34|}}}}}|{{item|c1={{{35|}}}|c2={{{36|}}}}}|{{item|c1={{{37|}}}|c2={{{38|}}}}}|{{item|c1={{{39|}}}|c2={{{40|}}}}}}} |}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> ma9s5dxiw0wwuzs5bkey9lvpcewf4ol 6708407 6708403 2026-07-08T08:43:58Z Pinky sl 2932 6708407 wikitext text/x-wiki <includeonly><templatestyles src="Markup/styles.css" /> {| class="markup" style="{{#if:{{{width|}}}|width:{{{width}}};}} {{#if:{{{margin-left|{{{margin|}}}}}}|margin-left:{{{margin-left|{{{margin}}}}}};}} {{{style|}}}" {{#if:{{{title|}}} |{{!}}+ {{{title}}}}} {{#if:{{{noheaders|}}}{{{notitle|}}} | |! scope="col" style="{{{colheaderstyle|}}}{{{col1headerstyle|}}}"{{!}} {{{col1|{{{t1|Uporaba}}}}}} {{!!}}<!-- -->scope="col" style="{{{colheaderstyle|}}}{{{col2headerstyle|}}}"{{!}} {{{col2|{{{t2|Izpis}}}}}} }}<!-- -->{{For loop||call=format item|pc1n=template|pc1v=Markup/row/peskovnik|pc2n=col1style|pc2v={{{col1style|}}}|pc3n=col2style|pc3v={{{col2style|}}}|pc4n=c1style|pc4v={{{codestyle|{{{markupstyle|}}}}}}|pc5n=c2style|pc5v={{{outputstyle|}}}|pc6n=tag|pc6v={{{tag|}}}|pc7n=padding|pc7v={{{padding|}}}|pv=item|{{item|c1={{{1|}}}|c2={{{2|}}}}}|{{item|c1={{{3|}}}|c2={{{4|}}}}}|{{item|c1={{{5|}}}|c2={{{6|}}}}}|{{item|c1={{{7|}}}|c2={{{8|}}}}}|{{item|c1={{{9|}}}|c2={{{10|}}}}}|{{item|c1={{{11|}}}|c2={{{12|}}}}}|{{item|c1={{{13|}}}|c2={{{14|}}}}}|{{item|c1={{{15|}}}|c2={{{16|}}}}}|{{item|c1={{{17|}}}|c2={{{18|}}}}}|{{item|c1={{{19|}}}|c2={{{20|}}}}}|{{item|c1={{{21|}}}|c2={{{22|}}}}}|{{item|c1={{{23|}}}|c2={{{24|}}}}}|{{item|c1={{{25|}}}|c2={{{26|}}}}}|{{item|c1={{{27|}}}|c2={{{28|}}}}}|{{item|c1={{{29|}}}|c2={{{30|}}}}}|{{item|c1={{{31|}}}|c2={{{32|}}}}}|{{item|c1={{{33|}}}|c2={{{34|}}}}}|{{item|c1={{{35|}}}|c2={{{36|}}}}}|{{item|c1={{{37|}}}|c2={{{38|}}}}}|{{item|c1={{{39|}}}|c2={{{40|}}}}}}} |}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> 49ncnv5rntu65fu8jvmef6au7w3dc6x Predloga:Markup/row/peskovnik 10 605309 6708406 2026-07-08T08:42:42Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<noinclude>{|</noinclude><includeonly>{{#if:{{{c1|value}}}|&#32; {{!-}} {{!}} style="{{#if:{{{padding|}}}|padding:{{{padding}}};}} {{{col1style|}}}"{{!}} <!-- --><div class="markup-wrapper">{{#switch:{{{tag|}}} |none = {{{c1|[Uporaba]}}}<!-- mark up --> |syntaxhighlight = {{#tag:syntaxhighlight |{{{c1|[Uporaba]}}}<!-- mark up -->|lang="wikitext"|style="{{{c1style|}}}"|class="markup-markup"}} ||pre = {{#tag:pre |{{{c1|[Uporaba]}}}<!-- mark up -->|style=...« 6708406 wikitext text/x-wiki <noinclude>{|</noinclude><includeonly>{{#if:{{{c1|value}}}|&#32; {{!-}} {{!}} style="{{#if:{{{padding|}}}|padding:{{{padding}}};}} {{{col1style|}}}"{{!}} <!-- --><div class="markup-wrapper">{{#switch:{{{tag|}}} |none = {{{c1|[Uporaba]}}}<!-- mark up --> |syntaxhighlight = {{#tag:syntaxhighlight |{{{c1|[Uporaba]}}}<!-- mark up -->|lang="wikitext"|style="{{{c1style|}}}"|class="markup-markup"}} ||pre = {{#tag:pre |{{{c1|[Uporaba]}}}<!-- mark up -->|style="{{{c1style|}}}"|class="markup-markup"}} |#default = {{#tag:{{{tag}}} |{{{c1|[Uporaba]}}}<!-- mark up -->|style="{{{c1style|}}}"}} }}</div> {{!}}style{{=}}"{{#if:{{{padding|}}}|padding:{{{padding}}};}} {{{col2style|}}}"{{!}} <!-- --><div class="markup-wrapper" style="{{{c2style|}}}"><!-- renders as --> {{{c2|[''Izpis'']}}} </div> }}</includeonly><noinclude> |} {{Documentation}} </noinclude> qeytkvgzryidb3lzoayjy8no3pk3xi5 Kategorija:Nogometaši NK Umaga 14 605310 6708423 2026-07-08T09:23:46Z Sporti 5955 n 6708423 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[NK Umag]]a}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu na Hrvaškem|Umag]] k4iz4374jjhr79psgjquyph9xuqcsgp Pogovor:Peršman 1 605312 6708429 2026-07-08T09:45:09Z Upwinxp 126544 /* Predlog za preimenovanje */ nov razdelek 6708429 wikitext text/x-wiki == Predlog za preimenovanje == {{predlog za prestavitev/datiran|Peršmanova domačija}} Po mojem mnenju manj pogovorno, pa tudi pogostejše ime - v zadnjem času smo brali o raciji na Peršmanovi domačiji, ne o raciji na (pri) Peršmanu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:45, 8. julij 2026 (CEST) bd0421otys8kjy1yhfvvxuaw2ghcfd7 6708432 6708429 2026-07-08T09:52:27Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Predlog za preimenovanje */ odgovor 6708432 wikitext text/x-wiki == Predlog za preimenovanje == {{predlog za prestavitev/datiran|Peršmanova domačija}} Po mojem mnenju manj pogovorno, pa tudi pogostejše ime - v zadnjem času smo brali o raciji na Peršmanovi domačiji, ne o raciji na (pri) Peršmanu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:45, 8. julij 2026 (CEST) :Jaz se strinjam. Po mojem koga tudi malo zmede, če ne pozna domačije... Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:52, 8. julij 2026 (CEST) lc26j665q7rjn7o25lo2bkyp3lbn1w6 Kategorija:Nogometaši NK Litije 14 605313 6708445 2026-07-08T10:11:38Z Sporti 5955 n 6708445 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[NK Litija|NK Litije]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Sloveniji|Litija]] gu5e8vcb3gh6vcnde3m2umzr01oxcwv Dijonska gorčica 0 605314 6708450 2026-07-08T10:16:31Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6708450 wikitext text/x-wiki {{Infobox food | name = Dijonska gorčica | image = Senf-5.jpg | image_size = | caption = Čajna žlička dijonske gorčice | alternate_name = | country = [[Francija]] | region = [[Burgundija (regija)|Burgundija]] | creator = | type = [[začimba]] | served = | main_ingredient = [[Gorčica|Gorčična semena]], belo [[vino]] ali [[vinski kis]], [[voda]], [[sol]] | variations = | calories = | other = |similar_dish = Kreolska gorčica, kasundi }} [[File:Maille Dijon Originale.jpg|thumb|upright=0.7|Kozarec dijonske gorčice znamke Maille]] '''Dijonska gorčica''' ({{langx|fr|Moutarde de Dijon}}) je tradicionalna [[gorčica]] iz [[Francija|Francije]]. Ime je dobila po mestu [[Dijon]] v [[Burgundija (regija)|Burgundiji]], ki je bilo središče pridelave gorčice v poznem [[srednji vek|srednjem veku]] in je v 17. stoletju pridobilo izključne pravice v Franciji.<ref name=":0">{{Cite book|title=Robert Carrier's Kitchen|last= Carrier, Robert|author-link= |publisher=Marshall and Cavendish|year=1981|location=London|pages=2377}}</ref> Prvič so jo uporabili leta 1336 za mizo kralja [[Filip VI. Francoski|Filipa VI.]],<ref name="Regions">{{cite web|url=http://www.regions-of-france.com/regions/burgundy/food-gastronomy/dijon-mustard/|title=The Dijon Mustard|website=Regions of France|access-date=18 May 2016}}</ref> sedanjo obliko pa je dobila leta 1856, ko je Jean Naigeon iz Dijona kis, ki se običajno uporablja v pripravljeni gorčici, zamenjal s sokom ''verjuice'', kislim sokom nezrelega grozdja.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=zAMiGwoAfQ4C&pg=PA170|title=75 Exceptional Herbs for Your Garden|date=18 August 2008|publisher=Gibbs Smith|pages=170|author=Jack E. Staub, Ellen Buchert|isbn=9781423608776}}</ref> Glavne sestavine so rjava gorčična semena (''Brassica juncea'') in mešanica belega vina, kisa, vode in soli, ki posnema originalni sok ''verjuice''.<ref>{{cite book | last1=Lund | first1=B. | last2=Baird-Parker | first2=T.C. | last3=Gould | first3=G.W. | title=Microbiological Safety and Quality of Food | publisher=Springer | series=The Microbiological Safety and Quality of Food | year=2000 | isbn=978-0-8342-1323-4 | url=https://books.google.com/books?id=lks9dALNzZAC&pg=PA823 | access-date=4 June 2016 | page=823}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.fitday.com/fitness-articles/nutrition/healthy-eating/the-difference-between-dijon-and-yellow-mustard.html|work=fitday.com|title=The Difference Between Dijon and Yellow Mustard}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.connexionfrance.com/Archive/Just-don-t-call-it-French-mustard|work=connexionfrance.com|title=Just don't call it French mustard|date=January 2009|access-date=2017-06-01|archive-date=2022-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220209134824/https://www.connexionfrance.com/Archive/Just-don-t-call-it-French-mustard|url-status=dead}}</ref> Uporablja se lahko kot priloga k vsem mesnim jedem ali pa se zmeša z drugimi sestavinami za pripravo omake.<ref>{{Cite web|url=http://tenplay.com.au/channel-ten/masterchef/recipes/the-essential-flourless-mustard-sauce?_from=searchresult|title=The Essential flourless Mustard Sauce|last=Blumenthal|first=Heston|author-link=|website=Masterchef Australia|publisher=Tenplay|access-date=19 May 2016}}</ref> == Značilnosti == To močno gorčico so v Dijonu že od približno 13. stoletja izdelovali različni mojstri gorčice v različnih različicah[2], pri čemer so uporabljali rjava (''Brassica juncea'') in črna (''Brassica nigra'') gorčična semena, vinski kis, sol in citronsko kislino (prvotno sok iz burgundskih vinogradov), ki je predvsem odgovorna za pikantnost gorčice. Prodaja se v različnih tradicionalnih trgovinah z živili v Dijonu in v supermarketih po vsem svetu. Je ena od sestavin ''piščanca Gaston Gérard'' ali ''govejega Stroganoffa'' in se lahko poda k številnim mesnim jedem, kot so govedina po ''bourguignon'', ''potée bourguignonne'', enolončnice, ''pot-au-feu'', raguji, ocvrti zrezki itd. Uporablja se lahko tudi v majonezi za izboljšanje okusa ali za emulgiranje. == Komercialna proizvodnja == Leta 2008 je multinacionalno podjetje za pakirano blago ''Unilever'', ki je imelo več tovarn gorčice v Evropi, zaprlo proizvodni obrat ''Amora''. Od 15. julija 2009 se dijonska gorčica ''Amora'' ne proizvaja in pakira več v mestu Dijon, temveč v sosednjem mestu Chevigny-Saint-Sauveur.<ref>{{cite news|last1=Manzella|first1=Luisa|title=Amora Dijon ferme définitivement ses portes après deux siècles d'activité|url=http://www.usinenouvelle.com/article/amora-dijon-ferme-definitivement-ses-portes-apres-deux-siecles-d-activite.N114345|access-date=18 May 2016|date=13 July 2009|language=fr}}</ref> Blagovna znamka gorčice ''Grey Poupon'', ki je na voljo v Združenih državah Amerike, izvira iz Dijona leta 1866.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=dwf1YYxQmRsC&q=Auguste+Poupon&pg=PA144 |title=The Name's Familiar II|author=Lee, Laura |year=2001 |publisher=Pelican |isbn=9781455609178}}</ref> == Pomanjkanje v Franciji leta 2022 == Francija za proizvodnjo dijonske gorčice potrebuje 35.000 ton gorčičnih semen, 80 % semen pa se uvozi iz [[Kanada|Kanade]], predvsem iz [[Alberta|Alberte]] in [[Saskatchewan]]a, kjer se prideluje večina kanadskih gorčičnih semen.<ref name=nyt_dijon>{{cite news |last1=Cohen |first1=Roger |title=France Faces a Shortage of Mustard, Its Uniquely Beloved Condiment |url=https://www.nytimes.com/2022/07/14/world/europe/france-mustard-shortage-dijon.html |access-date=10 August 2022 |work=The New York Times |date=14 July 2022}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.journaldunet.com/economie/agroalimentaire/les-faux-produits-du-terroir/moutarde-de-dijon.shtml|title=La moutarde de Dijon vient du Canada|website=www.journaldunet.com|date=21 July 2010 |language=fr|access-date=2016-05-18}}</ref> Kanadska proizvodnja je leta 2022 doživela manjši pridelek zaradi vročinskega vala. Suša leta 2022 je prepolovila običajni pridelek.<ref name=economist_dijon>{{Cite news| issn = 0013-0613| title = Why there is a shortage of Dijon mustard in France| newspaper = The Economist| accessdate = 2023-06-30| url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2022/08/09/why-there-is-a-shortage-of-dijon-mustard-in-france}}</ref> Pomanjkanje leta 2022 se je še poslabšalo zaradi kopičenja zalog s strani potrošnikov.<ref>{{cite news |last1=Torsoli |first1=Albertina |title=French Shoppers Face Up to Life Without Dijon Mustard |url=https://www.bloomberg.com/?sref=CIpmV6x8 |access-date=10 August 2022 |work=Bloomberg.com |date=10 August 2022 |language=en}}</ref> == Geografske označbe == Dijonska gorčica nima zaščitene geografske označbe (ZGO). Odlok iz leta 1937 je določil, da se lahko ''Dijonska gorčica'' uporablja kot generična oznaka in nima povezave s specifičnim [[Terroir|terroirjem]].<ref>{{Cite web|url=http://madame.lefigaro.fr/cuisine/moutarde-de-dijon-champignons-de-paris-camembert-faux-produits-du-terroir-200218-147290|title=Camembert, moutarde de Dijon, jambon Aoste, champignons de Paris... 7 "faux" produits du terroir passés au crible|last=Figaro|first=Madame|date=2018-02-22|website=Madame Figaro|access-date=2021-08-01}}</ref> Nanaša se na način proizvodnje in vrsto gorčice, ne pa na izdelek, katerega izvor in sestavine so povezane z določeno regijo. Ni rezultat tradicionalnega, lokalnega postopka in njena kakovost ne izhaja iz uporabe izdelkov, katerih vrednost je v določeni regiji izvora Vendar pa ima ''moutarde de Bourgogne'' (različica dijonske gorčice iz regije Burgundija) ZGO, njena semena pa morajo biti pridelana v Burgundiji.<ref>{{Cite web|url=https://www.inao.gouv.fr/eng/produit/4160|title=Fiche produit|website=www.inao.gouv.fr|access-date=2021-08-01}}</ref> Dijonsko gorčico še posebej promovira Mednarodno mesto gastronomije in vina v Dijonu, mestu, ki je dvakrat uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO zaradi »gastronomskega obroka Francozov« (2010) in zaradi »klime [[Burgundsko vino|burgundskih vinogradov]]« (2015). == Zanimivosti == 2009: Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil željo kuharju letala Air Force One, da bi poskusil gorčico Dijon.<ref>Christophe Barbier « [http://www.lexpress.fr/actualite/indiscret/la-moutarde-monte-au-nez-d-obama_744694.htm La moutarde monte au nez d'Obama]», sur lexpress.fr, 4 mars 2009. Consulté le 6 mars 2009.</ref> Na to prošnjo mu je mesto Dijon poslalo paket z različnimi vrstami gorčice podjetja Amora Maille.<ref>{{Cite web |language=fr |title=Dijon envoie de la moutarde à Obama |url=https://www.lefigaro.fr/flash-actu/2009/03/21/01011-20090321FILWWW00522-dijon-envoie-de-la-moutarde-a-obama.php |publisher=Le Figaro |date=21. marec 2009 |access-date=27. marec 2025}}</ref> Ta gorčica je navdihnila ameriškega raperja in DJ-ja Mustarda, da je sprejel to ime, saj je njegovo prvo ime Dijon. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[http://dijoon.free.fr/moutardetechnique.htm Techniques actuelles de fabrication de la moutarde] {{in lang|fr}} – "Contemporary method for the manufacture of the mustard" *[https://docplayer.org/17781009-Verfahren-und-maschinen-fuer-die-senfherstellung.html Senfherstellung] *{{YouTube|JemdH-fACsw|Epicerie fine - La moutarde de Dijon}} [[Kategorija:Dijon]] [[Kategorija:Francoska kuhinja]] [[Kategorija:Dodatki jedem]] t49mu603d2z98wcya1fdd2fc1wd09zv Maja Smotlak 0 605315 6708455 2026-07-08T10:52:40Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Maja Smotlak''', [[Učitelj|učiteljica]], [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], [[Publicist|publicistka]], [[literarna kritičarka]], * [[10. oktober]] [[1986]], [[Koper]]. == Življenje in delo == Maja Smotlak se je rodila v [[Koper|Kopru]], a je celotno otroštvo preživela v [[Mačkolje|Mačkoljah]], očetovi rojstni vasi. Tu je tudi obiskovala slovensko osnovno šolo, nato slovensko srednjo šolo v [[Dolina, Trst|Dolini]], po obveznem šolanju se je vpisala na U...« 6708455 wikitext text/x-wiki '''Maja Smotlak''', [[Učitelj|učiteljica]], [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], [[Publicist|publicistka]], [[literarna kritičarka]], * [[10. oktober]] [[1986]], [[Koper]]. == Življenje in delo == Maja Smotlak se je rodila v [[Koper|Kopru]], a je celotno otroštvo preživela v [[Mačkolje|Mačkoljah]], očetovi rojstni vasi. Tu je tudi obiskovala slovensko osnovno šolo, nato slovensko srednjo šolo v [[Dolina, Trst|Dolini]], po obveznem šolanju se je vpisala na Učiteljišče Antona Martina Slomška v [[Trst|Trstu]], kjer je maturirala leta 2005. Leta 2010 je diplomirala na Oddelku za slovenistiko [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakultete za humanistične študije]] [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|v Kopru]] z diplomskim delom ''Ženski liki v romanu Borisa Pahorja Parnik trobi nji,''<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/512631168|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> s katerim si je zaslužila Bartolovo nagrado, ki jo podeljuje [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem]]. Nato je leta 2014 doktorirala na isti fakulteti<ref>{{Navedi splet|title=UP FHŠ {{!}} Zagovor doktorske disertacije Maje Smotlak|url=https://www.upr.si/si/o-univerzi/novice-in-obvestila/up-fhs--zagovor-doktorske-disertacije-maje-smotlak|website=upr.si|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> z doktorsko disertacijo ''Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (1991–2011),''<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/1536924612|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> za katero so ji leta 2015 podelili 2. nagrado na 13. nagradnem natečaju Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, leta 2016 tudi nagrado<ref>{{Navedi splet|title=SLORI: &#187;Raziskujmo danes, da bomo jutri bolje živeli«|url=https://www.primorski.eu/se/264200-slori-raziskujmo-danes-da-bomo-jutri-bolje-iveli-JIPR284638|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> [[Slovenski raziskovalni inštitut|SLORI - Slovenskega raziskovalnega inštituta]] iz Trsta.<ref>{{Navedi splet|title=Maja Smotlak|url=https://www.mladika.com/oznaka-izdelka/maja-smotlak/|website=Mladika|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> Najprej se je zaposlila na Inštitutu za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Kasneje je opravila vse habilitacijske izpite<ref>https://usrfvg.gov.it/export/sites/default/it/home/menu/uffici/ufficio-scuole-slovene/riconoscimento-titoli/allegati-riconoscimento-titoli/Decreti-riconoscimento-titoli/2022_9031_SMOTLAK.pdf</ref> in redno poučuje slovenščino na višji srednji šoli ''Državni izobraževalni zavod Jožef Stefan''<ref>{{Navedi splet|title=DIZ Jožef Stefan|url=https://jozefstefan.org/|website=DIZ Jožef Stefan|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> v [[Trst|Trstu]]. Maja Smotlak je že v otroštvu vzljubila knjige in branje. Tako se je ta njena ljubezen prevesila v potrebo, da svoje znanje deli tudi ostalim in je postala cenjena literarna kritičarka,<ref>{{Navedi splet|title=RUL - iskanje|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Iskanje.php?type=napredno&lang=eng&stl0=Avtor&niz0=Maja+Smotlak|website=repozitorij.uni-lj.si|accessdate=2026-07-08}}</ref> saj piše članke in eseje za [[Primorski dnevnik]], [[Mladika (revija)|Mladiko]],<ref>{{Navedi splet|title=Mladika 5 - 6 / 2017|url=https://www.mladika.com/izdelek/mladika-5-6-2017/|website=Mladika|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> [[Radio Trst A]] (kjer je tudi imela celo serijo oddaj) in še za marsikateri medij. Včlanjena je v Društvo slovenskih literarnih kritikov.<ref>{{Navedi splet|title=Društvo slovenskih literarnih kritikov - Maja Smotlak|url=https://www.dslk.si/index.php/clani/43-maja-smotlak-2|website=www.dslk.si|accessdate=2026-07-08}}</ref> Leta 2017 je pri založbi [[Mladika (založba)|Mladika]] izdala obsežno znanstveno monografijo ''Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (1991-2015),''<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/9520364?format=detail|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> ki je njena razširjena predelana nagrajena doktorska disertacija.<ref>{{Navedi splet|title=Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji|url=https://www.primus.si/narodna-identiteta-v-sodobnem-slovenskem-romanu-v-italiji|website=www.primus.si|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> Leta 2021 je pri založbi Fran iz [[Celovec|Celovca]] izdala otroško slikanico ''O črnem ptičku in beli ptičici'' (ilustrirala je Nana Homovec),<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/50077187?format=detail|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> ki so jo nato tudi prevedli v italijansko<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/65024003|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> in nemško<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/64529155|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> različico ter je žela velik uspeh.<ref>{{Navedi splet|title=Odmevi v medijih {{!}} Založba Fran|url=https://zalozba-fran.com/sl/odmevi-v-medijih|website=zalozba-fran.com|accessdate=2026-07-08}}</ref><ref>https://www.zalozba-fran.com/sites/default/files/TS2803-09-C1.pdf</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maja Smotlak: O črnem ptičku in beli ptičici|url=https://booknjiga.com/2022/01/17/maja-smotlak-o-crnem-pticku-in-beli-pticici/|website=Booknjiga|date=2022-01-17|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=Booknjiga}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maja Smotlak »O črnem ptičku in beli ptičici« - radio AGORA 105,5|url=https://www.agora.at/News/detail/maja-smotlak-o-chrnem-ptichku-in-beli-ptichici|website=www.agora.at|accessdate=2026-07-08|language=de|first=radio|last=AGORA 105,5}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak naj iz zgodbice jemlje to, kar tisti hip najbolj potrebuje! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/vsak-naj-iz-zgodbice-jemlje-kar-tisti-hip-najbolj-potrebuje/|website=Noviglas|date=2021-04-24|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MAJA SMOTLAK: O ČRNEM PTIČKU IN BELI PTIČICI|url=https://knjiznikazipot.si/maja-smotlak-o-crnem-pticku-in-beli-pticici/|website=Knjižni kažipot {{!}} knjižni blog|date=2021-04-04|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=Barbara}}</ref> Maja Smotlak redno predava na najrazličnejših simpozijih in kongresih,<ref>https://zdsds.si/wp-content/uploads/2019/01/zbornik2012.pdf</ref> kot na primer na Primorskih slovenističnih dnevih.<ref>{{Navedi splet|title=Bogat program v odkrivanju posebnosti Primorske » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bogat-program-v-odkrivanju-posebnosti-primorske/|website=Noviglas|date=2013-04-20|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Primorski slovenistični dnevi o literarnem Trstu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/primorski-slovenisticni-dnevi-o-literarnem-trstu/|website=Noviglas|date=2013-04-16|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2017 je predavala tudi na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]].<ref>{{Navedi splet|title=Mladi naj pišejo tudi o narodni identiteti|url=https://www.primorski.eu/trzaska/274354-mladi-naj-piejo-tudi-o-narodni-identiteti-LJPR296629|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> Leta 2018 je pri [[Slovenski raziskovalni inštitut|SLORI]]-ju za ''Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik'' iz [[Dolina, Trst|Doline]], izdala publikacijo ''Odprava nadzora na slovensko-italijanski meji enajst let pozneje: raziskava o pogledih in stališčih ljudi na učinke vstopa Slovenije v šengenski prostor.''<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/10452972</ref><ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/10452972|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] eb2yaeepe4rivpdbw9mw640unvli6qi 6708471 6708455 2026-07-08T11:50:11Z Sporti 5955 +ip, nk, ds 6708471 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Maja Smotlak''', [[Učitelj|učiteljica]], [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], [[Publicist|publicistka]], [[literarna kritičarka]], * [[10. oktober]] [[1986]], [[Koper]]. == Življenje in delo == Maja Smotlak se je rodila v [[Koper|Kopru]], a je celotno otroštvo preživela v [[Mačkolje|Mačkoljah]], očetovi rojstni vasi. Tu je tudi obiskovala slovensko osnovno šolo, nato slovensko srednjo šolo v [[Dolina, Trst|Dolini]], po obveznem šolanju se je vpisala na Učiteljišče Antona Martina Slomška v [[Trst|Trstu]], kjer je maturirala leta 2005. Leta 2010 je diplomirala na Oddelku za slovenistiko [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakultete za humanistične študije]] [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|v Kopru]] z diplomskim delom ''Ženski liki v romanu Borisa Pahorja Parnik trobi nji,''<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/512631168|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> s katerim si je zaslužila Bartolovo nagrado, ki jo podeljuje [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem]]. Nato je leta 2014 doktorirala na isti fakulteti<ref>{{Navedi splet|title=UP FHŠ {{!}} Zagovor doktorske disertacije Maje Smotlak|url=https://www.upr.si/si/o-univerzi/novice-in-obvestila/up-fhs--zagovor-doktorske-disertacije-maje-smotlak|website=upr.si|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> z doktorsko disertacijo ''Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (1991–2011),''<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/1536924612|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> za katero so ji leta 2015 podelili 2. nagrado na 13. nagradnem natečaju Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, leta 2016 tudi nagrado<ref>{{Navedi splet|title=SLORI: &#187;Raziskujmo danes, da bomo jutri bolje živeli«|url=https://www.primorski.eu/se/264200-slori-raziskujmo-danes-da-bomo-jutri-bolje-iveli-JIPR284638|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> [[Slovenski raziskovalni inštitut|SLORI - Slovenskega raziskovalnega inštituta]] iz Trsta.<ref>{{Navedi splet|title=Maja Smotlak|url=https://www.mladika.com/oznaka-izdelka/maja-smotlak/|website=Mladika|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> Najprej se je zaposlila na Inštitutu za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Kasneje je opravila vse habilitacijske izpite<ref>https://usrfvg.gov.it/export/sites/default/it/home/menu/uffici/ufficio-scuole-slovene/riconoscimento-titoli/allegati-riconoscimento-titoli/Decreti-riconoscimento-titoli/2022_9031_SMOTLAK.pdf</ref> in redno poučuje slovenščino na višji srednji šoli ''Državni izobraževalni zavod Jožef Stefan''<ref>{{Navedi splet|title=DIZ Jožef Stefan|url=https://jozefstefan.org/|website=DIZ Jožef Stefan|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> v [[Trst|Trstu]]. Maja Smotlak je že v otroštvu vzljubila knjige in branje. Tako se je ta njena ljubezen prevesila v potrebo, da svoje znanje deli tudi ostalim in je postala cenjena literarna kritičarka,<ref>{{Navedi splet|title=RUL - iskanje|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Iskanje.php?type=napredno&lang=eng&stl0=Avtor&niz0=Maja+Smotlak|website=repozitorij.uni-lj.si|accessdate=2026-07-08}}</ref> saj piše članke in eseje za [[Primorski dnevnik]], [[Mladika (revija)|Mladiko]],<ref>{{Navedi splet|title=Mladika 5 - 6 / 2017|url=https://www.mladika.com/izdelek/mladika-5-6-2017/|website=Mladika|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> [[Radio Trst A]] (kjer je tudi imela celo serijo oddaj) in še za marsikateri medij. Včlanjena je v Društvo slovenskih literarnih kritikov.<ref>{{Navedi splet|title=Društvo slovenskih literarnih kritikov - Maja Smotlak|url=https://www.dslk.si/index.php/clani/43-maja-smotlak-2|website=www.dslk.si|accessdate=2026-07-08}}</ref> Leta 2017 je pri založbi [[Mladika (založba)|Mladika]] izdala obsežno znanstveno monografijo ''Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (1991-2015),''<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/9520364?format=detail|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> ki je njena razširjena predelana nagrajena doktorska disertacija.<ref>{{Navedi splet|title=Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji|url=https://www.primus.si/narodna-identiteta-v-sodobnem-slovenskem-romanu-v-italiji|website=www.primus.si|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> Leta 2021 je pri založbi Fran iz [[Celovec|Celovca]] izdala otroško slikanico ''O črnem ptičku in beli ptičici'' (ilustrirala je Nana Homovec),<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/50077187?format=detail|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> ki so jo nato tudi prevedli v italijansko<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/65024003|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> in nemško<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/64529155|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> različico ter je žela velik uspeh.<ref>{{Navedi splet|title=Odmevi v medijih {{!}} Založba Fran|url=https://zalozba-fran.com/sl/odmevi-v-medijih|website=zalozba-fran.com|accessdate=2026-07-08}}</ref><ref>https://www.zalozba-fran.com/sites/default/files/TS2803-09-C1.pdf</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maja Smotlak: O črnem ptičku in beli ptičici|url=https://booknjiga.com/2022/01/17/maja-smotlak-o-crnem-pticku-in-beli-pticici/|website=Booknjiga|date=2022-01-17|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=Booknjiga}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maja Smotlak »O črnem ptičku in beli ptičici« - radio AGORA 105,5|url=https://www.agora.at/News/detail/maja-smotlak-o-chrnem-ptichku-in-beli-ptichici|website=www.agora.at|accessdate=2026-07-08|language=de|first=radio|last=AGORA 105,5}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak naj iz zgodbice jemlje to, kar tisti hip najbolj potrebuje! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/vsak-naj-iz-zgodbice-jemlje-kar-tisti-hip-najbolj-potrebuje/|website=Noviglas|date=2021-04-24|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MAJA SMOTLAK: O ČRNEM PTIČKU IN BELI PTIČICI|url=https://knjiznikazipot.si/maja-smotlak-o-crnem-pticku-in-beli-pticici/|website=Knjižni kažipot {{!}} knjižni blog|date=2021-04-04|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=Barbara}}</ref> Maja Smotlak redno predava na najrazličnejših simpozijih in kongresih,<ref>https://zdsds.si/wp-content/uploads/2019/01/zbornik2012.pdf</ref> kot na primer na Primorskih slovenističnih dnevih.<ref>{{Navedi splet|title=Bogat program v odkrivanju posebnosti Primorske » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bogat-program-v-odkrivanju-posebnosti-primorske/|website=Noviglas|date=2013-04-20|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Primorski slovenistični dnevi o literarnem Trstu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/primorski-slovenisticni-dnevi-o-literarnem-trstu/|website=Noviglas|date=2013-04-16|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2017 je predavala tudi na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]].<ref>{{Navedi splet|title=Mladi naj pišejo tudi o narodni identiteti|url=https://www.primorski.eu/trzaska/274354-mladi-naj-piejo-tudi-o-narodni-identiteti-LJPR296629|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> Leta 2018 je pri [[Slovenski raziskovalni inštitut|SLORI]]-ju za ''Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik'' iz [[Dolina, Trst|Doline]], izdala publikacijo ''Odprava nadzora na slovensko-italijanski meji enajst let pozneje: raziskava o pogledih in stališčih ljudi na učinke vstopa Slovenije v šengenski prostor.''<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/10452972</ref><ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/10452972|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Smotlak, Maja}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] ce6ot2vwt15cg1s0fcyixqvf50h7yhe 6708472 6708471 2026-07-08T11:50:45Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za humanistične študije v Kopru]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708472 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Maja Smotlak''', [[Učitelj|učiteljica]], [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], [[Publicist|publicistka]], [[literarna kritičarka]], * [[10. oktober]] [[1986]], [[Koper]]. == Življenje in delo == Maja Smotlak se je rodila v [[Koper|Kopru]], a je celotno otroštvo preživela v [[Mačkolje|Mačkoljah]], očetovi rojstni vasi. Tu je tudi obiskovala slovensko osnovno šolo, nato slovensko srednjo šolo v [[Dolina, Trst|Dolini]], po obveznem šolanju se je vpisala na Učiteljišče Antona Martina Slomška v [[Trst|Trstu]], kjer je maturirala leta 2005. Leta 2010 je diplomirala na Oddelku za slovenistiko [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakultete za humanistične študije]] [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|v Kopru]] z diplomskim delom ''Ženski liki v romanu Borisa Pahorja Parnik trobi nji,''<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/512631168|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> s katerim si je zaslužila Bartolovo nagrado, ki jo podeljuje [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem]]. Nato je leta 2014 doktorirala na isti fakulteti<ref>{{Navedi splet|title=UP FHŠ {{!}} Zagovor doktorske disertacije Maje Smotlak|url=https://www.upr.si/si/o-univerzi/novice-in-obvestila/up-fhs--zagovor-doktorske-disertacije-maje-smotlak|website=upr.si|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> z doktorsko disertacijo ''Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (1991–2011),''<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/1536924612|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> za katero so ji leta 2015 podelili 2. nagrado na 13. nagradnem natečaju Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, leta 2016 tudi nagrado<ref>{{Navedi splet|title=SLORI: &#187;Raziskujmo danes, da bomo jutri bolje živeli«|url=https://www.primorski.eu/se/264200-slori-raziskujmo-danes-da-bomo-jutri-bolje-iveli-JIPR284638|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> [[Slovenski raziskovalni inštitut|SLORI - Slovenskega raziskovalnega inštituta]] iz Trsta.<ref>{{Navedi splet|title=Maja Smotlak|url=https://www.mladika.com/oznaka-izdelka/maja-smotlak/|website=Mladika|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> Najprej se je zaposlila na Inštitutu za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Kasneje je opravila vse habilitacijske izpite<ref>https://usrfvg.gov.it/export/sites/default/it/home/menu/uffici/ufficio-scuole-slovene/riconoscimento-titoli/allegati-riconoscimento-titoli/Decreti-riconoscimento-titoli/2022_9031_SMOTLAK.pdf</ref> in redno poučuje slovenščino na višji srednji šoli ''Državni izobraževalni zavod Jožef Stefan''<ref>{{Navedi splet|title=DIZ Jožef Stefan|url=https://jozefstefan.org/|website=DIZ Jožef Stefan|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> v [[Trst|Trstu]]. Maja Smotlak je že v otroštvu vzljubila knjige in branje. Tako se je ta njena ljubezen prevesila v potrebo, da svoje znanje deli tudi ostalim in je postala cenjena literarna kritičarka,<ref>{{Navedi splet|title=RUL - iskanje|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Iskanje.php?type=napredno&lang=eng&stl0=Avtor&niz0=Maja+Smotlak|website=repozitorij.uni-lj.si|accessdate=2026-07-08}}</ref> saj piše članke in eseje za [[Primorski dnevnik]], [[Mladika (revija)|Mladiko]],<ref>{{Navedi splet|title=Mladika 5 - 6 / 2017|url=https://www.mladika.com/izdelek/mladika-5-6-2017/|website=Mladika|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> [[Radio Trst A]] (kjer je tudi imela celo serijo oddaj) in še za marsikateri medij. Včlanjena je v Društvo slovenskih literarnih kritikov.<ref>{{Navedi splet|title=Društvo slovenskih literarnih kritikov - Maja Smotlak|url=https://www.dslk.si/index.php/clani/43-maja-smotlak-2|website=www.dslk.si|accessdate=2026-07-08}}</ref> Leta 2017 je pri založbi [[Mladika (založba)|Mladika]] izdala obsežno znanstveno monografijo ''Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (1991-2015),''<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/9520364?format=detail|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> ki je njena razširjena predelana nagrajena doktorska disertacija.<ref>{{Navedi splet|title=Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji|url=https://www.primus.si/narodna-identiteta-v-sodobnem-slovenskem-romanu-v-italiji|website=www.primus.si|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> Leta 2021 je pri založbi Fran iz [[Celovec|Celovca]] izdala otroško slikanico ''O črnem ptičku in beli ptičici'' (ilustrirala je Nana Homovec),<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/50077187?format=detail|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> ki so jo nato tudi prevedli v italijansko<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/65024003|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> in nemško<ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/64529155|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> različico ter je žela velik uspeh.<ref>{{Navedi splet|title=Odmevi v medijih {{!}} Založba Fran|url=https://zalozba-fran.com/sl/odmevi-v-medijih|website=zalozba-fran.com|accessdate=2026-07-08}}</ref><ref>https://www.zalozba-fran.com/sites/default/files/TS2803-09-C1.pdf</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maja Smotlak: O črnem ptičku in beli ptičici|url=https://booknjiga.com/2022/01/17/maja-smotlak-o-crnem-pticku-in-beli-pticici/|website=Booknjiga|date=2022-01-17|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=Booknjiga}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maja Smotlak »O črnem ptičku in beli ptičici« - radio AGORA 105,5|url=https://www.agora.at/News/detail/maja-smotlak-o-chrnem-ptichku-in-beli-ptichici|website=www.agora.at|accessdate=2026-07-08|language=de|first=radio|last=AGORA 105,5}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak naj iz zgodbice jemlje to, kar tisti hip najbolj potrebuje! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/vsak-naj-iz-zgodbice-jemlje-kar-tisti-hip-najbolj-potrebuje/|website=Noviglas|date=2021-04-24|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MAJA SMOTLAK: O ČRNEM PTIČKU IN BELI PTIČICI|url=https://knjiznikazipot.si/maja-smotlak-o-crnem-pticku-in-beli-pticici/|website=Knjižni kažipot {{!}} knjižni blog|date=2021-04-04|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=Barbara}}</ref> Maja Smotlak redno predava na najrazličnejših simpozijih in kongresih,<ref>https://zdsds.si/wp-content/uploads/2019/01/zbornik2012.pdf</ref> kot na primer na Primorskih slovenističnih dnevih.<ref>{{Navedi splet|title=Bogat program v odkrivanju posebnosti Primorske » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bogat-program-v-odkrivanju-posebnosti-primorske/|website=Noviglas|date=2013-04-20|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Primorski slovenistični dnevi o literarnem Trstu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/primorski-slovenisticni-dnevi-o-literarnem-trstu/|website=Noviglas|date=2013-04-16|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2017 je predavala tudi na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]].<ref>{{Navedi splet|title=Mladi naj pišejo tudi o narodni identiteti|url=https://www.primorski.eu/trzaska/274354-mladi-naj-piejo-tudi-o-narodni-identiteti-LJPR296629|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-08|language=sl}}</ref> Leta 2018 je pri [[Slovenski raziskovalni inštitut|SLORI]]-ju za ''Slovensko kulturno društvo Valentin Vodnik'' iz [[Dolina, Trst|Doline]], izdala publikacijo ''Odprava nadzora na slovensko-italijanski meji enajst let pozneje: raziskava o pogledih in stališčih ljudi na učinke vstopa Slovenije v šengenski prostor.''<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/10452972</ref><ref>{{Navedi splet|title=COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/10452972|website=plus.cobiss.net|accessdate=2026-07-08}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Smotlak, Maja}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za humanistične študije v Kopru]] f26076jhaibrobky12ugobjkdurdffx Skala Solutré 0 605316 6708464 2026-07-08T11:15:11Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6708464 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Skala Solutré | image = Roche_de_Solutré_05.24.jpg | image_caption = Skala Solutré | map = France | elevation = 493 | range = Monts du Mâconnais | coordinates = {{Coord|46|17|57|N|4|43|9|E|region:FR|display=inline,title}} | coordinates_ref = | location = {{FRA}} | first_ascent = | age = }} '''Skala Solutré''' ({{langx|fr|Roche de Solutré}}) je apnenčasta pečina 8 km zahodno od Mâcona v [[Francija|Franciji]], ki gleda na občino Solutré-Pouilly. Je ikonično podobas v departmaju [[Saône-et-Loire]] v [[Burgundija-Franche-Comté|Burgundiji-Franche-Comté]]. Zaščitena s francoskim zakonom o naravnih znamenitostih (''sites naturels classés'') in trenutno v središču velikega nacionalnega projekta ohranjanja znamenitosti, je ta izdanek pomemben v več pogledih: kot redek geološki pojav regije, kot prazgodovinsko najdišče istoimenske solutrejske paleolitske kulture in zaradi naravnega okolja na vrhu, travnika ''pelouse calciole'' v Mâconu, z značilnim rastlinstvom in živalstvom. Ljudje jo naseljujejo že vsaj 55.000 let, je pa se tudi v osrčju vinorodne apelacije Pouilly-Fuissé. Medijsko poročanje je deležno že od 1980-ih, ko je francoski predsednik [[François Mitterrand]] začel svoj letni ritualni vzpon na vrh. == Fizično okolje == === Geologija === V [[mezozoik]]u so območje pokrivala topla morja, kar dokazujejo številni [[fosil]]i, ki jih je bilo tam najti. Skala Solutré, tako kot njena nekoliko nižja soseda, Skala Vergisson, je nastala iz fosiliziranih koralnih planot, ki so se razvile pred približno 160 milijoni let v teh morjih. V [[kenozoik]]u je vzhodna Burgundija doživela učinke alpskega dviganja; medtem ko so [[Alpe]] rasle višje, se je porečje [[Saona|Saône]] pogreznilo. Hkrati so se planote dvignile na zahodu ravnine, nato pa se zgrudile proti vzhodu. Ko so ti procesi združili reliefne oblike z različnimi naravnimi sestavami, je erozija nanje delovala različno. Okoliška pokrajina se je erodirala v zaobljene hribe, klifi Soulutréja in Vergissona pa so na zahodni strani izgledali kot [[osamelec|osamelci]], ki so v nasprotju z blagimi pobočji na vzhodu. === Podeželje === [[File:Solutré Vergisson.jpg|thumb|Skala Solutré (desno) in skala Vergisson (levo)]] Skala, obdana z vinogradi, ponuja raznolik in spektakularen teren, od višine skalnatega vrha do travnatih pobočij. Proti vzhodu se razteza ravnina Saône, v ospredju pa se odpira pogled na Mâconnais, nato pa na Ain in Dombes v ozadju Alp in [[Mont Blanc]]a, kadar je dobra vidljivost. V treh drugih smereh je podeželje manj odprto in ga omejujejo linije in grebeni okoliških hribov, z vinogradi, vasmi in tipičnimi naselji Mâconnais, zlasti: *na severu med hribi in vinogradi vas Vergisson in njen lastni izdanki; *na zahodu [[rimska cesta]] in naprej mešano območje vinogradov, nasadov in gozdov; *na jugu vas Solutré-Pouilly in Mont de Pouilly. == Prazgodovina == Solutrejevi ostanki iz prazgodovine so med najbogatejšimi v Evropi po kosteh in kamnitih artefaktih. Po odkritju je skala dala ime kulturi zgornjega paleolitika, solutrejska kultura. === Kronologija === [[Image:Henry Testot-Ferry.jpg|thumb|right|[[Henry Testot-Ferry]]]] Izkopavanja ob vznožju skale so se začela leta 1866 na mestu, znanem kot ''Cros du Charnier'', na izboklini konjskih kosti, za katero si takrat nihče ni predstavljal, da bi segala v prazgodovino, saj se je arheologija takrat šele razvijala kot znanstveno področje. Območje domov zgornjega paleolitika je kmalu odkril Henry Testot-Ferry, skupaj z nekaj grobnicami. V domovih so našli številna kremenova orodja, vključno s konicami sulic, sekalniki in drugimi strgali, ter veliko zakladnico kosti, predvsem severnih jelenov, pa tudi konj, mamutov, volkov in jamskih levov. Testot-Ferry in Adrien Arcelin sta se odločila, da bosta znanstveno ugotovila, kako veliko je nahajališče, ki sta ga odkrila in da bosta skrbno preučila ostanke, ki sta jih odkrila. Izziv je bil razumeti razporeditev stratigrafskih območij najdišča, kar bi bila osnova za določitev kronologije. Leta 1868 je bila prevladujoča znanstvena hipoteza, da je najdišče lovska postaja. Odkritelja sta poklicala strokovnjake in svoje delo predstavila na konferencah. Solutré je bil razkrit kot eno največjih prazgodovinskih najdišč v Franciji. Leta 1872 se je Gabriel de Mortillet, eden najpomembnejših prazgodovinarjev svojega časa, odločil, da bo prazgodovinska obdobja poimenoval po najdiščih, kjer so bila še posebej dobro predstavljena. Tako se je rodil izraz ''solutrejski''. Potem so bila izvedena številna izkopavanja. Najdišče izkopavanj je do danes zaščiteno in delno neraziskano. === Lovišče === Višina najdišč glede na [[poplavna ravnica|poplavno ravnico]] je bila najpomembnejši dejavnik za bivanje ljudi. Vznožje skale, posuto z ruševinami, je lovcem nudilo zavetje in hrano za migrantne skupine, zato so imeli možnost razvijati pasti. Magmo, obloženo s kostmi, je mogoče razložiti z dejstvom, da so najdišče v 25.000 letih, od 35.000 do 10.000 pr. n. št., kar je izjemno dolgo obdobje, uporabljale štiri velike paleolitske civilizacije. To najdišče je bilo torej namenjeno lovu, klanju in dimljenju mesa, medtem ko je bila sosednja skala Vergisson namenjena bivanju. Material, najden v Solutréju, je bil torej povezan z lovom; našli so veliko orodja, vključno s kremenom, izrezanim v obliki lovorjevih listov, ki so značilni za solutrejsko kulturo. [[File:Solutre.JPG|right|thumb|''Lov na konje v Solutréju'', po ilustraciji ''prvobitnega človeka'' L. Figuierja, 1876]] V nasprotju z legendo o ''lovu v brezno'' prazgodovinski človek v regiji Solutré ni nikoli lovil konj tako, da bi jih preganjal s skale. Ta teorija, ki je Testot-Ferry v svojih znanstvenih publikacijah ni nikoli predstavil, se je dejansko pojavila v Arcelinovem romanu ''Solutré'' (Pariz, 1872), ki temelji na prazgodovini; nikoli ni bila nič več kot fikcija, ki bi pritegnila ljudsko domišljijo. Neskladnost te hipoteze je bila zlahka razvidna iz razdalje med kostmi in vrhom skale, med drugim. Druga legenda pravi, da je bil pes prvič udomačen v Solutréju, kjer so volkovi sodelovali z ljudmi med ''lovom v brezno''. Tudi to je bilo ovrženo, saj so prvega domačega psa našli v [[Altaj]]u in ga datiramo v leto 33.000 pr. n. št. === Človeški ostanki === Testot-Ferry in Arcelin sta v Cros du Charnier odkrila tudi nekaj človeških ostankov. Do konca izkopavanj med približno letoma 1866 in 1925 so našli skoraj 70 okostij. Čeprav so trupla ob prvih izkopavanjih veljala za prazgodovinska (aurignaci in neolitiki), je od takrat skoraj gotovo, da nekatera okostja izvirajo iz zgodovinskega obdobja. Glede na različna datiranja se zdi, da so [[Burgundi]] (iz visokega srednjega veka) ali [[Merovingi]]. Paradoksno je, da je bila kljub dolžini uporabe najdišča solutrejska doba edino obdobje v zgornjem paleolitiku, iz katerega niso našli človeških ostankov. Končno je Louis Lartet eno leto po prvih izkopavanjih na skali v Eyziesu odkril ostanke kromanjonskega človeka. [[Kromanjonec|Kromanjonci]] so bili sodobniki kulture, ki so imeli orodje in lovili v Solutréju. === Muzej === Ob vznožju skale je departmajski zgodovinski muzej, ki ga je zasnoval arhitekt Guy Clapot iz [[Strasbourg]]a. Muzej je ustanovil francoski predsednik [[François Mitterrand]], odprt pa je bil leta 1987. Zaradi veljavnih predpisov na lokaciji je muzej pod kupolo, zasajeno z rastlinjem in je od daleč komaj viden. V muzeju so predstavljeni kraji pomembnih odkritij, skupaj z rekonstrukcijami prizorov iz lova. Muzej gosti tudi občasne razstave na teme, povezane z arheologijo, prazgodovino in etnografijo. == Od antike do danes == Okolica skale je bila neprekinjeno naseljena že od prazgodovine, pri čemer je vsaka doba pustila svoj pečat, čeprav je bil včasih skoraj neviden s prostim očesom. === Antika === V bližini skale so odkrili sledi dveh pomembnih galsko-rimskih vil. Ena, Solutriacus, je dala ime vasi Solutré. Druga bi bila med skalo in sosednjo vasjo Vergisson. Velik sploščen nasip, ki povezuje vznožje skale z Vergissonom, naj bi bila starodavna [[rimska cesta]], kar domačini imenujejo tudi tako. === Po antiki === V srednjem veku je bila skala Solutré mogočna vzpetina, ki je veljala za domeno razbojnikov. Po premirju, podpisanem v Mâconu 4. decembra 1434, s katerim je bila sprejeta burgundska prisotnost v Mâconnaisu, je bila ta trdnjava, ki je bila edini preostali kraj v regiji, ki ga burgundski vojvoda ni podjarmil, predana. Kmalu zatem je vojvoda Filip Dobri z zakonom, sprejetim v Dijonu 22. decembra 1434, ukazal popolno uničenje trdnjave. Od takrat so našli trupla udeležencev tega uničenja, ki so umrli zaradi neurejenega zrušitve obzidja. Nedavne raziskave so pokazale, da je bila trdnjava plemiško in bogato prebivališče, vendar je o njegovih prebivalcih znanega le malo dejstev. Skala, ki je bila med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pomemben kraj za francoski odpor, se je vsako leto ritualno povzpela nanjo predsednik François Mitterrand in nekateri njegovi prijatelji. == Poseben habitat: ''pelouses calcicoles'' de Mâconnais == Človeške dejavnosti na in okoli skale so vidno vplivale na njen profil. Od krčenja prvotnega galskega gozda do zasaditve prvih vinogradov, sodobne polikulture in monokulture pridelave vina se je podeželje oblikovalo in spremenilo. Krčenje na vrhu in mehka pobočja skale so prispevala k videzu in ohranjanju lokalnega [[habitat]]a. Pravzaprav so žene kmetov do sredine 19. stoletja pasle koze na teh parcelah, obdanih s [[suhozid]]i. Ta paša in praksa požiganja sta ohranjala suho travo, ki se je razvila in je gostila številne redke ali zaščitene rastlinske in živalske vrste, ki so našle svoj najsevernejši dom. Travišča ''pelouses calcicoles'', znana tudi kot ''pelouses calcaires'', so na štirih drugih vrhovih, ki so nastali v istem obdobju (od severa proti jugu: Monsard, Mont de Leynes, skala Vergisson in končno Mont de Pouilly južno od Solutréja). Vzdržujejo se pod francosko zaščito in pravili trajnostnega razvoja. Ko je paša po drugi svetovni vojni prenehala, so območje naselili pušpan (''Buxus''), [[brin]] in [[dob (drevo)|dob]]. Rastline so med drugim: oman (''Inula''), grmičasta šmarna detelja (''emerus hippocrepis''), ''erecta bombycilaena'', [[kukavičevke]] in [[navadna podkvica]] (''comosa hippocrepis''). Gorske in sredozemske vrste, ki si delijo skalo so: ''Festuca'', ''Carex'', ''bromus'', navadni popon (''Helianthemum''), lepnica (''silene''), divji brošč (''rubia peregrina''), nageljčki (kar se lahko nanaša na več vrst), [[pisana vilovina]], homulica (''sedum'') in kamnokrečevke (''Saxifraga''). Med pomembnejšimi pticami na Skali so strnad (''Emberiza hortulana''), [[otus]], [[podhujka]], [[kačar]], ameriški lunj (''Circus hudsonius'') in škrjanec ''Lullula arborea''. Med pomembnejšimi žuželkami so redek [[jadralec]], [[bogomolke]] in sredozemski čriček. == Vinogradništvo == Clunijski menihi so se ukvarjali z vinogradništvom na območju okoli Skale. Tradicija pridelave [[chardonnay]]ja na tem območju je dala povod za vina mednarodnega slovesa:<ref>Za več podrobnosti glejte [[Burgundsko vino]]</ref> *Mâcon-Solutré (Mâcon-Villages) *Saint-Véran *Pouilly-Fuissé == Varstvo in trajnostni razvoj == [[File:Solutré Nord.jpg|thumb|Pogled na skalo Solutré iz vasi La Grange du Bois]] Skala je bila delno zaščitena z zakonom z dne 2. maja 1930 o varstvu naravnih spomenikov in najdišč umetniškega, zgodovinskega, legendarnega ali slikovitega značaja zaradi svojega spektakularnega videza in arheoloških najdišč, ki jih je varovala, in je bila del omrežja [[Natura 2000]] v okviru svojih travnikov ''pelouses calcioles''. Ta zaščita se je izkazala za nezadostno zaradi velikega obiska domačinov in turistov, oderuštva, ki je nastalo na območju in stroškov vzdrževanja, ki so za lokalne skupnosti previsoki. Od 1990-ih je skala uradno v središču ''Operation Grand Site''. Ta zakon ne dodaja nobenih regulativnih omejitev, temveč predstavlja orodje za obnovo in povečanje vrednosti območja, vzpostavitev recepcije ter ustvarjanje dinamičnega lokalnega gospodarstva in nadaljnjega upravljanja območja. Od leta 1995 potekajo poskusi za ohranitev območja v sedanjem stanju, ki vključujejo npr. paša konj ''Konik Polski'' in boj proti kolonizaciji pušpana s pašo. Poti so bile prenovljene, da bi se povečala varnost obiskovalcev in preprečilo propadanje poti, parkirišče pa je bilo umaknjeno novemu, ki se skoraj popolnoma zliva s pokrajino.<ref>{{in lang|fr}} For more information see [http://www.solutre.com/ The official website of Grand Site de Solutré Pouilly Vergisson]</ref> == Zanimivosti == Michelinov vodnik za Burgundijo iz leta 2009 je v svojem članku o skali Solutré pomotoma prikazal fotografijo skale Vergisson. === Znani citati o kamnu === * ''Sphinx aux griffes plantées dans les ceps'' (Sfinga s kremplji, zasajenimi v trto) * ''Deux navires pétrifiés surplombant une mer de vignes'' (Dve okameneli ladji s pogledom na morje vinogradov) Alphonse de Lamartine, ki govori o dveh skalah Solutré Vergisson * ''De là, j'observe ce qui va, ce qui vient, ce qui bouge et surtout ce qui ne bouge pas''. (Od tam opazujem, kaj prihaja in gre, kaj se premika, predvsem pa tisto, kar se ne premika.) François Mitterrand v La Paille et le Grain, 1978. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{in lang|fr}} ''Paléontologie française'', Henry de Ferry & Dr. de Fromentel, Paris, 1861 * {{in lang|fr}} ''L'Homme préhistorique en Mâconnais'', Henry de Ferry, 1868 * {{in lang|fr}} ''Le Mâconnais préhistorique'', Henry de Ferry, Paris, 1870 * {{in lang|fr}} ''Solutré ou les chasseurs de rennes de la France centrale'', Adrien Arcelin, Paris, 1872 * {{in lang|fr}} ''Les fouilles de Solutré'', Adrien Arcelin, Mâcon, 1873 * {{in lang|fr}} ''Annales de l'Académie de Mâcon'', 1869–1906 * {{in lang|fr}} ''1866 : l'invention de Solutré'', 1989 Summer exhibition catalogue of the Musée Départemental de Préhistoire de Solutré * {{in lang|fr}} ''Solutré, 1968–1998'', Jean Combier et Anta Montet-White (dir.), (2002), Mémoire de la Société Préhistorique française XXX, {{ISBN|2-913745-15-6}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Roche de Solutré}} [[Kategorija:Gore v Franciji]] [[Kategorija:Burgundija]] [[Kategorija:Reliefne oblike]] ex4lfqrh93421sug86o4d115wzmfu01 Hidravlično lomljenje 0 605317 6708470 2026-07-08T11:34:36Z Upwinxp 126544 ->[[Hidravlično drobljenje]] 6708470 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Hidravlično drobljenje]] 4blw221r2exuya0pkcyhw9geyblprsb